ŠT. 21, JANUAR 1994 CENA lOO SIT
W SW(o)^J(o) ®C13(2DK]@ ^
Predsednik občine Stane Prosen je »'sem krajevnim skupnostim poslal Poziv, naj sporočijo svoje morebitne namere za preoblikovanje v nove občine. Do 25. januarja je dobil le tri odgovore: o samostojni občini razmišljajo v Podgradu in Jelšanah. 5 posebno anketo pa so, še preden so £ačeli s formalnimi razpravami, Sruščani ugotavljali mnenje prebivalcev vasi. Anketa je pokazala, ta bi se večina Hruščanov priključila tačin Hrpelje-Kozina.
V torek, 25. januarja, so se v Prostorih KS Podgrad sestali poleg tadgrajcev še predstavniki KS Starod, drušica, Pregarje in Obrov. Glavni 1amen sestanka je bil ugotoviti, kaj o bodoči organiziranosti razmišljajo 5°sednje KS-potencialni kandidati za 'stop v občino Podgrad.
Predsednik Sveta KS Pregaije, Jože tadnik, je menil, da imajo z bistriško tačino predvsem slabe izkušnje, bojijo se, da bi Bistrico - nekdanji center -3a<P nadomestil drugi center, Pregaije )a bi še vedno ostale na obrobju.
Ivan Barba, poslanec v občinski 'bupščini (zbor KS), sicer pa doma iz ^dbež, pa je dejal, da je še posebej v ;adnjem času bistriška skupščina zelo ‘tabo delala predvsem na račun lesklepčnosti ter da bodo nove občine •niogočale, da se bodo ljudje lahko l>treje spoprijeli z lokalnimi problemi, taekakor pa bodo morali ljudem ,0drobno razložiti, kaj lahko od Premenjenih občinskih zemljevidov ahko pričakujejo, kaj bodo z novimi '^Cinami pridobili in kaj izgubili.
Končni odgovori na tehtanje vseh tasov in minusov, razlogov za in proti ^cepitvam in priključitvam, ki so v tej 3rvi fazi še precej čustveno obarvani, )0do znani po referendumih.O vsem 'tajpaj bo potrebno še veliko treznega tamisleka, saj konec koncev tako >apirnata zadeva kot je nek zakon, tako temeljito spremeni že utečeno taljenje ljudi v nekem kraju: ali bodo 'taoke vozili v šolo ali še naprej v 0(igrad, šli po zdravniško pomoč v Ostrico ali Sežano, ali bi Pregarci po 'Vključitvi h kaki drugi občini hitreje tašli do svoje ambulante in boljših >QVezav s svetom?
ta tako dalje... demokracija je lahko le kako zapletena stvar.
D.P.
IZ ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI
13. člen: Območje občine se oblikuje tako, da občina lahko izpolnjuje večino naslednjih funkcij:
-	osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami,
-	dostopnost do primarne zdravstvene in socialne oskrbe,
-	osnovno šolo,
osnovno komunalno opremljenost in s tem povezane lokalne javne službe,
-	osnovne prometne in PTT storitve,
-	prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in politčnih dejavnosti,
-	osnovne pogoje za športno in kulturno dejavnost,
-	dostopnost do bančnih in finančnih storitev,
informacijsko-dokumentacijsko dejavnost,
-	požarno varnost,
-	civilno zaščito.
14. člen: Pred določitvijo območja občine
polnoletnih prebivalcev določenih krajevnih skupnosti oziroma naselij o vključitvi v določeno občino.
V 21. členu so naštete vse naloge občine: od omogočanja pogojev za svoj gospodarski razvoj, gradnjo stanovanj, prek pospeševanja služb socialnega skrbstva, predšolskega varstva, do skrbi za zdravo okolje in nadzora nad javnimi prireditvami, požarno varnostjo in pogrebnih storitev. Financiranje občin (52. in 53. člen):
Lastni viri občine so
-	davki in druge dajatve (od premoženja, dediščine in daril, dobitkov iger na srečo, prometa z nepremičninami...),
-	dohodki od njenega premoženja (od zakupnin in najemnin, zemljišč in objektov v občinski lasti, dohodka od vlaganja kapitala, od vrednostnih papirjev, rent, dobička javnih podjetij).
PODRŽAVLJENE TUDI OBČINSKE" MIZE IN STOLI?
Država sije s posebnim zakonom že "pridržavila" vso zemljo, kije bila v lasti občin in podjetij (sklad kmetijskih zemljišč). Vlada pripravlja še zakon o podržavljenju sklada stavbnih zemljišč, zdaj pa naj bi si prilastila še prostore in sredstva, ki so trenutno še v lasti upravnih organov (konkretno občinsko hišo).
Proti temu je potestiral tudi bistriški Izvršni svet na svoji seji 20. januarja in zahteval črtanje ustreznega (102.) člena iz predloga zakona o upravi. Menili so. da gre za načrtno razlaščanje občin.
Torej, katero naj bi bilo tisto premoženje, s katerim bi sploh še lahko upravljale bodoče občine?
* Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini tudi prihodki iz dohodnine.
56. člen: Država je dolžna zagotoviti občini dodatna sredstva: višina teh sredstev se določi zlasti glede na
-	število prebivalcev in poseljenost občin,
-	geografske značilnosti,
-	status občine z vidika posebnih interesov države za njen razvoj.
n Tl £B<=	[T5ZiXDa
E)[12ZA\®Co)TrDDf]ZIX
Prem, 19. januarja 1994 - Kot je navada so tudi letos mladi Premci in šolarji iz sosednjih vasi s cvetjem obiskali dom pesnika Dragotina Ketteja prav na njegov 118. rojstni dan.
V rojstnih prostorih mladega pesnika so recitirali pesmi, ki jih je prav mladim namenil Dragotin Kette.
Letošnje recitatorke so bile Valentina, Urška, Meta in Jana.
KORENTI NA OBISKU PRI NAS
Center za promocijo turistične in kulturne ponudbe Ptuja je tudi letos pripravil program obiska korantov po slovenskih mestih, ^amen tega obiska je prenesti poslanico županom in občanom Uiest ter jim odgnati vse zlo in zaželeti vse dobro.
V Ilirski Bistrici bomo skupino šestih korentov lahko pozdravili ha Plaču 4. februarja ob 17. ur.
oj

^i—**

sili
DOM ILL ¥1ESlCJ : ; :
: :
imena trgovin ("pristno slovenskih") do izdelkov.
;~iirh£:rp'e~
l„ kulturno veselje. Kaj pa zdaj? Denar, denar, denar. Resda se bree njej. ne .1 živeti, a resnicajctudita.dat 1 teh trgovin nc bomo duhovno	ti.
Slfcori ikaterl wlSod maj mstopa iECLTUKA? SSeokv Maciirtjega, ikoic medmo, tistega ob strani - kot pes. ki se mu da oglodano kost. Hvala! Ne sprejmemo! Mar smo
^t^SSSSL tolarja .dva.,.......e z. IrnUnro s R.RSn.n, n„„
moprispevkom. Nc, r e l	^ ‘ ^ kmtino! Vsi. od ta
na oblasti do izvajalcev in prenoviteljev doma, se pojdite solit!
mafUi v roke ali kot se temu strokovno rcCe vJDrivatno0l<aistiiiivirniieei)Ul>liki Vzemimo žc enkrat pamet v roke, obnašajmo se vsaj malo kulturno. Dodelimo
od proračurm, km:ni dcL	“drden^aga
ns^j. v se	donosne promvaja.ee. Ro, so: prav. e_, vete.narj,

