'231. Številka.
Trat, v |M»n<k(lt»ljVk 9 oktobra 1
Tečaj XXIV
„Edinost" izhaja dviikmt nn dan. ranin nedelj in
praznikov. zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih i*hnja nh Jt. uri zjutraj.
\ it rnč u i u ii 7,iiji«ii :
Obe itilknji na leto . . . tfld, 50'— Za namo večerno izdanje ,	V2 —
Za pol leta Četrt leta in na meneč mzinerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na naroči* brez priložene naročnine ne uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v T ratu »jutranje <te\ilke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč,; pon* del jake 7.jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več.
EDINOST
(Ve6erno Izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon »t. H70.
4 nvč.
V edlnontl Je moč!
Oglasi
«e računajo po vrat* h v |ieiitn. /,« večkratno naročilo * primernim popmtrom. Vivlana. osmrtnice in javne zalivale, domači ourlii*i Ud se računajo po poirodHi.
Vni dopi*i naj *e poSil jajo nrediih!»h. Nefranlmvani dopiai se ne sprejemajo.
^J^jljjtiHi «e ne vračajo.
* ^M lk reklamacije iti oblice spre-jem:< ilpnrvnl4tV«. Naročnino in oglase je plačevali loco t'rut.
I Ifdnišlm ju tlakama se miloijatii v ulici Carintia 4i,v. 12. rprurnišl v«i. ml-priivnUtro in »preje m »nje itisernUv
v ulici Molin piceolo 5tv. .1, II. nadatr.
izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie veati.)
Prava 7. Danes je 1»i 1 shod mladočežkih poslancev, kateremu je predsedoval dr. Skarda. lati je priobčil »borovnicom v proučenje predloge dr-žavnozborske izvrševalne komisije, ki He imajo predložiti zboru zaupnikov. Poročilu dr. Herolda je sledila dolga živahna debata. Predlogi izvrševal-nega odbora so se sprejeli deloma jednoglasno, deloma z veliko večino. Od 00 d oslih poslancev jih xii glasovalo pet.
Praga 7. Poslance dr. Friderik PactCk hoče odložiti svoj državnozborski mandat. Okrajni zastop v Kutni gori mu je izrazil zaupanje ter ga naprosil, da obdrži poslanstvo.
Zagreb 7. Hrvatska stranka prava je sklepala na dan '22. t. m. veliki ljudski shod, kateremu se predloži resolucija, zahtevajoča utelešenje Dalmacije v Hrvatsko in financijska avtonomijo Hrvatske. Ta resolucija se pošlje saboru v obliki prošnje.
London 7. Glasom lista »Times« je prolcla* macija, h katero so sklicujejo rezervisti, že podpisana. Pozove se le toliko moštva, kolikor zadostuje, da se povzdigne število vsakega batidijona, ki je namenjen za južno Afriko, na 1000 mož. Rezervisti so sklicani za 17. t. m.
Joliaiiesburg 7. Deželani, zlasti Katri, ropajo trgovine zlasti tam, kjer mislijo, tla bi našli žganja.
Cariirrad 7. Naslednikom velikega ceremoni-jera Munir paše, Id je umrl včeraj, je imenovan Ibrahim bey.
I te 11 u; rad 7. Jutri se prične v skupščini razpravljanje o prestolneni govoru.
Carigrad 7. Armenski patrijarh je predložil včeraj ministru za hogočastje svojo ostavko. Sultan morda ne sprejme demisije.
Pari/ 7. Ruski minister za vnanje stvari, grof Muravjev, je prišel včeraj semkaj ; tu se bo mudil osem dni.
London 7. Kraljica je sklicala parlament na dan 17. t. in. v posvetovanje o nujnih in važnih stvareh.
P O D L I S T E K	1
Sursum cordal
Spisal E—n.—n.
Temna noč je, da je vsako oko obnemoglo. Noben pogled ne more prodreti te goščave, vse okrog je črno — črno . . . Obdaja te popolna negotovost. Nič ne veš, kaj je okoli tebe, ne veš, ali stojiš na vrhu nehotične gore, ali si osamljen v brezmejni puščavi, ali se raztezajo cvetni vrtovi in travniki krog tebe, ali šume, bujni gozdi, ali buči nedogledno morje.
Temna noč je. In strah te jo. Kaj se utegne skrivati v temi, teb! sovražnega, pretilnega? Strahopeten nisi, ne bojiš se sovražnika, da mu le lahko pogledaš v oči; a tajnih moči, ki morda rajajo po nočnih temotah, se bojiš. Videti jih ne moreš, ne prijeti, nepričakovano se ti lahko kaj priplazi za hrbtom in te popade nepripravljenega . . . Gibati se ne smeš, saj ne veš, kam lahko stopiš. Tema ti leze v prsa, v glavo, napol nuje ti dušo in možgane in pograblja tc strah — sam strah. Tema
V Pari/ 7. »Figam« zagotavlja, da potovanje ! ruskega ca rje viču na Angležko;nima nobeno politične važnosti, ampak <la poj de Jjeknj samo obiskat
svoje sorodnik*
. i
Javni shod Dolin® društva „Edinost"
v sv. Iva n u, dne H. o k t o 1» r a 1 HUD.
Po 4. uri so jeli prihajati ljudje, a o '"'i smo že mogli konstatovnti velečastno udeležbo.
Predsednik profesor Matko Mandič je nastopno pozdravil zborovalce: »Slavno občinstvo! Predragi mi rojaki! Otvorjaje današnji ljudski shod Vas presrčno pozdravljam in zahvaljujem, da ste se odzvali v tolikem številu vabilu odbora pol. društva »Edinost*.
Odbor pol. društva «Kdinost» vedno rad dohaja v to narodno trdnjavo, ker ve, da najde tukaj med vami veliko število vnetih rodoljubov in je nahajal vsikdar zavetja in podpore tukaj med vami.
Prepričan sem, da se tudi naš današnji shod obnese najlepše in da naše današnje delovanje ne ostane brez vspeha».
Predsednik je pozdravil navzoče občinstvo še enkrat, predstavil vladnega zastopnika, ga. višega komisarja Baoherja in deželna poslanca g. Ivana Marijo Vatovcn in Kosca, katera je občinstvo pozdravljalo z burnimi živio-klici, »ločim je deželni poslanec Alojzij Goriup brzojavno pozdravil zborovalce.
Na to je dal predsednik besedo g. odborniku C o tiču, da spregovori o prvi točki dnevnega reda: 0 položaju.
