Director y Administrador LUDOVICO FURLAN * calle Coronel Ramón Lista 5158 Suc. 17 U. T. 50-5502 Naročnina: Eno leto $ 5.— ; Vs leta $ 3,— Posamezna štev. $ 0.15 PRAUICfl JUSTICIA PERIODICO YUGOSLAVO - ESLOVENO £ r ¿ c 3 n U 61 TARIFA REDUCIDA Concesión No. 3054 Registro de la Propiedad Intelectual N? 196.979 Nž. — štev. 16 Buenos Aires, 6 de Mayo de 1916 AÑO — LETO I. Ustava Ščiti Pravice Državljanov DRŽAVNA KONTROLA INDUSTRIJ IN TRGOVINE TITO VODJA LJUDSKE FRONTE Belgrad. — Federativna jugoslovanska republika je zavrgla mnogo vladnih »tradicij z monarhijo vred na svoji poti v novo dobo pod ustavo, ki sliči ustavi Sovjetske unije. Ustava je skrbno sestavljen dokument in določa ekonomske kontrole, ki prekraša-jo one v zapadnih demokracijah, zaeno pa ščiti pravice državljanov in privatne lastnine. Le monarhisti in skrajni opozio-nalci vidijo hibe v novi ustavi. Milan Grol, vodja opozicije in demokratske stranke, je javno dejal, da nobena opozicijska grupa ne zanika revolucionarne podlage nove ustave. Na podlagi ustave je maršal Tito načelnik vlade in Slan vrhovnega predsedništva, kakor tudi o-brambni minister ter poveljnik ¿Uífo*iio.v¿uuik« armade. Pozicijo vrhovnega poveljnika ima, odkar se je armada razvila iz partizanskih oddelkov in gerilcev v mogočno silo. Tito je tudi nesporni vodja ljudske fronte, koali c i j e strank, ki tvorijo sedanjo vlado. Dasi je bila nova ustava sprejeta po skupščini brez opozicije, ni v naglici sestavljen ali diktiran dokument. Preden je bila sprejeta, so se vršile diskuzije na javnih shodih po vsej deželi. Privatni domovi uživajo garancijo imunitete. Nihče nima pravice vstopa v domove brez dovoljenja in celo v takih slučajih se zahteva navzročnost dveh prič. Obtoženim osebam je zajamčena legalna reprezentacija na obravnavah in teh se ne more držati v ječi več kot tri dni brez odredbe državnih avtoritet ali sodišča. Obravnava se morejo vršiti v jezikih federalnih enot — srbskem, hrvaškem inslovenskem. Kontrolirano ekonomijo predvidevajo naslednje provizije nove ustave: Privatna lastnina se lahko omeji ali zaseže v interesu skupnosti, toda le na podlagi obstoječih zakonov. Zunanja trgovina je pod popolno kontrolo države. Vsa produkcijska sredstva so v rokah države, katera pa jih lahko izroči posameznikom, če vidi, da bi bilo to v korist splošnosti. Mineralno bogastvo, med temi vode in zdravilni vrelci, sredstva letalske in železniške transporta-cije, pošta, telefon, telegraf in radio so splbšna lastnina. Zemljo morajo posedovati oni, ki jo obdelujejo. Enake ekonomske in volilne pravice za ženske. Popolno ločitev cerkve od države. Nova ustava daje vse pravice narodnostnim manjšinam v jezikovnem oziru, da bodo lahko razvijale svojo kulturo. Trst in Njegovo Življenje v BENETKE — GOSPODAR JADRANSKEGA MORJA Do 18. stol. so bile Benetke glavno pristanišče ob Adriji. Ležete na kraju, kjer se za Jadranom Sredozemsko morje najgloblje zajeda v evropsko celino, oprte na plodno Padsko nižino in civilizacijsko visoko stoječo gorenjo Italijo zvezane s prometnimi potmi preko alpskih prelazov s Srednjo Evropo, obvladujoče s tem, da so imeli v rokah Istro in Dalmacijo, tudi trgovino na zahodnem Balkanu, so Benetke zlasti po križarskih vojnah obvladovale malo-dane vso trgovino z bližnjim 0-rientom. Iz bližnjega Orienta so uvažale beneške ladje najmnogo-vrstnejše blago (svilo, dišave, začimbe, preproge, umetno kovano orožje) v Benetke, od koder je potem šlo po kopnem ne samo v alpske dežele, nego daleč na sever v Nemčijo, Francijo in celo v Anglijo. RAZVOJ TRSTA DO PROGLASITVE SVOBODNE LUKE Gospodarsko Preteklosti V dobi najvišjega razcveta Benetk je bil Trst majhna naselbina, ki je bila skoroda brez vsake trgovine, največ se je ukvarjala predvsem z vinogradništvom, ki jim je "sezoni" pa so prevažali preko morja v Italijo romarje, ki so obiskovali razna romarska mesta. Toda kljub temu se je zdel Trst Benetkam zaradi ugodne lege ob moriu že tedaj nevaren. Benetke so skušale vedno že v kali zatreti vsak možen razvoi kateregakoli drugega pristanišča ob Adriji, prav zato po se je vodil med Benetkami in Trstom neprestan in neenak boj.-Da bi se Trst zavaroval pred "kraljico Adrije", kakor so se Benetke tedaj ponosno imenovale, in v zavesti, da mu poleg Benetk ni življenja, se ie zatekel leta 1382. pod habsburško oblast, s čimer je navezal za dolgo dobo svojo usodo na Avstrijci K temu ira je silil že tudi njegov zemljepisni položai, kajti Trst ie mo-«rel postati pristanišče edinole za Kras in za vzhodne aloske predele. Toda Trst je ostal vkljub temu do 18. stol. docela neizrabljen; še ob koncu 17. stol. je štel celo manj prebivalcev kakor tedanja Ljubljana. Vzrok za to moramo iskati v tem, da je bila trgovina v alpskih deželah zelo malo razvita. Pa tudi Benetke same so ovirale še zmeraj razvoj Trsta: vsako ladjo, ki je plula proti njemu so namreč prisilili, da je morala najprej pristati v Kopru, ki je bil tedaj njihov tu so ladje šele proti visoki odškodnini dobile dovlojenje, da so smele dalje v Trst če pa te odškodnine niso plačale, so jim blago pobrali, nje same pa zažgali. Ko je začela v slovenskih in sploh v alpskih deželah minevati turška nevarnost, se je meščanstvo vedno bolj posvečalo trgovini. Avstrija je začela posatjati centralistična država in tudi v njej so zmagala merkantilistična načela. Merkantilizem je proglašal, da je krepka samo ona država, ki poseduje mnogo denarja: ta denar pa si nái pridobi tako, da čim več izdelkov in pridelkov izvaža v druge države, čim manj pa uvaža. JADRANSKO MORJE- SVOBODNO MORJE Razvijajoče se meščanstvo je začelo silit s svojimi izdelki v svet. Okno v svet predstavljajo pristanišča, ki pa jih tedanja Avstrija prav za prav še ni imela. Tako je prišla sedaj vrsta na Trst, da se zbudi iz spanja. Ta razvoj v trgovini je pospeševalo tudi uradniško nlemstvo, ki je bilo mnogo na-nrednejše od nazadnjaškega zemljiškega plemstva, in fc>a eksponent uradnišskega plemstva cesar Karel VI. (1711.