ISSN 7704-01993
9 . . ____________
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04;3MHz
Natisnjenih: 12.000 izvodov
Ptuj, četrtek, 10. oktobra 2002 / letnik LV / št. 41 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 230 SIT
TA TEDEN / TA TEDEN
Korupcija
Čeprav je beseda korupcija tujka, ima že dolgo svoje mesto tudi v slovenskem besednjaku. Tudi v vsakodnevnem življenju. Posebno pozornost smo ji zaceli namenjati po objavljenih sumih korupcije v vrstah visokih državnih uradnikov. Ko je Urad za preprečevanje korupcije zacel o njej odprto govoriti in ko v javnosti krožijo številni možni primeri korupcije, smo se je začeli zavedati tudi v vaskodnevnem življenju.
Nihče ne more jasno označiti načinov korupcije, saj pri tem sploh ne gre zgolj za podkupovanje. Gre tudi za vrsto dejanj pokvarjenosti, nravne izprijenosti. O korupciji je mogoče govoriti v slehernem primeru, ko si kdo želi koristiti na nemoralen in neetičen način. Ob besedi najprej pomislimo na plavo kuverto in merjenje javnega menja je pokazalo, da ljudje pri tem največkrat pomislijo na zdravnike in učitelje. Za zdravje in izobrazbo je marsikdo pripravljen dodatno poseči v žep in si ga pridobiti s pomočjo podkupnine. Ta zaleže le v primeru, če je na drugi strani nekdo, ki jo je pripravljen sprejeti.
Toda korupcija je v ljudeh zakoreninjena že od nekdaj, celo kot nekaj pozitivnega. Na splošno velja za nerodo nekdo, ki ne zna v svoj prid izkoristiti poslovnih in političnih zvez. Nekdo, ki pozna policista, ti lahko (ali je lahko) reši vozniško dovoljenje, drugi, ki je imel zveze s trgovcem, je v času splošnega pomanjkanja zase in za prijetelje priskrbel obilje blaga. Tisti, ki ima zveze, lažje dobi službo ali honorarno delo, kot se je izkazalo tudi pri letošnjem popisu prebivalstva ...
In politična korupcija? Kaj drugega kot podkupovanje volivcev so predvolilni shodi, špricerji in golaži. Velike obljube "spoštovanim" volivcem, ki se jih kandidati spomnijo izključno takrat, ko potrebujejo njihov glas. Pretirano trošenje obljub je nemoralno in neetično početje, odkrit poskus koristiti sebi s položajem, poslansko, župansko ali kako drugo boniteto. Natanko	p^' '
za učbenike o korupciji.
Živite kakovostno s Tednikovo prilogo
(i) kakovost ®
v prihodnji številici Tednilca
(U
jesenska gradbena priloga Kakovost bivanja:
Kaj lahko sami postorimo v kotlovnici pred ogrevalno sezono Izraba podstrešja za mansardno stanovanje Legionele - ukrepi za njihovo preprečevanje pri pripravi tople vode Kako opremiti otroško sobo Izraba podstrešij za mansardno stanovanje Gradnja z lesocementnimi opažnimi zidaki Radiatorsko ali talno ogrevanje?
Volkswagen Polo
2e od 1.780.000 sit.
Izberite brezplačno klimo ali paket comfortline. .^v
v inakem primeru prihranite wfň do 190.000 tolarjev!	^^
Dominko d.o.o., Zadniini trg 8,2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50
TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o.
PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34,
SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO
pit
Kopalnice z navdihom.
20 LET TRADICIJE
I FEFIIIJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 J
v KEORd.a.o.,ZrkQVBkacejtaa7,2000 Maribor	^
Bogastvo jeseni in otroška razigranost ob tednu otroka na zelenici OŠ Ljudevita Pivka. Foto: Majda Goznik
PTUJ / PRED GRADNJO VEČNAMENSKEGA OBJEKTA
Kurentovanje 2004 že v novi dvorani?
V Ptuju se že vrsto let izraža potreba po gradnji večnamenskega objekta, ki bi lahko služil tudi za izvedbo nekaterih prireditev javnega pomena v mestni občini, kot so kurentovanje, dobrote slovenskih kmetij in festival domače zabavne glasbe. Maja lani je mestna občina organizirala pogovor na to temo, ki naj bi dal odgovor na to, ali sta javni in zasebni sektor zmožna najti skupne točke pri realizaciji tega projekta. Po dobrih šestnajstih mesecih je eden od možnih odgovorov prišel.
Skupina investitorjev - podjetje Hosting in Belvi sport -, ki se ukvarjajo s turizmom in gostinskim inženiringom ter izvajanjem specializirane gostinske in trgovske dejavnosti, se je odločila, da bo poskusila realizirati projekt izgradnje večnamenskega objekta. Zastavljen je tako, da bi lahko služil za prireditveno, turistično-gostinsko in prostočasno dejavnost za potrebe Ptujčanov in gostov. V okviru večnamenskega objekta naj bi v prvi fazi uredili prireditveno dvorano s 1000 m2 površine z možnostjo priložnostne razširitve, klubske, restavracijske in gostinske prostore ter nekaj manjših lokalov, namenjenih storitvam in izdelkom za prosti čas.
Kot je v imenu skupine investitorjev povedal Peter Vesen-jak, je projekt zaradi omejenega obsega trga na Ptuju in okolici po svoje zelo težak, saj bo potrebno z veliko znanja v trženju in pripravi vsebinskih programov orgnizirati veliko število takšnih prireditev, ki bodo pri-
tegnile zadostno število obiskovalcev, da se bo investicija izplačala. Celotna investicija je ocenjena na dva milijona evrov. Za lokacijo na desnem bregu - med železniškim in cestnim mostom - so se investitorji odločili iz več razlogov. Najprej zaradi velikosti parcele, ki zadostuje za gradnjo večjega objekta, in zaradi zadostnega števila parkirnih mest, bližine mesta in prostorskoureditvenega plana mestne občine, v katerem je ta prostor opredeljen za turistično rabo.
Investitorji mestni občini predlagajo, da se zaradi velikega pomena tovrstne dejavnosti za gospodarsko in družbeno življenje občine izvrši menjava zemljišča, ki je v občinski lasti, za protivrednost del in storitev, ki jih bodo izvedli investitorji za mestno občino Ptuj. Gre za gradnjo 300 parkirnih mest, ki bodo občanom na voljo brezplačno, in uporabo prireditvene dvorane za potrebe mestne občine Ptuj brezplačno dvajset dni na leto v obdobju desetih
let. Izračuni so pokazali, da bi bile koristi v tem obdobju veliko večje, kot je vrednost zemljišča, predlagana rešitev pa je tudi cenejša in kvalitetnejša od vsakokratnega najema šotora.
Ce bodo pogovori oziroma dogovori z mestno občino uspešni, bodo investitorji do sredine leta 2003 pripravili projektno dokumentacijo in pridobili gradbeno dovoljenje. Predvideni rok za dokončanje del je pomlad leta 2004, kar pomeni, da bi lahko kurentovanje v tem letu že organizirali v novi prireditveni dvorani. Ob prireditvah naj bi v novem večnamenskem objektu organizirali tudi tematske sejemske prireditve.
Udejanjanje projekta je v prvi vrsti odvisno od odločitve mestne občine, zatem pa od uspešnih programskih in tržnih naporov ter pridobitve ustreznega kadra za profesionalno delo na področju organizacije in trženja prireditev.
"Zavedamo se, da projekta ne bo enostavno realizirati. Potrebovali bomo razumevanje in podporo lokalnega okolja, predvsem pa se bomo morali zelo potruditi, da bomo uresničili vse, kar si bomo zastavili v investicijski študiji," je v imenu potencialnih investitorjev v novi večnamenski objekt na Ptuju povedal Peter Vesenjak.
PO NAŠIH OBČINAH
ORMOŽ: Topla voda, nafta ali hladen tuš?
STRAN 2
PO NAŠIH OBČINAH
KIDRIČEVO: O vojašnici v Apačah odslej zaupno
STRAN 3
GOSPODARSTVO
PTUJ: Podjetje LP Mycron -doma prodajo le ostružke
STRAN 4
PO MESTNI OBČINI
PTUJ: Mladi talenti pred zaprtimi vrati
STRAN 6
KMETIJSTVO
HAJDOŠE: Tretja zadružna novogradnja v petih letih
STRAN 11
PO NAŠIH OBČINAH
SLOVENSKA BISTRICA: Odločen »ne« prašičji farmi na Pragerskem
STRAN 2
REPOTAŽA
V Chamonix s kolesom
STRAN 17
9770040197053
DOMA IN PO SVETU
PO SLOVENIJI
Kako razširjena je korupcija
LJUBLJANA - Korupcija, ki je registrirana, je kot vrh ledene gore, pravo vpra{anje pa je, kako velik je njen spodnji del, je ob predstavitvi raziskave Stali{~a o korupciji dejal izredni profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) Vlado Miheljak. Kon~nega odgovora na njegovo vpra{anje pravzaprav ni dala niti omenjena raziskava, ki jo je Center za raziskovanje javnega mnenja in množi~nih komunikacij pri FDV izvedel v sodelovanju z vladnim uradom za prepre~evanje korupcije. Raziskava namre~ kot veliko belo listo pu{~a strukturno, sistemsko korupcijo oziroma velike mreže korupcije, ki jih z jav-nomnenjsko raziskavo ni mogo~e meriti. So pa zato vpra{ani, 914 jih je bilo anketiranih, ocenili, da je v Sloveniji korupcija precej raz-{irjena, ~eprav njihove osebne iz-ku{nje tega ne potrujejo povsem.
Predsedniški kandidati o regijah
CELJE - Neuradna predsedni-{ka kandidata France Arhar in Anton Bebler ter uradni predsedni{ki kandidat Lev Kreft so se v Celju udeležili strokovnega sre~anja celjskega kluba podjetnikov Zlatorog, na katerem so predstavili svoje poglede na aktualna politi~na in gospodarska vpra{anja. Vsi so se strinjali, da Slovenija potrebuje pokrajine, vendar pa se je potrebno po mnenju Arharja vpra{ati, s ~im se sploh ukvarja že obstoje~ih 12 statisti~nih regij. Kreft vidi v ustanavljanju pokrajin možnost decentralizacije države, po mnenju Beblerja pa je optimalno {tevilo pokrajin osem. Na sre~anje so bili povabljeni {e Janez Drnov{ek, Barbara Brezigar, France Bu~ar in Zmago Jelin~i~, vendar so se zaradi službenih obveznosti opravi~ili.
Ni denarja za veterinarje
LJUBLJANA - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But je na sestanku predstavnikom zasebnih veterinarjev pojasnil, da znotraj prora~una kmetijskega ministrstva ni možno najti 300 milijonov tolarjev, koliko je ministrstvo {e dolžno zasebnim veterinarskim ambulantam, ki opravljajo javno veterinarsko službo. V torek se bo sestal s finan~nim ministrom Antonom Ropom, da bi skupaj posku-{ala v prora~unu najti sredstva za popla~ilo dolga.
Razpisana posojila za individualno gradnjo
LJUBLJANA - Republi{ki stanovanjski sklad je objavil nov razpis dolgoro~nih stanovanjskih posojil v skupni vrednosti tri milijarde tolarjev, ki so tokrat namenjena gradnji individualnih stanovanjskih hi{, nadomestni gradnji, nadzidavi ali dozidavi. Za posojila na že 36. razpisu sklada bodo lahko zaprosile družine in pari, ki z gradnjo prvi~ re{ujejo svoj stanovanjski problem in imajo pra-vnomo~no gradbeno dovoljenje ali enotno dovoljenje za gradnjo, izdano od 1. januarja lani dalje.
Hitrejša gondola
MARIBOR - Gondolska vzpe-nja~a na mariborskem Pohorju bo letos pozimi zaradi izbolj{av lahko vozila hitreje kot lani, zato se bo lahko na pohorska smu~i{~a z njo prepeljalo ve~ potnikov, so na novinarski konferenci povedali predstavniki Smu~arskega kluba Branik. Klub, ki upravlja s smu~-arskimi napravami na mariborskem Pohorju, je kupil tudi nekaj novih snežnih topov, s katerimi bodo letos zasnežili skupno 100 hektarjev smu~i{~. Med leto{nje zimske novosti sodi tudi nova steza za deskarje.
GLOSA
Vozi~ku v slovo
Velika večina moških je v življenju prikrajšanih za zelo "zanimivo" izkušnjo, in vendar ~e bi to izku{njo imeli, bi nam bila ženskam prihranjena. Namreč kako je, ko so stvari, ki se zdijo povsem vsakdanje, naenkrat nekje daleč, nedosegljive. Le izdržljivosti mišic, iznajdljivosti malih sivih celic in prijaznosti soljudi je prepuščeno, kako se bo mati, ki pred sabo poriva otroški voziček, znašla v tem materam neprijaznem svetu. Govorim o arhitektonskih in drugih ovirah, ki jih okušajo matere z otroci, ko svojemu naraščaju privoščijo sprehod na svežem zraku in družabnost ali pa želijo same iti po opravkih.
Ste kdaj opazili, kako visok je pločnik tam, kjer je zarisan prehod čez cesto? Niste? Mogo~e zato, ker niste posebej pazljivi na takšne malenkosti, ali pa preprosto zato, ker niste iz Ormoža. Gre namreč za lokalno znamenitost. Seveda pa imamo pri vsakem dovozu, ki je namenjen prometu z našim najljubšim tretjim otrokom, namreč avtom, zgledno znižano višino pločnikov.
Ce ste celo tako domišljavi, da si s svojim otročajem želite v trgovino, boste tudi doživeli kulturni šok. Edina omembe vredna trgovina z otroško opremo, igračami in vso drugo (nepomembno) kramo je za vozičkarice nedosegljiva. Do izpolnitve vaših potrošniških sanj vas ločijo 3, beri tri, visoke stopnice. Samo prijaznosti prodajalk in razvitosti nad-lahtnih mišic se gre zahvaliti, da jo lahko obiščemo. Pa saj je vendar namenjena otrokom. Menda so želeli napraviti nekakšno rampo, pa občinski očetje niso bili za to, ker da ... bla bla bla. Zanimivo, da drugi lokali lahko izvajajo prav zanimive arhitekturne salte mortale, pa je vse po predpisih, pa spomeniško varstvo gor ali dol. Seveda vam je nedosegljivo tudi katero koli prvo nadstropje trgovin, uradov in drugih javnih objektov. In kako
naj vzgojiš pravovernega potrošnika, če so vse kljuke previsoko. Tudi kristjana bolj težko, ker so v tistih nekaj opoldanskih urah, ko je cerkev odklenjena, odprta ta mala vrata, ki pa so za voziček preozka. Tudi knjižnica in galerija sta rezervirani samo za tiste, ki že znajo hoditi. Seveda bo na tem mestu tega pisanja vsak pravi moški že precej znerviran in bo rekel: "Pa vzemi v roke tega fačoka in ga nesi, pa bo mir!" In odgovorim lahko, da se do takšne genialne rešitve lahko dokoplje samo moški.
Najbolj smešne od vsega pa so drsalnice. Nekakšne rampe, ki dajejo občutek, da je za vse poskrbljeno, v resnici pa so preozke za vozičke in prestrme za kolesa, da bi jih lahko kdo uporabljal. Pravzaprav pa bi delala krivico, če bi govorila, da je tako le v našem mestu. Še kar nekaj cvetk "iz tujine" sem nabrala. V Evroparku projektant previjalni-ce gotovo še ni videl v živo otroka s plenicami, sicer bi vedel, da jih večina že ob rojstvu meri okrog 50 centimetrov in da v naslednjih dveh letih, ko jih je še treba previjati, občutno zrastejo. Polička, ki jo je namenil previjanju, je primerna le za liliputan-ce. V prostoru tudi ni ogrevanja. Otroški ritki morda še paše, da
ORMOZ / USTANOVILI DRUŽBO TERMAL D.O.O. ORMOŽ
Topla voda, nafta ali hladen tu{?
Ormoški občinski svet je pred kratkim dal svoje soglasje k ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo z imenom Ter-mal, d.o.o., Ormož, ki bo imela sedež na Kerenčičevem trgu 12. Družba nastaja na pobudo občine, ki je na ministrstvo za okolje in prostor že vložila pobudo za podelitev raziskovalne koncesije za pridobivanje in rabo geotermičnega energetskega vira v Ormožu.
Poleg občine, ki ima v podjetju 55-odstotni poslovni delež, so ustanovitelji tudi druge pravne osebe. Sodeluje še pet družbenikov, od katerih ima vsak enak poslovni delež v višini 9 odstotkov. Družbo so soustanovili še Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., IGD Holermous, d.o.o., Kmetijska zadruga Ormož, z.o.o., Gostilna Prosnik, Prosnik Janez, s.p., in Ecoenergetika, d.o.o., iz Lo-peršic. Osnovni kapital družbe znaša 2.100.000 SIT, pri čemer je občina udeležena z 1.155.000 SIT, ostali družbeniki pa z vložki v višini 189.000 SIT
Ob obravnavanju sklepa so na občinskem svetu nekateri svetniki izražali ogorčenje, češ da o tej ustanovitvi niso nič vedeli in da je bilo sodelovanje omogočeno le nekaterim investitorjem, drugim potencialnim zaintere-
siranim pa ne. Župan Vili Tro-fenik jih je zavrnil, da bodo vsi zainteresirani imeli možnost sodelovati pri projektu. Ker bo kakovost in uporabnost vira treba šele dokazati z vrtanjem vrtin, od katerih vsaka stane nekaj 100.000 evrov, bo družba gotovo potrebovala sovlagatelje.
Družba se je registrirala za opravljanje zelo široke palete dejavnosti - od pridelovanja vrtnin, okrasnih rastlin, semen in sadik, pa za pridobivanje surove nafte in zemeljskega plina, za pridobivanje okrasnega in gradbenega kamna, izdajanje časopisov, gradnjo vodnih objektov, za točenje pijač do alternativnih oblik zdravljenja, obratovanja športnih objektov in drugih dejavnosti za sprostitev.
viki klemenčič ivanuša
se trenutek ali dva prezrači, ker pa je prostor namenjen tudi hranjenju, velja omeniti, da se žena-ke prsi nahajajo pod obleko in da takšno hranjenje lahko traja tudi dalj časa. Brrr ...
Sicer pa tudi v tujini, kjer imajo te reči sicer zgledno urejene in so previjalne mize tudi v moških straniščih, lahko naletite na grenke izkušnje. Ce recimo želite v določene terme, vas neprijetno strezni nalepka Kinder - nein danke! (Otroci - ne hvala!) Ali pa da vam na popolnoma prazni terasi za vsaj 50 gostov povedo, da ne morete sedeti tam, kjer ste si izbrali, ker lahko pride avtobus gostov in voziček jih bo oviral! Na vprašanje, ali pričakujejo avtobus gostov, sicer pravijo da ne, ampak lahko pa pridejo, zato, prosim, spakirajte!
Prav tako tudi v prometu ni zarisanih širših parkirnih prostorov za matere z otroki. Smrkavca pač ne morete za ušesa zvleči skozi špranjo na oknu; saj veste: treba je paziti na glavico, vrat pa nogice, rokice in vse tisto, kar bo nekoč predsednik naše države.
Brez veliko hrupa in z malo denarja je vse to mogoče rešiti. Vendar ne s takim odnosom, kot ga imajo tisti, ki nimajo izkušenj. Ce recimo možje postave ustavljajo avtomobile, jim pišejo kazni in so ti avti parkirani kar na pločniku, voziček noče in ne
more mimo. Pa si dovoliš, baba z dolgim jezikom, uporabiti to od boga dano orožje, da pač ni najlepše to, da je avto na pločniku, in da ne moreš mimo. Pa ti lepo povedo, da pojdi na cesto in okrog in ali je to tako zelo težko.
Pa ja, verjamem, da matere postanejo utrujene od večnih ovir, ki jim jih na pot postavljajo nesramni in samozadostni moški, ki so pozabili, da je, ko še niso nosili nosu tako visoko, tudi njihovo rit nekdo potiskal po svetu.
Sicer pa materi ni treba iti od doma. Ce je tako neumna, da ima otroke, pa naj trpi! Priporoča se, da je veriga ravno tako dolga, da se lahko premika med štedilnikom, previjalno mizo in kavčem, na katerem je soprog, pa ji bodo vsi našteti problemi prihranjeni. Kajne gospodje? Ne, ne, motite se. Otroški voziček se hitro znajde v kotu s staro šaro, in preden se ozrete, mulci že dirjajo okrog na skirojih in rolerjih. Gospodje, ki so krojili življenjski prostor otroškemu vozičku, pa se tudi starajo in nekega dne, ko jih bo kot dobro situirane pomembne-že po ormoških in vseh drugih cestah tega otrokom neprijaznega sveta na vozičku potiskala kakšna brhka negovalka, bodo dojeli, o čem govorim. O, verjemite mi, da boste!
viki klemenčič ivanuša
SLOVENSKA BISTRICA / 33. SEJA OBČINSKEGA SVETA
Odloien "ne" pra{i~ii farmi na Pragerskem
Občinski svetniki so na zadnji 33. seji občinskega sveta brez večjih pretresov in soglasno sprejemali pravilnik o financiranju ljubiteljske kulture na obmo~ju ob~ine Slovenska Bistrica ter sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju {tirih mestnih krajevnih skupnosti. Potrdili so priprave zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko gradnjo "Kugl" ter strokovne podlage za kolesarsko omrežje na območju mesta Slovenska Bistrica, v nadaljevanju pa še poročilo o izvajanju zaščite in reševanja ter požarne varnosti v občini Slovenska Bistrica. Sprejeto je bilo tudi poročilo o delovanju in poslovanju sklada štipendij za nadarjene in uspešne študente v občini in čez-mejno sodelovanje z ustreznimi institucijami v nekaterih skupnih projektih.
Več živahnosti, predvsem pa političnih nasprotovanj, je bilo pri obravnavi odloka o delni povrnitvi volilnih stroškov organizatorjem oziroma kandidatom za člane občinskega sveta ter župana občine Slovenska Bistrica in pri pravilniku za izvolitev predstavnikov občine Slovenska Bistrica v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter določitvi kandidata za člana državnega sveta, kjer pa se svetniki v začetku niso mogli dogovoriti, za koliko elektorjev naj glasuje vsak občinski svetnik. Šele na predlog mag. Ivana Pristovni-ka, da lahko vsak svetnik glasuje največ za štiri kandidate za elektorje, so svetniki pravilnik soglasno podprli.
Enotni in odločni pa so bili pri zavrnitvi spremembe namembnosti iz govejega v pitališče prašičev na Pragerskem. Občina Slovenska Bistrica je v letu 2001 od Kmetijskega kombinata Ptuj - PC Kmetijstvo Draženci prejela vlogo za presojo spremembe te namembnosti. V pitališču Pra-gersko, preselili bi ga iz farme v Dražencih, naj bi potekalo pitanje prašičev med 25 in 105 kg,
dnevna zasedba s pitanci bi bila osem tisoč živali s povprečno težo 60 kg. Urbanistična inšpekcija občine Slovenska Bistrica, sestavljena iz predstavnikov občine in uprave enote, je podala negativno mnenje na vlogo Kmetijskega kombinata Ptuj z obrazložitvijo, da odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za celotno območje občine Slovenska Bistrica ne daje zakonske podlage za omenjeno spremembo namembnosti. Pristojna služba občine Slovenska Bistrica si je pridobila še mnenji prizadetih krajevnih skupnosti Spodnja Polskava in Pragersko — Gaj, ki prav tako odločno zavračata spremembo namembnosti pitališča na Pragerskem. Ker pa Kmetijski kombinat Ptuj kljub negativnemu stališču občine Slovenska Bistrica in obeh krajevnih skupnosti še naprej vodi aktivnosti za pridobitev dokumentacije in izvedbo nameravanega posega, je občinski svet v Slovenski Bistrici sprejel sklep, s katerim ostro zavrača kakršnekoli pobude za spremembo namembnosti pitališča na Pragerskem.
Vida Topolovec
PO SVETU
Niso vsi Ameriiani za vojno
WASHINGTON - Ameriški predsednik George Bush znova krepi pritisk na ameriško javnost in VS ZN. V neposrednem televizijskem nagovoru iz Cincinnatija v no~i na torek naj bi po napovedih Bele hiše strnil razloge za morebiten napad na Irak, hkrati pa naj bi skušal pre-pri~ati {e tiste nejeverneže, ki {e vedno ne zaupajo njegovi brezkompromisni politiki. Ameri{ki kongres naj bi bil sicer pripravljen podpreti Busha in že v tem tednu sprejeti resolucijo o Iraku, s katero bo imel Bush za razorožitev režima Sadama Huseina na voljo vsa sredstva. Sicer pa so bile v nedeljo v več kot 20 večjih ameriških mestih demonstracije proti vojni z Irakom, ki so potekale pod skupnim naslovom "Ne v našem imenu" (Not in our name).
Obletnica za~etka afganistanske vojne
KABUL - Pred enim letom, 7. oktobra, se je slab mesec po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra z ameriškim bombardiranjem ciljev v Kabulu, Kandaharju in Džalalaba-du začela zavezniška vojaška operacija v Afganistanu, ki je vodila do padca talibanskega režima in vzpostavitve nove prehodne vlade pod vodstvom paštunskega voditelja Hamida Karzaja. Po besedah ameriškega predsednika Georgea Busha so se skupaj s še 40 zaveznicami za akcijo odločili potem, ko talibani niso izpolnili zahteve po izročitvi glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA Osame bin Ladna. A bin Laden in številni borci njegove teroristične organizacije Al Kaida so kljub najsodobnejši vojaški tehnologiji zavezniške vojske še vedno na prostosti, Afganistan pa se še vedno sooča z revščino, političnimi atentati in plemenskimi spopadi.
Zmagale na€ionalisti~ne stranke
SARAJEVO - Na sobotnih splošnih volitvah v BiH so po prvih neuradnih podatkih osrednje volilne komisije na vseh ravneh zmagale nacionalistične stranke - tako v zveznem parlamentu in parlamentih obeh entitet kot tudi v tričlanskem predsedstvu BiH. Predstavniki reformnih strank in mednarodne skupnosti so razočarani nad odločitvijo volilcev, so pa zadovoljni z izvedbo volitev.
Putin sre~al abrahama
MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je praznoval 50. rojstni dan, ob jubileju pa je prejel številne čestitke tako iz domovine kot iz tujine. Rojstni dan je skupaj s predsednikom pravzaprav praznovala cela država, ob tej priložnosti pa so v številnih ruskih mestih pripravili prireditve o Putinu.
Umrl nizozemski princ Claus
AMSTERDAM - V amsterdamski bolnišnici je v nedeljo zvečer umrl soprog nizozemske kraljice Beatrix, princ Claus. 76-letni princ, ki je bolehal že nekaj let, je umrl zaradi pljučnice in Parkinsonove bolezni. Princ Claus, sicer nemškega rodu, je bil z nizozemsko kraljico poročen od leta 1966.
Nobelova nagrada za medicino
STOCKHOLM - Dobitniki letošnje Nobelove nagrade za medicino so Britanca Sydney Brenner in John E. Sulston ter Američan Robert Horvitz, ki so si to odličje zaslužili z odkritjem "genetske regulacije organogeneze in delom na področju progamirane smrti celic", je v Stockholmu sporočil švedski Institut Karolinska, ki vsako leto podeljuje to ugledno nagrado.
TEDNIK je naslednik Ptuiskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metllčar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Ralčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 11.960 tolarjev, za tujino 24.390 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 prl NovI KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 Izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno Izvoda In se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni llst 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radlo-tednlk.sl. E-pošta: tednlkeamls.net, nabiralnikeradlo-tednik.sl
AKTUALNO
SLOVENSKA BISTRICA / VOJSKA PRODALA ZEMLJIŠČE ZA SOLO
Podpis listine - akt dobre volje
Minuli konec tedna, ob praznovanju jubileja PGD Slovenska Bistrica, je bil na obisku obrambni slovenski minister dr. Anton Grizold. Ob tej priložnosti sta z županom občine Slovenska Bistrica dr. Ivanom Žagarjem podpisala listino o prodaji zemljišča v vojašnici Slovenska Bistrica za potrebe bodoče slovenjebistriškega srednješolskega centra.
Ko so novinarji od obrambnega ministra hoteli izvedeti, koliko bo ob~ina Slovenska Bistrica za 1,4 ha veliko zemlji{~e morala pla~ati, je dr. Grizold dejal, da so z ob~ino podpisali akt dobre volje, saj je znano, da bo tu zrasel srednje{olski center, obrambno ministrstvo pa se zaveda, da je dobro sodelovanje z ostalimi ministrstvi velikega pomena, saj smo kon~no ena država. Zavezalo pa se je, da bo v državi podpiralo izobraževanje in gospodarstvo in podpis listine v Slovenski Bistrici kaže na to. Vendar kot je po podpisu povedal minister Grizold na sre~anju z novinarji, vojaki mestnega sre-di{~a v Slovenski Bistrici {e ne bodo zapustili pred letom 2008; takrat naj bi bila zgrajena nova, moderna voja{nica v Apa~ah, ena najve~jih naložb obrambnega mi-
nistrstva. Ob~ina Kidri~evo je prižgala zeleno lu~ za gradnjo objekta, in ker z gradnjo že nekoliko zamujajo, problem pa so tudi odkupi zemlji{~ zaradi denacionalizacije, bodo zamujeno morali nadoknaditi. Vrednost naložbe v Apa~ah je po sedanjih izra~unih med 8 in 10 milijard tolarjev. V to voja{nico bodo poleg vojakov iz voja{nic v Slovenski Bistrici in Ptuju preselili {e vojake iz Maribora. Tako se bodo sanje mnogih v za~etku devetdesetih let prej{-njega stoletja, da bodo voja{nice izselili iz ve~jih mest, uresni~ile, vendar kot je poudaril minister Grizold, korak za korakom in z odlo~nimi potezami.
Dotaknil se je tudi problema mariborske kadetnice, ki je lep kulturnozgodovinski objekt, zanjo pa mariborska ob~ina nima
Ob podpisu listine o prodaji zemljišča v vojašnici Slovenska Bistrica, na katerem bo ob~ina zgradila bodo~i srednje{olski center. Listino sta podpisala minister za obrambo dr. Anton Grizold in slovenjebistriški župan dr. Ivan Žagar
ne sedaj in ne v prihodnje dovolj denarja za odkup. O obnovi omenjene stavbe se dogovarjajo z ministrstvom za kulturo, in ko jo bodo obnovili, ji bodo namenili izobraževalne vsebine, ki jih razvijajo v centru voja{kih {ol.
Ker ima slovenska vojska dobre stike z drugimi vojskami, bo Maribor odprl vrata tujim profesorjem in voja{kim instrukturjem, del kadetnice pa bodo prepustili zasebnikom.
Vida Topolovec
KIDRIČEVO / MARATONSKA 30. SEJA SVETA
O vojašnici v Apaiah odslei zaupno
Svetniki občine Kidričevo so za 30. redno (po dolžini pa maratonsko) sejo, na kateri so se sestali v četrtek, 3. oktobra, dobili obsežen dnevni red s 14 točkami, vendar so dve točki prestavili na naslednjo sejo, tako da so tokrat v šestih urah razpravljali in sklepali o 12 točkah dnevnega reda.
Zaradi odsotnosti glavnega po-ro~evalca iz podjetja Straf so razpravo o kon~nem poro~ilu o izgradnji osnovno{olskega prostora v Cirkovcah prestavili na naslednjo sejo. V poro~ilu, ki je sicer bilo svetnikom poslano skupaj z gradivom, je med drugim zapisano, da je izvajalec del Vegrad iz Velenja objekt zgradil z zamudo, saj so bila gradbena in obrtni{ka dela kon~ana {ele do 10. avgusta, kljub podalj{anju roka pa so bila strojno instalacijska dela in prezra~evanje dvorane kon~ana {ele 5. septembra.
Zaradi zamude ima investitor, torej ob~ina Kidri~evo, pravico zara~unati zamudne penale v vi{ini 5 odstotkov vrednosti strojnih instalacij. Na vseh do-kon~anih objektih je bil izveden
tudi prvi kvalitetni pregled, trenutno pa že potekajo dela pri izvedbi kotlovnice, ki so predvidena v II. fazi izgradnje. Prva faza izgradnje {olskega prostora v Cirkovcah pa je v celoti za-klju~ena in je veljala dobrih 305 milijonov tolarjev.
Ker se izteka pogodba s sedanjim izvajalcem podjetjem Cisto mesto iz Ptuja, so se svetniki po kraj{i razpravi strinjali z delovnim gradivom Odloka o na~inu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in ga do 15. oktobra dali v javno razpravo.
Po uvodni obrazložitvi Marjana Berli~a iz podjetja Umarh so se z manj{im dopolnilom v prvem branju svetniki strinjali s predlaganim odlokom o spre-
membah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega plana ob~ine Ptuj za obmo~je ob~ine Kidri~-evo. V razpravi smo med drugim sli{ali, da za predvideno izgradnjo voja{kih objektov v Apa~ah {e ni izdelan niti program, sicer pa so se na predlog Ministrstva za obrambo republike Slovenije sklenili, da bodo vse aktivnosti v zvezi z voja{nico odslej potekale pod oznako ZAUPNO. Kar nekaj svetnikov pa je zahtevalo, da se vsi programi in spremembe prostorskih sestavin na~rtujejo skladno z že sprejetim Integralnim razvojnim programom ob~-ine Kidri~evo - IRPOK.
Brez bistvenih pripomb so v drugi obravnavi sprejeli Odlok o koncesiji za pregledovanje, nadzorovanje in ~i{~enje kurilnih naprav, ter dimnih vodov in zra~-nikov, ki dolo~a predvsem na~in, pogoje, obmo~je in javna pooblastila koncesionarju s podro~ja Dimnikarske dejavnosti.
Z nekaj majn{imi pripombami in po splo{ni ugotovitvi, da gre za koristnost izobraževanja in {irjenje obzorja, so sprejeli tudi predlagano vsebino Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knji-žniva Ivana Potr~a na Ptuju. Po sedanjem predlogu naj bi ki-dri~evsko ob~ino to letno veljalo okoli 15 milijonov, poleg tega pa {e okoli 2 milijona za nakup Bibliobusa.
Razpravo o pravilniku o pla~-ah ob~inskih funkcionarjev so zaradi nekaterih nejasnosti prestavili na naslednjo sejo.
Na predlog komisije za Gospodarstvo so razdelili dobrih 34 milijonov kreditov za razvoj gospodarstva, in sicer 10 milijonov Darku Dolencu iz Zgornjih Jablan, 17,4 milijone Zvonku Jev{-ovarju iz Kidri~evega, 4 milijone Danilu Kr~eku iz Kungote ter 2,5 milijona Milanu Turku iz Ki-dri~evega.
M. Ozm ec
VIČAVA, OREŠJE / ZBOR OBČANOV O KOMUNALNIH PROBLEMATIKI
Pobude izglasovali - kako naprej?
štiri leta so občani Vičave in Orešja, skupaj jih je 845, "gnjavili" mestno oblast, da jim prisluhne v njihovih pobudah za izgradnjo objektov gospodarske infrasfrukture. To se je končno zgodilo s sklicom zbora občanov, ki je bil 8. oktobra v domu krajanov Olge Meglič na Vičavi.
Prvi dopis so napisali decembra 1999, mestni ~etrti Panorama pa naložili, da v njihovem imenu mestni oblasti predstavi problematiko na infrastruktur-nem podro~ju. Tri mesece zatem so dobili odgovor, da naj se o sre~anju z županom dogovorijo sami. Od dogovora do realizacije je trajalo ve~ kot dve leti, obljubam ni bilo ne konca ne kraja. Lokalna iniciativa je spisek zahtev aprila letos skupaj z zahtevkom (405 podpisov ob~-anov) za sklic delnega zbora na obmo~ju ~etrti Panorama posredovala ~etrtnemu svetu, ta pa ga
je odstopil mestni oblasti.
Zbor ob~anov je sklical ptujski župan Miroslav Luci; ob tej priložnosti je verjetno tudi sam ugotovil, da ~etrtni sveti, ki naj bi lokalno problematiko s prioritetami predlagali v re{itev mestnemu svetu, pogosto nimajo prave mo~i. Poleg tega pa tudi ni prave povezave med ~etrtmi in njihovimi svetniki v mestnem svetu. Potem ko je seznam zahtev v imenu lokalne iniciative predstavila Rozika Ojster{ek, je ugotovil, da te niso tako velike stvar, da se ne bi dale v kratkem
■zaHn^mlii^rn rf^íiti PrivaHf^ti nViř-
ani ne dovolijo ve~ cincanja, gradnje ceste v Ore{ju po dvesto metrov na leto, temve~ da se celoten preostali odsek v dolžini okrog 800 metrov celovito uredi v letu 2003. Ce bo to stalo 40 milijonov, mora mestni prora~-un ta sredstva tudi zagotoviti. Cesta mora imeti normalno {iri-no, plo~nik, v zemljo pa morajo spraviti tudi vso infrastrukturo. V letu 2003 in 2004 morajo ulice na tem obmo~ju dobiti razsvetljavo, prav tako se morajo urediti odplake pri Hinceju, dokon~no urediti Vi~avska pot, postaviti smerniki za hi{e, Adriaplin pa mora anketo glede gradnje plinovoda izvesti tako, da bo pri{el do pravih podatkov.
Celotna ~etrt Panorama je za gradnjo komunalne infrastruktur«^ v vaHniiii «tiriii If^tiii «irf^r iv
mestnega prora~una dobila 260 milijonov, vendar je bil v ve~ini denar porabljen za projekte v drugih delih ~etrti, ne pa za Vi~-avo in Ore{je, ki sta pred nastankom ~etrti najve~ vlagali v razvoj komunalne infrastrukture. Petnajst let so pla~evali najve~ji samoprispevek med takratnimi ptujskimi krajevnimi skupnostmi, sedaj pa upravi~eno zahtevajo, da po desetih letih vlaganj dobijo tudi sami nekaj, da bodo lahko kvalitetno živeli.
Pobude so na torkovem zboru ob~anov sicer izglasovali, glede na skoraj{njo menjavo oblasti pa se bodo morali {e kako potruditi, da jim bodo obljubljeno tudi naredili. Delovno gradivo pro-ra~una za leto 2003 je namre~ že v pripravi.
ntt^
ORMOŽ / TOVARNA SLADKORJA OB ZAČETKU NOVE KAMPANJE
Vieraj priieli predelavo
V ponedeljek so v tovarni sladkorja v Ormožu pričeli prevzemati letošnji pridelek sladkorne pese, včeraj pa so začeli tudi predelavo. Ker so letos pridelovalci posejali sladkorno peso le na 4600 hektarjih, so v tovarni doslej predelali že 12.000 ton surovega trsnega sladkorja iz Brazilije.
Ob~utno zmanj{an interes pridelovalcev za pridelavo sladkorne pese je predsednik uprave Jurij Dogsa pojasnil z nižjo ceno pese, kot so je bili pridelovalci navajeni, z dvema minulima su{nima letinama, ki sta bili za peso precej slabi, in z dejstvom, da je država precej nerazumno delila subvencije med pridelovalci razli~nih polj{~in. Prihodnje leto pri~akuje, da bo pesa rasla na 8000 hektarjih, saj so na minulem radgonskem sejmu v okviru dnevov sladkorne pese že napovedali odkupno ceno za prihodnje leto - 9 tolarjev za kilogram. Ce bo državna subvencija na ravni leto{nje, se bo odkupna cena sladkorne pese zelo približala tisti v državah Evropske unije. Doma~a cena sladkorja pa bo za cenami v uniji {e vedno zaostajala za 20 do 25 odstotkov.
Letos v TSO pri~akujejo prevzem okrog 210.000 ton sladkorne pese, kar pomeni proizvodnj o 25 do 30.000 ton sladkorja. Iz-
delali so dve predkampanjski analizi, ki napovedujeta veliko bolj{o letino, kot sta bili zadnji dve. Med obema analizama je bilo mesec dni razlike in sladkorna stopnja se je v tem ~asu pove~ala za 2 sladkorni stopnji - z 12,53 na 14,53, hektarski donos pa za 10 odstotkov in bo najverjetneje okrog 50 ton na hektar.
V podjetju letno vlagajo v posodobitev 2,5 milijona evrov, posledi~no se zmanj{uje tudi {tevilo zaposlenih. Do decembra 2003 jih bo {e 39 manj. Nekaj jih bo {lo v pokoj, nekaj pa bo tudi tehni~nih presežkov. Tem bo pripadla 100-odstotna odpravnina.
Pred sre~anjem z združeno Evropo pa je Dog{a že nekoliko bolj optimisti~en, ~eprav je sprva kazalo, da se o sladkornih kvotah ne bo dalo kaj dosti pogajati.
vki

Mi poznamo rešitev! Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Rui. telefon! 02 749 35 12. www.bubanovezuie.com
GOSPODARSTVO - OBRT - PODJETNIŠTVO
PTUJ / MP PTUJ, D.O.O., FIRMA S TRADICIJO IN PROFESIONALNIM KADROM
Promovirajo se s kvalitetnim delom
Podjetje MP Ptuj, d.o.o., ima sedež na Dornavski cesti 7B. Registrirano je za inženiring, montažo in proizvodnjo strojnih naprav. Širši javnosti in tudi na Ptujskem je postalo znano šele pred kratkim, ko se je znašlo med tremi nominiranci za gazelo podravsko-pomurske regije po izboru Gospodarskega vestnika. Na lestvico najhitreje rastočih v državi in na regijske lestvice se podjetja lahko urstijo le na podlagi poslovnih rezultatov, hitre rasti, relativne rasti števila zaposlenih, števila novih delovnih mest, kapitalskega donosa, višine dobička, dodane vrednosti na zaposlenega in zadolženosti. Vsi ti podatki skupaj so omogočili, da so v vsaki regiji lahko izbrali osem najmočnejših podjetij.
V primerjavi z gazelami drugih slovenskih regij gazele dravsko-pomurske regije izstopajo po izvozu. Lani so na tuje prodale za 91 milijard tolarjev blaga in storitev. Trije nomini-ranci sodijo med tista podjetja, ki so se po kazalcih kakovostne rasti v zadnjih petih letih najbolje odrezala.
MP je {e eno ptujsko podjetje, ki svoje delo v celoti opravlja v tujini. Kot je povedal direktor Boris Šoštarič, univ. dipl. ing. strojni{tva, MP ni novo podjetje. Gre v bistvu za firmo Vuk Miran, d.o.o., ki obstaja že od leta 1994 in se ukvarja z montažo investicijske opreme, predvsem na delovi{čih v tujini oziroma v celoti opravlja delo v tujini. S spremembo lastni{tva se je preimenovalo v MP Ptuj, d.o.o. Decembra leta 2001 je dotedanji večinski lastnik Miran Vuk, v
lasti je imel 51 odstotkov, izstopil iz podjetja, 100-odstotni lastnik firme je postal Klaus Reschka iz Nem~ije. Miran Vuk podjetni{kih vod ni zapustil, ustanovil je manj{e podjetje, ki se ukvarja s podobno dejavnostjo kot MP. Medsebojno si ne konkurirata, letos poleti jim je celo posodil delavce, je povedal direktor Boris [o{tari~.
Trenutno podjetje zaposluje 195 delavcev razli~nih profilov. V glavnem so to monterji, klju-~avni~arji, varilci in cevarji. Prihodek, ki ga v celoti ustvarijo na tujem trgu, se približuje milijardi tolarjev. "Do leto{njega poletja se je podjetje izklju~no ukvarjalo z montažo investicijske opreme, predvsem lakirnih linij in transportne tehnike v avtomobilski industriji. Najve~ delovi{~ smo imeli in {e imamo v Evropi, trenutno tudi na Ki-
tajskem, delamo tudi {e v Mehiki in drugje. S pla~ili za delo nimamo problemov.
Z izgradnjo proizvodne hale v velikosti 1600 m2 smo ustvarili pogoje za proizvodnjo lastnih izdelkov, v glavnem delov strojev in naprav iz ~istega, ner-jave~ega jekla in aluminija. Za evropski trg smo pri~eli izdelovati proizvode za izgradnjo avtomobilskih lakirnic. S selitvijo opreme in strojev iz tovarne Nem~ije se je odprlo 40 novih delovnih mest. Glavna razloga za selitev sta bila cenej{a delovna sila in delovne navade ljudi. Svojo ponudbo izdelkov nameravamo {e {iriti. Na~rtujemo izgradnjo manj{e hale za izdelke
za izdelavo jeklenih konstrukcij, ki so jih doslej izdelovali na{i kooperanti, ker želimo na-{im kupcem v avtomobilski industriji (Audi, BMW, Ford, Hyndai, Mercedes Benz, Seat, Škoda in VW) ponuditi {e ve~ kot doslej. S tak{no ponudbo lahko enakovredno nastopamo na trgu kot proizvajalec in monter lakirnih linij za avtomobilsko industrijo. Prehajamo v obdobje, ko se bomo lahko pri-~eli ukvarjati tudi z inovacijami," je {e povedal direktor MP Ptuj Boris Šo{tari~, ko je predstavljal podjetje.
Podjetje se je prvi~ na lestvici hitro rasto~ih podjetij pojavilo leta 2000. V tem letu so na Dor-
Direktor MP Ptuj, d.o.o., Boris Šoštarič, univ. dipl. inž. stroj.
V proizvodnem obratu, kjer izdelujejo različne izdelke iz nerjaveče pločevine, je trenutno zaposlenih okrog 40 ljudi, načrtujejo pa izgradnjo še ene, manjše hale za izdelavo jeklenih konstrukcij, v kateri naj bi delo dobilo še dodatnih 10 do 15 delavcev.
navski cesti 7B zgradili 800 m2 veliko poslovno stavbo s skladi-{~em za orodje, avtomehani~no delavnico, avtopralnico in par-kiri{~i za 40 lastnih vozil, ki jih uporabljajo za prevoz delavcev na delovi{~a v tujino.
Boris Šo{tari~ je v podjetju zaposlen dve leti, direktor je od januarja letos. "Imam zelo dobro ekipo sodelavcev, ki je v podjetju delovala že prej, zato mi ni bilo težko prevzeti vodenja podjetja. Edini ve~ji problem, s katerim se sre~ujemo, je pomanjkanje kvalitetnih kvalificiranih kadrov, ki bi bili pri-
pravljeni delati na terenu, kjer traja delavnik povpre~no 11 ur. Ker smo kvalitetni in zanesljivi, izvajalci z delom nimamo težav. Res pa je, da je konkurenca, zlasti {e v Nem~iji, izredno velika. Najhuj{i so Poljaki, ki ponujajo izredno nizke cene, ob~asno pa si medsebojno konkuriramo tudi slovenska podjetja."
Podjetje MP Ptuj, d.o.o., bo med gazelami tudi ostalo, so prepri~ani, saj so na{li nov izziv v proizvodnji kot kvalitetni nadgradnji že ute~ene montažne dejavnosti.
MG
PTUJ / PODJETJE LP MYCRON, PREJEMNIK PLAKETE MESTNE OBČINE ZA LETO 2002
Doma prodajo le ostruike
V Puhovi ulici 7 na Ptuju ima sedež mlado in svetovno uspešno podjetje LP Mycron, ki trenutno zaposluje 78 delavcev. Svojo poslovno priložnost je našlo v izdelovanju sestavnih delov strojev za tekstilno in reprografično industrijo. Glavni njihovi izdelki so t.i. špule, ki jih vgrajujejo v tekstilne stroje, in valji, ki so sestavni del zelo zmogljivih fotokopirnih strojev, tiskalnikov in tiskarskih strojev. Poleg tega izdelujejo še dele in komponente za strojegradnjo, avtomobilsko in letalsko industrijo, v proizvodnem programu pa imajo še pesta za kolesa, vezne elemente za daljnovode, sestavne dele za gospodinjske aparate in podobno. Svoje izdelke prodajajo po celem svetu.
Z dobro politiko zaposlovanja, uvajanjem sodobne tehnologije v proizvodnjo in usposobljenim kadrom uspe{no sledijo zahtevam trga in razvoju tehnologije. Čeprav so v tem prostoru prisotni že od leta 1994, so za {ir{o javnost ostali neznani predvsem zaradi tega, ker so 100-odstotni izvozniki, doma prodajo le os-tružke. Prve proizvodne prostore so imeli na Rogozni{ki cesti, kjer so ob prenosu proizvodnje iz Nem~ije zaposlovali 16 delavcev, v lastnih prostorih pa delajo od leta 1997. Podjetje je bilo ustanovljeno z 251 milijoni ustanovitvenega kapitala.
Dobro organizacijsko in te-hnolo{ko razvitost podjetje, le tak{no se lahko uspe{no kosa s svetovno konkurenco, dokazuje tudi s certifikati kakovosti. "V podjetju se zelo dobro zavedamo, da si uspe{nega trženja brez potrebnih certifikatov in standardov ne moremo zagotoviti. Pridobili smo že ISO 9001, ISO 14001 in OHSAS 18001, v postopku pridobivanja pa so VDA.6.1, AVIO standard in ISO TS 16949. Smo eno redkih podjetij, ki razpolaga s
standardom za podro~je zdravja ljudi (OHSAS 18001). Slabo bi bilo, ~e bi ob dobrih produktih proizvajali invalide. Med na{i-mi zaposlenimi imamo tudi že {est uposobljenih internih cer-tifikatnih avditorjev, na kar smo {e posebej ponosni," je med drugim povedal generalni direktor podjetja LP Mycron Davorin Lenarčič.
Kljub temu da podjetje i{~e svoje poslovne priložnosti tudi v drugih industrijah, ostajata
Davorin Lenarčič, univ. dipl. ing., generalni direktor podjetja LP Mycron: »Za Ptuj smo se odločili iz več razlogov: bližine strateškega dobavitelja aluminija (Impola), fakultete za strojništvo in človeških virov. Delavci s tega območja imajo odgovoren odnos do dela, predvsem pa ga spoštujejo.«
njihova paradna konja tekstilna in reprografi~na industrija. Za tekstilno industrijo izdelujejo dele strojev, ki so namenjeni za izdelavo niti iz umetnih in naravnih filamentov. "V tem tre-
V proizvodnji prevladujejo CNC stroji. Letno v razvoj tehnologije vložijo okrog pol milijona evrov.
nutku imamo na podro~ju tekstilne industrije prijavljenih in potrjenih že pet svetovnih patentov (Japonska, Koreja). Pri trženju na{ih izdelkov s po-dro~ja tekstilne industrije sodelujemo z vsemi evropskimi proizvajalci tekstilnih strojev, ki spadajo v vi{ji kvalitetni in cenovni razred. Ker razpolagamo z dobrimi in usposobljenimi kadri ter sodobno tehnologijo, lahko s proizvajalci tekstilnih strojev sodelujemo že pri samem razvoju novih strojev. S tem si zagotavljamo tesno in dolgoro~no sodelovanje z na{i-mi kupci na podro~ju svetovanja in vodenja ter tudi pri sami izdelavi posameznih izdelkov. Z deli za tekstilne stroje oskrbujemo celotno svetovno trži{~e, kjer imamo okrog 1000 aktivnih odjemalcev. Podjetje ima dobro organizirano mrežo zasto-
pnikov na celotnem svetovnem trži{~u. Eden od mojih osnovnih motov je namre~ ne prodajati preko posrednikov, najbolje svoje izdelke prodaja{ sam," je v nadaljevanju predstavitve podjetja LP Mycron povedal Davorin Lenar~i~.
Za potrebe reprografi~ne industrije izdelujejo transportne, ~istilne in grelne valje, ki se vgrajujejo v tiskalnike, fotokopirne in offsetne stroje vseh ve~jih in priznanih svetovnih proizvajalcev. Trenutno je trženje z njimi omejeno na evropsko trži{~e, letos pa jim je uspelo prodreti tudi v ZDA.
Podjetje LP Mycron uspe{no sledi vedno intenzivnej{emu in bolj dinami~nemu razvoju tehnologije. Letno v nabavo in razvoj tehnologije investirajo okrog pol milijona evrov. Vso njihovo tehnologijo podpirajo CNC stroji.
LASTEN
RAZISKOVALNI
INŠTITUT
"Zavedamo se, da je velik del uspe{nosti podjetja odvisen prav od usposobljenosti in iznajdljivosti na{ih zaposlenih (main power), zato posebno skrb namenjamo dodatnim izobraževanjem in usposabljanjem. Za vsakega delavca imamo za ve~ let skupaj izdelan program, ki vsebuje interno in eksterno izobraževanje oziroma usposabljanje. Zaposlene z nižjo stopnjo izobrazbe usposobimo z interno prekvalifikacijo in dokvalifikacijo, da lahko kvalitetno in u~inkovito opravljajo svoje delo in tako kvalitetno zagotovijo zahtevam kupcev," je o kvalitetni rasti kolektiva povedal Davorin Lenar~i~.
Podjetje LP Mycron se pona-{a tudi z lastnim raziskovalnim
in{titutom, ki jim omogo~a servisiranje zahtev kupcev na ino-vativen na~in. Prepri~ani so, da predstavlja neke vrste odsko~no desko pri razvoju novih dejavnosti. Z njegovo pomo~jo bodo lahko kvalitetno razvijali dele in komponente za tekstilno in reprografi~no industrijo, strojegradnjo, avtomobilsko in letalsko industrijo.
Da bi lahko podjetje izpolnilo zahteve za razvojnega dobavitelja in pozneje sistemskega, so se z najpomembnej{imi partnerji povezali v grozd, ki bo v prihodnje lahko prevzemal {e od-govornej{e naloge. LP Mycron je nosilno podjetje grozda, ZRS Bistra Ptuj je vanj vklju~eno kot zunanja raziskovalna enota, podjetje Impol kot dobitelj profilov iz aluminija, podjetje Anoksidal pa za povr{insko za-{~ito. Zaradi terminskih in kvalitetnih izdobav so se odlo~ili, da bodo osnovni grozd raz{iri-li, vanj je med drugim vklju~en tudi Šolski center Ptuj, ki so mu omogo~ili nakup programskega paketa IBM Catia-e.
Seveda pa podjetje ne bi moglo obstajati in se uspe{no razvijati, ~e bi ne imelo dobrih sodelavcev, na katere lahko stavijo v vsakem trenutku. Njihovo prizadevnost znajo tudi prepoznati in ga primerno nagraditi, s pla~o, ki je tudi lahko do 70 odstotkov vi{ja od osnovne, dolo-~ene v kolektivni pogodbi.
V LP Mycron so ponosni na plaketo mestne ob~ine Ptuj, ki so jo uspeli pridobiti s svojim inovativnim delom, prav tako pa tudi na pet mednarodnih priznanih patentov in tri evropske standarde, ki omogo~ajo proizvodnjo velikega {tevila izdelkov, ki so vgrajeni v skoraj vse svetovno uveljavljene znamke tekstilnih strojev in tehnologij za vizualne komunikacije.
POLITIKA
VOLILNA KAMPANJA
Caka nas pestrih 30 dni
V zraku je že lep čas čutiti nemir pred letošnjimi predsedniškimi in lokalnimi volitvami. Stranke in posamezniki, ki nameravajo kandidirati, tekmujejo v dejanjih in predvsem v besedah, da bi vzbudili pozornost volivcev in si zagotovili čim več njihovih glasov. Zaradi velikega števila predsedniških kandidatov je razumljivo, da se bodo glasovi volivcev zelo razdrobili, prav tako bo v občinah na lokalnih volitvah, kjer se pripravlja na kandidaturo armada tistih, ki menijo, da bi lahko najbolje predstavljali interese "svojih" ljudi.
Pravila obnašanje pred volitvami določa Zakon o volilni kampanji, nanaša pa se na volitve predsednika republike, poslancev državnega zbora in članov občinskih svetov ter županov. V volilno kampanjo sodijo vsa politično propagandna sporočila in druge oblike politične propagande, ki so posredovana z namenom vplivanja na odločitve volivcev pri glasovanju za katerokoli od naštetih političnih funkcij. V volilno kampanjo sodijo propaganda v javnih glasilih in drugih sredstvih javnega obveščanja, plakatiranje in predvolilni shodi. Vse to mora torej potekali tako, kot določa zakon, sicer...
Sicer so možne pritožbe prizadetih in visoke kazni za tiste, ki so zakon kršili. Če podrobneje pogledamo v člene Zakona o volilni kampanji, lahko na osnovi izkušenj iz prejšnjih volilnih kampanj trdimo, da se mnogokrat in mnogokje kršijo, doslej največkrat brez posledic. Toda bolj ko dozoreva naša demokracija, bolj ko se kandidati in državljani zavedamo svojih pravic in dolžnosti, večkrat bomo uporabili zakon za zaščito svojih ali interesov svoje politične stranke.
