celjski tednik Celje, 14. novembra 1968 — Leto XXII — St. 42 — Cena 60 par (din) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OdloČi naj sposobnost Več možnosti za zaposlitev duševno prizadete mladine v dneh, ko zaskrbljeno od- fcima-vamo nad podatki o ne- zaposleni mladini na našem območju, je posebna komisi- ja stalne konference za reha- bilitacijo invalidov Celje dala v razpravo program delovne- ga usposabljanja duševno prizadetih otrok, ki so po za- ključku šolanja na posebni osnovni šoli ostali brez-zapo- slitve. Stanje pri zaposlova- nju mladih po eni strani mor- da že vnaprej napoveduje precej ovir pri uresničevanju načrta, da bi tudi določene- mu delu duševno prizadete mladine našli mesto v našem gospodarskem življenju, po drugi strani pa prav jasno sili v to, da te napore zelo resno zastavimo. Konkurenčnost pri zaposlo- vanju mladih ljudi je brez dvoma huda. Mnoge delovne organizacije ne bi kaj dosti razmišljale, če bi se znašle pred izbiro: zaposliti neuspo- sobljenega, toda zdravega, aH pa duševno nekoliko prizade- tega, toda usposobljenega mladega človeka. Toda obsto- je podatki, ki narekujejo spremembo zastarelih pojmo- vanj, zaradi katerih se včasih s treskom zapirajo vrata de- lovnih organizacij. Obstoje delovna mesta in, k sreči, po- nekod tudi že prepričljive de- lovne izkušnje, da primerno usposobljen, pa čeprav du- ševno nekoliko prizadet dela- vec, pri določenih — pred- vsem monotonih delovnih operacijah — dela celo bolje kot njegov zdravi tovariš. Iz kompleksa kategorizaci- je, habilitacije, poklicnega usposabljanja in zaposlovanja je, rehabilitacije, poklicnega le zadnji dve področji. Obde- lala JU je, izdelala program, ki prav zdaj kroži med tisti- mi, ki o njem lahko odloči- jo. Povejmo, da zajema 44 mladih ljudi, od katerih jih samo osem živi v urejenih družinskih razmerah. Povsod drugod pa imajo opraviti z alkoholizmom, kriminalom in podobnimi socialnimi defor- macijami. Otroci, ki so osta- li brez zaposlitve, se utaplja- jo v svojem žalostnem okolju — brez sleherne možnosti, da bi v kratkem izboljšali svoj položaj. To poudarjamo zato, ker bo uresničitev programa usposo- bitve teh mladih ljudi tudi nekaj stala. V približno 15 mesecih pa bi ti mladinci pri- dobili dovolj znanja, da bi jih zaposlili na mnogih delov- nih mestih — zaenkrat pred- vsem kovinske stroke, kjer so možnosti največje. Pri za- vodu za rehabilitacijo invali- dov bi za usposabljanje usta- novili poseben oddelek, s tem, da bi splošni del učne- ga programa izvajal zavod »Ivanke Uranjekove«. S tem bi nekoliko prehiteli republi- ški predpis, ki bo to uspo- sabljanje, kot kaže. z zako- nom uredil. Toda ne glede na to je za odločen napredek skrajni čas. In prav bi bilo, če se korak ne bi ustavil — pri denarju. I. B. S SLOVESNOSTI OB ODKRITJU FRESK V MARIJA GRADCU — Med udeleženci je bil tudi dr. France Stele (na sliki desno), ki je že pred štiridesetimi leti crvi ugotovil, da se za stranskimi oltarji skrivajo starodavne freske. V ozadju vidmio enega od obeh renesančnih oltarjev iz 17. stoletja, ki sta prva primerka resnično konservatorsko korektno obravnavanih zlatih oltarjev na vsem celjskem območju. Zashiga za to, kakor za nekatera druga dela, velja nadžupnijskemu uradu v Laškem. (Foto: V. Berk) too 000 Zaradi svoje zasnove in različnih velikosti so novi hladilniki tovarne »Gi/re- nje« iz Velenja že letos vzibudili na jugoslovan- skem tržišiou veliko zani- manja. Zategadelj se je tovarna odločila izdelati v letju 1969 100.000 hladil- nikov. Za tovrstno proiz- vodnjo so že postavili no- vo halo, kjer bo stekla prodizvodnja hladilnikov po najsodobnejših tehno- loških iîasJedikih. Prihod- nje leto pride na vrsto tudi rekonstrukcija obra- ta za proizvodnjo vseh tipov štedilnikorv iin obra- ta za pralne stroje. Br'îz razširitev kapacitet in modernizacije, kar bo vse veljalo 2,5 milijarde sta rih dinarjev, v nasled- njem letu ne bi mogli ustrezno povečati proiz- vodnjo gospodinjskih apa- ratov v skladu z realnim; potrebami tržišča. Reali- pobrebami tržišča. F. K. V SOBOTO IN NEDELJO TRIJE MRTVI Veliko prometnih nesreč s smrtnim izidom Samo v nedeljo se Je zgodi- lo na širšem celjskem ob- močju ¿edem prometnih ne- sreč, pri katerih sta dve ose- bi izgubili življenje, štin so bile teže ranjene, dve pa la- že. Materialno škodo nedelj- skih nesreč so ocenili na 16.750,00 dinarjev. V soboto ponoči je iz Celja proti Vojniku vozil z osebnim avtomobilom švedske regi- stracije ANDREJ UHLIR iz Ljubljane. Z leve proti desni je Mariborsko cesto prečkal ANTON SKOČIR iz Celja, ki se ni prepričal, če je cestišče prosto. Avtomobil ga je zadel ai zbil po cesti. Poškodbe so bile tako hude, da je Skočir tned prevozom v bolnišnico podlegel. Voznik je moral vo- Biti s precejšnjo hitrofátjo, na liar jasno kažejo velike vdrti- ne na mestih avtomobila, kjer je bü zadet pešec, če- prav ima avtomobil гтатке Wolksvagen močno konstruk- tàjo. Dovoljena hitrost na od- seku Mariborske ceste, kjer se je zgodila nesreča pa je 50 kilometrov. V nedeljo je proti Šoštanju vozil z osebnim avtomobilom 35-letni MILAN VEBLE iz Ve- lenja, ko je v Pesjem prite- kla pred avtomobil štiriletna TATJANA BAJCER. Udarec je bil tako močan, da je de- klica podlegla na kraju ne- sreče. Zvečer se ^e proti Sloven- skim Konjicam peljal mope- dist brez vozniškega dovolje- nja 19-letni JOŽE BRUMEC s sopotnikom JANEZOM GOŠ- N JAKOM. Pri mostu preko Oplotnišnice ju je zaneslo, da sta padla tri metre pod most v vodo. Jože Brumec je pod- legel na kraju nesreče. žalostna je resnica, da Ce- lje z ostalimi občinami pred- njači v številu smrtnih žrtev v Sloveniji glede na število vozil in prebivalcev. Zato: VONIKI IN DRUGI VEO PREVIDNOSTI NA CESTI! S. M. Tednikova plosêâ V minulem tednu se je na C. TEDNIK naročil tudi Alojz Valoh, Kajuho- va 10 iz Velenja. In ker je bil deseti, je dobitnik naše T PLOŠČE. Tov. Valoh, sp ročite, katero pesem želite poslušati po našem RADIU in komu jo boste namenili. Zadnji dobitnik, Tomaž Pusnik iz Planine pri Sev- nici naj posluša čestitko v RADIU CELJE v pone- deljek, 25. novembra. CELJE: PESTRA NEDELJA Ce smo ob prejšnji nede- lji zapisali, da je bila izred- no revna s športnimi prire- ditvami, moramo za zadnjo zapisati ravno obratno, kajti športniki s celjskega področ- ja so nastopili kar v deve- tih panogah. Z nastopom rokomatešev v jesenskem delu tekmovanja smo zadovoljni. Po zmagi nad jesenskim prvakom Bor- cem so si že skoraj zagoto- vili sodelovanje v zvezni ligi tudi v prihodnje. Spomladi bodo Igrali okrepljeni, saj sta pristopila najboljša igral- ca Ormoža šafarič in Peter- ka, iz va:<:!ke pa se bo vrnil Snedič. Ob takšnih igrah, kot je bila zadnja v Maribo- ru in v prvem îwlcasu pro- ti lanskemu državnemu pr- vaku Partizanu v Bjelovarju, lahko upravičeno pričakuje- mo, da bo marsikatera moč- nejša ekipa morala pu'stiti točki v Celju. Nogometaši kljub neure- jenim razmeram (nimajo trenerja in tudi v velikih finančnih dolgovih so!) ob koncu prvenstva igrajo tako, da točike ostanejo njim. Sko- zi zimski čas morajo vsi za- interesirani faMorji urediti stanje v društvu, ki se bori z velikimi težavami, škoda bi bilo, da bi prišlo do naj- hujšega. Atletinje Kladivarja so po- novno potrdile, da so tre- nutno veliko močnejše od atletov. Na krosu v Ljubljani so osvojile vsa najboljša me- sta in ponovno dokazale, da vsaj v Sloveniji nimajo ena- kovrednih nasprotnric. (Dalje na 16. strani) LAŠKO: ODKRITE FRESKE v soboto je bila v cerkvi v Marija gradcu pri Laškem slovesnost, posvećena za- ključku del pri odkrivanju in restavriranju poznogotskih fresk. Slovesnosti, na kateri je nastopil celjski moški ko- morni zbor s tremi madrigali, so se poleg akademika dr. Franceta Stele ta udeležili šte- vilni celjski kulturni delavci ter predstavniki turističnega društva in drugih organizacij iz Laškega. O pomenu in značilnostih fre^sk je govoril direktor za- voda za spomeniško varstvo Ivan Stopar, ki se je med drugim zahvalil vsem, ki so pripomogli, da so te pozno- gotske slike danes na pogled javnosti v vsej svoji prvotni lepoti. Posebno zahvalo je iz- rekel laški občinski skupšči- ni, republiškemu skladu za pospeševanje kulturnih de- javnosti, republiškemu zavo- du za spomeniško v-arstvo, dr. Francetu Steletu, ki je fre'òke prvi odkril in spremljal re- stavratorska dela, in ne na- zadnje akademskemu slikarju Viktorju Povšetu, ki je re- stavracijo opravu tako zgle- dno, da nam je lahko v čast in ponos. Svojo zahvalo in čestitke je Lzrekel tudi dr. France Stele. Dejal je, da pomeni opravlje- no delo izraz optimalnih pri- zadevanj in da več ne bi mo- gli pričakovati. Marij agraška cerkev sodi po kvaliteti svojih fresk in njihovem značaju med najpo- membnejše slikarske spome- nike 16. stoletja, imela pa bo gotovo tudi posebno mesto v laškem turizmu. dhr LJUBLJANA: ODLIKOVANI CEUANI Minulo soboto je biia slav^ no'átna akademija v dvorani Slovenske filharmonije ob 50- letnici bojev za našo severno mejo. Na zbor je prišlo več kot 500 koroških borcev. Po govorih je pokrovitelj prosla- ve predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Lesko- šek-Luka razvil zastavo ljub- ljanskega mestnega odbora Zveze prostovoljcev borcev za severno mejo 1918—1919, ki je nato v imenu predsednika Ti- ta izročH odlikovanja 40 bor- cem takratnih bojev za njiho- ve posebne zasluge za našo severno mejo. Od. Celjanov — koroških borcev so sprejeli orden za- sluge za narod: advokat dr. Mejak Ervin, književnik Ros Franjo, okrožna sodnik Roš Mirko, gimnazijski direktor v pok. Mravljak Franc in usluž- benec škufca Franc. Pri slavnostni akademiji, na kateri sta bila poleg dru- gih odličnih gost-ov prisotna tudi predsednik Skupščine SRS Slovenije, Sergej Krai- gher in predsednik republi- ške konference SDL Janez Vipotnik, so sodelovali Slo- venski oktet, solistka ljub- ljanske opere Božena Glava- kova in član ljubljanske dra- me Janez Rohaček. Prireditev je bila izred- no lepa počastitev našim pro- stovoljcem Iz leta 1918—1919. PROMETNI PABERKI Kdaj bo urejen promet? • Križišče pri Pošti je urejeno, kaj pa ostala? • Problem so še vedno kolesarske steze in avtobusna postajališča Celje je končno le dobilo Prvo križišče urejeno s sve- tlobnimi najpravami. Sema- forji svetijo Celjanom po- dnevi in ponoči ter s to sve- tlobo oznanjajo, da bo tudi Urejenost celj'skega prometa končno le napredovala. Res- ueno se je posvetila zelena luč! Na križišču sicer še na- stajajo določene težave zara- di nepoučenosti pešcev, ki se 'le -îavedajo, da imajo ob ze- leni luči na prehodu za peš- ^ atosolutno ptredino&t, pa tud: kolesarji povzročajo Manjše zmede. Torej, raJili 'zastoji že pri prvem sema- grškem križišču. In kaj, če "i jih bilo več? Ljudje bi se verjetno tako navadili nanje, kot so se pešci naučili hodi- ti po levi strani ceste, kjer ni pločnikov. Da bi bila tako игејела še druga križišča pa je želja mnogih udeležencev prometa. Zakaj? Ko se v Cankarjevi ulici prižge na semaforju rdeča luč, se posebej v prometnih konicah ustvari dolga kolo- na avtomobilov vse do križi- šča Cankarjeve s Stanetovo ulico. Tu ni semaforjev in lahko vozniki vozijo prosto v križišče iz Stanetove in Vod- nikove ulice. Tako se cestni promet v nekaj trenutkih za- maši, kar je popolnoma ra- zumljivo, če imajo vozniki v eni ulici zaprto vožnjo, v drugi, ki je vpadnica v to, pa prosto. Brez semaforja je tudi križišče na Slandrovem trgu, kjer imajo številni voz- niki prav tako prosto pot po Vodnikovi ulici do Cankarje- ve. Tako nasa j ajo zastoji, ki niso ljubi niti voznikom niti tistim, ki promet urejajo. Rešitev je samo ena. Tudi ti dve križišči je potrebno v najkrajšem ča'su urediti s se- maforji, tako бл bodo lahko vozniki nemoteno vozili sko- zi »zeleni pas« oziroma za- ustavili vozila že na vpadni- oaih. Le tako se bo mogoče iiaoginiiti neprijetnim kolonam, (Dalje na 5. strani) Ogenj pod petami (BERITE NA 9. STRANI) Sredozemsko morje posta- ja vsak dan bolj tesno. Poleg ameriške šeste flote brazdajo sredozemske vode bojne ladje Italije, Francije in Velike Britanije. Zdaj se polni s so- vjetskimi ladjami, čakajo sa- mo še kitajskih . .. Takoj po izvolitvi za novega predsedni- ka ZDA je Richard Nixon po telefonu dejal svojemu pora- ženemu tekmecu Humphreyu, da ve, kako se človek počuti, ko izgubi. (Nixona je leta i960 porazil Kennedy.) Ni pa povedal, kako se človek po- čtiti, ko dobi.. . Predsednik Johnson se poslavlja iz Bele hiše, toda ne brez sledu. Na- pisal bo spomine. Spomine bodo napisali še njegova že- na, predstavnik za tisk, glav. ni sluga in menda celo kuhar. Vsak pe svoje.. . Na pritisk okupacijskih oblasti so v Pra- gi prepovedali izhajanje ted- nika, »Reporter«, ker je brez komentarja ponatisnil enajst let staro karikaturo iz sovjet- skega humorističnega tednika »Krokodil«. Karikatura prika- zuje tujega diplomata, ki od- haja iz Bele hiše. Pod njo pi- še: »Pustili so mu cilinder, frak in golose, suverenost pa so mu vzeli« ... Za delegacijo francoske KP je prišla v Mo- skvo delegacija italijanske KP. Obe sta ponovno obso- dili okupacijo ČSSR. Širijo se glasovi, da utegne Moskva v kratkem »izobčiti« KPI za- radi »krivoverstva«. Včasih so to delali papeži in cerkve- ni koncili. . . Na kongresu za- hodnonemških demokratov v zahodnem Berlinu je neka ëenska prisolUa kanclerju Kiesingerju močno klofuto, češ da je nacist. Po kratkem postopku so jo obsodili na le- to dni zapora. Nauk: v politi- ki so dovoljene klofute samo v prenesenem pomenu . .. Ob poroki Jacqueline Ken- nedy so novinarji izvrtali iz njene preteklosti razne ^ ane- kdote in med njimi našli tudi tole: Nekoč je jezdila na ko- nju, ki bi moral preskočiti oviro. Toda konj se je ustra- šil in jo vrgel iz sedla. Foto- grafi so ta prizor brž posneli. Užaljena Jacqueline se je po telefonu pritožila pri možu predsedniku: »Draga moja,« ji ]е ta hudomušno odgovoril, »če prva dama Amerike pri- stane na zadnjici, je to dogo- àtìUL^^........^_______._____ Poslovodiiî Potreb« pe nadaljnjem, vsistranskem razvoju sa- moupravljanja so eden iz- med vATokov za bližnje spremembe v ustavi. To pa je hkrati tudi zahteva kolektivov in družbeno- političnih organizacij. Zdaj prihajajo zahteve, da je treba ustavo še te- meljiteje spremeniti, pri čemer naj bi položaj pro- izvajalci na račun pravic države še okrepili. Toda tudi za predlagane spremembe niso vsi. Ko t-eče beseda o »pcslewdecih or- ganih«, ki jih omenjajo do- slej naipcivedane spremembe ustave, je vmes precej od- prtih vprašanj. Največ se jih vrti oikoli nerazčiščenega — ali .pa ne dovolj pojasnjene- ga vprašanja, ka.ji naj bi ta novi organ v delovni organi- zaciji delal, kakšne naj bi bile njegove pristojnosti. MENAŽERSTVO? Dokler to ne bo vsem jas- no, o 2sadevi oz. пол^ет pred- logu nič kaj vneto ne raz- pravLjejo niti v sindikatih ni- ti v delovnih organiizacij3h. Po predloženem osnutku sprememb ustave naj bi bil novi »pos'lovodeči organ« eden izmed organov upravljanja, namenjene pa so mu >;dolo- čene funkcije upiravljanje«. Kritiiki novega predloga trde, da bi s tem sprejeli »mena- žerska načela« samoupravlja- nja, katerim pa se Zveza kcmumiîl-cv in zveza sidika- tov ijpirata. Drugi — teh je zdaj manj — niso tako cdlo'čno proti novemu predlogu o vzposta- vitvi »puislevodečega orgaiaa«. Pravijo, da bi imela taka re- šitev tudi precej dobrih strar ni, kot na primer: samo- upravljamje bi lahko postalo učinke vitej^še, odgavomost posameiznikov ali skupin v podjetju pa bi bila Лззпеје ugotovljena. Zdaj, tako pra- vijo, direktoke delega- cije, ne pa kot samostojna delegacija. Ta zahtasivni iz- vrševalci direktiv višjih or- ganov, marveč da so samo- stojne osebnosti, ki odgovor- no sodelujejo pri oblikova- nju in izvajanju politike ZK. Takšno vlogo člana ZK so komimisti v večtedenski sta- tutarni razpravi zelo močno podprli. Na seji centralnega komi- teja pa se je razvnela pole- mična razprava o razmejitvi pristojnosti med novimi re- publiškimi organi ZK, pred- vsem med novo osnovano republiško konferenco in cen- tralnim komitejem. Predstav- niki komisije za organizaci- jo in razvoj ZK so namreč smatrali, da vloga nekaterih vodstvenih organov ter odno- si med njimi kot jüi pred- videva predlog statuta, niso povsem jasni in smotrni. Po teh mnenjih naj bi bila vod- stveni organ ZK v republiki le konferenca, ki bi določala politiko med dvema kongre- soma, ne pa tudi centralni komite, ki naj bi bil le izvr- šilni organ konference, med- tem ko je predlagani sekre- tariat odveč Predstavniki te komisije so se zavzemali za to, da bi poleg predloga sta- tutarne komisije tudi njihov predlog dobil vizo za na kongres. DiTjgi pa so smatrali, da je centralni komite kot po- litiöno vodstvo neinogoče ločiti od kongresa; treba mu je dati možnost, da ob pol- ni odgovornosti oblikuje po- ütiöna stališča ter zanje od- govarja kongresu in koniev rencl. Po teh mnenjih bi" stopili korak nazaj, če bi sprejeli predlog komisije za organizacijo in razvoj ZK. Republiška konferenca bi v tem primeru postala sedanji centralni komite, novi cen- tralni komite pa bi oprav- ljal vlogo sedanjega izvršne- ga komiteja. To drugo sta- lišče je na seji odločno pre- vladalo, tako da je centralni komite s 53 glasovi (ob 4 vzdržanih) odklonil spreme- njevalni predlog komisije za organizacijo in razvoj ZK ter sklenil dati v nadaljnjo javno razpravo in predložiti kongresu predlog statuta, kakršnega je pripravila sta- tutarna komisija. Pač pa je centralni komi- te sprejel nekatere druge sugestije. Tako je osvojil predlog, da naj bo v uvod- nem delu statuta še bolj jasno poudarjena osvo'bodi- tev dela kot končni cilj ko- munistov. Med drugimi spre- membami, sprejetimi na tej seji, naj omenimo še opusti- tev opomina, ker naj bi iz- rekanje disciplinskih ukre- pov nadomestili s sprotno kritiko in opozarjanjem na nepravilna ravnanja posamez- nih članov ZK. Tako predvi- deva sedaj predlog statuta le izključitev kot edini di- sciplinski ukrep. Centralni komite je na omenjeni seji sprejel ter dal v nadaljnjo javno raznra- vo tudi predlog za sestavo vodilnih organov ZKS. Pri tem naj zlasti' omenimo, da je med predvidenimi kandi- dati za te organe kar 75 od- stotkov novih ljudi, ki do- slej še niso bili v republiš- kih vodstvih. To pa pomeni razveseljiv, močan prodor novih, zlasti mlajših kadrov, kar kaže na to, koliko novih ljudi je že zrastlo v samo- upravljanju in kako odločno srno začeli pomlajevati Zve- zo komunistov. Letos je nam- reč vstopilo v ZKS že do konca oktobra 3271 novih čla- nov, zlasti mlajših ljudi, do kongresa oziroma v bližnjem času pa jih namerava vsto- piti še več. MIRO ZAKRAJŠEK — Naj govorijo ljudje kar hočejo, v mojem življenjepisu lepo piše: »rojen v !airnma.žni kmftñki družini . .