(Bvntt
mtb
Bcr|anb bes Bmmlrlte
in
Im fluftrage der Obstbausektion der k. k. Candwirtscbafts=6esellscbaft
bearbcitct »on OffO
^adtlelircr ntt bcr Eanbes=®bft« mtb JDeittbaufdjuIe itt lllarburg a. Dr.
Spravljanje
in
razpošiljanje pečknatega sadja
na Štajerskem.
Spisal Oto Briiders
strokovni učitelj na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru.
©va| — Gradec 1906.
Ira Petfuge 6. 1	ilt §ftttnnnr6. — V zalogi c. kr, kmetijske družbe Štajerske.

/°A£>/ (\obyO (f
(Bin it
Brrjanti bes Iktinnbftm
turmarL
Im Buftrage der Obstbausektion der k. k. Candwirtscbafts--6esellscbaft
bearbdtet con OffO
jad;Icln'er cm bet £anbcs=(Dbft= unb IDeiitlmufdjuIc in ITTarbnrg n. Dr.
Spravljanje
in
razpošiljanje pečknatega sadja
na Štajerskem.
Spisal Oto Briiders
strokovni učitelj na deželni sadje- in vinorojslci šoli v Mariboru.
Poslovenil Franc Goričan.
(©vas — Gradec 1906»
3Ut	to H L	ilt §t(tolltlltL — V zalogi c. kr. kmetijske družbe štajerske.
Snicfcm „2cl)fnm", ©vaj. — Tiskarna „Leykam“, Gradec.
§nti a ttsuBerfid)t.
Eeitc
33omort.............................................3
1.	Ginlcitnng .......................................5
2.	$flegc bež DBficS bor bet' ©rntc . 6—IB
SBobenliiftung.................................7
®iitigung......................................8
©djuij gegcn bie fflecfenlraiilficit ... 10
©tfjutj gegcit bie Otiftmabe..................12
$om SBagent...................................13
3.	®až ©titijcn Ser $ limite.......................13
4.	®ic fiir bie ©rute »iStigcn ©cratfdjaftcn 14—17
®ie Seitern...................................14
®ie IjBfmaiorbc...............................15
tpfiiitficfjiirje imb Spflili[acf.............15
Obfttragtovbe.................................10
Dbfipfttider...............................16—17
5.	Scitjiunft Sev ©rute Bcttit tofcloBft . 17—19
G. gliv ©rnte b>:8 2JtoftoBftcS..................19—20
7.	SBic tnictoBft geerntet luitb .... 20—22
8.	$ottt StBiuiftfjcn Sev Sriidjtc .... 22—23
9.	$oS ©orticvcii miter Sem SBoitmc . 28—24
10.	©cfBrbcrmtg bež DBfteS in Sen tiager=
rnititt.......................................24—20
11.	GtluoS Dom ©itjiuibcnioffcn bcS DBffcb 26—27
12.	$a§ cnbgiittige Sorticrcu....................27—31
SBa§ rcdpict man 3ur jtiftcmunvc? . . .29
2Ba§ ift ffafptmre?...........................29
■ ®a§ @aufenobft........................30—31
13.	Siucifmaijitjc $crfmd!»»g§gi’Tnlii' . . 31—38
®ie fiiflen................................33—35
®ie pffer..................................35—37
©elbft^erftcKung ber OBftfiiffer . .37—38
Eeitc
14.	SBaS fonft notfj fiir brit DBftberfonb
gcBrtiudjt lotrb..............................38—40
§ol3tooflc...................................38
Siftenaušlegepapier...................38—39
SafsaitSlegepapier...........................39
SBidelpapier.................................39
©cibenpnpierfdjnitjel........................39
Seine ^Jnpiertuollc......................• 40
ffafjbedclpreffcii...........................40
15.	®»S ©iniuidelit ber Srti d) te .... 40 - 42 1(1. SBotu $cvpiufc» im »Mgcmcincn . . 43—44
17.	SBic pnift »mn DBft in ftificit ein ? . 44—46
18.	SBic bie Snfitmdiing andgefii^rt luitb 46—48
19.	$o»t $crfanb in SBngfiOitlnbuiigcit . 48—53
®ic (šifenbaptitoagen.................48—50
DlloftoBft in SBnggonlabuiigen . . . 50—51 S3illige§ Slafelobft inSBnggonlabmtgcn 51 - 53
20.	SBie ift e8 mit Sem DBftjolt? . . . 53-54
21.	®ic SlufBciunljriiiig bcS DBjlcd . . . 54—58
®ie temperaturbe§ Stufbema()rung§=
taunteS...............................54—55
®ie ©inridjtung.......................55 — 57
Stifiungšuorridjtungen notroenbig ? . . .57.
2id)t cnt(iel)rlid) ?........................57
®a§ ©cptoefeln............................57—58
@an$ fpiite ©orten lange aufberonljven . 58
22.	$om ©tippigmrrbeii bed SogerobfteS 58—59
23.	Stnljang.........................................60
Stpfetfortiment fiir ©tciermart .... 60 SSirnenfnrtiinciit fiir ©teiermart . . . .01
Kazalo.
Predgovor ............................... 3
1.	Uvod...................................5
2.	Potrebna dela pri sadnem drevju 0—13
Prezračenjc zemlje..................7
Gnojenje............................8
Obramba proti krastavcu .... 10—11 Obramba proti jabolčnim tončičn . .12 Namakanje........................  13
3.	Podpiranje dreves.....................13
4.	Potrebno orodje za obiranje sadjal4—17
Lestvice...........................14
Jerbasi za obiranje................15
Predpasnik za obiranje.............15
Košare za prenašanje sadja .... 10 Sadni nabirač......................16
5.	Čas za obiranja namiznega sadja 17—19 ti. Spravljanje sadja za mošt . . . 19—20
7.	Spravljanje namiznega sadja . . 20—22
8.	Brisanje sadja.....................22—23
9.	Prebiranje sadja pod drevesom . 23—24
10.	Spravljanje sadja v shrambo . . 24—26
11.	Potenje sadja....................26—27
12.	Sortiranje.........................27—31
Sadje za razpošiljatev v zabojih . . 29 Sadje za razpošiljatev v sodih ... 29 Navadno sadje...............• 30—31
13.	Pripravna posoda za vkladanje . 31—38
Zaboji....................• . 33—35
Sodi ...........................35—37
Naprava sodov...................37-38
Stran
14. Kaj se rabi pri razpošiljanju sadja 38—40
Lesena volna.........................38
Papir za oblaganje zabojev . . 38—39
Papir za oblaganje sodov............39
Papir za zavijanje..................39
Obrezki svilnatega papirja..........39
Fina papirnata volna.................40
Pritiskalnica za sodne pokrove ... 40
15. Zavijanje sadja.....................40—42
IG. Vkladanje v obče.......................43
17.	Vkladanje sadja v zaboje . . . 44—46
18.	Vkladanje sadja v sode .	■ • . 46 — 48
19.	Razpošiljatev v vagonih .... 48—53
Vagoni ...........................48—50
Sadje za mošt v vagonih .... 50—51 Ceno namizno sadje v vagonih . 51—53
20.	Carina na sadje.....................53—54
21.	Shramba sadja...................• 54—58
Toplota v shrambi....................54
Oprava ........................55—56
Priprava za prezračenje..............57
Svetlobe ni treba...................57
Žvepljanje.....................57—58
Pozne vrste dolgo shraniti...........58
22.	Pulilo sadje........................58—59
23.	Dodatek......................... ... 62
Normalni sortiment jabolk za Štajersko 62 Normalni sortiment hrušk za Štajersko 62
Bratmri
©eiteng ber Obftbaufettion bet f. t. £anbmirtfdjaft§=@efet(fčf)aft in ©tciermarf murbe id) erfud)t, cine 93rofd)iire it6er Obfternte nnb OBftberfanb ju berfaffen, tooriit bie babei norfommenben StrBeiten fo Beljanbelt fein folteu, tatic fie in ben Befferen Obftjiičfjtereien beg Snnbeg entrocber BercitS borgenontmen toerbett obet fiir bie fteiritcfjeit $erl)a(tniffe erftrcBen§= meti erfdjeiueu.
Oiefer 9(ufga6e Bin id) gente nadfgelommen nnb f;afie berfndjt, in fd)Iid)ten SBortcn ba§ 2BefeuiIid)fte bon Obfternte ttnb =$erfnnb fo ju fdjitberu, bafj ber fteirifdje Obftjiidjter bie in jtraftifdjer Gčrfafjruug gereiften ŽBorfdjlage in feincnt SetrieBe uutjbringcnb bertoerten fmtn.
Seiber toirb bon feiten ber 3>'d)ter felBft Befferen OBfteS bielfad) n o d) ju tocnig SBert auf eiite forgfSItige ©rute nnb fadigeinage Seljaublung nad) berfelben getegt, mag jur fjolge f)at, bafj in jcbent Dbftjaljre burdj SBertbermiuberung grofje ©umiuen bertoren get)cit, bie bci einiger (Sorgfntt bem Saitbe piten erptten bleibeit fonncn.
Oie §erren: OBftBaumaubcrtet)rer © o r t č n n=2JZarburg nnb ©rojjbaue r=@ggeitberg, Obftgutgbeper SBalbemar §iit|e in ^arolinettpf Bei Spetimi, 9IcferBaufdjuIIef)rer i. 9iattd)= ©raj, £nnbcg=2Bein= nnb OBftbaiibireftor 91. <5 ti egi er=@raj nnb 3'ueifler, Oireftor ber 8aitbcg=Obft= nnb 2BeinBnufd)iiIe DJtarBurg pbcu bie 93earbeitung einer Ourd)fid)t uuter= jogeu ttitb burd) mcpfadje ŽBerbeffenmgen ben SBert beg ©djriftdjeng erpt)t. Stjnen allcit mod)tc id) and) mt biefer ©telle berbinblidjft banfen.
©g fei I)ier betoni, bafj bie in Oorliegettber 33rofd)iire fiir Svernobft 6cfd)riebene tpadung§= art alg bie „fteirifdje Dlormalpaduitg" angefprodjeu mctbcn tanit- Oic SInmeubung berfelben feitenS ber fteirifd)eit 3M)ter ift im Sntereffc beg Obftboueg mir ju miinfd)en.
©o tnoge bemt biefcg £)cftd)en t)inaugjicl)cn in alte freuitblid)en ©atte ber grutten Start ttnb cin Saufteiit rocrbeit juiit meitereit 9tug6au beg fiir unfer Stlfientanb fo mid)tigeu OBftBaueg!
St a 16 n r g, griitpp 190G.	@tto '§8trubers.
Predgovor.
Sadjarski odsek c. kr. kmetijske družbe štajerske sklenil je izdati malo knjižico o spravljanju in razpošiljanju sadja in je to delo meni poveril.
Tej zahtevi sem rad ustregel in si prizadeval v kratkih priprostih besedah vse to podati, kar bi bilo našim sadjarjem o tem znati treba.
Zalibog naši kmetje, celo tisti, kteri fino sadje pridelujejo se premalo za skrbno in pravilno spravljanje sadja brigajo. Zaradi tega grej o v vsakem sadnem letu velike svote denarja v zgubo namesto v žep naših sadjarjev.
V tej knjižici popisano vkladovanje sadja se imenuje „Štajersko normalno vkla-dovanje". Edinost in ednotnost je za razširjenje in boljše razpečanje našega sadja čez vse potrebna, in za to se uporaba tega vkladovanja najtopleje priporoča vsem štajerskim sadjarjem in trgovcem.
Ge se bode ta način vkladovanja razširil tedaj ni bil zastonj moj trud in jaz sem prejel s tem najlepšo plačilo.
Maribor, spomladi 1906.	Oto Bruders.
l
Gmtte ratii Bn-faitb brs Ecurobjics.
Obiranje in razpošiljatev sadja.
1. gittfetfttttfl.
®a§ Saitb ©teiermarf eiguet firf) berntoge feiner flimatifctjen 33evfjaltnif|e unb feineS 23obcu§ in fnft burdjiuegg beit meiften Scileit fin' bic Obftfultur feljr gut. SGBenn and) bn§ fteirifdje Oberlnnb mit feiitem ctmaS nmtjercn ®cbirg§= flinta fiir feinere Obftforten augjufdjalten ift, fo gebciljt bed) in ben gcfdjiitjten Salem bielfadj cin guteS unb luoljlfdjmedcnbeš Obft. 3m 5Jiittd= unb Unterlanb bagegeu foitncu felbft bie cmpfinblidjften Stvten unb Sorten mit (šrfolg gepftanjt roerbeu.
3}n f ritij eren 3citcn mar umit getuoljut, mir bom [tcirifdjen 9Ji o ft o 6 [t 511 fjoren, bajt e§ aber and) cin ganj borjiiglidje§ fteirifdjeS 2 a f el= obftgibt, mar bictfad) meniger befannt. SBenn cS and) fdjon bor [junbert Satjrcn ibcrtboKe Safelforteu in ©teiermnr! gegeben [jat, jo toar cS bodj ben leljten fiinfjig 3aljrcn borbeljalten, foldje in berntefjrter 3n^ anjupflanjen. Saufenbe unb Slbcrtnufenbc bon giiteit SafeP obft^iodjjtiimmen [anten jur Slnpflanjung unb jteljen gegentoartig im ertragSfiiljigen 2Utcr, mcStoegcn and) in eiuent jebeit Obftjatjre mit nanizaj ten Tfiengett Saf dobft geredjnet toerbeu [nnn.
2luf ben iDtorften unb in ben Objt(janb= lungen feljr bieler in= unb au§lanbifd)er grojterer ©tiibte finbet man fteirifdjeS Safelobft, locnu audj bielfačf) miter anberer SSejcidjnmtg ju m Serfaufe mtgeboten unb loirb feineS anerfamtt borjiiglidjeu SBoIjIgefdjmadeS toegeit gerne ge= fauft unb imnter tuieber berlaugt.
I.	Uvod.
Skoraj cela štajerska dežela je zaradi svojega podnebja in zemlje za sadjerejo jako sposobna. Posebno na Srednjim in Spodnjim Štajerskem uspevajo najboljše vrste jabolk in hrušk.
V prejšnih časih slišalo se je samo o Štajerskem sadju za mošt, da pa imamo pri nas tudi izvrstno namizno sadje, to je bilo manj znano, čeravno so se že pred sto leti pri nas dobre namizne vrste našle, so se v velikem številu še le v zadnjih desetletjih začele saditi. Tisoče in tisoče visokodebelnih dreves dobrih namiznih vrst se je posadilo, ktero drevje danes rodi, tako da se vsako leto velike množine namiznega sadja pridela.
V domačih kakor tudi v inozemskih večjih mestih prodaja se štajersko sadje pogosto pod drugim imenom. Zaradi izvrstnega okusa se naše sadje rado kupuje in povsodi zahteva.
Naši sadjerejci naj bi to dejstvo upoštevali z sajenjem samo najboljših in trpežnih vrst, pravilnim oskrbovanjem dreves, kakor tudi skoz primerno obiranje in vlda-danje sadja pri prodaji, naj bi se podpirali bolj kakor dosilunal naši merodajni krogi, let eri si prizadevajo našo sadjarstvo pov-
$on feitett bev 3M)ter follte btefe Zatfndji’ bollauf getoiirbigt roerbett. Surtf) fadjgenuige tpftege ber $attme, btird) tttnpfloiijuug mir ber beften unb bauerljafteften Sorten, fotoie burd) ridjtigeS (šrnten unb 33erpndett ber gritdjte foGte baS Seftreben ber mafšgebenben Seljorben unb ftorperfdjaften, bcn Obftbau 311 einer bauern= bat Ouette bež SBotjlftanbež ber 53eb5lferung ju madjeit, itod) uteljr unterftutjt roerbett roie bižtjer.
Ser ^rifdjberfattf bež Obftež ift tjcutjm toge bie befte unb einfndjfte 2trt ber $ertoertitng. @ž pngt jebod) feljr biel babon ab, ob eine grogere 9J?eitge in roeitigen guten unb ijaltbaren Sorten nbgegeben roerben fanti. ©eriugroertigež Obft in bieleit Sorten bitrdjeittanber rotrb bcint Obftfjanbel intmer fdjtedjte ^reife erjieleit. $eiiit grtfdjberfauf ift uidjt nur bie itotige Sad)femttni§ unb Sorgfalt roiifjreitb ber @rnte unb bež 23et'pacfeuž notroenbig, fottbern beint $erfauf muf) mtd) groge ©etoiffenljnftigfeit tiorljerrfdjen, bantit ber Taufer and) toirflid) baž befoiitint, roaž ifjnt attgeboteit unb berfprodjen tourbe. Sttrdj itidjtž toirb baž 91ufeljen eittež ObftbangebieteS einpfinbli^er unb nadjfjaltigcr gcfdjiibigt, alž burd) fd;Iečf)te ttitb getoiffeulofe Sieferung.
2.	bes 06fies t)or ber §rnte.
Stt Siibtirol, 100 befamtttid) eiit befonberž fdjoiteS Safelobft gejogeit toirb, finbeit feit Itingcit 3af)reit bielfad) bie fogcitanntcn $Iiiten= fititfe ftatt.	S a fnuft ber Obftfjdnbler bont
Sanbloirte fdjoit im gtitfjjafjre baS Obft in beit SBIitteit, um btird) befte ipftege ber 23aitme unb bež Obftež iiber Sontmer iitoglidjft biel gritdjte erfter Ounlitiit 311 befontmen. Selbft 2lbfd)Utffe auf jroei 3afjre roerben gentnd)t, ja id) f)brte fogar, bag ein Obftjiidjtcr fein Obft auf jeljti 3af)re im borauž berfauft f)at. Ser ^itnbler ift Kaufmanu unb tneig, bag er nur banu eiiten guten glatten Stbfat) feittež Obftež 311 getoiiriigeit [jat, tocitn er eitte gleidpitdgig fdjoite, fctjlertofe SLBare auf ben SDtarff bringt.
zdigniti na takšno stopinjo, da bi našo kmetsko ljudstvo od njega največje in najbolj redne dohodke imelo.
Prodaja svežega sadja je najboljša, pred vsem pa tedaj kadar so velike množine samo ene dobre in trpežne vrste narazpo-lago. Malovredno sadje mnogih vrst skupaj zmešano doseže le slabe cene. Dobremu imenu enega celega sadjarskega okraja nič tako ne škoduje kakor če se kupcu malovredno sadje pošlje.
2 Potrebna dela pri sadnem drevju.
Na južnem Tirolskem, kjer se najboljše sadje pridela trgovci pogosto sadje že kupijo, ko še le drevje cveti. Zakaj? Zato, ker le brez madežno sadje doseže najvišje cene. Da se pa tacega mnogo dobi, opravljajo trgovci z svojimi ljudmi vsa ta potrebna dela kakor škropljenje, zatiranje mrčesov i. t. d. Na ta način se je po trgovcu, kteri zna misliti in še boljše računiti, priprosto ljudstvo vzgojilo v izvrstne sadjarje, kteri danes razumejo sadno drevje pravilno oskrbovat.
Da dobimo prav lepo sadje, treba nam posebno pozornost obrniti na sledeča dela: Prezračenje zemlje, gnojenje, polcončavanje krastovca (Fusiclaclium) in jabolčnega tončiča.
iDiefe 2Miitenfaufe blcibeu abct imiiter uidjt mir fiir ben Taufer, fonbent and) fiir bcu Siidjter cin ©litcfgfpicl imb mit 9icd)t berfdjtoinbet biefe 9lrt beg 93erfoufeg melje uub meljr, m mit fie midj geitmeife rnieber in bcrftartteni 9Jtafje gum žBorfdjeiu foiitmt.
3» ©teiermarf finb biefe SBIiiteitfdufe bi»= Ijer gliicElidjertoeife uidjt eingebiirgert, bodj miivbe e§ unferen Obfibnucnt burdjauS uidjt fdjaben, menit fie, dtjntidj mie in Sirot, buvdj ben benfenben uub redjnenbeit Kaufmanu gur beffereit tpftege bet 23ihime uitb beg CbfteS bor uub nadj ber ©rute ergogeit roitrbeu. SDcr tpanbter tj at iit Sirot burdj gutcS 23cifpiel bie 3iidjter gernbegu gcgimtngen, bie borfom= ntenben 9lrbeiten gemiffentjnft auggufiifjven.
Um redjt fdjone griidjte bon fjbfjerem $anbet§tterte gu ertjatten, ift man genotigt, namentlid) ber žSobcnburdjIiiftung, ber SDiiu= guiig, bent 23efiimpfcu beg gfufiftnbiumg unb beg 9(pfelmidterg (Obfintabe) befoitbereS lugeitmerf gugumeuben.
SBobcnliiftung.
3u ©teiermart loirb in locitnuS iibcrmie= geubem 9JJafje ber Obftbnit in 93erbiitbuug mit ©rngboit betrieben. (Slbbilbung 1.) 9htr in einigen ©ebieteu, mie g. 23. in ber bftlidjeit ©teiennnrt finbet man ben Stderbau bent Obftbau erfotgrcidj gugcfetlt. ('Jtbbitbung 2.) SDie ©rtrdgniffe beg 23nunteg finb in bcu eiugetnen Safjren uidjt gtcidj= miijjig gciiug, matjrenb bie ©ragnulgimg fidjerer ift.
©rnSbau bertriigt fidj mit Obftbau tjier= gutanbe roegen ber giinftigcn geuctjtigteitgbcr^ tjdttuiffe fetjr gut. ®ie jiifjrtidje S)urdjfdjuittg= ntenge beg mejjbarcn 9tieberfd)Iageg betrčigt etmn 1000 99Minteter. 3m Safjre 1901 fieleit 1172-2 9Mimcter, 1902: 925-2 »Mimeter, 1903: 1168-2 9JHimeter, 1904: 1292-7 9JML nteter unb 1905 : 112L8 9Jžittimeter 9?icberfdjlag. Itnter biefeit geudjtigfeitgberfjaltuiffen tanit bnljer uidjt mir bag ©rag miter ben SBatmteu gut fort= tommen, fonbent bie 23duiite fetbft fittben bie fiir itjr ^orttommen notmenbige geudjtigfeit nor.
SDie ©ragttatbc roirb aber im Sattfe ber 3ntjre oft fo bidjt, bnf; ber Suft bag @itt=
9166. 1. SiinfunbgronnjigiStjriger §oc(jftamm ber Sorte 9bmim§-3teinctte uoit SBalbemar pinije in ^iettan (Untetfteiermarf). Unteifultur (SraStmu.
Pod. 1. Petindvajsetletno visoko debelnato drevo Ananas rajneta na travniku pri gosp. Woldemar II i n t z e, Ptuj.
Prezračenje zemlje.
Pri nas na Štajerskem gojimo sadno drevje večinoma na travnikih, samo tuintam najdemo ga tudi na njivah. (Pod 1). Ker nam sadno drevje v posameznih letih ne da dovolj enakomernih, treba nam je še postranskih dohodkov v krmi na travnikih in raznih poljskih pridelkih na njivah. Sadno drevje na travnikih se pri nas dobro obnaša, ker pada dovolj deža in sicer povprečno 1 meter na leto. Leta 1901. padlo je deža 1172-2 mm, 1902. = 925*2 mm, 1903. — 1168-2 mm, 1904. = 1292*7 mm.
Travnata ruša pa postane v teku let tako gosta, da zrak ne more več v zemljo prodreti, in posledica je slaba rast sadnega drevj a.
Ko bi se tla pod sadnim drevjem vsaj vsakih pet let prekopala ali preorala, bi se skoz to dosegla boljša rast drevja, večjo in boljše sadje in listje postalo bi bolj temnozeleno.
briugen in ben Soben erfdjtnert toirb, toa§ erfa()rung§gemafi boS SBadjStum ber Sautite Ijemmt. 3tt foldjett Obftgarten bilbet [id; im ©d)atten ber Saume nod) bajti nidjt felten cine mel)r ober roeniger bidjte StooSbede, fo bnfj bie fo lucrtoolle SDurdjIuftung bes SobettS faft unmbglid) ift. Sa§ $ioo§ toirb jtttar im $n= tereffe be§ ©ra§toud)fe§ burd) 2tbred)cn ober Sbeggett mit ber 2Biefenmoo§egge entfernt, aber on eitt SDurdjbredjen ber bi d) ten ©raSnnrbe jtoed§ SDurdjIiiftuttg be§ Sobettš toirb nur in feltenen gbftcn gebad)t. SBettn bie bidjte ©va§= itarbe nur alte futtf Saljre eiitmal burd) Um-pflitgeit ober burd) Sitfreifjen be§ Sobett§ im Itinfreife ber Srone gelodert toirb, fo geftaltet fid) ba§ 2Bnd)§tum ber Saume fd)on gonj loefeutlid) giinftiger. ®iefe§ Umreijfeu ber ©raSttarbe toirb fid) jebod) in fefjr oieten gStlett uid)t gut burd)fiii)ren laffett uitb bon ben Sanbtoirten and) toegett bež befiird)tcten ©ntgaugeS an Hutter nid)t gertte borge= ttommen toerbeit. 9tber fiir bie Saume ift e§ bon ciuctu gattj eittfd)iebencit SBertc. 3)ic mit bettt Sfinge im tpcrbfte geriffenen $urd)eit bleibett itber StBinier uitb mit Sorteil nod) luitget auf, SDunguug uitb ctronige Semaffevuitg ift ba= burd) bebeutcub bereinfad)t. Sei grofje« 9litlagen in ber (šbeue mit 9teif)cnpf(anjung biirften bie beiitt 2Biefenbau bereitS in Sertncnbuttg ftei)enben ©tarififatoren gute SDienfie leifteit. ®iefe ©pamtgeriite tjeben gleidj-jeitig metfrere fd)ittole tJurdjen auf 20 bi§ 30 3cutimcter SLiefe ati§, tooburd) ber Suft bie Stogtidjfeit gegebett ift, burd; biefe ^urdfen in ben Soben einjubringen.
®urd) Sobenburd)liiftung toirb beffere Sriebfraft, bunttere Saubentioidhmg, reidjerer Snfatj uitb beffere 9Iu5bilbuug ber $riid)te erreidjt.
Siittguttg.
9?id)t cine auSfiifjrlidje 9lbt)anbluitg fof( an biefer ©tette bariiber erfdjeincn, bielmetjr fofi biefe 9trbeit nur bott ber prattifdjen ©eite geftreift toerben, um fiir ben einfadjen Obft= 5itd;ter eittett Sntjaltgpuntt 511 bieten.
2Beuit mir unS bergegeuroartigen, bafj molji ber grojite 5reil ber Obftbiiume uie ober 1
9Ibt>. 2. Siinfunbbreijjigialjriger jgo^ftamm, fteirif^er TOafcfjanjfcr, učit 'tl. ©djafflcr in ®artberg (Dfi= fteiermarf). Untertultur SelbBau.
Pod. 2. Petintridesetletno visoko debelnato drevo mašancelj na njivi pri A. S c h a f f 1 e r v Hartbergu.
Gnojenje.
