45. številka.
V Trstu, v soboto 6. junija 1891.
Tečaj m. .
„E D I N O 3 T"
izhaja dvakrat na teden, vsako ertdoSin lOboto ob 1. uri popoluda* J
„Edinost" stan«:
ia vse leto gl. 6.-; i«v®n A vrt. ».— g». ■a polu leta „ 3.—; „ „ 4.50 , ia četrt leta „ 1.50; „ „ 2 25 . Posamične številke te dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Tritn po » nov..
▼ Gorici in v Ajdovščini po • nov. Nt naroćbo bres priložene naročnine so upravniitvo ne osira.
EDINOST
Offlast ia oznanila se račune po S bov^-,v'
vrauca v petita ; za naelOTO s debelini črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga
obseglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahval«, osmrtnloe itd.
»e račune po pogodbi.
Vsi dopisi se poiiljajo uredništvu v ulici Carintia it. 25. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se ne sprejemajo. Kokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnlitvo v ulici Carintia 28. Odprte reklamacije sn proste poAtninn
vt

s
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
»V »dioost ]• mol
.,Nejasni" naši pojmi.
h.
Pravite, da je „Edinost* uredovan« v liberalnem duhu. To je res in zopet ni res. Da: načela naša so liberalna, ali na* ćela ta more mirno vestjf podpisati vsak, tudi najgorečniši vernik, kajti verski 6ut nikakor ni v nasprotatvu a pravim — pravim, pravimo — liberalizmom. Liberalizem naš izražen je v malih besedah : privošči svojemu bližnjemu vse ono, kar sam aebi želiš.
Liberalizem tak ugaja božjim in člo-veškim postavam. Liberalizmu pa, kakor ga razumevajo nemški liberalci in naši iredentovoi, in ki se identifikuje z brez-verstvom, sovraštvom do duhovščine in sovraštvom do druzih narodnosti, zaprta so vrata naSa in sroa naša. Na očitanje vaše, da sami ne vemo, česa hočemo, niti ne reagujemo, ker nam zadostuje prepričanje, ki nas navdaja, da naročniki naši — posvetnega in duhovakega stanu — dobro razumejo, česa hočemo in se v tem tudi z nami strinjajo. In morda morda nas tudi vi dobro razumete, a pišete drugače, ker veje taka sapa. Glede na trditev vašo — sam Bog Vam jo odpusti! — da se nam včasih „v glavi avrti" in da potem opisujemo duhovščino našo v najtemnejiih barvah kot trmasto, nazadnjaško in nemškutarako, poživljamo vas, da nam to dokažete t Dokaz ta se vam izvestno ne posreči, ker se vam posrečiti ne more — in sicer zato ne, ker so fakta nasprotna vašim trditvam. Res je, da se ne strinjamo z velečastitega dra. Mahniča načeli; to smo povedali že često-krat, povemo danes in povemo tudi v bodoče, kndnr-koli bode potreba. In mene-nju našemu o pogubnosti veleč. gosp. dra. MahniČa načel pritrjevali so v privatnih pogovorili brezpogojno tudi možje, ki so na glasu uzornih konservativcev in ki bo najtesnejši prijatelji in somišljeniki voditelja vašega, velečastitega g. Kluna. S tem pa niso zagrešili nikake nedoslednosti,
PODLISTEK. Ruska Ofelija.
Povest, iz ruščine provćl — r.
(Konec.)
Kmalu zagledal je Pavel Natašo. Sedela je na klopi v senci gostega klena ter pletla venec. Zagledavši se v dražestno sliko je Pavel obstal. Kar je povzdignila čez nekoliko Časa deklica očij; vskliknila je, vrgla se k njemu in objevšn ga razjokala se mu v naročji. Od tedaj pričelo se je trpljenje mojega brata, od tedaj bila je njegova nesreča gotova. Bolno-žalosten ter že prej omamljen od njene krasote odgovoril ji je Pavel z vbo svojo dušo. Ne Bpomnivši se, da ne ljubi njega, izročil se je ves mehkemu svojemu čustvu. Zabil je ves svet: zabil je namen svojega prihoda, kraj, kjer se nahaja, zabil svojo umetnost, domovino, slavo, do katere je stremil, zabil je, da drži v svojih rokah blaznico ter veroval le svojim čustvom, čustvom — da jo ljubi. Kakor mati bolno dete začel jo je s poljubi tešiti in bil nič manj srečen od nje, ko je videl njen jasni pogled ter blaženi posmeh na miletn obrazu.
kajti konservativno in versko mišljenje nistajfkongruentna z veleč. g. dra. Mahniča nač^i. Načela ta niso cerkvena dogma. Akohi bila to, potem so duhovniki, ki jim nasprotujejo, kakor jim nasprotujemo mi, zločinci. - In 'nasprotujejo jim vzorni duhovniki — ljubljenci naroda. Ako smo mi sovražniki duhovščine, so ti duhovniki tudi sovražniki duhovščine. To bi pa bilo nezmisel.
Res je nadalje, da smo se veleč. g. Klunu postavili po robu. A postopanje naše velja le poslancu Klunu, ne pa duhovnikn Klunu; duhovnika Kluna spoštujemo brezpogojno, kakor ga spoštujejo drugi. Kdor nastopi Široko pot parla-mentarnega delovanja, podvržen je kritiki javnega menenja; to je obče veljaven zakon, kateremu se mora pokoriti vsak parlamentarec — in naj je tudi slučajno duhovnik.
Kaki sovražniki duhovščine smo mi, razvidno je iz naslednjih vrstic, koje smo napisali ne dolgo temu. V članku našega lista z dne 6. maja pišemo namreč:
Ako se z duhovnika nazori ne strinjamo, smemo te nazore pobijati. Ali krivično bi bilo zahtevati, da ae duhovnik sploh ne vtikaj v politiškn zadeve. Duhovnik je državljan kakor vsakdo drugi; kar je dovoljeno vsakemu drugemu, to mora biti dovoljeno tudi njemu. Kdor drugače misli, ni svobodnjak; in kdor bi hotel duhovščini šiloma kratiti državljanske pravice, taje brezvesten nasilnik. Toliko o politikovanju sploh. Kar se pa tiče borbe za narodna prava, bilo bi še absurdnejše, ako bi zahtevali, da duhovnik zatre v srci svojem najnaravnejši mej vsemi čuti — ljubezen do rodu, katerega sin je. Zahtevanje tako je nečloveško in duhovnik brez ljubezni do svojega naroda ni pravi duhovnik, ni prijatelj ljudstva.
In potem : Istrska duhovščina zaveda se živo — hvnla in čast jej na tem J — vsega tega, kar smo rekli. Sad poštenega nje delovanja je očeviden: kakor jo sovraži sodrga, toliko bolj jo spoštuje po-
Da-si je bil ves zamaknen v njo. vendar je ohranil še toliko zavesti, da je slišal, ko se je pojavil doktor, kateri je poklical Natašo ter dal njemu znak oddaljiti se. Prihodnji dan oglasil se je Pavel zopet v bolnici. Ni mu bilo več mogoče prestati nevideti Natašo. Doktorju so se odprle oči: s strahom je uvidel, da je po neprevidnosti svojej naredil povod nepopravljive bede in večkrat se je imenoval, premišljujoč vse to, starim norcem. Vso svojo umetnost in Znanost z nervoznimi bolniki je moral doktor uporabljati, da bi ga vsaj nekoliko vzpokojil in k sebi pripravil. Tudi je ukazal Pavla ne pustiti več v bolnico. Od vratarja zvedel je doktor, da je še nekolikokrat prišel, ker ga pa le-ta ni pustil notri, se vrnil. Potem prestal je popolnoma prihajati. Tako je preteklo pet do šest dnij. Stari doktor vzdihnil je svobodno, a popolnoma vzpokojiti Be vender ni mogel. Kmalo dobil je poziv od poli-oije, oglasiti se v gostilnici N., da bi pre-iskal nekega gosta. Gospodar gostilnice naznanil je namreč polioiji, da se je jed-nega izmej njegovih gostov polastila blaznost. Cele noči, da hodi po sobi, govori sam seboj in hoče neko sliko narisati. Ako
šteno, nepokvarjeno ljudstvo ; veljava nje narašča od dne do dne. Postala je v pravem pomenu besede voditeljioa naroda ; voditeljica do večnega in posvetnega blagra. In to peto nasprotnike in njih poreško glasilo. Degradovart so hoteli duhovščino, ali efekt njih nastojanju je uprav nasproten njih željam. Vidite torej gospoda nasprotniki : ne vzgoja po semeniščih in ne brezbrižnost škofov je kriva, ampak vi sami ste krivi, da vam je duhovščina tako nasprotna. Da ste vi postopali žnjo, kakor je dolžnost izobraženemu človeku, bilo bi morda marsikaj drugače. Kar ste sami izzvali, to imate".
