114 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
1 A. Pleterski, Lepi, grdi, zli. O metodah, Liburniji, Karantaniji, vojvodskem stolu, Konverziji in
Bri`inskih spomenikih, Z^ 52, 1998, 276.
2 Pozornemu bralcu ne bo u{lo, da se Andrej Pleterski sploh ne more osredoto~iti na polemiko o Bri-
`inskih spomenikih in jo {iri na splo{en “obra~un” z mojimi spisi. “^rnorizca” Hrabra v izmenjavi mnenj z
njim na nobenem mestu nisem omenil niti z besedico! ^e bi tak{no ravnanje Andreja Pleterskega komentiral,
bi podcenjeval pamet bralcev Z^.
Kako je z vozovnico Andreja Pleterskega?
Andrej Pleterski je kon~no za~el polemizirati v nekoliko dostojnej{em tonu. V debato o Bri‘inskih
spomenikih (BS) je prav tako vnesel nekaj novih elementov, zato sem se prisiljen ponovno oglasiti.
Moram pa takoj re~i, da je vsa moja diskusija – od za~etka do konca – docela osebna (seveda to ne pomeni,
da se v njej ukvarjam z docela osebnimi re~mi!). Za razliko od Andreja Pleterskega mi namre~ truma
(prisilno mobiliziranih ali volonterskih) pomaga~ev ni potrebna.1
1. Kar zadeva slavistiko, moram re~i, da t. i. strukturna opa‘anja Andreja Pleterskega niso znanstveno
neopore~no argumentirana (ali sploh niso argumentirana), zato jih ni mogo~e sprejeti. Saj zdaj vendar celo
sam Pleterski dramati~no pripoveduje, da nima nikakih nedvoumnih argumentov za svoja izvajanja o
genezi BS v zgornjekoro{kih krajih, ki jih navaja. Z “izlu{~enjem” njegovih dokazov se ‘al ne morem
spoprijeti, ker ne obvladam znanstvene metodologije vseh strok, iz katerih izhajajo t. i. strukturna opa‘anja.
Edino, kar lahko storim, je, da pretresem dognanja Andreja Pleterskega v okviru slavisti~ne stroke, ki jo
v zelo omejenem obsegu obvladam. Seveda se ob tem ne odpovedujem zdravemu razumu.
2. Trditev Andreja Pleterskega, da predstavljajo “korenine BS” prva besedila v slovanskem jeziku, je
neresna zato, ker so besedila lahko ustna (tak{nih je – koli~insko vzeto – v vseh ~asih velika ve~ina) ali
zapisana. Andrej Pleterski bi imel prav le v primeru, ~e bi dokazal, da so bili Slovani vse do nastanka
“korenin BS” mutasti oziroma nemi. ^rnorizec Hraber pa opozarja celo na potencialno mo`nost, da bi
pred “koreninami BS” utegnila obstajati oziroma nastati celo ̀ e ZAPISANA slovanska besedila.2  O tem,
kako si predstavljam genezo BS, sem pisal `e tolikokrat, da bi stvar bilo res odve~ {e enkrat ponavljati.
3. Glede Irene Wiehl: nikjer ni preklicala svoje ugotovitve o “nemeni{kem” zna~aju BS.
Dalje: kvalifikator “ne-ljudsko” v lingvistiki pomeni predvsem knji`no oziroma terminolo{ko specia-
lizirano (npr. v okviru kake poklicne skupine, npr. med duhovniki) rabo kake besede.
Moje izra‘anje o “lai~nih” in “samostanskih” grehih je bilo dovolj “preliminarno” (prim. narekovaje!),
da bi si Pleterski lahko prihranil dociranje o tem. Ampak: da ne bo nerazumevanja, naj uporabim njegovo
izrazje: nespo{tovanje svetega ve~era (ve~era pred nedeljo ali zapovedanim praznikom) je greh za vse
kristjane, ne samo za ~lane redovni{kih skupnosti (med njimi je tak greh komaj mogo~).
