IV 63504 Naslov—Address nova doba P*83 St. CIlair Avenue Cleveland, Ohio (’•'<‘1. IIFiidcrson 3889) OBA (NEW ERA) V letu 1937 je J. S. K. Jednnta pokazala ved mlade življenjske sile kot kdaj prej. Naj bi se ta sila vedno krepila in pomlajala! URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION !!!l^sSecond Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate ot Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JANUARY 5th — SREDA, 5. JANUARJA, 1938. VOL. XIV. — LETNIK XIV. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV AKADEMIJA ZNANOSTI Dne 11. decembra 1937 je bila ustanovljena “Akademija | znanosti in umetnosti v Ljub-S ljani.” Njeni prvi člani so: Dr. France Kidrič, redni profesor: za slovansko literaturo na univerzi v Ljubljani in največja av-i toriteta v vseh vprašanjih starejše slovenske literature; dr. Milko Kos, redni profesor v.a zgodovino srednjega veka na ljubljanski univerzi in priznani slovenski zgodovinar; dr. Gre-' gor Krek, redni profesor za državljansko in rimsko pravo na ljubljanski univerzi; dr. Rajko Nahtigal, redni profesor za slovensko filologijo na univerzi v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, redni profesor za krščansko filozofijo na teološki fakulteti! ljubljanske univerze; dr. Ri-j hard Zupančič, redni profesor; za matematiko na ljubljanski univerzi; pesnik Oton Župančič, predstavite!j sodobne slovenske) literature in upravnik Narodne-! ga gledališča v Ljubljani. SLOVENCI ALI HRVATI Pri nedavnem razkosavanj u | občin je bila razdeljena občina štrigova v dve občini, štrigovo in Razkrižje, s čimer pa del prebivalstva ni zadovoljen, ker sej smatra za Hrvate, medtem ko trdijo Razkrižjani, da so Slovenci. Resnica je ta, da sploh ni mogoče potegniti kake narodnostne meje, ker prehajaj tam slovenščina polagoma v ta-j ko zvano hrvatsko kajkavščino, f ki naposled tudi ni nič drugega, kakor s štokavskimi besedami I pomešano slovensko narečje.! Poprej mirna štrigovska občina je razburjena in prebivalci soj postavljeni pred nalogo, da sej odločijo, kaj so, Slovenci ali Hr-j vati. V kratkem bodo zaradi razdelitve občine nove volitve i in takrat se bo reševalo slo-j venstvo oziroma hrvatstvo. POSEKANA LIPA Politična strast ali pa navadna podivljanost ne prizanaša niti drevesom. Na Vačah j je nedavno neznan storilec posekal spominsko lipo, ki je bi-j la posajena v spomin na pokojnega kralja, j KITAJCI IN JAPONCI Sovraštvo med Kitajci in Japonci lahko proučavajo zdaj tudi v splitskem pristanišču. Tam je moral ostati angleški to- j vorni parnik “Deskina,” ki je pripeljal iz Stettina premog iti j j bi moral vožnjo nadaljevati v j Turčijo, od tam pa v Šanghaj. To je zadnje potovanje tega parnika, ker je prodan Japoncem za staro železo. Na zadnji vožnji pa se je staremu parniku j pripetila nesreča. Zlomil se mu je jambor. Dokler škoda ne bo popravljena, ne bo mogel nadaljevati vožnje, morda pa bo moral še dalje ostati v Splitu, ker je nastal spor med njegovo posadko. Poveljnik parnika je Anglež, poleg treh belih pa so 'štirje japonski mornarji, radiotelegrafist je pa Kitajec. Japonski mornarji so izjavili, da nočejo nadaljevati vožnje, ker j j ih bo radiotelegrafist gotovo : izdal Kitajcem. Poveljnik parnika je japonskim mornarjem i ponujal znatno zvišanje plače; > a ponudbe nočejo sprejeti, kei » se preveč boje kitajskega ra-■ diotelegrafista. (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE Vsakemu novinarju včasih : zmanjka misli, idej, besed in ! gradiva za kolono, katero bi bilo treba napolniti, in to je j jako nerodno. Najrajši se to i zgodi ob priliki kakih prazni-; kov. V takem primeru se novinar počuti približno tako kot se počuti možak, ki kliče prijatelje k bari, nakar se v svojo grozo prepriča, da nima rdečega centa v žepu. Misli, idej in besed pa včasih zmanjka še vse drugačnim sar-žam kot so novinarji. Ko je zadnji bcžič ob priliki proslave božičnega drevesa v nekem parku v Washingtonu predsednik Roosevelt moral napraviti času ! primeren govor, se je v to svrho poslužil vsebine kolone, katero je napisal znani ameriški novinar Heywood Broun. Seveda j predsednik Roosevelt je kot ! gentleman pošteno povedal od | koga si je izposodil vsebino svo-: jega govora. S tem je pripel lep šopek progresivnemu ameriške-1' mu časnikarju, obenem pa je indirektno priznal, da so« časnikarji včasih bolj smart kot sam predsednik Zedinjenih držav. # K Jo bi si bil mislil, da imava midva z angleškim kraljem Ju-, rijem nekaj skupnega! Pa sem se prepričal, da je tako, na bo-, žični dan, ko je Jurij govoril , na radio. Je namreč prav tako slab ali pa še slabši govornik j kot sem jaz. God save the king! - j * i j V gozdu pri naselbini Orange- -1 ville v canadski provinci On-, tario je bil oni dan Jack Mc-, Kibbon zaposlen s sekanjem drv, i i ko je iz goščave stopil velik . volk, obstal in pozorno gledal . drvarja. Možak mu je vrnil >| kompliment in ga je prav tako : pozorno gledal. Po dvajsetih ■ j minutah tega medsebojnega gle-i | danja se je volku vsa stvar pre-s neumna zazdela, pa je brez be- ■ |sede odhlačal nazaj v goščavo, j Drvar McKibbon ima nedvomno i zelo hud pogled. Take bi rabili Kitajci, da bi panali Japonce. S«! V zadnji božični sezoni je bilo ' v Clevelandu tako mrzlo, da je i j zeblo celo tiskarskega škrata. . V Novi Dobi, na primer, je iz-. j premenil datum 26. decembra na ! 26. septembra. To se pravi, da j je iz božične sezone napravil 1 sezono zorečih breskev. Da-li je bilo nagajivcu po tem činu ! kaj bolj gorko ali ne, je težko . reči, toda urednika je pošteno pogrelo, ko je prepozno opazil tisto škratovo kozlarijo. H- -1 i Blizu Portlandu v državi O-i regon je farmer Mason neko ju-/Itro pregledoval svojo njivo, na kateri so rasle in zorele buče, .! in je pri tem naletel na mrtvega a črnega medveda. Preiskava je _ pokazala, da je kosmatinec po-i ginil, ker se je prenajedel slad-, kih buč. V tem je nauk, da je 3 zmernost zaželjiva čednost tudi .; pri bučah. 3 * Na sodišču v Brooklynu, N. o Y., je bila oproščena Miss Mar-e j garet Greenberg, ki je zabrusi-o la policaju, kateri jo je hotel - neka j šikanirati pri vožnji avto-.- mobila, da gre lahko k vragu, a I kakor bi rekli po slovensko. v Faktično se je izrazila: You o^can go to hell! Sodnik je ugo-> tovil, da. jezikava punca polica-n ju ni ukazala niti mu ni želela, e, I ampak je enostavno konštatira-sr la, da lahko gre k vragu. Če se i- te ugodnosti posluži ali ne, je pa njegova stvar. (Dalje na 2. strani) ™012 AMERIKE IN INOZEMSTVA j ^SEdANJE KONGRESA I ^lUar'!1 k°n£res se je dne 3. I Su k rednemu zase- I ^re<^sednik Roosevelti I važtio zasedanje za tako I ibo^j je osebno prišel v J <°,ln prečital SV0J° P°-| [ ^eSov govor, ki je bil I ^ na rac^°’ -)e zbu-j I ^itio Cn.0(*mev P° vsej deželi. S sfrinVe*'k* Spital se najbrž K 2 nJ™- Posebno dra- I * deja] J° bil zaklJuček- kier I ^°, d ’ a<3ministracija ni IcedH ^ se Pustilo ljudstvo I Š°tov0 ' U 'n ^a kongres tega ne bo storil. K $r^BRE2P0SELN0ST I f° Pnn°Vembra D^° odreje- ISos.? Prostovoljno štetje I v9h. v Zedinjenih drža- r bi| jj^strator tega štetja 1^0 ? . Biggers iz Tole-Pteg ' 1 Je te dni objavil izid r-ta ‘ l0c^ novembra lanskega KJ* PriJavilo 7,822,912 |*bilQ brezposelnih. To štetje pr.j ^Pr°stovoljno in brezpo-\\ Se Prijavili ali pa ne, /Sa v ° ^l0teli. števci so vsled ^tjc ®°tovih mestih izvršili %tje 0 hiše do hiše, in to ^tje ^ Pokazalo, da je bilo kfe h*01"0111 prostovoljne pri-°zP°selnih le okrog 72 P.Vilno. Na podlagi , sredi novembra v 1 10,800,000 brezposel-'cev. Zdaj jih je najbrž ri ali dva več. ^roldLlKl BUSINESS Snii) ^ckes> zvezni tajnik j 8voje' 2a^ev je pretekli teden \rjl radio govoru ostro %v Ve^ki business, da naj » Se<^anJe zakone, sicer Nje ° Pr^akuje še dosti j M^ip^tave in regulacije. •*e’ da hoče Zedinjenim k1 tQdVla(iati 60 bogatih dru-d nad 120 milijonov L^o^^ki narod tega ne gledal- Veliki business, j. Odstavlja omenjenih i zaPričel “s sede- jo j j 0rn” in povzročil se-Vesijo. i. ^ BOGASTVA h ^ ali*1'*611’11 državah je 60 S^UP'P> ki kontrolira-bogastvo te de-^ 0(1 kapitalisti so od-je ^ skupin. Na prvem J1 oSeb°^kefellerjeva skupi-jjV' ’ katerih bogastvo se Is°č milijonov dolar-|iySira115Va skupina 34 oseb, Lj Vu,128 milijonov dolar-^ri,žina dveh oseb ^0 milijonov itd. mecl šestdesetimi 3o inastijami kontroli-,milijonov dolarjev. sploh ne V|f. Mesaf* V P°štev, ker mo-kot hoče “višjih” k h °rjakov. ---- BREZPOSELNIM \Nase0T^.tega leta je’ 2J t * Vu niJe pričelo izpla S s*vt'ho>OSe'nost'no podpor- Se je doslej zbrale Prispevkih od stra-^el°dajalcev o-^ 'jonov dolarjev. Ne f)0^e So sprejele to N^l^ aye bolj pozno ir ^Horatna zavarovalnini pSe bo tam začelt IZGUBE j Vlada, ki Je garan I ^0s°jila za popra j j6 2. strani) DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI V Chisholmu, Mam., se bo v soboto 22. januarja vršila plesna veselica društva St. 30 JSKJ. Prostor prireditve: Mahnetova dvorana. Istotam se bo v soboto 29. januarja vršila plesna veselica ženskega društva št'. 230 JSKJ. »Jt ‘Ma. . Plesno veselico za soboto 29. januarja naznanja društvo št. 149 JSKJ v Canonsburgu, Pa. Vršila se bo v dvorani društva Postojnska jama. j Federacija društev JSKJ v državi Ohio je zborovala v nedeljo 2. januarja v Clevelandu, O. Zastopanih je bilo 8 društev. Za leto 1938 je bil izvoljen sledeči odbor: John Ufcich iz Bar-bertona, predsednik; John P. Lunka iz Clevelanda in Louis Balant iz Loraina, podpredsednika; John Opeka jz Barberto-na, tajnik in zapisnikar; Ana Erbežnik iz Clevelanda, blagajničarka; Stanley Lauter iz Bar-bertona ter John Kardell in Mary Bradač iz Clevelanda, nadzorniki. Prihodnje zborovanje federacije se bo vršilo prvo nedeljo v marcu v Barbertonu, Ohio. V La Sallu, lil., sta se dne 25. decembra poročila Anthony Ka-stigar, Jr., in Miss Evelyn Foster. Sobrat Anthony Kastigar je blagajnik društva st. 3 JSKJ in je kot delegat zastopal omenjeno društvo na 15. redni konvenciji v Clevelandu, O. Bilo srečno! V Brooklynu, N. Y., je dne 11. decembra umrl Alojz Gregorin, star 75 let, član društva št. 50 JSKJ. >!c Na občnem zboru Slovenska Narodne čitalnice v Clevelandu O., ki ima svoje prostore v S. N. Domu na St. Clair Ave., je bil za leto 1938 izvoljen sledeči odbor: William Candon, predsednik; Charles Samsa, podpredsednik; Joseph Kess, knjižničar; Anton Kess, korespondenčni tajnik in zapisnikar; Louis Dular, finančni tajnik; John Lončar, pomožni knjižničar; Charles Samsa, Jacob <5ič in Frank Glač, nadzorniki. # DramsKo društvo “Ivan Cankar” v Clevelandu, O., bc v nedeljo 16. januarja vprizorilo igro “Na Trški gori,” lepo tri-dejanko s petjem. PREDSEDNIKOVA POŠTA V Belo hišo v Washingtonu prihajajo vsak dan polne vreče pošte. * To korespondenco odpirajo in sortirajo posebni klerki. Le najvažnejša pisma more 1 predsednik sam prečitati in nanje odgovoriti. V božičnem času se kajpak , predsednikova pošta še silno po-i veča. Takrat prihajajo tudi za-I vitki z božičnimi darili za pred-( sednika in njegovb družino: . pletene nogavice, jopice, pregri-[ njala, ročno izrezljani modeli _ ladij, orehi in vsakovrstno ) drugo sadje, pecivo, purani, fa-. zani, srnjaki itd. Večji del jestvin, ki se ne morejo porabiti v . predsednikovi kuhinji, se razdeli j lokalnim bolnišnicam in drugim dobrodelnim zavodom. MALO ZNANA POSEST ‘ Malo znana posest Zedinjenih držav je otok Puerto Rico, ki le- . ži jugovzhodno od Cube. Zedinjenim državam je ta otok pripadel leta 1898 po vojni s Špa-Sj nijo. Dne 10. decembra lani so otočani s posebnimi slavnostmi, * proslavili štiridesetletnico tega j ^ dogodka. Ko je po vojni s Ipanijo otok1* Puerto Rico pripadel Zed. j državam, ta republika nekaj ča-! sa kar ni vedela kaj bi z njim. ^ šaljivci tistega časa so se norčevali, da bodo morali Ameri- ' čani še enkrat napovedati vojno Špancem, da jih prisilijo vzeti otok nazaj. ^ Otok Puerto Rico je 95 milj ' dolg in 35 milj širok. Površinn istega znaša 3425 kvakratnih ^ i milj, prebivalstva pa šteje nad i poldrugi milijon, kar kaže, dal je otok gosto naseljen. Jezik J domačega prebivalstva je španski, istotako so španske razne , i I navade, gradbeni slog itd. Vsekakor sta se v teku časa znatno 1 j uveljavila angleški jezik in a-meriška kultura. Otoška vlada je faktično v ro- ■ kah domačinov. Le governer,: člani vrhovnega sodišča in dva člana kabineta so imenovani po predsedniku Zedinjenih držav. Legislaturo in vse lokalne u-,< radnike izvoli prebivalstvo sa- : mo. Dalje izvoli tudi komisar- i (ja, ki zastopa Puerto Rico v I kongresu Zedinjenih držav. Le- * ta 1917 so bili otočani s poseb- 1 no postavo priznani za držav- ' Ijane Zedinjenih držav. Otok Puerto Rico se je izkazal za boljšo posest, kot se je!1 prvotno mislilo. Zedinjene dr- ' žave kupijo od tam za več kot P 80 milijonov dolarjev raznih ^ pridelkov in izdelkov letno in l približno za toliko vsoto ameriških produktov se izvozi tja. ■ [Puerto Rica je torej boljša odjemalka kot sosedna Mehika. 