(Karikatura iz JE2A) Kmetijske organizacije za vse kmete Socialistična zveza in gospodarska zbornica Slovenije bosta podpirali kme- te, da si po potrebi ustanovijo novo zadrugo ali delovno skupnost - Zakon D kmetijskih zadrugah je treba spremeniti - Kmetijske zadruge in obrati za kooperacijo naj bodo samoupravni organi kmetov Po dolgih razpravah, ali so kmetom potrebne še drugač- ne kmetijske organizacije od sedanjih — zadruge ali de- lovne skupnosti, v katerih bodo gospodarili oni — so predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije in upr%vni odbor gospodarske zbornice SR Slo- venije na skupni seji 29. okto- bra zavzeli, da so potrebne. Velika večina kmetov v Sloveniji — več kot 80.000 pravih kmečkih družin ali, če upoštevamo le tiste kme- te, ki imajo večja posestva od štirih hektarov, okrog 60 tisoč — ne more biti pre- puščena le samim sebi zunaj sleherne kmetijske ali »sta- novske« organizacije. Vsem kmetDm je treba omogočiti, da se organizirajo, če želijo. Osnovna vloga njihove orga- nizacije pa naj bo, da bodo proizvajali več in z manjšima stroški ter da bodo laže pro- dali svoje pridelke. Socialistična zveza in go spodarska zbornica Sloveni- je sta se zavzeli za spremem- bo sedanjega zakona o kme- tijskih zadrugah, kar so mno- gi kmetje že dolgo želeli. Kmetijske zadruge naj bodo posebne vrste družbene in gospodarske organizacije, v katerih bodo imeli zadnižni- ki vodilno vlogo pri obliko- vanju proizvodnih odnosov na vasi. Pri sedanjih kmetij- skih organizacijah pa naj bo- do kmetje enakopravno za- stopani v zadružnih svetih in svetih koop>erantov ter v de- lavskih svetih, in sicer v razmerju z dohodkom, ki ga ustvarjajo s svojim delom in lastnimi sredstvi v skupni proizvodnji. Predvidene spremembe v zadružništvu ne pomenijo, da je treba porušiti sedanje so- delovanje med kmetijskimi organizacijami in nekaterimi kmeti. Gre le za to, da bi imeli vsi kmetje možnost, or- ganizirati se in .se med sabo povezovati v ustreznih »sta- novskih« organizacijah, ki bo do skrbele za boljšo proiz- vodnjo ter prodajo pridel- kov. Pri teh dejavnostih naj ne bo odločilna velikost orga- nizacije, zato naj se poveže- jo v vsej republiki, kot je bilo pred desetimi leti. Skup- no vodstvo, ki je lahko pri gospodarski zbornici, se lah- ko imenuje zadružna zveza ali podobno. Sodelujejo lah- ko tudi z drugimi kmetijski- mi, predelovalnimi in trgov- skimi organizacijami. O vsem pa naj odločajo zadružniki ali kooperanti pri kmetijskih organizacijah. Za kmete, ki so bili v mi- nulih letih izločeni iz koope- racije s kmetijskimi organi- zacijami, je spodbudno, da Socialistična zveza in go-spo- darska zbornica Slovenije po- leg podpore za spremembo zakona o kmetijskem zadruž- ništvu izjavljata, da bosta kmetom tudi pomagali pri uresničevanju njihovih želja, da bi se organizirali. Podpi- rali bosta kmete zlasti na ti- stih območjih, kjer sedanje kmetijske 'organizacije ne ka žejo dovolj razumevanja za sodelovanje — kooperacijo — z vsemi kmeti. Vsi kmetje naj postanejo enakopravni proizvajalci in naj imajo enake možnosti pri mehani- ziranju dela na svojih po- sestvih, izboljšavah zemljišč, da bi več rodila, pri obnovah nasadov in pri drugem go- spodarjenju. Taki sklepi pomenijo velik preobrat v razvoju slovenske- ga kmetijstva, ki ga ni treba ali ga ne bi smeli več ločiti na družbeno in zasebno. Naj se razvija skupno ali pod enakimi pogoji To pa hkrati pomeni, da bo razvoj kmetij- stva na kmečkih posestvih v prihodnjih letih veliko bolj- odvisen od kmetov kot do- slej. Torej se splača pljuniti v roke. J. PETEK Delovni čas v državni upravi v spremembah zakona o petdnevnem delovnem tednu smo prezrli, da mora trajati delovni čas obvezno med 7. in 14. uro in ob sredah še med 15. in 19. uro, lahko pa traja posamezne dni se- veda tudi več, vendar v enem dnevu ne več kot 10 ur Marsikdo se zdaj sprašuje, ko je republiška skupščina že sprejela spremembe zako- na o petdnevnem delovnem tednu, kako bo delovni čas konkretno razporejen v pe- tih dneh v tednu. Ni jih ma- lo, ki si razlagajo tako, da bo vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah pa še od 15, do 19. ure popoldne. Ko pa to sešteje, mu ne pride sku- paj 42 delovnih ur, ampak le 39. Vsa stvar pa je v tem. da so prezrli tisto, ko je v spremenjenem zakonu zapisa- no, da traja delovni čas ob- vezno med 7. in 14. uro in ob sredah še med 15. in 19. uro s tem, da se v enem dnevu ne sme delati dlje kot deset ur. Prezrli pa so tudi določilo zakona, da bo izvrš- ni svet konkretno določil de- lovni čas v okviru 42-urnega delovnega tedna. Naj stvar pojasnimo s pri- merom. Obvezno mora biti delovni čas vsak dan razpo- rejen med 7. in 14. uro- To- da delati je treba osem ur in potemtakem ena ura manj- ka. Ali bo začetek delovne- ga časa zjutraj ob šestih in konec ob štirinajstih, ali bo ob sedmih in konec ob pet- najstih, ali od pol sedmih do pol šestnajstih — to pa je zdaj stvar izvršnega sve-* ta, ki naj to konkretno do- loči. Ob sredah popoldne je treba delati poleg osmih ur dopoldne še dve uri popold- ne. Ti dve uri pa morata po zakonu biti razporejeni med 15. in 19. uro, se pravi, za- četek ali ob 15. ali ob 16. ali ob 17. uri. Tudi to bo določil izvršni svet. Republiški izvršni svet se že dogovarja s sindikati in ti prek občiskih sindikalnih svetov s podružnicami, karš- na razporeditev delovnega ča- sa v teh urah bi najbolj ustrezala. Odločiti pa mora še novembra, kajti po zako nu bo treba po tako ureje- nem delovnem času začeti delati 1. decembra. V. J. Učinkovite kon- trole je premalo! Kazniva dejanja s področ- ja gospodarskega kriminala so se v Sloveniji v primer- javi z lanskim letom poveča- la: več je poneverb, zlorab uradnega položaja iz koristo- Ijubja, ponarejanja ali uniče- vanja uradnih listin ipd. To so ugotovili v informaciji, ki jo je pripravil republiški se- kretariat za pravosodje in občo upravo, obravnaval pa pred dnevi odbor za notra- nje politična vprašanja in na- rodno obrambo republiškega zbora. Odprta vprašanja s tega področja bodo posredo- vali republii-kemu in organi- zacijskemu zboru skupščine SRS. Leta dva naj bi spre- jela ustrezen skupščinski akt, s katerim bi pristojni orga- ni lahko ui*pešneje ukrepali. Gle.i. glej ... obeta se mi lep aenar .. (Karikatura iz JE2A)' Povprečje za devet mesecev: 959 din Najnovejši podatki Zavoda SRS za statistiko kažejo, da so se povprečni osebni do- hodki, obračunani za avgust, izplačani pa pretežno v sep- tembru, zmanjšali na 1003 N din (julija: 1036 N din). Za obdobje 9 mesecev 'se je po- vprečje ustalilo po zadnjih podatkih pri 959 din na za- poslenega., Povprečje OD v slovenski industriji zaiaša 973 din, vo- di pa filmska industrija (-) s 1880 din. Slede ji: elektro- energija (!!) s 1555, grafična industrija 1238, tobačna in- dustrija 106 din itd. Kme- tijstvo zaostaja za to obdob- je z 831 din, gozdarstvo je doseglo konec avgusta 915, gradbeništvo pa 983 din. Po- vprečni mesečni OD je zna- šal v tem času v zbornicah 1675 din, v trgovini 1113, go- stinstvu 938, v obrti 960, v šolstvu 1018 in v znanosti 1290 din. September malce cenejši kot avgust Indeks cen življenjskih po- trebščin za 4-članstoo druži- no v Sloveniji se je septem- bra v primerjavi z letošnjim avgustom zmanjšal za 0,1 od- stotka, hkrati pa je bil za 6 odstotkov večji kot lani sep- tembra. Letos je morala 4- članska družina v primerjavi z lanskun septembrom izdati 4 odstotke več za hrano, 2,3 odstotka več za tobak И1 pijače, 4,4 odstotka več za kurjavo in razsvetljavo, 2,1 odstotek več za obleko, 7,6 odstotka več za stanov, op- remo, 4,2 odstotka več 2>a hi- gienske potrebščine, 6,7 od- stotka več za promet, 11,6 od- stotka več za kulturne izdat- ke in kar 21,9 odstotka več za stanovanje. Razveseljivo: 4000 več zaposlenih čeprav pridejo nekateri podatki v javnoet z majhnimi zamudami, pa so tudi za bralce tednikov vedno zani- mivi: tako je tudi s stev-il- ko, ki govori o novo zapo- slenih delavcih v Sloveniji, âtevilo zaposlenih se je av- gusta povečalo za 2558 oseb, izračunali pa so, da se bo do konca leta povzipelo na Knieti^MSVßti Krmoreznice so preteklost Pred dvema desetletjema je bil še velik uspeh, če je nekdo i>orabil za en kilogram prirastka piščanca le 4 kg krmil. Danes s tem nihče več ne bi bih zadovoljen, naj- boljši pitanci p>orabijo že samo 2 kg, težo enega kilograma pa piščanec doseže že po dveh mesecih življenja. To pot ne bomo govorili o krmilni vrednosti krmil, temveč o pri- pravljanju krmil ter njihovem vpli\4i na izkoriščanje krme. ■ Ko prehrana živali v bližnji preteklosti še ni bila dovolj pojasnjena, so rejci precenjevali pomen priprave krme. To je bü čas slamoresnic, ki so šle dobro v denar; kmetijska znanost pa je pokazala drugače. Poskusi in mer- jenja so pokazali, da rezanje in drobljenje krme prebavlji- vosti prav nič ne poveča. Ovržen pa je bil tudi dnog razlog, ki je govoril v prid rezanju, da je le na ta načan mogoče žiivalim vsUiti slabša krmila: slamo in koruznico. Toda kdor danes krmi živino s slamo in koruznico, ni kaj prida živinorejec. Tudi drob- ljenje žita, razen za prašiče, ne poveča prebavljivosti za toliko, kot drobljenje stane, še več: trdájo celo, da je govedu bolj gospodarno f>okladati celo peso ali repo. ■ Tudi parjenje in kuhanje ne poveča prebavl^vosii in ga zato uporabljamo le še pri krmljenju prašičev, po- sebno če jih krmimo s krompirjem. Vsi drugi postopki: praženje zrnja, kisanje, oslajevanje ali kvašenje nimajo pomena zaradi boljšega izkoriščanja krmil, temveč je to le priprava bolj okusnih krmil za bolne in mlajše živali. Sama priprava krmil živinorejcu ne daje posebnih uspehov, mnogo vep pa si lahko obeta od preučevanja hra. nilnih sestavin krmil in ugotavl.ranja potreb živali. Prav v tem pa je bil dosežen nesluten napredek. Čeravno cene- mh, domačih krmil še zlepa ne bo mogoče nadomestiti z drugimi, smo na podlagi znanstvenih ugotovitev sposob- ni narediti take mešanice, ki zadostujejo za vse potrebe živali. Seveda so te mešanice primemo drage in jih v na- ših razmerah uporabljamo samo za dopolnitev doma pri. delani krmi. Ш. M. L, DOLENJSKI UST * TEDNIK *VESTNIK-vsak četrtek 60.000 izvodov! 3 S/SEUUDSKA OBRAMBA IN CIVILNA ZAŠČITA Kranj, 19. oktobra — Me^to je bilo ¿avito še v nočno tašino in hlad- na megla se je plazila po strehah hiš. Na Trgu revolucije je le .-nož srednjih let z metlo v roki opravljal svoje delo. V daljavi je zavijajoči žvižg vlaka pretrgal tišino- Nič neobičajnega se ni dogajalo, le hladna jesenska noč je iakala na nov dan. Ob 2.30 pa je predsednik občinske skupščine v Kranju prejel odlok o mobilizaciji- S tem se je začela uresniče- vati taktična predpostavka vaje civilne zaščite. Predsednik je takoj pokli- cal člane sveta za narodno obrambo, vodje oddelkov ob- činske skupščine ter druge. Na pozive, ki so jih raanosi- li kurirji, so se najbližji od- zvali že čeotem vsekakor ne moremo zanikati pomembno- sti te in podobnih vaj v prihodnje- Predvideno je namreč, da bodo takšne vaje organizirane tudi v drugih slovenskih občinah, da bi le- te laže pravočasno rešile ka- drovske, organizacijske in predvsem materialne tezawe ki jdh še čakajo. V okviru vseljudske o^b- rambe samo z zakonom o narodni obrambi seveda ne bodo rešeni vsi problemi in naloge. Gre za to, da bodo ob morebitnem napadu ozi- roma vdoru sovražnika mo- rale biti enote civilne zašči- te (kakor tudi občani) spo- sobne ukrepati in ublažiti razdiralno stihijo. Zato pa ni dovolj, da so ukrepi in na- loge zapisani le na papirju; ni dovolj da so določ-eni ^ zakonu, ampak morajo žive- ti povsod: v krajevni skupno- sti, delovni organizaciji, ob' čini, regiji itd. To pa je lepo pokazala tudi prva takšn» vaja v Sloveniji, ki je bil* hkrati konkreten korak ^ nalogam, ki nas še čakajo- Tekst: A. ŽALAl^ Fotografije: F. PERDAN Ognjeni zublji in steber črnega dima so silili proti nebu. Tako je bilo nekaj minut po napadu na to- varno SAVA (slika zgo- raj). Ekipa kranjskega zdrav- stvenega doma se je na kraj atomskega napada pripeljala z reševalnimi avtomobili. Takoj po pri- hodu so postavili ambu- lantne šotore in pomagali »ranjencem« in drugim žrtvam (v sredi) Dva helikopterja sta s pri- zorišča atomskega napada odvažala najtežje »ranjen- ce« y nekaj kilometrov od- daljeno namišljeno bolniš- nico (spodaj) DOLENJSKI LIST * TEDNIK * VESTNIK- vsak četrtek 60.000 izvodov! 4 MALA AJNKETA „Gremo v kino" Celje ima tri kinematografe in s tem precej pester spored raznih filmov. Kljub televiziji, ki ima na sporedu dvakrat tedensko bolj ali manj kvalitetne filme smo Celjani še vedno ostali zvesti Metropolu, Unionu in v nekoliko manjši meri Domu. Film je še vedno prijetna ve- černa zabava, vsaj za večino povprečnih gledalcev. In kaj mislijo danes Celjani o izbiri filmov, ki jih gledamo v kinematografih celjskega Kino podjetja. To je bilo osnovno vprašanje naše Male ankete. Izbrali smo — povsem po naključju — pet občanov, ki so se zaustavili pred rekla- mami za filme pred kinom Union. Odgovori niso prav nič presenetljivi, saj po našem mišljenju izražajo mnenje ogromne večine celjskih občanov, ki bi v naših dvoranah rada gledala tudi kaj drugega kot nemške in italijanske »kovbojke«, ki sicer pomenijo komercialni uspeh, umetni- ška vrednost ali katerakoli druga pa je izpod ničle. MARICA LUBE J, Okopi 5, Celje. »Morda je za marsi- koga v redu, da je toliko kavboj k. mislim, pa, da je resnih filmov premalo. Ni, da- tai govorila o italijanskih ali nemških kavbojkah. Mislim, da je celjska publika precej slaba, že zato, ker ne mara jugoslovanskih film.ov, ki so zato na sporedu samo en dan. Veste, gre mi za filme z dobro vsebino in mi'dlim, da so rrmogi naši fUmi tak- šni. Sicer pa se vzgoja občin- stva v Celju vidi tudi med predstavami.« _____ JOŽE KOS, Arja vas 2, Pe- trovce: »Celje ima pester spored. Vidiš vse, kar si za- želiš, žal pa je premalo mo- dernih psiholoških dram, oz. filmov, ki prikazujejo seda- nje življenje takšno, kot je Tudi filmov o mladih je od- ločno premalo, čeprav jih povsod po svetu proissvajajo. Kavbojk je preveč, razen ti- stih kvalitetnih westemov, кз jih rad pogleda vsakdo.« EMIL PRIMOŽIČ, Cankar- jeva 13, Celje: »Imam obču- tek, da se filmi v Celju pre- več ponavljajo. Poglejte sa- mo Letni kino, v njem 'smo videli letos samo filme, ki so jih predvajali lani pri nas, Tudi v drugih dveh kinema- tografih ni veliko bolje. Za- nimanje za kavboj gke filme upada. Pred leti so ljudje lo- mili šipe, ko so kupovali kar- te za takšne filme, pa sedaj? še to, občinstvo, tisti mladi pa so povsem nemogoči v dvorani, vendar težko verja- memo, da bi lahko pri tem kaj uredili.« FRANC MEDVED, Prešer- nova 1, Celje: »Mislim, da je repertoarna politika v Ce- lju slaba. Premalo je vzhod- nih filmov, preveč pa je raz- nih »ovenelih« kavbojk, ki gredo človeku lahko samo na živce. Zmrazi me, ko vidim na sporedu italijanske ali nemške kavboj ke. Nisem filmski kritik, mislim pa, da bi lahko imelo podjetje, ki filme kupuje, za celjsko pu- bliko posebnega strokovnja- ka, da bi sodeloval pri iz- biri.« RUDI ŠIMANOVIO, Mirna pot, Celje: »čie vam odgovo- rim po mojem okusu, se mi zdi, da je preveč ruskih fil- mov, ki niso tako zanimivi. Premalo je kriminalk, do- brih mislim. S kavboj kami je tako, da če si eno gledal, veš, kakšne i5o druge. Mislim pa, da je premalo fihnov z zgodovinislko tematiiko. druga- če pa je vse v redu a Tako pravijo občani. Jasno, že sedaj pričakuijemo odgo- vor celjskega Kino podjetja, ki se prav gotovo bori z dolo- čenimi težavami pri izbiri filmov, ki jih ne smemo pre- zreti, vendar tudi mnenje občanov, ki prinašajo denar v filmske blagajne, pameni veliko. Res je, da se mnenja razlikujejo v posameznih odtenkih že med petimi anketira- nimi občani, kaj bi torej büo, če bi jih anketirali tisoč, resnica pa je, da je tudi pri izbiri filmov potrebna dolo- čena mera angažiranosti. S. M. - T, V. Kdaj bo urejen promet • Križišče pri Pošti je urejeno, kaj pa ostala? • Problem so še vedno kolesarske steze in avtobusna postajališča (Nadaljevanje s 1. strani) Kdaj bo to je težko pove- dati. Posebna strokovna ko- misija bo v naslednjih tednih pregledala kritične točke celjskega prometa in sestavi- la program najnujnejših del. Vse pa bo seveda odvisno od razpoložljivih sredstev. Ob teh križiščih pa prav gotovo ne smemo pozabiti na dva najhujša problema celj- skega prometa. Prvi je vse- kakor v zvezi s kolesarji, po katerih številu Celje prednja- či v Sloveniji, saj številka 10.000 ni majhna Predlog o izločitvi kolesarjev, vpreg in traktorjev s ceste I. reda ni bil sprejet, saj bi se odbor- niki težko odločili zanj zara- di velikega števila prizadetih ljudi, ki bi morali s kolesi na precej slabše obvozne ce- ste. S takšnim predlogom so skušali prometni strokovnja- ki zagotoviti večjo varnost v prometu, ker pa predlog ni bil realiziran, je potrebno na- drediti nekaj drugega. To so kolesarske 'steze. Del. Mari- borske ceste ima urejeni ste- zi na obeh straneh ceste, vendar je to premalo. Bliža se zima, snežni plugi bodo orali sneg s ceste prvega re- da in ta se bo kopičil — kot lani — na kolesarski stezi in kolesarji .bodo mnogokje zopet prisiljeni zaviti na ce- stišče določeno za avtomobi- liste. S tem se bodo večale možnosti za hude prometne nesreče. Tako bo nekaj tisoč kolesarjev, ki vsak dan vozi- jo po Mariborski cesti, zopet izpostavljeno raznim nevar- nostim." Zaradi slabih obvoz- nih cest in majhnih možno- sti, da bi celjska podjetja prevažala svoje delavce z av- tobusi na delo in z dela, kot delajo drugje, bodo torej ko- lesarji še vedno ostali na cesti I. reda. S tem pa se ka- že nujnost, da kolesarske steze uredijo tako, da bodo kolesarji kar najbolje zava- rovani. Neprekinjena bela čr- ta, ki loči kolesarsko in av- tomobilsko stezo ni dovolj, pa tudi povsod je ni. Tu je še Ljubljanska cesta, cesta mednarodnega pomena in s tem z mednarodnim hitrim prometom, na katero ne so- di počasen lokalni promet. Osnova vsega pa je, da zava- rujemo človeka. Drug problem celjskega prometa so neurejena, neza- varovana avtobusna postaja- lišča. Promet potnikov z av- tobusi 'se bo v zimskem ča- su še povečal. Kljub opozar- janju prometnih strokovnja- kov skozi vse leto, da so av- tobusna postajališča velika ovira cestnega prometa in da predstavljajo nevarnost za potnike, do sedaj še ni bi- lo veliko narejenega. Analiza prometnih nesreč za zadnji dve leti je jasno pokazala, da se precejšen del nesreč zgodi na avtobusnih postaja- liščih. Zakaj? Mnogokje so postajališča na nepreglednih ovinkih, drugje iz'stopajo po- tniki prav na cesto, p>o kate- ri vozijo avtomobili, avtobu- si zaustavljajo na cesti in ta- ko povzročajo zastoje v pro- metu, zmanjšujejo pregled- nost ostalim udeležencem ce- stnega prometa in tako ustvarjajo idealne pogoje za prometne nesreče. Postajališč je nekaj p>od 100, le četrtina pa je tudi primerno urejena. Kdo bo dal denar za uredi- tev postajališč. Menimo, da so v prvi vrsti to avtobusna podjetja, ki morajo zagoto- viti čimvečjo varnost potni- kov, ki jih prevažajo, lastriih vozil in drugih udeležencev prometa. Podražile so se kar- te na avtobusih baje prav a namenom, da bi urejevali postajališča, vendar tega ni bUo opaziti. To so celjski prometni problemi, tisti najhujši, saj je ostalih manjših še precej. Potrebno bo postopno ureje- vanje, da bo Celje lahko pro- metno le »zadihalo«. MILAN SENIČAR Odbojka: VELIK TURNIR OB 29. NOVEMBRtf Letošnjo uspešno sezono bo- do odboj karice Partizana v Celju zaključile z velikim in kvalitetnim mednarodnim tur- nirjem. Tako bodo 29. no- vembra na igrišču ob gimna- ziji igrale ekipe Sokola iz Trata, Kvarner j a iz Reke, Maribora (letošnji republiški^ prvak) in Celja. Zlasti zani-i miv bo dvoboj med Maribo- rom in Celjem, saj so doma- činke le za las izgubile letoš- nji naslov republiških prva- kinj. V slučaju slabega vreme- na bo turnir v telovadnici Partizan>a. N4 KRATFO GOSPODARSKE VESTI PREMALO OBRAT- NIH SREDSTEV Za dosego bruto realizacije 60 milijonov N din, kolikor znaša le-ta letos v tovarni »Toper«, imajo tu veliko stis- ko z obratnimi sredstvi. Sku- paj jih imajo vsega 8 mili- jonov N din, od tega 6 mili- jonov lastnih. Mimo tega ima- jo odobrenih 3,2 milijona din za izvozne posle. Vse to pa ne zadostuje, saj je potrebno marsikdaj za daljše obdobje nabaviti blago na zalogo, 6e hočejo imeti v sezoni na tr- žišču dovolj svojih izdelkov, IFA POSLUJE ZELO DOB^IO Proizvodnja v IFA, obratu celjske »Libele« zelo v redu poteka. Ob koncu tretjega tromesečja so dosegli že 80 odst. predvidene realizacije za letos, tako da bodo vred- nost 10 milijonov N din celo presegli. Poleg lastne proiz- vodnje tehtnic Maksima in Beta razvijajo tudi koopera- cij sko proizvodnjo iz. mon- tažo strojčkov za etiketiranje, nadalje oljnih gorilcev za cen- tralne peči in rtsalne naprave. Kooperacija je zares medna- rodna, saj so vključeni pro- izvajalci kar štirih evropskih držav. ZUNANJI TRG POLN KUHINJSKIH TEHTNIC v tem letu je »Libeli« us* pelo med drugim izvoziti tudi 12.000 kuhinjskih tehtnic, kar je za približno 8000 tehtnic manj kot v preteklem letu. Evropska tržišča so s kuhinj- skimi tehtnnicami zelo zasi- čena, razen tega pa nekatere države močno konkurirajo z dumpinškimi cenami za svo- je proizvode, (Japonska itdX. ETOL PRVI V IZVOZU Tovarna ETOL je v 9 me- secih izvozila svojih iadelkov za 72.783 dolarjev in s tem letni načrt izvoza že prese- gla. Z izvozom krije podjetje 55 odst. svojih potreb po de- vizah. Kri ni voda Tako kot povsod, /e tudi pri nas, na celjskem območju smrt prisotna. Te čudne žene smo se v življenju že tako privadili, da jo sprejemamo kot nujnost, ki je vsak hip tu, med rmmi. Toda ne vedno. V večini primerov nas prizadene pred- vsem in praviloma le takrat, ko se pojavi v naši bližini. Ta prizadetost je tako dolgo, kolikor sega pozaba ... Povprečni zemljan bi težko izračunal, kolikokrat ta fe- nomenalna pojava zamahne s koso na našem področju. Se težje odločili, na koga se je zrušila. Eno je gotovo, ne izbira. Preseneča pa me, da pone- kod kosi po nepotrebnem! Točneje: zaradi NASE malo- marnosti, zaradi NASE ne- prizadetosti, zaradi NAŠE slepote pri borbi za večji kos kruha. Naj izdvojim samo en pri- mer, ki me muči, ki me je prizadel, ker se mi zdi, da je s svojim življenjem plačal ceno za druge. Ne mislim na naše ceste in ne na prometne nesreče. Pred nekaj tedni so le s težavo odkrili identiteto po- kojnika. Bilo je v zgodnjem jutru. Vlak je povozil nez- nanca. Otroka. Kot so po- zneje ugotovili, komaj nekaj več starega kot štirinajst let. Torej bitje, ki ni še niti prav začelo živeti. Pozneje so tudi ugotovili, da je ta otrok v svoji nemoči sam izbral ta korak za poslednje dejanje svojega nehanja. Lepo vas prosim, zakaj? Kaj je tako težkega v življenju te rosne mladosti, da v svoji nemoči, obupu in osamljeno- sti ne najde več izhoda. Kje je živel in s kom, da v tem tragičnem trenutku odločitve ni našel roke, ki bi mu po- magala