—1740.), ki je že prej kot španski vladar spoznal važnost moria in pomorske trgovin». Najprej pa je bilo treba zlomiti monopol v tej trgovini, ki so -oHilo s oatentom z dne 2. junija 1717 , s katerim je bilo jadransko morie proglašeno za svobodno morie. po katerem lahko plovejo svobodno vse ladje. Ta patent je moo-pl izdati cesar samo zato. ker je bil oprt na vojaško silo, ki bi ji vsaj na kopnem Benetke nikakor ne bile kos. Da bi se pomorska trgovina dvignila, so začeli v Avstriji misliti na to, da bi se kako pristanišče proglasilo za svobodno. Zanimivo je, da so izpočetka v tem pogledu nehali med Oglejem, Trstom in Reko, končno pa je izšel 18. mar. 1719. patent, ki proglaša Trst in Reko za svobodni pristanišči. V obe mesti se je odslej lahko vsak trgovec katerekoli narodnosti svobodno naselil in res je nastal velik dotok Italijanov, Srbov in Slovanov sploh, Grkov, Levantincev in Nemcev, ki so vsi skupaj močno poživeli trgovino. Po tem patentu ni bilo treba za dovoz blaga v predel svobodnega pristanišča plačati nobene dajatve, tako da se je to blago lahko prosto prodajalo, vendar pa samo na debelo. Patent je obljubljal zgraditev velikih skladišč, ki so bila res kmalu zgrajena. Kar se pristaniških naprav tiče, moramo omeniti, da so zgradili v prvi polovici 18. stol. mestno pristanišče, ki je bilo zavarovano proti široku vsaj deloma po predgorju Sv. Andreja; to pristanišče, ki je bilo v drugi polovici 18. stol. razširjeno, je zadoščalo potem do otvoritve Južne železnice 1. 1857. Na kraju, kjer se je potopila 1. 17.36. vojna ladja S. Cario, so zgradili pomol S. Cario (Molo Au-dace). 1. 1754. na so začeli gladiti Veliki kanal (Canal Grande). ZVEZA Z ZALEDJEM Pristanišče pa je bilo treba povezati z zaledjem tudi s prometnimi potmi. Zato je Karel VI. ukazal predvsem popravo in razširitev ceset Dunaj, Gradec, Maribor, P ob Jadranskem moriu. nrihliižno 25 Vri-, sovapozanarlnn od Trsta. v Tr-žic". ki je industrijsko mesto z mednim prebivalstvom, in teče proti severu do točke, kjer se reka Vipava izliva v Sočo. Od tu teče ob Soči do točke .južno od Go- rice nato pa zavije proti zahodu in teče vzporedno s progo Gorica. Videm do Krmona, potem pa severno do mesta Čedada, v katerim živi mešano ljudstvo in še nadaljuje v severo-zahodni smeri skozi naselja ob cesti čedad-Tarčent, kjer je zopet mešano prebivalstvo. Severno od Tarčenta zavije ponovno proti severu in nato proti vzhodu tako da ključuje slovensko dolino ob reki Reziji, ki je pritek Bele slednja pa se izliva v rek^ Tagliamento. Od tu teče do gore Kamin, nadaljujoč se v severo-vshodni smeri in sledeč nekdanji avstro-italjanski meji med postajama Pontabeli in Ponteba, na progi Betenke-Dunaj. končno pa doseže goro Rosskofel, kjer se že začenjajo naselja nemško govorečega ljudstva". Byrnes se je na konferenci posebno osmešil, ko je dejal da je Trst že od leta 1472 italjansko mesto. na kar ie odgovoril Molotov da Italija kot država še ni obstojala do 19. stoletja, ter da je Trst spadal k Iliriji, ki io je Nano-leon I. 1810 ustanovil. Pomanjkanje argumentov od strani anulo-ameriške delegacije, da bi svetovni javnosti dokazali, da ie Julii-ska Kraiina in Istra italjanska zemlja, ie na konferenci očiten, kajti še tako malenkostno sredstvo ie dorbo. za podpreti svoje zahteve. .Tugoslaviia pa laži ne no-trebuie, tu wvoriio deistva. Kakor ni mogoče spremeniti zerodovi-"e, t»ko ne bo mocroče zatajiti prelite krvi naših bratov ravno na tem koščku zemlie. Vse ie v primeri s tem malenkostno in mno^o vr>r~ noRnstHivosti bi bilo- morda od strani .Jugoslavije, toda trnlje-nie ki g» ie naše ljudstvo poskusilo nori italianskim faši7mom. in padlih z« svobodo te zemlje nam ne dopušča, da bi se umaknili niti korak od naših pravičnih zahtev. KAJ SE SKRIVA ZA KULISAMI - a«, Ako dvignemo zaveso in pogledamo zadevo Trsta od druge strani bomo videli kaj prav za prav brani anglo-ameriška diplomacija ko hoče dati Italiji te kraje. Jugoslavija je po mnenju zapadnih demokracij diktatura pod ruskim uplivom, ker je napovedala ne samo svojo politično neodvisnost, temveč tudi svojo ekonomsko svobodo, ker ni dovolila angleškim četam stopiti na jugoslovanska tla, takrat ko so se izkrča-la v Grčiji, in ker se Angležem — in to je glavno — ni posrečilo postaviti v Beogradu tako vlado, ki bi se ravnala po navodilih iz Londona. Nova Jugoslavija odprto in strogo nastopa proti fašizmu in na tem da ga s koreninami izruje. V Italiji se godi obratno, vse delovanje italjanske vlade se prizadeva vreči še v naročje zapad-nim demokracijam in postati nekako njihova ekonomska sužnja. Na političnim polju, ubrati srednjo pot, brez nikakih socjalnih sprememb in če bi se dalo, postaviti tudi monarchijo. Fašizma nikakor ne popolnoma zatreti, ker bo potreba vporabiti ga za proti utež napredujočemu socjalizmu. Vse te laži — demokracije Anglije podpira, ker so za varstvo njihovega imperija, če k temu dodamo še konflikt v Iranu in Manču-riji ni težko dognati da je Trst ena tolikih odskočilnih desk proti Sovjetski Rusiji, zato ga hočejo dati v varne roke. Iz vsega je razvidno, da ie vojna končala le ná bdflščih, rif pa končala imperjalistična vojna za dominacijo. Seme za tretjo svetovno voino je usejano. Koliko bodo gospodje imperjalisti želi, to nam bo povedal čas. i ¡HERMANOS ESLAVOS! £ concurrid con vuestras familias y vuestras amistades al I GRAN ACTO PUBLICO / organizado por el Comité Eslavo en la Argentina en conmemoráis ción del PRIMER ANIVERSARIO DE LA VICTORIA ALIADA SOBRE 8 * LAS FUERZAS DE LA REPRESION NAZIFASCISTAS £ $ que se realizará en el Salón "PRINCIPE IORGE" / Sarmiento 1230, Capital Federal el día 12 del corriente mes, a las 9.30 horas % Harán uso de la palabra, los siguientes oradores