Ciospod Cotič je govoril po priliki nastopno :
Današnji naš shod se vrši ob času hude državne krize. Naša država je prav za prav v neprestani krizi, od kar imamo ustavno življen je. Naša država je kakor bolnik, v katerem so bije ljut boj med bacilom, ki je provzročil bolezen, in med močno konstitucijo bolnika. Vprašanje jo le, kdo zmaga : ali v naši državi zmaga bacil, ali zmaga nje dobra
je nad taboj, pod teboj, okrog tebe, v tebi — povsod, povsod. In strah vseokoli ...
Vse te vara. Hipom se ti zazdova, kakor bi so nekaj gibalo pred tvojimi očmi, no vos prav, ali v daljavi ali v bližini: tedaj napenjaš svoj pogled, oči ti kipijo, silijo v temino, tipajo, tipajo kakor z nevidnimi prsti — a ne dotipajo ničesar. Okrog, vseokrog sama gosta«, črna tema. Ali se jo res kaj gibalo? Ali se morda žo kaj giblje? — Je-li bila samo kakšna pusta senca, — morda kakšna pošast? Ali ni bilo nič? Strah te je nepojmljivega, neznanega, kar se morda skriva v temini in strah te je svojega lastnega strahu.
(Uij! — Ha! — Nekaj je zašumelo — — no — — da — — Dozdeva so ti, a nič gotovega ne veš. Kakor bi daleč, daleč nekje v nedosežnosti nekaj tihotno Šumelo, a ker je daljava neskončna, je to morda bobnenje, mogočno grmenje in do tvojih itšes sega samo zamirajoči odmev mogočnih glasov. A morda je samo slabotno žuborenje valčkov prav blizu tebe, morda tik pod tvojimi nogami. Ali pa morda sploh ni nič ? Morda je samo akustična zmota?
konstitucija, tisti dobri genij, ki jo je že toliko krati — kakot pripoveduje zgodovina — rešil, ko so je zdelo, da je vsemu konec?! *
Kje pa je ta bacil, ki prov/.roča bolestno stanje v naši državi ? Gospoda moja, vir neprestanim krizam v tej državi jo ta, da se naši državniki nikakor ne morejo sprijazniti s tem, kar se je zgodilo leta I Hl »l i. definitivno in d a no morej o ume t i, da ono, kar je bilo popre d, se ne povrne nikdar več! Popred je imela Avstrija prvenstvo v nemški zvezi in kakor taka je veljala pred svetom za nemško državo. Leta 186(5. pa je oni mož železa in krvi, mož s pestjo nad pravico, je kancelar nemški Jiismarok pahnil Avstrijo iz nemške zveze. In jaz pravim, o gospoda : kakor je bila huda nesreča, ki jo zadela Avstrijo v usodnem letu 181)6., in da-si je Avstrija takrat krvavela iz stotero ran, jaz pravim, da ta nesreča je bila potrebna, jo bila državi v korist, ker je isto povrnila samo sebi in svoji nalogi! Izpahnjena iz nemške zveze nima Avstrija ničesar več iskati izven svojih mej gori na nemških tleh, ampak i s k a t i ima p o g o j e v za svoj n a -daljni razvoj v sebi; v svojih narodih mora u stva r j ati podlago obstanku in r a z v o j u s v o j e in u. (Viharno pritrjevanje).
Na mesto Avstrije v umetni nemški uniformi mora stopiti Avstrija, sloneča na svojih naravnih stebrih. Tako se glasi jekleni govor dogodkov v letu 1806. A prav toga govora no morejo uineti naši državniki. To je zlo, to je črv, ki razjeda našo razmero, to je bacil in h tem bacilom se mora boriti krepka konstitucija države avstrijske. (Odobravanje.)
Jaz bi prizadevanje avstrijskih državnikov imenoval neprestano posknšano falzifikovanje naravnih razmer. Ta /istem falzifikovanja je sicer leta 1878. prišel do poloma — ko je država stala kraj gospodarskega propada - to prav po krivdi tega zistema — in zdelo se je, da ga je konec. Toda v državnike avstrijske šo ni prišlo pošteno spoznanje, ali pa jim je nedostajalo krepke volje, da bi, spoznavši svojo usodno »moto, krenili na druga pota.
/istem nemškega nadvladja se je vlekel tja
Oh, ta noč! Te temine! Ta vir nesigurnosti !
Duša išče, da I »i se česa oprijela, a ne najde ničesar. In konečno jo premaga strah.
Spati! Druzega no moreš, nego spati. V spanju ubegajo vsi slabejši duhovi pred nočnimi strahovi in pošastmi. Tam pozabljajo, da jih obdaja groza, a pozabljajo tudi vse drugo, pozabljajo celd, da žive. Dokler spe, jih ni. Izgubljen čas, izgubljena ura življenja . . .
Močnejše duše ne morejo spati. Živeti hočejo, živeti, a v spanju se ne živi. Zmogši spanec, strme v noč — v temino. Gledajo, gledajo, upirajo oči v črno goščavo — ob neprozorni steni temote zdrsnejo njih pogledi navzdol ; zaman so napenjajo moči.
Počasi, počasi lozo čas. A vendar leze, gi-neva, toda noči ni konec, Minevajo sekunde, minute, četrtinke, uro — a še vedno je noč. Vnovič in vnovič nastopajo oči svoj boj s teminami, — še vedno zaman.
Nič, nič !
Kaj bo iz tega?	(Pride še.)
do leta IH7i*. Se le v tem letu ne je /delo, da hočejo krm i tel j i države kreniti na druga pota, na katera je silila logika dogodkov, dejstev in duha, ki je v sestavi te države. Leta 1H~'.'. hihii začuli besede, kakorsnjih popred ni nikdar Culo ithu avstrijskih Slovanov ; grof Tnatte je takrat zaklieal v svet, d a tudi Slovanov ri smeti pritiskati na steno! (Frenetični živio-klici). To nam je zvenelo kakor veselo blagovestje in opravičeni smo luli do nade, da se je / grofom Taatfe-jem inaugurirala nova doba. Ali varali smo se. Tudi on ni bil še ozdravljen od stare bolezni avstrijskih državnikov. Da-si se je zbrala okolo njega, sicer mah«, ali vendar večina, pripravljena za borbo v uresničenje programa, obseženega v navedenem vskliku, je vendar stal le z jedno nogo v našem taboru, z jednim očesom pa je neprestano koketoval s staro nesrečno tradicijo: z onimi, ki bi hoteli po vsej sili, da Avstrija bodi nemška država. Tako je omahoval celih 1H let med dobrim spoznanjem in slabo tradicijo, ne da bi bil izvel pre-potrebno operacijo na uredbi in upravi države. Pal je ravno ob tej neodločnosti svoji; njemu so sledili Hadeni, VVindischgraetz, Gantsch in slednjič TIiuii, vsi z istim grehom, vsi vse preveč navezani na stare tradicije, da bi bili mogli izdreti zlo z vso njega koreniko.