Če preudarimo, da naš kmet, ko sadno drevo vsadi si pri tem misli sedaj pa le naj raste v božjem imenu in mu slcoro nikdar ne pognoji, tako moramo priznati, da bi bil že velik napredek, če bi ga spravili do tega, da bi on vsako drugo leto svojo sadno drevje z gnojnico gnojil. Pod kapom dre-
mir fjodjft fclten cine ucimcitStoerte 3)imguitg erfjalt, fo mufi man eS al§ einen groben $ort= fcf>ritt bejeidpien, menit ber Sanbmirt bal)in= gebrnd)t roirb, atte jtnei 3aljre regelmdjiig unb fadjgemdji mit ber in aHen biiuerlidjen SGBirt= fdjaften leidjt ju erljalteitben Saudje attS Jtinbbielp ftaKungen ju biiitgen. Itnter ber Krmtentrnufe unb ciroa§ bartiber fjiuaug nmdjt man mit bem ©fiaten eiite 9lttjal)l Sodjer bi§ atif 30—40 3eu= timcter SLiefe ober man bebient fid) tjicrju eiiteS Sod)eifeu§. (9Ibbilbmtg 3.) SDiefe Sodjer fitfit man ntefjriitnlS mit $audje, fo bajj 10 bi§ 15 ©iejjfamtcn boH auf einen auSgemadjfeneu S9aum fommen. ©elfr gut ift*ba§ (Sinfitllen bon £)oIj= nfdje in bic So d) er. ipoljafdje entf;dlt jiemlid) Diet Kali unb toefentlidje Sftengen ^ožpI;or= fiiure, fie mirit auf S31attentmidlung unb 9lu§= Bilbung ber $riid)te. ©ie roirb gefammelt, troden aitfberoaljrt unb bei Sitngung ber tBiiume fo angemenbet, bajj man eiue ^mnbboft in jebeS Sod) gibi Inftatt §o!jafdje fbnnen and; jmei Kilo 40projentige§ Kalifalj fiir feb en Samu genommen roerben. 9M)t gitnftig auf Srudjtaitfajs unb grudjtauSbilbuug mirit eine glcidjjeitige ®itugung mit 2 bi§ 3 Kilo $£1011108= mefjl ober ©uperpfjoSpIfnt auf einen $aum. ®ie ©iingung roirb ant beften bei offenent 33obeit im Saufe be§ SBittierS unb jeitigeu ^rnljjatireg auggefiiljrt.
3)ie Slušbilbutig ber fyriid)te ait boIIbe= Ijattgenen Siiitmen roirb begtiuftigt, menit int Saufe beS ©onmterS, etroa balb nad) ber Jpeu= ernte, auf jcbeit Saunt 100 Siter jur tfpdlfte mit SBaffer tierbtinute, gut bergorene 3aud)e ge= geben roerben fonnen. 2>n einent lalfarnten tBoben leiftet eine int ©piitljerbfte borjunelfmeitbe SDiht= gung mit Kali gauj borjiiglidje Sienfte. 9Jtait ftreut ju biefent 3tuede etroa 10 Kilo ge= braunten Kali auf bie Sauntfdjeibe unb liifjt beitfelben offeit liegeit.
Sei jeglidjer SDititgung bead)te man, bajj biefelbe toenig 28ert l)at, roeitit fie umnittelbar ant ©tamme aušgefiUjrt toirb, toeil bie feitteren, aufttal)m§fdt)igen SBurjeltt fid) roeiter ab bom ©tamme befittben. ©Ieid)faU§ ift eS uicl)t
vesne krone napravi se nekaj 30—40 cm globokih lukenj z železnim drogom. Te luknje se napolnijo večkrat z gnojnico tako, da se je porabi za eno doraščeno drevo 10-15 škropilnic.
Jako dobro je če se luknje napolnijo s pepelom. Pepel ima 6 do 10% kalija in okoli 3% fosfora v sebi, ktere snovi pospešujejo dobri razvoj listja in sadja. Če ni pepela vzame se naj 40% kalijeve soli in 2 do 3 j kile superfosfata na eno drevo.
Gnojiti je najboljše čez zimo ali pa zarano spomladi.
Kadar je drevje jako z sadjem obloženo, priporoča se hitro po seneni košnji vsakemu drevesu okoli 100 litrov ne premočne gnojnice dati. Če zemlji manjka apna, naj se v jeseni potrosi pod vsako drevo okoli 10 leg apnenega prahu. Zemlja pod drevesom se mora popred prekopati, če hočemo da ima apno dobri učinek.
Vsako gnojenje blizu debla nima skoro nobenega uspeha, ker te drobne koreninice sesalke znajdejo se le v večji daljavi od debla. Ravno tako ni prav če gnoj samo po vrhu trave potrosimo. Hasek od takšnega gnojenja ima le trava ne pa drevo.
če imamo drevesa v ravni vrsti saj ena, vrežimo v jeseni s plugom eno brazdo
5lbb. 3. Eutfer ’fcf»e§ Socfjeifcit 3um Stofjen ber Sodjcr bet ber SBauntbiingung.
Poti. 3. Sutterjevo železo s leterim se delajo ljukne za gnojenje dreves.
rid)tig, bie Shmgftoffe obeit mif bic ©ragitarbe 311 bringeit, točil in folcfjeut gnile jtoar ba§ ©ras einen 9Zu|en Ijat, m en iger aber ber $num, to el d) etn bodj eigeutlid) bie SDiingnng 3itgebnd)t loorbeu ift. Me Shmgftoffe lniiffen ftets miter bie ©raSnarbe in bie 9taf)e ber biiuneren SBurjelu gebmd)t toerben. M biefer ©tefie mocffie id) fjerlnirijebeit, bajt eiite iibertriebene, einfeitige SDiingung mit Saud;e bei jitugen, notltriebigen Saumeit and) jur golge f;abeu faun, bajt bie griid)te §toar grofi mtb fdioit, aber Ieid)t and) ftippig unb lnenig f)altbar toerben fonneit.
®nrd) regelmafige, auSgicbige SSoUbUngung toerben unfere S3aume ničit mir gejtoititgcn, grojjere unb fdjbitere, fiir ben Shetfanf toert= nollcre griid)te Ijeltiorjnbringen, fonbertt and) reicfjer unb regelntafjiger anjufeleit, fo bajt bic eigeutlid)en Obffjaljre fd)iteHcr l)intereinanber mieberfe()teu.
©rfjutj gegctt bic glctfcntrnufljcit (Fusi-cladium).
©inige ©orteu fiitb biefer Shnnftjeit iit ntaitd)eu Snfjtett berart untertoorfeit, baf) fauni cine fledenfreie grud)t ju finbeit ift. $a ift ber ©d)aben banu itatiirlid) feljr grof). gledigeS Obft faun niemalS alS SEafelobft Uerfauft toerben unb toirb iiberljaiipt ber geringercu tpaltbarfeit megen burd) ben ^iinbler nid)t gerne aber nur 311 eiitcut niebrigeu Greife abgenommen. Oft finb eS felbft grofje, foitft fd)ou entmidelte griid)te, bie mit gledat fielfaftct, nid)t Oerfauft toerben foitnen. ©in guteS, reiueS Obft gef)t and) in obftreid)eu 3al)ren 311 berljaltnisiitafjig giiiiftigen ifkeifen ab, todljreitb fledigeš uidjt au ben THautt gebrad)t toerben faun. Tkan fprifse feiite 33iiume mit Šiubferfaffbriifje ba§ erftemal furj nor bent MStrieb, baS jtveite= mat balb nad) ber 33Iiite, ffiatefiatS nad) ber ipeuernte ©ttbe 9Jtai unb banu baS brittemnl Dltitte Sitni. SefonberS bei ber 3toeiteu unb britteu 53efpritiung ad)tc man auf eiite feiite $erteilitng ber 23ri'tl)e, tooburd) bic ©nttoidlung beS bie Srnitfl)eit f)ernorrufeitben
pod kupom krone. Jarek napolnimo do polovice z kompostom ali gnojem potem pa obrnimo rušo zopet nazaj.
če bi se mlada drevesa preveč z samo gnojnico gnojila, kar se pa pri nas ni za bati, tedaj postane sadje sicer lepo in debelo pa ne trpežno.
Priporoča se redno in izdatno gnojiti z vsemi potrebnimi redilnimi snovmi, ker skoz to bomo dosegli, da nam bode drevje bolj redno in pogosto rodilo in večjega in lepšega sadja donašalo.
Obramba proti krastavcu (palež) (Fusi-cladium).
Imamo vrste, ktere so tej bolezni v nelcterih letih tako podvržene, da se na celem drevesu niti en zdrav sad ne najde. Tako sadje se ne more potem kot namizno prodati in ker se dolgo ne drži ga kupec sploh ne vzame, ali pa le za prav nizko ceno. Dobro čisto sadje se še pa v letih, kadar je veliko sadja, prav dobro proda. Da takšno čisto sadje pridelamo, treba nam je drevje škropiti z modro galico ravno tako, kakor vinograde. Prvikrat se škropi popred, ko drevje odžene, drugokrat kimalo po cvetju, ali vsaj koncem maja, tretjekrat koncem junija. Za prvo škropljenje napravi se 2% tekočina pozneje velja 1%. Na daljavo galica nima učinka, zato se mora škropiti tako, da so kapljice fine in goste, druga pri drugi, pa ne da so velike in daleč narazen.
Nelctere vrste, kakor beli zimski Kal -vil, rumeni Bellefieur, so tako občutljive, da sad po škropljenju pegav postane. Pri
spitjeS berfjiubcrt roirb. 33ei fetjr betu gmfifla= bium auSgefeijtcu (Sorten ift e§ vntfam, baS erftemal mit ciner breiprojentigen 9Jtifd)img, bei beit anbercn Sorten mit einer foldjen Don gtoci tpvojcnt 511 fpritjen. 33ei ben fpiiteren ©pritjimgen geitugen einprojeutige 99iifd)imgcu boKtommeu.
93ei einigen Sorten, 3. 33. SBeijjer 2Binter= fatbill, ©elber S3etlefleur ift bie Obetljaut ber jungcit $rud)t berart empfinblid), bajj in= folge ber 93efpri|ung felbft mit ganj ricfjtig jubereiteter ŠhipferMfbriilje an einjelnen Stelteit Sortroffbilbung entfteljt, roa§ ungleidjmajjige $rud)tcntroidluug urtb toefentlidje 353erttiermin= beruttg jur grolge Ijat. 33ei berart empfinb= lidjen ©orten ift e§ gut, bei ber jmeiten 33e= fpritjung cine 3/4 bi§ IjbdjftenS cinprogentige 23riil)e ju bertoeitbeit uitb aujjerbem erft ju fpritjeit, nadjbent bie juugeu gTitdjte nidjt meljr rooHig, fonbern bereitS mit einer biimten fdjittjcnben 2Bad)§fd)id)t berfefjcu, alfo glatt fiitb. $a§ ©princu im bolteit ©otmenfdjein ift bei atten ©orteit roettiger gut, bei empfinblid) en bogegeu ftrengftenS ju bernteiben.
@iue jtoeiprojentige Supfertaltbrulje roirb folgenbermajjen tjergeftcllt: 3n ciucm grofjereu 33ottid) loft man 2 Rito Šhtpferbitriol in 50 Citer SBaffer auf, barauf lofdjt man 2 Silo frifdjgebraunteu Sat! mit 3—4 Citer 353 a f) er, berbiiunt bie Saltmildj burdj 9^acf)giefjen bon 213 a ff er nltmaljM) auf 50 Citer mtb giejjt bie= felbe burd) eiit leincneS Stud) ob er fefjr feineg ©ieb in bie SupferbitrioIIofung. Setjt probiert man, ob bie 9J?tfdjung no d) fauer ober fdjon alfalifd) ift. 9Jian ttmdjt eiit ©titddjeit $l)c= notpl)taleinpapier in biefelbe, roirb biefe§ fofort rot, fo ift bie 9Jtifd)ung ridjiig, beraubert ba§ spapicr fcine toeijje $arbe jebod) nidjt, fo ift it od) Satfmitd) jitjugiejjeu. tpfjeuolpljtaleinpapier ift bei ber Canbroirifd)aftl.=djemifd)eu 23erfud)§= ftation in SOtarburg ober in ber ©rogerie 9Jtap 3Botf, 9Jtarburg, tjperreugaffe, ju gonj biftigem Greife ju bejieljen. Suftati Sat! tanit aud) ©oba genommen roerben.
takšnih vrstah vzame se za drugo škropljenje samo 3/4 % raztopljina in se še le škropi, kadar mlado sadje ni več volnato, ampak je že gladko postalo. Tudi pri vročem solncu naj se takšne vrste ne škropijo.
Kako se napravi tekočina? Sod se nalije ne čisto poln vode, čez se položi kol in nanj se obesi vreča z galico. Če delamo 2% tekočino, damo za vsakih 100 litrov vode 2 Tcg galice v vrečo. Kadar se raztopi, dolije se med vednim mešanjem toliko v vodi raztopljenega apna, da postane beli Phenolphtalein papir če ga v to raztopino pomočimo, rudeč. Ta papir se dobi v deželnem kemičnem poskušališču v Mariboru in drugod. Za vsako škropljenje naj se tekočina zmiraj sproti napravi. Stara tekočina je za nič. Vsakokrat predno se škropilnica napolni, se mora tekočina v sodu dobro premešati.
Srfiulj gcgt’11 bic Obfhiutbc (91pfclt»idlcr>.
Oft fiub gernbc bie fdjonfteu unb grofjteu grunte uoit bet 9taupe be§ 91pfeltoičEIer§ be= rooljnt unb miiffen beint geroiffenljaftcn @or= tiereit al§ minbertoertig auSgefdjieben roerben.
9JJod)ten bod; alte Obft$iid)ter erft ridjtig fortieren lerneit, banu roerben fie gonj fidjer tiidjtigc SSauinpfleger roerben unb in erfter Sinie bie einen nngefjeuerert ©djabett nerurfadjenbe OBftntabe befampfen.
$Bie fanit ber einfndje DJinitn bie 23e= lampfuug leidjt unb oljne erljeblidje So [ten jetjt begimten? SSor atlent foll ba§ bom SSaume gefattene, rourmige Obft, $pfel unb 33irnen, mbglidjfi oft aufgelefen unb in§ Sffiaffer geroorfen ober irgcnbroic bertoertet roerben, fo boji bie in ben griidjten befinblidjen 91aupen (9Jiaben) getbtet roerben.
92ii|lidje 33ogeI fiitb uadj befter ®2ogtidj= feit 511 fdjii^eu unb ait bie Dbftonlagen 511 gerootjnen, bemt biefe fangen befonbcrS in ben §erbft= unb SBintermouaten bie unter 91inben= fdjuppen fidj berborgett tjaltenben Obftmaben.
fjenter foftte baS Inbringen bon $nitg= giirteln, befteljeub au§ eiitetu um ben ©tantro gelegten Stranj £>oIjroot(e, tooriiber ijMpapier gebmtbeu rottrbe, angefirebt roerben. Siefe ©iirtel legt man 9J2iite Suni ait unb fietjt fpate= ften§ anfmtgS 9tuguft nad), ob fid) Obftmaben ober bereit ifhtppen baruuter auftjalten. Ourdj ba§ 9lbne!jmen ber f^nnggiirtel @nbe Suli unb 3erbriidett ber gefmtbenen 92aupen unb tfiuppen toirb bie bei itrtS oft borfommenbe jroeite 33rut bernidjtet, roeldje meift ben grojjten ©djaben an ben ^riidjten berurfadjt. 2tl3bann roerben bie ©iirtel toicber angetegt. Oie 33aum= riitbe mufi glatt unb frei bon 9)too§ unb gtedjten geijatten roerben, b ant it bie gatjl ber ©djtupfroinM fiir ben ©djubling moglidjft berringert toirb. ©elbft roeitn mir fttnf ober jetjn ©tild 9iaupeit in eitter $alle gefangett roerben, fo ift ber Srfotg jufriebenftettenb.
Oie $erfudje mit arfeniftjattigen ©aljen fiitb in ©teierntart no d) nidjt abgefdjloffen, boc£) toirb biefe 33etumpfung§art in ben anteri=
Jabolčni tončič.
Kaka nevolja nas prešine, ako se nam vsuje iz prerezanega lepega jabelka grda črvojedina. To črvivost povzročuje gosenica majhnega sivorujavega metulja, kteri leta od konca meseca maja do prvih dnij meseca julija in ki polaga svoja jajčica posamezno na mlade plodove. Najrajši stori to ondi, kjer se plod dotika kakega lista ali kakega drugega plodu. Goseničica, ki se je izmotala iz jajčica zavrta se v rastoči sad in se žroč porniče proti peškišču kjer pokonča seme. Mnogo plodov popada ko jim je peškišče uničeno z gosenico vred pred določnim časom z drevja.
Da zatiramo tega škodljivca moramo v prvi vrsti pobrati vsak dan prerano odpadlo sadje in ga pokrmiti svinjam ako nimamo boljše uporabe. Gnjezda, v lcterih prezimujejo gosenice pokončamo s tem, ako ostrgamo staro skorjo z drevja. Razuntega se priporoča mazanje drevja z apnenim beležem, vsled kterega ostane skorja gladka in ne nudi gosenicam nobenih skrivališč.
Dober pomoček za pokončevanje tega škodljivca so tudi takozvane goseničje pasti ki se narejajo tako-le: Sredi junija ovijejo se rodna jabolka in hruške približno 1 m nad zemljo, pri pritlikavcih pa neposredno pod-vejami z rahlimi, navadnimi povresli iz slame ali sena, lesne volne i. t. d., kise pritrdijo z navadnim motvozom na debla. Gez nje se pričvrstijo tudi z motvozom kakih 15 cm široke krpe debelega papirja, ki delajo nekako streho nad vso napravo. Mnogo škodljivičevih gosenic se poskrije v take pasti in se zabubi v njenih rahlih tvarinah. Te pasti se pregledajo pogosto in njih vsebina se sežge.
— IB —
fnnifdjeu Obftbnugebieten mit mtfdjeiueitb beftem (Srfolge nngcmertbet.
Som SZBaffcrit.
Sort, mo bie 9fl?bglidjfcit einer 23eroaf= ferung ber Obftanlnge gegebcit ift, foKte mafjtenb bcr 3eit bev ^mdjtentroicftung bet anljaltenber Srodenfjeit reidftidjet' (Mnnud) babon geiitnd)! merbeit, bcitit bie (šrtriige fattit man bnburd) bebeutenb erptjeu.
3.	3>as ^tu^eit bet* !g$amne.
iReidj beiabeite 9lpfel= unb 23irnbaume miiffen redjtjeitig mit ©tiitieii berfeljeit merbeit, bamit itid)t nur ba§ 9(bbted)en einjehter 9tfte bei jttnefpnenbem Snide berfjiitet roirb, foubern and) beemegeit, roeil bie nit ben oft bi§ juttt firbbobeit reidjetibett 91ffeit tjangenben ^riidjte nmmtigfndjen 23efd)abigungeit auSgefetjt fittb itnb fid) mt foldjett nttd) nid)t fo gut au§= jubilben tierntbgen, ba ber ©aftjuflujj in I)dit= geitben 5ifteu ftet§ geriitger ift, nl§ iit melje aufredjt madjfeitbett.
DJinit bebient [id) fjierjtt ©tnitgnt mit nntiirlidjeit ob er fiinftlidj Ijergeftellten $er= gabehutgeit, roeldje obeit jur Serptung bon Uteibuitgeit mit ©troti, §eit, ^mljroofle n. bgl. umtoidelt merbeit fotlteit.	3n eittent nufge=
(oderteit Soben miiffen biefe uitteit nidjt gefpitjten, fonbern ftndj nbgefitgteit ©tnngeit anf eiitett untertegten fhtdjett ©tein geftellt merbeit, bamit fie bei 9tegenmetter nid)t in ben ermeidjten Soben cin [inf en fonneit. Sei etmaigem Sinit gel nit geeigneteit Snumftiit^en ift e§ rntfnnt, bie itbernU um roeuigeS ©etb (1 Mo foftet 80 tpefler) fauflidjeit ŠMošfaferftride	ju benigen, mit
meldjeit bie [jenuttertjangenben $fte nit eiiter ant ©tanim befeftigten, bi§ in bie oberen Sroneniifte rcidjctiben Mftigen ©tnnge feftgebuitben merbeit.
©ollen itteljrere nebeneinnnber fteijenbe 9lfte gefiiifd merbeit, fo ift e§ gut, jmei ©tiitjen mit eiiter fmfiigett Cluerftnnge ju berbiitben, bitrd) metile bmtit cine gnitje Hlnjafjl bon Sften in bie £)6fje geljnlteit merbeit foitn.
Namakanje.
Tam kjer je mogoče sadunosnik namakati naj se to zgodi v obilnej meri med časom ko se sadje najbolj razvija, če je suša. Ker skoz to se pridelek obilno pomnoži.
3.	Podpiranje dreves.
Bogato obložena jabolčna in hruškova drevesa se morajo pravočasno podpreti, da se veje ne polomijo, ker na proti tlam visečih vejah sadje slabo dozori.
V ta namen se vzamejo rogovilasti drogi, kteri se na zgornjem koncu z slamo ovijejo, da se veje ne odrgnejo.
Ge bi ne bilo dosti takšnih rant, pritrdi se ob deblu en drog in vse nav-zdolviseče veje se na ta drog privežejo. Za vez se rabijo srobot ali vrvi iz kokosove vlaknovine; 1 hg stane 80 v. če več vej blizu skupaj dol visi, vzamejo se dve rante po koncu, tretja se priveže počez in tako se veliko vej na enkrat podpre.
lavec napravi. Kako so narejene je iz podobe razvidno. Posebno za brege so te lestvice jako pripravne. Ljudje se morajo sicer na porabo teh lestvic navaditi, potem pa prav radi in spretno ž njimi delajo. Take lestvice na 20 klinov dobijo se v Mariboru pri kolarju A. Borstner in stane komad 4 K 50 v. Pri mladih drevesih, lctera še imajo slabe veje, se seveda takšne lestvice ne smejo rabiti.
4.	3>te fttr bte §ntte ttoftuenbitjeu $e*dffdjaftc».
(Slbbtlbung 4.)
2) i c 8 e i t c r n.
(šine gute Sciter mufi leidjt unb bod) fidjer 511 befteigcn fein. fjiir bie ©rute an grbjjereu Sdumen eigiten jid) bte bereitS aKgemein ber= roeubeteu ein6aumi=
4.	Potrebno orodje za obiranje sadja.
(Podoba 4.)
Lestvice.
Dobra lestvica mora biti lahka pa vendar varna. Za velika drevesa je najbolj pripravna ednorantnata lestvica tako-zvana naslanjača. Te so priročne in jih
lahko navadni de-
gett Seitern, bie fo= geitniutten Seljiten, frifr gut. t)icfc finb etnfnd) unb bequem 511 fjaubljaben mtb foituen gattj gut bitrd) cineit einiger= mnfjeu gefdjidteit 9Irbciter felbft Ijcr= geftellt toerbeu. ©ie befteljcn au§ eitter langeu fyičt)ten= ober Sannenftange mit bitrd) bie leijtere gefjeuben ©proffen auS Sardjenljolj. 9lm uitteren ©ttbe
bejinbet jid) ein au§ Ijortcnt liolje ge= fdjnittener Ijalb-monbfbrmiger $ujb toeldjer mit eiiter eifernen ©djraube unb Ttutter an ber
9166. 4. Obfterntcgcraie. (šinbaumige Seitcr mit tetocgtidjcm 6uj;c, t)3ftiictforbe, tpftitcfidjiivje, Dbftpfliicfer, runber Db[ttrag= torb, smei Dtiictentragtorbe, alte Sorbe gepolftert.
Pod. 4. Orodje za obiranje sadja. Euorantnata lestvica z premičnim stojalom, jerbasi za obiranje, predpasnik za obiranje, nabirač, košara, dva naramna koša, vse košare so podložene.
lenStoert. 5lllerbing§ utuffen bie Seute fid) bei nnfitnglidjer TSenittprng erjt etton§ nit bie Seiter getootjnen, fte nrbeiteu banu aber gertt unb fepr gut bmnit. Saumleitern mit 20 ©proffen finb sum Greife bon 4 Krotten 50 tp citer bei
©tange beroeglid) befeftigt ift.
$efonber§ ait 33ergleljnen finb biefe einbaumigen Seitern redjt praf= tifd) unb empfelj=
SBagnermeifter 2t. 93 o r [t n e r in [Dtarburg a.®., SL^eatergaffe, erljuftlid). 93ei jiiitgeren 23autneu mit noč) feljtonom 9tften ift bie 2lntoenbmtg einer ©tcljleiter mit ©tittjen itid)i p cittbeljren.
$ic SpptfforBc.
@tef)t man auf tjotjer fd)toaufettbcr Seiter obet auf einern nietjt befonberS [torten 91 [te, [o tanit man feitte grofjen ober breiteti $orbe gcbrmtdjeu.
SHeftttefjr mnjj man fiir biefett 3'mf fteineve, metjv f)od)gebaute, nnr ctma 5 ffilo fa[[ enbe Sorti d)en fjabett, to el d) e jnr 23erf)ittung bon Srudfleden gnt mit ^>oIj= umile nnb barauf gettiiljier Snteleintoanb auSgepofftert [cin miif[en. Ser tpflitdforb cvtjiitt eitten platen an§ 9iatnr= tjolj ober fet;r [tarfem Sratjt, mit bent er nad) 23eliebett att einent foaffenben 2t[te ober a n ber Seiter anfgefjdngt toerben tanit.
tppiffrfjiirjc ttttb tpflitctfacf.
3'tt Oiclett £)b[tbautdn= bent ift bie tpffiidfdjiirje ttttb ber sj3fliidfacf eingebiirgert.
Siefc erftere beftetjt an§ einent mit fraftigem 23nnb ciugefajjtcn, mit jtoei ebeitfoldjett (Buvten bcrfefjenett, etma 1 Omibratmeter grofjen ©tiid gronent ©egeftud) nnb tuirb fdjiirjenartig nnt= gctjiingt. Sie ipfliidfdjiitje fiat befmtberS bei f)of)en 93auntett bett grofjen SSorteil, baff man bciitt Slettern beibe .jpiinbc frei fjat. ®ie griidjte liegett baritt bei oorfictjtigen Senteit fefjr gnt, bo d) utodjte id) bei foldjett Sorten, mefdje gegett Stud fef)r entpfiublid) fittb, toie §. 93. beint ©elbett 23eHefIeur, nur bie 9tntoenbitttg citteS 9|3fliidtorbed em[)fef)Iett, um jegtid)e 23e[d)dbigmtg 311 tieruteiben. 93ei feftfleifdjigett ©orteit toie 9Jta[d)attjfer bngegett ift bie tpffiiclfdpirje of)ne toeitereS Oertoettbbnr. (Sine fot d) c tpffudfdjurje fanti nad) einent 9Jiit[ter fefjr Icid)t felbft mt=
Jerbasi za obiranje.
če se stoji na visoki sem in tja se zibajoči lestvici, ali pa na kakšni slabi veji, tedaj se ne morejo rabiti velike in široke košare. V takem slučaju nam služijo mali precej visoki jerbasi, v ktere gre okoli 5 leg sadja. Od znotraj so jerbasi podloženi z lesno volno z počez prišitim platnom iz jute, da se sadje ne obtolče. Jerbas ima kljun iz lesa ali pa iz žice, da se lahko na vsako vejo ali lestvico obesi.
5(6t>. 5. Dbfipfiiidfacf umget)angt. Pod. 5. Vreča za obiranje sadja.
Predpasnik in vreča za obiranje.
Kos močnega, 1 m dolgega in 1 m širokega platna se z močnim trakom obrobi. Pri-šijejo se še dve močne naramnice in predpasnik je gotov. Posebno za visoka drevesa je predpasnik jako priporočljiv, ker so pri plezanju obe roke proste. Pri občutljivih vrstah predpasnik ni za priporočati, ker sadje ob tiske dobi. Pri vrstah, ktere imajo trdo meso kakor mašancelj, predpasnik prav dobro služi. Takšne predpasnike prodaja Christanell v 9166. 6. tjjftUdf^tirae. Božen na Tirdl- Pod. G. Sadni predpasnik.
