Mat
Sped. in abb. post. II gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
11 giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
Lit. 15.
VIDEM, 20. FEBRUARJA 1951.
Leto II. — Štev. 11
Odpustimo jim, saj ne vedo kaj delajo
Oblasti skušajo čestokrat izkoriščati dejstvo, da naši ljudje ne govorijo v književni slovenščini, ampak v narečju. Taki »dokazi« šo le preveč naivni in če bi obveljalo to pravilo, bi bilo zelo malo Italijanov, ki bi jih lahko šteli med Italijane, ali Nemce za Nemce, ali Angleže za Angleže itd., ker ljudstvo pri vseh narodih govori samo v narečju.
V našem primeru trdijo, da i-ma naše narečje le malo skupnega s književno slovenščino. Vendar pa jim vsako toliko uide kak izraz, ki pobije vse tisto, kar bi oni hoteli dokazati.
V tem nam prihaja na pomoč revija »Risveglio Magistrale«, ki obravnava šolske probleme v obmejnem področju in pri kateri sodelujejo vse šolske oblasti naše pokrajine. Njim na čelu je bivši šolski skrbnik prof. Bar-tolotti Ciro, sodeluje med drugimi tudi presvitli gospod Man-zano Arturo, znan poznavalec problemov Beneške Slovenije, skupaj z nekim doktorjem, ki bi rad ostal nepoznan, katerega začetnice pa so iste kot one od on. Giobatta Carron, znanega potuj-čevalca naših dolin, ki je tudi doma na šolskem skrbništvu v Rimu. Vsi ljudje torej, ki skušajo uradno dokazati da nismo nobena narodna manjšina.
V deremberski številki te revije je bil objavljen članek o položaju v Nadiški dolini. V njem se trdi, da imenujejo domačini majhno zgradbo s slamnato streho, ki jim siuži za spravo sena, senik.
Vsakdo se lahko prepriča, da ta beseda ne samo v narečju ampak tudi v književni slovenščini pomeni kraj, kamor se spravlja seno. Ze to dejstvo pobija torej njihovo trditev, da ima benečan-sko narečje le malo skupnega s slovenščino.
Iz istega članka smo lahko u-gotovili, da so ti gospodje že pri naglem avtomobilskem izletu po teh krajih spoznali, da je tu vse polno problemov, ki čakajo rešitve. Tisto mnogo, o čemer govore oblasti, da se je že storilo, je konec koncev samo zgraditev velikega poslopja, v katerem so šole, otroški vrtec in »občina« in ki je stalo 32 milijonov lir. Iz tega lahko sklepamo, da ima vlada dovolj sredstev na razpolago, kadar je treba poskrbeti za po tujčevalne zavode, kakršni so otroški vrtci ONAIR-a.
V naslednjem naj navedemo nekatere njihove ugotovitve o položaju našega ljudstva:
»Otroci so zaradi razmer primorani, da že zgodaj začnejo delati. Mnogi med njimi so rahitični ali imajo že prve znake jetike. To je zlasti pogost primer v revnejših vaseh, kjer morajo ljudje često prebivati skupaj z živalmi.
»Pokrajina kot pri božičnih jaslicah, s strmimi stezami, po katerih se vzpenjajo ljudje s težkimi koši na hrbtu«.
. »Da lahko plačajo davek se morajo Benečani odreči najpotrebnejšemu in prodajo vse, kar morajo ter se zadovoljijo s krompirjem in radičem, zabeljenim samo s kisom in soljo. Masla ne rabijo, ker ga morajo pro-
dati. Posledica tega je slaba prehrana in pešanje ljudi iz reda v rod.«
»Malo je kostanjevih dreves naokrog. Če bo še nadalje razsajal drevesni rak, bo čez dvajset let dežela popolnoma opu-stošena.«
V hleve bi bilo treba novo živino, postaviti je treba mlekarne......
»Še marsikaj drugega bi vilo treba ukreniti, posebno kar se tiče podpor.«
Pri vseh teh potrebah pa pomaga vlada ljudem samo z otroškimi vrtci, ki naj potujčujejo otroke. »Risveglio Magistrale« pa se tolaži z mislijo, da imajo naši ljudje »v svoji materialni bedi neizčrpno duhovno bogastvo« in da so »ljudje z italijanskim prepričanjem preizkušeni in zanesljivi, preprosti in lojalni.«
Omenimo naj še, da je zapisala ta literarno-šolska revija, »o poslopju, v katerem je občina.«
Vsak človek ve, da pojem »občina« pomeni neko določeno področje, ki tvori upravno enoto v okviru države. Zato ne moremo razumeti, kako bi moglo neko poslopje, čeprav precej veliko, spraviti pod streho vso občino, ki obsega včasih tudi 100 kvadratnih km. Prav gotovo so hoteli zapisati »županstvo« (municipio), toda ti ljudje, ki bi radi dajali lekcije v slovenščini in odločali o tem,' katere naše besede spadajo v narečje in katere v književni jezik, dokazujejo s tem, da ne poznajo niti svojega lastnega jezika. In če neki Italijan ne pozna svojega jezika, pomeni, da se ni potrudil pri učenju, ker ga ne ljubi. Zato je ra zumljivo, da so zavzeli ti ljudje proti nam šovinistično zadržanje, ker kadar nekdo ne ljubi svojega lastnega jezika ne more trpeti, da bi kdo drugi ljubil svojega.