premostiti prepad? Oba od staršev živita. Oba sta v službi. Toda, otroka sta prepustila teti. Ta mu je po svojih močeh, ki so bile po- gosto toplejše in večje od materinskih — pomagala. To- da mati mu ni bila nikoli. Skoraj tri, sicer pa ta leta niso važna, je živel pri njej. Obiskoval je šolo, se posku- šal vključiti v novo okolje, žal je nosil v sebi tisti gre- nak priokus življenja, ki je značilen za vse otroke. Ici os- tanejo tako ali drugače pri tujih ljudeh. V šoli mu nenadoma ni več »šlo«. Nihče danes nima časa, da bi se z vsakim posa- meznim učencem ukvarjal in poskušul pomagati, razumeti, vsaj to, njegove probleme. Vsaj v tem primeru niso ime- li tega »časa«. Starša, ki ži- vita v Šmarju, kot pogosto zanese v Celje. Toda nista imela »časa«, da bi sina vsaj obiskala, ga pobarala kako in kaj. Mati je celo hodila ne- kajkrat tedensko v mesto, to- da pot je vodila vedno mimo sina. In tako je otrok dojel, da je postal, čeprav spočet v ljubezni, nekomu odveč, í«¿ v breme. Teta mu je posku- šala s svojo ljubeznijo in skrbjo dokazati, da to ni res. Pozabila pa je na to, da kri ni voda. Tako, kot sta po- zabila starša, ki nista »uteg- nila« skrbeti za svojega sina, ker sta se najprej pehala za hišo, nato za to in ono, po- tem za avtomobil. Ob odprtem grobu je bilo potočenih nekaj solz in mno- go ihtenja. Nekaj zxradi »sra- mote«, ker je to »nezasliša- no« stvar naredil njun sin, nekaj pa verjetno zaradi spo- znanja, do katerega' sta prišla tako pozno. J. SEVER SOSËO SOSEliL 14. nov. 1968 Mladinska koncerta v Narodnem domu v celjskem Narodnem do- mu bosta v ponedeljek, 11. novembra, spet dva mladin- ska koncerta, ki ju organizi- ra Prireditvena poslovalnica Festival iz Ljubljane v sode- lovanju s celjsko glasbeno šolo. Tokrat bodo nastopili: Dragiša in Zlata Ognjanovič, Pavla Uršič-Petrič, Zdenka Lukec in Fedja Rupel. Basist Dragiša Ognjanovič bo zapel arijo Gremina iz opere čajkovskega Evgenij Onjegin ter dve črnski duhov- ni pesmi, sopranistka Zlata Ognjanovič pa H. Wolfa dve mignon pesmi ter arijo Tatja- ne (TatJanino pismo) iz E. Onjegina. Znana jugoslovanska fiar- fistka Pavla Uršič-Petrič"^ bo predstavila mladim poslušal- cem naslednje skladbe: Passa- caglia (Händel), Koncertna etüda Jutro (Toumier) ter Pe- sem v noči (Salzedo), med- tem ko bosta flavtist Fedja Rupel in pianistka Zdenka Lukec izvajala Fantazijo (G. Hiie) in I. Sonato (Martinu). Komentar za oba mladin- ska koncerta je pripravil rav- natelj celjske glasbene šole prof. Egon Kunej. M. K. Male avtorske pravice Novi zakon o avtorskih pravicah (objavljen v Ur. li- stu št. 30/68) vsebuje tudi določbe o javnem neodr- skem izvajanju glasbenih in književnih del (tako imeno- vane »male pravice«). Avtor (skladatelj, književ- nik, prevajalec) ima izključ- no pravico izkoriščati svoje delo. Vsak drug uporabnik mora za dovoljenje plačati avtorski honorar, po posebni določbi tudi za ljudske stva- ritve, kot so na primer pe- smi in plesi. Uporabniki so prav tako dolžni posredovati zavodu za zaščito malih av- torskih pravic seznam izve- denih del — razen za radij- ski ali TV sprejemnik. Po sodni praksi, ki velja v državah Bernske unije, kate- re članica je tudi naša drža- va, je javno izvajanje tisto, ki ni strogo v zasebnem, do- mačem krogu. Zato sem ne štejemo samo koncerte, pro- slave; akademije, komemora- cije, revije, festivale, književ- ne večere, zabave, veselice, plese, družabne večere, fol- klorne nastope, glasbo v ki- nu, cirkusu, vrtiljaku, am- pak te prireditve v šolah, klubih, podjetjih, tovarnah, delavnicah, gostinskih pro- storih, prodajalnah, raznih lo- kalih, ustanovah, zavodih, menzah, domovih, čitalnicah, prevoznih sredstvih, športnih prostorih itd., pri čemer ne odvzemajo mača j a javnosti okoliščine, kot na primer na- men prireditve, vrsta prosto- ra, neplačana vstopnina itd. Brez pomena je tudi lastni- na glasbenih instrumentov, če so ti v zasebnem prosto- ru, glasbo pa je slišati v jav- nem prostoru. Edina izjema, ko ni potrebno dovoljenje oziroma ni treba plačati ho- norarja, sta šolski pouk in brezplačna šolska slovesnost. Novi zakon določa stroge sankcije zoper kršilce, ki brez dovoljenja, oziroma ne da bi plačali avtorski hono- rar, izvajajo takšna dela, in sicer: denarno kazen za sto- rilca, za delovno organizaci- jo oziroma pravno osebo do 50.000 N din, za njeno odgo- vorno osebo do 2.000 N din. POleg uporabnika oziroma pri- reditelja so kazensko odgo- vorni tudi izvajalci, godbeni- ki, pevci, recitatorji in tisti, ki so jim dali na razpolago prostor. Programe je treba posredovati ZAMP v petnaj- stih dneh, sicer se šteje za- muda kot prekršek, za kate- rega je določena denarna ka- zen 1.000 N din. če priredi- telj nima dovoljenja za jav- no izvajanje kakšnega pro grama, mora na zahtevo ZAMP občinski upravni or- gan prepovedati izvajanje ozi- roma prireditev. Kakor vse tuje pravice, je treba spoštovati tudi avtor- ske pravice in je prav, da ti- sti, ki imajo od njih korist, upoštevajo določbe zakona in izpolnjujejo svoje skromne obveznosti. Naj bodo tudi tU' postopki zakoniti in pošteni, saj bodo prekrški imeli za posledice znatno večje fi- nančno breme. Tudi kultur- ne dobrine je treba torej uporabljati zakonito, zato se vselej obračajte na zastopni- ka avtorjev ZAMP (Ljublja- na p. p 3) ali na njegovega zastopnika v občini. Z.avod za zaščito avtorskih malih pravic, Ljubljana Med celjskimi kolektivi, ki so se letos izkazali kot izvozniki, je brez dvoma tudi tovarna tehtnic, ki s svojo kvaliteto uspeva tudi na tržiščih, ki so močno založena s to vrsto proizvodov in kjer vlada huda konkurenca. Na našem posnetku pogled v skladišče, ki dokazuje, da tovarna tehtnic ne izdeluje samo aparature, ki tehtajo, marveč je teža njihovih izdelkov vedno večja. Dokumenti slovenskega gledališkega muzeja Vse ljubitelje celjske gle- dališke zgodovine bosta go- tovo zanimali raspavi, ki sta izšli v 10. in 11. zvezku re- vije »Dokumenti«, ki jo iz- daja Slovenski gledališki mu- zej v Ljubljani, Cankarjeva cesta 111L — V 10. zvezku, posvečenem stoletnici sloven- skega gledališča, je objavlje- na razprava Fedorja Gradiš- nika »USTANOVITEV SAMO- STOJNEGA DRAMATIČNE- GA DRUŠTVA V CELJU LE- TA 1912.« Razprava je opre- mljena z naslednjimi fotogra- fijami: dr. Vladimir Ravnikar, Miloš Stibler, Rafko Salmič, dr. Ernest Kalan, dr. Karl Koderman in dr. Josip Ser- nec.— V 11. zvezku »Dokumentov« je objavljena razprava Fedor- ja Gradišnika pod naslovom »ZADNJA SEZONA CELJSKE- GA DRAMATIČNEGA DRU- ŠTVA — 1913/1914 PRED IZBRUHOM PRVE SVETOV- NE VOJNE«. Ta razprava je opremljena s fotografijami naslednjih celjskih gledališ- kih delavcev: Josip Molek, dr. Ivan Dečko, Fran Mrav- ljak, Vinko Vošnjak, Jožica Gregorinova, Anica Kukovče- va, Melanija Sernec—Koder- manova, Mira Karlovškova, Marta Mravljakova. Eia Ka- lanova. Stanko Gradišnik, Ivan Prekoršek, Miloš štibler kot Martin Spak, Rafko Sal- mič kot Boštjan Jež^ Krjavelj in Blaž Mozol, dr. Anton Schwab in Vera Založnikova. V počastitev 50. obletnice smrti Ivana Cankarja bo iz- šel decembra 1. 1. 12. zvezek »Dokumentov«, v katerem bo objavljen prvi del razprave Fedorja Gradišnika »CANKA- RJEVA DELA V CELJU OD SEZONE 1907/08 DO SEZO- NE 1967/68.« — Ta razprava bo ilustrirarm z bogatimi fo- tografskimi posnetki celjskih gledaliških ustvarjalcev do se- zone 1955/56. Drugi del te razprave bo izšel v 13. zvezku »Dokumentov«. V njem bo obravnavano razdobje od se- zone 1955/56 do sezone 1967/68 s pripadajočimi fo- tografskimi posnetki. Opozarjamo vse ljubitelje celjske gledališke zgodovine, da posamezne zvezke »Doku- mentov« lahko naročijo pri Slovenskem gledališkem muze- ju, Ljubljana, Cankarjeva ce- sta ll/I. Cene posameznim zvezkom je naslednja: 10. jubilejni zvezek (428 strani) S din 1.400 — 11. zvezek (170 strani) s din 400 — Cena 12. zvezka, ki izide decembra, še ni znam. fg Nace Poljaiišek Boleče je odjeknila vest v spodnjem Posavju. da je 1. novembra umrl NACE POLJANŠEK, star 77 let, >rvi predsednik Ljudskega i>dbora v Brežicah. Že kot mladenič se je Nace navduševal za na- predne misli in že tedaj iiiktivno deloval v takrat- lem političnem življenju. •i pomočjo dobre in pouč- ne knjige, ki jo je izred- no cenil, je mladi Nace oblikoval svoje napredne lazore. Okupacija naše domovine je našla Nače- ta pripravljenega, in če- prav je bil že v letih, ni »kleval z odločitvijo. S sinom Bojanom sta se l>ridružila borcem za svo- bodo. V letu 1944 je Bo- jan padel kot borec Can- Icarjeve brigade. Po osvoboditvi se je Nace Poljanšek z vsa za- vzetostjo lotil dela v svo- jem rodnem kraju. Kot prvi predsednik Ljudske- g;a odbora v Brežicah ,je nesebično žrtvoval vse svoje moči z željo, da bi se posledice vojne čim- prej odpravile. Vse do- kler so njegove telesne moči prenesle težo dolgo- letnega in odgovornega dela, je Nace vztrajal. V iatišje življenja se je umaknil šele tedaj, ko so ça v to primorale posle- dice prestanega trpljenja v prvi in drugi svetovni i^ojni. Vsi, ki s« Načeta po- znali, so vi.soko cenili njegovo plemenito srce in njegovo odkritcsrčno to- varištvo. Bogatila ga je re:lka lastnost, da je bil ?nako po5ten do dru -.ih kot do sebe. Vse življe- n.je je neomajno veroval v dobroto človeka in v zmago napredka. Spomin na Nace a Po- ljanska bo vsem, ki so ga poznali ostal čist in nepozaben. J. R. Ivan Lah Ivan Lah je človek vsakda- njega življenja, je tu med lia- mi, in vendar ni toliko vsak- danji po svojih dejanjih, da ga ne bi opazili, čutili njego- vega dela. Njegovo sedanje delo poslovodje velike trgov- ske hiše v Celju je čista vsak- danjost s sončnimi in senčni- mi stranmi. To je, rečeno v vsakdanjem jeziku, njegov kruh. Toda Ivan Lah nosi v sebi takorekoč že desetletja sem še drug svet, ki mu zvesto služi že od mladosti. Ta svet je petje, oblikovanje ureja- nje, stemljenje za lepim. Ivan Lah že dve desetletji prepeva v komornem zboru Celja, v letih njegovega rmjvečjega vzpona pa je bil celo njegov predsednik. Toda srečanje s tem zborom ni šele začetek njegovega pevskega udejstvo- vanja.. Kot otrok je nastopal v šolskem pevskem zboru in potlej od 1929. dalje v zboru »Svobode«, pa v društvu »Na- prej« in od 1938 do 1941. leta v celjskem oktetu. Petje in igranje na odru sta bili naj- močnejši domeni mladeniča Laha, prvega poklicnega celj- skega aranžerja. Sledimo za hip še naprej pevskemu udej- stvovanju. Od 1945. leta na- prej je Lah spet pevec v celj- skem oktetu, ki je deloval vse do 1948. leta, ko so se ljudje v zboru sporekli in še raz- šli. Toda ne vsi. Nekaj jih je ostalo in tako se je rodil moški komorni zbor iz£elm. ki je sloves mesta z razvitim smislom za vokalno glasbo ponesel v svet. Le kdo ne po- zna lovorik, ki si jih je v dveh desetletjih zbral moški komorni zbor. To ni samo zbor dobrih glasov, marveč kolektiv utelešene vstrajnosti, tovarištva, toplih odnosov ne glede na poklic posamezni- kov. Ivan Lah s ponosom govo- ri o zboru, ki mu že toliko let pripada, s katerim je pravzaprav rasel. »Delo v društvih me je že od nekdaj močno privlačilo. Nikoli ni- sem rad sam«, je povzel med pogovorom. Ivan Lah je bil tudi rokoborec in član igral- ske družine. Za vse to je na- šel čas poleg svojega pokli- ca, za katerega trdi, da mu je prinašal same lepe dni. Smisel za oblikovanje in u- rejanje je v Lahu odkril njegov učni šef Hladnik, kjer se je 4 leta učil za trgovske- ga pomočnika. Zaradi takšne- ga nagnjenja so ga tudi po- slali v aranzersko šolo na Dunaj, ki jo je tudi uspeš- no končal. Kot čisto poklicni aranžer je začel 1939. leta pri Stermeckem. Pravi, da je to lep poklic, poln nenehnega iskanja, snovanja. Nekoč je Ivan Lah za svoj hobi prijel v prostem času tudi za čo- pič in slikal, še sedaj hrani doma nekaj del. Toda obvez- nosti v službi in udejstvova- nje v komornem zboru ter v harmonikarski sekciji celj- ske »Svobode« treAutno ne dopušča, da bi prijel za pa- leto in pričaral na platno svojski svet barv in oblik. Morda bo kdaj pozneje tudi še za to nekaj časa? Pravgo- tovo bo, zakaj Ivan Lah v življenju zmerom najde čas za ljudi in stvari, ki so mu pri srcu, za vse, kar človeka plemeniti. F. KRIVEC OBRAZI 14. nov. 1968 z ŽALSKE OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE MLADINE Mladina o svojih problemih če je na kakšni konferenci slišati malo parol in . političnih aktivizmov, potem velja to za občinsko konferenco ZMS žalske mladine. Po diihu in vsebini je bil to, kot je rekel nekdo, kongres v malem. In bržkone res, kajti že v samem gradivu, ki ga je pri- pravil občinski komite ZMS, je bila praktično pri- kazana celotna problematika, v kateri ne bi mogli pogrešati pomembnejše podrobnosti. Dejavnost organizacij in njenih članov (v občini je 37 aktivov, ki šteje 6.500 mla- dincev) je bila v zadnjem ob- dobju sicer uspešna, vendar ne v celoti. V tem ko so se zlasti izkazali terenski mla- dinski aktivi, ki so marsikje edini nosilci družbenega živ- ljenja, pa aktivi v delovnih organizacijah še vedno živo- tarijo, v občini je 13 mladin- skih klubov, ki so se kljub temu, da so šele na začetku poti, lepo uveljavili. Občinska mladinska organizacija je po- leg številnih akcij, ki jih je priredila, sodelovala z orga- nizacijami drugih občin in enotami JLA, vzdržuje pa tu- di stike z mladino v žatcu v ĆSSR, s katerim je Žalec v prijateljskih odnosih. (Prav te dni je bila v Žatcu 9 član- ska delegacija, ki je vrnila obisk tamkajšnji mladini). Med bistvene probleme, s katerimi se srečujejo tudi v žalski občini, bi mogli šteti pasivnost precejšnjega dela mladine, nezaposlenost, dalje mladino, ki ne konča osem- letke, omejene možnosti šola- nja itd. V občini je trenutno 170 oseb mlajših od 25 let, ki so brez zaposlitve, med njimi jih je 15 s srednjo izo- brazbo. V občini prav tako ne konča osemletke 43 odstot- kov učencev, od katerih ve- čina ne nadaljuje šolanja niti v večerni osemletki. Tudi šti- pendistov in izrednih študen- tov, kot ugotavljajo, je vedno manj; hkrati pa analiza ka- drovske strukture že zapo- slenih vodilnih ljudi v občini, ki jo je naredil občinski ko- mite ZMS, kaže porazno po- dobo. Nekaj podatkov: le 43 odstotkov direktorjev izpol- njuje izobrazbene pogoje; zahtevane izobrazbe nima 70 odstotkov sekeretarjev, 80 od- stotkov računovodij, 87 od- stotkov vodij komerciale, 70 odstotkov obratovodij itd. V neugodnem položaju je (zaradi pomanjkljive zakono- daje) tudi vajenska mladina, ki jo marsikje izkoriščajo kot ceneno delovno silo. Zato bo- do pri občinskem komiteju ustanovili aktiv vajenske mla- dine, katerega osnovna nalo- ga bo, da se bo zavzemala za ureditev tega vprašanja. Zaključki konference, ki jih bo oblikovala posebna komi- sija, bodo pretežno usmerjeni v iskanje takih rešitev, ki bo- do spodbudile večjo aktivnost organizacij in mladine na te- renu, vključevanje članov v ustanavljanje aktivov mladih kmetijskih proizvajalcev itd. Nujna pa bo tudi akcija za večje vključevanje mladine v članstvo ZKS. dhr PODPLATNO USNJE GRE V DENAR DANILO KLEPEC za- časno vodi tovarno us- nja v šoštanjski usnjarni, kjer je zaposlenih približno 400 ljudi, se zadnje tedne razme- re nekoliko izboljšujejo, ven- dar to ne pomeni, da tovarna letos, kot je potrdil v. d. di- rektor Danilo klepec, ne bo končala poslovnega leta z iz- gubo. Na tržišču je nekoliko boljša situacija za plasman predvsem podplatnega usnja. Le—tega bi lahko prodali več kot ga izdelajo. Pri kromo- vem usnju stvari še ne gredo kot bi bilo potrebno, kajti prav tu je bilo doslej mar- sikaj zavoženega. Kvaliteta le- tega se izboljšuje, vendar imajo še znatne zaloge usnja. Po realnih podatkih komer- cialne službe so se v zadnjih nekaj tednih zaloge usnja v tovarni zmanjšale za približ- . no 20 odstotkov, kar je dober znak spričo situacije, ko se je na jugoslovansko tržišče uvozilo precej usnja in več kot 2 milijona parov čevljev. Precej zavzetosti je v sami tovarni okrog urejevanja ka- drovskih zadev za vodilna strokovna delovna mesta. V tovarni se zelo pohvalijo z veliko pripravljenostjo in ak- tivno pomočjo občinske skup- ščine Velenje, občinskega sin- dikalnega sveta za občinske- ga vodstva Zveze komunistov pri urejevanju kadrovskih za- dev za bodoče potrebe tovar- ne usnja. Komercialni direk- tor Franja Hlačar je ob na- šem nedavnem obisku med drugim tudi izrazil priznanje Kreditni banki Celje. oz. eno- ti Velenje, ki z dokaj posluha pomaga urejati poslovne za- deve. TUŠ je n.p. dobila ga- rancijo za uvoz zadostnih ko- ličin kož, za potrebe proizvod- nje v letu 1969. Ce bi zastran tega karkoli odlagali, bi uteg- nilo priti do nepopravljive si- tuacije ko bi podjetje ostalo brez surovin. Oba predstavnika podjetja sta v razgovoru optimistično napovedovala, da bodo s ka- drovskimi zadevami precej stvari rešili. Ob tem pa bo velja prva pozornost kakovo- sti gornjega usnja, za kar imajo vse potrebne in mo- derne naprave, potlej pride- jo šele na vrsto količine. Po- slovni odnosi so utečeni in tako tu ni problemov. V letu 1969. bi torej realno lahko prišli na zeleno vejo. F. K. PODKRAJ — novi kraj večnega poeitka Po tolikšnem razburjanju v minulem in tem letu je novo pokopališče v Podkraju pri Pesjem dobilo v velenjski občini domovinsko pravico. Načrtovalcem in ureje. valcem le-tega ni kaj očitati. Predvsem so poskrbeli, da bo tod večno obilo zelenja, saj vsaki dve vrsti grobov deli zelena zavesa cipres. Do pokopališča je speljana tudi v redu makadamska cesta, ki je celo boljša kot marsikje asfaltna. Foto: F. Krivec Tuberkulinizacija živine je obvezna Odborniki mozirske občin- ske skupščine so sprejeli od- lok o obvezni tuberkuliniza- ciji goveje živine na področju mozirske občine. V Sloveniji je že čez 20 let organizirano zatiranje goveje tuberkuloze, bolezni, ki je skupna živalim in ljudem. Na območju mozirske ob- čine je bila zadnja večja ak- cija pred petimi leti. Pri tej akciji so odkrili več žarišč za razširjanje te nevarne bo- lezni in jih zatrli. Zatiranje tuberkuloze je prav gotovo v interesu vsake družbe. 2e nekaj let nazaj pa dobiva tudi gospodarski pomen, saj kupci naše živine vse resneje postavljajo v os- predje vprašanje goveje tu- berkuloze. Razumljivo je, da take živine nihče ne odkupi. Poleg tega pa bo verjetno že z novim letom postavljeno na dnevni red tudi vprašanje odkupa mleka. Kajti prav z mlekom od bolnih govedi se lahko okuži in močno razširja ta bolezen. Akcija se bo zajela v pri- hodnjih dneh, živino pa bodo pregledovali po hlevih in do- gonskih mestih. Proti tistim, ki ne bodo dovolili ali dali pregledati vso živino so do- ločene visoke kazni. —ez v ROKAVICAH DO ŠOFERJEV Mozirjani so na zadnji seji skupščine občine previdno in z velikim posluhom za težave sprejeli spremembo odloka o komunalnih taksah za cestna motorna vozila v zasebni la- sti. Odlok so sprejeli že v začetku letošnjega leta, ven- dar ga niso izvajali. Glede na to, da so republiški or- gani, predvsem pa občani mejnih občin upravičeno ne- godovali, kako to, da so ob- čani mozirske občine pri teh dajatvah izvzeti, očitali so jim celo, da kot dotirana občina ne poskrbe niti za to, da bi pobrali svoj denar od obča- nov, so zdaj sprejeli dopolnil- ni odlok. Po tem odloku so skoraj za polovico zmanjšali dajatve. Tako bodo morali odslej plačati lastniki oseb- nih avtomobilov do 900 ccm — 40 din; od 900 do 1350 ccm — 60 din; od 1350 do 1800 ccm — 150 din in od 1800 do 2500 ccm — 300 din. Za mo- toma kolesa pa od 125 do 250 ccm delovne prostornine 15 din; od 250 do 500 ccm — 20 din; od 500 do 1000 ccm pa 25 din. —ez SPET VEČ TUJSKIH SOB Crostinsko podjetje Turist iz Nazarij je končalo z adapta- cijo gostišča v Nazarju. V sklopu adaptacije so preure- dili poleg gostinskih sob tu- di sobe za tujce. Tako so pri- dobili 6 tujskih sob. Doslej v Nazarju gostišče ni imelo tujskih sob. —ez Šiviljski tečaji 2alska delavska uiuvei-za bo ▼ sodelovanju s tovarno šivalnih .stro- jev Mima priredila prihodnji me- sec več tečiijev za šivanje in kro- jenje. Vsak tečaj bo trajal 92 ur. Da bi omogočila udeležbo tudi za- poslenim ženam, bodo tečaji v do- pold andern' in popoldanskem ča- su, pa tudi izmenično, medtem ko jih bodo priredili tam, kjer bo največ tečajnic. Tovarna Mirna bo dala na vo- Ijo za vsak tečaj 10 navadnih in avtomatskih strojev, poleg tega pa tudi v.sa poja.snila o njihovihi lastnostih in delovanju. Mladina in knjiga v žalski občinski knjižnici si mladina izposodi рортеспо 1000 knjig na leto, vendar pa ta poda- tek ne drije pojwlne slike, s»j je v občini precej knjižnic pii prosvetnih društvih in šolah, po- leg tega pa tudi miiogo zasebnih knjižnic. Pomembno pa je vse- kakor de.jstvo, da je letos zani- manje za knjigo precej večje, kot je bilo lani, ko s« si mladi ljud- je izposodili le 890 knjig. Mladi prestopniki Po podatkih z zadnje občinske konference ZMS v Žalcu je v ob- čini še prectij mladinskega pre- stopništva. Medtem ko je bilo 19ft5. leta 49 takih primerov, jih je bi- lo leto kasneje 70, lani pa že 93, od tega 42 šoloobveznih otrok. Ce prav za letošnje leto še ni podat- kov, menijo, da bo to število ne- koliko večje. Precej manj je bilo v istem času primerov, ki .jih je obravna- valo sodišče. »Svetli plamen« Dramlska sknpina DPĐ Svob<>de iz Šempetra v Savinjski dolini b« v nedeljo popoldne go.stovala v Kečici ob Savinji, zvečer pa v Smartnem ob Dreti t. dramo »Sve- tli plamen«, ki jo .je režiral Ahtjz Fric. Družinska drama znanega an- gleškega pisatelja V. Sommei>et» Maughama obravnava v napeti, skoraj detektivski zgodbi moralno plat zločina in prepušča gledalcu, da sam presodi, ali .je imel mo- rilec, ki je svo,je de.idnje storil v izredno ti-žkem in nenavao- loža.Fii. prav ali nie. !