— 16 —
gefertigt toerben. (Otbbilb. 6.) Stud) finb fie bei ©tjriftanell in Sojen ju 5 bronen 50 £)ef(er ba§ ©tild ertjiittlid). $it Dieten giitleit leiftet cin iiber bie ©djutter geljangter spflitcffacf, loie in ber Stbbilbung 5 erfidjtlid), biefelbeu Sieufte toic cine ijlfludfdjutje.
skem po 5 K 50 v komad. Pogosto nam lahko ena navadna čezramo obešana vreča, kakor kaže podoba 5 ravno tako dobro služi kakor predpasnik.
OifttrngforBe.
Sie)e toerben jtoedm&jjigertoeife bemrt tjergeftetlt, bajt bie ©eiteu= toanbungeit nid)t ju fteit finb, roeit auf biefe SBeife bie untereit griid)te mettiger bitni) beti Srud ber oben tiegenben ju leiben tjaben. Stud) biefe miiffen gut auSgepotftert unb fotlteu oou fot d) er ©rope fein, bafj cttua 30 big 50 Sito fjitteittgeljen.
©ef)r praftifd) finb aud) bie in Sirot fiir biefett 3toed Dertoen= beten 9tiiden=%tagforbe. (Stbbitti. 7.)
Siefe finb uitteit en g unb ertoeitern 2166.7. £>6ftfra$e ober 5£rng= fid) tmd) oben met)r unb met)r. tor6' tnncn B^elftat, fm Stuf ber Sragfeite ftnb btefelben #om 06ftgartm in ben ctioag t)ot)l geftod)ten unb oft nit biefer ©telic mit eiitent Spolfter Oerfefjen, butnit fie mit ben eitt= gefiittten 50 Sito griid)ten lcid)ter unb begttemer getragen toerben iottnen. ©in fold)er Sorb toiegt teer 5 Sito unb ift gteid)-fntl§ bei 61) r ift a tt e 11 in Sojen oorrtitig junt Greife oou 11 Sronen 50 §)ef(er baS ©tiid.
Sagerraum.
Pod. 7. Naramni koš, znotraj obložen.
Košare za prenašanje sadja.
Stene teh košar ne smejo biti strme, da zgornje plasti sadja ne pritiskajo prehudo na spodnje plasti. Morajo biti dobro obložene in tako velike, da držijo 30—50 leg sadja.
Prav porabili za ta namen so koši za na hrbet, kakoršni se rabijo na Tirolskem, podoba 7. Le ti so spodaj ozki in so na zgoraj bolj in bolj široki. Na strani, ki pride na hrbet ležati so en malo vdrti in z blaži njo obloženi, da se polni koš z 50 leg sadja ložje nese.
Dbftpflurfcr.
Ser geiibte Obftftnuber brnudjt eitt fotdjeg ©erdt ttidjt. Stm befiett unb einfadjfteit ift e§ and), mit ber §>anb ju pftiiden, bie bttrd) teiite attbere $orrid)tutig erfept toerben tanit, ©g gibt eitte gnitje Stnjaf)! ti on Obftpfliidertt, Oou bettett ober bie ineifteu irgenb eiiteu getjter t)abeu. 33ei grofjeren SMttmett mit toeit t)inau§= ragettbett Št fteit leiftet etn prnttifdjer £)bft= pfliider beititod) oft gute Sietifte. Ser t)ier abgebilbete Obftpftiider, aud) Obftbroder ge= minut, ift gut unb empfet)lengioert. (StbbiL biing 8.) ©r ift bei ber ganita 3- ©obet,
Sadni nabirač.
Izurjen delavec ne potrebuje takšnega orodja. Najboljše je obiranje z roko ktera se z najbolj umetnim orodjem ne da nadomestiti. Pri velikih drevesih, kjer segajo veje daleč na vse strani, služi prav dobro tako orodje. Podoba 8 nam kaže takšno orodje. Dobi se v Gradcu pri J. S ob el in stane 3 K. Podoba 9 nam kaže nabirač „Greif* kteri je prav izvrsten. Na prodaj je v Gradcu pri Hans Koller, Murplatz in stane 4 K 50 v.
— 1? —
THeffemmrenfnMf in ©raj, junt Greife bon B Kronen erljaltlidj.
Ser in Slbbilbung 9 bargeftefiie ipftitcfer „©reif" arbeitet gletč£)fall§ gaitj tiorjiiglict) unb ift bei §au§ Koli er § ©ameitljanbluug in ©raj, Tturplatj, mn 4 Kroneit ju [jabeit.
3166, 8. D6ft6rocfer mit ©reifingergriffen. 9Kit bei $reifinger-gaBel Hemmt man bie 3rud)t etn, inbent man mit bet ©turnir bieje ©abel aufjie^t, fobanit bretjt ntait bie ©tange unb fdjrauBt bie Srudjt fogufagen ab, 6§ toitb baBei jebe§ @c()uttetn be§ 2lfte§ tiermicben unb teine 9fe6ettfrudjt mit fjeruuterfaHen.
Pod. 8. Sadni nabirač.
5.	gdtpnufit ber gritfe 6 mn Srtfefotilt.
3nniicf)[t miiffen mir iinferfctjeibcn jroifdjen ipfliicfreife, and) 93auinreife genaitnt, unb © e n u ft r e i f e ober Sagerreife. 33eibe§ fiitb gnitj tierfdjiebette 9Irteit be§ 9ieifegrabe§. 93ei einjeluen Obftarten, j. 93. bei Kirfdjen, 3meifcf)fen, ipflaumen, fofit bie spfiiidreife mit ber ©enufjreife jufamnteu. 93eim Kernobfte bagegen miiffen ipfiiidreife unb ©enufjreife jeitlid) auSeiuauberfteljen, beitn liifjt man ba§ Ob[t fo ioitge auf bem 93aume, bi§ e§ genujjreif ift, tua§ beint @ommer= unb ^erbftobft ja leidjt ginge, fo rofire bie ipaitbarleit unb 33erfaitb= fiifpgfeit gaitj toefentlid) beeintriidjtigt. 2tud) ber ©efdjinacf tniirbe fid) uidjt fo gut entroicfeln. 93eint Eommerobft ift ber 3eitraum jroifdicn ipfitidreife unb ©enujjmfe ltur turj, mie j. 93. beint loeifjen 9iftra^an, beitn SBinterobft mie etma bei ber Kanabn=Uteinette ober beint 9)ta= fdjanjter befonberS grojj.
2if(e Eorteit follteit pfliicfreif uont 93ttume genoinmen roerben. Sa§ ift ber ^uftanb, in meidjem bie $riid)te ebcit alte biejenigeit ©toffe jugefiiljrt erljalten fjabeit, toeldje tjinrei^en, mit fie banu auf bent Sager jur pdjfteu ©e= fdpnatfSenttoidlmtg bringen ju fBnuen. 3ft ober biefer giinftige 3eitfmitft iiberfdjritten, fo ift bie §aitbarfeit unb ber ©efdjmacf ber ^riidjte fd)oit mefenttid) beeintriidjtigt.
3» fpftf) gepfliidte 2Binterbirnen merbeit niemalS redjt fdjntetjenb unb fdjmacflfaft roerben, fie bleibeit oft jat), ritbettartig im ©efdjmacf unb fdjrumpfen auf bent Sager nur ju leidjt eiu. 311 fbiit gejafliicfte ©omnter= unb iperbftforten roieber finb fdjon oft auf bem 93atime meljlig ober teigig, and) jeigen fie feiiten 2Bof)igefd)inad.
5.	Kedaj se obira namizno sadje.
Mi moramo pred vsem razločevati sadje zrelo za obiranje, to je, kadar je dozorelo na drevesu, in pa zrelo za uživanje, kadar je že zadosti uležano.
Te dve vrste zrelosti so jako različne. Nektere sadne vrste kakor črešnje, slive so ob enem zrele za obiranje in za uživanje Pri pečknatem sadju je to drugače. Ce bi se pustilo n. pr. pri poletnih in jesenskih vrstah sadje tako dolgo na drevesu, da bi bilo zrelo za uživanje kar bi se dalo napraviti, takšno sadje bi se ne držalo dolgo, ne bilo bi tako sposobno za poši-ljatev, in bilo bi tudi manj okusno. Poletno sadje kakor beli Astrakan kadar je zrelo na drevesu, je čez malo dni tudi zrelo za uživanje, med tem ko pri zimskem sadju kakor Kanada ležijo te dve zrelosti daleč narazen.
Sadje naj bi se z drevja vzelo kadar je zrelo za obiranje. Takrat ima sad že vse
2166. 9. 06ft6fliic$er Pod. 9. Sadni nabirač „Greif“.
tiste snovi v sebi, kterili mu je treba da zadobi pri uležanju izvrstni okus.
če zimske hruške prehitro oberemo ne postanejo nikdar sočnate in okusne,
18
©g ift lebiglicf) ©adje ber pvattifdjen @r= faljnntg, fitr bieeittjelnen ©orten ben gttnfiigften 3eitpmtlt jur 9I6naIjme ber ^ritcfjte ju 6e= ftimmeit, bejiefjuuggtoeife ben 3uftmtb ber reife ju erfeitnett.	Siefer	lejjtere	tritt
bei ben einjelnen	©orten	nber nidjt	alljaljrlid)
ju gleidjer 3cit ein, fonbent ift bon ber ©bmmertoittenmg unb ben gmd)tigfeitgi)erfjiilt= niffen in fjofjein	©rabe	abljangig.	9lttdj bie
Sage fpielt babei eiite grofje Diotte.
fDtan fjat berfdjiebene 9ln= fjaltgfmnfte, um	toeitigfteng bie
grobfteu ^efjter beiiit SSeftimmen beg tpftiicfe=3citpunftc§ bemteiben ju fonneit. 2Bir finben biefe ?lnf;alt§= piiufte bei ben Renten, ber ©djale unb bent §?rudjtfleifd). Seginncn bie Kerne branit ju roerben ob er crfjiilt bie urfprimglidj griine ®ruttb= farbe ber grudjt eineit gelblidjeit ©djimmer, fo ift bie tpffurfreife nafje. giifjlt fid) aber in niidjfter 9Idfje beS ©tiele§ ba§ ^rudjifleifdj tueidjcr ait, etiua fo alg roenit man auf eineit Dtabiergummi briidt, fo tj at bie 34udjt ben pfliidreifen 3nftanb erreidjt. 93ei ©ontmer= unb £)crbfiobft fiitb bie erften l;eruntergefaKenen, gut entroidelten fyriid;te bie Sorboten ber ant 33aunte jiemlid) nKgeiitein eingetreteuen ififlitd reife.
©old)e ghiidjte miiffen fid) beint Ipebett ooit ber 9(nfojjfteIIe, bent fogenanuteu ghudjK fudjen, loglofeit, oljite bajj ber ©tiel ©efafjr liiuft abjubredjen. ©eljt. ber ©tiel itnr feljr fdjiocr bon ber 9lufa|ftelte log, fo mujj bie ghudjt n o d) einige Sage Ijdugett gelaffeit loerben, ba ber ridjtige 3e'tpuult algbann ltod) nidjt getoinmcn ift.
23ei ^riitjforten reifen aber and) nidjt atle griidjte auf eiueiii 33auine ju gleidjcr 3e>t- ®a finbet man oft boKfommen pflitdreife unb foldje, bei bencn bicfer 3uftnub erft in etroa 14 Sagen unb oft ltod) fpiiter ju geluartigen ift. Dfatiirlidj iittiffeit bie letitgenannten banu ttodj ant Saitute gelaffeit loerben. Sefoitberg bie nit ber ©oitit= fcite unb ben obereit freifteljcuben Štfteu Ijdngeitbeit griidjtc reifen fritljcr alg bie bcfdjatteten. 33ci
ampak ostanejo žilave, okus imajo kakor repa in pri uležanju se zgrbančijo. Poletno in jesensko sadje prepozno obrano postane že na drevesu močnato brez dobrega okusa.
Pravi čas obiranja zadeti je stvar praktične izkušnje. Sadje ni vsako leto ob enakem času zrelo ampak odvisi od vremena in mokrote.
So različna pravila s kterimi se pri določitvi časa za obiranje vsaj večje pomote zabranijo. Kadar začnejo pečke rujavati in kadar zadobi izvirno zelena barva sadja nekak rumenkasti blišč, tak zrelost za obiranje ni daleč. Kadar pa meso okoli peclja bolj mehko postane, tako kakor če se radirka potiplje, tedaj je sad zrel za obiranje.
Pri poletnih in jesenskih vrstah so prvi dobro doraščeni plodi ki padejo sami na tla znamenje, da je sadje tega drevesa zrelo za obiranje.
Zrelo sadje da se prav lahko odtrgati brez da bi se pecelj odlomil. Če se plod ne da prav lahko odtrgati, tedaj še ni pravi čas za obiranje in počaka se še nekaj dni.
3166. 10. Obfternte. SBie beint Hbneljmert langfticliger griidjte ber Seigefinger ber renten Sjmnb auf ben ©tiel gelcgt roerben mufe, bamit biefer nidjt abbridjt.
Pod. 10. Kako se ravna z roko pri trganju sadja.
- 19 -
einjelnett (Sorten, 3. S. 6eiitt ©eflamntten Sar= binot, ift ba§ uttgleid)e 9teifen ganj befonberg auffatCenb'. ©§ roerben nad) bent erften 3lit§^fliicfen ber mn roeitefteu borgcfdjritteueit gTOiidjtc bie itod) belaffeiten Stiide iitfolge bes Oermefjrten Saft= '§uftnffe§ fid) in hu^erSeit 311 normalen gritdjten cntmideht, luobnrd) ber ©rtrag be§ eii^elnen SnuineS mefentlid) erl)ol)t roerben fann.
S o m m e r o b ft Ijiilt fid) meiftenS ltnr toeitige SBod)cit unb milj) nnbebingt bor ©elb= roerben ber Sdjnle abgenommeit roerben, roeil c§ fid) fonft nid)t gut tjiilt. Me bie Sorten, lueldje in normalen 3al)ren btS Dtitte September if)rcn gemipreifen 3uftoitb erreid)en, roerben 311111 Sommerobft gered)net, 3. 23. gef)bren i)ier= l)er bie 2(pfelforteit SljarlamobSti unb SBeijjer Vlftradjait, bon 2Mrnen bie ©aljburgerbirite.
Sommerforten miiffen fogleid) nad) ber (Srnic fitf)! gelngert roerben.
ipcrbftobft neititi man foldjeS, ba» im Cftober unb in ber- erften £)ulfte beS Dtobentber gcmtgreif roirb, tuic 3. 23. bon Spfelit ber ©rabenfteiner unb bon 23inteit bie ©ute Suife bon Mrmtdjeg. 21ttd) §erbftfortcu bitrfctt auf bent 23nume nidjt gettufireif roerben, roeil fie fonft nid)t polten. SBirb bie Sd)ale gclblid) unb 3eigcit bie Seme briiunUdje grirbung, fo ntup baS -fierbftobft l)etiiitter.
SBinterobft ift foId)e§, ba§ unter gc= rooljitlidjeit 23erl)altniffeit erft nad) DJtittc 9to= bember feiite 9teife auf bent Sager erl)iilt. $0311 geljort 11. a. ber fteirifdjc 2Bintermafd)an3fer, bie $anaba=9teinette, ©rojjer 23of)itapfel, bie 61jainpagner=9teinette unb bon 23inteit bie 3)icl§ 23utterbirue, Olibier be SetreS, .'parbenpontS SBinterbutterbirne.
Stan fontc SZBiuterobft moglidjft tange am 23aume laffeit, UOtafdjanjfer, ®l)antpagner=9teinette unb 3)antafon=9teinette biS 311 nflerletjt, benn in beti tehten fc£)oneix §erbfttagen neumen bie fo fpiit reifenben gritcf)te n o d)	fortroatjreiib
3uder= unb ©efd)iuadftoffe auf, roerben alfo grojjer unb toertbotler. 23or einent Ieid)teit grofte braud)t man nidjt 311 aitgftlid) 311 feiit, benn bie griidjte fiitb unter beti 23Iattern gebcdt liitb 3itfoIge ifjreS 3udergef)nlte3 iiberljaiipt nid)t fo leidjt ber ©efal)r be§ ©efrierenS auSgcfetjt. Solite roirtlid) eiitmal ber letjtere ^uftanb cingc= treten fein, fo ift bie Sad)c aber bod) nod) nid)t fo fdjlimnt. Sur barf man baitn bie griidjte in ber fyriif;e nid)t mit blofjeu fjnnbeu anfaffeu, roeil iitfolge ber plotjlidjen ©rtourntuitg mt bcit 93erut)rungšftet(en fpiiter branite gledeit cut= fteljeu. Stan laffe in einetn foldjett galte bie gefroreiten griidjte fid) laitgfam ant 23aunte auf= taiien unb niiniut fie banu im Saufe be§ ŽageS tierunter, rooburd) benfelbeit in feiiter 28eife Sd)dben erroad)feu roerben.
6.	gut gnttc bts
Sielfad) roirb ba§ Stoftobft 311 friit) ge= crntet, roa§ fet)r fel)Ier()aft ift, nid)t ittir, roeil bie ©rute fd)toerer bor fid) gel)t, foitbcnt uament= lid) and) beSroegeit, roeil ber ait§ uid)t gcitttg nuSgereiftcm Obft ergeugte Stoft 311 toeitig 3udcr= unb ©cfd)uiadftoffc enttjiitt. 2)ie ©rute be§ StoftobfteS fann biird) Sdjiittelu ber Sftc borgeitommeit roerben. ®a§ fpernnter= f d) 1 a g e n m i t S t n n g e n i ft j e b o d) g a n 3 b er to er f lid). Saburd) roerben uid)t nur bie Sftc unb Srocigc bielfad) bcrlept, foitbcnt c§ roirb and) biel grudjtljols mit Ijeruittcrgeriffcn.
6.	Spravljanje sadja za mošt.
Le prepogosto se takšno sadje prerano spravlja, kar je zelo škodljivo. Ne samo, da je spravilo nepopolno zrelega sadja težavno in mudno, ampak takšno sadje daje tudi slabo pijačo, ker ima še premalo sladkorja vsebi. Sadje se spravlja z otresanjem vej. Klatenje sadja z rantam in koljam naj bi bi se popolnoma opustilo, ker to je znamenje nevednosti, zanikrnosti in surovosti dotičnih ljudi. Ne samo, da se rani sadje, mnogo vej in vejic, ampak odbije se ogromno veliko sadnih popkov in vejic, lctere bi drugo leto rodile.
2*
$8eitn jur Šomat) me beš 21bfd)uttelu§ bie Saume beftiegen roerben miiffett, fo fottte bie§ ftet§ mit ungenagetteu ©d)ut)cn ober itod) beffer barfuji gefdjetjeit, um oft ganj erf)eblicf)e 9iinbeitbefdjabiguitgen §it bertjiiten.
9iatfam ift e§, nicf)t alleS Obft tm einetn Smirne auf eimnal abguictjiitteln, fonbern juerft bn§ in ber Steife ant roeiteften oorgefctjrittene, baš ja uaturgemajj and) perft tjerunterfiittt. 9uid) einigeit 5Eageit toirb bann ber 9teft ge= erntet, ber in biefer 3eit merftid) a n ©etoidjt uitb SuSbitbung pgeitoinmen tjat.
Seint ©djittteln fottte man and) geittneife etroaš auf 1)oren unb bie ant Soben liegenbeit gritdjte jufammenlefen, bamit nid)t ettoa bie fjertinterfaflenben auf bie bereitg mn Soben liegenbeit ^ritdjte mtffd)lagen, rooburd) beibe 6efd)abigt roerben. itnter betu Smtiue fitUt man ba§ 06ft itt ©iicfe ober ffitffer unb fdjafft baSfelbe mit SBagen an bie Saljit ober fonftige 916Iieferung§fteHe.
1.	geerntet ttritb.
.fpierbei gelte ftet§ ber (Srnnbfatt: S e b e § o f e I o b ft ut n ft forgfaltig mit ber § a nb g ef) f lit d t roerben.
2Birb Stafelobft roeniger forgfaltig geenttet, fo toirb bie ©djale unb mit itjr bie fd)ii|enbe 2Bad)Sfd)id)t befdjabigt. ©§ entfteljen nid't mir Sleden, roeldjc bie ^rudjt uuaitfe^nlid) uitb batjer fdjledjt berfditflid) inadjeu, fottbern bie jpnltbarfeit toirb baburd) and) gauj bebeutenb bertiirjt. ©o!d)e ^riidjte gefjeit erfafiruugggemdf; fetjr balb in $itnlnt§ iiber.
(£§ ift baraitf 311 ad)teu, bof; bie ^erfotten, loeldje Safetobft pftiicfen, fortieren ober etn= padcu, ftetS tu rj g el) alt en e $tugernagel Ijabcit, roeil fonft, namentlid) beint fd)neHeit Strbeiten, fetjr oft $riid)te befdjdbigt roerben. Sic 9tagelbef^abignitgeit treten fdjoit nad) fiirger 3eit an beit $rud)ten al§ branite gledeit fjerttor, roelcfje folgeitbe f^ornt tjaben:	^
Set ut Sorti eren miiffett bie mit fotdjen 9tagel= ftidjeu betjafteten griidjte al§ minbertoertig unb itidjt tjattbar aitSgefdjiebeit roerben.
Na drevje naj se nikdar ne pleza z močno kovanimi čevlji ampak bosonog, ker le tedaj se ne rani skorja mladih vej.
Priporoča se, ne vse sadje naenkrat otresti, ampak samo tisto, ktero rado dolj pade. Čez nekaj dni otrese se še ostalo sadje, ktero je med tem časom še zrastlo in bolj dozorelo.
Med tresenjem se mora sčasoma prenehati, da dolj padajoče sadje ne zadene na tleh ležečega sadja in se tako oboje poškoduje.
7.	Spravljanje namiznega sadja.
Glavno pravilo nam naj velja: Vsak namizni sad se mora skrbno z roko obrati.
Če se ž njim neskrbno ravna, rani se lupina, prikažejo se madeži in lise. Takšno sadje slabo izgleda, se dolgo ne drži, začne kmalo gnjiti in se konečno slabo proda.
Paziti je nato, da delavci, kteri sadje obirajo, prebirajo in zavijajo, imajo kratko porezane nohte, ker drugače ž njimi sadje ranijo in nastanejo potem na sadju rjave lise, ktero ima sledečo podobo: /—> Pri prebiranju se mora sadje s znamenjem od nohtov kot malovredno odstraniti, ker se ne drži dolgo.
Pri obiranju mora pecelj nepoškodovan ostati, če je ta le malo odlomljen, tedaj je vrednost sadja skoz to že precej zmanjšana.
Obiranje naj se vrši kolikor mogoče pri suhem vremenu, ker mokro spravljeno sadje rado in hitro gnije. V jutru naj se z delom začne, ko je rosa zginila.
21
33eint '-PfUicfeit fofi ber ©tict mroerfefjrt er= fjnlten bleibeit; beitn ift biefer nud) mir teil= rocife nbgebrodmi, fo roirb baburdj ber $er= faufSmert fcf)on mertlid) Ijeruntergefetjt. 9tuct) baž ^rud)tfjoIj, an besu bie fjrud;t fitjt, ift 511
fdjotien imb 511 tiermeiben, bajt fo!cf)e§ ge-brodjeit obcr Iferuntevgeriffen toirb.
$ie ©rute gefdjefje nrogtidjff bei trodenem 3Better, beun in naffem 3ufhutbe eingebrnd)te§ Obft foult auf betu Sager oft fdjnetl. Su ber fjriifj begiitne man erft, nadjbem ber Stan tier= fdjtmmben ift.
S9eim 2HmeIjmett langftietiger Štpfel unb SBirtten erfaffe man bie grudjt berart, bajt ber 3eigefingcr ber redjten tpemb feft gegen ben $rnd)tftiet gebriidt roirb, unb mad)e cine
Pri zgodnjih vrstah ne dozori na enem drevesu vso sadje obenem. Najde se že popolnoma zrelo in takšno, kteremu še je treba 14 dni do tega. Solncu izpostavljeno sadje in na zgornjih bolj prostih vejah dozori poprej, kakor ktero v senci raste. Nektere vrste, kakor Kardinal, zorijo posebno različno. Pri teh se pobere naj-poprej to zrelo sadje, medtem ko se nezrelo še pusti viseti. To še raste naprej in v nekaj dneh dozori. Na ta način se dohodek enega drevesa precej zviša.
Poletno sadje se samo nenaj tednov drži in se mora obrati poprej kakor postane lupina rumena, ker se drugače ne drži dobro. Vse vrste, ktero postanejo do srede meseca septembra zrele za uživanje, spadajo k poletnemu sadju, kakor n. pr. od jabolk Charlamowsky, od hrušk, solnograška.
Poletne vrste, kakor hitro se oberejo, se morajo spraviti na hladen kraj.
jesensko sadje imenujemo ono, ktero postane zrelo za uživanje meseca oktobra do sredine novembra, kakor od jabolk Gravensteiner od hrušk dobra Lujza. Tudi jesensko sadje ne sme na drevju zrelost za uživanje doseči, ker bi se potem ne držalo. Kakor hitro začne lupina rumeneti, pečke pa rjaveti se mora jesensko sadje obrati.
Zimsko sadje je tisto, ktero pod navadnimi pogoji še le v drugi polovici meseca novembra za uživanje zrelo postane. Tu sem spadajo: Kanada, Renski bobovec, od hrušk: Dilova maslenka in Olivier de Serrcs.
Zimsko sadje naj se pusti kak najdalj e mogoče na drevju, mašancelj in šampanjska rajneta najdalje. T<> pozno zrele
5166. 11. ObflbrocEer bei ber Irbeit. Unteii ba§ @infiiHeit in bie $ragfor6e unb gorttragen be§ DbfteS.
Pod. 11. Obirači pri delu. Spravljanje in odnos sadja.
furje 23etoegttng n n d) o6eit. (3l66ilbuttg 10.) 23ei furjfiicligen 2Ip[elfrud)ten bagegeit erfolgt cine Heine SDreljung ber $rud)t, um beu ©tiel bon ber 2tnfa|ftet(e ju trennen.
SDa§ mit ber fuinb gepfliicfte 06ft fommt jeijt in bie fdjon frizer befdjriebenen ^fliict= torbe ober ipflucffdjurjen mit enter foldjeu $orfidjt, toie man fie beiin ©inlcgett bon @iern in torbe muljrjunefpuen tjnt. ®a§ forgfaltigfte tpfluden ift tocrtlos, menit fpiiter bie gnidjte ioeniger borfidjtig Mjaubelt ober gar ge= loorfen roerbett. Sie gefiiltten spfliidEforbe ober =@d)itrjett roerbeit in bie bereitftebeitben Ob[t= trngforbe ober auf flodje f)aufen forgfiittig ent= lecrt. (Stbbilbung 11.) 23ei t) oljen 23 dum en er= fdjeint e§ oft ganj jtbedmftjjig, bie botieu torbe mittels eitter [torten ©djitur bon oben ljerob= julaffen, to o fie bon eitter jmeiten 3f3erfon abge= nontmen ttttb eutleert merben. SDabitrd) tanit umit biel foftbare ErbeitSjeit erfpnren.
©trna auf bent 23attme befittblidje ber= friippelie, to ut mi ge, ftarf ftedige ober fonft uit= anfeljnlidje jfritdjie, to el d) e borau§fid)tlid) ats STafelobft	bodj	nidjt berfouft	ttnb	benoeubet
merben fonnett, roirb man jmedmdpigermeife nidjt itt ben torb tofliicfen, fonbent einfad) borldufig	ttocf)	Ijdngett laffen,	mit	fie frater
banu abjufcfpUteln. 2)emt ber ^ftiicttorb ift nttr fitr	bie	beffereit $ručf)te	ba.	fiat ber
^ftiider eitte	ntinbermertige §rud)t	bcreitg in
ber flanb, fo fofi er fie nidjt in ben tf3fluct= torb legen, fonbent oljite loeitereS bon oben tjerab jur (Srbe roerfen, bon mo fobije grinijte jitleijt aufgetefen uitb bon ben beffercn getrennt na d; ftaufe gebradjt merben.