Njihovo protislovensko sovraštvo je torej plod nevednosti in pomanjkanja domovinske lju bežni. Zato jih pomilujemo, ker ne vedo, kaj delajo.
Pač pa jim svetujemo: naučite se bolje poznavati in ljubiti vaš jezik, ker le tako boste lahko razumevali in upoštevali našo ljubezen do jezika naših očetov.
Vladni dekreti in obljube
Koliko govoričenja in lepili obljub smo slišali po drugi svetovni vojni od raznih poslanskih kandidatov, ki so si hoteli pridobiti naše glasove. Takrat 'smo mislili, da se bo vse obnovilo in uredilo. Fašizem je bil na tleh in naivno (naivnost je zna žilna za beneške Slovence) smo jim verjeli-
Upali smo, da bo nova demokracija končno ozdravila rane, ki jih je zadal fašizem. To naše zaupanje je bilo tako veli ko, da jo postalo že gotovo! Obljubili so nam zakone za eno stvar in. drugo in ti Zakoni so bili v resnici tudi izdani.
Tako je izšel zakonski odlok, po katerem bi moral dobiti podporo v višini 75 odst. tisti, ki si bo popravil v vojni porušena poslopja.
Odlok, ki obljubuje nagrado vsakomur, ki si bo sezidal novo hišo.
Odlok, kj obljublja razne podpore občinam za gradnjo cest itd.
Odlok, ki obljublja pomoč našim kmetom pri popravilu porušenih hlevov in pri gradnji novih.
Odlok, ki predvideva oprostitev državnih d’avkov na zemljiščih v viš.ni na 700 m.
Zakonski osnutki Fanfani, Aldisio itd.
Našj ljudje so brž pohiteli s pripravami ogledov in načrtov, za kar so potrošili precej denarja, ki so si ga morali odtrgati od ust. Od takrat je preteklo že precej let, omenjeni zakoni in odloki sicer šo vedno obstojajo, našo prošnje pa vkljub temu spijo v predalih raznih pisarn Tehničnega urada in po raznih Inšpektoratih za kmetijstvo.
Kadar gre naš človek v te urade in povpraša, kako je z zadevo, mu odgovorijo, da ni denarja. Spr.čo takega odgovora se vprašamo: Kaj nam bodo zakoni in odločbe, če ni denarja za izvršitev? Čemu smo torej potrošili toliko denarja za komisije in načrte? Čemu obetajo in potem ne držijo obljube? Alj bi ne bilo bolje, čel bil molčali? Kam gredo in kje fo vsi tisti milijoni, 0 katerih piše pokrajinski tisk in skoro vsak dan javlja, da so bili določeni za našo pokrajino in predvsem za obmejne občine, med katere spadajo tudi naše?
V talcem položaju sploh ni mogoče več ničesar razumeti. Med tem pa prihajajo'
razne pokrajinske komisije zelo pogosto-ma na sestanke v Št. Peter Slovenov. Kaj delajo tam? Zakaj govore vedno, da proučujejo naše probleme, ki so še preveč dobro znani? Čas bi bil, da bi rekli1 kruhu kruh in vinu vino.
Tuidi največji naivneži so že razumeli, da s praznim besedičenjem ne pridemo nikamor naprej. Zakaj nam lažejo? Ti gospodje pripadajo stranki, katera temelji na veri in kljub temu delajo proti božjim zapovedim. Morda pa prihajajo v Št. Peter zato, da dobijo mastno dnevnico in dobro kosilo.
Res je, beneški Slovenci so zelo gostoljubni tudi s takimi, ki bi tega ne zaslužili.
Hoteli smo jasno in odločno povedati resnico v edinem časopisu, ki nam daje to možnost. Takoimenovani »neodvisnic časopisi, ki se tiskajo v naši pokrajini, bi nam te možnosti gotovo ne dali. Oni imajo premalo prostora za talce probleme in se morajo baviti samo z Mtalijanstvcm« naših dolin. O tem italijanstvu toliko govorijo, da so začeli o njem dvomiti ceto najbolj gereči »trikoloristi« v Benečiji
Za danes naj bo toliko dovolj;
ČUDNI POJMI O DEMOKRACIJI
Nadaljujejo s prevaro
V zadnji številki »Matajurja« smo govorili o velikanski naglici, s katero -o se oblasti lotilo pošiljati naše ljudi v belgijske rudnike. Kakor ponavadi tudi tokrat postopek ni bil preveč pašten in prevara je morala postati prej ali slej očitna-
V resnici je mnogo rudarjev odšlo B in pa je tudi mnogo talcih, lei so si skrbno pripravili potni kovčeg s perilom in nekaj hrane za na pot, za kar so morda potrošili zadnji denar, ali pa ga vzeli celo na posodo. Ko pa so prišli v Videni, da bi sc odpeljali z vlakom v Ljegi ali v Namur, so jim povedali, da je bil c.dihod odložen. Kdo je odgovoren za tako zmešnjavo? Kako dolgo bodo še na tak način varali našega ubogega človeka? Ali gotovi uradi res nimajo več nobene resnosti in se ne zavedajo, da je marsikdo potrošil zadnji denar za pot ali pa sil ga je celo izposodil?