>emj>etrčani pričakujejo številno udeležbo gledalcev. Proračun bo presežen Realizacija občinskega proračuna v Žalcu se giblje v skladu s pred- videvanji. Značilno je. da je bil priliv vseh dohodkov v zadi i>m tromesečju večji kot v istem ob- dobju prejšnjega leta. čeprav so v nekaterih pn.4tavkah zabeležili tu- di manjši izpad. V celoti, kot pi-edvidevaji). bodo letošnji pro- račun presegli za več kot 109 ti- soč Ndin, to pa pomeni, da je bil načrt povsem realen. dhr (ČETRTIČ) Politika je bila med vojno odkrito in prikrito avstrofil- ska in papež je izza kulis pod- vzel vse mogoče, da očuva avstro-ogrsko monarhijo in onemo.coči ustvarjanje samo- stojnih slovanskih držav, v katerih bi izgubila rimska cerkev svoje prednosti, ki jih je Imehi v avstro-ogrski mo- narhi.n. Na tej politični liniji je Vatikan celo vodil politiko in akcijo za premirje, ki bi omogočilo in očuvalo daljnji ob.stoj cesarstva Habsburgov. Vatikan Je bil prepričan, da .je pad Habsburga tudi razpad Avstro ogrske in da pomeni grozovit udarec in enega na.i- večjih porazov za samo rim- sko cerkev in da bi bil ta po- raz usoden tudi za njeno bo- dočnost. Prav zaradi tega je politika Vatikana med I. svetovno vojno bila v velikem naspro- tju ne samo osvobodilnemu çibaiju tlačenih narodov Av- strije, ampak tudi v velikem nasprotju z interesom zavez- nikov, celo Itali,je, ker je pač stremela za te.m. da se ohra- ni Avstro-ogrska monarhija. S to politiko se .je podal.jše- vala vojna in, razumljivo, ovi- rala čimprejšnjo zmago An- tante nad centralnimi silami. Prvi pogoj za zma.e;o central- nih sil pa je bilo v tistih oko- liščinah čimprejšnje zruše- nje habsburške monarhije. O vsem tem se lahko naslo- nimo morda na najbolj me- rodajne dokaze nadškofa Jo- sipa .Turija Strosmayerja, ki je odlično poznal globino po- litike papeške kurije v odno- -sih do Avstri.je in Jugoslova- nov. Prav Strosmayer je ob sodil takšno politiko Vatika- na in .je trdil, da .je po eni strani italijanska, po drugi pa avstrofilska, v vsakem pri- meru pa antlslovanska in an- tikrščit.ska. Naj na kratko povemo nekoliko citatov iz Strosmayerjevih pisem: »Jaz sem napravil svojo dolžnost, ampak mi je neizmerno žal, da je sv. oče v zlobi in mrž- nji, ki .jo ustvarja njegova okolica, proti Slovenstvu po- pustil in ker je dovolil, da so vse njegove dosedanje sveča- ne izjave vržene pod no- ce . . .«. Drugo pismo: ». . . ker se Rim brani karkoli ukreni, ti, kar bi bilo za .Avstro-ogr- sko nekoristno.«, »že zaradi tega. ker mi to vi pišete in ker tudi sam vem. ne dikti- ra vedno Rim Pešti in Duna- ju, nego nasprotno . . .« »Tu- kaj je neizmerna korupci- Ja . . . Tudi proti meni se se- daj v Kimu bojuje.io z istim orož.jem. kakršnega so se Nemci in .Madžari posluževali, ko so hoteli paralizirati moj politični vpliv . ..«. »Na« na- г(к1. če bi bil zrel, bi .se lah- ko rešil varuštva v politiki in romanixmu i» i-eligioz- ne.m polju.« ». . . kar se pa ti- če mojega naroda in ..ijegove bodočnosti, sem prepričan, da se bo nekega dne osvobo- dil rimskega despotizma.« Tako so gledali na politiko Vatikana naši najbolj ugled- ni duhovni voditelji, to je nadškof Strosmayer in kano- nik Rački. V dobi Leona Х1П. in kardinala Rampole lahko govorimo o rimsko-ka- toliškem konfesionalnem im- perializmu, a o papežu kot o dejanskem »imperatorju«. V maju 1917. leta sta Slo- venca dr. Janez Krek in dr. Anton Korošec dala v dunaj- skem državnem zboru dekla- racijo, da naj se jugoslovan- ski narodi Avstrije in Ogrske sicer zedini,jo, da pa ostanejo v sklopu dinastije Habsbur- gov. Nerazčiščeno je še, ali je to sledilo direktivi iz Ri- ma, ali pa je. z ozirom na ta- kratne okoliščine, tako mo- ralo biti. Sicer je »Zgodov.Vi- ski časopis«, letnik XIV. (leta 1960), ki izha.ia v Ljubljani, na 28:i. strani ponovno načel to vprašanje in .marsikaj po- jasnil. V letu 1917, točneje 20. ju- lija, sta v imenu srbske vla- de Nikola Fašič, v imenu ju- goslovanskega odbora pa dr. Ante Trumbić, podpisala »Kriško deklaracijo«, da se bo bodoča država imenovala »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev« z dinastijo Ka- radjordjevića in da bodo v tej državi združeni vsi jugo- slovanski narodi nekdanje Avstro-Ogrske. Že v februarju 1917 so se za- čeli zbirati podpisi za dekla- racijo dr. Korošca in dr. Kre- ka, posebno pa med somiš- l.jeniki. Zaradi te nejasnosti je v takratnih razmerah nastala celo mala zmeda, posebno med ljudmi, ki so se tako v zaledju, tj. v notranjosti ne- kdanje Avstro-Ogrske, še bolj pa na frontah pri tistih 3ugo. slova.iih, ki so se borili v Antantnih formacijah proti Avstro-ogrski monarhiji in Habsburgom. Zelo neugodno Je to vplivalo tudi v krogih Jugos|ovan.skega odbora v inozemst^Ti. Ker službena Sr- bija ni bila na liniji politike »Velike Srbije« ni bila po enem letu vojne vojska pro- .stovoljcev-Jugoslovanov nek- danje AVvStro Ogrske vo,i.ske in obeh Amerik večja za dva- kratno srbsko-črnogorsko voj- sko iz let 1912—13. Tako je politika Korošec- Fašič samo podaljšanje živ- l.)en,ja .Avstro-Ogrske in pove. čanje izgube žrtev na vseh frontah. 14. nov. 1968 v kratkem ; konfekcijska šola iPred kratkim je bil pri de- lavski univerzi v Slov. Konji- cah razgovor o ustanovitvi m financiranju oddelka ši- Viljsko-konfekcijske šole pri tem izobraževalnem zavodu. Poleg predstavnikov te usta- hove so se razgovora udele- žili še zastopnik usnjarskega kombinata »Konus«, komunal- nega zavoda za zaposl.)varje delavcev iz Celja, konji.'jke občinske skupščine in doma- Če izobraževalne skupno- sti. Za financiranje tega od- delka je doslej zagotovljenih äe približno 80 odstotkov po- trebnih sredstev, medtem ko manjka le še kakih 19 tisoč dinarjev. Računajo, da ijo- éta ta znesek prispevali celj- ska in konjiška izobraževal- na skupnost, kar bi omogoči- lo čimprejšnji začetek preda- vanj in praktičnega dela. Vse ostale zadeve — programi, predavatelji — pa so pri l.o- n|iški delavski univ^jrzi že uredili. Občni zbori sindikata Na prihodnji seji predsed- stva občinskega sindikalnega sveta v Slov. Konjicah bo- do razpravljali o izvedoi ob- čnih zborov sindikalnih crga- liizacij, o družbenem izobra- ževanju članov vodstev hi o nekaterih drugih zadevah. Nov delovni čas Glede na spremembe zako- na o petdnevnem delovnem tednu so v Slov. tConjicah predlagali, naj bi bil dnevni delovni čas v državnih orga- nih od 6. do 14. ure, v sre- âo pa še od 16. do 18., medtem ko bi bila sobota ¿rosta. Za takšno razielitev aelovnega časa so se odloči- la predvsem zato, ker so upoštevali prevoze delavcev, prehrano, težave pri otro- škem varstvu in končno tu- di potrebe občanov. Sicer pa menijo, da bi posamezni dr- žavni organi lahko določili svoj delovni čas po lastnem, preudarku. SEJA KONFERENCE SZDL V SLOVENSKIH KONJICAH Upoštevajmo mnenja Občinska konferenca Socia- ^istične Zveze Slov. Konjice je na seji. ki .je bUa v sredo, razpravljala med drugim tu- di o delu organov občinske konference med tretjo in če- trto sejo. O tem je poročal predsednik izvršnega odbora tovariš Franjo Marošek. Med pomembnejšimi vpra- šanji, o katerih je razpravljal izvršni odbor, moramo vse- kamor omeniti razpravo o delu sekcij Socialistična zve- ze. Tej dejavnosti organizaci- je Socialistične zveze daje iz- vršni odbor veliko poudarki, zato so takrat sklenili, da je treba sekcije utrditi tudi ka- drovsko. Zanimiva je bila tudi tista seja izvršnega odbora, kjer so razpravljali o reiultati^i referenduma za uvedbo sa- moprispevka ТЛ šolstvo. Ne- kateri člani izvršnega odbora so menili, da bi bil lahko re- zultat referenduma boljši, če bi v pripravah in predlogih odmerjanja samoprispevka dosledneje upoštevali mnenja občanov. To velja tako za za- vrnjeni predlog o določitvi progresivne lestvice, kakor tudi za sorazmerno visoko stopnjo prispevka za vse obrtnike, ne glede na njihov ekonomski položaj. Mnenja članov izvršnega od- bora so se večkrat precej križala. To velja tudi /a razpravo o problemih inte- gracij v občini — konkretno za predlog združitve pekar- ne Rogla Slov. Konjice in podjetja ŽITO Ljubljana, ka- kor tudi za integracijo kme- tijske zadruge, Dravinjskega doma in gostinskega podjet- ja Jelen. Končni sklep pa je zadovoljil vse. Poudarili so namreč, da bo SZDL pod- pirala tiste integracijske pro- cese v občini, katerih posle- dica bo kvalitetnejša proiz- vodnja ter cenejša in boljša preskrba konjiških prebival- cev. O teh procesih pa bi morali javnost rediio obve- ščati. Izvršni odbor je seveda razpravljal tudi o vzrokih in posledicah prekinitve dela v kovaški industriji v Zrcčah, prav tako pa so obravnavali tudi predloge in pripombe, ki jih je sprožila jivna raz- prava o spremembah zvizne ustave. Medtem ko je sekcija га družbeno-ekonomske ootiose v gospodarstvu razpnvljaia o predlogu zakona o delu z za- sebnimi sredstvi za delo, je imela sekcija za zunan,je po- litična vprašanja kar tii se- je, od katerih so na dveh raz- pravljali o splošnih zunanje- •političnih vprašanjih, na tret- ji pa o dogodkih na Češko- slovaškem. Sekcija za uvelja- vljanje samoupravljanja na področju socialnega zavarova- nja in zdravstva je v tem ča- su spodbudila razpravo o predlogih za izpopolnitev si- stema zdravstvenega zavarov- nja, medtem ko je sekcija za razvoj občinske in krajevne samouprave izvedla anketo o krajevni samoupravi, o čemer je konferenca razpravljala v poseb.ii točki dnevnega reda. I. B. Vec družbene stanovanjske izgradnje • Zadnji dve leti so v Šentjurski občini gradili samo zasebniki Šentjur pri Celju se je v zadnjih letih nedvomno zelo spremenil, kar pa je tudi posledica stalnega nara- ščanja stanovanjske izgra- nje, predvsem gradnje stano- vanjskih enodružinskih hiš. Družbene gradnje pa v Šent- jurju priblsno že dve leti ni, tako ta v zadnjem času sploh ni bua pomembna ?,a reševanje splošne stanovanj- ske stiske. Hkrati s tem pa takšno stanje pokaže na to, da mnoge delovne organizaci- je s krediti za izgradnjo skrbe za svoje delavce, ki se raje odločujejo za individu- alno gradnjo. Vendar ali je tako mogoče rešiti vsaj veči- no problemov. Nemogoče je ob tem pozabiti, da nimajo vsi kolektivi toliko sredstev na razpolgao, da bi lahko postopoma s posojili rešili problem pomanjkanja stano- vanj. Tu so šolski kolektivi, potem mladi strokovnjaki, ki si po letu dni službe še ne morejo gradili stanovanj :n drugi. Odborniki skupščine obcme Šentjur so razpravljaj o sta- novanjski problematiki ter glede na pomanjkanje druž- benih stanovanj in s tem zmanjševanje možnosti zapo- slovanja za v gospodars^^^vu in družbenih službah potreb- nih strokovnjakov in glede na dejstvo, da je politika sa- moupravnih organov v delov- nih organizacijah pri razde- ljevanju sredstev га star.o- vanjsko izgradnjo ¿elo različ- na, sprejeli posebno priporo- čilo in ga poslali jsem delov- nim in drugim organiza- cijam. Priporočilo nikakor ne za- vira individualne ¿radaj-i, saj v njem priporočajo, da de- lovne in samoupravne orga- nizacije še v prihodnje pod- pirajo vse oblike in načine gradnje stanovanj. Zasebrim graditeljem je î)otrebno s krediti omogočiti, da čimhi- treje zgradijo oziroma dogra- dijo začete gradnje. Vendar pa bi v bodoče dajali kredit- na sredstva samo tisrim pro- silcem, ki nimajo lastnega stanovanja ali hiše, medtem, ko bi bil denar za adaptaci- jo oziroma izboljšavo že ob- stoječih stanovanj na razpo- lago v mnogo manjši meri. Glede na povpraševanje po družbenih stanovanjih v strnjeni gradnji pa naj orga- nizacije zagotovijo za te vsaj .50 odstotkov sredstev name- njenih za stanovanjsko iz- gradnjo. Odbornik Franc ing. Urbajs je povedal, da bo to v LI Bohor težko uresničlji/o, saj so se delavci navadili na kre- dite za zasebno izgrad.ajo, ki so jih dobivali v višini do 20.000 dinarjev. Ernest Rečnik je v razpravi dejal, da zbere osnovna šola letno 3 milijo- ne dinarjev (starih), kar je zelo malo glede na potril be prosvetnih delavcev, saj si vsakdo med njimi ni^aicor ne more graditi lastne hiše. Zal pa gospodarske orinai'.za- cije nimajo posluha za te »zunanje« probleme. Тако je mladim ljudem težko pnri v Šentjur na novo delovno me- sto, ker je možnost pr.dobit- ve stanovanja izredno majh- na. M. SENTc"'AR Š7narčani so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo^ da ime Šmarje ne pri- haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile üam gor pri svetem Rok' še gaurce sim pa taj« 2 dobro élahtno trtico. Šmarčani bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte koga na de- belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, itoično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve- seli«. WE VERJEMITE SMARCANO NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- CERA! PODATKE ZA ZGODBO ZBRAL PISEC: Tokrat nasedel „RAF" (nadaljevanje in konec) " Ljudje, ki so delali za mojstra Cerov- .ška na novi stavbi odvetnika Rojsa, so vi- deli odvetnika prihajati. . . — Kar bo, bo! Vprašajmo ga, naj sam pove. — — Kako bi mu rekli? — — Bo že beseda nanesla. — j Dober dan dober dan ... Odvetnik sto- \ pi sem, stop; tja in gleda, kako so dela napredovala. — Khm, se je odkašljal eden od ple- skarjev, naj ne zamerijo če vprašam ... Naj delamo naprej? — — Zakaj vprašate, saj niste gotovi? —'i — Potlej niste tako resno miislili, ko ste nam odp>ovedali... — Odpovedal. Kdo? Jaz. Nič ne vem. — — No, potem nas je nekdo dobro po- tegnil. — XXX Da, nekdo je dobro potegnil mojstra RAFA. To je tisto, čemur pravimo »milo za žajfo«. Ljudje, ki jih lahko mojster RAF sumi, v Šmarju ni malo. Veliko jih je, ki imajo potegavske racime z mojstrom od »farbarije« odprte. Sploh imajo šmarčani v odnosu na soobčana RAFA zelo negativ- no bilanco in so si pri tem na istem z naši.'imi zunanjimi trgovci. ... Kadar je toliko kandidatov za krivce, Je odločitev težja, kot je volivcu na volit- vah. Kdo bi bil tisti? Čisto preprosti ni. Nek- do mora biti, ki zna besede tako po ad- vokatsko zaokrožiti. ~ Kaj pa če je!? Seveda, Stupici je bil pobarvan pes. On je in nihče drug! Mojster RAF je prepričan, da je po- tegavs tokrat bil Stupica, zaradi preple- skane psičke. RAF trdi, da on ni kriv za spremenjen opis lovske psičke. Toda men- da ni težko razumeti, da je Rafael Cerov- šek zaradi prepleskanih paradižnikov, pre- pleskanih avtomobilskih registrskih tab- lic, zaradi raznih drugih pleskarij ifa pisa- rij dedni in bodoči krivec za vsako far- ba rijo. Sicer so pa nastopili težki časi. Včasih, ko sta bili v Šmarju kakšna dva pisalna stroja, takrat je bilo lahko. Da pa je za- deva interesantnejša, je prav, da je enkrat nasedel tudi potegavski RAF. Piše: Jure KRAŠOVEC 14. nov. 1968 Naši reporîerji odkrili m ed on rocín eg ii goljufa Ogenj pod petami • GRENKO SPOZNANJE HERMINE JANIČ V DOBRNI, JE VERJETNO pOKONCNO PORUŠILO ŠE TISTO MALO ZAUPANJA V SVOJEGA MOŽA. 0KOJ, KO JI JE OČE POSLAL DENAR ZA PORAVNAVO DOLGA V HOTELU, jfT ODPOTOVALA DOMOV. • HERTO JE BOLJ SKOMINAL DENAR IN JANICEVA LJUBEZEN KOT PA 5KKB ZA SVOJE ŠTIRI OTROKE. POČUTILA SE JE KOT GROFICA, SAJ JI JE ,д\ГС POSKUŠAL IZPOLNITI VSE ŽELJE. janič je vedno »operiral« , veliko. S svojim obnaša- ijem je za površne opazoval- f nudil vtis bogatega in za- devnega človeka. Prav zato 5 mu nekatere žrtve tudi na- ^le. Toda striptizeta ni bi- ^ tako naivna, kot je Janič ičunal. Za vsak primer tu- iv največjem navdušenju ni ozsbila na to, da je lahko jies kaj neljubega, zato se f zavarovala s pogodbo svo- jega poslovnega agenta, banes je težko govoriti o (in, kakšne namene je imel Unič z zbiranjem deklet za Studio 3«. Ko je poskušal lekoliko razložiti to dejav- tót, smo dobili vtis, kot bi pu ta dekleta služila za mó- jele pri slikanju pornogra- бје, ki baje gre v Avstriji (1 Švici dobro v denar. Po- jrobni »ogledi« golih ali na liol golih deklet pa so mu isekakor služili za njegovo istno, bolno zabavo in izživ- ljanje. Pri tem je zanimivo in žalostno dejstvo, kako so aaša dekleta hitro pripravlje- na »pozirati« določenim lju- dem in kako hitro se v njih razbohoti želja po' sladkem življenju na račun svojega telesa. ŽALOSTNO SPOZNANJE v razgovorih z Janičevo že- 80 Hermino smo hitro ugo- tovili, da ga ta ženska kljub vsemu po svoje ljubi. Nje- na ljubezen jo je pripeljala celo do določene slepote. Za- radi svoje bolezni 'se je ob moževi skrbi, on pa je vedel zakaj, počutila tako varno in srečno, da je spoznanje, da je vse skupaj laž, delovalo na njo kot strela z jasnega. Vse- kakor ni enostavno niti pri- jetno, če zveš iz moževih ust, da te vara s skoraj enkrat mlajšim dekletom. To spoz- nanje je bilo tembolj boleče ker je ta priležnica živela na račun njenega, oziroma na ra- čun denarja njenega očeta. Ob tem se razgalja vsa moral- na pokvarjenost tega, za po- štenega človeka nedojemljive- ga tipa. >xNe morem mzumeti, kako sta mogla vse to počenjata, tu pred mano?«, je skozi 'sol- ze spraševala Hermina. — Niste nikoli sami kaj posumili? »Ne. Oba sta bila tako po- zorna do mene, tako sladka. To ni mogoče. Herta, je vse to res?, je vprašala svojo »služkinjo«. Ta je sedela in ves razgovor poslušala, kot da bi se pogovarjali o tem, kakšno je vreme zimaj. Tudi Hertin nekdanji mož, oče njenih štirih otrok je po- stavil isto vprašanje. Ko mu je nekdanja žena z neverjet- no ravnodušnostjo povedala, da sta pač z Janičem »živela«, da sta se pač, ker ji je všeč, »križala«, je možu postalo sla- bo. Vsi ostali pa smo oneme- li v spoznanju, da lahko re- snično samo človek zasluži vzdevek — žival. Toda mož„ delavec v neki avtomobilski tovarni, je kljub vsemu pokazal svoj ka- rakter, ko je povedal, da bo kljub vsemu plačal hotelski račun za svojo nekdanjo že- no in ji omogočil, da se vr- ne k otrokom. Za trenutek se je opravičil in odšel k zdraviliški blagajni ter od- štel denar .. . JANICA SO PRIPRLI Inšpektor Ferdo nam je ob teh razgovorih dovolil, da smo tudi sami lahko vpraša- li, kar na'á je zanimalo. Mi smo ob že znanih in prizna- nih goljufijah poskušali priti na čisto o tem, zakaj je Ja- nič obiskoval župnike, za- kaj je vsepovsod iskal ljudi, ki so bili med vojno v kon- centracijskem taborišču in za- kaj se je tako tajinstveno poskušal sestati s Kasteli- cem, gospodarjem maribor- ske škofije. Prav tako smo nenehno vrtali po sledeh, k so vodile v Zagreb. Zakaj se je Janič iz Celja in iz Splite vozil s taksijem v Zagreb, točneje v določene lokalen S kom se je sestajal in za- kaj? Ko je Janič uvidel, da smo tu na tankih tleh, ker mu ni- smo mogli ponuditi v razmiš- ljanje kakršnokoli dej- stvo, nas je z diplomatsko hladnokrvnostjo puščal pred zidom teme. Janič je preveč izkušen, da bi nam priznal, da je odpotoval s taksijem v Zagreb, vstopit v hotel Du- broTOik, se po štirih minu- tah vrnil, in odïwtoral nazaj v Celje, oziroma v Dobrno, da je bil to v resnici sesta- nek z nekom. Toda s kom in zakaj? Zopet smo bili pri kipih. Toda priznaval je le to, kar smo izrvedeli sami in nač več. Ko so za Janiča odredili pre- iskovalni zapor, je Herta z možem odpotovala, žena Her- mina pa je ostala sama, ča- kajoč na denar. Poskušala je priti do denarja že pri nas, s pomočjo Janičevih rodbin- skih in drugih zvez, vendar ji to ni uspelo. Po nekaj dneh ji je oče poslal denar, plačala Je dolg in tudi sama odpotovala. V Dobrni so s¿ oddajmili. Ker je bil Janič v zaporu, so se za njim tudi za nas zaprla vrata. Ostalo nam je še nekaj vprašanj v zvezi s poizvedbami in ugotovitvami, ki smo jih šele pozneje od- krili, žal pa ga več nismo mogli vprašati. To bodo 'stori- li drugi. Eno pa ostaja še vedno nepojasnjeno: ka- ko bo Janič vrnil denar, ki ga je prigoljufal in kam je pri- goijufani denar vtaknil. Vse- ga ni zapravil, čeprav je ži- vel tako »razkošno«. 7. SEVER Za bencinsko črpalko na Mariborski cesti so si fantiči (kdo bi sicer) zgradili v krošnji topola opazovalnico, morda je zanje celo grad na drevesu, kdo ve. Ko se je listje osulo, se je »zgradba« pokazala v ogoijenem ve- jevju v vsej svoje »veličini«. Domiselna igra, ki pa je lahko tudi nevarna. Foto: J. Kr. ZA LJUBITELJE NARAVE Vrtnice in mraz '^itìf. da b« roža-vrtnica še dol- ¡jj olMliv.ala svoje ponosno ime !