8.	^ont JUittnfdjen ber ^fritdjtc.
5Da§ Ijie nnb ba anjittreffeube, befoitberS bci ben fcfjonfrudjtigen 2tpfeln angemettbete 21b= toifdjen mit roodetteit SEiidjern ift gauj mtb gar jtt bermerfen. SDie griidjte feijett nad) bent 2lbttnfdjen unnatiirlid) blanf mtb toie lactiert ati§ mtb biete Scute gtauben mit foldjeit ©tiideit banu beint 23ertauf mtb namentlidj
vrste vzamejo še v teh zadnjih lepih jesenskih dneh, zmiraj sladkor in druge snovi v sebe, še rastejo in postanejo lepše in bolj okusne. Majhnega mraza se ni treba preveč bati. Sadje je od listja zavarovano in zaradi sladkorja, kterega ima dosti v sebi, ne zmrzne tako lahko. Ce bi pa le enkrat sadje malo namrznilo, še to tudi ni tako hudo. V jutru se tako sadje ne sme z roko prijeti. Roka je topla, sad se kjer prsti ležijo hitro ogreje in tam nastanejo potem rjave lise. V takšnem slučaju se pusti sadje na drevesu odtaliti in v teku dneva se obere brez škode.
Pri obiranju dolgopeceljnatih jabolk in hrušk prime se sad tako, da leži kazalec desne roke na pecelju, in potem se vzdigne sad na vzgor. (Pod 9.) Pri kratko pecelj-natem se sad samo malo zasuče.
Z roko obrano sadje se daje v košaro ali predpasnik, pa tako previdno, kakor da bi to jajce bile. Najbolj skrbno obiranje nima vrednosti, če se pozneje sadje pre-metuje ali ž njim neprevidno ravna. Napolnjene košare ali predpasniki spraznijo se na male kupe ali pa v zato pripravljene koše. Pri' visokih drevesih je umestno polne košare z vrvjoj na tla spuščati, kjer jih druga oseba pristreže in izprazne. Slabo, pok večen o, črvivo sadje se ne obira v košare, ampak se pusti viseti in se pozneje otrese. Jerbas je le za to boljšo sadje. Ce ima delavec malovreden sad že v roki, naj ga ne dene v jerbas, ampak ga spusti na tla, kjer se pozneje pobere.
8.	Brisanje sadja.
Tuintam imajo navado, posebno lepe jabolke z enim kosom sukna obrisati, kar pa ni prav. Tako sadje izgleda navadno svetlo kakor lakirano, pa ker se je z brisanjem mastna voščena plast, s ktero je vsaka lupina obdana, odstranila, se obrisano sadje ne drži dolgo.
auf SluSjteflungen befonber§ toirfeu 511 foitneu. @3 ijt obet uidjt [o. 3)urd)bie[e 33c(jnnblung§toetfe toirb bic §attbar= fcit ber griidjte ganj tocfeutlid) Der= fiirjt, bcitu biefe fettige $Bad)5fd)id)t (jat bie 9Mm' ju bem 3wede auf bie ©djalc gcbradjt, um ciu itberma[;igc3 SSerbuufteu bc§ gnidjtfafteS uub
ba5 Siubriugcu bon §aulitt§erregerii mogMjft 311 ber^ fjiiteu. 33ci [tar! bcvoftctcu Sebeviipfetit, roeldje feiue nenneitStoerte SBadjSfdjidjtc befiften, tritt fdjoit nad) bcdjiittniSmčijjig turjer Sagermtg in einent trodenen 9taume ba§ (štnjdjrumpfett be§ grudjtfleifdjcS etn, matjrenb cine gtait= fdjalige, mit reidjtidjer 2Bad;§fd)idjt berfetjeite Sorte, toie 3. 33. bic 6f)ampagner=9teiitette, miter bcttfclben 33ertjaltni[jen nidjt eintrodnet. 2(I§ 93etoet§ [enter, bajt bie imbcfdjiibigtc Sffiadjšljnut bie grudjt gegen gautniS fdjit^t, biette bic 2at[ad)e, bajt bie $riid)te, nit bettett
3166. 12. Sottieren ber Sriid&te unter ben Saumert.
Pod. 12. Sortiranje sadja pod drevesom.
bie Oberfjaut burd) t)rud, ©taft u. bgt. and) ltur ctroaS befdjabigt tottrbe, balb ber ^itulitis anfjeimfatten, toeld/ (etjtere ober [tet§ au ber [djabfjafteit ©tefte ifjrcit 2ln[attg geitontmen (jat.
Saljcr i[t o o r bent 91 b to i [ d) e n ber f d) ti tj e n b cit 393 a d) § f d) i d) t c a n ben $ r ii d) t e n 3 u to n r neti, toemt c§ mir 311 bem 3'ocde gefdjietjt, bie ©djale glini jettb 311 ntadjen. ©ttoaige ©djinutj[teden [iiib mit einent toeidjeit ©djtoamme ant teictjtefteu 311 befeitigen.
9.	£>ortiemt tutfer bem Janine.
©geittlid) totirbe fdjon matjrenb be§ tpfludenS ettuaS [ortiert, iitbcnt ettoa berfriippette ober [tar! ftedige griidjte nid)t in bie ^flitd^ torbe gelegt tourbett. 93cobad)tet man in ber Sj3ra$i§ bie ©eiui[[entja[tigteit ber 9(rbcitS(eutc bcint spfliideit, [o toirb man benterfen, baft troti ber be[ten 2(itf[ict)t unb 9(nleititng oft in grofjer ©ebantenlofigfeit fortgearbcitet toirb, loobci banu natiirtidj, nameittlid) bei [djnedent 2trbeiteit, fetjr Oiel minbertoertigeS £>b[t itt ben tj3f(iid= torb gelegt toirb.
®amit bie [er unnbtige, [tir ba5 toirflid) fdjoite Ob[t eine gctoi[[e ©efatjr bebetttenbe
9.	Sortiranje pod drevesom.
Malo se že pri obiranju sortira, ker malovredno sadje se ne daje v jerbase, ampak se pusti viseti ali se vrže na tla. Ker vzlic temu še veliko slabega sadja v jerbase pride, priporoča se, pod drevesom še enkrat skrbno sortirati, da se vso malovredno sadje odstrani.
Znani sadjar gospod Hi n tze pri Ptuju sortira že od nekdaj svojo sadje pod drevjem. V sredi sadunosnika stoji ena miza, obrobljena okoli in okoli z 3 cm visokimi latami da sadje ne pada raz mize. Na mizo
3166. 13. 3nnere ©inricfjtung Bc§ OOflmngnginS bon SBolbemnr pinije, Sarolirtenfjof 6ci 33eiiau.
Tod. 13. Znotrajna oprava shrambe za sadje pri gosp. H i n t z e.
33nllflft atSbatb ait§ ber toeitereu forgfaltigen 2Mjnitbtuug tierfdjtoinbe, ift e§ gut, fdjoit miter bem 33aume etn e erfie g e n n u e ©ortieruug borjmtefjmen. 3) er toegen feine§ befoitberS fdjouen, gleidjmfijjigeu ObfteS befannte DbftjMjter SBotbeinar tj? in tj e in Sarolinentjof 6ei ifkttau roeitbet feit ^afjren biefeš ©ortieren miter bem 33oume mit aflerbeftent Erfolge ait. iDiitten in ber Obftanfage toirb ein @ortier= tifcf) aufgefteftt, nnf to el d) eni bie frifd]= geernteten griidjte eittineber bnrd; beit $e= fitjer fetbft ober bnrd) eitte redjt jnber= laffige ^3er[on fortiert toerben. Ein fotdjer ©ortiertifd) farni and) gum ©d)ti|c ber gtoiidjte gegeit bas f)inunterfnlleu ait beit 3tiinbern mit ettoa brei Sentimeter tjodj= ftcfjenben Ceiften eingefafjt uitb bnrd) Stnfnageln eine§ ©ttideS ©acfteintoanb ettoa§ gepofftert toerben, mn befoitberS bei flinfer Strbeit cine 23e= fdjiibigmtg ber fcineren griidjte bnrd) 9Iufftof;en attf bie SLifc£)pIotte 511 berlpiten. EntpfeljlcnStoert ift e§, miter bie ©acfteintoanb etroaS feine tjpofjraoHe ju geben. Es fann and) fogfeid) in bie Sagerfifteu Ijiitcin fortiert toerben, luie e§ auf ber 9lbbilbung 12 erfidjtlidj ift.
Itnter bem SSamne foftte bie ©ortienmg berart gefdjefjen, baf; Siftentonre, gajjtoare uiib §aufenobft bon eiitanber getrennt toerben. 2Ba§ biefe Ictjten brei SBegriffe bebenten, bnriiber toirb fpiiter (©eite 28)ba§ niifjere 511 finben fein*
10.	^efotbcrmtg bes	tu beit
ošugermunt.
SDaš Cbft ber jtoei erften ©ortiernngen toirb borfidjtig in Stagforbe getegt uitb in fofdjeit na d) bem Sagerraum getragen, fatl§ bie Eittfernung eine geringe ift. StnberenfaHs toerben bie gefitUteit torbe auf eiiteit mit ffebent berfefjeiteit SGBagen gefteflt uitb nad) tpaufe gefafjren. gtoecfmajjig ift e§ audj, bie ffifientonre miter bem Saume in fiiften mit 25 bi§ 30 fiilo gaffung 511 legen mtb bariit in beu Sagerramit ju beforbern. tpier toerben
se dene nekaj lesne volne, čez se pribijejo vreče, da sadje bolj na mehkem leži ih se ne obtolče. Sortirano sadje se daje v zaboje. Sortira se v sadje za zaboje, sadje za sode in v navadno sadje.
10.	Spravljanje sadja v shrambe.
Sadje, ktero je sedaj že dvakrat sortirano bilo, vloži se previdno v koše in se znosi v shrambo, če ta ni preveč oddaljena. Jako umestno je to boljšo sadje že pod drevesom v zaboje vkladati in te v shrambo spraviti. Tam se dene 8 do 10 zabojev drug na drugega tako, da pri vsakem zaboju na ti dolgi strani 1—2 cm od zaboja prosto ostane. To omogoči, da pride sveži zrak do sadja in da vlažni zrak iz zabojev shlapi.
ncfit bi§ je£;n Hiften berart iibereinanbergefteltt, ba|3 nit ben Stingšfeiten ein fjfaurn bon eiit biš jtoei 3ebtimctei' freibleibt, um ber Suft ben gutritt gum Cbfte ju geffatieit unb ju mnoglidjeit, bn|i bie feudjte Suft nuS ber Štifte enttoeidjt. fheriit bteibt bn§ Obft bi§ jitm $erfnub. Surti) biefeš Sngern in ben Štiften getoiunt man eine fetjr gute itberfidjt iiber bie oortjanbenen $omite, ber tkanin roirb fetjr gut au§genii|t unb c§ lanu grojjte Orbnung unb eauberfcit eiugetjntten roerbeu. (5lbbilb. 13.)
gufjioare tanit ebcit= fafis fčtjon unter bem Šaume in giiffer ge= fiiHt, in biefeit uactj bem Sagerraum gefctjafft toerbeit unb bort bi§ jum $erfanb in foldjen ber= bleiben. — Šturj bor bem $erfaitb roirb uatiirlid) fotootjl bei Štiftenmare al§ audj bei ^ajjroare itodjmalS fortiert.
£)aubett e§ fidj um grofjere Obftmengen unb toeitere ©ntfernungeit, fo ntufj man fdjon einen SBngeit fiir ba§ ©iitbringen bes ObfteS benigen. tpierfiir eigitet fid) ant beften ein fogeitnnnter Štnftemungen. Siefer tnirb juuadjft ant 33obcit unb nn ben ©eiten mit 2)Zai§ftrot) gut nuSgetegt. Itnten Ijineitt toinint bnnit ettoaS tpotjrootle uub barauf bie unterfte Sage f^riicfjte, roetdje eiiter minbereit ©ortieruug angetjoreu. 3n bie 9J?itte tominen ftet§ bie grofjten ffriidjte, ait ben ©eiteit bie tleinften, fo bajj fdjon itadj toenigen Sagen eine geioblbte ©d)id)tuug erjiett roirb. 3)aburdj roerbeu bie griidjte roeniger gebriidt. 3toifdjeu feb e grudjttage tommt eine Sage ipoljtootle, biS ber SBageit getjduft boli ift. (Ibbilbmtg 14.) Obenauf gibt man toieber eine bide Sage ipoljtooHe unb Utaigftrotj, luoriiber berSiiuge itad) einige SBretter
Tu ostane sadje do razpošiljatve. Na ta način se ima natančni pregled, koliko sadja je na razpolago, prostor se prav dobro izkorišča in cela shramba se tako v najlepšem redu in snagi drži. Pod. 13.
Ravno tako se tudi lahko z sadjem za sode ravna, da se že pod drevesom sodi napolnijo, v shrambo spravijo in tam do razpošiljatve ostanejo.
Poprej ko se sadje razpošlje, mora se še enkrat sortirati. Če je sadunosnik od shrambe oddaljen in če je veliko sadja tedaj se mora seveda vzeti voz za spravljanje v shrambo. Najboljši je voz z deskami ob strani, spredi in zadi, v podobi velikega zaboja. Na dnu in ob straneh obloži se s koruzno slamo. Spodaj še pride nekaj lesene volne in na to ta prva lega sadja. Za prvo lego se vzame bolj slabo sadje. V sredino pride zmiraj najlepše sadje, ob straneh bolj to drobno, da na ta način lega kakor obokana izgleda. Tako se sadje manj obtišči. Med vsako lego sadja se dene nekaj lesne volne, dokler ni voz poln. Na vrh se dene de-
9ltb. 14. Hluflabeu bon Otftmagen. Pod. 14. Nalaganje na voz.
gelegt roerben. 3c(jt fpaitnt man bic 2Bagen= fettcu bariiber, luobiifd) ba§ Obft fo feft liegt, bajj c3 [id) nidjt nteljr bcroegcit fann. (216= biibimg 15.) 9tarl) fttrjer $al)rjeit m a d) e umit .fpnlt uub iiberjeuge [id), ob bie ŠMfett nod) [iraff attgefpanuf [inb. Sft bicfeS nid)t nteljr bcr gall, t)at [id) alfo ba§ Ob[t burd) ba3 uuber= mciblid)e Diiittein mdljmib ber §al)rt gcfeljt, [o miiffen bie Setten roiebcr fefter angejogeit roerbeit. 2tuf bicfe SBcife bcrlabett, mirb fdbft ba§ befte £>6[t in tabellofein giiftaubc anfomuten. 911 it fefjr gutcnt ©rfotge fann and) ©trot) junt 91u§Iegen bet SBogen unb junt 3'bifd)enfd)id)ten beuiiljt roerben.
(šbenfo forgfiiltig, roic bie griidjte in beit 2'Bageit gelegt rourben, uimmt man fie f)erau5 unb briitgt fie in beit Sagerrattm, roo fie auf (patifeu bon 80 3entinicter bi§ 1 SOfeter §ol)e borfidjtig ge[d)id)tet roerben. §ter bleibeu fie 6i» jur nod)ntaligen enbgultigen ©orticnmg fttrj bor bent 23erfanb la geni.
91I§ Sagerraum fann jeber obct= obet unterirbi[d)e Utnurn bieitett, toenit er gut ju litften ift uub [roftfrei gef)altcn roerben fann.
11.	gttints jtont	bes
Sagert man frifd) gepfliicfteS Obft auf £)aufeit bon cltoa 1 SOteter §of)e in etttem gefd)loffeuen iUaunte, fo famt man fd)on nad) fttrjer 3ei* cine ($rl)bl)uitg ber SBarnte itttb einc 2>erntel)ritttg ber $eud)tigfeit tual)rnef)inett. Sard) bab 3>lfnrontettliegen foldjer Obftnteugeu cntftel)t SBitrme, roelcfje auf baS 9tad)reifen ber $riid)te unb auf bie beffere 21u§bilbitng ber $8ad)§fd)id)te unb ber ffiirbung einroirft. 3)a§ in betu ffrudjtfafte entljaltene SBaffer roirb burd) biefeS ©d)toitjcit eltoaS junt Slerbmtftcu gebrad)!, toobutd) bic fjritdjfe iirnter ati SBaffer roerben. 23efonber§ bei fd)6ttfd)aligen gritdjfeit, tuie junt IBeifpiel ben SLirpler ©orten Sbelroter, DtoSmarin, 9Jfantuauer, @belbbl)iiter n. f. ro itttb bei ttuferent Srottprittj 9tubolf=2tpfeI, ©rabctt= fteiuer unb iif)ttlid)eit, ift ba§ 91u3[ef)en bcr
bela lega lesene volne in koruzne slame, in čez vse podolgem se položijo deske. Celo se poveže z vrvjo ali z verigami tako na trdo, da se sadje ne more nikamor premikati. Sadje se pri vožnji skupaj strese, zato se morajo večkrat verige na novo napeti Tako naloženo sadje dospe v dobrem stanju do cilja. Namesto lesene volne se lahko slama rabi.
Kakor previdno se je sadje nalagalo, ravno tako skrbno se mora zlagati. Nasiplje se 0-S do 1 m visoko. Tukaj ostane tako dolgo, da se še pred razpošiljatvo enkrat sortira.
Kot shramba za sadje nam lahko služi vsak nad- ali podzemeljski prostor, če se le da dobro prezračiti in o potrebi zatemniti.
II.	Potenje sadja.
Če naložimo svežo obrano sadje v zaprtem hramu na 1 m visoke kupe, tako opazimo čez malo časa, da se je toplota vzvišala in vlaga pomnožila. Steni da velike množine sadja skupaj leži, nastane toplota, ktera jako ugodno upliva na boljšo do-zorenje sadja. Zunajnost sadja, ktero se je spotilo postane lepša, barva živahnejša, in sadje za pijačo daje boljši mošt, če se je popred uležalo in spotilo.
Iz tega uzroka pustijo na Tirolskem vse sadje 8—14 d n i j na 80 cm visokih kupah ležati. Po spotenju se tudi malo poškodovano sadje lažje odloči ker dobi ruj a ve lise.
©cljrtle itn d) betit ©d) mi tj m tntfiidjlid) fdjoncr nl§ bei foldjcit griidjteit, tucldje nocf) ttidjt redjt gcfdpuitjt Ijoben. 3tt $irol roerben nti§ biefcnt ©rtinbc ntle 'jipfel jur ©dpuit^ fin: nuf ctron 80 Scntimeter fjoljett £)niifen gefdjidjtct mtb 8 bi§ 14 Sloge fo licgcu g el n fjen. sJind) bcnt ©djmiljcn tvcten and) etrooige, fri'tf)er nid;t fidjtbnre 23efd)(ibtgiutgen beutlidjer fjerbor, inbent foldje ©telteu cine branite giirbuug anitefjineu.
$a§ Sngertt in ,'paufen titog bei bi člen ©orten fcitte bollc $eved)tigung Ijobcit, aber fjievbei ift iiitnter ju be= bettfett, bnfs entpfinblidje ©orten bnbtird) — toetttt and) mir tv eni g — bod) bcfdjiibigt roerbett, befotibcrS n o d) bei unfereit, iti fofdjctt Sfrbeiteii roettiger geitbteit Irbcitsfrdfteu. 23ci empfiub= lidjcit, meid)fleifd)igcn ©orten tutb bei nidjt ju grofje« Obftiitcngeit ift e§ jebcufaliS fidjerer, bie ©djiviijfur in ber Štifte bor fid) gel)en ju loffett, tuie c§ nttf Sfbbilbung 13 ju fcljen ift.
Občutljive vrste in če nimamo prav velike množine sadja, je boljše da se vložijo v zaboje in se tam spotijo.
3166. 15. $erbinbeit ber Dbfttoiigen. Pod. 15. Povczanje voza.
12.	3)(t§ citbguftiflc ^ortieren.
tjpier fod ttodpitnlS bnrnuf nufmerffnnt ge= ntndjt tucrbeit, bnfj bie mit Obft nrbeitcnbcn Selite furjgefdjuittenc glnttc gmtgcrnugel fjnbctt, bniuit fciue griidjte bie fdjoit frtifjcr erlbdljuteit fogeitgnnten 9tagelftid)e befontntett, vpoburd) mnitdj’ eittc fdjone $rud)t miubertuertig tnirb.
S3eim ©ortieren bon eincnt tgmufen Obft ndjte nintt aujsetbcm ftetS bnrnuf, bng mog= lidjft iiitnter bon oben to e g fortiert roirb mtb
12.	Konečno sortiranje.
Se enkrat se opominja na to, da ljudje pri tem delu morajo imeti kratko obrezane nohte. Če se prebira s kupa naj se jemlje sadje zmiraj od gornje plasti, če se jemlje od spodaj lezejo gornje lege navzdol in pri tem se sadje potolče. Posebno pri namiznih hruškah se mora na to paziti. Če pade hruška z malo odlomljenim pecljem od zgoraj navzdol rani gotovo še 5—6 drugih
28 —
nicijt bon uuten (;er, roeil fonft burd) ba§ hrušk z svojim pecljem, ktere so potem vse DZadjrollcn ber ^riictjtc maučtje 23efd;iibigung manj vredne.
entfteljt. UZnmentlid) bei Žafelbirnen fei man in Ko se je sadje 10-14 dnij na kupu biefer 33ejiel)ung borfidjtig, fonft muf; man vležalo začne se s končnim sortiranjem, fpdter biel mit fogenanntcu ©tielftid;en Befjnftete (Pod. 16.)
©tiideatS feljlertjaft attSfcfieiben. f^aflt eiue mit teilroeife abge= brod;enem ©tiele berfeljene grofjere 33irnfru4tbom §aufen fjerunter, fo finb oft 5 bi§ 6 anbere griidjfc angefpiejjt.
©djoit auf bem 33aume mafjveitb be§ $Pf(iiden3 tourbe nad) befter 9JZ6glid;feit ba§ gaitj Un6raud)bare bom guten Dbfte getrennt. Unterbem33aume erfotgte ba§ ©ortieren in Siftcn= roare, ^nfjiuare unb in £>aufen=
obft. 9Zad;beni bie §rud)te jet)t 10 bi§ 14 žage auf $aufen 16' ®a§	SIuS bem €ortierfor6e "<*« »erb‘U bie grunte
J	nad) Dualitiit in bie tibngen S$or6e ii6etilau6t.
Pod. 16. Sortiranje. Iz jerbasa na desnem prebira se sadje po kakovosti v te druge jerbase.
bon 80 Centimeter bi§ 1 SOZeter obcr nber in ben fiifteit gelagert Ijaben, fann ba§ enbgtiltige ©ortieren borgeuommen tucrbeit. (Dtbbilbuug 16.) SBegett ber 93erfd)iebenartigfeit ber ©orteu unb and) ber maunigfadjcn 9tnfpriid)e ber štiufer fann bie 9(rt beS ©ortierenS naturgemiig nidjt ein= fiir altemal feftgefeljt merben.
£)at man groge iDZcngen bon einer ©orte abjugeben, fo fann man mit Seidjtigfeit nteljr ©ortierungen ntadjen; fjanbett e§ fid; bagegen mir um eittige SOZeterjentner einer ©orte, fo toirb man loeniger fortieren unb mir ba§ ©djledjte bom ©uteu trenueu. Cut 53oruaf;me be§ ©ortierenS bom §anfeu toeg eigiten fid; bie in ber 9lbbilbuug 17 linf§ bargeftetltcn ©ortierfbrbe fef>r gut.
253ir toerbeu in ©teiermarf junadift fot= tiereu miiffen in Siftemoare, gapraare,
£aufenobft
unb banu bei grogcren 9JZengen einer ©orte bon Cagtoare unb fpaufenobfi itod; je cine Unterabteitung mad;eu. Jtnfere ©ortierung toitrbe banu fein : fff ii r 9tpfel:
Pri nas na Štajerskem bodemo sortirali: sadje za zaboje, sadje za sode, navadno sadje.
Pri velikih množinah ene vrste naredijo se še podrazdelki, kakor:
sadje za zaboje,
sadje za sode
navadno sadje
I.
II.
vredno sadje za jesti (tržna roba), sadje za mošt.
To velja za jabolka.
Hruške se sortirajo: sadje za zaboj, za košare in tržna roba. K sadju za zaboje pridejo samo veliki, lepi brez madežni komadi. K sadju za košare pride srednjo-veliko manj lepo pa vendar trpežno sadje.
Siftenionre,
Sojjtoare j ^
( I.StHigeS ©fcobft. (fflfarft=
fjntifenobft ]	to (tre).
( II. 9JZoftobft.
23ei Safelbirneit toirb fortiert in Štiftcumare, Šlorbtonre tutb Ttnrttobft.
3ur Siftentonre fontmen bie grofjeit, fd)bttcit, gattj reinen, fetjlerlofen ©tiide, jur Šforbmare bie ltur mittelgrogen, mit Keinen ©djonfjeitšfcljlcnt berfeljenen, nbcr bod) Ijalt= 6aren $nid)te tutb jttm Dltarttobft gibt man bie mit ©tielftidjen, ttodeiiem SGBurmfticI; be= (jafteten ober ettoaS flcdigen, nngeftojjeuen grulite.
2Bn§ rcdjnct tttan jur ^iftcnitmrc?
§iel)er biirfeu mir fdjoite, grofje, fefjter* lofc §rii(t)te ebler Znfelforten gejiiljtt toerbeu, roie j. 93. uon 9lnaua§=9Mnette, 53atmtann§ 9teinctte, ©elber Selleflair, ©elber ©belapfel, $nnnbn=91ciuette, Srottprinj 9htbolf, Sonboit tpeppiitg, 9tib[tmt tpepping. SBmutige ober flecfige griictjte biirfeu miter teiuen Itmftitnben bei biefer SEare bortomnien.
© a n j b e f o n b e r § f d) b n e tutb groge, tabellofe f^riictpte merbeit beint ©ortieren jur Unternbteitung la geredjuet. SDie Sti= roler uenneti foldje ^riidjte Sabiucttftiide. $mt biefer ©ortiermtg la toerbeu bon eiitjelnen 53Suiiten too()I nteift mir toenige ©tiide gefituben toerbeu ttttb fomnten mir in beftgepftegten 9ltt= lagcit in grojjerer 3nf)l bor.
9((Ie ©tiide ntuffen gut mittelgrofj feiit, bie ©igeunrt ber ©orle beriidfidjtigeitb. 5Dutd= fteden biirfeu bei Sifteitioare nidjt borfommeit. $oitt ©elbeit Setlefleur toirb Sifteittonre I tutb II gemadft.
9Ba§ ift fjnfjtonrc?
§iejtt toerbeu alte biejenigen griidftc ge= redjnct, to el d) e nid)t itteljr gaitj mittelgrog finb, mtb folcfie, toeldje jmar bon entfpredjenber ©rofje finb, aber fleitte SJrudftdlett auftoeifen.
K tržnim sadju se dajo malo črvivi, obtolčeni ali krastavi komadi.
Ktero sadje je sposobno za zaboj?
Sem spadajo samo lepi veliki brezmadežni komadi najbolj finih namiznih vrst kakor Ananas rajneta, Baumanovo rajneta, rumeni belefler, kanada rajneta, kraljevič Rudolf, London Pepping, Ribston Pepping. črvivi ali lisasti komadi se ne smejo nikdar med to robo djati.
Za posebno krasno in veliko sadje napravi se podrazdelek pri sortiranju R- Tirolci imenuje to kabinetni komadi. Takih komadov najde se le prav malo na enim drevesu in le tam kjer se drevje dobro oskrbuje.
