DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. —- Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 40 Sobota, 19. maja 1934 Leto IX Izstradavanje degenerira . Strahotna je beseda degeneracija. Degeneracija pomeni bližanjc koncu življenja, torej pogin, smrt. Degeneracija ali propadanje nastopa povsod tam, kjer živim ali neživim- organizmom ne nudi potrebnih pomicčkov, da razvijajo svoje živ-ljenske sile ter se množe. Omejevanje teh pomočkov postaja bolj in bolj zlo ter povzroča propadanje in smrt. »Greh« pa seveda to ni. To pravilo velja za vsak organizem, ki živi in se razvija, velja pa tudi za človeka in ves človeški rod. Če se ozremo danes po svetu, opažamo veliko resnico, da se hoče kapitalistični sistem obnoviti in ohraniti potom hujše in hujše eksploatacije narodov. Že zadnjič smo povedali, da se produkcija reducira, blago uničuje, produkcija tehnizira, toda mezde delavcev in nameščencev padajo in tudi konzumi se manjša, dasi je ljudi vedno več na svetu. Ta dejstva jasno kažejo, da se človeštvu bolj in bolj odtegujejo pomočki za življenje in razvoj. Tudi v naši državi gre proces enako žalostno pot. Padec delavskih in nameščenskih plač je pri nas po vsej državi že tako velik, da to graja celo že takozvana nevtralna meščanska javnost. Mnogo je delavcev, ki zaslužijo le še po osem dinarjev ( na dan ob osemurnem napornem delu. Ni torej čudno, če se javnost zgraža. Teda zgražanje samo ne pomaga. Delodajalci skušajo to dejstvo prikriti z dolgoveznim moledovanjem o krizi ter zagotavljanjem, da so plače delavcev in nameščencev primerne, torej popolnoma na svojem mestu ter da boljše ne morejo biti. »Dobro je, če niste zadovoljni, bom pa ustavili obrate. Kupčije so take, da je najbolje, če ustavimo tovarne.« Tako govore, kakor da bi obratovali po tovarnah, trgovinah, obrtih itd. samo- še zaradi delavcev! Kdo pa naj veruje temi ljudem? Tudi bilance in računi pričajo drugače. Višina plač pa ni samo zade-va tovarnarja in delavca, sarno obrtnika in pomočnika. Plača mezdnih ljudi je javna zadeva, zadeva družbe, skupnosti, torej narodnogospodarsko vprašanje. Dalcko pod minimumom znižane pmzde delavcev in nameščencev so - 1 Vzr°k, da propada konzum in cc koIl2uma pr0pa(]a Vse gospodarstvo jn se kriza veča. Torej že iz narodnogospodarskega vidika bi bila potrebna v tem pogledu temeljita remedura. Delavske svobodne strokovne organizacije to povsod poudarjajo in opozarjajo na nevarnosti, ki prete ob sedanji politiki. Neizbežno je v teh razmerah hiranje gospodarstva, neizbežno propadanje naroda in njegove življenske sile. če ne bo tu pameti, bodo evropski narodi propadli v degeneraciji po krivdi onih. ki eksploatacijo pospešujejo. Izzivalna politika Madžarski manever V svrho oiivljenfa revizionizma v Evropi Madžarska se je pritožila pri svetu Društva narodov zaradi incidentov, ki so se dogodili pred dvema letoma na jugoslovansko-mad-žarski meji. Svet pa je obravnavanje odgodil do jeseni ter s tem tako-rekoč dal zaušnico madžarski izzivalni politiki. Ni jasno, ali je Madžarska izprožila to vprašanje sama od sebe ali morda na inicijativo iz Rima. Vsekakor pa je jasno, da je imela pritožba namen, poživiti revizionistično politiko v srednji Evropi ter s tem oslabiti predvsem malo antanto. Če se spomnimo na razne akcije madžarske politike proti Jugoslaviji, na iz Madžarske organizirane atentate, kar je bilo celo sodno ugotovljeno, potem Madžarska moralno ni opravičena organizirati Evropo s svojimi parolami za vojno. Poglejmo še nekoliko nazaj. Madžarski je dobavljala Italija orožje in vojna letala. Avstrijski socialni demokrati so to kršitev mirovne pogodbe odkrili in Madžarska je bila pozvana, da svoje ravnanje opraviči pred Društvom narodov. Toda Madžarska je opravičbo odlašala, zavlačevala s premetenimi izgovori, da ni zadeva prišla pred pristojni forum. Namen pritožbe torej ni bil pomirjen j e med Madžarsko in sosednjimi državami, ampak ojačenja revizionistične politike, ki jo Madžar- ska vodi po vseh pomembnejših glavnih mestih evropskih držav. Mi s tem ne trdimo, da so bile meje z mirom »pravično« določene. Marsikje bi bila drugačna geografič-na meja z ozirom na gospodarsko organizacijo ali kulturno stopnjo morda lahko boljša. Vendar se pa nikakor ne moremo strinjati s tem, da naj bi te eventualne krivice služile vojnemu hujskaštvu in novim vojnam. Odprite meje, sodelujte politično, gospodarsko in kulturno s sesedi, dajte nacionalno in kulturno svobodo narodomi, pa ne bo vzroka, da se kdo pritožuje o krivičnih upravnih mejah. Še en namen je mogoče imela Madžarska pri tej svoji ponesrečeni akciji. Kakor vemo, se vrše pogajanja med Francijo in Italijo za sodelovanje. Istotako želi mala antanta boljših odnošajev z Italijo. Ta stremljenja Francije in male antante pa so v nasprotju z interesi Madžarske ter je zaradi tega hotela s svojo pritožbo prisiliti Italijo, da se izreče za Madžarsko. To se pa v tem. primeru ni zgodilo. Posrečila se je Kanyu politika proti Srbiji pred vojno, ta eksperiment se je ponesrečil, ker ga je preprečilo Društvo narodov. Obračuni z Madžarsko jeseni bodo drugačni, zakaj Madžarska prav nič ne upošteva mirovne pogodbe, dasi je v to obvezana. Nezadovoljnost