*f»l.iiee vrtov«. Vrtičkar,p jih le- ^ 'a U'tom ogromno posadijo, žal J* .jih vsako leto tudi mnogo shi- Niijra.je zvalimo krivdo za t^k 'Us|K'h na dobavitetja, neradi ри ''•aliamo svoje napake, ki smo jili pf^ili pri sajenju, pri letni oskr- in lu'si (rez, škropljenje, .чпо- ter pri /.avarovanju pred uY'^okodebilnih vrtnic vidimo po . "ill nasadih vedno manj, kar je I?*ž(i4 razumljivo. N.jihova živ- l^^jska doba .¡e namreč mnogo ^ajšii od nizkih-grmičastih. Tudi ђ.*а|Ч)\ arirje le-teh pred posledica- Jj' ^'ine ,je težje, ker starejša de- 'tmr-'''"' Pí'Pn^Sajo upogiban,je k ^J^'■И. Iz skice je jasno razvid- kako vzimimo tovrstne sadi- obširneje se bomo zadr- ^ Pri grmičastih vrtnicah, saj i»' Aiuarovanje It-teh pred zimo bolj enostavno, \endar tudi pri tem mnogi greiijo. .lesenska rez ni potrebna. Mno- go važnejša je pomJadanska, ker takrat že vidimo, katera očesa so zdrava in dosti močna za nasled- n,io rast. Pred vzim'tjenjem pore- žemo oz. skrajšamo predolge po- ganjke, ki nas pri delu ovirajo. Zlasti ,je to važno pri strnjenih nasadih. Tako pripravljen grmi- ček obsujemo 15 cm visoko; bo- lje več kakor manj. Pri eni izmed cel,jskih šol ima- jo lep strnjen nasad izbranih sort vrtnic. Kljub skrbni in strokovno pravilni letni negi pa ta nasad ne uspeva zadovoljivo. Strokovna ko- misija je tu ugtovila nasledr.te: vrtnice hirajo zato. ker pri obsipa- vanju grmičkov Izkopljejo zem- ljo med sadikami, s tem pa iz- postavijo koreninsko maso pozebi! 1/ tega sledi priporočilo — da se zaščitni material za »bsip pripe- lje od drugod. V ta namen je naj- boljša dozorela kompostnica, dalje prele-žan droben hle\'ski gnoj in končno rahla humozna zemlja. Znano je, da vrtnice v težki zem- lji dobro uspevr>;o. za vzimljenje pa takšna zemlja ni primerna, ker nam sadike zaduši. xVIai-sikjc pokrivajo vrtnice s smrekovimi vejami, z iglicami smrek in drugih iglavcev, z žago- vino, z drobirjem izpod rezkalnib strojev in podobnim. Pod temi in sličnimi zaščitniki se rastlina do- bro počuti. Izogibati pa se mora- mo mateiialov, ki hitro trohnijo in sadiko zadušijo. Ce pa smo pod silo razmt'r uporabili masten lino j ali težko zemljo, je nujno v drugi polovici zime sadike odkri- ti, prezračiti in potlej sp«t po- kriti — zaščititi. Hudinjski POHIŠTVO 9 ZA VSAKO STANOVANJE # ZA VSE POTREBE IN ZA VS.AK OKUS # N A KREDIT 9 BREZ POLOGA IN BREZ POROKOV # BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM VSI KUPCI POHIŠTVA BODO VKLJUČENI V ŽREBANJE NAGRAD V DRUGEM POLLETJU 19«« p. p. V našem uredništvu se je oglasilo več stanovalcev iz Gosposvetske ulice v Novi va- ši in protestiralo nad rav- nanjem lastnika tovornega av- tomobila CE: 190—61 Franca škoberneta. Le-ta namreč sta- nuje v Zagajškovi ulici, vtem ko svoj tovornjak pušča me- sece in mesece tako brezob- zirno parkiranega na začet- ku Gosposvetske ulice, da ovira s tem stanovalce te ulice. Na številna opozorila, da parkira svoj avto izven te ulice se ponavadi obregne v prostaškem žargonu. Tu so ovirani tudi stanovalci dveh hiš ob Cesti na Dobro- vo, škoberne na ozkem cesti- šču tudi popravlja svoj av- tomobil; razloži po cesti orodje, gume in podobno, ta- ko da še pešec komaj pride mimo. Večkrat morajo oseb- ni avtomobili čakati, da se voznik »potrudi« stvari umak- niti, če *e mu seveda ljubi. Nekajkrat se je tudi pri- merilo, da niso mogli stano- valcem pripeljati premoga ali drugih stvari z večjim vo- zilom, ker je v Gosposvetski ulici nemogoče srečeva- nje dveh tako velikih vozil. Pred kratkim so morali de- lavci Javnih naprav nositi na kraj ulice posode s smetmi, ker njihov avto zaradi par- kiranega avtomobila CE: 190 —61 ni mogel v ulico. škoberne ima na »Graho- vem travniku« garaži, vendar ima ondi parkiran drug to- vornjak, ki pa ga ne upo- rablja. Do oktobra letos je imel svojo prevozniško obrt registrirano v mozirski obči- ni. Ko pa je mozirska obči- na zahtevala od škoberneta, naj prinese do 1. oktobra po- trdilo, da se je preselil v mozirsko občino, tega ni sto- ril in sploh ni prišel podalj- šat registracije. D. VAŠE STANOVANJE == = VAŠE PREMOŽENJE Zavarovalnica »Sava« Celje krije škode, ki bi nastale za- radi: • požara • vlomne tatvine • ropa • razbitja stekel in ogledal • delovanja električnega toka POVSOD BREZ SKRBI S PO- LICO ZA KOMBINIRANO ZA- VAROVANJE STANOVANJ- SKIH PREMIČNIN PRI ZAVAROVALNICI »SAVI« CELJE N4 KRATKI Hrastnik: Predavanje v marksističnem krožku Pred kratkim (je v okviru mark- sističiu'sa krožka pri sekretariatu občinske zveze ZKS govoril član IK C.K ZKS, Stane Dolane o zu- nanjepolitičnih razmerah v svetu In mestu Jugoslavije v njem. Za- iMjnivega predavanja se je udele- alo lepo število družbenopolitič- nih delavcev in članov ZK te za- savske občine. Rekordni izvoz stekla Oktobra je kolektiv hrastniške Steklarne izvozil za nad 200.000 dolarjev izdelkov na področje s konvertibilnimi valutami. To je doslej največji mesečni izvoz iz te delovne organizacije. Zanimivo je, da lepo narašča tudi prodaja steklenih izdelkov na tržišča ZDA. Prejšnji mesee so poslali na te tfRe za okoli .'>0.000 dolai»jev iz- delkov. 50 klubskih prireditev Med neštetimi klubskimi prire- ditvami, ki se bodo od novembra pa do prihodnjega maja z\TStilo v prostorih »Svobode I« naj ome- nimo tudi ciklus razgovorov o pro- blematiki človekovega bivanja v svetu, (ire za poskus vodstva klu- ba »67«, da bi mladim ljudem ra- zložilo nekaj zelo zanimivih vpra- šanj s tega področja. V tem ok- viru bodo prijatelji klubskih ve- čerov poslušali, naslednja preda- vanja: »Pot do lastnega pogleda v svet; Človek je iskal odgov'or o sebi in svetu; Sodobni človek in religija; Smisel človeškega življe- nja; Mladina in družba, odnos med generacijami in zaklirjučne razprave o tem ciklusu«. Želimo, da bi ta poskus v celoti uspel in mladim posredoval nekaj temeljnjih spe- znanj s tega zanimivega področja. Kmalu še 20 članov ZK Tovarniški komite ZK, mladin- ski komite in nekatere druge or- ganizacije pripravljajo sprejem o- koli 20 steklarjev v ZK, Med nji- mi bo precej mladUi delavcev, de- lavk, vajencev in neposrednih pro- izvajalcev iz tega podjetja. Član- ske izkaznice »jim bodo podelili te dni na posebni slovesnosti. Zagorje: Razgovor komunistov Zadn.jič je okoli .sto članov naj- večje krajevne organizacije ZK — Zagorje—Center na 5. seji obrav- navalo in sprejelo izpopolnjen ak- cijski program te organizacije. Nato pa so spregovorili o svojih neposrednih nalogah in dolžnostih v pripravah na skupščinske voli- tve. V razpravi o potrebi hitrejše- ga vključevanja novih članov v vrste ZK so ugotovili, da so bili najuspešnejši v organiziciji mladih komunistov. Ta je doslej uspela sprejeti ali predlagati za sprejem že 71! novih, mladih članov. V kratkem pa jih bodo sprejeli še nekaj. Uspešni rudarji Prejšnji mesec so v zasavskih premogovnikih pridobili skupno 159.800 ton premoga ali 1550 ton več. kot so predvidevali z opera- tivnimi načrti v vseh treh delovnih enotah. Tokrat so bili najuspešnej- ši v zagorskem rudniku, kjer so svoj plan presegli za dobrih 7"/o, kar je zneslo 3750 ton premoga več. Ta mesec bodo zasavski ru- darji delali tudi 10. in 24. novem- bra, da bi zadostili vecflemu pov- praševanju po premogu, zlasti v iiroki potrošnji. Dobrodošli izleti Krajevna organizacija SZDL in organizacija Zveze borcev NOV v i^enožetih nad Zagorjem se je od- ločila vsak mesec prirejati izlete v oddaljenejše kra,)e Slovenije. Do- slej so obiskali Dolenjsko, Gorenj- sko, v načrtu pa imajo še več potovanj, čc bodo to dopuščale vremenske razmere. Prebivalci te vasi so bili zadovoljni z vsem, kar so doživeli na teh izletih. Pravi- jo, da }im pomenijo prijeten po- čitek in koristno poznavanje živ- ljenjskih prilik širom po Slove- niji . Asfaltiranje stranskih cest v pičlih dveh mesecih .so števil- ni pi-ebivaki posameznih naselij dobili asfalt na svo.ie cestne do- hode in poti. Polagoma bodo v središču Zagorja in okolici asfalti- rali visto straii.skih cestišč in od- pravili iiepiijiten prah pa tudi bli- to s teh dohodov. Glasbeni ansambel »Bongo« je močno popularen med hrastniške mladino, pa tudi odrasli radi prisluhnejo njihovemu izvajanju. ZA NADA i razvoj VARSTVA OTROK DPM v tej revirski občini sd je pred kratkim zasta- vil in že tudi izvedel sila zanimivo in koristno akcijo — okrog 50 članov te društvene organizacije je s posebnimi anketnimi lističi obiskalo približno 2400 hrastniških dru- žin. Očetje in matere so ob tej pr^iložnosti imeli možnost povedati vse, kar zadeva dosedanji in prihodnji razvoj organiziranega varstva predšolskih in šolskih otrok. — Po najnovejših ugotovitvah imajo zdaj v Hrastniku vključenih v organizirano var- stvo okrog 300 predšolskih in okoli 156 šoloobveznih otrok. Nedvomno lep rezultat, zla- sti če še zapišemo, da je v predšolskem varstvu torej kar 24 odstotkov vseh hrastniških malčkov in okrog 10 odstot- kov tistih, ki drgnejo šolske klopi. Letos so storili še korak dlje, s tem, da so ure- dili centralno kuhinjo, kjer pripravljajo tople obroke ta- ko za najmlajše, kot za učen- ce šol. Hrana je počeniivrtič- karji plačajo za kosilo 1,60 šolarji pa 2,30 din. Cenejše hrane si dandanašnji skoraj- da ni moč zamisliti, mar ne? Pa vendar, kljub lepe- mu napredku na tem področ- ju, v Hrastniku še zmeraj niso zadovoljni z doseženimi rezultati. Zato so se tudi lo- tili sedanje ankete. Z njo bi radi ugotovili dejanske po- trebe in kar je še pose- bej pomembno, želijo ugoto- viti, koliko staršev želi da- jati dojenčke v otroške jasli? Na tem področju imajo v tej občini velike težave. Površna ugotavljanja so pokazala, da matere z dojenčki pravzaprav nimajo nobenih možnosti or- ganiziranega varstva svojih malčkov. Vsled tega bo- do zdaj z anketo ugotovili točnejše, podrobnejše potrebe in se zatem lotili programi- ranja in ustanavljanja vsaj nekaterih otroških jasli. Sicer pa bodo anketni re- zultati, razen že znanih ugo- tovitev, služili za izdelavo dolgoročnejšega, perspektiv- nega imčrta, razvoja varstva otrok nasploh. V mislih ima- jo združitev vseh šolskovar- stventh ustanov pod skupno streho. To zamisel kanijo ure- sničiti brž, ko bodo dograje- ne nove učilnice na Logu, sedanjo šolsko poslopje Iva- na Cankarja pa preurediti za te namene. Razen tega se ogrevajo še za ureditev naj- manj štirih prostorov na rud- j nikih za potrebe otroških var- stvenih ustanov. Tu bi radi uredili tudi otroška igrišča. Komilijo za probleme var- stva otrok, DPM in vse tiste, ki imajo na skrbi ta vpra- šanja, čaka potem takem še precej zapletenih nalog, ven- dar so prepričani, da jih bodo ob podpori skupščine, kolektivov in drugih, v celo- ti realizirali. Dosedanja pod- pora tem prizadevanjem ni bila majhna, zato jih ne skrbi tudi nova dolžnost. -n- Prizadevni, da je kaj! Malo je slišati o njih; nič kaj dosti ne govori- jo, zato pa garajo v polnem pomenu besede, za- gorski in kisovški smučarji, njihovi prijatelji in somišljeniki ter ljubitelji zimskega športa. Na »Marelo« gradijo žičnico, pravo, pravcato žičnico, napravo, ki so si je želeli že dolgo vrsto let, in ki bi pomenila zanje in za vse prijatelje tega športa široke možnosti tovrstne rekreacije. Verjeli ali ne verjeU: v pičlem letu so člani smučarskega druš- tva in številni drugi prispevali že okoli 7000 ur prostovoljnega dela pri gradnji te naprave. Vred- nost žičnice bo okroglih sto starih mihjonökov. Doslej pa so najeli samo borih pet milijonov SD kredita ali posojila, kot se temu pravi. Vse dru- go je delo njihovih rok ali pa širokega razumevanja vrste zagorskih in celo enega trboveljskih kolekti- vov, če bo šlo -vse po sreči, vse tako, kot mora biti, se bodo še to zimo popeljali z žičnico na vrh »marele«, kjer so zelo lepi tereni, primerni za tiste, ki bodo imeli prvič smuči na nogah ali pa za vse one, ki so že veterani v tem športu. Le vsi ti- sti, ki že od vsega začetka delajo pri tej napravi, bi vedeli povedati, koliko truda, naporov, jih je sta- lo, predno so izkopali temelje za nosilne drogove, spelj-ali tja beton, žulji so bili največkrat krvavi, noge otečene, saj so delali na strmini, da bi se sta- rejši kaj lahko zavrteli navzdol... Ne moremo dvomiti, da se bodo vsi graditelji potem, ko se bo- do čez nekaj tednov popeljali na vrh hriba, spom- nili vsake pedi zemlje pod žičnico, s katero so se spoprijemali več kot leto dni in jo obvladali. Zmog- ljivost žičnice bo 125 oseb na uro. V nekaj pičlih minutah bo naprava premagala nad tristo metrov višinske razlike, na razdaljo borih tisoč in nekaj metrov, žičnica ne bo pomembna samo za raz- voj smučarskega športa. Nedvomno bo lefpa pri- dobitev tudi za turiste, saj jih bo naprava pope- ljala v svet, ki je bil doslej skrit, odmaknjen, za- to pa nadvse lep in občudovanja vreden. Graditelji so usposobili oziroma na novo zgradili celo cesto ob vznožje strojne postaje, tako da se bodo utegnili smučarji аИ turisti pripeljati neposredno z oseb- nimi alli potniškimi avtomobili, še kaj bi lahko povedali o prednostih nove žičnice, pa prihranimo to za kdaj drugič. glasbf:ne; šole v zagorju neurejeno financiranje KOLEKTIV V STISKI Na minuli seji skupščine občine Zagorje ob Savi, so odborniki, med drugim po- slušali tudi stališča v zvezi s sedanjim položajem nižje glasbene šole v tej občini. Njen direktor je odbor- nikom povedal, da so bili na tej vzgojno-izobraževalni usta- novi zaradi materialnih težav prisiljen skrčiti pouk glasbene teorije. Kljub temu da so z novim šolskim letom povišali ukovino na 30 din mesečno, ker je v primerjavi s sose- dnjimi podobnimi šolami naj- več, se razmere ne bodo iz- boljšale. Ob polletju je ime- la glasbena šola okoli 5.000 din izgube. TIS daje za po- trebe glasbene šole 7000 din na mesec, kar seveda ne zadostuje niti za najnujnejše izdatke oziroma osebne do- hodke. Poslopje, v katerem gostuje nižja glasibena šola, je dotra- jano, prostori neurejeni, tesni zato tudi to ne vpliva kdo ve kaj spodbudno na kolek- tiv. Glasbena šola ima med okrog 105 gojenci, namanj po- lovico otrok delavskih staršev. Te je zadnja podražitev šolni- ne najbolj prizadela, kljub temu še pošiljajo ^--ој! otroke v to vzgojno-izobia^ valno ustanovo. Spričo te^^ ■ direktor upravičeno zaju vil vprašanje ali je v Zagoj ju tovrstna vzgojno-izobra^j valna ustanova sploh poirç^ na? V okviru sedanjih pog^^ jev njenega delovanja, dejaj sko nima nobenih perspgij tivnih možnosti razvoja. q¿ borniki so poudarili, da ц potrebi obstoja glasbene sqi ne bi smelo biti nobene í¡. prave, šola nudi številni], zagorskim otrokom glasbetij izobrazbo in znanje, ki j| sestavni del, oziroma spio postaja vse širši in neločlji, del splošne vzgoje in izob^ zevanja mladih ljudi. Zav^ Ijo tega so predlagali, da uj trezen svet preuči vse možno sti za sanacijo sedanjega po ložaja glasbene šole in pred loži ustrezne predloge občij ski skupščini. Ob tej priW nosti pa so odborniki znovj sodili, da bi kazalo čimprej sprejeti zakon o glasbeneii| šolstvu na Slovenskem in i njim urediti tudi vprašanj finansiranja. ■1 zagorske težave KRUH JE, KRUHA NI Je že tako, da morajo živi ljudje jesti tudi ob Dnevu mrtvih, so nam zapisali Za- gorjani, v pismu, ki smo ga pred kratkim prejeli v na- šem uredništvu,, in v kate- rem kritizirajo preskrbo s kruhom na dan 31. oktobra letos. Takole pravijo: Zagot ska pekarna bi že utegni vedeti, da je treba pred m katerimi prazniki in dni vi speči večje količine krt ha, kot sicer. Zakaj ga i četrtek, 31. oktobra ni ii na voljo že v opoldansú urah. čemu so morali šied ni potrošniki sesti na loki ni avtobus in se peljati i sosednje Trbovlje ponj? '\ ilustracijo naj povemo, m si to zazveni še tako in nično, da pa zagorska peka'- na peče kruh tudi za trbove'r ske potrošnike, ker so v U: občini bojda na tesnem ' zmogljivostmi teh obratov. Sicer pa smo vsi tisti, »з smo morali na ta dan џ kruh v Trbovlje slišati p sosedih tudi tole ugotoviti Pravijo, da vi, Zagorjani, : mate urejeno preskrbo ' kruhom tudi zavoljo tega, k vaša občinska sktipščina privolila v podražitev, kot to primer pri nas. v тМ Ijah! Ni kaj, ta je huda bi jo kazalo preveriti. 2A predlagamo ustreznim on, nom uprave občinske skn? ščine, da dejansko ugotovi: kaj je na vsej stvari? Res :■ namreč, da na minuli seji oí» činske skupščine Zagorje < Savi, bila je v torek, 29. < tobra, odborniki niso à soglasja k podražitvi krtu ker so menili, da je obrazlc tev za potrditev tega pri loga premalo utemeljena da dejansko ni osnove višje cene kruha. Kritiziramo pa tudi trgoi'' no, ki ni storila dovolj za da bi imeli vsi potrošniki do volj kruha 31. oktobra leio^ Slišimo, da se pekarna taf" na po naročilih trgovske f^l^^ že. Bodi si takb ali drugače' Zagorjani sodimo, da je lo že dovolj razprav o P^^ skrbi s kruhom v naši čini! čas bi bil, da enkr» za vselej uredimo to sila o"' čutljivo vprašanje, saj je fc'"'^ pač vsakdanja potreba i'^^ živih ljudi. Tako pa smo v^' dno razpeti med tisto znan" Kruh je — kruha ni! 23 po vojni je menda dovoj- dolgo obdobje, da bi probl^ me preskrbe s kruhom P" tisnili ob stran in se raje ^'^ tili nekaterih drugih ^-P^" šanj v zvezi s preskrbo gorskih potrošnikov. ne...? PRI Z AD f^^' dispanzer za medicino dela| V KORIST VSEM v prostorih hrastniške- ga zdravstvenega doma že nekaj mesecev deluje dis- panzer za medicino dela, kot ena izmed specialističnih am- bulant v okviru zdravstvenega doma »Zasavje«, čeprav ta pomembna služba še ni pov- sem urejena, imajo v načrtu, da jo postopoma povsem usposobijo za njeno delo. Predvidevajo zaposlitev še dveh zdravnikov-specialistov, dveh ali treh višjih medicin- skih sester industrijske sme- ri in psihologa industrijske smeri. Razen tega bo treba za redno delo nakupiti ustrez- no opremo in zagotoviti us- treznejše sodelovanje z vsemi delovnimi kolektivi v revir- jih. Krepitev sodelovanja delov- nih organizacij z dispanzer- jem in narobe štejejo za eno primarnih nalog v prihodnji delovni usmeritvi te specia- listične službe, v Zasavju je zaposlenih skoraj 16.000 lju- di, od tega največ v industri- ji. Spričo znanih -razmer v posameznih industrijskih pod- jetjih in predvsem nara- ve proizvodnje in delovnih pogojev, bo dispanzer imel nedvomno zelo pomemb- no vlogo. Ne gre zgolj za pre- glede, preden ta ali oni zač- ne delati, kot ne gre edinole za občasne preglede zaposle- nih, pač pa tudi za sistema- tično dejavnost sploh. Zavo- ljo tega bo dispanzer utegnil biti dober svetovalec raznim HTZ in drugim komisijam v delovnih organizacijah in ko- misijam pri socialnem zava- rovanju. -a uspel seminar v hrastniku O PEREČIH ZADEVAH Pred kratkim je sindikalni svet pripravil zanimiv semi- nar za člane svojega plenu- ma in predsednike^ ter tajni- ke sindikalnih organizacij hra- stniških delovnih kolektivov. Na njem so pravzaprav za- ključili obravnavo resolu- cij Zveze sindikatov Jugosla- vije, sprejete na nedavnem VI. kongresu, preučili izku- šnje osnovnih organizacij sin- dikata pri izdelavi, sprejema- nju in izvajanju akcij- skih programov in se dome- nili o vsebinskih in drugih pripravah na bližnje letne občne zbore sindikalnih orga- nizacij. Razen tega, osnovne- ga okvira, so na seminarju posebej spregovorili o nalo- gah sindikatov pri nadaljnem razvijanju samoupravljanja in uresničevanju reforme in probleme s tem v zvezi. Po tem pa so se na seminarju zvrstili še pomenki o izvaja- nju resolucije letošnjega go- spodarjenja v občini in delit- vi dohodka, razvoju kulture in izobraževanja glede na kre- pitev družbeno - ekonomske moči delavskega razreda; na- daljnem razvoju zdravstvene zaščite in socialnega zavaro- vanja s stališča vsklajevanja teh področij z družbenimi- -ekonomskimi odnosi in o oddihu ter rekreaciji, kot pravici in potrebi delovanih ljudi. Udeleženci so zelo pozitiv- no ocenili tako predavanje, kot dogovore na seminarju. Nobenega dvoma ni, da bo- do izkušnje s tega pomenka koristno uporabili pri svo- jem nadaljnem delu, zlasti pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij. 14. nov. 1968 gjîlA OBČINSKE SKUPŠČINE TRBOVLJE )()govor je za vse , v Trbovljah je bila 31. ,bia seja obeh zborov ob- ¡;e skupščine. Na seji so lioriiiki, med drugim, raz- fljali tudi o prvem poro- upravnega odbora sklada izgradnjo in adaptacijo jiih objektov v občhii igotavljati je mogoče, da ,se več delovnih organiza- lii so že podpisale pogod- ba združevanje sredstev investicije v osnovno šol- 5. Kot je poročal prelse- )[ upravnega odbora skla- pogdan steh na zadnji ob- ¡Ici seji, so pogod^>e pod- ili še v Mehaniki, ElCi"- ivarski industrji ELIT, na jiični srednji šoli, nu Jav- il tožilstvu in na Oddelku medobčinske inšpekcijske ¡be. Prav tako pa so vi- le sprejeli sklep, da bo- jdruževali denar, samoup- Bi organi Splošne boln ce »vije. ogodb za zdaj še niso Ipisuli: Čevljarstvo zaščita, 0 Trbovlje, Železniška po- ja, Gimnazija Trbovlje, icer ni znano financiranje šo- Izpostava Komunalnega za- la za socialno zavarovanje Trbovljah, postaja Milice, ravstveni dom Zasav^je, ijevna skupnost Zasavje in iružnica časopisnega pod- ia Delo v Trbovljah, iodpls pogodb pa so od- nili: Brivnice, Xmet- ;ka Iruga, Izobraževalni center Bjne tovarne, ker ni ::na- financiranje šole. Občin- ) sodišče Trbovlje in jiv- tožilstvo Trbovlje, te pravi, da je še vedno Í3J takih delovnih organi- oz. zavodov, ki ne spo- jejo sprejetega samouprav- ja družbene.ga dogovoia za tóevanje sredstev zi in- ticije v osnovno šoisivo. ¡abo pa je tudi z vplačeva- m prispevkov v sk]ad; dtem, ko občani lokaj ir- li plačujejo prispevke, pa delovne organizacije v pre- šnji zamudi s pličeva- m obveznosti. Nekateri ve- ine mislijo, da je zadosti, so podpisali pogodbo. Dru- te si namreč ni mogoče äagati dejstva, da so do aca oktobra vplačale deior- organizacije le 40 odstai- ' vseh za letos predvde- 1 obveznosti. S plači:i zi.