V tem smislu pisali smo dosedaj dosledno in pri tem tudi ostanemo. Blagohotni čitatelj pa sodi po tem, smo-li res sovražniki duhovskega stanu in nam-li res velja načelo: duhovščino ob tla! Povemo pa brez ovinkov, da tudi duhov-niku-politiku ne zamolčimo, ako je v svojem javnem delovanji karsibodi storil, b čemer se ne moremo strinjati. To je vender dolžnost časnikarju. Povsem krivično pa je, ako bo vsaka, tudi najrahlejša kritika takoj smatra kot sovraštvo, naperjeno proti celemu stanu, kojemu pripada dotičnik. Potemtakem bili bi mi — ker kritikujemo, če treba, vsacega poslanca brez razločka stanu — sovražniki duhovnikov, posestnikov, odvetnikov, inženirjev, umirovljen-cer itd. itd. Tolikega nasprotstva bi si vender ne hoteli nakopati na glavo!
Povedali smo vam že in povemo vam še enkrat, da mi ne dobivamo od nikoder navodil: navodilo nam je — prepriča-n j o naše. Mi imamo — hvala Bogu! — svoje lastne pojme in nazore, če so tudi morda, kakor pravite, malo „zmedeni" in „nejasni". Vsevedni seveda nismo, kakor tudi marsikdo drugi ni; ali to pa že rečemo, da se vaše poznanje, recimo tržaških razmer niti primerjati ne da z našim poznanjem razmer v Kranjski.
Častiti „Slovenec" dregnil naB je tudi, češ da ponatiskujemo njega državnozbor-ska poročila. No, čemu bi tajili: sestav-
se ga pa nagovori, ne dobi se odgovora od njega. Nekoč, da je popravljal sluga njegovo sobo; hoteč privzdigniti sliko, vrgel se jo blaznik, kakor besen nanj. V bolniku spoznal je doktor Pavla. Našel ga je v takem stanju, da ni bilo druzega mogoče, kakor ga nemudoma prepeljati v bolnico. Pred mojim bratom odprla so se zopet vrata ono strašne hiše, v katero je tolikanj želel in hrepenel; odprla so se zavoljo tega, da bi ga le mrtvega izpustila. Pavlov organizem že od prirode šibak ni prenesel te bolezni. Zbolel je in kakor že veste, usmilila so ga je smrt in ga rešila strašne blaznosti."
„Nataša živi še. Usoda zadela jo je zelo nemilostno : uboga deklica je pokopala že dvakrat srečo svojo; pa še vedno ga ljubi kot prej, se vedno hodi in brede po vrtu ali po dolgih bolničnih hodnikih ter išče svojega Andreja, svojega milega . . .."
Gaston Bcranž je umolknil. Nekoliko časa molčali smo tudi mi, pod utisom njegove povesti.
„Uboga, bedna Ofelija!" rekel jo moj prijatelj M. Vstali smo, s spoštljivostjo podali bratu nesrečnega Pavla roke in se tiho razšli proti domu.
„Neue Freie in „Triester re italijanske
ljoči politični pregled imamo res pred seboj „Slovenca" ; a poleg tega iista tudi .Slo venski Narod", „Politiko Presse", „Triester Tagbla Zcitung", „Obzor* in nek liste. Tako delamo mi, talćo delajo drugi listi, in tako dela častiti „Slovenec" sam, kajti tudi njegovega „Političnega pregleda* mnogokateri odstavek ima na čelu znak „Politikine* ali „Vaterlandove" prove-nijence. To je tudi naravno in ni nikak greh. Toda mi imamo grozovito „smolo" : kar-koli storimo, je v „Slovenčevih* očeh greh. Obljubimo mu pa, da ne grešimo ve6 v tem pogledu: kar se tiče sestavljenja političnega pregleda, pomagamo si bres „Slovenca" kakor vemo ii* znamo, čitati ga pa hočemo tudi v bodoče isto pozornostjo, kakor smo to delali dosedaj, ter mu pritrjevati, ali pa ugovarjati.
So pa-li dopisi naši v snani aferi imenovanja članov proračunskemu odseku rea le „zbadljivi" in „obrekljivi", o tem je pravda že završena. Priznanja, došla nam z različnih strani (tudi duhovskih), osobito pa ia Istre, pričajo nam, da javnost'|dru-gače sodi o poročilih teh, nego sodi častiti „Slovenec". Ker pa gospdda z6pet mečejo okoli sebe a obrekovalci, ni dingače, da tudi mi ie katero rečemo o omi-nožni tej afdri. Zg6di se njihova volja!
Postava
z dne.......ob uvedbi državnega užitninBkega davka v Trstu in njega okolici. V soglasju z obema zbornicama državnega zbora zaukazujem, kakor sledi:
§. 1. Postavne določbe, tikajoče se splošnih užitninskih davkov žganih opojnih pijač, sladkorja in kamenenega olja raztegnejo se na vse ono tržaško obsežje, ki je bilo dosedaj carine prosto ; določbe, tikajoče se užitninskega davka na pivo pa na celo obsežje tržaško.
Še nekej.
III. skupščina učiteljske „Zaveze" zvršila se je prav res sijajno; to pa samo v Trstu; če pogleda pa človek tudi potovanje nekaternikov, če tudi ni pesimist, pokaže se morda malo drugačna slika.
To pa le mimogrede i na tiho povem, kaj mi vse ni ugajalo.
V soboto zjutraj zgrabim potni les i si mislim : „Tebe nikjer no manjka, stopi tudi malo do TrBta." A človek, da te stopi čez prag, ima že smolo ! Začelo je namreč tako liti,"da sem bil kmalu kakor žaba, kadar jo iz luže potegueš. Dobro bo, to že dobro kaže! Poskusimo daljo! Koba-lim čez hribovje i skalovje; spremi jovalca nisem imel nobenega, le dež se me oprime z vso ljubeznijo, če tudi mi ni bil posebno ljub spremljevalec. Pridem do vasice Gr.. Dasi je vas malo od oeste oddaljena, nič ne do, priti moraš do ljudi, dejal sem, da si mokro svoje koščice malo posušiš. Krenem jo v hišo, kjer Bog roko ven moli, ter poprosim redkozobo mamico, da mi najprej napravi kakov pošten ogonj. Prav moški se vsedem na ognjišče ter so tako
j
§. 2. V ono obsežje, ki je bilo z užitninako-davcno postavo z leta 1829. gledć na pobiranje užitninakega davka proglašeno kot zaprto, de uvrstijo :
1.Rojan,	Škorklja, Kadin, ('jarbola zgornja, sv. Marija Magdalena zgornjn in Skedenj.
2.	Oni deli katastralnih občin: Greta, Općine, Kolonja, Vrdela, Padrič, Lo-njer, Rocol in sv. Marija Magdalena spodnja, koji pridejo pod užitninsko črto, ki se ima določiti potom n a r o d e b. Poteza te črte ne sme se dotikati poslopij, dvorišč in vrtov, zaprtih po stalnih ograjah.