v NemCIJi narašča Nemški minister Goebbels obljublja veije nasilje Sirite naš listi Dne ld. t. m. je minister Goebbels govoril v Berlinu. Ostro je napadal nezadovoljneže in nergače, ki jih je vedno več. Minister je skušal zvaliti vso odgovornost za slabejše razmer na Žide, ker so ti odgovorni za bojkot nemškega blaga. Goebbels namerava, da demagoško potolaži nezadovoljneže, uvesti zopet preganjanje Židov, ki so večinoma siromaki, razen onih bogatašev, s katerimi fašizem dela. Obenem z akcijo proti Židom, se bodo v bodočih tednih vršili tudi po-mebni procesi proti sovražnikom: re- žima. Vse to. meni gospod minister, bo nezadovoljneže in nergače — pomirilo — (ali pa ne, ker so lačni?). Vršilo se bo več procesov proti komunistom in proces proti Thalman-nu, ki ga v procesu zaradi požiga parlamenta niso mogli obsoditi. Thalmanna so naknadno obtožili zaradi veleizdaje. Nekaj obtežilnega materijala je fašizem dobil iz sejnih zapisnikov moskovske kominterno. Očividno bo proces neugodno vplival na napete politične odnošaje med Nemčijo in Rusijo. Konservativci ponovno podlegli Nova zmaga angleSke delavske stranke Pri dopolnilnih volitvah okrožja Westham v Londonu je zmagal kandidat delavske stranke Garnier z 11 tisoč 998 glasovi. Konservativni kan- didat je dobil le 8534 glasov. To je že šesta zmaga v dopolnilnih volitvah. Trgovinska pogajanja z Madžarsko prekinjena Z ozirom na madžarsko pritožbo pri Društvu narodov proti Jugoslaviji, je jugoslovanska vlada prekinila trgovinska pogajanja z Madžarsko. Dne 15. junija t. 1. poteče veljavna pogodba ter nastane po tej dobi nepogodbeno razmerje, oziroma se prične gospodarska vojna, kar za Madžarsko ne bo najugodneje. Proti vojni Intervencija angleSke delavske stranke Angleška delavska stranka je intervenirala pri predsedniku vlade Macdoualdu in zunanjem' ministru Simonu zaradi razorožitve in kritične situacije v Evropi, ki grozi z novo vojno. Macdonald in Simon pravita, da trenutek za razorožitev še ni prišel, toda do razorožitve pride, ker je ta edina garancija miru. Diktatura na Leton-skem Letonska vlada je izvedla državni udar, ker so baje levičarske stranke in na drugi strani fašist! pripravljali oborožen upor ter hoteli uvesti diktaturo. Vlada je uvedla izjemno stanje, razpustila vse stranke ter zaplenila orožje. Obenem vlada izjavlja, da je to storila predvsem v interesu demokracije? Seveda! Dunajski delavci slave svojega predsednika občine Nova fašistična uprava dunajske občine se trudi, kako bi se zasidrala med dunajskim prebivalstvom. Zaradi tega ima podpredsednik dr. Winter javna predavanja, v katerih govori jako pomirljivo. Govoril je tudi v Ottakringu ob polni dvorani. Niti z besedico ni napadel socialistov, dočim je nasprotno napadel novega hajmverovskega ministra socialne politike ter javno pohvalil napore Otona Bauerja za mirno rešitev krize. Toda njegov govor so neprestano prekinjali poslušalci z vzkliki: »Pustite v svobodo zaprte šuc-bundovce!« »Živel rdeči prvi maj!« In ko je Winter začel govoriti, da je treba, da se tudi delavstvo pritegne k sodelovanju v novi državi, tedaj se je čul vzklik: »Naš svobodno izvoljeni predsednik občine sedi v zaporu.« Na to je nastalo v dvorani nekoliko minut trajajoče burno ploskanje in vzkliki: »Živel naš predsednik Seitz!« Z galerije pa so se vsuli lističi proti fašizmu. Dr. Winter je končno uvidel, da mu ne kaže drugega kakor zapustiti dvorano. Takrat je pa v na j večjem odu-ševljenju zadonela po dvorani internacionala in vzkliki: »Živela svoboda!« Po odhodu Winterja je vdrla v dvorano policija, ki je prihitela v avtomobilih. Občinstvo pa se je po veliki demonstraciji mirno razšlo. »R. N.«, B. Anglija največjl krivec Doba političnih zvez Po vojni se je ustanovilo Društvo narodov. Namen društva je bil, da urejuje na demokratični podlagi razna mednarodna vprašanja ter izvede sporazumi in sodelovanje med narodi. Ta namen pa onemogoča kapitalistični imperializem.. Čim dalje je delovalo Društvo narodov, tembolj so prihajali v poštev posebni interesi kapitalističnih velesil. Najprej se je uprla Japonska, za njo je prišla Nemčija, vso zadnjo dobo pa Anglija naravnost sabotira mednarodno konsolidacijo, zlasti z ozirom na ureditev evropskih razmer. Odločilen korak v tem pogledu je napravila angleška vlada s svojim sklepom:, da zametuje nadaljnje poizkuse glede reševanja razorožitve-nega vprašanja. S tem je Anglija prav jasno označila svojo politiko, ki je usmerjena proti sporazumu in s tem tudi proti miru. Ni treba, da se čudimo stališču angleške kapitalistične vlade. Anglija ima prav sedaj svoje interese v Arabiji, kjer hoče iztrebiti vpliv Italije. V neposredni bližini imamo tudi konflikt z Japonsko zaradi Kitajske, kjer hoče Japonska prodreti z geslom Azijo Azijcem. Anglija, soustanoviteljica Društva narodov, pa hoče imeti v teh vprašanjih svobod- ne roke. Francija naj se pomeni z Nemčijo, Anglija pa hoče verno slediti svojemu imperializmu. To je vzrok, da te velesile sabotirajo iniciative in delo Društva narodov. Kljub velikim geslom o miru, sporazumu med narodi in sodelovanju narodov triumfira stari predvojni imperializem'. Angleška delavska stranka ima torej jako hvaležno