- ijajo tudi take delovne ur- lizacije, ki niso v težavah, f je še posebej nirazumiji- Wborniki trboveljske ob- iske skupščine na zadnji ii niso mogli zlasti so do- tti, da nekateri zavidi oz. lovne organizacije, ki pre- dajo denar iz občinske;^a 'racima oz. ki jim oačin- ' skupščina daje poroštve- izjave za posojila, nočejo siliti pogodb za zdniževa- ■ sredstev za investicije v 'ovno šolstvo, oz. s podpi- som odlašajo. Ta odnos bo- do imeli odborniki, kot so poudarili, v m'shh tudi tak- rat, ko se bodo posamezni zavodi oz. delovne organiza- cije spet obračale za pomoč občinske skupščine. V Trbovljah tudi poudar- jajo, da so se že na začetku letošnjega leta dogovorili, da bo imela akcija za zbir.mje sredstev za izgradnjo in ada- ptacijo šolskih objäk^ov prednost pred vsemi drugi- mi akcijami in da bodo de- lovne organizacije najprej prispevale denar v ta namen. Dogovor pa, kot vse kaže, za zdaj še ni obveljal, s tem pa je močno otežkočeno nada i j nje delo upravnega odbora sklada za izgradnjo i.i adap- tacijo šolskih objektov. Letr s je že v gradnji nova telovad- nica zraven osnov.ie šele I^a- na Cankarja v zgornjih Trbovljah, imenoval pa je upravni odbor sklada tudi posebno komisijo za pripra- vo materiala za programira- nje gradnje nove osnovne šo- le. Odborniki so bili mne- nja, da je treba začeti z gradnjo nove osnovne šole v Trbovljah najpozneje 1. 1970, predpogoj za to pa je seve- da, da vse delovne organiza- cije podpišejo pogodbe za združevanje sredstev in da de- nar tudi redno nakazu¡e,-'o. ■ V tistih delovnih organi- zacijah v Trbovljah oz. v enotah delovnih organizacij s sedežem izven Trbovelj, kjer še odlašajo s podpisom po- godb, zlasti pa še tam, kjer so podpis odklonili, '>i mo- rali vedeti, da velja samoup- ravni družbeni dogovor za združevanje sredstev za inve- sticije prav za vse, za vse občane in za vse delovne or- ganizacije, brez izjern. B Občinska skupščina Tr- bovlje bo v novembru sklica- la posvetovanje s predstavni- ki delovnih organizacij, na katerem bo podano poročilo o dosedanjem poteku akcije za zbiranje sredstev na inve- sticije v šolstvu, dogovorili pa se bodo tudi o prihod- njih nalogah. Predstavniki ob- činske skupščine in uprav- nega odbora sklada pa bo.io obiskali vse tiste delo\Tîe or- ganizacije, kjer doslej po- godb še niso podpisali oz. kjer ne vplačujejo v sklad sredstev v skladu z dogovsr- jeno dinamiko. H In končno je bilo na zadnji seji občinske skupšči- ne Trbovlje sprejeto tudi stališče, da se morajo prav vsi odborniki kar najbolj ak- tivno zavzemati v delovnih organizacijah, kjer so zapo- sleni, za dosledno izvajanje nalog v okviru akcije za zbi- ranje sredstev za izgradnjo in adaptacijo šolskih objek- tov v občini Trbovlje. (nk) Tisti, ki ga pot zanese mimo Cementarne v Trbovljah, se lahko tudi že sam pre- priča, da so se »zares« začela dela v zvezi z razširitvijo proizvodnih zmogljivosti tovarne. (Foto: nk) V PRIHODNJE IZ TRBOVELJ TUDI CEMENT ZA Najzahtevnejše gradnje v cementarni Trbovlje so se lani odločili za povečanje proizvodnih zmogljivosti. Na to je vplivalo več dejstev, med drugim tudi to, da je pri nas v povprečju še ved- no dokaj majhna poraba ce- menta, ki ga pa moramo navzlic temu še vedno uva- žati, prav tako pa tudi ne gre prezreti potrebe po vc?'- ji konkurenčnosti na tržišču. Tako bodo v trbov&ijsKi Ce- mentarai povečali proiiîsod- njo od zdajšnjih 200.000 ton na okrog 580.000 ion cemen- ta letno. Kot račimijo bodo začeli proizvajati cement v novi peči že leta 1971. Povečanje proizvodnih zmo- gljivosti za okrog 380.000 ton letno, ki naj bi bilo končano v letu 1971, bo veljalo Ce- mentarno Trbovlje okrog 135 milijonov novih din, pri če- mer bodo porabili za nakup domače opreme in opreme iz uvoza okrog 105 milijonov novih din, gradbena dela pa bodo veljala blizu 30 milijo- nov novih din. Za povečanje proizvodnih zmogljivosti v trboveljski Ce- mentarni bo kolektiv zbral okrog 30 milijonov novih din, drug potreben denar pa bo- do zagotovili s poso; li. Ce- mentarji iz Trbovelj so se namreč odločili, da bodo ves denar, ki so ga pridobili na račun 20 odstotkov zvišanja prodajnih cen, namenili za investicijo. Tako so lani že zbrali okrog 7 miL;jnov no- vih din, letos in v prihod- njem letu pa bodo, skupaj z amortizacijo, zbrali .ie ok- rog 20 milijonov novih di^.. S prvimi pripravami za razširitev proizvodnih zmog- ljivosti so začeli v Cemen- tarni Trbovlje že lani. I.eios pa so začeli urejati prostor, kjer bo stala nova 56 'nelicv dolga peč, in začeli tudi že s prvimi gradbenimi deli. In- vesticija, med drugim, pred- videva tudi prekritje dela struge Trboveljščice in pre- stavitev več deset metrov ce- ste med upravno zgradoo Cementarne in železniško po- stajo. V okviru nove inve- sticije bodo v Cementarni Trbovlje postavili zraven pe- či, v kateri bodo izdeVili na dan 1.000 ton cementa, šo 2 silosa za hemogenizac'jo su- rovin in 3 silose ZI vskladi- ščenje cementa, v katerih bo prostora za 13.500 ton cemen- ta. Za proizvodnjo 580.000 ton cementa bodo v Trbovljah potrebovali na leto okrog 800.000 ton surovin, to je la- porja in apnenca. Glede suro- vin v Trbovljah niso v za- dregi, saj je apnenca za po- večano proizvodnjo cementa dovolj za 1000 let, lapi)-ja pa za okrog .50 let. Surovi.ie iz kamnoloma Plesko bedo v prihodnje transportirali do cementarne po skoraj 3 ki- lometre dolgem rovu. Po letu 1971 bodo v Trt.ov- Ijah proizvedli letno okrog 580.000 ton cementa, od tega skoraj 160.000 ton special- nega cementa. V prihodnje bodo izdelovali v Cementar- ni Trbovlje cement tudi za najzahtevnejše gradnje oz. po želji gradbenikov. (š) NA KRATKO Imenovanja Občinska skupščina Trbovlj«' je na zadnji siji imenovala za na. čelnika oddelka za upravne za- deve in družbene službe .\NDRE- j.^. 2ELEZNIKA, dosedan.ii'sa se- kretarj-д občinskega komiteja ZMS v Trbovljah. Soglašala pa je občinska skup. ščjna Trbovlje tudi z odločitvami samoupravnih organov oz. kolek- tivov, da se imenuje za direktor- ja osnovne šole Ivana Cankarja v zgornjih Trbo!.Jah SLAVKO GU- LIC, ki je bil prej direktor na oi.novni šoli .Alojza Ilohkrauta na Vodah, za direktorja osnovne šole Tončke Čečeve ponovno FRANCA DEŽJOTA in za direktorja eko. nomske srednje šole FRANCETA KORENJAKA, dosedanjega direk- torja osnovne šole Ivaiva Cankar, ja. Soglašala je tudi z imenova- njem Sonje Dežjot za direktorico posebne osnovne šole. Odborniki pa so soglašali tudi г odločitvijo komisije za volitve in imenovanja, da se imenuje za vr- šilca dolžnosti direktorja na os. novni šoli .Alojza Hohkrauta JE- LO POTOCAN. JUS za trajno žarne peči Na našem tržišču se pojavlja v zadnjem času vse več trajno žarnih peči. Zato bodo zahtevali slovenski premogo\niki od repub- liške gospodarske zbornice, da vztraja pri določitvi standarda za te trajno žarne peči. Trboveljski pevci v Braniku člani mešanega pevske,ea zbora S\ oboda II iz zgornjih Trbovelj so bili zadnjo soboto v Braniku na Spodnjem Vipavskem, kjer j« bilo prvo srečanje pevcev iz Kri- ža pri Trstu, Durnberka, Sioven. skega Javomika, Trbovelj in Bra- nika. Pevci so za to priložnost naštudirali po 4 nove pesmi, sku. paj pa so zapeli več narodnih in imietnih pefaiii. Srečanje pevcev iz Križa pri Trstu, Domberka, Slovenskega Ja- vornika, Trbovel.i in Branika bo v prihodnje tradicionalno, nastopi pa se bodo zvrstili vsako leto v drugem kraju. Tople malice zaenkrat le v Hrastniku Upravni odbor Zasavskih pre- mogovnikov je na podlagi rezul- tatov ankete sklenil, da se uvede, jo tople malice zaenkrat le v obratu Hrastnik, kjer se je veči- na zaposlenih v anketi odločila za to. V drugih delovnih enotah pa zdaj še ne bodo uvedli toplih malic. Izlet na Dunaj Turistična poslovalnica SAP Tr- Iwvlje organizira med novembr- skmii prazniki tridnevni izlet na Dunaj. InfomTACije in prijave v turistični poslovalnici S.\P pri Po. čivavšku. O nalogah hišnih svetov Krajevna skupnost Franea Fakina iz '/gornjih Trbovelj je sklicala zadrri četrtek na pobudo Jožeta i ibe.ja in sporazumno s Stano- vanjskim pod.ietjem Trbovlje se- stanek s predstavniki hišnih sve. tov in stanovalci, na katerem so razpravljali o tekočnih nalogah hišnih svetov in stanovalcev ter o programiranju investicijskega vzdrževanja hiš in okolice zgratlb v letu 1969. Stanovanjska izgradnja Na Trgu revolucije v Trbovljah bodo, kot računajo, zgradili pet stanovanjskih stolpnic, od kati-rih je prva že pod streho. Predvideni pa sta še gradnji poslovnega ob- jekta za združenje RUDIS in za podružnico Kreditne banke in hra- nilnice Djubljana na prostoru mfed Pošto in poslopjem Službe druž- benega knjigovodstva ter stano- vanjsko poslovne zgradbe pri For- leju na zgornjem delu Trga revo- lucije. Kako bo z lekarno? Oljčinski skupščini Trbovl.je je bila na zadnji seji posredovana in- formacija o položaju Lekarne Tr- bovlje, ki je nastal po zdnižitvi lekarn Hrastnik in Zag(>r,j<' ob Savi v Zasavske lekarne. Sosednji lekarni, trboveljska Lekarna pa posluje še samostojno, vendar lah- ko na območju enega zdravstve- nega doma poslu.je le ena lekar- na. Se pravi, da v TrbovI.iah ne bo več mogla biti .samostojna le- karna. Nov odlok o hišnem redu Te dni bo začel veljati v Trbov- ljah nov odlok o hišnem redu. Do- slej veljavni odlok o hišnem redu je bil sprejet 1961. leta in ni več ustrezal spremembam na pod- ročju gospodarjenja s stanovanj- skimi hišami oz. razvoju samo- upravVan.ja na tem področju. Os- nutek odloka je pripravilo Stanovanjsko podjetje Trbovlje, bil pa je v javni razpravi v druž- benih organizacijah, krajevnih skupnostih in hišnih svetih, ven- dar naj bi bilo predlogov za spre- membe oz. dopolnitve. Istočasno bo začel veljati tudi nov odlok o obveznem odlašanju in odvažanju sme*i in odpadkov ter pravice in dolžnosti Komunale ter koristnikov uslug. Sezonske cene za premog 2asav.skih prmogovnikih Se odločili za uveljavi- ' NOVECtA sistema pro- •^ш cen, upoštevaje tem ponudbo in po- viševanje. Jvski premogovniki so žc lani '^i>>luh mesecih zvišali prodaj- Ј*Пе za premog za okrog 9°,b spomladanskih mesecih pa l'^'ialì prodajne cene debelej- ¡.^«■'íam premoga. V času od 1. 3. do 30. junija, ko je bilo I 'J»v¡ znižanje cen, so prodali *;!.000 ton rjavega premoga j^ižanih cenah. J- novembrom pa so Za.savski ^^Sovniki prešli na nov si- , •'iiniiran.ia prodajnih cen; naprej bodo za široko HiJ*'i.io vsako leto od 1. sep- цЛЈ' do 28. februarja v veltjavi oz. maksimalne cene za premog; v času od 1. marca do 31 .avgusta, pa bodo prodajali premog po »letnih« cenah, ki bodo za 10"o ni'žje od »zimskih cen«. Tokrat so, prvič, izjemoma uve- ljavili zimske cene za premog za široko potrošnjo Zasavski premo- govniki šele s 1. novembrom. Spremenjen pa je tudi sistem za oblikovan,ie cen za industrijske delovne organizacije. Osnova za cene so »zimske« cene za široko potrošnjo, ki pa jih bodo regu- lirali s politiko rabatov. Tistim industrijskim delovnim organiza- cijam, ki bodo sklenile z Zasav- skimi premogovniki letne pogodbe za dobavo premoga, bodo priznali 10" i) rabata. Nov sistem cen za premog za industrijske delovne organizaci»'e pa ho začel veljati S 1. januarjem 1969. (N) PRORAČUNSKI DOHODKI OD JANUARJA DO SEPTEMBRA Dohodkov več v Trbovljah so planirali le- tošnje proračunske dohod- ke na osnovi realizacije iz leta 1967, povečane za 3,77 odstotkov. Na gibanje dohod- kov pa so letos precej лфИ- vale spremembe stopenj ne- katerih prispevkov in dav- kov. Do konca septembra so v Trbovljah zbrali prispevkov za 2,8 milijona novih din, ali 1 odstotek več, kot določa plan. Na račun prispevkov bodo zbrali do konca leta okrog 4,5 odstotka več de- narja, kot so računali. Dav- kov je bilo zbrano v prvih devetih mesecih za 8 odstot- kov več, kot so predvideva- li, vendar računajo do kon- ca leta na nekoliko počasnej- ši dotok davkov, tako da bo- do večji od plana le za 4 od- stotke. Taks so zbrali pet odstotkov več, kot .-e bilo določeno, zlasti na račun up- ravnih taks, medtem ko pa je dotok sodnih taks precej manjši, kot so menili. S proračunom je bilo do- ločeno, da bo zbrano v .etu 1968 skupaj 6,539 000 novih din dohodkov, do konca sep- tembra pa je bilo zbrano že 5,236.000 novih din, ali kar 79,5 odstotka vseh za letos predvidenih sredstev. Po zad- njih izraoimih je mogoče ra- čunati, da bodo zbrali v pro- računu do konca leta 6,876.000 novih din, ali nad 4 odstotkov več sredstev, kot so sicer računali, oz. 287.000 novih din. Ker so določeni koristniki proračuna udeleže- ni v odstotku od doseženih dohodkov, odpade za njihovo iodatno financiranje 79.000 no- vih din, v rezervni sklad pa bo treba dodatno odvesti 2.875. novih din. Tako bo ostalo za razdelitev med ko- ristnike proračuna še nekaj nad 200.000 novih din. Na predlog sveta za prora- čun in občo upravo je ob- činska skupščina Trbovlje sklenila, da bo najprej na- menila dodatna sradstva ti- stim koristnikom proračuna, ki so že na začetku leta pre- jeli premalo denarja, vicge drugih pa bodo obravnavali ob koncu leta. Tako so dobili dodatna sredstva iz proračuna: Te- meljna izobraževalna skup- nost Trbovlje za pre- voze otrok 70.000 novih din, medobčinsko javno tožUsčvo za povečano dejavnost in za nakup pisalnega stroja -4.000 novih din. Postaja Milice Trbovlje 10.000 novih in za dopolnjevanje osebnih do- dohodkov, odsek za na- rodno obrambo občinske skupščine 36.000 novih din za kritje izrednih potreb, plaval- na šola Trbolje 10.000 novih din za kritje režijskih stro- škov šole, 15.000 novih din bodo namenili za stD^ks or- ganizacije odpiranja novh de- lovnih mest, 4.364 novih d'n za odplačilo anuitet îa prev- zete poslovne prostore Tapet ništva, 1.000 din pa bo do- bila Ljudska tehnika. Nerazporejenih pa je o.^ta lo do konca leta neka; nhd 50.000 novih din. • š) 14. nov. 1968 OBČINSKA ZVEZA ZA TELESNO KULTURO UGOTAVLJA: Napredek v Celju precejšen Razveseljivi so bili po- datki ki so jih člani se- kretariata ObZTK Celje povedali na zadnji seji. Vidno je, da so tudi na tem področju bili v le- tošnjem letu doseženi razveseljivi premiki na- prej. To zlasti velja za kvaliteto, ki se je v po- sameznih športnih dru- štvih in panogah izredno dvignila. Talco lahko go- vorimo o ponovnem uspo- nu atletike, rokometa, ko- šarke, keglanja in ne na- zadnje tudi odbojke ter hokeja na travi. Tudi mladi smučarji in plaval- ci postajajo vse enako- vrednejši z vrstniki v Slo- veniji. Prav tako so že vrsto let med najboljšimi v državi strelci in v re- publiki člani kluba za konjski šport. Precejšnje nazadovanje pa je opaz- no v nogometu, kjer združitev dveh društev ni privedla do zaželenih in pričakovanih rezultatov. ObZTK je v lastni re- žiji pripravila 27 šolskui občinskih prvenstev in 10 za delovne kolektive, čla- ni sekretariata si priza- devajo, da bi v prihod- njem letu sistem tekmo- vanj še izpopolnili in v njih zajeli čimveč šport- nikov. Samo z množično- stjo lahiko pričakujemo, da se bo določen odsto- tek nastopajočih s časom in vestnim treningom »spremenil« v kvalitetne športnike. Vsekakor pa je izrednega pomena že sar mo dejstvo, da se delovni človek ali dijak po napor- nem delu razgiba na športnem igrišču v telo- vadnici ali bazenu. Veliko skrb bodo po- svetili tudi šolanju novih kadrov, ki bodo kasneje lahko uspešno pomagali pri nadaljnem razvoju te- lesne vzgoje in športa v Celju. Pri ObZTK upajo, da se bodo končno sporazu- meli tudi za nadaljno gradnjo novih športnih objektov. Celje mora v bližnji prihodnosti naprej dobiti pofait zimski ba- zen in dom Partizana. Sa- mo z izgradnjo teh ob- jektov, šolskih igrišč, s kvalitetnima kadri in šte- vilnimi tekmovanji lahko pričakujemo še večji raz- mah telesne kulture in športa v našem mestu. T. VRABL ŽRTVE PROMETA Mopedist zadel pešca Iz Velenja se je proti Šo- štanju peljal po Kajuhovi ulici z mopedom 35-letni BLAŽ DOLINŠBK iz šaleka in prehiteval tri pešce, ki so šli drug ob drugem po de- sni strani ceste. Pri tem je zadel 18-letnega JANKA FE- CETA. Oba sta padla in se laže poškodovala. Mopedist je moral v bolnišnico. Zaletel se je v prometni znak Iz Rogaške Slatine se je proti Podplatu peljal v ve- černih urah 21-letni STAN- KO KIT iz Podturna ""sr iz neznanega vzroka zapeljal v desno s ceste in se naletel v prometni znak. Mopedista so hudo poškodovanega odpelja- li v celjsko bolnišnico. Z avtomobilom v Loznico Voznik osebnega avtóhiobi- la 32-letni LEOPOLD HLAD^ NIK je vozil iz Velenja pro- ti Arji vasi z neprimerno hi- trostjo glede na pogoje pro- meta in oster ovinek. V Arji vasi je zadel v ograjo mo- stu preko Ložnice ter se z vozilom prevrnil v potok. Vo- znik je dobil lažje poško Ibe po glavi, škodo na avtjmo- bilu pa so ocenili na 15.000 dinarjev. Niko Markovič (na sliki) je poleg Teliča najboljši strelec celjske rokometne ekipe. Njegovi »plavajoči« in atraktivni pohodi v prostor nasprotnega vratarja so pogosti in ve- dno nevarni. N. Markovič je že igral v mladi repre- zentanci Jugoslavije in upravičeno lahko priča- kujemo, da bosta s Teli- čem kmalu vsaj na šir- šem spisku zveznega ka- petana za prvo ekipo. Po- snetek je s čudovite tek- me proti banjaluškemu Borcu, na kateri je N. Markovič dosegel štiri efektne gole. Foto: T. VRABL Pred avtobus ] Voznik avtobusa ,j, ' ni FRANC PEKO,šEi^' Strmca je vozil po Vo^tj;. vi proti Cankarjevi ц\д Celju. Dva metra in pof. ven prehoda za pešce ' stekla čez cesto tik preci - tobusom 44-letna МАђп STRNAD iz Lesičnega bus jo je zbil po cesti, ј^, je obležala nezavestna. (! peljali so jo v celjsko i„ nišnico. Pristal v Savinji Voznik tovornega avtom bila 22-letni RUDOLF })J je vozil iz Laškega proti ^ lju. Zaradi neprimerne ; trosti, neizkušenosti i a ^ kre ceste je vozilo v Troin, jih zaneslo na levo, kjer zadelo v betonsko ogrjj se odbilo in še vozilo 45 | trov po cesti, nato pa je p, lo v Savinjo preko nasipa obstalo na kolesih. Na telesnih poškodb ni bi: . do na vozilu pa so ^ na 30.000 dinarjev. Nesreča deklice Na cesti III. reda v Loc¡ pri Žalcu so otroci na s-- busnem postajališču v> v avtobus, med njimi - tudi petletna VESNA VAR, ki je nato odšla zai tobusom čez cesto v treni ku, ko je iz Polzele nripo!, z osebnim avtomobilom i letni ALOJZ SEVÖNIKAH Mozirja. Otroka je apa&il i kratki razdalji in ga kij! zaviranju zadel. Deklica dobila hude poškodbe. Pešca zbil v jarek Voznik tovornega avto'.nîl la 35-letni VINKO OBLAK Celja je vozil skozi Zagi in prehiteval pešca FRANC JEROVŠKA, ki je šel аЧц no desno. Zadel ga je z ii lezno tračnico n zb:l v j rek. Pešca so odpeljali v cel sko bolnišnico. Do nesr« je prišlo, ker je bi tovor- železne tračnice - nepra"i no naložen. Prijetno počutje In eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« (flJÍ Celjani \ polfinalu Celjsk: hokejisti na travi so ob zaključku letošnje u- spešne sezone dosegli še en uspeh na domačem igrišču. Z zmago na pokalnem repub- liškem finalu, so potrdili svoj sloves in tako dodali k 6-letnemu uspešnemu delova- nju še en pokal več. Igralci PARTIZANA Gaber- je, Audič, Lednik, Gril, Ro- van, Kolenc Emil in Kjlenc Pauč, Jost, Jerman, Zupane, Nikolič, Založnik, Bon in Bra- tec, so si priborili v pokal- nem tekmovanju Jugoslavije že sedaj odlično 4. mesto. V prihodnjih dneh bodo zaključili svoje tekmovanje v zvezni ligi. Tudi tam priča- kujejo solidno uvrstitev med odličnimi zagrebškimi hokej- skimi ekipami To so rezultati marljive ekipe in peščice entuziast:iv, ki pod zelo težkimi pogoji brez svojega igrišča poskuša- jo držati korak z najboljši- mi v Jugoslaviji. Nemara ne bi bilo napak, da bi celjski hokejisti na tra- vi pred prihodnjo зезопо do- bili tudi podporo in razume- vanje s strani športnega društva Celje, kateri naj bi jim za vsa srečanja odstopil v uporabo igrišče na Skalni kleli. Ta športna zvrst se / Slo- veniji goji samo po zaslugi marljivosti in vztrajnosti celjskih hokejistov, ki so s svojo dejavnostjo in delo^m spodbudili tudi pomurske hokejiste na travi in tuko tvorijo skupaj z Lipovci, Ti- šino in Mursko Soboto edine kvalitetne hokejske ek;pe pri nas. Omeniti namreč mora- mo, da je v 16-letnem de- lovanju celjskega hokeja na travi izumrla ta Sportoa zvrst v Senovem, Kvškem, Trbovljah, Ljubljani, RTanbo- ru in Beltincih. Ta podatek da pravo vred- nost celjski ekipi, ki je v zadnjih 13 letih bila vedno republiški prvak, deloma tu- di pokalni republiški prei.k J. KUZMA "V Sport na kratko Atletika: SVET V JLA Koncem tega meseca gre na odsluženje rednega \oja- škega roka mladi in perspek- tivni celjski atlet ter mladin- ski državni reprezentant Pe- t€r Svet. Njegov odhod bo v naslednji sezoni' vsexa'-ior po- menil veliko oslabitev za celjsko atletsko ekipo. Voja- ški rok bo služil v Ajdovšči- ni. Upamo lahko samo, da mu bo tudi tam omogočeno vsaj delno treniranje in tako po povratku iz vojske omo- gočeno hitrejše postavljanje dobrih rezultatov. ZBOR ATLETSKIH SODNIKOV Prejšnji teden so se v društvenih prostorih AD KJa- divar sestali atletski sodni- ki, ki imajo svojo republi- ško organizacijo v Celju. Predsednik je Pavle Božič. Sestanku so prisostvovali za- stopniki nekaterih slovenskih mest oziroma klubov ш pred- stavniki republiške atletske organizacije. Smučan,i€: TEMELJITE PRIPRAVE Smučarji, ki so člai .smu- čarskih društev v .