§. 3. V užitninsko-davčnem obsežji, določenem na podlagi §. 2., obdačiti je pri uvažanji odnosno pri izdelovanji ali klanji po tarifnih nastavkih vse predmete, navedene v priloženem tarifu, katerega določbe so nerazdružljiv sestavljajoč del cele te postave. V davčne nastavke tega tarifa, koji stopi na mesto tarifa z 1. 1829., določenega za užitoinsko-davčno črto mesta tržaškega, všteta je že obstoječa 20 odstotna doklada užitninskemu davku in dokladni svoti davka na pivo.
§. 4. Ob užitninski črti (§. 2) določi finančna oblast, in sicer ozir jemaje na lokalne razmere, nadzorovalno obsežje, koje pa na nijedni točki ne sme biti širje od jednega kilometra, ako se je| meri od užitninske linija
V tem obsežji preskrbeti je za vse predmete, podvržene užitninskemu davku in navedene v tarifu (§. 3), pri prevozu v v notranje užitninsko-davčno obsežje, užit-ninsko-davčno boleto. Ta boleta mora se pokazati, kadar-koli to zahtevajo finančni organi, sicer se mora tak davku podvrženi, a s boleto ne preskrbljeni predmet zavrniti iz užitninsko davčnega obsežja.
-Finančni organi imajo pravico preiskali vsak transport, kojega bi Be hotelo uve&ti na kateri-koli točki užitninske linije, koja ni določena za uvažanje davku podvrženih predmetov.
Finančni organi imajo nadalje pravico nadzorovati užitninsko Črto tudi po onih progah, kjer se ne spaja »J potmi in stezami, prepuščenimi obči uporabi. Ako bi a tem nastala kaka dokazljiva škwda, dovoli se primerna odškodnina iz državnega zaklada.
§. 5. Predmeti, navedeni v priloženem tarifu (§. 3.) in nahajajoči se v zalogah užitninsko-davčnega obaežja, določenega na podlagi §.2, podvrženi so obda-d en ju, kakor hitro stopi v veljavo ta postava, in sicer vino v toliki meri, kolikor presezajo nastavki tarifa (§. 3) polovico že predpisanih, oziroma plačanih nastavkov sedanjega občinskega davka; drugi predmeti pa po davčnih naatavkih tarifa.
vedem kakor bi bil vsakdanji gost, če tudi še v svojem živenji v tej vasici bil nisem. Za ista došel je v hišo tudi možak, v kojem brž spoznam, da ima pri tej hiši tudi on porcijo pravice. — Gospodar je bil, žalibože, strašno redkobesedon. Ko me po-strežljiva mamica, kolikor se je dalo uljudno, vpraša „kaj da za pod zob želim P" že1 sem hotel ziniti: peršut, brž se spomnim, da je binkoštna sobota, toraj po našem cerkvenem obredu — post!
Poparjen i potrt (kajti povedati moram, da sem romal se svojimi dolgimi koraki že dobri dve uri) jej rečem : „Po jajcih jo bodemo vdarili danes !* Na čim ? vpraša me nadalje pontrežljivkn. Za bužjo voljo na maxlu, dejal sem, saj je danes vendar po«t! Bog Vam poplati, da ste me spomnili, zazeva starka, kajti ravno je mislila bacniti v lonce neko svinjsko uho. Ko mi napravi zaželjeno jed, potolažil sem svoj želodec kar na ognjišči. Smejati sem se hotel, a pogled skozi zakajeno okno zabranil mi je ameha. Lilo je še vedno tako kakor bi se vsi nebeški hudourniki odprli. Zamialim se v besede : „Da ti vidiš njega sada!"
(Konec prih.)
Tega obdaČenja oproščeni so:
1.	Zaloge piva in živine tarifnih to£k 4, 5 in 6, koje so že obremenjene z obstoječimi občinskimi davščinami.
2.	Sveže (frišno) meso, navedeno v tarifnih točkah 7, lit. a.
3.	Vino, v množini do jednega hektolitra pri vsakem obrtniku in vsakem drugem hišnem gospodarstvu.
4.	Zaloge predmetov tarifnih točk 2, 7 lit. c in d, 8, 9, 10 in 11, potem klobase in konservno meso (tarifna točka 7, lit. a) pri vsakem obrtniku in vsakem drugem hišnem gospodarstvu, ako gledć na vsak posamični predmet užitninski davek ne znaša nad 4 gld.
Vsakdo v užitninako-davčnem obsežji, ki s pričetkom veljavnosti te poBtave poseda več nego 1 hektoliter vina — ali pivo ali živino tarifnih točk 4 lit. c, 5 in 6 —, ali predmete tarifnih točk 2, 7 lit. c in d, potem 8 do vštete 11 in klobase ali konservno meso (tarifna točka 7, lit. a) v množini, ki preseza davka oproščeno mero, ali pa hrani te Btvari za kako drugo osebo, je dolžan s prvim dnemjveljavnosti te postave pismeno prijaviti v to določenim finančnim organom število in vrsto živine, oziroma zalogo gori omenjenih predmetov, kakor tudi prostore, v katerih stoji prva in kjer se nahajajo drugi ter plačati do-datni davek po odbitku davka oproščenega dela. —
Ako preseza zaloga vina kake stranke, koja nima prostega skladišča, 200 hektolitrov, dovoli se jej, pod pogoji in nadzo-rovalnimi naredbami v varstvo državnega zaklada, da plača dodatni davek po odbitku jednega hektolitra le za oni del te zaloge, koji se v teku treh let po začetku veljavnosti te postave ne izvozi preko užitninske črte, aH pa se prepelje v kako prosto Bkladišče, kjer se uradno obdači, in sicer se dodatni davek plačuje v isti meri, kolikor se v označeni dobi manjša zaloga, oziroma za konečni preostanek.
Stranke smejo v to določenim finančnim organom že tri dni pred pričetkom veljavnosti te postave predložiti predpisane pismene prijave.
V prvih tridesetih dneh veljavnosti te postave imajo finančni organi pravico pre-iskavati shrambe, da konstatujejo davku podvrženo število živine, oziroma zaloge. Stranke so pa dolžne izkazati dobavo blaga ali storjeno prijavo, oziroma izvršeno obda-čenje živine, ali zalog, presezajočih davka prosto mero.
Ako predpisana prijava čisto izostane, ali se pri živalih tarifnih točk 4, 5, 6, 8, 9 in 11 bodisi število glav ali pa glede na tarifni nastavek vrsto živali prenizko prijavi, ali se pri predmetih tarifnih točk 1, 2, 3, 7 lit c) in d), 10; potem pri klobasah in konservnemu mesu (tarifna točka 7 a) zaloge tako krivo prijavijo, da je dodatni davek za blago, ki se je prijavilo, za 10 odstotkov manjši, nego bi znašal za resnično zalogo imenovanih predmetov, odmeriti je v onih slučajih, ko ni bilo namena, oškodovati užitninski davek, rudi nerednosti kazen 2 do 100 gld., v vseh druzih slučajih pa kazen radi težkega dohodnega prestopka.
Jednaka kazen radi nerednosti ali težkega dohodnega prestopka zadene tistega, ki celo ne more ska/ati dobave ali obdaČenja blaga, — ali stori to le nepopolnoma — bodisi glede na one predmete, koje je obdačiti po številu ali glede na zalogo druzih predmetov, preaezajočo ono mero, koje ne treba prijaviti.
Pri odmerjenju kazni radi težkega dohodnega prestopka v slučajih, ko se sploh ne more, ali pa le nepopolno more skazati dobava ali obdačenjo, služi v pod lago ona davčna svota, ki odgovarja glavam živine, oziroma predmetom, glede na katere nedostaje potrebnega skazila.