»Messaggero Venelo« nas je hotel napasti že takoj ob našem prvem izidu. Ko pa je iz našega odgovora uvidel, da smo zanj pretrd oreh, se je rajši slavno umaknil in »dostojanstveno« umolknil. Sedaj pa, ko se je njegov imenitnejši kolega. »Nuovo Frluli« zagnal proti nam, je zašel tudi on s protislovensko polemiko, kot majhen psiček, ki se zaganja v človeka v senci velikega voljčaka, pa je pri tem vsak čas pripravljen umakniti se, če bi pretila nevarnost.	-—----
Tokrat mu je nudila pretvezo za napad kulturna ustanova »Dante Alighieri«.
Pri tem smo lahko spoznali, da prev eva šovinističen duh tudi to združenje, ki naj bi bilo kulturno in da sta si v tem oziru enaka z gori omenjenimi lističem.
Iz poročila predsednika tega patriotič-nega udruženja za videmsko pokrajino ho čemo navesti naslednji odlomèlc:
»Potrebno je, da tam, kamor gredo naši na delo, nastanejo tudi novi domovi, iz katerih naj so širi „luč kulture in ljubezni” kot ogenj, ki črpa neprestano svojo moč iz življenja, lej ni osamljen, kot nek zaključen krog, kateri ohranja samo v enem rodu spomin na preteklost, ampak obdrži trajno podobo svojega nekdanjega življenja, kot v kamen izklesan kip.«
»Družina in rodni kraj ne predstavljata samo nekak muzej spominov, ampak sta seme, iz katerega se razvije življenje in vedno bolj živa vzpodbuda za ohranitev in nadaljevanje«,
To bi pomenilo, da kamorkoli gre človek, mora ostati povezan s svoje domovino, s šegami in navadami svojega naroda, mora ohraniti svoj materin jezik. Kamorkoli gre, ima človek pravico da ohrani svojo narodno individualnost.
Prav tako ima pravico, da kot nekak svetilnik širi v svoji novi dlomovjn.i luč kulture svojega naroda. Take besede eo v resnici vredne namena in tradicije udruženja, kot je »Dante Alighieri« in se nam zdijo kot nalašč pripravne za obrambo pravic bene-kfiih Slovencev, ki hočejo pravtako ohraniti svoj materinski jezik, svojo kulturo in svoj poseben narodni značaj. Tudi beneški Slovenci žele nadaljevati svoje lastno življenje, kot narodna manjšina v neki tuji državi.
Zato niso prav nič na modu ovire, ki jih stavijo našemu ljudstvu na njegovo pot, ampak bi bilo treba v njem še poživeti čut dolžnosti, ki ga ima do svojega rodu, s katerim morajo poedinci ostati vedno v tesni zvezi, ki se ne sme nikoli razvezati. Rekli smo že, da so te besede kot nalašč za naše ljudstvo in za obrambo njegovih pravic. Žalibog pa je predsednik s temi besedami zahtval svobodo za ohranitev njihove narodne in kulturne bitnosti samo za Italijane, ki žive v inozemstvu.
Comm. Calligarjs in novinar Provini inrata za nos drugačne besede. Opozorila sta vodstvo udVuženja na »protidržavno« delovanje, ki da ga mj razvijamo. Tem gospodom se namreč zdi zločin, če mi v
njihovi državi objavljamo časopis v slovenščini, ki je jezik naše narodne manjšine- In tako se je zgodilo, da so bili ravno isti ljudje, ki so soglasno zahtevali pravice za Italijane, živeče v inozemstvu, pravtako soglasni v zahtevi, dia je treba organizirati proti nam močno propagando.
Vsekakor ti ljudje, v svojem slepem so-vratštvu proti vsemu, kar je slovenskega, r.iso niti vedeli kaj delajo, ker drugače bi gotovo opazili, da pri nas družba Sv. Cirila in Metoda sploh ne obstoja In zato ne more vršiti nobene protldržavne propagande.	—
Pač pa je razvidno, da oni takole razumejo italijansko demokracijo: svobodo za Italijane v inozemstvu, sužno-t za Slovence v Italiji.
Zakaj nas ne imenujete
V zvezi z nenavadnim tolmačenjem, ki g:i ima družba »Dante Alighieri« o tem, kako jo treba žaščltiti narodno kulturo v inozemstvu, je ča-opis »Patrie dal Frluk objavil kratek člančič, v katerem je tudi on kritiziral stališče omenjene družbe, po katerem naj b| imela »Dante Alighieri« svoboden razvoj v inozemstvu, medtem ko družba Sv. Cirila in Metoda v Italiji ne bi smela delovati.