štorah ia Celju, se že več mesec ?v re- sno pripravljajo na priče- tek nove zimske sezone. Ta- ko v Storah pod vodstvom Vlada Vehra redno vadi oko- li 30 mladih in perspektiv- nih smučarjev, v Celju pa imajo vsaj v tem času se »suhe« treninge na celjskem stadionu in v bližnjem gozdu. VILI KORAJŽIJA V ZDA Poznani celjski smučarski učitelj bo v začetku prihod- njega ш.езеса odšel v ZDA, kjer bo pet mesecev smu- čarski učitelj. Pred pri- četkom nove smučarsice sezo- ae bo njegov odhod »^sekaicor velika izguba za celjske smu- čarje. Hokej na ledu: PODSEDENŠEK PRI OLIMPIJI Vratar celjskega hokej- skega kluba na ledu l^eter Podsedenšek namerava že v tej sezoni prestopiti k ljub- ljanski Olimpiji. Le-ta je po odhodu vratarja Galeta v ZDA, kjer nastopa v profesi- onalni ligi, ostala brez so- lidnega golmana, češkoslova- ški trener Cerveny, lü treni- ra Olimpijo, se je navdušil za Podsedenška, katersmu ob resnem in kvalitetnem tre- ningu pripisuje še lepo športno kariero. Eventuelni odhod Petra v Ljubljano bi bil za mlado celjsko ekipo, ki bo letos nastopila v av- strijski štajerski hokejski li- gi, velik udarec. Nogomet: BREZ DENARJA IN TRENERJA Edini celjski zast-.)pnik v slovenski nogometni ligi eki- pa Kladivar-Celje se b^ri z velikimi težavami. Društvo je ostalo brez finančnh sred- stev in tudi trenerja, ki bi vadil prvo ekipo, nimajo. Ce želimo, da bi končn.) tudi nogomet postal v Celju kvali- tetnejši, je treba kubu nu- diti vsaj minimalne modro- sti za izboljšanje trenutne si- tuacije. Siedl jo: Brezi ce (11), Senovo (10), Ljubn 1.^ .-,,.o.aiij lo), Oiirnp in Pol- zela (5) ter Poljčane (4). Naj- bolj preseneča slaba uvrsti- tev celjskega Olimpa, ki je nekoč nastopal celo v repub- liški ligi. Rokomet. IMENITNA ZMAGA v dvanajstem kolu so celj- ski rokornetaši pripravili s*- jajno presenečenje. V Mari- boru so pred 600 gledalci premagali jesenskega prvaka Borca iz Banja Luke, za ka- terega nastopajo trije držav- ni reprezentantje. Celjani 50 imeli svoj dan in so z inv^nit- no igro v obrambi ter sijaj- nimi, duhovitimi in koristni- mi akcijami v napadu pre- magali favoriziranoga Бо.сд z 19:15. Pri zmagovalcih so za končni uspeh zaslužni prav vsi, še zlasti pa se je tokrat odlikoval Presinger, ki je v odločilnih trenutkih obranil kar dva kazenska strela. Največ golov za Celja- ne so dali Telič (5), N. Mar- kovič in Koren štiri ter Orač in Levstik po tri. S to zma- go so si Celjani 2e skoraj zagotovili sodelovanje v zve- zni ligi tudi v prihodnji se- zoni. Hokej na travi; PARTIZAN GABERJE : JEDIN- STA'O 1:1. Celjski hokejisti na tra- vi so ponovno presenetili favoriïà- rane goste iz Zagreba, katerim so odvzeli točko. Rezultat je realen, gol pa je dosegel Bon. Po osmem kolu v vzhodni zvezni ligi (nastopa deset ekip) so Celjani na petem mestu s sedmimi točkami. V J»d. njem kolu igrajo v Ženini. PAPIRNlClAR JESENSKI PRVAK Končano je bilo tekmo^-a- nje v celjski nogometni .Vi- gi. V zadnjem kolu so bili do- seženi naslednji rezultati: Šo- štanj: Polzela 3:1, Ljubno: Brežice 0:1, Sen.rvO:što.-e 2: 2:1, 01imp:Vojnik ?-3 in Poljč.ane:Radeče 1:4. Jesenski prvak je postala ekipa Pa- pirničarja iz Radeč (16 točk), drug! je Vojnik (13) in tretje Krivo pričevanje za ljubezen Sodniki so ljudje, ki se pri svojem delu srečajo z marsikatero nerazumlji- vo, predvsem pa nevsakdanjo zadevo. Pred dnevi ise je en itak primer pripe- til celjskim sodnilsom. Primer, ki bo vsekakor po svoji nevsakdanjiosti prišeJ v zgodovino našega sodstva. Letos smo v našem časopisu pisaii o zločinu, ki se je pripetil v Zibiki. 15. aiprila zvečer je namreč 24 - letai ANTON ANDERLIO, doma iz Spodnje- ga Ttnskega z nožem ubil nekaj stareij- šega STANKA ŽABERLA, doma iz Zibi- ke. Zločin se je priipefâl blizu Lebarje- ve hiše. Do zločina je prišlo zaradi objestnosti. Za ta zđočin je bil AìiFOìV ANDERLIČ obsojen na deset let stro- gega zapora. Ljudje pa tudi sodniki so si oddahnih. Toda nenadoma se je Anderliču ponudila priložnost, da se kazni izmu2me. Pojavila se je namreč priča, ki je dogodek videla! Celo to, da sta v resnici žaberla ubila rijegava žeina in njen brat! Ta vest je vsekakor vrgla novo luč na vsio zadevo. Sodniki pa so bili v nerodnem položaju, saj bi potemtakem obsodáli na pol nedolžnega človeka. An- derlič je s svojim branilcem seveda iz- kori.stil to rešilno bilko in uspel pri vrhovnem sodišču, da je raziveljainlo prvo razsodbo in vrnilo zadevo v po- novni postopek. Prišio je do druge obravnave, na ka- teri je seveda morala nastopiti tudi ta nova priča. To je bil dvajsetletni CIRIL OBU, doma iz Brnice. Ta bi nad usodnega večera videl pri dejanju db- tožeiica, žaberlovo ženo in njenega bra- ta. Začudenje sodnikov in obtoženca je büo vsekakor izredno, ko je Obu za- čel sprašeivati predsedujočega, zakaj moral priti na obravnavo koft "priča, ko vendar z vso zadevo nima nobene zve- ze. Nato je povedal celo, da o tej za- devi ne ve nič več, kot Icar je pre- bral v časopisju ... Potem se je stvar razvozlala. Mla- deniču je padJo oko na obtoženčevo se- stro Da bi se ji približal ji je ob iieki priložnosti rekel, da bo on pomagal njenemu bratu, ker edini ve za resni- co. To zgodbo, ki je bila plod njegove nepremišljene mladosti, je nato zaupal njej in njenim staršem, ti so dbvestili obtoženca in zagovornika ... Seveda je zdaj pred sodniki v&e lepo priznal, in poskušal vse lepo spre- meniti v šalo. Vsekakor drago šalo. Vsaij zanj, ker je javni tožilec že vložil zahtevo po uvedbi postoníca zoper njega. •— ez VONIMIR DRVAR: Ш0 SL PIŠE S'^''NARIJ ¡Vlislim, tla na svetu ni tjega opravila kot pisati enarije za film in tele- si jo! ON in ONA se mo- ,ta ljubiti na sodoben ičin, malce morata tudi peti in konec koncev se ara vse dobro končati, »oštovani bralci, tu ima- čudovit scenarij, sce- ,rij nad scenariji! »ON se s prijateljem dolgo, dolgo prepira za- radi NJE, v katero, sta oba na smrt zaljubljena. S scefranimi živci in s po- čenim srcem odide ON po pozabljenje v turistič- no rekreacijsko središče. Njegov prijatelj pa osta- ne pri NJEJ in med nji- ma vzklije ljubezen z na- petostjo 20.000 voltov (do gfroba). V turistično-rekre- acijskem središču se ON spet na smrt in do groba zaljubi v drugo. Ko pa ONA to izve, kupi vozov- nico drugega razreda za potniški vlak in hiti v ob- jem svojemu dragemu. (Ob tej priložnosti naj bo njen prikupni obraz v pr- vem planu, da bi gledalci lahko spoznali trpljenje vsega trpljenja.) Jezna na nezvestega (kot da ONA ni prevarala NJEGA) vtihotapi ONA v njegov hotel »B« katego- rije peklenski stroj! Toda spomladanska vlaga je škodila dinamitu, da ni eksplodiral. (Tu je treba pošteno namučiti gledal- ce. Naj mislijo, da se bo zdaj zdaj razlegla deto- nacija! ) Po četrtem neuspelem atentatu na njegovo živ- ljenje, jo ON povabi na sestanek, da bi usldadila svoja stališča. ONA pride s smehom na ustnicah in s sekiro v roki. Potem začne ONA vihteti sekiro, ON pa ji grozi, da jo bo prijavil sodniku za prekr- ške. ( Kamera pozorno spremlja burne čustvene spremembe na njegovem obrazu.) Ta odlomek se godi v majhni, tUii sla- ščičarni. Kamera drsi po sladkarijah (kot kontrast sekiri.) Gledalcem se za- zdi, da je življenje lahko zelo sladko in brez ljube- zenskih prepirov s sekiro in podobnih operacij. ON in ONA sedeta za prazno mizo. Sekira pe- dantno leži med njima. V slaščičarno prideta deček in deklica, seveda brez sekire. Dobri fantek, mamin srček, kupi dekli- ci sladoled s smetano. (Kamera razkriva čiistost otroške duše.) ONA in ON se nenadoma spom- nita svojega otroštva in planeta drug drugemu v objem. Pride do intenziv- nega poljubljanja in po- dobnUi stvari. V drugem planu pa je za kontrast videti svetlo bodočnost, v kateri vsi ližejo dvojni sladoled s smetano... — Kako to: včeraj 500, nocoj pa že 1000 dini za pesem? j — Zakaj? ZaigraJi smo vam »Kafu mi draga] ispeci« — no, in po čem je zdaj kava? (Karikatura ie JE2A) ■ ORAN BOGDANOVÍG Popotnik }€ oseba na čelu Unih kovčkov. Medtem ko so popotniki IJcrivali svet, je svet odkri- li nje. Popotniki so raznaša- kulturo, prinašali pa spo- irtke, kugo in kolero, sifi- s, koze, gripo .. . Popotniki so si izmislili eje. da bi lahko potovali v ijino. Izmislili so si tudi potni- ce blagajne, da bi lahko po 'esah dobivali vozovnice. Iz- islUi so si brzovlake, čakal- ce, potovalno mrzlico, bliž- njico in robček za mahanje ob slovesu. Potnike delimo na službe- ne, zasebne in mrtve. Sluz- bene popotnike delimo naj- prej na tiste s potnim nalo- gom in na tiste s službe- nim avtomobilom. Razli- ka med njimi je v konjskih silah, denar pa jim je sku- pen. Mrtvi so samo nekda- nji popotniki. Popotnikom brez cilja je najlepše: sami si izbirajo pot. Popotniku preti nevarnost, da bo z vozotmico v žepu — hodil peš. »Prepričan sem o tem, gospod Ober- sturmführer!« »Oprostite, to je popoln nesmisel. Nelogično sklepanje po poročilih, ki so točna. Toliko prakse v svojem delu imam, da vam lahko zanesljivo zagoto- vim, da gre v primeru Capeccia za si- cer nevarnega sovražnikovega agenta iz komunističnih vrst, vendar nikakor ne za britanskega agenta, ki je bil po- slan z določenimi nalogami sem, v sre- dino naše dežele.« Kersten je mirno, toda odločno vztrajal pri svojem. »Zakaj pa ne? Capeccio odlično ob- vlada nemški, italijanski in slovenski jezik. Kot tak se torej lahko giblje v katerem koli delu Evrope. Znal bi se pogovoriti z nemškimi ljudmi in se skrivati med italijanskimi in jugoslo- vanskimi delavci, ki jih je na sto tisoče na prisilnem delu po vsej naši državi.« šef taboriščnega gestapa je Kerstna prekinil. »To so zelo šibki argumenti.« Kersten je postal odločnejši. »Nisem povedal do kraja. Kaj je od- kril vaš agent Plevnik o Capecciu? Da je to bivši karabinjer, ki je delal na karabinjerski komandi v Ljubljani. Po- ročilo ljubljanske izpostave gestapa potrjuje odkritje s pomembnimi dodat- ki, da je karabinjer Bartolomeo spret- no delal na karabinjerski komandi v korist partizanske obveščevalne službe in da je pobegnil tik pred aretacijo, ko so ga hoteli prijeti vaši kolegi v Lju- bljani. Nadalje je iz poročil gestapov- skega urada z Bleda razvidno, kako pomembno vlogo je odigral na Gorenj- skem in štajarskem partizanski obve- ščevalec Neje, ki je istoveten s prejš- njim Bartolomeom in s sedanjim Ca- pecciom. Za koliko časa izgine vsaka sled za partizanskim obveščevalcem Nejcem? Natanko pet mesecev. Nato se sredi Ljubljane nenadoma pojavi pod lažnim imenom Emilio Capeccio, nek- danji italijanski vojak iz Sicilije, noro zaljubljen v nekdanjo oficirsko cipo, črnoborzijanec in tako dalje, dokler ne odkrije prevare pravi Capeccio, polkov- nik fašistične policije iz Milana, ki pa svojega odkritja ne more sporočiti, ker je bil prej ubit. Ubita je bila tudi bivša Emilijeva ljubica. Zakaj sta bili ubiti kar dve tako pomembni priči? Edini, ki bi lahko razkrinkali Emilia Capec- cia. Pa jih ni ubil in odstranil on. Takrat je bil že v naših rokah. Na delu je bila močna organizacija, ki je imela interes zaščititi svojega človeka. Tr- dim, da je bila to britanska obvešče- valna služba, ki je hotela Capeccia spraviti v Nemčijo. Trdim, da je Capec- ^Cift-jdelal za istosiužbo.že kot.kara- omjer Ш pozneje partizan, lo, da je- Bartolomeo in pozneje Neje, na videz j delal tudi za partizane, me popolnoma^ nič ne moti. Nasprotno, potrjuje moje prepričanje, kajti Britanci imajo radi ; svoje agente v treh, štirih ognjih.« \ šef taboriščnega gestapa je skušal; omajati Kerstenovo zgodbo. j »Capeccio je bil aretiran v Ljublja-'. ni, izdan zaradi črnoborzijanskih po-' slov.« ^ Kersten je vzplamtel. »To je najbolj žalostna stran naše- ga, pravzaprav vašega dela. Aretirali so] ga, ne da bi preverili, kdo je Capeccia; izdal in zakaj, ne da toi se potrudili- prijeti tudi ljudi, ki so prišli na sesta- nek v kavarno. Ce gledam Capecciovo aretacijo sedaj, ko vem za petnajst specialnih agentov, ki so jih Angleži poslali v Nemčijo prek severne Italije in Slovenije, ne morem mimo simia, da je partizanska kontraobveščevalna slu- žba sama odkrila dvoličnost svojega človeka Ne j ca in ga s spretno izdajo izročila v na.še roke. V tem primeru so se ljudje vašega četrtega urada zopet ravnali predvsem kot policaji, ne pa kot obveščevalci. šef taboriščnega gestapa je odvrgel mapo na mizo. »Prosim, gospod sturmführer Ker- sten! Ne dovolim nobene kritike moje- ga urada. Najprej pred svojim pra- gom ...« »Prav zato zahtevam, da ravnate z jetnikom Capecciom po mojih navodi- lih. Po navodilih šestega urada.« šef taboriščnega gestapa je divje zasrepel v Kerstena. Zbral je v sebi vse sile, da je premagal svojo jezo in so- vraštvo, ki ga je gojil že od nekdaj do intelektualcev in nadutih polizancev v šestem uradu, ki so menili, da je vo- hunska in protivohunska služba gleda- liško uprizarjanje, oni pa so tisti, ki za ta uprizarjanja pišejo scenarije, posta- vljajo kulise, prižigajo in ugašujejo lu- či pa odpirajo ali zapirajo zastor. Tudi da sami odločajo, kdaj se bo igra pri- čela, kje, kako in kakšen bo konec. »Pooblastila imate. Odgovarjate!« »Oprostite, gospod Obersturmfüh- rer, mar ne uvidite, kaj hočem dobiti? Popolnoma se strinjam v vsem ostalem z vami in vašimi ljudmi. Meni dajte v roke le imena ljudi in postojank, ki so jih dali Britanci agentom Capecciu in njegovim pajdašem. Potem je usoda Capeccia zame nepomembna. Hočem tudi podatke, v katerem vohunskem središču je bil izšolan in kakšna je bila ta šola. Po kakšnih in katerih kanalih je bil poslan v Nemčijo. Kje je oddaj- nik, po katerem bi moral pošiljati po- ročila. Lahko, da ga ima še vedno pri sebi. Ste pregledali njegovo obleko in predmete, ki leže v skladišču? Nemudo- ma moramo popraviti zamujeno! Jaz sam bom izdelal načrt, po katerem me bo Capeccio, če je resnično britanski agent, kot sklepam, pripeljal k ljudem, kamor je bil poslan.« šef taboriščnega gestapa je Kerste- na zopet grobo prekinil. »Vse lahko storite, toda na lastno odgovornost. Osebno bom sestavil po- drobno poročilo za četrti urad.« ' Pred semaforjem je sunkovito pritisnil na ^9voro! Ali je videl prav? Semafor je utripal: ^^'eno, svetlo zeleno, temno zeleno ... Ne, tega l'i bilo moči razložiti z maligani. Trikrat zeleno sefamorju. Vse solidrvo predvojno šofersko Nnje je tu odpovedalo. Paradižnik je stal pred semaforjem in buljil vanj. Avtomobili za njim so nestrpno zahupali. Treba se je bilo odločiti! Pa- radižnik je zapeljal v temno zeleno. Kako ga je polomil! - Gnečo, ki jo je povzročila na križišču ta Paradižnikova poteza, je težko opisati. Mi- ličnik, ki je nadzoroval promet v bližini, je bil tedajci tu. - »Ne poznate barv?« je vprašal Pa- radižnika. Paradižnik je tedaj snel ZELENE na- očnike in še enkrat pogledal v semafor.'Sema- for je utripal, razločno in disciplinirano: rdeče, rumeno, zeleno .. . Zalučal je Paradižnik zelene naočnike v zeleno travo, miličnik pa mu je po- molil pod nos - balonček ... Ali bo pozelenel? DOLENJSKI UST* TEDNIK* VESTNIH = vsak četrtek 60000 izvodov! Vsaka beseda v malem oglasu stane 0,5Ü Ndin (za naročnike) in 0,60 Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi lista zaračunamo še do- datnih 1,00 Ndin; za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin. Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10. ure v soboto. Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase iz oddaljenih kra- jev, bolnišnic, zavodov in podobno tudi v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja. C. TEDNIK, OGLASNI ODDELEK IN SPREJEM RADIJSKIH OBJAV TER ČESTITK, Celje, Gregor- čičeva 5, pritličje desno; telefon 31-05. PRODAM LEPO sončno obnovljeno dvo- sobno stanovanje v Bresta- nici prodam ali zamenjam za hišo v bližini Celja. Na- slov v upravi list. FIAT 600 prodam ugodno. Naslov v upra.vi lista. •20 MORSKIH prašičkov, psa volčjaka starega eno leto prodam. Rehar, Podgora, Šmartno ob Paiki. POSESTVO z gospodarskim poslopjem v okolici Celja prodam skupno ali na več delov. Naslov v upravi li- sta. DVA srednje težka konja za- menjam za enega težijega. . Rajmund Hrovat, Sp. Roje, semp-îter v Sav. dolini. VSELJIVO hišo, vinograd in pripadajoči inventar, blizu Brestanice (Rajhenburga) prodam ugodno. Franc I*uš- nik, Senovo 120. NOVO kosilnico BČS 13 KM, kompletno • sedežem in brusom ugodno prodam. Franc Kompelšek, Prosenisko 19, Šentjur pri Celju. VSELJIVO hišo (veža, 4 so- be, kopalnica) v okolici Polzele prodam. Iniormaci- cije v gostilni JELEN Pol- zela. KINO projektor »LUČ« z ru- menimi žarnicami, novo ka- mero ZORKI 4, kamero WE' RA in novo moško kolo prodam. Naslov v upravi li- sta. BELO emajlirano — nezazid- Ijivo kopalno kad 157 cm in peč na trda goriva za ko- palnico, oboje dobro ohra- njeno ugodno prodam. Ku- sterle, Celje, Čopova 15 a (Otok). DVE kompletni, dobro ohra- njeni postelji in moped v voznem stanju prodam zelo ugodno. Naslov v upravi usta. KOMBI IMV odlično ohra- njen letnik 1963 ugodno prodam zaradi gradnje. In- formacije dnevno od 6 do 17 ure na tel. 30-42, Celje. FIAT 000 prodam za 4500,00 ND. Silvo Skaza, Višnja vas 12, Vojnik. DVOVRSTNI pletilni stroj REGINA PRINCESS pro- dam. Naslov v uprarvi lista. FOTOCiRAFI pozor! Komplet- no opremo za izdelavo slik s fotoaparatom ZORKI 4, s flešem, prodam za znesek 160.000 SD. Jože Zupane, Primož 22, Šentjur pri Ce- lju. KOMPLETNO dobro ohranje- no spalnico s posteljnino in vikend hišico prodam ugod- гк). Ogled popoldne. Naslov v upravi lista. 3 KOMPLI:tnE postelje za samce, 2 omari za samsko sobo, 3 pernice, pisalno mi- zo v klasičnem slogu, šved- sko kuhinjo, divan, klasič- no kuhinjsko kredenco in drugo drobno stanovanjsko opremo prodam. Drofenik, Celje, Kidričeva 4. DOBRO obstoječe posestvo 5 ha predam aU zamenjam. Jelenko. Sešče 28, Prebold. ZARADI selitve prodam ugod- no dvojna vrata v izmeri 220 x 85 in dodatno peč (X)- RENJE. Naslov v upravi И- SADNA drevesnica MIROS AN PRI PETROVČAH prodaja sadne sadike vsak dan ra- zen nedelje od 7 do 14 ure, vsak torek pa do 16 ure. Sedaj je najboljši čas za sajenje! KUPIM GRADBENO parcelo v Celju, po možnosti z dovoljenjem ikupim. Naslov v upravi li- sta. POSESTVO — gozdno, ali gozd, stroj za izsdelovanje strešne opeke kupim. Na- slov v upravi lista. ZAPOSLITEV GREM za gospodinjsko po- močnico v okolici Celja — t ako j. Naslov v upravi lista. POMOČ v gospodinjstvu od 7 do 15 ure potrebujem. Na- slov v upravi lista. RESTAVR.-VTER v Nemčiji, Slovenec, zaposli dekle — natakarico, staro do 25 let, simpatično in moralno, veš- čo dela v restavraciji z del- nim znanjem nemščine. Pre- izkusna doba 3 mesece. Pi- smene ponudbe na naslov: Vrečko Hinko, Wird-Gast- haus, Stuttgart — Bad, Cannstatt, Bruckensfcr. 