Dalje: BS so povsem jasni: eksplicitno govorijo o VSEH devicah. Zapovrh na enem mestu {e o VSEH
SVETIH devicah (VSEH teh gotovo ni bilo v enem samostanu in VSE tudi niso ‘ivele v ~asu nastajanja
BS!). To lahko ugotovi tudi slavist. Ogovorjenci v BS II so mo{ke instance: kje je v BS II kak{na
jezikovna sled uporabe v @ENSKI SAMOSTANSKI SKUPNOSTI? Nikjer je ni. Tak{ne sledi prav tako
ni v BS I in BS III. Glede tega ne sklicevanje ne nesklicevanje na K. D. Olofa in I. Grafenauerja (ki oba
presegata argumentacijo v obmo~ju slavistike!) prav ni~ ne spremeni.
O “sinkih” iz BS II ne morem povedati prav ni~ drugega, kot sem `e: to so o~itno verniki, ki niso
duhovniki, torej v veliki ve~ini laiki. V okvirih slavistike in zdravega razuma ne morem ugotoviti ni~
drugega kot slede~e: nobenega znamenja ni, da bi se izgovarjalec BS II obra~al na kak{ne posebne
neduhovnike. Resni~no pa ne vem, kje bi sam posredno na{teval (kaj je sploh to?) “sinke”, ki “niso
duhovniki in lai{ki verniki” – kakor pravi Pleterski. (Res: nikjer nisem omenjal maziljenega kralja in
~lanov srednjeve{kih asketskih skupnosti ob posameznih pridigarjih, ki jih seveda ni mogo~e imeti za
duhovnike, vendar pa bi na drugi strani te`ko rekli, da so navadni, tj. lai{ki verniki. Itd. Kolikokrat naj {e
ponovim, da posku{am o BS debatirati v okvirih slavistike in zdravega razuma – preprosto zato, ker
poznam problematiko srednjega veka v dale~ premajhni meri, da bi se drznil spu{~ati v tozadevno zgodo-
vinarsko polemiko.)
Zato pa lahko poudarim tole: cvetoberu svojih “stuktur(al)nih” laksnosti je Andrej Pleterski zdaj dodal
{e novo: potem ko je zadnji~ slu`abnika prostodu{no razglasil za duhovnika (moral sem mu pojasniti, da
115ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
je duhovnik BO@JI SLU@ABNIK, toda to je TERMIN, ne kakr{na koli besedna zveza), je sedaj v svoji
interpretacijski ihti pri~aral {e “bo`je slu`abnice” (ne vem, ali si to v BS NIKJER IZPRI^ANO oznako
Andrej Pleterski razlaga kot termin!) in jih izena~il z redovnicami. Lingvisti~na “u~enost” Andreja Pleter-
skega je tako globoka kot reka, ki jo ~lovek prebrede, ne da bi si zmo~il noge. Njegove razlage okoli t. i.
levega pri-lastka so – milo re~eno – ~udne. Povem s slikovitim eksemplom: bile bi veljavne v primeru, ~e
bi bila “izguba pameti” “pametna izguba” (zveza s t. i. levim prilastkom) ali ~e bi bil “naravni zrezek”
(zveza s t. i. levim prilastkom) “zrezek narave”. Temeljito se razlikujeta tudi “zgodovina znanosti” in
“znanstvena zgodovina”. Zlasti pri terminih je “konvertiranje”, s kakr{nim suvereno operira Andrej Pleter-
ski, zelo delikatna in nepredvidljiva stvar. (Jezik pa~ ni zavtomatizirana sistemska struktura; naj navedem
{e tale ilustrativni primer: “Faradayeva kletka” ni samo “kletka Michaela Faradaya” – zato pa je “Eichman-
nova kletka” zgolj “kletka, v kateri je bil Adolf Eichmann med jeruzalemskim procesom”!)
Ampak poglejmo – v okvirih zdravega razuma, seveda – natan~neje latinski pristavek (za~etek formu-
le odveze) k BS I, ki se po slovensko glasi: “Gospod, Tvojim slu`abnikom in slu`abnicam, ki se Ti
izpovedujejo, odpusti grehe, da bodo oni, ki jih v notranjosti bi~a vest, potola`eni z milostjo Tvoje sprave.