Volilna kampanja se lahko začne najprej 30 dni pred dnevom glasovanja, končati pa se mora najkasneje 24 ur pred dnevom
glasovanja, ko nastopi tako imenovani volilni molk. Če pogledamo dejansko stanje ugotovimo, da so nekatere stranke že pohitele z organizacijo javnih tribun in podobnih shodov, kamor vabijo svoje člane in simpatizerje in posredno tudi ostalo javnost, ter govorijo o aktualnih problemih države. Mimogrede na takih shodih predstavijo še svoje kandidate za predsednika, župana ali občinskega svetnika. Tudi mediji tekmujejo v ugibanju, kdo bodo kandidati za posamezne funkcije in tako v bistvu že mnogo prej, kot dovoljuje zakon, začenjajo volilno kampanjo. Javna glasila morajo najkasneje 45 dni pred dnevom glasovanja določiti in objaviti pravila za izrabo programskega časa oziroma časopisnega prostora za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov, ter zagotoviti enakopravnost vseh kandidatov oziroma političnih strank. Za glasila v pretežno javni lasti velja, da morajo zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enake pogoje za objavljanje volilnih propagandnih sporočil, pri vseh propagandnih volilnih sporočilih v javnih glasilih pa mora biti naveden tudi naročnik. Če se javna glasila odločijo za objave raziskav javnega mnenja o kandidatih in strankah v času volilne kampanje, morajo navesti
izvajalca, metodologijo in naročnika raziskave, sedem dni pred glasovanjem pa objava takih raziskav ni več dovoljena.
PLAKATIRANJE LE PO DOLOČILIH OBČINE
Za volilno kampanjo je značilno tudi nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili. Plakate pa je dovoljeno nameščati le na mestih, ki jih določi občina, ta pa mora zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov. Občina lahko določi tudi dodatna mesta za plakatirenje, ki so organizatorjem dovoljena pod posebnimi pogoji in proti plačilu. O vsem tem so morale občine objaviti pogoje že 60 dni pred dnevom glasovanja. Plakatiranje zunaj plakatnih mest je dovoljeno s soglasjem lastnika oziroma upravljalca reklamnih tabel, stavb ali drugih objektov in zemljišč, tako oglaševanje pa ja lahko povezano s pridobitvijo posebnega dovoljenja pristojnega organa.
Iz prejšnjih volilnih kampanj se spomnimo, da je bilo največ propomb in pritožb na račun uničevanja plakatov posameznih kandidatov ali so plakate enih prelepili drugi. Tako ravnanje Zakon o volilni kampanji prepoveduje, kot prepoveduje, da bi na dan predvolilnega molka lepili ali nameščali nove plakate. Tudi na tem področju je bilo v prejšnjih kampanjah več kršitev. In še pomembno določilo, ki ga skorajda nihče v Sloveniji doslej ni upošteval: organizator volilne kampanje mora namreč najkasneje v 15. dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila!
ORMOŽ / Z 42. IN 43.SEJE OBČINSKEGA SVETA
Veliko vraie krvi zaradi volitev
Minuli ponedeljek so ormoški svetniki končali pred dvema tednoma prekinjeno 42. in opravili še 43. sejo občinskega sveta. Največ nejevolje in glasnih besed je bilo zaradi volitev. Nekaj zaradi tistih županskih, ki že trkajo na vrata in zahtevajo svojo pozornost, nekaj pa tudi zaradi nepripravljenosti komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki svojega dela po besedah župana Vilija TTofenika ne opravlja resno že zadnja dva mandata. Dokler jim je občinska uprava dajala potuho in je namesto njih opravljala papirnato delo, je še nekako šlo, tokrat pa je bila zmeda popolna.
Najprej so odločali o članih sveta razvojne agencije. Že pred dvema tednoma sta bila v prvem krogu izvoljena Jurij Dogsa in Irena Meško Kukovec. V drugem krogu volitev so z žrebom odločili med Aleksandro Kukec in Markom Antoli~em, vendar potem pri ponovnih volitvah ni nobeden dobil zadostnega števila glasov. Zato so predlagali ponovno kandidaturo. V ponedeljek so to početje nadaljevali. Vendar je komisija za mandatna vprašanja, ki je prejela tri vloge, svetnikom predlagala le dr. Jožeta Bešvirja, saj naj bi bila ponovna kandidatura Aleksandre Kukec in Marka Antoli~a opremljena s starim soglasjem za člana sveta javne agencije. Slišati je bilo očitke, zakaj komisija ni opozorila kandidatov, če je opazila, da so soglasja "stara". Ker so se toliko zapletali okrog soglasij, je Branko Kukec zahteval, naj predsednik mandatne komisije Miroslav Hanže-li~ pokaže soglasje že izvoljenega
člana Jurija Dogša, če ga ima. V daljši razpravi o tem, ali lahko soglasje zastari ali ne, je svetnik Kukec še povedal, da gre pri celotni zgodbi za kljubovanje, ker je kandidatka njegova hči, sicer univerzitetna diplomirana inženirka kemijskega inženirstva, ki je tik pred dokončanjem doktorske naloge in je za določen čas zaposlena v ptujski Bistri.
Mandatna komisija se je še enkrat izkazala, saj ni pripravila pisnih materialov, potem pa je po domače delala še občinska uprava, saj so svetniki glasovali na napačnih glasovnicah. Kandidat je bil le eden, navodilo pa je zahtevalo, da svetniki obkrožijo številko pred kandidatom. V primeru, ko je kandidat le eden, se namreč glasuje z za in proti. Zato je bil tudi rezultat čuden: od 25 prisotnih svetnikov je bilo 15 neveljavnih glasovnic in 10 glasov za dr. Bešvirja.
Nato so odločali o imenovanju v.d. direktorja razvojne agencije
občine Ormož. Predlagan je bil dr. Slavko Gregurec. Ker pa je
kandidat sočasno član nadzornega odbora, so si svetniki privoščili daljšo razpravo o tem, ali ga je potrebno najprej razrešiti s te funkcije in potem imenovati za direktorja ali obratno. Pridobili so si tudi različna tolmačenja o združljivosti oziroma nezdružljivosti funkcij. Potem se je Miroslav Hanželič domislil, da je dr. Gregurec podal odpoved na članstvo v nadzornem odboru. Kandidat s 15 glasovi proti ni bil izvoljen.
Tudi kandidata za člana državnega sveta kot predstavnika lokalnih interesov niso izvolili. Branko Kukec je dobil 12, Anton Salamon pa 8 glasov, nobeden pa potrebne večine.
Krona slabega dela mandatne komisije pa je bila volitev v svet zavoda Zdravstveni dom Ormož, kjer so namesto potrebnih dveh kandidatov predlagali le enega. Predsedniki svetniških skupin so bili ogorčeni, ker jih ni nihče povprašal za mnenje, saj naj bi bilo kandidatov dovolj. Tako tudi pri tej točki niso izvolili nikogar.
Nekaj pa je svetnikom le uspelo. Izvolili so člane volilnega telesa za volitve članov državnega sveta kot predstavnikov lokalnih interesov. To so postali Milan Čurin, Miroslav Hanželi~, Marjan Go-ri~an in Stanko Pignar.
viki klemenčič ivanuša
PREDVOLILNI SHODI
Predvolilne shode v načelu ureja Zakon o javnih shodih. Sklicatelj javnega volilnega shoda mora najmanj 48 ur pred dogodkom o njem obvestiti pristojno policijsko postajo. Če gre za organizacijo shoda na javnih prometnih površinah, mora shod najkasneje tri dni prej pisno priglasiti upravnemu organu za notranje zadeve, poskrbeti pa tudi za ustrezna zavarovanja in preusmeritve prometa. Če je volilni shod na prostem, v neposredni bližini stanovanjskega naselja, če je organiziran pred 9. uro dopoldan ali po 18. uri zvečer, je potrebno pridobiti dovoljenje na podlagi predpisov o varstvu pred hrupom. Predvolilni shodi se ne smejo organizirati v sakralnih in drugih objektih verskih skupnosti, v šolah, bolnicah, domovih za ostarele, v vrtcih in drugih javnih zavodih, prepovedano pa je v
te namene koristiti tudi prostore, opremo in druga sredstva, namenjena za delo državnih organov. Izjeme so mogoče v šolah, vrtcih ali kultirnih ustanovah v krajih, kjer ni drugih prostorov za zbiranje večjega števila ljudi, shod pa se lahko začne najprej uro po končanju zadnje šolske ali vrte-ške ure.
Volilna kampanja je vsekako zanimiva za državljane, ki želijo v njej sodelovati, bodi si kot kandidati ali volivci. Po drugi strani je za mnoge obremenjujoča in imajo do nje, kot do volitev samih, povsem odklonilno stališče. V demokratičnih državah, kamor sodi tudi Slovenija, je dovoljeno eno in drugo. Pri izvajanju svoje pravice pa ne smemo pozabiti na osnovno pravilo demokracije, da je moja svoboda omejena s svododo vseh sodržavljanov.
J. Bračič
HAJDINA / Z 28. SEJE SVETA OBČINE
Umirjeno obiinsko praznovanje
V občini Hajdina bodo izjemoma (zaradi volitev) 4. občinski praznik praznovali 2. novembra. Njihov praznik je sicer sobota pred martinovo nedeljo, a ker bo letošnja zaradi volitev naslednji dan imela značaj volilnega molka, ne bi bilo priporočljivo, da bi na ta dan izvedli osrednje prireditve ob letošnjem prazniku.
Takšna odločitev je pri nek-terih svetnikih občine Hajdina (predvsem pri Alfonzu Strnadu in Antonu Cestniku) vzbudila nejevoljo, saj se ne spodobi, da bi dan po dnevu spomina na mrtve, zgajanjali veselice. Karl Fridl pa je predlagal, da bi praznovanje prestavili na teden po volitvah. @upan Radoslav Simoni~ jih je skušal pomiriti, ko je dejal, da bo letošnje praznovanje ob~inskega praznika bolj umirjeno. Vsa {portna tekmovanja bodo opravili do konca oktobra, 2. novembra bo potekala le osrednja
slovesnost, odprli bodo tudi razstavo fotografij najlep{e urejenih hi{, predstavili pa bodo tudi idejne projekte ureditve bodočega ob~inskega sredi{~a.
Martinova nedelja, ki jo bo organiziral farni župnik, bo 3. novembra, srečanje kulturnih skupin občine Hajdina bo 5. novembra v Gerečji vsi, nekaterih prireditev pa letos ne bo. Kletar letnika 2002 pa je Stanko Žnidar iz Gerečje vsi.
Več s seje pa v prihodnji številki.
MG
STRANKARSKA KRONIKA
PTUJ / LDS ZA ZUPANA DR. STEFANA CELANA
Na predvolilnem zboru mestnega odbora Liberalne demokracije Slovenije Ptuj, ki so ga pripravili v ponedeljek, 7. oktobra, v restavraciji Gastro, je poleg poslanke v državnem zboru Lidije Majnik sodelovalo več kot 50 članic in članov. Ti so na predlog izvršnega odbora stranke za kandidata za župana mestne občine Ptuj na tajnih volitvah soglasno izvolili dr. Štefana Čelana, direktorja Znanstveno raziskovalnega središča Bistra v Ptuju. Menijo, da je čas za nove ljudi, ki bodo za mestno občino Ptuj storili več, saj si to zasluži. Soglasno so izvolili tudi vseh 69 predlaganih kandidatk in kandidatov za volitve v svet mestne občine Ptuj ter v mestne in primestne četrti v vseh štirih volilnih enotah.
OM
PODLEHNIK / DOLOČENI KANDIDATI LDS
Konec prejšnjega tedna je bil v Podlehniku zbor članic in članov občinskega odbora LDS. Člani stranke, ki jih je v občini 29, so se sestali z namenom, da določijo kandidate LDS za letošnje lokalne volitve.
Kandidati za člane občinskega sveta so: Ivan Lozinšek, Gorca, Anton Nemanič, Podlehnik, Zlatko Pernat, Kozminci, Viktor Svenšek, Zakl, Milan Vidovič, Zakl, Štefka Zagorščak, Zakl in Alojz Novak, Kozminci. Kandidat OO LDS Podlehnik za župana pa je Alojz Novak iz Kozmincev. Imenovali so tudi 5-članski volilni štab.
JB
HAJDINA / LDS ZA ZUPANJO ANICA DREVENSEK
V prostorih GD Hajdina je 3. oktobra potekal volilni zbor članic in članov Občinskega odbora LDS Hajdina. Na njem so soglasno potrdili kandidaturo Anice Drevenšek, po poklicu gradbene tehni-ce iz Gerečje vasi, za županjo občine Hajdina. Kandidatka je voljna svoje bogate življenske in delovne izkušnje uporabiti tudi pri uspešnem vodenje občine. Njen osrednji cilj je spodbujanje investicij v občini na vseh področjih - kmetijskem, gospodarskem, obrtnem, okoljskem in družabnem. Na zboru so določili tudi liste kandidatov v občinski svet občine Hajdina v obeh volilnih enotah.
MG
PREGLED BORZNEGA DOGAJANJA
Bo Petrol povabljen na Hrva{ko?
Razpoloženje vlagateljev na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev v zadnjem tednu ni najbolj cvetelo. Cene ve~ine delnic so v preteklem tednu z izjemo ponedeljka padale, {e vedno pa se najve~ trguje z delnicami obeh farmacetskih družb, Krke in Leka.
Kljub temu da je švicarska družba Novartis objavila javno ponudbo za odkup vseh delnic Leka po ceni 95.000 tolarjev za delnico, potem ko najve~ja po-sami~na Lekova lastnika, državna sklada Kapitalska (KAD) in Odškodninska (SOD) družba, nista pristala v prodajo svojega deleža po 98.000 tolarjev, se na borzi giblje cena Lekove delnice okoli 90.000 tolarjev. Nekaj ~asa po objavi Novartisove namere za prevzem se je veliko govorilo, da se Kapitalska in Odškodninska družba pogovarjata s še tremi tujimi farmecevtskimi družbami kot morebitnimi protipo-nudniki. Kakršnikoli rezultati v tej smeri do sedaj niso opaženi, kar daje uspešnemu zaklju~ku prevzemanju Leka ve~jo negotovost. V ~etrtek so za zaprtimi vrati sestankovali sedanji najve~ji lastniki Leka in poskušali uskladiti na~rte nadaljnjega skupnega pogajalskega nastopa z Novartisom, katerega cilj je dose~i višjo prevzemno ceno. Po neuradnih informacijah naj bi mednarodna finan~na institucija Nomura, pri kateri sta KAD in SOD naro~ila podrobno analizo vrednosti Leka, ocenila njegovo delnico na 115.000 tolarjev.
S širjenjem svoje dejavnosti na tuje trge pa ne gre vse po na~rtih najve~ji slovenski naftni družbi Petrol. Kljub doseganju dobrih poslovnih rezultatov v Sloveniji ne uspejo v ve~ji meri razširiti poslovanja na podro~ja izven državnih meja. Med drugimi so oddali ponudbo za nakup 25-odstotnega deleža plus ene delnice v Ini, vendar jih privatizacijska komisija ni uvrstila v ožji krog potencialnih kupcev. Ker sta od potencialnega nakupa že odstopila Lukoil in Edison gas, ki sta sicer bila uvrš~ena v ožji krog, pa so se za~ele pojavljati govorice, da hrvaška vlada razmišlja, da bi v ožji krog kandidatk za privatizacijo Ine povabila še eno od družb, ki so sicer predhodno izpadle. Najve~ možnosti za to se pripisuje izael-sko—slovenskemu konzorciju, v katerem skupno nastopata Petrol in Israel Oil Corporation. Na takšno povabilo bi se v Petrolu zagotovo pozitivno odzvali.
V preteklih dneh je prav tako presenetila objava o pripojitvi trgovske družbe Vele k Živilom, ki je tretji najve~ji trgovec v Sloveniji. V trgovinski dejavnosti slovenski trg v veliki meri obvladuje Mercator, ki ima skoraj 50-ods-totni tržni delež na doma~em trgu, hkrati pa prodorno širi svoje poslovanje tudi na trge držav bivše Jugoslavije. Po neuspešnem poskusu formiranja drugega trgovskega bloka v preteklih letih, ko so Živila, Vele, Koloniale in Era ustanovile gospodarsko interesno združenje, je to vno-vi~en poskus oblikovanja protiu-teži mo~ni doma~i konkurenci.
Nina Pulko Ilirika BPH, d.d.
PO MESTNI OBČINI
PTUJ / V MESTNIH ČETRTIH OBČANI VSE BOLJ NEZADOVOLJNI
Že šest let pišejo iste programe
V četrtih mestne občine Ptuj so septembra največ govorili o pripravah finančnih načrtov za leto 2003 in razvojnih programov v obdobju 2003/2006, o reviziji v ptujskem ka belskem sistemu, pripravah na volitve in srečanju stare jsih občanov. Čeprav programe pišejo že dobrih sest let večina zapisanega ostaja nerealiziranega. Morda je poč asnejši razvoj komunalne infrastrukture eden od razlogov da se število prebivalcev mestnih četrti iz leta v leto zma njšuje.
V	celoti se je število prebivalcev mestne občine Ptuj v zadnjih štirih letih zmanj{alo za 50. V mestni četrti Center jih je danes v primerjavi z letom 1998 manj za 234, v Ljudskem vrtu celo za 265, povečalo pa se je število prebivalcev v primestnih četrtih Rogoznica in Grajena, kjer se tudi največ gradi.
V	četrti Breg bodo v letu 2003 nadaljevali urejanje obeh domov krajanov. V breškem načrtujejo ureditev čajne kuhinje in nakup konferenčnih miz, saj je zanimanje za najem dvorane doma za seminarje veliko. V domu na Turnišču morajo urediti še kurjavo, z drugimi deli pa morajo počakati, ker še vedno ni zgrajen prizidek, ki bi ga morala zgraditi občina. Šele z izgradnjo prizidka bodo lahko zagotovili društvom normalne pogoje za delo, poudarja predsednik sveta četrti Breg Janez Rožmarin. Gradnja naj bi stala okrog 30 milijonov, tega denarja pa trenutno ptujski proračun nima. Na srečo nekaj sredstev zberejo iz najemnin, da lahko oba domova obnavljajo. Podobno kot v drugih ptujskih mestnih četrtih ugotavljajo, da so njihovi razvojni programi le košček papirja, ki ga nihče ne upošteva. Nekaj se je sicer naredilo, vendar premalo glede na potrebe in zahteve krajanov. Ma-
riborska cesta se je pričela urejati, prav tako kanalizacija na Mejni cesti, v Ulici Žetalskega Jožeta in Na postajo. Prav spisek pri ureditvi kanalizacije je v tej četrti najdaljši.
ljubam nič ne uredi okrog smradu iz farme v Dražencih. Ne zahtevajo nemogočega (tudi ne odškodnin), le omilitev smradu oziroma zmanjšanje emisij za najnižjo možno točko. Na ureditev razmer čakajo že skoraj de-seletje; najhuje je na območju Sodincev, Suhe veje, Turniške ulice in v delu Zagrebške ceste. S smradom imajo težave tudi v sosednji občini Videm. Ker se stvari ne premaknejo z mrtve točke, naj bi o tej problematiki razpravljali na izredni seji sveta četrti sredi oktobra.
Nekdanje igrišče Partizana v Ljudskem vrtu bodo ponovno usposobili - za za~etek so ga preorali. Foto: Črtomir Goznik
V programu za leto 2003 in naslednja leta dajejo prednost ureditvi pločnikov, javne razsvetljave, nadaljnjemu urejanju kanalizacije in zelenim površinam. Skrbi jih usoda turniškega parka s Studenčnico in ribnikom. Načrtujejo tudi povezavo s ptujskim KTV sistemom. Najbolj pa so občani četrti Breg nezadovoljni, ker se kljub ob-
KDAJ VEČ DENARJA NA VIČAVO IN OREŠJE
Tudi v prihodnjem letu ptujske četrti ne morejo računati na bistveno več denarja za funkcionalno dejavnost kot v letu 2002, so ugotavljali člani sveta mestne četrti Panorama na seji 25. septembra, ko so govorili o pripravi finančnega načrta četrti za pri-
PTUJ / POGOVOR Z MLADO OBLIKOVALKO NAKITA
Mladi talenti pred zaprtimi vrati
Maja Tofant izvira iz znane ptujske zlatarske družine, ki ima zlatarstvo v krvi. Tradicija je tako močna, da je okužila tudi Majo, ki je že iz četrte generacije zlatarjev v družini. Po končani srednji zlatarski šoli se je odločila, da bo izpopolnjevanje v zlatarski stroki nadaljevala v tujini. Kot prva Ptujčanka je uspešno končala šolo za izdelovanje nakita iz žlahtnih in nežlahtnih kovin v Vicenzi (Scoula D'arte e Mestieri a Vicenza); pred njo je to šolo končala le še ena Slovenka. Z izobraževanjem v Italiji si je pridobila naziv asistent zlatarskih delavnic.
Potem ko mlad človek kipi od znanja v stroki, si želi ustvarjati lastne izdelke. Pri tem pa naleti na mnoge ovire. Ptuj je premajhno tržišče, da bi lahko Maja izživela svoj talent in ideje, ki jih ima v izdelovanju masivnega in drugega nakita. Njena
velika želja je, da bi izdelovala nakit pod svojo blagovno znamko. Trenutno se ukvarja z izdelovanjem uhanov za mlade in upa, da se bo iz dela za to firmo razvilo kaj ve~. Rada bi mladim ponudila nakit, ki bil zanje dosegljiv tako v designu kot v
Maja Tofant je kot prva Ptujčanka končala šolo za izdelovanje nakita iz kovin v Vicenzi. Foto: Črtomir Goznik
hodnje leto in na~rtu razvojnih programov za obdobje od leta 2003 do 2006. Za organizacijo sre~anja starej{ih ob~anov lahko ra~unajo s po tiso~ tolarji na ob~-ana, pri sredstvih za kulturo in {port pa s 50 tolarji. Sredstva od najemnin za oba domova bodo uporabili za njuno nadaljnjo posodabljanje in predvideno ureditev parkiri{~a pred domom krajanov Bratje Re{, je povedal predsednik sveta ~etrti Jože Strafela. V ~etrti Panorama so izredno nezadovoljni, ker s svojimi programi ne pridejo v ve~-jem obsegu v prora~un mestne ob~ine, svetniki mestnega sveta, ki naj bi predstavljali povezavo med njimi in ob~ino, pa na seje ne prihajajo. Vpra{ujejo se, komu služijo ~etrti, ~e nimajo pravega statusa in so brez vpliva na odlo~anje.
V letu 2003 je njihova prioriteta nadaljevanje ureditve primarne kanalizacije v Maistrovi ulici in sekundarne v Maistrovi, Klepovi in Ulici Vide Ali~ (Sern~ev breg) ter podalj{ek v Zav~evo ulico, Ore{je in Štuke.
Najve~je infrastrukturne probleme pa imajo v naselju Vi~-ava - Ore{je. O svojih zahtevah v zvezi s tem bodo odlo~neje spregovorili na delnem zboru ob~anov ~etrti Panorama, ki ga
je župan Miroslav Luci sklical za 8. oktober. Sre~anje starej{ih krajanov bo 15. oktobra v Domu upokojencev na Ptuju kot že nekaj zadnjih let.
Clani sveta ~etrti Panorama so se na seji 25. septembra seznanili tudi z revizijskim poro~ilom v zvezi s KTV Ptuj, pri ~emer so jih predstavniki upravljavca sistema podjetja Ingel in upravnega odbora KTV seznanili z vsemi problemi, ki nastajajo tudi zaradi nepla~evanja uporabe sistema. Trenutno zna{ajo terjatve 15 odstotkov prihodkov. Ptujski kabelski sistem za razliko od ve~ine sistemov v Sloveniji deluje legalno. Od cene, ki jo trenutno pla~ujejo uporabniki v vi{ini 1680 tolarjev, so skoraj polovico stro{ki davka, avtorskih pravic in zakupov programov. Ce stro-{kov ne pla~ata dva od treh uporabnikov, za vlaganje ne ostane ni~. Prehod na zvezdast sistem napeljave bo omogo~il ve~ji red pri pla~evanju, saj bodo nepla~-nike lahko tudi odklapljali, kar je sedaj v ve~stanovanjskih objektih nemogo~e, so {e povedali. Vendar ta prehod ne bo mogo~ ~ez no~.
NEZADOVOLJNI TUDI V ČETRTI LJUDSKI VRT
V mestni ~etrti Ljudski vrt, najve~ji ~etrti v mestni ob~ini Ptuj, ki tudi najve~ prispeva v prora~un iz naslova prispevka za uporabo stavbnega zemlji{~a, so prav tako nezadovoljni, ker
jih v njihovih na~rtih ne podpira mestni prora~un, kljub temu da imajo v mestnem svetu osem svojih predstavnikov. Skoraj enake razvojne programe pi{ejo že {est let, med prioritete za leto 2003 pa ponovno uvr{~ajo plo~-nik nad osnovno {olo Ljudski vrt, obnovo kanalizacije v Peršo-novi in ureditev parkiri{~, zlasti še parkiriš~a med Rimsko plo-š~adjo in Kraigherjevo ulico ter bolnišnice. Že nekaj let se zavzemajo tudi za gradnjo parkirne garažne hiše. Prav tako predlagajo spremembo meje ureditvenega na~rta Ljudski vrt, v katerega naj bi se vklju~ilo igriš~e nekdanjega Partizana, ki so ga pri~eli pred kratkim obnavljati. Že ve~ let ~aka na udejanje tudi izgradnja kotalkališ~a, je še povedal predsednik sveta ~etrti Milan Ostrman. Denar namensko zbirajo že nekaj let, zataknilo pa se je pri lastništvu zelenice, na kateri naj bi ga zgradili. Ker je medtem že prišlo do sprejema delitvene bilance med bolnišnico in zdravstvenim domom, bi pri~akovali, da se bo projekt vendarle za~el uresni~evati. Vendar se to še ne bo zgodilo, saj predmet delitvene bilance oziroma sklenjenega dogovora spornega zemljiš~a bojda ne vklju~-uje, nih~e pa naj tudi ne bi poznal pravega vzroka za to. Zato v mestni ~etrt Ljudski vrt razmišljajo o tem, da bi letošnja sredstva za šport namenili za ureditev že omenjenega igriš~a Partizana.
MG
ceni. Želi si tudi izdelovati nakit iz plastike, ki je prav tako mladim pisan na kožo.
Možnosti za ustvarjanje so v mestu, kot je Ptuj, minimalne. Ljudje so, kar zadeva nakit, še vedno veliki tradicionalisti, novosti se jih slabo primejo. Ljubljana je za mladega ambicioznega ustvarjalca, kakršen je Maja, pravi kraj za izživetje idej, žal pa tam vladajo drugi. Pri svojem delu je rada precizna, zato izdelka nekomu ne more narediti takoj, za kvaliteto potrebuješ ~as, pravi. Kot številni mladi pred njo si bo po vsej verjetnosti kruh morala poiskati drugje. Do takrat pa se bo na papir prelilo še veliko idej za masivni in drugi nakit, ki bi ga želela videti tudi v obliki kon~nega izdelka. Trenutno jo risanje "bodo~-ih" izdelkov najbolj zaposluje, ukvarja pa se tudi s športom. Najpogosteje jo boste sre~ali na trim stezi, še ne tako dolgo jo je zaposloval sodobni ples - show-dance. Plesati je pri~ela že pri treh letih, skupno pa je bila na plesiš~u polnih šestnajst let. Nekaj ~asa je sodelovala tudi v oddaji Petka Ivane Šundov. Ena od njenih želja je, izpolniti se v italijanskem jeziku; predvsem si želi izpiliti znanje slovnice, saj pogovorni jezik lepo obvlada.
MG
PTUJ / [E O KABELSKI TELEVIZIJI
Milijonskih honorarjev ni
Ptujska KTV je že dolgo iz različnih vzrokov pod drobnogledom strokovne in laične javnosti tudi zato, ker ni prave pripravljenosti, da bi stvari postavili na pravo mesto. Vsako novo natolcevanje ima za posledico samo še povečanje števila neplačnikov. Zanimivo je, da so med tistimi, ki širijo laži o milijonskih (celo mesečnih) honorarjih posameznih članov upravnega odbora KTV oziroma upravljanja sistema, tudi zaposleni iz ptujske občinske uprave. Glede na to, da so jim vsi podatki pri roki, je takšno podtikanje nerazumljivo.
Analiza stroškov pokaže, da znašajo stroški operaterja in strokovne službe oziroma na kratko upravljanja sistema 10 odstotkov zbrane naro~nine me-se~no; v drugih kabelskih sistemih po znanih podatkih ti stroški dosežejo do 25 odstotkov naro~nine. Po podatkih iz avgusta letos znašajo stroški dela operaterja mese~no bruto 470.797 tolarjev ali nekaj ve~ kot 5,6 milijona tolarjev letno. Ra~unovodja dela po pogodbi in mese~no dobi bruto 64.226 tolarjev ali neto 49.776 tolarjev. Po pogodbi dela tudi poslovni sekretar in za svoje delo mese~-no prejme neto 49.776 tolarjev, kar znese bruto 64.226 tolarjev. Letni bruto znesek za ra~unov-odjo in poslovnega sekretarja znaša 770.712 tolarjev.
Predsednik upravnega odbora KTV dobi mese~no nagrado v višini 50.511 tolarjev neto, bruto 65.175 tolarjev mese~no ali 781 tiso~ tolarjev bruto letno. Stroški nadzora nad izvajanjem investicijskih del znašajo od enega do enega in pol odstotka od vrednosti investicij. Ce je direktnih investicij v enem letu za 30 milijonov tolarjev, znaša njegovo pla~ilo 300 tiso~ tolarjev pri enem odstotku vrednosti investicij; ponavadi se odlo~-ajo za nižji odstotek. Ce se seje upravnega odbora udeleži vseh
osem ~lanov, znaša skupni znesek bruto sejnin 83.168 tolarjev, neto znesek na enega ~lana je 8.057 tolarjev. Ce se upravni odbor v enem letu sestane štirikrat, kar je najmanj, sicer pa po potrebi, "naredi" za nekaj ve~ kot 332 tiso~ tolarjev stroškov. Dnevnic in kilometrine je po besedah predsednika upravnega odbora KTV Ptuj Borisa Krajn-ca malo. Ti stroški so upravi~-eni le v primerih strokovnega izobraževanja, obiskih sejmov in udeležbe na skupš~ini kabelskih operaterjev.
Uporabnikov KTV sistema je v mestni ob~ini Ptuj pet tiso~, mese~na naro~nina znaša 1680 tolarjev. Ce bi jo vsi pla~evali redno (pa je ne), bi se moralo iz tega naslova mese~no nate~i 8,4 milijona tolarjev, v celem letu pa nekaj nad sto milijonov tolarjev. Brez dnevnic in kilometrine ter še nekaterih davkov znašajo letni bruto stroški upravljanja ptujskega KTV sistema okrog 8,7 milijona tolarjev.
Sicer pa je po sprejemu revizijskega poročila o KTV sistemu Ptuj na septembrski seji mestnega sveta pričel teči rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti; iztekel naj bi se do konca meseca. Približuje pa se tudi rok, do katerega bo upravni odbor moral predložiti predlog nove stutusne oblike ptujskega KTV sistema, od katerega bodo tisti, ki so sistem ustvarili in ga vsa leta pomagali vzdrževati in razvijati, imeli naj bi se. Še vedno pa se čaka tudi na odločitev ustavnega sodišča Republike Slovenije, kateremu so mestni četrti Ljudski vrt in Center ter posamezni člani upravnega odbora podali pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o pristojnostih in nalogah pri upravljanju KTV Ptuj. V njej so navedli, da so z odlokom kršena načela zakonitosti, pravne varnosti in pravica do zasebne lastnine. Občina je namreč razrešila pravno veljavno izvoljeni organ in posredno "poobčinaril-a" sredstva, ki so jih občani na osnovi civilnopravnih pogodb vložili v izgradnjo kabelskega sistema. S tem jim je vzela pravico, da samostojno odločajo o organiziranosti in upravljanju pa tudi o lastninjenju omenjenega premoženja. Kot je znano, ustavno sodišče njihove pobude ni prednostno obravnavalo.
MG
BUB
GSM SISTEM NADZOROVANJA
Generalni distributer: Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ruj, telefon: 02 749 35 12, www.bubapovezuje.com
OD TOD IN TAM
KOMENTIRAMO
Na mladih svet stoji?
Dokaj zguljena fraza, a ne? Ob njej se človek zamisli ravno zdaj, ko so volitve že zelo blizu.
Ja, spet bomo izbirali - saj veste koga in kaj. Za predsedniškega kandidata se ne sekiram preveč, ali Janez ali Barbara ali kdo drug - izvoljeni bo zagotovo ponosno predstavljal našo državico v svetu. Ob kakšnem medstrankarskem konfliktu bosta javnosti povedala, da morajo vse stranke skrbeti za dobro svojega naroda, in to je to. Pred kamerami se bosta lepo smejala, bosta prijazna in preudarna in oh in ah. Saj veste, predsednik države je bolj protokolarna funkcija, časi maršalov Titov so v Sloveniji minili.
NAŠ BODOČI ŽUPAN
Tukaj, lokalno pa nas zelo zanima, kdo bo župan. Na ulici bolj ali manj zmago v mestu pripisujejo Luciju. Upravičeno ali ne - stvar volivcev. Miroslav ima "bogate" županske izkušnje in ljudje ga imajo radi (še od prej, ko je bil samo zdravnik), resen protikandidat Štefan Čelan pa se je s svojo voljo in energijo iz revnega otroka priboril do direktorja in celo doktorja znanosti. Teh pa na Ptuju ni veliko. Vsak od njiju bo dobil nekaj glasov na osnovi čustvene izbire (zdravnik proti ubogemu otroku) in nekaj na osnovi racionalnih razmišljanj (izkušen
župan proti doktorju znanosti). Spet se mi zdi, da bi eden in drugi dala vse od sebe, če bi le bila izvoljena. Ja, kje pa je potem še sploh kak problem?
POMEMBNI, A NEOPAŽENI
V senci vsega dogajanja bomo v vseh občinah volili občinske svetnike. Pred volitvami tem namenjamo najmanj pozornosti, so pa izjemno pomembni. Upam, da je vsem jasno, da župan ni vsemogočen. Njegove ideje in predloge mora požegna-ti občinski svet, brez njih župan ne more nič.
Občinski svet je na Ptuju sestavljen iz 29 članov, v manjših občinah pa iz manjšega števila (glede na število prebivalcev). Ste kdaj pomislili na paradokse, ki se dogajajo ob volitvah v občinske svete? Na Ptuju in tudi drugje se je dogajalo, da je bil lahko izvoljen praktično vsak, ki si je vzel pet minut časa in malce poskrbel za svojo promocijo. Ne smemo pozabiti, da je moral v okviru svoje stranke poskrbeti za čim višje mesto na volilni listi. Realnost je, da imamo v marsikaterem občinskem svetu ljudi, ki so lep del svojega življenja preživeli na plečih dru-
PTUJ / V GOSTEH PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
V Benetke na krilih domišljije
Benetke sodobnega argentinskega dramatika Jorgeja Ac-cama, v režiji (prav tako argentinskega) režiserja Omarja Vialea in izvedbi ansambla Prešernovega gledališča iz Kranja so nenavadna komedija s še bolj nenavadnim koncem. Prav ta konec je tisti, ki podeljuje sprva komedijsko naravnani igri tisti sublimni pečat, zaradi katerega naenkrat pogledamo nanjo z drugačnimi, lahko bi rekli celo začaranimi očmi.
Predstava Benetke nam govori o hrepenenju slehernega človeka po izpolnitvi svojih oddaljenih sanj, ne glede na status ali socialni sloj, v katerem se nahaja ujet. Seveda je izpolnitev hrepenenja vedno blizu nemogočemu in preostane nam le otroška igra, ki nas za hipec za-moti in popelje v želeno domišljijo. Junakinje Benetk, tri klavrne prostitutke, tako potujejo v Benetke, toda ne z medo-ceansko avionsko linijo, temveč na krilih svoje domišljije, ki jih ponese tako visoko, da igra zač-
enja izgubljati občutek igre in postane okusna kot resničnost. Predajanje v domišljijski svet tako eni izmed njih omogoči tudi njeno zadnjo, predsmrtno željo. Sredi od boga pozabljenega mesta lahko zapleše tango s svojo življenjsko ljubeznijo sredi Benetk.
Igrajo: Vera Per, Vesna Jev-nikar, Vesna Pernarčič (Vesna Slapar), Darja Reichman, Gaber Trseglav in Matjaž Višnar.
Predstava bo v ptujskem gledališču v ponedeljek, 21. oktobra, ob 19.30.
gih (tudi države), in tudi takšne, ki se do izvolitve nikoli niso srečali z vodenjem, večjim denarjem in investicijami. Sedaj pa si zamislite občinski svet, sestavljen tudi iz takšnih članov, in ti člani potem odločajo o investicijah desetin in stotin milijonov tolarjev?! Je tu kaj narobe? Včeraj je bil neizkušen, danes pa je občinski svetnik. On soodloča o investicijah, on odloča o tem, koliko denarja bomo namenili gospodarstvu, koliko za pločnike in luči, on odloča o promociji turizma, on odloča o kulturi, šolstvu, športu itd.
Se vam svita? Na zadnjih volitvah smo izvolili tudi nestrokovnjake, da nestrokovno odločajo o prihodnosti občine! Drage volivke, dragi volivci, z nami je nekaj hudo narobe, da to dopuščamo.
ZAKAJ VOLIMO NEUSTREZNE LJUDI
Le kako pride do tega? Precej enostavno, zgodi pa se iz več razlogov:
-	nepoznavanje kandidatov
Ker volivci kandidatov za
mestni svet praviloma ne poznajo, jih volijo po občutku: ta je lep, za tega sem že enkrat slišal, joj, kako se mi zdi znan, to je naš sosed, ta ima bife itd. Ljudje, to je hudo narobe. Pozanimajte se o kandidatih, preverite njihovo zgodovino, poglejte, kako živijo! Ce imajo neurejeno osebno življenje, bodo zelo težko dobro razsojali o usodi mesta.
-	neudeležba na volitvah
Ljudi večkrat slišimo reči: Ah, meni je vseeno, moj glas tako nič ne šteje. NAROBE! Vsak glas šteje! Še huje! Ce ne daste glasu solidnemu kandidatu (po vašem mnenju), ste naredili uslugo slabšemu. Ce ne volite, nimate moralne pravice soditi o tem, ali je izvoljeni kandidat primeren ali ne.
-	volilni štabi
Zaradi nizke udeležbe na vo-
litvah se lahko izide račun strankam, ki se potrudijo in na volišče privabijo sorodnike vseh kandidatov, njihove prijatelje in znance. Če to počnejo družine vseh kandidatov ene stranke, lahko ta stranka računa na kar veliko število glasov. Se pravi, da je nesposobnega kandidata zelo lahko spraviti v občinski svet, le dovolj visoko na volilni listi se mora nahajati. - pristranka izbira strank Jasno je, da mora kandidat stopiti pod okrilje neke stranke. Tako ima večje možnosti za izvolitev in tudi kasneje večje možnosti za uveljavitev svojih idej (beri: potreb). Lokalnim strankarskim veljakom pa je zameriti, da se ne potrudijo dovolj in najdejo pravih - sposobnih kandidatov. Če stranka podpre nesposobnega kandidata, kakšno vrednost ima potem ta stranka?
KJE STE, SPOSOBNI MLADCI
Že naslov sprašuje, ali svet res stoji na mladih? Nisem povsem prepričan, kajti zelo malo mladih se odloča za kandidaturo na volitvah. Drage mladenke in mladeniči ! Če nameravate v naslednjih štirih letih samo jav-skati in stokati v smislu: "Glej te stare, nič ne naredijo!" potem raje bodite tiho. Če ste polnoletni, izobraženi, razgledani in vam ni vseeno za prihodnost vašega okolja - nehajte javkati in nekaj storite zase in za okolje. Postavite se ob bok tem "starim". Kandidirajte v občinske svete in se potrudite. Zberite okoli sebe isto misleče in jih prepričajte, da volijo vas. Na razpolago imate velik del volilnega telesa (mlade), ki se volitev običajno ne udeležuje. Prepričajte jih, da se udeležijo volitev - in vaše možnosti bodo kar velike! Tako boste lahko prišli v središče dogajanja in sami poskusili vplivati na prihodnost. Saj to želite, ali ne? Nihče od vas ne pričakuje, da boste v trenut-
ku spremenili svet. Tudi vi se boste prvo leto ali dve učili političnega posla (kot mnogi pred vami). Če pa niti ne poskusite, potem res nimate pravice kritizirati!
KAJ PA JE Z ŽENSKAMI
Enako kot za neaktivnost mladih velja tudi za ženske. Kaj čakate, da vas bodo moški predlagali? Ne bodo, bodite brez skrbi. Če vam ni všeč to, kar se je dogajalo zadnjih 4 ali 8 let -kandidirajte. Motivirajte svoje prijateljice, naj vam pomagajo. Prepričan sem, da bodo to storile z veseljem. Naj vam pomagajo zbirati glasove, navduševati volivke - tudi ve, gospe in gospodične, imate možnost biti izvoljene in vplivati na prihodnost.
KJE SE ŠE SKRIVAJO SPOSOBNI LJUDJE
Lokalni strankarski veljaki, naslednje je namenjeno vam. Zavedajte se pomembnosti svojega početja in k sebi privabite sposobne ljudi. Tisti, ki v priključitvi stranki vidijo samo možnost svojega zaslužka, so napačna izbira. Res je, da so takšni bolj poslušni in radi prikimavajo strankarskim šefom. Ampak ali je to res smiselno? Je, če je edino, za kar se bojite, pozicija v vaši stranki. Mlade ljudi (obeh spolov) že najdete na vodilnih delovnih mestih. So tja prišli zaradi zvez ali sposobnosti? Večina zaradi sposobnosti, so pa seveda tudi izjeme. Poiščite sposobne in jih prepričajte, naj kandidirajo. Starost in spol nista pomembna, važno je, kaj ima človek v glavi in kaj hoče!
Včasih smo gonili slogan: Proletarci vseh dežel združite se! Imam boljšega: Vsi volivci, pojdite na volišča in volite najboljše. Najboljši bodo lahko poskrbeli za prihodnost vaše občine!
B. Dokl
Ob Tednu otroka 2002
Med 7. in 13. oktobrom poteka letošnji teden otroka, ki ga praznujemo tudi na Ptuju. Začeli smo ga z jesenskim živža-vom na ptujskem gradu 6. oktobra. Vsako leto pa skušamo člani DPM Ptuj v tem času poleg organiziranja prireditve narediti tudi kratko oceno sprememb na področju kvalitete življenja otrok, mladine in družin v našem mestu.
Po petih letih prizadevanj za ureditev sodobnega in varnega otroškega igrišča v Ljudskem vrtu ugotavljamo, da je stanje trenutno še nespremenjeno, obveščeni pa smo, da se v teh dneh začenja dogovarjanje s potencialnimi izvajalci izdelave projektne dokumentacije. Sredstva, zbrana v ta namen na dražbi slik leta 1997, bodo nakazana izvajalcu, ko bo na Mestno občino Ptuj prispel izdelan dober projekt.
Delovanje našega društva se je v zadnjem letu še razširilo. Poleg skupine svetovalk TOM telefona od letošnje pomladi deluje kot sekcija še Klub družin. Prav iz njihovih vrst je prišla pobuda, da bi se skupaj zavzeli za ureditev površine za rolanje, de-skanje oz. skateboarding na Ptuju. Menimo, da bi bilo mogoče v sodelovanju z našo občinsko upravo že letos najti ustrezno javno površino in jo urediti skupaj z mladimi uporabniki, ki so že izrazili pripravljenost za prostovoljno delo in tudi zbiranje sponzorskih sredstev.
Posebej bi radi opozorili še na to, da so imeli ptujski otroci do leta 1984 možnost letovanja v počitniškem domu v Biogradu na morju. Kljub težavam pri urejanju meddržavnih zadev je vrsta slovenskih lastnikov počitniških objektov na Hrvaškem uspela svoje kapacitete obdržati in jih celo posodobiti, v našem primeru pa se to ni zgodilo. Menimo, da je s tem nastala velika škoda, ne vemo pa, kako poteka obravnava tega problema na MO Ptuj in kdo je zadolžen za njegovo reševanje. Otrok, ki ne gredo na počitnice zaradi slabega socialnega položaja družine, je vedno več, zaradi zasedenosti počitniških objektov za otroke pa je vedno teže najti prostor za letovanje skupin. Kot zainteresirana javnost pričakujemo, da se bodo lastniki in upravljalci kapacitet v Biogradu uspeli dogovoriti o načinu reševanja tega problema in omogočili otrokom to, kar so nekoč že imeli.
Skrb za kakovost življenja otrok, mladih in družin na Ptuju ostaja še naprej naše osnovno
poslanstvo. Upamo, da bomo v prihodnjih letih ponovno pridobili enake pogoje delovanja, kot jih je imela naša predhodnica, Zveza prijateljev mladine Ptuj, z lastno pisarno in zaposlenim tajnikom. Že vrsto let delujemo kot skupina posameznikov, ki znajo in želijo pomagati pri reševanju stisk otrok, mladih in družin ter osveščati javnost o problematiki s tega področja. Ne vodimo evidence o številu opravljenih ur prostovoljnega dela, saj nam več kot statistika pomenijo uspešno izvedeni projekti in dejstvo, da javnost prepoznava delovanje našega društva kot zelo pomembno in zaželeno.
Ob tednu otroka se želimo zahvaliti vsem, ki nas podpirajo pri izvajanju dejavnosti. Kljub vloženemu delu se programi brez finančne podpore ne bi mogli odvijati, zato spoštujemo in cenimo vse, ki v kakršnikoli obliki prispevajo v dobro najmlajših. V tednu otroka zato izrekamo iskreno zahvalo vsem sponzorjem, donatorjem, institucijam, društvom in posameznikom, ki so nam v preteklem letu pomagali uresničevati programe za otroke, družine in mladino na Ptuju.
Člani DPM Ptuj
MARKETING
Oglas
(4- del)
Spoznali smo že pomen oglasnega teksta in naslova, danes pa bomo napisali nekaj o vizualni podobi oglasa. Vizualna podoba oglasa je pomembna predvsem za vzbuditev pozornosti. Na obcestnih panojih (gigantih oz. jumbotih), kjer ni veliko teksta pa mora povedati tudi zgodbo o izdelku ali podjetju (saj med vožnjo ni časa za branje oglasov). Z vizualno podobo oglasa se ukvarjajo oblikovalci, ki so odvisni od (ponavadi) zunanjih sodelavcev —fotografov, ilustratorjev in posrednikov, ki posedujejo velike zaloge fotografij za različne priložnosti (v Sloveniji sta najbolj znana Foto spring in Buenos dias, v tujini pa lahko preko interneta pridemo do kvalitetnih fotografij pri Getty images).
Ilustracija ima v oglasu štiri funkcije: vzbuja pozornost (to je zelo pomembna funkcija, saj je dandanes potrošniku, ki ima pred sabo na stotine različnih informacij, težko vzbuditi pozornost, zato se je za le-to potrebno krepko potruditi), komunicira ideje, ki jih ni možno razložiti z besedami (z ilustracijo lahko npr. obrazložimo in prikažemo določena čustva in način življenja, kar z besedami ne bi bilo možno oz. bi za to potrebovali preveč prostora, posledica pa bi bila izguba zanimanja in trošenje naročnikovega denarja), vzbuja željo po branju oglasa (oblikovno lep oglas s privlačno fotografijo potrošnika prepričuje, da se vpraša le kaj — kakšen izdelek oz. storitev - mu določen oglas ponuja), graditev zaupanja v preneseno vsebino (ilustracija, ki ji bralec lahko zaupa, bo v njem prebudila zaupanje tudi v sam izdelek ali podjetje).
Sama vizualizacija ima lahko več vlog: pripovedna se ukvarja z idejo, da slika pove več kot tisoč besed (zato se avtorji bolj posvečajo pomenu slike, kot samemu tekstu oglasa), ilustrativna razkriva izdelek ali njegov del, demonstracijska prikaže delovanje izdelka (ta vloga ima večji pomen, ko je izključni namen oglasa sama prodaja izdelka), simbolična prenaša in ustvarja med potrošniki neka občutja, simbole, občutke koristi.
V našem primeru oglasa za tablice ABC (glej stran 9!) ima vi-zualizacija simbolično vlogo, saj med bralca, skupaj z naslovom, vnaša občutek koristnosti izdelka, ki ga oglašuje. Potrošniku na enostaven način sporoča, da mora kupiti tablico, saj bo drugače stal v vrstah in v vročini čakal na plačilo cestnine. Pove mu, da bi bilo s tablico življenje bolj prijazno in enostavnejše.
Pišite na e-naslov:
zlato. ogledalo @radio-tednik .si alifideljbrever@yahoo.com. Vaši komentarji, vprašanja in pripombe bodo dragoceno vodilo pri ustvarjanju kolumne.
Marjan Ostroško, univ. dipl. komunikolog
PO NAŠIH OBČINAH
PTUJ / 10 LET ČISTEGA MESTA
Za zmanjševanje odloženih koliiin smeti
Te dni mineva 10 let od pričetka poslovanja ptujskega podjetja Čisto mesto, ki je nastalo kot mešana družba Komunalnega podjetja Ptuj in podjetja Eko les iz Ptuja in je 2. oktobra 1992 pričelo poslovati z osnovno dejavnostjo gospodarjenja z odpadki na območju petnajstih občin Spodnjega Podravja z okoli 70.000 prebivalci. Osrednja slovesnost ob 10-letnici uspešnega ekološko usmerjenega podjetja, ki ga od ustanovitve vodi direktor Andrej Koter, bo v sredo, 16. oktobra, ko bodo pripravili dan odprtih vrat.
Ob ustanovitvi podjetja leta 1992 je bilo zaposlenih le 29 oseb, v voznem parku so imeli 5 vozil. Danes je v podjetju, ki ima sedež v sodobnem Centru za ravnanje z odpadki v Brstju, zaposlenih 56 delavcev, v voznem parku pa skrbijo za ločeno zbiranje in odvoz odpadkov s 14 vozili in 5 delovnimi stroji.
Široko paleti dejavnosti Čistega mesta je direktor Andrej Koter takole predstavil: "Podjetje in vsi zaposleni si ves čas prizadevamo zadovoljevati potrebe občanov na področju zbiranja ostanka komunalnih odpadkov, ločenih odpadkov iz ekoloških otokov oziroma zbirnih mest, sortiranja ločeno zbranih frakcij ter kosovnih odpadkov, zbiranje in predelava ekoloških odpadkov na način kompostiranja, deponiranje oziroma začasno skladiščenje bal z ostanki komunalnih odpadkov, ukvarjamo pa se tudi s sanacijo divjih odlagališč in izdelavo projektov na področju ravnanja z odpadki."
Prvo desetletje je za vami, kakšna je vaša ocena delovanja podjetja v tem obdobju?
"Podjetje se je v desetih letih obstoja razvilo v eno vodilnih podjetij v slovenskem prostoru na področju dejavnosti, ki jo opravljamo. Vseskozi spremljamo evropske trende in domačo
zakonodajo ter jih prilagajamo razmeram, v katerih živimo. Primerjalno gledano, smo ob ustanovitvi z 29 ljudmi opravljali storitev za 6.000 gospodinjstev, danes pa s 56 zaposlenimi skrbimo za 16.000 gospodinjstev in 100 podjetij. Upoštevati pa moramo še dejstvo, da je skoraj polovica zaposlenih pri sortiranju, baliranju ter predelavi odpadkov."
Na katerem področju dosegate najboljše rezultate?
"Na področju ločenega zbiranja odpadkov imamo že več kot 50 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, kar pomeni pri tej opremljenosti in tehniki najboljši rezultat v Sloveniji. Ob tem je potrebno upoštevati dejstvo, da odpadke baliramo, kar nas še dodatno prisiljuje k boljšemu delu. Najbolj se ločuje plastika in papir, precej slabše biološki odpadki."
Ali se uporabniki prilagajajo spremembam, ki jih uvajate?
"Povzročitelji odpadkov so žal še vedno premalo informirani o postopkih ločenega zbiranja, čeprav ta izhaja iz zakonodaje in ni zajet v kalkulaciji cene kot strošek. Sicer pa se trend naraščanja ločeno zbranih odpadkov vztrajno dviguje. Za tiste, ki pri tem ne spoštujejo nobenih navodil, žal nimamo učinkovitih ukrepov, prepričani pa smo, da
bi za to morala poskrbeti lokalna skupnost, ki izvaja nad tem nadzor."
Količine odpadkov se iz leta v leto večajo, kje smo trenutno in ali se lahko tudi na tem področju primerjamo z Evropo?
"Čeprav povprečna slovenska družina ustvari na leto tono odpadkov, po količini še vedno zaostajamo za Evropsko unijo. Prepričani smo, da se bo trend z leti povečeval, zato je nujno izvajati programe, ki jih predpi-
Andrej Koter, od ustanovitve direktor podjetja Cisto mesto
suje naša zakonodaja."
Na širšem ptujskem območju smo pred letom in pol ostali brez odlagališča. Kako to, da pri tem tako kasnite?
"Odgovor na to vprašanje ni enostaven. Pridobitev vseh ustreznih dovoljenj in soglasij ter predvsem konsenz s krajani območja, na katerem bi naj bil objekt postavljen, je izredno zapleten in dolgotrajen. Ne glede na obstoječo zakonodajo je v to vpletenih izredno veliko faktorjev, ki so usmerjeni v to ali drugo stran. Za nas je nesporno predvsem dejstvo, da mora objekt ustreči vsem zakonodajnim
predpisom. Podjetje Čisto mesto je sicer sodelovalo pri načrtovanju novega Centra za ravnanje z odpadki (CERO), vendar odločilno vlogo pri tem vodi lokalna politika v dogovoru s krajani. Vsesplošna ugotovitev pa je, da smo eni redkih v Sloveniji, ki smo pripeljali projekt do te faze, kot je sedaj."
Kakšno je torej vaše sporočilo, ki bi občane oziroma uporabnike vaših storitev vzpodbudilo k še boljšemu sodelovanju in s tem lepšemu in bolj urejenemu izgledu mesta, krajev, vasi in okolice?
"Predvsem želim opozoriti vse tiste, ki še vedno ne razumejo, da je to kar počnemo v Čistem mestu nujno potrebna dejavnost, ki je vezana na naše vsakodnevne aktivnosti. ne gre samo za zunanji izgled okolice, kjer živimo in delamo, marveč tudi za zaščito našega zdravja. Vsekakor pa bi se rad zahvalil vsem, ki pri doseganju napšega skupnega cilje z nami sodelujejo."
Za primerjavo, v letu 1996 so na izvoru zbrali 150.783 kubičnih metrov odpadkov, po dovozu vozil v center in ločevanju jih je bilo le 43.081 kubičnih metrov, po kompaktiranju pa le še 17.815 kubičnih metrov ali 14.250 ton. Leta 1999 so na izvoru zbrali 185.169 kubikov odpadkov, po dovozu vozil so jih v center pripeljali 48.279 ku-bikov, po kompaktiranju jih je ostalo za odlaganje le 15.152 kubičnih metrov ali 12.120 ton. V lanskem letu 2001 pa so na izvoru zbrali že 197.917 kubičih metrov odpadkov, po dovozu vozil so jih v center pripeljali 56.547 kubičnih metrov, po kompakti-ranju pa so jih 3.300 kubikov odložili v odlagališče, 12.353
LENART / PREDSTAVITEV PROJEKTA ZA DOM STAROSTNIKOV
Dobrih 13 odstotkov starejših ecT 65 lef
v torek, 1. oktobra, ob svetovnem dnevu starejših, so v le-narški občinski stavbi predstavili projekt gradnje doma starostnikov v Lenartu. Občina je že februarja 1998 dala vlogo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve za uvrstitev gradnje doma starostnikov v prioriteto investicij v javne zavode do leta 2005, vendar ni bila izbrana. Lani pa so se odločili, da sami pristopijo h gradnji doma za 36 starejših oseb.
Potreba po gradnji doma za starejše osebe je v Lenartu prisotna že dalj časa, kar se kaže tudi v daljši čakalni dobi starejših za nastanitev v domovih, ti pa so na vzhodnoštajerskem
območju že prenapolnjeni. Po zadnjih podatkih ima občina Lenart 11418 prebivalcev, od tega 1534 starejših od 65 let, kar pomeni 13,43 odstotka, gleda na znane trende o staranju prebi-
LENART / ZBIRANJE NEVARNIH ODPADKOV
Zavest do okolja vedno veija
Lenarsko podjetje Letnik — Saubermacher je v soboto, 28. septembra, organiziralo v vseh štirih krajevnih skupnostih v občini Lenart na osmih odjemnih mestih zbiranje nevarnih odpadkov. Pri prevzemu je sodeloval tudi kemijski strokovnjak.