1 Glavni pridelki otoka so sladkor, kava, tobak in južno sadje. Ker otok leži v tropskem pasu je tam zima nepoznana. Zaradi tega je v zimskem času privlačna točka za ameriške turiste. Kraji so tako lepi in ro-j mantični, da jih je bivši pred-! šednik Theodore Roosevelt ime-1 noval ameriško Švico. Sodi se, j da bo letošnjo zimo posetilo Puerto Rico posebno veliko šte-i vilo ameriških turistov, seveda | takih, katerim čas in finance do- j j puščajo ta šport. Nenavadno hu-! da zima v preteklem decembru je dosegla tudi Florido, ki obi-j čaj no mraza ne pozna, zato se bodo denarni lahkoživci umak-. nili v kraje, kjer jih zima ne bo , mogla odseči. To bi tudi marsikateri izmed nas navadnih dr-j žavl janov rad storil, če ne bi bi-j lo važnih denarnih zadržkov. Tako se bomo pa morali zadovoljiti le z željami in skomina-jmi in prenašati zimske nevšeč-i1 nosti kakor bomo vedeli in znali. % Kakšna bo politična bodoč-- nost Puerto Rice, za enkrat nih- i . če ne ve. Dosedaj je otok posest ; Zedinjenih držav s precejšnjo i mero samovlade. Nekateri otočani želijo, da bi se Puerto Rica j priznala za polnovredno državo 1 \naše Unije, drugi se vnemajo: "jza popolno samostojnost otoka. Kot znano, se republika Zedi-" njenih držav kolikor toliko ozi-: ra na želje prebivalstva svojih ’ posesti. Cubi, na primer je že 1 pred leti dala popolno samo-3 stojnost. Ni še dolgo, kar je priznala samostojnost Filipi* ' norrj, le s tem pridržkom, da do v popolne samostojnosti preteče * par let prehodne dobe. Vpričo n tega ni izključeno, da prizna sa-(Dalje na 2. strani) j OSKRBA CVETLIC ¥ SOBAH V božični sezoni se za sezonska darila razdeli mnogo rasto-; čih in cvetečih rastlin v lončkih. Tu in tam pridejo te rastline v hiše, kjer gospodinje vedo, kako jim streči.. Drugod pa ljudje ne vedo kako ravnati z novimi in: nepoznanimi rastlinskimi gosti, j in posledica je, da rastline pre- j j zgodaj zvenejo ali se posušijo.! Vsaka hišna gospodinja pa bi i nedvomno rada obdržala za sezonska darila prejete cvetlice i kar mogoče dolgo lepe in žive. i Da toliko božičnih cvetlic v sobah prezgodaj umrje, je največkrat vzrok pregorak in presuh zrak. Ponekod jim škoduje j tudi dim iz peči -in gorilni plin. V stanovanjskih sobah navadno znaša zračna temperatura nad j 70 stopinj, kar je za večino cvetlic lončaric preveč. Znana božična cvetlica cikla- j ma (cyclamen) najdalje uspeval v sobi, kjer gorkota ne presega 150 stopinj. Zalivati jo je treba.] malo. Ko listje zvene, naj se pusti rastlino brez zalivanja, da se posuši z zemljo vred. Potem se od gomoljike odstrani zemlja in se jo spravi v hladni in vlažni kleti do spomladi; pri tem se je ne sme nič zalivati. Spomladi se gomoljika posadi v lonček, ki naj se postavi v kak napol zasenčen prostor vrta, kjer ostane do jeseni. Za acaleje (azaleas) velja e-naka temperatura kot za ciklame. Rastlina ne potrebuje preveč sonca, toda prenese dosti zalivanja, samo skrbeti je treba, da voda v lončku ne zastaja, i Spomladi se rastlina z lončkom vred posadi na prosto, v jeseni pa se spet prenese v sobo. Poinsetije (poinsettias) ljubi-I jo stalno gorkoto okrog 70 stopinj in sončno okno. Zemlja v lončkih naj bo vlažna, toda ne prpmokra. Pri primerni oskrbi ostanejo rastline zelene več tednov. Ko začne listje odpadati, naj se rastline prenese v teman in hladen prostor, kjer pa ne sme zmrzovati; v tem stanju se jih zalije le enkrat na teden. Spomladi se jih z lončki vred posadi na vrt, kjer rabijo mnogo sonca in zalivanja. V jeseni pa se jih spet prenese v sobe. Jeruzalemske črešnje (Jerusalem cherries) uspevajo pri gorkoti 50 stopinj, na sončnem oknu. Ko listje odpade, naj se jim vejice kratko prirežejo in zaliva naj se jih le malo. Spomladi se jih z lončki vred posadi na prosto, kjer ostanejo do ' jeseni. Kakteje (cactus) ljubijo hladna severna okna. Zaliva se jih le po dvakrat na teden. Primule ' (primroses) najbolje uspevajo • pri gorkoti od 50 do 60 stopinj. ‘ Zadostuje jim malo sonca in 'J malo zalivanja. Za večino rastlin, ki so bile vzgojene v rastlinjakih, je navadno zrak v stanovanjskih sobah pregorak in presuh. Kdor j« I bil že kdaj v kakem rastlinjaku, ve ,da je tam zrak vedno vlažen. • Le za juke, agave, kakteje in druge puščavske rastline, ki sc 'jdoma iz suhih krajev, velja iz-"j jema. Gospodinje tudi dostikrat de-'■ lajo napake s tem, da rastline v II sobah preveč zalivajo. Pozimi a to težko prenaša skoro vsaka rastlina in marsikatera začne rumeneti in gniti vsled tega. Posebno slabo je, če voda v cvetličnih lončkih zastaja, to je, da nima dobrega odtoka. Večina rastlin v sobah prenese bolje (Dalje na 2. strani) PROBLEMI PRISELJENCA j Vprašanje: Prišel sem 1. 1927 kot mornar, dezertiral ladijo in j ostal v tej deželi brez dovoljenja priseljeniške oblasti. Tako moj oče, kakor moja mati sta| ameriška državljana. Bil sem tedaj 24 let star. Kako naj postanem ameriški državljan? Odgovor: Ne morete postati. | Poleg tega ste podvrženi depor-| taci ji neglede kako dolgo ste v ■Ameriki. Res je sicer, da so bili j jv kongresu večkrat predloženi zakonski načrti, ki bi dovolili legalizacijo bivanja za one, ki so >eč kot deset let v tej deželi, ali j dosedaj ni kongres storil niče-jsar v tem pogledu. Kakor stva-|ri danes stoje, morete urediti j svoje bivanje le s tem, da zapu-jstite ozemlje Združenih držav in se povrnete z redno priseljeniško vizo. Državljanstvo vaših j staršev nima nikakega vpliva na vaše stanje. Oni, ki so prišli j pred dnem 1. julija 1924 nezakonitim potom, niso podvrženi! ! deportaciji; kdor je kasneje pri-j šel na tak način, ne more postati (ameriški državljan in je podvržen deportaciji. Vprašanje: Prišla sem v Združene države zakonito 1. 1918. Leta 1920 sem se poročila s tukaj rojenim ameriškim državljanom. Ker nameravam od-] potovati v Evropo, kakor tudi za druge svrhe, bi rada imela svoje lastno državljansko spričevalo. Kako naj ga dobim? Odgovor: Ne morete ga dobi-jti. Takozvana spričevala deriva-tivnega državljanstva se izdaje-jo le ženam in otrokom onih, ki so postali ameriški državljani potom naturalizacije. Da morete dobiti ameriški pasport za i potovanje v inozemstvo, zadostuje ,ako predložite rojstno spričevalo svojega moža, in poročni list. Vprašanje: Sem že pet let brez dela in rad bi se povrnil v j stari kraj, kjer imajo moji starši malo posestvo. Moja žena je tudi prišla iz starega kraja, imava pa tri mlade otročiče, ki so se rodili tukaj. Ali bo vladaj plačala voznino za naš povratek? Odgovor: Federalna vlada bo, ako to zahtevate, plačala voznino za vas in vašo ženo, ali ne more poskrbeti za repatriacijo vaših otrok na vladne stroške, ker so se rodili v Združenih državah. Kaka lokalna dobrodelna organizacija pa vam utegne pomagati. Morate imeti pred očmi, da se v takem slučaju niti vi niti vaša žena ne bosta mogla povrniti v Ameriko. D r uga 1 stvar pa je z vašimi otroki, ra-zun ako prisežejo zvestobo inozemski državi, ko postanejo polnoletni, se morejo vedno povrniti v Ameriko. Vprašanje: Ali moreta mož in žena biti istočasno priči za prijatelja, ki je zaprosil za državljanstvo? Odgovor: Da. Seveda morata oba poznati dotičnega tekom zadnjih petih let. Vprašanje: Prišel sem v Združene države, ko mi je bilo 17 let, namreč leta 1928. Moj oče je bil naturaliziran 1. 1929. Ali sem jaz ameriški državljan? Morem li dobiti svoje lastno državljansko spričevalo? Odgovor: Tujerodni otroci pod starostjo 21 let dobivajo (derive) ameriško državljanstvo od državljanstva očeta (od dne 24. maja 1934 od naturalizacije očeta ali matere). Ako hočete, morete dobiti svoje lastno državljansko s p ričevalo, Certificate of derivative citizenship. Morate v to svrho vložiti (Dalje na 2. strani) NOVA DOBA VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) ,v Japonci, ki so ob priliki potopa ameriške topničarke Pa-nay s strojnimi puškami streljali na Američane, kateri so se s potapljajočega se parnika skušali v čolnih rešiti na suho, se zdaj izgovarjajo, da so jih pozdravljali s svincem, ker so mislili, da so Kitajci. To je verjetne, saj če Američani dolgo časa žive na Kitajskem, morda res postanejo Kitajcem podobni. Saj tudi Slovenci, ki žive dolgo v Ameriki, postanejo Američanom podobni. Pa recite, da ne! ¥ V vsaki božični sezoni se napiše mnogo setimentalnih vzdihov na račun lepote božičnih spominov. V resnici pa je vse lepo, kar nas spominja na kaj lepega, posebno če so tistim spominom pridruženi tudi spomini na mladost. Božična melodija nas spominja božičnih mikavnosti, ki so aam dvigale mlada srca. Zdi se nam lepa, ker nas spominja na nekaj lepega in ljubega, kar je bilo nekoč. Rojak, ki je v preteklem poletju obiskal Jugoslavijo, Italijo in še nekatere druge evropske države, je po povratku pripovedoval, da ko je pri neki priliki v večjem evropskem mealu godba zaigrala ameriško himno, so mu od ginjenosti stopile solze v oči. Himna mu je vzbudila spomin na Ameriko “the beautiful”, na deželo, svobode, katero je vzljubil. Več ko dvajset ’et je preteklo od takrat, ko sta bili v tej deželi popularni popevki “Red Wing” in “Silver threads among the gold.” Dandanes se le ob redkih prilikah sliši katero od cmanjenih popevk ali melodij, toda kadarkoli jo slišim, me objame neka sladka sentimen-. talnost in spomin me ponese v , idilične, krfi.jp, nažegg. zapada, ; kjer sem omenjeni, popevki prvič, poslušal, in to v družbi, ki nli! je bila nad vse draga in prijetna. Ne gre se toliko za melodijo ali besedilo pesmi, ampak za to. v kakšni zvezi je z našim srcem. Božiče van je slovenskih otrok v Ameriki je drugačno, kot je bilo naše, ko smo bili otroci v starem kraju. Kljub temu pa ni dvoma, da imajo tukajšnji otroci pri božičevanju prav toliko užitka kot smo ga imeli mi nekoč. In v poznejših letih se bodo sentimentalno spominjali veselja in zabav, ki so jih bili deležni za božič, za halloween ali pa ob drugih prilikah. Ce mislimo, da današnje bo-žičevanje ni več tisto kot je bilo, se motimo. Le mi nismo več tisli. Za otroke pa je vedno lepo in veselo božičevanje, hallowee-nanje ali velikonočevanje, naj se vrši v kateri koli obliki, ker imajo v svojih srcih največji praznik sveta, prgznik mladosti. A. J. T. GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO StiEDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana fl.SUj za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, hid. ~~ ;ISSUED EVERY WEDNESDAY “ Subscription Jor members $.7% per year; nonmemuers t>J.ou Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XIV. ' NO. 1. V PRIČETKU LETA Novo leto 1938 je šele par dni staro. Zimski sončni obrat pa je bil dosežen- že pred štirinajstimi dnevi in severna zemeljska polobla, na kateri živimo, se že od takrat nagiba nazaj proti soncu. Z vsakim dnem bo dobivala več svetlobe in več gorkote in čez nekaj mesecev se bo odela s pomladnim zelenjem in cvetjem. Dobro je, da se na to spomnimo že zdaj, da bomo lažje prenašali zimsko puščobo, ki nas bo še v prihodnjih tednih trapila. V pričakovanju sonca in pomladi se bo preko naših src razlilo sončno razpoloženje, ki je prvi pogoj za uspehe v naših podvzetjih, pa tudi neizogibni pogoj za kultiviranje pravega bratstva, prijateljstva in človečanstva. Novo leto prinaša vsakemu izmed nas nova dela. Na prvi pogled se nam sicer zdi, da po večini opravljamo stara dela, kar pa ni resnica. Vsako delo, katero izvršimo, ni bilo še nikoli prej opravljeno, torej mora biti novo. Gospodinji, ki dan za dnem pripravlja hrano za svojo družino, se tudi zdi, da je njeno delo staro, vendar mora vsaki dan preskrbeti novih jestvin in jih na novo pripraviti za hrano. Tistega kar je bilo včeraj na mizi, danes ni več. Delavec, ki dela v tovarni avtomobilov, ima morda danes slično delo, kakršno je imel včeraj ali lansko leto, toda v resnici je njegovo delo novo. Avtomobili, k izdelavi katerih je lansko leto prispeval, so morda letos že razbiti; zdaj izdeluje nove sestavne dele ali sestavlja nove avtomobile. , Urednik tega lista;;jma tudi letos popolnoma novo delo, dasi je na gotov način slično lanskemu. Vsaka črka je na novo zapisana, vsak članek je na novo sestavljen, gradivo za vse spise je bilo treba najti na novo. Kar je bilo priobčeno lani ali kar je bilo priobčeno pred tednom, naj je bilo dobro ali slabo, ne more biti priobčeno v današnji izdaji. ’ Uradniki naših društev bodo vodili seje letos večinoma na sličen način kot so jih vodili lansko leto. Toda na sejah bodo novi problemi, ki jih bo treba reševati. Tajniki bodo pobirali asesmente, kakor so jih lani, toda za plačevanje istih bo treba novega denarja, ki bo vknji-žen v nove kolone. Zapisnikarji bodo pisali zapisnike z novo vsebino na nove strani. Naša J. S. K. Jednota je vstopila letos v štirideseto leto svoje starosti. Tudi to je novo, kajti še nikoli tekom svojega obstoja ni naša organizacija obhajala take obletnice. Pri štiridesetih letih je človek v svoji najboljši moški dobi, vsaj tako pravijo. Za našo Jednoto pa smo gotovi, da še nikdar ni bila tako močna niti po članstvu niti po premoženju niti po ugledu. In za enkrat ni nobenega vzroka, da bi se njena moč z leti manjšala, ampak se bo večala, ako bomo hoteli in ako ne bo kake nepredvidene zapreke. Štiridesetletnica naše Jednote je važen jubilej, katerega bo vsekakor treba dostojno proslaviti. Ta proslava naj bo taka, da bo dvignila moč, ugled in priljubljenost organizacije. Nedvomno se bodo v tem letu vršile jubileju primerne slavnosti, ki jih bodo organizirala posamezna društva ali pa skupine društev v enem ali drugem o-kolišu. Take slavnosti so za Jednoto dobra reklama, ker nosijo njene ime med nečlane in ker dvigajo lojalnost in aktivnost članstva. Tem proslavam se bo pridružila tudi kampanja za pridobivanje novih članov. Kakšen Do sistem naše jubilejne kampanje, zr, enkrat še ni določeno. O tem bo razpravljal in sklepal glavni odbor, ki se bo čez par tednov zbral k letnemu zborovanju. Vsekakor smemo upati, da bo ta bodoča kampanja po svojem sistemu nekaj novega in privlačnega, ki bo razgibala naše članstvo, kakor sta ga razgibali zadnji dve uspešni kampanji, ali pa še bolj. Naš glavni odbor ne veruje v dolge in razvlečene kampanje, ampak v kratke in žive, kakršni sta bili zadnji dve. Za sedaj naj članstvo upošteva, da kampanja bo in da se bo pričela kmalu po letni seji glavnega odbora. Nabere naj si energije in navdušenja in naj vzame “na piko” prospektivne kandidate. Eno je namreč gotovo, namreč, da se bo šlo za nove člane odraslega in mladinskega oddelka. Brez teh ni kampanje. Sistem kampanje oziroma privlačnosti iste bodo pa članstvu sporočene, kakor hitro se bo glavni odbor sporazumel za najprimernejši načrt. Glavnemu odboru je po pravilih naložena dolžnost skrbeti, za napredek Jednote v vseh ozirih, in lahko se trdi, da se je doslej te dolžnosti v polni meri zavedal in jo skušal izvrševati po najboljših možnostih. Od druge strani je pa tudi treba priznati članstvu, da je v tem oziru šlo glavnemu odboru na roke navdušeno in lojalno. MALO ZNANA POSEST (Nadaljevanje s 1. strani) mostojnost tudi Puerto Rici, ako f.e bo prebivalstvo otoka za to odločno zavzemalo. * I Izključeno pa tudi ni, da po-| .".ta ne Puerto Rico nekoč polno-i vredna država naše Unije. V zve-’ ::o držav želita vstopiti tudi Ha-ivaj in Alaska, če se to zgodi bo .naša Unija štela 51 držav in na ameriški zastavi se bo blestelo 51 zvezd. OSKRBA CVETLIC V SOBAH (Nadaljevanje s 1. strani) nekoliko suše kot preveč mokro-! te. Resnica je, da so v malokateri | stanovanjski sobi pravi pogoji za uspevanje cvetlic, toda kljub temu je mogoče večino božičnih cvetlic obdržati v prilično dobrem stanju vsaj nekaj tednov, če se jim nudi vsaj nekoliko prave oskrbe. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje s 1. strani) TATA IN TA TATA Pred novosadskim sodiščem je bila zanimiva razprava: beograjska tvrdka “Ta-ta” je tožila na temelju zakona o pobijanju nelojalne konkurence lastnika novosadskega bazarja “Ta-ta-ta,” Bogdanoviča, zahtevajoč, naj sodišče prepove uporabo takega imena, ki je očividno podobno z imenom tvrdke “Ta ta.” Prvi narok v tej tožbi je bil [že pred tedni. Ko sta obe stranki dali svoje odgovore, je zdaj na razpravi obtoženec menil, da je tožba neosnovana, ker sličnost jv napisih ne more motiti konzu-mentov ali gostov, ker sta obrata i obeh po imenu sličnih tvrdk različna. Po daljšem posvetovanju j je sodišče zavrnilo tožbo “Tate,” ker smatra, da bazar “Ta-ta-ta” nima nobene podobnosti z obratom firme “Ta-ta” in da ne j more biti govora o konkurenci. VZTRAJEN MOLILEC Med ramazanskim postom se zelo pobožni muslimani zapro v džamijo ter tam dolge dneve o-stanejo pri molitvi. S seboj vzamejo le vodo in nekaj suhega kruha, da to zauživajo ponoči. V Sanskem mostu je molil najstarejši musliman, Mustafa Kurbegovič, polnih 220 ur. Med tem časom je pojedel samo kakih 400 gramov suhega kruha in pil vodo. Zadnjih 10 dni posta je bil zaprt v džamiji. Pobožni Kurbegovič je star že preko 80 let, bil je vojak sultana Hamida še pred okupacijo, potem pa se je naselil v Sanskem mostu in se bavil s trgovino. S pridnim delom si je pridobil lepo premoženje, a so mu Avstrijci med svetovno vojno re-kvirali veliko zalogo žita, denar pa je posodil “dobrini” prijateljem in ga ni dobil nikdar več nazaj. Na stara leta je siromak. VRNITEV IZ RUSIJE V Maribor je prispel 47-letni krojač Večeslav Turkovič iz Varaždina, ki je bi! septembra 1915 ujet v Galiciji. Rusi so ga odpravili v mestece čingent na afganistanski meji, kjer je preživel polnih 22 let. Leta 1926 se je Turkovič, ki je svoječasno služil pri 16. pešpolku, poročil in mu je žena rodila otroka. Po večkratnih prošnjah se mu je posrečilo, da je dobil dovoljenje za vrnitev v domavino, vendar pa ne za ženo in otroka, in se je ta-[ ko vrnil brez družine, ki so jo ruske oblasti zadržale, dokler ne bo dobil od jugoslovenskih oblasti dovoljenja za bivanje v Jugoslaviji. Turkovič je v ujetništvu lepo zaslužil kot krojaški strokovnjak. Iz Maribora so ga oblasti odpravile v Varaždin, kjer ima sorodnike. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR: a). Izvršcvalni odsek: Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, D1-Prvi podpredsednik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. tl( Drugi podpredsednik: PAUL J. OBLOCK, R. D. 1, Box 153, Creek, Pennsylvania. . Tretji podpredsednik: FRANK OKOREN, 4759 Pearl St., Denve Colo. Četrti podpredsednik: JOHN P. LUNKA, 1266 E. 173rd St., Cie*' land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBASNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: FRANK TOMSICH, JR., Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. olL Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pittsburg"' Penna. .. Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6233 St. Cls Ave., Cleveland, Ohio. b). Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E. 33rd St., Lorain, Ohio. , 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6208 Schade Ave., Cleveland Ohio. 2. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1312 N. Center St., Illinois. 3. nadzornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. „ I 4. nadzornik: ANDREW MILAVEC, Box 31, Meadow Lands, GLAVNI POROTNI ODBOR: J Predsednik: ANTON OKOLIŠU, 1078 Liberty Ave., Barberton, 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo- 2. porotnik: FRANK MIKEC, Box 43, Strabane, Pa. 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. ^ v 4. porotnik: VALENTIN OREHEK, 284 Union Ave., Brooklyn.^. ' Jcdnotino uradno glasilo. NOVA DOBA, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio ^ Vse stvari, tikajoče se uradnih zadev, naj se poSUJaJo na glavnega denarne pošlljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe In prizive proš‘ slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih čla.n0 v** nje za zvišanje zavarovalnine lu bolniška spričevala naj se pošiljajo » hovnega zdravnika. be Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in tePr$me,flnd alovov naj se pošiljajo na naslov : Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., Cleveia Jugoslovanska Katoliška Jednota v Amorlkl je najboljša Jugoslovana*v0jin) varovalmea v Zedinjenih državah ln plačuje najllberalnejše podpof*. članom. Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini f Ja »H in kdor hočo poslati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega drus . jcgi pa naj piše na glavni urad. Novo društvo so lahko ustanovi z S čla'' je(jnot* plemena, neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. *' ^ 1 sprejema tudi otroke v starosti od dneva rojstva do IG. leta in ostanejo mladinskem oddelku do 18 leta. Pristopnina za oba oddelka Je prosta. ^ Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša 115.807»* NAGRADE V GOTOVINI rA . ZA NOVOPKIDOBLJENE ČLANE ODRASt®0^ MLADINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JED>01 GRADE V GOTOVINI. o silnem mrazu in obe stranki - uporabljata vseh vrst orožje, j Poznavalci razmer sodijo, da ’ utegne biti sedanje bojevanje i odločilnega pomena. Zadnja po-. ročila javljajo, da so rebeli po . krvavih bojih iztrgali mesto Teruel lojalistom. Od druge strani pa se poroča, da so vesti o :;avzetju Tcruela po rebelih neresnične. VOJNA • NA KITAJSKEM 1 Japonske armade, ki operira-! jo južno od Šanghaja, naznanja-1 jo nadaljne zmage, toda od se-1 vera sc pojavlja močna kitajska . opozicija. Gverilska vojna je že 1 dosedaj povzročala Japoncem mnogo preglavic in zdaj se pri-’ pravljajo tri močne kitajske ar-. made, da napadejo Japonce od treh strani. \ Kitajsko vojaško vodstvo gra-: di močno letalsko flotiljo. V notranjosti dežele ima več tovarn, ki izdelujejo vojaška letala, poleg tega pa dobiva ruska letala od severa, ameriška in angleška pa preko francoske Indo,-Kinc. kmetov. S tem poslom no številno bavijo njega Vidovca v prejo8 ^.jf> ^ zu. Mnogi prebivalci te .J Sli majo nobenega druSe^ j/ ^ in zaslužka. Ljudstvo J 6; nuje “zlatarje.” D°v° -1 j,^ j izpiranje zlata iz obehie ^ji , bili Medmurci že le^1 ^ \ cesarice Marije Terezije’^ > « je so dobivali taka ('°' j!i>> od davčnih uprav, f jo dovoljen je od finafl so';, ‘ nistrstva. “Zlatarji’ \lf veliki siromaki. Iz ”! tos rajo zlato do Barča. ^ & pira od spomladi do P0^]!^ L ni. Po reki se vozijo s J ^ rodje za izpiranje z ^0felj pa je zelo primitivno- ^ dajajo na delo, vzameJ0 ^ f j. ji” s seboj tudi šotor®’ ^ ^ njimi prebivajo ob i'e^ jim zdi izpiranje uspe j BOŽIČNA DRE\bV J Ker se je zadnja ^ ^ Egiptu udomačila !l11 ,g j/, ^ sitve božičnih dreves, ^ fjlf ^ ten trgovec iz Kaira za ^ trgovski zbornici v : ^ mu pošlje naslove, ti]0^ se bavijo z izvozom s1*1 tj^ slej se božična dreve-sC‘^ v^, slavije niso izvažaj*1 j^j ,f množini, zdaj pa Sc ^ govcev pripravlja, (*a v $ * važati mlade smre^0 in drugam po svetu. KNJIŽEV^of^; ‘ ‘ Cank ar j ev g 1o^' / nik ‘/a leposlovje i°. , j comberska številka. 1 Ji j čo vsebino: Novo *c-0iUi: / L Zupančič: Priigra11*1 ^ ameriškega delavstv**’ jjjy J Novak: Iz teme v 1UL' ,,jf^ v rovništva; Hitler •'! , A: L* vojska: E. K.: , (dalje); Diktatura v v Na robu ; Preobraža11 , Mogotci v Central’11 $ ^ Steklo, čudežna sll°^jg.y^ poglavje: Za gospod” -„5^ vij a stane $3.00 na ^V roča na naslovu: glasnik, 0411 St. Cleveland, Ohio. • PROBLEMI PRISELJENCA (Nadaljevanje s 1. strani) prošnjo pri priseljeniškem in naturalizacij skem k o m isarju na tiskovini Form 2400. Prošnji je treba priložiti dve sliki in Money Order za $5.00. Ni nika-kega izpita v takem slučaju, ali prosilec mora zapriseči zvestobo in seveda priložiti dokazila o svojem sorodstvu in starosti. Vprašanje: Dobil sem svoj “Social Security card” v Chicagu, ali sedaj stanujem v Detroitu. Povrh tega ne delam več v isti stroki. Ali moram to prijavili Social Security Board-u? Odgovor; Ni treba. Vaš soci-jalno-varnostni listek bo vedno identificiral vaš socijalno-var-npstni račun. — FLIS. PRAZNOVERJE V CVETJU Praznoverje in nevednost nista doma samo na vasi, marveč tudi v mestu. In ciganke niso prebrisane samo pri nas, marveč povsod, koderkoli jih vodijo grešna pota. Anka Nikoličeva je prišla v Vinkovcih k železničai--ju Dragoljubu Lukiču, ker je vedela, da ima bolno ženo, in mu je rekla: “Mene je dragi bog poslal, da ozdravim tvojo ljubo ženico!” Pripovedovala je, da imajo cigani svojo cerkvico nekje v D jakovem in da tam bog posebno rad usliši ciganske molitve. Zlasti kar se tiče zdravja in porodov. Lahkoverni železničar je dal ciganki 500 din, lepo bluzo in moško srajco, nakar je šla ciganka (namesto v cerkev) na žganje. Enak uspeh je imela ciganka Katica Nikoličeva, ki se je podala v hišo Štefana šimu-ničica, kateremu je pred nekaj leti žena oslepela. Tudi temu je tvezila o ciganski cerkvi in naklonjenosti ljubega boga do ciganov. Tako dolgo je prepričevala -praznovernega šimuničiča, da bo njegovi ženi izprosila vid, dokler ji ni dal obeh poročnih prstanov in različne obleke v skupni vrednosti okrog 1000 din. Obleko je ciganka obljubila vrnili, da se bosta mož in žena primerno oblekla, ko se bosta šla ljubemu bogu zahvaliti za vrnjeni vid. Obe ciganki je polovila policija. PODGANE IN ŠPEKULANT •V Veliki Kikindi je neki mesar špekuliral s podraženjem mesnih izdelkov, posebno pa masti. V svoje skladišče je pred meseci spravil pol vagona slanine. Skladišče je trdno zaklenil, šele te dni je šel pogledat, ker se mu je zdelo potrebno nekoliko zračiti. Tu je imel kaj videti. Podgane so uničile skoraj vso Ogromno zalogo slanine in mu napravile namesto pričakovanega dobička okrog 100,000 din škode. ZLATO V MEDMURJU Zlati pesek iz Mure in Drave izpira v Medmurju kakih G00 Vpričo tega smemo upati, da se bo članstvo tudi to pot i odžvalo klicu glavnega odbora in bo dvignilo zastavo -i J. S. K. Jednote tako visoko, kot še ni vihrala nikdar prej i v njeni častni zgodovini. In za njeno štiridesetletnico se 1 to tudi spodobi! l ■ ENGLISH SECTION OfM ▼ Olt,cial 0r9*n ▼ of the SouthSlavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Current Thought W& ----”---- Necessary Changes George Washington Members Note beeil n recent years, the various state legislatures have eon] pending laws governing the insurance business been • *? within its own state. These amendments have loin ln.f^utecl primarily to protect the people insured v^dcat and dishonest institutions. Vi^uai i We l°°k back upon some of the extinct indi-tfacti ige.s’ w^ose treasury strained to meet its con-asses, °bligations, based upon insufficient tables of Up0n !?enfs> we find that the various state laws imposed et] e insurance companies and fraternals have striv-4 j |r°tect the individual insured. While undoubtedly W p. Pe^dent society consisting of one local may have ievpF00^ intentions when it was organized, subsequent HoS3t?^ents brought out many shortcomings. Too often, the J, act°ry adjustment could be made, and of course dependent quietly faded away. Se]Veo t°se fraternals who were honest enough with them-by.L to see the handwriting on the wall, amended their 1^1 ^ sufficiently to enable them to meet the contractile Rations as they arose. Others insisted on follow-uully the road to extinction, in i-et any insurance companies also promised too much Ul ? ^01* the rates paid in by the insuree. Result of fact tK° the investigations brought out the incredible obljg.some outfits never intended to fully meet their id sqJ1oiis; A closer reading of the terms of the contract me J« disclosed very little protection, and not at all Wtitudinous protections promised by the salesman. <^ce, it has been shown that the great majority of s the insurance codes have gradually sep-h ni f S°°d from the bad. If the institution promises cti°n was established on a firm and practical changes to comply with the amended code phened rather than weakened that institution. Žinuj ast month our supreme secretary reported that be-lo^tpf^ith January 1,1938 our SSCU lodge secretaries »lenta m- ^le State of Ohio will have to use a supple-ify *7 list of tables of assessments for all new mem-"li^e.^CePted into the Union after the New Year. It is ( ^ h ^ that these additional sheets, emenating from 1 rp^e office, will be attached, to the by-laws. Hien j1® Ohio State Legislature1 felt duty bound to 'W' i*1? insurance code; namely, to insist on all frat-ssess c‘°ing business in Ohio to adjust their rates of ,nts to meet the 3%% interest assumption of hree Can Experience Table of Mortality. Until two or %]v^!ars ago, reserve funds of our Union could be W. ^vested to yield a 5% or 6% return; today, ac-£ to the records in our home office, investments . ob“t 3% or 3%%. } Var amendments to the insurance codes in force % l0Us states will be made as time goes along. The S^n^ 'ning fraternals and insurance companies need fr°m year to year to meet existing conditions. r forms of practical business, the field of in-e requires adjustment from time to time if ga * .«<>& ft (*>. ko Cleveland, 0. — A happy and prosperous new year to everyone. Along with the many resolutions that people make for each coming year, I think the one about attending SSCU lodge meetings deserves a preferred spot on the list of resolutions. Looking back at the old year— maybe it didn’t look so good, nevertheless there is a new year, so let’s all try harder to get together oftener, seek and extend cooperation, pay visits to some of our member-friends whom we have neglected during 1937, help the lodge board by giving them your cooperation, and attend the monthly lodge meetings. Included in our resolution should be a determination to contribute our efforts to effect a large membership, a larger lodge and a larger organization. Hence, let’s all get together and give the new year a big push. In behalf of the George Washington lodge, I extend a very happy neto year to all. John F. Kardell, , No. 180, SSCU SSCU Joliet Ladies Joliet, 111. —“Santa Claus is coming to town.” Such was the spirit of the Ladies of SSCU, especially of our genial hostess, i Miss Anne Jevitz, on the eve- Eight lodges were represented at the first meeting for 1938 of the Ohio Federation of SSCU lodges. Held at the annex of the Slovene National Home of Cleveland, Sunday, January 2, the representatives elected officers for 1938 and adopted a set of by-laws governing the federation. John Ujcic of Barberton was elected president; Louis Ballant of Ohio, first vice-president; John P. Lunka, of Cleveland, second vice-president; John Opeka, of Barberton, financial and recording secretary; Anna Erbežnik, of Cleveland, treasurer; and Stanley Lauter of Barberton, John Kardell of Cleveland and Mary Bradac of Cleveland, trustees. The next meeting will be held on Sunday, March 6, at Barberton, 0. Anthony Kastigar, Jr., of La Salle, 111., and Miss Evelyn Foster were married on December 25th. The groom is treasurer of Lodge No. 3, SSCU, and also was delegate to the 15th SSCU quadrennial convention held in Cleveland, in 1936. The bride and groom now reside in Peru, 111. Colorado Sunshine lodge, No. 201, SSCU of Denver, Colo., will hold its annual dance on Saturday, February 5, at the local Slovene Hall. Betsy Ross Meeting Cleveland, 0. — The regular meeting of Betsy Ross lodge, No. 186, SSCU will be held on Monday, January 10, at the Slovene Workingmen’s Home on Waterloo Rd. All members are requested to note that our lodge will hold a meeting on every second Monday of the month during 1938, instead of the second Thursday. Reason for the change is to make it more convenient for the members to attend the meetings. It is your duty to attend this meeting, as officers for the year 1938 shall be installed. Entertainment in the form of a party will follow the order of business. Meeting will commence promptly at 7:30 p. m. Stork paid a visit to two members of our lodge and left them a baby girl. Congratulations, Mr. and Mrs. Frank Ucman. Here’s hoping that the year 1938 will be a prosperous one for all members of the SSCU. John P. Lunka, Sec’y Report On Col. Sunshine Lodge Trailing With The Pathfinders Denver, Colo. — At the annual meeting of Colorado Sunshine lodge, No. 201, SSCU, held December 19, the following officers were elected for the year 1938: George Hranchak, pres.; Millie Erickson, vice-pres.; Chas. H. Chitwood, sec’y; Mary Žgajnar, rec. sec’y; Margaret Smole, treas.; Dr. E. A. Imbro, 