eslavos: 7 l" Don PABLO SCHOSTAKOVSKY, Presidente del Comité Eslavo * • en la Argentina, * 2" Dr. FRANCISCO KADERABEK, Ministro de Checoslovaquia ¿ 3'-' Sr. ANTONIO TULICH, Secretario General de la Agrupación "Yugoslavia Libre", 8 4" Sr. JACOBO STEPANENKO, Presidente del Comité Central de ^ Ayuda a Ucrania. /' A continuación seguirá un programa musical con la participáis ción del Coro Eslavo "Ljudski Oder" y la popular cantante eslava < Nina Sibirzewa que interpretará canciones soviéticas. > tf Están especialmente invitados a este acto la Misión Comercial > de la URSS y las tripulaciones de los barcos soviéticos anclados en £ el puerto de Buenos Aires. £ COMITE ESLAVO EN LA ARGENTINA INSTITUT O ¡ II K NTAL MOS)glo DE ESPECIALIDADES Director: Dr. M. MUCHNMK Govori se slovensko — Cene zmerne SANTA FE 3511 U. T. 71 -5692 Jugoslovanska kolonija pripravljena braniti svobodo svojih bratov Govori iz shoda dne 7. aprila t. 1. Burni aplavzi sopočartali govor tov. Zanetiča. Za njim je povzel besedo tajnik Jug. omladine tov. Petkovič, kateri je govoril v imenu jugoslavanske mladine. Compatriotas: Hoy, a cineo años de las memorables jornadas que precedieron y sucedieron a la histórica fecha que hoy conmemoramos, el 27 de marzo, aun seguimos preenciando el noble, ejemplar y gran- * ■dioso espectáculo que a la vista del mundo entero continúan ofreciendo los pueblos de Yugoslavia, espectáculo éste determinado e impregnado por la voluntad vehmente e incólume decisión para: ayer, solidarizarse con los pueblos democráticos y progreistas repudiando las intenciones malignas de sus gobernantes de temple dictaotrial y totalitario, vencer a las nefastas hordas de Ja opreión y de la injusticia y para re-Conquistar la libertad usurpada a mansalva por los macabros regímenes nazi-fascitas; y hoy, ante la admiración del vuundo, abocarse en la reconstrucción de la patria la que casi en su totalidad había quedado• arrásada al paso salvaje de las hueste que obedecían a los montarnos Nerón y Atilas. En la ininterrumpida sucesión de Acontecimientos que se registraron entonces y más tarde, cúpole un papel de significativa importancia a las nuevas generaciones, las que, sin distinciones, titubeos ni excepciones han acudido, desde todos los lugares de la patria para tomar parte y dispuestos a luchar por la libertad y el honor de la misma. Fueron aquellas intrépidas juventudes ménté con la macedónica supieron desistir de los regímenes de la opresión y esclavitud y combatir por un régimen del pueblo, encarnación de la verdadera justicia, y supieron también detetar de Jos rencores que continuamente llegaron mantenerlos alejados y hasta enemistados; comprendieron que todo ello era t)bra dé aquellos gobiernos que, alejándolos y ocultándoles la verdad les inculcaban el odio mutuo y cuyo objeto se sintetizaba en la consigna: ''Divide et impera''; por todo lo cual, desechando «sas indignidades y arrojándose contra ■el pasado, con la mirada fija en el futuro y sobreponiéndose hata a sí mismos estrecharon sus manos y hombro a hombro lucharon contra los enemigos de adentro y de afuera por el imperio de la justicia y de la libertad. También fué aquella juventud de la heroica Dal-macia, y de las regiones de Croacia las ■que conjuntamente con la inmortal juventud de Triete, Istria y Venecia Julia, confundiéndose en un abrazo fraternal con las juventudes de otras regiones de la gran República Popular Yugoslava, formaron un frente único y poderoso, que, a las órdenes de su genial conductor, el Marical Tito, contri-buysó enormemenet en la heroica lucha de liberación, y hoy intervienen, in abstenciones ni desmayos en la grandiosa empresa de la reconstrucción. Interin los ecos del 27 de marzo llegan hasta nuetros oídos y el recuerdo inolvidable perdura en nosotros, los rayos del sol justiciero, temDlados con la victoria de las armas de los pueblos de Yugoslavia, extiéndense hacia aquellas regiones que injustamente aun hoy soportan la opresión extranjera v se ven privadas de su libertad. TRIESTE, ISTRIA y VENECIA JULIA, cual consecuencia de la injusticia digna únicamente de la Edad Media, del feudalismo o de la pretendida era imnerialista aun se ven deprovistas de su libertad, arrar. cadas y puestas fuera de los límites de la madre patria. Empero, la libertad de las mismas está jurada, las juventudes de las seis Repúblicas Federales que forman la gran República Popular Yugoeslava, en el transcurso de la sagrada lucha sostenida por la libertad de todos los pueblos eslavos del Sud, han hecho la solemne promesa y juramento de no cesar en la lucha hasta que el último eslavo del Sud no hayan sido libertados, y ese juramento y esa promesa han sido ratificados en los Congresos Juveniles celebrados en las principales ciudades yugoslava, y hoy, sigue ardiendo y palpitando en todos los corazones juveniles de nuestra patria, y nosotros, los jóvenes yugoslavos residentes en esta tierra apoyamos y nos solidarizamos con esas deciiones por cuanto ello, aparte de involucrar y condensar la verdadera justicia, representa el deeo y anhelo noysolamente de los demás pueblos eslavos del Sud, sino también del pueblo eslavo de esas mismas regiones. Este deseo y anhelo está claramente demostrado en el hecho de que, en la lucha contra el nazi-fascismo, especial-menet la juventud de Trieste y Venecia Julia no ha hecho diferenciaciones algunas, ha formado parte de las brigadas guerrilleras y ha luchado no solamente por la libertad de esas regiones sino que también ha luchado sin ditinción aslguna, por la libertad de Dalma-cia, Montenegro, Servia y Croacia; y-hoy, ea mima juventud unida solidariamente con las demás juventudes yugoeslavas, continua alerta, en pie de lucha aguardando la libertad de su tierra, esa libertad que por la decisión unánime e irrenunciable de todas las juventudes yugoslava