Zbirali so embalažo nevarnih snovi, razredčila, odpadna topila in razmaščevala, ostanke barv, lakov, sprejev, premazov, odpadna zdravila, baterije in akumulatorje, odpadne kemikalije iz gospodinjstev, živosrebrne termometre in odpadna zaščitna sredstva — škropiva.
Kot je povedal direktor družbe Letnik — Saubermacher Anton Letnik, so zbrali okrog 5.500 kilogramov nevarnih odpadkov. Prevladovali so pesticidi, akumulatorji in odpadna olja. Dodal je še, da iz leta v leto zberejo več nevarnih odpadkov. To kaže, da se ljudje zavedajo, kako pomembno je ohranjati okolje.
Stroške odvoza nevarnih odpadkov plačajo občani pri redni mesečni položnici za odvoz smeti.
Zmago Šalamun
Projekt je predstavil arhitekt Urban Brandner
valstva pa bo ta odstotek še naraščal.
Občina je že določila ustrezno zemljišče na robu mesta v lasti občine. V neposredni bližini, v razdalji 300-400 metrov, so vse potrebne ustanove (zdravstveni dom, banka, pošta, blagovnica ...), ki jih bodo lahko stanovalci doma koristili. Po besedah odgovornih bodo z domom pridobili 24 enoposteljnih in 6 dvoposteljnih sob, skupaj torej za 36 oseb. Vse sobe bodo v pritličju. Bivanje v domu je zasnovana tako, da bodo lahko stanovalci koristili usluge, ki jih bo nudil dom s svojimi službami, ali pa bodo svoje potrebe zadovoljevali popolnoma samo-
stojno. Načrtujejo fazno gradnjo, pričeti pa nameravajo v prihodnjem letu. Objekt je zasnovan kot sklop štirih vogalnih objektov atrijske zasnove, ki se povezuje v enotno tvorbo, ta razmejuje zunanji javni prostor od notranjega, zasebnega. Vsakega od štirih vogalnih objektov je možno izvesti neodvisno od drugih, tako da je dinamika gradnje povezana z obsegom finančnih sredstev. Zunanje dimenzije objekta so 66,5 m x 60,5 metrov. Investicija je ocenjena na 350 milijonov tolarjev, dom pa bi lahko prve stanovalce sprejel v letih 2004-2005.
Zmago Šalamun
Pogled v embalirnico na stroj, v katerem ločene in kompaktira-ne odpadke zavijajo v plastične folije. Foto: M. Ozmec
kubičnih metrov pa balirali. Razlika je očitna in pomeni bistvo ravnanja z odpadki.
Osrednja slovesnost ob 10-letnici Čistega mesta bo v
sredo, 16. oktobra, ko bodo od 13. ure naprej v Centru za ravnanje z odpadki v Brstju pripravili dan odprtih vrat in proslavo.
M. Ozmec
PTUJ / PRIJETNO IN SLAVNOSTNO V NARODNEM DOMU
Deset let joge v vsakdanjem
Minuli četrtek je veliko dvorano Narodnega doma napolnilo čez sto dvajset prijateljev joge in tako so počastili desetletnico drštva, ki mu je glavna skrb razvijanje zdravega načina življenja v povezavi s prijaznim odnosom do vseh živih bitij.
Zbrane je pozdravil podžupan Ervin Hojker, nato jih je nagovorila tudi direktorica knjižnice Ivana Potrča Tjaša Mrgole Jukič, saj knjižnica plodno sodeluje z Društvom joga v vsakdanjem življenju pri realizaciji odmevnih Pravljic z jogo, ki so že tretje leto v mladinskem oddelku knjižnice. Prisotne je navdušil starosta prijateljev joge na Slovenskem Jože Gal. Na svojstven, umirjen in ljubeč način je predstavil svoje druženje z jogo, ki ga ohranja vitalnega, kljub težki bolezni. Sledil je kratek nagovor duše joge na Ptujskem Sonje Trplan. Prireditev je nadaljevala Liljana Kle-menčič s pravljico, ki nagovarja k prijateljstvu in deljenju do-
brin, Jabolčni kralj. Otroci so pod vodsvom inštuktorice joge Sonje Trplan prikazali vadbo za najmljše, nato pa so med prisotne razdelili jabolka - sadeže zdravja in ljubezni. Za najmlajše se je praznovanje nadaljevalo s pogostitvijo, odrasli pa so prisluhnili odličnemu predavatelju, zdravniku Dejanu Kupniku. Med predavanjem, ki je vsakega nejevernega Tomaža prepričalo o širokem spektru pozitivnih učinkov joge, so člani društva izvajali vse stopnje vaj. Tako je bilo izvajanje dr. Kupnika izjemno nazorno in vabljivo. Slavnostnemu vzdušju sta pripomogla s petjem in kitarsko spremljavo Sangam in Silvo.
L.K.
Marketing Radia Ptuj, 02 749 34 30.02 749 34 39, faks 02 749 34 35 'e-mail: simona@radio-tednik.si, mojca.brumec@radio-tednik.si
^jimujMi^^ui^ijmju
jiMUJUp-RU
ČETRTEK, 10. oktobra:
18.00 Rajžamo iz kraja v kraj:
Velika Varnica 20.00 Orfejček
PETEK, 11. oktobra:
12.10 Napovednlk dogodkov čez vikend 20.00 Peta noč (gostja Doris Dragovič)
TOREK, 15. oktobra:
18.00 V živo: Varstvo pred požari (Martin Ozmec)
SREDA, 16. oktobra: 18.00 Vrtička rije
(MISa PuSenjak in Tatjana Mohorko)
'."P
Brezžična komunikacija Univerzalna uporaba Boljše obveščanje Aktivna zaščita
Generalni distributer: Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ruj, telefon: 02 749 35 12, www.bubapovezuje.coni
PO NAŠIH OBČINAH
ddíĚQámtami
PTUJ / PRENOČIŠČA ŠE NAPREJ PRAZNA
Ponedeljkova pogajanja na ministrstvu za šolstvo glede najema ptujskih mladinskih preno~i{~ niso dala rezultatov. Tako Terme Ptuj kot Gaudeamus sta ponudila le nekoliko vi{jo mese~no najemnino, Terme 180 tiso~, Ga-udeamus 200 tiso~, to pa ni bilo dovolj, da bi lahko izbrali najemnika. O tem, v kateri smeri bodo šle nadaljnje aktivnosti (dve leti sta zaradi nesposobnosti vladne administracije že tako izgubljeni), v tem trenutku še ni znano. (MG)
SV. TOMAŽ / PESTRO ŽIVLJENJE ŠOLARJEV
V	tednu otroka so se v osnovni šoli Tomaž pri Ormožu odlo~ili, da otrokom podarijo teden brez doma~ih nalog. Poleg tega so jim bile v popoldanskem ~asu na voljo tudi razli~ne dejavnosti. Ukvarjali so se z ra~unalništvom, športom, uživali so ob pravljicah, pekli pala~inke, se igrali družabne igre, debatirali na temo Danes nam je uspelo učitelja spraviti v jok, v okviru naravoslovnih in kulturnih dni pa bodo pripravili delavnice na temo strpnosti do druga~nih. V torek se je predstavila tudi šolska gledališka skupina s predstavo Krta~ka zoba~ka. Danes pa ob 16. uri vabijo na pecivo. (vki)
ORMOŽ / ODPRTA VRATA DOMA ZA STAREJŠE
Iz Centra za starejše ob~ane Ormož sporo~ajo, da danes ob 10. in 15. uri odpirajo vrata svojega doma za obiskovalce, ki bi želeli z njimi na simboli~en na~in po~astili pol leta njihovega delovanja. Dopoldne bodo v kulturnem programu nastopili mal~ki iz VVZ Ormož, pevski zbor Sre-diš~e ob Dravi in folklorna skupina iz Sv. Tomaža. Ob 15. uri pa bo zbranim zapel otroški pevski zbor OŠ Ormož, vaške pevke iz Osluševec in zaplesala folklorna skupina iz Ivanjkovcev. Poleg pogostitve bodo pripravili sre~-olov, prihodek pa bodo namenili nakupu ortopedskih pripomo~-kov. (vki)
PTUJ / TEDEN
VSEŽIVLJENJSKEGA
UČENJA
V	Tednu vseživljenskega u~-enja 2002 in ob svoji 10-letnici pripravlja ptujska Animacija ve~ razli~nih prireditev, ki se bodo za~ele 14. in kon~ale 20. oktobra. 14. oktobra bodo ob 12. uri odprli razstavo. 16. oktobra bo v poro~ni dvorani v Markovcih ob 18. uri razprava na temo EU kot nova priložnost za Slovenijo, 17. oktobra bo v OŠ Markovci ob 18. uri u~na ura o internetu in elektronski pošti, ob 19.30 uri pa bodo v prostorih šole odprli študijski krožek Od ideje do uresni~-itve. Ob svoji 10-letnici Animacija vabi tudi v Knjižnico Ivana Potr~a Ptuj, kjer bo 17. oktobra ob 19. uri predavanje z diapozitivi o Kanadi. Teden bodo zaklju~ili s te~-ajem o ~arih kitajske kuhinje, ki bo v prostorih Animacije 18. oktobra ob 16. uri. (MG)
PTUJ / DIABETIKI VABIJO V SLOVENSKE GORICE
19. oktobra bo Društvo diabetikov Ptuj organiziralo zadnji letošnji izlet. Člane bodo popeljali v severni del Slovenskih goric, med Šentilj in Gornjo Radgono. Odhod bo izpred železniške postaje na Ptuju ob 7. uri. Cena izleta s prevozom in kosilom je 2400, za ogled kleti pa je potrebno dopla~ati 700 tolarjev. Prijave sprejemajo v diabetoloških ambulantah vsak dan, na sedežu društva pa 16. oktobra. (MG)
VELIKA NEDELJA / PRI OTROCIH
V	VRTCU
Delavnice v tednu otroka
V	minulem tednu otroka so v vseh vrtcih na Ormoškem pripravili zanimive jesenske zaposlitve za svoje varovance. Vreme jim je {lo na roko in tako so v Veliki Nedelji otroci s pomo~jo svojih vzgojiteljic v son~nem vremenu lahko na dvori{~u ustvarjali izdelke iz sadja, zelenjave in drugih jesenskih plodov. Nekateri so raje risali po papirju ali po asfaltu pred vrtcem, drugi pa so poplesovali po taktu otroških melodij. Na obisk so prišli prvošolci iz bližnje osnovne šole, ki so bili sami še nedavno vrti~karji.
V lepem sončnem vremenu so otroci ustvarjali in se zabavali
Velikonedeljski vrtec obiskuje nad 80 otrok, ki so razdeljeni v pet skupin. Vodja Stanka Spin-dlar je povedala, da so že postavili tetko Jesen in da načrtujejo še sadni piknik, športno dopoldne. S starši pa bodo že tretje leto zapored šli skupaj po kostanj. Letos bodo na poti s kolesi in peš. Sledil bo seveda
kostanjev piknik. V vrtcu so zelo zadovoljni z zanimanjem staršev, ki sami izražajo željo po sodelovanju.
Sicer pa tudi med vsem letom potekajo najrazličnejše dejavnosti, ki jih izvajajo zaposleni in zunanji sodelavci in tako dvigajo kvaliteto in ponudbo vrtca.
vki
VIDEM / DRUGE IGRE POD KLOPOTCEM
Za male in velike dru^iine
Zadnjo septembrsko soboto, 28., so v Dravcih potekale 2. igre pod klopotcem, ki so jih pripravili ~lani Društva prijateljev mladine iz Vidma. Prireditev za male in velike družine je že drugo leto zapored našla svoj prostor v prijetno urejenem športnem centru Vr~ek. Iger se je udeležilo okrog dvajset otrok s svojimi starši, ki so v Dravce prišli peš izpred videmske šole ali pa so se kar pripeljali z lastnim prevozom.
Letos je bilo pohodnikov bolj malo zaradi hladnega in vetrovnega vremena, pa tudi sicer je bilo malo obiskovalcev. Kaj hočemo, trgatve so bile v polnem teku. Vendar to ni bila nobena ovira, da ne bi uživali. Otroci in starši so pridno preizkušali delo v zanimivih delavnicah, ki smo jih pripravili prostovoljci DPM Videm. Da jim ni zmanjkalo moči, so pridno jedli slastne palačinke s čokolado in marmelado ter se odžejali s sokom. Na žalost pa ni bilo presenečenja, ki naj bi prifrčalo z letališča v Moškanjcih. Neugodne vremenske razmere so gospodu Vladu Horvatu preprečile pot z zmajem in pristanek v Dravcih. Morda pa mu bo uspelo na naslednjih igrah. Zato pa so bili veseli polne košare bonbonov, ki so jih kot vstopnino prispevali odrasli obisko-
PTUJ / BREŠKI UPOKOJENCI ZNOVA PRIPRAVILI BOGATO RAZSTAVO
Darovi jeseni in druge dobrote
Zadnja leta je že postala navada, da v Društvu upokojencev Ivana Rudolfa na Bregu pripravijo razstavo, povezano z jesenjo in ustvarjalnostjo svojih ~lanov. Tudi letošnjo so naslovili Pridne roke in darovi jeseni, v društvenih prostorih na Bregu pa je bila na ogled v zadnjih dneh septembra in naletela na dober odziv.
Kot je povedala Marija Trstenjak Majcen, tajnica breškega društva upokojencev, je sodelovalo veliko pridnih rok, še posebej veseli pa so bili izdelkov, ki so jih posebej za razstavo prispevali otroci iz breškega vrtca in osnovne šole. Na razstavi so sodelovali še varovanci iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz
Dornave, upokojenci iz sosednjega društva Turnišče, s katerimi breški upokojenci tudi sicer dobro sodelujejo, potem so se z najrazličnejšimi proizvodi predstavila nekatera podjetja in obrtniki, posebej domiselni pa so bili tudi nekateri člani društva upokojencev Breg, ki so ob darovih jeseni razstavili še dobrote
iz pečice in pisano paleto najrazličnejših ročnodelskih izdelkov. Na razstavi se je tokrat predstavil tudi ptujski slikar Zvonko Gojkovič, ki je imel svojo prvo razstavo že na Hajdini.
Sicer pa so v DU Breg aktivni celo leto, razstava je le ena od priložnosti, ko pridejo skupaj, najraje pa so na izletih in druženjih z upokojenci sosednjih društev, pravi Marija Trstenjak Majcen in dodaja, da ima veliko srečo, saj ima ob sebi prizadevne sodelavce in veliko pridnih rok.
TM
valci. Bonbone bodo porabili za decembrski projekt Cuker jame.
Predsednica društva Marija Černila je bila s potekom letošnjih iger zadovoljna, še posebej zato, ker so se nadvse izkazale tudi nove prostovoljke, mlade gimnazijke.
Društvo prijateljev mladine
Videm se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi 2. iger pod klopotcem, predvsem pa Jožici CafUta, ki je prijazno odstopila tudi notranje prostore športnega centra Vrček, da smo se lahko igrali na toplem.
Manja Vinko
Nekateri so pri{li razstavo bre{kih upokojencev z veseljem pogledat. Foto: TM
GORISNICA / PESTRO DOGAJANJE NA DOMINKOVI DOMAČIJI
Stara domaiija ne sameva
Skoraj ne mine mesec, da na Dominkovi domačiji v Go-rišnici, 300 let stari panonski hiši, ne preredijo kakega posebnega dogodka, povezanega s starimi kmečkimi opravili. Nazadnje smo pridne Gorišničane in okoličane zmotili pri treblje-
nju buč. Kot ponavadi so znova združili moči gorišniški upokojenci in lukarice.
Vsakemu delu sledi polna košara dobrot, med delavci na stari domačiji pa mnogo petja, šal in anekdot.
TM
Foto: Laura
OD TOD IN TAM
PREJELI SMO
O PROPADU EMONE MERKURJA TOKRAT OŠKODOVANI DELAVCI
19. septembra ste objavili v vašem časopisu tekst v obliki intervjuja vaše sodelavke MG z bivšim direktorjem Emone Merkurja Ptuj Marjanom Ostro-škom. Tekst bi moral podpisati kar Marjan Ostroško, saj gre za monolog in je vloga novinarja samo postavljanje pik. Vprašanja, na katera odgovarja Marjan Ostroško, niso vprašanja oškodovanih delavcev, kot piše v uvodu. So samo iztočnice za dolgovezno izpoved razbolele duše "žrtvenega jagnjeta".
Pa pojdimo po vrsti.
Ozadje zgodbe je nekako takšno. Gospod Ostroško je bil 22 let na čelu podjetja in je po lastnih besedah "veliko prispeval" k temu, da je imelo podjetje svoj razvoj in ugled. Nato ga v letu 2002, točneje 18. marca, odstavijo in 20. septembra 2002 sodišče skliče stečaj. Ali se vam ob tem ne porodi, kot vsakemu razumnemu bralcu, vprašanje, na katerega pa vam v nadaljevnaju zgodbe odgovor položi na jezik kar sam Marjan Ostroško. In pri tem si misli: Cilj je dosežen, novica kroži! Po našem mnenju pa bo cilj dosežen šele takrat, ko bo krožila RESNICA, pa če bo še tako boleča za razrahljano psihično počutje Marjana Ostroška. Za nas, oškodovane delavce je ta RESNICA namreč eksistenčna katastrofa in to je bistveno v tej žalostni zgodbi.
Kako je Marjan Ostroško vsa ta leta in še posebej zadnjih 5 (pet) let skušal pomagati sodelavcem v stiski, je razvidno iz obračunov premalo izplačanih plač delavcev po izračunih ZSSS, na podlagi katerih delavci uveljavljajo svoje pravice iz kolektivne pogodbe. In to navzlic temu, da je g. Ostroško z velikim pompom medijsko razglasil podpis pogodbe in vzgledno sodelovanje z IO OOZSSS. Kljub temu pa do 18. marca, t.j. do razrešitve, ni uspel vsem delavcem izročiti niti sklepov na podlagi omenjene pogodbe. Teorija zarote in izdaja sodelavcev so običajni izgovori za zmagljevanje lastne odgovornosti. Marjan Ostroško nam prodaja meglo, ki jo sestavljajo zunanji in notranji sovražniki oziroma vsesplošna gonja proti njemu oz. njegovi viziji razvoja.
V več odgovorih Marjan Ostroško omenja zaroto skupine delavcev, ki naj bi ga skušala onemogočiti
z vsemi sredstvi. Pri tem verjetno misli na ovadbo Državnega tožilstva in Policiji, ki je bila prvotno sicer poslana pod imenom IO OO ZSSS in nepodpisana. Zaradi poudarjanja anonimnosti ovadbe je 63 delavcev s svojimi podpisi kot prilogo ovadbi le-tej odvzelo anonimnost.
Zelo skrivnosten je Marjan Ostorško, ko govori o akciji proti njegovim programom, ki je tekla od zunaj in naj bi bilapo-vezana z nasprotovanji okolja(?) njegovim vizionarskim projektom. Mi, ki smo toliko let delali v Emoni Merkurju, dobro vemo, da so vse njegove podobe vizije (in teh se je v dolgih letih nabralo kar nekaj) končale kot makete na direktorjevi mizi kot dokaz o vizionarstvu in razmetavanju denarja za nerealizirane projekte. Vsem nam, pa tudi drugim Ptujčanom je gotovo še v spominu zadnji Ostroškov izlet v prihodnost s perverznim koledarjem za leto 2002 kot vizijo prihodnosti, ko so že vrabci na strehi čivkali, da si Marjan Ostroško tega spomenika nikoli ne bo postavil. Ne vemo tudi, koga je Marjan Ostroško mislil s "sodelavci", saj je od leta 1998 (na svoj predlog) vodil družbo Emona Merkur kot enočlanska uprava - generalni direktor. Da je mera polna, je del krivde tudi na plečih nadzornega sveta, kot pravi Marjan Ostroško. Pa se vrnimo ponovno v prelomno leto 1998, ko je nadzorni svet sestavljalo še šest (6) članov. Zaradi njim znanih razlogov so lastniki in uprava dosegli spremembo statuta za zmanjšanje števila članov NS na tri (3) člane, od katerih je bil en (1) predstavnik delavcev.
Nadzorni svet v prvotni sestavi in naknadno zmanjšani sestavi je vsa leta dajal direktorju podporo in zaupnico za vsako poslovno leto posebej. Sodelovanje je bilo očitno več kot zgledno. Do 18. marca 2002! Takrat se Marjan Ostroško naenkrat ni strinjal z ukrepi - kakšnimi?
Postal je žrtveno jagnje - kdo ga je žrtvoval in s kakšnim ciljem?
Na svoje trditve mora odgovore dajati samo Marjan Ostroško. Žrtveno jagnje smo nemočni delavci, ki smo lahko samo spremljali dogajanje in trepetali za svojo usodo. Zgodilo se je najhujše, toda krivca delavci ne iščemo, ker smo ga že zdavnaj našli. Marjan Ostroško pa lahko samo globoko vzdihne in potoži: "Pa še toliko dobrih idej sem imel!"
Oškodovani delavci Emon^ Merkurja Ptuj
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Dokončne odloUtve
Te dni so slovenske predsedniške kandidate spraševali za mnenje glede sedanje ustavne ureditve, ki dopu{~a zgolj dvakratno (zaporedno) izvolitev za predsednika republike. Ve~ina vprašanih - od Janeza Drnovška do Zmaga Jelin~i~a - meni, da je to obdobje nekako prilagojeno evropski in svetovni demokrati~-ni praksi in da dovolj u~inkovito prepre~uje, da bi se predsedniška funkcija na Slovenskem spreminjala v nekakšno (nespremenljivo) stalnico in v odtujeni center mo~i. Vsi so tudi soglašali, da je deset let predsedni-kovanja še tisti maksimum, ki onemogo~a, da bi si kdo domišljal, da lahko uzurpira oblast. Zadnji ~as so nekateri ob razpravah o morebitnih ustavnih spremembah na~eli tudi vprašanje trajanja predsedni{kega mandata - bodisi iz ~isto na~elnih razlogov bodisi misle~ na sedanjega predsednika Milana Ku~ana in njegovo "teoreti~no" možnost, da bi se po dolo~enem ~asu še tretji~ potegoval za mesto predsednika države. Med temi zadnjimi so seveda predvsem "rojeni" nasprotniki Milana Ku~ana, vendar pa gre tudi za ljudi, ki ~isto na~elno mislijo, da ni in da ne bi bilo dobro, ~e bi se kdo (ne glede na to, za koga bi šlo) predolgo zadrževal na tej pomembni dolžnosti. Mnogi od teh so Ku~anu zamerili že zadnje kandidiranje, še zlasti, ker je tudi sam kar nekaj ~asa vzbujal vtis, da se mu zdi, da je "vladal" dovolj, in ker je pred kakšnimi šestimi leti celo izjavljal, da bo ponovno kandidiral zgolj v primeru kakšne posebne nevarnosti za destabilizacijo Slovenije ... Glede tega vprašanja se zdaj Ku~an konkretno ne opredeljuje, prav tako pa doslej še tudi ni na-
tan~no povedal, kaj misli po~eti po izteku tokratnega predsedniškega mandata. Neko~ je izjavil, da se bo (delovno-pravno) upokojil, hkrati pa je dodal, da politik pravzaprav nikoli ne odhaja v pokoj. Zaradi tega ni ~udno, da se ta ~as pojavljajo najrazli~nejša ugibanja in kombinacije, tudi TV ankete v smislu, ali se vam zdi prav, da bi se sedanji predsednik tudi po umiku s predsedniške funkcije ukvarjal s politiko - in kako.
KOLIKO KANDIDATOV
Sicer pa predsedniški volilni proces prihaja v eno izmed odlo~-ilnejših faz. Približuje se namre~ zadnji rok za dejansko (formalno) objavo predsedniških kandidatur. Za zdaj imamo veliko "potencialnih" predsedniških pretendentov in zelo malo resni~nih predsedniških kandidatov.
Med prvimi uradno potrjenimi kandidati je tudi edina predsedniška kandidatka. Barbara Brez-igar, ki v javnomnenjskih anketah o volilnih možnostih tistih, ki naj bi se potegovali za predsedniško mesto, že nekaj ~asa zavzema drugo mesto (za Janezom Drnovškom). Barbara Brezigar je nekakšna "mešana" kandidatka skupine državljanov ob podpori dveh opozicijskih strank - Janševih socialdemokratov in Bajuko-ve Nove Slovenije. Janez Janša že dolgo ni govoril tako spoštljivo (in v bistvu navdušeno) o kakšnem drugem politiku kot zdaj o Barbari Brezigar. V okviru tokratne predsedniške kampanje se je zavzel celo za preseganje delitev na sinove in h~erke "prijateljev" in "sovražnikov", za Barbaro Brez-igar pa je dejal, da družinsko pripada tako enim kot drugim,
ki ta ~as v Sloveniji še vedno predstavljajo nekakšno mejo za medsebojno razlo~evanje (in napadanje).
Seveda pa Janez Janša (kot pravi politik) tudi ob tej priložnosti na veliko kombinira in daje razli~-ne kategori~ne ocene. Dr. Franca Bu~arja vidi kot "rezervo" oziroma kot zamenjavo za "propadlega" dr. Franceta Arharja, ki ga po javnem škandalu s pla~ami niti ~udež ne more rešiti. Za Janšo je Arhar vnaprejšnji poraženec. Zanj pa tudi ni sprejemljiva kandidatura Franca Bu~arja, ki naj bi se prav tako vnaprej onemo-go~il z javnim zavzemanjem, da naj bi Slovenija izpla~ala domnevni dolg var~evalcem Ljubljanske banke iz drugih republik nekdanje Jugoslavije z denarjem slovenskih davkopla~evalcev. Dr. Lev Kreft naj bi bil ~isto prijazen ~lo-vek in dober profesor filozofije, na predsedniškem mestu pa, po mnenju Janeza Janše, nima kaj iskati. Sicer pa je Janša napovedoval, da v predsedniški tekmi še ni ni~ dokon~nega in da so še vedno mogo~a velika prese-ne~enja. Seveda je imel v mislih predvsem (ne)odlo~nega dr. Janeza Drnovška, ki mu je ~isto mimogrede tudi o~ital, da "resen" predsednik vlade ne zapu-š~a svoje funkcije sredi mandata. Janez Janša kljub vsemu še vedno ni izklju~il možnosti, da bi se Janez Drnvošek še v zadnjem hipu premislil in odstopil od predsedniške kandidature. Tedaj bi po njegovem v letošnji predsedniški igri nastale popolnoma nove razmere. V tekmi bi se skoraj zagotovo pojavili novi kandidati, med njimi tudi predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in sedanji predsednik Državnega zbora Borut Pahor.
KAJ POČNEJO ZOISOVI STIPENDISTI NA RAZISKOVALNEM TABORU V HALOZAH
Realna podoba Haloz
S turistično in gostinsko ponudbo Haloz so se ukvarjali že udeleženci lanskega tabora v Žetalah, letos pa so ob mentorju Urošu Gramcu v njej sodelovale Katarina, Nuša, Tanja in Zora, ki so s svojimi mladostnimi idejami, kreativnostjo in izvirnostjo prispevale, da je bilo raziskovanje plodno, poučno in zabavno hkrati. Kljub mladosti in neizkušenosti sta jih radovednost "naključnega turista" in na-gajivost gnali do zaključkov, ki predstavljajo hkrati realno in opojno podobo Haloz.
Haloze v Sloveniji predstavljajo robno območje, ki kljub navezanosti na ve~je regionalne centre (Maribor, Ptuj, Roga{ka Slatina) predstavlja geografsko zaključeno celoto, kar se odraža v pokrajini, kulturi, tradiciji, običajih in v vsakodnevnem življenju domačinov. Tako je v svojih splo{nih potezah ločena — izolirana in samosvoja. To izoliranost, edinstvenost in unikatnost je moč promovirati in prodajati na več različnih načinov, vendar pa Haloze najprej potrebujejo samozavedanje o teh posebnostih. Čeprav se mnogim "neprehod-nost" Haloz zdi omejitev raziskovanju, pa je poudariti odprtost, prijaznost in prikupnost domačinov, ki so v zadnjem času poskrbeli za udobno počutje turistov - vsaj tisti, ki se že ukvarjajo s turistično dejavnostjo. Raziskovalci gostinsko-turistične ponudbe Haloz smo se zavedali, da bo prav unikatnost tista, ki bo privabljala turista v Haloze.
JANSEVE KOMBINACIJE,
drnovSkova
PREMOČ
V	bistvu je Janez Janša pravzaprav povedal tisto, kar je že dalj ~asa bolj ali manj jasno vsem nekoliko natan~nejšim opazovalcem in analitikom slovenskega politi~-nega življenja. Sedanji premier in predsednik Liberalne demokracije Slovenije (LDS) dr. Janez Drnovšek je osebnost, ki ima tako reko~ nesporno najve~ možnosti za izvolitev za predsednika države. Njegova prednost se je še pove~ala tisti hip, ko je ugasnila Arharjeva zvezda. Dr. France Arhar, nekdanji guverner Banke Slovenije je namre~ ob za~etku svoje predsedniške tekme, delil pupularnost z Drnovškom in resno ogrožal njegovo pozicijo "nedotakljivega". Arharja so mnogi ljudje sprejemali kot novo, neobremenjeno in neomadeževano osebnost na slovenskem politi~-nem nebu, kjer že kar predolgo vedrijo in obla~ijo vedno iste (stare) politi~ne figure. Potem pa se je zgodila zgodba z njegovo (previsoko) pla~o in problemati~nim poslovanjem zdravstvene zavarovalnice, katere vodja je.
V	razmerah, ko je lahko Drnovšek skoraj stoodstotni zmagovalec, seveda nih~e od drugih vodilnih politikov (iz levega ali desnega politi~nega bloka) niti ne pomišlja o svoji kandidaturi, saj bi leta predstavljala bolj negativno kot pozitivno promocijo, in zato potiskajo v predsedniško tekmo v glavnem bolj ali manj (ne)znane ljudi. Seveda pa bi bilo druga~e, ~e bi nenadoma odpadel dr. Drnovšek. Glede tega ima Janša povsem prav. Toda kot kaže, se Janez Drnovšek tokrat vendarle ne bo premislil, ~eprav je tudi svojo (dokon~no?) odločitev o kandidiranju, ki naj bi jo ravno te dni še dokončno potrdil tudi v najvišjem vodstvu LDS, sporočil v svojem slogu - dokaj dvoumno ...
Jak Koprive
OCENA PONUDBE
Pred začetkom dela smo si zastavili osnovni cilj: spoznati tradicionalno gostinsko ponudbo Haloz in izdelati brošuro, ki bi predstavila približno 15 turi-sticno-gostinskih objektov. Prav tako naj bi brošura vsebovala kratko predstavitev Haloz ter tematski zemljevid, ki bi vključeval lokacije objektov ter ceste, ki vodijo do njih in bi bil v pomoč pri njihovem iskanju.
Po drugi strani pa smo s poročilom o našem delu na zaključku tabora želeli prikazati dejansko sliko oziroma naše vtise. Tako bi lahko izrazili svoje mnenje, s katerim bi vzpodbudili nadaljnji razvoj, ki ga ocenjujemo kot pozitivnega, hkrati pa bi si drznili opozoriti na pomanjkljivosti, neustreznosti, ki bi utegnile biti odbijajoče, neprimerne oziroma neskladne z obstoječim objektom ter haloškim okoljem in bi lahko negativno vplivale na razvoj.
V vzhodnih Halozah se nahaja pet gostinskih objektov, v zahodnih dva, na meji med vzhodnimi in zahodnimi ob magistralni cesti Ptuj - Zagreb pa štirje. Nekateri imajo bolj specializirano ponudbo, drugje celovito gostinsko ponudbo (ob pijači tudi raznovrstne jedi).
Potrebno je posebej izpostaviti in pohvaliti ponudnike gostinskih storitev, katerih ponudba temelji na haloških specialite-tah. Problem je v pripravi hrane, usposobljenosti zaposlenih, največja težava zanje pa so gosti, ki so prehodnega značaja in zaradi kratke prisotnosti niso seznanje-
ni z regionalnimi posebnostmi, zato jih tudi ne naročajo. Glede hrane se ponudba ne prekriva, je pa hkrati še dovolj pestra, da lahko zadovolji tudi zahtevnega gosta. Sicer se pojavlja podobna osnova (divjačina, svinjsko meso ... ) na vseh jedilnikih, vendar priloge in načini priprave dajo raznovrstnost in ustrezno pestrost ponudbe.
Glede vin je nekoliko drugače, saj ponujajo podobna sortna vina, ponekod mešajo sorte in tako pridobivajo nova vina, ki pa jih je manj kot klasičnih sort.
PREMALO REKLAME IN SMEROKAZOV
Le Motel Podlehnik ima dovolj reklamnih tabel, ki so postavljene tudi več kot 20 km vstran od lokacije, ostali ponudniki pa pri tovrstnem reklamiranju še niso izkoristili vseh možnosti. Pravzaprav smerokazov, razen ko smo v njihovi bližini, sploh ni mogoče najti.
Zaradi lege v Halozah so vsi objekti nekoliko težje dostopni za večja vozila oziroma avtobuse. Tako je ponekod omejen dostop zaradi neugodnih vremenskih razmer predvsem pozimi.
Gostinci se z oglaševanjem sploh ne ukvarjajo (nekateri so se nekdaj), saj so zadovoljni s sedanjim poslovanjem in menijo, da reklame ne potrebujejo. Na drugi strani so gostinci, ki so svoja podjetja odprli nedavno in morajo postati prepoznavni ali pa nekateri, ki hočejo svojo gostinsko ponudbo se razširiti.
Negativno nas je presenetilo pomanjkanje možnosti rekreacije, saj sta večinoma možna le sprehajanje in kolesarjenje ter ponekod še konjeništvo, smučanje in jadralno padalstvo, ki pa ima le manjši lokalni pomen. Možnost dodatne rekreacije sta razvili le dve gostišči.
Stanko Žunec, vodja tabora
SV. ANA / SEJA OBČINSKEGA SVETA
Uredili bodo prostore društvom
V petek, 5. oktobra, so se na 27. redni seji sestali svetniki občine Sv. Ana. Najprej so sprejeli rebalans proračuna občine in pravilnik o računovodstvu ter odlok o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje. Z odlokom o načinu plakatiranja so določili dodatna plakatna mesta za volitve in določili pogoje za pridobitev brezplačnih plakatnih mest v času volilne kampanije. Sprejeli pa so tudi pravila za volitve predstavnikov v volilno telo članov državnega sveta in za določitev kandidata za člana državnega sveta.
Svetniki so govorili o ceniku dimnikarskih storitev, ki ga je predlagalo Dimnikarstvo Klobasa iz Lenarta. Župan Bogomir Ruhitelj je povedal, da izvajalec dimnikarske službe zahteva 26-odstotno povečanje cen, kar se mu zdi preveč, zato je pripravil nov predlog povišanja cen, s katerim so svetniki soglašali. Sprejet pa je bil tudi odlok o delnem povračilu stroškov volilne kampanje, v katerem so sprejeli, da se listam, ki so dobile mandat občinskega sveta, povrnejo delni stroški v višini 60 tolarjev za dobljeni glas, za
županske kandidate 40 SIT, v primeru drugega kroga županskih volitev pa sta kandidata upravičena do dodatnih 60 SIT za dobljeni glas.
V občini Sv. Ana nekatera društva nimajo svojih društvenih prostorov in so že večkrat naslovila vlogo zanje na občino. Po izselitvi pošte v nove prostore so se svetniki odločili, da stare prostore pošte uredijo in opremijo in jih dajo v uporabo vsem zainteresiranim društvom v občini Sv. Ana.
Zmago Šalamun
KMETIJSTVO - PODEŽELJE
HAJDOSE / PREDAJA 190-MILIJONSKE INVESTICIJE
Tretja novogradnja v petih letih
190-milijonska investicija Kmetijske zadruge Ptuj v Haj-došah, v njeni Podro~ni zadrugi Hajdina, je velikega pomena za širše kmetijsko obmo~je Dravskega polja, predvsem za prebivalce Hajdoš in Slovenje vasi pa je pomembna nova samopostrežna prodajalna z živili.
Konec prejšnjega tedna je Kmetijska zadruga Ptuju končala še eno poemmbno investicijo, tretjo te vrste v zadnjem petletnem obodbju. Po zgraditvi centralnega skladišča v Ptuju in odkupno-prodajnega centra v Cirkulanah so se v Hajdošah odločili za tretjo obsežno investicijo v posodobitev svojega poslovanja. Na mestu prejšnjega, zastarelega objekta je danes nov poslovni prostor z uporabno površino 810 kvadratnih metrov in s 410 kvadratnih metrov velikim pokritim skladiščem ter z okoli tisoč kvadratnih metrov velikim dvoriščem in parkiriščem. Ob posodobitvi in razširitvi osnovne ponudbe za kmetijstvo, je v novem centru tudi samopostrežna živilska prodajalna, ki so jo prebivalci Hajdoš in okoliških vasi dolgo pogrešali. Pridobitev bo tudi vinoteka s prodajo ste-kleničenih in odprtih vin članov kmetijske zadruge, tudi pisarna Hranilno kreditne službe, v nadstropju novega objekta pa je na voljo še nekaj drugih lokalov.
Pomen investicije so s prisotnostjo na odprtju poudarili pomembni predstavniki slovenskega kmetijstva, od Kmetijsko gozdarske zbornice, Zadružne
zveze Slovenije, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, prišli so tudi župani domače in sosednjih občin in številni drugi gostje, ter seveda člani, delavci in upokojenci zadruge.
Predsednik upravnega odbora KZ Ptuj Marjan Hergan je v pozdravnem govoru poudaril pomen investicij v zadnjih letih in skrb zadruge za boljšo oskrbo svojih članov in pogodbenih sodelavcev ter za boljše delovne pogoje zaposlenih. Ugotovil je, da so vse uspešno izvedene investicije plod pravilnih odločitev v vodstvu zadruge in njenega dobrega sodelovanja s člani. Vse večja trdnost zadruge in celotnega slovenskega zadružnega sistema je zagotovilo, da tudi v prihodnje nihče ne bo mogel konkurirati takim sistemom, ki so se uveljavili tudi v Evropi. Predsednik Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zboprnice Slovenije Peter Vrisk pa je v svojem nastopu med drugim dejal, da bo zadružna lastnina v prihodnje nadvse pomembna, saj bo v bistvu edina lastnina, ki bo ostala v rokah Slovencev.
Direktor KZ Ptuj Stanko To-manič je spomnil na dogajanja v
začetku 90-tih let, ko so se pojavili apetiti po razbijanju zadrug. Na srečo je prevladala kmečka pamet in KZ Ptuj je, z določenimi spremembami, ostala
ava, pa so na področju melioracij, komasacij in gradnje namakalnih sistemov.
Predsednik investicijsko gradbenega odbora Srečko Primo-
Uradno so objekt odprli direktor zadruge Stanko Tomanic (v sredini), predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk (levo) ter predsednik upravnega odbora zadruge Marjan Hergan
velika in trdna kmečka organizacija, ki svoje poslanstvo v kmetijskem prostoru Podravja opravičuje tudi z velikimi investicijami. Po zadnji v Hajdošah jo čakajo posodobitve ostalih petih ali šestih odkupno prodajnih centrov, zatem pa investicije, ki bodo prinašale novo vrednost. Omenil je investicije v vinogradništvu, prašičereji, vrt-ninarstvu in zelenjadarstvu. Velika naloga kmetijstva, kjer bo morala s sredstvi sodelovati drž-
žič je v predstavitvi nove zadružne pridobitve v Hajdošah povedal, da je Kmetijska zadruga Ptuj zanjo zagotovila 50 odstotkov lastnega denarja, za drugo polovico pa se je zadolžila, vendar bo do konca leta poskrbela za odplačilo kredita s prodajo nepremičnin, predvem kmetijskih zemljišč, ki jih je dobila v denacionalizacijskem postopku.
J. Bračič
PODLEHNIK / OBISK UPOKOJENCEV IZ CERKNA
Raiunalnikza slabovidnega Boštjana
Sredi prejšnjega tedna so se člani Društva upokojencev iz Cerkna udeležili sedaj že tradicionalne trgatve in sre~anja s kolegi, ~lani društva upokojencev Podlehnik. Sre~anja so prijateljska in delovna obenem, saj pomagajo vinogradnikom trgati grozdje, letos pa so se upokojenci vklju~ili tudi v solidarnostno zbiranje sredstev za nakup ra~unalni-ka slabovidnemu dijaku.
V četrtek je prispelo v Podlehnik 97 članov društva upokojencev Cerkno. Pretežni del dneva so preživeli v vinogradih nad Podlehnikom, kjer so dvema vinogradnikoma pomagali pri trgatvi. Gostom se je pridružilo še 68 članov domačega društva upokojencev. Sicer dobre volje ob prijetnem srečanju in lepem vremenu, so bili ob koncu trgatve rahlo razočarani, saj so na isti površini kot lani, natrgali 12 ton grozdja, le polovico lanske količine. Seveda niso bili krivi berači, temveč vinogradniška letina, ki jo je na tistem delu Haloz zaznamovala avgustovska toča, tik pred trgatvijo pa še gniloba.
Upokojenci obeh društev pa so svoje srečanje namenili še solidarnosti s slabovidnim dijakom 1. letnika Ekonomske šole v Ptuju, Boštjanom Bra-tuškom, ki ima 95 odstotno prizadetost vida in za učenje potrebuje posebej prirejen računalnik. Gostje iz Cerknega so zbrali 85 tisočakov, člani Društva upokojencvev Podlehnik 24 tisočakov, slednji pa so k sodelovanju pritegnili še zaposlene na mejni policijski postaji Podlehnik, ki so prispevali dodatnih 22 tisočakov. Tako so se upokojenci in policisti pridružili akciji Rdečega križa in
Društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki bo Boštjanu omogočila nakup računalnika.
Po trgatvi so se upokojenci obeh društev srečali na prijetnem druženju v podlehniški dvorani, dogovorili pa so se že za prihodnje srečanje, ki bo povezano z Martinovanjem, 14. novembra letos, ko bodo lahko tisto, kar so minuli teden trgali, tudi pokusili.
JB
ROGOZNICA
Trgatev v lepem, toplem vremenu
Sreian/e konjenikov
Konjeniki na kmetiji Benko v Rogoznici
V petek, 4. oktobra, je Konjeniški klub Skorba organiziral že osmo srečanje konjenikov in ježo na Borl, ki jo pripravijo vsako leto prvi konec tedna v oktobru. Kot je povedal stotnik haloške konjenice Slavko Strelec, so na srečanju sodelovali konjeniki iz Gorenjske, Notranjske, Borl-ska konjenica, Korantova konjenica, Haloška konjenica, Slovenjegoriška konjenica, Valvazorjeva Konjenica in Her-bersteinova konjenica.
Zmago Šalamun
PTUJSKO, DRAVSKO POLJE /
v »	v	'
SETEV P[ENICE IN DRUGIH @IT
Najprimernejša prva polovica oktobra
Za setev pšenice je najprimernejša prva polovica oktobra. Če so vremenskji pogoji ugodni, je priporo~ljivo pripraviti zemljo v suhem vremenu, po setvi pa so dobrodošle padavine. Tudi izdatnejše padavine jeseni pšenici ne škodijo, razen v primeru, da na posevkih dlje ~asa stoji voda. Na vreme pa pridelovalci pšenice ne morejo vplivati, zato je potrebno ob kakšrnemkoli vremenu postoriti vse, da bo pridelek sredi naslednjega leta ~im boljši. Za kratek nasvet pred setvijo smo prosili vodjo kmetijske svetovalne službe pri KGZ v Ptuju, inženirja Ivana Brodnjaka.
Pšenica je poleg tržega segmenta zanimiva tudi kot nujna sestavina kolobarja. Je kmetijska kultura, ki najbolj ščiti podtalnico, saj so tla skozi zimo ozelenjena in nitratov ter drugih hranil ne spuščajo v nižje plasti zemlje. Pšenica in druga žita so torej pimerna tudi na vodozaščitnih območjih. Pšenica je kolobarju praviloma za koruzo, je pa zelo dober predhodnik sladkorni pesi.
Ta čas je najpomembneje čim prej pospraviti pridelek koruze na površinah, namenjenih setvi. Otimalni rok za setev ječmena je do desetega oktobra, za pšenico pa do 15. oktobra. Zamuda pri setvi se zelo pozna na količini pridelka; če sejemo šele okoli 1. novembra, lahko to pomeni tudi do tisoč kilogramov manjši hektarski donos. Ob upoštevanju tehnologije in ob ugodnem vremenu lahko na našem območju pridelamo med šestimi in sedmimi tonami zrnja na hektar, kar večji pridelovalci tudi redno dosegajo, ne tako redki pa so tudi pridelki osem ali več ton pšenice na hektar.
PRIPRAVA ZEMLJE
V glavnem bodo kmetovalci zemljo pred setvijo zorali, čeprav nekateri opravijo tudi tako imenovano direktno setev, pri kateri zemljo z brano obdelajo do globine 10 centimetrov in istočasno sejejo s posebno sejalnico.
Pri klasični setvi bi bilo dobro, da bi se zemlja kakih deset dni po oranju primerno sesedla, kar pa v letošnjem letu že ni več mogoče. Na težjih tleh se zemlja pripravi z rotacijsko brano, na lažjih pa s predsetvenikom. Ob odločitvi za jesnsko gnojenje se potrosijo mineralna gnojila, temu pa sledi setev. Za odločitev o času gnojenja je priporočljivo redno opravljati analizo zemlje, na vsaki parceli naj bi bila opravljena vsaj na pet let. Na osnovi analize lahko dodajamo izključno hranila, ki v zemlji manjkajo, s tem sočasno varčujemo in varujemo okolje. Na kmetijsko gozdarskem zavodu v Ptuju opravijo letno v povprečju nad tisoč analiz in izkušnje kažejo, da je mogoče z upoštevanjem njihovih rezultatov zares občutno zmanjšati stroške gnojenja. Poleg tega so nekatere površine prezaložene z določenimi elementi in njihovo dodajanje lahko rastlinam celo škodi.
KDAJ GNOJITI
Jeseni se odločimo za gnoje-
nje na tistih površinah, ki so slabo založene s hranili, predvsem s fosforjem in kalijem, sicer pa je mogoče to opravilo prihraniti za pomlad. Jeseni izberemo mineralna gnojila, ki imajo nanj dušika (7:20:30 ali 8:26:26), saj ga jeseni pšenica ne potrebuje v izdatni količini. Spomladansko gnojilo v začetku marca pa lahko postreže posevku z večjo količino dušika (15:15:15 ali pa osnovnemu gnojilu 8:26:26 dodamo še dušično gnojilo KAN).
PRIMERNE SORTE
Rezultati številnih poskusov v zadnjih letih so dober napotek, seme katere sorte je najbolje izbrati za soliden pridelek. Vsako leto pa prihajajo na trg tudi nove sorte, ki dajejo višje pridelke. Kmetijska svetovalna služba tako priporoča že uveljavljene sorte isengra-in (srednje pozna resnica), podobna sorta je saisson, še vedno je zelo zanimiva žitarka, tudi superžitarka, pri kateri je navečji problem pomanjkanje semena, ena od novejših, obetavnih sort je tudi ornicar. Na težjih tleh pridejo v poštev pšenice z višjo slamo, na primer nekoliko bolj pozni sorti profit in justus.
ZAŠČITA PRED PLEVELI
Pred setvijo je priporočljivo izrečunati potrebno količino semena. Že skoraj pravilo je, da so naši posevki pregosti. Tako je na primer potrebno okoli 270 do 280 kilogramov semena žitarke na hektar, ostale omenjene sorte pa se sejejo precej redkeje, praviloma le okoli 220 kilogramov semena na hektar, seveda v primeru pravočasne setve. Ce je le mogoče, je priporočljivo opraviti tako imenovano trakasto setev, kjer ostanejo proste traktorske kolesnice. Svetovalna služba priporoča čim cenejšo in ekološko najsprejemljive-jšo zaščito. Jeseni je priporočljivo škropiti le v primerih, če sta na parceli prisotna plevela srakoperec in stoklasa, sicer pa spomladi. Za jesensko zaščito sta primerna dražja dicua-ran ali cugar, mnogo bolj priporočljiva pa je spomladanska zaščita, za katero sta med drugim primerna in občutno cenejša sekator ali granstar. Z obema škropimo čim bolj zgodaj proti pomladi, najbolje februarja ali marca, ko preneha jutranja zmrzal.
J. Bračič
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE
ORMOŽ / NOVO VODSTVO GIMNAZIJE
PrlHodnio lesen tudi ekonomska gimnazija?
Po netaktnem odhodu bivše ravnateljice ormoške gimnazije, ki je v Ormožu v zraku pustil slutnjo o še enem pod preprogo pometenem škandalu ali pa vsaj o veliki nerodnosti vseh vpletenih, je krmilo ene najmlajših gimnazij v državi prevzela profesorica matematike Sonja Posavec. Središč-anka poučuje na gimnaziji že od njenega začetka in poleg ravnateljevanja ji še vedno pripada tudi osem ur pouka matematike. Da bo pouk tega predmeta potekal nemoteno, so se s sosednjo osnovno šolo dogovorili o sodelovanju z njihovim matematikom.
Učiteljski zbor šteje 21 učiteljev, večina jih je na šoli tudi zaposlenih, nekaj pa jih dela po pogodbi oziroma kombinirajo poučevanje na več šolah. Ravnateljica Posavčeva je s kadrovsko zasedenostjo zadovoljna, tudi izobrazbena struktura je ustrezna, le nekaj posameznikov bo morali opraviti še kak strokovni izpit,
kar so si zadali za prednostno nalogo v letošnjem šolskem letu. Glavni letošnji cilj pa je s prihodnjim šolskim letom v Ormož pripeljati ekonomsko gimnazijo. Elaborat je že v izdelavi, odločitev ministrstva pa bo znana do februarja.
V letošnji prvi letnik so vpisali dve zelo polni paralelki dijakov.
Ravnateljica gimnazije v Ormožu Sonja Posavec
voljni, saj so jo učenci opravili
FOTOZAPIS
V pripravah na stoletnico
Tudi člani novinarskega krožka na osnovni šoli Mladika se pod vodstvom mentorice Jadvige Kolar pripravljajo na stoletnico svoje {ole, ki jo bodo slavili v leto{njem {olskem letu.
Foto: Fl
Skupno obiskuje gimnazijo 231 dijakov. Veliko je voza~ev, saj poleg dijakov iz ormo{ke ob~ine najdemo tudi u~ence iz Ljutomera, Gori{nice, Ptuja, Kidričevega. Vozačem občina Ormož sofinancira vozne karte. Poleg te ugodnosti pa v gimnaziji letos prvič deluje tudi razdelilna kuhinja. Več kot polovica dijakov se odloča za malico ali kosilo.
Posavčeva je zadovoljna s prostorskimi rešitvami, ki omogočajo zares idealne pogoje za delo. Nekaj težav je še s telovadnico, ki še vedno ni tehnično prevzeta, opazili so namreč nekatere pomanjkljivosti. Učenci sedaj gostujejo v telovadnici osnovne šole, ker pa je vreme še ugodno, so pogosto tudi v Mestni grabi. Ena izmed atrakcij ormoške gimnazije je gotovo tudi bazen, ki bo kmalu predan namenu, vendar ni last gimnazije. Lastnica "razvpitega" bazena je občina, uporabljali pa ga bodo gimnazijci, učenci osnovnih šol in otroci vrtcev ormoške občine.
Z rezultati prve mature so v ormoški gimnaziji lahko zado-
95-odstotno in so po rezultatu celo malo nad slovenskim povprečjem. Pohvalijo pa se lahko tudi, da so imeli na šoli zlato maturantko Karmen Vizjak. Izbirne vsebine pri maturi so zajemale najrazličnejše predmete, tako da se o kakšni specialni usmerjenosti gimnazije ne da govoriti. Tudi izbirne vsebine, ki se pričnejo izvajati z novembrom, bodo zadovoljile najširši okus. Pripravljajo slikarske in retorične delavnice, izdelovanje okraskov, voščilnic, mask, računalniške, literarne in delavnice o gorah, ki bodo odprte za vse udeležence.
Gimnazija Ormož daje prijeten občutek nove urejene šole, kjer zaradi strnjenosti urnikov med poukom na hodnikih vladata mir in tišina. Obiskovalec se počuti dobrodošel in dijaki zelo pozorno poskrbijo, da ne tava sam po šoli. To pa je prednost majhnih šol, ki je ne kaže kar tako zapraviti.
vki
PREJELI SMO
Je res krivih 400 prospektov?
ODPRTO PISMO GOSPODU BOŽIDARJU DOKLU, DIREKTORJU RA-DIO-TEDNIK, D.O.O., PTUJ
V	četrtek, 26. septembra 2002, ste objavili v Tedniku svoje razmi{ljanje z naslovom Samozadovoljevanje po ptujsko. Ker smo bili muzealci v času objave va{ega prispevka na strokovni ekskurziji na Če{kem, vam odgovarjam z zamudo. Seveda se bom omejil samo na tisti del va{ega pisanja, ki se nana{a na Pokrajinski muzej Ptuj in na mene osebno.
V	svojem razmišljanju nas obtožujete, da nismo hoteli Tedniku (beri gospe Simoni Krajnc Pavlica) izročiti 400 brezplačnih prospektov za "nekaj imenitnih gostov iz vse Slovenije". Hkrati se sprašujete, ali je prav, da je Mariborčan direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj. Ker gre za zlonameren in lažen konstrukt, s katerim kot direktor in solastnik javnega medija zavajate javnost (tudi spoštovanega režiserja gospoda Petra Srpčiča), sem dolžan pojasniti potek spornega dogodka, v katerem vi osebni niste sodelovali, ampak gradite svojo obtožnico na izjavah svoje sodelavke gospe Simone Krajnc Pavlica.
Omenjena gospa je bila zadolžena, da v dogovoru s Pokrajinskim muzejem Ptuj organizira komercialno marketinško prireditev Podelitev nagrade zlato ogledalo za 400 povabljenih gostov. Nekaj časa pred prireditvijo se je gospa Simona Krajnc oglasila v upravi muzeja, kjer sva se dogovorila o poteku prireditve in o finančnih pogojih. Zelje po "prospektih" ni bilo, saj bi ji že takrat razložil, da v muzeju nimamo prospektov (te ima LTO Ptuj), imamo pa brezplačne zloženke in zelo priročne kataloge po ceni 500,00 SIT Te kupujejo šolarji, upokojenci in ostali obiskovalci, tudi naši gostje, sponzorji in donatorji. Zaslu-
žek od prodaje katalogov je eden izmed virov našega tržnega delovanja, ki postaja nuja tudi v drugih zavodih na področju kulture. Podariti Tedniku 400 katalogov (200.000,00 SIT) za njihovo komercialno prireditev, pa bi bilo za muzej le preveč!
Gospa Simona Krajnc me je nekaj dni pred naj^'vljeno prireditvijo ponovno poklicala in zahtevala "prospekte", ki jih bodo poslali 400 povabljenim gostom. Ker je zavrnila nakup katalogov, sem ji ponudil enako {tevilo barvnih zloženk. Ker le-teh nismo imeli na zalogi v dovolj velikem številu in ker je promocijski material potrebovala takoj, smo zaprosili za pomoč fotokopirnico Manja Gojkovič. Ta nam je sporočila ceno obojestranskega barvnega fotokopiranja (360,00 SIT), o čemer je moja pomočnica mag. Nataša Kolar obvestila gospo Krajnc. Po krajšem čakanju na odgovor smo dobili sporočilo, da Tednik zloženk ne potrebuje. Ker smo takrat že izdali naročilnico za fotokopiranje, smo zloženke prevzeli in jih razporedili po palaciju, kjer je potekala Tedni-kova prireditev. Kljub temu da se je Tednikove prireditve udeležilo le 35 gostov, so bili zadovoljni s prireditvijo in brezplačnim vodenjem po grajskih zbirkah. To je potrdila tudi gospa Simona Krajnc.
Sprašujem se, gospod Dokl, ali je res za ponesrečeno izvedbo vašega projekta, kljub odlični režiji, krivih 400 "prospektov"? Ali ni dovolj, da ste imeli na dan prireditve na razpolago palacij od 15.30 do 21.00 ure, da smo vam izjemoma dovolili pogostitev v njem, da smo se odrekli vstopnine in s tem oškodovali Ptujske vedute, ki imajo pogodbo za vodenje po zbirkah? In končno - zaračunali smo vam le tri ure uporabe romanskega palacija. In vi se ob tem sprašujete (enako gospod Srpčič), ali nismo s svojim ravnanjem zanemarili promocije ptujskega muzeja in turizma. Mislim, da ne!