polje za svoje delovanje. Da delovanje sedanje kapitalistične vlade prav presoja in obsoja, dokazujejo dosedanji nje volilni uspehi v dopolnilnih in londonskih mestnih volitvah. Društvo narodov se nahaja v resni nevarnosti, zato želimo angleški delavski stranki pri bodočih volitvah popoln uspeh. Težka bo borba, preden zmaga demokracija v državah in v Društvu narodov, toda mora zmagati. To je prvi interes delavstva in človeštva. Preč z diktatorskim kapitalističnimi imperializmom! iljal Kdo je vrgel granato? Dne 16 t. m. se je pričela v Berlinu obravnava proti slikarju Ervinu Schulze. Obtožen je pred posebnim sodiščem, da je 21. marca vrgel iz podstrešnega okna bombo Unter den Linden. Obtoženec je prvotno priznal krivdo in odgovarjal pritrdilno. Pozneje pa ni več odgovarjal. Sodnik ga je opomnil, da hoče prikrivati resnico. Obtoženec je molčal, končno so ga oblile solze ter je zaklical: »Če hočem govoriti resnico, povem, da tega nisem storil. Granate nisem vrgel. Lagal sem iz strahu. Sedaj me pa imate!« Obtoženec je prvi dan pri nadaljnjem izpraševanju dosledno tajil dejanje. Prihodnji dan se je pričelo dokazno postopanje. — Tudi slikar je naj-brže žrtev fašizma? V ogledalu »Vzorec brez vrednosti.« Budimpeštan-sko policijsko ravnateljstvo je nedavno dobilo odprto kuverto, v kateri je bil avstrijski bankovec za 10 šilingov. Na ovitku je bilo napisano: »Vzorec brez vrednosti«. — Uradnik, ki je odpiral pošto, s pošiljko ni vedel kaj početi in je vprašal o tem svoje tovariše. Označba »Vzorec brez vrednosti« je izzvala pri vseh navzočih stražnikih precejšnjo veselost in cela vrsta dovtipov na avstrijsko valuto se je rodila. Sele iz drugega pisma je bilo ugotovljeno, da je ta bankovec za 10 šilingov poslalo policijskemu ravnateljstvu dunajsko finančno ministrstvo z namenom, da uporablja policija ta bankovec kot vzorec za ugotovitev, če so ev. zaplenjeni bankovci pravi ali ponarejeni. — Toda bilo kakor bodi — »vzorec brez vrednosti« ta je — zadel v črno... če sl z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrievatl izključno z lastnimi sredstvi. — Skrbi in nadloge naSih rudarjev v preteklem letu Iz poročila II. skupine Rudarske zadruge za leto 1933. Načelstvo II. skupine Rudarske zadruge v Dravski banovini je izdalo pregledno poročilo o stanju rudarskega delavstva in o delovanju njegovega zastopstva v preteklem letu. Iz tega poročila se zrc?ali vsa beda ti-sočev proletarskih družin v naših revirjih in nazorno kažejo vzroki zares mizernega stanja naših rudarjev. Poročilo pravi: Ustanavljanje bednostnega fonda, podpornega fonda in akcijskih odborov za \P0-moč gladujočim rudarjem dovolj jasno označuje stanje, v katerem se delavstvo dejansko nahaja. Žrtev boja proti krizi je vedno le delavec. Podjetniki ne poznajo drugih metod pri pobijanju krize oz. kadar nastopi pomanjkanje naročil, kot redukcije — delavstva in njegovega zaslužka ter šihtov. Razen tega se obrati neprestano racionalizirajo, tako da tudi pri potrebi zvišanja produkcije podjetja ne rabijo novih delovnih sil. Posledice so vidne: brezposelnost rase, kupna moč delavstva pada, rudar in njegova družina strada, jetika razsaja zlasti med mladino, propadajo pa tudi socialne institucije rudarskega delavstva, Bratovske skladnice in pokojninsko zavarovanje. Neverjetno bedo rudarjev pa izrabljajo politični šarlatani, ki z obljubami love kaline. Podporne akcije zdaleka ne dosezajo namena, še manj pa se more to trditi o započetih javnih delih. Rudarska podletja se ne ozirajo na bedo rudarjev, nasprotno: sabotirajo socialne ustanove, ne izplačujejo krvavo prisluženih mezd, uvajajo priganjaške sisteme in tolerirajo početje raznih svojih nameščencev, ki zahtevajo od delavcev, da naj bi podjetju dali ne samo svojo delovno silo, ampak tudi svoje prepričanje, da bi podjetje z njim svobodno razpolagalo. V takih razmerah vrše zaupniki težko in odgovorno delo. Izpostavljeni šikanam in z zakonom nezadostno zaščiteni so zaupniki tudi v preteklem letu morali omejiti svoje delovanje na obrambo pravic rudarskega delavstva. S strani podjetnikov se kaj rado povdarja, da bi zaupniki morali skrbeti edinole za to, da ohranijo harmonijo med delodajalcem in podjetnikom, sami pa napravijo vse, da to harmonijo dnevno na najbolj drzen in brezobziren način motijo. Med izkoriščevalci in Izkoriščanimi ni mogoča harmonija. Vprašanje medsebojnih odnosov je vprašanje moči. Številke govore. Število zaposlenega delavstva po vseh rudarskih podjetjih znaša 6.970 in se je na-pram 1. 1932 znižalo za 797. Vsled pomanjkanja varnostnih naprav in drugih obratnih nedostatkov, pa tudi radi priganjaškega sistema je bilo v 1. 