Ni bilo baš potrebno zagovarjati pravice te družbi', da sme braniti slovensko kulturo v Italiji, ker ta družba pri naa ne obstoja. Pač pa imamo v našj pokrajini založništvo »Matajurja«, katerega pa ta list ne omenja, kakor, da bi ga ne bilo. Njsmo mislili, da smo na tako »slabem glasu«, da bi laliko kompromitirali deviško čast tega časopisa, če hi nas omenil.
Volilni shod ali..,
V zadnjih dneh sino ditali, da je bil v Čedadu sestanek županov tega okraja na katerem pa ni bilo županov iz Beneške Slovenije. To nazadnje še ne bi bilo tako čudilo, ker je bjl pred časom podoben sestanek v Št. Petru, na katerem so bili tudi beneški župani.
Pač pa se nam zdi čudno, da ni bil povabljen zastopnik torjanslce občine na nobeno teh dveh konferenc. Ali so morda v Torjanu tako dobre razmere, da ni treba tam ničesar ukreniti? Alj res nima ta občina nobenega problema, ki bi ga bilo treba obravnavati?
Zdi so nam, da bo vzrok v tem, da občinska uprava v Torjanu ni v demokrščan-skih rokah in zato njeni zastopniki ne smejo na konference, ki imajo demokr-ščanski značaj. Kljub temu pa nam hočejo dati razumeti, da imajo ti sestanki namen edino le proučevati najbolj pereče probleme tega okraja.
Bilo bi bolje, da bi priznali resnico o njih in povedali, da imajo značaj nekakšnih predvolilnih manevrov.
Gospodje deniokrščanslci 'poslanci, gene- ‘ rali in polkovniki, ki »proučujete« probleme svojega bližnjega, kaj pravite na to?
Včasih je bilo drugače
»Ko snn> bili mi mladi, je bilo vse drugače«, nam dostikrat govorijo stari ljudje. Mnogokrat imajo prav. Tudi v Vidmu je bilo prod 85 leti marsikaj drugače. Takrat niso imeli tam »Mesaagero Veneto« niti ne »Nuovo Friuli«, da bi pošiljali razne Manzane odkrivati italijansko, romansko in ne vemo še kakšno poreklo beneških Slovencev. Pač pa, je izhajal takrat v Vidmu časopis »Giornale di Udine« in tam je v številki od, 5. dec. 1866 zapisano med drugim tudi tole:
»Tržaški Svet (Dieta) je postavil zahtevo po ustanovitvi pravno fakultete v italijan-
ščini za italijanske študente v avstrijskih pc krajinah. Dr. Pitten je to zahtevo podprl in pravi med drugim (potem, ko jo omenil, da je Avstrija po drugih pokrajinah ustanovila fakultete v jezikih razn h narodov, lej so pod njeno oblastjo); »Jezik je vera narodov.« Časopis dajo razlago k tej izjavi in pravi, da: »Vera je življenje. Narod, ki zanika ali zanemarja svoj materinski jezik, je zapisan, smrti.«
Ali so videmski časopisi tudi danes takega mnenja, kai se tiče nas, beneških
Slovencev?
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 11
IZ VZHODNE BENEČIJE
ČEDAD
Zadnje cajts je par nas zlu slab sejam. 'Kimar manj ljudi vidimo po butjehah, povsjerode le sama praznina an tišina, ki je naše staro ;ai zmeraj živo nrjesto ni blu vajeno Zatuo, ki u zadnje cajte je bliguó se močno podražilo, ljudr čakajo, de b’ se pcbuojšali cajti, de bi mohii za buojš kup kupit luò, ki j'ni je po'-ejbno. Slab sejam je pa tud’ zatuó, kje je nimar daž. Ku-meti od okoliških gorsk h vasi na morjo nosit prodlajat suo jih ,pardjelku an niti kupovat, zaki su slabe cjeste, sadà po da-Žju še buj. Tisti, ki se pohvalijo z dobro prodajo su prodajalci lambren, a bo tud’ nj hova »sreča« v šnu le ma!o cajta šla naprej, saj muore po dažu tud’ sonce priti an tuo še buj višnu, zaki smu pred vrata pomladi.
ZA JAVNE LOKALE
Tele dinj je bla dana nova ordinanca zn use lokale publike ku so hcs'ilne, kafé, bari itd. de napravju rikještu kajšne kategorije je njih lokal, na videmsku kvesturu. Prošnja mora bit’ na p ra uj ena ra bolani karti za 24 lir an pošjana na kvestur1".
ŠT. LENART
»Ho spodarja« štlenartskeha kamuna nje vič. Kam je šu na vernò. Po tiho se je od-pravu takuó ku u tistim cajtu, ku je h nam par£ù. Sevjela tu par nas se je lepuó opitu, sa od zjutra do zv; če ra ni djelu pru nič. Skarbi je mu saimuó za naše judi strašil, terorizirat zavedne Slavjenje an tud če prù eo ble naše žuljave roké, ki su mu zaslužile kruh. U St. Lenartu smu bli takuó sit takega nepravičnega človeka, de ku si je odpravu od naše zemjé, smo usi se oddahnil an jali: »Hvala Bohu de je šu.<	—
Pozabjena cjesta
Kakuó ju bojoi ustrojil, na vernò! Uar-mó se od tiste cjeste, ki Od Sv. Kvirina (par Muoste) pelje u Škratovo an potlé se razšeli na dva kraja: h Klod.ču an h Zamjeru. Po njej se ne muore vič hodit s bieikletu an z uozmi, jame su previč velike, kola se lomijo. Kaj pa djelaju šihd;-ki špjetra, St. Lenarta an Klodiča? A ne vidijo u kakšnih kondidonah so te poti? Saj su obečjal pred votaejoni, de jih bojo postrojil.