6. V onem delu tržaškega obsežja, ki ostane izven užitninske črte (§. 2), plačevati je užitninski davek od mesa, vina, vinskega in sadnega mošta po postavnih
določilih, veljavnih za pobiranje užitnin-akega davka po krajih ostalega države obsežja, ki niso proglašeni zaprtimi.
§. 7. Postava ta stopi v veljavo z dnem 1. iulija 1891.
§. 8. Finančni moj minister dobi nalog, da izvrši postavo to.
Politični pregled.
Notranja dažala.
Državni zbor. V seji proračunskega odseka dne 4. junija predlaga po ročevalec Ruas, da se zneđek dohodkov poŠto v proračunu poviša za 350.000 gl. in želi preosnove telegrafnega tarifa. Peticija predsedništva društev avstrijskih poštarjev izroči se vladi, da kolikor mdči nanjo ozir jemlje. Tako se zgodi tudi s peticijo avstrijskih telegrafnih in poštnih uradnikov za zboljšanje njih materijalnega stanja. Trgovinski minister izjavlja, da namerava Že v bodočem letu osnovati telefonsko zvezo mej Dunajem in Trstom. Glede gradnje železnic omenja ta minister, da se zgradijo najprvo one črte, ki so važne za skupnost vse države. Gledć gradnje železnice čez Karavanke predloži se že letos načrt za gradnjo jedne ali druge črte. Poslanec S t a I i t z izjavil je, da se pridružuje resoluciji poslanca Russa, ds se namreč še v tem poletju izdela podroben načrt za gradnjo železnice Divača-Loka; s tem pa bi ne bilo še rešeno vprašanje podaljšanja te železnice. Sodeč po odgovoru g. mini-tra je mogoče, da se načrt izvrši.
Proračunska debata se prične dne 11. junija. Izmej slovenskih poslancev govoril bode posl. Šuklje.
V seji državnega zbora dne 5. junija predložil je grof Taaffe predlogo, tikajočo se dodatnega kredita 16.000 za uravnavo Drave. Posl. Herbst nasvetuje postaven načrt, da bo odpravijo z dnem 1. januvarja 1893. mitnice na mostovih era-rijalnih cest. Postavni načrt o sodstvu na Dunaji vsprejme se. Poslanci Steinwender in tovariši interpelujejo, se-li namerava podržaviti južna železnica, o razmerah uradnikov, znižanju tarifov.
O izjavi ministra Taaffeja v proračunskem odseku prijavil je Zadarski .Narodni list" jako ostro pisan članek. Mej drugim pravi: „Še nikoli ni bil Taaffe tako odkritosrčen, kakor v seji tej, da-si je vedno tako mislil in faktično tudi tako delal. Po tej izjavi bo Slovani na čistem : pripraviti se jim je na odločno borbo. Za slovanstvo v Avstriji danes ni razlike mej Taaffejem in Plenerjem. Taaffe hoče nemški uradni jezik, kakor ga želi Plener; ta-le noče, da bi se razvijala ustava v prilog Slovanom, kakor tega ne želi Taaffe; jeden in drugi stojita torej na istem stališču glede na narodne zahteve". Ker staročeŠka „Politik" obdolžuje Mlado-čehe, da so oni krivi, da je tako daleč prišlo, odgovarja .Narodni List" : „Mesto da dolže Mladočehe, morali bi jim biti hvaležni, kajti njih zasluga je, da se položaj bistri in da ponehava dosedanja dvomljivosr, ki je bila na veliko škodo Slovanom, ovirajoč njihovo delovanje. Malone povsod postal je nemški jezik službeni jezik. Tega najbrže ne bi bili doživeli, daje grof Taaffe pred leti dal izjavo, slično oni z dne 27. pr. m. V politiki sta čisto položenje in odkrit protivnik mnogo manje nevarna, nego prijatelji za silo. Ponoviti se mora torej stara borba. Slovani pa, ki so prebili Schmerlinge, Giskre in Auorsperge, vedo, da se tudi ta borba izvrši njim na Čast. A la guerre !"
Jubilejni raztavi v Pragi osiguran je že sedaj sijajen vspeh. Nemci, meneči, da brez njih ni življenja, odtegnili ■o se razstavi v trdni veri, da je tem načinom onemogočijo. A varali so se: razstava je toli krasna, ženijalnost naroda češkega pokazala se je ob tej priliki v
tolikem blesku, da velja obča sodba, da razstava pražka daleč nadkriljuje navadne deželne razstave in da v marsičem — n. pr. na tehniškem polji — celo preseza dunajsko svetovno razstavo. Seveda je nastalo po toliki blamaži v nemškem taboru Bilno razburjenje. Z jedne strani hoteli bi potajiti rasztavo s tem, da o nji molče, z druge strani pa pošiljajo v razstavo razne provokaterje, koji naj bi izzivali izgrede in tako diskreditirali veleslavno to podjetje. Glavni namen pa jim je pri tem, da bi cesar ne pohodil rastave, kakor je obljubil. In res so zadnje dni raztrosili vest, da Nj. Veličanstvo ne pojde v razstavo. Dunajski dopisnik praške „Politike" pa poroča temu listu, da se je informoval na najkompetentnejšem mestu ter se uveril, da vest ta ni resnična.
V Gradci zboroval je sedaj katoliški shod. Shodu temu predložile so ae nastrane resolucije.
1. Oddelek. A.) Politika in n&rodnost. Na drugem štirskem katoliškem shodu zbrani izjavljajo kot patrijotični Avstrijci, da je le tem potem moči preprečiti narodom in državi preteče nevarnosti, ako se javno življenje v politiskem in narodnem pogledu zopet osnuje na krščanski podlagi. B.) Ljudska šola. Z ozirom na to, da je katoliško prebivalstvo sedaj, ko so stariši prisiljeni,, otroke v šolo pošiljati, in po obstoječih gospodarskih razmerah glede vzgoje otrok skoro izključljivo navezano na sodelovanje ljudske šole ; z ozirom na to, da je mdči doseči pravo vzgojo, kakoršno zahtevajo gospodarske stiske in socijalne nevarnosti sedanjega časa, le na podlagi od Boga razodetih verskih in nravnih resnic in složnim sodelovanjem družine, cerkve in šole; z ozirom na to, da je najnevarnejša zmota, ako ne laž, če se misli, da Bta vera in znanost povsem ločena, naspro* tujoča si obsežja — koja laž nikakor ne velja nasproti katoliški cerkvi — izjavlja II. Štirski katoliški shod radestno popolno svoje soglasje se škofovsko izjavo v gospodski zbornici z dne 12. marca 1890., tikajočo se zopetnega uvedenja konfesijo-nelne ljudske šole pod sonadzorstvom cerkve, zajedno pa bridko obžnlov»mjer da visoka vlada dozdaj še ni odgovorila na rečeno izjavo, in obljublja, v zavesti svoje pravice in svoje dolžnosti, nepremakljivo zvesto in udano vatrajati na strani svojih od Boga postavljenih voditeljev in pastirjev ter se žnjimi z vso odločnostjo potezati za katoliško Šolo katoliškemu ljudstvu.
C.) Politiška društva in strankarska organizacija. 1. Drugi Štirski shod pripoznava potrebo, da se v vsakem deželnozborskem volilnem okraji poleg lokalnih društev osnujejo katoliŠko-konaervativna društva, s pravico prirejevati shode na raznih krajih. Drugi štirski katoliški shod, pripoznavajoč po strankarski organizaciji in vodstvu društva dosežene vspehe, izraža svoje zadovoljstvo, da se je organizaciji preskrbela širja podlaga s tem, da so se vsi odborniki društev, imajočih pravico prirejevati shode, pridružili deželnemu odboru kot zaupni možje. 2. Oddelek. Socijalno. Štirski katoliški shod pripoznava, da tiči glavni vir gospodarski atiski in nezadovoljnosti krščanskih ljudstev v tem, ker so ae odal-jila od verskih in nravnih reBnic krščanske cerkve in zato je možno le tako rešiti Bocijalno vprašanje, ako ae na podlagi Kristove vere in njegove cerkve urede mejsebojne pravice in dolžnosti človeštva.