To omahovanje, ta neodločnost pa je bila vir, iz katerega so crpili svojo moč oni, ki nočejo, da se država postavi na zdrave, naravne podlage —• bodisi, ker hočejo, da država bodi njim molzna krava, bodisi, da so že davno naredili križ čez to državo in ne morejo pričakati nje razsula. Tem deloma odkritosrčnim, deloma za vratni m, ali vseskozi resničnim sovražnikom Avstrije je vastel greben od dne do dne, dokler niso prišli oni viharni dnevi koncem leta 1807. v parlamentu avstrijskem, ki so vse postavili na glavo, ko je manjšina jela strahovati večino, ko so mesto argumentov frčali tuitniki, črtala, ko se je dejanski naskakalo pred-sedništvo in so odločale nemške pesti in nemški -noži! (Klici: škandal, nemška kultura!) To je tista takozvana mehanična ohstrukcija, ki je zaustavila vse parlamentarno delo in vso zakonodajo in je na mestu reda in dela namestila revolto in anarhijo. A ti poslednji sti se polagoma premestili iz parlamenta tudi na ulico, kakor kažejo revolte v nemških mestih na Češkem.
In krivda na vsem tem zadevlje avstrijske državnike. Toda, bodimo pravični, ne samo njih, kajti krivi smo tudi mi, oziroma naši zastopniki! Tudi večina je kriva, da so stvari dozorele tako daleč. Ako se vlade niso hotele identificirati ž njo, ako so se branile vsprejeti nje program, ako se niso hotele proglasiti za strogo parlamentarno vlado, pa je bila večini dolžnost, da uporabi svojo moč, da uveljavi svojo voljo in da prisili vlado, ali pa jej za kliče: pojdi! Da je večina od prvega začetka sem postopala tako energično, ne bi bilo prišlo do takega opustoSenja v našem parlamentu in do takih kriz. Nikdar ne bi bilo prišlo do tega, da bi parlamentarna revolucija slavila takov triumf, kalcoršnjega je te dni, ko je po nje volji pni grof Thun in mu je sledila vlada, kakoršnjo je hotela revolta.
(Zvršetek tega govora prihodnjič.)
Politični pregled.
TKST 9. oktobra 1899.
»Roko proč!« »Cirazer Tagespostc in »In-pendente« — dvojica zares plemenitih bratov, par nobile fra trum. Dvojne jasli, jedna duša. Najprej pošiljajo iz Trsta v Gradec, da ljuba tetka po-klada dužno hrano svojim — ignorantom glede razmer v naših pokrajinah, a potem prihaja isto iz Gradca zopet v Trst, da laško novinstvo iste be-ilastoče o razmerah v slovenskem taboru poklada svojim — ignorantom. Tako delajo že dolgo in se umejo. Ali tudi to divno soglasje ima svoje meje, ob katerih gre na kose. Podobno je prijateljstvu mej p. n. gospodo tatovi, ki traja vse dotlej, dokler ni prišlo v razpravo vprašanje o delitvi plena. Dokler gospoda streljajo na medvedovo kožo, »e umejo, da je le kaj, ali ko treba, deliti to — slovansko kožo, tedaj se nehujeta šala in dohro-voljstvo tudi med brati v nemškem Gradcu in laškem Trstu. To smo videli te dni.
Tržaški dopisnik graške »Tagespostc« se je zopet enkrat spomnil tržaških Slovencev na tisti
{»osebni, njemu lastni, davno znani, občo veselost vzbujajoči in imenitno bedasti način. Pripovedoval je, kako smo mi Slovenci letos pri reje vali veselice, kako je neki govornik v Hojami vskbkal ob frenetičnein ploskanju poslušalcev, <!a smo lahko ponosni na to. d a i m a m o rusko z a s t a v o, kako pa da ne moremo napredovati v mestu, ker Srbi nc marajo za nas itd. itd., kar je še več tacili čenča ri j.
Do tu bi bilo seveda vse prav in lepo in »Iudipendente« bi bil zadovoljno ponatisnil »Ta-gespiistino« modrost. Saj to ga gotovo ne moti, da si je fenomenalno — najivni dopisnik »Tagespostc« glede ruske zaztave dovolil malo falzifika-cijo, kajti govornik v Kojanu ni rekel, da smemo biti ponosni, ker je naša zastava ruska, ampak je povdarjal nasprotno, da jo ta zastava potrjena od avstrijskih cesarjev in je znakom jed ne avstrijskih pokrajin. Pač pa je rekel, da se nam ne treba sramovati, da barve te zastave soglašajo z barvami ruske zastave, saj <> Rusiji govori zgodovina, da se še nikdar ni voj evala proti naši d r-ž a v i, pač pa je bila nje dobro t niča in rešiteljica v kritičnih č asih. Ali vrag ga vedi, kaj je šinilo dopisniku »Tagespostc« v glavo, ko je izrekel nesrečno misel, ki je kar po sredi presekala to nemško - italijansko prijateljstvo. Menil je namreč, da bi Italijani v Trstu prav lahko zaprli svoje srednje šole in pošiljali svoje otroke v nemške državne šole !
To mu je zares izborno pokadil naš »Indi-pendente«. Pred takimi argumenti — ne mislite, da se šalimo, govorimo resno — naj se le skrije »Tagespostini« bebec. Pa pustimo to za danes, ker hočemo poskrbeti prihodnjič, da bodo »Indipen-dentejevi« argumenti govorili za — nas!
Le konstatovati smo hoteli, da so nemška in laška gospoda pač jedini v prizadevanju, da bi j nas podili s te zemlje, ali ko gre za vprašanje, ' kdo bodi prihodnji lastnik, kliče »rndipendente« prijatelju iz Gradca : Prijatelj gori, prijatelj doli, od te zemlje — roko proč ! • -
Odločeno j6! Narod češki je govoril! Z odločno, a dostojanstveno besedo je proglasil svoj program, svojo voljo. Zastopniki obeh parlamentarnih skupin naroda češkega — ljudski poslanci in zastopniki plemstva — so proglasili, da ostanejo zložni in nerazdružljivi v borbi za prava naroda češkega, da ostanejo trdna falanga v opoziciji proti sedanjemu m i n i s t e r s t v u. A izjavili so hkratu svoje soglasje tudi v nečem drugem, kar je uajvažneje za ta hip in kar je odločilno za bodoči razvoj parlamentarnih stvari : proglasili so, da ob vsej skrajni opoziciji proti vladi hočejo urediti svojo taktiko tako, da ostane večina intaktna ! Tri so točke tega ukupnega programa :
1) dosedanja večina mora ostati in izvršiti svoj program. 2.) boriti se hočejo, da narod češki dobi nadomestilo za nečuveno krivico, ki se mu zgodi po odpravi jezikovnih naredeb ter za jednakost posamičnih narodov in jezikov po načelu Jed -na kosti; ;$.) in prizadevati si hočejo, da se osnuje vlada, ki bo odgovarjala večini.