Puno Ijet je pasalu an preča boju druge voitacjoni, pa cjesta je usak dan griuš. Kadar naši judjé bojo votai, maj se ne pozab;ju na te cjeste, ki je rjes špotlivo ih vidlt Haspuodi šindiki naj ne obečjaju tuo, kar ne moreju nardit.
MATAJUR
Al vjegtà ka sje dogodilo zadnje cajte par nas? Njieemol niti še pozablj tistih hudih dlivjačin, to so bli Njemci a(U Kozaki, ki med uojskó so hodil krast po naših l«i košar j ih, ki so žej druhi se parkazàl. An to so pru tisti, ki človek bi se narbuj u njé zaùpu. An, kaj čete, žalustnuo je, de par nas je tuo se zgodilo, pru par bje-lim dnevu, an ne muoremo mučdt za tuo ki je rjes, naj, bo tlet ki, če de je tuo na-pravu. U Baroah par Matajuru so mjel neha ljepeha petelina, vahu je precej, ha je bluó ne tri kile. Je takuó lepuo koko-dajku zjutra, ‘die je blu zarjes veselje ha posluSàt. A za tiste, ki so za njem leljel an ha ujel za tu padjelu ha dat, tuo nje blo useč. Med tem, ki je petelin kikiriku, nas je zjutra budiu, tiste je storžu sanjati kakuó bi biu dobar u trebuhu an višno su tud pjemice jim se dopadlei Kaj dijeste vi Matajum, ali ni rjes? Če ne bi bluó takuó, njeso bli tulk za njem letjel. Dobrii de je haspodar mu dobre oči an korajžo, takuó de je te pulelinčkarje storiu placàt škodit.
IBANA
Se gre po laškim an tu gostilnah vas prašaju, či čjiete vinu »Albana«. Zlu je onu dobru an močnuo; pa diib vjedli kuo ga šitantu pardjelamo, bi an roka tresla kadar kozarc uzdigneju. Nardil smu pu-nu domand, de governo nam pride pruót s kontributam, de še vjnjike usadmo, pa le nič.
Mi na pa vemo, zaki pravlju, de su postave, ki kumetam pomagajo. Sude šmu Špindal za izvednost, pa kontr buta le nje.
PODARŠČE
Duor pride u našu vas ostane, kuo je narodna an zapušča ia naša cje3ta. Punu krat su nam obječal, de ju boju po trojil. Le nič an malu se moremo služit. Kaj dj ■-laju naši raprežentanti na komunu?
BODIGOJ — KRAS
V;šnu de su se pozabil tudi na naše dve vasi. Punu vojne škode smu mjel an dc donàs nam njesu nič plačjdl. Malu hiš mamu an punu su potrjehna pomagila. Kadà se budu zm.sl.l na naše buoge ljudi? Mislimu, de so se pozabil na nas ne samo tu Rime an Ujdnie, pa an tu Praputni na komunu.
SREDNJE
Žej sam pohied na naš kraj, ki leži ve-suoko hor u hribah povjè usakmu, de mora bit’ tu par nas zlu slabo živjenje. Imamu malu zemjé za obdjelat, ker su povsjerode le sama brda, takuó de o agrikolturj teško houorimo. Kair nam pomaga, de se preživimo je naša žvina, ki pa ljetos nimamo doat srječe par njej. Satmuó mjesca ja-nuara smo zgubil kar tri krave. Krava posestnika Florjančiča At lija je požarla že-leznu nit an su ju mogli ubit. Tud’ krave Dresdiča Jožefa z Ljese an Tonjuta z Var-ha so muorli ubit zatuó, ke se nisu muo-gle odtelit. Za meso so »tržili malo sudu an zatuó čutijo usi ti kumeije dost škode. Lansko ljeto je rnjelo nekaj krau tud’ afto an use tuo gre na škodu naše žvino-reje.	*
i Žalost u harmeškem kamunu
Nedelja 28 tega mjeseca je bila žalostna nedelja. Bila je slaba ura, daš je l u ku uon s škafa, mešan z belim snegom; ma-
gia je bila njsko padla, takuó je blo te-mnéno, de ob 10 uri po dnef, se nje vi-dalo iz doline na brjeh. Žalostna ura se je bl žala an od obedne strani se nje čulo obodnega glasu; paràlà je 10 ura an od useh stanr. h poieh, odi šaro mašnih vasicah, su se suli puobje do Klodiča, kjer ih je čakala korjera za ih peljati tu Čedat. 65 mladih moških je parsilila mižerija na d jelo u Belgijo, se.eda u hude minjerc, kjer doma nimajo obodnega za služka. Šli su z veliko boleč no u njih sarcàh, pano misli su mjeli u njih glavah, kjer su bij očota od večih otruok, al. pa su pustil oču an mater; zatuó su premišljuval, kakuó bo težkuo po suojih družinah, katerim su pustil use tu tesku djelo ra polju. Oni pa su muori; iti služet kos kruha u tujino, de plačuj u dauke tistim judem, ki se na zmislejon nanje, ku kadar je za iti u vojsko, kri prelivat za drugih interešou.