Sadje za sode.
Sem spada sadje, ktero ni več sredno-veliko, ali zadosti veliko pa obtisnjeno, z zaraščenimi ranami od toče, z suhimi luknjicami od črvov. Nadalje sadje tistih vrst.
— 30 -
9lucf) fontinen pr gctfjtoare fofdje '^uidite, toefdje nernarbte tpagelrouitben jeigen ober trodenen SBurntftid) fjaben. ©obaint toerbett alte bie ©orteit jur gagmnre genomnten, roefdje jtnor juiit ©eititB geeignet finb, bod) aber ju ben cigentfidjett SLafelfortert itidjt gut gejiifjlt merbeit fbttnen, j. 33. ©rafter SSofjnnpfef, ©eflammter Snrbitmf, $6dlfd)brmmer. $agtoare utug gnmb= f it tj l id) nttr foldje f^ritdjte euttjalteu, tnefdje burd) i^re 33efdjaffeitljeit bie ©eroaljr bietert, bag fie ficg Ittngere 3e>* int $affe aufbe= maljreu loffeu. _ ©tur! angeftogene griidjte biirfen uie fjiejtt gerecfjnet roerben, fie fommeu je uad) ber ©orte ju tpnufenobft I ober II.
3ur I. $ a g m a r e jiifjlt umu gattj gefuitbe, glcidjiiutgig forticrte $rud)tc beffercr Safelfottett, roenn and) bou geringerer ©roge, mdbrenb mit fye^Ient befjaftetc $riid)tc itidjt Ijieju fommeu biirfen.
ktere so sicer dobre za jesti pa ne spadajo k te boljšim namiznim vrstam, kakor: Veliki bobovec in prižasti kardinal.
Sadje v sodah mora biti takšno, da se dalj časa v sodu drži. Močno
i. 17.	$n§ Sortieren Bom Oaufcit ober au§ bcr
Stroge A.
Sie II. $ a g m a r e eutljitlt ghiidjte, m el d) e nernarbte 33efdjabigungcn burd) £ingcl ober trodenen SBurmftid) jcigen, bo d) aber roegcn bcr 3"gcl)brigfeit ju eiuer beffereit ©orte nidjt juiit .jjnufcitobft fommeu foffeu.
Pod. 17. Sortiranje od kupa ali koša A.
obtolčeni komadi se toraj ne sinejo zravno-djati, ker bi začeli prehitro gnjiti.
Sadje za sode I obstoji iz čisto zdravih čeravno majnih komadov boljših namiznih vrst.
Sadje za sode II. Tu sem spada sadje z zaceljenimi ranami, ktero zaradi dobrega okusa ne pride k navadnem sadju.
$>a§ gimfcuobft I
entfjdft jtnar $riid)te noit Sofefforten, bod) finb bie einjcfneu ©tiide burd) SDrttd, ©tog ober 3ufatt befd)dbigt,	jcigen nud) ju nief
Sleden uitb SBurmftid).	2Itif biefen £>oufeit
fommt alle§ £)bft, toaS burd) lluad)tfamfcit bei ber ©rute ober bei ber fpdteren Sefjanbfuttg be= fdjiibigt tourbe. tjjoufenobft I luirb niš bitligcS ©gobft nerfauft unb crjieft meift uid)t einmal bie £)iiffte bc§ SpreifeS bou gut gepflitdtem Siften= obft. § i e r f i c I) t m nit ant b e ti tli d) ft en, to i e f i d) © I e i d) g til t i g f e i t bei bcr 33 e I) a nblu n g bcš $n f e I obfteS bittcr r ti d) t!
Navadno sadje I.
Sem spada različno poškodovano sadje od namiznih vrst. Tu sem pride vso sadje, ktero se je radi neprevidnosti pri obiranju ali pozneje poškodovalo. To se proda kot vredno sadje za jesti, in ne doseže niti polovico od cene, ktera se dobi za sadje v zabojah.
Iz tega se jasno razvidi kako se maščuje malomarnost pri obiranju.
gum gtutfcttotift ][
Navadno sadje II.
redptet umu fotdje ^riidjte, bte loegett 311 ftnidet 53efd)iibigtmg, jofjlreidjer gdedett mtb minbercr liiShtlbung ber $riid)tc mir nl§ $)toffobft in
Tu sem spada vso hudo poškodovano in celo majhno sadje, ktero potem ni zadrugo kot za mošt.
166. 18. $ie »erfdpebcnen SSerpačfgefajje. A grofje, B Heine Štifte, C SPoftfiftdjen »on »ten gcfeljen, D bnšfelbe »on ber ©eile gefefjen. F gtofseS gaj;, G fleineS gafj.
Pod. 18. Različna posoda. A veliki, B mali, C poštni zaboj od zgoraj, D isti od strani, F veliki sod, G mali sod.
33ctrod)t fontmen fottitett. — 2)ent SSerfafjer ift Mamit, boji biele 06fi()dnbler ba§ gefamte Obft als jpoufenobft Mjaitbclt toijfen mbdjtett mtb finb ©egner be§ ©orticrcnS, nugeblid), loeil burd) baS $cl)lett ber fd) otten groben ©tilde ber ©efantteinbrud be§ §aitfett§ uot= leibet. SDie§ mag bet meniger feiiten ©orteit 311= gelajfctt luerbeit, beitit §atibel mit' befjerett ©orteit bnrf btefe 2Iitjtd)t im Sittereffe be§ ObftbaueS jebod) itidjt aufredjt erfjatten merbeit.
Nekteri trgovci nočejo o sortiranju nič vedeti in hočejo vso sadje kot navadno sadje imeti. Pri sadju od malo vrednih vrst to velja, pri vseh boljših vrstah sortirajmo kakor navedeno in dosegli bomo veliko večje dohodke.
13. iBniedumtfjtflc ^frpadhtncisgefafK.
SDitrd) ttidjfS loirb ber £)mibcl mit ber= podtem Siiafelobft im grojieit metjr getjemmt al3 burd) unprattifdje ttitb nid)t cinfjeitlidjc $er= padmtgSgefdjie. 3)a§ Ijabeu fdjon bor tiinger al§
13.	Pripravna posoda za vkladanje.
Trgovina z namiznim sadjem se najbolj ovira skoz nepripravno in ne enakomerno posodo za razpošiljanje. Že pred več kot 100 leti so zmožni tirolski trgovci
— 32
100 3nl)ren bie tuč£)tigen SEtvoIer Haufleute erfajit unb fdjon bamal§ einljeitlid)e ^aduug§= toeifc unb einfjeitlicfje ©efajje eingefiiljrt.
55on ©ieiermatf getjt jtoar ber grofjte 2eil be§ ObfteS aud) Ijeute nodj in ganjen
to spoznali in upeljali enakomerno uklado-vanje sadja.
Iz Štajerskega gre dosihmal največ sadja v celili vagonah v druge dežele. Ker se pa pri nas od leta do leta več in bolj-
166. 19. ©in Keincr Seti be§ nuf ber iniernattonalen D6ftau§fteHung in ©iiffelborf 1904 jur @djau geftetlten fteirifdjen SCafeIo6fte§ in tjonbel§majiiger 33erpadimg.
Pod. 19. Mali del štajerskega namiznega sadja v prodajaluih zabojih na mednarodni razstavi v Ditsseldorfu 1904.
SBnggonlabuitgen oljne ipatfung IjinauS in anbere Sditber. SDodj roirb ba3 33ebiirfni§ nad) einljeitlidjer ^oditng intnter grojjer, roeil nidjt nnr bie 91nfpriidje be§ 9l6neljnter§ jidj meljreit,
šega namiznega sadja pridela, je skrajni čas da se n pelje ednotno in enakomerno vkladovanje da ne za ostanemo za drugimi deželami in vstrežemo novim odjemalcem.
— 33
fottbern bic 9JZettge beg befferen ObfteS bon 3>at)t' ju Safjt grofjer tottb, metdjeg mir in fattfmdnnifdjer Serpaduttg fid) neue 2I6fo|= gebiete erringen fnmt.
fflei 2tufftellung ber fteirifč£)eit 9?ornml= paditug Ijabett bie Smoter imb and) bie nnteri= taitifdjeu $erpadmtggmeti)obcit alg 9Jiuftet bor= gefdpbebt. ©g ift itid)tg 9ieueg, mag Ijier 511= fantineugeftellt erfdfeiitt, fonbent ctmag, bag fid) in ber grofi en $m$ig liingft bemiitjrt ffat. (9lb6ilbung 18.)
©intjeittidje ffotnten in ben ©efdfjen fittb notmenbig, aber feljr midftig ift eg and), baf; biefe iflacfmtgggefajje leidjt in grojien 9Jtcngcn unb red)t biltig erjeugt merben fonnen. ©itt= f a d) unb b o d) f d) b n f c i c n bie © cf ii f; e 11 nb bie ipacfungSart!
2He Šliftcit.
53ci SBerfanb in Štiften ift cine 33efd)dbi= gung ber $riid)te auggefdftoffen. SBirb gut ge= padt, fo iniip eitte jebe fjrudjt in bemfelfien 3»= ftaube ant SeftimmungSorte antominen, roie fic ant ŽBerfanborte ciitgefmdt roorben ift. ®ie ©ntfernung, attf melctfe berfdjidt roirb, fpielt bobei feitte Utolle. ©ben begfjalb toerbett ja and) bie feinften griidjte in fiiften gum SSerfanb gebrad)t. 3nt Oftober 1900 tottrben feiteng beg Sanbeg ©teierntart nteljr alg 200 Štifte« 9tpfel jur SMtaugfteflung nad)
?parig gefdfidt, ebenfo im .'perbfte 1904 na d) Sitffelborf jur internationalen Obftaugftellung. (Hlbbilbung 19.) 3« beibett ffiitten mar SSerfaffer in ber glildtidfen Sage, f)icr eitteu grofje« SEeil beg jur 91ufftefluitg gefominenen Obfteg einjupaden unb and) ant Seftimmuuggorte au§= padett ju l)elfett. Sirot; ber grofjett ©ut= fernungen unb beg oftmaligeit §erttmroerfeng ber ©efiijje tmntte bei teiner Štifte bon irgettb einer 23efd)abigmtg ber galidfte toalfrenb beg SSerfanbeg gcfprod)en roerbcit.
33ig bor toettigeit Sat) rett n o d) l)at man cmpfol)lctt, an ben ©tirnfcitcit ber Štiftch je
To štajersko normalno vkladovanje ni ničesar novega ampak je vzeto od Tirolcev in Amerikancev.
Velika svetovna trgovina je potrdila ta način razpošiljanja namiznega sadja.
Priprosta pa vendar lepa naj bode posoda in način vkladovanja.
Zaboji.
Pri razpošiljanju v zabojih se sadje ne more poškodovati, in pride ravno tako lepo na cilj kakor je bilo vloženo. Daljava, kamor se pošlje, nima toraj nobenega upliva.
liti, 20. SBevpacfung ber 93inten in RbrMjen.
Pod. 20. Vkladovanje hrušk v košare.
Leta 1900. poslalo seje v Pariz 200 zabojev namiznega sadja, ravnotoliko leta 1904. v svetovno razstavo v Diisseldorf. Vzlic takšne daljave in tolikega premetavanja zabojev je sadje dospelo popolnoma nepoškodovano.
Še pred nekaj leti se je priporočalo na spredni strani zabojev 4	5 luknjic na-
vrtati zaradi prezračenjn.
— 34 -
M) te žffieitc gemeffeti.
lidftc SBeite.
4 big 5 Suftlbdjer ju bofiren, um bet feučbteii Suft im Sunem bag (Suttoeidjen ju mnbglidjen. SDatioit ift man ganj abgefommen, roeil bie 8uft= to d) er [id) alg eutMjrlid) [jetauggeftellt fjabeit.
SDie 23rctte: bei beu Sifteit braud)eu itid)t geftobelt feiu, mcit bie Sitneittoanbungen bod) mit glattem Siftenauglegepapier betteibet tuerbeu. 23oit Sifteit fiitb [olgeitbe ©roften eingefiifjtt:
1.	SDie graji e Hi [te. ©ie fajjt etma
350 big 500 ©tiid Spfel im uitgefaljren ©c= m iti) te ti on 50 Hita.	SDie 2)iafte	fittb:
83 3eutimeter	Sfinge
35 Smtimcter	SSreite
38	3entimeter	Sicfe
3)ie 33rettftfirfe	bctragc	13	SJiiHimeter.
3)ie Sifte roiegt leer 10 bi§ 12 Hita mit
Sedel.
2.	S i c ! I e i n e H ift c nimrnt 200 big 230 ©tiid Spfel im ©eroicfttc trnu 25 bie 30 Hita nuf. ©ie ift
G6 3entimcter lang
30	„	breit
31	„	tief
Sie Srettftdrfe fei 12 big 13 9J?iftimeter. (šine leere Sifte toiegt mit Sedet 7 big
8 Silo.
3.	Sn§ tpoftfiftdjen fajjt 12 bi§ 20 ©tiid augertefener $ruti)te mtb ift [tir iftpfel
39	Centimeter lang
33	„	breit
10	„	fto d;
23ei Soben mtb Sedet betrage bie $rett=
ftitrfe 5 SOtiltimeter, ait beu ©eitentnaitbungen G big 7 fDtiltimeter. Ser Sedet fottte aujjett geftobett feiu, um bie Slbreffe teidjtcr mit eittem Slauftift auffdjreibeit ju fbnnen.
$itr Sinten fiitb biefc Siftcften 33 Centimeter (ang 33	„	breit
11	„	ftod).
Siefc Obfttierfanbfiftett fottitett bcint $er= banbe laubmirtfdjafttidjer @enoffcnfti)aften in ©raj ju bittigftem Greife bejogeit roerben. Sag ©iigeroerf bon gr. 9?ifti)ane$ in ifloft Srauten= fetg (Cberfteierntart) tiefert bie jertegten Se= ftanbteite fiir cine grofje Sijte jum Greife bon
iiujjere SBeite.
znotrajne mere.
Pokazalo se je da tega ni treba.
Ni treba da bi deske zabojev bile gla-jene ker znotraj se lahko papir položi.
Zaboji so sledeče velikosti:
1.	Veliki zaboj. Drži 350 do 500 jabolk, to je okoli 50 kil. Mere so:
83 centimetrov dolg 35	„	širok
38	„	globok
Debelost desk je 13 mm.
Zaboj telita 10 do 12 kg s pokrovom
vred.
2.	Mali zaboj. Drži 200 do 230 jabolk tehtajo 25 do 30 kg, zaboj je:
66 centimetrov dolg j
30	„	širok	J	znotrajne mere.
31	„	globok]
Debelost desk je 13 mm.
Prazni zaboj tehta 7—8 kg s pokrovom
vred.
3.	Poštni zaboj drži 12—16 izbranih komadov in je za jabolke:
39	centimetrov dolg 1 „ širok j znotrajna luč.
33
10
visok
Deske od dna in pokrova so debele 5 mm od stranikov 6 do 7 mm. Pokrov mora biti od zunaj vglajen da se lažje naslov napiše.
Za hruške je zaboj:
33 centimetrov dolg,
33	„ širok,
10	„ visok.
Ti zaboji se lahko naročijo pri zvezi gospodarskih zadrug v Gradci kjer se dobijo po najnižji ceni. Fr. Rischanek pošta Trautenfels (Zgornje Štajersko) pošilja ne skup zbite zaboje in stane veliki zaboj 1 K 25 v, majhni 1 K. Poštni zaboji stanejo 32 — 40 vinarjev komad.
Hruške je boljše pošiljati v košarah. (Pod. 20.)
35 -
1 firorte 25 jpetter unb fotelje fiir eine fleine Sifte ju 1 Sroite.
ipoftfiftdjcn ftetten fid) bei grojjerent 93ejttge mif 36 §eller baž ©tud.
23eftaitbteile bafitr liefert it. n. ©. ©djiiler in Sana bei 9)lernit.
$ur beti tpoftberfanb bon SEafelbinten tuerben jtoecfiitiijjigerioeife ffiorbcljeit bcrioeitbet, tuie fie Stbbilbiutg 20 jeigt. $iefelbeit toicgen in berpacttem Suftnube nicljt ganj 5 Sito. $itt 23aljitberfaitb finb nmbe Sorbdjeit mit ettoa 10 Sito Sfitljalt redjt empfeljleitžtoert. Obfttorbc liefert bie Sorbfledjtfdjiile in @t. 23arbara
’• b- ftoI°8*	^»4
2>ic
3n ©teiermarf ift bie 2jerpncfuitg and) beffereit ObfteS in gitfferu fdjon feit laitgen 3#aljreit iibtid), nur Ijatte man bie ©efflfje ju grofi ge= nomrnen. Sit grofjen $af|ent, roie fie and) Ijeute nodj biel in (Sebraudj finb, ift ba§ Obft luegen bež bebeitteitben (šigeitgetuidjtež nidjt gemtg gegcu 23efd)dbigungen gefdjiiltt, tnežmcgen fot d) e nur bei ganj feftfleifdjigeit ©orten in 2In= lueitbung gebradjt roerben foittten. ©rofje fjdffer tuerben erfaljrnngžgemdfj beint 2lttf= unb SIblabeu nidjt nur fdjtuer ju Ijnitbljaben fein, fonbern fie tuerben and) eben beStuegen bielfadj getuorfen unb baburd) befcfjiibigt. Studi ertoarmt fidj nament= (id) beint $erfnttb bež friifjeit, nidjt abgetagcrten Dbftcž ber Snfjalt bei grofjen gaffent biel ftarter unb bie SSertufte bttrdj $iiutniž finb infotgebeffen groficr al§ bei Stmuenbung tteinerer gltffer.
©elbftunfere beften ©orten tanit man in $af f ent o tj it c j e g I i d; e ©efaljr j n m $ e r f a n b b r i it g e it.
SBegett ber fdjneHett 2tu§fitljrung ber tpadmtg, ber 33ittigteit ber ©efitfje unb 23raudj= barteit biefer S3erfenbung§art tanit gefagt luerben, bajj fie beit © d) tu er p n n 11 ber fteirifdjen Obftb erpaduttg bebentet. 93iete Siidjter fittb teiber ttod) ju dngfttid), befferež Obft in gaffern oljne jebe jgtuifdjem tage juitt Skrfattb ju bringen. 3)a Ijiitte idj getoiiitfdjt, fotdje Štttgftlidje tudreit im £)erbfte 1904 iit Siiffelborf beint EttžpacEen ber bmt
Za razpošiljanje po železnici priporočajo se okrogle košare ki držijo okoli 10 hg.
Sodi.
Pri nas je razpošiljanje sadja v sodih že od nekdaj v navadi, samo, da se rabijo za to preveliki sodi. Veliki sodi so pa
TO>. 21, $ag Sufammenftclten ber Obftffiffer. Pod. 21. Sestavljanje sodov.
jako nepripravni, sadje se v njih ogreje, skoz lastno težo obtisne, težko se nalaga in izlaga in pri tem lahko poškodujejo sodi in sadje.
Tudi fino namizno sadje se da brez nevarnosti v malih sodih razpošiljati. Radi hitrega in lahkega vkladovanja, radi vred-
3*
36 -
©teicrniarl nad) bo rt gefdjicften gufjer mit SDomafon=9teincttc, Kannbn=9temette, ©roben = fteiner unb ©eftmnmtem Karbiiml babeigeroefen unb Ijiitten gefrijen, toie fjerrlM) unb mtberfefjrt and) bic Don Sirot gefctjidten ebelften unb feittften ©orten in fjaffern in Stiffelborf ein= gelnngt finb.
f^olgenbe gmpgropeit Ijabeu fid) nl§ §lDetf= nuipig unb empfeljleuStoert ertoiefeu:
1.	S)a8 gtope gmp. @8 itimmt ettoa 900 biS 1000 ©tiid tpfel im @etoid)te bon beiltiufig 100 Kilo nuf. @8 ift 90 Centimeter t)od), befipt eiitcit 93nud)umfaug bon 195 3enti= meter unb cinen 53obenburd)nteffer bon 51 Centi= meter. 2)ie SDoubenftiirte betriigt 11 ©Mimeter, bic Soben finb 13 Stittimeter bid. Cit teerem 3uftanbe roiegt eiit fotdjeS $ap mit Sedet 13 Kilo.
2.	S a § tteine $ n p. Siefeš tonu 450 biS 500 ©tiid 9tpfel im ©eluidjte bon etiun 50 Kito aufnetjmen. ($8 befipt eine §of)e bon 73 Centimeter, e in en Saudjumfang bon 150 Centimeter mtb eineit Sobenburdjmeffer bon 41 Centimeter. Sie Sauben finb 9 6iS 10 9)tit= timetcr unb bie Soben 13 Siittimeter ftarf. So8 teere $ap loicgt mit Sedet 8 biS 9 Kito.
S i e f e b e i b e n $ n p g r b p e n b ti r f t e n a 11 e n 2t n f o r b e r n n g e n b e 8 §) n n b e I § e n t f p r e d) c n unb e S i ft e i it e o 11 g e m e i n e 91 n to e n b it n g b e r f e 1 b e n f e i t e n § b er C ii dj t e r unb § a n b I e r in © t e i e r iti a r f 3 it to ti n f d) e n.
fyiiffer toerben ant beften in jerlegtem Cuftnitbe bejogen, fie fonneit mit Seidjtigfeit burd) jeben gefdjidteren 9lrbeiter 3ufnmmen= geftettt toerben.
Ser Serbnttb laubtoirtfdjafttidjer ©enoffen= fdjoften in ©roj, DJMjlplnij 1, tiefcrt fold)e Cbftbcrfonbfaffer 311 mbgtid)ft bittigen ijlretfen.
Sie bei ber ©utSberroaltung ©i i p= I i n g a 11 ber © t a a t S b n t) it fjergcftettten Obftfapbeftnubteile fofteit ab ©tipliug:
Sa§ grope §mp 85 .fpetter,
baS tteine ghp 74 tpetter.
Son ben groperen geljcit 900 bi§ 1000 ©tiid unb bon ben fteinereit 1500 ©tiid
nosti in pripravnosti sodov ima ta način razpošljanja pri nas največjo bodočnost.
Sledeče velikosti sodov so se izkazale kot najboljše:
1.	Veliki sod. Drži 900 do 1000 jabolk
okoli 100 kg teže. Visok je 90 cm, obseg na sredini 180 cm, premer dna 50 cm, debelost dog 11 mm dno 13 mm.	Prazen
sod s pokrovem tehta 13 kg.
2.	Mali sod. Drži 450 do 500 jabolk, to je okoli 50 kg. Visok je 73 cm, obseg na sredini 150 cm, premer dna 41 cm. Doge
9161). 22. (Seftelt 311111 Sufommenicljen ber ileitien Otftfaffer. 2tnf§ 9tuffatj jur 53c= iiiiljuttg be§ @eftefle§ fitr bie gvofjen fjaffer.
9tn ben obeit aufgelegten Soben toerben bie gapbaitoen geftettt.
Pod. 22. Stojalo za sestavljenje malih sodov. Na levi strani nastavek za sestavo velikih sodov. Na zgoraj položeno se doge nastavijo.
so debele 9 do 10 mm, dno 13 mm. Prazen sod tehta 8—9 kg.
Te dve velikosti so najboljše in se vsem sadjarjem najtopleje priporočate.
Sode je najboljše naročiti nesestavljene, pride dokaj ceneje in vsak spreten delavec jih lahko skup sestavi.
Sodi se lahko naročijo pri zadružni zvezi v Gradcu.
OskrbnišLvo Mislinje prodaja nesestavljene sode in stane veliki sod 93 vinarjev. mali 68 vinarjev.
auf ein e SBaggonlnbung unb betragt bie grad)t fjierfiit timi ©tation SJiijjling 6i§ 9J?arburg= §atij)tbn!)n()of nmb 60 bronen.
©bettfo roie bei ben Siften, fo ift e§ and) ()ier bei bcn ffiiffem itid)t notroenbig, bajj bie ipoljteile geljobelt firtbrocil gleidjfallS mit spajtier auSgetleibet roirb. $a§ pobelit rotirbe bie SeitnufungSgefage gaitj tocfeittlicf) tierteuern.
f^itf ein jebe§ gafj benotigt man nod) 10 bis 12 ©tiid ^affreifeu, tjergefteflt au§ jpnfelnutftuten. Siefe finb fertig junt ©ebrnudje ju Ijnbeit u. n. bei ber Rinita 9luguft 33el(e, ljpolpeifgefd)iift iit SOtauni^ bei 9tafe! in Srnin. ®n§ §unbert Uteifen fiir bie groben ffiiffet foftet 1 Stone 75 Keller unb fiir bie t le in en gtiffer 1 Stone 25 £)dler.
IKe 23etfiadungSgefd)3e unb bie fiir ben 33erfanb fonft nod) benotigten ©od)en befotgc man fid) nidjt erft im leijtcu 9lugettfdide, fott= bern tierfel;e fid) rectjtjeitig bamit.
©clbfHjcrftelfung ber Očfifoffcr.
@§ lodre unprafiifd), fid) tion eiuer entfernt getegcneu f^afjfabrit bie leereu Obft= fdffer in fertigem ^uftaitbe ju beftelten. DJZatt bejiel)t ain beftcn bie abgepagten ^ajjbcftanb= teile unb fcljt fid) felbft bie fdffer jufammen, roa§ burd)an§ nidjt fd)iuer ift, menit man bcn babei einjuljaltenben Sorgaitg fennt. Sibbilbuug 21 jeigt, roie ein 9Irbeiter ati einem cifcruen 9Irbeit§reifen SDaube fiir SDaube aneiitanberrei^t. ©in 33ubc ift if)m Mjitflid), inbem er bie Snubcu jureid)t. S)a mit bie jucrft geftetlte SDaubc feftfjiitt, roirb fie mittelS cifcrncr Slainmer ant Dicifeit feftgef)altcn. 3ft ber Sreiš tiott, fo roirb bie Slamnter ent= fernt unb ber Seifen etroaS feftgefdjlagen. Sejd lomteit fd)oit bie erfteit jroci bi§ brei ^oljreifeu aitgebrad)t roerben unb ber cifente 9tcifen roirb entfernt.
2)a bn§ 9tneinanberreit)en ber 2)nubeit att bem eifernen Dieifett jiemlidje itbitng erforbert ttitb iibcrljaubt Ijierbei laugfamer gearbcitet roerben muf), fo ift eS brattifdjer, fid) ein ©eftett (Ibbilbmtg 22) anjufertigen, ati roeldjent
Velikih sodov gre nit vagon 900 do 1000, tnalih 1500, in stane voznina od Mislinja do Maribora za vagon okroglo 60 K.
Za vsak sod se potrebuje 10—12 leskovih obročev. Te prodaja August Belle, trgovina z obročem v Uncu, pošta Rakek Kranjsko. Sto obročev za velike sode stane 1 K 75 v za male 1 K 25 v.
Vse kar je treba naj se preskrbi pravočasno pa ne v zadnjem trenutku.
Sestava sodov.
Od daleč si cele sode naročiti bi bilo predrago. Vzamejo preveč prostora, voznina bi prišla predraga. Zaukažejo se samo posa-
9(66. 23. 3ufammenfte(lcn 6er Obftfčiffer. 28ie bie glnfibauben ancinanber gereitjt roerben.
Pod. 23. Sestavljanje sodov.
mezni deli in sodi se sestavijo potem doma. Pod. 21 kaže kako eden delavec dogo za dogo sestavlja. Deček mu streže. Da prva doga pri miru obstoji pritrdi se k železnim
bic SDnttben gleid) nit beit eliten Soben angefteflt toerbett, to ob ur d) bie 2trbeit ganj tocfettflid) bereinfndjt unb tierbifiigt toirb.