Nasprotno, v zadnjih dvajsetih mesecih, odkar vodim Pokrajinski muzej Ptuj, smo odprli njegova vrata na stežaj vsem tistim, ki želijo videti našo bogato kulturno dediščino, pa tudi
tistim, ki jo želijo vključiti v svoje programe in prireditve. Tako smo od letošnjega maja do septembra imeli v okviru muzeja 36 prireditev. Naše zbirke si je v prvi polovici leta ogledalo 39.539 obiskovalcev, od tega je bilo 10.089 tujih gostov, kar je drugo najvišje število v zgodovini muzeja. V tem času so nas tudi obiskale štiri TV ekipe in posnele dokumentarce o muzejskih zbirkah. Dokaz, da delamo dobro, je 24 pisnih pohval in zahval, pa tudi knjiga vtisov na gradu ne pozna pritožb.
O projektih in investicijah ne bom govoril, saj o njih nekateri vaši novinarji korektno poročajo. Upam si trditi, da smo trenutno po obisku in po investicijah vodilni muzej v Sloveniji. Brez promocije, predvsem pa brez trdega dela zaposlenih v Pokrajinskem muzeju Ptuj vsega tega ne bi dosegli. Tudi brez odličnega sodelovanja z Mestno občino Ptuj, Občino Ormož, Ministrstvom za kulturo, Upravo RS' za kulturno dediščino ter Ptujskimi vedutami ne bi mogli uresničiti marsikaterega zastavljenega cilja. Skoda, gospod Dokl, da še niste obiskali našega muzeja ali katere naše prireditve, da bi se o vsem zapisanem lahko sami prepričali. Sicer pa še ni prepozno.
In še nekaj. Vaše opredeljevanje o tem, ali naj Pokrajinski muzej Ptuj vodi Mariborčan ali Ptujčan, je nesmiselno. Živimo namreč v času vedno večje globalizacije, evropskih povezav in prostega pretoka delovne sile. Zato v razvitem poslovnem svetu praviloma velja pri izboru menagerjev le kriterij uspešnosti oz. neuspešnosti. Upam, da to velja tudi za Ptuj.
In za konec ali pa za začetek. Gospod Dokl, vem, da je napočil čas predvolilnega boja. To je čas, ko lahko preko nekaterih medijev širiš polresnice in laži. Zato kot direktor Pokrajinskega muzeja ne dovolim, da bi naš muzej, njegove delavce vključno z direktorjem, kdorkoli vpletal v predvolilne scenarije. Mi smo strokovna, kulturna, ugledna institucija, ki se zaveda svojih dolžnosti in poslanstva.
Aleš Arih, prof., direktor
PTUJ / FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V OZARI
Obrazi Adolfa Žižka
V prostorih ptujske Ozare so 19. septembra odprli razstavo fotografij dr. Adolfa Žižka v okviru tematskega sklopa Obrazi.
Avtor razstave dr. Adolf Žižek med »svojimi« Obrazi
Kot je povedal avtor, fotografija ni nekaj novega v njegovem življenju in delu, spremlja ga že od študentskih let, ko se je ukvarjal z umetniško fotografijo. Njegovi Obrazi sicer niso umetniška fotografija, pravi, so pa obrazi ljudi, ki mu ugajajo, in to prijazni obrazi. Cikel je nastajal nekaj let.
Razstavo je odprl mojster fotografije Stojan Kerbler, ki je
že obljubil, da bo vodil delo fotografskega krožka v okviru Ozare, če se bodo zanj odločili. Temnico že imajo, posvetili pa naj bi se črno-beli fotografiji.
Dr. Adolf Žižek je s pričujočo razstavo dokazal, da ni samo matematik, fizik, filozof, glasbenik, ampak tudi človek, ki zna ujeti minljivost trenutka s fotografskim objektivom.
MG
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Ali se ne poiutiš dobro, Poldek?
Oprostite, dragi bralci Tednika, ne morem si pomagati: ko se spomnim na prej{njo {te-vilko Tednika in na ono super jajce (~e ste to jajce slu~ajno prezrli, se ozrite na prej{njo {tevilko Tednika, str. 19), ki da bo turisti~na in ne vem kak{-na {e atrakcija Ptuja, se kar ne morem resno lotiti pisanja knjigarnice. Neka jajca (v prenesenem pomenu) mi hodijo po glavi in o~itno bo o jajcih tekla beseda tudi na tem mestu.
Kakor pou~uje Slovar slovenskega knjižnega jezika, je jajce z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih. Torej je super jajce odli~na pogruntacija, saj Slovencem rodnost pada in ena taka mega spolna celica je prava za sose-{~ino Perutnine, kjer so ptice ta glavne. Kar se pa plazilcev ti~e, so tudi ti plaze~i se stvori asociacija kle~eplazenju in lezenju nekam. Modrost predlagateljev super jajca pa je veliko bolj daljnosežna in me-tafori~na: hoditi po jajcih pomeni stopati nežno in previdno (in turizem na Ptujskem je res tako nežen, da ga skoraj ni opaziti), imeti jajca pomeni brezkompromisnost in tudi možatost (za tak jaj~ni projekt je nujno imeti jajca), jajca ali moda so mo{ki spolni organ, kukavi~je jajce je ekspresio-nisti~no problem ali stvar, s katero kdo zvija~no obremeni drugega. Ali pa so predlagatelji imeli v mislih Kolumbovo jajce, to je na videz nere{ljiv problem, re{ljiv domiselno in enostavno? Gnilo jajce je stara otro{ka igra, pri kateri sedi kaznovani igralec sredi kroga in se ostali igralci pritožujejo: "Uf, kako smrdi. Smrdi!" Prav, saj se po Ptuju in okoli njega
zares raz{irja smrad razli~nih izvorov. Po ra~unalni{ki simulaciji sode~, bo super jajce res nekaj fantasti~nega, in ker je, kakor pravi gospod Čelan, Ptuj usodno povezan z okolico, mar to pomeni, da je dežela Ptujska eno samo veliko gnezdo? Po vsem tem se zdi, da se kuram pri nas dobro pi{e.
In kako se po~uti pri vsem tem Poldek? Slabo. Ne more spati.
Zve~er je po poslu{anju pravljice ka{ljal in kihal. Mama ga je stisnila k sebi in mu ponudila sirup. A sirup je Poldku smrdel in se je raje pokril z odejo ~ez glavo. Mama mu je prigovarjala, a žlica s sirupom je bila prevelika za njegova usta. Saj zmore{, Poldek, ga je vzpodbujala mama. A zdaj je bilo preve~ sirupa na veliki žlici. Kmalu bo snežilo, je bil mamin vzklik in vzklik veselja se je Poldku izvil iz ust. Vzklik je zahteval {iroko odprta usta in medtem je mama spustila sirup v Poldkova usta. Mama je {la s pogumnim Poldkom k oknu, da bi skupaj ~akala na prvi sneg.
Tako pripoveduje slikanica Amy Hest in Anite Jaram, ki je te dni iz{la pri založbi EPtA. Pravlji~ni zapis iz medvedje družine je tolaže~ najmlaj{im in vzpodbuja prijetne vezi med knjigo, otrokom in star{i.
Liljana Klemen~i~
ZANIMIVOSTI, OBJAVE
FRANC FIDERSEK / O DOGAJANJIH PRED ŠESTDESETIMI LETI (XIII.)
Spoznajmo tudi napol zamoliano
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Po treh mesecih vojaškega drila v isti enoti je bila ustanovljena četa iz samih Slovencev, da smo ponavljali in utrjevali znanje, saj je v pionirskih enotah bilo potrebno veliko znanja s področja rušilne moči posameznih eksploziv, gradnje in nosilnosti mostov itd. in je poveljujoči general iz Stutgarta ocenil, da nismo mogli obvladati vsega tega, če niti jezika nismo v celoti razumeli. To odločitev smo sprejeli z odobravanjem, saj nam je bil s tem za nekaj mesecev podaljšan odhod na fronto. Takrat sva si s Pulkom tudi delila omaro. Ko smo bili aprila 1943 pred 10-dnevnim dopustom, sva se, skupaj še z nekaterimi drugimi enako mislečimi, pogovarjala, ali naj se z dopusta vrneva. Glavni problem je bil, kako zavarovati domače in kam iti med upornike, če nimaš nobenih zvez. Po preteku dopusta je bil Pulko edini, ki se ni vrnil. Vojna policija je preiskala tudi njegovo polovico omare, in ker je manjkalo samo tisto, kar je imel oblečeno, ko je odšel na dopust, so sklepali, da dezerterstva ni prej načrtoval. Mene pa so pozneje često zbadali, da je moj prijatelj pri banditih sedaj že prav gotovo vodnik.
Izmed prisilnih mobiliziran-cev v letu 1942 je bilo veliko pribežnikov na vzhodni fronti. Nekaj od njih je ostalo za vedno "vermist" - izgubljenih. Najbrž prvega srečanja z rdečearmejci niso preživeli. Toda večina je preživela, se vrnila v domovino kot borci 1. in 2. jugoslovanske brigade, ustanovljene v Sovjet-
ski zvezi; v obeh birgadah je bilo 1.276 Slovencev - pretežno iz nemške vojske ali 40% vseh borcev v teh brigadah. Veliko jih je potem v bojih na območju Srbije in Srema padlo.
Pri tem velja posebej omeniti dva ubežnika iz nemške vojske nekaj dni pred začetkom zgodovinske bitke pri Kursku, največje tankovske bitke v drugi svetovni vojni. Vredno je, da ta primer opišem. O tem primeru je prvič pisal dr. Tone Ferenc v reviji Borec št. 3 iz leta 1972 Kdo je opozoril sovjetsko armado na začetek nemške ofenzive pri Kursku, kar je povzel iz zapisa angleškega zgodovinarja. O tem je pisal v reviji 7 D leta 1991 tudi zgodovinar dr. Milan Ževart. Nadaljevali smo posamezniki v sobotni prilogi Dela (tudi jaz). Na naše pisanje se je odzval Anton Rupnik iz našega veleposlaništva v Moskvi, prej je bil novinar Dela in urednik Teleksa. Ta je za bralce Dela že 30. septembra 1995 zapisal, kolikor je do tedaj mogel ugotoviti, z raziskovanjem pa je nadaljeval in je v Delu, 13.04. 1996 zapisal zanimive ugotovitve. Med drugim je zapisal:
"S pomočjo tukajšnjega zgodovinarja akademika Tigrana Drambijana smo spoznali, da je prvi sovjetski pisec monografije o kurski bitki I. Markin zagrešil napako, ki se je potem vlekla skozi vse druge vire. Gre za to, da je izjavo prebežnika Brener-ja vzel kot prve in avtentične dokaze o načrtih nemškega poveljstva za napad, dejansko pa sta prva dva prebežnika, ki sta sovjetski strani dala takšne po-
datke, bila Slovenca, ki sta 3. julija 1943 prebegnila na območju osrednje fronte. Ta dva vojaka sta bila Edvin Mekida in Stanislav Mikšič. Po njuni izjavi sta pripadala 18. pehotnemu polku 6. pehotne divizije. Nujno pričevanje je bistveno pomagalo sovjetskemu poveljstvu, da se je lahko pripravilo na nemški napad, pripomoglo pa je torej tudi k zmagi v največji tankov-ski bitki druge svetovne vojne."
Nekaj tednov po objavi tega pisma se mi je po telefonu oglasila Tajda Mekinda, dipl. ing., iz Ljubljane in povedala, da je hčerka Edvina Mekinda, rojena 17. 6. 1920. Povedala je še, da je oče, sicer upokojen ing. gozdarstva, leta 1995 v Ljubljani umrl. Prosil sem jo, da naj o očetu zbere podatke in se glede tega poveže s predsednikom Društva mobiliziranih Slovencev, dipl. ing. Ludvikom Pu-klavcem v Mariboru. To je tudi lepo uresničila in je njen prispevek objavljen v knjigi Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni. Kakšno usodo je doživel Stanislav Mikšič pa nismo mogli ugotoviti.
Navajam nekaj podatkov o Edvinu Mekindi: oče je bil Primorec, mati Korošica. Oče je bil v prvi Jugoslaviji žandar, nazadnje v Štorah. Edvin se je po končani nižji gimnaziji zaposlil v železarni Štore kot pisarniški praktikant. Pomagal je očetu, ki je bil tudi obveščevalec OF pri Celjski četi. Oče je bil izdan in postavljen pred sodišče v Munchnu zaradi veleizdaje. Edvin se je odzval pozivu v nemško vojsko, da je s tem po-
magal očetu, ki je bil obsojen na smrt in potem pomiloščen na zaporno kazen. Bil je poslan na vzhodno fronto 24. 6. 1943 proti mestu Orel, kjer so Nemci pripravljali ofenzivo večjega obsega. Bila sta skupaj z znancem iz štorske železarne Stanislavom Mikšičem. Dogovorila sta se, da v noči s 3. na 4. julij 1943, ko sta bila oba nastraži, izkoristita priložnost in prebegneta na sovjetsko stran, kjer so ju ločeno temeljito zasliševali in jima tudi verjeli.
Bil je poslan na vzhodno fronto 24. 6. 1943 proti mestu Orel, kjer so Nemci pripravljali ofenzivo večjega obsega. Bila sta skupaj z znancem iz štorske železarne Stanislavom Mikšič-em. Dogovorila sta se, da v noči s 3. na 4. julij 1943, ko sta bila oba nastraži, izkoristita priložnost in prebegneta na sovjetsko stran, kjer so ju ločeno temeljito zasliševali in jima tudi verjeli. Poveljnika front Roko-sovski in Vatutin sta s tem seznanila maršala Žukova. Naslednjo noč so Rusi pri Belo-gordu ujeli nemškega pionirja Fermella, ki je v svojih izjavah potrdil tisto, kar sta že prej povedala oba Slovenca. Tu je ruski pisec I. Markin naredil napako in je za Fermella, ki je bil čisti Nemec, zapisal, da je Slovenec, oba prava Slovenca pa je pozabil zapisati. Na podlagi vsega tega je maršal Žukov samostojno ukrepal in o tem seznanil vrhovnega poveljnika Stalina; ta je okrep odobril in naročil, da ga takoj seznani, kako se je začelo.
Se nadaljuje
DORNAVA / V VRTCU OB TEDNU OTROKA
Vzemite si ias za otroke in knjige
Vzgojiteljice vrtca Dornava že tradicionalno pripravljajo vrsto aktivnosti, ki povezujejo vrtec z drugimi ustanovami, ter vpenjajo skrb za mal~ke v doma~e okolje. Prvi teden v oktobru, ki je {e posebej izpostavljen z mednarodnim praznikom otrok, je bil vsak dan nekaj posebnega za vse skupine vrtca Dornava.
Dornavski vrtec obiskuje skoraj osemdeset otrok, ki dodobra zaposlujejo pet vzgojiteljic in dve pomočnici z vodjo Vere-no Miksa. Vrtec deluje v okviru osnovne šole ter izvaja pripravo na šolo bodočih učencev OŠ Dornava in Polenšak.
Kreativnost in iznajdljivost vzgojiteljic je zares neizčrpna: pripravile so izlet v Bratislavce, kjer so otroci uživali v jesenskem gozdu in nabirali darove
narave. Le-te so oblikovali in jim dodali še vrtnine in poljske pridelke, postavili tržnico ter kupovali za gumbe, kakor v znani pravljici Vide Brest Prodajamo za gumbe. Malčki so se postavljali s pokrivali iz drevesnih listov, razstavili so likovne izdelke iz plodov, a tudi želodčki niso ostali prazni. Veliko veselja je bilo tudi na kostanjevem pikniku, orientacijskem pohodu z iskanjem za-
klada v okolici Dornave ter ob ogledu dramatizacije Trije metulji v zavodu Marijana Boršt-narja.
Za vsako dejavnost poskrbi določena vzgojiteljica. Vlasta Pesl je tudi to leto organizirala knjižno-pravljični dogodek in povabila knjižničarko in pravljičarko Liljano Klemenčič z mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Na pravljično uro z bibliopedagoškim delom so bili vabljeni otroci in starši, zato se je ta aktivnost odvijala popoldan. Tako je bila 2. oktobra največja sobica vrt-
ca skoraj pretesna za vse obiskovalce. Starši so prisluhnili bralnim napotkom, pomenu predbralnega obdobja za vsestranski razvoj otroka in skupaj so bili povabljeni v knjižnico ob pravljici O pastirčku in debeli uši.
Srečanje je izzvenelo z mislijo o preveliki obremenjenosti, ki krati čas otrokom in staršem, ki naj ob knjigi zaužijejo mirne trenutke z malčki. Obojim je tak čas dobra naložba za bodočnost.
L.K.
V dornavskem vrtcu je ob tednu otroka poudarek na bralni kulturi
staro glec
□
GLEDALIŠČE PTUJ
o pravilo, da slaba kritika zmeraj ikodi in dobra redko koristi, p
v GLEDALIŠČU PTUJ	PROGRAM 7.10.21.10. 2002	NA GOSTOVANJIH
Lutkovno gledališče Maribor METUUEVA DEŽELA Predstava za otroke, 9.30 in 11.00 Gledališče Ptuj	S. torek	
Gledališče Ptuj PRINCESKA IN ČARODEJ Predstava za šole, 9.30 in 11.00	10. četrtek	
Gledališče Ptuj PRJNCESKA IN ČARODEJ Predstava za šole, 9.30 in 11.00	11. petek	
Lutz Hûbner CREEPS Predstava za izven, 19.30 Gledališče Ptuj	12. sobota	
Gledališče Ptuj PRJNCESKA IN ČARODEJ Predstava za šole, 9.30	16. sreda	
Lutz HObner CREEPS Predstava za šole in izven, 9.30 Gledališče Ptuj	18. petek	
... PA BREZ ZAMERE
Lažna dilema
Subiektivnost aH objektivnost?
Ste se že kdaj vprašali, ali je sploh možno biti popolnoma in totalno objektiven? Pri tem vprašanju je seveda predpostavljeno, da veste, kaj biti objektiven sploh pomeni oziroma kakšno stanje in ravnanje se pod tem pojmom predpostavlja. Kar pomeni, da poznate pomembno razliko med subjektivnim in objektivnim. No, recimo, da poznate. Potem lahko zgornje vprašanje nadalje razširimo: ali ste se že kdaj vprašali, ali je sploh mogoče v kaki življenjski situaciji, ob kaki stvari ali o kaki stvari kaj dejati, napisati ali se obnašati popolnoma objektivno? Se pravi, ne se pustiti niti za milimeter obvladati lastnim nagnjenjem, prepričanjem, napakam, karakternim potezam, skratka niti najmanj svojo presojo, ravnanje ali pač kaj drugega pustiti zapasti pod vpliv vaših lastnih, subjektivnih, osebnostnih lastnosti. Kar nadalje pomeni, da o neki stvari soditi ali v njej ravnati popolnoma objektivno, tako, kot bi ravnal nasploh vsak drug človek, če bi mu rekli, naj ravna objektivno. No, ste se kdaj vprašali take zadeve?
Še preden poskušamo odgovoriti na to kočljivo in zagatno vprašanje, se velja najprej vprašati po smislu takega ravnanja ali sojenja. Oziroma če navedemo, da se v gornjem odstavku skriva podmena, da na neki točki lahko vsi ljudje ravnamo enako, se pravi, da vsi ravnamo tako, da na nas ne vplivajo naše osebne lastnosti, lahko prejšnje vprašanje razširimo in se vprašamo, ali je kaj takega, če obstaja ali pa ne, sploh zaželeno in dobrodošlo. Ali ima objektivno že samo po sebi prednost in primat pred subjektivnim? Ali je taka uniformnost sploh lahko kaj dobrega? Ali ni ravno pluralnost, pa naj bo to že mnenj, ravnanj ali česa tretjega, ta, ki dela ta naš svet zanimiv? Ali ni ravno raznobarvnost okusov, mnenj, prepričanj in čustev, stilov življenja, skratka raznobarvnost in pestrost karakterjev ter seveda celotnega živega sveta tista, ki ohranja	ta	naš
tehnološko-tržnogospodarsko-antiteroristično-globaliziran svet vsaj še malo zanimiv in vreden življenja? Seveda ne podcenjujemo ogromnega pomena tehnološko-tržnogospodarsko-antiteroristično-globaliziranega aspekta sveta za nedvoumno dobrobit in blagostanje človeštva (še posebej za tisti njegov (največji) del, ki živi pod pragom revščine), a dajte no, ali ste res že tako uspešno resocializiriani s strani teh novih dogem, da nimate niti malo posluha in nagnjenja več k čustvenemu, umetniškemu ali čisto preprosto človeškemu gledanju in čutenju sveta, ki lahko pripada zgolj subjektivnim osebam v polnem človeškem smislu?
Močno upam, da niste. Kajti če ste, vas moram na žalost opozoriti, da obstaja velika verjetnost, da ste se spremenili v kiborga. V kibernetični organizem. Pol mašina, pol človek. Kar v tem primeru ne pomeni, da imate v sebi milijon čipov, elektronskih vezij in motor z notranjim izgorevanjem, ampak le to, da funkcionirate kot mašina. Kar pa spet ne pomeni, če ste slučajno pomislili, da absolutno nič ne mislite in razmišljate, temveč samo
delujete, kot na primer stroj za štancanje matic; ne, sploh ne, kar imamo v mislih, pravzaprav vključuje kar precej uporabljanja sivih celic. S trditvijo, da ste se spremenili v kiborga, hočemo reči, da sta vas ta čas in družba, pa oprostite izrazu, tako zdresi-rala, da ne počnete nič drugega, ali pa skoraj nič drugega, kot to, da ste kolešček v dobro naoljenem stroju zgoraj omenjene tehnolo-ško-tržnogospodarsko-... mašinerije. To pomeni, da vsako jutro vstanete ob enakem času, spijete enako kavo, pojeste enak zajtrk, sedete v enako prevozno sredstvo, se peljete po enaki poti v enako službo, delate vedno isto delo, greste na malico ob vedno enakem času, malicate vedno enak tip hrane, se po mobitelu (kaj bi današnja družba brez mobite-lov?) pogovarjate vedno z istimi ljudmi o istih stvareh, od šefa slišite vedno enake stvari, na golf hodite z vedno istimi ljudmi, gledate vedno iste oddaje, berete vedno iste časopise, se oblačite v vedno enako znamko oblek in čevljev, skratka, živite vsak dan enako življenje. In potem nekega lepega dne spoznate, da to, kar ste živeli, niti ne zasluži naziva življenje (saj je to, kar smo opisali, kvečjemu le eden izmed njegovih delov), saj je življenje mnogo več kot to. In spoznate, da ste živeli mimo življenja. Da v vsej svoji vnemi niste opazili, koliko različnih in zanimivih ljudi, dogodkov in nasploh vseh svojih sestavin vam ponuja življenje, medtem ko ste vi topo nadaljevali svojo dnevno rutino. Seveda je tudi ta "razosebljajoča" rutina, kot omenjeno, del življenja, a vse prevečkrat življenje enačimo z njo.
Torej če pravkar povedano navežemo na dilemo, čemu dati prednost, subjektivnemu ali objektivnemu, lahko kaj hitro uvidimo, da lahko prehudo pomanjkanje, zaničevanje ali omalovaževanje subjektivnosti ter po drugi strani poveličevanje objektivnosti kaj hitro pripelje do nekega drugega, nič kaj simpatičnega in zaželenega pojava — pretiranega in človekovo osebnost uničujočega konformizma, ki v našem primeru, v našem svetovnem redu, ki ga oblikujejo, obvladujejo in oblikujejo interesi financ (da se ne izrazimo preveč marksistično s terminom "interesi kapitala") in njim pripadajočim produkcijskim načinom (hm, mogoče je imel Marx delno, pozor, samo delno prav), da ta konformizem lahko človeku, če leta ni presneto pazljiv, kaj kmalu iztrga ali v njem zatre tisto, kar iz njega dela osebo — njegovo subjektivnost. In iz njega naredi ki-borga. Kibernetični organizem. Iz pestrega sveta, dogodkov in življenja okoli njega pa sivo, puščobno in sila povprečno meglico.
Morda se s tem ne strinjate. Morda mislite, da je ves ta sestavek zgolj prazno nakladanje. Tudi prav. Z vami se sicer ne strinjam, vendar pa sem tega vašega mnenja zelo vesel. Ta različnost mnenj namreč pomeni, da vsaj eden od naju še ni izgubil svoje subjektivnosti in posledično lastne osebe.
Gregor Allé
SREDI ŽIVLJENJA
PTUJ / 90 LET FANIKE FEKONJA
S pesmijo nad tegobe
Fanika Fekonja iz Reševe ulice 24 na Ptuju je 24. septembra letos praznovala 90. rojstni dan. Jesen življenja preživlja skupaj s snaho Angelo in vnukinjino družino.
Rodila se je v Brebrovniku pri Svetinjah v družini s sedmimi otroki, bila je prvorojenka. Iz Brebrovnika se je z možem preselila v Kungoto, v zakonu se jima je rodil sin, ki je umrl pred 16 leti. Mož je delal v Kidričevem, po njegovi smrti se je preselila k sinovi družini na Ptuj. Sama ni bila nikoli zaposlena, skrbela je za dom in družino.
Veselilo jo je vse, kar je lepo, rada je plesala in pela. "Še danes včasih zapopevlem," je povedala. Hudo ji je, ker ne more več hoditi, pa tudi vid ji peša. Ker
ne more čitati in gledati televizije, ji je v največje veselje poslušanje radia Ptuj, najraje pa prisluhne domačim pesmim. Za 90. rojstni si je zaželela le eno: da bi vsaj lahko hodila. Srečna pa je, ker živi v domu toplem ljubezni, kjer ji vsi posvečajo pozornost.
Ob visokem jubileju sta jo obiskali predsednica RK Bratje Reš Mimica Korpar in predstavnica mestne četrti Panoranma Anica Štrafela. Zaželeli sta ji še veliko srečnih in zadovoljnih let. Povedali sta, da je to že trinajsti obisk starejšega občana
ob življenjskem jubileju v letošnjem letu; pred tem so obiskali Avgusta Čoha v Štukih, ki je 90. rojstni dan praznoval 3. avgusta letos. Sicer pa so v lanskem letu obiskali 48 starejših krajanov in bolnikov ter jih tudi priložnostno obdarili. Krajevna organizacija RK Bratje Reš je edina organizacija RK na območju ptujskih mestnih četrti, ki posebno skrb posveča starejšim občanom.
MG
Zahvala sponzorjem, donatorjem in drugim prijateljem Jesenskega grajskega živ zava
Jesenski grajski živ žav se je letos na Ptuju dogajal v nedeljo, 6. oktobra, kot uvod v teden otroka. Skupaj smo ga pripravili Dru{tvo prijateljev mladine Ptuj, Center interesnih dejavnosti in Pokrajinski muzej Ptuj, k izvedbi pa je pripomogla {e vrsta organizacij in posameznikov.
S svojo nesebičnostjo, znanjem in naklonjenostjo so k prireditvi bistveno prispevali: pedagoški oddelek in paz-niska služba Pokrajinskega muzeja Ptuj, Folklorna skupina Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj, Plesna družina Gea, Zveza kulturnih društev Ptuj, Glasbena šola Karol Pahor Ptuj, mladi glasbeniki iz družine Senveter, Urška Vučak, Anastazija Topolovec in Aleš Kondrič, pa tudi letos ustanovljeni Klub družin pri DPM Ptuj. Projekt je omogočila Mestna občina Ptuj.
Kot donatorji so prireditev podprli: Oblikovalski studio S. Kolibri, Notar Andrej Somen, Grajska kavarna — Terme Ptuj, odvetnica Metka Slanič, Komunalno podjetje Ptuj d.d., Radio Tednik d.d., Čisto mesto d.o.o., Čistilnica Segula, Medičarstvo Beno Kolarič Maribor, Orinoco d.o.o., Zel d.o.o., Perutnina Ptuj, Libra d.o.o., IN OBS MEDI-CUS d.o.o., Foto Kosi s.p., Mercator SVS d.d., Gostilna pri pošti — Danica Zemljarič Dobrotič s.p., in Okrepčevalnica Viktorin - Anton Žižek s.p.
Sponzorji jesenskega grajskega živ žava pa so bili: Nova KBM d.d., Petovia avto, Optika Prizma, Avtoval d.o.o. — Edi Hvalec s.p., Kava bar Orfej, Ko-Trans d.o.o.
Generalni sponzor prireditve je bila Čebelica d.o.o. — {tudentski in mladinski servis Ptuj.
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri izvedbi že 8. jesenskega živ žava, se iskreno zahvaljujemo, vsem pa želimo igriv teden otroka!
Center interesnih dejavnosti in DPM Ptuj
Fanika Fekonja iz Reševe 24 je praznovala 90. rojstni dan. Ob tej priložnosti sta ji čestitke prinesle v imenu četrti Panorama Anica Štrafela (na sliki skrajno levo) in v imenu RK Bratje Reš Mimica Korpar (na sliki skrajno desno). V sredini ob jubilantki snaha Angela.
BUDINA / 95 LET TEREZIJE PEVEC
Recept: domaia hrana, umirjeno življenje
Predstavniki društva upokojencev Budina-Brstje so v torek, 1. oktobra, obiskali na domu svojo najstarejšo občanko, 95-letno Terezijo Pevec, ki je prav ta dan dopolnila 95-let svojega razgibanega življenja. Rojena je bila 1. oktobra leta 1907 pri Sveti Trojici v Podlehniku in vse življenje je pridno gospodinjila in predvsem zdravo živela.
Na njenem domu ob Ormoški cesti so Terezijo Pevec obiskali podpredsednik društva upokojencev Budina-Brstje Franc Kuhar, tajnica Marica Frajnkovič in članica upravnega odbora Jerica Petrovič. Nasmejani in vedri slavljenki so ob visokem jubileju iskreno čestitali, ji izročili šopek cvetja in zaželeli še veliko zdravih let ter se pod domačimi brajdami zadržali v krajšem pogovoru.
Terezija Pevec je bila vse življenje pridna gospodinja in je
rada delala. Ker včasih ni bilo toliko kmetijskih strojev kot danes, je v mladosti veliko delala, predvsem po težki ilovnati in la-pornati haloški zemlji. Rodila je tri sinove in dve hčerki, od katerih je žal ena že pokojna. Nikoli ni bila huje bolana, le kakšen prehlad ali gripa sta jo doletela.
V krajšem pogovoru nam je zaupala tudi svoj preverjeni recept za visoko starost: predvsem domača hrana, umirjeno in delovno življenje, veliko dobre volje in občasno kozarček vina.
95-letna Terezija Pevec je svoje goste iz društva upokojencev Budina-Brstje pričakala vedra in z nasmejanim obrazom. Foto: M. Ozmec
Tudi tokrat je z njim veselo nazdravila svojim gostom. Še na mnoga zdrava leta gospa
Terezija in na svidenje spet prihodnje leto!
-OM
prednost je v sistemu
JESENSKA AKCIJA BAUMIT FASADNEGA SISTEMA
STIROPOR - EPS
■	Baumit lepilo KlebeSpachtel
■	Baumit armirna mrežica TextilglasGitter
■	Baumit zaključni sloj
LAMELNE PLOŠČE - LAMELE
■	Baumit lepilo HaftMortel
■	Baumit armirna mrežica TextilglasGitter
■	Baumit zaključni sloj
liii Baumit
BAUMIT Gradbeni materiali d.o.o., Zagrebška ulica 1,1000 Ljubljana, tel.: 01/236-37-55, www.baumit.si
SIT
PET TOLARJEV OD PRODANIH IZDELKOV BLAGOVNE ZNAMKE TUŠ PODARIMO ZA ZDRAVJE OTROK	_
v mesecu oktobru bomo pri vašem nakupu kateregakoli izdelka blagovne znamke TUŠ, skupaj s proizvajalci, podarili pet tolarjev za nakup sodobne opreme za otroške oddelke bolnišnic v Celju, Mariboru, Kranju in Izoli.
PROIZVAJALCI: Kozmetika Afrodita d.o.o., Banex d.o.o., Šamplonka d.d., Kemikal d.o.o.. Poll-fix d.o.o., Paloma d.d., Panterix d.o.o., Gea d.d., Podravka d.o.o.. Dana d.d.. Droga Portorož d.d., Kandit EDA d.o.o., Fructal d.o.o.. Greda d.o.o., Horizont trading d.o.o., Intes, mlin in testenine d.d.. Klasje d.d., Koestlin d.d., Leskovšek Edita s.p., Lucija Trgovina d.o.o., Medex International d.d., Mlinotest d.d., Tovarna sladkorja Ormož d.d.. Vino Brežice d.d.. Žito Šumi d.o.o.. Žito d.d.. Kapela d.d., Vipava d.d., Pomurka-trgovina d.o.o.. Osem d.o.o.. Beril d.o.o., Prosol d.o.o.. Kmetija Ramuta, Kras Sežana d.d., MIR d.d., Pivka d.d.. Pomurske mlekarne d.d., MIP Nova Gorica d.d.. Celjske mesnine d.d.. Mlekarna Celeia d.o.o.. Dolce vita d.o.o., Pfanner getraenke Ges.m.b.H., Avstrija, Pata S.p.A., Italija, ALL CRUMP n.v., Belgija.

Kjer dobre stvari delamo vsi.
www.trgovineTUS.com
10. -16. oktobra 2002

• 104,3 FM
Četrtek, 10. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Afriške pravljice: Zgodba o ma~ku, petelinu, legvanu in želvi, 5/10. 9.10 Male sive celice, kviz. 10.00 Zgodbe iz školjke. 10.30 Oddaja za otroke. 10.40 Slovenski magazin. 11.10 Mario, nedeljski večer v živo. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi. 13.50 Cik cak. 14.10 Umetni raj. 14.35 Gospodarski izzivi. 15.05 Intervju. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Na liniji. 17.20 Žan, dokumentarni film za otroke. 18.00 Dosežki. 18.20 Resnična resničnost. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV dnevnik, šport, vreme. 20.00 Tednik. 21.00 Prvi in drugi. 21.20 Osmi dan. 22.00 Odmevi. 22.45 Zgodbe o knjigah. 23.00 City folk, ljudje evropskih mest: Ljubljana. 23.25 Rdeča poglavja zgodovine, angleška dok. serija, 6., zadnji del. 0.00 Resnična resničnost, pon. 0.35 Osmi dan, pon. 1.05 Tednik, pon. 2.00 Prvi in drugi, pon.^ 2.20 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 48.epizoda, pon. 2.45 Črne solze, španski film, pon. 4.40 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 15.00 Ushuaia, fra. dok. serija, 9/10, pon. 15.45 Zolden: Sp v kolesarstvu - kronometer, vključitev. 17.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 48.epizoda. 17.40 Edova naslednja poteza, ameriški film. 20.00 Stravinski na odru kraljevske operne hiše Covent Garden v Londonu: Ognjena ptica in svatba, baletni predstavi. 21.45 Poseben pogled: Zame je bil Fassbinder edini, nemški film. 23.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 51. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 121. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 48. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 28. dela nad. 13.10 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Varuhi luke, 1. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 29. del nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 49. del nad. 17.20 Močno me objemi, 122. del nad. 18.15 Salome, 52. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Popolni četrtek: Emino življenje, ameriška nad., 6/6. 21.00 Prijatelji, 6. del hum. nan. 21.30 Seks v mestu, 6. del nan. 22.00 Zahodno krilo, 6. del nan. 22.50 Odpadnik, 9. del nan. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 19. dela nan. 12.10 Čarovnice, pon. 5. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 249. del ameriške nad. 13.50 Obala ljubezni, 123. del ameriške nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 20. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 23. del ameriške hum. nan. 18.15 Jesse, 11. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 4. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Krimič: Tik tak, ameriški film. 21.45 Ti in jaz, 16. del hum. nan. 22.15 Ned in Stacey, 5. del hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 1. del hum. nan. 23.15 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.05 Rdeče petke, erotična serija.
TV 3
6.00 Videostrani. 7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Automobille. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Sijaj, pon. 14.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 16.20 Pod židano marelo, pon. 17.50 SQ Jam, pon. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Pobeg na bolje, ameriška drama. 22.00 Košarka Triglav : Geoplin Slovan, posnetek tekme. 23.15 Tvoj problem. 23.45 Videalisti, pon. 0.45 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Otroški program. 9.30 Stari Egipt. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraževalni program. 16.00 Novice. 16.05 Otroški program. 16.30 Hugo. 17.00 Split: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Lungomare, dokum. oddaja. 18.20 Kultura. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 9.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Izbrisani prostor, magazin. 22.00 Zgodba v zgodbi, znanstveno-izobraž. oddaja. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Direkt. 23.45 Padli angel, am. film. 1.45 Zakon in red - Oddelek za žrtve. 2.30 Na zdravje!, serija. 2.55 Zločin in kazen, am. TV film.
HTV 2
8.10 Otroški program. 12.30 Zaključen svet, oddaja o filmu. 13.00 Na robu pozabe: Marcel Kiepach, dokum. oddaja. 13.30 Poslovni klub. 14.00 Spomin na Vladimira Ruždjaka. 14.45 Glasba. 15.00 Velik in dlakav, am.- kanadski TV film. 16.40 Novice. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Na zdravje!, serija. 20.30 Zakon in red - Oddelek za žrtve, serija. 21.15 Novice. 21.25 Allo, allo, serija. 22.00 Zločin in kazen, am. TV film. 23.35 Seinfeld, serija.
HTV 3
19.30 Planet glasba. 20.25 Košarka Euroliga: Cibona - AEK, prenos. 22.10 Šport danes. 22.20 Hit-depo. 23.50 Življenje na severu, serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 8.20 Varuška. 8.45 Superman. 9.30 Herkul. 10.15 Igrani film. 11.45 Otroški program. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Simpatije. 17.15 Sam svoj mojster. 17.40 X faktor. 18.30 Varuška. 18.50 Movie time. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Komisar Rex, serija. 21.10 Sinan Toprak, serija. 22.00 Kaisermuehlen Blues. 22.45 Movie Time. 22.50 Dokum. oddaja. 23.40 Farmacevtka, film 1997.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1612). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Poštna loterija. 12.30 Dokum. oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1613). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magazin. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euro Austria, magazin.
Petek, 11. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Potujoči škrat: Vrag se ženi, poučno-razvedrilna oddaja, 9/10. 9.25 Žan, dokumentarni film za otroke. 9.40 Na liniji. 10.15 Prisluhnimo tišini. 10.45 Resnična resničnost. 11.15 Dosežki. 11.35 Prvi in drugi. 12.00 Klic divjine, kanadska nan., 4/13. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.35 Slovenci v Avstraliji: Srečanja v Melbournu, 1. del. 14.25 Osmi dan. 14.55 Vsakdanjik in praznik. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Marko, mavrična ribica, risana nan., 44.epizoda. 17.00 Iz popotne torbe: Slaščica. 17.35 Mladi virtuozi. 17.45 National Geographic, ameriška dok. serija, 21/23. 18.35 Deteljica. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Praksa, ameriška nan., 4/22. 20.55 Specialci, dok. oddaja. 21.30 Cik cak. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 Polnočni klub. 0.05 Sedem dni, ameriška nan., 19/22. 0.45 National Geographic, ameriška dok. serija, 21/23, pon. 1.40 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 49.epizoda, pon. 2.05 Izguba seksualne nedolžnosti, ameriški film, pon. 4.10 Šport. 5.20 Vsakdanjik in praznik, pon. 6.20 Orion, pon.
SLOVENIJA 2
7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 15.45 Ključar božjega groba, izraelska dok. oddaja, pon. 16.30 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 49.epizoda. 17.00 SP v kolesarstvu, posnetek iz Zoldra. 18.00 Tsatsiki: Mama in policaj, švedski film, pon. 20.00 Festival narečnih popevk. 21.55 Fanta od fare, nemški film. 23.25 Dušni pastirji, angleška nan., 2/6. 23.50 Videospot-nice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 52. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 122. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 49. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 29. dela nad. 12.40 Lepo je biti milijonar, pon. 14.10 Varuhi luke, 2. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 30. del nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 50. del nad. 17.20 Močno me objemi, 123. del nad. 18.15 Salome, 53. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Akcija: Ulični bojevnik, ameriški film. 21.50 Kameleon, 6. del nan. 22.40 Odpadnik, 10. del nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. 20. dela nan. 12.10 Svilene sence, pon. 5. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 250. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 124. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, 21. del kanadske nan. 17.45 Korak za korakom, 24. del ameriške hum. nan. 18.15 Jesse, 12._ del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 5. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Simpatije, 1. del nan. 20.50 Felicity, 1. del nan. 21.40 Ellen, 11. del hum. nan. 22.10 Moške zadeve, 11. del nan. 23.00 Harlemske noči, ameriški film. 1.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV 3
7.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 V sedlu, pon. 09.45 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Svetilniki Jadrana, dok. oddaja. 14.40 Iz domače skrinje, pon. 16.10 Popotovanja z Janinom, pon. 17.10 Štiri Tačke, pon. 17.40 Bonanca, pon. 21. dela nan. 18.40 Automobille. 19.00 Pokemoni. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Pod židano marelo, glasbeno-razvedrilna oddaja. 21.30 Gostje, ki so padli z neba, kandsko-ameriška drama. 23.30 Reporter X. 0.00 Videalisti, pon.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Novice v tujem jeziku. 15.20 Hallo aus Berlin: Wir. 15.40 Pripovedke v tujem jeziku. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Iz jezikovne zakladnice. 18.20 Rijeka: Morje. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 Majhne skrivnosti, pp reportaža. 19.30 Dnevnik. 20.05 TV Bingo Show. 20.55 Željka Ogre-sta z gosti. 21.55 Pol ure kulture. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Sodba in kazen, mini-serija. 2.05 Pogovarjajmo se o seksu, am. film. 3.30 24 ur, serija. 4.20 Tretji kamen od sonca, serija. 4.45 Glasbena TV.
HTV 2
8.10 Risanka. 8.35 Plesna akademija, serija. 12.25 Trenutek spoz-nanstva. 12.55 Direkt. 13.40 Lungo mare, dok. oddaja. 14.10 Svet podjetništva. 14.40 Varuh bližnjega, am. TV film. 16.20 Novice. 16.25 Planet glasba. 16.55 Popuna. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Tretji kamen od sonca. 20.35 24 ur, serija. 21.20 Novice. 21.30 Seks v mestu, serija. 22.00 The Wanderers, am. film. 0.00 Seinfeld, serija.
HTV 3
17.40 Košarka Euroliga: Cibona - AEK, posn. 19.30 Planet glasba. 20.00 Svet mode. 20.30 Hrvaški rock - šestdeseta. 21.20 K(v)ader, oddaja o filmu. 21.50 Šport danes. 22.00 Optimist iz Kute, dokum. oddaja. 22.45 Pravi čas. 0.15 Življenje na severu, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 8.00 Varuška. 8.20 Sam svoj mojster 8.45 Superman. 9.30 Herkul. 10.10 Kaisermuehlen Blues. 11.45 Confetti tivi. 14.55 Simpsonovi. 15.20 Korak za korakom. 15.45 Superman. 16.30 Tenis, prenos. 18.30 Prijatelji. 19.00 Will & Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Šov za milijone. 21.15 Dolce Vita & co., serija. 22.05 Species, film 1995. 23.45 Ninja fighter, film 1990.
AVSTRIJA 2
9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1613). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Igrani film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magacin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1614). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Siska, serija. 21.20 Žarišče. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern Times. 23.10 Komisarka, serija. 0.00 Čas v sliki.
Sobota, 12. oktober
SLOVENIJA 1
8.00 Zgodbe iz školjke. 8.30 Slovenske izštevanke z M. Osojnik: An ban pet podgan. 8.30 Žan, dok. film za otroke. 8.45 Arčibald, risana nan., 15/26. 9.00 Male sive celice, kviz. 9.50 Na liniji. 10.30 Kino Kekec: Grizzly falls, kanadsko-angleški film. 12.00 Tednik, pon. 13.00 Poročila. 13.10 Študentska ulica. 13.40 Hidak - Mostovi. 14.10 Izvir/n/i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 14.40 Jaime, portugalski film. 16.30 Poročila. 16.50 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope. 17.20 Ozare. 17.25 Na vrtu, oddaja TV Maribor. 17.50 Legende morja, fra. dok. serija, 8/13. 18.20 Palček David, risana nan., 13/13. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Utrip. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Povabilo na ples. 21.05 William Corlett: Beli konjiček, 6/6. 21.30 Parada plesa. 21.50 Malta: Otok vitezov, 1 del: Čar zgodovine, oddaja TV Koper-Capodistria. 22.25 Poročila. 23.00 Pod rušo, ameriška nad., 4/13. 23.55 Los Anos Oscuros, španski film. 1.20 Legende morja, francoska dok. serija, 8/13, pon. 1.50 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope, pon. 2.20 Moški in ženska, fra. film. 4.20 Šport. 5.50 William Corlett: Beli konjiček, koprodukcijska nad., 6/6, pon.
SLOVENIJA 2
8.30 Hidak - Mostovi, pon. 9.35 Murphy Brown, 12/22. 9.55 Meč časti, ang. nad., 3/4. 11.00 Dober tek vam želi Rosario iz Argen-tjne, fra. dok. nan. 11.10 Velika otročaja, ang. nad., 4/13. 11.35 Štafeta mladosti. 13.00 Amor in Cate, ameriški film, pon. 14.30 Rezine časa, dok. oddaja, pon. 15.30 Festival narečnih popevk, pon. 17.20 Zaklad dolenjske princese, dok. film. 18.15 Sandi Sitar: Vehovčev Jurij - Baron, izvirna TV drama ob 200-letnici smrti Jurija Vege. 20.00 Pariz: KF za EP v nogometu Francija : Slovenija, prenos. 23.00 Meč časti, angleška nad., 4/4.
POP TV
6.00 Formula 1, trening. 7.05 Skrivnosti pouličnih čarovnikov, dokum. oddaja. 8.30 Ringa-Raja: Mala Kitty, risana serija. 8.55 Mjav! Mjav!, risana serija. 9.05 Slonček Benjamin, risana serija. 9.30 Pujsek Zlatko, risana serija. 9.40 Vrbja vas, risana serija. 10.05 Malinji dol, risana serija. 10.15 Hercules, risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.30 Šolska košarkarska liga. 12.25 Bette, 16. del hum. nan. 12.55 Formula 1, pon. treninga. 14.05 Skrivna pot v svobodo, kanadski film. 15.50 Bolnišnica upanja, 8. del. 16.50 Košarka: Goodyear liga, Union Olimpija : Cibona VIP prenos. 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Družabnica, am. film. 23.10 Mož z lune, film. 1.20 24 ur, pon.
KANAL A
9.50 Obala ljubezni, pon. 120. dela nad. 10.40 Obala ljubezni, (121). 11.30 Obala ljubezni, (122). 12.20 Obala ljubezni, (123). 13.10 Obala ljubezni, (124). 14.00 Ledeno hladni, 6. del nan. 14.50 Film stoletja: Hiti počasi, ameriški film. 17.30 Xena, 6. del nan. 18.20 Herkul, 6. del ameriške nan. 19.10 Na server, 2. del nan. 20.00 TV kriminalka: Zvočni udar, ameriški film. 21.40 Sheena, kraljica džungle, 6. del nan. 22.30 Uspešno osvajanje, ameriški film. 0.30 Ekstra magazin, pon.
TV 3
8.00 Risanke. 9.00 Trije mušketirji, risani film. ^0.00 Tom Sawyer, risani film. 11.00 Za vas in mesto, pon. 12.00 Čestitke iz domače skrinje, pon. 14.00 Pod židano marelo. 15.30 DP v raftingu, pon. 16.00 Avtodrom. 16.30 Dokumentarna oddaja. 17.00 SQ Jam, glasbene lestvice. 18.00 Čarovnik iz Oza, risanka. 18.30 Rokometna mreža, pon. 19.00 Automobille. 19.15 Risanke. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Policist s petelinjega vrha, 2. del jugoslovanske nan. 21.00 Retrospektiva YU filma Burduš. 23.00 Moč polnega življenja. 23.30 TV razglednica Menge{. 0.30 Videostrani.
HTV 1
7.55 TV spored. 8.00 Novice. 8.05 Pz. serija. 9.00 Otroški program. 9.55 TV spored. 10.00 Novice. 10.05 Kaj se mi to dogaja?. 11.05 Felicity, serija. 12.00 Novice. 12.10 TV Koledar. 12.20 Biblija. 12.35 Prizma - multinacionalni magazin. 13.30 Glas domovine. 14.00 Fenomeni. 14.30 Kontakt program. 15.30 Novice. 15.40 Veter v hrbet, serija. 16.40 Olsen banden garamok, danski film. 18.25 Hruške in jabolka. 18.55 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Indiana Jones in zakleti hram, am. film. 22.05 Hit HTV-ja. 23.10 Novice. 23.25 Vesoljski bojevniki, am. film. 1.30 Inside, am. film. 3.00 Matere in hčere, serija. 3.45 Ekipa za privid, serija. 4.35 Remek. 4.50 Pz. serija. 5.40 Zlata dekleta, serija. 6.05 Dokum. serija. 6.55 Hit HTV-ja.
HTV 2
9.30 TV spored. 9.35 TV Koledar 9.45 K(v)ader, oddaja o filmu. 10.15 Rijeka: Morje. 10.45 Svet mode. 11.15 Pol ure kulture. 11.45 Sodba in kazen, mini-serija. 14.45 Hišni ljubimci. 15.30 Potovanje v Vučjak, dramski film. 16.30 Zlata dekleta, serija. 17.00 Melrose Place, serija. 17.50 Beverly Hills, serija. 18.40 Briljanteen. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Dokum. serija. 20.55 Novice. 21.00 Triler. 22.15 Matere in hčere, serija. 23.10 Ekipa za privid, serija.
HTV 3
14.40 TV spored. 14.45 Hit-depo. 16.15 KV za EP v nogometu -oddaja. 16.50 KV za EP 2004.: Bolgarija - Hrvaška, prenos. 18.50 Športni program. 20.25 Košarka Goodyear liga: Zadar - Maccabi, prenos. 22.15 Šport danes. 22.30 ČB v barvi.
AVSTRIJA 1
6.00 Otroški program. 10.50 Otroški program. 11.10 Disney festival. 12.05 Totalno mimo, serija. 12.45 Formula 1, Velika nagrada Japonske, kvalifikacije. 14.00 Tenis, prenos. 16.00 Austria TOP 40. 16.45 Streetlive. 17.15 Nogomet, kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, Avstrija-Belorusija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.15 Debeluhar, serija. 22.50 James Bond 007, Octopussy.
AVSTRIJA 2
6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV Kuhinja. 9.30 Igrani film. 10.50. Cena, film 1963. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Avstrijski film. 14.45 Nemški film. 16.10 Dokumentarna oddaja. 16.25. Alpe Donava Jadran. 16.55 Religije sveta. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo. 17.45 Ljudski odvetnik. 18.20 Bingo. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Ko igra glasba. 21.45 Čas v sliki. 21.55 Nestroy 2002. 23.55 Čas v sliki.
Nedelja, 13. oktober
SLOVENIJA 1
8.00 Živ žav v deželi palčkov, risana nan., 10/13; Roli Poli Oli, risana nan., 6/26; Bine, čuvaj parka, risana nan., 2/4. 9.50 Oddaja za otroke. 10.10 Korajža velja, oddaja TV Maribor, 2. del. 11.00 Orjaki, angleška dok. serija, 5/6. 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 13.20 Predmet poželenja. 13.30 Kulinarika. 13.45 Kultura bivanja. 14.05 Motoring. 14.15 Avantura: Osamljeni planet. 15.05 Nedeljsko oko. 15.10 Privlačna nasprotja. 15.30 Kislo jabolko. 15.55 Šport. 16.00 Raymonda imajo vsi radi, humoristična nan., 3. epizoda. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.45 Tistega lepega popoldneva. 16.50 Pop-Oldne. 17.00 Glasbeni dvoboj. 17.20 DRUžabna kronika . 17.30 Vsakdanjik in praznik. 18.35 Žrebanje lota. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Zrcalo tedna. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Mario, nedeljski večer v živo. 21.50 Večerni gost. 22.45 Poročila. 23.15 Earth and Water, grški film. 1.10 Dušni pastirji, angleška nan., 2/6, pon. 1.35 Pokvarjena dekleta,_ angleška nad., 3/10, pon. 2.25 Vsakdanjik in praznik, pon. 3.35 Šport.
SLOVENIJA 2
7.45 Videostrani. 10.45 Rad imam Lucy, ameriška čb nan., 94.epizoda. 11.05 Bogataš in revež, ameriška nad., 2/12. 12.00 Slovenski ljudski plesi, dolenjska. 13.00 Šort. 20.00 Ushuaia, francoska dok. serija, 10., zadnji del. 20.55 Murphy Brown, ameriška nan., 13/22. 21.25 Homo Turisticus. 21.45 Pokvarjena dekleta, angleška nad., 3/10. 22.30 Tišina - predstava, plesni film. 23.00 Jazz Klezmer-Kol Simcha. 0.00 Videospotnice, pon.
POP TV
7.00 Formula 1: Suzuka, prenos dirke za VN Japonske, prenos dirke. 9.40 Ringa-Raja: Mala Kitty, sin. risana serija. 10.05 Pujsek Zlatko, sin. risana serija. 10.15 Alica v čudežni deželi, sin. risani film. 11.10 Mali helikopter, risana serija. 11.35 Šolska košarkarska liga, pon. 12.30 Pot v Kalifornijo, 5. del ameriške nan. 13.30 Formula 1: Suzuka, prenos dirke za VN Japonske, pon. dirke. 15.30 Bolnišnica upanja, 9. del nan. 16.30 Močno zdravilo, 8. del nan. 17.30 Mafijski sin, ameriški film. 19.15 24 ur. 20.00 Veliki intervju s predsednikom države. 21.45 Športna scena. 22.40 Goodyear Liga, Zadar, posnetek košarke. 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.20 Mladi in nemirni, pon. 246. dela. 11.10 Mladi in nemirni, pon. 247. dela nad. 12.00 Mladi in nemirni, pon. 248. dela nad. 12.50 Mladi in nemirni, pon. 249. dela nad. 13.40 Mladi in nemirni, pon. 250. dela nad. 14.30 Begunec, 6. del nan. 15.15 Film stoletja: Gospod Smith gre v Washington, ameriški film. 17.30 Beverly Hills, 2. del nad. 18.20 Melrose Place, 2. del nad. 19.10 Čarovnice, 6. del nan. 20.00 Družinski film: Gospod varuška, ameriški film. 21.35 Odvetnik z ulice, 3. del ameriške nan. 22.25 Zaljubljeni, ameriški film. 0.20 Dannyjeve zvezde, pon.
TV 3
8.00 Action Man, risani film. 08.30 Trije mušketirji, risani film. 09.30 Risanke. 10.00 Čarovnik iz Oza, risanka. 11.00 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu. 12.00 V sedlu. 12.30 Iz domače skrinje, pon. 14.00 Sijaj, pon. 15.00 Čestitke iz domače skrinje. 16.00 Tom Sawyer, risani film. 17.00 Ekskluzivni magazin. 17.30 TV razglednica Mengeš. 18.00 Štiri tačke, oddaja za ljubitelje živali. 18.30 Policist s petelinjega vrha, pon. 2. dela jugoslovanske nan. 19.30 Risanke. 20.00 Alfi in prijatelji, zabav-noglasbena oddaja. 21.00 Knjiga. 21.30 Naš vrt. 22.00 Tvoj problem. 22.30 Automobille, oddaja o avtomobilizmu. 23.00 Košarka Geoplin Slovan : KK Zagreb, posnetek tekme. 00.30 Videostrani.
HTV 1
8.00 Novice. 8.10 Pleme, serija. 9.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV Koledar. 12.25 Plodovi zemlje. 13.15 Mir in dobro. 13.45 TV izložba. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Oprah Show. 16.00 In to mi je nekakšno življenje, serija za mlade. 16.50 Hruške in jabolka. 17.25 Živi zid. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kdo bi rad bil milijonar?, kviz. 21.10 Zadnja želja, hr. film. 22.00 Glamour Cafe. 23.05 Novice. 23.15 Evropa, film. 1.05 In to mi je nekakšno življenje, serija za mlade. 1.50 Ruby's American Pie, dokum. serija. 2.20 Ksena, serija. 3.05 To Save a Child, am. film. 4.55 Oprah Show. 5.40 Kraljestvo divjine. 6.05 Vesolje, dokum. serija.
HTV 2
9.50 TV Koledar 10.00 Biblija. 10.15 Dokum. serija. 10.45 Portret mesta in cerkve. 11.00 Maša, prenos. 12.00 TV spored. 12.05 Ksena, serija. 12.50 Otroški program. 14.25 Opera Box. 16.55 Obstanek. 17.45 To Save a Child, am. film. 19.10 Risanka. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Vesolje, dokum. serija. 20.55 Novice. 21.05 Elton John -Live by Request, posn. koncerta. 22.05 Komedija: The Party, am. film. 23.40 Ruby's American Pie, dokum. serija.