4670 Brighton Blvd., lodge examiner; Joe Mishmash, Joe Cessar and Louis Pozelnik, trustees; and Joe Mishmash, sergeant-at-arms. In charge of entertainment is Joe Cessar. Incidentally, George Hranchak, Margaret Smole and Mai’y Žgajnar were re-elected to their offices for 1938. They have served the lodge well in the past, and we hope they will continue their good work. Let’s get behind the new officers and extend to them our fullest cooperation and support for the coming year. Ktmhnders 222/ lodge No. 147 1 '1c, ------ j| S of^’ty, Colo. — All mem-I Va dge Triglav, No. 147, ltjf| jrequested to attend 1 I and regular meet- jjty 9 e,held on Sunday, Janu- I > citiO'lri ^erce’s com- I i^l tvi a> m> This I s ee^n& *s called to eleci /I * sta+re^ary ^or our branch- l;Fj |6C* at the time of my /j Jy, j a 0 the office of secre-jlfi S. j having town to go tc I UTn very sorry that 1 ■ K j * a k rettiain as secretary :/■ lu^he ^er before leav-l/| ij & a] re£ular meeting of our I V 8° 'will be held at this ’Vi^the this opportunity to I V« >WSUpreme officers and f> of the SSCU a ^ and prosperous I Suxman Jr., sec’y i No. 2 k I {S. -— Members of 1 j V’ of Jesus lodse< I Vi, thereby notified I ^ Hi ^ year our I ^ t;1(i o?th^ meetinSS will I second Sunday I at the Jugoslav ' 0ltte, commencing at Louis Perushek, Sec’y Lodge No. 200 Ely, Minn. — Lodge St. Barbara, No. 200, SSCU of Ely will hold a private party Saturday, January 8, in the Jugoslav National Home, starting at 7 p. m. Good music, good food and quenching refreshments will be served. Inasmuch as this party is private, it is open only to members and their immediate relatives. Namely, if the hus-hand is a member, he may bring along his wife; and vice versa, if the wife is a member, she may bring'along her husband. This party is free to the members, who are cordially invited to attend. An invitation also would be extended tp our brother edi-tor-manager, if the distance separating Cleveland from Ely were not so great. Elizabeth Mertel Jr., Sec’y He Had One Georgia Lawyer (to colored prisoner)— “Well, Rastus, so you want me to defend you? Have you got any money?” Rastus — “No, suh, I hain’t got no money, but I got 1922 Fo’d cah.” Lawyer — “Well, you can raise money on that. Now let’s see—just what do they accuse you of stealing?” Rastus — “A 1922 Fo’d cah.” The home was artistically decorated in Christmas effect. Shortly after the guests had arrived, (the versa written at the beginning' of this article proved to be quite correct) and much to our surprise, Santa Claus actually did come to town; he distributed very appropriate gifts to each member with a little note attached to each gift. Of course we Were asked by our hostess not to take things seriously for it was all in fun (perhaps it’s a good thing it was all in fun. What do you say, girls?) We also had a Christmas exchange of which Santa was in charge. Santa was impersonated by a very intimate friend of Miss Jevitz, namely Miss Leona Laurie. For entertainment, our hostess very cleverly ari’anged suitable games in keeping with the Yuletide season. Prizes were awarded to Miss Elizabeth Jevitz, Mrs. Frank E. Vranichar and Miss Lucille Kosick. Later the guests assembled in the dining room where luncheon was served at a long lace-cover ed table with red and green lighted tapers at either end. The centerpiece, place cards, nap kins as well as the menu were carried out in Christmas effect. Our next hostess will be Mrs. John L. Jevitz Jr. She will entertain on January 26, at her home. Lucille M. Jevitz Christmas Party In Gowanda Common Ailment “Johnson has matrimonial dyspepsia.” “What’s that?” “His Wife doesn’t agree with him.” * The Unual Way “How’s the party?” “Oh ,it’s been nip and tuck all the evening.” “What do you mean, nip and tuck?” “Well .first we had one nip and then we tuck another.” Citizenship classes for residents of Cleveland opened a new term on January 3, following a two-week holiday vacation. Classes are conducted by the Citizens’ Bureau, 302 Marshall Bldg., a Community Fund agency, in 16 locations thruout the city. These classes are for men and women who have taken out first papers and who wish to prepare for the final examination for second papers. Roster of SSCU national athletic board is incomplete due to the failure of some lodge secretaries to forward the names of athletic supervisors elected at the December annual meetings. Will the secretaries of such lodges who have elected athletic supervisors please forward the names and addresses to Nova Doba, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O. On January 29th, Center Ramblers lodge, No. 221, SSCU will observe its seventh anniversary with a dance in the Slovene Hall of Center, Pa. On January 15th, the Cleveland Inter-Lodge League will hold its Tenth Anniversary Dance and Community Reunion, at the St. Clair National Home. Gene Beecher and his orchestra will provide the music. On January 22d, lodge No. 30, SSCU of Chisholm, Mirin., will hold a dance at Mahne’s hall. On January 29, ladies’ lodge No. 230, SSCU will hold dance at Mahne’s hall. Gowanda, N. Y. — The five lodges of the Slovene Hall, which includes the Pathfinder lodge, No. 222, SSCU held a joint Christmas party for juvenile members on Thursday, December 23. A short program under the direction of Mrs. Jenny Anderson, retiring president of the Pathfinder lodge, was enjoyed by many adults as well as children. The program consisted of the following. Easily Patched Up “What are you doing now?” “I have found a new circus turn—the friendship of a lion and a goat.” “But aren’t there quarrels between them?” “Oh, yes, they have their little quarrels, but then we buy a new goat.” 1. Group singing my mixed chorus, accompanied by Robert Palcic, Eleanor Matekovich, Elizabeth Andolsek, Irene Bonk, Phyllis Pine, Dorothy Kerne, Slyvie Korbar, Josephine Korbar, Richard Klancer, Joseph Leonard, John Matekovich, Jr., William and Charles Andolsek, Joseph Widgay, Mary Stibil, Agnes and Anna Vončina, Violet Widgay, Anna Pine, Frances Smrke. 2. Poem, “Santa's Mistake,” William and Elizabeth Andol-sclc* 3. Poem, “My Dollie,” Eleanor Matekovich. 4. Poem, “Family Troubles,” Mary Stibil. 5. Poem, “Looks Like Pa,” Joseph Widgay. 6. Poem, “The Small Stocking,” Irene Bonk. 7. Poem, “Fooling St. Nick,” Richard Klancer. 8. Poem, “Belsnikel,” Frances Smrke. 9. Pantomine, “Santa’s Mistake,” Violet Widgay, read by Jenny Anderson. 10. Poqm by nine little girls, “The Nicest Day of the Year.” 11. A song and poem in Slovene, Josephine Stitch. 12. Accordion solos “Silent Night” and a Slovene song, Richard Klancer. 13. Characterization of an Italian viewing his first baseball game, John Matekovich, Jr. 14. Songs and accordion solos by Leon Hines. Announcer, John Matekovich, Jr. Santa Claus, George Luine, Sr. Presents and candy were distributed to juvenile members, a total of 110 presents given out. As a surprise, the committee in charge of gifts and candy gave out presents to various adults Third supreme vice-president, Frank Okoren, was a visitor at our last meeting. Bro. Okoren gave a fine talk and some sound advice. At this time we wish to extend to him our sincere thanks for his visit, and we hope to see him continue his good work for the SSCU. Plans were formulated at our last meeting for our annual anniversary dance, which is scheduled to take place on February 5th, at the Slovene Hall. We hope to have the tickets out soon, and take this opportunity to invite you to our dance. Tickets may be secured from our members. Therefore, be sure and reserve Saturday night, February 5,1938, for our dance. A good time awaits the guests. More news about this dance later. The board of trustees will meet Sunday, January 9, at 2 p. m., at the home of Millie Erickson, to check over the books for the last quarter, ending December 31. I hope that all members will attend our next meeting which will take place on January 16, 1938, at 4:30 p. m., in the Slovene Hall. Chas. H. Chitwood, vice-president Gowanda, N. Y. — At the last meeting for 1937, Pathfinders elected officers for the year 1938. Our 1937 president introduced a new form of nomination, which certainly was an improvement over the previous method. Here are the results: Anthony Ster-nisha, pres.; Ruby Majcen, vice-pres.; Mary Veloski, sec’y; George Veloski, treas. Listen, fellow members! We have a splendid captain, but remember that half of the success depends on the crew. Don’t forget that your assessments are to be paid to Mary Veloski, our 1938 secretary, before the first of each month. Five lodges, including our Pathfinders, joined hands and celebrated Christmas on December 23d. Held primarily to bring joy to the hearts of kiddies, it did not remain a kiddies’ affair by any means. Even the men folks were remembered by Santa except myself. It seems queer, for I have a particular affection for Santa Claus; however, it seems that he was in conspiracy with SSCU. When he had distributed gifts and candy to the juniors, he began calling off the names of seniors. The men came forward, received their gifts and then were told to wait. At the count of three, all unwrapped their packages to see what was inside. What a burst of laughter followed, some blushed at the little china doll —their gift from Santa. To the doll was attached a note: “We want more members.” Included in the group of fellows was a single fellow, and his note was signed by “Madame X.” I wonder if Frank caught up with the elusive Madame X. Appropriate sentiments have been expressed in every known way. However, the good old way can scarcely be improved upon, and so to all I want to wish a Happy New Year. Julia L. Bozich Lodge No. 144 Lodge 116 Seeking Match Games Delmont, Pa. — On December 19th, SSCU lodge No. 116 of Delmont, Pa., organized a bowling team. At this time an invitation is extended to all Pennsylvania bowling teams to communicate with the under-signed for future match games. Athletic supervisors of SSCU lodge bowling teams situated in the Commonwealth of Pennsylvania are requested to get in touch with: Rudolph Fisher, R. F. D. No. 2, Export, Pa. No Time to Ponder Cockney Woman (charged with assaulting her husband) -“I asked ’im if ’e loved me, an’ ’e was so long thinkin’ about it that I ’it ’im with a mop.” in the lodges. Upon opening the packages, small baby dolls were found with typewritten notes tied around their necks, reading “We Want More Members.” Music and refreshments were then enjoyed in the lower hall. Jenny Anderson No. 222, SSCU Detroit, Mich. — Members of lodge Triglav, No. 144, SSCU are hereby notified that the entire board which served during 1937 was re-elected to office for the year 1938, as follows: Albert Naprudnik, pres.; John Klobučar, vice-pres.; Mike Bahor, sec’y; Joseph Misica, treas.; John Ozanich, rec. sec’y; John Gosenca, John Klobučar and Frank Hostnik, trustees. Lodge examiner is Dr. McKinnon. I shall collect assessments at my home from the 25th of the month to the last day of the month. Members who forward their assessments by mail are requested to use money orders. Members who do not have in their possession a copy of our Union’s calendar for the year 1938, may receive a copy either at the meeting or at my home. To all supreme officers and to the entire membership of the SSCU, I wish a Happy New Year. Mike Bahor, sec’y Higher Education Farmer Brown — “What did your son learn at college?” Farmer Green — “Wal, he hadn't been home a week before he showed me how to open bottles with a half dollar.” Our Supreme Officers ELECTRONS, SPARKS “N” FLASHES By Little Stan Ely, Minn. — Distinction of being the first woman to hold a supreme office in our SSCU —that of being supreme vice-president, and since 1932 a member of the supreme judiciary committee goes to Mrs. Rose Svetich, who was born in Ely, Minnesota—the city where our wonderful organization was founded way back in 1898! v Born and raised in this northern Minnesota city—the Home of the South Slavonic Catholic. Union, Sis. Svetich has watched this wonderful fraternal organization grow until it has become the best fraternal unit in the United States. She has been a member of the SSCU for 20 years. She received complete public and high school education in Ely, Minnesota; is married, and mother of two children, both members ' of the SSCU. She is a member of Lodge 120, SSCU, and has held the position of secretary for 14 years. Lodge No. 120 is one of the most active ladies’ lodges in Ely. Twice, she was elected to SSCU conventions, being elected to the supreme judiciary at Indianapolis in 1932. In 1928, when delegates gathered in Ely for the 13th conclave, Mrs. Svetich Avas named on the judiciary committee, and elected alternate to the supreme vice president. During the first and second j juvenile conventions held in Ely in 1935 and 1937, Mrs Svetich was a member of hard-working committees preparing foF;the event. While the conventions were in session, her job was always to keep the happy young delegates together; to keep a sharp lookout for the safety of j the young juveniles so that they could return safely to their j homes and parents when the conclaves adjourned. And she did a fine job. Besides preparing meals for the family and taking care of her household, Mrs. Svetich is also active in a nationally-known social organization, the Parent - Teachers Association. She holds the position of president in one of the six local units. Of the juvenile convention, Mrs. Svetich will tell you: “A successful juvenile convention means success towards a greater SSCU. Here in Ely, our field for enrolling new members was limited because nearly everyone is already a member. We worked hard, and qualified Sis. Amelia Korcisec. We didn’t stop there, but continued to enroll new members, but time was short, and the campaign 'was over ,and we lacked a few to qualify the second delegate from lodge No. 120.” Did You Know That... By Anna Prosen, Lodge 173 F. H. Administration! MY TRIP TO THE MEDITERRANEAN . . . Washington, D. C., is the most beautiful and interesting city throughout America: As an American city, Washington is unique in that it has the distinction of being our only large municipality not engaged in commercial or any industrial activities? It has no mills, foundries or manufacturing establishments? . . . The Union Station at Washington is one of the finest railroad terminals? This huge granite structure, modeled after the Baths of Diocletian and with lofty portals resembling the tri-umphals arches of Imperial Rome, accommodates a spread j of thirty-two parallel tracks? Its grand concourse can accommodate fifty thousand persons j at one time? . . . The Capitol, the first building constructed in Washington, had the corner stone laid by President Washington { himself in 1793, and was first occupied in 1800 under administration of President John Adams? .... The Library of Congress, a mammoth building of granite and varied