2ift bie eine ©cite mit ifieifett tierfeljcn ('ilbbilbttug 24), fo toirb bn§ ffajj umgeftetlt unb mittels ©cil ob er ©ftanimorrtdjtung (9fb= bilbung 25 unb 20) jufammengeljalten, toorauf gleid; bie feljton 9tcifcit nngelegt roerbeit.
©itt geubter 9trbeiicr ift imftanbe, nit eiiteitt Sage 25 bi§ 30 $affcr fertigjufteHen, ja id; fnt; in Smtn bei fUteran 'brbeiter, toeld;e tii gl id; 40 ffaffcr jufammeuftelfeu.
14.!2t>it5 fottll ltodj fut* bvit (j)l)|h»erfanb gcfirattdjf tvtrb.
.^ofjluotfe.
ffiir Obfttierfanbjtoecfe ift bie nu§ s)3afipcl= I)oIj ober eiiteut nnberen SnubI)oIje erjeugte ^oljtoofte bic gceiguetfte. ©oldje nu§ einem 9inbcIt)o(je ift bež fjarjgerudjež toegett uidjt fo gut, bod) fattn man fie bit v d) einigeS Sagertt in lufiigent Otaunte fiir beti ©ebraucf) geeigncter utadjeu. 3tt”t ©infmcfen bon Obft ift bie nller= fciitfte fjoljtoottc toeniger gut al§ bie mittelfeiite, tueil bie te^tere beffer febert unb bent Snide toeniger itad)gibt mie bie feinfte ©orte. ©ute fpotjtootte funti burdj beit Scrbaub Innbtoirt= fd)nftlid)er @enoffenfct)afteu in ©raj, bttrd) bie girma Sfarf fpaatt, 3eittraltierfauf§bureau ber bereiitigten ofterreid)ifd)ett -ftoljmofiefabrifett in ŽZBieu, XIV/1 Stcubaugitrtel 46 (liefert $oIi= tooffe ber	tir g 5 ttf ct) In g er ipoljtootlcfabrif), bott
2f). ftfauS, Ipoljtoofiefobrif in ffefibad), ©tntiou ^tebtnd) itt SMrnteit, unb anbereit begogett merben.
Ser 5prei§ ftellt fid) fiir geeignete §015= lootfe auf 12 bis 18 Srotteit fiir 100 Sito, mit toeldier Slenge ettoa 30 bis 40 grofje štiften Obft tierpaett toerbett fonnen.
$iftcimuglegcpnpicr
toirb in jeber grbjjereti ipafiierljanbtuug gu f)aben feiit. 100 Sogeit fofien 1 flroite 20 §eHer bis
obroču z železno spono. Ko je krog poln, odstrani se spona in obroč se malo pritrdi. Sedaj se denejo prvi 3 leseni obroči, in železni se odvzame.
Ker je za to delo treba itak precejšne izurjenosti in vaje, je boljše pripraviti stojalo, podoba 22, s Merim se delo olajša in gre urneje izpod rok.
Je ena stran z obročoin obdana (pod. 24), obrne se sod, stisne z vrvjo ali z orodjem ki je nalašč zato, (podoba 25 in 26), in se z obročom obda.
Izurjen delavec sestavi na dan 25 do 40 sodov.
14.	Kaj se še potrebuje pri vklado-vanju sadja.
Lesena volna.
Za sadje je najboljša volna iz topolovega lesa ali iz drugih listnatih dreves. Volna iz iglatega lesa ima duh po smoli. Ce se prav dolgo na zračnem prostoru suši je boljša za rabo.
Prav fina volna za vkladovanje sadja ni tako primerna, kakor ta srednjo fina ker ta se manj stisne.
Dobra volna dobi se od zadružne zveze v Gradcu in drugod,
18 kron, s ktero se lahko 30—40 velikih zabojev vloži.
Papir za oblaganje zabojev
se dobi v vsaki trgovini za papir. 100 pol stane 1 IV 20 v do 3 K 60 v. Za veliki za-
9166. 24. $ie eine ©eite cine§ D6[tfa[)e§ ift mit Gčifenreifen fertiggefteUt.
Pod. 24. Ena stran soda zgotovljena z železnim obročem.
100 kg volne stane 12 do
3 Rumen 60 fpetler. Ubitt Penotigt fitr bte grofje Rijte 2 y2 33 o gen in bet ©roge 83x68 3enti= meter, fitr biefleitte Rijte 1 y2 Sogen in ber ©roge 66x92 Centimeter.
$nfjnuMcgepnpier.
©oldjež foftet in ber rictjtigen ©roge bon V45xl-I0 9Jtetcr 6 Rio n en bie 100 33ogen. guir cin grojjež $ag bmud)t tnnn 1 y2 unb cin ruitbež ©tild in ber ©roge bež 33obenž, fitr cin fteinež 1 93ogen. 2)n§ '}3apier fottte glatt fein, butnit fid) bie cin beti ©eiten= loanbnngen nnliegeitben $riid)te nictjt befdjiibigen foniteit.
boj se ra*»i 2 '/2 pole velikosti 83 X 68 cm za mali 1 V2 pole velikosti 66 X 92 cm.
Papir za oblaganje sodov
v pravilni velikosti V45 X 1'10 stane 6 K sto pol. Za veliki sod potrebuje se l1/2 pole in en okrogli konec za dno za mali sod eno polo. Papir mora biti gladek, da se sadje ne obdrgne.
SZBitfvIpopivr.
33ei ber Rifteittonre roerbett bie ffritdjte, mie to ir fpiiter poren toerbett, jiierfi itt ein toeipež unb bmtn n o d) in cin fiirbigcž SBidelpapier eittge= fdjbigen. $er 33ebnrf fitr cine Rijte ift Iperita d) alfo leidjt §tt Peredptett. 5Daž to e i fj e $8 i d e 1= papicr tojtet in ber ©roj?e I: 20x21 Centimeter, baž ift fiir mittelgrojje griidjte 90 fpeller baž SEaufenb. $tt ber ©rojje II:
28x30 3entiuteter fitr grofj= friid)tige©orten 1 Rroite 65 fjeHer baž SEaufer.b. SDaž itt Oer= fdjicbcnen ffarPen 311 paPenbe buitte 333 i d e I p n p i e r tojtet in ber ©rojje I 85 ipctler unb in ber ©roge II 1 Rrotte 60 tpefler.
Papir za ovijanje sadja.
Sadje za zaboje zavije se naj poprej v beli in potem še v barvani papir. Beli papir I velikosti: 20X21 cm je za srednjo veliko sadje in stane 90 v tisoč. Velikost II 28X30 cm je za veliko sadje in stane tisoč 1 K 65 v.
V različnih barvali pisani papir stane velikost I 85 v in velikost II 1 K 60 v.
©cibcitpopicrftfjnitjrl
roerbett §um 93erpadett feinftcr ffriidjtc ber cbetften ©orieit be= niitjt. ijlreiž: 60 JpeHer baž Rilo in tocijj unb 45 tpeller Puntfiirbig.
gitr baž Serpadett einer grog en Rijte Spfcl gebraudjt man 2 Piž 3 Rilo bation unb fitr eitte Heine Rijte 1 Piž 1V2 Rilo.
9I6b. 25. Sufammenftetten ber Objb faffer. $er utitere SEeil be§ ffaffeg ift fertig, ber obete toitb mit ©trii unb tpriigel ptfammengegogen.
Pod. 25. Sestava sodov. Spodnji del soda je gotov, zgornji se z vrvjo in s kosom lesa skupaj vleče.
Obrezki svilnatega papirja
se rabijo za vltladovanje naj-finejšega sadja. Kilogram belili obrezkov stane 60 v, pisanih 45 v. Za veliki zaboj se jih porabi 2 — 3 kg za mali 1 do iy2 Ig.
$ciite Sjkpicrroollc
bmtitst man beint SSerfattb feiitcr ©orten jur 3Berfd)bnenutg ber obcrften ©d)id)t.
giir eiuc grofje fiifte roerben nur etma 30 bi§ 50 ©ra m m gebraudjt. ®a§ Silo foffet 1 Stone 20 fteller. ©ie geeignetfte $arbe ift rofa, loeil fidj ba§ Obft batin in (djonfier llmralpnung jeigt. gciite Spapimoolle ift ebenfo roie bie anbemt ootljin geitannien 9pnpier= m aren mol)! in jeber grofjeren ^afiierl)anb= lung obet aber ju bett bcigefe|ten ^reifen bei 'Jtnton S o f d) n i g g,
^pnptergrofjljaiibhutg in ©raj, ©tieSgaffe 4, ertjaltlid).
gnftbciMprcffm.
3uut Icidjten unb fidjeren ©djliefjen ber fertig oerfmdtcn ftdffer leiftet eine gfafjbedeh preffe, roie fie in ©iib= tirol faft aUgeutein in $ermenbnng fteljt, redit gnte Sienfte, roenn and) eiit geiibter tpacfer namentlid) bei fleineren fjdffent a ud) opne eine folčpe fertig roirb. 9Zad) ber beigegebenen ©fijje lanu fid) jeber Obftjiid)ter bei 23ebarf eine ganj jroedntafiige ^ebelpreffe junt ©cpliepett ber giiffer felbft anfertigen.
SDie gafjbecfelpreffe (21bbi(bung 33, ©eitc 51) lanu unter anberen Don ber Rinita g. tp o t o t f d) n i g g in 9Jinrburg a. SDr., 2Bein= baugaffe, jttm Greife ti on 28 Sronen ba§ ©tild tioHfommen g eb rau d; § f er t i g fiir grb jj ere unb lleittere f^dffer bejogen merbett.
15.	jptts fimuidicfn ber
SDiefeS gefcpiept bei bett gritdjim ber Siftenmare, bautit bie empfinblidie SBacpSpaut ti or jeglid)er 33efd)dbigung gefdjiipt ift. 39e=
Fina papirnata volna
se rabi za olepšanje gornje plasti pri finih vrstah, za veliki zaboj 30 do 50 gramov. Kila stane 1 K 20 v. Rožnata barva je najlepša in sadje v takšnem okvirju prekrasno izgleda. Vse od papirja dobi se po navedenih cenah pri A. Loschnigg, trgovina s papirjem Gradec, Griesgasse 4.
Ibt). 26. 3ufammen3iet)en ber jtm-iten gafsfeite mit Seil unb ©tHmntiomdjtung.
Pod. 26. Stiskanje druge polovice soda z vrvjo in napenjačo.
Pritiskalnice za pokrov.
Da se polni sodi lahko in dobro zadne-vajo služi nam pri-tiskalnica, čeravno se pri malem sodu to delo tudi brez nje opraviti da Kakor kaže podoba 27 si lahko sadjar tako stiskalnico tudi sam napravi. — Pritiskalnice ki služijo za velike in male sode prodaja F. P o t o t s c h n i g v Mariboru po 28 K.
15. Zavijanje sadja.
To se dela pri sadju za zaboje, da se njih občutljiva voščena kožica ne rani. Posebno če se rabi bolj debela lesena volna,
— 41
fonberS bet bet $erroenbmtg voit grobetcr tpoIj= tootlc ift e§ bet fetnfMaligen §riid)teit, 3. 93. bet ©orte ©elber 93e(lefleur nottoeitbig, jur DteibungSberljutuug bie griidjte einjutoideln. GšmpfeljlenStoert ift e§, §tiidjte bet Stiftentonre juetft in eitt toeigeS unb barauf nod) in ein buntfiirbigeS ipapiet 311 toidelit. 2)iefc§ Ie|tere fnitn oljne toefentlidje TMjrfofien and) mit bem 9tanten bet betreffenben ©orte bebrudt raerben. $n§ erfteSBideln mit bem toeijjen spapier erfolgt etiua§ to d er, ročiljrenb mit bem fatbigen ttoeiten 93apiet redjt feft gemidelt toetben mufi. (9lbbilbung 28.)
$ie fjarbe bleibt mn beften bei beit ein^elnen ©orten gleidj, fo boj) bet Taufer be§ Obfteš fdjoit nit bet gnitbe be§ SBidelpapietS bie batin eingetjiiKte grudjt 311 ertemten berntng.
Dtnmeiiilidj bei Sieferuitg an ^ribatleutc, to eldje in einer Štifte meljtete ©orten bejie^en, ift biefe 9trt bet Steuntlidinmdjuiig empfeljleu§= toert. 9(uf bet 9tedjinmg obet nuf ciitem obeit
morajo se line vrste kakor belefler zaviti. Priporoča se sadje najprej v beli bolj rahlo in potem v pisani papir bolj trdozaviti. Ta pisani papir se lahko dobi brez večjih stroškov natisjen z imenom vrste.
Najboljše je, da barva pisanega papirja ostane pri enih in istih vrstah enaka, da kupec že po zavitku vrsto sadja spozna.
Posebno če se pošilja na posamezne osebe je ta način zaznamovanja jako priporočljiv. Na račun in na listek, kteri se zaboju priloži, napiše se n. pr.: v zaboju W. S. 20 je ;
5 kg kanada, beli papir,
8 „ belefler, rožnat papir,
5 „ Ananas, rudeči papir,
7 „ Ribston Pepping, svetlo modri papir, 2 „ London Pepping, temnomodri papir.
9166. 27. ©infacijc §e6ell)te[je 31011 §cra6btiiden 6e§ 5DcctcI§.
Pod. 27. Navadna stiskalnica za pritisk pokrova.
in bet' Štifte tiegeitben 3e*tel miiffen in foMjent gltfie bie notigen Ohtgaben geinndjt merbcit, 3. 33. in bet Štifte W. S. 20 licgen:
5 Kito Stnnnba=9ieinctte, meijieš '-fkpier,
8 Kito ©clber SMefleur, tofa ifhipier,
5	„	9tnnua§=9teinette, fanninroteS ifhipier,
7	„	UZibfiott ij3eppiitg, tjcfiblaucš ifhipier,
2	„ ©ctber ©betnfifet, bnnfelbtaneS gobici'
u. f. f.
§?ritd)te bet ^ajjtoare metben niematš, on d) nid)t bci beffetcn ©otten, geioidelt.
S) a 5 'StuSfefjen bon eiitge= roitfeltem 06ft ift gaitj mcfeittlid) beffet niš bon uneingemideltem, bietteidjt mir in ^>oI§tnot(e einge= padtem. Sin tetjtercn gntte fetjen fidj nit ber Stiet= itnb Keldjeiufeitfuug ^olgrootterefte fcft, meldješ bon mnitdjeiit Kaufcr feinen Obfteš iinnngenefjiit empfuttbeit mirb, nninenttid; nber bon foldjeit, loeldje bie $md)t nidjt fdjiiteii, fonbern mit ber Sdjnte 311 berfpeifen bftegen. 51 it d) loerbeit bie mit t; n r 3 r c i d) c r Jpo^rootle tnitge 3ett in tBeriitjrnng getoefenen f^riič£)te Icidjtcr ftippig unb brnnbig. O n r d) e i n e f n n 6 e r e, n tt f p r e d) c 11 b e SBerpadung mirb ber 2B e r t e i it e r j e b c n $Snre ft e t § m e r f I i d) e r t) o t; t 11 n b b i e S iti d) t 3 u m m t n b e ft e n b e i f e t n e m $nfetobft. Unb roie bie Stnufluft gerei^t mirb, mcitn bnš Obft in fnttberer, nbbetittidjer 2trt unb SBeife nnge= boteu mirb! Setfr biete Oetitnteffen= unb Obftgefdjoftc in grofjereit ©tnbten mit motjt= fjobenber Sebotferung bertnngen nušbriicEIid), baji bie griidjte gemiiett loerbeit. itbrigeuš mirb umit fidj in eiit3elneit giitten gmt3 nnd) beit SBititfdjen ber iitbnetjmer ridjten unb miter Umftoitben Oicl= Icidjt nnd) uneiitgemidelt liefern. 23ei ©enbititgen on tpriontfiutben bngegeit fotite moglič^ft ftetš ge= midclt loerbeit. (Sine geitbte SBidlerin roidett 150 ^rtidjte in 10 9)Ziimten eiit. (2lbbilbititg 29.)
Sadje za sode se nikdar ne ovija.
Zavito sadje veliko lepše izgleda kakor nezavito ali samo v lesno volno vloženo. V zadnjem slučaju obvisi na plodu vse polno drobne volne kar je posebno neprijetno tistim, kteri sadje ne lupijo. Snažno in lepo zamotanje zviša vrednost sadja za veliko, posebno pri finem namiznem sadju. Veselje do nakupa se vzbudi če se nam
9166. 28. Sin bie Srtitffie einroidelnber Sunge. A ba§ Stortdjen mit ein= getoicfctten, B mit einjutuidelnben 5ritcf)tcn.9lm Scfjofje baS SBidcIpapier auf einem 33reticf)en. ®ie rcdfic £mnb mirb rutfig gctjatten, mit bcnt ®aumcn unb Seigefinger ber linlen §anb roerben bie grMfie gebretjt. Pod 28. Fant pri zavijanju sadja. A košara z zavitim, B z nezavitim sadjem. Na kolenih papir. Desna roka pri miru, s palcem in kazalcem desne roke se sad obrača.
sadje v ponuja.
prav čedni in snažni obliki
V obče se pa mora prodajalec ravnati po željah odjemalcev, in se pošilja tudi nezavito sadje če stranka to zahteva.
Izurjeno dekle zavije v 10 minutah 150 komadov. (Podoba 29.)
16.	gSom S^rpadicn im aligemetueu.
16. Vkladovanje v obče.
(šiit Seber, lucldjcr mit bcm ©inpatfcu Don 06ft 511 tun t)nt, milji fid) beit ©rtittbfat; ein= priigen:	$erpadte§ Ob ft m it jf f o f e ft
Glavno pravilo je: vložene sadje mora tako trdno ležati, da se pri tresenju ali obračanju zaboja ne premakne.
Sltt). 29. Obitroictterinnen let ber Strbeit. Ob cit icd)t§ ba§ ©mpadert in jtiften. Pod. 29. Delavke jni zamotanju sadja. Zgoraj na desno vlaganje v zaboje.
liegeit, baf; e 3 fi d) 6 eim Utiitt elit iti d) t b e ro e g c it ! a n it.
©eicit e§ mitt Stifteu obcr f^tiffer, iiiimer roicber (jat man ait bicfem ©ruubfaije feft= jttfjalteit, beitit mir baburd) ift bie 5lnfuitft bc§ ObftcS in unbefd)abigtem 3uftanbe gcmal)r= leiftet. ^ann ba§ Obft fid) infolge locferer ifhicfiiitg untcrtocgS beroegeit, fo reiben fid) bic ^riidjtc gegenfcitig obcr ant $erfiaifungš= material, toa§ bie fd)lcd)tc Ulnlunft ber ©en= bmtg jur $o!ge Ijaben muf;.
33ci ^tiffern loenbe man tuulidjft bie foge* nannte ©piegclpadung nn. OicfeS mirb fo gemadjt, bag bei ben erften ©djidjteit ftet§ bie fdjonfte ©eite ber $rud)t nad) unten geridjtet loirb uitb baf; batin obenauf ber eigentlidjc 33 ob cit lommt. ®ie julctjt eiitgelegten $riid)te liegett beiin Offnen nidjt obeitauf, foitbern ga n j unten im gafje. Oaburd) loirb erreidjt,
Najsibode z zabojih kakor v sodili se mora na to posebno paziti če hočemo da sadje nepoškodovano na cilj dospe.
Ce je sadje v posodi na rahlem ob-drgne in poškoduje se jako močno.
— 44 -
im ji bcint 2lufm<t$en ber ©ettbmtg bie oberfte ©djidjte fid) bem Sluge uiel fdjouer mtb nament= lid) glattcr barbietct, mag bog Slugfeljett mtb foiitit aud) ben 2Bert ber ©eitbung erfjofjt.
17.	padtt ntatt tu	etn?
$ie Štifte toirb sutiadjft fo aufgeftetlt, bajt begueni gearbeitet toerben tanit, ein Štifti) »are 511 (j d d) fiir biefett 3»ecf. Sftnggfeite ber Štifte ridjte man gegen ben ipacfenben. ®ag 9tufftellm auf cine anbere leere Sifte ift mn jiraftifdjeften. (®ief)e Slbbilbung 29 redjtš.) Skit Siftenanglegejiajiier fleibct man je|t bie Štifte fauber unb gtatt au§ mtb fdjlftgt bie iiber= ftetjenbeit (šitben iiber ben Stiftenranb 3 urile!. Unten fjinein tommt eiite ©djidjte ^al^roolie ober bei jartfdjaligett ^ritdjiett eine entfjiredjeitbc Sage ^njnerfdjiti^et, anf biefe briitgt man bie erfte Sage $riid)te. 2In ber Sititggfeite ber Štifte beginne man littfg unten in ber @de unb lege eine grud)! feft an bie anbere. SOtit ber linfeit §anb tjiitt ber ifSacter bie leiftgelegten fyritc^te feft, fdjicbt jebeštnal gmifdjen bie ^riidjte etmag' §015= irmile ober iflafherfdjnitjel. 3tr»ifd)ett jebe Dteitje fomint etroa§ if3ndmaterial alg 3totfd)enlage. 9Jlit ber redjten §anb nimntt ber iftader bie ifjrn bon attberen tpilfgjierfoneu jugereidjten ober nar ifjit auf einen Stifd) gelegten §riid)te unb legt fic, ftetg nad) redjtg meiter arbeitenb, r e d) t f e ft ein. 3ft bie erfte Sage tiotltommen fertig, fo ftojift ntatt att ben SBanbungett ber Štifte cntlang bie tierbliebenen ipoljlramne mit bpoljraolle bejie= tjiutgStoeife ^aj)ierfd)ni|eln moglidjft gut ang. Saburd) tommt bie erfte Sage fo feft ju tiegen, bajt fie beint Untlegett ber Štifte attf bie Siingg= feite itidjt jufammenfatlt. §alt cine gepacftc %ifte biefe ifkobe ang, fo tanit man fageit, bajt ber 9|3ader feiue ©adje gut tierfteijt. $aflt bie Sage jebod) beint langfameit llntlcgeit ber $ifte jufammen, fo toar ju loder betpacft. (Slbbilbung 30.)
itbcr bie erfte Sage tommt je|t eine biinite ©cf)id)t £»Ij»oIle bejieljuuggmeife ©djniijel mtb mit bem Segen ber jroeiteu ©djidjt loirb ge=
17.	Vkladovanje sadja v zaboje.
Zaboj se postavi na drugi prazni zaboj, ker tako gre delo najhitreje od rok. Miza je za to delo previsoka. V zaboj se položi velik zato pripraven papir in se čedno in gladko poravna. Konci papirja ki iz zaboja molijo, upognejo se čez gornji rob
?Ibb. 30. Umlegen einer mit ber erften Sage fcejctiictten Obftfifte, um 311 fe(>cn, ob feft genug gepadt murbe. Sie Sage barf t)ierbei nicfit jufamntenfntlen. Sinf§ filnf tibereinanberge= ftcHte kiften mit Kafelobft. ®ie kiften ftet)en abroedjfclnb etroaS iiber, bamit fcitlid) Suft bagulommen faim.
Pod. 30. Zaboj s prvo lego sadja se olirne, da se vidi, če je zadosti na trdno vloženo.
Lega se pri tem ne sme zrušiti. Na levi strani pet polnili zabojev drug na drugem. Zaboji ležijo izmenoma malo čez rob, da lahko po strani zrak zraven pride.
zaboja. Spodaj na dno pride ena lega lesene volne ali pri vrstah z jako nežno lupino papirnati obrezki in na to se vloži prva lega sadja. Na te dolgi strani zaboja v levem kotu se začne, in se nalaga trdno sad do sada. Z levo roko drži delavec na zadnje vloženi sad in potisne vsakokrat nekaj lesene
rnSsefo begonuen roie boi ber erfteiu ©o 'gefjt e§ baitn fort, bi§ bie .ftifte boli ift unb ber ©ecfel nur mit ettoa§ Hitije bamuf gebradjt toerben ,farni. . SBeitit man fidj auf eine gitt gepacfte, itid)t gefdjloffeite Sifte fejd, fo follte ba§ 0bft nid)t ober mir ltittoefentlM) eiufiitfcit. ®ibt bagfelbe jebod) nad) unten nad), fo ift 511 locfer berpacft. Ser'Sedel toirb jetjt bernageft unb an beit Beiben ©tirnfeiten ber fiifte burcf) 2Iufnageltt bon je einer gefpaltenen §afelnug= rute gcfidjert, bamit bie Sifte untertoegg nidft aufgefjeit tanit. Sie Sifte erfjiilt 3ei$e,b 9htmmer unb ©tationšangabe, fotoie ait beibeit ©tirnfeiten mittelS ©djaMoite bie 33ejeid)= nung „©teirifd)eS Safelobft", ©orteu= unb Quafitat§be§eid)uung unb ift bnburd) ftir ben Sterfanb bereit. 9M)t unertobljnt inoge feiit, baf) jum 3nitageln bon Sifteit nur I a n g c bit n ne 9tagel tiertocnbet toerben, bentt nidjt bie Side ber Utiigel, fonbern bie Sfinge berfefbeit beroirtt fidjercg 3ufailimemfjalten ber 33retter. ©in gefdjidtcr ^ader ift iiuftanbe, eine 50 Sifo= Rifte in 20 SDtinuten fertig jitpaden oljite ©djliepung ber Štifte.
Ser 33erfanb i it o ft f i ft d) e it na d) ben 9I6fa|gebieten bes $n= unb 3Iu§Iaube§ fann infoferue bon grojferer Scbeutung ftir beit Obftbau ©teiermarfg toerben, alg baburd) eine ltidjt jit uitterfdjatjeube Utettame ftir ba§ fd)6nfe unb anerfannt tuoljffdjmedenbe Obft gemadjt toirb. Siefe spoftfiftdjen toerben etlua 12 bi§ 20 ghiidjte enttjalten unb mitffen befonberS forgfdftig unb aitfpredjenb gepacft toerben. Sie Štifte toirb nidjt nur mit feiitem bunneit ^adpapier auSgetegt, fonbern e§ toirb ber obere 8tanb and) oft no d) mit einer einfadjen, aber jierlidjett 5papierfpi|e uerfetjeit. Sie $riid)te toerben enttoeber ltidjt gemidelt ober fo in SBidetpapier gefjiifit, bafj bie fdjonfte giirbung ber fyrndjt jit feljeit ift. Sie gritdjtc toerben in @cibeitpnpierfd)iti|el feft gebettet, fo bajj fie fidj ltidjt betoegen foitnen.
@0115 feiuc ©orten, loie 5. $. ber 2Beiffe SBintertatbiH toerben oft in lueige SBotte ge= bettet, toie es bie 9lbbilbuttg 31 jeigt.
volne ali papirnatih obrezkov med posamezne sade. Med posamezne lege dene se tudi lesena volna ali papirnati obrezki. Z desno roko jemlje tisti ki vlaga pripravljeno sadje iz mize ali mu ga pa kdo podaje, in ga polaga prav na trdno zmiraj od leve na desno.
Ko je prva lega zgotovljena, zamašijo se vse luknje okoli stene z leseno volno ali s papirnatim obrezkom. Prva lega jabolk
3166. 31. ©in 85oftfiftd)en von tueifjem SBinterfnltiill in 2Batte gepactt, offen.
©iefelben lonnten muf) in f(k)hermofle gepndt toerben. Snfjatt 12 gdiidjtf.
Pod. 31. Odprti poštni zaboj z belim zimskim Ivalvilom v vati. Namesto vate služi ravnotako papirna volna.
Vsebina 12 komadov.
leži potem tako trdno, da, če zaboj obrnemo nobeno jabolko ven ne pade. Če se pa pri počasnem obračanju zaboja vložena lega razruši, tedaj je bilo delo slabo opravljeno, to je, sadje prerahlo vloženo.