Tisti ki ostaniju sada doma, su usi tistj, ki na morejo iti v Belgijo kjer u zadnji ali a ta prvi uojski su udobil boljeran Zatuó doma ostaniju samuó te bun 1 an te Zdravil gredo po 'boljezm tu miniere karbonu, Te buni, ki ostaniju doma, mo"ajo pa zagnat ženo služit za diklo u Ingj’terc, u Švico, u Sicilijo ali pa u Milan, za de se zasluži košček kruha, de peredi otruoke an doma bunega an dižokupanega moža.
Vič od njih je pa takih, de potlé ku na-rédu use špeže za iti u Belgijo, ku pridi ju u Milan, im tam mjedh ušafa kajšno boljezan an ih pošje nazat domou; takuó se je zgodilo, de su z dreškera kamuna varnil nazat z Milana 33 rooškli.
Kaj imajo reč sada buo: i pobje, ki morajo tako zapuščavati suoje domove, oženjeni suoje ženke an otruoke, lejd h pobje pa suoje starše an tuo morajo storit, či čejo preživčt sebé an družino.
ZA NASE DELO
BENEČIJE
RAMANDOL
Več koj dan miljon an póu škode so pctarpjeli Kaninjii tu Ramandolje za uoj nehà hudeha ohnjà, ki e se žvilupou lu njih hiši. Zažgalo te jim se usé seno, ki so mjeli tu toblade. Pri uasnùanju ohnjà, so pomali usi domači juidlje an pompjerji Uidna. Po vič ur djela so zadušili flame an morii salvati hišo an hljeu, ki e bi póuan blaha.
ČERNEJA
Po čitadah ve vidimo, kj no hledajo s usokim mječarn pobujšati popolacjouj njih komoditadi. Če o ne baStà jim tranvoj, no jim ložijo še autobuse, tej, ki smo vidali mali časa nazat za Uidan. Za nas Čameje-r e, ki v« ujemamo ne tranvaja, ne !rena, da bi paršli u Njeme kjer ve mainò naše afarje za narditi, no nejčejo naan no kor-jero lošti horé. Smo delčč od Njem več koj no uro hodiemja, korjera, ki na djela servicih od Debeleža tu Uuidan na bi moriš, skuoadlre Njeime, priti' še tu čaraejo, kj to je na uas rat velika an za tuo ne bi tjeli stati) notre Ijepo s spežaim.i Šperaj-mo, ki o keteri še za nas no mar se inte-resej.
TAJPANA
Malo dni pred pustom so finančoti obr-jetli tu Buona martveha Vazzaz Jožef, po domače kl;5en Žef Tode-k. Edan dan prej e šou tu Brjessja an kar e se uamóu nazad ta njehà hiši, ne ha po poti zadela na velika tormenta sneha, ki o njemóu več se pohoralti. Rešitou e cjelo nuoč sam tana poti an za tuo e zmarnóu. Žef Todesk, ki e bi star 64 ljet e bi močno poznan tu naše kraje an štiman človek od usjeh. Za tuo o ne bo pozabjen tekaj hjtro.
VILA
Malo te mančalo, ki na cjela fameja Bortoluta Giuljana ušafej smart ta pod zidovi suoje hiše. No nuoč, prvih dni te-ha mjesca, ko ne usti fameja tu pažu spala, no se kar ma dan krat zasula na fa-6ada hiše am sevjeda tud pod camere kjer su spali. Hiša je bla stara a poleg teha ne ba poškodovana tu uerj od streljanja faslstou au todeskou. Ta bót so hišo le za silo popravili, ker ni cjeste, da bi se moglo za dobar kup parpejati mater j »1 an tuo, ki to je potrjebno za hiše sezidati. Za tuo ve vidimo par nas, ki do Šku-iž: usò hjše slabo narete, še več te, ki so ble med uero |X)škodr*«»me, zaki i m nje o plačali vojnel škode.
Sreča da ni bluó žirteu; man otroci, ki so tardo spali, se n so ni j zbudili, veli strah so ha p:i mjeli usi ta dru;.i kajti je malo manjkalo, de ne bj reštali ust ta
Kuo se šaca žiu pez od žvine
Kadar bosta dobil tel numar od »Mata-jura« u takuin ga shranite.
Laški kupac, kadar bo pariù tu vaš hleu, vas na nabrus vjč an vi ki vjedeu boste dost péza vaša žvina (na pruodi), ga boste prašu kar ona valja.
2'a vjedit žiu pez edine krave al jen.ce, uzamite metru (tist ki nuca žnidarca) an zmjerte žvinu od raimana do repa, kulk
centimetru.