iilill ... .... .. ■:
1 i;
te rasmlstek, gospode!
g-
ima
___
811

■1111
liilHHI
lliiiiiilii
......
■t t'
■I

il«
Illilii
.
.OM1

;
.. •	- -'.... :.'V':'
-'d .: :■, ; ■
©□gutsosem SD[LWBS‘iJ[S®W/A\[iClcDZA\
Srečujem znance, voščimo si, kot je navada ob novem letu. Beseda nanese na Silvestrovo: kje, kako, s kom si ti praznoval? "Po domače, kar doma", je večina odgovorov. "TV spored je bil še kar, pili in jedli smo vso noč", se trkajo po želodcih, "zredil sem se za kak kilogram. Naša mladež pa je plesala na VIDMU." "Na Vidmu?" se začudim. "V katerem prostoru vendar?" Ponoči smo šli z družbo mimo, pa ni bilo nič videti v hali (današnji Video), da bi kaj igralo in se vrtelo. Pa mi odgovorijo, da v KULTURNI DVORANI. Glej ga, spaka, si rečem! Kako, kaj, saj je vendar stopničasta, kako se v njej pleše, hodi (ali je padcev v prazno)! Poizvedujem dalje, kajti od tistega trenutka mi je zrasla temperatura za nekaj stopinj.
Drugi dan se pogovarjamo in mi razložijo, češ kaj se čudim, saj so tam že lep čas plesi, ali ne berem plakatov? Res vseh ne preberem, a odslej jih bom, da bom bolj seznanjena, kakšne nemogoče neumnosti se dogajajo okrog nas. Zadala sem si, da bom stvar razčistila z ustreznimi institucijami.
Vsaka stvar ima svoje meje. Na primer -KULTURNA SKUPNOST ne more prirediti določenih gostovanj v našem domu, pač pa nas celo popelje v Sežano, ker imajo tam ustreznejšo dvorano. Kdo še razume to postsocialistično demokratično anarhijo?! Denar pa je le naš - davkoplačevalski. O tem bo še tekla beseda...
December 93. Berem plakate: FENIKSI IGRAJO. Zasrbelo meje pod petami, da bi plesala in plesala vso noč, pa tudi če pod zvezdnatim nebom, najrajši na PLAČU, če ne bi ta grdoba od dežja že vso jesen tako nagajala.
Družba se zmeni, gremo v TURIST, Feniksi igrajo. Restavracija je dokaj lepa, osebje - vsaj predlani, ko smo tam slavili -v redu. In odločitev je padla. Šli smo, in to peš po Brinškovem klancu iz Bistrice do prelepega Trnovega. Spotoma smo občudovali razsvetljeno trnovsko cerkev in druge lučke.
Trkamo na vrata TURISTA - ZAPRTO, puščica v levo kaže proti kegljišču, ki to ni več. No, če smo že tu, vstopimo, saj vendar igrajo FENIKSI. Na pol prazna dvorana, če to je, s čudno okrašenimi mizami brez novoletne borove ali smrekove vejice, pač pa komaj vidno suho cvetje sredi dolge mize. Posedemo, glasba zaigra, pozabiš na vse, kar je zanič, in hop, že smo sredi plesišča. A ne gladko. Že ob prvem prihodu
na plesišču nevidna ovira. Krik: izpah, zlom, zvin, kaj ti je? Še dobro ne mine ta krik, že drugi, tretji... Mislim, da sta imela drugi dan zdravstveni dom in lekarna obilo
dela s polomljenimi udi. Nasvet! Le malo dobre volje, lepila, vidna oznaka "NEVARNA STOPNICA", pa bi bilo boljše. Ne samo dokaj visoka cena rezervacije... za to ceno je treba nuditi vsaj varnost. Prišli smo se zabavat, ne stokat zaradi bolečin.
No, pa primerjajmo občani Dom in Turist. Predlagam zamenjavo: VIDEO bi lahko preselili iz avle Doma na Vidmu v Kegljišče, plesno dvorano pa bi imeli v avli Doma, kjer je tudi garderoba... skratka, tako kot je to že bilo in bi bilo edino pravilno, da bi tako tudi ostalo. Če se dobro spomnem, je bil DOM grajen tudi za občane. Predvsem smo silno hrepeneli po dvorani, kije Bistrica ni imela (razen stare kinodvorane, ki je že čisto dotrajana). Mar se bo ob vsaki zamenjavi oblasti (teh bo z novimi volitvami nič koliko) vse okrog kulture na novo obračalo na glavo? Ljudje, dajmo, dvignimo svoj glas! Kar je naše, ni od oblasti (to ji nismo naročili, za to je nismo volili in pooblastili). Včasih so bili ZBORI VOLILCEV, kjer smo kakšno rekli, sedaj je demokracija, pa smo vsi tiho. Nič mi ni več jasno. Mar res lahko vsakdo dela, kar hoče? Nekoč bi rekli, "mar smo se za to borili?" Vem, tisti, ki ima od tega kaj (jaz nič, ko to pišem, le stiska me pri srcu), se lepo hinavsko smeje, ko to (če) bere, in si misli svoje. "Ti le godrnjaj, jaz pa kasiram". Ja, gospod, ampak tudi moje!
DoM
UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO
NAROČILNICA
ime in priimek:
se naročam na časopis Snežnik. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov:
V______________ , dne
Podpis:__________________
□ra
Dan in noč, poletje in zima, tema in svetloba... Vse imamo v sebi, a kaj ko tako redko vidimo sonce v nas in v človeku. Iščemo temo in smo tako zelo zaskrbljeni, da še globlje lezemo vanjo. Prepiri, sovraštvo, nestrpnost. To so naše vsakdanje teme, teme pogovorov, sporočil, komunikacije med vsem človeštvom.
Kaj je tisto v nas, kar nam ne dovoli pogledati v človekovo bit, kar nam ne dovoli, da bi se preprosto ljubili, sprejeli ljudi okrog sebe takšne, kakršne pač so, in se skušali kaj naučiti od njih?
Op, spoštovani Ego nam tega ne dovoli!
Ego je praktično skoraj vse, za kar se imamo. Ego sovraži, je zavisten, pohlepen, netoleranten, škodoželjen, strahopeten... Včasih naredi tudi kaj dobrega in si seveda takoj pripiše zasluge za to.
In sledi vprašanje: kdo smo pravzaprav mi? Kdo sem jaz? In kaj mi sploh preostane, če nisem nič od tega, kar sem ves čas mislil, da sem?
Vsak od nas v skritih trenutkih, ko je v miru s samim seboj in z drugimi, morda v tihem stiku z naravo, lahko začuti svojo bit, morda le za hip. Za kaj več seje treba že bolj potruditi. In seveda vzbuditi zavest.
Zavest spi svoje spanje in tako silno je uspavana, da se nanjo sploh ne spomnimo oziroma je sploh ne poznamo.
Živimo, delamo in morda celo umremo v nezavednem.
Kolikokrat se vprašamo, zakaj se nam nekaj dogaja, nekaj, kar si ne želimo, česar ne maramo in namje neprijetno? Kolikokrat pogledamo vase in se vprašamo -."Zakaj?" Seveda, nimamo časa! To bo to in "hajdiga" nazaj po starem. Ostanemo pri enakem ali celo slabšem. Tu in tam se kdo prebudi in začne gledati z odprtim srcem. Bog je tega najbrž zelo vesel. Sicer pa iščemo vse možne zunanje vplive, zabave in zaposlitve... samo, da gremo proč od resnice.
Naš odnos do sebe je odnos do sočloveka, narave in celega sveta. Prebudimo zavest, morda še ni prepozno.
Preden opljuvaš soseda ali brcneš njegova psa, postaj in prisluhni! Preden kjerkt odvržeš smeti, postaj in pomisli! Pred pomoriš vse živo v zemlji, da bi ti zrai "najboljše", postoj in poglej!
Kako bi lahko storil kako drugače, enki B drugače ? Saj potem bo steklo samo?
Zemlja, naša največja mati, ki nas podpktvt in se nam je brezpogojno dala. A se nam1' Do upora. Potresi, poplave, naravne katastrojos nobenega reda v letnih časih. Koliko caa n še?	ecle
Upira se vsemu hudemu, kar ji povzro1^1 človek. In vsi smo v tej verigi. Prav vsi. Aliya® nam res morajo zamajati tla pod nogami, LV( vidimo, kaj počnemo? Ta prečudoviti plad.g^ najlepši v našem osončju in še dlje, enkrat v svoji harmoniji.
Modri planet Zemlja. Samo od daleč s'! tak. Človek Ego je tako poln sebe, to) j prepričan, sa zmore vse sam, da ne potrebi Matere Zemlje ne sočloveka. Tako malo rt mu je za vse, kar se dogaja. Uničiti postrupiti. Več in vse več vsega. Samo Ji sem in nihče drug.
Vse bomo uničili. Vse! ljudje, kaj se z na dogaja? Ne vidimo, ne slišimo. A sodbol pišemo sami in nismo prva civilizacija, kij izumrla.
Morda pa le še ni prepozno, morda j lahko rešimo naš edini planet. Drugei doma nimamo! Ne "cunje v kovček, pa hd na ladjo", ne, nikamor drugam ne moren ZAVEST, ZBUDI SE! Dokažimo, da smo Jjt - vredni Zemlje in Življenja.
Metka Krebl
P.S.: Destrukcija ali harmonija... Vse A naših rokah... naša telesa, naši vrl.ovi( polja, Globovnik, Lesonit s fenolnim pralni nuklearka Krško in vsi ostali potencič^n Černobili...
»©umuj ©©UJM EEM3 S©[BZA\W1
©mMDcgo w SKODPran cgz&DSZhhmcscr
Vam, gospodje, ki ste zadnji v verigi odločanja, je namenjeno tole pisanje.
Verjetno ste že dodobra pozabili na probleme, s katerimi se srečujejo mlade družine oziroma matere najmlajšega, največjega in danes že precej zredčenega bogastva naše družbe. Poleg tega ste zdaj dosegli svoja najboljša leta in ste kot taki verjetno le izjemoma potrebni uslug bistriškega zdravstvenega doma.
Ne bomo razpredali o enem WC ju za vse živo v otroškem dispanzerju, o fantastičnem laboratoriju, njegovi čakalnici in zlatorumeni tekočini v jogurtovih lončkih. O tem je Snežnik že pisal, pomagalo pa ni kaj dosti. Morda bo tokrat.
Januarja, v času, ko so bistriški zdravstveni dom napolnjevali številni virozni ingripozni bolniki, je bilo organizirano redno preventivno cepljenje dojenčkov pred otroškimi boleznimi. V eni čakalnici pred ordinacijama hkrati delujočih otroške zdravnice za preventivo (za zdrave) in zdravnice za kurativo (za bolne) smo se tudi tokrat gnetli zdravi in bolani otroci in prav takšni njihovi starši. V ambulanto smo prinesli svoje zdrave otroke zaradi ukrepa, ki naj bi jim to zdravje ohranjal, a nismo povsem prepričani, da ni marsikateri naš dojenček ob tej priliki "pokasiral" še kakšnega virusa. In od vselej je tako!
Zobozdravniki so se že jeseni preselili v nove prostore. Brali smo o tem, da bo prostorska stiska v zdravstvenem domu tako manjša in da bo najprej rešen problem laboratorija in dispanzeija za otroke. Odtlej ima ambulanta menda novo vozilo, vse ostalo pa ostaja po starem. Sliši se, naj bi
se otroški zdravniki preselili v pr nadstropje, a kaj ko se menda ne preseliti nek zdravnik, ki v teh proštom ordinira le dvakrat tedensko.
Na problemie v zdravstvenem domu I javnost opozorili tudi zdravstveni de tol sami med zadnjo stavko. Ne verjamemo, f so znotraj svojih vrst sami storili dovolj, | bi se problemi v zdravstvenem domu him reševali, še manj ali pa nič ne verjame^ da so k temu prispevali kreatoiji občinske! proračuna.
Jezni starši najmlgjše stanovanjske s ose s v Ul. 7. maja

LJUBITELJI PSOV

jji0 dc
POZOR!
Kinološko društvo je leto 199J uspešno zaključilo. V novembru so tečajniki opravili izpite, decembra srno organizirali predavanje o rte psov, boleznih...
Delo pa nadaljujemo z obteuA, zborom društv	i
februarja ob 18. ui	.,ob>fc
Krajevne skup.	[ 3k<\
Bistrica. Hkrati borno vpisovali tečaj šolanja psov, ki se bo pričel v marcu.
Vabljeni!
'•irs:
Cik
»liži
'trat
»tm
hiij
Uje
Pri
llfllll
»to; (»tri; iz da »Javi eceJ.
3
?*iVESfc]VI 14.
vei
rk
?d
"Oi
[]Q(I]dqq®[bQ®[]q0 DsddDO0[?d,
[pU®(a] [p[?@H®W®
lici Bistrica je že nekaj časa brez prostorov za rganizlranje kulturnih prireditev, sestankov 'd., kaže pa, da se nam le obetajo boljši časi.
Na konferenci za tisk 21. januarja smo vinarji izvedeli, daje Kastel d.o.o., ki upravlja m'Domom, že izdelal dokumentacijo o sanaciji rOfoslorov. Manjša dvorana naj bi bila primerna čaa manjše kinoprojekcije in sestanke (76 edežev), v veliki dvorani bo 240 sedežev :rofmodvorana In prireditve z večjim obiskom); ^plerija v nekdanjem kegljišču meri 70 . Jadralnih metrov razstavnih površin)
’ PVesticijaje vredna 22,5 milijonov tolarjev. Od naj bi Kastel d.o.o. prispeval približno m
polovico, štiri milijone bodo prispevali sovlagatelji (med njimi Globus film iz Kopra), ostalo pa naj bi bili bančni krediti, za katere bo, ob pogoju, da jih Kastel pridobi pod ugodnimi pogoji, poroštvo zagotovil bistriški Izvršni svet.
"Kultura" naj bi se v prenovljene prostore vselila že čez približno dva meseca. Na novinarski konferenci je bilo povedano še to, da se bodo bodoči organizatorji prireditev o najemu prostorov za določeno prireditev pogovarjali s Kastelom, programsko pa bo nad dogajanjem na Vidmu bdela občinska Zveza kulturnih organizacij, ki bo morala zasedenost prostorov načrtovati vnaprej za daljši čas.
W RMM
Oživljajo tudi dejavnosti v zvezi z obrtno cono Koseze, za katero, po besedah predsednika IS Jožeta Roliha, velja precejšnje zanimanje, na kar verjetno vpliva bližina meje.
Junija 91 naj bi se že začela prva dela, sledila pa je agresija na Slovenijo, vzpostavljanje nove meje, zakon o denacionalizaciji... in zadeva je obmirovala. Staro pogodbo s Projektom iz Nove Gorice je občina sporazumno prekinila ter pripravila novo, ta pa predvideva možne spremembe zazidalnega načrta.
Površina ureditvenega območja obrtne cone je 3,14 hektarjev, pozidana pa naj bi bila z osmimi halami s 46 proizvodnimi enotami in 13 individualnimi stanovanjskimi objekti z obrtnimi delavnicami v pritličju (po novem brez hal). V coni je predvidena predelava kovin, lesa, plastike ter servisne dejavnosti. V coni bo urejeno cestno in komunalno omrežje, parcele pa bodo velike od 171 kvadratnih metrov (proizvodna enota v hali) do 2508 kvadratnih metrov (že obstoječa delavnica DEMA).
	
	
	ILIRSKA BISTRICA
lf»W/SWIg |IIK1
Skupščina občine Ilirska Bistrica
O veselicah v Domu na ^idmuje govoril tudi IS in zahteval, se prekine z vsemi podobnimi Prireditvami v kinodvorani na Vidmu.
Kdo naj bi dosedanje žure v njej dovoljeval oziroma omogočal, je jasno tiroma ni jasno. To naj bi bil tisti, je Elipsi dal ključe od vrat kinodvorane!
ij
eri
kd
GRAFIKA
grafIka
ILIRSKA BISTRICA
'irski Bistrici sta v začetku januarja domači križ in Zavod za transfuzijo iz Ljubljane jOlzirala krvodajalsko akcijo, ki je potekala trat v prostorih Doma starejših občanov.
'j 1 dolgih letih so bistriški krvodajalci dobili atno priliko (dodatni dan po načrtu RK Tije oziroma Zavoda za transfuzijo), kije seje udeležilo 160 krvodajalcev, kar je »' Pričakovanji organizatorjev te humane bue. Udeležili so se je redni krvodajalci, v ^ številu so sodelovali vojaki in starešine riške vojašnice, kar 20 krvodajalcev pa je ' . 0 iz podjetja Javor z Bača. e kda zanimiva sta tudi podatka, da ''Javljajo novi krvodajalci ter da so krvodajalci kejšnjem številu tudi mladi.