1933 zaznamovati: 6 smrtnih žrtev vsled nezgod, 145 rudarjev in topilniških delavcev je utrpelo pri delu težke poškodbe in 530 lahke. Skupna višina delavske mezde pri Bratovski skladnici v Dravski banovini zavarovanega delavstva je znašala 83,5 milijonov dinarjev, ali za 11.9 milijonov dinarjev manj kot eno leto poprej! Zaupniški aparat je bil agilno na delu. Iz statistike posnemamo, da je 20 krajev, kjer delujejo izvoljeni zaupniki, s strani teh je bilo izvršenih 1738 intervencij, 75 delegacij, da se je vršilo 126 sej, 68 shodov in 23 konferenc. Socialno zavarovanje rudarjev je' stalnem deficitu. Podjetniki ne odračuna-vajo zadržanih prispevkov in večkrat blagajne ne morejo redno izplačevati podpor. Vsled krčenja delavskega staleža padajo prispevki za vzdrževanje zaupniškega aparata, ki znašajo Din 1 po članu; iz istih razlogov kopni tudi podpora s strani De- lavske zbornice. Kljub temu pa potrebe naraščajo, saj je jasno, da se z gospodarsko krizo stalno poslabšuje socialni položaj in je potreba po obrambi pred nemaskiranimi podjetniki iz dneva v dan večja. O vseh teh stvareh je bilo govora na občnem zboru II. skupine rudarske zadruge, ki se je vršila v Celju dne 29. aprila pod predsedstvom dolgoletnega zaslužnega predsednika s. Fr. Pliberška. Na zborovanju je bilo sprejetih več resolucij. Resolucija, ki je naslovljena na Delavsko zbornico, pravi, da so potrebni zaupniški tečaji, uvedba redne poročevalske službe in dobro funkcioniranje II. skupine, ako se hočejo rudarji uspešno braniti. V to svrho pa so potrebna sredstva. Delavske zbornice naj bi zato dale II. skupini po Din 0.75 mesečnega prispevka po članu. Nadalje je resolucija namenjena Banski upravi. Potem ko ugotavlja socialno stanje rudarjev, zahteva: zakon o eksistenčnem minimumu, strogo izvajanje določb o osem- urnem delavniku, plačevanje nadur s 50 odst. poviškom, uporabljanje bednostnega fonda v svrho preskrbe brezposelnih s sodelovanjem delavskega zastopstva, prisilno postopanje proti podjetnikom, ki ne plačujejo socialnih dajatev, trajno podpiranje brezposelnih rudarjev. Kot zelo važno podčrtava resolucija zahtevo po uredbi pokojninskega zavarovanja rudarjev, ki se nahaja pred katastrofo. V to svrho je potrebna izdatna državna intervencija. S posebno resolucijo se je obrnilo delegatsko zborovanje tudi na podjetnike, v kateri navaja, da mora prestati konkurenčni boj na račun izrabljanja delovne sile rudarjev, da se morajo začeti delavstvu plačevati zaslužki za slučaj vpoklica k vojaškim vajam in pa šestdnevni zaslužek za slučaj bolezni, strogo izvajanje socialno zaščitnih zakonov, spoštovanje funkcije delavskih zaupnikov, redno izplačevanje zaslužka in prenehanje izkoriščevanja delavstva pri dobavi živil oz. naturalnih dajatvah. * V koliko bodo rudarji v njihovih težnjah uspeli, je seveda odvisno od splošnega položaja, mnogo pa tudi od njihove odločnosti pri obrambi pravic. Na njihovi strani je vse razredno zavedno delavstvo in vsa poštena javnost! Doma in po svetu Kongres protituberkulozne lige, ki se je vršil koncem prejšnjega tedna, je bil pomembna prireditev. Strokovni in propagandistični referati so podali jako mnogo statističnega gradiva, na podlagi katerega vidimo, v kako ogromni meri gra-sira tuberkuloza v naši državi ne le po mestih in industrijskih krajih, ampak tudi med kmetiškimi prebivalstvom. Naravno je, da sedanja kriza zlo povečuje. Iz statističnega materijala je tudi razvidno, kako ogromne milijone velja zdravljenje teh nesrečnih bolnikov. Ali za preventivne pomočke se stori malo ali nič. Premalo se pazi na stanovanja, ki bi morala biti zdrava in cena, nikogar ni, ki bi se brigal, da bi imeli nezaposleni zadostno preskrbo, nikogar ni, ki bi skrbel za zadostne mezde delavcev in nameščencev, nikogar ni. ki bi nudil potrebnim v zadostni meri zdravniško pomoč, če bolnik sam niina denarja. Tako ima tisoč pogojev, ki utegnejo biti zibelka tuberkuloze. — Kako neresno in nespametno je vse to? Mnogo bolezni bi se dalo preprečiti, če bi ne bilo teh zibelk tuberkuloze. Mnogo manj bi bilo treba žrtvovati, če bi družba poznala svojo dolžnost in odpravila z vsemi mogočimi pomočki krivce tuberkuloznih obolenj. Nemarnost družbe je podobna človeku, ki izbije sodu dno, da sod ni nikdar poln, marveč mora neprestano nositi vodo vanj, če hoče, da bo moker. — Ob priliki, ko bodo referati objavljeni, bomo še kaj poročali. Meščansko časopisje je namreč jako malo poročalo o kongresu in le bolj o formalnostih. Zveza jugoslovanskih mestnih občin bo imela konec maja meseca sejo v Beogradu. Obravnavala bo iiačrt zakona o mestnih občinah, ki bo v kratkem predložen narodni skupščini. Zdravilišče za jetične bolnike v Topolšici v Šaleški dolini je z otvo- ritvijo nove stavbe znatno povečano. Pred vojno je imelo zdravilišče 18 postelj, sedaj jih ima 230. Zdravilišče je v državni lasti ter najmoder-neje opremljeno. Pruski ministrski predsednik Goering se je na potovanju v Atene ustavil za dva dni tudi v Beogradu. V Beograd je prišel le jx> privatnih poslih. Upokojenci in Izredni uslužben-ski davek. S § 16 finančnega zakona je uveden poseben 1 odst. uslužben-ski davek na vse prejemke ter so izvzeti od plačevanja tega posebnega davka le orožniki, graničarji, podčastniki, hišni posli ter staroupo-kojenci, ki so bili upokojeni po zakonih, ki so veljali pred 28. oktobrom 1923 (za železničarje), odnosno pred 1. septembrom 1923 (za javne nameščence). Staroupokojenc torej ne plačajo tega posebnega davka. Znižanje drag. doklad upokojencem, ki žive v inozemstvu. Sedaj 1. V. 1934 je bila upokojencem, ki žive v inozemstvu, znižana pokojnina za okroglo Din 100.