debe ser y será lograda y TRIESTE, ISTRIA y VENECIA JULIA definitivamente, y una vez por todas incluidas en los límites de la madre patria, Yugoeslavia. No existe dreecho alguno ni justicia en la inmiscusión del imperailismo sajón en esas regiones, no hay justicia en que las potencias extranjeras decidan sobre la suerte de esas regiones, existe el derecho de autodeterminación y ese derecho, que hoy en día es inherente a todos los pueblos, debe ser respetado, y por lo tanto se debe dejar a ese pueblo decidir su propia suerte y su propio detino. Y por desventura ese derecho es violado por parte de las potencias opositoras de temple imperialista, los pueblos de Yugoslavia, con la juventud a la vanguardia, sabrán lograr que se haga justicia a esas regiones. El 27 de marzo consttiuye el momento inicial de la real liberación de los pueblos de Yugoeslavia, liberación iue se ha hecho efectiva y ha llegado hata las fronteras de los terirtorios que injustamente nos han sido usurpados v hoy están en vísperas de ser liberados, v lo serán noroue es la voluptad uná-r,'"lp p incólume de todos los pueblos "up-oeslnvos especialmente d" toda la vuf"slnva v oo^nn» TRIESTE, TSTRIA v VEVECIA JULIA son y' serán siempre Yugoslavas. Predsednik Primorskega odbora rojak F. Kurinčič je govoril v imenu Primorskega odbora, katerega je pozdravila zbrana .množica s klicom ''Trst je naš''. COMPATRIOTAS! Nor hemos reunido hov para recordar el nin'nto aniversario de la cobarde arremetida nazi contra nuestro pueblo y de 1« iniciación de los indescriptibles sufrimientos oue duraron cinco años largo«. Los inmigrantes de la Venecia Ju- lia, en cuyo nombre hablo, que sufrimos ya desde hace veinticinco años la opreión y persecución fascista, hemos venido además, para hacer oír nuevamente nuestra voz, para exponer nuestros derechos y exigir nuestra unión con la madre patria: Yugoslavia. Cuando en 1918 se derrumbó el imperio austro-húngaro, creíamos que nuestro territorio sería incorporado a Yugoslavia ia cuya formaaión hemos contribuido también con nuestra sangre y a la que pertenecemos por nuestro idioma, por nuesrta raza y cultura. Los aliados de entonces decidieron de otra manera. A pesar de tratarse de un teritorio poblado en su aplatanste mayoría por yugolavos, y contra los principios por los cuales decían combatir, los aliados nos entregaron, sin consultarnos y contra nuestra voluntad. El gobierno italiano nos prometió en sus manifiestos toda la libertad de nuestro idioma y cultura, pero bien pronto nos dimos cuenta que todas esas promesas no eran nada más que palabras vacías. Ya antes del advenimiento del fascismo el gobierno italiano empezó con las persecuciones. Empezaron con la clausura de nuestra escuelas y bibliotecas, continuaron con la disolución de nuestras sociedades culturales y deportivas, se apoderaron de nuestras cooperativas y economía en general, y terminaron pr quitarnos los diarios y el libro. Dispersaron a nuestros dirigentes traladándolos al interior de Italia, los perseguían y muchos se escaparon al exterior para salvarse .la vida.' Hoy, después de la segunda guerra mundial, cruel como la hitória no conoce otra, en la cual nusetro riueblo ha perdido todo, se está por cometer el mismo crimen como en 1918. Nuevamente quieren entregarnos a Italia, contra todo derecho y contra toda justicia. Nuevamente quieren entregamos a los mismos gobernantes que hace 28 años, empegaron a oprimirnos a los mismos aue prepararon el camino al fascismo y que nos vienen con las mimas promesas las que nunca piensan cumplir. Nuevamente nos prometen paraíso terrenal, ñero nosoros los conocemos- demasiadó bien y no damos crédito alguno a sus bellas palabras. Hoy como hace 28 años exigimo nuestra liberación del yugo extranjero y nuestra unión con la madre patria Yugoslavia. Hace tres días que recibí de mi madre una carta fechada en Kobarid (Ca-poretto) el 15 oe marzo del corriente año. Entre otras cosas me escribe así: "Otra vez nos quieren engañar, otra vez nos prometen libertad y justicia. Pero al mismo tiempo nos echaron la maestra del colegio, que por causa fascista estaba 17 años ausente en el exterior, acusada de enseñar a los alumnos la doctrina partizana o comunista. Pura mentira, —dice mi madre—. Por eso se levantó todo el pueblo y con una bandera se marchó al comando inglés a pedir la justicia y el retorno de la maestra al colegio, a 1« que las autoridades inglesas cedieron. No cesaremos de pro-tetar hasta no conseguir nuestros derechos que nos pertenecen por las leyes naturales y divinas" —escribe mi madre. En el tiempo de guerra llamaron a nuestro pueblo como el más heroico del mundo, pero ahora muy a menudo nos llaman bandidos. Claro, los intereses ajenos son salvados, mientras que nosotros, acostumbrados a ser esclavizados, podemos seguir así. ¡Jamás! Hoy como nunca tenemos la oportunidad de liberarnos una vez para siempre de nuestra histórica esclavitud; nosotros mismos queremos ser dueños de nuestro destino. Como dijo nuestro gran poeta Simon Gregorčič: Arriba los Eslavos! No hay pueblo en el mundo que haya sufrido tanto desde 1914 hasta hoy como nuestro pueblo de la Venecia Julia; ni hay pueblo que haya defendido con tanta fe y constancia su nacionalidad. Cuanto más cruel era la opresión y la persecución, tanto más intensa era la llama de la esperanza en la liberación. Los 20.000 eslovenos de Venecia Julia, que en esta tierra amiga hemos encontrado nuestra segunda patria, tuvimos que abandonar nuestros hogares ante la implacable persecución fascita. Muchso de nosotros deseamos volver al terruño, pero nunca más bajo Italia, sino sólo unidos a Yugoslavia. Esa tierra que habitamos ya desde hace 13 siglos nos pertenece y debe ser incorporada a Yugoslavia. Por eso portestamos contra las tentativas del enemigo de ayer de retener injustamente