Petar Nikolič
KATALOG PODJETIJ IN OBRTI
Pospeševalni center za malo gospodarstvo Ministrstva za gospodarske dejavnosti Slovenije, Sekretariat za Gospodarstvo občine II. Bistrica in bistriška Obrtna zbornica so pred kratkim izdali Katalog podjetij in obrti v občini Ilirska Bistrica 1993/1994 v nakladi 2000 izvodov.
V knjižici, ki jo lahko dobite na omenjenih Sekretariatu in Obrtni zbornici, vsi podjetniki in obrtniki pa jo bodo brezplačno dobili po pošti, boste lahko našli več kot 500 naslovov vseh bistriških podjetij in obrti; v spremni besedi avtorji ugotavljajo, daje v vsej občini okrog 180 podjetij in 360 raznih obrtnkov.
Katalog je razdeljen na dva dela, in sicer na pregled podjetij in obrti po dejavnostih oziroma strokah in na pregled po abecednem vrstnem redu.
Sekretariat za gospodarstvo je na naslove podjetij in obrtnikov razposlal 500 vprašalnikov, prejel pa le 78 izpolnjenih. Tu tiči tudi razlog za pomanjkljive podatke pri posameznih nosilcih dejavnosti.
V brošuri je zato priložen poseben vprašalnik, ki naj bi sestavljalcem pomagal pri oblikovanju kataloga za obdobje 1994/ 1995.
Publikacija, ki bi morala za naše občinske razmere pomeniti pravi dogodek, je zagledala luč sveta brez kakršnekoli javne predstavitve ali vsaj napovedi, upamo pa, da bo kljub temu našla pot do tistih, ki potrebujejo vsebovane informacije, in tako dosegla svoj
namen.
D. P.
Po sprejetju stanovanjskega zakona je občina Ilirska Bistrica postala lastnica 340 stanovanj, od tega 168 solidarnostnih. Od 19. oktobra lani je prodala 209 stanovanj, polovico na obročno odplačilo. Kupnina prodanih stnovanj je znašala 25,8 milijonov tolarjev, po plačilu obveznosti pa je občini ostalo dobrih 13 milijonov.
Po končani privatizaciji (razen nacionaliziranih stanovanj) razpolaga le še s 131 stanovanji, od katerih jih je četrtina solidarnostnih.
Gradnja socialnih stanovanj se je ustavila, povpraševanje po njih pa je veliko, še zlasti med mladimi družinami.
Lani se je po natečaju za dodelitev socialnih stanovanj na prednostno listo uvrstilo 50 upravičencev, od katerih jih je kar 35 mladih družin. Stanovanja smo lahko dodelili le 11 prosilcem, lanskim prosilcem, ki so še vedno brez stanovanj, pa se je pridružilo še 50 novih vlog.
V stanovanjski soseski S-12 (Ul. 7. maja) predvidevajo dokončanje izgradnje stanovanjskega bloka (še 18 stanovanj). Za ta namen naj bi šla sredstva, zbrana s prodajo stanovanj, ter z bančnimi krediti, računajo pa tudi na sredstva Stanovanjskega sklada RS. Tudi izvajalec, ki bo pripravljen graditi neprofitna stanovanja, še ni znan.
Del sredstev, pridobljenih od prodaje stanovanj, bo občina namenila za kredite občanom za nakup stanovanj in gradnjo stanovanjskih hiš.
m w!@ @@ mm
Za občinsko zemljo, na kateri se še vedno podira Mikoza, se zanima precej ljudi, ki pa nimajo dovolj denarja za celoten inženiring. Mikozo bodo ponudili v odkup, vsebino dejavnosti pa naj bi zarisal in jo predstavil Izvršnemu svetu njegov član, Leon Belušič.
Možno je, da jo bodo do konca porušili in uredili začasno parkirišče, če pa bodo dovolj hitri, bodo kar takoj začeli z deli.
Mikoza za spomin (?Xslika D.P.)
Rezultat prizadevanj tudi naše občine za enakopravnejši položaj občin so popravki kriterijev za financiranje občin. Na ta račun je tudi bistriška občina dobila nekaj več denarja, tako da "smo lanske obveznosti v proračunu vse pokrili (povsod pa smo 'šparali'), kar se ni zgodilo že vrsto let", kot je dejal Jože Rolih.
Vsi porabniki proračunskih sredstev so dobili za povprečno 12 odstotkov več sredstev, tako daje občina dosegla95,9 odstotkov povprečne javne porabe v Sloveniji.
Celoten proračun je znašal nekaja več kot 474 milijonov tolarjev (plan 411,5). Javna poraba je dobila 400 milijonov, ostalo pa so bile investicije in investicijsko vzdrževanje (61 milijonov v gospodarski infrastrukturi, 10,9 v družbenih dejavnostih, tri milijone v državnih organih in milijon tolarjev za delno vzdrževanje Doma na Vidmu).
BO BISTRIŠKA SKUPŠČINA ŠE KDAJ
SKLEPČNA?
Na občini so preračunali, da
-	40 odstotkov poslancev bistriške skupščine na sejah že dolgo nismo videli,
-je 40 odstotkov takšnih, ki se odzovejo na vsak sklic zasedanja skupščine, ter da se
-	20 odstotkov poslancev seje udeleži, če ima čas... in od teh je odvisno, ali "skupščina bo, ali ne bo"!
«7	ca ca
IMM »P«®
Na sedanjem pokopališču je prostora le še za 40 grobov (za približno leto dni). Komunalno stanovanjsko podjetje naj bi pripravilo začasno rešitev (za približno dve leti), takoj pa naj bi pristopili k pogodbi o izdelavi ureditvenega načrta za novo pokopališče. Postavko za ta strošek naj bi vseboval tudi letošnji proračun.
Do konca januarja bo KSP pripravilo tudi informacijo o vseh pokopališčih v občini.
STATUS QUO
Že pred meseci je Glasbena šola predlagala, da bi se preselila v prostore Sokolskega doma. Lastnik doma je še vedno Partizan Slovenije, ki pa se še ni odzval na prošnjo o prenosu lastništva. Pa tudi občina se z lastniki še ni pogovarjala.
URADNE URE OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV
Ponedeljek, sreda in petek: od 7.30 do 11.00 in še
v ponedeljek od 12.00 do 14.00 za registracijo vozil
ter v sredo od 12.00 do 16.30.
Sprejemna pisarna je odprta vse delovne dneve ves delovni čas upravnih organov, razen med 11. in 12. uro.

DSODIlTrODCRKlZ^ K]Za\Ij£I□SZAXDflKL5X d)® ffilBSBCSOD K®«3®®!!
Ga®w®stra w l| □sca^aSraDcso ,El-
.:....	___-I
Kot Sloveniji, vpeti nekam na rob Evrope, tudi Bistrici njena zemljepisna lega ni preveč naklonjena. Potisnjeni na vzhodni konec Primorske, ki se je oprijemamo z vsemi štirimi (vprašanje je, ali nam bo ona to ljubezen vračala), košček občine leži že na Notranjskem (?), najugu državna meja... smo bili v preteklosti za marsikaj prikrajšani.
Poleg večnega slabega "štartnega izhodišča" ob vsaki večji politični spremembi smo priče in akteiji velikih dogodkov: osamosvojitve in prehoda v kapitalizem s tržnim gospodarstvom, demokratizacije in vzpona novopečenih milijonarjev, guppijev pa tudi porajanja množice brezposelnih, škandalov, brezobzirnih povzpetnežev in splošne negotovosti.
Ob hitri dinamiki sprememb je težko vzdrževati kolikortoliko normalno razvojno pot brez večjih anomalij in s tem tudi kvaliteto življenja, ki ni odvisna samo od višine plače, temveč tudi, kaj ti okolje za to nudi. Tudi optimistično gledanje na prihodnost, seveda na realnih osnovah, ni nezanemarlj ivo.
Bistrica (ko pišem Bistrica, mislim na celo območje naše občine) žal mehanizmov za zaustavitev nazadovanja ni dovolj razvila. Eden takih elementov je tudi kultura. Nikakršen paradoks ni, da se ljudje, sedaj ko se veliko bolj zavedajo sami sebe kot nekoč, postopoma vračajo k starim vrednotam. Karakteristika pri mlajših pa je neutrudno iskanje novih naččinov izražanja. Samo mestece pa bije boj urbanega in ruralnega. Kreativnost narašča. Naj nanizam nekaj primerov, s katerimi bom najlažje ilustriral dinamiko našega kulturnega utripa.
Če pričnemo z glasbeno šolo, ugotovimo ob vidnih uspehih učencev in učiteljev veliko število na novo vpisanih talentov. Nova pridobitev je koncertni klavir.
MKNŽ je nastal v II. Bistrici, ne v "mondeni" Postojni (tudi Beatli so bili iz Liverpoola, ne iz
§[K®E®ffiMn]
w !gm®w®
Pust v Krakovu
V četrtek, 27. januarja, so se podgrajski škoromati odzvali vabilu Kulturnega društva iz Krakova in se tega dne popoldne z avtobusom odpravili na teden dni trajajoče gostovanje na Poljskem. Dobili so vabilo za 37 ljudi, gostitelji pa so Jim krili tudi večino stroškov.
Na nastopih v Krakovu so prikazali najbolj značillne maske: zvončarje (10), kliščarje (2), poberina, v cunjah, v zelenem - bršljan in smriko, dasko, ženina in nevesto, cigana in medvida, ženske v belem, dobro sime in muziko (3).
Medtem ko to berete, so podgrajske maske verjetno že doma, več o vtisih s Poljskega pa v naslednjem Snežniku.
Škoromati pa se že vnaprej zahvaljujejo vsem, ki so jim kakorkoli pomagali, predvsem pa Poliuretanom-Plami d.o.o.. Krajevni skupnosti Podgrad, ZKO II. Bistrica, Izvršnemu svetu n. Bistrica, Ministrstvu za kulturo in Cocolu Podgrad.
Pust doma
Na pustno nedeljo bodo podgrajski škoromati imeli poberijo doma in po sesednjih vaseh (Podbeže, Račiče), zvečer pa ples in večerjo v gasilskem domu. Zaradi potovanja v Krakov so zavrnili vsa povabila na gostovanja po Sloveniji, verjetno pa se bodo na pustni torek pokazali v Postojni.
Letošnje priprave
Prvikrat so se škoromati po tradiciji sestali 26. decembra, na dan svetega Štefana. Obnovili so precej mask: glavna poberina, medvida, dasko, kape zvončarjev...
Med letošnjim pustovanjem bodo podgrajski škoromati pokazali, kako so se spreminjale kape - od prvobitnih, krznenih (ovčja koža), prek kap, ki so jih okraševali s "kartolinami", do današnjih, kijih krasijo s krep papirjem.
^	>
Kulturno društvo Podgrad, sekcija
škoromatov, je s pomočjo ZKO in pod pokroviteljstvom Poliuretanov-Plame d.o.o izdalo lep prospekt o podgrajskih škoromatih, ki so ga oblikovali: Andrej Vodopivec, Romeo Volk in Vanda Volk.
^_________________________ ®
Izmdona). Ni pomembno, aliJe MKNŽ še "protest" ali že del "establishmenta", mesto pod soncem si je krepko zaslužil z ustvarjanjem nove podobe Bistrice. Ob koncertih rock in pop glasbe, ki so se
v dvorani Doma na Vidmu prelevili v plesne "žurke" in bili zaradi tega tudi prekinjeni, prihajamo do dejstva, dase mladina v Bistrici še vedno nima kje zbirati.
Videoprodukcija je prvo bitko, da bi se s prispevki z Bistriškega vključila u RTV, izgubila. Illgricusje enkrat nastopil izven občinskih meja. Čeprav je doživel izjemen uspeh, se dalje še ni prebil Galerija Hodnikov mlin: kup napak in upravičenih kritik, toda njihove razstave imajo že dolgo razpoznavno fiziognomijo. Kettejevci so se številčno povzpeli v zavidljive višine: okrog 45 jih je. "Vdor" velikega števila mladih pevcev je nevaren za "stabilnost", a ohrabruje. Škoromati iz Podgrada so (bili) na Poljskem. Niso šli samo na izlet.
Takih pozitivnih primerov, seveda z neizogibnimi problemi, je še veliko. Literati. Ali mogoče Društvo za krajevno zgodovino in kulturo. Obe društvi nekoliko bolj ekskluzivni, a z velikim vplivom
In ostali problemi? Kaj lahko storimo za rešitev perečega prostorskega problema Knjižnice Makse Samsa?! Premski grad?! Muzejska zbirka?! Pozabimo na zadnji trenutek popravljen škandal z (ne)nakupom knjig. Kaj je z mlini in žagami? Ali bodo končno pričeli z arheološkimi raziskavami? Bo imel bistriški Izvršni svet dovolj posluha in možnosti za reševanje problemov, ki jih kulturniki ne morejo sami? Ali Je prav, da je "kulturni del" Doma na Vidmu prešel v privatne roke (ob veliki napaki Ministrstva za obrambo, ki zahteva za objekt najemnino - do tim. delitvene bilance)? Po najnovejših podatkih imajo novi gospodarji zelo dobre načrte in veliko posluha za "kulturo". Zato je ureditev velike in male dvorane ter likovne
galerije pred vrati. A vendarle, potrebna bo stalna "kontrola" javnosti.
Kje iskati vzrok, da so v gledališki abonma razen Bistričanov vključeni samo še Jelšanci? Kje sta Podgora in Knežak? Zakaj so "uporabniki" tovrstnih kulturnih prireditev predvsem ženske? Ali Je tovrstna umetnost namenjena samo nežnemu spolu in nekaterim pomehkuženim moškim? Ali "macho" ne sme v gledališče? Pravimo tudi, da marijka kulturnih prireditev doma, v Bistrici. Ko pa gostuje gledališče iz Trsta, se štetje prodanih vstopnic ustavi pri 140 in izguba je tu. Da, da, TV je naredila svoje. Važne so zvezde, ki nastopajo. Kvaliteta ni najvplivnejša.
Ah, da! Kje so naši razumniki, ki bi nas s svojimi strokovnimi prispevki predstavljali, npr. v Primorskih srečanjih, in bi nas tako ostali Primorci ter ostali bolje spoznali in tudi razumeli (vsa čast nekaterim redkim izjemam).
Četrta številka Bistriških zapisov je že na poti. Ob tej priliki se (upam, da mi to dovolite tudi vi) v imenu vseh nas iskreno zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri nastajanju dosedanjih.
In otroci? Petje, igranje, lutke, recitacije? Vem, da v šolah vse to delajo, a srečanj posameznih skupin že dolgo nismo imeli. Bržkone leži veliko breme krivde tudi na meni osebno.
Pravijo, da bom kot tajnik ZKO moral postati bolj agresiven, celo nesramen. Skratka:"Če hočeš za kulturo narediti kaj dobrega, moraš postati nekulturen!" Ali res?
Dimitrij Banano
P.S. Iskreno si želim, da bi se naša lokalna uvozna in izvozna bilanca kulture vsaj nekoliko izenačila. Se spomnete zlate dobe naše košarke?
5UK1S