— brez vsakega posebnega obvestila. Na podlagi dobljenih informacij sporočamo, da je finančno ministrstvo izdalo odlok, da se izplačujejo takim upokojencem draginjske doklade po onem razredu, v katerem je bilo mesto, odkoder se nakazuje denar, pred 1. IV. 1930. Tedaj je bil v I. drag. razredu izmed mest. kjer so finančne ali železniške direkcije, edino Beograd in zato se je znižala doklada vsem, ki so jo doslej dobivali po I. drag. razredu. Rudniška eksplozija dne 15. t. m. v rudniku Lambrechies je zasula 48 rudarjev. Po mnenju inženerjev so vsi rudarji izgubljeni. V jami so se vneli plini. Trocki je odpotoval v Švico. Zbirajte za tisk.sklad! Tone Maček: 71 Stulai KtunUeg&' Iz male veže so šla vrata na levo in desno v dvoje sob, naravnost pa v malo kuhinjo z zidanim štedilnikomi Po steni so visele pomite zajemalke in kozice, v stekleni omarici je bilo videti namizno posodje. Iz kuhinje so vodila vrata za hišo; tu je imel Kurent svojo klet, ki si jo je enostavno izkopal v breg, vi obliki kratkega rova, ki ga je po rudarskem načinu podprl z debli in ga zaprl z dvojno obloženimi lesenimi vrati. »Izvrstna je ta klet,« se je hvalil Kurent. »K sreči je suha, nikjer ne pronica iz brega voda. Poleti je hladna ko ledenica, pozimi pa topla. Krompir se mi v nji dobro drži, zelenjava ostane do pozne zime sveža.« Šli so nazaj v vežo. Kurent je odprl vrata v sobo na levi: »Tu spita fanta. Ni nobenega doma. Mlajši, Cvetko, je na šihtu, starejši, Nande, pa pohajkuje. Z otroci je vedno križ; koliko me je stalo, da je mogel starejši dokončati gimnazijo, sedaj pa sedi doma in čaka. kam bi se mogel vriniti. Na železnici so mu obljubili, a kdove kako dolgo bo še moral čakati, preden bo kako mesto izpraznjeno. Na vseučilišče ne mara. pravi, da ima že dosti. Sicer bi ga pa tudi jaz ne mogel še dalje j>odpi-rati. Sam si pa ne zna ali noče pomagati. Da sem prej vedel, kako bo, bi ga bil raje dal v rudarsko strokovno šolo. Bi že danes bil lahko sam svoj. Sedaj pa je že prepozno, za pazniški poklic, ki je zvezan tudi s telesnimi napori, ni več. Da bi le brz prišel k svojemu kruhu. Cvetko že sam' zasluži. Zaposlen je pri spuščalnem Šahtu. Je pa tudi svo-jeglavež. Spočetka mu nisem nič rekel, misleč, bo že sami uvidel, da mora tudi on prispevati svoj delež k gospodinjstvu. Pa nič. Materi je dal par kronic, drugo je vse zafrčkal. Počakal sem dva meseca, da si je oskrbel nekaj obleke in perila, potem sem mu j)a kar rekel: »Veš kaj, tako In tako, v vsem Hrastniku ne boš našel ,purša’, ki bi imel vso oskrbo zastonj. Tudi pri meni je ne moreš Imeti. Plačaj mesečno štirinajst goldinarjev, ali pa pojdi kamor hočeš.« Nekaj dni se je kujal, poizvedoval tudi drugod, nazadnje pa je rad ostal. Da pa sem bolj osiguran, hranim jaz njegovo nabavno knjižico za konzum in kupujem nanjo. dokler ni njegova vsota izčrpana. Kajti, gotovina se iz teh mladih ljudi težko iztisne.« Kurentova je medtem prinesla z vrta košaro solate in i<> v kuhinji namočila v svežo vodo. »Ti si s fantoma vse preveč stvaren. Občuješ z njima kakor s tujima puršema. Pa sta vendar domača, sinova.« »To pa ni razlog, da bi sedaj, ko zasluži, živel fant še vedno na moje stroške. Dosti dolgo_ sem moral skrbeti za nju. 'lega mi ne bosta nikoa povrnila. Če Nande dobi službo, bo šel od n'^c tedaj dvomim, da bi nama dal na mesec vsajt pet kron, jaz pa semi mu jih moral pošiljati t>o petnajst in še več. Sicer pa se nima LvetKo kaj pritoževati. Naj samo poskusi, ce mu bodo kje drugje dali za ta denar tako postrežbo. Ii }>a še preveč razvajaš.« »Nikar ne bodi siten. Vsi imamo enako.* Vstopili so v sobo na desni, . kjer sta^ spala stara dva. Dve postelji, omara, miza s štirimi stoli, v kotu poli Cii s knjigami, po stenah zbirka raznih slik in fotografij. Stene so bije pobeljene z apnom, leseni pod sveže poriban. l o iti pa prijazni cvetlični lončki na oknih, so pričali o skrbni ženski roki, ki tu gospodinji. V kotu je visela slika svete Barbare pod steklom, ozaljšana z vencem; suhih umetnih cvetlic. »To je moj poročni venec,« je hitela pojasnjevati Kurentova. »Kaj ne, da je še vedn<> lep-čeprav bova že kmalu srebrno ohcet praznovala." »Brez srebra seveda,« se je obregnil Kurent. (Dalje prihodnjič.) Ljubljana Protestno zborovanje delavstva tobačne tovarne v Ljubljani Monopolsko delavstvo ima svoj »Pravilnik o radu« iz leta 1926. Ker pa daje delavstvu mnogo manj pravic, kakor pa »Obrtni, zakon« privatnemu delavstvu, ie sama Monopolska uprava uvidela, da je potrebno tudi njenemu delavstvu izboljšati socialni položaj. V oktobru mesecu leta 1932 je pozvala z uradnim aktom delavske zaupnike in z zakonom priznane delavske organizacije tobačne tovarne v Ljubljani, naj predlože svoja mišljenja k spremembi »Pravilnika«. Delavstvo se je temu odzvalo, vršila se je celo anketa monopolskega delavstva v Beogradu 28. I. 1933, a Uprava Monopola se je postavila na stališče strogega poslodavca in ni poslala svojega zastopnika, da bi osebno čul želje in zahteve delavstva. Od takrat pa do sedaj so se vodili pregovori in dajale obljube s strani Mono-polske Uprave Savezu monopolskih delavcev Jugoslavije, rezultat pa je ta, da poleg par dobrih točk za delavce, hoče vstaviti M. U. tudi paragraf 29_ novega »Pravilnika«, kateri indirektno negira stalnost, tako da bi bilo delavstvo na milost