Finančni odsek državnega zbora ogrskega odobril je predlogo, tikajočo se odpravo proste luke na Reki in da se mesto to uvrsti v eolno obsežje. Zajedno se pritrdi naredbam avstrijske vlade glede uvrščenja Trata v eolno obsežje. Predlogi glede razveljavljenja pogodbe z Lloydom in nove pogodbe z društvom Adria" se vsprejmo.
Različne vesti.
V davčnem odseku državnega zbora zaslišali so gosp. Polonio kot eksperta v zadevi uvedenja državnega užitninskega davka v*Trstu. G. Polonio je izrekel, da nameravana črta z ozirom na okoličanake prebivalce predaleč seza; ona bi bila prikladnejši, kojo sta leta 1889 določili mestna uprava in finančna direkcija. Vladni zastopnik je ugovarjal, da po g. Poloniju nesvetovana črta ne bi se dala nadzora-vati; ta, kojo uasvetuje vlada, je krajša.
Gospodarski odsek posvetoval se je o predlogi, tikajoči se odprave proste luke. Navzoča sta bila tudi poslanca Sta lit z in B u r g s t a 11 e r kot eksperta. Poročevalec izrekel je, da tožbe o pomanjkljivih pripravah so neosnovane, narava zakona zahteva hitro delovanje. Avstrija je tako ali ali tako zadnja mej državami izvršivšimi prepotrebno to gospodarsko reformo. Mestu tržaškemu izredno dobro hoteči parlament ima najbolje namene. Poročevalec omenja mnogih žrtev za mesto tržaško, preostaja le še, da se reši železnično uprašanje. — Poslanec Burgstaller povdarja, da mesto tržaško potrebuje dobrohotne podpore vlade in parlamenta. Osobito treba prikladnih železničnih zvez in nizkih vožnjih cen po suhem in po morji.
Tudi poslanec Stalitz priporoča mesto tržaško dobrohotnosti vlade in parlamenta. Posl. Hallwich sklicuje se na Hamburg, kjer so bili tudi močno vznemirjeni, ko se je odpravila prosta luka, a sedaj so se pomirili. Posl. Peez pravi, da vživa tržaški trgovec po diferencijalni carini na kavo, ki znaša 3 gld., prednost 50 odstotkov pred hamburškim. Tudi mesta Genova, Marsdlj in Barcelona se razcvitajo divno, da-si nimajo proste luke. Uprav prosta luka ovira razvoj industrije.
Trgovinski minister zatrjuje o dobrohotnosti vlade do mesta tržaškega. Diferencijalna carina vpliva že sedaj ugodno na promet po morji. Vlada bode skrbela za to, da tržni stroški ne ovirajo konkurenčne zmožnosti Trsta, kar se tiče novih industrij. Vladna predloga vsprejme se poteui kot podlaga podrobni debati.
Finančni in trgovinski ministor rekla sta baronu Reineltu, predsedniku trgovinske zbornice, in županu Pitteriju, da nikakor ni mogoče spremeniti že določenega pravilnika, da se pa bode postopalo kolikor mogoče milo in obzirno.
Tarif k postavnemu načrtu, kojega priobČujemo na drugem meBtu, prinesemo prihodnjič.
Prve posledice. Več trgovcev t morskimi gobami odpustilo je te dni okolo 300 delalk „sešolot" iz dela vsled prenehanja prometa z imenovanim blagom. Kriza, katera stoji pred vratni našega mesta, obeča postati jako škodljiva občni blaginji. Nekateri prodajalci drobnjav so napovedali že likvidaoijo in marsikje po mestu vidiš napise „stralcio*. Kriza ta je pa tudi voda na židovski malin in že sedaj se čuti vpljiv židovskega kapitalizma v Trstu, kajti priliko odprave proste luko mnogi brezsrčni trgovci zlorabijo prodajajoč malovredno robo za navidezno nizko ceno pod pretvezo likvidacije. Naj se naši ljudje ne pustč preslepiti torej po napisih „stralcio", kajti zvečine so ti le prah v oči lehkonevernemu občinstvu. — V novi luki delajo in pripravljajo noč in dan, da preakrbć vse potrebno za 1. dan prihod, meseca.
„L'lstria" ubrala je elegične strune. Goap6da sicer niso rahločutni, a moralne zaušnice, koje doletevajo v Istri gospodujoče stranko, so toli silne, da se morajo prijeti tudi onega, ki ima slonovi slično kožo. „L'lstria" toži bridko, da bo se jeli Slovani vtikati v vsako zadevo: bodisi občinske, deželne, ali državnozborske volitve. A ne samo to: oglašajo se, ako se snuje kak gospodarski odsek, ako se imenuje kak uradnik za pogozdovanje go-ličav, ali kak učitelj, župnik in celo kak občinski uluga. Dozdeva se, da jih hočejo
Slovani nadlegovati za vsako „ničevost": ako ae je kaka rešitev izdala v tem in ne onem jeziku, ako se je kak akt vrnil in celo radi vsake nepremišljene besede. Ni to grozno ? ! Uboga „L1 Istria", ubogi volk, kojemu jagnje vodo kali. Potem pa modruje : „Seveda se tudi po žilah Italijanov pretaka gorka kri in ni čuda, ako se tu pa tam založi kak „cazzotto", ako se žvižga neke vrste duhovnikom, koji se niti ne smejo odaljiti od svojega bivališča, da ne bi trebali aziatence angeljev varuhov v podobi žandarmov. Potem pa odpri se nebo ! Vzbujajo vam ves uradni svet od Bodišča do glavarstva, od namestništva do občinskih uradov, od ministerstva za notranje zadeve do parlamenta !"
Tako „L' Istria". Priznavanje, da padajo „cazzotti", da se duhovnikom žvižga in da jih morajo spremljati žandarmi, vzamemo na znanje; dvomimo pa, da bi se poreški list zavedal velike nečasti, kojo provzročajo taki dogodki vsej italijanski stranki. Sicer se jezi, da se take stvari prijavljajo oblastim, ali jezi ae le zato ker bi utegnile oblasti danes ali jutri ven-der vmos poseči in sicer nekoliko gobljo, nego bi bilo ljubo mnogokateremu „ono-revole". Očitanje, kakor bi bili Slovani nekaki denuncijantje, je neosnovano. Tudi mi izjavljamo, da so nam skrajno nesimpatični oni, ki se radi vsake mslenkosti, izvirajoče iz politiške borbe, zaletajo k državnemu pravdniku. Ali vsaka stvar ima svoje meje I Politiškega življenja homatij ni smeti tirati v zasobno življenje; in ako se radi politiškega nasprotstva stavlja ose-b o nasprotnika v nevarnost, potem seveda mora nehati vsaka prijenljivost, tembolj, ako ni govora o posamičnih napadih, ampak je jasno, da se izgredi vrše po do-določenem programu. Ne zavijajte torej hinavski svojih oči : kar se dogaja, zapisati je le na vaš rovaš!
Jako lahkoverne čitatelje mora imeti list „II Piccolo della Sera", sicer bi se ne kregal tako brezobzirno z resnico in logiko. List ta pripoveduje namreč, da le-gitimacijaki odsek le zat6 predlaga uničenje Vergottinijeve volitve, ker so se pri volitvi volilnih mož v P o m j a n u dogodile nerednosti. O ti zvita buča ti! Treba jo najprvo si dobro zapomniti, da je pri volitvi v Pomjanu zmagala slovenska stranka. Sedaj pa čuj svet: volitev i t a-lijanskega kandidata naj bi se uničila zat6, ker se so dogodile nerednosti pri volitvi volilnih mož, kjer je zmagala slovenska stranka! Čudna je ta logika „avite colture*. Ne ne, prijatelj „Piccolo" : volitev Vergottinijeva uniči se radi kričečih nepoBtavnosti, koje so zagrešile italijanske volilne komisije. Ako bi bili le Slovani zagrešili nepravilnosti, bil bi to vzrok, da so zloglasna ta volitev potrdi, ne pa uniči. Ako smo le mi grešili, bilo bi krivično, da se kaznuje Vergottini. Tako menda pravi zdravi človeški razum. Ne pretvarjajte torej resnice!