Letošnja skupina škoromatov bo štela okrog 60 udeležencev. Predstavljeni bodo vsi najpomembnejši liki, kot so škopiti, pepeluhar, škoromati z Zgonci, ta zeleni, ta kmečki, vprega z "drvenimi (?)kulci", škoromati s hišico ("šišco"), ta "mrtu tega živga nosi"...
Letos se bomo predstavili:
-	28. januarja (petek): ob 18 otvoritev razstave ŠKOROMATIJA V HRUŠICI v muzeju v Cerknem;
-	6. februarja (nedelja): obhod škoromatov po sosednjih vaseh (Javorje, Obrov, Gradišče, Podgrad, Podbeže);
-11. februar (petek): gostovanje škoromatov na osnovni šoli v Logatcu in predstavitev razstavnega gradiva;
-	12. februarja (sobota); poberija v Hrušici s pričetkom ob 10. uri in z zaključkom s pustno večerjo in plesom;
-	13. februarja (nedelja); nastop v Portorožu ob 14. uri. sodelovanje na etnografskem delu prireditve;
-15. februar (torek); obhod po II. Bistrici in Hrpeljah-Kozini (popoldanski čas);
-16. februar (sreda); pogreb pusta z zažigom.
V pustnem tednu bo fotografsko gradivo razstavljeno v gostilnah v Hrušici.
Vabimo vas, da si ogledate škoromate in s skupno močjo preženemo zimo in vse zle sile, ki nas tarejo.
E. J.
STROKOVNA LITERATURA ZA ' ODRASLE:	Sdgo
Weaver: Enoletnice in rastline za prckrivanje0rke! Afrika južno od Sahare; Miklavčič: Štirje l^e časi v kuhinji z osnovami vegetarijansr^I*® Stopar: Grajske stavbe v vzhodni Sloves Dražumerič: Dolenjska in Bela krajina; ^avi Runyon: Starši, ki preveč ljubijo; Spar00* Televizijska scenografija Jožeta Spacala; OgL Vrtna umetnost sveta; Carlgren: Vzgoja1 svobodo: Oxfordova enciklopedija zgodovi) Bogataj; Ljudska umetnost in obrti v SloveiSpet Italijanska gastronomija; Werner: Konji - pasi ne m nega, šolanje; Schmitt : Hrana v svetem pisilzapa Zakon o gospodarskih družbah s komentarjfemsl Kovač: Kako lastniniti slovensko podjetšuni Ferenc: Kočevska: izgubljena kulturna dedištfeostis kočevskih Nemcev; Miki: Po poteh rimslniidt vojakov v Sloveniji; Ravnjak: Spoznavanje višjfetajoi jaza; Schlandt: Martin Luther King; Gray: Mčrton Terezija, Chevalier: Slovar simbolov; Brodimo Henry Dunant; Sedej: Ljubezen v stotih slil^oma Prešernov koledar 1994; Poberaj: Pot do srtnesj in zdravja: Knjiga duhovnih zakladov; Rozrnjaj m; Evangelijska harmonija; Štampil: Čas za fcizku: Greene: Nov način komunikacije; Miller: Drai je biti otrok; Notranja pot v univerzalnOanaS življenju; Zen; Miška: Dotik večnosti; FMročj Skrita moč osebnosti; Jung: Spomini, saifeato misli; Russell: Sedaj - konec časa in začdsriež sedanjosti; Sathya: Sai sporočila zate in zatlemd Interna medicina; Beer: Več nežnosti, tašnj ljubezni; Trstenjak: Umrješ, da živiš; Pogačijoiese Ko se boginja vrne; Lukas: Družina in smiiV ne Bogataj: Konec koncev; Oven: Astrološki koleuiinec 1994; Regavec: Sonce - kozmični oče; Bog zdrivoj f, Haiku; Ji čing; Friebe: Moja pot do vese|večj{ Chebron: Blefsikon zapeljevanja; Ainsltežnik; Univerzitetni blefsikon; Winterson: BlefsiNTeka: malega podjetništva; Kušhnamurti: Življejdežil med nami, Plamen pozornosti. Svoboda je onljilalce znanega; Chia; Fuzija petih elementov; zgodbe modrosti.	in i
Uppo
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE:	t* so
Christie: Potnica iz Frankfurta;Druon: Prelika i kralji - Lilija in lev; Wilde: Človeška dušpkih socializmu; Bon: Pot hrepenenja; Queneau: F in 1 prijatelj Pierrot; Šeruga: Nevarne poti; Zupr©e Osunk; Voglič: Vojna in ljubezen; LainščekrOKfl jo je megla prinesla; Zalar:	fkjeb
Dežele na koncu sveta; Remec: Astralni ^
Kolmanič: Vračam vam soproga.
LITERATURA
STROKOVNA OTROKE:
Williams: Grški miti za otroke; Bavdaž: Sporni ptički jaz vprašam vas. Jeseni med d rev) Pozimi je sinička priletela; Dete se nam je rof božična zgodba po Luku in Matiju; Gioi Učimo se ljubezni; Tubb: Sveta dežela; Ari Polži in školjke.

LEPOSLOVJE ZA OTROKE:
Strniša: Razbojniki z Marsa; Svetina: K| vrtnar; Jurca: Vesele novice z zelenice; l’01 Zgodbe za eno stran; Manček: Hribci - Sreč počiva; Štampe - Žmavc: Kam je izginil sij Fritz: Svet v naprstniku; Praprotnik: Zgodb nezgodbe; Dekleva: Bučka na BroadvvSj Novak: Mama gre trikrat okrog sveta; Pfq Pingvin Pit; Pfister: Pitovi novi prijatelji; Beli medvedek, vrni se; Fabri: Postaj kraljična; Pfister: Mavrična ribica: Schreibeij so bili krokarji še pisani; Waddell: Ne mj zaspati, Mali medo?; Schubert: Gusar Bh Novak Banda v hosti; Zalar: Pravljic^ Dobrepolja: Mal: Na ranču Veranda.
Letos mineva 30 let od uradnega nastoj škoromatov iz Hrušice na PTUJSl ETNOGRAFSKI PRIREDITVI. Z velik] veseljem se spominjamo vseh sodelujoči] ki so že leta 1964 ponesli običaje n® vasi v širšo javnost.

- SIVIiSfcJVIK.