Potle se zrnjere čii konierercu od krave, ta za tih parvlh nogah an Ile kulk čenti-metru.
S podatkam ki vam damo u tabelji tle zdol, boste vjedu dost je žiu pez od vaše žvine.
Ci mjere nje su ku tiste na tabe1 jf, ka'r šaoajte med tistim ki buj se bližaju.
Č rkunferenca j	DUGNUOSi OD RAČANA DO RKPA (centimetru)						
centimetrih i 120	130	140	150	160	170	180	190
centimetru k «J•	kg.	kg.	kg.	k I	kg.	kg.	kg.
140 ! 205	225	240	250				
1 50 235	155	275	270				
160 270	290	315	335				
170	330	355	380				
180		385	425	460			
190		440	470	505	535		
200		490	525	560	570		
210			580	615	755		
220				675	720	775	
230				740	735	835	880
|				805	855	905	955
Haspodarjam povemo
Čjete pregnat uši, ki ima vaša krava, jenicai ali tele’1 Zadarštese na tolu vižu an boste preča videu kuo vas dobru učmo.
Uzamite 60 gramu »solfuro di potassio«; dobite gai u špicarjji an ga denite tu edan litro ažejda. Potlé ga pustite 24 ur tam stat. S tuolim namažite žvinu, tuk nia go-Icznn.
Či njemate »sulfuro di potassio«, morete nucat bencinu an žajfu. Deni te tu pou litra uodé, 60 gramu bencime an 30 gramu žajfe. Potlé boste namazu žvinu.
Kadar njemate ne te pan-e, ne te druge rječ, muorile nucat tabak. 'Tist tabak. jki se dobi tu opoltu. Uzamite tri pakete
(60 gramu) telega an ga veurejele tu pou litra ažejda. Pustite ra ognju pou ure. Potlé kar namažite žvinu.
Haspodiniam povemo
Či čjete, de vaše kakuoše boju zlu nesle, morte nardit na tolu v;žu:	u/.amiie
ičmen, ga denite tu slano uodó, not ga pustite tri ure. Potlč ga začnite dajat ko-kuošam. Pet gramu na dan usaki, ga bo zadost.
Kakuoše vani boju tudi zlu nesle, či jim boste dajal usak dan po nu malu ovase, ičmena, ušinice al 9jerka tu ja-pr« zrnje-šaniim. Kar provajte an bosi e vidle de vam ne lažlmo-
pod mačerje. Sadà usa ta fameja, ki jih je use kupe devet judi, stojijo par znancih u uasi.
UCEJA
Prejšnji tedan, ku je bjle u dolinah an u ravnini močan daž, je per nas zapadeu vesok sneg. Ponekod je men vič me-trou. U noči od devetega do desetega, je bilo tudi več valang, ki su nam naredil preče škode; zradikanih je bilo več debelih smrdk an polomljenega dosti drevja, Najvfcčjo škodo pa so riardile valange na planinskih pašnikih, kjer su ble ovce. V treh bajtah, kjer so bile ovce to ncč prez pastjarja, jih je ubilo kar dvanajst. Sreča, da ni bilo človeških žrteu, ku je bilo pred leti ko so bile valange. Smo sredi februarja an zatuó usi upamo, de zima ne bo vič dolgo trajala an de bomo mogli usaj z naše vasi, kjer smo blokirani že dost časa, kot bj bili od sveta odrezani.
NJIVICA
Lendaro Juliji an Cicuta Ines so se porušili pred pustam. Mladim novičom mi ve jim auramo puno srenče.
TER
Med potjo, od Tera tu Bjeli Patók, za voj puno snéa, ki tu te zadnje čase e spa-du, an za tuo, ki potem te se uarló tu dež, e si udér dan velik žlak, ki te zaperlo transit an za tuo korjera ki na peje od Cente tu Bjeli Patok na pride koj do Tera.
PROSNID
U sobotu popudan, u naši vasi sje pripetila adnà velika nasreča. Mlada Čeča Fiorino Filipič sje ihraia z malim otroči-čarn, star komaj 2 ljeti, Budolič Žovanin, sin Emilija- Ihrala sta na ceimentovo str-jeho, kozléta za prasca. Usé na enkrat ko-zlét, čeprii nje biu tulk velik pejz, sjé za-su an zadelo pod materjal Fiorino an Bu-doliča. Nasrečna čečd an puobič, ki sta na hliis up.la pod materjalom, ki sje okiog njih zašii, so bli hitro rešeni od pomoči, ki so jo diali domači, ku su Suli upitje. Klicali so m jed,ha a soboto, ku je parim, je storiu u špi!tau jih peljat, zaki so bil močno ranjeni. Ku so bili peljani u špitau, tam su ugotovil, de Florina Filipič ima veliko rano na sencih an bo niuorla se zdravit neh 40 dni, medtem ki ubogi puo b;č Budolič je móu upočeno lobanjo an se ni mohló nič napravit z njim, da bi mu rešili ž ve nje; tako da je že isto zvečar limaru. Komovento jo bluó vidaiti takeha meliga puobča, ki u zadnjih urah svojega žvenja an u njipù nezavesti pjeu domačo slovensko puojco: »Oj mladosli meja«. Puobič Budolič so ga položili na domačo pokopališče u Prosnidu.