Tako so slovesno sklenili poslanci obeh čeških skupin, a v soboto in nedeljo je spregovorila najvišja narodna instanca, parlament narodnih zaupnikov, zbranih od vseh strani in ta par lani e n t je soglasno od o b r i 1 vse s k I e p e s v o j i h p os 1 a n o e v.
Zbranih je bilo nad 150 zaupnikov. Predsedoval je posl. Jntula, poročal pa je poslanec Pacali. N' popolnem nasprotju s tem, česar je bilo pričakovati — tako opaža brzojavka v nasprotnih listih v očitni nevolji — jc bilo zborovanje pov- ' sem mirno. Shod se je soglasno izrekel proti o ti lože nju mandatov in proti obstrukciji, dokler ne bi bila s k r a j n a p otre b a z a za to. Vsprejeta resolucija zahteva, da se takoj po odpravi jezikovnih naredeb izda proglas do naroda v strogo opozicijonalnem zmislu.
Taki so sklepi shoda č e š k i h z a u p n i-kov najviše instance. Dunajski poročevalec praške »Politike« pravi v svoji brzojavki od sobote, da voditelji desnice z napeto radovednostjo pričakujejo sklepov čeških zaupnikov. Vsi da so tega prepričanja, da češkemu narodu more biti koristno jedino to, da ostanejo v zvezi večine in da nadaljujejo pozitivno politiko. In češki zaupniki so se res povspeli na višino situvaeije in s tem so
porušeni vsi načrti onih, ki so računali na vroči temperament naroda češkega.
Kakor mrzel curek marajo uplivati sklepi čeških poslancev in zaupnikov na dve strani : na nemške skupine sklep, da večina se ne da razcepi ti v atome, na vlado pa, d a ta ve č i n a zalite v a vlado po s v <tj i volji. Nemške stranke vedo sedaj, da ostanejo v manjšini tudi po padu Thuna, vlada Clarvjeva pa ve sedaj, da lahko pričakuje — da govorimo, kakor je nekdaj govoril knez Alfred Ijiechtenstein — z uro v roki, kdaj pride -dan odhoda! Ali bo to mesec dnij poprej ali pozneje, ne spreminja nič na stvari.
V očigled tem, od nemške strani nepričakovanim manifestacijam mora zveneti kakor br.tka ironija, da so se štajarski nemški nacijonalci oglasili ravno sedaj z zahtevami, ki so izbruh ko bi rekli fanatizma, bi bilo premalo rečeno — najhuje blaznosti. Odprava jezikovnih naredeb, to še ni nič, oni zahtevajo tudi, da j.m mora tudi krona s posebnim prentolnim govorom zajamčiti vse pravice ter zahtevajo jamstva tudi v imenu vseh bo d oč i h vlada bodo urejale jezikovna vprašanja, ne le parlamentarno, ampak tudi kakor zahtevajo Nemci! Kolik nezmisel : ako bi hoteli Nemcem že v naprej zagotoviti, tla pojde v parlamentu vse tako kakor oni hočejo, potem bi bil to absolutizem in nc parlamentarizem.
Ali jako poučne so vendar te štajarske zahteve, za one namreč, ki so bili slepi, da so ver-jep, da gre Nemcem le za jezikovne naredbe in parlamentarizem ter da ne treba druzega nego odpraviti jezikovne naredbe, pa bo mir! Ohstrukei-jonistom ne gre za drugo, nego za — go<* spodstvo!
»Italijansko ministerstto.< Zukaj ni poklical grof Clarv, ki so je posvetoval z Nemci vseh barv, z Čehi, Rumuni, da, celo se Slovenci, zakaj ni poklical na posvetovanje tudi zastopnikov »nvite eolture«? Ali — tako modruje »Piecolo« — pozna ministerski predsednik iz lastne skušnje dovolj natančno položaj in želje italijanskega prebivalstva in je navdahnjen z voljo, da iz lastnega nagiba poskrbi za blagor italijanskih »provincij« - ali pa so nehvaležni Nemci z levice popolnoma pozabili na svoje zveste zaveznike Italijane, ki so se na njih strani tako junaški vojevali proti pok. Tliuuevemu kabinetu, ter se niso spomnili, da bi opozorili grofa Clarvja, da se nahaja med voditelji levice tudi baron Malfatti ?!
Ne čutimo se poklicane, da bi pomagali »Pio colu« reševati ta grozni dilenmma. Znana bistroumnost njegova naj mu pomaga iz zagate tudi v tem slučaju !
Sicer pa se nam zdi, da res ni bilo potrebno slišati še barona Malfattija, Angela ali koga drugega, saj imate vendar sedaj — kakor se ponašate v istem članku v resno-smešni pozi — pretežno italijansko ministerstvo. Čujte, kuko 1 Grof Manfred Clarv je rojen v Benetkah, torej Italijan; Kdvard pl, Kindinger je rojen v Milanu, torej Italijan; dr. pl. \Vittek je zagledal luč sveta nekje na Ite-nečanskem, torej Italijan; a dr. E mestu Koorberju je tekla zibelka v Trentinu, torej je tudi Italijan ! Štirje ministri Italijani in to v kabinetu, kjer niso popolnjeni vsi ministerski sedeži. Po pravici se torej sme sedanji kabinet imenovati italijanskim. »Alein Ijiebclien, \vas \villst du nooli molir?« bi pel slavni Heine.
Ali, ali, nekaj je vendar le vmes! Vsi ti italijanski ministri so že v postavni možici dobi in je minolo že nekaj let, odkar so na klasični zemlji italijanski zagledali luč sveta, liodč potem po drugem neklasičnem svetu. Nevarnost je torej, da se ne spominjajo več, česa bi si želeli gospoda vrhu vsega blagra božjega, s katerim so jih obrnile naše ljube vlade. V tem slučaju bi bilo neprijetno, ako bi bilo res ono drugo, česar se boji »Piecolo«, da bi bili namreč nemško - liberalni zavezniki pozabili na italijanske zaveznike. Ostaja torej vendar-le fatalna stvar, da grof Clarv ni čisto nič povpraševal pri baronu Malfatti ju in da ni Hortisovo luč izvlekel izpod mernika!