	
iiiBililil	
	
Odgovor na zadnje vprašanje sc glasi:
^nj,. orkester mandolin trnovske čitalnice se jrje (Je fotografiral pred Lekovo hišo, sedaj janst^lhaijeva ulica 3, Trnovo
iloveii
Pravilni odgovor nam je prva sporočila SpafTončka Škrlj iz Velike Bukovice 1 a.
a: Ofjl_________________________________________
zgoja1
odovj'
SlovelISpet doživljamo muhasto zimo. Sneg kot da - pasi ne more odločiti za pravo zasneženo zimo. Ko n pisil zapade, se vedno znova sprašujemo, kako je ■ntarjeimsko ponudbo na znanih smučiščih na Dodje&šunu in Sviščakih. Kako Je z vlečnicami? Kako ledišifeostišči? Otožni ugotavljamo, da je zimska rimslnudba z vsakim letom skromnejša, kljub je višjtetajočim in navdušenim pobudam ter celo ray: Mirtom izpred nekaj let ni bistvenega premika. ; Broltimo se v začaranem krogu. Ponudba je h slikhJmnejša, ker ni ljudi, ker pa ni ljudi, se najbrž do sit ne splača, in tako naprej. Pokukajmo vendar Rozrnkj malo čez rob občinske meje - toliko s za izkušenih zgledov je vsepovsod, r: Dral
:rzalnt)anašnja fotografija naj nas spomne, da nam ti; Fl^ročje Snežnika nudi poleg Mašuna in ii, safečakov še dosti možnosti za zimsko rekreacijo i zač«1 snežne športe. Da so to vedeli že pred in zailemdesetimi in več leti, lepo potrjujeta osti, Jiašnja slika in zapis v reškem planinskem ^ogačiteiesečniku "Llburnia" iz leta 1927. n sniiiV nedeljo, 13. marca leta 1927, je reški ci koldninec, smučar in vešč fotograf Ivan Lukešič og zddvoj fotoaparat ujel posnetek menda doslej i vesq|veeje smučarske prireditve na področju Ainsltenika.
BlefsPTekaškega smučarskega tekmovanja se je Življefeležilo kar 350 tekmovalcev In nad 200 .jeonMalcev. Organizatorja tekmovanja sta bila ; Sufiffka sekcija italijanskega planinskega kluba in reška Smučarska skupina "SNEŽNIK" [Uppo sciatori "Monte Nevoso”). Tekmovalne ta so prišle z Reke, iz Bistrice, Trsta, Gorice, ,. prelftta in Pontebe ter nekaterih italijanskih a duSpkih enot. Tekmovali so ekipno in posamično neau: B in 18 kilometrov dolgih tekaških progah za j; ZupfkUje in prekrasna pokala "POKAL KRASA" riščekr0KAL MESTA REKE". Zaradi debele snežne ta je bila tekaška proga zelo zahtevna. Kronist
' i /H
.	■ W
ROJSTVA, POROKE SMRTI
V decembru leta 1993 seje rodilo sedem otrok, poročila sta se dva para, umrlo pa je 15 prebivalcev naše občine.
beleži, daje tekmovanje v splošno zadovoljstvo lepo uspelo.
Znani reški planinec Ernest Tomšič-Tonco, tudi velik prijatelj našega Snežnika, ki je pred dobrim letom preminil, je s prijatelji z Reke od leta 1927 do prvih let druge svetovne vojne vsako zimo redno prihajal na Snežnik in smučarske terene pod njim. Bilje tudi vodilni član omenjene "Smučarske skupine Snežnik".
Še posebej je bil navdušen nad zasneženo pokrajino, ki jo prikazuje naša fotografija. Po njegovi pripovedi so tu bile v tridesetih letih kar tri oskrbovane postojanke: hotelsko urejeni, elitni "Riffugio Guido Rey", "Smučarska koča" "Capanna Mario Angheben", imenovana tudi kar "bajta" ter "Logarska koča". Ob obsežnem smučišču pa so zgradili še 30-metrsko smučarsko skakalnico. Koče in smučišča so bili dobro obiskani. Od vsega tega dandanes ni skoraj niti sledu.
"SNEŽNIK" sprašuje svoje bralce za imeni obeh dolin na robu snežniškega gozda, kjer je pred toliko leti bilo tako živahno.
Vojko Čeligoj
ralni;
Immm ® nmm rao@/M!
V torek, 18. januarja letos, so v Ljubljani v Križankah svečano odprli stavo, posvečeno 110-letnici rojstva Janka Benigarja, velikega enskega raziskovalca argentinskih indijanskih plemen, katerega oče je Janez Benigar Stipetov iz Trnovega, zstavo je pripravil Svetozar Guček, velik proučevalec bogate dediščine a Benigarja.
Razstava je bila odprta do konca januarja. Upamo pa, da obišče tudi trico.
sliki: g. Svetozar Guček ob razstavnem panoju s štirimi generacijami igarjev: očetom, profesorjem Janezom Benigarjem, sinom Jankom garjem, njegovim sinom Alejandrom Manquejem (Kondor) in njegovim 0m.
luJd
transport
terminal
ilirska bistrica
COMMERCE grafične storitve in trgovina, d.o.o.
Bazoviška 40, 66250 Ilirska Bistrica tel.067/81-297, fax. 067/41-124
I	__ __ ___ I___ SJJSSS
Iinea art
■ ii ism v
Bazoviška 19, 66250 Ilirska Bistrica tel./fax. 067/42-077
vse za pisarne vse za trgovine vse za šolo vse za dom fotokopiranje
BLAGO JE EKSKLUZIVNE KVALITETE TER ZNANIH SVETOVNIH OBLIKOVALCEV IN PROIZVAJALCEV
SOLSKI SKLAD DEKANA KARLA JAMNIKA
Ob proslavi 50-letnice ponovnega slovenskega šolstva na Primorskem, ki je bila 30. oktobra v samostanu De Notre Dame v Trnovem, je bil sprejet predlog o ustanovitvi šolskega sklada dekana Karla Jamnika. Sredstva sklada so namenjena razvoju samostanskega šolstva in štipendiranju.
Do 31. 1. 1994 so v sklad prispevali: Mlinotest 10.000, Danilo Pugelj 2.000, Pravita 7.500, Viko Tomšič c/o. Volk, Koper 5.000, Okrepčevalnica Perkan
10.000,	Toni Gombač 1.000, Valerija Volk, Koper 5.000, Franc Žele, Portorož
50.000,	Peter Urbančič 10.000, Bife Gršče 3.000. Franc Martinčič 10.000, Vladimira Sila 2.660, Toni gombač 2.000, Majda Baša 2.000, Mcuja Dovgan
2.000,	Lilija Kranjec Kotaraš, Koper 5.000, Eva Perman, Ljubljana 5.000, Vitomir Dekleva 2.000, Anica Benigar 5.000, Judita Laginja, Koper 5.000, Francka Vrh 3.000, Anka Mikuletič (Valenčič) 6.000. Leo Šircelj 1.000, Milan Primc 5.000, Skupščina občine Ilirska Bistrica 50.000, Marija Štemberger
1.000,	Milena Tomšič 1.000, Marica Mršnik 1.000, Julka Kosič 1.000. Joža Tomšič 1.000. NelkaRener 1.000, Pepca Ambrožič 1.000, Majda Renko 1.000, Sonja in Vojko Čeligoj 2.000, Valenčič dr. Rajko, Ljubljana 5.000, Vladimira Sila 2.660, Petrol Transport 5.000, Sergij Šlenc 12.000, Janja Dujc 8.000, MilanPrimc5.000, Marija JustinarŽagar, Ljubljana9.000, Ivko Spetič 15.000, Silvo Kmetec 5.000 tolarjev.
Prispevke v sklad je moč nakazati na Društvo za krajevno zgodovino in kulturo Birska Bistrica, žiro račun št. 52210-678-80438, prispevke v devizah pa na ž. r. št. 52210-621-2010-201-72702-10611/86 pri LB SBK PE Ilirska Bistrica s pripisom "50-letnica".
Snežnik bo tudi v prihodnje objavljal imena vplačnikov, dosedanjim pa naj lepša hvala.
(Besedilo in slika -oj)
Prve dni letošnjega julija bo poteklo okroglih osemdeset let od otvoritve Vilharjeve koče v Črnem dolu, prve slovenske planinske postojanke na snežniškem področju. Bila je to tudi zadnja planinska koča na Slovenskem, zgrajena pred prvo svetovno vojno.
Največje zasluge za postavitev koče je imel tedanji sodnik v Ilirski Bistrici, dr. Fran Kovča. V črnodolski koči so mu bistriški planinci leta 1972 postavili zahvalno ploščo. Mariborski dnevnik VEČER pa nam je pomagal pri zbiranju podatkov o tem našem zaslužnem možu.
Za pomoč pri iskanju se je ponudil novinar in urednik g. Milan Cilenšek iz Maribora in osebno poizvedoval pri osemdesetletnih upokojenih sodnikih. Nič. Ko je že kazalo, daje vse zaman, se je klopčič neznank okrog dr. Frana Kovče nenadoma začel razpletati.
G. Milan Cilenšek je 24. marca 1992 v planinski rubriki mariborskega VEČERA objavil prijazen članek z naslovom " llirskobistriški planinci prosijo za pomoč. Iščejo podatke o dr. Franu Kovči" in pozval bralce, da pomagajo pri iskanju.
Že drugi dan po objavi seje avtorju članka po telefonu, javil g. Andrej Aranjoš, zdravstveni delavec iz Poljčan pri Slovenski Bistrici in sporočil, da mu je bil dr. Fran Kovča krstni boter
Črni dol (dec. 1992), delegacija PD Ilirska Bistrica postavi spominsko ploščo z zahvalo dr. Franu Kovči v čmodolsko kočo.
Z leve: Evgen Štrancar, Matjan Mateta, Janko Milavec, Lado Škrlj, Milan Primc, Milka Butinar-Velan.
V ozadju skupina tabornikov (Lado Čeligoj, Drago Simčič in drugi). Taborniki so prav v tem času prevzeli čmodolsko kočo, jo obnovili in ji dali novo vsebino.
(Slika V. Čeligoj)
O dr. Franu Kovči, tako zaslužnem za živahno društveno in pomembno narodno delo v Ilirski Bistrici v času pred prvo vojno, komaj kaj vemo. Pretresi dveh svetovnih vojn, menjava kar nekaj generacij in obilni časovni odmik je zastri spomin na človeka, kije kljub razmeroma kratkemu času bivanja v Bistrici opravil obsežno delo in bil za vse opravljeno delo deležen visoke ocene prav od svojih sodobnikov in sodelavcev.
Za popotnico k iskanju podatkov o dr. Franu Kovči je imelo domače planinsko društvo le kratek zapisnik o izrednem društvenem občnem zboru tajnika Antona Kraigherja z dne 23. junija leta 1921 v gostilni pri Novem svetu. Žalostni so ugotavljali, da je zaradi pritiskov tedanjih italijanskih oblasti moral v izgnanstvo za društvenim predsednikom Miroslavom Martinčičem tudi njegov naslednik, predsednik dr. Fran Kovča. Predsednikovanje je tedaj prevzel Alojz Zajc, za njegovega namestnika so izvolili Antona Gržino, posestnika, in Alojzija Primca, delovodjo.
Čmodolsko kočo so sklenili za silo popraviti, saj je bila med vojno zelo poškodovana. Enoglasno je bil sprejet tudi predlog društvenega tajnika Antona Kraigherja, da se dr. Kovči z občnega zbora pošlje zahvalno pismo in "da se v njegov trajni spomin napravi v koči v Črnem dolu primeren napis."
Gotovo so odborniki bistriškega planinskega društva zahvalno pismo dr. Kovči tudi poslali. Drugi sklep o postavitvi spominske plošče v črnodolski koči pa so izpolnili šele 51 let pozneje ob proslavljanju društvene 65-letnice, decembra 1972. Obiskovalci črnodolske koče že ob vstopu v kočo opazijo belo marmorno ploščo z na pisom: "KOČO V ČRNEM DOLU 1000 m JE POSTAVILO PD ILIRSKA BISTRICA V LETU 1914 POD VODSTVOM ZASLUŽNEGA DR. FRANA KOVČE."
Žal o dr. Kovči ni bilo nobenih podatkov. Tudi najstarejši domačini niso več vedeli zanj. Pokojni društveni predsednik Drago Karolin je nekje zvedel, da je dr. Kovča, potem ko je moral zapustiti Bistrico, krenil iskat službo nekam na Štajersko. No, to je bilo za uspešno iskanje dosti premalo, če imamo pred očmi dejstvo, da je od tedaj preteklo dobrih sedemdeset let. Poizvedovanje na matičnih uradih po vseh večjih mestih na Štajerskem ni rodilo nikakih rezultatov. Stanovsko glasilo slovenskih pravnikov je odklonilo objavo poizvedovalnega oglasa. Koliko slepih ulic?
in sploh velik dobrotnik njegove družine, ki je ob neuspehu revolucije Bele Kuna na Madžarskem v letu 1919 pobegnila v Slovenijo. Njegovi so pri Kovčevih dobili zatočišče in stanovanje; njegova mama pa tudi zaposlitev. G. Aranjoš je v nekaj pismih popisal vse, kar je vedel o dr. Kovči, njegovem rojstvu v Šentrupertu v Savinjski dolini pa tudi njegovem zadnjem domu na šentrupertskem pokopališču. Poslal je tudi nekaj fotografij dr. Kovče, tako da nam je znana tudi njegova podoba.
A/< / 1	-
Dr. Fran Kovča ob koncu druge vojne in njegov podpis
G. Milanu Cilenšku sta se oglasili Mariborčanki ga. Anica Vegclari in ga. Milka Križan, osebni prijateljici dr. Frana Kovče in njegove soproge Fani. V letih, ko je dr. Kovča bil v Mariboru so dobrih 16 let ob sobotah in nedeljah redno hodili na izlete v planinsko okolico Maribora. Številne vtise s teh doživetij sta gospe Anica in Milka strnili v zvočni zapis, ki ga je g. Cilenšek posnel in kaseto poslal bistriškemu planinskemu društvu.
Pri zbiranju podatkov o dr. Franu Kovči so bili v veliko pomoč tudi Franc Šketa, nečak dr. Kovče, učiteljici Anita Rojnik in Maja Gaberšek iz osnovnih šol v Orli vasi in na Gomiljskem, ter Štefka in Božo Jordan iz Dobrteše vasi v Savinjski dolini.
S skupnimi močmi lahko sestavimo vsaj približno sliko o življenju in delu človeka, ki je v razmeroma kratkem času svojega bivanja v Bistrici storil toliko da, smo mu Bistričani resnično lahko hvaležni.
Dr. Fran Kovča seje rodil kmečkim staršem v vasi Trnava pri Šentrupertu v Savinjski dolini 30. septembra 1879. Osnovna znanja je pridobival v ljudski šoli v bližnji Orli vasi. Po študiju prava je kot cesarsko kraljevi sodnik služboval v Ilirski Bistrici, Murski Soboti, Mariboru, Ljubljani in Celju. V pravni stroki je napredoval in bil upokojen kot višji prizivni (apelacijski) sodnik. Bil je poročen. S soprogo Fani nista imela otrok. G. Andrej Aranjoš se ga spominja in piše: "Ljudje so ga imeli radi, saj je bil dober in družaben človek. Z ženo sta pogosto obiskovala družine prijateljev v raznih krajih Slovenije, povsod sta imela prijatelje. Najraje pa je zahajal v planine, sorodniki pravijo, da na bližnjo goro Oljko, na Okrešelj, Kamniške planine. Ko je bil upokojen, je hodil v Lendavske gorice na trgatev, tudi po 14 dni, s prijateljem odvetnikom dr. Požunom. Kot upokojenec je v Celju aktivno deloval v Društvu upokojencev. Pogosto seje vračal v rojstno vas k sorodnikom. Šoli oz. prosvetnemu društvu je poklonil 186 lepih knjig, ki sojih domačini z veseljem prebirali. Zbolel je na jetrih in kmalu umrl (11. januarja 1952). Na njegovo željo so ga pokopali na domačem pokopališču, 17 let za njim je umrla tudi žena Fani. Pokopana sta v skupnem grobu. Grob je lepo urejen, domačini ga pogosto obiskujejo in starejši obujajo ob njem spomine na uglednega sovaščana."
Osemdesetletna ga. Anica Vegelari iz Maribora se še živo spominja dr. Frana Kovče s številnih izletov na Pohorje. Pešačili so tudi tja do Klopnega vrha in se po drčah spuščali v dolino. Sobote so bile vse delovne, zato so krenili na izlete šele ob sobotah popoldne. Skoraj vedno ga je spremljala njegova soproga Fani. Bili so redni gostje v vseh planinskih kočah na mariborskem Pohorju. V pogovorih je bil resen pa tudi duhovit in vnet za dobro šalo. Rad je tudi kaj dobrega pojedel, zato so v planinskih kočah gospodinje vedele, s čim ga morajo postreči. Zelo pogosto je hodil na izlete tudi s stanovskim prijateljem dr. Alojzem Lešnikom. Njun že prislovični cilj je bila gostilna Robič v tri kilometre oddaljenem Limbušu, kjer sta ponavadi spila polič vina, in se vrnila. Mariborski šaljivi "Toti list" sije oba prijatelja privoščil in se na celi strani v sliki in besedi pošalil z njima in njuno trdno namero, "da tokrat pa gresta na izlet kam drugam"; kot ponavadi pa sta tudi tokrat pristala pri Robiču na poliču vina. Očitno je bil torej v Mariboru dr. Kovča znana in spoštovana oseba.
V Ilirsko Bistrico je dr. Fran Kovča najbrž prišel okrog leta 1910. Delo na sodniji mu je omogočalo, da se je vključil tudi v družabno življenje kraja, še posebej v društveno dejavnost ilirskobistriške podružnice slovenskega planinskega društva. Bistriški planici so prav tedaj bili sredi zagnanega načrtovanja postavitve planinske koče na področju Snežnika. Od gozdnih upravičencev so v Črnem dolu dobili v uporabo skromno lesenjačo in jo koristili ob izletih na Snežnik. Zavzemali so se, da bi društvo postavilo kočo bliže vrhu Snežnika, vendar temu ni bil naklonjen lastnik snežniških gozdov. Izletništvo po gozdovih je celo omejeval zgolj na markirane poti proti Snežniku. Planinski vestnik, glasilo slovenskih planincev, poroča že v letu 1909 o zbiranju sredstev za kočo pod Snežnikom pa o dilemah ob skrbi, da tujci z nakupom črnodolske koče prehitijo domačine. Vsekakor je bil odločujoč društveni zbor z dne 27. maja 1913, ko so se odločili za odkup stare koče in 29 arov velike parcele za ceno 500 kron, zavedajoč se. da bodo stroški popravila zelo visoki. Skrb za kočo so zaupali novemu upravnemu oboru, ki ga je še naprej vodil načelnik Miroslav Martinčič, tajništvo društva pa je na novo prevzel dr. Fran Kovča.
To je bila dobra odločitev. Društveni tajnil Kovča se je dela lotil z vso vnemo. Kmalii ugotovili, da stare koče ne kaže popravlJ| Sklenili so pogodbo z zidarskim podjetnil Antonom Logarjem iz Vrbovega in v mesecih je na mestu stare stala že ni črnodolska koča. Iz računov, poštnih potrd beležk iz tega časa lahko sodimo, da je šlij široko zastavljeno delo, od zbiranja prispev posojil po vsej Sloveniji, do obsežn| društvenega fizičnega dela. Zanimiva| navdušujoča je beležka dr. Kovče z dne 21. jr
1914, daje delavcem dal za štiri litre vina," veli navada, kadar se postavi strešni stol". C V i s kočo in opremo so šla h koncu.	Od
V tem času je izšel v Planinskem vestniku thšejo daljši zapis o gradnji čronodolske koče, ki § Mia navdušujoče napisal prav dr. Kovča. Ob potiad ij za prispevke za kočo, "ki bo res stala precej’Za ej povabil slovensko planinsko srenjo na otvorv knji koče: "Slavnostna otvoritev koče se vrši julija t. 1. ob 11. uri dopoldne. To' blagohotno vzamejo na znanje vsi prijat1 planinstva, kakor tudi krajših in lažjih izid v planine, da si ta dan izberejo za pok— Črni dol. Lega koče, ki se bo zvala VILHARJu~u7 KOČA, je naravnost krasna. Okoli in okol® u > obkrožajo visoki borovci in visoke bukve. pa v mali, 200 korakov široki in četrt ure < dolinici, sredi velikanskih gozdov, v zn<l Kranjskega Snežnika (1800 m) in Planinca (1| m), ki sta v botaničnem oziru prištevati i> najbolj znamenite rastlinsko geografske kraj^Q|£ Kranjskem. ..."
:.--
k
'JV
Vilharjeva koča v Črnem dolu dve let* Kon otvoritvi. Na strehi je še moč prebrati letaki i otvoritve 1914. Skrajno desno sedi grod^stv< koče, dr. Fran Kovča
, del Nar
V avgustovski številki Planinskega vestniki]e leta 1914 preberemo o novi koči naslednje: Sip,
"Vilharjeva koča v Črnem d®KUns Ilirskobistriška podružnica ima fltN z; postavljeno "Vilharjevo kočo v Črnem doNeli
Koča ima spalnico z osmimi žimnicami N) s obednico s štedilnikom (torej skupaj dve st^o z
Ni oskrbovana. Ključi se nahajajo 1) pd'?! i Vinku Šketu, trgovcu v Ilirski bistrici, 2^eda Franu Kociančiču, postajenačelnik^,(>s| Trnovem (na kolodvoru) in 3) pri g. sodnikih; Franu Kovči v Trnovem."	fJekt
Sledila je 1. svetovna vojna, kije črnodoNd: koči namenila žalostno usodo skromne sdfu s
številnim ruskim ujetnikom, pa novi gospod^*, ki so kmalu prepovedali tudi bistriško planifNo
Idi*®*!
društvo, zaplenili premoženje in kočo. Kolike tudi dali novo ime po svojih italijanSmih planinskih junakih.
Z mnogimi intelektualci je moral v pregnan* dod tudi naš dr. Fran Kovča, toliko prej, ker Jerman
U 1 '»At
njegovo narodno delo na Bistriškem za oblastnike še posebej nadležno.	’
Bistriški planinci so v zadnjih dveh letihr°le nekajkrat obiskali grob dr. Frana KovčCj^ta\ šentrupertskem pokopališču in k spomhiljtU'
plošči postavili kamen z vrha Snežnika v spO'
in v zahvalo za njegovo pomembno delo v n3?. hs
,fres
kraju.
Vojko
Čel'1
ffimMwžsw® w ©©mi®
‘tol"- B V knjižnici Makse Samsa potekajo vsak četrtek ure pravljic.
0tl 10. do 11. ure se v knjižnici zberejo otroci, ki ne obiskujejo vrtca in tam poslušajo pravljice, nikufišejo, gledajo risanke in ustvarjajo izdelke iz plastelina, papirja...
e, ki g Mladi igralci so pod vodstvom g. Neve Lipolt odigrali igrico Sapramiška. otroci so bili navdušeni Ob porod igro in pa nad scensko postavitvijo, ki jo je pripravila likovnica Tatjana Vičič, precej Za ejsto praznjeno vzdušje pa je poskrbel tudi dedek Mraz, kije s svojimi živalicami prišel na obisk i otvoiv knjižnico. Ob tej priložnosti je nastala tudi pričujoča fotograflja.
e vrSi
. To 1	Damijana Logar
prijat'
e PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o.
CP POUURETANI
POLIURETANI - PIAMA Plam
Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAK 067/41-630
vse
ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA,
ZAŠČITNA SREDSTVA.
STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE
UO&DIMTEIK]
CBHlCBbilSDSa
SUDDSZaMMUU
icanri Jjko skozi risbo zelo veliko povedo, hkrati pa je dve sč® zanje risanje odlična terapija. Včasih otroci
e leti Aonec decembra je v begunskem centru v ti letaki Bistrici začela delovati likovna kolonija pod grodlflstvoni belgijske slikarke Mariske Forrest, tfela v okviru kulturnega programa [Sanitarne organizacije Causes communes iz estnilj Sije.
;dnje: Slikarka Mariska ima bogate izkušnje z l danskimi otroki in z njimi zelo rada in uspešno na n0® zato so tudi v begunskem centru z veseljem em defSjeli njeno ponudbo za obisk. Otroci namreč
iKo.
ifljiko;_______^______________
X) pti|°zi risbo povedo tisto, česar ne morejo z rici, 2Nami.
elnik^ospa Mariska sije zamislila projekt v obliki sodfljPtiha, ki naj bi bil izdelav v treh mesecih. Ta , Jekt bi izvajali otroci od četrtega do osmega rnodo^eda, teh pa je trinajst. Njihova mentorica v me stirL> slikarkine odsotnosti bo begunka Alma ospodyč, ki je tudi sama zaljubljena v čopič in planif>®o in ji bodo bogate izkušnje slikarke Mariske o. Ko®iko pomoč, saj je popolna likovna amaterka, lijanSmih obsega naslednje teme: Bosna v miru (dve j® Vojna (začetek, priprave nanjo - ena risba), egnan-^od od doma (potovanje, beg, skrivanje, ker je^ktnilve na najrazličnejših krajih, ena risba), n za f.^nija (nov dom, novi ljudje, drugi jezik..., ena Tehnika: tuš v različnih barvah.
.leti bodo izdelki iz vseh kolonij v Sloveniji plavljeni v Ljubljani in Škofji Inki ter v Belgiji
>slju).
u|;roci pridno ustvarjajo, mentorica Alma pa
r letih Kovče ipomif i v spd o vnfll