HTV 3
7.15 Suzuka: F 1 za VN Japonske, pr. 13.50 TV spored. 13.55 Pravica do rojstva, serija. 17.30 Suzuka: F 1 za VN Japonske. 19.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.30 Športni program. 22.20 Šport danes.
AVSTRIJA 1
6.00 Formula 1, Velika nagrada Japonske, prenos dirke. 11.40 Šport. 12.10 Sindbadove nevarne pustolovščine, film 1973. 13.55 Tenis, prenos. 16.10 Gospod Bean, serija. 16.35 Moje ime je Nobody, film 1973. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Ameriška pita, film 1999. 21.50 Columbo, kriminalka. 23.25 Kraj zločina, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Nedeljska matineja. 9.30 Stars by Helmut Newton. 10.35 Kulturni teden. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Ura tiska. 12.00 Visoka hiša. 12.30 Orientacija, oddaja. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Tedenska poročila. 13.30 Domovina, tuja domovina, oddaja. 14.00 Pogledi s strani. 14.20 Univerzum, magacin. 15.05 Tri dame z žara, serija. 15.30 Avstrijski film. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše živeti, oddaja. 18.00 Poštna loterija. 18.25 Kristjan v času. 18.30 Slike iz deželnega studia Tirolske. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.17 Lotto. 19.30 Čas v sliki. 19.54 Pogledi s strani. 20.15Trautmann, film. 21.50 Čas v sliki. 22.00 Odkrito povedano. 23.15 Čas v sliki. 23.20 75. obletnica rojstva Guntherja Grassa, dokumentarna oddaja.
video-foto-avdio-katv studio
Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART
Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta.
tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net
■	Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd.
■	Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov.
■	Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov.
■	Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video.
ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
PTUJ / POGOVOR Z MISS SLOVENIJE NATAŠO KRAJNC
Delavna in samozavestna
"Ptuj mi veliko pomeni, predvsem lep začetek, ker se je tu praktična pri~ela moja uspe{na pot do prestižnega naslova miss Slovenije 2002. Na Ptuj se bom {e vračala, tudi v prihodnje bomo sodelovali," je ob vnovičnem kratkem postanku na Ptuju povedala leto{nja miss Slovenije Nata{a Krajnc. Je že osma slovenska miss, ki se je vpisala v knjigo gostov v Bo caffeju, manjkata le {e podpisa Nata{e Abram in Metke Albreht.
Po izvolitvi za miss Slovenije so se za Natašo pričeli naporni dnevi, predvsem je imela prve dni veliko medijskih obveznosti. @ivljenjski ritem se ji je popolnoma spremenil, že več tednov ni bila v službi; dve leti je namreč zaposlena v očetovem podjetju, ki se ukvarja s parkiranjem. Izredno pa študira management v Celju. Njen prvi življenjski cilj je uspešno končati študij. Leto, v katerem bo uradno najlepša Slovenka, pa želi kar najbolje izkoristiti. Gre za enkratno priložnost, ki se ne bo ponovila, tega se zelo zaveda. Zeli si tudi dobro zaposlitev, o tem, kje bo v bodoče delala, v tem trenutku še ne razmišlja, morda bo ostala tudi v očetovem podjetju. Če pa bo dobila kakšno dobro ponudbo, jo bo seveda skušala najbolje izkoristiti.
Postati miss so bile njene mladostne sanje, tega ne skriva, kot ne skriva dejstva, da je rada v središču pozornosti. Tudi sestra je že tekmovala na lepotnih tekmovanjih, zato je imela podatke kar iz prve roke. Da se mlado dekle skuša uveljaviti na lepotnem in manekenskem odru, se ji ne zdi narobe, če imaš predispozicije zato. Predvsem pa se moraš o tem odločiti sam, poudarja Nataša, to mora biti tvoja notranja odločitev, manekenske izkušnje pa so ji pri osvojitvi naslova miss Slovenije bile v veliko pomoč. Suvereno obvladovanje odra in poznavanje maneken-skih skrivnosti dekletu samo še povečujejo samozavest, poudarja Nataša. "Tekmovanje za miss je enkratna priložnost za žensko, da se pokaže, če jo seveda to ve-
ju. Prvič pa se je zgodilo, da se je s čestitko oglasilo tudi ministrstvo za kulturo.
Glede udeležbe na svetovnem tekmovanju v Nigeriji pa je odločna, da se ga udeležila le v primeru, če obtožene Nigerijke ne bodo kamenjali. Sicer pa je vse v
Natašo Krajnc, miss Slovenije 2002: »Ptuj ostojo pomembno postojo no moji poti...« Foto: Črtomir Goznik
seli. Splača se poskusiti, meni se je."
Da se udeleži ptujskega izbora, ki je vedno med najbolje orga-nizirami in z lepimi nagradami, ji je svetovala prijateljica Mihaela, ki je oddala tudi njeno prijavo. Gre za Mihaelo Kukovec, lansko zmagovalko na miss Štajerske in kasnejšo prvo spremljevalko miss Slovenije 2001.
V njenem rojstnem mestu v Celju so se njenega uspeha zelo razveselili. Ponosna je, da ji je celjski župan povabil za sprejem, za čestitko je hvaležna tudi ptujskemu županu Miroslavu Luci-
rokah organizatorjev svetovnega izbora, pravi.
Nataša je stara 21 let, svetlolaso in modrooko dekle, ki prisega na športno eleganco. Ker veliko dela, prostega časa nima veliko, v glavnem pa ga deli s fantom, ki je zaposlen v Slovenski vojski.
Slovenijo bo v Nigeriji predstavljala po najboljših močeh, čeprav kot majhna dežela nima veliko možnosti za uspeh. Predvsem se bo potrudila, da bo o Sloveniji v bodoče še več govora kot doslej.
MG
RAZMIŠLJAMO
Hm, ta politika
•••
Slovenijo je v zadnjem mesecu zajela prava epidemija pred-sedni{kih kandidatov. Če me spomin ne vara, jih je trenutno po ta malem kar {estnajst. Ker je o njihovih imenih trenutno strogo "prepovedano" govoriti in {e posebej o njih napisati kaj lepega, bomo tokrat malo bolj "na splo{no" natolcevali. Skratka, začela se je ena največjih tekem za prestižni položaj predsednika republike Slovenije. Čeprav ima predsednik države pri nas zgolj reprezentativno funkcijo, je vendarle po ustavi {e vedno vrhovni poveljnik države in kot tak{en najvi{ja avtoriteta, ki predstavlja državo navzven. To pa pomeni, da to ne more biti kdorkoli. Spomnimo se samo, kaj se je zgodilo z Ivanom Krambergerjem iz Negove, ki mu ni bilo dano krojiti politične usode v na{i mali Sloveniji.
Dejstvo je, da bo v letošnji volilni kampanji šlo predvsem za prevlado moči, za še en dokaz več, da za predsednika države resda lahko kandidira vsak polnoleten državljan Slovenije, realno pa nima prav nobene možnosti, da zasede omenjeni položaj. Zanimivo bo vsekakor poslušati vse "najavljene" kandidate, ki bodo verjetno mlatili prazno slamo in porabili na kupe davkoplačevalskega denarja. Kolikor smo državljani siti raznoraznih obljub, pa nam je vsem jasno, da bodo kot že tisočkrat doslej te obljube splahnele takoj, ko bo položaj zaseden. Saj, seveda, s polnim želodcem je lahko razpravljati in razpredati.
Tudi ljudje niso več tako naivni, da bi verjeli praznim flo-skulam in obrazu, ki jim na malem zaslonu obljublja pravljice. Eno je govoriti, spet drugo pa to izpeljati v praksi. Kdor bo poslušal volilni spopad vseh kandidatov in njihovo širokou-stenje, bo na koncu spoznal, da sploh ne ve, koga bi pravzaprav bilo pametno voliti, ker bo prav vsak obljubil vse. Blaginjo, materialno varnost, boljše zdravstveno varstvo, varstvo otrok, boljše možnosti izobraževanja, urejen pokojninski sistem. Vsak bo torej igral na svojo struno in pri tem absolutno brenkal na strani ljudstva.
Torej, počakajmo, kaj vse se bo obljubljalo v vroči politični jeseni. Zagotovo boste lahko vaše centralne peči znižali na minimum, saj vam bo ob pocukranih izjavah malodane zavrela kri. Realno gledano je seveda tudi laikom jasno, da če se bo odločil za kandidaturo, bo novi predsednik naše majhne državice vsem že dodobra poznan obraz, resen, zadržan, a smelo vpet v politično življenje že dolgo desetletje.
Kar je žalostno, je spet to, da imamo med vsemi visokoštevil-nimi kandidati samo eno predstavnico ženskega spola. Zakaj se ženske še vedno ne odločajo za kandidaturo in pustijo največja žezla še zmerom v rokah moških? V Sloveniji se resda na veliko govori o vseh oblikah emancipacije. Po uradnih podatkih diplomira več žensk kot moških, vendar ko je treba zasedati visoke državne položaje, se delež žensk porazgubi. Res je tudi, da so ženske še zmeraj slabše plačane v primerjavi s svojimi moškimi kolegi in to na enakih delovnih mestih. Tradicija je tako pri nas še kako prisotna. Moški mora biti in pika. Vsaj za spremembo bi lahko enkrat poskusili z vladavino žensk. Sved-ska je tako danes še vedno edina država, kjer približno polovica žensk zaseda visoke družbene položaje, in tu lahko govorimo o dejanski emancipaciji.
Rezanje predsedniške pogače bo toliko slajše, kolikor več bo medsebojnega spopadanja, izpodrivanja stolčkov, iskanja že zdavnaj zamolčanih in pozabljenih dejanj, medsebojnih obtoževanj in nenazadnje priokus, da bo Kučana kot takega težko nadomestiti. Zakaj? Bil je prvi predsednik samostojne Slovenije, ime države je tako moral ponesti v svet, po drugi strani pa ravno pravšnji človek, ki so ga ljudje poznali kot "dobrega soseda". Tudi njegov zunanji imidž se je dodobra vklapljal v njegovo predsedniško podobo — borec človekovih pravic in pravic vseh tistih, ki so mu bili pripravljeni zaupati in mu podariti tako visok status. Torej status nekoga, ki bo v njihovih očeh zastopal interese množic. Tako mora torej bodoči predsednik resda biti znan obraz; torej obraz, ki ga ljudje poznajo in ki mu zaupajo. Ta zadnje je najpomembneje.
Biti Kučanov naslednik bo zagotovo težko. Vsaj z vidika prepoznavnosti in uniformnosti. Populacija bo seveda še zmeraj pričakovala nemogoče. Zagotavljam pa vam, da prav nobeden izmed šestnajstih kandidatov ne bo zmanjšal brezposelnosti, mati Zemlja zaradi njega ne bo postala manj onesnažena in nenazadnje, če bo nadaljeval že začeto politiko svojih predhodnikov, tudi rodnosti ne bo povečal. In potem bo spet nastal vik in krik, da Slovenci izumiramo in s tem ko izumira slovenski narod, avtomatično izumira tudi slovenska država.
Že tisočletja je jasno, da en sam človek ne more narediti ničesar. Prepogosto pa se zgodi, da četudi že ima moč spreminjanja na bolje, tega ne stori, ker ima za sabo peščico ljudi, ki vlada in odloča v njegovem imenu. Odloča o ustroju države, sveta, a žal le malokrat o usodi posameznikov.
Želim vam obilo zabave pri gledanju predvolilnih "petelinjih" spopadov, vsekakor pa bomo na to temo še kakšno rekli. Po volitvah.
Bronja Habjanic
PTUJ / GIMNAZIJCI IN MEDNARODNA DEJAVNOST
Kulturna dedisUna v rokah mladih
BRATISLAVA, 23. DO 30. JUNIJA 2002
"Torej greva na Slova{ko," sva se z Živo 'vdali v usodo' nekaj minut po tem, ko nama je ga. Darja Rokavec povedala, da naj bi zastopali Ptuj in Slovenijo na prvem srednjeevropskem srečanju organizacije UNESCO. Po tednu dni silovitih priprav in grizenja nohtov sva se konec junija končno pojavili na železni{ki postaji v Mariboru. Na Dunaj sva prispeli ravno v času za kosilo, a so nama zaprli pekarno. Torej sva počakali na vlak proti Bratislavi, in da je čas hitreje minil, naredili {e nekaj bolj ali manj posrečenih slik na express foto avtomatu.
Med vožnjo proti slovaškemu glavnemu mestu sva naleteli na prve probleme: Naju bo kdo pričakal? Kje naj menjava denar? Kateri avtobus naj vzameva? Najina vprašanja je rešilo dekle z napisom UNESCO, ki naju je pričakalo na postaji. Z minibu-som smo se odpeljali v hotel Suza, ki je last zunanjega ministrstva in stoji nedaleč od bratislavskega gradu, od koder je res krasen razgled na mesto. Po namestitvi v udobne sobe (kabelska televizija je všteta) sva si z ekipo iz Pirana privoščili zaslužene palačinke.
Naslednji dan so nas v Primat-ski palači sprejeli predstavniki UNESCA in ministrstva za kul-
turo. Tema srečanja in tudi naslov je bil "kulturna dediščina v rokah mladih" in organizatorji so bili prepričani, da so ravno naše generacije tiste, ki bodo kulturno dediščino ohranjale. Sledil je ogled starega mestnega jedra in gradu. Bratislava je res izjemno mesto z bogato zgodovino in bleščečo prihodnostjo. Precej utrujeni smo prišli nazaj v Suzo in upali na vsaj uro počitka. Počivanje nam žal (kot smo tekom tedna spoznali) ni bilo usojeno, dobili smo le '10 minut za osvežitev'. Sledile so bolj ali manj podrobne predstavitve gostujočih držav (Avstrije, Madžarske, Češke, Poljske, Slovaške in Slovenije). Na voljo so
nam bili računalniki, projektorji in televizija. Na vrsti sva bili zadnji in tako sva 3 ure in pol budno poslušali ostale (kar pa ni veljalo za nekatere mentorje, ki jih je premagal spanec). Ko sva bili končno na vrsti, smo bili že precej pozni in najine skrbi, da bi imeli prekratko predstavitev, so se razblinile. Petminutna predstavitev Ptuja in Slovenije je bila očitno prava osvežitev za poslušalce.
Ob koncu dneva smo (popolnoma upravičeno) kar padli v
postelje.
V program so bili vključeni mnogi ogledi ne samo na Slovaškem, tudi v Avstriji in na Madžarskem. Večinoma je šlo za rimske naselbine, postojanke in tabore ter srednjeveške gradove in utrdbe. Samo v enem dnevu smo si tako ogledali grad Devin, rimsko naselbino Carnun-tum v Avstriji, kjer je bilo treba tudi praktično uporabiti znanje o Rimljanih, in rimsko postojanko Gerulata (spet na Slovaškem). Malo manj zanimiv je bil
ogled še enega rimskega taborišča v Izi, kjer smo kampirali v vojaških šotorih. Vreme nam ravno to noč ni bilo naklonjeno saj je bilo zunaj le okoli 7 stopinj, medtem ko je Živa vse ostale noči v hotelu zaradi vročine prespala na balkonu.
Brez dvoma pa nas je najbolj navdušilo nekdanje glavno madžarsko mesto Visegrad in viteške igre v Solomonovem stolpu, kjer smo se lahko vsi poizkusili v streljanju z lokom in metanju nožev.
Seveda so k našemu programu spadala tudi predavanja (kot malo manj zanimiv in manj naporen del projekta). Predvsem so bile na repertoarju teme kot ohranitev zgodovinskih zgradb in spomenikov, zavzemanje šol in njihovih učencev za zgodovinska najdišča, pomoč mladih pri obnovitvi in ohranitvi gradov in kulturna dediščina kot del izobraževalnega sistema, predvsem pa so predavatelji želeli v nas zbuditi odgovornost do zgodovinske in kulturne dediščine.
Imeli pa smo tudi delavnice, kjer smo iz papirja, žice in pla-stelina izdelovali makete igrišč, prestole, postelje in oblačila, kot inspiracija pa so nam služili vsi vzorci in motivi z gradu Devin.
Med vsemi aktivnostmi je bilo za hrano in pijačo res odlično poskrbljeno. Kosila in večerje so
bile vsakič drugje (v nasprotju z monotonijo zajtrkov): na ladjah, v palačah, v naravi, na kmetiji, v restavracijah in na rimskih najdiščih. Nekaj prav posebnega je bilo renesančno kosilo v Vise-gradu, kjer so nam postregli s pravimi renesančnimi jedmi. V isti restavraciji pa je bil tudi zaključni pozdrav glavne organizatorice Margarete Musilove, ki se v imenu UNESCA zahvalila vsem državam za sodelovanje in nas pozvala, naj se udeležimo tudi naslednjega srečanja, ki bo potekalo na Madžarskem naslednje leto.
Teden je torej minil s svetlobno hitrostjo in tako sva zadnji večer sedeli z živo v najini sobi, ki je bila očitno najbolj popularna soba v hotelu; ves čas sva namreč imeli koga na obisku. Nasploh so nas Slovence označili za najbolj družabne in komunikativne ljudi.
Naslednji dan se je naša slovenska ekipa skupaj odpravila na železniško postajo, poslovili pa smo se šele v Mariboru po dolgotrajnem objemanju in po-slavljanju. Tako sva z Živo prišli nazaj polni lepih vtisov, novih prijateljstev, z nekaj več splošne razgledanosti in sončnicami, ki sva jih ukradli ob madžarski avtocesti.
Saša Krajnc Gimnazija Ptuj
REPORTAŽE, AKCIJE
ZASTAVA OBČINE BENEDIKT IN CERKVENJAK NA MONT BLANCU
V Chamonix s kolesom
Ivan Župec se je ukvarjal z atletiko in je član atletskega kluba Lenart. Po poškodbi kolena pa je presedlal na kolo, začel se je ukvarjati s planinstvom, kasneje pa alpinizmom. Za seboj ima kar nekaj zanimivih, za nas "navadne smrtnike" nikdar dosegljivih podvigov. Letos 9. februarja je osvojil najvišji vrh obeh Amerik Aconcague (6.959 m), ki leži na meji med Čilom in Argentino.
V avgustu se je odpravil na drugo letošnjo avanturo. Pridružil se mu je Zvonko Lov-ren~i~ iz Cerkvenjaka, ki se je neko~ ukvarjal z atletiko in nogometom. Zaradi nogometa je zanemaril atletiko in mu je žal. Danes je zaposlen v tujini in pravi, da se klub težjemu delu še vedno ukvarja s športom. Nogomet je igral tudi pri manjših
klubih v tujini.
Ivan in Zvonko sta se s kolesi odpravila iz Benedikta do Chamonixa in se nato povzpela na Mont Blanc (4807 m). Na poti do Chamonixa sta ju s kombijem spremljala Karli Majer in Andrej Fekonja.
Na pot sta se odpravila 4. avgusta ob 8.45 uri izpred obcin-
ske stavbe v Benediktu. Prvi dan sta prekolesarila 237 km do Ajdovščine, drugi dan do Nove Gorice, čez mejni prehod Vrtojba preko Vidma do Trevisa, kjer sta ponovno prenočila. Tretji dan sta nadaljevala pot do Verone, kjer sta se morala ustaviti zaradi slabega vremena. Nato sta nadaljevala do Milana, četrti dan (7. avgusta) do Aoste in nato prečkala prelaz St. Bernard (2469 m) na italijansko-švicarski meji. 8. avgusta sta kolesarila naprej preko Martignyja, nato sta prečkala švicarsko-francosko mejo in ob 15.30 uri prispela v Chamonix - na izhodiščno točko za vzpon na Mont Blanc
Tik pred odhodom izpred občinske stavbe v Benediktu; skupinski posnetek skupaj z županom občine Benedikt in drugimi sponzorji
ORMOŽ / RAZSTAVA O GORAH
Planinci ob letu gora
Planinsko društvo Maksa Meška iz Ormoža praznuje letos 40 let obstoja. Na praznovanje, ki sovpada z letošnjim mednarodnim letom gora, so se dobro pripravili in že v februarju objavili natečaj za najlepše risbe na to temo. Njihovemu pozivu se je odzvalo osem osnovnih šol in osem vrtcev, ki so sodelovali s čez sto izdelki. Razstavo nastalih del so odprli v torek, 1. oktobra, v prostorih ormoške osnovne šole. Poleg številnih otroških risbic je na ogled tudi nekaj čudovitih fotografij Cirila Ambroža.
Razstavo je odprl predsednik planinske zveze Slovenije Franci Ekar in v svojem nagovoru povedal, da želijo biti zveza celotne Slovenije in ne le območij blizu prestolnice. Tako leto gora planinci doživljajo kot "opomnik za čimbolj zagnano delo in zato so se letos tudi sestali z vsemi najpomembnejšimi segmenti države. Planinstvo je bogata brezkompromisna slovenska tradicija."
Zbrane je pozdravil tudi predsednik domačega planinskega društva Marjan Kukovec in povedal, da so bili nad množičnostjo odziva presenečeni in da niso mogli izbrati najlepšega izdelka, saj so se razlikovali po zahtevnosti in materialih. Zato so se odločili, da bodo otroke, ki so sodelovali s svojimi izdelki, odpeljali na izlet, starejše likovnike pa povabili na poletni planinski tabor.
Razstavo in zloženko je pripravila Nevenka Korpic iz
Pokrajinskega muzeja Ptuj. Direktor muzeja Aleš Arih pa je zbrane opozoril na vzgojni moment varstva narave.
Letošnje leto je postalo leto gora na predlog Kirgizistana, saj je predlog podal njihov predstavnik na zasedanju generalne skupščine OZN v New Yorku leta 1997. Namen leta gora je
Ko zebe, je hitrost pomembna!

opozoriti na pomembnost in nenadomestljivost gora za človeško življenje. Gore so namreč nenadomestljiv vir pitne vode, rudnih bogastev pa tudi oaza miru za počitka željne ljudi. še posebej je pomembno v tem duhu vzgojiti otroke, ki bodo znali bolje od svojih staršev čuvati in ohraniti ravnotežje teh specifičnih ekosistemov, ki ga vse bolj ogrožajo nepremišljeni posegi človeka in vse številčnejše naravne nesreče.
Ob odprtju razstave, ki bo potovala po osnovnih šolah občine, so učenci ormoške osemletke pripravili krajši kulturni program.
vki
Petrol zagotavlja najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja.
Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja!
080 22 66
brezplačna številka za hitra in enostavna naročila!
Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico!

Saint Gervais, kjer sta se utaborila. Kljub temu da sta se vozila ves čas po lokalnih cestah, nagajalo jima je tudi vreme, nekajkrat pa sta zašla, sta po 1080 km prišla na cilj s povprečno hitrostjo 25 km/h.
Zaradi slabega vremena sta morala čakati na vzpon do 11. avgusta, in ko sta se ob 10.25 uri odpravila z zobato železnico do višine 2384 metrov, je še vedno deževalo. 12. avgusta sta
Kolesarjema je bilo potrebno pripraviti hrano
Ivan Župec in Zvonko Lovrenčič na vrhu Mont Blanca z razvito zastavo občine Cerkvenjak; razvila sta tudi zastavo občine Benedikt
pot nadaljevala do druge koče na višini 3.800 metrov (to je najnevarnejši del poti). 13. avgusta sta se po neprespani noči malo pred 3. uro odpravila na vrh in v štirih urah kljub slabemu vremenu (veter, dež, sneg) ob 7. uri med prvimi petimi osvojila vrh Mont Blanca (4.807m).
Oba sta povedala, da sta s podvigom zadovoljna. O načrtih pa Ivan Župec pravi: "Ko človek dosega uspehe, je novih idej dovolj. Za prihodnje leto sem se odločil, da bi malo pogledal na Himalajo nad 8.000 metrov. Verjetno pa se bova z Zvonkom odpravila še na kakšno uspešno turo." Zvonko pa pravi, da bo še ostal v športu, in misli, da bo preplezal še kakšen vrh.
Zmago Šalamun
Ponedeljek, 14. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Iz popotne torbe: Slaščica. 9.25 Marko, mavrična ribica, risana nan., 44. epizoda. 9.35 Zlata ribica: Gregor, otroška nad., 3/7. 10.05 Orjaki, angleška dok. serija, 5/6. 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 10.55 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poročila. 13.20 Tistega lepega popoldneva. 15.25 Legende morja, francoska dok. serija, 8/13. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Radovedni taček: Časopis. 17.00 Otok živali, risana nan., 10/13. 17.45 Recept za zdravo življenje: Jetra in žolčnik. 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Manatea, francoska nad., 10/13. 20.55 Svetovni izzivi. 21.25 Pisave. 22.00 Odmevi. 22.50 Knjiga mene briga: Tako je to v Ameriki. 23.05 Dosežki. 23.30 Recept za zdravo življenje: Jetra in žolčnik, pon. 0.20 Pisave, pon. 0.45 Svetovni izzivi, pon. 1.15 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 50.epi-zoda, pon. 1.40 Parada plesa, pon. 2.00 Homo turisticus, pon. 2.20 Studio City, pon. 3.40 Končnica, pon. 4.40 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi. 9.05 Dobro jutro. 15.15 Sobotna noč, pon. 17.15 Mary Tyler Moore, 50. epizoda. 17.45 Dober tek vam želi Donatello iz Italije, fra. dok. nan. 18.00 Velika otročaja, ang. nad., 6/13. 18.25 Jasno in glasno: Nezaželjena nosečnost - kaj zdaj?, kontaktna oddaja. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Hladna vojna, am. dok. serija, 1/12. 22.50 Brane Rončel Izza odra. 0.15 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 53. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 123. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 50. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 30. dela nad. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Varuhi luke, 3. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 31. del nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 51. del nad. 17.20 Močno me objemi, 124. del nad. 18.15 Salome, 54. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 Pod eno streho, 3. del sosedske nad. 20.55 Sedma nebesa, 3. del nan. 21.50 Raztresena Ally, 7. del nan. 22.45 Odpadnik, 11. del nan. 23.40 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Dvakrat v življenju, pon. 21. dela nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 251. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 125. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sinhronizi-rana risana serija. 16.55 Dvakrat v življenju, zadnji del nan.17.45 Korak za korakom, 1. del hum. nan. 18.15 Jesse, 13. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 6. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Super^llm: Kritična točka, ameriški film. 22.20 Ti in jaz, 17. del ameriške hum. nan. 22.50 Ned in Stacey, 6. del hum. nan. 23.20 Noro zaljubljena, 2. del hum. nan. 23.50 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.40 Rdeče petke, erotična serija.
TV3
7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.30 Risanke. 9.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon. 11.15 Moč polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Automobille, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Burduš, pon. filma. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Predsedniške volitve 2002, predstavitev kandidatov. 20.30 To je Bush, 4. del hum. nan. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Motomania. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videalisti, pon. 0.20 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro{ki program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Alpe-Donava-Jadran. 18.20 Mali družinski antikvarijat. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Po sledi DNK, dokum. oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Stanje stvari, znanstveno-izobraž. oddaja. 0.00 Prikriti ogenj, am. film. 1.40 Zahodno krilo, serija. 2.25 Frasier, serija. 2.50 Družina Mann, nemški film. 4.35 Remek.
HTV 2
8.10 Risanka. 8.35 Horace in Tina, serija. 12.30 Hruške in jabolka. 13.00 Glamour Cafe. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Ljubiti, spoštovati, prevarati am. film. 16.30 TV spored. 16.40 Novice. 16.45 TV Koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Frasier, serija. 20.35 Zahodno krilo, serija. 21.20 Novice. 21.30 Allo, allo, serija. 22.00 Družina Mann, nemški film. 23.50 Seinfeld, serija.
HTV 3
19.00 Planet Internet. 19.30 Planet glasba. 20.10 Petica - evropski nogomet. 21.25 Note, notice. 21.55 Sport danes. 22.05 Koncert Ive Pogoreliča iz 1982. 22.55 Življenje na severu, serija.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 8.00 Korak za korakom. 8.25 Mladi Herkules. 8.45 Življenje in jaz, serija. 9.10 Jesse, serija. 9.30 Herkul. 10.15 Debeluhar, serija. 11.45 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor, serija. 17.35 Sam svoj mojster, serija. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška, serija. 18.30 Magacin 25. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Sport. 20.15 Sov za milijone, kviz 21.05 Newsflash. 21.15 Money Talks, film 1997. 22.45 Fair game, film. 0.10 Nikita, serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1614). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Tirolske. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1, serija. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1615). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, serija. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Stičišče kultura. 0.00 Čas v sliki.
Torek, 15. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Radovedni taček: Časopis. 9.15 Otok živali, risana nan., 10/13. 9.40 Fliper in lopaka, risana nan., 2/26. 10.05 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.35 Recept za zdravo življenje: Jetra in žolčnik. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Manatea, francoska nad., 10/13. 13.00 Poročila, šport, vreme. 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.10 Izurjeni za boj proti terorizmu, dok. oddaja. 14.40 Polnočni klub. 15.55 Humanistika. 16.30 Poročila, šport, vreme. 16.50 Slovenske izš-tevanke z Melito Osojnik: Sosed Jaka Pita polhe. 16.55 Sprehodi v naravo: Bor na prisojah. 17.15 Knjiga mene briga: Tako je to v Ameriki, pon. 17.35 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 2/6. 18.30 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 8/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Kolumb iz Plečnikove šole portret Danila Forsta. 21.00 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Tujka, avstrijska drama. 0.25 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 2/6, pon.
I.15	Zakladi sveta, nemška dok. serija, 8/26, pon. 1.30 Kolumb iz Plečnikove šole - portret Danila Forsta, pon. 2.20 Aktualno, pon. 3.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 51.epizoda, pon. 3.35 Tujka, avstrijska drama, pon. 5.30 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 15.10 Studio City. 16.05 Končnica. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 51.epi-zoda. 17.35 Ni prav, Italijanski film. 20.00 Varuh prehoda, ameriški film. 21.50 Strah, nemški film. 23.20 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 54. dela. 10.00 Močno me objemi, pon. 124. dela. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 51. dela. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 31. dela nad. 13.10 Pod eno streho, pon. 3. dela sosedske nad. 14.05 Varuhi luke, 4. del avstralske nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 32. del mehiške nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 52. del nad. 17.20 Močno me objemi, 125. del nad. 18.15 Salome, 55. del nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Samo ljubezen, ameriški film. 22.40 Odpadnik, 12. del ameriška nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.50 Dvakrat v življenju, pon. zadnjega dnan. 12.10 Na server, pon. 2. dela nan. 13.00 Mladi in nemirni, 252. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 126. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, japonska risana serija. 16.30 Mož akcije, sin-hronizirana risana serija. 16.55 Angel, 1. del nan. 17.45 Korak za korakom, 2. del hum. nan. 18.15 Jesse, 14. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 7. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Akcija: Ameriški marinci, ameriški film. 21.45 Ti in jaz, 18. del hum. nan. 22.15 Ned in StaceyJ. del hum. nan. 22.45 Noro zaljubljena, 3. del hum. nan. 23.15 Šov Jerryja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rdeče petke, erotična serija.
TV 3
07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz domače skrinje, pon.
II.40	Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz domače skrinje, pon. 16.20 Alfi in prijatelji, pon. 17.20 To je Bush, pon. 4. dela nan. 17.50 Reklamni predah. 18.20 Motomania. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videalisti, glasbena lestvica. 20.00 Predsedniške volitve 2002, predstavitev kandidatov. 20.30 Reklamni predah. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videalisti, pon. 23.50 Automobille. 00.35 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 10.45 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Obrazi folklore Istre, oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Mestni ritem, glasbena oddaja. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Inter-nacional, magazin. 23.30 Norišnica v mestu, am. film. 1.20 Pravica za vse, serija. 2.05 Smrtna kazen, serija. 2.30 Kinoteka: Mayerling, fr. flm.
HTV 2
8.10 Risanka. 8.35 Potniki skozi čas, serija. 12.30 Hruške in jabolka. 13.00 Alpe-Donava-Jadran. 13.30 Kultura. 14.00 Znanstveno srečanje. 15.00 Povejte, prosim vas! - am. film. 16.40 Novice. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Smrtna kazen, serija. 20.35 Pravica za vse, serija. 21.20 Novice. 21.30 Allo, allo, serija. 22.00 Kinoteka: Mayerling, fr. film. 0.20 Seinfeld, serija.
HTV 3
17.15 Petica - evropski nogomet. 18.30 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Planet glasba. 20.05 Reprizni program. 20.30 Športni program. 23.00 Šport danes. 23.10 Življenje na severu, serija.
AVSTRIJA 1
6.10 Otroški program. 7.55 Varuška. 8.20 Sam svoj mojster 8.45 Superman, serija. 9.25 Malcolm. 9.50 Najhujši vseh razbojnikov, film, 1970. 11.20 Magacin 25. 11.45 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška, serija. 18.25 Magacin 25. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117. 21.00 Newsflash. 21.10 Milijonar in striptizeta, komedija 2000. 22.45 Seks v mestu. 23.20 C.S.I., serija.
AVSTRIJA 2
9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepo, serija (1615). 9.55 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.20 Nemški film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euro Austria, oddaja. 12.35 Tedenska poročila. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn, serija. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1616). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum, magacin. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.05 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki.
Sreda, 16. oktober
SLOVENIJA 1
7.00 Dobro jutro. 9.00 Poročila. 9.05 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Sosed Jaka Pita polhe. 9.05 Babar, risana nan., 13/13. 9.30 Sprehodi v naravo: Bor na Prisojah. 9.50 Oddaja za otroke. 10.05 Knjiga mene briga: Tako je to v Ameriki. 10.20 Izurjeni za boj proti terorizmu, dok. oddaja. 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 8/26. 11.05 Zgodba o možganih, ang. znanstvena serija, 2/6. 11.55 National Geographic, 21/23. 13.00 Poročila. 13.15 Povabilo na ples. 14.15 Kolumb iz Plečnikove šole - Portret Danila Forsta. 15.05 Aktualno. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poročila. 16.50 Pojmo na štajersko!, slovenski knjižni kviz 2002. 17.50 Bratranci, ang. pz serija, 3., zadnji del. 18.40 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.30 TV Dnevnik. 20.00 Sedmi pečat: Bulworth, ameriški film. 22.00 Odmevi. 22.55 Omizje. 0.30 Koncert orkestra akademije za glasbo. 1.55 Bratranci, 3., zadnji del, pon. 2.45 Mary Tyler Moore, nan., 52.epi-zoda, pon. 3.10 Fantje črnega kroga, am. film, pon. 5.15 Šport.
SLOVENIJA 2
8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 16.15 Slovenski ljudski plesi: Dolenjska. 16.45 Homo Turisticus. 17.10 Mary Tyler Moore, 52. epizoda. 17.40 Izgubljeni otrok, ameriški film. 20.00 Kralj opere, portret Placida Dominga. 21.00 Yo-Yo Ma: Apalaško potovanje, koncert. 22.05 Dokum. oddaja. 23.05 Videospotnice, pon.
POP TV
9.10 Salome, pon. 55. dela nad. 10.00 Močno me objemi, pon. 125. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 52. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 32. dela nad. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Varuhi luke, 5. del nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 33. del nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 53. del nad. 17.20 Močno me objemi, 126. del nad. 18.15 Salome, 56. del nad. 19.15 24 ur. 20.00 TV kriminalka: Sodni dan, kanadski film. 21.40 Newyorška policija, 7. del nan. 22.30 Odpadnik, 13. del ameriška nan. 23.30 24 ur, pon.
KANAL A
10.40 Angel, pon. 1. dela nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, posnetek. 13.00 Mladi in nemirni, 253. del nad. 13.50 Obala ljubezni, 127. del nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Ball, risana serija. 16.30 Mož akcije, sinhronizirana risana serija. 16.55 Angel, 2. del ameriške nan. 17.45 Korak za korakom, 3. del hum. nan. 18.15 Jesse, 15. del hum. nan. 18.45 Družina za umret, 8. del hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Svilene sence, 6. del ameriške nan. 21.00 Ekstra magazin. 1.50 Ti in jaz, 19. del hum. nan. 22.20 Ned in Stacey_8. del hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 4. del hum. nan. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rdeče petke, erotična serija.
Televizija Ptuj
(v soboto ob 21. uri in v nedeljo ob 10. uri)
Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: Glasbena oddaja "Graška gora poje in pleše 2002" - posnetek drugega dela prireditve. Sledi poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati".
TV 3
9.45 Iz domače skrinje, pon. 11.40 Wal Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu, pon. 14.20 [tiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Automobille. 16.30 Pobeg na bolje, am. drama. 18.20 Motor Show Report, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videalisti. 20.00 Predsedni{ke volitve 2002. 20.30 Ekskluzivni magazin. 21.00 Sijaj. 21.30 TV razglednica - Menge{. 22.00 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja. 23.15 Videalisti, pon. 00.45 Videostrani.
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrva{ka. 10.45 Kviz. 11.00 Otro{ki program. 12.00 Novice. 12.35 Pravica do rojstva, serija. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otro{ki program. 16.00 Novice. 16.05 Likovni portreti: Hrvoje [ercar. 16.30 Hugo. 17.00 Bjelovar: Obe strani. 17.30 Hrva{ka danes. 17.50 Svet podjetni{tva. 18.20 Na robu pozabe: Leander Brozovič, dokum. oddaja. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Znaki časa. 21.00 Zaključen svet, oddaja o filmu. 21.30 "M" magazin. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Gia, am. film.
HTV 2
8.10 Risanka. 8.35 Plesna akademija, serija. 12.30 Globalno naselje. 13.00 Govorimo o zdravju. 13.30 Inter-nacional, magazin. 14.00 ČB v barvi. 14.45 Glasba. 15.00 Srečanje z Aljasko, am. film. 16.40 Novice. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Simpsonovi, serija. 20.35 Re{evalna služba. 21.20 Novice. 21.30 Allo, allo. 22.00 The Mill on the Floss, britanski film. 23.55 Seinfeld, serija.
HTV 3
19.30 Planet glasba. 20.00 Reprizni program. 20.15 Športni program. 22.50 Šport danes. 23.00 Planetarni zvok. 23.30 Življenje na severu.
AVSTRIJA 1
6.05 Otroški program. 7.55 Varuška. 8.15 Sam svoj mojster 8.40 Superman. 9.25 Malcolm. 9.50 Columbo. 11.20 Magacin 25. 11.45 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.30 Magacin 25. 19.00 Malcolm, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, kvalifikacije za EP 2004, Avstrija - Nizozemska. 23.00 Newsflash.
AVSTRIJA 2
9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, (1616). 9.50 Policijska inšpekcija 1, serija. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Reportaža. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarli, serija. 15.35 Bogati in lepi, (1617). 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 F strani. 20.15 Čas s teboj, film 2002. 22.00 Čas v sliki.
Vsak
ponedeuek med 21. in 22. uro na
programu
radia
ftuj
pripravlja
in vodi:
^Ajujimir kajzoVar
10
		11		12		13		14		15			
	16		17		18		19		20		21		
22		23		24		25		26		27		28	
Vsak četrtek ob 20.00 uri
mičmms^
POilCOČ
n
13. Štajerskih 7 - Ko poljubim te
12. Veseljaki Iz Dobja - Muzikantovska
11. Bratje Dobrovnik - Bolezen
10. Habroví fantje - Naša pesem
09. Dori - Zgubu sem klarinet
08. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji
07.12. nasprotje - Prebujanje
06. Aleš Hribernik-Veseli godci
05. Kvintet Špica - Nocoj na Graški gori
04. Jasmin - Žegnanjska nedelja
03. Družina Galič - Predica
02. Modri val - Od Bandime do Martina
01. Veseli RevIrčanI - Z nami vam bo lepo
LESTVICA:

1.	Marko Mulec - Pomlad ob tebi
2.	Brina - Hopa cupa
3.	Čuki - Liza
4.	Marjan Zgonc - Bela krajina
5.	Yuhubanda - Ne, nimašpojma
6.	Ivo Mojzer - VInček 'ma vedno prav
7.	Mlja - Poročni dan
Poskočnih 13
Glasujem za;
Veličastnih 7
Glasujem za;
Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov:
MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj
Nagrado založbe MANDARINA prejme: Stanko Magdič, Koračiće 28,2258 Tomaž pri Ormožu
tl^DIOPTUJ
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 10. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (se 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Velika Varnica. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje).
PETEK, 11. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.40 VEDEŽEVANJE. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran GlušičJ. 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
SOBOTA, 12. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO
LEPO (Saša Einsidler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora).
NEDELJA, 13. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POSTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
PONEDELJEK, 14. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Klajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in lenarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in
COUNTRY (izbor Rajka Žule). 20.00 REZERVIRAN ČAS. 21.00 PIRAMIDA (kviz). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice).
TOREK, 15. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOPP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasba za lahko noč). 24.00 SNOP (Koroški radio).
SREDA, 16. oktobra:
5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Zmago Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 VRTIČKARIJE (Miša Pušenjak in Tatjana Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
TURISTIČNI TEDNIK
MESTA, KI OČARAJO ...
Firence -
prestolnica
umetnosti
Včasih je svet tako utesnjen, da ni prostora za dva človeka. Včasih spet tako prostran, da smo v množici osamljeni.
(D.M.-Luč)
Morda je tako, morda tudi ne ... A vedeli bomo samo, ce bomo dovolj pogumni, da ga bomo vedno znova odkrivali. Tokrat na poti v Italijo ...
Kaj potrebuje človek, ki se za teden ali dva odpravi v Italijo, v turistično najbolj oblegane kraje: Firence, Piso, Benetke, Rim ...? Najbrž potni list, nekaj denarja, predvsem pa je neskončno pomembna psihična pripravljenost. Stereotipno intenzivno kriljenje z rokami lahko uspešno nadomesti luknje v italijanščini, prav tako se je potrebno pripraviti na uživaški način življenja -bodisi ob dobri hrani bodisi ob lagodnem življenjskem ritmu. Iz glave si je treba izbiti tudi vsako spoštovanje prometnih predpisov, kar pa - roko na srce - Slovencem sploh ni težko. In najpomembnejše: vsako resno razburjanje je najstrožje prepovedano, čeprav postaja zadnje čase Italija vedno manj nepredvidljiva in vedno bolj turistično "utečena"!
Hrana je v Italiji na prvem mestu, s
katerega je ne zrine niti nogomet. Edina, ki lahko ogroža primat hrane, je mama. Vendar večini Italijanov pomeni obisk pri mami (če tam tudi ne živi-
jo, saj več kot polovica Italijanov, starih med 20 in 29 letom, še živi pri starših) tudi dobro kosilo ali večerjo.
Firence ležijo sredi Toskane, idilične italijanske gričevnate province, kjer - kot se za Italijo spodobi - uspevata vino in dobra hrana. Firence so dosegle zgodovinski vrh v 15. stoletju pod
vladavino družine Medici. K razcvetu mesta je največ prispevala volna, pri tem pa je zanimivo, da je mesto služilo predvsem s preprodajo volne, ki so jo uvažali iz arabskih dežel, jo obdelali in uspešno prodali, ne pa z izdelavo. Takšen razcvet je privabil številne umetnike - najbolj{e, kar je stari svet lahko ponudil: Leonarda, Michelan-
gela, Donatella, Botticelija, če jih naštejem le nekaj.
Vrhunec gospodarske moči je Firencam prinesel tudi politično moč, ta pa ustrezno količino političnih spletk. Hmm, nekako znano zveni, kaj?!? Tako je vladajoči sloj družine Medici, Stroz-zi in druge vzajemno in vztrajno izganjal iz mesta. Macchiavelli je takšno
Nagradno turisti~no vpra{anje
Med 17. in 21. oktobrom bo na Bledu potekala vsakoletna slovenska turistična borza, letošnja bo že peta po vrsti. Gre za največje poslovno srečanje domače turistične ponudbe in tujega povpraševanja v Sloveniji. Osrednji poslovni dan bo 18. oktobra, ko se bo s svojo ponudbo predstavilo več 100 slovenskih turističnih podjetij, tujih podjetij oziroma organizatorjev potovanj, agentov in prevoznikov pa pričakujejo okrog 300. Sodelovali bodo tudi nekateri ptujskih ponudniki turističnih storitev.
15. in 16. oktobra pa bo v Termah Čatež potekal 49. tradicionalni gostinsko-turistični zbor z nekaterimi
tekmovanji, ki se jih bodo s Ptujskega v glavnem udeležili gostinski in turistični delavci iz ptujskih Term. Zadnja leta
Na ptujski grad radi prihajajo tudi najmlajši. Foto: Črtomir Goznik
so bili zelo uspešni, zlasti v tekmovanju receptorjev, poznavanju slovenskih vin in pripravi hrane v kotličku.
Pospeševalni center za malo gospodarstvo pa skupaj s Srednjeevropsko pobudo (SEP), Ministrstvom za gospodarstvo in Slovensko turistično organizacijo organizira od 6. do 8. novembra v hotelu Radin v Radencih mednarodno konferenco z naslovom Globalni turizem in podjetništvo v državah srednjeevropske pobude, s ciljem krepiti podjetniški pristop v državah SEP v smislu lokalne in nacionalne podpore razvoju malih in srednje velikih podjetij.Več informacij o konferenci dobite na spletni strani www.pcmg.si, prijave za konferenco pa zbirajo do vključno 25. oktobra.
Terme Ptuj, ki so letos vzele v najem grajsko kavarno, ambiciozno načrtujejo tudi zimsko sezono. Goste bodo že 19. oktobra pričeli vabiti na pogostitve s tematskimi izbori hrane iz posameznih zgodovinskih obdobij. Za pokušnjo bodo tega dne pripravili izbrana jedila keltske kuhinje, 16. novembra pa rimske jedi.
20. oktobra bo v Juršincih že tradicionalna 10. prireditev Zahvala jeseni. Letos bo posvečena slovenskemu trsni-čarstvu ob vstopu v EU, predstavila se
bo kraljica trsničarstva.
***
Največ obiskovalcev je med muzeji v lanskem letu imel ptujski pokrajinski muzej, je pravilen odgovor na naše zadnje turistično vprašanje. Nagrado bo prejela Marijeta Sagadin, [tuki 22, 2250 Ptuj.
Danes vprašujemo, od kdaj praznujemo svetovni dan turizma. Nagrada za pravilen odgovor so tri vstopnice za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 17. oktobra.
umetnost vladanja lepo opisal v knjigi Vladar, a je moral prav zato ob menjavi vladarja mesto zapustiti. Podobno usodo je doživel Michelangelo, ki je med izgonom Medicev izklesal znamenitega Davida, ki naj bi bil simbol republike in naj bi varoval običajne meščane pred samopašnim vladarjem. Vendar so se Medici vrnili, Michelangela izgnali, Davida pa simboliki navkljub zadržali. Podobno se je godilo tudi Danteju, na katerega so danes tako zelo ponosni. Dante se je tu namreč rodil, odraščal, srečal svojo nesojeno ljubezen Beatrice, spremljal dogovorjeno poroko in nekako prišel v nemilost pri takratnih oblastnikih. Bil je izgnan in se ni nikoli več vrnil. Ta neslavni del zgodbe pozabljajo in raje kažejo njegovo rojstno hišo in cerkev, pred katero je prvič ugledal ljubljeno.
Danes so Firence predvsem turistično mesto in v neskončni količini čudovitih znamenitosti bi hotela izpostaviti predvsem dve: katedralo Il Duomo in pala~o Uffizi. Katedrala je danes največja renesančna cerkev na svetu, vendar so pri gradnji uporabili enake prijeme kot graditelji naših avtocest - gradnja se je namreč nekoliko zavlekla in je trajala
170 let, mesec gor ali dol. Vsem zapletom navkljub je izjemen arhitekturni dosežek in prava paša za oči. Povzpeti pa se je moč tudi na vrh kupole, ki nudi čudovit pogled na mesto. Podobno oblegana je pala~a Uffizi, ena najstarejših galerij na svetu, kjer so na ogled renesančne umetnine največjih mojstrov. Vrsta obiskovalcev se dobesedno vije okrog nje in nekajurna čakalna doba ni nič presenetljivega, saj v palačo spuščajo le po nekaj sto ljudi hkrati.
Navkljub stalnemu dotoku svežega turističnega denarja (cene hotelov v Firencah so med najdražjimi ne le v Italiji, temveč tudi na svetu) pa boste v središču mesta naleteli tudi na kakšno zapuščeno hišo, posebej tam, kjer je turistov malo, a navsezadnje je tudi to del vsakega mesta.
Nasploh pa je za uživanje v Italiji in seveda tudi v Firencah priporočljivo, da se prilagodite italijanskemu sladkemu življenju - dolce vita - tako, da si za pas zataknete prenosni telefon ali dva, pokličete mamo vsaj na vsako polno uro, sedete na vespo in silovito dirjate po tamkajšnjih cestah in uličicah, obedujete v družinskih gostilnah, po možnosti obdani s čimbolj živahno družbo in tudi vI ne bodite tiho ... Skratka, v Italiji se sprostite, kar je, poleg vseh nepozabnih kotičkov dežele, morebiti tudi skrivnost, zakaj se toliko ljudi odloča za obisk te očarljive dežele. Pa lepo se imejte!
POGLEJ IN
ODPOTUJ
CRES. Sončkov klub
10.950
26.10., 2* hotel KImen, 3D, POL, oiganlzlranl pohodi in Izleti, otiek do 12 let brezplačno
P0IIT0B0Z,1=2
ptls?«»"'
17.990
25.10.02 - 30.3.03,3* hotel Lucija, Sonikov Hub, 3/4D, NZ, Izleti, Sport, animacija
TERME ČAltf. Sončkov klub
25.500
25. - 31.10., 4- hotel Toplice, 3D, POL, kopanje, iport, otrokdo12letbiezplal!no
ČRNA GORA
32.000
25. - 31.10., avtobuini izlet, 7D, P, vMiuieni ogledi, vstopnine, degustacija..._
Kreta
59.900
11., 11.10., 7D,NZ, poietzBrnIka (3* hotel, POL: 79.900 SIT)
TURČIJA Z izleti
J
79.900
vsakteden do 27.10., 7D, 5* hoteli (Antalija, Pamukkaie), POL, polet z avstrijskih ietail«
EGIPT,
Nilu
174.000
24.10., 5* hotel « ladja, OD, POL, odiiiino slovensko vedenje, posebnn letalo z Brnika
www.sondiek.cotii
Tsonček
PTUJ, Ki«mpijeva S, tei. 02/749 32 82 \j TUl potovalni center
LITERARNA STRAN
LITERARNO KOLO (9)
Mojstrica smeha s Ptujske Gore Meta Rainer (1)
Takole sem se neko sredo potikal po knjižnici in brskal po knjigah, kajti najraje odkrivam avtorje, ki jih nisem še nikoli prebiral, za katere nisem še nikoli slišal in katerih knjige naključno najdem ali pa mogoče knjige najdejo mene, ne vem. No, to sredo sem veliko brskal v kotičku literature, namenjene mladini in otrokom, in obstal ob pisani podobi ilustracije Marjana Mančka z motivom razigranega dečka in sonca, ki na poseben način prežarja platnico knjige. Mihaha je naslov te zbirke pesmi za otroke, še bolj zanimiva pa se mi je zdela podoba pesnice Mete Rainer, ki se je razkrila dve strani kasneje.
Poteze resne in stroge ženske, ki pa v resnici za očali skriva otroško nagajivost. Kodri, ki razkrivajo visoko ~elo intelektualke, toda pogled je vnovič zdrsnil v {aljive vode - nasmeh na njenih ustnicah je videti plah, zadržan, pa vendar se mi zdi, da so me njena usta nagovarjala. Podoba pesnice Mete Rainer, ki se je tako razprla predme, me je pritegnila toliko, da sem zbirko Mihaha z zanimanjem prebiral naprej. Takrat še nisem vedel, da je to vendar pesnica, ki je usodno povezana tudi z mestom Ptujem, saj se je rodila v neposredni bli-žni le-tega, na Ptujski Gori, kjer je preživale otroštvo. In otrok v njej očitno ni nikoli povsem zamrl, kakor sem mogel razbrati iz prvih prebranih pesmi. Živahne, ritmične, barvite in preprosto lepe pesmi za otroke. Predstavljam si, da jih je Meta z veliko mero pedagoške potrpežljivosti in nadarjenosti znala recitirati in posredovati otrokom.
Zbirka pesmi Mihaha je dobila naslov po osrednji pesmi, ki je
hkrati uvodna v zbirko Mihaha: "Zdaj Miha se jezi, / konjiček pa smeji: / namesto Ihaha / rezgeče M i h a h a!"
Pesnica namreč pred nas postavlja drobnega dečka, ki mu je ime Miha in ima sploh nekakšno "glavno" vlogo v zbirki, čeprav se pojavljajo tudi druga imena. Rok, na primer. Ali pa kakšen Pavli-hec, ki se je pesnici prav tako stisnil med črke in kakor da kar ne more iz njih. Meta je zbirko razdelila na razdelek z osrednjo pesmijo Mihaha, temu pa sledijo razdelki z naslovi Stonoga in žoga, nato Gobji ples, Dežela Tik-tak, Nesporazum. Pet razdelkov, ki se bistveno ne razlikujejo po stilni plati, tudi pesničina nadarjenost, ki se pokaže v spretnem obračanju besed, doseganju barvitosti in zanimivih ritmičnih učinkov, pride v vseh do izraza.
Pesnica je zbirko razdelila po prevladujočih temah in motivnih prvinah, ki se v pesmih pojavljajo. V prvem je tako v središču otrok, star verjetno med pet in osem let, in prav tej starostni
skupini so pesmi tudi namenjene. Otroka postavi v vsakdanje okolje, gleda skozi njegove oči in se vživlja v situacijo. Pri tem je igriva in zabavna. V pesmi Spremljevalka se poigrava z idejo otroka, ki se prvič sreča z lastno senco. To Rainerjeva predstavi na izviren način: "Zboji se oblaka, / se skrije, / ko sonce posije, / že spet zraven njega koraka!" Dečkovo začudenje, celo strah pred neznanim pojavom, ki mu sledi vselej in povsod, če je le sonce, podaja tako, da otroka tovrstno branje zabava. Pogosti motivi prvega razdelka so povezani tudi s šolo: Vseznalci in abeceda, Vseznalci in matematika, kjer se spušča v otrokovo duševnost in poskuša skoznjo podoživeti najrazličnejše šolske situacije. In tudi v tem primeru ji ne zmanjka igrivosti in zabavnega igranja z verzi.
Razdelek Stonoga in žoga uvaja pesem z istim naslovom. Pesnica primerja žogo in stonogo, ki na prvi pogled nimata nobenih skupnih lastnosti. No, zanjo sta bili prostor zanimive ideje - žoga skače, stonoga pa ji oporeka, da je za skakanje potrebno imeti noge, in ona jih prav gotovo ima, toda ko naposled obuje "sto copatov" spozna, da ne bo šlo in da se je zmotila: "... ko pa se / skakanja loti, / vseh sto nog / ji je napoti!" Stonogi, ki je v otroški literaturi kar pogosta, spomnimo se priljubljene pesmi Svetlane Maka-rovič, se pojavljajo motivi živali, ki so kar nekakšna stalnica v sve-
tovni in slovenski literaturi za otroke. Svet ježev je to pa muce, kokoši, polža, lisice; pojavljajo pa se tudi bolj eksotične živali, kot so zebre in sloni. Kljub že videnim motivom pa ta poezija ne izgubi na izvirnosti, pesnica namreč že znane in mnogokrat slišane motive oblikuje na nov način, z novimi idejami. Živali ji seveda služijo tudi za vselej prisotno poosebitev, to je primerjanje s človekom in človekovimi lastnostmi, čeprav so te velikokrat zelo neobičajne. Lisica in velekača sta izjemni gospe, polž postane ženin polževki z zlato hišico, tako svojo razbije, pri tem pa pozabi, da v eni polžji hišici nikakor ni prostora za oba. Prav gotovo med vsemi po ritmu in izvirnosti izstopa Velekača, kjer pesnica otrokom na izviren način predstavi levitev kače. Le-to imenuje za "krojača". Vse to pa že zdaleč presega strogo določenost, da je to zgolj in samo literatura za otroke. Tudi odrasli lahko v njej najdemo zanimive prispodobe, misli in izvirne ideje, ki v ozadju skrivajo poglobljene življenjske resnice.
V Gobjem plesu se pesmi pomaknejo k bolj nedoločenim motivom, med njimi vsebinsko namreč ni tako trdne povezave kot pri prvih dveh razdelkih. Prevladujejo motivi, povezani z naravo, vendar ob teh zasledimo tudi pesem z ožjo živalsko tematiko, npr. Nabrita muha, ali pa celo take, ki imajo za otroka nekoliko težje razumljiv naslov -npr. Idila. Zanimivo je tudi, da se
pesnica ne drži prejšnjega sistema, da je naslovno pesem zmeraj postavila na za~etek dolo~enega razdelka. Tokrat je ta že proti koncu, v njej pa Rainerjeva na zanimiv na~in in z veliko domišljije piše o gobah na plesu.