Domače vesti.
.lav u I shod pol. društva »Edinost« v sr. Ivanu. Kdor pazno sledi shodom, ki jih prireja pol. društvo »Edinost po okolici par let sem, mora
hiti uverjen, da jo bila min«*! za pri rojevanje takih shodov res nsjsrečneja. Tudi včerajšnji shod v hv. Ivanu je dokazal, kako vzgojevalno so vplivali ti shodi na naše ljudstvo, kajti kritičnemu »notrileu ne more ostati skrito, v koliko je ljudstvo, ki pohaja to shode, dozorelo politiški, kako se je v njem vzbudilo ne le zanimanje za javne doginlke, ampak tudi umovanje istih. Prosimo! V nedeljo sti bili na dnevnem redu le dve določeni točki in pa ona neizogibna »slučajnosti«, a razprava je trajala nad tri ure. A vse to tri ure so bili ljudje kakor pribiti na svojem mestu -- posezaje v razprave, o čemer so se sioer pojavljala razna menenja, a to v najlepšem parlamentarnem redu.
In kako so razgovori delovali na poslušalce ! To se jo pokazalo, koje g. predsednik zaklieal zadnje besede svojega zadoščenja na tem lepcin shodu; kar hipoma je zapela vsa dvorana našo »Mej Slovani« in ljudje so dalje še doli po stopnicah peli veličanstveno našo himno.
Po shodu so bili vsi gostilniški prostori »Narodnega doma« natlačeni od občinstva, ki je čakalo na predstavo »Graničarjev«, ki jo je priredila družba Stojkovičeva. Po predstavi je bila animirana zabava, na kateri je pevalo več pevcev in pevk društva »Kolo« in je bilo čuti navdušenih govorov.
Knejyi dur. Plemeniti slovenski rodoljub, gosp. Fran Iva 1 i ste r v Trstu, je podaril »Dijaškemu podpornemu društvu v Pazinu« lepo svoto 2000 gld. z željo, da se ta svota naloži in da se dotične obresti porabljajo v podporo siromašnim dijakom nn hrvatskem gimnaziju v Pazinu. Ta svota seje naložila na posebno knjižico pod imenom »Zaklada Kalister« v istrski posojilnici, podružnica Pazin, katera poslednja je —z ozirom naplemeniti namen — privolila v f>°/0 obresti. Mej tem, ko nam je ta velikodušni dar na jedni strani dokazom one sdožnosti in vzajemnosti, ki vladati med primorskimi Hrvati in Slovenci, nam pokazuje na drugi strani, kolika važnost se priznava hrvatskemu gimnaziju v Pazinu.
Ne dvomimo nimalo, da je to splošno prepričanje med Hrvati in Slovenci ter da se najde še družili, ki liodo posnemali vzvišeni izgled našega tržaškega rodoljuba.
Veledušneinu darovatelju pa želimo, da bi dolgo, dolgo gledal uresničene one nade, ki jih stavljamo v hrvatski gimnazij v Pazinu.
Italijanskim duhovnikom v album piše »Naša Sloga«: Pobožni italijanski duhovniki so res lepo poučili svoje ovčice za prihod višega pastirja v Piran ter o nakani istega, da podeli redove dvema slovanskima bogoslovcema. Njih — krščanski nauk je pal na plodovita tla in glej obilico sadu! Š k of S t e r k ne sme v Piran! Tako kriči više duli-hovstvo v Piranu in tako poročajo škofu podrejeni mu—župniki in kanoniki, in tako mu svetuje tudi c. k. uradnik! In prav je tako! Škof naj o-stane doina: radi birme piranskih republikancev naj si ne razbija glave! Oemu vendar? Saj je bit nedavno temu v Piranu general brez vojske, Ga-ri ba Id i, ki jih je utrdil v veri kakor treba, da morejo potrpežljivo čakati na svojo odrešenje iz tujega jarma.
Naši grehi. Poboljšajmo se! Od sv. Jakoba nam pišejo: Oproščene naj mi bodo rezke besede o žalostnem položenju n katerih tuk. Slovencev, katere je oso<le nemili val zanesel sem na obali morja. Pomislimo sumo, koliko naših mirnih ovčic, ki so prihitele v Trst z mamljivo nadejo, da bi si v tej drugi Sodomi ustvarili boljšo bodočnost, se potaplja v morju poitalijančevanja ! In zakaj ? Včasih je vzrok neodvrnljiva beda, največkrat pa je tudi pomanjkanje narodne zavednosti zavelo Slo venca-trpina, da pozablja svoj rod (in sveto dolžnost delovanja za istega), a vendar ne more pozabiti svojega rodnega jezika, ki mu liki žgeč plamen v nemirni vesti neprenehoma kliče v spomin vso podlost izdajstva njegovega!
Ne bom pojasnjeval natančneje tukajšnjih, v narodnem oziru skrajno jadnih rodbinskih razmer, ker bi se preveč oddaljil od nameravane smeri; a smelo iu z mirno vestjo smem reči, da je med tolikimi tisoči Slovencev, ki bivajo tu, mnogo takih nizkotnih, nezavednih revežev, katerim je občevalni domači jezik italijanski, da-si pošiljajo svoje otroke v slovensko družbino šolo. —
Pa da tržaška slovenska inteligenca ne bo mislila, da je kaj boljša v tem oziru! Koliko
je tudi tu še takih rodbin, v katerih se še ne ifo-vori izključno slovenski?! Otrok seveda obiskuje nemško šolo, ker je državna (slovenska je preveč ; oddaljena, da si eelo iz Katinare zahajajo otroci v I njo); doma pak so mora, d a bode šolarček /a mogel ; napredovati, občevati izključno nemško. Da-li bodo | na tak dvomljiv način vzgojeni otroci ohranjeni za nas?! To je listo usodno vprašanje bodočega
! časa! -
j
Sv, Jakob celo, kjer je toliko naših, je še pozorišče tako nenormalnim odnošajem, katerim treba priti v okom.
Ze dolgo časa sem zavladajo med tukajšnjim prebivalstvom splošno menenje o resnični potrebi i pevskega in bralnega društva, ki naj l»i bilo ne-; kako zbirališče domaČim in pribežališče izventrža-! škim Slovencem.
rpam, da v tem smislu započeto delo naših ! tuk. narodnih činiteljev ne bo brezvspešno, v kar | nam pomozita Bog in z železno vztrajnostjo spojena i narodna trudoljubivost.