marbles, contains over 3,500,000 volumes besides! thousands of m a n u scripts, maps, documents,' magazines, periodicals and newspapers? . . . For 75 years, night and day, summer and winter, a Russian soldier stood guard in one spot in the summer garden at St. Petersburg — protecting a flower that did not exist? Catherine the Great gave the order and no one dared countermand it? .... The Washington Monument, dedicated to George Washington, is 555 feet high, and was opened on October.9, 1888, after a million and a half dollars were spent o,n it? Within its walls is an elevator and a stairway for visitors to ascend to its top ? . . .The Lincoln Memorial, a colonade of thirty-six huge Doric columns, grace the exterior of this monumental gem, a column for each state at the time of President Lincoln’s death, is a majestic tribute to the memory of one of the greatest Americans? . . . The name “White House” comes from the painting of its charred walls when restoring the building after it had been burned during the British invasion of 1814? It has been paint-, ed white ever since? . . . The Government printing office has 17 acres of floor iwhere the United States postal cards, money orders, income tax blanks, agricultural year books, j congressional record and numerous other forms are printed ? . . . Stephen Foster, composer of the southland’s most famous songs, was a northener? He never lived below the Mason-Dixon line and never saw the Swanee . • river? . .. Theodore Reinking, a Dan-j ish author, wrote a book and j then ate it? The book was de-j ; clared treason and Reinking was given his choice ? Eat the book i or die? ... Philip the Third of Spain, | martyr of etiquette, contracted 11 a fatal illness when court eti-i quette prevented him from mov-1 ing back from the overheated 1 fireplace? Then the Fight Started Mrs. Growler: “If you didn’t take so much interest in horses, you’d be better off. You’ve had horses on your brain all your life.” ! Mr. Growler: “I suppose that i is how I happened to marry a I nag” Washington, D. C. — Potential investors in rental housing projects have expectancy of more stable return through business cycles with good and bad in aiming their building plans at the vast group of moderate income families than in constructing dwellings of the type termed luxurious. This fact has been revealed through an analysis by the Federal Housing Administration of statistics on incomes of the nation’s families, their ability to pay rentals in various price ranges and ratios of vacancies, foreclosures and refinancing between moderate-rental and upper bracket rental accommodations in times of stress, according to Miles L. Colean, Deputy Administrator. With adjustments for different communities of varying populations, census figures for 1930 show that about 56 percent of all urban families live in rent-sd homes. Of these, Mr. Colean points out, about 46 per cent paid $30 or less in rentals; about 31 per cent paid $30 to $50; about 15 per cent paid $50 to $75 and only about 8 per cent were able or willing to pay $75 or more for dwelling accomodations which might be considered of the luxury type. “In the past,” Mr. Colean said, “private operators were pretty generally more interested in housing from which £hey could expect high rental returns. Such expectancy gave their operations a speculative angle in that the properties were in many instances quickly sold to rather shortsighted investors who viewed with satisfaction the possible immediate high rentals obtainable usually from brand new dwelling units and possessing the temporary benefits of current fashionableness. Such investors apparently realized little that, in such a comparatively small “luxury market,” the least overbuilding results in vacancies, competitive rental reductions, and an income insufficient at times to meet operating costs, taxes and mortgage service. “This experience of the Federal Housing Administration’s < rental housing projects alone to J date is sufficient to indicate a , definite trend toward sounder J financing in the moderate in- 1 come and moderate rental field. ! Two chief reasons are contribu- ' ting to this: 1) rentals for the ■ 1,829 dwelling units in the ren- ■ tal housing projects approved by the Federal Housing Admin-T istration and in actual opera- \ tion average $41.19 monthly. < This figure conies well within the range of rentals that a large percentage of the nation’s moderate income families are able to pay; 2) the planning, construction and operation of such projects under Housing Administration supervision adds further surety to an expectancy of stable income over a much longer period of time. I “In its rental housing project activities the Housing Administration cooperates with private enterprise which furnishes the necessary capital. The greatest possible economies in capital costs consistent with sound and j durable construction, with the added safety factor in the Administration’s insurance of the mortgage, provide rental rates sufficiently moderate but adequate to costs involved with a reasonable margin for earnings upon the capital.” Father Was Right Frank: “What did your father say when you told him my love was like a broad and impetuous river?” Frances: “lie said ‘dam it’!” BY Doris Marie Birtic, Lodge 180 Editor’s Note: This is the ninth installment of a series of articles which Doris Marie Birtic has prepared for publication in the Nova Doba. Readers will recall that Doris won a sixweek cruise to the Mediterranean in a nationwide contest sponsored by j The Cleveland Press and The Cleveland Propeller Club. Other installments will follow in subsequent editions. * * * The dinner, cooked in Egyptian style, was delicious. I can’t tell you, however, of what the meal consisted, for I didn’t know myself. That evening, we took a walk around town. On some dimly-lighted streets, we had to keep one eye on the pavement in order to avoid stepping on sleeping natives. By all appearances, many of the lower class simply lie down wherever they happen to be when night comes. Morning finds them up again, wearing the same soiled garments. It is easy to understand why we sensed a distinctive body odor I when near them. We passed men in long robes, men in rags, men in modern dress with a fez on their heads for the oriental effect, and tourists like ourselves, as we walked under the dazzling white lights !of Cairo’s main boulevard. Soon we were crossing the broad bridge of the well-known Nile j River. We stopped as we were about halfway across to look I over the railing to see if it really was as muddy as it is said to be, and by gooy, it was. I don’t think I’ve ever seen such muddy water. Along the banks we saw many houseboats. On one side there were pitiful looking structures; on the other were the “floating puls " ' « palaces” of the wealthy-trees, graceful swaying P! trees, were bending °vef swirling waters. It was si® beautiful. Being tired, we retract steps, and soon were under bed covers, sound aslefiP' too soon a dusky ^ 0 knocked at the door w*4' j, ^ breakfast trays. We 2° ^ jj jj a hurry, but it didn’t ta long to assume the “take. j, time”'attitude of the n* * j, which is the only way ® j( comfortable in this hot c° try- (I PI We hired a dragon^ ^ v. ?uide) to show us the pl‘ice j interest. First we visited ^ their mosques. Being 8 ^ lady, I was permitted to ^ their place of worship) 3 ** lege denied the native ^ j ^ they have to do their pray111 lome. i ,1 jB if Since we were not of the ‘ liammedan faith, we ha ^ have broad yellow sa° i 1 laced over our shoes so we^ j1-not desecrate the place. j : £ very awkward shuffling \^ ® i in these flappy “overshoes^ ^ \\ we managed to get ar°Ul'nCei! course we tripped overy 0 j J* a while, but that was to § pected. jj v° In the vestibule is a lai*£e j(f lie fountain.,Here the f a obliged to cleanse theij8^ before entering the e ^ * proper. As the guide saI men wash themselves ‘lS ^ I lows: “First their faces- ^ % their neckses, their han^e^j 'j|] their feetses.” No soap * hf This form of “bathing’ ’VJ'l peated five time a day J “'i strict followers of Moha ^ ’tu who faithfully answer j, io call of the muezzin to F' ^ But in spite of this ^ *J()i dash of water here aiio ^*ov they still appear to be h111 a good scrubbing. Everybody write and on your meeting day, take the articles to your meeting and decide which one of your members had the best article of the contest throughout the year. That’s a sure-fire way of creating interest within your lodge. When you do this, the members start attending meetings. Everybody wants to be a winner, so why not give it a whirl. Lowdown Just recently I experienced the pleasure of a personal interview with one of the disappointed Pitt Panthers, but due to a secret he let slip, his name will be withheld. But this much I will tell you. He ascertained the fact that the boys were really tired of football and that those that voted a refusal are very sorry. But the real reason the bid was turned down was due to the treatment they received on their last jaunt to the coast. He also admitted the fact that the University officials are plenty peeved over the attitude the Panthers had taken. And the secret he let slip was that some time after New Year’s, the University of Pittsburgh was to pass a rule forbidding any more future post-season games for the Panthers. As yet this is not known to the public, but the Panther says that it is the truth. A Thought As were the scribes classed in this article, so are the different individuals classified by Gordon Graham. Just what class do you fall in here? Read the following and see: “There are two kinds of discontentment in this world. The discontentment that works and the discontentment that wrings its hands. The first gets what it wants and the second loses wh$t it has. There is no cure for the first but success; and there is no cure for the second.” Starling at the Bottom “When I was a boy,” said a gray-haired physician, who was in a reminiscent mood, “I wanted to be a soldier, but my parents persuaded me to study medicine.” “Oh, well,” consoled his sympathetic neighbor, “such is life. Many a man with wholesale ambitions has to content himself with a retail business.” By Stan Progar Springdale, Pa. — Glancing |over a few of the past issues of ' Nova Doba, I discovered this: i The scribes can be classed as I regular, occasional and annual. The scribes of the regular f: !class, I am sorry to report, are! ; few and far between. Only three to be exact. The everfaithful,, will be remembered as the ju-j veniles’ pal from Ely, none other than Little Stan, the “did you know that” girl from Cleveland, Anna Prosen, and our fair tourist from Cleveland, Doris Marie! Birtic. It is needless to add that! these are doing a fine job and! that those that fall in the next two classes should try to bolster! the membership in the aforementioned regular class. In the occasional class will be ! formed the “I’ll write when I 1 feel like it” group. Among the 1 more prominent are: F. J. Pro- 1 gar, Joe Golicic, P. J. Oblock, < Edward Glavic, Jennie Cikulin, < Jennie Anderson* J. F. Kardell, < J. P. Lunka, and a fellow known 1 as Stan Progar (writer of this ] article). Now, in this group 1 there are two scribes that should s elevate themselves to the regu-* 1 lar class because their write- 1 ups have w’on them friends and ] followers from coast to coast. ] Their work is a credit to the No- 1 va Doba and an asset to the 1 i SSCU. So, what’s say, F. J. and ] Joe Golicic, how about being 1 regular writers as well as regular fellows. But this shouldn’t stop the rest of us from joining the thinning ranks of regular scribes. All you have to do is to take I your 40th Anniversary Calendar, mark one day each week “your Nova Doba day,” and on] that day drop a line or two to 6233 St. Clair Ave., Cleveland,; O., and there you are— a regular scribe. Simple, isn’t it? It was my intention to list the correspondents that f e11 into the j annual class, but upon second5 thought, I did what a woman | usually does, I changed my mind. Had I gone through with my original idea, I would have ! probably taken all the space in jthis issue and half of the fol-1 lowing one. So, instead, let’s | put it this way—if the shoe fits, buy it and step out of the annual class and right into the regular class. Remember, the Nova Doba is your paper. The SSCU is your organization. To make it a bigger and better SSCU is your job. To create interest and friendship is your duty. And to read your article is one pleasure. So, come on and be a regular scribe. Regular Attendance? You know, I’ve often wondered why the members of the I various lodges miss so many meetings. Could it be because of lack of interest? If so, it’s easy to do away with this obstacle. Make it your business to see that your lodge is in print in the Nova Doba every week. Don’t wait for brother John or sister Helen to write. Grab a i peif and start scribbling. Sur-. prise your fellow members by > being the first in your lodge to i submit an article. Better yet, why not make it a contest. mmmmmmmmmmmmmmmmbm. Blood and Battle Field A World War Chronicle By IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK ATTRACTIVE REWARDS Cash awards! That’s what our SSCU offers to active members who enroll successful prospects for membership. The following cash awards are payable after the new member has paid three assessments: Amount of Cash Award Insurance $1.25------------------- (Continuation) 2.00 4.00 5.00 6.00 8.00 $ 250.00 500.00 1000.00 1500.00 2000.00 3000.00 The amount of insurance refers to the death benefit certificate taken out for any of the three plans, “/1.4”, “B” or Fifty cents is awarded for each new juvenile member enrolled. Fortieth Anniversary East Palestine, O.