Dežela Tiktak je razdelek, ki ga uvaja pesem Ura, kjer se v sicer sproš~eni otroški pesmi skriva filozofsko sporo~ilo: "Tiktak
-	/ tiktak, / trenutek vsak / porabi prav, / ~e mlad si, / zdrav!" Pesmi v tem razdelku so povezane z otrokovim razumevanjem ~asa in s tem povezanimi letnimi ~asi, spremembami v naravi in podobno, ~eprav prihajajo v ospredje tudi motivi, ki so vezani na družino. V pesmi Moj o~ka, na primer, izpostavi odnos med majhnim de~kom in njegovim o~etom: "Moj o~ka je prima
-	z njim vedno je špas!"
Peti, zadnji razdelek, Nesporazum, je po sestavi prav tako precej raznolik - od motiva štorklje pa vse tja do motiva pusta. Pojavljajo pa se tudi pesmi, kot sta Dan vstaje in Praznik republike, ki sta izrazita primera navezanosti pesnice na ~as in prostor, v katerem je živela. Peti razdelek zaklju~i s pesmijo Koroška izšte-vanka, ki je vrstno prav to. Namenjena je otroški igri, ~eprav ne izstopa preve~.
Pa sem prišel do zadnje pesmi v zbirki Mihaha in spet me je nekaj vleklo nazaj na tisto stran, kjer je Metina slika. Mo~na ve-doželjnost v meni mi pa~ ni dala miru, želel sem vedeti ve~ o tej naši rojakinji, o pesnici s ptujskega konca, o kateri nisem vedel ni~, pa tudi zdaj razen zbirke Mihaha in prebranih pesmi nisem imel veliko podatkov.
Seveda sem zbirko namenoma tako "razsekal" in podrobneje predstavil prav zaradi tega, ker imam ob~utek, da se o Meti Rainer le malo govori in verjetno tudi bralci vedo le malo o njej in njeni poeziji. Ni pa zbirka pesmic Mihaha, kot je to mogo~e razbrati, njena prva in zato tudi ni edina. Je pravzaprav druga, saj je pesnica pred njo napisala že zbirko otroških pesmi Fi~-firi~ (1978). Obema pa sta sledili še dve prav tako zanimivi zbirki otroških pesmi, in sicer: Zaj~ek skakal~ek (1987) in Hokus pokus (1990). V spremni besedi zbirke Mihaha (1983) je Neža Maurer na duhovit na~in zapisala: "Pred vami je MIHAHA, mlajši brat pet let starejšega FIĆFIRIĆA. Kot vsi mlajši se malce boji starejšega brata - mogo~e ga tudi spoštuje. Isto~asno pa je prepri~an, da boste imeli raje njega (navadno imajo v družini raje mlajšega). Na svoje ime je MIHAHA silno ponosen. Kako tudi ne, saj ga lahko v neskon~-nost nadaljujete, pa zveni vedno bolj veselo in nazadnje ga je en sam smeh: ha-ha-ha-ha-ha-ha!"
Meta se je gotovo znala nasmejati, ~eprav ji življenje ni bilo zmeraj z rožicami postlano, zlasti ne med vojno, ko je bila celo zaprta in kasneje izgnana, vendar njena žalost nikoli ni vdrla v sproš~en in igriv svet njenih radoživih verzov. Celo za odrasle je pisala smešna in zabavna besedila! Najbrž oznaka, ki so ji jo pripisali, ni kar tako - mojstrica smeha so ji rekli, še zlasti zaradi njenega sodelovanja s Pavlihom, toda tu se za~enja že povsem novo poglavje iz pesni~inega življenja ...
David Bedra~
OBRAZ MESECA / MIHA MAZZINI
^"Zasvojen sem z elektronsko po{to
Miha Mazzini je pisatelj, scenarist, režiser, računalnikar, publicist ...
TEDNIK: Ukvarjate se z različnimi področji. Katero pa vas najbolj zadovoljuje? V ~em ste najuspe{nej{i?
MAZZINI: "Skoraj vsa po-dro~ja, s katerimi se ukvarjam, so predvsem sedenje pred ra~-unalnikom in tipkanje. Će bi mogel izbrati nekaj, bi izbral dvoje: pisanje romanov in snemanje filmov."
TEDNIK: Pisali ste tudi rač-unalni{ke priročnike in programe. Zasledila sem va{o izjavo, da zaradi denarja. Je to torej dobičkonosen posel?
MAZZINI: "Definitivno bolj od pisanja literature ali pa snemanja filmov. Ampak recimo Microsoft je prera~unal, da kdor se loti programiranja, se v petih letih sesuje, ne more ve~. In ~e je Microsoft to izra~unal, koliko se mu potem lahko jaz upiram? (smeh) Ne glede na finance, tega ve~ nisem mogel po~eti. V~asih še napišem le kakšen program~-ek za kakšnega prijatelja ali pa v emocionalnih trenutkih, ko si moram ohladiti glavo, se lotim programiranja, ker je to ~ista logika."
TEDNIK: Kakor se za ra~unal-ni{kega mačka spodobi, imate zelo dobro urejene domače strani ("HYPERLINK "http:// www.mihamazzini.com/""). Koliko časa porabite za ažuriranje, popravljanje, odgovarjanje?
MAZZINI: "V bistvu zelo malo. Zraven mojih romanov gor dajem tudi svoje ~lanke za Delo in svoje ~lanke o glasbi za Nedelo. To pa zato, ker se mi zdi v bistvu to najlažji na~in, da
preverim, ali sem o ne~em že pisal. Zdaj pa tako. Će bi mi to jemalo blazno veliko ~asa, tega ne bi po~el, ker nimam toliko ~asa. Ampak ker sem programer, sem si Word preprogramiral tako, da imam v njem ikono, s katero pošljem prispevek v Delovo redakcijo in obenem na svojo spletno stran."
TEDNIK: Precej va{ih knjig je v elektronski obliki. Mislite, da lahko elektronska knjiga zamenja klasično, papirnato knjigo?
MAZZINI: "Mene osebno je presenetilo, ko so prišla na trž-iš~e orodja za izdelavo elektronskih knjig. Takrat sem svoj prvi roman Drobtinice konvertiral v elektronsko obliko za dlan~nike. To sem dal na spletno stran in to je pobralo nekje 1000 do 2000 ljudi. Mislil sem, da dol pobirajo zaradi firbca. Vendar sem kmalu za~el dobivati pošto od Slovencev, ki delajo v tujini po raznih univerzah, znanstveniki."
TEDNIK: Kaj pa pomeni za avtorja izdati knjigo v elektronski obliki?
MAZZINI: "Honorarja vsekakor ni. V elektronski obliki je smiselno objavljati kakšne slovarje ali priro~nike, skratka stvari, ki jih porabimo le za kak citat in se ne berejo od za~etka do konca."
TEDNIK: Tudi za bralce je verjetno težje, če knjige nimajo filtra (npr. dobra založba) in lahko vsak objavi tudi, karkoli želi?
MAZZINI: "Vsi dajejo svoje
tekste na internet. Počasi se že oblikujejo posebne spletne strani, ki priporočajo določene knjige, kar pomeni, da te strani opravljajo funkcijo založb. Ker tega vsega je preprosto preveč."
TEDNIK: Baje ste zasvojeni tudi z elektronsko pošto.
MAZZINI: "Ne tudi. Samo s tem. Elektronska pošta je zame nek osnovni način komuniciranja. Mailam z ljudmi, ki jih redko vidim ali pa nikoli, npr. ta založnik ali pa tisti založnik. In fajn mi je to, da napišeš pismo ob katerikoli uri in naslovnik ga prebere kadarkoli. Z elektronsko pošto pa sem res džanki."
TEDNIK: Ob koncu 80. let vam je uspelo nekaj fascinant-nega glede na današnje razmere. Vaše Drobtinice so izšle v nakladi 56.000 izvodov. Kaj je to takrat pomenilo za vas?
MAZZINI: "To je takrat pomenilo, da sem mislil, da sem za-fural. Res sem se sekiral. Knjiga
je bila sprejeta pri založbi Aleph. Minilo je leto dni in ni bilo nobenih recenzij, ni pa bilo tudi nobenega odziva. Potem pa se mi je začelo dogajati to, da sem začel srečevati ljudi, ki so blazno hvalili mojo knjigo. Celo neki policaj me je ustavil sredi noči in mi rekel, da sem njegov najljubši pisatelj. Skratka z ogromno zamudo sem izvedel, da je knjigo prebralo veliko ljudi."
TEDNIK: Ste pa po tej knjigi napisali scenarij za film Operacija Cartier, ki je leta 1992 dobil nagrado za najboljši evropski TV film. Kaj vam je to prineslo?
MAZZINI: "Lep izlet v Valencijo. V bistvu sem se ukvarjal z drugimi stvarmi. Predvsem sem imel težave sam s sabo, tako da nikakor nisem tega izkoristil. Ta scenarij sem napisal, ne da bi kdajkoli prebral kakšno knjigo o tem, kako se sploh piše scenarij. Šele čez nekaj let sem se malo
posvetil pravilom igre in napisal tudi priročnik."
TEDNIK: Za kaj so tovrstni priročniki dobri?
MAZZINI: "Će jih prebereš, ti spremeni videnje o tem, kako gledaš filme. V svojem priročniku nisem težil k temu, kako pišejo filme Američani, ker oni vlagajo blazne denarje v to. Hočejo iz tega narediti blazno industrijo, kar pa me ne zanima pisati, ker s tem izdelek postane blazno dolgočasen."
TEDNIK: Pred tremi leti ste izdali otro{ko slikanico z naslovom Čas je velika torta. Vas je za to slikanico navdahnilo lastno očetovstvo?
MAZZINI: "Hčerka me je vprašala, zakaj ona nima svoje knjige, če je njen očka pisatelj. Torej načeloma ja. V slikanici gre predvsem za to, kako otroku razložiti koncept časa."
TEDNIK: Veliko je bilo sli-{ati o va{em romanu Telesni čuvaj, za katerega velja, da bralce popolnoma navdu{i ali pa jih odvrne. Ste pričakovali ta-k{no reakcijo?
MAZZINI: "Sem, ja. Ker na nek način je to zelo oster roman. Tri leta sem ga urejal, kar je preveč. Že rezultati pilotskih bralcev, 20 jih je bilo, so bili takšni. Nekateri so bili zelo osebno prizadeti. Npr. eden od desetih postane totalni oboževalec, eden totalni sovražnik, ostali pa nekje vmes. In to je dobro. Ali si totalno vro~ ali pa totalno leden. Mla~no je potrebno izklju~iti."
TEDNIK: Je pa ta roman iz{el tudi v Ameriki pod naslovom Guarding Hanna. Zakaj tak naslov in kako vam je uspelo?
MAZZINI: "Zato, ker v njem za to gre. Ker gre za ~uvanje Hanne. Po slovenskem naslovu bi morda lahko kdo dobil ob~-utek, da gre za kriminalko, kar pa ta roman vsekakor ni. Pri
tem romanu me je zanimalo, ~e je možno priti skozi agencijski sistem. Agencije prebirajo rokopise in od milijon rokopisov izberejo dva odstotka in jih pošljejo založnikom. In ves svet ho~e tam objaviti. Zanimalo me je, ali je možno priti skozi. Obstaja seznam pravil, po katerih moraš pisati, da ti to uspe. In pri pisanju Telesnega ~uvaja sem pazil, da sem ~isto vsako od teh pravil prekršil in takoj sem podpisal pogodbo. Kar ni logi~no. Pa da ne bi kdo mislil, da sem s tem obogatel. Kot nekomercialni avtor sem podpisal avtorsko pogodbo za honorar 0 tolarjev in 25% od prodane knjige. Natiska se 1000 komadov, ki pa ne gredo v prodajo, ampak se razdelijo recenzentom, in ~e kdo napiše blazno pohvalno kritiko, za~nejo knjigarne naro~ati. In v tem primeru za~nejo knjigo tiskati kot print of the man, kar pa pomeni to~no toliko izvodov, kot so jih knjigarne naro~ile. V Ameriki izide 14 knjig na uro, tako da to vse pove."
TEDNIK: Va{ zadnji roman je Kralj ropotajočih duhov. Najprej je bil napisan scenarij za film Sladke sanje, potem {ele roman. Je to stalna praksa?
MAZZINI: "V Ameriki izdajo ponavadi ob filmu še knjigo. Vendar Kralj ropotajo~ih duhov ni to. Zato tudi druga~en naslov. Roman je bil napisan pet let kasneje in je precej bolj optmisti~en. Ker Sladke sanje so zelo melan-holi~no žalostne. Ostalo pa naj bralci in gledalci presodijo."
TEDNIK: In kaj je vam osebno bolj v{eč? Film ali knjiga?
MAZZINI: "To bi težko primerjal. Knjiga je takšna, kot sem jo hotel, v filmu pa so stvari ~isto druga~ne. Nekaj te razo~ara, so pa stvari, ki te totalno prijetno presenetijo."
Jana Skaza
NASVETI
Kuharski nasveti
jiosJanjj
Zreli kostanji so prijetnega sladkastega okusa z veliko škroba. Kot živilo so jih cenili že Rimljani. Te dni jih lahko nabiramo po bližnjih okoliških gozdovih.
Kot živilo uporabljamo maro-ne in pravi kostanj, ki ga ne za-menjajmo z divjim kostanjem. Surovi kostanji niso užitni. Posebej dober sladek okus maroni in kostanji dobijo, ce sveže nabrane nekaj dni sušimo, da se del škroba spremeni v sladkor in postanejo slajši. Cas sušenja je odvisen od velikosti kostanjev.
Kostanj v Franciji in Italiji uporabljajo pretežno kot zelenjavo. Kuhane in glazirane kostanje postrežjo zraven rdečega zelja, kostanji se ujemajo po okusu z brstičnim ohrovtom in tako pripravljene ponudijo kot prilogo mesnim jedem ali jih uporabijo kot nadev pri perutnini. Kostanje lahko kot zelenjavo kombiniramo tudi s čebulo in gomoljasto zeleno. Preden jih uporabimo, jih najprej skuhamo, nato olupimo zunanjo rjavo lupino in še notranjo svetlo rjavo kožico. Ravno zaradi dolgega postopka predhodne priprave se nekateri nikoli ne lotijo priprave jedi iz kostanjev. A jedi iz kostanjev imajo tako fin specifičen okus, da se tudi dolga mehanska obdelava obrestuje.
Pri nas kostanje še vedno najpogosteje uporabljamo za pripravo sladkih jedi, manj pa slanih. Kot slane jedi jih uporabljamo pri pripravi slanega kostanjevega pireja, ki ga lahko ponudimo kot prilogo k mesnim jedem iz svinjine, perutnine in govedine. Posebej okusne
so svinjske mesne rulade, ki jih napolnimo z do polovice kuhanimi in olupljenimi kostanji. Prav tako kostanji dopolnjujejo mesne jedi iz govedine. Tako lahko rostbif v omaki zgostimo s kostanjevim slanim pirejem ali pa so grobo sesekljani kostanji sestavina omak pri pripravi finih jedi iz govedine.
Pri nas kostanje ve~ uporabljamo pri pripravi sladkih jedi oziroma sla{~ic. Iz kuhanega kostanjevega pireja pogosto naredimo kostanjevo torto, razli~-ne kostanjeve rezine, kostanjev puding in narastek. Znani so tudi kandirani kostanji, iz kostanjeve moke pripravimo tudi ka{nate jedi, kruh ter drugo pecivo.
Kostanjev pire je lahko od-li~na osnova za kostanjeve slane in sladke namaze, hkrati pa je lahko osnova za kostanjeve hrustavce, ki pa so lahko slani, takrat jih ponudimo kot toplo uvodno jed ali kot zanimivo prilogo, lahko pa so sladki in takrat jih ponudimo s sladkimi omakami ali prelivi, lahko tudi s ~okoladnim; v tem primeru jih ponudimo kot samostojno sladico.
Najbolj vztrajni sladoledarji znajo pozno jeseni narediti okusen kostanjev sladoled, ki ga ponudijo z vro~o ~okolado. V~asih so pripravili kostanjeve {truklje in te vedno pogosteje pripravljamo tudi danes.
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 403. NAD.
Du{evno z^dra^Vje otrok in mladostnikov
115. nadaljevanje
Pravni vidiki duševnega zdravja otrok 10. nad.
Ko govorimo o novem zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, potem moramo poudariti, da so sodobnejši pogledi na vprašanja duševnega zdravja otrok in zlasti novi pogledi na to, kako obravnavati otroke s posebnimi potrebami, prispevali k takim zakonskim rešitvam, ki naj omogočijo večjo vključenost te skupine otrok v normalno predšolsko in šolsko okolje, vendar le, ko je to v njihovo korist. V zakonu je mogoče zaznati težnjo, naj "zdravi" otroci, tisti brez "posebnih potreb", od otroštva naprej sprejemajo drugačnost kot nekaj, kar je del nas, in naj se naučijo živeti z njo brez strahu, negotovosti in tudi nestrpnosti, ki jih povzroča nevednost; naučijo pa naj se tudi drugačnost spoštovati.
Med pozitivne rešitve, ki so v zakonu, sodi zanesljivo tudi težnja, da bi zagotovili dodatno strokovno pomoč za posameznega otroka, kamorkoli je vključen, zlasti pa, če je vključen v redne programe. V isto kategorijo se uvršča tudi določba o individualni zdravstveni in drugi strokovni obravnavi (v skladu s posebnimi predpisi).
Zakon tudi zamenjuje z usmerjanjem prej uporabljeno kategorizacijo in širi pravice na večji delež populacije otrok, saj je postopek usmeritve potreben tudi v mnogih primerih, ko otrok ostane v naravnem okolju, šola pa se po katerem izmed posebnih programov. Kategorizacija je pomenila označevanje, usmerjanje pa bi naj ta negativen prizvok odstranilo.
Naslednjič pa še nekaj o tem.
Najve~ ~asa nam pri pripravi jedi iz kostanjev vzame lupljenje. Lupimo jih na tri na~ine. Kot prvo lahko lupimo surove, tako da odstranimo rjavo lupino in s strganjem {e rumeno kožico. Ta na~in uporabljamo za debele kostanje in marone, ki jih ne bomo kuhali, ampak bomo uporabili pri pripravi jedi druge toplotne postopke. Drugi na~in je, da kostanje križno zarežemo na izbokli strani ter jih pražimo tako dolgo, da lupina po~i. Ohlajene olupimo. Na ta na~in se kostanji na pol skuhajo in tudi nekoliko osu{ijo. Tretji, najpogostej{i na~in je, da jih vsipamo v vrelo vodo in jih zavremo. Lahko jih do konca skuhamo. Po odmerkih jih od-cedimo in {e vro~e olupimo. Ce se ohladijo in se koža trga, jih {e enkrat prevremo. Najbolj{e je tudi, da jih olupimo dan prej, kot jih uporabimo za pripravo jedi.
Ker kostanji vsebujejo najve~ {kroba, lahko v sladicah v celoti nadomestijo moko, tako da je okus {e polnej{i in zaokrožen oziroma ~im ve~ je v kostanjevi rezini ali torti že v testu kostanjev in ~im manj je moke, tem bolj{o kostanjevo rezino ali torto boste dobili.
Kostanjeve {truklje naredimo tako, da najprej pripravimo kompaktnej{e vle~eno testo iz gladke moke, jajca, malo soli, olja in mla~ne vode. Gnetemo ga tako dolgo, da je voljno in elasti~no. Nato ga premažemo z oljem, pokrijemo s posodo in pustimo, da po~iva vsaj pol ure. Posebej pripravimo nadev: skuhamo po kilograma kostanjev, jih olupimo in enakomerno sesekljamo. Posebej penasto ume{amo 15 dekagramov masla ali margarine, dodamo 10 deka-gramov sladkorja v prahu, vani-lijin sladkor, 4 rumenjake in 2 dcl sladke smetane ter s kuhalni-co prime{amo trd sneg beljakov. Testo razvle~emo kar se da na tanko, ga premažemo s priprav-
KOSTANJEVA TORTA
Biskvit: 8 jajc, 20 dag sladkorja, 22 dag gladke moke, {~epec pecilnega pra-{ka, malo cimeta, 1 vanilijin sladkor.
Rumenjake in polovico sladkorja penasto ume{amo. Iz beljakov in ostalega sladkorja naredimo sneg in ga dodamo rumenjakom. Na koncu dodamo vanilij, moko s pecilnim pra{kom in cimetom. Pe~emo v poma{~-enem peka~u pri 180 - 200 stopinj Celzija.
Krema: 4 dcl mleka, 1 va-nilijin puding, 6 dag sladkorja, 60 dag masla ali margarine, 0,3 dcl ruma, 50 dag pretla~enih kuhanih kostanjev.
V mleku skuhamo puding s sladkorjem in ga ohladimo. Penasto ume{amo maslo, postopoma dodajamo puding, nato kostanje in rum.
Biskvit dvakrat prerežemo in ga navlažimo s sladkano vodo. Premažemo s pripravljeno kremo. Po vrhu testo premažemo in potre-semo s pretla~enimi kostanji, ob straneh pa z naribano ~okolado.
Avtorica: Marija Kozel
ljenim nadevom in po nadevu potresemo sesekljane kostanje. Po njih lahko potresemo še pest sesekljanih mandljev. Dobro zavijemo in razrežemo na 10 do 15 centimetrov dolge kose. Vsak kos posebej zavijemo v dobro pomokano kuhinjsko krpo, na koncu zavežemo in v vodi kuhamo 15 do 20 minut, odvisno od debeline štrukljev. Še vroče damo na krožnik, prelijemo s toplo čokoladno omako in ponudimo. Kostanjeve štruklje lahko potresemo tudi s prepraženimi mandlji ali lešniki. Tako pripravljene ponudimo za samostojno večerjo ali v manjši količini kot sladico.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Krvodajalci
24. september - Brigita Mesarec, Bi-šečki Vrh 6; Petra Domine, Rimska ploščad 17, Ptuj; Darko Vaupotič, Lo-peršica 12; Simon Vaupotič, Hum 41; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Andrej Golob, Dornava 136; Mario Kauret, Kajuho-va 9; Kristijan Mlakar, Tržec 43/b; Anton Zajko, Pobrežje 86/a; Stanislav Šeliga, Stogovci 47; Andrej Vugrinec, Markovci 33/a; Vilko Kramberger, Erjavci 12; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Peter Liber, Drenovec 1; Ivan Rajšp, Rimska pl. 13; Janko Vindiš, Ptujska Gora 3; Branimir Avguštin, Stopno 14/a; Franc Zajc, Sela 34; Stanko Veldin, Ul.5.prekomorske 17, Ptuj; Slavko Matjašič, Zagorci 63/c; Albert Frčec, Dolena 63/b; Miran Ke-kec, Nova vas 43/a; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Emil Kirbiš, Njiverce 29; Franc Trčko, Cirkovce 59/a; Janko Zelenik, Nova vas pri Markovcih; Željko Tarodi, Arbajterjeva 8, Ptuj; Jožica Lovrec, Zlatoličje 36. 26. september: Lilijana Kralj, Pavlov-ski Vrh 29; Martina Mar, Strjanci 36/a; Darko Bogša, Sakušak 30/a; Anton Danko, Potrčeva 40; Maks Plohl, Zagrebška cesta 102, Ptuj; Peter Mar-kotič, Kajuhova 1, Ptuj; Roman Pal, Zg. Hajdina 149; Andrej Rožman, Sovjak 93; Franc Kokot, Tibolci 39; Bojan Ornik, Grajena 58/a; Miran Ornik, Trnovski Vrh 52; Marjan Horvat, Krčevina pri Ptuju 72; Stanislav Arnuš, Orešje 115; Radovan Mesa-rič, Slape 17; Stanko Soršak, Lovrenc na Dr. polju 5; Sandi Roškar, Pobrežje 146/a; Bojan Krajnc, Zg. Hajdina 7/d; Jože Premzl, Starošin-ce 33; Bojan Merc, Soviče 12; Majda Turk, Vintarovci 64; Darko Horvat,
Tržec 11/b; Bojan Stanič, Mihovci 7/a; Borut Petek, Mezgovci ob Pesnici 2; Ivan Mazera, Volkmerjeva 22, Ptuj; Željko Cmrečnjak, Ul.1.maja 6, Ptuj; Miran Pešl, Arbajterjeva 8, Ptuj; Gregor Kovačič, Lešje 13; Branko Šenkiš, Gregorčičev dr. 5, Ptuj; Silva Klinc, Spuhlja 67; Silvo Klajnšek, Lovrenc na Dr. polju 5; Jože Tomanič, Kungota 68; Barbara Šic, Slatina 63; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Jože Kosta-njevec, Draženci 26/a; Dušan Prose-njak, Brstje 17; Aleksander Krajnc, Zg. Hajdina 7/e; Tanja Lamot, Trno-vec 1; Slavko Kirbiš, Apače 45; Jožica Medved, Župečja vas 60/a; Miran Horvat, Ul.25.maja 9, Ptuj; Janko Vo-grinec, Muretinci 37; Marjan Metličar, Zg. Hajdina 82; Emil Munda, Strni-šče 27; Jurček Lamot, Trnovec 1; Miran Krajnc, Koračice 30; Branko Čepič, Prešernova 20, Maribor; Jože Kampl, Zg. Hajdina 104/č; Alenka Kostanjevec, Nova vas 46; Ivan Ku-kovič, Suha veja 7; Marjan Kirbiš, Markovci 13; Branko Spolenak, Mejna c. 2, Ptuj; Vojko Šohar, Zg. Hajdina 137; Matjaž Ribič, CMD 14, Ptuj; Janez Bedenik, Ul.B.Kraigherja 19, Kidričevo; Igor Radaš, Ul.5.prekomorske 15, Ptuj; Branko Ivančič, Hrastovec 73; Zvonko Fa-razin, C.14.divizije 58, Maribor; Vito Plazar, Ul.Šercerjeve brigade, Maribor; Bogomir Brumen, Ciglence 59; Božidar Vasiljevič, Vrablova 20, Maribor; Alkeksander Ciglar, Pušenci 38; Danijel Božič, Beblova 14, Maribor; Ivan Malek, Jiršovci 50; Robert Pš-ajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Branko Matjšič, Stojnci 51; Janez Golob, Ki-car 140/c; Ivan Horvat, Gubčeva 6, Pernica; Franček Veber, Ptujska 2/a, Ormož.
RISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU
^Z^a deževnim li^imo^vc^em
Vsak letni čas je mikaven, najprijetnejsi pa je jesenski, v katerem narava nudi se poslednje sadove letine z največ "vgrajenega" sonca. Zeleno naravo bo v poslednjem zelenem mesecu vinotoku sonce se obsijavalo s toplimi jesenskimi žarki za popotnico k njeni pripravi na zimski počitek.
V	SADNEM VRTU po poslednjih obranih plodovih pospravimo in odstranimo ostanke. Najpomembnejše je, da dosledno poberemo nagnite, poškodovane in na drevesih ovenele in suhe plodove ter jih neškodljivo odstranimo in uničimo. Nagnitih, z monilijo napadenih plodov ne kompostiramo, najbolje je zanje izven nasada izkopati jamo, jih poprašiti z apnenim prahom in zakopati.
Še preden se prične obdobje jesenskih mrazov, opravimo pred-zimsko oskrbo jagodnjaka. Večina sort vrtnih jagod je bila obrana že v poletnih mesecih, z obiranjem mesečnih pa se je sezona tega vabljivega sadeža sklenila konec poletja, poznih sort pa v začetku jeseni. Doslej so rastline po obiranju plodov prehranjevale jagodne grme oziroma njihovo listno rozeto z asimilanti za rast in rodnost v naslednjem letu. V oktobru, ko vloga zelenih listov za razvoj rastline pojenjuje, prično ti odmirati. Liste, ki so se pričeli z dozorevanjem rastline sušiti ali pa so delno okuženi z raznimi rastlinskimi boleznimi, porežemo in odstranimo. Jagodnjak najprej oplevemo in odstranimo plevele, nato odstranomo odvečne pritlike, slamo ali drugo prekrivko, ki smo jo imeli nameščeno pod grmi kot zaščito pred onesnaževanjem plodov, nato pa odrežemo liste za velikost dlani nad koreninskim vratom. Pri rezi starega lista pazimo, da ne poškodujemo mladih listov, ki že odganjajo iz cvetne zasnove. Listje, plevel in druge ostanke sesekljamo in kompostiramo. Če pa so listi okuženi s katero od glivičnih ali bakterijskih jagodnih bolezni, pleveli pa takšni, da že semenijo, maso posušimo in sežgemo.
V	OKRASNEM VRTU skozi vegetacijsko dobo od zgodnje pomladi pa do začetka jeseni morda opažamo in spoznavamo, v katerem obdobju je primanjkovalo cvetja, v oktobru pa, ko so svojo podobo spremenile tudi drevnine z barvitostjo listja, morda tudi tu kaj pogrešamo. Oktobra je še čas, da s posaditvami mnogokaj izpopolnimo in nadomestimo. V začetku meseca lahko sadimo še mnoge od zelnatih okrasnih trajnic, konec meseca pa okrasne drev-nine in grmovnice.
Gladiolam, dalijam, kanam in begonijam 10 cm nad gomolji odrežemo nadzemne dele in jih izkopljemo, ko zemlja ni prevlažna. Pred hrambo v prostoru, ki je zavarovan pred mrzaljo, jih posušimo na zračnem in senčnem prostoru. Po nekaj dneh, ko se osušijo, jim otresemo odvečno prst, odstranimo poškodovane ali z znaki bolezni načete gomolje ter še pred nastopom mraza hranimo v zračnem in hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje in ki ima stalno temperaturo. Korenike dalij in kan hranimo tako, da jih obrnemo na glavo, s čimer preprečimo prezgodnjo kalitev že v hrambi.
V	začetku oktobra je še čas za sajenje mačeh in spominčic, pred pričetkom jesenskega mrazovja pa morajo biti posajene čebulice žafranov, hijacint, narcis, tulipanov in zvončkov, čeprav se tudi tem zgodaj spomladi cvetočim čebulnicam čas za sajenje izteka.
V	ZELENJAVNEM VRTU populimo korenček, zeleno in rdečo peso še pred prvim mrazom. Jesenske slane tem korenovkam, tudi če nekoliko poparijo nadzemne zeli, niso nevarne, poškoduje pa jih zmrzal tal. Korenovke pulimo, ko zemlja ni prevlažna, da se z njih zlahka osiplje. Pranje korenov, namenjenih za zimsko hrambo v svežem stanju, ni priporočljivo, ker se s tem bistveno zmanjša njihova trpežnost in odpornost. Korenčku in pesi odstranimo liste z obtrgavanjem, zeleni pa liste obrežemo živo v koren. Vložimo jih v vlažen pesek ali mivko, pesa pa je lahko hranjena v zabojčkih, če je prostor dovolj vlažen, da ne bo venela, imeti pa mora ohranjen glavni korenov vršiček, sicer se skozi rano izceja sok. Čebulo, šalotko in česen vložimo posušene, očiščene in nepoškodovane v suh in hladen prostor, kjer temperature pozimi lahko padejo tudi pod zmrzišče.
S hojo med gredicami v vsakršnih vremenskih razmerah smo med letom obremenjevali vrtna tla, vrtne potke pa so na nekaterih delih vrta postale tako steptane, da so za vodo nepropustne in ne-odcedne. Tla, na katerih se bo večji del zime zadrževala voda, postanejo zakisana, nepropustna in nerodna. Ob jesenskem deževju iz opaženih mlak z odvodnjavanjem, pa četudi so take stoječe vode komaj zaznavne, preprečimo poškodbo vrtnih tal za vrtnarjenje.
Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenike, 18. oktobra, zaradi lista od 18. do 21. oktobra ter zaradi cveta in zelišča, katerih cvet uporabljamo, 16. in 17. oktobra.
Miran Glu{i~, ing. agr.
mmr:
Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADIOTEDNIK, d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tei.: 0ž/74»34-10,
ňreiralrilIčSrSaKíěaň^^	--
-----


AVTO-MOTO
OBISKALI SMO / INTERMOT 2002
Od skuterjev do športnikov
Tretji mednarodni salon motociklov in skuterjev Intermot 2002 je obiskovalcem postregel z mnogimi zanimivimi novostmi. Na približno 120.000 kvadratnih metrih razstavnih površin je več kot 1000 proizvajalcev, med njimi so bili vsi, ki kaj pomenijo, pa najsi bodo izdelovalci motociklov ali skuterjev, izdelovalci dodatne opreme ali tunerji, prikazalo svojo ponudbo. Na salonu so se predstavili tudi trije slovenski proizvajalci, koprski Tomos, kranjsko podjetje Sava Tires in svetovno priznani izdelovalec zmogljivih izpušnih sistemov za motocikle Igor Akrapovič, čigar razstavni prostor je krasila posebna konstrukcija, ki je prikazala detajle njegove tehnološko zelo dovršene ponudbe.
Aprilia
Pri Aprilii so prikazali tri novosti. Obe različici športnika tu-ono, limited edition serijo ter nekoliko cenejšo civilno razli-~ico. Na ogled je bila tudi pa-
Aprilia Scarabeo 500
leta obstoječih motociklov ter skice streetfighterja mano, ki ga najverjetneje lahko pričakujemo za sezono 2004. Med sku-terji je največ pozornosti požel novi scarabeo 500 in atlantic s 125 in 250-kubičnim motorjem.
Benelli
Tornado je ob omejeni seriji dobil dvosedno različico bipos-to, ki pa je opremljena z manj ekskluzivnimi komponentami.
BMW
Lokalni matador BMW je poglede vabil s križarko po ameriškem okusu R 1200 CL ter {portno-potovalnim K1200 GT. Posebej zavzeto so spremljali mnenja obiskovalcev o koncep-tni študiji "streetfighter" različice R 1150 R. Na ogled so postavili tudi R 850 R in R 1100 S Boxer Cup Replica.
Ducati
Ducati je prikazal najštevilnejše novosti. Moč je bilo videti superšportnika 999S biposto, 749 testasretto, ST4S z ABS, monstra 800 in 1000 ter serijsko različico multistrada DS 1000.
Harley-Davidson
Harley-Davidson se je predstavil skupaj z Buellom. Na skupnem razstavnem prostoru je izstopal Buell XB9 S lightning, medtem ko je Harley predstavil omejene serije modelov v čast stoletnice znamke.
Honda
Kot odgovor na nove 600-kubične športnike so Japonci predstavili dirkalno CBR 600 RR, ki nekaj komponent deli z Rossijevo RC211V. Prenovljen enduro varadero ima sedaj nov
Atraktivna predelava BMW-jevega cruiserja
Postanite novi naročnik Tednika
vaše štajerske kronike in izkoristite
priložnost:
0
>(J
Û.
N
NAROČI LNICA:
Naročam časopis Tednik do pisnega preklica, irl čemej^bom^rve štiri številke prejemal(a) bréžpiácno. NaroîUmq^bom poravnaval(a) v trimesečnih obrokih.
I/)
NOV NAROČNIK:
Ime in priimek: Naslov: Pošta: _
DS:
,Tel.:
Datum naročila in podpis:
i
Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6, 2250 PTUJ.
Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 120 dnevi.
Hondin Varedero 1000 za leto 2003
okvir, elektronski vbrizg, vzmetenje, dual-CBS zavore ter večjo vetrno zaščito. Cruiser VTX je dobil 1300-kubični motor, veliki skuter silverwing pa ABS. Kot poslastica in prava paša za oči se je na razstavnem prostoru bahal lanski dvotaktni in letošnji šti-ritaktni dirkalnik z vsem znano številko 46.
Kawasaki
V tradicionalni zeleni barvi so predstavili novi {estici ZX-6R in ZX-6RR, ki z dovršenim in agresivnim videzom očarata na prvi pogled. Model ZX-6R, ki ga poganja 636-kubični motor, je bolj športno orientiran od predhodnega 636, medtem ko je RR namenjen tekmovanju v razredu supersport in ga odlikuje 600-kubični motor ter obilica dirkalnih delov. Goli "streetfighter" Z1000 je opremljen z agregatom ninje 9 in obeta vrhunske užitke. Cruiser VN je dobil 1,6-litrski vodno hlajen dvovaljni motor. V sodelovanju s Suzukijem je nastala 400-kubična kopija maksi sku-terja burgman z imenom epsilon 400, pomlajena sta tudi KX125 in 250. Na posebnem podestu se je bohotil štiritaktni ZX-RR s katerim bodo drugo leto nastopili v prvenstvu MotoGP.
KTM
Avstrijci so predstavili 1000-kubični dvovaljni LC8 950 adventure ter novi duke 950. Obiskovalci so lahko videli tudi rally LC8 adventure, s katerim je Meoni kraljeval na dirki Paris - Dakar. Novost je tudi tekmovalni kros motoci-kel 250 SX.
MV Agusta
Model F4 ago je predstavil sam Giacomo Agostini, a kljub temu se še ne ve, kdaj se bodo izkopali iz hude finančne krize.
MV Agusta Brutale S
MZ
Že od prej znani MZ 1000S je naposled dočakal tržni krst. Njegov motor ima 998 kubikov gibne prostornine in premore 84 kW(115KM) največje moči.
Kymco
Pri tajskem Kymcu sta v ospredju bila novinca people 250 in yup 250. Maksi skuter classic 250 v mnogih pogledih posnema filozofijo vespe in ponuja veliko opreme. Poganja ga 251-kubični enovaljni štiritaktni motor z močjo 14,5 kW (20KM).
Atraktivna stojnica proizvajalca nadomestnih delov in dodatne opreme
Skuterski velikan tudi to pot ni razočaral zveste publike in je predstavil zanimive novosti. Ob maksi skuterju X9 500 bo na voljo tudi novi velikokolesni sku-ter beverly 500 in 200-kubična različica X 9 200.
Peugeot
Francozi so svojo paleto sku-terjev obogatil z modelom elystar, ki bo nadomestil elysea, in presenetili z jet force 125, ki je opremljen s kompresorjem in razvije 20 KM največje moči.
Prisilno polnjen Peugeotov 50ccm skuter
Vprašanje je, kdaj bo novost našla pot do serijske proizvodnje. Elystar je v kombinaciji s 125-in 150-kubičnim motorjem dobil elektronski sistem za vbrizg goriva, na ogled pa je bila tudi različica s streho, po vzoru na BMW C1.
Moto Guzzi
je tudi zaplaval v bolj športne vode in predstavil tri novosti: prototipa MGS/01 s polokle-pom in golega griso, vendar o podrobnostih ali začetku izdelave še ni nič znano, ve se le, da naj bi MGS-ov dvovaljnik "pridelal" 102 KM. Sedanjo nevado 750 bo po vsej verjetnosti nadomestil klasični 750-kubični motor.
Suzuki
Japonci so enega izmed najbolje prodajanih modelov, gre za SV 650, opremili z elektronskim vbrizgom goriva ter mu dodali še večjo različico SV 1000, ki bo nedvomno nadaljevala prodajne uspehe. Športnik GSX -1000 R je dobil elektroniko in nove zavore ter prednji del, ki pa je na las podoben hayabusi.
Piaggio
Triumph
Britanci so ob prenovljenem obstoječem programu predstavili model razreda naked z imenom speed four, ki oblikovno izhaja iz speed triple in ga poganja štirivaljnik iz modela TT600. Klasični cestni motocikel je spe-edmaster na osnovi bonnevilla. Glede na bonevilla ima novinec podaljšano medosno razdaljo, nižji sedež in bolj pokončno nameščene prednje vilice.
Tomos
Tomos, edini slovenski izdelovalec motoriziranih dvokoles, v prihajajoči sezoni stavi na novinca revival two seat ter street-mate 50. Priljubljeno serijo kros
Tomos Flekser
mopedov za otroke so prenovili in razširili ter poimenovali To-mos MC, na voljo pa bo v različicah z 10- ali s 15-palčnimi kolesi. Poganja ga enak motor kot revival.
Yamaha
Letos je glavna zvezda Yamahe YZF-R6, ki je s številnimi novostmi in dodobra spremenjenim videzom bila tudi eden izmed najbolj občudova-nih motociklov na letošnjem salonu. Dobil je elektronski vbrizg goriva, izpušni katalizator in sistem za sekundarno izgorevanje izpušbih plinov, motor pa ima zdaj moč 90,5 kW (123 KM). Potovalna FJR 1300 ima sedaj še zavorni sistem ABS.
Mihael Toš
Piaggio Beverly 500
ZZA KRATEK CAS
OTOŽNOST, POTRTOST
NOVI SVET
ZAKONIK
IRIDIJ
SANJE, SNOVI
oblika diktature
NAŠA DISCO-TEKA
KRAŠKA PUNOTA
RIMSKA 101
PERZIJA
AKADEMSKI
PLESNI ORKESTER
REFERIRANJE
UM, RAZUM
IDOL
PIONIRSKI LIST
ALFI NIPiC
PRIPRAV-UENOST
KEKČEVA PRIJATEUlCA
MANGAN
EGIPČANSKI VLADAR
IZ
BESEDE MOLI
60 MINUT
VELIKA DOMAČA PTICA
POSTAVEN FANT
NADA
NAS KOŠARKAR (NIK)
PUUČNA BOLEZEN
HLAPUlVA SNOV
LADO TROHA
MORALA, ETIKA
SIRSKI OBRAMBNI MINISTER (MUSTAFA)
5. IN 3. VOKAL
ENOTA ZADELO
IVAN MINATTI
IRENA STRUNA
LETOVIŠČE PRI OPATIJI
MARIBORSKA GALERIJA
Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: spora, oltar, Maida, Ravno, Partenij, FV, prestol, kirasir, UT, radiolog, čebelarka, stadij, Oak, copatar, TZ, oleander, linija, Erne, Edina, kat, JO, ona, Taro, Ivka, Renis, pasati, lojar, koline, Sutter, avant, Špital. Ugankarski slovarček: AMALTEJA = Zevsova rednica, grška nimfa, ANTIC = slovenski fotograf (Igor, 1952), BEST = angleška filmska igralka (Edna, 1900-1974), FTIZA = pljučna jetika, sušica, TBC, IVANOVIC = slovenski klšarkar (NIk, 1984), NUS = um, razum; človekov misleči duh, SILIKOZA = prašnata pljuča, pljuča s kremenčevim prahom, TIKI = maorski bog neba, TLAS = nekdanji sirski obrambni minister (Mustafa).
[GOVORI SE...
A.. DA je jutranji radijski voditelj takoj po jutranji kavici ob poročanju o številu prometnih nesreč vehementno zatrdil, da so se vse končale varno. Radio že ve!
... DA se ne boste čudili, zakaj so mnogi ljudje postali nenadoma tako prijazni. Začenja se volilna kampanja.
... DA nekateri svoje kandidature ponavljajo na vsakih volitvah. Morda jih bodo volivci nekoč celo vzljubili in z izvolitvijo nagradili njihovo politično ambicijo.
... DA je sedaj že znano, da naj bi ptujsko super jajce
pomagala znesti super kura z druge strani ulice.
... DA so ob visokih turističnih načrtih Ptuja pred njegovo konkurenco vztrepetala vsa turistična mesta Slovenije in srednje Evrope.
... DA žival, ki že danes iz-lega super jajca, rada zakoplje glavo v pesek.
... DA zagnanim snovalcem turističnih idej predlagamo še prebuditev Trnuljčice v Ravnem polju.
VIDI SE...
... DA se je štirinožni kosmatinec po ovohu vsebine steklenice z renčanjem izrazil približno tako kot minister za zdravje: Pretirano pitje alkohola je (tudi pasjemu) zdravju škodljivo.
Aforizmi
by Fredi
Srce se da presaditi, srčnosti
ne.
***
Država se iz državljanov norčuje tako dolgo, da
ponorijo.
***
Nekaterim moškim je aids pognal takšen strah v kosti, da si žensk ne upajo slačiti
več niti s pogledi.
***
Vse več monotonije političnih
obljub je v stereo tehniki.
***
Šikaniranje ni prav nič šik.
***
V bistroju si ne zbistriš uma.
***
Za nekatere napoči najbolj idealen trenutek takrat, ko
poči.
***
Bolj ko pijem, bolj mi maček
prede.
***
Iz nabritih se ne da norcev na suho briti.
LUJZEK
Dober den vsoki den!
Z^aj pa tak na hitro. Nega cajta, saj me delo za rokove in hlo~nice cuka. Jesen je pa~ tok{ni cajt, ke ~lovik ne ve, ge se te glova drži. Idi v gorico, idi v pivnico, idi na njivo, idi v {talo ... Človik bi moga meti {tiri roke in dvo pora nog, da bi delo boj hitro {lo od rok. Vete, mija z Mico si niti traktora nemrema privo{iti. Prvi~ zato, ker je v mo{ji premalo
penezov, drugi~ pa zato, ker je ves najin mali grunti~ na breg poslujeni in tak nareti, ke se lehko grema samo motiko-logijo, lopatologijo, srpologijo in druge ro~ne spretnosti. Saj je h~er Jula, ki je {e fort naprej na deli v Nem~iji, rekla, da bi nama kupila nek{ni stroj~ek, ki tudi po bregi leze, pa jaz na stora leta ne bi rad nek{ni ma{inist grota in v {ole hoda za vozniške nauke.
Pozoba sen vam povedati, da sma z Mico že mela pozno trgotev grozdja - ob petih popudne. Mo{t v kleti tak vre, ke moren kvasovke s hamrom po glovi tu~ti, da ne bi bile preve~ divje. Grozdje so napale nek{ne ~udne gnilobe, v jagodah se ~rvi redijo in {e drugi betegi so se razpasli na mlodem in storem trsji.
Mladost in starost sta si tudi pri lideh ~ista v bližini. Ste že ~uli, kak se starej{a ženska pomladi? Tak ke mlo-dega mo{kega na sebe vzeme. Na storega deda pa itak vse gre, samo mloda ženska ne. To sen vam tak malo za popestritev napisa, da se ne bi preve~ resno držali, da se ne bi jokali, pa~ pa smejali. Pro-vijo, ke je smeh prova medicina za vse tegobe in nadloge, za vse betege in dugo živleje. Saj vena vete, kok{ni je recept za dugo živleje. Vmreti ne sme{ prehitro, te pa dugo živi{!
Pa smo na kunci. Mica me že po zove in mi grozi, da bo me med rogle tresnola, ~e se nemo že skoro sprava koruz-nice žet na njivo. Te pa sre~no in ne za ve~no.
Vas podavlja LUJZEK
OVEN 21. 3 do 20. 4.
Od sreče ne boste skakali do stropa, ker se vam bo vse zdelo preveč nesmiselno, da bi bilo res in da bi temu nasedli. Zaradi tega boste deležni marsikaterega grdega pogleda. A to je pač cena svobode.
BIK 21. 4. do 20. 5.
Vaš najdražji vas bo prepričeval, da si ne delajte skrbi. V začetku boste zamahovali z roko, pozneje pa boste le sprevideli, da dela na tem, da bo za vas vse skupaj uspešno in pomirjujoče.
DVOJČKA 21. 5. do 20. 6.
Od silnega presenečenja še vedno niste prišli k sebi. Spomin na ta čudoviti dogodek in večer vas bo grel še nekaj dni, potem pa bo na žalost treba naprej. A s srečo v mislih se vse zdi veliko lažje.
RAK 21. 6. do 22. 7.
Partner bo izrazil željo, da se nekam popeljeta. Na začetku ne boste imeli nobene ideje, potem pa se boste spomnili nečesa nenavadnega. Videli boste, da se da vse urediti, le potruditi se je potrebno.
LEV 23. 7. do 23. 8.
Zelo sumljivo se vam bo zdelo, da oseba iz vaše bližine ne bo hotela govoriti. Le kako lahko potem pričakuje, da ji boste pomagali? Če boste hoteli kaj doseči, boste morali bolj sitnariti.
DEVICA 24. 8. do 23. 9.
Nekdo v vaši bližini nekatere stvari očitno razume na precej čuden način. Lepo je sicer, da ima kdo drugačno mnenje kot večina, samo da eksotika trenutno ni na mestu. Predlagajte mu, da se prilagodi.
TEHTNICA 24. 9. do 23. 10.
Ta teden bo zelo naporen, zato vam bo počitek ob koncu tedna zelo prav prišel. Na žalost ne bo tako, kot ste si zamislili, ker se bo zopet nekaj zgodilo. Zopet boste hiteli in pozabili, da ste vse bolj izčrpani.
ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11.
V tem trenutku imate preveč načrtov in drugi vam kar ne bodo mogli slediti, saj vas bo pri tem priganjal čas. Ne bi bilo slabo, ko bi se malo umirili, sicer se lahko zgodi, da vas bodo imeli za napihnjenca.
STRELEC 23. 11. do 21. 12.
Vedite, da bo na koncu vse v redu. Več kot dobro ste zastavili v poslu, zato ni razloga, da bi lahko šlo karkoli hujšega narobe. V resnici vas ne obhajajo zle slutnje, trepetate bolj iz navade.
KOZOROG 22. 12. do 20. 1.
Zelo ste čustveni in radi uživate, zato si za romantične urice priskrbite nežno in romantično bitje, rojeno vznamenju raka. Resnično vam bo znala popestriti ne samo dan, ampak tudi tedne.
VODNAR 21. 1. do 19. 2.
Ljubezen, ki jo dajete, je pomembnejša od tiste, ki jo prejemate, zaradi tega se boste dobro počutili in imeli možnost za navezavo novih stikov. Ne čakajte na mestu, ker nič ne bo prišlo samo od sebe.
RIBI 20. 2. do 20 3.
Pojdite na zrak in si privoščite dobro hrano in pijačo. Trenutno je to najboljše zdravilo za ranjeno srce in dušo, ne pa samopomilo-vanje, kar trenutno delate vi.
Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si.
ODRASLIM PREPOVEDANO
Uvodna informacija bo razveselila koncertne navdušence: 31. oktobra boste lahko žurirali v Zagrebu na koncertu skupine THE CRANBERRIES. Irska skupina bo nastopila v dvorani Doma športov in bo predstavila največje hite, ki so zbrani tudi na njihovi novi kompilacijski zgoščenki Stars.
***
Ameriška diva MADONNA je trenutno v studiu in snema nove pesmi, ki naj bi v formatu albuma predvidoma iz{le spomladi 2003. Za novi film o super junaku James Bondu je pevka pripravila novo šokantno plesno pesem DIE ANOTHER DAY (****), pod katero se je kot producent podpisal Mirways.
***
SASH! je to poletje brcnil v prazno s komadom Gambareth, ki je bil velika senca uspe{nic, kot so Encore Une Fois, Ecuador, Stay, La Primavera, Mysterious Times... Nem{ki studijski frajer idejno ostaja pri nabijajo~ih house ritmih v komadu RUN (***), ki ga je s svojim minimalnim petjem dopolnil
Boy George, sicer glavni pevec skupine Culture Club.
***
Britanska zasedba JAKATTA je bila v sredi{~u pozornosti v za~etku lanskega leta s hitom American Dream. Trio je k sodelovanju povabil pevca SEALA (ta je svojo kariero za~el pri skupini Adamski, ki beleži mega hit Killer), ki se je kot solist najbolj izkazal v pesmi Kiss From A Rose. Skupaj so posneli komad MY VISION (****), ki združuje Sealov zavajajo~ vokal in
osvežilne ter temperamentne komercialne house ritme.
***
Neil Tennant in Chris Lowe sestavljata skupino PET SHOP BOYS, ki se ni preve~ izkazala z zadnjo zgo{~enko Release. Po manj{ih hitih Home and Dry in I Get Along fanta promovirata akusti~no kitarsko elektro pop odo mestu LONDON (***).
***
Britanska skupina BLUE je pri{la v glasbeni svet s skladbo All Rise, ki so ji sledile skladbe: Too Close, If you Come Back in Best in me. Kvartet je tudi v novi popevki ONE LOVE (***) ostal pri finem sentimentalno obarvanem popu.
***
Irski pojoči fantje WESTLIFE so pri{li prvi~ na vrh britanske lestvice s skladbo Swear it Again, medtem ko jim je to letos uspelo že deseti~ s skladbo World Of Our Own. Kvintet na silo prepeva čudovito limonadasto pop balado UNBREAKABLE (****).
***
PHIL COLLINS dela dve ločeni glasbeni karieri in sicer kot solist ter kot pevec zasedbe Genesis. Legendarni glasbenik nas boža s skladbo CANT STOP LOVING YOU (****), ki je povsem pomirjajoča in emocionalna popi rock balada.
***
Wel{ki glasbenik DAVID GRAY je zaslovel z magičnim albumom White Ladder (sam ga {e zmeraj poslu{am vsaj enkrat na teden), najbolj{e glasbene doze na njem pa so Babylon, Please Forgive Me, This Years Love, Sail Away in Say Hello Wave Godbye. Poet vam bo gotovo zlezel pod kožo z zahtevno skladbo DEAD IN THE WATER (****), ki napoveduje že njegov
peti studijski album A New Day At Midnight.
***
RICHARD ASHCROFT je glasbeno pot začel pri skupini The Verve, medtem ko je kot solist najbolj blestel s skladbo A Song for The Lovers. Akustična kitara in prodoren vokal sta zagotovilo za uspeh v standardni indie rock pesmi CHECK THE MEANING (***).
Na rockerski sceni zmagujejo naslednje novosti: Shut Your Mouth - GARBAGE, Someday -STROKES, Prayer - DISTRURBED, Strange and Beutiful - AQUALUNG, Grace - SUPERGRASS, Nuclear - RYAN ADAMS, Postivity - SUEDE, Miami - COUNTING CROWS, Big Machine - GOO GOO DOLLS, Come Back Around - FEEDER, You Were Right - BADLY DRAWN BOY, All my life - FOO FIGHTERS, Time And Time Again - PAPA ROACH, No One Knows - QUEEN OF THE STONE AGE in The Night Inside Me -JACKSON BROWN.
Ameri{ko skupino NIRVANA so sestavljali Kurt Cobain, Chris Novoselic in Dave Grohl. Po smrti karizmatičnega gospoda Cobaina so se mrzlično iskali {e kak{ni neobjavljeni posnetki te grunge skupine. Njihova nova, {e neobjavljena omejena pesem YOU KNOW YOU'RE RIGHT (***) ni optimalne studijske kakovosti, pa vendar je dobra najava za njihov kompilacijski Greatest Hits album.
David Breznik

rm,

B/feetchup bongj -lAb 'Me is High - ATOMis kijT^NV N Just Like a Pili -4:^Dund Hound - BUGABABES "learfin' Dut my Closet -eminein
iplicated-AVHlLLAVlNGE^ ta Alive - CELINE DIDN Don't Stop - ROLLING STDNEB ' Goes on-LEANN HIME5 Love with you - ND ANGELS
Vsaki? s>o\?o\:o m<ed 21. in
NOVA ZVEZDA NA SLOVENSKI GLASBENI SCENI
Bepop ostaja
Skupina Bepop je nova zvezda na slovenski glasbeni sceni. Nastala je letos spomladi, člane pa je na avdicijah "Pop-stars" izbrala štiričlanska žirija. Na avdicije se je prijavilo veliko mladostnikov, a izbranih je bilo le pet. Člani skupine so tako postali Alenka, Ana, Nejc, Simon in Tinkara.
Svoj prvi album so izdali 16. septembra, žal pa je le nekaj dni po izidu le-tega Nejc umrl v prometni nesreči. Člane skupine in njihove oboževalce je Nejčeva smrt zelo pretresla. Vsi so se začeli spraševati, kaj se bo s skupino dogajalo v prihodnje. Oboževalci so članom skupine pošiljali ogromno pisem in jih bodrili, naj nadaljujejo začrtano pot. Pred nekaj dnevi pa je v javnost prišla razveseljujoča no-
vica, da skupina Bepop ostaja, saj želijo njeni člani na tak način ohranjati spomin na Nejca.
Avdicije "Popstars" so potekale po vsej Sloveniji, udeležili pa so se jih lahko vsi, ki so bili stari vsaj osemnajst let. Vsak je moral pred žirijo zapeti neko pesem, ta pa se je odločila, ali so njegove pevske sposobnosti dovolj dobre ali ne. Izbranci so bili povabljeni v naslednji krog, kjer pa se je pričelo resnejše
delo. Učili so se plesati, peti, s psihološkimi vajami so preizkušali njihovo zaupljivost in podobno. V vsakem krogu so jih nekaj izločili, vaje, ki so jih preostali delali, pa so bile zmeraj zahtevnejše. Oddaja je pred male ekrane prikovala veliko ljudi najrazličnejših starosti. Vsak je imel verjetno svoje favorite, za katere je navijal, z njimi jokal ali se veselil. Oddaja je bila iz tedna v teden bolj napeta, kandidatov je bilo zmeraj manj, med njimi se je razvijalo prijateljstvo, pa tudi gledalcem so prirasli k srcu. Po težkih preizkušnjah so člani skupine, ki se je poimenovala Bepop, postali Alenka, Ana, Nejc, Simon in Tinkara.