la Venecia Julia y exigimos nuestra unin incondciional con nuestros hermanos, bajo la guía de nuestro libertador mariscal TITO. Hace como 20 añps ya se reunían los futuros combatientes por la libertad. Yo mismo asistía a esas reuniones secretas en los bosques del Alto Isonzo. Esos jóvenes resistieron 20 años, sin ayuda de paret alguna. Difícil sería encontrar iguales a esos jóvenes que nacieron y crecieron bajo el régimen fascista y podían hablar su propio idioma solo en la intimidad del hogar y cuando vino el momento decisivo se reunieron en los bosques decididos a morir ante que traicionar a su pueblo. Todo elmundo admiraba esos combatientes y su fuerza de resistencia. Dentro de tres semanas se cumplirá un año desde que murieron miles de esos combatientes en la toma de Trieste y Goricia. Muchos desean que se olvide todo esto, pero el pueblo mártir no puede olvidar los 28 años de sufrimientos. Nuestro pueblo es pobre, porque siempi-e fué explotado en todos los sentidos, pero tiene el sentido de la justicia y una fe inquebrantable en la victoria de su cauca, porque no quiere hada ajeno y solo pdie lo que es suyo. Cualquier tratado de paz que no contemple la incorporación lisa y llana de la Venecia Julia, Istra y Trieste a Yugoeslavia no será reconocido por nosotros y será resistido-por todos los medios a nuestro alcance, tal como hemos resistido al fascismo durante 28 años. Quería sobornarnos — le contestamos: no! Nos pisoteaban — les contestamos: no! Nos aniquilaban — les contestamos: no! . Nos exterminaban — les contestamos: no! Hoy refirmamos solemnemente que reconocemos un solo tratado, el único que nos haga justicia, el tratado que disponga la incorporación de nuestro territorio a la República Democrática Federal: Yugoeslavia. (Nadaljuje). I#r. Hinhíf Uaipern 4 Diplomiran v Zagrebu in Bs. Airešu Specijalist notranjih bolezni Ordinira vsak dan od 16 do 20 ure. • San Martín 955 1 nad. dep. C. U. T. 32-0285 in 0829 Za takoišniu pomoč Jugoslovanskim narodom Koordinacijski odbor v pomoč Jugoslavije je sklical sestanek vse jugoslovanskih organizacij z namenom kako bi se dalo organizirati v najkrajšem času veliko pomožno kampanijo v pomoč Jugoslaviji. Omenjeni sestanek se je vršil 23, aprila v prostorih Jug. društva Vzajemne pomoči, kjer se je zbralo veliko število predstavnikov raznih organizacij. Predsednik Ivo Sazunič je ve jedrnatih besedah povedal namen tega sestanka in je med drugim povedal da je treba obiskati vsako hišo v najkrajšem času. V ta namen je treba organizirati posebne komisije toliko v mestu kakor na deželi da vsaka taka komisija obišče v svojem delokrogu -vsako hišo, trgovino itd. da zaprosi pomoč za naše narode. Več prisotnih delegatov je povzelo besedo kateri so se solidarizirali s predlogom tov. predsednika. Po končanih razgovorih je bila sprejeta sledeča res-lucija: RESOLUCIONES: 1) Que cada sociedad forme grupos, mixtos, para que en su correspondiente zona recorren, casa por casa, solicitando ayuda. 2) Solicitar audiencia al Presidente de la Nación, Gral. Edmiro J. Farrel, o dé algún otro miembro de P. E., para pedir al Gobierno ayuda para nuestro país. 3) Mandar por medio de las sociedades una circular a todos los compatriotas, solicitando ayuda en especie o efectivo. 4) Pedir de las autoridides competentes la autorización necesaria para realizar una colecta de ayuda por las calles de Buenos Aires y otras ciudades de la República. 5) Hacer propaganda más intensiva por radio, prensa ,cine, etc., para de ese. modo llegar hasta los Sectores más amplios, no solo de nuestra colectividad, sino, también, de todos los ciudadanos en general. 6) Todos los festivales a realizarse en él futuro, procurar que sean con fines de ayuda. 7) Solicitar de los artistas, yugoeslavos y argentinos, la colaboración por medio de festivales, conciertos, etc. 8) Procurar de que la ayuda recolectada sea remitida si es pos¡-blemensualmente a la República Yugoslavia. 9) El Comité Ejecutivo de la Comisión Coordinadora debe remitir a cada sociedad zona áe acción y los medios necesarios para empezar con la colecta. Pisma iz Domovine Rojak Alojz Sulic je prejel iz Kaira pismo, v katerem mu pišejo sledeče: Kairo, 1. I. 1946. Dragi Lojze! Zelo sem vam hvaležna za poslano pismo in izraženo sožalje. Pišete da si moram dajati poguma, toda ni mogoče, rane so preveč globoke. Moje oči ne morejo ostati suhe ob misli na nesrečne žrtve, ki so padle. Oh, ali kaj tožiti o njih saj jih ni več med nami. Potem ko sem vam pisala sem dobila od Mimice drugo pismo. Doma so jim vse požgali. Ob predaji Italije je bilo grozno za njih. Pepe in Bernardek sta zbežala k partizanom in tam padla za blagor domovine. Bernardek je padel v Podkraju pri, Postojni, 4. januarja 1944, Pepe pa v hribih pri Mátajurju 17. februarja 1944 isti dan je padel drugi sin, Karlo od Jelke Moščeve. Piše mi da isti dan jih je padlo drugih 17 partizanov. Doma so vse požgali, Bernarda so odpeljali do Sela in tam so ga zaprli v neko hišo, ki je služila za skladišče municije, hišo so zažgali, Bernard se je rešil čeravno ves opečen, odpeljali so ga v bolnišnico kjer se je moral zdraviti tri mesece. Ko je ozdravel pa ni smel v vas — saj doma -ni imel — skrivati se je moral po gmajnah, iskali so ga fašisti. Lojzka je z očetom zbežala k partizanom. Mimica in Francelj sta jima nosila hrano, če sta le mogla, •večkrat niste mogla do njih. Nekega dne je Bernard prišel k Mariji v Bzo-vlak,najbrž iskat hrane, fašisti so ga zasačili, začeli so streljati nanj in ga ranili v ramo, spet je moral v bolnišnico za en mesec. Marijo od Pepeta so ranili v levo roko; uboga piše, da nikoli več ne bo mogla delati. Moža je zgubila in sedaj še ona pohabljena za celo življenje in otrok še majhen. Franceta so vzeli k partizanom, ostal je z njimi do oktobra, potem je prišel k Bernardu. Lojzka pa