Po /Gospodu na{em itd./”3  Milost sprave z ljubim Bogom od izvirnega greha dalje potrebuje sleherni
~lovek. Tudi vest ne bi~a samo posve~encev in redovnic. Prav tako ne gre{ita samo ti dve kategoriji
vernikov. Izpovedovanje spet ni kak{na samostanska “specialiteta”. Formula odveze torej ni kakor koli
ekskluziv(isti~)na, zato ni mogo~e re~i, da so “slu`abniki in slu`abnice”, ki se omenjajo v njej, duhovniki
in redovnice. Je celo tako splo{na in obi~ajna, da je niti ni bilo treba izpisati do konca, ker jo je znal vsak
duhovnik na pamet. Sploh pa: v srednjeve{ki dru`bi je vsakdo na svoj na~in slu`il Bogu. Z drugimi
besedami: slehernik je bil Bogov slu`abnik (v terminologiji Andreja Pleterskega in Jo`eta Topori{i~a:
zveza s t. i. levim prilastkom!). @ivljenje kristjana – ne samo duhovnika oziroma bo`jega slu`abnika – je
pa~ slu`ba Bogu. Naj {e enkrat ponovim: izgovarjalci BS I se izrecno spovedujejo VSEGA, kar je proti
njihovemu krstu. Niti ene sestavine v tem tekstu ni, ki bi jo bilo treba razlagati kot prestopek proti
redovni{kim pravilom. Vsi na{teti grehi zadevajo slehernika. Dikcija latinskega pristavka k BS I prav tako
ne implicira njegove uporabe v ̀ enski redovni{ki skupnosti. Mo{ki so v njej le preve~ izpostavljeni. Glede
na velikost ~rk je mogo~e sklepati, da je bil tekst BS I namenjen posami~nemu branju (tj. branju enega
duhovnika, ki je imel pravico do uporabe majesteti~nega plurala).4
Pozornemu bralcu seveda tudi ni u{lo, da je Andrej Pleterski na podlagi analize BS I za~el dajati izjave o
BS nasploh. To je v kontradikciji z njegovimi izvajanji v 2. to~ki (o nastanku BS “iz razli~nih sestavin”). Prav
poniglavo zafrkavanje se mi zdi, da okoli te zadeve potem terja od mene nekak{no izjasnjevanje, ko pa sam
kolobari med celoto (pojem “organske celote” je v debato uvedel on, razlagam naj ga pa jaz – to je res narobe
svet!) in “delnostjo” BS. Morda bi bilo dobro najprej urediti misli, {ele potem pa vehementno polemizirati.
Vlak (po militaristi~ni terminologiji, ki je tako zelo ljuba Andreju Pleterskemu, bi bilo mogo~e soditi, da gre
za oklepni vlak), na katerega se je vkrcal na{ vsestranski u~enjak, o~itno drvi s preveliko hitrostjo. Kotli so
pregreti; upajmo, da ne bo pri{lo do eksplozije. Sploh pa: ima gospod doktor pri sebi vozovnico?
4. Zdi se, da bi popotnik Andrej Pleterski rad igral vlogo revizorja na vlaku, ki ga je popeljal v
(fantazijske) daljave. V polemikah ta funkcija pripada kriti~ni javnosti. Priznam, da bi imel ob marsikate-
rem miselnem in lingvisti~nem loopingu Andreja Pleterskega (in njegovih pomaga~ev) re~i besedo ali dve,
toda fiksne ideje za slavistiko in zdravi razum niso posebej rodovitno duhovno “polje”. Tu sem “na isti
valovni dol`ini” s Petrom [tihom, ki je povsem enakega mnenja glede zgodovine.
Ob koncu naj izrazim zadovoljstvo, da je Andrej Pleterski brez pripomb vzel na znanje mojo skrajno
eksaktno “homologizacijo” svoje “struktur(al)ne” raziskovalne paradigme (ob zgodbi o Martinu Krpanu z
Vrha od Svete Trojice) in ji brez besed priznal tehtnost (opazil sem namre~, da je va`en element njegove
polemi~ne “tehnike in tehnologije” molk o stvareh, glede katerih je spoznal, da ima njegov ugovarjalec prav.5)
I g o r  G r d i n a
3 Bri`inski spomeniki. Znanstvenokriti~na izdaja, Ljubljana 1992, 86.
4 Opozorilo na to dejstvo dolgujem Nata{i Golob, ki se ji tudi na tem mestu prisr~no zahvaljujem.
5 Opustil je npr. prismuknjeno zatrjevanje, da se govornik v BS II med drugim obra~a tudi na redovni-
ce. Jenjal je dokazovati, da “rab” pomeni duhovnika. Ni~ ve~ ga ne mika omenjati kobilo v zvezi z Irene
Wiehl. Itd. itd. Skratka: Filipi so tu!