Zopet c. kr. postnemu ravnateljstvu na ! /nanje. Neki tržaški trgovec nam piše :
Dne 2H. m, m. sem pisal iz Trsta gospodu Ivanu Celharju-Kibarirfu v Sv. Peter list z nekim trgovskim naročilom. Pripravljen sem ne lo potrditi s prisego, da sem list res oddal dne m. m., ampak morem povedati tudi, ob kateri uri in v katero skrinjico sem vrgel liit. List pa je doeel v St. Peter še-le I. oktobra, vsled česar se nalog, ki sem ga dal v listu, ni izvršil pravočasno. To pa mi je provzročilo škodo kakih.'!;") goldinarjev.
To slavnemu c. kr. poštnemu ravnateljstvu kakor izgled, kaka škoda se lahko prigodi trgovcu, ako se dogajajo take zamude v od pošilja nju, oziroma dostavljanju pisem !
Vprašanje astronomom. Kazna ministerstva i so sicer že dovolila velikodušno, da se na prošnjah in ulogah smejo opuščati naslovi .* slavni, veleslavni, visoki itd. Ali stara navada — železna srajca! Na včerajšnjem javnem shodu, ki ga je priredilo pol. društvo »Edinost« pri sv. Ivanu, smo zopet slišali le govoriti o »visoki« vladi. Vprašali smo nekega dovtipneža, zakaj vendar imenujejo vsi govorniki vlado »visoko«. In razjasnil nam je stvar z — astronomičnega stališča.
Dejal je namreč: »Ali ne veš, prijatelj, da je zvezd, katerih žarki potrebujejo leta in leta, da prispejo na našo zemljo. Po tem, kolikor Časa potrebuje luč za svoj pot od zvezde do nas, so izračunili zvezdoznanei, kako visoko so dotične zvezde nad nami.
Slovenski narod že čaka dolgo let na blagodejen žarek iz svetlega ozvezdja, kateremu je ime vlada. Iz dejstva, da nas do danes še ni osrečil nobeden milosten žarek od te strani, moramo sklepati, da je vlada res — visoko nad nami. Zato jo nazivljamo: visoka vlada.
Kako visoko nad nami je ta vlada, to bi bilo težko izračuniti, s tem naj se havijo naši politični astronomi. Za sedaj se ta račun še ne da napraviti. Kajti, dokler nc zagledamo žafka iz vla-d i nega okrožja, nimamo prav nobenih podatkov, da bi lahko sklepali na oddaljenost in visokost slavne vlade«.
Skoro da jo je mož pogodil. S Spodnjega Ktajarskega nam pišejo: V Mariboru je bilo dne 10. septembra t. I. zborovanje, na katerem se je razpravljalo nekaj o našem socijalnem vprašanju, zlasti o gospodarski organizaciji. Dobro vemo namreč, da je naš politični boj brezvspešen, ako ne bo združen ž njim ob enem tudi gospodarski boj. Našim nasprotnikom ni le samo do tega, da nam odvzamejo materini jezik, ampak nam hočejo odvzeti tudi zemljo in kruli ter nas tako ugonobiti tein hitreje. Na poslednji način deluje »Sudmarka« pri nas, da pospešuje korak za korakom nakupavanje slovenskih zemljišč od strani Nemcev in tako izpodriva slovenski živelj. Okoli Maribora je na daleč, posebno proti severu, že skoro vse v nemških rokah. Malo je še slovenskih kmetov, večinoma so tam sami viničarji, katere pa oholi Nemec lahko vsaki čas zapodi iu naseli Nemea ali pa Slovenca ponemči. Toko sploh delujejo Nemci tu na meji. Vidi se takoj, da nam je to delovanje bol j nevarno, nego delovanje po »Schulvereinu«. Naloga naša mora biti torej, da ne branimo samo svojega jezika, ampak tudi svojo zemljo. Zato pa je vele važno naše zadružno gibi i nje, s katerim naj se zboljša gmotno
stanje naših kmetov, da ne bodo prisiljeni prodajati svojih posestev. To gospodarsko gibanje, ki mora veseliti vsakega odkritosrčnega rodoljuba, zdi se nekateri m našim, zlasti na Kranjskem — in to rožo v dušo — smešno! Mesto da bi vzbujali zmisel za tako gospodarsko organizacijo, mesto da In pripovedovali, kaku nam le taka organizacija ohrani sedanjo mejo, - pa smešijo. Smešijo, ker jih v to sili strankarska strast. Strast je rssjehi vso javno življenje na Kranjskem; strast jih slepi, da ne vidijo nevarnosti, ki prote rodu. Zato vstrajam pri nasvetu, ki sem ga že nedavno temu sprožil v »Kdinosti«, da bi namreč tako začeli z delom /a ozdravljenje odnošajev na Kranjskem, da se vsi trezno misleči oklenemo, oziroma si v Ljubljani zasnujemo ukupno gasilo, ki bo vspešno povspeso-valo našo organizacijo, ki bo imelo zmisla za živ-ljenske potrebe vsega naroda, po reku: Salus puhlica snprema lox osto.
Seveda bi moral biti list dobro urejevali, da bi bil na višini naloge. Moral bi imeti dobrih dopisnikov in zanesljivih poročil. Strogo bi so moral držati krščanskih načel, kajti le tak bi moral biti na korist našemu vernemu narodu. Ali ker že govorim o tem, bi hotel svariti pred vsem pred napako, ki je često jako škodljiva, ker vzbuja razna domnevanja in sumnje. Da povem naravnost: vodstvo naj bi so poverilo poštenemu posvetnjaku! Jaz bi bil proti temu, da bi imeli duhovniki vse v rokah. Kakor rečeno: to dela dandanes čuden utis. Pred vsem pa nc smemo dopustiti, da bi nastalo domnevanje, da hoče ta politični, narodu namenjeni list služiti kakim posebnim stanovskim interesom. Ne i z k 1 j u č n o , a m p a k v z v e z i s posvetno inteligenco naj delajo duhovniki! V ta nameu naj se skoro skliče shod obmejnih in vseh dobromislečih kranjskih Slovencev! »V edinosti je moč!«
To bi bile nioje misli.
Duh o v n i k. Shod dalmatinskih vellkošolcer Italijanskih. Včeraj so v Zadru zborovali italijanski akademiki iz Dalmacije. Sklenili so, da se imajo italijanske stolice z vseučilišča v Inoinostu premestiti v Trst in da naj imajo, dokler se tržaško-italijansko vseučilišče ne popolni, biti veljavne diplome, dobljene na vseučiliščih v sosednjem kraljestvu. Sklepali so tudi, da je naprositi trentinske Italijane, da opuste svojo separatistično taktiko ter so pridružijo naporom za italijansko univerzo v Trstu. No, sedaj pa že poj de!