—This year marks the fortieth anniversary of the SSCU. From its meager beginning it has grown into a triumphant organization. The future offers even greater possibilities of achievement. Considering the circumstances, to build this organization was an enormous task. But the rugged struggle has given it character and strength. The difficulties it has encountered and conquered, lend impetus to the attack to be made for progress in future years. We admire the courage of those rugged individuals who founded the SSCU and nursed it to a successful beginning. Noble were their efforts in spreading the gospel of fraternalism to their people everywhere. Their principles have become infectious, so that not only the Slovene, but those who speak another tongue, realize their greatness. The SSCU, with its noble purpose and honest policy, will grow stronger year by year. Joe Golicic No. 41, SSCU In the gray light of morning no sign j of life remains still salvo upon salvo thunders into the trembling mountain j from the valleys. A powerful sun breaks upon the scene of carnage and a scorching heat begins to burn at once. In the total lack of water men’s sufferings increase a thousand times. Night comes and no sign of food. But this could yet be borne if there were water to be had. In an old shell crater a stagnant pool of rain water cover the muddy bottom. It has been there a week or more and has changed into a bloody scum scrawl with filth. The corpses that have soaked and rotted within have been dragged ! out and over this sink of slime thrist-crazed men stoop and drink. A new day but the routine of death persists. In the struggle for existence the cries of both sides rise to join the crash of armaments. Victim upon victim is claimed and not a place remains wherein to flee and hide. Men fling away their weapons but their masks! and helmets never leave their appointed places. These articles are guarded like precious jewels for they spell the difference between life and death. New regiments arrive daily from Trnov but only torn and blasted men return. Prom Solkan new men are driven to slaughter and the 4th Army is drained to its very marrow. Prom Solkan the ! edict drives more and greater hordes to death. Podlogar, a substitute officer lies dying. A particle of a disrupting shell has ripped and shredded his entrails. The horrible wound does not deter the man from a purpose that claims even his dying thoughts. His entrails* dragging about his heels he works his way over the prostrate forms of his fallen comrades. The intention that drives him beyond his body is the resolve to find his brother before the end. A blinding crash flings him headlong. He must be dead . . . no -. . . he rises, a power beyond his QWti is carrying him on. Here among the remains of the 9th Company he is sure he will find him whom he seeks. He struggles out to him but the call chokes in his throat. Pate though is kind, his brother is.at hand and hears him. "Ah, you? When did it happen? I had a feeling that something terrible would happen,, you were so sad and broken all through the march over the Trnov pla-,ci(u. You are like a corpse!” “I had to come to bid you good-bye brother. 1 want you to carry l??inc iny — ri y°l | last regards if please <3o° SPared” , fnf V®"* (A Then there is no help 1°* • y You see how my life is f10 ii me . . . half my insides mu® gllff®o off already. Oh . . . all th ' was for nothing, all these > ^ for an empty dream that , to bear fruit. It is hard to . 0(jies what am I dying for? Our [0 not free and I will never 1 ^ better days. Have you some ^ matter, a live man needs it 1 jet a dead one. God why did y° e born to have such things “ ^ What is the purpose of alj pC(r, How well I knew that I w°u ^ in turn from Gabriel. Even b»c^ days something seemed to te ( When I first caught sight of jo tain from afar I was sh» t0 P core and everything seemed me . . . Oh how long I am sUg I never dreamt such pain man ^ A tremendous blast wipe® i ing voice, “Z bogom . . >s The living brother’s fftC® efS1 with brief and he gently Sal. <$j mortal remains of the p’.i rocks him in his arms, eV® like a mother whose babe 11 sleep at last. But he rer^e,jfcle'j form that lies in his arms is ^,,(1 can never speak its dreams^e f again. He lays it down on and his own body becomeS ^ that will divert the ravenijf ^ destroying that in which 11 ^ ! buried. M The orgy of war does . tragedy does not check it. & glist ed in the blood of martyr*! ji>* the broiling sun. The clie triumphant over the dead- p. War! it throbs and b°i's e t'1 ■' tured skull and man’s nat 5t<* beast’s. Stop this massacr > orgy of blood! (To be continue ---------------afll A. “What do you ^ glad hand?” A B. “Anything that thriee of a kind.” j * 4‘r id Prospective Lodger ’* is a factory close by-'! room be noisy?” sjfi Landlady — “Oh, ^ is a felt slipper fact«1*' % s Jtt i % lit l>fi Dl«, % \ *4 % govec Stankovič plačal 7.500 din. Vso pot so se zbirali ljudje, kakor da se pelje kakšen magnat. V Pirotu je čakal poseben vagon, ki je prepeljal orjaško deblo v biavonski Brod. Strokovnjaki so ocenili vrednost Lega debla na 45.000 din. SPOMIN NA VSTAšKE ČASE V Sisku je uihrl popularni meščan D j uka Pavlica, gospo dar zgodovinske domačije. Njegov oče Stevo je bil zaupnik in pomočnik Petra Mrkonjiča, poznejšega kralja Petra Osvoboditelja. Ko je prišel Peter Ka-radjordjevič iz Francije, da bi organiziral vstajo* ki je izbruhnila v Hercegovini leta 1875, se je nastanil v Capragu, v hiši Steve Pavlice v'Sisku pa so napravili tajno sladišče municije in orožja za*hercegovske vstaše. Kakor vedno, tudi takrat ni manjkalo ovaduhov in nekega dne je prispel v Sisak odposlanec turškega poslaništva na Dunaju s pismom bana ter se javil takratnemu županu Si-ska Lovriču. Zahteval je, naj se preišče domačija Pavlico, kor je ugotovljeno, da je tam skrita municija za bosanske vstaše. Turški odposlanec je slabo naletel, zakaj župan sam je bil- tudi v vstaški družbi. Na skrivaj je župan poslal nekega človeka k Pavlici z naročilom, naj takoj prenese municijo na varno mesto. Od turškega odposlanca pa je za- ’ hteval legitimacije, jih dolgo pregledoval ter naposled izjavil, da ne more verjeti papirjem, ker so se že tolikokrat pripetile sleparije. Turški odposlanec je sicer protestiral, a župan ga je kratkomalo interniral v nekem hotelu. Pred vrata njegove soba je postavil stražo in šele, ko so iz Zagreba brzojavno potrdili identiteto turškega funkcionarja, se je straža umaknila, župan Lovrič se je spoštljivo opravičeval, uslužno spremljal turškega odposlanca, municija za herce- - goyske vstaše pa je bila med ten - seveda že davno dobro skrita. POROKA V ZAPORU V Šibeniku so imeli nedavno zanimivo poroko v zaporu o-krožnega sodišča. 30-letni Črnogorec Gjoko Kovačevič iz okolice DaniloVgrada je bil nedavno prijet zaradi nasilja nad Jurko Bačičevo, zalo mladenko iz Galovca v severni Dalmaciji. V ■ zaporu pa se je premislil in je dcvojki sporočil, da je priprav- ' ljen k poroki. Dekle je sprejelo ponudbo in tako je prišlo do po-< ■ roke, ki jo je v zaporu opravil pravoslavni kaznilniški kurat • Prostran, za priči pa sta bila - dva kaznilniška paznika. Poro-2 ka pa seveda ni mogla prepre--jčiti razprave, ki je bila dan na-> to. Državni tožilec je navajal, J da je Gjoko Kovačevič tamle v juniju kot graničar poklical Jurko Bačičevo iz hiše. S seboj I je imel dva tovariša. Dekle je ugrabil in spravil v Benkovac, e kjer jo je zlorabil, nato pa po- - begnil proti Splitu. Prej jo je e večkrat nagovarjal k poroki, a - ker ga je odbijala, se ji je Lako maščeval. Dan prej ji je tudi iz postelje pobral 440 din. Pri razpravi je bil oproščen. Nevestini starši so se jokali in po oprostilni obsodbi je tast pokimal z glavo: “Naj ti Bog oprosti, toda vsega tega ni bilo treba!” * NEPISMENOST V BOSNI Na čelu akcije za pobijanje nepismenosti v Bosanski Krajini je Hrvatsko-kulturno društvo “Napredek,” sodelujejo pa seveda tudi ostala prosvetna društva. Vse priprave akcije so že dovršene in določeni so tudi že v posameznih krajih redni tečaji. Ugotovljeno je, da je v Bosanski Krajini 72.5 odstotkov nepismenih. Med nepismenimi zavzemajo prvo mesto muslimanke in bo zaradi tega akci.j-• ski odbor pošiljal v musliman-i site vasi tudi učiteljice, ker ni - misliti, da bi muslimansko žen-I sivo hodilo v tečaje, ki jih vodi-■jjo moški in povrh še drugover- - ci. Izjavilo sc je brezpogojno, da: g lokalne uprave ne upravljajo! '' relifa tako dobro kot je federal- k na vlada to storila do dveh let V nazaj in da se v nekaterih kra- g jih direktni relif razdeljuje v d “takorekoč mikroskopičnih do- ] zah.” Uredniki mesečnika For- ( tune so prišli do končnega zaključka, da brez ozira na spo- i sobnost oskrbljenih delavcev “mašinerija WPA uprave delu- , je s tako izdatnostjo, s kakršno ( bi sc vsak industrijalec lahko } ponašal.” j / Šolski 'teča ji m od- ( rasle __________________ i Po skupnem prizadevanju na- • tl .1 < vadnih prosvetnih ustanov in fe- 1 deralnega WPA programa za vzgojo odraslih, se je nepisme- 1 nost med odraslimi ljudmi v Združenih državah skrčila za 1 eno četrtinko v zadnjih petih 1 letih—tako izjavljajo federalne oblasti. Po ljudskem štetju 1. 1930 je bilo v Združenih državah 1 4,283,753 odraslih nepismencev. 1 Več kot en milijon od teh je od 1 tedaj dobilo poduk v pisanju, čitanju in osnovnem računstvu. ' Prosvetni program je nadalje ‘‘ prišel v stik z drugim milijonom ljudi, ki so sicer znali citati in pisati, ali katerih vzgoja je bila zanemarjena. Dandanes imamo širom dežele približno 25,000 tečajev, namenjenih odraslim, ki ponujajo osnoven poduk, kakor tudi strokovno izurjenje in višjo ' izobrazbo. Precejšen del teh dijakov tvorijo tujerodci obeh ■ spolov. To zlasti velja glede te- ■ čajev za angleščino in držav-' ljanstvo. Informacije o takih ' tečajih se more dobiti od šolske 1 oblasti v vsakem kraju. — FLIS. ’ ODMFVi IZ RODNIH ' KRAJEV I1. VARČEVANJE S PŠENICO Pred dnevi je tržaški prefekt , | odredil vsem mlinom v pokra ji-t ni. da morajo dodajati doslej t običajni krušni meki po 10 od-5. stotkov koruzne moke. Le za moko, ki se rabi za dieto in i slaščice, ta določba ne velja, i Naredba določa tudi stroge kazenske sankcije. “Popolo di Trieste" je objavil daljši članek, v katerem pojasnjuje ta ukrep. V njem pravi, da je znašala lanska žetev pšenice sicer 81 milijonov stotov, tako da je bodo poleg 6 milijonov stotov, ki jih je treba ca seme, še 3 milijoni ostali za rezervo, vendar pa je iz povsem razumljivih razlogov potrebno to rezervo po možnosti še povečati, kar bo mogoče doseči z uporabo koruzne moke za kruh. Tudi v drugih pokrajinah sc se v .smislu načela o nujnosti gospodarske avtarkije odločili za tako mešanico. . POBIJANJE NEPISMENOSTI V okrajih vzhodne Hercegovine je našel pokret za pobijanje nepismenosti lep odziv med revnim vaškim prebivalstvom in je posebno značilro, da baš muslimanski živelj, ki je najbolj zapuščen, z vso vnemo podpira ,! pokret. Kako potrebna je borba > r proti nepismenosti, je razvidno iz dejstva, da ima n. pr. kla-danjski okraj, kjer živi 3G.C00 prebivalcev, samo dve osnovni 'šoli. STARO OREHOVO DREVO V okolici Pirota je stal oreh, o katerem so ljudje pripovedovali, da je zrasel že pred Kristo-vim rojstvom. Strokovnjaki so presodili, da je drevo staro najmanj £00 let. Nikoli ni nihče , pomislil na to, da bi to sveto, drevo posekal. Zdaj se je vendar zgodilo. Trgovec Georgije Stankovič iz Grdnice je kupil orjaško drevo za c slih 600 din. Deblo je tehtalo 7,F;00 kg, visoko pa je bilo ne'xj manj kakor 3 metre, Np posebnem vozu so panj spravili do pirotške železnice, do koder je 35 km. 11 parov volov je opravilo to pot v ‘17 dneh. Samo za prevoz je tr- Mesečnik Fortune h raziskuje neza- 1] poslenost r j ! <« Ljudje, ki dobivajo relif, niso nikaki potepuhi. V dobrih časih if imeli so stalno delo za dolgo do- ^ bo. Ko so ga zgubili, se po navadi ni to zgodilo' vsled njihove ', krivde. Od 1. 1935 se je skoraj . polovica izmed njih povrnila na ■* delo. Industrija izjavlja, da ne more dajati dela mnogim izmed 1 ostalih, češ da so neizurjeni ali prestari. Do teh zaključkov in dosledno do mnenja, da finančna pripo-možna akcija take vrste, kot je Works Program, ostane nadalje I potrebna, so prišli uredniki me- , sečnika Fortune, ki so v izdaji ( [meseca oktobra priobčili pre- , gled obširne in dragocene raz- , iskave o nezaposlenosti v 1. 1937. ; Revija Fortune, ki jo čitajo ( vodilni krogi finančnega in in- ] dustrijalnega sveta, se ni ozrla , na podatke o nezaposlenosti, -! priobčene od drugih organizacij, , češ da bržkone niso zanesljivi, ■ marveč je razposlala svoje last- ■ ne izurjene preiskovatelje v , jenajstorico krajev, ki so-bili skrbno izbrani v to svrho. Izmed proučenih krajev sta bili vele-: mesti Baltimore in San Francisco, naselbina bujno razvijajočih , se petrolejskih vrpl, Beaumont v Texasu, in obubožana pokrajina trdega premoga v Pennsylva-niji. V vseh teh krajih so preisko-vatelji revije Fortune kar na slepo izbrali nekoliko imen iz re-lifnih seznamov za januar 1937. Oni, ki so bili tako izbrani, so bili na dolgo izprašani in'preisko-1 vatelji so šli tudi k tovarniškim 1 superintendentom in načelnikom, WPA upraviteljem, lokal-' nim zastopnikom relifa in sta-1 rim naseljencem, da čekirajo izjave prizadetih. Našlo se je pri 1 tem, da odstotek inozemcev na relifu je bil skoraj isti kot odstotek inozemcev v vsej deželi. Od izprašane skupine manj kot ' ena desetinka je bila odpuščena t iz razloga, ki se očividno daje 1 pripisati njihovi lastni krivdi. Razmerje onih pa? o katerih bi 1 se utegnilo reči, da so “preleni 1 za delo” je bilo 7 pdsto. Glede približno polovice izmed ostalih se je prišlo do sklepa, da so odločno zaposljivi, t. j. sposobni za delo. Isti pa so bili ali neizurjeni ali pa izurjeni v industrijah, ki so same v slabem stanju, kot je-na pr. kopanje trdega premoga. Ostali so bili nezaposljivi, ker so bili telesno onesposobljeni ali prestari oziroma so bili “ljudje ob robu,” namreč ljudje, ki so že preko svojih najbolj izdatnih let in ki nimajo izgleda za zopetno zaposlitev, razun ako bi vsa industrija. skupaj vzeta, dosegla take« višino produkcije, da bi celo presegala ono za letu 1929. Ljudje na relifu niso imeli ni-kakih pretiranih zahtev za pomoč. Dočim je neka raziskava vlade ugotovila svoto od $24.24 j kot normalni tedenski preživit-ni znesek za družino štirih ljudi, i živečo v mestu, je polovica vprašanih ljudi izjavila, da bi lahko ; izhajala s $22.50 in še manj. V južnih državah je znesek, ki so • si ga ljudje predstavljali kot i;zadosten za udobnost, še veliko i manjši. Polovica izmed onih, ki -; dobivajo po $10 do $15 na-teden, bi bila zadovoljna s $12.50 do i $17.50. Raziskava je dognala, da v ne-- katerih industrijah prevladuje j pomanjkanje izurjenih delav-cev, da pa te industrije smatra-e jo one izurjene delavce, ki so še j J vedno na relifu, za prestare, da. d bi jim dale delo; te industrije: po navadi ne iztirjajo mladih de-. lavcev, ki so ravnokar dosegli starost za delo; ugotovilo se je tudi, da je obilo neizurjenih de-L- lavcev izven WPA seznamov. V o (izpodbijanje n a s p r o t nikov o work-reliefa se je našlo, da i- WPA ne daje potuhe delavcem 1- niti da ne trati davkoplačevalčevega denarja. v soboto 8. januarja. Ta zabava [ sc bo vršila v Jugoslovanskem narodnem domu in se bo pričela točno ob 7. uri zvečer. Poskrbljeno bo za dobro godbo in za primerna okrepčila. Ta zabava bo privatna in samo za članstvo odraslega oddelka našega dru-štva. Če je mož član tega dru- ^ štva, zamorc priti z njim na za- ^ bavo tudi žena, in obratno, če (j je žena članica tega društva, ^ mere priti z njo tudi mož. Vsa j, postrežba bo prosta. Taka za- c, bava je prirejena le enkrat na r leto, zato je članstvo našega društva vabljeno, da jo poseti ( polnoštevilno. Povabili bi na zabavo tudi sobrata urednika, če (: ne bi bilo predaleč. K sklepu r želim vsemu članstvu JSKJ ^ mnogo ^reče v letu 1938! — , Za društvo št. 2C0 JSKJ: ‘ Elizabeth M,-rtel, J; tajnica.: r Ely, Minn. — članstvu dru- • štva sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ, naznanjam, da se bodo v ^ letu 1938 naše redne društvene ( seje vršile vsako drugo nedeljo ] v mesecu. Vršile se bodo v Ju-j. goslovanskem narodnem domu ‘ in sc bodo pričenjale ob 4. uri i j popoldne. Bratski pozdrav! — , Za društvo št. 2 JSKJ: , Louis Perusliek, tajr.ik. < Siruihcrs, O. — Podpisana j Mrs. Penich se tem potom naj-lepše zahvaljuje članstvu društva Cardinals, št. 229 JSKJ, ‘ ki se nas je tako velikodušno spomnilo za božič. Mož je bolan že tri leta in temu primerne so finančne razmere. Zato nismo pričakovali, da se bo naš božič ■ kaj razlikoval od drugih dni. To-: da Mr. in Mrs. Zolgar sta se o-‘ glasila v hiši in odložila polno 1 košaro grocerije, kar je poslalo 1 društvo Cardinals nam v božično darilo. Društvo Cardinal veru-} je, da je naj lepše praznovanje > praznikov, če se pomaga tistim ■ sobratom ali sosestram, ki so v, ‘ potrebi. Društvo Cardinals se 3 zaveda, kaj pomeni beseda brat-i 3tvo, zato tudi bratstvo v prak- - si izvaja. Vsemu članstvu dru-i štva Cardinals, št. 229 JSKJ. 4 naj bo na tem mestu še enkrat c izražena najlepša zahvala za - vso pomoč in naklonjenost. Is-e totako naj bo izrečena iskrena !