izročeno predpostavljenim, da bi magari tudi po 30 letih službe bilo lahko vrženo na cesto brez penzije in odpravnine v naročje brezposelnosti in bedi. Ker se delavstvo zaveda, da se na ta način lahko izgubi vse pridobljene pravice do penzije, se je zbralo dogovorno med delavskimi zaupniki in strokovnimi organizacijami tobačne tovarne v ponedeljek, dne 14. V. 1934 v veliki dvorani Delavske' zbornice in je soglasno protestiralo proti tako »izboljšanemu« pravilniku. Zborovanje je zaključilo protestno resolucijo g. gen. direktorju Marku Markoviču, ki jo bosta izročili upravi Saveza in Delavske zbornice v Beogradu. Enaka zborovanja se vrše po vseh mestih v državi, kjer postojajo monopolska podjetja, da se odbije napad na osnovno pravico monopolskega delavstva. T. D. »Prijatelj prirode«, podružnica Ljubljana. O binkoštnih praznikih vabimo vse delavske turiste na skupni dvodnevni izlet na Mrzli studenec in k Bohinjskemu jezeru. Odhod v nedeljo 20. t. m. z izletniškim vlakom zjutraj ob 5. uri do Blejske Dobrave, povratek v pondeljek zvečer iz Boh. Bistrice. Vozne listke za izletniški vlak je kupiti do Boh. Bistrice. Prenočevanje na Mrzlem studencu. — Pozivamo tudi vse delavske turiste, da pristopijo k svojemu turističnemu U r'i ,P?ielK-IriČi manje kot Din 7-500-se on vrni ™ t l-I' t0 sotovi izdatki, ker razredu hU^i. i "a potovailia v drugem brzovlaka in v spalnem vagonu. Celje .. Skesle so se gore in rodila se je — ob nriiiV- in t0 vse se je 'zvršilo v Celju Celiannm ponovncSa rojstva NSZ. Ker so mo da n tri črke žpailska vas, pove-^rr,kovnnP0menij0 okraišavo za Narodno naimaiii štir’VeZ0’ ki je imela po V(«"i že e krat i otfžU ano1v,lle<< zbore v Cclju in no nnrnčilu m porpdlla Podružnico, ki ima Po poročilu »Nove Dobe«, ki je mimogrede Povedano zopet prehlajena, največ članstva d vseh tpkaJ5PJ]h delavskih organizacij. tem k j itli f1 Kovor je imel na zboru dr. Kalan, ki se je vsaj v bež-inih obrisih dotaknil delavskih problemov « Prana! tud. delavcu pravico do člove-i eKa dostojanstva. »Delavski« pokretaši Juvan. Bajt in slični, so pa v svojih Svo' r*h samo zabavljali na drugomlsleče delav-Pe in na hitlerjevski način obešali sociali-bho* ldegove pristaše- Druge nesreče ni . Delavski azil v Celju. Javna borza dela ni XV Ce,^u eksPozituro, ki je dobila zad. uje čase nadzorni odbor. 2c na prvi seji, vršila pred nekaj tedni, je bila dUi ?n,a idela* da bi se tudi v Celju sezl-1.1,, de,avski azil, kakor se je sezidal v do . j . Mariboru. Akcija za zidavo se Bor» j uspešno nadaljuje in je vodstvo uioč „ • a v ^ubUani obljubilo svojo po-BemrJ j cerdramemu odboru borz dela v mest.. V .P0 POKojem, da podari celjska kor II občina brezplačno stavblšče. Koli-deti b do seda^ mogoče poizve- ker i« »*u ne bo nepremagljivih težav, cev večina najngledirejših obč. svetovalnim h nakIonjena. Cim bi bilo to re- za Hpln Pa Lakoj zaPr°šena centralna hor- 1 mili aza brezobrestno posojilo v višini uahah « dl'iarjev. Zaprošeno stavbišče se »Krone« MaJpriklad''eJšeni prostoru poieg Cerkviio k,mfJi "a„park prcd Pravoslavno Je Potreben denS Ak^!nrlt‘LP?moč .dclav«"' iz' 'k rr; Ko je prišel g. intervenijent v Ljubljano, pa je zvedel, da je akt že odšel v Beograd. Potoval je on, ker je bil advokat zadržan. Takšnih poklicnih intervenijentov menda pri nas ni. Ker je »Bafi« razbil okno. V torek se je zagovarjal pred okrožnim sodiščem brezposeln čevljar Ljubo Kukolj iz Splita, ki je 1. maja zvečer zagnal debeli kamen v okno prodajalne Bafa in povzročil s tem 5600 Din škode. Kukolj se je zagovarjal, da je že dalje časa v Mariboru brez posla in se je 1. maja napil iz žalosti, ker mu je baje umrla žena. Trdil je, da je še nekaznovan. Po dejanju je Kukolj tekel proti Frančiškanski cerkvi, kjer so ga pa stražniki ujeli. Ker je bil Kukolj doslej nekaznovan in je dejanje skesano priznal, mu je sodišče prisodilo 2 meseca kazni, pogojno za 2 leti. 15 dni pa je bil že v zaporu, ki se mu všteje, če bo moral enkrat to kazen odsedeti. Društvo »Šola In dom« poživlja starše, naj takoj povprašajo v šolah po uspehu svojih otrok, če tega še niso storili, da jih ne iznenadi sklep šolskega leta in da se nam ne ponovijo nesrečni dogodki zadnjih let. Turistično društvo »Prijatelj Prirode« v Mariboru. Za Binkošti je predviden izlet za dva dni, in sicer od Slov. Bistrice ob vodopadih k sv. Trem kraljem. Veliki vrh, Jagerske peči, Pesek, nazaj na Klop- m vr«. Smolnik, Ruše. Odhod z vlakom v nedeljo, dne 20. t. m. ob 5.20 z Glavnega kolodvora. Posnemajte. Za tiskovni sklad je daroval s. Vogrin Franc Din 50. Iskrena hvala. Delavci in nameščene? jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. prezebali na ulici, kakor lansko leto. Naj vsi, ki bi pri stvari lahko kaj pomagali, upoštevajo, da je v tej zadevi edino veljaven pregovor: Kdor hitro da, dvakrat da! Ruše Prisilite inozemske^ tovarnarje, da bodo spoštovali zakone! Že v predzadnji številki »Delavske politike« je izšel članek o nevzdržnih razmerah v tukajšnji tekstilni tovarni, o sramotno nizkih plačah ter drugih nezakonitostih. Zdi se nam pa, da se vodstvo tovarne požvižga na javno mnenje vseh poštenih občanov, kajti razmere se poslabšujejo z dneva v dan tako, da delavcem in delavkam v omenjeni tovarni preti moralna in telesna propast. O kakih higijenskih napravah bi bilo škoda izgubljati besed, istotako o kaki ventilaciji, kar je seveda proti predpisom. Posledice, ki so se pokazale že po parmesečnem obratovanju, so grozne. Obolenja delavcev in delavk na tuberkulozi rapidno naraščajo, kar je logična posledica nezadostne in slabe hrane ter opravljanja posla v nezdravih Prašnih prostorih. Kaj higijenske naprave, kaj človeško zdravje — glavno je dobiček, da' sc zadovolji pohlepu po denarju. „ . *edaj pa vprašamo javnost: Ali res ni vnrn»eP’ ki bi stopil tem inozemskim to- 1 * na prste in i'*1 naučil spošto- 2 im ne in Predpise? Če jim' pa : "x?2, X,®?