Blagoslov ljenje cerkve. V soboto pred po-ludue je prevzvišeni vladika ob veliki azisteneiji duhovnikov blagoslovil novo sezidano cerkev č. č. Notre dume de Sion. V svojem govoru je proslavljal delovanje te kongregacije na polju vzgoje in je prosil božjega blagoslova na novo cerkev.
Pevsko društvo »Hajdrili« na Prošeku bo imelo dne lo t. m. ob 1 uri popoludne svoj redni občni zbor.
Naša straža. Kakor ustanovniki so pristopili oziroma nadaljne obroke vplačali:
Jakob Pukl, urednik lista »Der Siiden« na Dunaju 50 K. — Ignacij Nadrah, kapelan v Tržiču, 10 K. — Dr. Franc Kovačič profesor bogoslovja v Mariboru, 10 K. — Gregor Jakelj, župnik pri sv. Jakobu ob Savi, 10 K. — Martin Narobe, župnik v Zapogah, 10 K. Vplačalo je tudi več letnikov in došlo tudi darov.
Društvo ima obilno posla, mnogo stroškov, zato se priporoča v nadaljno vsestransko podporo.
človeška družba — sramuj se! Pišejo nam: Delati moramo vsi, ker smo ustvarjeni za delo. Usojeno je, zlasti nam delavcem, da si moramo s trdim delom od zore do mraka služiti vsakdanji kruh. Življenje je neprestano delo in — trpljenje. Ali blagor onemu, ki mu je delo življenja oslajeno z pomirljivo zavestjo, da bo vsaj svoje zadnje dni, večer svojega življenja, preživljal, če že ne v razkošju in obilici, pa vsaj v relativno ugodnem stanju, da mu vsaj najpotrebnišega ne bo primanjkovalo. Mi siromašni industrijalni delavci nimamo take pomirljive zavesti, iu moramo le z grozo pričakovati onega dne, da nam odpovedo telesne sile in nam pade kladivo iz rok ter nam zakliče gospodar: Doslužil si — pojdi! Napravi prostor drugemu, mlaj emu, čilejemu!
N>j govori nastopni slučaj !
Z dnem 1. oktobra je stopil v pokoj neki dela v ec tehniškega zavoda (stabilimento tecnion).
rodom Ceh. Mož se je rodil letu 1 *22. Lota 1*42. je l>il potrjen v vojake, kjer je služil 1."» let, D mesecev in dtiij. Svoje domovine ni videl nikdar ve«". Odsluživ&i vojake, je zašel v Trst, kjer se je »krovnno preživljal kaki 2 leti, a leta IHOO. je vstopil v službo gori imenovanega zavoda. Tu je služil torej neprestano 39 let. Vsega skupaj pa je revež lomil svoje kosti p<> »vetu ~u let. Sedaj pa j«* obnemogel, stopil je v pokoj in odmerili so inn 8 gld. pokojnine na mesee
In je-li res potrebno, da bi zgubljali l»esede, da povemo, kar čutimo?! Ne, jmč pa vsklikamo iz užaljenega srea : 61 o v e# k a d r u ž 1» a — sramuj se!
Razmere v tuli. mestni bolnišnici morajo biti res idilične. Sinoči je zopet iz oddelka za umobolne zbežal neki tukajšnji meščan, katerega so potem bolniški strežaji iskali na njegovem stanovanju, in ko trn niso našli tam, po vsem mestu, ne da bi ga bili našli. Lahko si mislimo, kakov strah j«' prestala uboga soproga, mati štirih otrok, k<> je čula, da je nje nesrečni mož izginil iz bolnišnice !
Dražbe premičnin. V torek, dne 10. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici delle Legna št. 7. hišna oprava, na velikem trgu (palača Mo-dello) štampilje, v ulici Nuova št. 14. hišna oprava, v ulici del i i utore št. 5. hišna oprava, v ulici Ca-seruni št. 1. hišna oprava.
OveilJ je nastal minolo noč v prodajalnici gosp. Na za rij a Grižona v ulici Giulia. Ker so pa-santi zapazili dim, prihajajoči iz prodajalnice, so hiteli v pisarne trarmvava, kjer so telefonirali na centralo gasilcev. Došli gasilci so šiloma ulomili vrata ter se ob tleh plezali v prodajalnico, da so pričeli z gašenjem. Koliko je bilo škode in kdaj so pogasili ogenj, ne moremo sporočiti, ker jo na-iega poročevalca zeblo v zli o vsemu ognju in je torej hitel pod odejo.
IImrl je zadnjo soboto Josip Kusijan, ki je, kakor smo poročali, pred nekaj dnevi skočil skozi okno tuk. bolnišnice ter se o padu nevarno poškodoval.
Izgred liasili sodile. V soboto predpoludne je deželno sodišče obsodilo ;)fi-letnega Antona Dordolo v štirimesečno ječo, ker je s pomočjo ponarejenega ključa ukradel iz skladišča Avgusta Compard 400 vreč, vrednih 75 gld.
Nevarno požgali. 10-Ietni mehanik Krnil Kovani iz ulice dol Moro je delal v soboto zvečer v stanovanju v ulici Acipiedotto št. 4(5. O tem se je z gorečo svečo približal neki pokvarjeni plinovi cevi. Plin, ki je izhajal iz počene cevi, seje užgal in je delavca nevarno opekel na glavi, hrbtu in rokah. Ponesrečenca so spravili v tuk. bolnišnico. Drugi delavec, ki je bil zraven, je tudi poškodovan; a njegove rane so lahke naravi.
Zgubljeno In najdeno, a nepopolno. Dva dečka, Peter D. in Peter M. iz pokrajine Videm-ske, sta prinesla v soboto na polioijo baržunasto novčarko, v kateri jo bilo za 100 gld. denarja in več zlatenine. Hkratu je Magdalena M. iz ulice A renta št. 2. naznanila redarstvu, da je izgubila dotično novčarko ter so jo tudi izkazala o tem. Ko je pa pregledala mošnjo, je videla, da je i/ iste zginilo več reči, namreč en par zlatih uhanov in nekaj denarja. Vsled toga so — poštena najditelja, ki sta si hotela sama izplačati najdenino, obdržali na policiji.
Zgubljeno. Sinoči, nekoliko pred povratkom tržaških gostov iz sv. Ivana, je odnesla burja enemu izletnikov še skoraj nov klobuk sivo barve in to v bližini »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Kedor je našel ta klobuk, naprošon je, da ga odda v »Del. podpornem društvu«, kjer dobi primerno nagrado.