To 80 možje 1 Cenjeni čitatelji se vedo še spominjati, kako je tukajšnji „Mattino" nedavno nesramno lagal, da je g. Iv. Kuret, nadučitelj v Šmarji odstavljen zaradi volitev v državni zbor. Mi smo sicer že takrat pisali, da je to le ena onih debelih laži, kakoršne prinašati je sposoben le tukajšnji „Mattino". In glejte! V številki od 23. maja t. 1. trka se očka „Mattino" ob svoje grešne prsi in preklicuje ono laž s temi besedami: „Sentiamo il dovere di ritirare in quanto abbiamo scritto contro il signor maestro di Monte (Šmarje)
--egli non fu eapulšo dalla scuola,
impercioche ei trovasi al suo poato tuttora ed anzi da non molto la eua aignora con-sorte venne confermata al poato di maestra nello stesso villagio". — Mislimo, da očku „Mattinu" ni šla posebno v slast ta „pilula". Doznali smo pa, da g. nadučitelj ni zadovoljen le a temi res lepimi besedami, temuč da zahteva od „Mattinčka" še nekaj druzega. Prav je tako. Kdor krati j poštenje je veče kazni vreden, nego oni,
koji nam škodi na premoženji. Iz vaega se razvidi, kakšne debele race ponuja famozni „Mattino" svojim bralcem. Pa saj ne morejo drugače žurnalisti alla Ajo Lu-cuzio (čebularji). Gosp. nadučitelju Kuretu pa častitamo !
Rojanska akademija. Mestna delegacija je zaukazala stavbinskemu odseku, da preskrbi prostor izven meatne meje, kjer se bode zidala nova šola. Ta bode imela 9 sob in odprć se v njej še dve laški vsporednici. Sedaj se na rojanski šoli jeziki tako-le uče. Prvi razred je hvala Bogu še nekoliko podoben slovenski šoli; v drugem se učencem že začenja vtepati v glavo nepotrebna laščina po par ur na teden; tretji razred deli se v slovenski in laški oddelek, a učitelji spodnjih razredov rajši vidijo, da pridejo učenci v laški tretji razred, sicer ne morejo prestopiti v četrti razred, ki je popolnoma laški. V tretjem razredu se poleg tega začenja b poučevanjem nemščine na podlagi laščine. Otroci, ki so se v prvih dveh razredih učili krščanskemu nauku v svojem materinem jeziku, siljeni so od tretjega razreda naprej poslušati laško božjo besedo, katero razu mejo seveda toliko kolikor zajec na boben. Mi nam treba praviti, da službujejo na tej rojanski šoli nekatere učiteljske moči, ki slovenščine čeloma ne umejo, tem ro^nj pa otroci nje. Prihodnje leto dobć Rojan-čani še dva laška razreda ter se bode na tak način njihov Šolski zavod spremenil v orijentalsko akademijo. V par letih še lehko doživimo, da se v okoličanske ljudske šole uvede francoščina kot predmet in izbaci čeloma materinska slovenščina. To bi za nas no bilo — nihil novi aub sole, kajti predani smo lahonski slepi strasti.
Rojansko posojilno in konsumno društvo, vpisano zadrugo z omejenim poroštvom, snujejo v Rojanu pri Trstu. Jutri bode prvi shod v ta namen ob 4. pop. v prostorih otroškega vrta družbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu. —
Lep dobiček zgubivajo naši delaloi, ker še niso organizovini ter ne snujejo, po na činu Italijanov v Trstu, potrebna konaumna društva, Kot curiosum podajemo jim podatke o prometu laškega konsumnega društva (Banco Operaio) v mesecu maju. Novih udov je pristopilo 232. Plačalo seje udnine gl. 4719*30, posojil 32.489-91, podaljšanih posojil za gl. 39.262*80, robe se je prodalo za gl. 17.848*28, kupilo pa za 15.389 gl. 14 kr., itd. Izvestno je dober del tega denarja tudi iz rok slovenskih delalcev, koji bi pa storili mnogo boljše, da je nalože v domači zavod.
Občinsko gospodarstvo. Mestna delegacija je zopet dovolila znesek 300 gold. za proučevanje vode Bistrice in v Treb-čah. Kmalu bodo stale več studije nego vodovod, ako bi se ta kedaj napravil.
Za družbo sv. Cirila in Metoda v Trstu nabralo se je na Bazovici v veseli družbi dne 28. maja gld. 2.50. — Pri igri dne 21. maja gld. 1.80. — Gosp. Žitko daroval mesto pobotnice gld. 1. — Darovali so „štirje Janezi" dne 5.junija 8 gl. 40 kr.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, oziroma za otroški vrt v Rojanu, nabralo se je v „veseli družbi" v gostilni „Alla Stazione" 4 gld.
Izvanredni občni zbor „ Tržaškega podpornega in bralnega društva" bode jutri popoludne ob ^4. uri v društvenih prostorih, kamor vse družabnike vodstvo uljudno vabi.
Pevsko društvo „Adrija" priredi jutri veselioo na vrtu gostilne „Alla bella Barcola". Začetek ob 5. uri. Vstopnina k „besedi" 20 novč., k plosu 40 novč.
Iz Trsta ae nam piše: Kakor znano dobili bo vsi tobakarnarji od finančne direkcije ukaz, tako pregraditi prostore svoje, da je stanovanje povsem ločeno od pro-dajalnioe, odnosno, najti si posebno stanovanje. Kdor ne bi mogel ugoditi temu ukazu, ne bi smel oBtati na svojem mestu. Mnogo njih je naredilo pregrajo to iz lesa,
a to ne zadostuje, kajti dobili bo zopet ukaz, da si do 24. augusta dobe posebna stanovanja. Škoda, kojo prevzroča ta ukaz tubakarcarjem, je velika. Pomisliti je, da primernega stanovanja ni to lehko dobiti, kajti stanovanje treba da je blizo proda-jalnice. In kaj potem, ako kdo ne najde primernega stanovanja? Izgubi licenco. In potem preide morda licenca ta iz rok Slovenca-Avstrijca v roke Italijana ali Grka. Pri cesarakih zavodih ne bi smelo tako biti. Menenje pisca teh vrstic je to, da so tobakarnarji kjerkoli snidejo v posvetovanje, kaj in kako bi bilo ukreniti v očigled najnovejšim ukazom c. k. finančne direkcije.
Z OpČln se nam piše: Procesija sv. Rešnjega Telesa vršila ae je dne 31. maja sijajno. Občinstva iz bližnjih vasi, poaebno iz spodnje okolice, na stotine. Raz mnogih hiš vihrale so narodne zastave; ob kraju cesta, kjer se je pomikala procesija, nasajeni so bili mlaji. Ob 9. uri pričela je sv. maša in je bila cerkev natlačeno polna, tako, da jo morala polovica pobožnih zunaj{ stati. Po sv. masi pričela je procesija, na čelu jej šolska mladina. Za mladino korakali so Trebanci s križi in zastavami, openska dekleta ae svojo zastavo in v krasnih narodnih nošah, isto tako žene, fantje in možje; naposled pa izvrsten zbor 60 pevcev pod vodstvom vrlega gospoda nadučitelja. Za pevci je šla novo uniformirana domača godba, koja je svojo itiogo pohvalno rešila. Pred nebom stopalo je 50 belo oblečenih deklic s pečami na glavi in koški na višnjenih trakovih čez ramena. To je bil krasen prizor! Zasluga na tem prizoru gre vrli gospej učiteljici. Procesijo vodil je preč. g. dekan z aziatence gosp. župnika iz Repentabra in našega goBp. kapelana. Za nebom stopali so naši prvaki, mod njimi magistratni odposlanec, gospod Parovel.