56. STANOVANJE OPREMLJENI sobi oddam 2 solidnima moškima oseba- ma. Amalija Kuhar, Žalec, Savinjska 49. OPREMLJENO sobo s poseb nim vhodom oddam. Celje, Popovičeva 37 (Selce). OPREMLJENO ali neoprem- ljeno sobo v mestu išče dekle. Naslov v upravi lista. DVE uslužbenki iščeta opre- mljeno sobo v centru me- sta. Naslov v upravi Lista. NEOPREMLJENO sobo iščem. Naslov v upravi lista. SOSTANOVALCA sprejmem. Cesta na Grad 38. OPREMLJENO sobo oddam. Celje, Cigaletova 1. OPREMLJENO sobo v centru Žalca (centraJno ogrevanje) oddam. Naslov v upravi li- sta. RAZNO stanovanji: ш hrano, pla- čo po dogovoru nudim za pomoč starejši upokojenki. Terezija Trnavšek, Zidan- škova 19 — kletno stanova- nje desno. AVTOLIČARJI pozor! Delav- nico oddam v najem. Vpra- šati ob delavnikih od 8 do 10 ure. Amalija Kuhar, Ža- lec, Savinjska 49. MILOŠ KLIN AR — KLJU. CAVNIČARSTVO — Celje, Vrunčeva 14, telefon 30-51, izdeluje aluminijaste kami- se v raznih barvah po meri, okvire za rolete, elemente za montažne police, vlečne cevi za razne profile, ter opravlja vsa stavbna klju- čavničarska dela solidno in poceni! POPRAVEK V zahvali objavljeni v pred- zadnji številki Celjekega ted- nika je pri imenu pokojne nastala pomota. Pravilno se glasi: Pavla Mimik p. d, Le- šerjeva Pavlika. Prizadetim se opravičujemo. ZASAVJE Imenovanje na zadnji seji Odborniki občinske skupšči- ne Hrastnik so na 17. Укир- ni seji soglašali z imenova- njem Božene Tušarjeve za ravnatelja osnovne šole Dol pri Hrastniku. V svet zavo- da za spomeniško varstvo Ce- lje so imenovali predsednika sveta za šolstvo in ktilturo, Viktorja Malovrha. Za člana sveta zdravstvenega doma »Zasavje« pa so namesto do- sedanjega predstavnika dr. Adolfa Ariglerja imenovali Franca Sihurja. -a- ZAHVALA Ob težki izgubi najine hčerke HELENCE VREČAR se iskreno zahvaljujeva vsem sorotlnikom, sosedom in znancem, ki so nama ob teh težkih urah stali ob strani. Prav posebno se zahvaljujeva kolektiva SDK Laško in tov. Zlati Krese ter Sindikalni po- družnici SDK Cedje za izkazano pomoč. žalujoča: očka in mamica. KOMISIJA ZA DELOVNE ODNOSE TRGOVSKE MREŽE KOMBINATA JUGOPLASTIKA — SPLIT razpisuje PROSTO DELOVNO MESTO POSLOVODJE za poslovalnico JUGOPLASTIKA v Celju, Stanetova ulic^ 2. p o g o j i : VKV ali KV delavec trgovske stroke, obvezna poskusna doba. Rok prijave je do 25. novembra 1968. Lastnoročno napisane prijave sprejema: KADROVSKA SLUŽBA TRGOVSKE MREŽE KOMBINATA »JUGOPLASTI- KA«, SPLIT, POT BRODARICE 6. Kandidati bodo obveščeni 15 dni po zaključku ra»- pisanega roka. ZAHVALA Ob težki izgubi očeta in moža MATEVŽA SOVINEKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodni- kom, znancem in vsem da- rovalcem vencev, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahva- ljujemo Zvezi združenj borcev in upokojencem iz Šoštanja, pevcem in čč. duhovščini. žalujoči: otroci: Ferdo, Ivanka, Gel- ca, Franci in žena Jožefa. Šoštanj, 29. 10. 1968. FOTO NEŽKA JAKOPEC LAŠKO izdeluje črno bele — color fotogra- fije kvalitetno in hitro ter po konkurenčnih cenah. Izkoristite ugodno prilož- nost! 24. in 25. novembra 1968 LICITACIJA pri CARINARNICI LJUBLJANA Carinarnica Ljubljana bo prodajala dne 24. in 25. novembra 1968 motorna vozila in ostalo blago in to: avtomobile 34. novembra, motorna kolesa in ostalo blago 25, novembra 1968 od 8. ure dalje v prostorih carinarnice Ljubljana, Smartinska 152-a — Javna skladišča. Ogled blaga za prodajo bo v petek, dne 22. novembra 1968, od 9.—13. ure in v soboto, 23. novembra 1968, od 9.—13. ure in od 14.— 1%. ure v prostorih carinarnice. MOTORNA VOZILA ZAČETNA CENA N DINARJEV 1. mercedes 190 S, 1. 1962, nevozen 12.000 2. VW 1500. variant, 1. 1964-65, nevozen 9.800 3. ford taunus 12 M, 1. 1963, nevozen 9.800 4. fiat 1500, 1, 1965, nevozen 8.200 5. peugeot 404. 1. 1963, karamboliran 7.200 6. tovorna avto opel blitz, 1. 1952, vozen 7.200 7. opel rekord-coupe, 1. 1966, karamboliran 6.900 8. opel rekord. 1. Ì964, karamboliran, 6.800 9. peugeot 403, 1. 1959, nevozen 6.800 10. škoda 1000 MB, 1. 1965, nevozen 6.500 11. peugeot 404, 1, 1964, karamboLirain 6.4O0 12. opel rekord, 1. 1957, vozen 5.8O0 13. opel rekord, 1. 1962, karamboliran 5.600 14. opel rekord, 1. 1958, nevozen 5.200 15. opel rekord, 1. 1964, karamboliran 5.200 16. peugeot 403, 1. 1959, nevozen 4.900 17. jaguar, 1. 1959, nevozen 4.800 18. fiat 1800, 1. 1960, nevozen 4.800 19. VW, 1. 1959, nevozen 4.500 20. VW combi-keson, 1. 1961, motor, razstavlj. 4.300 21. ford taunus 15 M, 1. 1956, nevozen 4.300 22. opel caravan, 1. 1961, karamboliran 4.200 23. opel rekord, 1. 1958, karamboliran 4.200 24. BMW-glass, 1. 1962, nekompleten 3.800 25. mercedes 190 S, 1. 1957, motor razsitavlj. 3.800 26. ford taunus 17 M, nekompleten 3.800 27. ford taunus 17 M, 1. 1958, karamboliran 3.600 28. NSU Prinz-Sport, 1. 1964, karamboliran 3.200 29. fiat 1800, karamboliran 3.200 30. VW, 1. 1958, karamboliran 3.200 31. škoda popular, 1. 1963,. karamboliran 3.200 32. ford taunus 17 M, 1. i960, nevozen 3.100 33. renault dauphen, 1. 1959, karamboliran 2.900 34. ford zodiac, 1. 1958, zgoren 2.900 35. ford zephir, 1. 1959, karamboliran 2.800 36. DKW 3-6, 1. 1957, karamboliran 2.800 37. citroen-spaček, 1. 1955, karamboliran 2.500 38. BMW 600, 1. 1958, nevozen 2.400 39. alfa romeo, 1900, 1. 1958, karamboliran 2.3O0 40. VW, 1. 1959. karamboliran 2.200 41. tov. avto VW-keson, 1. 1958, karamboliran 1.900 42. opel rekord, 1. 1962, karamboliran 1.800 ^ 43. tov. avto opel blitz, 1 1961, karamboliran 1.500 44. DKW 1000 S, 1. 1961-62, karamboliran l.m 45. ford zephir, 1. 1967, karamboliran 1.200 46. adler jimior, 1. 1938, nevozen 900 PONOVNO NA LICITACIJI 47. triumph, 1. 1967, karamboliran 6.900 48. opea rekord, 1. 1962, motor razst. 5.800 49. DKW junior, 1. 19611, karamboliran 5.600 50. VW, 1. 1953, nevozen 4.300 51. dostav, avto V^V-keson, 1. 1953, nevozen 4.200 52. ford Anglia, 1. 1958, nevozen 3.800 53. renault 4 (JV, 1. 1959, nevozen 3.200 54. opel rekord, 1. 1955, nevozen, 2.900 55. fiat 1100 R, 1. 1957, nevozen, 2.800 56. DKW 3-6, 1. 1956, nevozen 2.800 57. opel kapitan, 1. 1961, karamboliran 1.500 58. opel rekord, 1. 1957, karamboliran 1.500 59. ford taimus, 1. 1962, nekompleten 1.300 60. karoserija za VW — osebni, 1. 1960, karamb. 900 MOTORNA KOLESA: 61. DKW, 1. 1957, nevozen 800 62. motoconfort, 1. 1959, nevozen 800 63. puch, SVS 125, 1. 1959, nevozen 800 64. BMW 250, 1. 1950, nevozen 700 65. henschel, 1. 1958, nevozen p 700 i¡n ostalo blago (motorji za tovorne in osebne avto- mobile, avtodeli, kolesa, poljedeljski stroji, t^- nični predmeti in tekstil). Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne' in fizične osebe. Udeđeženoi morajo v dneh, določe- nih za c^led. vplačati kavcijo v višini 10 odst. odi začetne cene v carinarnici Ljubljana, a zastopniki podjetij tudi pooblastilo. Vse informacije o licitaciji se dobijo od 18. U- 1968 dalje na tel. 316-588 — carinarnica Ljubljana. Seznam ostalega blaga za prodajo bo izobešen na oglasni deski carinarnice Ljubljana. IZ CARINARNICE LJUBLJAN.* 14. nov. 196^^ lADIO IlrUBLJANi^ DAN: poročila ob 5.15, O, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 8.00, 19.30 in 22.00. PLsan spored od 4.30 do 8.00. ГБК. 15. NOVEMBRA: ßbena matineja. 9.25 Naši i in vokalni solisti. 10.15 doma. 11.00 poročila — [li napotki ш tuje goste, metijski nasveti — inž. Bo- aJin: Učinek namakanja v letošnji S-.1SÌ. 12.40 Čez , potoke. 13.30 Priporočajo 14.35 Naši poslušalci če- in pozdravljajo. 15.25 Glas- termezzo. 15.45 Turistična 16.00 Vsak dan za vas. oncert po željah poslušal- 00 Lahko no, otroci! 19.15 z Ladom Leskovarjem. >je akademski zbor »Bran- nanovic« iz Beograda. 20.30 se ob isti uri. 21.15 Od- morju in pomorščakih. Bt)TA. 16. NOVEMBRA: asbena matineja. 9.25 čez ) zelene. 9.50 »Naš avto- 10.15 Pri vas doma. 11.00 \ — Turistični napotki za ste. 12.30 Kmetijski nasve- sterina. 12,40 Slovenske na- n ponarodele pesmi v pri- Tada Globa. 13.30 Priporo- m . . . 14.W Glasbena prav- 15.20 Glasbeni intermezzo, ras podlistek — St. Hem- temnem svetu. 16.00 Vsak vas. 18.15 Pravkar prispe- K) S knjižnega trga. 19.00 noč, otroci! 19.15 Minute unblom Jožeta Kampiča. Novi ansambli — nove me- 21. 30 Iz fono teke radia 22.15 Oddaja za naše iz- ■ NEĐEUA. 17. NOVEMBRA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Ra- dijska igra za otroke — Ištvan Foky: »Počitnice poslednjih po- re dnežer«. 9.05 »Velenje vabi No- vo Gorioo«. 10.05 Se pomnite, to- variši ... a) Darinka Jost: Spo- min, b) Marta Pihlar-Jeretina: To ni moj sin. 10.30 Pesmi borbo i!i dela. 10.45—13.30 Na:M posi' " čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 — poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogo- vor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Popoldne ob za- ba\-ni glasbi. 14.30 Humoreska te- ga tedna — Neverjetne prigode prof. Modrinjaka. 14.45 MEnute z narodno-zabavnimi ansamblom Kmet«c. 17.05 Igra orkester Man- tovani. 17.30 Radijska igra: Mo- mo Kapor: Prebudi ss, Trnuljčica. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 V nedeljo zvečer. 22.15 Serena/lni ve- čer slovenske glasbe. 23.Od Lite- rarni nokturno. ■ PONEDELJEK, 18. NOVEM- BRA: Glasbena maüneja. 9.10 »Cicibanov svet« in »Pesmica za najmlajše«. 10.15 Pri vas doma. 11,00 Poročila — Turistični napot- ki za tuje goste, 12.30 Kmetijski па5Л'е1а — prof. Erik Eiselt: Ka- ko presušimo kravo. 12.40 Maj- hen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam. . . 14.05 Lahka glasba s simfoničnim or- kestrom RTV Ljubljane. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo. 15.20 Glasbeni inter, mezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 13.15 »Signali«. 18.35 Mladinska odoaja: »Interna 469«. 19.00 Lah- ko noč, otroci! 19.15 Minute s pev- cem Edvinom Fliserjem. 20.00 Koncert simloničnega orkestra RTV Zagreb. 22.15 Za ljubitelje jazza. ■ TOREK, 19. NOVEMBRA: 8.0e Operna matineja. 9.25 Nekaj zabavne glasbe. 10.15 Pri vas do- ma. 11.00 ma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 kmetijski nas\-eti — inž. Franjo ürleb: Poklici v goepodar- stvu. 12.40 Slovenske narodne pe- smi. 13.30 priporočajo vam . . . 14.25 Popi>ldanski koncert lahke glasbe. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.45 Jezikovni pogovori. 16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, ot- loci. 19.15 Minute 3 pevcem Ni- nom Robičem. 20.00 Radijska ig- ra — Tam Stoppard: »Albertov nvost«. 21.15 Deset melodij — de- set pevcev. 23.05 Literarni nok- turno. ■ SREDA. Í0. NOVEMBRA: 8.08 Glasbena matineja. 9.10 Iz al- buma skladb za mladino. 10.15 Pn vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. 2arko Vozel j: Opazovanje novih zaščitnih sredstev v naših rasane- rUi. 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 Koncert, za oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek — Prežihov Voranc: Do- berdob. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam. 19.00 Lahko noč. otroci! 20.00 »Ti in opera« — 6. oddaja. 22.15 S fe- stivalov jazza. ■ ČETRTEK, 21. NOVEMBRA: 8.08 Opema matineja. 9.25 Iz za- kladnice resne glasile. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Tu- ristični napotki za tuje goste.. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Prednosti in pomanj- kljivost različnih načinov upo- rabe zaščitnih sredstev. 12.40. Pi- halni orkestri na koncertnem od- ra. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05 »Mladina poje«. 14.45 »Me- hurčki« — lirika za otroke. 15.20 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkov sim- fonični koncert. 18.45 Kulturni globus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Četrtkov večer doniflčih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer, 21:40 Glasbeni nokturno. HíliVAJÍE JO AS! TRGOVINI TELEVIZIJSKI SPORED NEDELJA, 17, NOV 9,10 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Beograd) 9,30 Poročila (Ljubljana) 9.35 Dobro lïedeljo voèèimo z an- F«mblom Pavla Kosca (Ljub- ljana) 10,00 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10,45 črni biseri — mladinski film (Ljubljana) 16,55 Saga o Forsytih — serijski film (Ljubljana) 17.45 Del hokejske tekme MLA- DOST : PARTIZAN (Zagreb) 18,15 TV kažipot (Ljubljana) 18,35 Cikcak (Ljubljana) 18,50 Novi ansambli — nove me- lodije I, oddaja (Ljubljana) 20,00 TV dneTOik (BeogTad) 20.46 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Barok 68 — zabavno glasbe- na oddaja (Zagreb) 21,50 športni pregled (JRT) 22,20 T^"^ dne\-nik (Beograd) PONEDELJEK, 18. NOV. 9,.% TV v šoli (Zagreb) 10,30 Ruščina (Zagreb) 11,00 Osnove sploSne izobrazbe — (Beograd) 14.45 TV v šoli — (Zagreb) 15,40 Ruščina — pono^'itev — ( Zagreb) 1€.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beo- grad) 17.00 Poročila (Zagr^) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 Kuomboka — fUm iz serije Skrivnosti narave — (Ljub- ljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna medigra (Ljub- ljana) 18.25 Tuje prvine v slovenskem knjižnem jeziku — Iz cikla Slovenščina (Ljubljana) 18.50 Reportaža (Ljubljana) 19.20 Vokalno instrumentalni soli- sti (Ljubljana) 19.50 Cikcak (Islali z letalom, če ga bodo naročili do 30. •ve m bra. sfocila sprejema:* SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA, Cankarjeva 1/11. Telefon: 21-234 Besedo ima: Toni Hei'cfeler Kot vidite, se zadnje čase o meni in na moj račun celo nekaj piše. Torej zares živim, obsta- jam; v to seveda jaa ni- koli nisem dvomil in, kaj pak, tudi tisti ne, ob ka- tere sem s svojim pere- som podrsal. Pred dnevi se mi je pri- petila nezgoda, pa ne av- tomobilska, o ne. lambii sem namreč čisto malo beležnico, v katero si od časa do časa zapisujem stvari, ki mi jih ta in oni pove. Da se raaumemo, to so stvari, ki ne sodijo v navadno beležnico. Ven- dar kljub temu to pismo napišem, saj se nekaterih zadev iz male beležnice še čisto živo spominjam. Upam, da mi bo najditelj vrnil beležnico; le-ta je zelene barve z inicialka- mi T. H. Ni dolgo tega, ko sem zvedel, da imajo v celj- ski tova.rni perila »Toper« zelo močno mladinsko or- ganizacijo, saj šteje 405 članov in da so v precejš- nji stiski, kaj naj. bi de- lali. Težava pri njih je namreč v tem, ker imajo samo 4 fante in še od teh so trije v eksternih obra- tih. Predlagal sean jim, naj bi za začetek priredilo tistih 400 mladink ples, vendar bi morale računati pri tem na veliko dvora- no. Običajno na plesih pride eno dekle na dva do tri fante. To bi bil ples, kakršnega Celje še ni doživelo. Sploh doživlja Celje ne- katere stvari zelo počasi: na primer čistilne napra- ve za odpadne vode, (po zakonu bi jih morali ime- ti že zdavnaj), nadalje razširitev ceste na Stari grad, pa ureditev mestne- ga kopališča za tistih ne- kaj, tisoč Celjanov, ki ni- majo doma lastnih kopal- nic in morajo po sili raz- mer nadlegovati za občas- no kopanje svoje znance in prijatelje, prav tako Celje počasi doživlja ures- ničitev izgradnje novega mestnega centra okrog očmele Celeie, pa inte- gracijo v gostinstvu in postavitev tistega motela ob kopališču na Ijuibljan- siki cesti, čez leto, dve, se bodo nekatere stvari očitno začele »premikati«, w... DANES VI ZA DRUGE, JUTRI DRUGI VAM! Zima je tu in z njo čas, ico pres:le> dujemo našo garderobo. Prav gotovo bomo ob tej priliki našli marsikateri kos obl^e ali perilo, nogavice, čevlje, posteljno perilo, odeje in Se nuiogokaj, kar nam je odslužilo. Otroci so snrasli, ostale 80 nam pleničke, otroška garde- roba tn in večkrat ne vemo kara s te- mi stvarmi. Zbiramo tudi očala, ki sol nam že odslužila. Vse to bi nam lahko prišlo zelo prav v primeru elementar- nih in drugih hudili nesreč. V SOBOTO, 16. NOVEMBRA 1968 bomo v času od 15. do 17. ure obiskali občane območij krajevnih skupnosti Aljažev hrib. Dolgo polje, Center, Ga- berje in Otok, ki bodo darovali pred- mete za zbiralno akcijo. Prosimo, da pripravite vse stvari čiste in urejene. Iskreno se zahvaljujemo za razumeva- nje in sodelovanje v tej solidarnostni akciji! PESTRA NEDELJA (Nadaljevanje s 1. strani) Atleti (predvsem mislimo na tekmovalce na srednje in dolge proge) se nikakor ne morejo zbrati. Važič in čer- van nastopata več ali manj samo še za rekreacijo, Z\m- tar je v vojski, koncem me- seca pa odhaja tudi Svet. Ka- ko bo na spomladanskih tek- movanjih si resnično težko predstavljamo. Res je, da je mladih dovolj, vendar so menjava generacij in prepo- gosti odhodi v JLA le pre- hudi. Hokejisti na travi nadalju- jejo z dobrimi igrami in uspehi. Prva tekmovanja so opravili tudi 'smučarji-skakal- ci, ki so takoj opozorili, da bodo v letošnji zimi zelo re- sno posegli po najboljših mestih, v badmintonu, ko- šarki, kegljanju in sabljanju so nastopili predvsem tek- ipovalci manjših krajev. Raz- veseljivo je, da se vse spor- ne panoge, ki so včasih bi- le pravi tabu za manjše kra- je, prav v teh vse bolj uve- ljavljajo. T. VRABL NOGOMET Kladivar-Celje : Svoboda 3:1 V 10 ~kolu slovenske nogo- metne lige je Kladivar-Celje na domačem igrišču prema- gal Svobodo iz Ljubljane s 3:1 (0:1). Kljub povprečni igri, ki so jo Celjani prika- zali v polju; so zasluženo osvojili novi dve točki in se tako približali vodečim eki- pam na lestvici. Gole za do- mačine sta dosegla Kuder (2) in Hribemik. Odlikoval se je zlasti vratar stancar, ki je obranil nekaj močnih stre- lov. Trenutno je celjska ekipa na petem mestu z 11 točka- mi. V zadnjem kolu jesen- skega dela bodo Celjani na- stopili v Hrastniku. Steklar premagal Velenje Tudi v vzhodni conski ligi so v nedeljo odigrali pred- zadnje kolo. Steklar je doma premagal Velenje (3:1) in se tako uvrstil v sam vrh le- stvice. Po dolgem času je zmagal tudi Žalec, medtem ko je Šmartno katastrofalno izgubilo na Ravnah proti Fu žinarju (9:1). Na lestvici je Velenje tret- je (12 točk). Steklar peti (10), Šmartno sedmo (9) in Žalec dvanajsti (6). NA KRATKO ATLETIKA USPEH 2ENSKIH EKIP Na tradicionalnem jesensW krosu, ki ga prireja uredništvu Dela v Ljubljani, so Celjani ¿j. segli lep uspeh. Med mladiukaini je nepričakovano zmagala pionirka Samec, tretja pa je bila Oiačevj Celjanke so zmagale ekipno mladinkah in članicah, ktjir stj prvo in drugo mesto osvojili 1гад, karjeva in Zupančeva. Torej |^ snično popolni uspeh ženskih ekip in posameznic. Pri mlandincih je bil Podpečaj peti, ekipa druga, med člani pa j; presenetil Svet z dobrim tretjim mestom. Prašiček je bil sedirii, Zaradi odsotnosti Cervana in v,, žiča Celjani med člani niso im^ ekipe. SMUČANJE Z.A K.^TEGORIZ.4CIJO V ( KlJC Določeni so krftji, v katerih boiie smučarski skakalci poskušnli do. biti kategorizaci,}o za nastop r,a večjili tekmovanjih. Med organiz, tor ji je tudi. Celje kjer bodo lu stopili mladinci (19. januari 1969). V Celju bo tudi republics, prvenstvo za mladince. AJNIK DRUGI. V Ljubljani ;< bilo na plastični skakalnici ui movanje mladincev. Zlasti se > odlikoval mladi Celjan Ajnik, ti ђ'е med starejšimi mladinci osvj. jil odlično drugo mesto. Zbral jr 179,2 točki ter skočil 32,5 in 8r metra. Pred njim .je bil samo ml^ dinski državni reprezentant Do- sar. BADMINTON KRIŽM.'IN.V.'VLENTINĆIC PRVA KINJI. Na republiškem prvcnstn v badmintonu, bilo je v Ljut>ljani, je med mladinkami zmagala dv» jica Krizman \alentineič s Plani» pri Sevnici. KOŠARKA ELEKTRA ŠEST.A. — iMladina Elektre iz Šoštanja so nastopili î Ljubljani na republiškem prven- stvu. Osvojili so šesto mesto. KEGLJANJE USPEH CELJSKIH KEGLJ.4VK. V okviru delavskih športnih ig« so končale tekmovan,je keg!»>vk( Drugo in tretje mesto sta osvojil predstavnici Elektre iz Celja K« zlovičeva (335) in Furlaničevi (331). Tekmovanje je bilo 'j Kopru. I SABLJANJE VELENJCANI TRETJI. Na sp»j minskem sabljaškem tekmovanj"' Za Hanžičev memorial je m« ekipami osvo.iil tretje mesto TM Partizan iz Velenja. To je usf!" safl se Velenjčani ne ukvar.jaj« dolgo s to zahtevno športno p'' nogo. T- ^ Marijagradec pri Laškem je s svojo gotsko cerkvico, zlasti pa še zaradi odkritih in široki javnosti prvič pokazanih srednjeveških fresk, postal mnogo bolj poznan kraj. Vsekakor bo poslej mnogo več turistov obiskalo nekoč utrjeno cerkvico na gričku, vmes pa bodo ljudje, ki so videli mnogo sveta, mnogo lepega. Ko bo postala preteklost glavna ovira — izredno slaba cesta — bodo morali Marijagrad- čani svoj kraj tudi bolje urediti, ga očediti in ozaljšati, da bo tudi okolje enega od kulturnoz.çodovinskih draguljev kot baržunasta škatlica. Zagata pa je tudi podvoz, kar so se nedavno prepričali tuji turisti v avtobusu. Ali veste, da širše celjsko področje prednjači v Sloveniji po številu smrtnih zi'^'J v prometnih nesrečah, glede na število prebivalcev in motornih vozil? To je p'"^ gotovo izredno zaskrbljujoč podatek, ki opozarja, da ogromno število udeležen^'^^^ prometa ne upošteva pravila NA CESTI NISI SAM. Jesen, dež in s tem spolz'^* cesta so že zahtevali veliko število nesreč, o tem se lahko prepričate na П"** sliki. Bliža se zimski čas in z njim Dan republike ter Novo leto, dva praznika, je vse na cestah. Ali ni bolje voziti malo počasneje ter previdno in tako priti i* cilj, kot pa da se vaša pot konča na spolzkem, mokrem in mrzlem asfaU^'' TEDNIK — uredništvo in aprava Ueije, uregorčlCeva b, poätni predaj löX. Orejuje uredniSto odbor Glavni arednils I4JNE SKUK odgovorni orednjfe BERNARD STR.MC.NlK Časopis je ustanovu ofcrajnJ odbor SZDL Celje Izhajal ]e Kot »Nove pou, »Ns delo* »NaSe delot (1945) itoi »Ceijsto tednJit« амв—195(1) nato fcoi ».Savinislu restnili« ''^^,^1 1954) ID od 1955 ponovno Kot »Celjski t*dn!K« S I Januarjem 1966 so ga astanovtie obCine Celje, Laško, МогагЈе. SlovensKe Konjuie Sentjui prt Celju Šmarje pn íetóar ш 2в *^ fEDNlK tehaja ob Setrtklh. talaje: CP »DELCt ~ delovna enou »Informacije - propaganda« Celje ristt to KliSeJi CF »DEIX)« RoKoplsov ne утагдгао Cena posamezne **^м.°о 80 pai (60 starih lin), letna naroenina 30 eevih (3000 starih) din, polletna 16 novih (1500 starih) din. tujina 60