Za naše stare monumente
Gre se u Čedat an se vide, kuó tiste ljudje skarbjó za njih stare monumente. Na kokošjem plaeu je ograjba, ki varje njeke 9tarjnske rimske estajke. Cjerku Sv. Frančeška an »Tempietto« se vide kuó su lepuo varvane.
Gremu u našu Benečiju; tud mi mamu monumente. Cjerkva par muóste Sv. Kvirina, grad Grumberju, Landarska jama, cjerku sv. Luoramca u Morsine am punu telili malih ejerkvi, ki po usjeh brjegih su astrešene. Pa obe da n na nič skarbi, za nu malu postrojit al zavarvat tele starinske monumente, ki nam prauju kuó je cjvil-tatu naše dažele paršla an kuó preca.
Vestà kani smu paršli? Tu kajšnoi telih malih ejerkvi su naš ljudje začel senuó klast, jih začel nucat za senike. Nar venč škandal je tel, ne pruót vjeri samuó, am-pa tud pruot tistim ostajkam, ki usemu 9vetu moreju donàs an drug dan pričat, de Beneška Slovenija ima dnu veliku zgodbvinu.
Usi naši buj modri ljudje bi muórli kup se luošt, nardit edan komitat an iti do šindikou, de se boju interešjeral tu Uidme na »Sovraintendenza per j monumenti« de:
1) Tele ejerkve boju djklarane monumenti.
2) De governo bo pomàu jih postrojit.
Pa kujsà naši kamunski (tajniki, profesorji, učiterji itd. su zaspal an nje pridnu jih zbudjat. Pa kadar je za naugurat edan monument, ki kaže de Benečija je »italianissima«, teučast, kuó hitro gor skočejo-Zatuó naj tud gor skuočejo za kar smu rekli.
Stara mati
Pomislim s« uimar na vas, stara mati, kadar tu nedeljo u kambru ste me peljala 'an mi dala malu orjehu an lješniku. Maj-han sem b.u an rad sam jedu tisti dobai’ Šenk.
Vi uzela ste očale an čitat začela neke bukve, ki njesu ble zapišene u taljanskim jeziku ampà u jeziku, ki par rus se go-uori an ki naša. mat nas je učila.
Donàs se šele zmislim na tiste bukve, ki armene su ratalo an zavjedcu sam de z Ljubljane su vam hodile an ne z M,lana «1 Pa z Rima. Zavjedcu sam, de na njih su ble ljepe pUojce an ljepa zgodovina našega naroda.
Uojskà je začela an bukve vam njesu vič parslé an jast deleč sem mueru iti. Donàs nou žornal »Matajur« vam hot an nazat ste začela čitat. Vesela ste nazat an tudi jast, ki u našem jeziku rejč vam morim, kuo nimar sam vas ljubu.
Beneškim možjem
Donàs bomo gouoril vam, ki vič ku kaj-šah bjeu las imata na glau; vatn ki mata 50 ali 60 ljet an ki ražiral sta noše kauni-ne u Čašah tardih, kadar Mussciinove bande su po naših dolinah krajuvale. Vemo kuó su vam ratal bjeli ‘tisti lasje an kuo sta muorli bougat, za na iti pod kajšan konšiljo di dlš.plina an potem u paiažon. Vemo tud de nimar, tud če su vas darzàl, sla djelal za naše ljudstvo an za našu da-želu. Vemo de kajšan od vas, kadar zlu pruot je stau, je biu otučen al je oje ) c-piu an zatuó muore zahvalit tište škuadre d’azione, ki tu naših daželah su naše ljudstvo italijanizale.
Končala je ucjskà an ti-ti ki prej su vami oje dajàl, al vas zlu kresàl, su ratal u parvu ezopani, u drugu Iriko’oriSti, u trejčjo demokristjani. Ratalu je de vi sla se muorli ganit s kamunu an pustit réd 1-ne cd kamunu u tistih rokah, ki od vaše karve su ble umažene. Zaluštno je bluo tuo za vas, pa naše ljudstvo je tenčast votalo za s-auražnike, kjer jih ni poznalo an tud uidemski poglavarji njesu nič sparai, za stuórt udoblt votaejone demokristjanom. Nabrusil su naše ljudi! z obječanjam an teli su padli.
Paršu je čas za nove votaejone an ga-spuod Candoliiui an družba su začel spet hodit po Špjetre ali druz h kamunah, :un spet obječat. Vi vjesta ka su pre udàrzal an zaiuó vas kličemu, de bota stopil naprej, de bota naprauli lište an kad r naši ljudje boju vidli vaše imena, boju za vas votàl. Na stuojta od zada, pustita h kraju use osebne reči, vaša dužmuost je na dan prit. Ljudstvo ve, de sta kapac lepuó kamunski uos peijàt. Na parpustja. de hlapci boju federbiival Benečiju.
Odgovorni urednik: TEDOLD1 VOJMIR
Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Gorica