ksmerja po navodilih slikarke Mariske
«st.
Če'
HQDirn&5\[j3rD[]
S[I3D[RK][1@ZA\
w
D CiD [B [UD^K] □
Lutkovna skupina "Pikapolonica" iz begunskega centra je nastopila z lutkovno predstavo "Ljubezensko dvorišče" na dobrodelni prireditvi, ki je bila organizirana 14. 12. 1993 v Ljubljani v Drami na pobudo posebne poslanke britanskega odbora UNICEFa za gledališko dejavnost, Vanesse Redgrave.
Mentorja skupine sta bila lutkarja iz lutkovne skupine Fru-Fru, ki deluje v okviru KUD France Prešeren, Marijan in Irena Kunaver.
Lutke in sceno so izdelali otroci sami s pomočjo mentorjev, besedilo predstave pa je delo bosanskega pisatelja Josipa Ostija, ki kot začasni begunec živi v Sloveniji.
Pikapolonicam je do uspešnega nastopa pomagala tudi socialna delavka v bistriškem zbirnem centru.
Nastop Pikapolonic je bil nagrajen z bučnim aplavzom. S to predstavo so se predstavile tudi dedku Mrazu, ko je obiskal otroke v zbirnem centru.
SlTBCDDMMK D EH EK®S EM EK@§/i\[IM®
V begunskem centru v Ilirski Bistrici so bogatejši za nekaj dragocenih igral, ki jih je otrokom iz vrtca podaril Zavodski komite za enakopravne možnosti moškega in ženske iz sienske občine iz Italije.
Deklice so bile najbolj vesele ličnega štedilnika, saj na njem lahko kuhajo in pečejo, vsem otrokom v vrtcu pa sta v naj večje veselje tobogan in pa koš za košarko, saj zdaj lahko igrajo čisto ta pravo košarko. Še veliko lepih in zanimivih igrač imajo v vrtcu, kar pa je najbolj pomembno, tu delajo prizadevna in iznajdljiva dekleta, ki otroke učijo, zabavajo, sproščajo, rekreirajo, vzgajajo...
Verjemite mi, zelo dobro jim gre od rok, saj delajo z ljubeznijo in veliko dobre volje.
Velikokrat slišimo, da se Miklavževega obiska najbolj razveselijo otroci. Tudi če to velja, sem prepričan, daje izkazane dobrote iskreno vesel vsak človek. Prav Miklavževa dobrota pa je taka, da ne pozna meja, še zlasti starostnih ne.
Spominjajoč se toplega sprejema ob svojem prvem obisku v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici, se je Miklavž tja napotil tudi lanskega decembra. Družbo so mu delali volčiči in volkuljice, to so najmlajši člani skavtskega stega Ilirska Bistrica 1, in sodelavci Dekanijske Karitas Ilirska Bistrica. V skupnem prostoru je Miklavža pričakalo veliko stanovalcev Doma, ki so jim tja pomagale negovalke, sestre, socialne delavke, direktorica in nekateri člani starejše župnijske mladinske skupine. Pred Miklavževim obiskom so za dobro razpoloženje poskrbeli skavti. S petjem in igro so predstavili drugi del igrice Hudobin Potepin. Z burnim aplavzom pozdravljen, je Miklavž vsem v Domu sporočil, da si lahko prizadevajo za izkazovanje dobrote po njegovem zgledu. Posebej je poudaril, da nobena dobrota ni obvezna, marveč vedno izraz plemenitega srca, zato zasluži besedo zahvale. Skupaj z vsemi navzočimi je nato zapel nekaj pesmi in razdelil darila, ki sojih, po Miklavževem izročilu, pripravili sodelavci Dekanijske Karitas.
Ko se je poslovil od zbranih stanovalcev in delavcev Doma, se je Miklavž odpravil še po sobah. Obiskal je namreč prav vse stanovalce, tudi tiste, ki so priklenjeni na posteljo.
Z obljubo obiska čez eno leto je Miklavž zapustil v Domu sled dobrote in iskrico veselja na obrazu mnogih stanovalcev in delavcev našega Doma.
oc.
PUR^TEK
Gradišče 51, 66243 Obrov, Telefon 066/83-420, Telex 34462 Sudest SLO, Telefax 066/83-440
r	r
CENIK OGLASOV V