Iz Ajdovščine nam piše tretji dopisnik: V zadnji štev. „Nove Soče" čitali smo poročilo iz Ajdovščine, da je vodnjak na trgu otrovan, človek bi moral skoro to verjeti, ker županstvo je zaukazalo pumpo z verigo zapreti, in steklenica vode se je poslala politični oblasti v Gorico, da jo preišče. Vse to početje se nam pa dozdeva nekako brezvapošuo opravičevanje onih, kateri so to igračo na trg postavili, ter bi jo radi lepim potem zopet odpravili. Pumpa je zabita v bližini stranišč in gnojnišč. Po naravnih zakonih prišli smo do žive resnice, da dandanes pumpamo smrdljivo barvano vodo. To duhovito delo stalo je občino 173 gld. A mi radi plačamo, saj se smemo ponašati, da smo edina občina, ako se ne tomim, na vesoljnem svetu, ki smrdljivo vodo pumpamo, dasiravno nam sto korakov od tam teče daleč na okolu po bistrosti in mrzloti znana rečica Ilubel.
Ob tem dogodku postopal je poznani nekdo kaj samovlastno, ter smatramo to kot žaljenje postave in celega starešinstva. Ako „on" misli, da sme brez sklepa starešinstva samooblaatno vladati, ne umemo, čemu ae drugi starešine volijo. O nekaterih sicer vemo, da le radi tega, da pri sejah kimajo. Kako daleč je naš nekdo sploh zavozil, povedal nam je dopisnik oenjene „Edinosti" pred tednom dni. Opozarjal Vas je, dragi sorojaki, da dobro premislite, komu zaupate ob bližajočih se volitvah blagor občine. Ne morem si kaj, da Vam i jaz no položim na* sroe: volite nesebične može, katerim bode blagor občine resnično pri sroi in ne le na jeziku. Potem smemo upati, da se občinske do-klade znatno zmanjšajo.
Iz Pulja se nam piše: V dopolnilo zadnje vesti o sestavi novega odbora Slav-janske Čitalnice v Pulji objavljamo, da je bil v odbor izbran tudi gosp. Viljem G r u m , a da je radi prevelikih drugih poslov odklonil to čast. Občni zbor je to izjavo vzel na znanje, ter potom jednoglasno izrazil g. Grumu kot bivšemu predsedniku v preteklem društvenem letu zahvalo vsega društva na njegovem požrtvovalnem delovanji.
Razpisana je jedoa dota t znesku 100 f. iz ustanove Marka Casurbacchi za deklico katoliške vere, ki se meni ietos poročiti. Prošnje na mestno ubožnico.
Razpisanih je več mest IX. X. in XI. dijetnega razreda ia uradnike pri novih c. kr. užitninskih uradih u Trstu. Zahteva ■e nižja carinska skušnja in znanje deželnih jezikov. Radovedni smo pa, v katerem deželnem jeziku se bode uradovalo v teh uradih, ki bodo imeli opravka s golj s našimi ljudmi: Slovenci iz okolice, Krasa, Ipave, Gorice? Kaj bi pač bilo, ako bi se v tem kaj natančnej* lega izvedelo na pristojnem mestu P
Ljubljanski Zvoit prinaša v 6. zvezku nastopno vsebino: 1. Bistr&n: Absalom.
—	2. Stebor: Jelka — 8. BAtog: Sreča in bogastvo. — 4. Dr. Nevesekdo: 4000. Povest. (Dalje.) — 5. Gr. Novak: Utrinki
—	6. Anton Kaspret: Razmere gurenjskih kmetov okolo leta 1500. (Dalje.) — 7. Cvetana: Zapuščena. — 8. Lujiza Pesja-kova: Pulj. — 8. Podgoričan: Tkalčev Anton. — 10. Stčbor: Na neposvečeni prsti. — 11. Dr. Janko Pajk: Dr. Jožef Mislej, slovenski modroslovec. (Dalje.) — 12. fić tog: Listi — nAdeje. — 13. R. Pe-rušek: Pop Pero. Črtica iz Bosne. (Dalje.)
—	14. Dr. M. Murko: Poljska ustava z dne 3. maja. — 15. Dr. Fr. Kos: Denar in njegova vrednost okolo Škofje Loke v minulih dveh stoletjih. — 16. Kujiževna poročila: II. R. Perušek: Bibliografija slovenska. Slovensko knjigarstvo od 1. janu-varja 1889. leta do I. januvarja 1890. leta. (Konec.) III. A. Štritof: Fonov nemško-slovenski slovar za prvoiolce- (Dalje.) — 17. V. Bežek: SlovniŠki razgovori. (Dalje.)
—	18. Listek: f Ivan Jenko. — Pisateljsko podporno društvo. — Dramatično društvo. — Koncert .Glasbene Matice".
—	„Ndrodne legende za slovensko mladino". — Nove knjige za poučevanje v petji. — Muzejsko druStvo. — Iz muzejskega druStva. — III. izkaz darov za Prešernov spomenik. — f Anton Chittussi.
—	Shod slovanskih stenografov v Pragi
—	Listnica.
• Dom in Svat". Vsebina VI. zvezka
1.	Slava Avstriji! Spisal dr. Fr. Lampe.
2.	Erazem Tattenbach. Zaloigra. Spisal Prokop. 3. Gostačeva hči. Piše T. 4. Samso-nova smrt. Zl. V. S. 5. Jetnik. Zl. M. O. 6. Prijatelja. 8p. A. Sinigoj. 7. Na Sa-movcu. Povest. Sp. Podgoričan. 8. Na Plaču. Sp. M. Cilenšek. 9. črtice iz zgodovine slikarstva, zlasti slovenskega. Piše —i— 10. Prazgodoviske izkopine po Slovenskem. Priredil V. 8. 11. Avstrijska vojska iju Laškem leta 1866. Sp. dr. Fr. L. 12. Pred bitvo. Zložil A. M. 13. Pogovori. Piše dr. Fr. L. 14. Tvar in lik. Sp. —č—. 15. Slovstvo. 16. Raznoterosti. Slike: 1. Nadvojvoda Franc Ferdinand. 2. Pred bitvo pri Custozzi. 3. Starorimska dvorana. 4. Dr. Josip. Poklukar. 5. Procesija pri sv. Jakobu v Ljubljani.
T jr 2 n o poročilo.
Osne ne razumo, kakor ho prodaje ua debelo blago za gotov denar).
C* im od for. do for
Kava Moccn.......hio k. 127 — 129.—
Uio biner jako tina . „ 112.— 114 — Jtlva " « ■	126.- 127.-
Santim lina..... n 109,— 111._
„ srednja ... „ 105. - 107. -
Ouatemala...........#_ ___
Portorioco..... n 138,— 14 I. —
Sati Jago de Cuba . „	_
Ceylon plant. tina. . „ 140.— 141. — Java Malang. zelena . „ 122.- 124 -
Campinas..... „
Rio oprana .... „	_ _*_
- 1«"»............n	108.- 110. -
" srednja .... „	104.-	10«.—
Ousla-ligne* * zabojih . . „	27.-	—
Kaciiov cvet..... „	880. -	ano.—
lager Bengal...... „	31 —	8J -
Pspar Singapore..... „	50.—	52 -
PanaH*...... „	4U.—	45.—
Batavia...... n	45.—	41._
Pirnent Jamaika..... „	30.__31.—
PttroleJ ruski v sodih . . UMI K. 8.50	—.—
1. v zabojih . „ 7.95	—
Ulj« bombažno aiuerik. . . „	33.	'.'&.—
Leece jedilno j. F. gar. „	41.__42 -
dalinat. s certifikat. . „	43. -	44 -
naroizno M.S.A.j.f, gar. ,	58,—	57,—
Aii Vier^e ..........«4,_	«
*• fino............59 _	m _
Lastnik pol. družt^o „Edinost".