>■ hvala za naklonjenost članom Političnega kluba v Struthersu. Vsem skupaj zdravo, srečno in ^ uspehov polno novo leto! Mrs. Penich. *. .) Moon Hun. Pa. — članom in 1 članicam društva sv. Frančiška, v št. 99 JSKJ, ki niso bili n«\ letni 1 seji meseca decembra, nazna- 1 n.iam, da je bil za leto 1938 izvo- ' ljen sledeči odbor: Frank Ma- 1 ček, predsednik; Willie Pintar. 1 podpredsednik; Frances Korit- ’ nik, tajnica; Bernadina Troha, 1 blagajničarka; Jacob Ambro- 1 l zich, zapisnikar; Jerica Gorjup, 1 t Joseph Motjos, Jr., in Willie Bo- f ■ cataj. nadzorniki; Frank Ma- ■ ; ček bolniški nadzornik'; Jernej i' Možina, vratar. Društveni zdrav-J nik je dr. J. W. Burkett. Društvene seje se bodo vršile vsako i tretjo nedeljo v mesecu ob eni , uri popoldne v Slovenski dvora-j 3 ni. s Dalje sporočam, da bodo vsi i člani in članice našega društva a j prosti društvenega prispevka še .i za prihodnjih šest mesecev, e člani in članice naj bi se kar o mogoče polnoštevilno udeležili o prihodnje seje; ki se bo vršila i- '16. januarja, ko bodo čitani ra-j čuni. Za štiridesetletnico J odnose se bomo morali nekoliko potruditi, da pomnožimo njeno članstvo, ker s tem bomo ta jubilej naj lepše proslavili. Ako vsak ivsaj nekaj malega prispeva, se bo v skupnosti mnogo poznalo. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 99 JSKJ : Frances Koritnik, tajnica. PORABA PREMOGA Premog je v Ameriki v porabi dalje časa kot si navadno mislimo. Dokazano je, da so rabili premog za kurjavo llopi-Indijanci v Arizoni že pred od-1 kritjem Amerike po Kolumbu. prihajajo na seje in točno pla- v čujejo svoje asesmente. Na seji s je bilo sklenjeno in tajniku na- n ročeno, da ne sme za nikogar t zakladati iz društvene blagajne. 1, Članstvo je samo tako odločilo p in tajnik mora sklep društva b upoštevati. Seveda je tajniku o dovoljeno zalagati za člane iz š svojega lastnega žepa, toda kje š naj jemlje! V mesecu decembru fc sem napravil celih pet šihtov. j Tu pri enem rovu nas je ostalo r 1600 delavcev brez dela in r ič f ne vemo, kdaj bomo spet z de- fc lom pričeli. Torej v takih raz- 1 merah so slabe prilike za pla- d čevanje gsesmentov za druge. f člane, ki pošiljajo svoje ase;-;- t mente po pošti, opozarjam, da r rabijo sledeči naslov: “Joseph ž Prah, 159 Walnut St., Union- r tov/n, Pa.” Vse tu bivajoče čla- J ne in čl? nice vabim, da se udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 16. januarja. Bratski pozdrav! — Za društvo š št. 55 JSKJ: I Joseph Prah, tajnik. 1 .... ■ C Canonsburg, Pa. — članom , in članicam društva Bratska i sloga, št. 149 JSKJ, posebno šc j onim, ki so oddaljeni, sporočam, | da je bila napravljena spremem- -ba v tajništvu, zato naj se v bodoče v vseh tajnika se tikajočih poslih obračajo na novo izvoljenega tajnika, katerega ] naslov je: “Martin Žagar, 11 1 Strabane Ave., Canonsburg, Pa.” i Bratski pozdrav! — Za društvo 1 št. 149 JSKJ: s John Žigman, bivši tajnik. : Helper, Utaii. — člane in članice društva Carbon Miners, st. 168 JSKJ vljudno vabim, da se I udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 9. januarja ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Moja želja je, da člani kar največ mogoče plačajo svoje asesmente na seji. Tisti, katerim ni mogoče priti na sejo, lahko plačajo tudi na modern domu. člani, ki pošiljajo I J v • 1 • svoje asesmente po posti ali ki imajo druge opravke s tajnikom, naj se obračajo na naslov: John Yakopich, Box 613, Helper, Utah. K sklepu še enkrat vabim člane, da se mnogoštevilno udeležijo prihodnje seje. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 168 JSKJ: John Yakopich, t'ijnik. Pueblo, Colo. — Glavna ali letna seja društva sv. Petra in Pavla, št. 15 JSKJ je minila in pri društvu je ostalo vse po starem, članom in članicam sc zahvaljujem za obilo udeležbo. Onim članom, ki niso bili navzoči, pa sporočam, da je bil za lete 1938 izvoljen sledeči odbor: Peter Čulig, 1227 So. Santa Fe, predsednik; John Yamnick, 124 E. Mesa Ave., podpredsednik; Joseph Merhar, 1201 Bohmen Ave., tajnik; Ivan Čulig, 1524 Routh, blagajnik; JoscpU Yer-šin, zapisnikar in predsednik bolniškega odsek i. Društvena zdravnika sta dr. Y. W. Snedec in dr. Vcuth. Ciane, ki sc niso udeleževali sej v preteklem letu,, pozivam, da postanejo v tem oziru to leto bolj točni, in sicer naj bi se udeležili seje vsaj vsak drugi me3ec. Vsakemu je znano, da vsaki drugi mcsec mora bit1 gsesment poravnan, in ako sc kateremu pripeti, da ne more plačati, naj pride na prvo sejo in pove kako in kaj, pa bo društvo gotovo drage volje založilo zanj- Ako to vsled svoje brezbrižnosti kak član suspendiran, bo po njegovi lastni krivdi, člani so vabljeni, da sc v obilem številu udeležijo prihodnje seje, na kateri bodo prečitana trimesečni poročila in na kateri se bodo morale rešiti nekatere ■ važne zadeve. K sklepu voščim • vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu JSKJ vso srečo v letu 1938. — Za društvo št. , 15 JSKJ: Joseph Merhar, tajnik. 3 Ely, Minn. — Društvo sv. '- Barbare, št. 200 JSKJ v Elyu c! bo imelo svojo privatno zabavo / štiri praznike na teden. Torej p božični prazniki niso napravili č dosti izpremembe, ker praznikov ji imamo itak .preveč. Letne seje r društev so minile in zdaj ugi- z bamo, kaj nam bo prineslo novo j č leto. Društvo sv. Jožefa, št. 89 ii JSKJ je izvolilo vse stare odbor- u nike ter bo zborovalo v istih d prostorih in ob istem času kot s doslej. Tako bo vse po starem, n le to bi bilo želeti, da bi član- s ! stvo v večjem številu posečalo 1 društvene seje, kot jih je v pre- 1 teklem letu. n Pri tej priliki tudi opozarjam I delničarje S. N. Doma, da se r bo delničarska seja vršila na č večer 11. januarja. Želeti je, da se je vsi delničarji udeležijo, da n skupno začrtamo kar najboljšo r pot za bodočnost. — Za direk- I torij S. N. Doma: t Frank Bozich, predsednik, r 1 La Salle, lil. — Tu se je dne \ 25. decembra, to je na božično I jutro, poročil blagajnik društva I sv. Barbare, št. 3 JSKJ, Anthony Kastigar, Jr., z Miss Evelyn Fester. Vsi društveni člani in članice mu želijo najlepšega 1 sporazuma in sončne sreče v;s novem stanu. Anton Kastigar, Sr., ‘ tajnik društva št. 3 JSKJ * ■_______________________ I Joliet, III. — Mesečna se'ja ; društva sv. Petra in Pavla, št. 1 66 JSKJ, ki se je vršila 19. | decembra lani, je bila precej • 11 dobro obiskana, vendar ne sto- 1 procentno, kakor bi prav za -. prav morala biti. Seja se jc vršila prav mirno in dostojno, j Sklenjeno je bilo, da se letos vsem članom poviša društveni • ajesment za pet centov. Dosedaj 1 so člani plačevali po 5 centov' društvenega asesmenta na mesec, v bodoče pa bodo plačevali j po 10 centov mesečno. Društvo , i ima okrog $300 letnih stroškov, katere je treba na en ali drugi ; način pokriti. Sa leto 1938 je bil izvoljen’ sledeči odbor: John Živetz Sr., preds.; Joseph Wolf, podpredsednik; John Adamicli, tajnik; Louis Martinčič, zapisnikar; Peter Musich, blagajnik; Frank Vrani char, Frank Ncmanich in Gregor Papesh, nadzorniki. Vsi imajo stare urade, le tajnik in blagajnik sta premenjala svoja , mesta. Naslov novega tajnika je: “John Adamich, 1120 Highland Ave., Joliet, 111.” Nanj naj se člani obračajo v vseh tajništva se tikajočih zadevah. Želim tudi, da mu gredo tako na i reke, kakor so šli meni. Do društvene seje, ki se bo vršila 16. januarja, sc pa lahko tudi se obračajo name. Dalje prosim 1 i člene, da naj meni ali pa nove-' i mu tajniku naznanijo svoje no-1 j ve naslove, kateri šc niso tega !! storili. Kot znano, so bile mno-1 i gim članom izpremen jene hišne '! številke in po 1- januarju 1938 1 bo pošta upoštevala s-mo te nove številke. Tajnik mora vc-" deti prave naslove za lastni taj-1 niški rekord, pa tudi zaradi " j pošiljanja Nove Dobe. Tako iz-1 premembo lahko vsak naznani •j kartico za en cent. To je moj :• zadn ji dopis kot tajnika našega ' društva, zato pri tej priliki zahvaljujem vse člane in članice sa n jihovo naklonjenost in jim želim vso srečo v letu 1933. Pa na svidenje na seji 16. januar- ja; Za društvo št. 66 JSKJ: Peter Musich, bivši tajnik. Unionlown, Pa. — članstvu društva sv. Roka, št. 55 JSKJ, nsznanjrni, da je bil ?a leto 1C38 izvoljen sledeči odbor: Urban Rupar, predsednik; Joseph Susagc, podpredsednik; Joseph Prah, 159 Walnut St., tajnik; Anthony Rupar, pomožni tajnik; Joseph Sintich, blagajnik; Ferdinand Markusich, zapisnikar; Frank Stanko, Rosie Ste-pich in Ferdinand Markusich, nadzorniki. Članstvu društva št. 55 JSKJ se zahvaljujem za zaupanje, ka-l tero mi je izkazalo s tem, da mi je spet poverilo tajništvo. I Obenem prosim člane, da točno j DOPISI j| I p c K j3 ** dty, Colo. — Vsi člani i I U? ro'CG ^ruštva Triglav, št.!i J ide]pž\Kj’ So vabljeni, da seji itf rG(^ne in obenem izred-M J* S- ii'6' k*. ss b° vršila v nedeljo . I Seja se bo vršila v; i jJ ob jQo^Vorani in se bo pričelaI i [)| bo tr m ^ ^°P°ldne. Na tej seji ji J za J- a izv°liti novega tajnika . [I žo0ni/'1 ?n*tvo. Kakor sem bil;] *1 ^Ve °*5 P^iki moje izvodi tec-Za Ura(l’ k°m odpotoval jJ šole \;mes^a v svrh° posečanja I dal' Je ^' C^il ne morem ,| prii- Je časa voditi tajništva {!■ g -ienega društva Trigla-!| b°Pe/itl v nedeljo 9. januarja J leiij0*lcl *n čredna obenem, želeli »tv0 ' £e ,e L1dclcži vse član- ^■1 udbor^^čkii želim glavnemu ■ nVsemu članstvu JSKJ .K?,vl*u 1338. -Za Triglav, št. 147 JSKJ: °hn Susman, Jr-r tpjnik. 1^1 j ----- 111«Ij^ h^' — ®1-VU> Minn., je na decemberska seja ^1 objsk^a 1 JSKJ tako dobro rfl n!a’- iz-iavi Predsed- • 1^ -e bilo toliko število čia-:e .1 ^Jih n? desetnike vseh prejš- I^elj eS6^n*h se.i v letu skupaj , I trio iz ■' ^^ari odbor, z eno sa-P111 ljen je bil ponovno izvo- 'Vl^do n?vSe^ se -ie vršila pri j et-2a'java. Ponosen sem ^’J M s ^v°, h kateremu sem pri-- * J16 ietj kopnim listom že pred Mii N ^ j^'bbingu je bil na božični lep božični program. l'SJl»arj .. Pevski zbor je zapel 15 J'lil v'g Pesmi. Program je vo-J s'^e'.°udanu ro.jeni gilbertski II A ’ ki dobro obvlada slo-j e',ef to j^ ^totako je bil lep ra-■ j arn dne 26. decembra. SSbVh"1! !n mešan pevski , Usnolma so zapeli več! Ctlsklb Pesmi. 1 Matija Pogorelc, j Y. - Dne 11.1 “ora ■ Hcnj i . -le po dolgi in loj j, K)lezni umrl naš sobrat i “inik g0rin> star 75 let P()' kn0v -le bil eden naj starejših 7*ya sv. Petra, št. 50 'W ..v 1 a.l mu bo ohranjen ‘sI>omin! alentin Orehek, tajnik. Ar . ' -------- i ^°' — ^a let11* se- a sv. Alojzija, št. 87 S bil za leto 1938 izvo-1 odbor: Frank Ko-V, >redsednik; Joseph Kra-0dpi’edsednik; Frank r\ta’ .^^22 St. Ferdinand Prank Biščak, bi a-. rances Kraus, zapis-1 . ’ ^nton Nabrgoj, Louis [ U ^rank Simicich, nad-')ruštveni zdravnik je >Vl^d N. Hamtil. Seje sej LS ‘ e Vsako drugo nedeljo , °b dveh popoldne v j I Narodnem Domu 7th st. L\ Ke.i* Je bilo tudi skle- |l v.^ice i So P°vabi vse člane in jv'io ’(a se polnoštevilno ude- [j kirVe redne seje v letu IXj.?e bo vršila v nedeljo 9. 1>0 seji bo malo “do- 1,1^1 in ,^Uve.” Vabljeni so tudi l'i ’ ’/-'i ?n^Ce mladinskega od- I ^Cl’Gy ,a^ere bo pripravljen in “«oda pop.” |j| ’ (In ,° n&šega društva pro- |n 'Se v letu 1938 bolj ■tv W -U^eleževalo mesečnih lji'° navajeno do se- I ^ . l1r°sirn, č 1 ane, da toč- Se k-0’'0 'SVo-’e asesmente. Iil%ifi>a^ercniu zgodi, da ne I ■ h ^Cnfj . . 'Pii s6.io asesinenta, naj ].>ri- i'k Uli pa na-i se z8'asi lla-ikasneje do 28. ,CU’ b° kateri sus- r:fl: CiKe mu pripeti ne’ ■ S- n. r*vd<> pripiše sam Ojniku. Vsak član' Pravila, po kate-. I '^kV' ' J ravna- Bratski poli " Za društvo št. 87 K F1*-. I f, ank Rozman, tajnik. mKY W, Y- ~ 7 delom I tin ■ raJu bolj počasi, t *Hiamo večinoma po NQVA'DOHA, S. JAOTJAtoA. WSJ 030001 KNITT HAMSUN: BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf Kresal) O ODOC=30EIOB=SOnOEO Morda sploh nikoli ni čutil kakega ljubezenskega nagona, ki je bil vreden spomina, ker se ni prav nič zanje brigal. Čuden človek v puščobi, gospod s suhimi rokami pisarja in povsem ženskega duha za lišp in dežnik in palico in galoše. Izprevrnjen, skrotovičen, nerazumljiv fant. Pod nosom mu niti brke niso hotele rasti. Toda nemara je bil ta fant nekoč za marsikaj sposoben, od narave nekoč obilo obdarjen, pa je zašel potem v nenaravne razmere in postal potem malopridnež. Kaj je bil v tisti pisarni in tisti prodajalni tako priden, da se je vsa njegova prvotna samobitnost izgubila? Morda je bilo tako. Vsekakor je bil zdaj tu, okreten in brez strasti, malo slaboten, malo brezbrižen, in je šel dalje in "dalje po svoji kr ivi poti. Zavidal bi bil lahko vsakomur posebej v puščobi, toda niti tega ni bil zmožen. Katrine je bila vajena, da se je šalila z gosti, in ga je zdaj dražila, da najbrae namerava proti jugu k svoji dragi? — Jaz imama drugačne stvari v glavi, je odvrnil Elizej. Po kupčijah moram, navezati znanja. — Proti boljšim ljudem ne smeš biti tako vsiljiva, Katrine, jo je opomnil oče. O, Brede Olsen je bil zelo vljuden proti Elizeju, vprav grozno spoštljiv. Saj je imel za kaj, bilo je pametno od njega, na Storborgu je bil dolžan denarja in je stal svojemu upniku nasproti. In Elizej? Ho, njemu je ugajala ta vljudnost in zato je bil tako dober in milosten. Velespoštovani! je v šali nagovoril Breda in se razšopiril. Pravil je, da je spet pozabil svoj dežnik. Prav v trenutku, ko smo se peljali mimo Širokega razgleda, sem se spomnil dežnika! — Brede je vprašal: Nocoj boste pri našem branjevcu gotovo spili kak kozarček? — In Elizej je odgovoril: Da, če bi bil sam! Toda je oče z menoj. — Brede se je napravil povsem domačega in je kramljal dalje: Pojutrišnjem pride nekdo, ki gre spet nazaj v Ameriko. — Ali je na obisku doma? — Da. Iz Gorenje vasi je. Bil je dolgo vrsto let tam doli, zdaj pa je zimo preživel doma. Njegov kovčeg je z vozom že prispel, to je velikanski kovčeg. — Jaz sem tudi že na to mislil, da bi šel v Ameriko, je odkrito dejal Elizej. — Vi? je vzkliknil Brede. Vam pa tega res ni treba. — In najbrže tudi ne ostanem tam vso večnost, ne vem. Ampak napravil sem že toliko