je še vedno pri partizanih, ona je rekla da do konca se bo maščevala za za svojega padlega brata in strica. Ravno danes ko sem pisala to moje pismo sem prejela od doma drugo pismo v katerem mi bolj* natančno opišejo njih doživljaje, med drugim pravi v pismu da Bernard je bil prisiljen sam zažgati hišo. Lojzko so fašisti zajeli ko je šla v Bzovlak, nesla je neke listine, ki jih je rexila iz ognja. Posrečilo se ji je zbežait Nemcem, listin pa ni mogla rešiti. Potem so jo vedno zasledovali. Pišejo mi da so že mnogo pozabili na prestano gorje, lačni niso. Spimo na tleh kot cigani, brez postelje, brez rjuh in odeje, čez poletje že gre ali zima bo strašna. Sedaj sem napravila nekaj blaga, da ga odpošljem potom Jugoslovanskega Rdečega Križa. Sprejmite prisrčne pozdrave. Naš tov. V. Čeme je prejel od sestre pismo naslednje vsebine. li svečer pa tudi ponoči -kolikokrat srno komaj zaspali in že so prečele tulite sirene, pobrali smo šila in kopita ter odšli na prosto kjer smo smarsovali ure in ure doker se ni nevarnost prenehala. V Solkanu smo imeli več saklonisč, iz hiš od Soči so se ljudje hiteli skrivati v stare kaverne, plač pod čakalne, tam so naredili veliko kaverno da bi zadostovala 9a celo vas, ali mi smo šli gor na vinogrede v bunkarje, to so mahne kaverne katere so Nemci napravili, mislili so da bodo branili Gorico pred partizani ali jeh niti rabili, so prej šbi-šali, tja od kjer ne bodo imeli povrad-ka v naše kraje ropati in moriti snimi so odšli tudi nih hlapči (belogardisti) kateri so napravili še več gorja kakor Nemci sami poisvedovali in izdajali so vse oni kateri so se delovali s OF, za to pa je bilo toliko ljudi interniranih do danes se niso še usi vrneli in tudi naj berše se ne povrnejo nikdar več, in ti so: Štefan Znidarčič, Cvetko Srbrnič (od aJnče) žena od Romana iz gasi, Pepi Suligoj, sin od Bertota, Alfons in Avgust Gabi-ijelčič (zagomivci), Nini Kome], Rike Milost (Komavli), sin od Štefana Prijon (Kurinca), sin od Ja-keta (Skoljavca) in še mnogo drugih, tudi Marjo Vižin od Gistota, Gabrijel Gomišček so bili ustreljeni kod talči v bližini Ljubljane. Zadnje čase živimo v velikem priča -kovanjo med narodne komisije, saj da bi bili enkrat rešeni za vedno da bi doživeli tisto toliko žaželjeno svobodo da bi se enkrat uredile plače in zene, saj ie taka draginja da je blago v izlozbah sa- mo za jeh gledeti, n. p. korusna moka je po 70 lr. bela psenična čes 100 lr., •slanina 520 lr., olje 500 lr,., fiSamsa Andrej, 24. 5. 1924; Sa-vron Anton, 1907; Sakolič Jože, 18. 6. 1926; Salamon Teodor, 11. 9. 1923; Satler Drago, 15. 6. 1912; Sa.šak Franc, 13. 4. 1893; Sikimič Milutin, 30. 10. 1911; Skušek Slavko, 9. 10. 1925; Stanič Dominik, 8. 7. 1926; Stariba Gregor, 17. 11. 1916; Debelič Josip, 1916; Barbat na Rabu: Dorčič Franc, 1912 ;Dor-čiči pri Pazinu: Kenda Ivan, 1924 ; Podljubin, Tolmin: Kordič Peter, 1918; Rab; Kordič Albin, 1911, Rab; Kravos Alojz, 1908, Trsi; Matanič Peter, 1911, Trbnik; Ma-vrinac Ivan, 1921, Reka; Mihel-«ič Josip, 1894, Trst; Milavec Jakob, 1908, Studenci pri Postojni; Miščevič Stevo, 1908, Palaški; Pipan Franc, 1921, Ljubin pri Tolminu; Rijavec Josip, 1897, Sv. Mi-hel pri Gorici; Rupnik Anton, 1926, Strmci pri Postojni; Sarson Mate, 1917,Sušak; Simeič Ivan, 1913, Stranke Postojna; špacapan Venceslav, 1895, Ozeljan, Gorica; Tuš Ivan, 1926, Bribir pri Novem; Vidrih Ludvik, 1910, Strmel pri Postojni; Zec Ivan, 1921, Bržac, «tok Krk; Jenček Franc, 1927, Strm,ca Postojna; Micetič Lucijan, 1927, Sušak; Persimovič, 1920, Trst; Sedmak Josip, 1928, Gorit-nica, Postojna; Segota Josip, 1929, Beroški, Pulj; Fabiančič Ivan, 1925, Bistrica, Kozina; Babič Hek-tor, 1924, Trst; Babič Ignac, 1913. Trst; Basin Zdravko, 1919, Gorica; Bambič Marjan, 1911, Trst; Bordón Franc, 1924, Trst; Bran-kovič Franc, 1920, Gorica; Bučaj Ju*v 'i9ZT," Trst; čergol Ivan, 1911, Trst; Cunja Jože, 1902, Trst; čok Cvetko, 1920, Trst; Le-sjak Milan, 1911, Istra; Brožič Ivan, 1926, Poljane, Trst; Trno Jo:e, 1924, IJvno; Albrecht Ignac, Idrija; Bajr Edvard, 1914, Gori ca; Baje Matija, Ajdovi.:ina; Beca,-tao. :q8X ;GC-M ET ET ETA golo Silvio, 1928, Trst; Benedetti Mario, 1914, Gorica; Bizjak Franc 1.907, Gorica, Bizjak Stani, 1913. Senobor, Gorica; Brajdi Aleksander 1904, Št,. Vid pri Vipavi; Bri-ščak Anton, 1904,, Zgonik, Trst; Brovc Franc, 1900^ Grant, Gorica; Brus Karolina, 1917, Idrija; Bunc Viljem, škrbina; Knap Lavra, 1925, Idrija, Knap Marija, 1923, ldripa; Celhar Franc, 1900, Sv. Peter na Krasu; Cernja Rudolf, 1926, Boljunc, Trst; čibej Marija 1924, Idrija; čotar Jože, 1898, Škrbina; Debevc Anton, Postojna; Dom j o Viktor, 1924, Trst; Fabi-jan Anton, Rihemberk, Fakin Viktor, 1927, Škrbina; Faturič Ivan, 1901, Matavun, Pmljj Felc Janez, 1905, Sp. Idrija; Feifjančič Alojz, 1908, Gorica, Kili Ivan, 1923, Tolmin; Fili Mirko, 1922, Tolmin; Filie Arsa, Pazin, Filipčič Santa, * Reka; Filipovič Arsa, 1901, Pazin; Flora Mario 1904, Trst; Fur-lan Ernest, 1912, Gorica; Furlan Ivan, škrbina; Gaberšček Anton, 1910, Tolmin; Gaddi Nicola 1926, Gradea; Gnezda Marija, 1925, Idrija; Greci Marjana, 1916, Gre-ci Anton, 1940, Greci Mihajlo, 1941, Grego Nicola, 1929, Trst; Gregorqiq Stanislav, 1908, Kobarid. . .. Himen. Dne 27. aprila se je poročil naš rojak Angel Dornik iz Olivosa z Ido Nanut. Mlademu paru naše čestitke!' Po Mcsselfcinl Naš poznani član in aktivist Josip Komel ki se že več časa nahaja v Mi-sionesu, se je kakor je znano poročil. Žena je rodom argentinka, to nam pove njen priimek, Cordero. Te dni pa nam je prišla vest da sta mlada zakonca dobila hčerko to je 18. api-ila, ki so imenovali Olga. Tovarišu Komelu in njegovi soprogi naše čestitke. Bolezen: V bolnišnici Rivadavia se ponovno nahaja rojakinja Marija Šuligoj, kjer se bo morala podvreči operaciji. Nahaja se v sali 13, postelja 21, kjer se* jo lahko obišče vsak dan. Smrt. žrtev zastruplenja je umrl v starosti 10 let Prane Mihelj,'dobro poznane družine Mihelj. Žalujočim stari-šem in sorodnikom naše iskreno sožal-je. Rojenice. Pri družini Jožefa Hlača, so se oglasile vile rojenice in pustile hčerko. Čestitamo! Smrt. Po kratki bolezni je umrla 27. aprila rojakinja Genovefa Valentinčič. Zapušča moža Martina, sina Dorkota in enega sina starega komaj osem mesecev. Pokojna je bila v Argentini petnajst let. Žalujočim ostalim naše sožalje. NA DELU ZA NAŠ TISK Financijska komisija "Jug. Izs. Vest-nika in "Pravica" priredijo veliko keg-liško tekmo 25. t. m. v gostilni Djure Kovač, ulica Wames 2113. Čisti prebitek je namenjen za tiskovni sklad obeh listov. Tekma bo začela ob 10 uri zjutraj in se zaključi ob 4 uri pop. Za udeležence pri tekmi bo ''asado" (janci pečeni na ražnju). Najbolšji igralci bodo nagrajeni. 