-' .Potem naj jim> smrdijo tudi Im iz izrnučenili in izmozga- ni hi hnn fnHi de.lavcev obojega spola. Ali ne bi bilo tudi v interesu Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, da se za stvar zanima in tako Prepreči nadaljnja oboljenja svojih članov? Najbolj poklicana pa je Inšpekcija dela, da tu energično napravi red' V čigavo breme bodo padli oboleli in tuberkulozni delavci, ko bodo Izčrpali prejemke bolniške blagajne, če ne v občinsko? Sliko o obupnem položaju teh trpinov si pa potem lahko napravi vsak sam. Zato na delo za odpravo krivic, dokler še ni prepozno! Delavcem omenjene tovarne pa kličemo: »Zbudite se iz otopelosti in spanja ter ustanovite svojo strokovno organizacijo, če nočete postati topo orodje za kovanje dobička inozemskih tovarnarjev. Zahtevamo, da se postopa z vsemi enako! Pri nekem rudarskem podjetju v naši banovini se je zgodil slučaj, da je nek delavec, po prepričanju marksist, med delovnim časom nekemu novo sprejetemu delavcu prigovarjal, da naj nikar ne vstopi v narodno strokovno organizacijo, ker ako hoče pravilno braniti svoje interese, mora vstopiti v svobodno razredno strokovno organizacijo. Nagovorjeni, ki je. bil že prej enkrat zaposlen pri tem podjetju in ve, katera organizacija je podjetniku simpatičnejša, je to takoj javil svojemu oddelkovodji, ta pa obratovodji. G. obratovodja je prizadetega delavca, ki je družinski oče, kaznoval z Din 15 iii ga odstavil od njegovega akordnega dela ter nastavil pri delu z gosposko dnino, češ, da je to najmilejša kazen, ki mu jo more dati. Če bi se pa hotel ravnati po predpisih »delovnega reda«, bi ga moral takoj odpustiti. Vemo in priznamo, da je med delom vsaka agitacija prepovedana. Poznamo predpise »delovnega reda«. Ne oporekamo kazni Din 15, odločno pa protestiramo proti temu, da se je tega delavca od njegovega dela odstavilo. Če bi se predpisi upoštevali za vse enako, potem bi morali biti obratovodja in z njim velik del uradnikov, paznikov in drugih agitatorjev za nacijo-naliste že davno odpuščeni. Ne kratite drugim pravice, katere si sami prisvajate. Zato protestiramo proti takemu postopanju in zahtevamo, da se nas obravnava vse enako, delavce in gospode. Jesenice Bilanca jeseniške borbe. Zadnjič smo poročali, da so jeseniški delavci nad vse častno in uspešno zaključili svojo borbo, pri kateri so bili prav grdo napadeni od strani tovarne. Dva meseca je trajala vsa borba in da ne bi kdo mislil, da so zaupniki in delavci ta čas držali roke navzkriž in da jim je zmaga padla v naročje kar sama kakor zrelo jabolko, naj govori statistika, koliko dela je bilo za tak uspeh potrebnega. Razprave so se vršile: martinarna 9 razprav, 37 in pol ur; mrzla valjarna, žičarna, žebljarna (Si-lerjev obrat) 7 razprav, 21 in pol ur; Bachmannov obrat (mehanična del., livarna itd.) 5 razprav, 8 in pol ur; električni oddelek 3 razprave, 2'A uri; cevarna 4 razprave, 8 ur; ekonomija 3 razprave, 8 ur; žična valjarna (Heim) 2 razpravi, 4 in pol ure; Javornik 3 razprave, 13 ur in 40 minut: razprave v Ljubljani 2, 30 ur 50 minut; Javornik, zadeva Vister, 5 razprav, 24 in pol ur. Skupaj 43 razprav s 159 'A uramf. Tovarna je stala sedemkrat: martinarna 2 krat, žičarna 1 krat, Javornik 3 krat (3 in pol ure) in vsa tovarna enkrat. Posebnih intervencij je bilo devet. Sestankov s politično oblastjo 4, dvakrat pri obmejnem komisarijatu, dvakrat na okrajnem načelstvu. Pohodov k razpravam 60. Razprave o ustavitvi so poleg vsega trajale še 2 uri 35 minut. Sestankov obratnih itd. je bilo preko 50, skupno nad 200 ur. Javnih skupnih shodov 11. Dalje sestanki z župani! Uspeh? Kolektivna pogodba s 16 členi in 89 prilogami. In zmaga! — Vsakdo naj preinotri gornje in videl bo, da je ta zmaga stala tudi ogromno dela, ogromno vztrajnosti, ogromno discipline, samozavesti in odporne sile. In zaupniki so s pomočjo ysega delavstva to zmogli. Čast naši podružnici SMRJ, ki je vodila to borbo! Naj ne bo to samo za vzgled in pouk Jesenicam, vsemu delavstvu naj služi to kot vzgled, da bodo vedeli, kako in kdaj je mogoče zmagovati. Z zaupanjem vase, kajti — že Marx je dejal — da more biti osvobojenje delavstva le delo njega samega. In to tudi bo! Rudnik v plamenu (Tovarištvo). Za Binkošti, t. j. od 19. do 21. t. m, si je tukajšnji Kino »Radio« preskrbel krasen delavski (rudarski) zvočni film pod nazivom »Rudnik v plamenu« (Tovarištvo). Ta film prikazuje dogodke iz najtežjih trenutkov v rudarskem življenju, t. j. ob rudarskih nesrečah. V tem filmu vidimo dogodke ob