čez prvo vloženo lego sadja dene se ena tenka plast lesene volne ali papirnih obrezkov, in začne se vkladanje druge lege ravno tako kakor pri prvi. Tako se dela naprej dokler ni zaboj poln. Na zadnjo lego sadja da se precej na debelo lesene volne, tako da se mora pokrov z silo pritisniti da se pribije.
Če se vsede na polno vloženi odprti zaboj, tako se sadje ne sme celo nič ponižati. Če se sadje na spodaj vda tako je bilo prena-rahlo vloženo. Pokrov se pribije in na
- 46 —
®uS in 9t6bilbuug 32 roiebergegebette, geoffnete ^oftfiftctien ifi obeit mit feiner roftv roter ifhiptetroolle berjiert. ®ie trudite feljen batin fef)t fctjon au§.
Sin ifhtnft ift bei biefev genannteit Strt bet ©eroiimung tron ibbfatiguellen toidjtig: 2)a§ O t> ft bnrf n i d) t jtt ten er feitt.
9htr tnafjtg im Greife fteljenbeš Obfi roirb 9fu§fid)t auf eitten DOlaffeutierbraud) Ijnbett.
Suni) 3Injeigen in beti gelefeuften 3ei= tnngen be§ 3n= unb 9Iu§lanbe§ finb |)an= belšgefdjiifte biefer 9lrt leidjt einjuleiten unb menit gut unb bittig geliefert mitb, fo fteigt bie 9tnd)frage beftdnbig. Sin pfriebengefteKter 9t6net;mer forgt bitni) ©rapfefjlung im Greife feiner Sefannten fur eine bermefjrte unb ftan= bige 9iad)frage.
33efonber§ bie $ertoaltungen grogerer Obft= giiter foKten fid) mit ber Srfdjliejfung neitcr Slbfaljguetten burd) ben Serfanb in sUtufter= fiftdjeit nad) ntef)r befaffeit, roie e§ fdjoit ber gad ift.
93on ben SEiroler Obftgefdjiiften roerben mdfjrenb ber ©otfoit tiiglidj grofje Dliengm foldjer Obftfiftcfjen mit ber ifloft tierfenbet unb a ud) nad) Snfrafttreten be§ neuen §anbel§tiertrageS mit betu Seutfdjen Uteidje fanti Safelobft in 5 Sifo=Siftd)en jollfrei eiitgefiif)rt roerben, wdf)renb — roie roir fpiiter Ijoreit roerben — SEafelobft in auberer SBetpacfung mit eiuetit iti cf)t ittterf)cblid)en 3od belegt roirb.
18.	£5te bie gftt&paiftung (ttts-gefuljrt untb.
Unten itt ba§ glnfj fommt pnadfft, fcf)btt gleidpttajjig gelegt, cine gute §anbbod roode unb barauf eitt freiSrunb gefd)nitteue§ ©tiicf gajjauSlegeftapiet uon ber ©rofje be§ $oben§ ttttb bautt fleibet man bie ©eifeitronn= bungeit mit 9fu§Iegeftaf)ier att§. ®a§ iiber ben gafjranb f)iitnu§ragenbe jopici- roirb feittoartS nad) aufjen Ijentntergefd)Iagen.
3roed§ Icid)teren 9trbeiten§ ftcdt man ba§ 3?ajj jettt ettoaS f d) rit g. Unter 3uljilfeuaf)ine bon
obeh ozkih koncih z leskovim obročom zavaruje. Zaboj dobi znamenje številko in ime železniške postaje, in na obeh ozkih straneh zaznambo: „Štajersko namizno sadje". Zapiše se tudi vrsta in kakovost sadja in zaboj je tako pripravljen za pošiljatev.
Eazpošiljatev v malih poštnih zabojih v ino- in tujezemstvo imelo bi za našo sadjerejo v tem oziru precejšni pomen, ker bi se na ta način našo lepo in okusno sadje široko okoli samo priporočalo. V te zaboje gre 16 do 20 komadov, kteri se morajo posebno skrbno in okusno vložiti. Zaboj se obloži s posebno tankim papirjem in zgornji rob se okrasi z narezljanim ali zobčastim papirjem. Sadje se zavije tako, da najlepši del sada nezavit ostane ali pa se sploh nič ne zavije. Sadje se vloži prav na trdno v obrezke iz svilnatega papirja, da se ne more sem in tja premikati.
Posebno fine vrste, kakor beli zimski lcalvil, se vloži v belo vato, kakor kaže podoba 31.
Z razpošiljanjem teli zabojev pridobi se lahko veliko novih odjemalcev, če se ozira na glavni pogoj: Sadje ne sme biti predrago. Le nizke cene omogočijo porabo sadja v velikanskih množinah.
Odjemalec, kteri je z sprejetim blagom zadovoljen, priporoča zalagatelja vsem svojim znancem.
18.	Vkladovanje sadja v sode.
Na dno pride malo lesene volne in na to okroglo izrezan kos papirja. Strani se obložijo s papirjem. Papir, ki seže čez rob, upogne se po strani navzdol.
Da se lažje dela, postavi se sod malo po strani. S pomočjo ozkih, podolgovatih, dobro obloženih košar ali jerbasov se siplje sadje v sod. Pazi se naj na to, da prideta spodnji dve legi enakomerno z najlepšo stranjo naspod. Ko je nekaj leg gotovih,
— Al —
fč£)nirtlen, laugltctjen, gut auSgepolfterten ©or= tierfotkn roerben bie $rM)te in ba§ gaj; g e I e g t, roobei man ftet§ barauf ad)te, bafj bie unterften jmei ©d)id)ten fd)btt gleidpnafsig nnb [o gelegt roerben, bajj bie fdjonfte ©eite nad) nnten geridjtet ift. ©inb eiitige S a gen fertig, fo ift eS gnt, ba§ fjafs fanft ju riittcln, bornit fid) bie griidjtc f e ft aneiitanberlegen. t)iefe§ toirb	bcint	SBeitereinfiiHen nad) jroei=	bi§
breintal roieberljolt.
S)a§ Obft foiitmf im gatffe	fo f)od)	511
liegen, baf?	etroa cin fiitgerbvcitcr	Siama	bi§
jmit ffnjjranb frcibtcibt. S3eim Segett bcr oberfien ©djidjte oermeibe man e§, bafj einjelite gritdjte 311 (jod) liegen, roeil biefc beim ižlitfprcffeit bc§ SDcdelS uadjljer 311 ftarf gebriidt roerben. 3)a§ fntljei' iiber beit ffafjraub jnriicfgefdjtagenc Spapier toirb jetjt gleidpniifjtg iiber bie griidjtc gcbreitct, rooranf eine gnte ©d)id)te fpoljroofle nnb	bann	ber Sedel lamini. Sen oberfien
gfajjteifen fdjiiigt man alsbaitu ganj tjinaitf nnb lodert ben groeiten bi§ an ben ^ajfranb, bamit ber Sedel mit ber $af;becMpreffe foroeit Ijinuntcrgebriidt roerben fattn, bi§ er in ben f^alj ber Sanben eingreift. SiefeS §ernnter= briiden mit ber ijkeffe muf; tangfant nnb glcidfntajjig gefdjefjen , bamit bie oberfien griidjte nid)t geguetfdjt roerben. SJian prefjt ant befteit fo, bajt jnnadjft miter gleidpnajjigcin Stnjieljen bciber ©djraubeu ber Sedet ben $af;raitb beriitjrt, bann roerben bie Sieifen gctodert nnb man beginnt anf ciiter ©eite ben Sedet einjupreffen, bis er in ben f^atj eingreift nnb briidt je|t erft bie aitbere ©eite be§ Sedelš Ijentttter. (Stbbitbnng 33.) Saranf fd)Uigt ber ifhtcfer bie beiben oberften Sieifen feft, nimmt bie Sedelpreffe Ijerunter nnb fidjert ben Sedet burd) Sinita gelit eineS Sieifen § imterfjalb ber oberften Rante gegen etroaigeS .fterauSfallen. Ser oberfte Sieifen muf; alSbomt burd) Heine breittopfige Sidget borbeni f?inuuter= gteitcn gefdjiiljt roerben. 3e|t toirb ba§ gap uinge!et)rt, fo baj; ber untere 33obeu nad) obett 311 liegen toimnt nnb mit 3eid)ett mtb Simumer, ©tation mtb ©ortcuaitgabc bcrfel)eit, 311111 $er= fattb gebrad)t. 33eiff)iet:
je dobro sod malo stresti, da se sadje bolj skupaj vleže. To se še potem dva- do trikrat ponovi.
Sadje se nasuje v sod tako visoko, da še ostane za prst prostora do roba. Zadnja lega se ne sme previsoko naložiti, ker bi se s pritiskom pokrova preveč stlačila in poškodovala.
Prej čez rob upognjeni papir se enakomerno čez sadje razgrne, na kar pride ena plast lesene volne in na to pokrov. Zgornji
5It)(>. 32. USoftfiftdjen, bie gnidjte frči in $a|)ierrooflc gepnctt. 2tnt)alt 20 ffriidjtc.
Pod. 32. Poštni zaboj. Sadje prosto v papirnati volni. Vsebina 20 komadov.
obroč se vzame čista proč in drugi se popusti do roba, da se lahko pokrov s stiskalnico pritisne do zareze v dogah.
Pritiskati se mora počasi in enakomerno, da se zgornja lega ne zmečka. Najboljše se dela tako: Pokrov se enakomerno pritisne do roba od soda. Potem se obroči narahljajo, pritisne se pokrov do zareze v dogah najprej na eni strani, in potem še le na drugi. Glej podobo 33. Na to se pritrdita zopet obroča in stiskalnica se odstrani. Da pokrov ne more izpasti, pribije se od znotraj leseni obroček. Ta zgornji obroč se mora tudi pritrditi z malimi, širokoglavatimi žreblji, ker drugače lahko odpade. Sedaj se sod obrne in na to stran
W. S. 22 Seobeit
st. w. majdmiki i.
SBtrb bom (EmpfSngei: etn auf folčfje SBeife berpacfteS gaj) geoffiiet, fo geioaljmt nad) §)erunteme[)men be§ $cdel§ unb be§ freiSrunben ©tit(fe§ 5)3apier bie fyriicC;te eiiten pvadjtigett 91nblicf, ber auf anbere SBeife nid)t 511 erretcfjeit ift.
8 i n f a d), billi g unb	f d) 5 n i	ft
b i e f	c ^ a d u n g § a r t, tv e I d) e a H g	e m e i	n
a n g	c ro e n b e t tv c v b e n ut 6 g e!
SDutcf) ba§ fefte 9Iufpreffeu	be§	Sedet«?
tverben nttr gattj tvettig griidjte etroaS gebriidt, bie aitberen liegett bafiir tvie eingefpattnt unb fbmten ftd) bat)er gegeitfeitig nid)t oitftoffeit. Eelbft auf tveite Gmtfermmgen unb bet oft= matigem ltiitlabeit fntitint ba§ Obft ant 33eftim= mungSorte in gntein Suftanbe att.
Sa§ friifjer t)ie unb ba angetvcitbete 9ln= bringett ban CnftIod)ern t)at feinett 3roed unb tattu bnt)er eutfatlen.
Sie berpadten fyčiffer tverben ftet§ t i e= gettb, niemalS ftetjeub juttt Serfattb gebrad)t. (9Ibbiibttttg 34.)
19.	g>om ^erfattb in paggoit-fabuitgni.
Ste difcnBn^ntuagcu,
tvcldic fiir SSerfettbuitg bon Obft beftimmt fittb, tnitffen bar allent balltnntiiteit gerud)lo§ unb gut gereinigt feitt, tneil baš Obft erfa|nmg§= gentafj frembe ©erud)ftoffe mit §ilfe ber 2Bad)§* fd)id)t annimmt, taoburd) bie griidjte in fd)tveren gaflett unbertduflid) tverben fbnneit. Sit biefer SBejiefittng ift ber ©erttd) be§ Star= botineumS fet)r iinangenet)iit.
3um Obftberfanb fittb bitrd)au§ nid)t alte aBagentppeit gteid) gut braud)bar, tvcil befon= ber§ bei ©eitbintgett itn ©oitntter unb §erbft reidjlid) geliiftct tverben mttjj, um $auliti§ 511 berfjiiten.
Um bettjenigen, taelcpe Obft in 2Baggon= tabnngeit berfdjiden, and) nad) biefer Diid)tiutg t)in att bie ftnnb 311 get)en, fptt nad)ftet)enb
pride znamenje, številka, sadna vrsta in železniška postaja, n. pr.:
A. K. 20. Celje.
Kanada I.
Ko odjemalec sod, kteri je bil kakor popisano vložen, odpre, pokrov in okrogli kos papirja odvzame, nudi se mu prekrasni pogled na sadje, kar se na drug način ne da doseči.
Priprost, po ceni in krasen je ta način vkladovanja, zato se priporoča in je želeti da bi se splošno upeljal.
Skoz trdni pritisk pokrova se le nekaj malo komadov stlači, zato pa ti drugi tembolj na trdno ležijo in se ne morejo eden ob drugem ob drgni ti. Se na veliko daljavo in pri večkratnem iz- in nalaganju pride sadje v dobrem stanu na svoj cilj.
Polni sodi se razpošiljajo vsikdar leže ne stoje.
19,	Razpošiljatev v vagonih.
Vagoni
za sadje morajo biti dobro osnaženi in čisto brez vsega duha. Sadje potegne vsak smrad nase in postane neokusno in za prodajo neporabno. Posebno neprijeten je duh karbolinejev.
eine 3ufammen[tetlung ber beim Obftberfnnb fjnuptfiid)Iid) in 33etrnct)t fommenben 2Bngeit ber t. f. prib. ©iibbaljn ltnb ber f. f. ofterr. ©tantsbcdjnen gegeben toerbeit:
Niso pa vse vrste vagonov enako sposobne za razpošiljatev sadja, ker posebno po leti in v jeseni se morajo dobro prezračiti, da se zapreči gnjiloba.
t? Ur OBftberfctnb g e e i g n e t e SBngen ber f. f. prib. © iib 6 n [j n:
$)agen= Eetie		3 n n e r	e	8abe= flfidje	£abe= raum	Sabegeroidjt	SUappfenftcr		
							S' š> C	lidjte Offnung	
	Sfinge	SBreitc	§M)e						
				beg SBageng in				Sfinge	Breitc
	beg SBageng in m								
				m=	m3	kg			
Go	5-6	2-344	1-939	12-2	25-5	10.000	8	910	350
Gol	6-5	2-5	2-07	16-3	33-6	12.000	8	1160	350
Gzl	7-44	2-54	212	18-9	40-0	15.000	4	500	350
Ge	9-98	2-52	2-055	25-2	51-7	12.000	8	950	350
Gzl ift mir ftir beti SBcrfanb im 3nlmtb 511 beniitjen. fftir 9Iu§Ianbberf«nb roirb lmmentlid) Gol itnb Ge beborjngt.
g ti r £) b ft b e r f a n b g e e i gnete	n gen ber !. f. ofterr. ©taatsbntjnen.
	Eerie	Sabegemidjt in kg	3nnere			9Injaf)l	©rfi^e
			Sange in m	93reite in m	§M)e in m	ber Siiftunggfenfter in cm	
	G	10-000	5-93	2-40	2-03	4	52-5X53
	Ge	12-000	11-53	2-52	2-10	8	95 X34
	Geg	15-700	11-53	2-52	2-10	4	103 X21
	Gge	15-700	9-50	2-63	2-30	4	103 X21
	Gt	10-000	5-93	2-40	2-03	4	52-5X53
Pripravni vagoni za razpošiljanje sadja pri c. kr. priv. južni železnici.
Vrsta vagonov	Z n	0 t r a n	j a	Nakladno površje	Nakladni prostor	Na- kladnost	Zaklopna okna		
							število	velikost dolgost širokost	
	dolgost	širokost	visokost		v a g 0	1 a			
	vagona v metrik			m*	m3	Ig		m! pn	
Go	5-6	2-344	1-939	12-2	25-5	10.000	8	910	350
Gol	6-5	2-5	2-07	16-3	33-6	12.000	8	1160	350
Gzl	7-44	2-54	2-12	18-9	40-0	15.000	4	500	350
Ge	9-98	2-52	2-055	25-2	5V7	12.000	8	950	350
Gzl se rabi samo za pošiljatve v domači deželi. Za pošiljatev v tujrzemstvo imajo
prednost Gol in Ge.
Pripravni vagoni za razpošiljanje sadja na c. kr. državnih železnicah.
-	Serija	Nakladnost	Z	lotranja		Število	Velikost
			dolgost m	širokost m	visokost m	oken za prezračenje v centimetrih	
	G	10.000	5-93	2-40	2-03	4	52-5 X 53
	Ge	12.000	11-53	2-52	2-10	8	95 X 34
	Geg	15.700	11-53	2-52	2-10	4	103 X 21
	Gge	15.700	9-5	2-63	2-30	4	103 X 21
	Gt	10.000	5-93	2-40	2-03	4	52-5 X 53
DJlaftofift in HBnggoulabuttgen.
33eim 93erfnnb ti on 9)2ofio6ft ift ju 6erudE= fidjtigen, bog fiir bie Gčrjeugung eiiteS guten 9J2ofte§ uidjt eiit jebeS Obft brcuupnr ift. ©o finb bie ©ujjupfel jum 23eifpiel Ijiefur ganj ungeeignet unb follte man foldje batjer uidjt beim 9J?oftoi>fttiet'fnub mit tierlaben. Seftetlt jemanb etnen SBctggon 9)2o[io6ft, fo ift e§ felbft= tierftanblid), bafj er nur Obft ertoartct, ba§ jur 992oftbereitnng geeignet ift. 9IubemtfalI§ fimnte e§ bem Siefernben gefd;e^eit, bafj ifjm eiit tiietteid)t auf roeitere ©treden tierfenbeter SSaggon tiom ©mpfanger jur $erfuguug geftedt mirb. Unb ba§ tanit oft fefjr unaitgeueljm fcin.
®er fiir bie Sabuttg beftiinmte SBaggoit mirb ant Soben unb an ben ©eiten mit eiitein bitligen, ganj gembljnlidjen ifkcfpapier au§= gefteibet, toobei fleine 92iigel tiermenbet merben bitrfcn. OaS Obft mirb je^t auf einent fiaufen ti on 1 9Jteter bi§ 1 9J2eter 20 3entimeter £)olje aufgefdjidjtet. 9(n ben Stitren merben banu Sretter fo ubereinanbergeftetlt, bnp feine $rudjt beim Offnen ber SBagentiiren tjinaueroflen fann.
Seint Serfanb auf meite ©treden ift befonberS barauf ju feljett, bafj tein ii6er=-reifeš, ju ftarf angefd)tagene§ ob er gar attge= faulteS Obft mit tierlaben mirb. © d) I e d) t e § mu p unbebiugt ti ort) er auS gele fen merben. 9J2od)ten bocf) bie fteirifdjen Obft= liefernuteu eS moglid)ft tiertneibeu, minbereS Obft auf meite Sntfernuugen ju tierfenben, inbent foldjeS oft nidjt nur in einent erbarmitngS= miirbigett 3nftianbe ant SeftiininungSorte att= fontntt, roobttrd) bent Taufer unb bem Serfenber
Mostno sadje v vagonih.
Pri razpošiljatvi mostnega sadja se je ozirati na to, da za napravo dobrega sadjavca ni vsako sadje rabno. Tako n. pr. so sladka jabolka za to čisto neporabna. Če kdo naroči vagon sadja za mošt, tedaj je samo ob sebi umevno, da on pričakuje sadje, ktero je za to sposobno. Drugače je mogoče in se pogosto zgodi, da kupec sadje noče prevzeti, kar je za prodajalca zmiraj jako neprijetno.
Dno in stene vagona, kteri je nalaganje sadja določen, obijejo se z čisto navadnim papirjem za kar se smejo čisto mali žreblji rabiti. Sadje se nasuje 1 m do D2 m visoko. Pri vratah se zastavijo deske, tako, da pri odpiranju vagonskih vrat nobena jabolka ven ne pade.
Pri razpošiljatvi v oddaljene kraje je posebno paziti nato, da ne pride vmes prezrelo, močno obtolčeno ali celo nagnjito sadje. Neobhodno potrebno je, da se vso slabo sadje odbere in izloči.
Štajerski sadjerejci nikdar in nikoli ne pošiljate slabega sadja v velike daljave, ker ono dospe na svoj cilj več ali manj pokvarjeno. To provzroča ne samo kupcu in prodajalcu dosti ne volj e in neprijetnosti, ampak to tudi neizmerno škoduje dobremu imenu štajerskega sadja.
23erbruji bereitet toirb, ‘fonberit attdj befottberg beStuegen, točil bnburd) ber 9tuf unfereS fteirifdjcn 06fieg gefdjntalert toirb. Sev Taufer toirb fič£) biefleidjt in anberen Sbftjafjrcit fein 0bft to o attberg faiifen ttnb anftatt eitter ftetigen (šrtoeiteritng beg 2I6falje§ toiire eiite Gittfdjrum futtg bie iittangenefjme f^olge. S i e X! i e f e r u n g eineg billigett, g ut b randjbareti O b ft e S f id) ert b a g e g e n e i n e ftet§ § ti= n eut e n b e 9t o d) f r n g e.
23ei ©cnbtiitgeit in ben §)erbftntonnteit finb bor 2(bgef)ett beg StBaggong mogIid)ft ofie Siif= tunggbovridjtuugeit ju offitett, bamit toafjrenb ber §?al)vt beftuttbig frifdje fiuft iiber beit 0bft= Ijaiifcit ftreidjt, toobttrd) bog 9Iuftreteit bctt gdulnig ant fidjerfiett bermiebett tocrbett fattit.
Pri razpošiljanju v jesenskih mesecih morajo se vsa okna odpreti, da med vožnjo neprenehoma sveži zrak čez sadje vleče, kteri zabrani gnitje sadja.
šBifligcS Snfclofift tu aSoggonlitbuttgcn.
Ceno namizno sadje v vagonah.
@in fel;r grofjer Seit beg gejamteit fteiri= fdjett 0bfte$porteg get)t nuj bieje 21 rt ttnb JBeife nad; Seutfd)Iaitb, moritber bie 0bftbanfad)leute bortjelbft toenig erfreut finb. ©ie fiirdjten itič£;t bie feinett, in Rifteit berpadten Siipig* friidjte, toeldje 5. 23. ang bent ©iibett Sirolg ing Sattb fotnmen, betttt foldjeg 06ft fann in Seutfdjlnitb bo d) nnr bereittjelt miter giinftigften 23crf)attniffen gejogen tnerbeit ttnb bie 9(b= nepnter, bie oberert gefpitaufeitb, jaljten bercit= tbifiig felbft bie bttrd) 3bf[fape erfjofjten Greife. 2Inber§ abcr bag bittige Surd)fd)i!ittgobft, bag and) ang ©teiermarf adjafjrlidj in 9Jtengen attf ben grojjen ipanbelgpliitsen erfdjeint. Sag toirb, itid)t mit llnredjt, bon bett gfiidjlenteit attf ben 9Mrftett bort nttgern gefetjeit, bont o b ftef= f c n b e n 3|3 tt b I i t n m b a g e g e n	g e r n e
gefauft, toeil e g b i It i g ttnb a n e r= f a n tt t f d) m adljaft i ft.
23erfaffer tjotte fdjott eittigemal, fo and) toiebcr itn iperbfte 1904, ®elegenf;eit, bag in ber 3eitttafntarftl)al!e in 23ertin einlatifettbe Obft ang ©teicrmarf attjufefjett. 23ei forgfdltigent ©inlabett gefuttber, jtidjt itberreifcr ober ftarf befdjabigter $riid)te to ar bag 9tugfel;en fo,
Veliki del sadja, kteri se iz štajerskega izvozi gre na ta način na Nemško, kar tam-
TOi. 33. Obftfaj; attf ber 9ajipre[[e. Pod. 33. Sodna stiskalnica. Stiskalnica se na obeh stranik enakomerno napne.
- 52 —
bajt etn SSerfnttf 311 Gefferen Spreifen tnoglid; feni foitnle. 5lber e§ toaren mandjmal ©enbungett babei, toeldje etn tueitig enipfefjfenbeS ?(u3fefjen Ipitteu. 23ei fot d) en Sieferungm Ijaben bie Taufer bann jiemlidj grofjen ©djaben, inbem fte iljte aujjerft foftbare 3e't mit beitt 9tu§lefen ber fdjledjten $iiidjte berroettbett miiffen. a tt= I e n b e § Ob ft b e f d) m n tj t b a § g e f n n b e nttb m n d) t e S ti n a n f e I) n l i d). (Sin Taufer fogte mir, bap er bei fdjte^ten ©eitbintgeit uteiff 10% auSftopen m up nttb bnp er fiir gute ©eitbungeit tieber utepr bejuljtt. $6ie roertnott bett 3lbnepnterit be§ Obfteš bie 3eit ift, gefjt bnraitS permu-, bap e§ ipnett tieber ift, menit ber SBnggoit mit ifkcfpapiei- auSgefteibet ift, ats menit ©trop berroenbet roirb, baš beint Slitglaben fid) berjiept nttb bann mieber ntit Sefett fattber meggefeprt roerbett mtip. 91utij pinbert ba§ fid) jroifdjett bie griupte tegenbe ©trop beint 9tu§labett ttitb nacpperigent ©ortiereit.
@ o It ber 9t b f a p gefteigert merbett — nttb m c I d) e r ft e i r i f d) e O b ft 3 ii cp t e r i ft n i d) t b a iti i t e i n b e r ft n n b e n — f o nt up mogli d) ft g e m i f f e n p a f t g el i e f er t m e r b e n.
3)cr gut gefauberte SBaggou roirb 311= nadjft ait Soben unb ©eitenmitiiben bi§ attf 1 tOieter §ope ntit Sflmfpapier auSgetteibet unb burcp Sfufftefleit bon Srettermanbeit in itičpt mepr ats 8 Stbteilungen eiitgeteilt. Sit biefe babitrcp etitftepenben Serfcplage merbett bie griidjte ant befteit gelegt, nientals geroorfen. SBerben meprere ©orten berfipidt, fo gefdjiept biefeS fortenmeife in beit SSerfdpIfigen, uie follte man aber bie ©orteu burcpeiitanberlegen. Stud) ait beit beibett SBagentitven roerbett meterpod) Sretter aitgebrad)t, bamit feiit Obft perauSfattt.
Snt ©ommer unb §erbft merbett a fte Sitf= tung§borri(ptungen gebffnet, bei falter SBitterung im Stobetnber bngegett gefdjloffett gepatten.
Sefiird)tet nton untermegS eintretenbe fjroft^ befd)abiguttg, fo merbett bie SBiinbe unb ber Soben erft mit bitnuer ©troplage bertteibet, bebor ba§ ifkcfpapier befeftigt roirb. Stuperbem
kajšnim sadjarjem ni ravno prijetno. Oni se ne bojijo sadja finih vrst, ktero pride v zabojih iz južnega Tirolskega, ker takšno sadje se v Nemčiji le izvanredno tu in tam v posebno ugodnih legah pridela. Drugače je pa s tem navadnim cenejim namiznim sadjem, ktero se vsako leto v velikih množinah iz štajerskega v velika nemška tržna mesta izvaža. To sadje tamkajšni sadjarji ne vidijo radi. Ljudstvo ga rajši kupuje kakor domačo, ker je poceni in okusno.
Če se slabo sadje na veliko daljavo pošlje, kakor n. pr. v Berolin, tak ima kupec veliko škodo:	On mora svoj dragi čas s
tem potratiti, da to slabo sadje odbere. Nagnito sadje onesnaži še to zdravo. Pri takšnih pošiljatvah mora kupec do 10% sadja odvreči, vsled česar mu pride sadje neprimerno drago.