Skupina je takoj pričela delati in kmalu smo lahko poslušali njihovo prvo pesem z naslovom Moje sonce, ki se je poslušalcem takoj priljubila in postala hit letošnjega poletja. Zanjo so na otoku Krku posneli tudi vide-ospot. Med poletjem so posneli še več pesmi in septembra izdali svoj prvi album z naslovom Bodi zvezda, na katerem je deset pesmi. Prvič so album predstavili s pesmijo Odpelji me na izboru za Miss Slovenije. Le nekaj dni kasneje pa je v prometni nesreči Nejc izgubil življenje.
AŠ
Nezvesta (Unfaithful)
Režija: Adrian Lyne Producent: G. Mac Brown, Adrian Lyne
Scenarij: Claude Chabrol, Alvin Sargent, William Broyles Jr.
Igrajo: Richard Gere, Diane Lane, Olivier Martinez, Chad Lowe, Margaret Colin, Erik Per Sullivan, George F. Miller
Nezvesta je vizualno udeja-njenje skritih fantazij marsikaterega in verjetno prav to daje filmu privlačnost. Z izjemo krvavega zapleta na koncu, seveda. Skozi zgodbo se prepletajo strasti, laži in nagoni na eni strani in vkleščenost v tradicionalne stereotipe na drugi.
Idilična družina, kjer Edward (Richard Gere) in Connie (Diane Lane) Summer predstavljata uresničitev ameriških sanj, prične pokati po šivih, ko Connie spozna neznanca Paula (Olivier Martinez), ki jo zasvoji s skrivnostnostjo, spontanostjo in šarmom. Njen mož počasi prične razkrivati laži in končno pride do bolečega spoznanja, da ga žena vara. Odloči se ukrepati in to na najbolj srhljiv način.
Sama tema je v sodobnem času že stari znanec. Nezvestoba je danes nekaj sprejemljivega, pa vendar je režiser Adrian Lyne uspel ujeti v filmski objektiv majhne podrobnosti, govorico telesa, ki se ob prikrivanju pravih čustev in občutku kriv-
de spremeni le za odtenek, a toliko bolj opazno. In prav psihološka podlaga je tisto, čemur gledalec podleže. Intenzivnost čustev, ki so tik na tem, da izbruhnejo na plano, nevarnosti, ki ob prevari ogrozijo na videz srečno zvezo, in upiranje sili, proti kateri nimaš moči, so rdeča nit filma, ki je poleg vsega še začinjen z izvrstno igralsko zasedbo.
Richard Gere se tokrat izjemoma ne kaže v vlogi šarmerja in v prav nobenem pogledu ni očarljiv — to prevzame Olivier Martinez kot Paul, ki, zanimi-
vo, spominja na vloge, ki jih je Gere igral pred dvajsetimi leti. Paul je nepreračunljiv, gre naprej s tokom in se prepušča igri kot otrok. Diane Lane pa se tokrat lahko pohvali s tem, da ji je uspelo v eni podobi združiti pravo mero seksapila in prikupnosti. V končnem stadiju je, ob tragičnem razpletu dogodkov, gledalec na njeni strani in varanje izgubi priokus 'nezaslišanega' in 'grdega'. Edward, ki se odloči za politiko 'zob za zob' (pri čemer malce prestopi mejo zdrave pameti), pa izpade vse drugo kot zaščitniški mož.
Film Nezvesta je osnovan na dejstvu, da se v vsakem človeku skriva celo morje lastnosti, želja in strasti, ki se jih zavemo šele takrat, ko smo v neki situaciji. Izvirnik La Femme Infidele je nastal že daljnega leta 1968, v njem pa je avtor Claude Chabrol očitno izhajal iz psihološke podlage, da sta v človeških možganih center za agresijo in center za seksualnost nevarno blizu. Posledice so lahko uničujoče — kar je odlično prikazano tudi v ameriški izvedbi Unfaithful.
Verjetno med žensko populacijo ni malo takih, ki bi zamenjale s Connie, seveda do trenutka, ko se film prevesi v triler. Pa vendar na koncu ostane vprašanje: ali je vredno? Ali se splača brezglavo prepustiti trenutkom neskončne svobode, ko lahko sprostimo potlačene težnje, in potem živeti naprej s slabo vestjo? To je tema za poglobljen razmislek in vsebuje vprašanja, na katera (mogoče) lahko odgovori kak naštudiran strokovnjak s področja človeške psihe. Dejstvo pa ostaja eno: pod kožo smo vsi krvavi, in dokler te usoda ne vrže na preizkušnjo, niti sam ne veš, kdo si in česa si sposoben.
Film je gotovo vreden ogleda in bo tistim, ki so vsaj malo nagnjeni k razmišljanju in brskanju po človeku kot nikoli popolnoma raziskanem področju, dal misliti.
Darja Pristovnik
■^■no
nagradno vprašanje
Kdo je glavni igralec v filmu Nezvesta?
Odgovor:_
Ime reševalca: Naslov:_
Izžrebanec bo prejel dve vstopnici za predstavo v ptujskem kinu (vstopnici ga čakata v kinu za predstavo v petek ob 20. uri). Nagrajenka prejšnjega tedna je Eva Kamenšek, Dražene! 49/a, 2251 Ruj Odgovore pošljite do ponedeljka. 14. oktobra, na naslov: Radio-Tednik Ptuj. Raičeva 6. 2250 (za Info).
»Mami, ali angeli res letijo?«
"Ja, otrok moj."
"Ampak, naša Rozi ne zna leteti!"
"Ne, Rozi je naša gospodinjska pomočnica in ne zna leteti!^
"Ampak očka ji vedno reče, da je njegov angelček!'
"Potem bo pa letela!^ ***
Mujo se je priložnostno zaposlil p^ cestnem podjetju. Zaposlijo ga za ozna~evanje parkirnih boksov na novem parkiri{~u. Prvi dan ozna~i bokse v dolžini 100 m, drugi dan 75 m, tretji dan pa samo še 50 m.
"Zakaj pa vam pojenja delovna vnema?' ga vpraša delovodja.
"Saj vidite, kje stoji vedro za barvo! Vsak dan je bolj oddaljeno!' ***
Debeluh na dvoriš~u stolpnice brez dvigala vpraša de~ka:
"Ali morda veš, kje stanujejo Zi-bajevi?"
"Ja, v dvanajstem nadstropju, ampak domofoni ne delajo!'
Možakar se je prekrižal in pri~el križev pot. Ko je končno prisopihal v dvanajsto nadstropje, je pozvonil, toda nih~e ni odprl vrat. Ko se je možakar spustil navzdol na dvori-š~e, je de~ek vprašal:
"Ali ste šli zvonit? Veste, ni jih
doma, ker so na dopustu."
***
'Dedek, ali imajo tile mali prašički težko delo?' je Mihec vprašal dedka na kmetiji, ko je videl svinjo in prašičke, ki so sesali mleko.
"Zakaj pa tako vprašanje? Saj nič ne delajo!'
"Kako da ne? Svinjo napihujejo!' ***
Osno-vnošolec se sam pelje z vlakom in v kupeju sedi v družbi s starejšim gospodom. Vsakih deset minut ga vpraša:
"Ali smo že v Celju?'
Gospod mu nekaj časa odgovarja, da ne, nato pa se naveliča vedno istih odgovorov in ga vpraša:
"Se pelješ v Celje?'
"Ne, peljem se v Maribor, samo mamica mi je naročila, naj malico
pojem, ko se pripeljem do Celja." ***
"Narava vedno poskrbi za to, da lahko kakorkoli služi človeku" je rekel profesor biologije. 'Ali mi lahko kdo po^e kakšen primer?'
Javil se je Matjaž: 'Narava je ustvarila človeku ušesa na takem mestu, da ljudje lahko nosijo očala-
Deklice so se na igrišču pred blokom pogovarjale, kaj bi si želele postati, ko bodo odrasle:
'"'Jaz želim biti manekenka!'
"Jaz bom koreografinja!'
"Jaz sem se pa odločila, da bom direktorica!'
'Jaz hočem biti pa medvedka!' se je oglasila Zorica.
"Medvedka?' so se čudile prijateljice.
'Ja, medvedka. Celo leto bi imela kožuh, vso zimo bi spala in še za vitko linijo mi ne bi bilo potrebno skrbeti."
KINO PTUJ
Ta teden:
-	ob ob 18. uri: Vrnitev Petra Pana
-	ob 20. uri: Ali G Indahouse Prihodnji teden:
-	ob 18. uri: Scooby Doo
-	ob 20. uri: Nezvesta
***
UDAREC
Boksar in nogometaš se pog^-varjata in boksar pravi:
»Samo eno vrst udarca pogrešam v boksu, vi nogometaši ga pa imate.« »Katerega?« »Kazenski udarec!«
črnobelo in barvli^ fotokopiranje il
LASERSKO PRINTANJE DO A3 COLOR
SEMINARSKIH, DIPLOMSKIH I^OG IN OSTALIH TISKOVIN
Vladimir Sifar s.p.	(T Info Tel.: 02) 78 78 766
Urednik športnih strani: Jože Mohorič, E-mail: sport@radio-tednik.si
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 11. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Rudar Velenje 1:0 (1:0), Primorje - Vega Olimpija 1:3 (0:0), ERA Šmartno - Sport Line Koper 1:1 (1:0), Mura - CMC Publikum 1:2 (0:2), Ljubljana -Gorica 0:2 (0:1), Korotan - Dravograd 2:1 (0:0)
1. VEGA OLIMPIJA	11	7	3	1	18:6	24
2. SPORT LINE KOPER	11	7	3	1	16:10	24
3. CMC PUBLIKUM	11	4	5	2	20:15	17
4. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO	11	4	5	2	11:7	17
5. DRAVOGRAD	11	4	3	4	12:11	15
6. ERA ŠMARTNO	11	3	6	2	12:15	15
7. GORICA	11	3	5	3	13:15	14
8. RUDAR VELENJE	11	3	3	5	12:12	12
9. PRIMORJE	11	3	2	6	14:21	11
10. RELAX KOROTAN	11	2	4	5	7:14	10
11. LJUBLJANA	11	2	3	6	10:18	9
12. MURA	11	2	2	7	12:13	8
2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Rezultati 9. kroga: Drava Asfalti - Križevci 1:0 (1:0), Goriška Brda - Aluminij 0:3 (0:2), Livar - Jadran 2:1 (0:0), Domžale - Bela Krajina 2:2 (0:1), Izola - Zagorje 3:2 (1:1), Dravinja - Železni~ar
Radio City 2:0 (0:0), Nafta ■	■ Triglav 3:0 (0:0), Krško Posavje -					GPG
Grosuplje 0:0						
1. DOMŽALE	9	6	3	0	24:13	21
2. GPG GROSUPLJE	9	6	2	1	21:6	20
3. ALUMINIJ	9	5	3	1	17:9	18
4. DRAVA ASFALTI	9	4	3	2	18:11	15
5. JADRAN	9	4	2	3	14:10	14
6. IZOLA	9	4	2	3	16:14	14
7. DRAVINJA	9	4	1	4	13:15	13
8. LIVAR	9	3	3	3	7:8	12
9. GORIŠKA BRDA	9	3	2	4	11:13	11
10. KRŠKO POSAVJE	9	2	5	2	11:14	11
11. KRIŽEVCI	9	3	1	5	18:15	10
12. NAFTA	9	3	1	5	12:17	10
13. ZAGORJE	9	2	3	4	16:18	9
14. TRIGLAV KRANJ	9	2	2	5	9:16	8
15. BELA KRAJINA	9	1	4	4	9:19	7
16. ŽELEZNIČAR RADIO CITY	9	1	1	5	7:25	4
NOGOMET / 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Lani kr^vnikif letos lahek plen
DRAVA ASFALTI -KRIŽEVCI 1:0 (1:0)
STRELEC: Korez 1:0 (13)
DRAVA: Štelcar, Emeršic, Lenart, Korez (Arsic), Klinger, Zdelar, Zajc, Toplak, Horvat, Vogrinec (Poštrak), Krajnc (Krepek).
V enakovredni igri, so napadalci obeh ekip v prvem polčasu zamudili nekaj zrelih priložnosti. Za goste je bila usodna 13. minuta, ko je Korez popeljal gostitelje v vodstvo. Nekaj nad 200 gledalcev tudi v nadaljevanju ni ostalo ravnodušnih. Dra-vaši so imeli popolno pobudo, napadalci so zamujali priložnosti eno za drugim, najidealnejšo je zamudil Poštrak v 76. minuti, ko je po prodoru že preigral vratarja gostov Kamnika, toda prehitro in slabo usmeril žogo v prazna vrata in le-ta se je ob vratnici odkotalila v avt. Gostom, ki so prikazali čvrsto igro, se je v zadnji minuti ponudila priložnost za izenačenje, ko je bil na robu kazenskega prostora zrušen Benko. Prosti strel je izvajal Štefan Škaper, nekoč

^ífliwo.
0
Prizor s tekme Drava Asfalti Ptuj - Križevci, kjer se je Krepek (14) znašel med tremi gostujo~imi igralci. Foto: Simon Star~ek
strah in trepet vseh prvoligaških obramb in vratarjev, ki pa je žogo usmeril visoko nad vratnico. Napetosti je bilo konec le nekaj trenutkov kasneje, ko je
odli~ni sodnik Avgadi~ iz Ljubljane s piskom ozna~il konec tekme. Zmaga Drava{ev je zaslužena, z njo so se zavihteli na visoko 4. mesto na drugoligaški razpredelnici.
NOGOMET / 1/4 FINALE POKALA NZS
Konina odloíitev na Prevaljah
ALUMINIJ - RELAX KOROTAN 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Joli~ (66), 1:1 Raki~ (88)
ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Topolovec, Sambolec (od 63. Jevdeni~), Pekez, Prapotnik, Don~ec, Raki~, Panikvar (od 80. Fridauer), Čeh, Franci (od 77. Letonja). Trener: Miran Emerši~
RELAX KOROTAN: Kuzma, Komar, Huseinovi~ (od 60. Brki~), Joli~, Miljatovi~, Križan, Gobec (od 43. Podvin-ski), Švab, Plaznik, Relji~ (od 68. Sto~ko), Miški~. Trener: Edin Osmanovi~
Prvi pol~as prvega ~etrtfinal-nega pokalnega sre~anja vsekakor ni navdušil gledalcev. Oba tekmeca sta pri~ela bolj pazljivo. Nekako bi še razumeli doma~e nogometaše, gostje pa so bili pod prvoligaškim nivojem. Pravih priložnosti za dosego zadetka je bilo malo, pa še te so imeli doma~i. Prvi~ je bilo to v 25. minuti, ko je Topolovec lepo podal do Raki~a, ta pa je žogo usmeril mimo vrat gostov. Šest minut kasneje je odlo~no krenil v napad Don~ec, prišel do kazenskega prostora gostov, nato pa mo~no streljal in Kuzma je s skrajnimi mo~mi žogo izbil v kot. V zadnjih trenutkih prvega
pol~asa je še Raki~ iz prostega strela dobro meril v zgornji kot gola gostov, vendar je Kuzma z atraktivno parado strel ubranil.
V drugem pol~asu so bili vsaj na za~etku nevarnejši Korošci. V 52. minuti je Joli~ slabo streljal, v 60. minuti pa je Huse-inovi~ zadel pre~nik, a se je žoga odbila nazaj v polje. Pri tej akciji se je težje poškodoval doma~i kapetan Sambolec. Gledalci so kon~no videli zadetek v 66. minuti, ko je Joli~ poleg neo-dlo~ne doma~e obrambe premagal nemo~nega Dukari~a. Po nekaj priložnostih in strelih doma~ih, ki so bili do konca sre~anja nevarnejši tekmec, je v
Rezultati prvih tekem 1/4 pokala NZS:
Vega Olimpija - Maribor PL 0:0, CMC Publikum -Gorica 6:1 (4:0), Aluminij - Relax Korotan 1:1 (0:0), Nafta - Dravograd 0:2 (0:0).
Povratne tekme bobo 23. oktobra.
88. minuti Raki~ le uspel potisniti žogo v mrežo Korotana in rezultat izena~iti na 1:1. Povratno tekmo bodo igralci obeh ekip odigrali 23. oktobra na Pre-valjah.
Danilo Klajnšek
AL 1I.Q.0.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Goran Joli~ (v skoku) je ve~krat sodeloval tudi v obrambnih nalogah. Foto: JM
GORIŠKA BRDA -ALUMINIJ 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Repina (16), 0:2 Franci (18), 0:3 Repina
(65)
ALUMINIJ: Dukari~, Koren, Topolovec (Golob), Pekez, Raki~, Prapotnik, Don~ec, Panikvar (Jevdeni~), Repina (Fridauer), Čeh, Franci. Trener: Miran Emerši~
Nogometaši Aluminija so v Vilpožah, proti doma~i ekipi Goriških Brd prekinili neugodno tradicijo. Primorci so bili v minuli sezoni tisti, ki so Kidri-~anom prepre~ili pot v prvoliga-ško nogometno elito, ko so jih nepri~akovano porazili v Kidri-~evem.
Tokrat ni bilo nobene dileme, saj so bili gostje enostavno boljši. Dva zadetka mladega Nejca Repine in eden izkušenega Petra Francija je bilo dovolj, da so se rde~e-beli iz zahodnega dela Slovenije vrnili s tremi to~kami. Tako samo nadaljujejo z dobrimi igrami in zbiranjem to~k, ~eprav tega pred prvenstvom od mlade ekipe Aluminija marsikdo ni pri~akoval.
Danilo Klajnšek
ROKOMET / 1. A SRL: GORENJE -VELIKA NEDELJA 24:22 (11:7)
Ostali brez toik in Cvetka
GORENJE: Tamše 6, L. Dobelšek 2, Peterlin, Kavbti~-nik 4, Mlakar 4, Oštir, Sovi~ 4, Sirk 2, Lainš~ek, Gajšek, Rutar, J. Dobelšek, Škof, Štefani~ 2.
VELIKA NEDELJA: Trofe-nik 4, Cvetko 1, Poto~njak, Kokanovi~ 1, Bezjak 4, Šoštari~ 1, Planinc 5, Kokol 1, Belec, Gotal 4, Šantl, Okreša, Rezar, Kumer.
Rokometaši Velike Nedelje so z optimizmom odpotovali v Velenje, vendar so na koncu ostali praznih rok. Doma~i rokometaši so igrali zelo agre-
sivno, a so na klopi za izklju-~ene igralce preždeli samo dvajset minut. Gostje so se dobro upirali, predvsem so dobro igrali v obrambi, tako da si Velenj-~ani niso mogli oddahniti do konca sre~anja. V zadnjih minutah so rokometaši Velike Nedelje celo ogrozili doma~ine in se jim mo~no približili, a so na koncu morali priznati premo~ doma~inov. Gostje pa so ostali še brez Gregorja Cvetka, ki je dobil težjo poškodbo in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Danilo Klajnšek
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
Rezultati 2. kroga: Gorenje - Velika Nedelja 24:22 (11:7), Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje 32:26 (16:11), Inles Riko - Pivka Perutninarstvo 35:24 (18:12), Slovan - Termo 28:27 (14:13), Prevent - Rudar Trbovlje 32:26 (16:13), Cimos Koper - Mobitel Prule 67 30:37 (14:15)
2
1.	MOBITEL PRULE 67
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO
3.	PREVENT
4.	GORENJE
5.	INLES RIKO
6.	RUDAR TRBOVLJE
7.	CIMOS KOPER
8.	SLOVAN
9.	VELIKA NEDELJA
10.	TERMO
11.	TRIMO TREBNJE
12.	PIVKA PERUTNINARSTVO
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
SPORT
Središiu uspel preobrat vreden treh toik
Pomembni zmagi Središta in Hajdine - Zavrt premagal Gerei'io vas v gosteh - Derbi 2. lige MNZ brez golov
3. SNL - SEVER
V 9. krogu 3. SNL - sever so bili klubi iz našega področja polovično uspešni. Zmagali sta ekipi Središča, ki so doma po ogorčeni borbi premagali favorizirano Palomo iz Sladkega vrha, ter nogometaši Hajdine, ki so na »vročem« igrišču v Radljah ob Dravi, točke osvojili v zadnjih minutah srečanja. To pa je za ti dve moštvi kar dobra popotnica pred zadnjimi štirimi krogi v jesenskem delu prvenstva. Bistričani so na derbiju v Šoštanju potegnili krajši konec, vendar je pri njihovem porazu potrebno upoštevati dejstvo, da so od 38. minute igrali z igralcem manj.
Prava športno tragedijo pa doživljajo nogometaši Stojnc, ki se po tistem famo-znem srečanju proti Mons Claudiusu iz Rogatca, ne morejo več pobrati. Tudi tokrat so imeli vse niti v svojih rokah, saj so imeli po vodstvu z 2:0 (dva zadetka Kupčiča) lepo prednost. Žal pa so jo zapravili v zadnjih trenutkih srečanja. Škoda, saj so bili večino tekme boljši, toda ti v nogometu ne slavijo vedno.
Rezultati 9. kroga: Malečnik - Vransko 2:1 (0:1), Središče - Paloma 5:3 (1:1), Stojnci - Šmarje pri Jelšah 2:3 (0:0), Šoštanj - Bistrica 3:1 (1:1), Krško Posavje -Fužinar 3:1 (2:1), Kozjak Radlje - Hajdina 1:2 (0;0), Pohorje - Mons Claudius 1:1 (1:1)
1.	ŠMARJE PRI JEL. 9 6 12 18:12 19
2.	ŠOŠTANJ	9 5 2 2 20:8 17
3.	PALOMA	9 5 2 2 19:12 17
4.	POHORJE	9 5 2 2 16:9 17
5.	BISTRICA	9 5 2 2 18:13 17
6.	KRŠKO POSAVJE 9 4 2 3 15:17 14
7.	HAJDINA	9 4 1 4 11:18 13
8.	KOZJAK RADLJE 9 4 0 5 10:10 12
9.	STOJNCI	9 3 2 4 15:11 11
10.	SREDIŠČE 9 3 15 17:19 10
11.	MALEČNIK 9 3 15 13:19 10
12.	FUŽINAR	9 2 3 4 14:21 9
13.	VRANSKO 9 2 2 5 6:9 8
14.	MONS CLAUDIUS 9 117 10:24 4
SREDIŠČE - PALOMA 5:3 (1:2)
STRELCI: 1:0 Pintari~ (9), 1:1 Ka-pun (27), 1:2 Žabota (32), 2:2 Prapotnik (48), 2:3 Lorber (50), 3:3 Rajh (63), 4:3 Ivan~i~ (83), 5:3 Lesjak (92)
SREDIŠČE: Maj~ (od 89. Polak), Novak, Jelovica, Zadravec, Ivančič, Pinta-rič (od 86.(Kolarič), Kolenc, Prapotnik, Žerjav, Lesjak, Rajh (od 69. Kaloh). Trener: Miran Rakovec
PALOMA: Gumzar, Ferk (od 75. Turk), Vajngerl, Podhostnik, Unger, Hvalec, Viher, Stojanov, Žabota, Lorber (od 67. Kurnik), Kapun. Trener: Tone Unger
STOJNCI - ŠMARJE PRI JELŠAH 2:3 (0:0)
STRELCI: 1:0 Kup~i~ (55), 2:0 Kup-(72), 2:1 Hernavs (74), 2:2 Lon~ari~
(84),	3:2 M. Habjan (88) STOJNCI: Trop, Purgaj, Vil~nik (od
43. Čeh), Štebih, Emeršič, Sardinšek, Bezjak, Strgar, Kupčič, Klajderič (od 64. Milošič), Rižnar. Trener: Ivan Zajc.
ŠMARJE PRI JELŠAH: Pepelnak, Lorber, Gotlin, Kitak, Žerjav, Firšt, ^ Habjan (od 74. Čakš), Pungaršek, M. Habjan (od 89. Jagodič), Hernavs, Lon-čarič. Trener: Ivan Pisanec.
KOZJAK RADLJE - HAJDINA 1:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Golob (67), 1:1 Pihler
(85),	1:2 Petrovič (89)
KOZJAK RADLJE: Ferk, Kraker, A. Lampret, B. Lampret, Mihelič, Markač, Grobovšek, Čavnik, Rizvanovič ( od 89. Vodušek), Tršar,( od 54. Kočunik) Golob. Trener: Matej Polegek
HAJDINA: Brodnjak, Gaiser, Fran-gež, Krajnc, Vrabl, Črnko, Hotko (od 63. Bezjak), Bauman, Jurišič, Pihler (od 82. Petrovič), Princl (od 63. Kuserbajn). Trener: Branko Krajnc
ŠOŠTANJ - BISTRICA 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Švarc (4), 1:1 Papotnik (6. iz 11m), 2:1 Čuš (71), 3:1 Čuš (79)
ŠOŠTANJ: Apšner, Oblak, Džafič, Pavič, Halilovič (od 82. Mir), Markus (od 78. Vasič), Kijanovič, Hudarin, Pud-gar, Švarc, Čuš (od 89. Podbrežnik). Trener: Ervin Polovšak.
BISTRICA: Jozič, Sep, Skale, Šaba-novič, U. Klajderič, Horvat, Stražišar, Papotnik, Topič (od 59. Primožič), Re-goršek (od 78. M. Klajderič). Trener: Momčilo Moša Mitič.
1. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 7. kroga: Dornava - Mark 69 Rogoznica 2:4, Gerečja vas Unukš-ped - Zavrč 0:1, Videm - Pragersko 1:1, Skorba - Slovenja vas 3:1, Gorišnica -Holermuos Ormož 1:2, Podlehnik - Tr-žec 1:0
1.	HOLER. ORMOŽ 7 5 2 0 14:5 17
2.	PRAGERSKO 7 4 3 0 16:6 15
3.	PODLEHNIK 7 5 0 2 10:7 15
4.	SKORBA	7 3 2 2 17:10 11
5.	GORIŠNICA 7 3 2 2 13:6 11
6.	GER. VAS UNUK. 7 3 2 2 13:13 11
7.	ROGOZNICA 7 3 1 3 12:14 10
8.	ZAVRC	7 2 3 2 7:10 9
9.	SLOVENJA VAS 7 1 2 4 7:15 5
10.	VIDEM	7 1 2 4 6:14 5
11.	TRŽEC	7 115 8:15 4
12.	DORNAVA 7 0 2 5 9:17 2
GORIŠNICA - HOLERMUOS ORMOŽ 1:2 (1:1)
STRELCA: 1:0 G. Bezjak (18), 1:1 Husel (32), 1:2 Husel (60)
GORIŠNICA: Milošič (Meško), Jan-žekovič, M. Bezjak, Ljubec, Šmigoc, Brodnjak (Lapornik), Purgaj, G. Bezjak, Tobijas, Horvat (Bromše), Plohl. Trener: Franc Rajh
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Jerebič (Kirbiš), Goričan, Skoliber, Jur-čec (Zidarič), Jambriško, Husel, Gašpa-rič, Plohl, Habjanič, Govedič (Tušek). Trener: Darko Lah
GEREČJA VAS UNUKŠPED -ZAVRČ 0:1(0:1)
STRELEC: Golob (17) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Ve-
selič, Sagadin (Pacher), Slaček, Bogdan Krajnc, Kaisesberger, Vidovič, Letonja, Ciglar, Boštjan Krajnc (Vrbanec), Gor-še, Petek (Jurilj). Trener: Ivan Ornik
ZAVRČ: Cestar, Pongrac, Cvetko(R. Kokot), Breznik, Juričinec, Petrovič (Fridl), Serec, M. Kokot, Golob(Strelec), M. Kokot, Žunec. Trener: Milivoj Jam-nik
PODLEHNIK - TRZEC 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Vinko (73) PODLEHNIK: Grabrovec, Lesjak, Širec(Podgoršek), Topolovec, Polajžer, Zajšek, Železnik, Vinko, Frlež, Gajšek, Fric (Koren). Trener: Dušan Hvalec
TRŽEC: Šeliga, Bratuša, Zelko, Fi-deršek, D. Emeršič, Kolednik, Metli-čar, B. Emeršič, Pečnik, Medved ( Sitar), Nahberger (B. Emeršič). Trener: Janez Pečnik.
VIDEM - PRAGERSKO 1:1 (0:1)
STRELCA: 0:1 Sagadin, 1:1 Kokol (70)
VIDEM: M. Trafela, Kokol, G. Trafe-la, Hrovat, Bračič, Skok, Šipek, Ovčar, V. Ciglar (Bedrač), B. Ciglar, Varnica (Os-troško). Trener: Franc Panikvar
PRAGERSKO: Petrovič, Curk, Les-kovar, Žnuderl, Čelan, Sagadin, Debe-vec, Breznik (Lončarič), K. Kmetec (I. Kmetec), Robar (Dirnbek), Krajnc. Trener: Zvonko Kocjan.
SKORBA - SLOVENJA VAS 3:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 S. Mertelj (7), 1:1 Pre-dovnik (32), 2:1 B. Mertelj (49), 3:1 Mo-horko (79)
_ SKORBA: Šmigoc, Perko, B. Mertelj, Širovnik, Janžekovič, Panič, Lenartič (Vogrinec), Mohorko, Mlakar, S. Mer-telj, Šijanec. Trener: Jeza Darko
SLOVENJA VAS: Vegelj, A. Topolo-vec (Bečirovič, M. Topolovec), Metličar, Erhatič, Levstik, Šterbal, Huzjak, Ekart
(Kotnik), Lenart, Gerečnik, Predovnik. Trener: Alojz Podhostnik.
DORNAVA - MARK 69 ROGOZNICA 2:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Hvalec (8), 0:2 Lah (34), 1:2 Stergar (5), 1:3 Dokl (56), 2:3 R. Novak (66), 2:4 Dokl (94)
DORNAVA: Kekec, R. Novak (Jan-žekovič), Metličar, Obran, Jurič (Flos), Trunk, Kvar, D.Novak, Stergar, Vidovič, Cvetko (Kaučič). Trener: Viljem Mar
MARK 69 ROGOZNICA: Polanec, Kurbus, Bela (Arnuš), Pungračič, Kralj, Cajnko (T. Lah), Markež, M. Lah, Hvalec, Dokl, Kukovec (Matjašič). Trener: Janko Vindiš
2. LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 7. kroga: Hajdoše - Lesko-vec 1:1, Zgornja Polskava - Spodnja Pol-skava 2:2, Boč - Apače 0:0, Bukovci -Cirkulane 3:0, Grajena - Lovrenc 1:0, Podvinci - Markovci 1:2
1.	BOC
2.	APAČE
3.	GRAJENA
4.	BUKOVCI
5.	HAJDOŠE
7 6	1	0	24:7	19
7 4	2	1	10:6	14
7 4	1	2	14:8	13
7 4	0	3	17:10	12
7 3	2	2	13:14	11
6.	SP POLSKAVA 7 3	1	3	19:19	10
7.	MARKOVCI 7 3	1	3	10:13	10
8.	LOVRENC 7 3	0	4	11:10	9
9.	CIRKULANE 7 2	2	3	9:13	8
10.	PODVINCI 7 13	3	10:15	6
11.	ZG. POLSKAVA 7 0	3	4	9:19	3
12.	LESKOVEC 7 0	2	5	9:21	2
lež, Koren (Merlak), Jevšenak. Trener: Boris Ratej.
BUKOVCI - CIRKULANE 3:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Štrafela (9), 2:0 Mus-tafi (41), 3:0 Majer (53)
BUKOVCI: Jurgec, Kozel, Bedrač, Rojko, Mustafi, Zupanič (Habjanič), Petrovič, Majcen ( Žnidarič), Štrafela ( Kos), Majer, Ljubec. Trener: Maks Kmetec
CIRKULANE: Bedrač, Kelc, Belšak, Kovačič, Arnečič, Kumer, Kokol, Žuran, Horvat, Milošič, Zebec. Trener: Branko Fridauer.
GRAJENA - LOVRENC 1:0 (1:0)
STRELEC: Bračič (43) GRAJENA: Horvat, P. Golob, Kokot ( Mlakar), Gabrovec, Bračič, Jakolič, Ber-ghaus (Pšajd), Gajzer, Rojko, Toplak ( B. Golob), Kukovec. Trener: Zoran Hvala LOVRENC: Pišek, Kirbiš, Zafošnik, Pulko, Novak, Tomanič, Tominc, Lam-perger, Belca (Muršec), Godec (Muzek), Medved. Trener: Damjan Letonja
PODVINCI - MARKOVCI 1:2 (0:0)
STRELCI: 0:1 Ciglar (57), 0:2 Zver (74), 1:2 Brus (79)
PODVINCI: Popošek, B. Kuserbajn, Arnuš, Petek, Pihler, Brus, Plohl, R. Kuserbajn, Toplak, Petrovič, Prša (Maj-
LISTE STRELCEV
2.	SNL
4	zadetki: Matjaž Majcen (Drava Asfalti) in Jernej Repina (Aluminij); 3. zadetki: Aleš Čeh (Aluminij); 2 zadetka: Milan Rakic, Igor Perkovic, Peter Franci (vsi Aluminij), Uroš Krajnc, Aljaž Zajc, Mitja Emeršic, Matjaž Korez in Jakob Poštrak (Drava Asfalti)
3.	SNL - SEVER
5	zadetkov: Tadej Jurišic (Hajdina), Filip Žnidaric in Boštjan Kupcic (oba Stojnci); 4 zadetki: Denis Kolenc in Simon Rajh (oba Središče)
1.	LIGA MNZ PTUJ
5	zadetkov: Robert Šijanec (Skorba), Dušan Husel (Holermuos Ormož) in Mitja Lah (Mark 69 Rogoznica)
2.	LIGA MNZ PTUJ
6	zadetkov: Gregor Sobotič (Spodnja Polskava); 5 zadetkov: Dejan Mlakar (Grajena) in Danijel Lamperger (Lovrenc)
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ:
9 zadetkov: Danijel Ivančič (Hajdina), 8 zadetkov: Dani Menoni (Savaria Rogoznica), 6 zadetkov: Boris Kurbos (Prepolje)
8.	ORMOŽ	9	3 2 4	16:26	11
9.	BISTRICA	8	2 3 3	14:25	9
10.	M.U. ŠENTJUR	9	2 2 5	10:19	8
11.	POHORJE	9	2 1 6	17:28	7
12.	KOZJAK RADLJE	9	1 1 7	11:34	4
13.	KOVINAR MB	9	117	8:31	4
14. ZREČE
9 0 0 9 4:29 0
2. SLOVENSKA KADETSKA LIGA -VZHOD
Rezultati 9. kroga: Aluminij - Kovinar Maribor 2:1, Zreče - Drava Asfalti
Veteranska ekipa Hajdine predstavlja celotno občino Hajdina. Foto: JM
HAJDOŠE - LESKOVEC 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Drevenšek (34), 1:1 I. Cebek (53. avtogol)
HAJDOŠE: Mišič, J. Hentak, I. Ce-bek, Turnšek, Ornik, D. Cebek, B. Hen-tak, Drevenšek, Petek, Glodeš, Dominko. Trener: Marjan Glažar
LESKOVEC: Stopajnik, Jelen, Vido-vič, Emeršič, Prelog, Podpečan, Bra-tušek, Pernek, Zavec, Vinko, Kozel. Trener: Marjan Mlakar
BOČ - APAČE 0:0
BOČ: Črešnar, Fridrih, P. Trunkl, Sto-jnšek, Korošec (Brglez), B. Vehovar, Habjanič, Medik, Volavšek, S. Trunkl (Samastur), R. Vehovar. Trener: Janez Forštnarič.
APAČE: Horvat, Colnarič, Marinič, Kralj, Bezdrob, Predikaka, Šmigoc, Sam-bolec, Šeruga, Šibila, Vajsbaher. Trener: Zlatko Škerlak
ZGORNJA POLSKAVA - SPODNJA POLSKAVA 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Jesenek (12), 1:1 Valel (51), 2:1 Polajžar (63), 2:2 Pučnik (90)
ZGORNJA POLSKAVA: Vidmajer, Ramšak (Čelan), Matjašič (Zupanič), Mi-kložič, Romih, Polajžar, Virtnik, Stojan Pečovnik, Valel, Stanko Pečovnik, Ostruh. Trener: Aleš Utenkar
SPODNJA POLSKAVA: Klaneček, Tropan, Jesenek, Trol, Horvat (Razbor-šek), D. Sobotič, Pučnik, G. Sobotič, Fa-
cen). Trener: Ivan Klinger
MARKOVCI: Starčič, Kunčnik, Golob (Topolovec), Lepoša, B. Korošec, Plohl, Domen Zver, Rožman (Dejan Zver), Bratušek, Ciglar, Janžekovič (N. Korošec). Trener: Marjan Bezjak
VETERANSKA LIGA MNZ PTUJ
Rezultati 6. kroga: Videm - Polskava 1:3, Dornava - Gorišnica prestavljeno, Hajdina - Prepolje 5:1, Savaria Rogoznica - Tržec 8:1, Apače - Markovci 7:1
1.	HAJDINA	6 4 2 0 19:3 14
2.	POLSKAVA 6 3 2 1 13:4 11
3.	GORIŠNICA 5 3 1 1 15:2 10
4.	SAVARIA ROGIOZ. 6 3 1 2 23:7 10
5.	APAČE	6 14 1 11:6 7
6.	PREPOLJE 6 2 1 3 10:13 7
7.	MARKOVCI 6 2 1 3 5:23 7
8.	TRŽEC	6 1 3 2 6:15 6
9.	VIDEM	6 1 2 3 6:15 5
10.	DORNAVA 5 0 1 4 7:27 1
2. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA - VZHOD
Rezultati 9. kroga: Aluminij - Kovinar Maribor 5;0, Zreče - Drava Asfalti 1:2, Železničar Radio City - M.U.Šentjur 0:0, Kozjak Radlje - Nafta 0:3, ERA Šmartno - Krško Posavje 1:0, Bistrica -Pohorje 2:2, Ormož - Nissan Ferk 2:5
1.	ERA ŠMARTNO 9 8 1 0 32:3 25
2.	ŽELEZNIČAR R.C. 9 6 3 0 28:9 21
3.	NISSAN FERK 9 6 1 2 34:12 19
4.	ALUMINIJ	8 6 1 1 20:5 19
5.	DRAVA ASFALTI 9 6 1 2 26:15 19
6.	KRŠKO POSAVJE 9 5 1 3 26:15 16
7.	NAFTA	9 5 0 4 22:17 15
0:5, Železničar Radio City - M.U. Šentjur 4:1, Kozjak Radlje - Nafta 4:0, ERA Šmartno - Krško Posavje 0:4, Bistrica -Pohorje 3:2, Ormož - Nissan Ferk 0:10
1.	ŽELEZNIČAR R.C. 9 8 1 0 58:6 25
2.ALUMINIJ	8 7 1 0 39:4 22
3.	NISSAN FERK 9 6 3 0 35:2 21
4.	ERA ŠMARTNO 9 6 1 2 38:9 19
5.	KRŠKO POSAVJE 9 6 1 2 28:16 19
6.	BISTRICA	8 4 2 2 29:13 14
7.	DRAVA ASFALTI 9 4 2 3 19:11 14
8.	KOVINAR MARIBOR 9 3 3 3 12:14 12
9.	M.U. ŠENTJUR 9 3 1 5 22:25 10
10.	NAFTA	9 2 0 7 18:27 6
11.	ORMOŽ	9 2 0 7 10:70 6
12.	KOZJAK RADLJE 9 1 2 6 6:30 5
13.	POHORJE 9 0 2 7 8:32 2
14.	ZREČE	9 0 1 8 1:64 1
STAREJŠI DEČKI -LIGA NZS - VZHOD
Rezultati 9. kroga: Nafta - Jarenina 0:2, Drava Asfalti - Kovinar 2:0, Mura
-	Dravograd 4:1, Maribor Branik - Rudar Velenje 0:0, ERA Šmartno - Aluminij 2:1, Korotan - Železničar 0:1, Krško
-	Publikum 0:1
1. PUBLIKUM	9	8	1	0	41:1	.25
2. RUDAR VELENJE	9	7	2	0	26:1	23
3. MARIBOR BRANIK	9	6	2	1	20:7	20
4. DRAVOGRAD	9	6	1	2	32:14	19
5. ŽELEZNIČAR	9	5	1	3	12:12	16
6. DRAVA ASFALTI	9	5	1	3	11:13	16
7. JARENINA	9	5	0	4	24:16	15
8. KRŠKO0	9	4	1	4	13:9	13
9. MURA	8	3	2	3	23:11	11
10. NAFTA	0	2	0	7	11:31	6
11. ERA ŠMARTNO	9	2	0	7	6:28	6
12. KOVINAR	9	2	0	7	6:36	6
13. ALUMINIJ	8	1	1	6	13:24	4
14. KOROTAN	9	0	0	9	4:39	0
Danilo Klajnšek
SPORT
ROKOMET / 1. B. LIGA - MOŠKI IN ŽENSKE
Ormož na vrhu, Gorišnica na dnu
1. B SRL - MOŠKI
Rezultati 2. kroga: Ormož -Mitol Pro Mak 35:19 (11:8), Črnomelj - Dobo va 23:24 (14:15), Dol TKI Hrastnik -Sevnica 26:28 (13:14), Gorica Leasing - Chio Kranj 27:28 (15:16), Pekarna Grosuplje - Izola 26:28 (12:14), Gorišnica - No-voles 24:31 (12:14)
1.	ORISŽ	2
2.	OVOLES	2
3.	CHIO fKANJ 2
4.	DOBOVA	2
5.	GORICA LEASING 2
6.	IZOLA	2
7.	MITOL PRO MAK 2
8.	PEKAR. GROSUPLJE 2
9.	SEVNICA	2
10.	ČRNOMELJ 2
11.	DOL TKI HRASTNIK 2
12.	GORIŠNICA 2
2 0 0 2 0 0 2 0 0 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 1 0 1 0 0 2 0 0 2 0 0 2
ORMOŽ - MITOL SEŽANA 35:19 (11:8)
ORMOŽ: Radek, Dogša, Bel-šak 5, Horvat 2, Koražija 3, Me-sarec 4, Bezjak 2, Prapotnik, Grabovac 2, Kiric 1, Vucic 9, Lukacek, Hanželic 1, Hrnjado-vic 6. Trener: Saša Prapotnik
Domaci rokometaši so se z visoko zmago proti Mitolu, povzpeli na sam vrh razpredelnice. Mitol je v prvem krogu premagal ekipo Gorišnice.
Že v prvem napadu, ko so do-maci zadeli po dvojnem cepe-linu, se je videlo, da je ekipa Ormoža zelo razpoložena. V 18. minuti je bilo že 9:4. Do konca polcasa so gostje izid zmanjšali na tri zadetke zaostanka; za tako mali zaostanek je poskrbel vratar Mitola Krt, ki je zbral v prvem polčasu kar 14 obramb.
Ormožani so drugi polcas odigrali sanjsko. Odlicni Radek v
vratih (19 obramb), neprebojna obramba in lahki zadetki iz hitrih protinapadov so domače ro-kometaše privedli do najvecjega vodstva s 17 zadetki razlike. Zanimiv je tudi strelski dosežek Vučiča, ki je v obdobju od 50. do 55. minute sedemkrat zadel v polno. V soboto Ormožani odhajajo na težko gostovanje proti enemu izmed glavnih kandidatov za vrh, ekipi Novolesa iz Novega mesta.
Uroš Krstič
GORIŠNICA - NOVO-LES NOVO MESTO 23:31 (12:14)
_ GORIŠNICA: Valenko, Sok, Štorman 2, Fricelj 1, Kumer 7 (1), I. Ivančic, Zajnkovič 4, Zukič, Buzeti, D. Ivančic 2, Firbas 5, Krauthaker, Alič 1, Pisar 1.
NOVOLES NOVO MESTO: Medved 1, Božič, Požek 6, Pla-zar 3, Hojč 9 (3), Hočevar, Novak, Urbanč 4, Glaser 4, Pun-gerčič, Erčulj, Pfajfar 4, Cvetko-vič, Kernc.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 1 (1), Novoles 3(3)
IZKLJUČITVE: Gorišnica 8, Novoles 6 minut
Gorišnica je po srečanju v lanskem prvenstvu s Cimos Koprom, ko je RZ Slovenije registrirala srečanje z doseženim izzidom, kljub materialnim kršenjem pravil, tudi tokrat postala poligon za izživljanje rokometne nepravice s strani zelo slabih sodnikov Cvetka in Kavalarja. Le-ta nista delila pravice po rokometnih pravilih in sta zato povzročila veliko razburjenja. Če prekški, kot so vlečenje za dres, lovljenje okoli vratu (namerno), prestopi, prekrški v
napadu in ciljanje v oko (Kumer) ne obstajajo, ampak veljajo samo prekrški domačih v trenutkih, ko je še bil mogoč preobrat, potem je vse povedano. Ekipa Novolesa je tako igrala skorajda vso srečanje z igralcem več (sodnika). Žalostno, vendar resnično! Rokomet s tem ne bo dobil na popularnosti in množičnosti. Ravno obratno, saj bodo še tisti zanesenjaki, ki financirajo ta šport, vrgli puško v koruzo. Novomeščani so zmagali tudi zaradi dobrega igralskega kadra, vendar tisti, ki so se kdaj ukvarjali z športom, ne morejo mimo tega, da tokrat rokometaši Gorišnice niso imeli enakovrednih pogojev. To ni bilo prvič, upamo pa ga je bilo zadnjič. Delegat srečanja Babič je bil podobnega mnenja, zaradi službenih (delegatskih) poslov pa ni želel komentirati podrobnosti. Babič je bil eden boljših sodnikov in ve kako se tej stvari streže.
1. B SRL (Ž)
MILLENNIUM - MER-CATOR TENZOR PTUJ 9:32 (4:18)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Lakič, Kelenc, Majcen 1, Pučko 3, Radek 4, Rodič 5, Cvetko 4, Molnar 1, Ramšak, Noji-novič 7, Brumen 2, Mikolič 1, Majnik 1, Raukovič 1.
Ptujčanke nadaljujejo z uspešnimi igrami. Tokrat so visoko zmagale na gostovanju v Gornji Radgoni. Zmaga s 23 zadetki prednosti je sama zase dovolj zgovorna. Trener Mercator Ten-zorja Ptuj Vojko Prislan se je le pohvalno izrazil o pristopu njegovih igralk do tega srečanja, ki je bil zelo dober.
NAMIZNI TENIS / 1. LIGA MOŠKI IN ŽENSKE
Zaplet zaradi MojsilovUeve
1. LIGA MOŠKI
Rezultati 3. kroga: Maxi Olimpija - Ptuj 6:1, Škofije -Krka 6:1, Vegrad - Preserje 5:5, Maribor e- kompenzacije - Sobota 6:3, Kema Puconci - Lisk Križe bo odigrano kasneje.
3 3 0 0 6 2 2 0 0 4
1.	AIRIBOR
2.	KEMA PUCONCI
3.	MAXI OLIMPIJA
4.	SOBA
5.	ŠKFIJE
6.	PRÎERJE
7.	LISK KRIŽE
8.	VGBRAD
9.	PTU 1 0. RKKA
3 2 0 1 3 2 0 1
3 2 0 1 4
3
1113 2 1 0 1 2 3 0 12 1 3 0 0 3 0 3 0 0 3 0
MAXI OLIMPIJA -NTK PTUJ 6:1
Igralci NTK Ptuj so gostovali v Ljubljani, kjer so merili moči z Maxi Olimpijo, ki je bila v tem dvoboju veliki favorit. Domačinom je delo olajšalo še dejstvo,
da za Ptujčane ni nastopil Ri-htarič. Edino točko za goste je osvojil Danilo Piljak v dvoboju z Šarlahom.
Posami~ni izzidi: Šarlah - Piljak 0:3, Lasan - Ovčar 3:0, Plohl - Drčič 3:0, Lasan - Piljak 3:0, Lenarčič - Drčič 3:1, Plohl - Ovčar 3:1, Lenarčič/Plohl -Piljak/Ovčar 3:1
1. LIGA ŽENSKE
Rezultati 3. kroga: Ptuj - Iskra 3:6, Istrabenz - Edigs 3:6, Arrigoni - Merkur 2:6, Rakek -Ilirija 2:6
1.	LIIRIJA
2.	MRKUR
3.	D3GS
4.	SKRA
5.	RRIGONI
6.	AKEK
7.	PTJU
8.	STRABENZ
3 3	0	0	6
3 2	1	0	5
3 2	1	0	5
3 2	0	1	4
3 1	0	2	2
3 0	1	2	1
3 0	1	2	1
3 0	0	3
NAJ NOGOMETAŠ
2002/3
2.	SNL...............
3.	SNL-SEVER...
1.	LIGA MNZ PTUJ.
2.	LIGA MNZ PTUJ.
Ime in priimek: Naslov:.........
Izpolnjeno glasovnico poiljite na Radio-Tednik, Raičeva 6, 2250 Ptuj
Breda Mojsilovič. Foto: DK
PTUJ - ISKRA 3:6
Ptujčanke so po zapletih v lastni ekipi izgubile srečanje 3. kroga. Dve zmagi Goličeve in ena Meletove je bilo enostavno premalo. Katarina Golič je izgubila pomemben dvoboj s Sivčevo. V zadnji partiji med Mojsilovičevo (NTK Ptuj) in Milostovo (Iskra) pa je prišlo do tega, da je vodja domače ekipe posredoval in prekinil dvoboj, saj ni bil zadovoljen z igro svoje igralke, ona pa ne s tem, da ni nastopila med prvo trojico in točke so ostale samo sanje.
Posami~ni izzidi: Terbuc - Milost 0:3, Golič - Budhna 3:0, Mele - Sivec 2:3, Golič - Milost 3:1, Terbuc - Sivec 1:3, Mele - Budhna 3:1, Mele/ Golič -Budhna/Sivec 1:3, Golič - Sivec 2:3, Mojsilovič - Milost 0:1 predaja po prvem nizu.
Danilo Klajnšek
2. SRL (M)
Rezultati 1. kroga: Ajdovščina - Drava Ptuj 21:23 (15:10), Raz-križje - Arcont Radgona 24:27 (11:16), Krim - Atom Krško 31:23 (18:9), Grča Kočevje - Sviš 22:25 (11:14). Rezultatov srečanj Cerklje - Radovljica in Mokerc -Šmartno 99 nismo prejeli.
AJDOVŠČINA - DRAVA PTUJ 21:23 (15:10)
DRAVA PTUJ: Klinc, Horvat, Honigmann 2, Majcen, Bračič, Štager, Počivavšek 1, Pre-dikaka 1, Selinšek 5, Vajda 5, Sapač 3, Starc. Trener: Branko Kelenc
Rokometaši ptujske Drave so na gostovanju v Ajdovščini prišli do pomembne zmage na štartu novega prvenstva. Domačinom je po prvem polčasu kazalo dobro, saj so vodili s petimi zadetki prednosti, vendar so Ptujčani v drugem polčasu zaigrali zelo dobro, predvsem pa disciplinirano, ter zasluženo osvojili obe točki.
Danilo Klajnšek
Tudi letos v dobrodelne namene
Na ptujskem igrišču za golf je bil 21. septembra že tradicionalni turnir v golfu podjetja Tenzor, ki se ga je udeležilo več kot 60 igralcev, poslovnih partnerjev in prijateljev.
Najboljši med moškimi je bil Matjaž Goj~i~, med ženskami je slavila Dusanka Pešec. Zmagovalci so prejeli olja na platnu akademske slikarke Polonce Petek. Že po tradiciji so izvedli tudi dobrodelni chiping, izkupiček pa namenili mlademu perspektivnemu slikarju Jerneju Forbiciju. (MG)
Matjaž Gojčič. Foto: C. Goznik
SPORT
Nekateri so letošnje svetovno prvenstvo v formuli ena preimeno-vali v formulo Ferrari, pac zaradi popolne prevlade te italijanske ekipe v prvenstvu. »Po vsem, kar se je zgodilo v letošnji sezoni, moramo Ferrari zavirati. Nekaj moramo storiti, da bodo zadovoljni sponzorji in gledalci,« je dejal šef formule ena Ber-nie Ecclestone.
Ecclestona podpira tudi njegov prijatelj in predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze (FIA) Max Mosley. »Prišli smo do meje, pri kateri ni vec nobenega dvoma. Moramo izboljšati našo ponudbo, naš šov, in znižati stroške, da bodo lahko moštva in celoten šport, obstajala tako, kot smo bili navajeni doslej. Imamo radikalne ideje, kako bi formula ena postala zanimivejša in na kakšen način je mogoče štediti pri stroških, " je menil Mosley, ki pa natančnejših ukrepov ni navedel.
JUDO / 1. SLOVENSKA LIGA
Drava prvit priznala premoi
Na turnirjih 2. kroga v 1. slovenski judo ligi ni bilo nobenih presenečenj. V Slovenski Bistrici so judoisti Impo-la brez večjih težav premagali ekipo Juršinc in PJK Triglava. Njihovi zmagi nista bili vprašljivi v nobenem trenutku. Največjo negotovost je ponudil dvoboj med Juršinci in PJK Triglavom, katerega so po ogorčeni borbi dobili slednji. Ta dvoboj bi lahko bil odločilen glede obstanka. Kranjčani so največji posel naredili v Ljubljani in sicer v prejšnjem krogu, kjer so premagali moštvo Olimpije.
IMPOL - JURŠINCI 7:0
Tudi v Slovenj Gradcu ni bilo presenečenja, saj sta Branik Broker iz Maribora in ljubljanska Olimpija visoko porazili domače moštvo, v medsebojnem dvoboju pa se je izteklo z neodločenim izzidom. Za Olimpijo je priložnost za zmago izpustil Artač, katerega je v kategoriji nad 100 kg premagal Mariborčan Mihalina.
Še najbolj zanimiv je bil turnir v Kopru, kjer sta ekipi Ivo Reya iz Celja in ptujska Drava brez težav premagali domačine. V njunem medsebojnem srečanju pa so slavili Celjani. Matjaž Ceraj je v kategoriji nad 100 kg premagal Plošinjaka in zagotovil Celjanom zmago. Sicer pa se bosta ti dve ekipi, po vsej verjetnosti srečali tudi v končnici za naslov prvaka. Judoisti Drave morajo osvojiti vsaj drugo ali tretje mesto, če ne želijo v play-offu naleteti na Impol iz Slovenske Bistrice, ki je v tem trenutku najmočnejša ekipa in največji favorit za naslov državnega prvaka.
Prva tri mesta v 1. SJL v tem trenutku trdno držijo v rokah Bistričani, Celjani in Ptujčani. Zanimiv bo še boj za četrto mesto v play-offu. Bolj razburljivo bo v borbi za obstanek, kjer trenutno najslabše kaže Koroškemu Holdingu iz Slovenj Gradca in Kopru, vendar se situacija kaj hitro lahko obrne.
V 2. slovenski judo ligi so judoisti Gorišnice v svoji športni dvorani prepričljivo premagali svoje nasprotnike in so eden resnih kandidatov za osvojitev prvega mesta in vrnitev v prvoli-gaško konkurenco. Trenutno so vodeče moštvo v 2. SJL.