Palico. je nekdo pozabil včeraj v narodnem domu pri sv. Ivanu. Ista je shranjena tam.
Različne vesti.
Garibaldi v južni Afriki. Kakor pišejo italijanski listi, se je (iaribaldi ponujal transvaalski vladi, da ji priteče se svojimi junaki na pomoč. Ker j>a boeri te veledušne ponudbe niso sprejeli s tako odprtimi rokami, kakor bi bilo pričakovati, izostane akcija Garihaldineev, — Tako italijanski
listi. Mi |na bi dejali, da boeri tiste slavne junake |K»znajo predobro že iz prejšnjih nastopov na vriH'ih afriških tleh. Ta tla so tako vroea, da vročekrvni Italijan ne more stati dalj <"-asa na enem mestu, nego more premikati noge, premikati jih tako hitro, da se gledalcem vidi, kakor tla bi junak bežal. Bodi torej konstatirano zgodovini na ljubo, da so Transvaalci hvaležno odklonili pomoč, ponujeno jim od generala Garibaldija in njegovih junaških čet.
Slovenskim abiturijentom!
Prestopili ste prag v življenje, stopivši na vseučilišče.
Mnogo od Vas jih odide na Dunaj, ali v zlato slovansko Prago, in morda le malo bo onih, ki so se odločili za Gradec, da se tu posvetijo svojim študijam.
Slovenskemu vseueiliščniku v Gradcu življenje ni lahko, biti mu je dvojen boj: boj za obstanek in boj za svojo narodnost! Marsikdo bi pač omagal, ako bi ne našel zavetišča in krepke opore v aka-demičnem društvu »Triglavu«, čegar p<»nosno geslo je — »Biti slovenske krvi — bodi Slovencu ponos«.
Namen društvu je, tla združuje v svojem okrilju vse slovenske akademike, učeče ho v (»radon, da se mej sabo spoznavajo in da se v društvenem krogu v resnem dolu pripravljajo za poznejšo delovanje v domovini,
V to bogata knjižnica, založena z vsemi slovenskimi in imeiiitnejšimi slovanskimi deli; v to raznovrstni časniki in časopisi v raznoterih jezikih, ki ležč na razpolago v čitalnici. Kdor se zanima za književnost, vstopi v »Znanstveno-slovstveni klub«, kdor si hoče krepiti živce in uriti roko, vstopi v »Borilni klub«, ki brani, ako jo treba, s krvjo in mečem čast in ugled društva; pevcem ustreza pevski, oziroma godheni, tamburašem tamburaški klub.
Akademično društvo »Triglav« stoji krepko že izza dobe ustanovitve na napredni, svobodomiselni podlagi in baš kor je zares svobodomiselno, dobč v njem zavetišča vsi slovenski akademiki, ako respektujejo društveni napredni, svobodomiselni značaj!
Vstopite torej, tovariši abiturijentje, ki pridite v Gradec, vsi v akademično društvo »Triglav« ; ono Vam nudi vsega, česar je potreba slovenskemu akademiku in uprav v njegovem okrilju se naučite prav uživati od vas prejo toli zaželjeno akademično svobodo!
Vsa potrebna pojas..ila daje odbor, Hoin\;ich-strasse S, II, kjer se nahaiajo tudi društveni prostori.
Akademično-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu,
dno 1. vinotoka 180i).
iur. Kasto P u s to s l o m š e k, t. «•. predsednik.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
Budimpešta i>. (Zbornica poslancev.) Po finančnem ministru Lukacsu predloženi državni proračun izkazuje za 1000 loto 048,0.!17.257 kron rednih izdatkov, torej za 27,304.811) kron več, nego za leto 1890. Izdatkom stoje nasproti redni dohodki, proračunjeni z 01)1,724.040 kron, torej za 2(5,790.5(58 kron več, nogo v letu 18110. Kodni dohodki presedajo torej stroške za 42,787.385 kron. Nasprotno pa so v izrednih dohodkih in izdatkih kaže primanjkljaj 40,(.)55.H02 kron. Ordinarij in ekstraor-dinarij kažeta skupno 1.052,081 "821 kron izdatkov in 1.054,513.404 kron dohodkov. Prebitka je torej 1,831.583 kron.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
od
Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (iiovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Jpap"" Moje pohištvo donese srečo !
Iščeta se
korepondent,
ki je zmožen tudi voditi knjige in
praktikant.
Zahteva so znanje slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Naslov ]tove naše upravništvo.
Razglednice
krasno dovršeni' 2."> g;ld. tisoč izdeluje Ant. JerkiČ. odlikovan fotografski atelier v Gorici. Kraje pridi- na zeljo p. n. naročnika brez-plačno f<)tograf<»vat.
Iplrltm slnapls oompositus
ALGOFON.
.ledino sredstvo proti zobobolu, revmatič. glavobolu, migreni itd
Steklenica z navodilom stane le 20 nvč. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAKMARER (Ai dne Mori) Piazza im\t TRST
Pazili na ponarejanja.
JOSIP ZABJEK
naznanja, da je odprl
v ulici Fonderia štv. 6.
zalogo krompirja in zelja
i v sodčih po 25, 50, 100 in 200 kgr. — Prodaja i	tudi na drobno.
Rujav, pristen, navaden
i angleški sladkor
dobiva so edino v moji zalogi ter ga prodajam po zelo ugodnih cenah. Priporočam se
Anton Godnig
i	trgovec, Vi« Nuova.
Taiitl na ponarejanja. H
A. di F. CAKLINI
naznanja, da odpre 1. oktobra t. I.
UP" v Sežani
ves prenovljen
Mlin na paro + +
1	in
+ stopo za ječmen
Priporoča se slavnemu občinstvu na Krasu in v tržaški okolici, fi^" NaroMtvc se brzo fti točno izvrše.
OOOO Pristni OOOO
domači izdelek naravne slivovke
lastnikov
v Krapini (Hrvatsko).
Zastopana po Dragotinu Venturini v Izubijani
Tržaška cesta štv. 27.
Nikolaj Terškan!
trgovec v Ljubljani
priporoča ob pričetku sezono svojo izborno kislo želje v sodčekih po 200, 100, 50 in
25 kg., kakor tudi sveže zelje v glavah.
Pri sodčekih po 200 in 100 kg. se računi brutto za netto, pri posiljatvi po 50 in 25 kg. pa se plačajo prazni sodi po 70 in 50 kr. Posebno prilično za večjo rodbine in gostilničarje! Cene brez konkurence. "^PS