Betici puljeSki............».=*
ilaltnnt. a rert. . .	. ——
Smokva puljeftke v nodih .	„ —.— — .—
„ v vencih .	„
Limoni Mesina......zaboj
Pomeranče Puljeske ....	„
Mandlji Bari I.a.....100 K.
dalm I.a, s cert.	„
Pignolli..........
Kil italij. najtineji ...	„
„ srednji ...	„
Kangoon extra) ...	«
« I.a; carinom	„ n.aj...
Sulta&ine dobre vrati . .	„
Suho grozdj« (opaia) ...	„
Olbsb* ..................„
Slaaikl Yarmouth ....	sod
Polsnevk« M redne velikosti	100 K.
velike..........„
Sladkor centrifug, v vrečah	„
certifisk. ...	,
PaiolCoks..............„
Maadoloni..........„
svetlorudeći ....	, — .—
temnorudeći ....	„ —.—
bohinjski............w 12.—
kanarček............„ 10.—
beli, veliki ....	„ 10.50
zeleni, dolgi ....	„ 9.50
17.- 17.50 8.- 9.-
117— us! —
22. -	-.
21.-	—. 16.50
13.75	—. 12.-
38.—	40.
18,-	20.
34.'-	—!
31— -.— 14.50
11.50 —.-
12 25
Naznanilo.
Candeo-re škropilnice
proti peronospori od mnogih strani za najboljše spoznane, se dobivajo le pri
Živic in družb, v Trstu
—s ulica Zonta 5
po lanski niski ceni. — Dobivajo se tudi izvrstne žvepljalke za trte in in vsakovrstni stroji za kmetijstvo; mlatilnice in čistilnice za žito, stiskalnice za grozdje in tropine, mlini za grozje, sesalke itd.
Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe.

Udano podpisani naznanjam čnstitiin cerkvenim o»krbni6tvom in slavnemu občinstvu, da peni otvoril na S o 1 k a n a k i o e s t i št. 9 lastno voščarnico. — Izdelujem in prodajam sveče iz pristnega in garantovanega Čebelnega voska, kakor tudi sveče nižje vrste, kakeršne so v navadi za stransko rnzsvečavo cerkva, pri pogrebih itd.
Prizadeval si bodem, da avoje častite odjemnike zadovoljim z dobrim blagom, točno postrežbo in kolikor možno nizko ceno. Priporočevaje se za blagohotno podporo bilježim se
z najodličnejšim spoštovanjem 4-1	JERNEJ KOPAČ,
Solkanska cesta št. 9. v Gorici.
najboljše je s čajem iz tavientroi (millefiori). kri 6iste5e in neprekosljivo Bredatvo Eoper pa-lenje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljenja, stane 50 nov., dobi fte edino v	5-10
odlikovani lekarni Frazmarer (telefon 207)
Ai due Mori, Piazza Grande. Pofitne po&iljatve izvrnujejo se neutegoma. Čuvati se je treba ponarejenega zdravila.
Marijne kričistilne krogljice.
proti boleznim spodnjega dela telesa, proti boleznim na jetrih, vrtoglavici, zabasanju, 6—4	hemoroidom.
Škatljica 20 nov., 6 škatljic 1 gold.
Lekarna Franzoni
Via S- Antonio št. 5 poleg cerkve.
Kotranove sladčice
katere izileluje lekarničar
PREND1NI v Trstu
Telefon it. 334.	39-30
Velik« poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel Ham izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka is Norvedškega izvratuo sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemntva
Te Hlndčice imnjo isto moč kakor kfttra-nova voda in glavire (Kapnulo), lažje se, proživajo in prebavijo ter so prodajejo po prav nizkej ceni. Da ne ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej betiedo Catrame. V T r h t u ne prodajejo v lekarnici Prendini v &katljicnh po 40 kr., prodajejo se tudi v vneh voejih lekarnah v druzih deželah.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN L1NIE« iz Antverpena direktno v
New Jork & Philadelfljo
koneesijonovana črta, od c. kr. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zaatop 19—42
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasae 17, ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsbureau fur die k. k. Staatsbahnen in Innsbruck.
Naznanilo.
Dutovljanski mladeniči priredijo dne 29. junija t. I. veliko veaolico t godbo in plesom na prostem v jako priljubljenem gojzdu v H e r c i h med Du-tovljami in Tomajam v opomin dovršenja tamkajšnega velikega vodnjaka.
Začetek veselice točno popoludne do 9. ure zvečer. K obilni udeležbi se uljudno vabi prijatelje veselic.
8~2	Veselični odbor.
-cd
(O
KWIZDE jO.
izklj. pri v.	^ ^M^^
restitucionalni fluid
(voda za pranje konj).
Se uporablja že 80 let a najboljšim vapehom po hlevih raznih dvorov, večjih hlevih civilnih oneb in vojaštva v okrepčanje pred hudimi napori in sopetno okrepčanje po naporih; ako ae noga zvene ali izpahne, ako postanejo mišice trde itd. vspoeoblja konja za posebna dela pri veibanju konj (Training.)
1 steklenica gld. 1.40.
Pravo se dobiva le pod igornjo varstveno marko po vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogeruke. Razpošilja vsaki dan glavna zaloga
Frunz J oh. Kwizda,
c. «r avgtrijski in kralj. rumuiiHki dvorni dobavitelj, Kreisapotheker, Korneuburg bei \S'ien
£
cd
0
1
35
s priznanim sredstvom za sikanje pri visokih in nizkih trtah. Posoda je vsa iz rudečega bakra. Delo je točno izvršeno. Jako koristno o rabi tekočine. Ne utrudi delavca. Rabi se lahko več let brez da ie pokvari.
BOLJE SO OD VSIH DRUGIH,
347 prvih nagrad pri rasnih natecanjlh.
Edini zastopniki za Avstro-Ogersko Vit.Ev*, prof. Giordanov Gorici, dež. kmetijska šola. in Henrik Pegan v TrBtu, Via 8anit& 17. — Cena prosto carine f. 22. — Brezplačni zamot. — Franoo na postajah v Gorici ali v Trstu; v Trstu tudi na brod.
Plača se napred.	5 — 10
Dežnike in solnčnike
jednostavne do najelegantnej&ih iz solidnega blaga, skrbno izdelane v največjej izberi in po čudovito nizkih cenah priporoča
L KISUSCH
v LJubljani
Mestni trg štev. 15
tovarna za izdelovanje dežnikov in solnčnikov.
Preobleke in poprave te dobro in po ceni izvrie.
NaroČila po pošti se hitro izvrše proti povzetju.
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na zahtevanje na razpolago.
8-9
P. n.
17 -18
Podpisana tovarna pohištva usoja ai javljati, da ae bodo prodali zaradi preselitve vai njeni izdelki: spalne sobe, obedne sobe, pohištvo za salone, za pisarnice, za kuhinje in predsobe pod pravo vrednostjo, da se prihranijo atrofiki selitve.
Priporočajoč slavnemu občinstvu okoristiti se s to ugodno priliko, bilježim preponižno
Ignac Kron
TRST — Via del Teatro Številka 3 — TRST.
Občna deželna razstava \
v proslavo stoletnice prve obrtne razstave leta 1791. v Pragi
pod pokroviteljstvom Njeg. c. in kr. Veličanstva cesarja, Frančiška Josipa I.
Od 15. maja do dne 15. oktobra 1891.
Veda, umetnost, obrt, zemljedelstvo, slovesnosti, začasno razstave, 8veteč vodomet, shodi, loterija itd.	8-10
Ifdajatalj in odgovorni uradnik Maks Cotifc.
Tinkam« Dolenc v Trutu