1. nagrada zapestna ura. 2. nagrada steklenica ferneta "Branca". 3. nagrada steklenica hruškovca. Pridite v velikem številu na tekmo, da bomo čimveč pripomogli za naš tisk, kateri je danes naše največje orodje. V slučaju slabega vremena se tekma vrši naslednjo nedeljo. Smrt fašizmu ! Svoboda Narodom! Financijska komisija. V pomoč Pravici in lz. Vestniku se je vršila kegliška tekma, katero so organizirali naši rojaki živeči v Pineyro. Pri obeh tekmah so se udeležili sledejiči rojaki; Cudina, Botica, Baruša, Sarmadjic, Skihil-ja, Zelovac, Radaševič, Vrdaljak, Cubura, Glavas, Gilber Francin, Hrvatin, Ivanoff, Frol, Juriševič, Presher, Djaka, Ivan, Smolje, Ku-ste, Mikulič. Pri obeh tekmah se je nabralo $115,00,Pravici in Jug. I. Vestniku je bilo izročeno vsakemu 57.50. Rojakom v Pineyro naša iskrena zahvala in želimo da bi se tak,e tekme ponovile in organizirale tudi v drugih krajih kjer žive naši rojaki. Zato rojaki vzemite vzgled kako se lahko pomaga našemu tisku. «V o s i p Hlača Mehanična delavnica Villa Real 140 losé Ingenieros U. T. 757-640 Za naše bolne člane Filipa šusteršič in Antona Stangelj. Rojaki člani U.S.J. iz Piñeyra so .nabrali za iste, med tam živečimi rojaki svoto $88,50. Vsem darovalcem najlepša hvala. Pod odbor U.S.J. Elegantne obleke po najnovejšem kroju, si lahko nabavite pri Krojačnici "GORICA " Franc Leban WARNES 2191 FRANC ŠTEKAR Stavbinski podjetnik ★ Ramón L. Falcón 8371 U. T. 64 - 3084 TRGOVINA JESTVIN Srečk« T ur <*I TRELLES 1402 U. T. 59-4104 MEHANIČNA DELAVNICA Anton Ki lin r * Tinogasta 4386-88 U. T. 50-5750 FARMACIA "SOLEH" LAURA M. E. CAPPARELLI DE C ASCI ARI Farmacéutico Servicio nocturno de urgencia Feo. Beiró 4984 U. T. 50-2079 IleKtavradja A. BENULIČ & J. FRANČEŠKIN Izborna hrana. Zmerne cene. Chorroarín 596 MIZARSKA DELAVNICA Izdelava pohištva Kgmar Kosit Guido Spano 665 Munro F.C. E. Dr. CONSTANTINO VELJANOVICH Sala especial para tratamientos del reumatismo y sala de Cirugía Atiende: Lunes - Miércoles - Viernes pedir hora por teléfono. Defensa 1155 U. T. 34-5319 Edini slovenski stavbenik v Saavedri Vam je na razpolago za načrte, betonske proračune in firmo Andrej Hoži«' in Sin Tehnični konstruktor DONADO 487« U. T. 70-6112 R E € IS E O E IT fig o S® A *' PRVOVRSTNI HOTEL Lastnika brata iIOVTAB Z najboljšo KAVARNQ in RESTAVRACIJO --Prevoz s postaje TIGRE, F.C.C.A. do Recrea RIO CARAPACHAY in no,za j, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50 TIGRE, F.C.C.A. U. T. 749-589 Keglišče, velika plesna dvorana. Prostor za PIK-NIK Se priporoča rojakom dobro znana ČE VL J ARNICA Delo solidno I.. Itraukovič MORLOTE 138 La Paternal PIVARNA KROGLIŠČE in KEGLIŠČE D JURO KOVAČ' Sveže Pivo ★ WARNES 2113 La Paternal Cochería "VILLA II Sí A L" SEPELIOS - AMBULANCIAS CASAMIENTOS Av. Feo. Bciró 5000 - U. T. 50-4791 PRAVICA Editado por las Sociedades D.K.D. LJ. Oder, S.F 1). I. Cankar y Agr. Yug. Obre - Com. Esloveno NA POTI V SVOBODO LADISLAV KIAUTA: PRVA PREIZKUŠNJA. II. Utihnil je glas harmonik, prvikrat prejmemo povelje "Tišina", ki pa ne zmoti vedrega razpoloženja v naših vrstah. Zdaj gremo spet umerjeno in tiho drug za drugim. Kje je zdaj proga, nas zanima. Vodiči se dvizajo na čelu brigad, komandantje drve na konjih sem in tja ter tiho dajejo povelja. Zdajci, prekine tišino zamolkel pok minskih eksplozij daleč, pred nami. Zavohali so nas nemara. Prokleto se motijo ustaši in Švabe, če mislijo, da nam bodo ubranili prehod. Prišli bomo čez progo zlepa ali zgrda. Čelo stoj! čakamo, kaj bo iz tega in potem krenemo v drugo smer. Kar čez njive in travnike. In skozi redke gozdičke. Za gozdički nekje lajajo psi. Torej je tam vas. Obšli bomo vas in prečkali progo drugje. Tomišičevi so že davno pred nami odšli v zasedo. Izvedeli smo, da bomo pred progo prešli tudi cesto. Minerci hite ob kolonah na svoj posel. Mula pokorno nosi zaboje z minami. Treba bo pošteno zaminirati cesto na obeh straneh. Polagoma izginjajo kolone v gozdičku, psi še vedno lajajo. Preklinjamo te vražje pse, kajti njihov lajež nas je že dostikrat izdal sovražniku. Natanko slutimo, da ta reč s progo ne pojde kar tako. Stroga tixina! Znaki so Zaječar-Zagreb. Prebijemo se sklonjeno skozi goščavo, ki bo dajala na pomlad — bohotno ozelenela — dobro kritje. Smrek tu ni, samo pritlikavo bukovje in golavo jelševje. Počasi naprej in stroga tišina, po-velie vnovič. Mule so nemirne in rožljajo, njihovi vodiči si dajejo pošteno opravka s trmastimi živalmi. Skozi golo grmovje oprezu-jemo v noč. Mesečina odkriva očem velik del ravnine, ki se polagoma dvicra v nizke, gozdnate vzpetine. Nekaj sumljivega je okrog nas, nekaj sovražnega, to čutimo. Roke kar same poiščejo pu«kin zatvarač.... Raketa! še ena! Vržena najbrž s proge, morda dva ali tri kilometre dlaeč. Takoj nato streli. Odsekani streli brzostrelk. Torej vendar že. Samo da je že enkrat Dopustila in se razblin'ila napetost pričakovanja. Zdaj vemo natanko, kako je. Sovražnik čaka na progi. Veselo razpoloženje poruši strogo tišino. Torej se bomo