1.	polovica strani
2.	četrtina strani
3.	osmina strani
4.	šestnajstina strani
28 x 17 cm 14 x 17 cm 14 x 8,5 cm 6,5 x 8,5 cm
28.000	SIT
14.000	SIT 7.000 SIT 3.500 SIT
Cena dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%.
Za večkratno ogrlasevanje znižamo ceno po dogovoru.
Pokličite Grafični atelje. Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tel/fax: 067/81-297
V____________________________________________________________________y
Otroški vrtec v bistriškem Zbirnem centru
Jerica Strle
w§[i z/i\ mm®
Ena, dve... osem. Vdih in ... drži, počasi izdihni. Vsak ponedeljek in četrtek se zberemo v telovadnici OŠ Dragotina Ketteja - večinoma ženske z nekaj predstavniki moškega spola, vseh debelosti in velikosti od polnoletnosti dalje. To ti je zdrava vadba, ki jo vodita Alen in Branko. Razgiba nam vse telo, tako da o revmi in drugih boleznih ni več sledu. Le škoda, da vdihavamo in pobrišemo ogromno prahu, s katerim sta nasičena zrak in parket v telovadnici že celo vrsto let. Telovadnica je potrebna temeljite prenove - iztrošena je od tal do stropa. Klic pristojnim! Nič zato, vse se pogoltne in pobriše, tudi kar je narobe, če je vse drugo prvovrstno. In ta fizioterapevtska telovadba s prijetno težktmi vajami od peta do temena pod parolo "vse za zdravo telo", to je, ni ji kaj oporekati.
Žal pa ji oporekajo tisti, kije ne obiskujejo (kritikantstvo, to je dano tudi nam Slovencem na južnem obrobju Slovenije). Do odklonilne besede imamo pravico le tisti, ki telovadbo obiskujemo; vendar bi že zmanjševanje števila članov kazalo, da jekaj narobe. Nas pa je vedno več, celo iz
oddaljenega Zemna vedno raje hodimo k vadbi, vedno bolj smo veseli, zdravi...
V decembru smo imeli občni zbor. Izbrali smo vodstvo kluba "Za zdravo telo". Srečanje smo poživili s prigrizkom, prepevanjem, fotografiranjem... Bilo je prijetno zabavno. Vsa pohvala gre voditeljema, vztrajnosti članov, naši številčnosti. Kritika pa vsem, ki skušajo onemogočiti nekaj, kar je uspešno, pozitivno, kar imamo radi, kar je zdravo (in to celo s strani zdravstvenih delavcev). Telovadimo in bomo telovadili, dokler bomo vodeni tako, kot smo, saj smo z vaditelema zadovoljni in nas vse zdrahe od tu do Ljubljane prav nič ne bodo ovirale. Nehajmo s pravicami, zakoni. Zakon smo mi, ljudje!
Spotikanja vredno je vse kaj drugega, recimo obnova telovadnice, kajti potrebna je resnično temeljite prenove. Ne govorim zase, saj je namenjena v prvi vrsti osnovnošolskim otrokom in le-ti si tu "nabirajo zdravje". Iščite rešitve zanjo, če vam je kaj za zdravje otrok in občanov sploh.,
MiLo
Zdrav duh v zdravih telesih - Klub za zdravo telo med praznovanjem zaključka lanskega leta
gPStf »MO
18. in 19. decembra 1993 je KARATE KLUB TRBOVLJE v sodelovanju s KARATE ZVEZO SLOVENIJE organiziral že 21. KARATE TURNIR TRBOVLJE 93. Tekmovanje seje odvijalo v katah in borbah za vse kategorije.
Karate klub II. Bistrica seje udeležil turnirja oba dneva, in sicer v vseh kategorijah.
18. decembra je svoje tekmovalce prijavilo 22 klubov, nastopilo pa je 95 tekmovalcev. Dva naša člana stadosegla lep uspeh, in sicer je Kristofer Štemberger v katah (člani) osvojil 1. mesto, Vojka Šestan pa pri članicah v katah 2. mesto.
Drugega dne, 19. decembra, je v pionirski konkurenci nastopilo 112 tekmovalcev iz 18 karate klubov.
Iz Karate kluba H. Bistrica je najboljšo uvrstitev - 4. mesto -dosegel Rok Jenko (bronasta medalja mu je ušla le za desetinko ocene), Marjana Sever je v svoji kategoriji dosegla e.mesto, naša druga tekmovalka. Maja Muha, pa 8. mesto.
Glede na izredno številčno in močno konkurenco smo v klubu z doseženimi rezultati zelo zadovoljni.
Člani in pionirji KARATE kluba izražamo zahvalo Osnovni šoli Antona Žnideršiča, še posebej ravnateljici g. Karmen Šepec za razumevanje in omogočanje pogojev za klubske priprave, sicer bi bili rezultati veliko bolj skromni, ter g. Zoranu Valenčiču za brezplačen prevoz tekmovalcev pionirjev na turnir v Trbovlje.
Športni hvala!
Karate klub Ilirska Bistrica

D
Po dvoinpolmesečnem počitku in urejanju vtisov postaja nogomet vsakodnevna tema pogovora. Transport je jesenski prvak v enotni PNL in o njihovem uspehu čivkajo tudi vrabci na strehah. Mnogi pa ne vedo, da velike zasluge za uspeh pritičejo našemu športnemu delavcu in sogovorniku Stojanu Šestanu.
Stojan, kot športnik - a ne kot nogometaš - ste se odločili prevzeti vlogo kondicijskega trenerja pri NK Transport. Kako je do tega sploh prišlo?
K Nogometnemu klubu Transport sem prišel pred nekaj sezonami na pobudo tedanjega trenerja Vasjana Novaka. Sodelovanje se je odlično obneslo, saj je bil Transport tisto jesen premočno prvak in ni bilo nobenega dvoma, da bodo v nadaljevanju v spomladanskem delu dosegli cilj ter se uvrstili v višji rang.
V konceptu zimskih priprav pa je prišlo do nesporazuma oziroma je imela tedanja uprava NK Transport drugačne ideje o pripravah in samem načinu treninga, kar se je pokazalo v spomladanskem delu prvenstva, ko se NK Transport ni uvrstil v višji rang tekmovanja. Ponovno sem pristopil k delu na pobudo Ivana Primca prejšnjo jesen, sodelovanjeje bilo plodno in spet je NK Transport postal jesenski prvak. Prepričan sem, da bova s sedanjim trenerjem Vojkom Kalcem zelo dobro sodelovala, rezultat pa bo, upam, viden na koncu prvenstva.
Veliko ljudi se sprašuje, kaj skupnega imata karate in nogomet?
Verjemite, da se lahko ogromno stvari iz fizične priprave, gibanja, eksplozivnosti na ozkem prostoru, pokrivanja, psihične koncentracije, samega odnosa do igre in nasprotnika lahko odlično uporabi pri katerikoli športni panogi, ne samo pri nogometu.
Če govorimo o nogometu, bi lahko nogometni trenerji plodno sodelovali z ostalimi športnimi panogami, kajti za uspeh ekipe je potrebno
PODBEZE 39 - ŽALCI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285
Ugoden nakup:
-gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi
MONTAŽA VODOINSTALACIJ, CENTR. OGREVANJ,
KLIMA NAPRAV,
OGLEDI IN SVETOVANJE
AKCIJSKA PRODAJA SCH DIMNIKOV V FEBRUARJU
MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE
V
Urnik: NON STOP
8 - 18
SE PRIPOROČAMO
DOOo MŽ/MBO®
Q,®[K®^[M!H(^W W DfLOfgSKD IMMUM
•gra trie; i šo Jrecl
Izvršni odbor Lokostrelske zveze Slovi je zaupal organizacijo državnega dvorani
fii:
prvenstva lokostrelcem iz Ilirske Bistrili ... Vsekakor je to veliko priznanje za
priznanje
klub, ki pa prinaša obilo trdega
obveznosti. Lokostrelci upamo, da
>1:
naleteli na razumevanje in pomoč družbene skupnosti, saj gre za najv|e^ tekmovanje v tem letu v naši občini. ^ ^ Prvenstvo bo 12. in 13. marca v šp<^Vjš dvorani OŠ A. Žnideršiča.	|nia
Bistriški lokostrelci
než
ogo
ara
■pj primorje
IM ajdovščina
M0T0C0M d
Pr
ode
-jtu
vaj
.O.0P <
Uši
BMDINŽENJERING
SERVIS	PRODAJALNA
Sloje 17, m Seni tel M7/6PH SMO POOBUŠffll SERVIS ummim
ZNUU TOMOS, OPEM IN STIKI
Popdiomo ra mte motoraik žog.
fortiiomlo 23, U710 Sežano 'motane žoge 'kosilniie
'remi Beli za motorne žoge 'rozemii Beli za mtomokile POLEG TOGI M NIUIMO VERfflTr
mili U
ZA MOTORNE ŽAGE, NOŽE IN ŠKAtf
v
VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! °tb
V Ilirski Bistrici st za informaciji lahko oglasit^j na tal. 067/81-814 - Dolnji Zaman 91 - Ralih lavi '
------------------------------------iore
:Pol
•lov-
TMOffl® M SPffiT IMOffl®
a C, ellal
dite
leazi
Hue
PUa
Stojan Šestan (slika P. N.)
uporabiti vse razpoložljivo znanje, ne glede na to, iz katere športne panoge izhaja. Na žalost je to povsem odvisno od glavnih trenerjev, ki pa so v veliki večini vase zaverovani In zelo ozkogledi. Kajpada tega nihče ne priznava, ampak se vzroki za neučinkovitost ekip iščejo predvsem drugod. Poučen primer v naši bližini je sijajna rokometna ekipa Andor Jadran iz Kozine, ki bi lahko s pravilno fizično pripravo že zdavnaj igrala v višjem rangu. Trenerji se morajo zavedati, daje fizična priprava osnova vsakega nadaljnjega resnega dela v športu. Vzporedno s fizično pripravo se odvija tudi psihološka preobrazba samega športnika, končna stopnja pripravljenosti pa je odvisna predvsem od njega samega.
Kot trener Karate kluba beležite visoke rezultate, saj imate celo dva Člana državne reprezentance. Kaj pa pričakujete od NK Transport?
Pričakujem, da bomo z dobrim in koreKL^
delom celotne ekipe, kamor štejem tudi upL NK Transport, zaključili spomladanski del' ’ prvi ter se uvrstili v višji rang. To je cilj, si ga zadali, dejanski rezultat pa bomo videba,., koncu spomladanskega dela prvenstva.
j«
Katera so uaša naCela treninga in k priporočili nogometašem NK Transport? per[
Ko včasih poslušam ali pa berem stroki j,r( komentarje v časopisih v zvezi z nogometofljr^ gre na smeh. O čemerkoli razpravi®^ kakršnekoli teorije razvijati... to je zgolj rial za časopis. Resnica je skrita v treh pr4nc za uspeh, ne samo v športu, ampak til® življenju, In sicer je to trening, trening in trd Ta tri pravila so hkrati moje pripori , nogometašem NK Transport.
Besedilo in slika Petar Ni •
SNEŽNIK
Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivko Spetif, predsednik, Franc flombač, Sergij Siene Vojko Čeligoj, Dimitrij Boni Zdravko Debevc Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Tehnični urednik: Rajmond Fabijani Naslov uredništva:
II. Bistrica, Bazoviška 40 tel/fax: 067/81-297 Tisk: Grafični atelje H. Bistrica Naklada: 1500 izvodov

i:
-
gglJfnpešno je zaključena tudi letošnja zimska * v naravi, kar zadeva izvedbo zastavljenega 'grama smučanja v organizaciji ZTKO 11. trica in vseh osnovnih šol občine.
1 šolo seje prijavilo čez 150 otrok, vendar jih iredvsem zaradi bolezni, odšlo v Cerkno nekaj Slov«,^’ v dveh izmenah od 11. 1. do 19. 1. oran s?4 ^ vadbo je skrbelo po sedem vaditeljev gjstricL1Canja v vsaki izmeni in trije oziroma štirje e za razredniki, ki so sodelovali v organizaciji a del®rarna' Vadba smučarskih veščin je bila rja j^nizirana po skupinah glede na osnovno no£ učencev. Opazno je, da zadnja leta smuča najviirnanj^ odstotek otrok, kar pa ni nič čudnega nj e na snežne razmere v zadnjih letih in pogoje, v špo?1 irnarno na "domačih smučiščih", Mašunu ^viščakih. To dejstvo potrjuje tudi podatek, irna vse manj otrok smučarsko opremo, nežne razmere in pogoji bivanja so eden od °gov, daje že drugo leto zapored zimska šola aravi v Cerknem oziroma na smučiščih ®ga vrha. Tu so letos pripravili odlično snežno
____Jago za uspešno vadbo smučanja in lahko
»m. da takšnih pogojev nismo imeli šev nobeni Hfcki šoli v naravi.
Prva zimska šola v naravi je bila v Ddobnj obliki izpeljana v šolskem tu 74/75 na Mašunu, kjer je bila vajana tudi večino naslednjih let.
.O.0P enkrat je bila izpeljana na 'dščakih in in Blokah. Na žalost •Heracij 5. razredov v šol. letih 89/ ^ in 91/92 pa v teh zimah ni bila Senizirana.