Kako dragocen je odjemalcem v velikih mestah čas se razvidi tudi iz tega, da imajo rajši, da se vagon s papirjem obloži kakor z slamo. Slama je pri izlaganju na poti in ker se med sadje zavleče, otežkoči poznejše prebiranje.
Tudi osnaženje vagona je bolj mudno če se je rabila slama.
Če hočemo izvoz sadja povišati, in k ter i štajerski sadjar bi tega ne hotel, tako moramo tudi dobro blago skrbno vloženo pošiljati.
Dno vagona in stene do 1 m visočine se s papirjem obijejo in celi vagon se z deskami k večjemu v osem predelov razdeli. V te predela se mora potem sadje v lagati ne metati. Če se več vrst pošlje, dene se vsaka posebej v posamezne predele nikakor se ne smejo zmešati. Vrata se založijo meter visoko z deskami, da sadje ne more ven pasti.
Poleti in v jeseni se vsa okna odprejo, po zimi pa zaprejo.
Kadar se bojimo mraza, tedaj se stene najpopred znotraj z tanko lego slame obložijo
bedt man in folcljem gade and) noti; ^acf= papier auf bie gradite obenauf unb bann nod) eine ©d)id)te ©trot;. ©o fann bie ©enbung nod; im Segentber bei fattem SBetter felbft auf toeite ©tretfen abgefjen.
20.	gčte ift cs mit bnn ^GftsolT?
®eutfd)Ianb ift fiir fteiri|"d;eš bidigeS ©jjobft cin §auptabfa|gebiet unb ba evfdjeiut e§ oou 2Bert, barauf Ijiitgumeifen, bafj in ben neuen, botn Saljre 1906 ab giiltigen §anbe(§oertragen 3°tlfdtje fiir Gbft eingefetit toorbeu finb, roeld;e§ betannttid; bigfjer ftets jodfrei eingefien foitnte. Sag in einfadjer Umfdjtiegung, b. i. gajjtoarc, nad; Seutfi|lanb eingefiifjrte Obft muf; o on 1906 ab 3 DJtart 20 ‘ipfeitnig 3°b fiir ben fCHetergentner gneten, in me(;rfad;cr Umfdjliefjung, b. i. Hiftenmore, bagegen 5 fDtarf fiir ben fDtetergenhter.
9lpfe(, 33irnen, Ouitien bagegen finb g o 11= f r e i, m e n n f i e unberpacft ob er n ur in © a d e n bei minbefienS 50 Silo 9i o 1; g e m i d; i in b e r 3eit bom 1. © ef)= tember big e inf djliejflid; 30. 91 o= oember ein gel; e n. Sagegen muf; ba§ oom 1. Segember ab bi§ 31. Sluguft einlaufeitbe Obft in Sffiaggonlabungeu 2 99Zarf 3°b fiir ben fOletergeuiner begal;len.
Ob biefer leljtere3od unfer grii^obftbenad)= teiligt, fann 1;eute nod) nid;t gefagt loerbcit. 2Bal;rfd;einIid; merbeit iuol;l bie Obftabnel;mer in S)eutfd;lanb benfelbeit begal;Ien miiffen. Ser 91ugfuf;r unferer fpiiten SBinterforten in 2Baggon= lobungen ift burd; ben 3oif feinerlei §)inberni§ ermad;fen, uur miiffen bie betreffenben 2Baggon= fenbungen fpiitcfteug ant 30. 9iobember jebett 3al;reg bie ©renge i'tberfd;ritteu f;aben, ma§ fid; unfdjroer burd;fu[;ren lajjt. Safelobft ih 5 S i I o = iff o ft f) a f e t e n i ft nad; to i e bor g ollfrei.
3n bett 9TuSful;rimg§beftimmuugeu gum jpanbelgbertrage mit betu Seutfd;en 91cid;e finb nod; 33emerfmtgen iiber bie uuberftadten 9'lftfel, tSirnen unb Ouitten entljatten, baf;ingel;enb,
in potem se še le papir čez pribije. Tudi od zgoraj se v takih slučajih sadje pokrije, najpopred s papirjem in počez še z slamo. Na tak način se še da meseca decembra pri mrzlem vremenu razpošiljati.
20.	Kaj je s carino na sadje ?
Največ našega sadja gre v Nemčijo. Do letos je bilo sadje carine prosto. Od leta 1906. naprej plača sadje sledečo carino: Sadje v sodah plača 3 marke 20 pfenigov od 100 kil, sadje v zabojah 5 mark od 100 kil.
Jabolke, hruške in kutine so colnine proste v vrečah od 50 kil naprej in pa nasute v celih vagonih od 1. semptembra do 30. novembra vsakega leta.
Vso sadje, ktero dojde na Nemško od 1. decembra do 31. avgusta v celih vagonih plača 2 marke od 100 kil.
Ce bode ta colnina našo zarano sadje oškodovalo, se danes še nemore reči. Naj-
Ibt). 34. fjcrtig Ucipnrfte Dliftfčijjev. Pol. 34. Vkladovani soli.
hitreje bodo colnino odjemalci na Nemškem trpeli. Drugemu sadju ta colnina ne škoduje, samo da se mora ob pravem času odposlati.
bnf; biefe mn' alg „unberfm(ft" beljnubelt toerbeit, toemt bie SBagcit, in beiteit fie einlaufen, in nidjt ntefjr al§ 8 9tbteilungen eiugeteilt finb. 91 ud) ift eS n n d) biefeit SSeftimnmngeu geftattet, baj) 3Bageit= unb ©d)iffgabtdlnngen mit ©trot) belcgt, bebnft ober mit Rainer ober <Stro£) aug= gefdjlagen fein foiinen.
21.	$ie lUtfBnurtfjrung bes ^Dfles.
33et)or umit [id) boju eulfcEjIiejit, in grojjereit •Kengen frifdjeS Obft auf liingere 3eit aufjuberoal)ren, um eS f[Hiter mit beffereit ipreifett abjufeljcn, bend)te man ftetg beit Unt= ftanb, baf) in ben aUenneifteit gallen ber $er= fnuf im Ipcrbft eiu[ad)er unb eiutraglid)er ift, toeil bamit tiiel 91rbeit unb SSerlufte burd) giiulnig unb Serbunftuug uennieben toerbeit. ©tub jebod) in obfireid)cit 3ol)mt bie Greife fiir SBtntertafelobft um biefe geit fefjr niebrig, fo luirb umit ba§ Ijoltbare, gut gcenttete Obft nid)t bidig logfdilagen, fonbent e§ aufberoaljren unb beffere Greife nbtoarten. Oie ettoa nnge= fiofjenen, tierletjtcn §riicl)te ober fold)e toeitig l)altbarer Sorten [udje man forgfaltig l)crau§, tiertaufe fie frifd) ober berarbeite fie ju 9)iojt. Oie gefuuben fjrudjte bagegen bringe man in eiitcn fiir bie 91uf6etoafjrung geeigueten 3tauin.
$ic Scinficrniur bcS SlufbciuoljntiiggrnumeS
follte inog!id)ft gleidjntiifjig fein, im SBinter ettoa 3 bi§ 5° C betrageu. 3it einent toarmerett Dtaume reifen bie g rit d) te ju fd)iteK, bie $erlufte burd) 93eratmung unb $erbunftimg finb grb j; er unb bie jartfleifdjigen Sorten toerbeit borili Ieid)t fti[i[iig. 9tber and) nid)t ju falt barf ber 9taum fein, bo d) fd)abet j. S3. bag Gšin= bringen eiiteg f^rofteg bon etroa — 1° ben fyri'td)tcn nid)t, itttr barf bie Sfiilte nid)t anl)a(= teub fein. Solite ber Utaiint burd) Sidjeruttg ber SEitmt unb gfeufter uid)t uie^r liinger auf toeitig iiber 01 ju polten fein, fo legt man cine Sage Strol) auf bie griidjte ober bringt Oecleit obeitauf.
Poštni zaboji po 5 kil so colnine prosti. Da se sadje smatra kot colnine prosto, ne sme biti vagon razdeljen v več kakor 8 predalov. Papir in slama se sme rabiti.
21.	Shramba sadja.
Popred ko se kdo odloči, veče množine sadja za dalj časa shraniti, da bi ga pozneje boljše prodal, naj pomisli, da najboljša prodaja je v jeseni, ker se s tem veliko dela prihrani in izgubi skoz gnjitje sadja izogne.
Ce so pa v izvanredno rodnih letih cene za lepo namizno sadje le prenizke, tedaj seveda je boljše počakati in sadje shraniti, Vso sadje netrpežnih, vrst in tisto, ktero je vdarjeno ali kakorkoli ranjeno se odbere, proda ali za napravo mošta porabi. Zdravo sadje spravi se v shrambe.
Toplota v shrambi
naj bi bila kolikor mogoče enakomerna, po zimi 3 do 5° C. V bolj toplem prostoru sadje prehitro zori in postane lahko puhlo. Pa tudi premrzlo ne sme biti, vendar — 1° C ne škoduje če ne trpi predolgo. Če bi se shramba ne dala držati čez O0 toplote pokrije se sadje slamo in z odejami.
Z roko se ne sme zmrzlo sadje prijeti, ker dobi rujave lise. Sadje se mora popred odtaliti.
— 55 -
©efroreite fjrild;te biirfen nidjt mit beit ronrmen £)anbeit beriifjrt merbcn, tueil erftere fortft braune glecfen befommen. $it foldjent 3hfie mufi bn§ Cbft nor Seruljrung erft guf= getnnt fein.
$166. 35, Obftfelter ber 8anbč§--Db|t= unt) 2Bcinbaufcf|ute iit iKarburg n. b. ©ran. Pod 35. Sadna klet v deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru.
2>ic (šiitrirfjtung.
Itnterirbifdje Utiiume in atjnlidjer SSauart toie bie (šisfeUer mit bidcm ©trofjbad) ijalten bie SBarnte fefir fdjoit gleidpnajiig, bod) finb fiir horiibergeljenbe 2Iufbelrmt)rung and) ober= irbifdje gtdunte geeiguet, mir miiffen fie frofifrei getjnlten inerbeit tomteu.
Oprava.
Podzemeljski prostori podobni shrambi za led z debelo slamnato streho držijo toploto prav enakomerno, za začasno shrambo so pa tudi nadzemeljski prostori pripravni, da se le dajo proti mrazu zavarovati.
2(m beften lagert etn tneniger empfinbXid)e§ 06[t in cut§ £o!j IjergefteHten, mit §oIj= boben nerfefjenen SSerfdjKigeit, 50 bi§ 75 timeter Ijod) nufgefd)id)tet (fief)e Stbbilbung 29
Ne preveč občutljivo sadje vloži se v lesene predele 50 do 70 centimetrov na visoko ali pa v zaboje, kteri se vrh druzega postavijo. Fine namizne vrste, posebno
linfš), obet ctber in Siften, toeldje utnu iiber= einanbergeftellt Ijat (5t6bilbung 13). ©etjr feine Safelforten unb befottberS $imen Ingert man mn ficfjerfteu auf Jpurbengefteflen, mo bie fjriidjte | boppelt gclegt toerben fbnnen. $ei einfadjer Sagerung ift natiirlid) bie iiberficfjt, ba5 5(u§= lefen n. f. m. beguemer. Ser auf folčje SBeife
hruške ohranijo se najbolje na lesah, kjer se v dvojno lego naložijo.
Sadna klet na sadje- in vinorejski šoli v Mariboru je na ta način opravljena in se prav dobro obnese. Glej podobe 35 in 36.
eingeridftete Obftfeller a n ber Sanbeš = Ob[t= mtb 28einbaitf$ule in SOlarburg f;at [id) 6e[ten§ bemiUjrt. 5Die beiben geidpmngen geben bie (£inrid)tung gemut roieber. (9I6£)iIbungeu 35 unb 36.)
Siiftimggtiorridjtnng nobucubig.
3n einent jebeu O6ftauf6einol)i'ung§raume muf; eiite SiiftungStiorrid)timg tiorljauben fein, meldje e§ geftattct, nad) 33ebarf frifcf)e Suft jujufiif)ten unb bie Oerborbene abjuleiteit. 3)er 9iaum foflte frei bon jebent fiemben ©eritdje fein, meii ba§ £)b[t [oldjen leidjt aufninnnt. 3ft bie Suft ju feudjt, [o foult ba§ 0b[t, ift fie ju tvoden, [o loeltt e§. $em erften itbelfianb faitn burd) reid)lid)e§ Siiften ob er bitrd) Suftegen bon ©IjlorMjium auf 23retter, bem letdereu burd) 21uffpri|en bon SBaffer in ben ©angen foioie burd) SluffteKen bon breiten SBaffergefafjen nbgeI)oifen merbeit.
fiidjt ctttMjrlidj.
$ur Sagerung braudjt boš Obft fein Sid)t, in einent bunften 9iaume fjiilt fid) baSfeibe fogar mn beften. Sid)t befbrbert bie Dieife unb berme()ti bie 9ttmung§tdtigfeit ber fjriic£)te, ioe5= toegeu itt Ijellen 9iaumcn nteijr $erlu[te burcf) $erbunftung entftefjen al§ in bunflen.
$its ©djmcfcln.
©oiite $tiuhti§ ftarf auftreten unb burd) reid)Iid)e Suftuug feitte 23efferung ju crjielett [eitt, [o loirb man ben 9iaunt bon 3eit ju 3eit, biefieid)t atle 10 Sage, orbentlid) au§= fcfjtoefeln. 9intiirlicf) ift e§ notiueitbig, bie itrfadje ber $aulni§au§breitmtg, bie fattlen unb fnuleitbeit galidjte auSjutefett.
S)a§ 9tuSfd)tuefeIit gefdjiefjt ant beften berart, bajj man an ber Sede eiitigc, jiuei bis brci Sriil)te befeftigt, unten ju einent tpafett untbiegt, baratt je eiite ©d)iuefelfd)nitte befeftigt, loie fie jitin 9Itt§fd)VuefeIn ber iBeinfitffer ge= brnttdjt tuerbeit, unb anjiinbet. genfter unb Suftunggborrid)tuugeit miiffen natiirtid) borljer
Naprava za prezračen.)e
je potrebna v vsaki shrambi za sadje, da se odvede pokvarjeni in dovede sveži zrak. Shramba mora biti brez posebnega duha, ker sadje ga hitro nase vzame. Je zrak prevlažen, tako začne sadje gnjiti, če je presuh, veneti in se grbančiti. Prvemu nedostatlcu se odpomore s pogostim pre-zračenjem, ali da se nasiplje na deske chlor-calcium, drugemu da se pod večkrat poškropi ali pa se postavi v shrambo več posod napolnjenih z vodo.
Svetlobe ni treba
za shrambo sadja, ker se ono v temi najboljše drži. Svetloba pospešuje zorenje in pomnoži dihanje sadja zaradi česa se sadje v svetlih shrambah zgrbanči.
Žvepljanje.
Ce začne sadje gnjiti in pogosto zračenje nič ne pomaga, mora se shramba vsakih 10 dni žvepljati. Seveda je treba vzrok to je gnilo in nagnito sadje skrbno odstraniti.
Žvepla se najboljše na ta način, da se pritrdijo na strop 2 do 3 žice, na te se obesijo kosi žvepla kakoršno se rabi za sode. Okna, vrata se zaprejo vse ljuknje zamašijo, in na to se žveplo zažge. Shramba se pusti potem zaprta do drugega dne.
— 58,
gefdjloffen roerben. 5)er 3iaitnt toirb banu big jum niidjften Sage feft jugefjalten. 2>ie bei ber Ulerbrettttimg fid) bilbenbe fcfjtoeflige ©dure betoitft ba§ SIbtbteu ber ^ihtlnišerreger, be= fdjiibigt nber ba§ Obft itidft.
©obte ber 9taum Sretterfugboben Ijobeit, fo ift Slorforge ju treffen, bap ber abtrobfenbe brenuenbe ©dftoefel baž £wlj itid)t entjitnbei.
©nuj f^intc Sorten tange onfbcivnljmt
tanit man auf bie SBeife, bafj tiotlftiiubig ge= fmtbe griidjte in ©eibeitpapiet: eingetoidelt unb mit i|3abierfd)nitjeln feft iit Kifteu berpacft roerben, bie in eiit nngetjeijteS 3immer ob er einen fonftigen tufjlen 9taum gefteflt roerben, to o e§ nber nidjt ftarf einfrieren barf. 83ei groperer Salte mup man. ©trotjbeden n. f. to. baritber beden. 2Iuf biefe SBeife Ijalten fid) tjarte ©orten bi§ Oftent unb lattger unb bleiben tabelloS frifd). S)ie ^attpifa^e ift, bap mir ganj gefuttbe fjritčfjte [pater ©orten tjiefiir oertoenbet roerben; benn befdjabigte griidjte faulen balb unb ftedeit boju ltod) bie gefuubeu ©tiide att.
22.	^>om £tippigwrbm bes Jager-oDftes.
33ei eiuigett ©orten, j. 33. bent ©elbett 33eIIefteur, bei ber Sanaba=9teinette, finbet man jutoeiten nad) me()rrobd)entlii|er Sogerung bidjt miter ber ©djale unb att fonftigen ©teden beš fyleifd;e3 branite, bitter fdjntedenbe ©tetten o on jiitjer 33efd)affenl)eit. ©erartige griidjte finb imberfauflid).
SDiefe nnangenetjine ©rfdjeinung neitnt man ba§ ©tibbigtoerbeit. liber bie Urfadje biefer 23eranbenmg im grudjtfteifdie ift man bi§ I)eute n o di ettoaS im ltnbtareu. ©injelne gorfdjer erblideit einen 5)3ilj at§ Urfadje, toieber anbere fet)en baritt nur eitte 33erdnbentng be§ grud)t= fteifdjeS ittfolge uid)t itorntaler ©ntafjnutg. 2e£= terer 3Infid)t ueigt ber ^rattiter ant nteiften ju.
33efmtberS gropfriidjtige ©orten unb griidjte o on jungeit 33dunten unb foldjen, roeldje nur
če je pod lesen mora se nekaj podstaviti da goreče žveplo, ki kaplja na tla ne užge lesa.
Jako pozne vrste se dolgo ohranijo
če se čisto zdravi komadi zamotajo v svilnati papir in se s papirnatem obrezkom prav na trdno v zaboj vložijo. Zaboj se postavi v nekurjeno sobo ali v kakšni drugi hladni prostor, kjer pa ne sme prehud mraz biti. Pri velikem mrazu pokrije se zaboj z slamo ali z odejami. Na ta način držijo se trpežne vrste do velike noči in še dalje. Srednjo veliki in mali komadi držijo se boljše in dalje kakor prav veliki ene in iste vrste.
22.	Puhlost shranjenega sadja.
Pri nekterih vrstah kakor belefler, kanada se najdejo kadar so že ležala v shrambi nekaj tednov pod lupino in drugod, rujava mesta grenkega okusa. Takšno sadje ni za prodajo. Od česa to pride, še do danes ni dobro znano. Nekteri so mnenja, da je vzrok neka glivica, drugi pa da je drevesu primanjkovalo gotovih redilnih snovij. To zadnjo mnenje je bolj razširjeno.
Zelo veliko sadje, sadje od mladih dreves in od takšnih, ktera so močno z gnojnico gnojena, je tej bolezni jako podvrženo, posebno če se s hrani v toplih prostorih.
Tudi sadje, ktero je čez leto na drevesu v male papirnate vreče ovito, kakor se to dela pri belem zimskem kalvilu je tej
mit ftidftoffreidjer gaitdje [tar! unb oft gebilngt lourben, fittb ber ©tibbenbitbung [tar! uuter= tnorfeit, n o d) baju bei Sngerung in einem toarmen 9taumc. 9ludj bie liber ©oinnter in $apierfiidd)en eingetjuftt geroefenen^riidite einiger ©bnlierforten, 3. 33. SBeijjer SBinterMbitt, neigen auf bem Sager nteijr jur ©tibbeitbilbitng als foldje, toeldje frei unb oljne Umtjiittung Ijernn= geroadjfen finb.
TRogiidjft Bijte Sngerung fotdjer embfinb= lidjen ©orten unb bnlbiger $erbraudj ober Serfauf berfeiben tuirb bor oft embfinblidjen SSeriuften fdjiitjen.
93ei fodjgenuifjer SDilugung audj mit falf= unb bijo§bijorfaurei)iittigenS)iingemitteIn (@u))er= bijoSpljat, SnjomnSmeljl) [oloie bei juneijmenbem 9IIter ber 53aume berfdjloinbet biefe unmtge= neijme Srfdjeinung ber ©tibbenbilbung meift boltftiinbig.
bolezni bolj podvrženo kakor ono ktero je nezavito vzrastlo:
Hladna shrambra, hitra poraba ali prodaja takih občuljivih vrst je najboljše kar se storiti da.
Pri pravilnem gnojenju z apnom in fos-forovo kislino (superfosfat, Tomaževa žlindra) kakor pri starejših drevesih izgine popolnoma ta neprijetni pojav.

^pfeffortimeut fur gifetmuarli, nad) ber gteife georbuet.
I. ,-driir	Cl^Berlmih
mit bem oberctt 9JIur:, ©««§*, SJJaItctt= unb JUiiirjtafe.
a) 3111' a II g e m e i it e n 9tnpflanjung:
1.	©tjatlamobSfp.
2.	©eflamnttcr $arbinnl.
3.	ifkiujennpfeL
7.	jDanjiger Sontnpfel.
8.	©raticnfkincr.
9.	9iibftmt $cpping.
4.	©otbgelbe 9ieinette.
5.	©roftcr rljchtififjcr SMjunpfcl.
6.	Dtoigeftreifter ^oljapfel. b) g it r 6 e f o n b e r e © t a n b o r t e:
10.	SBinter=©oIb))armitne.
11.	©cI6cr ©belnpfct.
12.	Snnbsberger 9temette.
II. ^driiv: Brus EElittellmrtb mit bem inittleven 9Jiur=, bem 9tnnb:, g-ciftnip, @uliu= unb Sninadjtnte.
a) 3»r flllgemetnen 9t n p f I n n 5 u n g:
1.	©Ijttrlamobšfp.
2.	©cflnmmtcr $nrbtitnl.
3.	$tnunbn:9Icineftc.
4.	tBauiimimg 9lciitctte.
5.	©nuiafon:9leincttc.
b)
11.	SBeijjet 9lfirctd)an.
12.	©elber SBctfcfteur.
13.	9ItmnnS:9leinettc.
III.
mit bem untcmt 9Jhir:,
a) 3 a
1.	©^arlamobSfp.
2.	©cflnmmtcr Snrbiitnl.
3.	$nunbn=9tcincttc.
4.	SBnumnnnS 9tcincttc.
5.	©nmnfon:9Icincttc.
b)
10.	©elber SBcllcflcur.
11.	91tmiin§:9icii!cfte.
12.	Sidjtenroatber 5B3ad)§opfeL
6.	^roitprinj 9iuboIf.
7.	©teirifdjcr £BtHtcr:9)inf(fjnHjfcr.
8.	©rofjcr rtjehtifdjcr 18ul)unpfcl.
9.	Utotgeftreifter §oIjapfel.
10. .§ubct’f(fjcr 9Jiofinpfcl.
3 it x Befonbere © t a n b o r te:
14. fioitbou^cpptttg. i 15. 2Biilfd)6nmner.
16. 6f)ampagner=9teinette.
It nMznterlrtrth
bem tpiijjnitj:, ©rnu:, ©nun:, ©abe: unb ©otttntnlc.
r n II g e m e i n e n 91 n p f I a n 5 u it g :
6.	Diibfton ipeppiug.
7.	©tcirifrfjcr 2Binter=9}2nfdjnitifer.
8.	@ro§cr rljcintftfjcr tBnljnnpfcl.
9.	§mber’fd)er 9JtoftapfeI.
fy it r b e f o n b e r e ©taubcrte:
13.	8mtboit=!)Jepptng.
14.	61)ampngner=9Mnette.
SDie fctt gebriuftcu ©orten finb befcnberS empfefjlenštoert.
BMrucitforttment ftir ^fetermarft, ttad) ber ^leifc georbttet.
I.	<-3ritr ims (©lujrlimit mit bem oBcrcn 9Jhtr:, ($unš<, spoHctt; imb Eiirjtalc.
1.	©nljburger Sirne.
2.	©ute Suifc bon 9tbrnwf)cg.
3.	SBiHiamS Gtjriftenbirne (ticrfucfjšroeife).
4.	Sogcg glnfdjcučiritc.
5.	2>ielg Sutfcrtiintc.
6.	|nrfttjfiiruc.
7.	2Bcifcr’fd)e Eoftbirnc.
II. c-driit: rt n si 13£ltttcllmtlt mit bem mittlcrcn $Iur=, bem Otnnč:, geifirit;:, ©uhtts unb $aiund)tnlc.
1.	©aljtntrger Sirne.
2.	©ute Suifc bott 9lbrnuifjcg.
3.	SoscS ^Infitjcučirnc.
4.	Gtnirgeim.
5.	$oreflen6irne.
6.	$ict§ Suttcrbirnc.
7.	^ofeptjine n on Stedjeln.
8.	8Biutcr=2ie^nnt§6iruc (mir ftir S8ein= flima).
9.	^aftorcufiirue.
10.	@irfdj6irnc.
11.	9tnmmetter6irne.
12.	2CeiIcr’ft^e SNoflliirnc.
III.	bas
mit bem uutercu $lut';, bem tp3§ui^=,
1.	©tiljburger Sirne.
2.	©ute Suifc Uou 9tbrnndjcg.
3.	SošcS $Infitjcubirne.
4.	^oreltenbirne.
5.	$icts Suttcrtiiruc.
6.	§nrbcn))Outg 2Bintcr:Suttcr6irne.
SDie fett gcbruifteu ©orten j
IdlrtterTrtrtb
$rnu:, Snutt:, ©obe: unb ©attlotnlc.
7.	Ctitiier be ©erreS.
8.	Sflnftomtčirnc.
9.	Rarntuer Sioftbirne.
10.	$ic 2ef)tn.
11.	9tummelterbirne.
12.	9£cilct’itfjc 9)ioft6irnc.
nb befmtberg empfeljlenStoert.
— 62
Dodatek.
Seznamek v deželnem normalnem sortimentu zapopadenih jabolčnih in hruševih vrst za Spodnje Štajersko, po redu kakor zorijo,
to je za spodnjo mursko, pesničko, dravsko, savinjsko, savsko in sotlsko dolino.
A. Jabolka.
a) Za splošno nasaja nje se priporočajo:
1.	Šarlamovski.
2.	Prižasti kardinal.
3.	Kanada rajneta.
4.	Baumanova rajneta.
5.	Damazonova rajneta.
G. Ribstonov pepinek.
7.	Štajerski zimski mašancelj.
8.	Veliki renski bobovec (kot mostno jabolko).
9.	Huberjevo mostno jabolko.
b) Le za posamezne slučaje, posebno ugodne lege in razmere pa se še
priporočajo:
10.	Rumeni belefler.
11.	Ananas rajneta.
12.	Sevnišlta voščenka.
13.	Londonski pepinek.
14.	Šampanjska rajneta
B. Hruške.
a) Namizne hruške:
1.	Solnograška.
2.	Dobra Lojza Avranška.
3.	Boško va čutarica.
4.	Postrvica.
5.	Dilova maslenka.
6.	Hardenpontova zimska maslenka.
7.	Olivier de Serres.
8.	Pastorovka.
9. Koroška moštnica.
10. Tepka.
5) M o š t n i c e:
11.	Velika rumelterca.
12.	Vajlerslta moštnica.
Debelo tiskane vrste so posebno priporočljive.
)
v Mariboru
t
j