uda- rili. Bravo! že dolgo se nismo. Za izpremembo enkrat ustaši. Tam od koder se čuje ostro streljanje iz brzostrelk in pušk, tam ni proge. Tomišičevi so padli v zasedo. Zdaj se bije jo. Do proge je skoraj uro hoda. Streljanje narašča, prav dobro ločimo strele naših pušk od sovražnikovih. Poslušamo rezka povelja komandantov in vesele vsklike borcev, ki potiskajo sovražno zasedo z nae poti. Kdo ve, ali so tam Nemci ali ustaši? Nestrpno cepetajo borci in stiskajo puške. Radi bi sami v spopad. Toda to je vendar pohod in samo oni v predhodnici si lahko privoščijo takle pogovor s sovražnikom. Streljanje naših kaj kmalu potihne. Le še nekaj strelov pospremi bežečo sovražnikovo zasedo. Pot je prosta. Nadaljujemo pohod s pospešenim korakom. ★ Prvi oddelki so že davno na cesti innemara že na progi. Zdaj hodimo po robu cestišča. Na desni gozdiček, na levi odprto široko polje. Kmalu nam tudi to stran zakrije redko drevje. Hodimo oprezno po pet korakov odmaknjeni drug od drugega. Nekam pretiho je okrog nas. Komaj, da tu pa tam konjsko kopito udari ob kameri. Nismo še pri kraju. Tale tišina je sumljiva. Spet raketa. Ne utegnemo je opazovati, kajti 5e tisti trenntek nas dobesedno zasuje toča izstrelkov iz precejšnje bližine. Skloni se! Dum-dumke zasikajo tik nad našimi glavami in se razpoči.jo ob golih drevesnih vejah. Ležimo v cestnpm jarku in poslušamo brenčanje krogel. Ali je kdo ranjen? Nihče! Banda strelja na progi. Krogle že kar neznosno brenče okrog ušes, toda mi se že dvigamo in gremo naprej nezadržano. še vsaka stota ne zadene, razlagajo stari borci mimigrede. Toda z minami je bolj sitno. Kakor nalašč se zdajci oglasijo minometi in prve mine zaplovpjo s svojim zloveščim brenčanjem nad nami. Bile so namerjene predaleč in se raz-počijo v gozdu. Prokleta banda, dobro se je pripravila. Oglašajo se tudi mitraljezi. Peklenski ogenj TRGOVINA I E S T V I N iN osi Tnrel ANDRES LAMAS 1265 U. T. 59-1892 Vsem cenjenim rojakom SE PRIPOROČA, DOBRO POZNANA Krojačnica v Villa Devoto LEOPOLD US A J Avda. Feo. BEIRO 5380 U. T. 50-4542 Trgovina čevljev nudi izbiro povrstnih čevljev vseh vrst po res ugodnih cenah. ŠOLSKE POTREBŠČINE ALBERT BELTRAM DONATO ALVAREZ 2288 LA PATERNAL na vseh stranfeh, podoba prave bitke z velikih front. Tečemo globoko sklonjeni po cestnem jarku skozi naraščajoči ogenj iz sovražnih strojnic in pušk. Naši tam spredaj jim ne ostajajo dolžni. Težke Brede naprej! Zdaj bomo šele videli, zdaj se šele prične velika reč! Hura ! Tovariši naprej! Naše Brede že lajajo smrtonosno pesem. Kako draga in pri srcu nam je ta pesem. Naši na progi z Bredami ustavljajo in motijo sovražnikov ogenj, ki je naperjen iz bunkerjev naravnost na tirnice. Mina za mino se vsipa na cestišče kraj nas. Zrak valovi od pritiska eksplozij, ki jih razodevajo ognjeni plamenčki. Padamo v jarek, se spet dvigamo in pomikamo nezadržano naprej. Lahkih min se ni tako bati, toda zdaj so nam poslali težko. V sekundi poležemo na dno jarka.. Vuap-vuap — reže težka mina ozračje tik nad nami. "Odmaknite se", "ne zbirajte se v gruče, ne napravljajte gneče!" Predaleč so jo vrgli, se oddahnemo. Mina se je žvižgaje raztreščila v varni razdalji in pošteno oklestila drevo. Toda poslali so drugo, tretjo. Sovražnik je cesto dobesedno zasipal z minami. Zdaj smo se na vsakem drugem, tretjem koraku metali v jarek, se naglo dvigali in tekli naprej, samo naprej. Nič ne' more ustaviti našega pohoda, kadar pade povelje naprej! Težka mina je ubila mulo in ranila nekaj tovarišev. V ognjeni toči izstrelkov so jih bolničarji "na-' ložili v naprej pripravljena nosila in pohod se nadaljuje z nezadržno naglico. Tačas so naše Brede že skoraj razbile sovražnikovo koncentracijo na progi. Le zdaj pa zdaj skuša še sovražnik na umiku z besnim streljanjem motiti prehod kolone, ki se po nizkem bregu spuščajo na progo. Plazimo se TRGOVINA JESTVIN in raznih pijač Frane Spaéal Perú 498 Villa Martelli U. T. 741-0034 KROJAČ NI C A Stanislav Maurié Velika izbira modernih oblek ★ Irelles 2642 U. T. 59 - 1232 Ferdinand Cotié Trgovina z železnino ★ Lope de Vega 2989 U. T. 50-1838 KROJAČNICA ★ FRANC MELINC ★ Paz Soldán 4844 U. T. 59-1356 PRVO SLOVANSKO POGREBNO PODJETIE Peter Sanehuh Av. San Martín 5468 U. T. 50-8539 drug za drugim preko čistine, s pogledom na sovražni bunker, odkoder včasih še zareglja in se skozi temo poblisne kača mitralješke-ga ognja. Krogle završe krog glav in padajo krog nas na gosto, da se od trenutka do trenutka čudiš, kako da si ostal v tej ognjeni plohi sploh živ. Kar mirno kri, tovariši, in naprej po začrtani poti. že lajajo naše Brede zmagoslavno pesem, naši borci vriskajo in pozivajo na juriš ustaše in Nemce; "Na korajžo, Banda!" Ognjene kače švigajo skozi noč in sredi teh pobliskov prečkamo progo z dolgimi skoki. Komandant divizije vodi osebno pohod in vzravnan daje oovelja, ki so komaj še potrebna. Tačas naši borci že' jurišajo. Z '/ma-roslavnimi kriki zasledujejo bando naši borci; zdaj pokajo samo še naše puške in regljajo naše sti •ojnice. Komora na zadnje že čisto nemoteno prečka progo. Kolone se spet zvrščajo in divizija nadaljuje svoj phood po določenem načrtu. Zadovoljni smo vsi, vedre volje. Dobro smo prestali prvo preizkušnjo..... LISTNICA UREDNIŠTVA .J. Mesec — Vaša pisma v prihodnji štev. lista. -J. Biteznik — Isto. Sledi pismo. ★ POMAGAJTE NAŠIM NARODOM! KOVINSKO STAVBENO MIZARSTVO HUMAR in M A K U C Av. Central 3720 Calle N" 2 3729 U. T. 741 - 4520 RESTATJRACIJA "Pri K k o d n i k u KROGLIŠČE IN KEGLIŠČE »Jožef šfomliiiEi Añasco 2652 U. T. 59-8995 STAVBINSKA KOVAČA G. ŠTAVAR & K. KALUŽA Laprida 2424 - Florida F.C.C.A. AVTOPREVOZNO PODIETIE Anton Blazina Triunvirato 2789 U. T. 54-0257 ItESTAVHACMA IVAM** RUDOLF ■ AÑASCO 2622 Jekše Eli tor MIZARSKA DELAVNICA ★ Dr. Luis Belaustegui 4466 U. T. 67 - 3621 1.. ISO.IIC TRGOVINA JESTVIN TRES ARROYOS 1600 U. T. 59-2153