ProVITA
ta Inženiring d.o.o.
66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820
V začetku pluženje...
Drugi razlog, daje bila vadba uspešna, je pred kratkim nabavljena nova smučarskega oprema: 25 kompletov smučk, vezi in palic ter 15 parov novih smučarskih čevljev. Sedaj imamo na razpolago okrog 35 smuči in 40 parov čevljev. Za nemoteno organizacijo v takem obsegu bi potrebovali vsaj še 10 parov smuči in čevljev. Oprema, stara 20 let, ni več uporabna in varna za vadbo.
/	’	-N
V nekoliko drugačni obliki so imeli možnost vadbe smučanja učenci osnovnih šol v letih 69-74. Takrat so šolski učitelji in kasneje vaditelji SK Snežnik v zimskih počitnicah organizirali tečaje smučanja.
(podatki: Dimitrij Grlj in Kronika OŠ Dragotina Ketteja)
V_____________________________________J
lile
MO VB® E IN ŠKIKII
ItKOKmo as sofflflgiES i®o,[§ w
bi mignil , je pridrvel mesec januar. oalaiiC Sem ga pričakovala, saj je z njim za nas, Rolih i^lce, prišel velik dogodek - zimska šola v
jbkek, 11. januarja, smo se izpred naše _Polni prtljage odpeljali na zimovanje.
Vali smo v hotelu Cerkno, ki nosi ime Cerkno. Na smučišče nas je vsak dan j/jal avtobus.
[qltelji so nas razdelili v skupine po znanju arija. Jaz sem bila v skupini ličarjev, vendar sem se v petih dneh smučati zelo dobro.
koreK;,< ni Je hitro minilo in rada bi smučala rdi uf|, en ha n, a ko sem videla, da se bliža :ki dq ' seni si želela oditi k svojim domačim.
"Ljubo doma, kdor
■ilj, ki ir
o vidci,al„
ljudski pregovor pravi:
.n J* Perenič, 5. c, OŠ D. Ketteja
^ Perknem mi je bilo najbolj všeč na
stroki Ci' Ko sem bila prvie na nJeJ' Je hilo uclohf0"1^0, nat0 pa sem se Privaclila. Tudi raVQlčkah jc bilo lepo. Najprej smo se učili
goli 4 Ktla-I sern tudi pala' toda nič za 1o-■h pi-ii1' Pa se Je začel težji del, zavijanje na leve ak tHSri0' T°Je bil° vsern težko. Najprej smo si in trei(žaVi-lanja na desno. Morali smo se
iport
naslonih na desno nogo. Toda ta, ki ni držal pluga, ni mogel naredih ovinka. Nato smo se učili zavijanja na levo. To je bilo že malo lažje...
Verena Valenčič, 5. b, OŠ A. Žnideršiča
Prispeli smo ob desehh zjutraj in stanovali v hotelu Eta. V sobah je bila kopalnica in telefon. Vsak dan smo jpo okusnem zajtrku odšli na smučišče. En kilometer smo se peljali s sedežnico. Ker je bilo v moji skupini veliko otrok, so nas učili trije učitelji. Bili so dobri.
Že prvi dan sem se naučila nekaj osnovnih stvari. Nekaj časa smo bili v sobah, nato pa smo odšli na plavanje v bazen. Ko smo povečerjali, smo imeli nekaj prostega časa, nato pa je bil na vrsh počitek...
Brigita Baša, 5. r., OŠ Podgora, Kuteževo
Ko sem povečerjal, sem poklical starše. Navdušeno sem jim pripovedoval o užitkih, ki sem jih doživljal na smučišču in v bazenu. Poleg prelepega smučanja in plavanja mi je ostal v spominu obisk v disku in muzeju.
Še dolgo se bom spominjal čudovitih dni, ki sem jih s svojimi sošolci preživel v Cerknem...
Zoran Stopar, 5. r.,OŠ R. Ukoviča, Podgrad
%

"gasilska" z Julijci v ozadju
Da pa ne bi vsega samo hvalili, naj navedem tudi nekaj pomanjkljivosti:
-	vožnja iz hotela v Cerknem na smučišče nam vzame preveč časa (okrog dve uri), in to se pozna pri drugih dejavnostih;
-	šola bi morala trajati še kakšen dan več, da bi učenci lahko na snegu uživali še potem, ko se navadijo osnov vijuganja in obvladajo vožnjo z vlečnico. Prav zaradi tega tudi ne izvajamo vadbe teka na smučeh, čeprav imamo na razpolago 20 kompletov smuči;
-	z vsem tem so seveda tesno povezani stroški šole v naravi - tako organizacijski kot stroški, ki sijih nekateri starši vse težje privoščijo. Dejstvo je tudi, da morajo v približno pol leta starši odšeti denar za zimsko in poletno šolo v naravi.
Za nabavo nove smučarske opreme, vredne 517 tisoč tolarjev je največji del stroškov kril občinski proračun (sredstva za šolstvo in šport - šola v naravi).
Četrtino sredstev pa so na pobudo učiteljic športne vzgoje na OŠ D. Ketteja prispevala tudi nekatera podjetja oziroma podjetniki: TELES d.o.o., BIFE "RDEČA VRTNICA", AVTOSHOP d.o.o., DISKONT TRNOVO, TEHNOVENT d.o.o., KETTEJEV HRAM, KLUB DANILO, BERNI d.o.o., PEKARNA SLAVA, SUMA Inženiring d.o.o., SADJE SKRT.
Vsem se zahvaljujemo za finančna sredstva, na ostale pa apeliramo, da nam priskočijo na pomoč ob zaključku akcije. Za nabavo približno 10 parov smuči in 10 parov čevljev bi namreč potrebovali od 250 do 300 tisoč tolarjev.
Finančno pomoč lahko nakažete na šole ali direktno na ZTKO II. Bistrica (št. ž. r.: 52210-678-80459).
V______________________ J
Učenci smo bili razdeljeni v skupine glede na svoje predznanje smučanja. Z desehmi sošolci sem bila v skupini nesmučarjev. Naša vaditeljica Nija je imela veliko potrpljenja z nami. Naučili smo se plužiti zavoje, se obračati na mestu, se ustavljati, uporabljati vlečnice-sidra in še mnogo drugih spretnosti. Pri tem se je dogajalo veliko nerodnosti pa tudi smešnih stvari. Pogosto smo padali, odpenjale so se nam smuči in pri izstopu z vlečnice smo se večkrat nagrmadili na kup.
Že prvi dan sem naredila neumnost. Ker nisem znala stati na smučeh, sem se popeljala naravnost v žensko, ki je stala pri kozolcu. Seveda seje razjezila in me nadrla. Drugim se je dogodek zdel smešen, meni pa prav nič. Sklenila sem, da se bom pridno učila smučati in takih nerodnosh ne bom več počela...
Meta Frank, 5. c, OŠ D. Ketteja
Tovarišica Nadja nam je povedala, da smo super smučarji. Vzeli smo vsak svoje smuči in se postavili v vrsto. S tovarišico smo odhiteli navzdol po smučišču. Prišli smo do vlečnice in se peljali nazaj na vrh smučišča in se še naprej smučali...
Simon Sedmak, 5. b, OŠ A. Žnideršiča
Smučišče je bilo lepo urejeno z vlečnico na sidra. Za prihod in odhod je korishla dvosedežnica, kije bila dolga en kilometer in pol.
Z vrha smučišča smo opazovali Julijske Alpe, pogled nazaj, pa smo že videli, kako daleč se razprostirajo Karavanke. Zagledal sem se tudi v najvišji slovenski vrh. Ime mu je Triglav. Nad oblaki smo videli Snežnik in del snežniške planote...
Nejc Štebergar 5. b, OŠ A. Žnideršiča
Lepo je bilo!
* Sneg, prijateljstvo, norčije... vse to se še vedno prepleta v mojih spominih. Imeli smo čudovitega učitelja Andraža, bilje najlepši med vsem fanti. Skoraj vsa dekleta smo se zaljubila vanj. Učil nas je smučati, peti in kleti.
Ko je prišel zadnji dan, dan slovesa, smo se mu zahvalili za vse, kar nas je naučil.
Hvala vam, vaditelji, sedaj smo bolj pogumni in smučamo!
na koncu že smuk!
N
Organizacijski stroški zimske šole v naravi bodo znašali skoraj 700 tisoč tolarjev, zajemajo pa stroške plačila vaditeljev in učiteljev, avtobusne prevoze, zavarovanje udeležencev in druge manjše materialne stroške.
V_____________________________ J
Na žalost so neizogibne tudi poškodbe otrok na smučanju, za kar pa skušamo v čimvečji meri poskrbeti preventivno s predhodno vadbo pri pouku športne vzgoje in pripravo na samem smučišču. Seveda pa ima smučarski center
Cerkno odlično urejeno službo prve pomoči v primerih nezgod.
Navedeno je lahko samo eno od mnenj izvajalcev in organizatorjev, največ pa povejo otroci sami, če se vrnejo domov zadovoljni.
Zdravko Debevc
Suma inženiring d.o.o.
Bazoviška 18, 66250 Ilirska Bistrica Telefon: 067/41-504, telefax: 067/81-042
V_____________________________________________/
šc&ELm
Na pobudo učiteljev bistriških osnovnih šol je pred kratkim z delom začela šola namiznega tenisa, ki jo obiskuje 40 osnovnošolcev, vodi pa jo Josip Gregec. Učiteljem je v ponos, da se otroci ukvarjajo s športom, zato so jim tudi omogočili treninge v dvorani OŠ Antona Žnideršiča (na sliki), ki je v tem zimskem času popolnoma zasedena.
Vsak začetek je težak, toda ambiciozni in pridni trener kljub temu razmišlja, da bi poleg bistriških namiznoteniških krožkov s pomočjo učiteljev odprl šole tenisa še na drugih šolah bistriške občine.
Besedilo in slika Petar Nikolič
Petra Kljun, 5.r., OŠ R. Ukoviča, Podgrad
Kfnm.
s

DSZ^EZiSrCl DSCLODCB DlDtSSDSZ^
Osnova dela v Karate klubu Ilirska Bistrica predstavljajo najmlajše kategorije otrok v osnovnih šolah. Ti otroci trenirajo dvakrat tedensko pod vodstvom mentorjev Stojana Šestana in Leopolda Kima in sicer v OŠ Antona
Žnideršiča v Ilirski Bistrici, na OŠ Jelšane, na OŠ Rudolfa Ukoviča v. Podgradu in na OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku. Učiteljski kader nas je izredno lepo sprejel ter nam po svojih močeh omogočil lepe pogoje za delo. V
tej začetni fazi se otroci privajajo na delo v skupini, na red in disciplino ter počasi osvajajo osnove fizične kulture, kar jim postane odlična osnova za nadaljnje delo, ne glede na to, za kateri šport se bodo kasneje odločili.
Karate klub Ilirska Bistrica ima v svojih vrstah že dve tekmovalni sezoni dva člana državne reprezentance Slovenije. To sta hkrati najboljša tekmovalca v Karate klubu, Vojka Šestan in Kristofer Štemberger. Kot članica državne reprezentance je Vojka Šestan na prvenstvu Evrope na Nizozemskem dosegla 17. mesto, v letu 93 pa je Kristofer Štemberger njeno uvrstitev ponovil, saj je v Pragi med tekmovalci 34 državdosegel spet 17. mesto.
OŠ Antona Žnideršiča v II. Bistrici
Mladi karateisti na osnovni šoli v Jelšanah
OŠ Rudolfa Ukoviča v Podgradu
OŠ Toneta Tomšiča v Knežaku
p*
Tekmovalna skupina starejših pionirjev, pionirk ter kadetov trenira trikrat tedensko pod vodstvom trenerja Stojana Šestana. Ta skupina je sestavljena iz osnovnošolcev in srednješolcev, zato pogosto trenirajo tudi ob sobotah. V preteklem letu 93 so bile njihove uvrstitve od 4. do 8. mesta posamezno in ekipno, na državnem prvenstvu na mednarodnem turnirju v Trbovljah pa je Rok Jenko dosegel 4. mesto.
Adriatic
zavarovalna družba d.d.
adriatic-dairiia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 Vem, da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica
Trenerski in tekmovalni kader v Karate klubu, ki ima za seboj uspešno tekmovalno sezono 93
Članska ekipa na državnem prvenstvu v sestavi Šestan, Gobec in Štemberger	2. mesto
Članska ženska ekipa na državnem prvenstvu v sestavi Marjanca Šajn, Metka Šajn in Vojka Šestan	3. mesto
Posamezno Kristofer Štemberger	2. mesto
Posamezno Vojka Šestan	2. mesto
Državni turnir v Trbovljah Kristofer Štemberger Vojka Šestan	1.	mesto 2.	mesto
Tekmovalna skupina mlajših pionirjev in pioivab: tekmovalcev trenira trikrat tedensko na OŠ An1; odli Žnideršiča v Ilirski Bistrici pod vodstvom Rob^eh Čurliča. nekdanjega pionirskega prvaka v kaWblj Sloveniji. Ti tekmovalci so v letu 93 dosegli vrsto ll'°ble uspehov.	'iljp,
Na mednarodnem turnirju v Italiji je v organfdl^ italijanske karate federacije Sandi Berginc osv^p svoji kategoriji 2. mesto, Anita Šenkinc pa pri ml%ftv. pionirkah prav tako 2. mesto. Ostali naši tekmoHf^ so bili plasirani od 6. do 11. mesta različno po kategorijah, na turnirju v Murski Soboti so d<w^ uvrstitve od 4. do 7. mesta, na državnem prvemcj^ pa so pristali na 5. mestu ekipno.
Tekmovalci začetniki, od katerih je večina AVj c tekmovala v prejšnjem letu, so te rezultate dos4| c konkurenci 76 registriranih karate klubov v K^L 1 zvezi Slovenije.	*