ve- liki eksploziji v francoskem rudniku ob nemški meji, kako francoski in nemški rudarji — ki so prihiteli na pomoč ob nesreči svojih tovarišev in sodrugov — rešujejo ne glede na narodnostne prepire v popolnem bratstvu in solidarnosti ponesrečene sodelavce. Tudi trije nemški rudarji, ki jih je nedolgo pred tem na plesu neka debelušna Francozinja odklonila in so bili zaradi tega precej užaljeni, ne morejo strpeti v svojem rudniku in hite — polni sodruž-nega sočutja do ponesrečencev — na mesto nesreče in na pomoč. In slučaj jim nakloni baš nalogo, da rešujejo zaročenca mlade Francozinje in njenega sivolasega deda, ki bi se — pohitevši njenemu zaročencu na pomoč — ponesrečil kmalu še sam. Vsi predsodki izginejo — in vsi vidijo nesrečo sodrugov, ki živijo, delajo in so v nevarnosti pod enakimi pogoji. Enaka usoda in enako spoznanje, da so vsi bratje in sotrpini in da za vsemi trepetajo matere, žene, sestre in zaročenke, jih združijo pa najsi jih je rodila nemška ali francoska mati. Vse naše delavstvo vabimo, da si ta delavskih velefilm — ki jih je v naših krajih žal malo — dobro ogledajo. Zadnji slučaj takih strašnih rudarskih nesreč smo doživeli baš pred nekaj tedni pri nas v Ka-kanju v Bosni, kjer je zaradi izbruha podzemeljskih plinov izgubilo svoje življenje 137 naših sodrugov-htdarjev. Ne bo jim žal, kajti videli bodo, kako velika delavska solidarnost je tudi drugod in kako tudi drugod rešuje in osvobaja delavstvo. Na svidenje! Kot kulturni film: Mednarodne smuške tekme v Planici. Zabukovca Naš oder. Dne 29. aprila in 6. maja smo uprizorili dramo »Rdeče rože«. Prireditev je dovolj jasno pokazala, da je naša podružnica »Svobode« precej na višku in da člani dramatičnega odseka vneto vršijo svoje dolžnosti. Obisk je bil prvič krasen in dru gič zadovoljiv. Na žalost pa moramo kon-štatirati, da je neki gospod mladini branil obiskati našo prireditev, z motivacijo, češ, tam se boste učili samo krasti in lagati. Priporočali bi temu gospodu, da se ozre okrog sebe in bo videl, kako se mladina kvari v raznih fašističnih vrstah, kjer se ščuva človeka proti človeku, narod proti narodu. Vprašamo Vas, ali smatrate, da Je taka agitacija, kot jo uganjate Vi, zdrava ali mogoče celo poštena? Ali ni ravno kapitalistična družba tista, ki krade narodovo premoženje, izmozgava delavstvo do krvi, da si s tem osigura večje dobičke? Gospod, le zase skrbite, nas in mladino pa pustite v miru. Gremo v Prago! Komaj dorih 6 tednov nas še loči od veličastne delavske manifestacije, ki se bo vršila od 5. do 8. julija v Pragi s prireditvijo 111. Delavske Olimpijade češkoslovaškega delavstva v Pragi. Doslej smo v številnih člankih poročali, kaj vse nam pripravlja kulturna in organizatorična sila češkoslovaških sodrugov in sodružic. V štirih dneh bo v Pragi zgoščeno na stotine kulturnih slavnosti, namenjenih delavstvu Češkoslovaške republike in gostom, ki so javljeni iz večine držav Evrope in tudi iz Amerike. Vrhunec pa bo nedvomno na telovadišču, kjer bo nastopilo okrog 35.000 delavk in delavcev. Ob zaključku glavnih nastopov bo pred-vedena »Zletna scena« z več tisoč sodg-lujočili, ki bo nazorno pokazala življenje proletarijata in njegove boje za boljšo bodočnost in pravičnejši družabni red. Nastopilo bo na slavnostnem koncertu čez 800 pevcev, delavk in delavcev, tisočih lučih bo blestela Praga ob slavnostni razsvetljavi glavnih poslopij, videli bomo pravljično krasen praški grad, videli vso bajno krasoto edinstveno lepega mesta Prage, videli bomo Silo delavske armade, Id je nezlomljiva, kadar maršira tako za- vestno in strnjeno organizirana, kot češkoslovaški proletarijat. Stotisoč enako mislečih se bo zbralo v teh dneh v Pragi, da manifestirajo za socializem in pravo demokracijo. Iz Jugoslavije so že javljene lepe prijave: iz Maribora, Celja, Ljubljane, Sarajeva, Novega Sada in Beograda. Sedaj je zadnji teden za prijave. Vsak, kdor dela v naših organizacijah in mu je količkaj možno zbrati potrebno vsoto denarja, naj se takoj odloči in gre z nami, da se tam v Pragi napije nove moči, korajže in odločnosti za naš sveti boj. Močnejše organizacije pa naj zberejo denar, da pošljejo vsaj enega delegata v Prago. Pa takoj, ne odlašajte več! Ljubljanski velesejem Kupuj domače blago! V zadnjem času je gospodarska kriza pri nas že nekoliko popustila. Njen najslabši znak, apatijo, pa naši podjetniki še niso preboleli. Mnogi so sicer že začeli s smotrenim delom za na-predk, vendar pa venomer vsi tarnajo nad pomanjkanjem denarja in padanjem kon-zuma. Naš denarni trg se Je pa v splošnem že precej Izboljšal in se bo še bolj in hitreje, ako bo vsako podjetje izpolnjevalo svojo dolžnost in kupovalo v prvi vrsti surovine kot tudi stroje iu ostale potrebščine domačega izvora, saj imamo sko- ro absolutno vsega dovolj. S tem bodo koristili sami sebi in državi. Da pa bodo videli in pokazali, kaj vse se pri nas proizvaja, naj se udeleže letošnjega XIV. spomladanskega velesejma v Ljubljani od 30. maja do 10. junija. S tem si bodo prihranili mnogo izdatkov za informacije o potrebi proizvodnje in konzuma, spoznali potrebe konzumenta, pridobili večji trg za svoje proizvode, ponovno oživeli in sami najuspešnejše reševali krizo, ki je