REZULTATI - SLOVENSKA BISTRICA
(70:0)
Do 60 kg: Matarugič - Kuha-rič 1:0 (10:0), do 66 kg: Sevšek -Golob 1:0 (10:0), do 73 kg: Špes
-	Hrga 1:0 (10:0), Do 81 kg: Rus
-	Slodnjak 1:0 (10:0), do 90 kg: B. Greif - Kos 1:0 (10:0), do 100 kg: G. Greif - 1:0(10:0), nad 100 kg: Petek - Fras 1:0 (10:0)
JURŠINCI -PJK TRIGLAV 3:4
Do 60 kg: Golob - Mohorovič 0:1 (10:0), do 66 kg: Kuharič -Železničar 0:1 (0:10), do 73 kg: Hrga - Čufer 1:0 (10:0), do 81 kg: Slodnjak - Mali 1:0 (10:0), do 90 kg: Brumen - Ravnič 0:1 (0:10), do 100 kg: Kos - Lubej 0:1 (0:10), nad 100 kg: Marin -Frelih 1:0 (10:0)
IMPOL - PJK TRIGLAV 5:1 (50:10)
Do 60 kg: Matarugič - Moho-rovič 0:0 (0:0), do 66 kg: Sevšek - Železnikar 0:1 (0:10), do 73 kg: Špes - Čufer 1:0 8 (10:0), do 81 kg Rus - 1:0 (10:0), do 90 kg: B. Greif - Bodlaj 1:0 (10:0), G. Greif - Lubej 1:0 (10:0), nad 100 kg: Petek - Frelih 1:0 (10:0)
SLOVENJ GRADEC: Koroški Holding Slovenj Gradec -Branik Broker 2:5, Koroški Holding Slovenj Gradec - Olimpija 2:5, Olimpija - Branik Broker 3:3
KOPER: Koper - Drava 2:5, Koper - Ivo Reya 0:7, Ivo Reya -Drava 4:3
KOPER - DRAVA 2:5 (20:50)
Do 60 kg: - Horvat 0:1(0:10), do 66 kg: Štrumpfel -Kolednik 0:1 (0:10), do 73: Mohorovič -Vogrinec 0:1 (0:10), do 81 kg: G. Plaznik - Seničič 1:0 (10:0), do 90 kg: J. Plaznik - K. Ferjan 0:1 (0:10), do 100 kg: Spasojevič -r; Ferjan 0:1 (0:10), nad 100 kg: Franca - Plošinjak 0:1 (0:10)
IVO REYA - DRAVA 4:3 (37:20)
Do 60 kg: Matič - Horvat 0:1 (0:10), do 66 kg: Vukovič - Kole-dnik 1:0 (10:0), do 73 kg: Košir -Horvat 1:0 (7:0), do 81 kg: Ima-movič - Seničič 1:0 (10:0), do 90 kg: Holer - K. Ferjan 0:1 (0:15), do 100 kg: Petelinšek - IP Ferjan 0:1 (0:5), nad 100 kg: Ceraj -Plošinjak 1:0 (10:0)
1.	IMPOL
2.	IVO REYA
3.	DRAVA
4.	BRANIK
5.	PJK TRIGLAV
6.	OLIMPIJA
7.	JURŠINCI
8.	KOPER
9.	HOLDING SL.G.
4 0 0 8
3
0
0	1	6
0	1	6
1	1	4
0	2	4
1	2	3 0	3	2 0	4	0 0	4	0
2. SLOVENSKA JUDO LIGA
REZULTATI: SLOVENSKA BISTRICA: Impol II. - Sanka-ku 3:4, Sankaku - KBV Lendava 7:0, Impol II. - KBV Lendava 2:5
LJUBLJANA: Šiška - Bushi-do Novo Mesto 7:0
MARIBOR: Železničar - Lendava 3:4, Železničar - Marezige 6:1, Lendava - Marezige 6:1
GORIŠNICA: Gorišnica - Sokol Ljubljana 7:0, Ljutomer -Sokol Ljubljana 7:0, Gorišnica -Ljutomer 6:1
1.	GORIŠNICA
2.	LENDAVA
3.	SANKAKU
4.	ŠIŠKA
5.	ŽELEZNIČAR
6.	LJUTOMER
7.	IMPOL II.
8.	KBV LENDAVA
1
9. SOKOL LJUBLJANA 4 1 0
10.	NOVO MESTO
11.	MAREZIGE
0 0 0 0 0 1 0 0 0 2 0 2 0 2 0 3 0 3 0 3 0 4
Danilo Klajnšek
3
2
2
0
3
3
2
0
KARATE
ŠPORT, REKREACIJA
íjubo Javoršek na Hajdini
Ljuba Javorška ni potrebno posebej predstavljati. V kara-teju je dosegel prakti~no vse. Njegova športna pot je tesno povezana z Mariborom, vendar je življenjska pot izjemnega športnika zanesla v ob~ino Hajdina.
Ljubo Javoršek je pred kratkim izdal tudi knjigo. Iztočnice za knjigo so bile: 5 let karate zveze WKSA, 25 let karate kluba
WKSA Maribor, 30 let delovanja SENSEI- a Ljuba Javorška (6. dan) in performance v senci zena. 25 let uspešnega dela, vzgo-
Ljubo Javoršek
ja številnih trenerjev in tekmovalcev ter tekmovalk so osnovne zna~ilnosti tega vrhunskega športnika. Na Hajdini se sedaj ponuja priložnost, da se zainteresirani seznanijo s tem športom, tako tekmovalno, kakor tudi rekreativno.
»V prvem trenutku je bilo potrebno urediti vse tehni~ne zadeve glede ustanovitve kluba, kar sem tudi storil. To smo uredili sorazmerno hitro. Sprejeli smo vse kar se ti~e dela, ki ga nalaga naša zakonodaja. Po 30 letih delovanja v karateju je življenje naneslo, da živim v Hajdini. Svoje bogato znanje pa želim prenesti na mlade in tudi na druge ljudi, ki se želijo spoznati s tem športom, tudi v rekreativni obliki. Želim jih pritegniti v telovadnice, oziroma športne objekte, ter jim vzbuditi ob~utek, da nikoli ni prepozno za udejstvovanje s športno panogo, oziroma resno veš~ino,« je na za~etku dejal Ljubo Javoršek.
»Izkušnje so me pripeljale tako dale~, da lahko tudi v športnem karateju vzgajam vrhunske tekmovalce. Moja najve~ja želja pa je karate- do prenesti tudi na starejše ljudi. Vaje ne bodo temeljile samo na fizi~nih predispozicijah, ampak tudi na duhovnih in še na tehniki dihanja. V sebi ~utim da moram svoje znanje prenesti na mlade, na starejše, skratka na vse, ki si to želijo, ne glede na starost. Važno je to, da pridejo ljudje do tistega nivoja, da zmorejo premagati svoj ego. Potem je veliko lažje vse skupaj posredovati, seveda govorim o karateju v vseh segmentih.«
Otroci v ob~ini Hajdina in seveda vsi ostali, ki si to želijo, bodo pri~eli že naslednji teden in sicer v sredo in petek. V ponedeljek ob 18.30 uri pri~nejo z vadbo najmlajši. Od 20. uri so vabljeni pa vsi tisti, ki so že kdaj trenirali karate in vse tiste, ki bi si želeleli to storiti. Seveda velja povabilo tudi za dekleta in ženske. Ljubo Javoršek vas lahko z bogatimi izkušnjami popelje v skrivnostni svet karateja.
Dodatne informacije lahko dobite na telefonu: (041) 697-106 (Ljubo).
Danilo Klajnšek
Jesenski kros
V sredo, 2. oktobra, sta Športni zavod Ptuj in osnovna šola Videm pri Ptuju organizirala in uspe{no izvedla tradicionalni jesenski kros. Tekmovanja se je udeležilo 841 tekmovalcev (17 iz vrtca, 793 iz osnovnih šol in 31 dijakov).
Jesenski kros je v bistvu priprava ob~inskih reprezentanc za kros Dela, ki bo 12. oktobra v Velenju. REZULTATI KROSA: Vrtec: 1. Klara [irovnik, 2. Monika Merc, 3. Kristjan Jurak. 1.r 9-letke, dečki: 1. Jernej Jelen - Videm, 2. Mark Dreven{ek
-	Kidri~evo, 3. Tilen Berani~ -Kidri~evo. Dekleta: 1. Petra Se-dla{ek - Videm, 2. Katja Stoklas
-	Videm, 3. Tja{a Trafela - Les-kovec. 1. in 2. razredi, dečki: 1. Miha Ču{ - Dornava, 2. Domen Vidovi~ - Breg, 3. Aljaž Brlek -Videm. Dekleta: 1. Nika Maltar
-	Kidri~evo, 2. Valentina Mu{i~ -Videm, 3. Katja Grabar - Dornava. 3. in 4. r, dečki: 1. Igor Cafu-ta - Videm, 2. Matej Hauptman -Destrnik, 3. Rok Medved - Lovrenc. Dekleta: 1. Doroteja Puk-{i~ - Destrnik, 2. Sabina Kandri~
-	Dornava, 3. Ingrid [prah Mu{i~
-	Lovrenc. 5. razred dečki: 1.
Matej Svržnjak - Dornava, 2. Jurij [migoc - Leskovec, 3. Primož Ciglar - Dornava. Dekleta: 1. Jasna Klep - Breg, 2. Ur{ka [kerget - Breg, 3. Suzana Petek -Cirkovce. 6. razred dečki: 1. Denis Krajnc - Cirkovce, 2. Primož Strm{ek - Videm, 3. David Hrga
-	Markovci. Dekleta: 1. Jasmina Bel{ak - Dornava, 2. Nina Pihler
-	Ljudski vrt, 3. Ma{a Rihtar -Ljudski vrt. 7. razred dečki: 1. Samuel Ču{ Rajtar - Dornava, 2. Tadej Irgl - Destrrnik, 3. Karlo Pintari~ - Olga Megli~. Dekleta:
1.	Mateja Golob - Ljudski vrt,
2.	Nata{a Butolen - Olga Me-gli~, 3.Tamara Ram{ak - Ljudski vrt. 8. razred dečki: 1. Jan Bel-{ak - Zavr~, 2. Jernej Terbuc -Olga Megli~, 3. Damir Zagor{ek
-	Dornava. Dekleta: 1. Branka Selin{ek - Gori{nica, 2. Tina Ra-doli~ - Videm, 3. Mojca Zaj{ek -Videm.
SREDNJE ŠOLE: Mlajše
Najboljše tri tekmovalke v kategoriji 3. in 4. razredov na zmagovalnih stopničkah, ob njih Mirko Vindiš. Foto: Langerholc
mladinke: 1. Natalija Sbull -ES[, 2. Andjela Kozel - ES[, 3. Hermina Metli~ar - ES[. Starejši mladinci: 1. Du{an Sven{ek - PTS[, 2. Uro{ Brlek - ES[, 3. Luka [migoc - ES[. Dijaki letnik 1987: 1. Simon Marin - Elek-tro S[, 2. Bo{tjan Kralj - PTS[, 3. Sa{o Frangež - Elektro S[.
Vsa pohvala organizatorjem in izvajalcem za prizadevnost in vložen trud, saj tako velikega {tevila tekmovalcev ni mogo~e zaslediti na nobenem drugem {portnem tekmovanju na nivoju biv{e ob~ine Ptuj.
DAS
Med 40 osnovnimi šolami tudi Olgiiarji
Drugega oktobra je bila v športni dvorani ptujske gimnazije slovesnost s prvo tekmo ob pričetku osme sezone Šolske košarkarske lige. V novi sezoni sodeluje v projektu osnovnošolske košarke čez 40 slovenskih osnovnih šol. Med tistimi, ki ostajajo zvesti projektu tudi v novi sezoni, zraven so od vsega začetka, so tudi učenci OŠ Olge Meglič iz Ptuja.
V sezoni 1998/99 so bili drugi najboljši v državi, tudi zato jim je letos pripadla ~ast, da se je uvodna tekma nove lige odigrala na Ptuju. Ob tej priložnosti so Ptuj obiskali direktor Zavoda ŠKL Vojko Korošec, ustanovitelj in idejni vodja projekta Srečko Zakrajšek in Bojan Brodnik, vodja osnovnošolskega projekta. V uvodni tekmi so se pomerile ekipe osnovnih šol Olge Megli~ in Lenarta. V skupnem seštevku košev je zmagala ekipa OŠ Olge Megli~ Ptuj z rezultatom 80:50.
Za vzdušje so na tekmi skrbele plesne skupine OŠ Olge Megli~ in Plesnega kluba Mambo.
Mentor košarkarskih ekip ŠKL na OŠ Olge Megli~ je Dušan Lubaj, ki ima kljub temu, da ni iz športne stroke, pou~uje zgodovino, velik posluh za športno udejstvovanje mladih. Z obema ekipama v enem šolskem letu opravi ve~ kot 300 ur treninga. Olgi~arji aktivno sodelujejo tudi v drugih podprojektih ŠKL.
MG, foto: Črtomir Goznik
Pokal za domaio ekipo Fiat-Prstec
V dvorani Mladika je bil odbojkarski turnir za pokal Ptuja. Turnir je spadal v sklop zaklju~nih priprav odbojkaric za novo sezono, kjer gostiteljice ra~unajo na najvi{jo uvrstitev in s tem vrnitev v družbo najbolj{ih ekip Slovenije. Poleg gostiteljic sta nastopali {e ekipi Tabor-Maribor in novinka v II. ligi ekipa Dravograda. Malo{tevilni gledalci so videli kvalitetne igre in veliko borbenost. Gostiteljice so dominirale v vseh elementih odbojkarske igre. Z udarci na mreži sta bili neustavljivi Kutsayeva in Mohorkova, seveda ob lepih podajah Trub~eve in Sepove, nastopile pa so {e Prauhart, Nimac, Kostanje-vec, Rola, Bilanovi~ in Intihar. Zagrizena borba je potekala za drugo mesto, kjer Tabor {ele v tretjem setu strl upor mladih Dravograj~ank. Rezultati vseh sre~anj: Fiat-Prstec - Tabor 2:0, Tabor - Dravograd 2:1, Dravograd - Fiat-Prstec 0:2. Kon~ni vrstni red: 1. Fiat-Prstec, 2. Tabor, 3. Dravograd. (anc)
MALI ŠPORTNI NAPOVEDNIK
NOGOMET
2.	SNL
V	10. krogu 2. SNL bodo nogometaši Aluminija v nedeljo, s pri-četkom ob 15.00 uri gostili ekipo Nafte iz Lendave, Drava Asfalti bo nastopila v Črnomlju proti Beli Krajini. Preostali pari: Livar -Domžale, Križevci - Izola, Zagorje - Dravinja, Železničar Radio City -Goriška Brda, Triglav - Krško Posavje, Jadran - GPG Grosuplje
3.	SNL - SEVER
Pari 10. kroga v soboto - ob 15.00 uri: Vransko - Mons Claudius, Hajdina - Pohorje, Fužinar - Kozjak Radlje, Bistrica - Krško Posavje, Šmarje pri Jelšah - Šoštanj, Paloma - Stojnci, Male~nik - Središče.
1.	LIGA MNZ PTUJ
Pari 8. kroga - sobota ob 15.30 uri: Pragersko - Skorba, Mark 69 Rogoznica - Videm; nedelja ob 15.30 uri: Holermuos Ormož - Slovenja vas, Tržec - Dornava, Gorišnica - Gerečja vas Unukšped, Zavrč -Podlehnik
2.	LIGA MNZ PTUJ
Pari 8. kroga - sobota ob 15.30: Cirkulane - Markovci, Apače -Podvinci, Spodnja Polskava - Boč; nedelja ob 10.30: Lovrenc - Haj-doše, nedelja ob 11.00: Leskovec - Zgornja Polskava; nedelja ob 15.30: Bukovci - Grajena
VETERANSKA LIGA
Pari 7. kroga - ~etrtek ob 16.00: Gorišnica - Videm; petek ob 16.00: Tržec - Apače, Prepolje - Savaria Rogoznica, Polskava - Hajdina; nedelja ob 16.00: Markovci - Dornava.
ROKOMET
1. A SRL MOŠKI
V	petek s pri~etkom ob 19.30 uri bodo rokometaši Velike Nedelje gostili ekipo Celja Pivovarne Laško. Preostali pari: Trimo - Slovan, Rudar Trbovlje - Gorenje, Pivka Perutninarstvo - Prevent, Mobitel Prule 67 - Inles Riko, Termo - Cimos Koper
1.	B SRL - MOŠKI
Pari 3. kroga: Sevnica - Gorišnica, Novoles - Ormož, Izola - Dol TKI Hrastnik, Chio Kranj - Pekarna Grosuplje, Dobova - Gorica Leasing, Mitol Pro Mak - črnomelj
2.	SRL - MOŠKI
V	2. krogu 2. SRL bodo rokometaši Drave Ptuj s pri~etkom ob 17.00 uri gostili ekipo Cerkelj. Preostali pari: Šmartno 99 - Atom Krško, Arcont Radgona - Krim, Radovljica - Razkrižje, Sviš - Ajdovščina, Mokerc - Grča Kočevje
1.	B SRL - ŽENSKE
V	soboto s pri~etkom ob 19.oo uri v športni dvorani Center na Ptuju bodo rokometšice Mercator Tenzor Ptuj gostile ekipo Sevnice. Preostala para: Vegrad Velenje - Millennium, Celje - Branik.
ODBOJKA
2.	DOL - ŽENSKE
V	1. krogu 2. slovenske ženske odbojkarske lige bodo odboj-karice OK Fiat Prstec Ptuj gostovale na Bledu, kjer se bodo pomerile z istoimeno doma~o ekipo
NAMIZNI TENIS
1. SNTL - MOŠKI
V	4. krogu 1. SNTL - moški bodo igralci NTK Ptuj s pričetkom ob 17.00 uri v športni dvorani Mladika gostili ekipo Vegrad iz Velenja. Preostali pari: LISK Križe - Moravske Toplice, Preserje - Maribor, Krka - Maxi Olimpija, Kema Puconci - Škofije
1. SNTL - ŽENSKE
V	4. krogu 1. SNTL za ženske bodo igralke NTK Ptuj gostovale v Ljubljani pri Iliriji, sicer vodečemu moštvu na prvenstveni razpredelnici. Preostali pari: Edigs - Iskra, Merkur - Rakek, Istrabenz - Arrigo-
MALI NOGOMET
Prvenstvena tekma 2. kroga v 2. SLMN vzhod, med ekipama Vito-marci Era Petlja in KMN Cerkvenjak Gosti{~e pri Antonu bo v petek, 11. oktobra ob 20.30 uri v {portni dvorani Center na Ptuju.
DRUGI POHOD PO STOPERŠKI PLANINSKI POTI
V soboto, 12. oktobra 2002 vas PD Dona~ka gora Stoperce vabi na drugi organizirani pohod po Stoper{ki planinski poti. Zbor je ob 8. uri pred Okrep~evalnico Litož v Stopercah. Kdor se bo namenil prehoditi celotno pot, ga ~aka približno 7-8 ur zmerne hoje. Če bo utrujenost mo~nej{a od želje prehoditi celotno pot, pa jo lahko zaklju~ite prej in se po bližnjici odpravite v Stoperce. Predvidevamo, da bomo ob 17. uri že vsi v Dolini Winettu. Za prevoz do Stoperc bo na željo pohodni-kov poskrbljeno. Za pohod priporo~amo planinsko obutev.
Judo center Drava Ptuj organizira začetne tečaje: judo šola (začetni in nadaljevalni tečaj); športna šola za otroke od 5 do 7 let; aerobika; samoobramba za ženske; aikido; jiu - jitsu; tekmovalni in vrhunski športi. Vpis je vsak dan od 19.00 do 20.00 ure v prostorih Judo centra Drava Ptuj, Čuč-kova ulica 8, Ptuj (ŠD Mladika). Telefon 02 773 06 41 po 16. uri ali GSM 031 478 108 (Bruno).
SPORT, POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
RISE: DRAGO ACIMOVIC SVENSEK
Izbirni predmetza pod-roije športa v zadnjem triletju devetletke - 3
D.) Terminologija
Veliko pozornost je potrebno posebej v letih uvajanja posvetiti pravilni uporabi izrazov pri imenovanju izbirnih predmetov, da ne bi prihajalo do nesporazumov pri izbiranju vsebin izbirnega predmeta za podro~je športa ali Plesnih dejavnosti. To mora biti jasno razvidno tudi v šolski dokumentaciji.
Posebej pozorni bodimo pri terminih izbirni predmet (splošni termin) in izbrani šport v sklopu športa. Pri izbranem predmetu mora biti dolo~eno tudi, za katero športno panogo gre - atletiko, gimnastiko z ritmi~no izraznostjo, košarko, rokomet, nogomet, odbojko, plavanje, ples.
Drug tak primer je ples iz sklopa plesnih dejavnosti v primerjavi z izbranim športom - ples, kot program športa.
Sliši se zelo zapleteno, pa je vendar mogo~e: ~e u~enec izbere oba izbirna predmeta, šport in plesne dejavnosti, se lahko zgodi, da bo izbral ples iz sklopa plesnih dejavnosti in izbrani šport - ples iz sklopa športa.
Pravzaprav bo izbral dve dodatni uri plesa v tedenskem urniku.
E.)	Medpredmetno povezovanje
Ob dobrem sodelovanju lahko pride do kvalitetne povezave z ostalimi predmeti obveznega dela programa osnovne šole - z glasbeno vzgojo, biologijo, matematiko, kemijo, etiko in druž-bo^ali izbirnim predmetom za podro~je novinarstva, fotografije,..
F.)	Zunanji sodelavci
Zunanji sodelavci so lahko strokovnjaki za neko športno panogo, ki so pripravljeni predstaviti svoje znanje in izkušnje u~encem (potapljanje z jeklenko, lokostrelstvo, rolanje, športno plezanje, planinski pohoda). Navadno so to športni strokovnjaki iz klubov ali starši u~encev, ki obiskujejo ta izbirni predmet. V tem primeru ne gre za izvajanje dela namesto športnega pedagoga, ampak sta pri uri prisotna oba - u~itelj športne vzgoje in zunanji sodelavec.
Konec prihodnjič
POKLICNA IN TEHNIŠKA KMETIJSKA ŠOLA PTUJ
vpisuje odrasle v program CVETLIČAR za pridobitev izobrazbe ali za prekvalifikacijo.
Pogoj za vpis je uspešno končana osnovna šola ali končano nižje - poklicno izobraževanje.
Vpis bo potekal do 18. oktobra 2002 v prostorih tajništva Poklicne in tehniške kmetijske šole Ptuj (soba 101) ali v šolski svetovalni službi (soba 102). Ob vpisu predložite dokazila o predhodni izobrazbi in zdravniško potrdilo.
Vpisujemo tudi v druge kmetijske programe:
-	kmetovalec;
-	kmetovalka gospodinja;
-	kmetijsko podjetni{ka dejavnost;
-	kmetijski tehnik.
Dodatne informacije lahko dobite na telefon št. 772-44-11.
TINLES, d.o.o.
Križevec 18, 3206 Stranice
■ brune, stenske obloge, opaž -sušenje lesa
tel:03/5762 345, gsm:041/647 234
AKTALd.0.0. Industri]sl<a14 2325 Kidričevo Tel.: 02/799 04 30
W 10 let

©raiDsD m w^-if m íp^©
m mu
»Naredite nekaj za svoje telo«
SPORTPÛÏÏDaSS
Obiščite nas vsak dan razen sobote med 18-22 uro.
Mesečna naročnina 5.000,00 SIT
Dnevna
karta 500,00 SIT
SPORI STUDIO POPAJ, d.o.o., Ulico Šercerjeve brigade 20, 2250 Ptuj

Strgar Majda s.p., ŠhildSB, 2250 Ptuj, tel.: 02/751 51 81
■ îporbia konfekcija za oinke in odrasie: trenirke, telovniki, maje, kratke hlače,. ■ šivanje po meri (krila, bluze) iz vašega ali našega materiala -tudi za močnejše postave.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
KROŽNE BRANE, 20 diskov, ugodno prodam. Tel. 041 809-381.
TELIČKO simentalko, staro 10 tednov, prodamo. Inf. na tel. 031 550-283._
KRAVO simentalko v 8. mesecu bejosti, tretjega teleta, prodam. Ostrc, Dragovič 33, Jursinci, tel. 758-33-91.
ZARADI BOLEZNI nujno prodam mlado kravo pred telitvijo in telico, staro skoraj eno leto. Tel. 050 625-954._
OBRAČALNIK SIP ter čelni nakla-dalec Olga Meglič prodam. Tel. 031 696-447.
KRAVO, dobro mlekarico, z dvojčki prodam. Telefon 793-58-91.
SEJALNICO za pšenico - traktorsko, malo rabljeno, prodam. Tel. 031 438-991._
PRODAJAMO JABOLKA za ozimnico sort idared, jonagold in zlati deli-šes. Sadjarstvo Marjan Tašner, Dolič
36,	Destrnik.
KUPIM BUČNICE, pridem na dom. Tel. 041 730-866._
KORUZO, luščeno, svežo, 5 ton, prodam. Janez Tašner, Trnovska vas
37.
SVINJE različne teže od 40 do 230 kg prodam. Tel. 756-06-11._
NESNICE, rjave, cepljene, stare 13 tednov, prodam po 550 sit, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, Cir-kovce, tel. 792-35-71._
BIKCE simentalce kupim. Tel. 041 263-537.
ZA ZAKOL prodam dve svinji domače reje. Tel. 751-04-11 ali 031 47 65 48.
GOLICE buč kupim, cena ugodna. Tel. 031 629-139.
NEPREMIČNINE
V PTUJU kupim večji poslovni prostor ali stanovanje v pritličju ali manjšo hišo za ureditev zdravstvene dejavnosti. Tel. 041 248 880_
PRODAMO enosobno stanovanje v CMD, 35,04 m2, in več počitniških enot v Termah Ptuj ter lepo urejen poslovni prostor v centru Ptuja, namenjen prodajnemu salonu ali pisarniški dejavnosti, površina 378 m2. Za znane kupce pa kupimo več manjših stanovanj in stanovanjskih objektov na območju Ptuja in okolice. GIM, d.o.o., Maribor, tel. 02 250 84 50.
GRADBENO PARCELO ali manjšo hišo v bližini Ptuja kupim. Tel. 031 818-706.
PARCELO kupim Ptuj ali okolica. Kličite telefon 788-57-03, od 15. do 17. ure.
PTUJ, Osojnikova cesta - prodam poslovni prostor 44 m2, pritličje, uporabno dovoljenje. Tel. 041 604-114.
DOM IN STANOVANJE
NA PTUJU prodam 2-stanovanjsko hišo, v račun vzamem 1,5- ali 1-sob. stan. ali garsonjero. Tel. 777-65 71, po 17. uri, ali 041 753-103, ves dan.
KUPIM dvo- ali dvoinpolsobno stanovanje, 1. ali 2. nadstropje. Tel. 031 480 374 ali 745-91-01._
OPREMLJENI SOBI s souporabo sanitarij in kuhinje oddam v najem, po možnosti ženski z otroki v Grajeni 14, Strelec.
MOTORNA VOZILA
OSEBNI AVTO CORDOBA 1,6 GLX, letnik 1995, prevoženih 85000 km. Informacije na tel. 031 222-122.
WV POLO, letnik 95, polog 200.000 sit, WP polo, letnik 98, polog 300.000 sit, fiat punto, letnik 96/97, polog 230.000 sit, fiat punto, letnik 99, polog 270.000 sit, peugeot 406, letnik 96/97, polog 400.000 sit, suzuki vitara, letnik 91, prodam. Ugodno financiranje: polog in osebna izkaznica, možna menjava. Intera, Borut Erhatič, s.p., Markovci 35/b, 2281 Markovci, tel. 040-364-201.
RAZNO
KUPIM STARINE, drobnarije, pohištvo, slike, ure, steklo. Plačam takoj! Tel. 041 897-675 ali 779-50-11.
IŠČEMO VARUŠKO za 6 mesecev staro punčko na našem domu. Tel. 041 581-414.
STREŠNO opeko zareznik, 2500 kosov, novo, prodam. Tel. 031 287 139._
ŠTEDILNIK na trdo gorivo za kuhinjo, 90 cm, ugodno prodam. Tel. 781-31-41._
POZOR! Z aparati iščemo vodne tokove, vsa sevanja v domu, parceli, okolju in podjetju. Ivica Kocmut, s.p., Peršonova 17 a, Ptuj, tel.02 779-50-10 ali 041 897-675.
RABLJENA garažna vrata, mini štedilnik, telefonski aparat, žensko kolo pony prodam. Tel. 041 420-999.
DRVA, BUKOVA, kalana, na željo stranke tudi razrežemo, prodam. Tel. 769-10-41._
DOBRO ohranjeno peč za centralno etažno ogrevanje, 18 kilovatov, na trdo gorivo prodam. Tel. 041 327-202.
NAŠA IZVEDBA - VAŠA TOPLINA DOIUIA, RADOST ŽIVUENJA
.iílB€LCONTiCrir
POSLOVNA SKUPINA
if^r
Hardek 34/g 2270 Ormož Tel: 02/741 13 80 Fax.: 02/741 13 81 Mob.: 031/755 853
1 OKNA I VRATA I SENČILA I ZIMSKI VRTOVI I GARAŽNA VRATA I POLICE
UGODNO KREDITIRANJE!
DANA BESEDA OBVEZUJE
Roletarstvo ABA
Anton Arnuš, s.p. Maistrova 29,2250 Ruj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a « 02 787 86 70 faks 02 787 86 71
Izdelujemo In montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka AntonoviSa v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po ir 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE.
ZOBOZDRAVNIK ■ ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG
Trajanova 1, Ruj (ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10
Možnost plačila na obroke, gotovinski popust _in popust za upokojence_
ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samoplačniška zobna ambulanta tel.: 774 28 61
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23, GSM 041 730 857.
Strojne estrihe: 041 646 292 strojne omete: 041 343 906
izdelujemo kvalitetno in ugodno.
Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica
INFORMATIVNI CENIK VULKANIZERSKIH STORITEV
Avtoremontna sekcija pri Območni obrtni zbornici Ptuj je na svojem rednem sestanku, 26. septembra 2002, sprejela sklep o poenotenem informativnem ceniku za vulkanizerske storitve, ki začne veljati z 1.10.2002.
IKFORMATIVNI CENIK ZA OSEBNA VOZILA
Opis	Cena v SIT (zDDV)
DEMONTAZA - MONTAŽA - PREMONTAZA -	premontaža kovinska platišča KOM -	premontaža Alu platišča KOM -	premontaža dostavna in terenska vozila KOM	700,00 900,00 1.000,00
URAVNOTEŽENJE NAVADNA KOVINSKA PLATIŠČA -	uravnoteženje kovinska platišča KOM -	uravnoteženje dostavna in terenska vozila KOM	700.00 1.000,00
URAVNOTF.TlfNJE ALU PLATIŠČA -uravnoteženje Alu platišč KOM	900,00
KRPANJE -	kipanje zračnice KOM -	kipaine tubeles za osebna vozila KOM	600,00 1.200,00
VIJACENJE (montaža platiši) - previjačenje (dvig, kolo dol, kolo gor) KOM	350,00
VENTILI KOM	200,00
ODVOZ ODPADNIH PNEVMATIK - za osebna vozila KOM	300,00
INFORMATIVNI CENIK ZA TOVORNI PROGRAM
Opis		Cena v SIT (zDDV)
- montaža 16 "	KOM	1.000,00
- montaža 16 " z obročem	KOM	1.500,00
- montaža trilex	KOM	2.380,00
- montaža 20 "	KOM	2.380,00
- montaža 19 " do 22,5 "	KOM	2.100,00
- montaža 17,5 "	KOM	1.800,00
- montaža ICB 26 "obroč	KOM	4.500,00
- montaža ICB 26 " normal	KOM	3.800,00
-montaža 18 "	KOM	2.500,00
- montaža traktor do 28 "	KOM	2.000,00
- montaža traktor od 28 "	KOM	4.000,00
- montaža 8,25 " X 15 z obročem	KOM	1.500,00
- krpanje tubeles tovorna vozila	KOM	4.000,00
- vijačenje tovornega kolesa	KOM	800,00
- deponija tovorne gume	KOM	2.400,00
POSLOVNA SPOROČILA
Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor?
OGLASITE SE PRI NAS!
Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ňio na gotovino s popustom.
Franc LOVREC, s.p.. Vinarski tra 3, 2250 Ptui
ni=NTP=n kiinriF 7& vsn nni i7iNn
UGODNO
ŽENSKI KOSTIMI 12.500 SIT ŽENSKE BLUZE 4.900 SIT
Lina. Zaarebška cesta 70 a. Ptui
KilagTHmsko blago ■ Metersko blago Dekorativno hlagtr < Poz^nueutcr^n
UGODNO
OTROŠKI TERMOFLIS, ŽAMET, DEFTIN, JEANS: elastičen, rebrasti, različne barve Vse po 1.990 SIT/m
lUoIra nnnksiriBua iil R Pliii
Mali oglasi:
02 / 749-34-10 02 / 749-34-39
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24 PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseli vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo uaodne cene! 788-56-56
storitve
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676-971, Prevozni{tvo Vladmir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj.
30 LET SOBOSLIKARSTVO-PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje - kvalitetno delo - priporo~amo se. Telefon 757-51-51, GSM 031 383-356.
POSOJILA NA SVOJO nepre-mi~nino, leasingi, krediti, projektna financiranja, ugodna posojila za kmete ... Svetujemo pri pridobitvah! FMC You-re, Jurij [lehta, s.p., Hau-senbichlerjeva ulica 8, 3310 @alec.
DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kme~ka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnice Domino, Trstenja-kova 5, Ptuj, tel. 78-78-190.
ODKUP VSEH VRST DELNIC! Pre-knjižbe, nakupi in informacije. Agencija CEKIN (za GBD, d.d.) Marijan KUJAVEC, s.p., Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56.
SVETOVANJE OB TRGATVI, kakovostna enološka sredstva, zamaški, slojnice za filtracijo. Laboratorij Analiza izdaja uradne odlo~be za prodajo vina. Vabljeni. Tel.78 76 770 ali 041 484-062. Andreja Brglez, s.p., Grajska ulica 1, Ptuj.
Jdamnoseštvo
_ (DanieCn/rBancic
moškanjci ii4b, 2272 corišniov, tel.: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica:
Bukovci 83, 2281 Markovci pri Piuju, tel: 02 766 39 71, GSM: 041712 043
• IZDELAVA IN MONTAŽA NAGROBNIH SPOMENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC m IZDELAVA IN MONTAŽA STOPNIC. TLAKOV. MIZ. PULTOV ITD.
RAČUNOVODSTVO IDA LOR-BER, s.p., tel.02/771-01-90; 795-02-40, GSM 041 934-650, obve{~am stranke, da sem raz{i-rila dejavnost ra~unovodskih storitev v centru Ptuja, Ulica heroja Lacka 10 - III. nad., v novem Gra-jevem posl. objektu. Ugodne cene nudim malim dav~nim zavezancem.
ZASEBNA AMBULANTA za male živali V.M.V. Vojko Milenkovi~, dr. vet. med., s.p., Kettejeva ul. 11, Ptuj. Delovni ~as od pon. do pet. od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure, torek, sobota od 9. do 12. ure. Telefon 771 00 82 ali GSM 040 86 32 52.
NUDIMO ugodna posojila za dobo 6 let za zaposlene in upokojence, možna obremenitev za ve~ kot 1/3 pla~e ali pokojnine, stari kredit vam lahko odpla~amo. VIVA - Matej Prapotnik, s.p., Pivkova ul. 19, Ptuj, tel. 02 748 15 00 in 041 325-923.
FRIZERSTVO "BRIGITA" prameni na sto na~inov, nova vo-lumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja. Brigita Pu{nik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61.
ODKUPUJEMO hlodovino listavcev bukev, hrast, javor, češnja. Možen odkup lesa na panju. Plačilo po dogovoru oziroma takoj. Tel. 02 769-15-91 ali 041 610-210.
PREVOZI PREMOGA iz Velenja, zelo ugodno, možnost plačila na ček. Tel. 629-10-95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sedlašek 91, Podlehnik.
IZDELUJEMO KVALITETNE BETONSKE zidake in vogalnike. Testirano, ugodna cena. MilTex, d.o.o., Tepanje 59,3210 Slov.Konjice. Telefon 03 57 63 405 ali GSM 041 809 721, Šibanc.
TLAKOVANJE, ASFALTIRANJE dvorišč in parkirišč. Nizka gradbena in zemeljska dela Ibrahim Hasa-nagič, s.p., Jadranska ul.18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406.
POPRAVILO TV aparatov, viode-orekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 B, tel. 755-49-61, GSM 041 631-571.
delo
DEKLE ZA STREŽBO zaposlimo v novo odprtem lokalu v Velenju, mesečni OD cca 110.000 sit, stanovanje in hrana. Tedensko plačilo. Inf. na 041 460-981. Trgovinske storitve Miran Kozlevčar, s.p., Bevče n.h., 3320 Velenje.
IŠČEMO DEKLE za strežbo v lokalu. Green bar, Čopova 1, Ptuj, Damijan Širovnik, s.p., tel. 031 666-738.
Zavarovalna agencija I.Q., d.o.o., Miklavceva ulica 7, 2000 Maribor, išče ambiciozne in odgovorne sodelavce za dolgoročno sodelovanje. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pisne ponudbe sprejemamo v osmih dneh od objave.
ZAPOSLIMO NKV delavca za zemeljska dela. GSM: 031 648 255, 02 748 18 90, GMG ELMONT, d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 12, 2250 Ptuj.
GOSTIŠČE KRONA išče natakarico. Informacije na tel. 031 648-993. Zoran Dernikovič, s.p., Cirkulane 60.
IŠČEMO prijazno dekle za strežbo. Bar Desperados, Fredi Horvat, s.p., Mariborska cesta 28, Ptuj, telefon 040 884-752.
ZARADI širitve dejavnosti sprejmemo dva komercialista na terenu. Pogoji: komunikativnost, delavnost, veselje do dela z ljudmi. Nudimo nadpovprečni osebni dohodek. Boris Šegula, s.p., Rogoz-niška cesta 20, 2250 Ptuj, tel. 02 771-01-86 ali 041 631-578.
Zaposlimo trgovca
za polni delovni čas.
Zaželene delovne Izkušnje in Izpit B kategorije. Pisne prijave s kratkim živijenjepisom naj kandidati pošljejo na naslov: ATCGUTA, d.o.o.. Rogaška c. 20,2251 Ptuj.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24 PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tUdI za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-5»
GOTOVINSKA POSOJim
MEDIAFIN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor tei.: 041 830-065 02/25 00 953 02/2517 489
(med 13. in 15. uro)
REALIZACIJA TAKOJ!!
E
za l/se zaposlene ter upokojence za dobo do 6 let. Možnost obremenitve osebnega dohodka preko 113, stari kredit
NO. 1, Dušan Šinnunovič s.p.. Mlinska ul. 22,2000 Maribor
teL: 02/252 48 26. GSM: 041/750 56C
Zelo te pogrešamo, bolečina v srcu tli dan za dnem, ko več te ni. Nikoli več ne bo tako, kot do slovesa ie bilo.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega sina in brata
Milana Toplaka
IZ KRAIGHERJEVE 20, PTUJ
Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami in izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo g. patru Pavlu iz župnije Sv. Ožbalta za opravljen cerkveni obred in ga. Veri Kokol za molitev, Komunalnemu podjetju za opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, govorniku g. Francu Pater-nostu in govorniku iz Agis Zavore, d.d., g. Francu Ferčiču. Lepo se zahvaljujemo sosedi Ireni in Janku Šnaj-derju za požrtvovalnost in pomoč.
Posebej se zahvaljujemo sodelavcem Agis Zavore, d.d., za izkazano sožalje in darovano pomoč. Prav tako se zahvaljujemo tudi delavcem Tahografi, d.o.o., za darovano pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalnínři* ata. mama. brat Sreřkn z dmŤinn in sestra Rripita
	OBJAVE
	
Razpored dežurstev zobozdravnikov
(ob sobotah od 8. do 12.
ure), 12. oktobra Jadranko Kusanovič, dr. stom., ZA Volkmerjeva 63, Ptuj
Oglase, osmrtnice in male oglase za objavo v Tedniku sprejemamo za vsako {tevilko do torka do 10. ure.
Telefon: 02/749-34-10.
Skrb, delo in trpljenje
tvoje je bilo življenje.
Bolečino si prestal,
zdaj lahko boš mirno v grobu spal.
ZAHVALA
Ferdinand - Ivan Matjasic
IZ MESTNEGA VRHA 34/A 27. 12. 1944 - 1. 10. 2002
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti in darovali sveče, cvetje in svete ma{e. Posebna zahvala gospodu duhovniku za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitev in poslovilne besede ter Komunalnemu podjetju PTUJ.
Žalujoči: žena Štefka, sinova Drago in Boris z družinama ter sestri Micka in Lizika z družinama
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
11. oktobra 2002 bosta minili dve leti, odkar med nami ni ve~
Jožija Skledarja
IZ APAČ 261
Hvala vem, ki mu poklonite lepo misel.
Žena Jožica, sinova Simon in Sergej
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, botre in svakinje
Marije Brunfif
PACINJE 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, ji darovali cvetje, sveče in sv. maše ter nam izrazili sožalje. Hvala g. župniku iz Dornave za opravljen cerkveni obred ter ga. Nežki in Aniki za molitev.
Lepa hvala g. Velikonja za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju MIR.
Žalujoči: vsi njeni
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha bolečina.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedka
Cirila Brusarja
IZ REPISČ 2 PRI LESKOVCU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem od blizu in daleč, sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, mu darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osn. šoli Remšnik na Koroškem, gradbenemu podjetju Drava, Ptujskim pekarnam, govorniku Janku Kozelu, g. župniku Vajdi za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš in pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Za teboj žalujemo: žena Gerčka in otroci z družinami
V naših srcih boš živel, zato nas pot vodila tja bo, kjer spiš, tam skupaj bomo v nemi bolečini, a z nami bodo le spomini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, svaka, strica in botra
Vincenca Čeha
IZ VINTAROVCEV 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, ga. Julčki za besede slovesa, g. Zvonku za molitve in poslovilne besede. Hvala tudi SŠC Ptuj - Elektro šoli, kolektivu Žično pletarstvo Rogina Ptuj, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Jančič iz Lenarta. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, sin Marjan z Vesno in Andražem, sin Janko s Tadejo
Že leto dni naš dom je prazen,
odkar nehote smo šli narazen.
Usoda je tako hotela,
da tebe nam je vzela.
Tvoj večni dom le rože zdaj krasijo
in sveče ti v spomin gorijo.
SPOMIN
na 14. oktober 2001
Tih in boleč je spomin na 14. oktober 2001, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in stric
Alojzij Šoštarič
IZ GRADISČAKA 8
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu.
Žalujoči: žena in otroci z družinami
SPOMIN
Leto dni te gomila krije, a v mojem srcu pa živiš, le praznina je ostala, odkar tebe, dragi Jožek, ni. Bog naju je združil, smrt pa ločila.
Spomin na tebe ne bo zbledel, saj delal si, da večno boš živel.
Jože Vidovič
IZ GRADIŠČA 42, CIRKULANE
upokojenec Talum Kidričevo 8. 10. 2001 - 8. 10. 2002
Za teboj žaluje žena Francka
Že leto dni v grobu spiš,
v mislih naših še živiš,
spomin na tebe večno bo živel,
nikoli ti zares od nas ne boš odšel,
dokler bomo mi, boš z nami tudi ti.
Le lučka vedno ti gori
in rožica ti grob krasi,
a če bi te solza obudila,
ne bi tebe, dragi mož, črna zemlja krila.
SPOMIN
Mineva žalostno leto, odkar je mnogo prerano odšel v večnost naš dragi mož, dedek, tast, brat in stric
Martin Kokol
IZ POBREŽJA 103/B
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko v spomin. Za vsako misel nanj - hvala.
Vsi njegovi najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, sestre, babice in prababice
Jožice Pintarič
IZ ABRAMIČEVE 3, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, govorniku Marjanu Jelenu, zavodu MIR, za odigrano Tišino ter vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi za svečne in cvetne aranžmaje. Iskreno se zahvaljujemo njenemu osebnemu zdravniku dr. Babiču, enako tudi zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka bolnice Ptuj.
Žalujoči: Tvoji najdražji
Le srce in duša ve, kako boli, ko te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mamice, babice, prababice, sestre in tete
Terezije Obran - Šrimpf
IZ BUDINE, ŠTRAFELOVA 32, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebej se zahvaljujemo g. mašniku Mirku Pihlerju za opravljen obred, govornici Mariji Cvetko za ganljive besede, pevcem, godbeniku, zastavonošema, društvu upokojencev, sodelavcem AGIS - zavore in Elektro Maribor - mesto. Hvala osebju ginekološkega oddelka bolnišnice v Ptuju ter pogrebnemu zavodu Komunala.
Žalujoči tvoji najdražji
PTUJ / NOV GASILSKO REŠEVALNI MOTORNI ČOLN
Stari še ni za odpad!
Nov gasilski reševalni čoln med spustom v Ptujsko jezero. Foto:
Člani prostovoljnega gasilskega društva Ptuj so bogatejši za sodoben in hiter gasilski reševalni motorni čoln za posredovanje na vodi in v njej. Veljal je blizu 5 milijonov, namenu pa so ga svečano predali takoj po tem, ko so ga pripeljali v Ptuj, v sredo, 2. oktobra, na krajši slovestnosti ob spustu na Ranci v Budini pri Ptuju. Med okoli 15 intervencijami na vodi, kolikor jih imajo ptujski gasilci na leto, so jih letos opravili že 10.
Kot je povedal predsednik PGD Ptuj Martin Vrbančič,
gre za pomembno prelomnico v 132-letni zgodovini ptujskega gasilstva, saj so zadnjih 30 let za akcije na vodi in v njej uporabljali star, dotrajan in neudoben iz plo~evine izdelan ~oln, ki je bil za hitra posredovanja na vodi prepo~asen. Na leto opravijo okoli 15 intervencij na vodi ali iz nje in pri bitki za življenje je v večini primerov prav hitrost usodnega pomena. Zato je bilo nujno nabaviti nov in hitrejši čoln. Po nekaj letih prizadevanj
jim je to tudi uspelo. Da bi videli in občutili razliko med dosedanjim in novim čolnom, so gasilci svoje goste najprej povabili na zadnjo vožnjo s starim čolnom, ki so mu zaradi glasnega motorja pravili kar Dren-dren.
Nov gumijast čoln s trdim dnom je ameriške izdelave, dolg je 5,20 m in opremljen z motorjem Yamaha 60 km ter z dodatno opremo, alarmnimi in svetlobnimi telesi za hitro reševanje iz vode in na njej. V njem je prostora za 6-člansko posadko, v pred-dnjem delu pa je nad čolnom
M. Ozmec
pritrjen še manjši čoln za pomoč pri posredovanju na vodi oziroma za prevoz ponesrečencev ali utopljencev.
Novi čoln je opremljen po vseh predpisih, tudi s predpisanimi svetlobnimi signali in je registriran pri luški kapitaniji v Kopru z oznako KP 1699. Za upravljanje z njim je po uspešno opravljenih izpitih med 63 člani usposobljenih že 12 gasilcev, v kratkem pa jih za to nalogo nameravajo usposobiti še več.
Pomembna pridobitev ptujskih gasilcev je veljala okoli 4,8 milijona tolarjev, sredstva pa so poleg PGD Ptuj prispevali še mestna občina Ptuj, Ministrstvo za obrambo ter Uprava za zaščito in reševanje, nekaj denarja pa so obljubili tudi v Vodnogospodarskem podjetju Drava Ptuj.
Krst novega čolna je, kot se spodobi, s steklenico penečega vina opravil župan mestne obč-čine Ptuj Miroslav Luci ter gasilcem pri posredovanju na vodi zaželel veliko uspehov; ugotovil je tudi, da je bil sodobnejši in predvsem hitrejši čoln nuja, saj je Ptujsko jezero največja vodna površina v Sloveniji.
Ob novi pridobitvi je ptujskim gasilcem čestital tudi Drago Klobučar, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Podravje. Zatem pa so se gostje lahko popeljali po jezeru še z novim čolnom, ki je bistveno hitrejši in spre-tnejši, ptujski gasilci pa so ga zaradi njegove hitrosti poimenovali "Drži se!". Čeprav je razlika med čolnoma očitna, so sklenili, da bodo starega še naprej redno vzdrževali, saj se nikoli ne ve, ali ne bo še kdaj prišel prav.
Poleg posredovanja ob poplavah in raznih intervencijah ali ekoloških nesrečah na vodi ali v njej bodo gasilski reševalni čoln bodo uporabljali tudi za reševanja utapljajočih se in utopljencev v vseh 15 občinah na ptujskem in ormoškem območju, vse do hrvaške meje, saj so za to že dobili posebno koncesijo.
M. Ozmec
Slovensko okno prihodnosti
OKNA - VRATA - SENČILA
Kozjak nad Pesnico 2a, 2211 Pesnica Tel.: 02/656 6101, 656 9531 Fax.: (02) 656-1611


• TRGOVINA •VODOVOD
^.c-.o-,
• CENTRALNA KURJAVA • PLINSKE INSTALACIJE
Ugodni krediti od enega do petih let!
Rajko Bela d.o.o., Zabovci 85,2281 Markovci, Tel.: 02/788 8812
CERKVENJAK
Trgatev potomke najstarejše trte
Člani vokalnega kvinteta Završki fantje so v četrtek, 3. oktobra, v Andrencih pri Cerkvenjaku opravili prvo trgatev potomke mariborske 400 letne trte modre kavčine.
Župan občine Cerkvenjak Jože Kraner (levo) in Završki fantje s predsednico KD Ratko Smiljan Branko Urbančič ob potomki najstarejše trte; desno lastnik Jože Golob
Potomko najstarejše trte so fantje dobili v dar po turneji v Avstraliji marca 2000, podaril pa jim jo je mariborski viničar mag. Anton Zafošnik. Trto so posadili v vinogradu pri ustanovitelju Za-vrških fantov Jožetu Golobu. Trta
Napoved vremena za Slovenijo
Gal (16.) suhoten oznanjuje, da ob letu suša pripotuje.
Napoved za Slovenijo
Danes bo oblačno, na SVvečinom-a suho, drugod bo občasno rahlo deževalo. Ob morju bo pihal jugo, tam bodo tudi nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 11, ob morju okoli 16, najvišje dnevne pa od 11 do 17, na Primorskem do 21 0C.
Obeti
V petek in soboto bo oblačno. Dež bo v petek prehodno oslabel in se ponovno okrepil v noči na soboto. Več ga bo v zahodnih in južnih krajih. Ob morju bodo tudi nevihte. V soboto čez dan bo dež spet oslabel.
je letos prvič rodila osem grozdov, ki sta jih potrgala lastnik vinograda in ustanovitelj Završkih fantov Jože Golob in župan občine Cerkvenjak Jože Kraner.
Zmago Šalamun
Kulturni križemkražem
PTUJ * Javni sklad za kulturne dejavnosti - Območna izpostava vabi na literarni večer Poezija in ženske, ki bo v petek, 11. oktobra, ob 19. uri v Stari steklarski delavnici na Ptuju. Predstavile se bodo Sonja Votolen, Vladimira Rejc in Darija Mavrič, z njimi pa se bo pogovarjala Nataša Petrovič.
PTUJ * V soboto bo ob 19.30 v Gledališču Ptuj predstava Lutza Hubnerja Creeps. Predstava je za izven.
CRNA KRONIKA
MNOŽIČNA NESREČA V SLOVENJI VASI
3. oktobra ob 6.50 uri se je na glavni cesti v Slovenji vasi zgodila prometna nesre~a, ko je voznik osebnega avtomobila Opel omega A.D., star 61 let, drž. Hrvaške, med vožnjo iz smeri Maribora proti Ptuju zapeljal v levo, na nasprotno smerno voziš~e, in s sprednjim levim bo~nim delom vozila tr~il v zadnje levo pogonsko kolo vle~nega vozila, h kateremu je bil pripet pol-priklopnik, s katerim je v tem trenutku pripeljal iz nasprotne smeri voznik L.G., star 53 let, iz Lendave. Po tr~enju je A.D. zapeljal naprej po nasprotnem smernem voziš~u, kjer je s sprednjim desnim delom tr~il v ~elni del avtobusa voznika
B.K.,	starega 46 let, iz Ptuja. Na avtobusu se je peljalo 13 potnikov, delavcev Gradbenega podjet-tja Ptuj. Voznik avtobusa in pet potnikov v avtobusu se je v prometni nesre~i hudo telesno poškodovalo, A.D. in osem potnikov avtobusa pa je utrpelo lažje telesne poškodbe. Materialna škoda, ki je pri tem nastala, znaša po nestrokovni oceni 2.100.000 SIT.
OTROK TRČIL V AVTOMOBIL
3. oktobra ob 15.15 uri se je na glavni cesti v naselju Pragersko zgodila prometna nesre~a, ko je 10-letni otrok skupaj s prijateljem pre~kal voziš~e Ptujske ceste med vozili stoje~e kolone. V tem ~asu je po nasprotnem smernem voziš~u pripeljala voznica os. avtomobila
C.B.,	stara 40 let, iz Slov. Bistrice, ki je v trenutku, ko je pre~kal vozi-š~e prvi otrok, zavirala tako, da je le-ta varno prišel na drugo stran, tik pred ustavitvijo vozila pa je z njene leve pritekel še drugi otrok in se zaletel v sprednji levi blatnik avtomobila. Otrok se zaradi poškodb zdravi v bolnišnici.
POŽIG V GRUSKOVCU
30. septembra med 19.00 in 19.20 uro je zagorelo na stanovanjski hiši v Gruškovcu, last S.K., kjer je ogenj povzro~il škode za okoli 4.000.000 SIT. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da gre za požig. 2. oktobra je bil k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodiš~a na Ptuju priveden osumljeni K.S., star 52 let, iz Gruškovca in sodnik je zanj odredil pripor.
GORELO GOSPODARSKO POSLOPJE
6. oktobra ob 8.30 uri je izbruhnil požar na gospodarskem poslopju ob stanovanjski hiši v Sp. Ložnici last J. G., v katerem je skoraj v celoti zgorelo ostrešje in kritina gospodarskega poslopja, okoli 35 ton sena in okoli 400 kg težak bik, ostalo živino pa so uspeli rešiti. Požar so gasili gasilci PGD Slov. Bistrica, Zg. Bistrica, Videž, Zg. Polskava in Polj~ane. Materialna škoda znaša okoli 2.000.000 SIT. Policisti vzrok za nastanek požara še ugotavljajo.
OSEBNA KRONIKA
Rodile so: Simona Kosi, De-snjak 5/a, Ljutomer - Aljaža; Jerica Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica - Majo; Rosana Vr-tacnik, Kicar 147, Ptuj - Saro; Valerija Hergula, Bukovci 49, Markovci - Aljaža; Mojca Ja-nežic, Kajuhova ul. 9, Slovenska Bistrica - Žiga; Marjeta Rukav, Pleterje 32, Lovrenc na Dravskem polju - Marušo; Jožica Kopcic, Dravska ul. 12, Ptuj - Nika; Valerija Lajh, Zg. Hajdina 90, Hajdina - Karmen; Darinka Kmetic, Grajena 58, Ptuj - Laro; Alenka Bombek, Žvab 35, Ivanjkovci
-	decka; Ivana Murko, Bišecki Vrh 47, Trnovska vas - decka; Polonca Lozinšek, Gregorčičev drevored 1, Ptuj - Mijo; Janja Tomažic, Maistrova 10, Maribor - Gala; Dragica Bru-mec, Prežihova 16, Pragersko
-	Jernejo.
Poroke - Ptuj: Marjan Jurič, Kokolajnšcak 9, in Anita Lešnik, Grajenšcak 89; Martin Vi-dovic in Darja Merkuš, Sela 3/a; Ivan Kupcic in Nataša Kozar, Drbetinci 5/a. Umrli so: Anton Žarko Kmet, Na postajo 57, Ptuj, rojen 1921
-	umrl 25. septembra 2002; Marija Bruncic, rojena Kris-tovic, Pacinje 11, rojena 1924
-	umrla 26. septembra 2002; Neža Mlakar, rojena Mazna-rič, Cirkulane 19, rojena 1934
-	umrla 27. septembra 2002; Terezija Šrimpf, rojena Ke-kec, Štrafelova ul. 32, Ptuj, rojena 1930 - umrla 28. septembra 2002; Marija Duh, rojena Nipič, Žabjak 32, Ptuj, rojena 1937 - umrla 29. septembra 2002; Marija Banič, rojena Hvalec, Belavšek 3, rojena 1912 - umrla 26. septembra 2002; Matilda Merc, Podlehnik 22, rojena 1919 -umrla 27. septembra 2002; Jožefa Pintarič, rojena Korpar, Abramičeva ul. 3, Ptuj, rojena 1925 - umrla 29. septembra 2002; Franc Vlah, Vinarski trg 9, Ptuj, rojen 1928 - umrl 01. oktobra 2002; Roza Arklinič, rojena Bezjak, Stojnci 50, rojena 1926 - umrla 25. septembra 2002; Mara Korpar, rojena Markovic, Varaždinska c. 69, Veliki Lovrečan, rojen 1937
-	umrl 27. septembra 2002; Oton Unuk, Ul.prvega maja 5, Ptuj, rojen 1935 - umrl 20. septembra 2002; Nežika Furman, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, rojena 1931 - umrla 26. septembra 2002; Marija Pišek, rojena Gojkovič, Zlatoličje 110, rojena 1924 - umrla 29. septembra 2002; Marija Mlakar, rojena Svenšek, Lancova vas 7, rojena 1922 - umrla 03. oktobra 2002; Fardinand Matjašič, Mestni Vrh 34/a, rojen 1944 - umrl 01. oktobra 2002; Matija Pod-gorelec, Šalovci 31, rojena 1925
-	umrla 01. oktobra 2002.
Imamo boljšo rešitev za...
.poškodovala vetrobranska stekla!
Nakup in meniava vetrobranskih stekel za vse znamke in tipe vozil po ugodnih cenah. isa^a um Prstec
servis - HITRO - KVALITETNO - UGODNO
Avto Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a 2251 Ptuj, 02 782 30 01