potovanj, da bi še to kdaj poskusil. — Seveda. In menda se da zaslužiti tam strašno denarja. Poglejmo samo moža, o katerem sem govoril poprej. Zdaj pozimi je plačeval božične zabave kar drugo za drugo, in kadar pride k meni. tedaj pravi: Hočem ves kotel kave in vse pecivo, kar ga imaš! Da, tako pravi. Ali hočete pogledati njegov kovčeg? Šla sta ven na hodnik in ogledovala kovčeg. Pravo svetovno j čudo, na vseh straneh se je lesketal od kovine in okovov in razen običanje je imel še tr; zaskočne ključavnice. Var„m pred vlo- j mom! je dejal Brede, kakor da je bil že poskusil. Šla sta spet v sobo, toda Elizej je utihnil. Ta mož iz Gorenje j vasi ga je povsem stel, ta je hodil po svetu kakor kak višji ! uradnik, Brede je bil očividno povsem prevzet od tega človeka. , Elizej je zahteval še več k'ž^e in se skušal še on pokazati bogataša, zahteval je k svoji kavi [teciva in ž njim krmil psa. Ah ja, pa je bil vendar-le majhen in strt sam pred seboj. Kaj je bil j njegov lastni kovčeg nasproti temu čudežu ? Tam je stal, črno voščeno platno, vogli obtolčeni in odrgnjeni, ročni kovček — za! Boga, kadar pride doli, si kupi imeniten kovčeg — le čakajte! Pa ! nikar ne dajajte psu! je dejal Brede. — Toda Elizej je bil spet malo človeka in se je našopiril. To-le je pa cd sile debel pes! jej dejal. Misel mu je dala misel, z Bredom je nehal kramljati in je šel iz sobe, šel je v lopo h konju. Tam je odprl pismo, ki ga je imel v žepu. Vtaknil ga je bil samo v žep in ni pogledal, koliko vsebuje denarja. Taka pisma je od doma večkrat dobival in v njih so bili zmerom bankovci kot prispevek za pot. Kaj je bilo zdaj v njem? Velik kos sivega papirja, vsevprek poslikanega od male Rebeke za njenega ljubega brata Elizeja, zraven pisemce od matere. Kaj še? Ničesar več. Nič denarja. Mati je pisala, da očeta ni mogla prositi več denarja, kajti da od bogastva, ki so ga bili svoj čas dobili za bakreni hrib, ni veliko ostalo. Denar da je zaradi nakupa Storborga in potem za vse blago in za vsa številna potovanja skoro popolnoma pošel. Zdaj da mora poskusiti, da si za to potovanje sam preskrbi denar, zakaj tisto denarja, kar ga je še ostalo, morajo dobiti njegove sestre in brat., ti tudi ne smejo oditi praznih rok. Srečno pot in prisrčne pozdrave! Denarja nič. Elizej sam ni ime! dovolj denarja za pot. V svoji prodajalni je bil obrnil blagajno, pa^v njej ni našel veliko. Ah, kako neumen je bil, še nedavno je poslal svojemu dobavitelju v Bergenu denarno pismo in plačal nekaj računov. To bi bilo lahko počakalo. Seveda je bilo od njega vse preveč brezskrbno, da se je odpravil na pot, ne da bi bil poprej odprl pismo, prihranil bi si bil lahko s svojim siromašnim kovčegom pot v vas. Zdaj je bil tu. Oče se je zadovoljen vrnil od kovača; zadevo je dobro opravil: Jenzina pojde jutri ž njim. Vidite, Jenzina ni bila trmoglava in se ni dala dolgo prositi; ona je takoj razumela, da je na Sellanrai za poletno delo potrebna pridna roka, in se ni nič upirala, da bi spet ne prišla. Spet gladka odločitev. Ta čas, ko je oče pripovedoval, je Elizej premišljeval svoje lastne zadeve. Očetu je pokazal amerikančev kovčeg in dejal: Jaz bi bil vesel, če bi tam stal, odkoder je prišel ta-le kovčeg! — In oče je odgovoril: Da, to bi še ne bilo najhujše. .. Naslednje jutro se je oče pripravil za povratek; zajutrkoval je, vpregel in zapeljal pred kovača, da bi vzel na voz Jenzino in njeno skrinjo. Elizej je dolgo gledal za njima, in ko je voz izginil v gozdu, je plačal prenočišče in dal spet napitnino. Moj kovčeg naj ostane tukaj, dokler se ne vrnem, je dejal Katrini in šel. Kam pa je šel Elizej? Imel je samo en kraj, kamor je lahko šel, obrnil se je, moral se je vrniti na svoj dom. Vzel je pot pod noge in se trudi!, da bi ostal očetu in Jenzini tako blizu, kakor le mogoče, ne da bi ga opazila. Šel je in šel' in zdaj je res pričel zavidati slehernemu prebivalcu puščobe. Škoda je bilo Elizeja, življenje ga je bilo tako izprevrglo. Kaj ni na Storborgu vodil prodajalne? Kajpada, toda biti tflm gospod, to vendar ni nič pomenilo, napravil je preveč zabavnih potovanj, da bi dobil zvez, te so veliko veljale, on ni poceni potoval. Le ne bodimo malenkostni! je dejal Elizej in dal dvajset iir napitnine, kjer bi jih bilo deset dovolj. Tega lahko-! živega gospoda ni mogla vzdrževati njegova prodajalna, potrebo-1 ” val je doplačila še od doma. Zdaj so na Storborgu pridelovali krompir, seno in žito za dom, toda kruh je morala dajati Sellan-raa. Kaj je bilo to vse? Si veri je meral vse blago zastonj zvoziti z obrežja. Kaj je bilo fo vse? Mati mu je morala od očeta preskrbovati denar za potovanja. Kaj je bilo to zdaj vso ? Najhujše je šele prišlo. Elizej je vodil trgovino, kakor da bi bil nor. čutil se je tako polaskanega, če so ljudje iz vasi prišli k njemu kupovat, da jim je dajal na upanje. In ko je bilo to znano, jih je prišlo zmerom več in več in so kupovali na upanje. Elizej je bil uslužen in je zaupal, njegova prodajalna se je praznila in polnila. Vse to je ; veljalo denarja. Kdo je plačal? Oče. Od začetka je bila mati njegova verna priprošnjica: Elizej je bistra glava v dr-užini, treba mu je pošteno pomagati, da pride naprej. Samo pomisli, kako poceni je dobil Storborg in kako odločno je dejal, koliko da da zanj! Če je oče menil, da je Elizejeva prodajalna prava komedija, tedaj mu je mati odvrnila: Kakšno govoričenje pa je to! in govorila je v takem načinu, da se je zdelo, kakor da je bil dobri Izak proti Elizeju postal predomač. Vidite, mati je bila sama z doma in je potovala, ona je razumela, da Elizej ni mogel tukaj v puščobi dobro uspevati, vajen je bil finejših običajev, gibal se je v raznovrstnih družabnih krogih iii tu je pogrešal sebi enakih. Vsekakor, siromašnim ljudem je preveč dajal na upanje; toda tega Elizej ni delal iz zlobe, da bi uničil starše, to je delal iz dobrih in plemenitih nagibov, imel je nagon, da. je ljudem, ki so bili manj kot on, pomagal. Ti ljubi čas, bil je edini človek v puščobi, ki je imel bel žepni robec, katerega so morali neprestano prati. Če so se ljudje zaupno obrnili nanj in ga prosili na up in bi bil rekel ne, tedaj bi ga bili lahko napačno razumeli, kakor da bi on ne bil najboljši, za kakršnega je veljal. Razen tega je kot meščan in kot ženij imel med prebivalci puščobe tudi dolžnosti. Vse to je mati seveda uvaževala. Toda oče, ki o tem ni razumel niti črke, ji je nekega dne odprl oči in ušesa in dejal: Sem poglej, to-le je zdaj ostanek denarja od bakrenega hriba. — Tako, tako, je dejala. Kam pa je šlo drugo? — Vse drugo je dobil Elizej. — Tedaj je sklenila roke in vzkliknila: Potem pa je že čas, da vzame pamet v roke! Ubogi Elizej; on jo je bil zavozil in zaigral. Ostal naj bi bil prebivalec puščobe, zdaj pa je bil človek, ki se je bil naučil pisati črke, bil je brez podjetnosti, brez globine. Ampak bogve kak vražji fant pa tudi ni bil; zaljubljen ni bil in ne častihlepen, prav za prav ni bil prav nič, niti kak velik hudodelec. Mladi mo/ je imel nekaj nesrečnega na sebi, nekaj obsojenega, kakor da bi bil v svoji notranjosti utrpel kako škodo. Dobri okrajni inženir iz mesta naj bi ga rajši ne bil odkril v njegovi1 mladosti in ga ne vzel k sebi in ne nameraval iz njega napraviti, i Otroku so bile tedaj odtrgane korenine in se mu je zgodilo hudo. Vse, česar se je zdaj lotil, je kazalo, da pri njem nekaj ni prav, nekaj temnega na svetlem dnu... Elizej je šel in šel. Ona dva na vozu sta se peljala mimo i Storborga. Elizej je napravil ovinek in je prav tako sel mimo Storborga; kaj je hotel doma v svoji prodajalni ? Izak in Jenzina j sta dospela na Sellanrao z večernim mrakom. Elizej jima je bil; tesno za petami. Videl je, da je Sivert stopil na dvorišče in Jenzino začudeno gledal; dala sta drug drugemu roko in se nasmehnila, potem je Sivert prijel konja za vajeti in ga odvedel v hlev. Zdaj se je tudi Elizej upal naprej, on, ponos družine, se je upal naprej. Ni šel, plazil se je, v hlevu je srečal Siverta. Jaz sem, je dejal. — Kaj, ti si tudi tukaj! je vzkliknil Sivert in je bil iznova začuden. Brata sta med seboj tiho govorila, šlo je za to, če bi Sivert le mogel mater pripraviti do tega, da bi preskrbela denar, rešitev, popotnino. Tako, kakor je zdaj, ne more iti dalje. Elizej je bil zdaj sit, že večkrat je mislil na to, in nocoj naj bi se zgodilo, dolga pot, Amerika, zdaj v tej noči. — Amerika! je dejal glasno Sivert. — Pst! Jaz sem že večkrat na to mislil, zdaj moraš mater pripraviti do tega, tako ne more dalje, na to sem že večkrat mislil. — Toda Amerika! — je dejal Sivert. Ne, tega ne smeš storiti. — Brezpogojno! Takoj se vrnem, poštno ladjo še dobim. — Pa poprej boš vendar kaj jedel? — Nisem lačen. — Kaj bi ne spal malo? — Ne. Sivert je hotel bratu dobro in ga je hotel zadržati, le Elizej je bil stanoviten, prvič stanoviten. Sivert je bil docela zmeden, že prej, ko je ugledal Jenzino, mu je bilo malo čudno pri duši, in zdaj je Elizej hotel puščobo popolnoma zapustiti, takorekoč zapustiti ta svet. — Kaj nameravaš s Storborgom? je vprašal. — Andresen naj ga ima, je odgovoril Elizej. —<• Andresen naj ga ima, kako to? — Kaj ne dobi Leopoldine? — Tega ne vem. Pa bo že tako. Govorila sta in govorila zmerom tiho dalje. Sivert je menil, da bi bilo najbolje, če bi prišel oče sam ven, tako da bi Elizej mogel ž njim govoriti; toda ne, ne! ga je v šepetu zavrnil Elizej. Ne, tega da on ne more; še nikoli ni mogel gledati takim nevarnostim v lice, on je zmerom potreboval posredovalca. Sivert je dejal: Saj veš, kakšna je mati. Ž njo od samih solza in razmer nikamor ne prideš; ona ne sme vedeti. Ne, je dejal tudi Elizej, ona ne sme vedeti. Sivert je šel v hišo, celo večnost je bil proč in se je vrnil z denarjem, z veliko denarja. Sem-le poglej, to je; kaj misliš, da ni zadosti? Preštej, on denarja ni štel. — Kaj pa je rekel oče? — On ni veliko rekel. Zdaj moraš še trenutek počakati, samo malo se še oblečem in grem s teboj. — Tega ne smeš, ti moraš iti spat. Kaj se bojiš, da boš moral biti v temi nekaj časa sam v hlevu? je vprašal Sivert s slabotnim poskusom, da bi se pošalil. Šel je le za trenutek, prišel je oblečen in prinesel s seboj tudi očetov nahrbnik z živežem. Ko sta šla ven, je pred njima naenkrat stal oče: Kaj slišim, ti misliš tako daleč proč? je dejal. —Da, je odvrnil Elizej, toda se spet vrnem. — Ah, jaz samo stojim tu-le in te zadržujem, je zamrmral stari in se obrnil. Srečno potuj! je še zavpil s čudno hripavim glasom za njim in šel hitro svojo pot. Brata sta pešačila po poti navzdol in čez nekaj časa sta sedla in jedla. Elizej je bil lačen, komaj je čakal nasičenja. Naj-krasnejša pomladanska noč je bila, po vseh gričih so peli divji petelini in ta domači glas je izseljenca za trenutek spravil v obup. Lepo vreme je, je dejal. Toda zdaj se moraš vrniti, Sivert. (Dalje prihodnjič) / BRANISLAV NUŠIČ: Občinsko dete (Nadaljevanje) “Kako da ne! Jaz vam to govorim kot prijatelj, a vi mi pojete, da je preveč. Kako preveč, il brate! Ako računaš po deset kron na mesec, je to šele za de-iset mesecev, kje pa je za drugi j čas! To je za zmeraj, brate!” i še malo so šepetali med seboj, potem pa župan odveže mošnjo, našteje v samem srebru sto i kron, sežejo si v roke, se poljubi-j .jo s Fičo in čez pol ure prinese pop zopet pod mantijo Miliča Fiči, a'Fiča ga odnese k svoji ženi. Tako se je vas Prelepnica enkrat za vselej rešila nesreče, ki jej je pretila, da se bo vse življenje vlačila kot priloga z akti prelepniške občine. j ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. F [ Ena za bravce čislo nora udovica. Strašno mrzim pisatelje, ki v začetku romana pišejo lepo in !točno, ter vidiš, kako je vsaka glava nadaljevanje prejšnje glave, pa kar naenkrat, samo da bi razjezili bravca ali da bi sebi zabrisali sled, privedejo neko čisto novo osebo, pa o novi glavi začno nekaj pripovedovati, kar nikakor ni nadaljevanje iz poprejšnje glave. In kolikor sem se tudi hotel v tem romanu temu izogniti, mi je bilo to nemogoče, ker mi je bilo vrlo težko iti mimo te udovice, s katero mislim zdaj seznaniti bravce. Ko jo spo-Iznajo, bodo bravci sami izpre-1 videli, da se je težko izogniti takšni udovici. j Kot devojka se je imenovala j Mica, v zakonu kot žena se je i imenovala Milka, a zdaj kot udovica se imenuje Mileva. Gospa Mileva je šele tri mesece udovi-j ca, hodi še v črnini, gre vsako soboto na grob svojega moža, ki !ga je zasadila s pušpanom in ima rajnikovo sliko nad svojo pošte-; 1 j o, ovito s črnim florom. Kako je ljubila rajnika se vidi med drugim že iz posmrtnih naznanil, v katerih je takole žalostno sklenila objavo o pokojnikovi smrti: “Prosim vse prijatelje in znance tihega sožalja v tej gro-( zni tugi,” a podpisala se je “Ne-j utešena udova Mileva.” Ta neutešna udova Mileva jel prilično lepa; polnih lic, bolj majhna in okrogla, lepih črnih oči in obrvi in malih ustec, tako malih, da se ti zdi, da ta usta ne bi nikdar mogla ugovarjati možu ali da bi koga opravljale. Od posebnih znamenj je imela gospa Mileva ono znamenje na sebi, kot ga imajo vse žene, ki so noseče v devetem mesecu, šele devet mesecev je, kar se je omožila in komaj je preživela šest mesecev s svojim možem, pa je že ostala udovica in to s posmrt-nikom pod srcem. Da je rajnik vsaj to doživel, da bi videl lastno dete, ali mu to ni bilo dano, a koliko se je grešnik tega veselil! Rajnik je bil zelo dober in blag človek; lahko si ga prepričal in mu dokazal vse, karkoli si hotel, samo da si mu znal vse lepo razjasniti. Samo enkrat se je pokazal malo trdoglav in kot človek, ki ne razume kaj se mu govori, a to je bilo takrat, ko so ga skušali prepričati, da bi mu bilo treba napisati testament. In kako previdno je to gospa Mileva napravila! Ni mu hotela, za Boga, sama tega reči; kako bi ga s tem razžalila, ko sta pa tako lepo živela skupaj. Poprosila je gospoda Milijo, upokojenega sodnika, človeka znanega kot zelo prepričevalnega, tihega, zgovornega, ki Zna tako lepo po ovinkih kaj povedati. V resnici rajnik je že dva tedna pred smrtjo izgledal tako slabo, da je vsak čas mogla nastopiti smrt. če bi umrl brez oporoke, bi ne bilo dobro že zavoljo tega, ker je imel brate in druge sorodnike, a da bi mu rekli, tako slabemu naravnost v oči, naj napiše oporoko, je bilo govi nadaljni razlogi PrlL,jI bolnikovih ušes, se je ^ g* in odšel iz sobe v predsob0’ ga je nestrpno pričakoV ]( spa Mileva. yjjl “Ali se vam je posreči0'?! vpraša nepotrpežljivo-“Bodite brez skrbi! popolnoma od daleč ter - § najprej prepričal, da k°,' ijjl . umrl. Verujte in i, o tefOJe , popolnoma prepričan. v 1 “Hvala vam,” reče *»'' I j prihodnja udovica. i i “E, zatem šele sem vprašanje o testamentu« tem sem mu govoril in da sem tudi v tem P°^e jj bro opravil.” s Gospa Mileva se zeloU f jvo zahvali gospodu j spremi do vrat; nato Pab $1 £ : v sobo svojega bolnega® ^1 je vstopila, on najprej 'no pokuka izpod odej®; I j ko se prepriča, da to n1 .^1 • dvigne odejo z glave >n J, I j s tihim glasom ženo k 36 j Gospa Mileva stopi ža ' | lic k postelji. v ,^1 “Tega gospoda,” zaš|Pe,4 ^ nik, “tega, ki je zdaj bil« ^1 j nikdar več pustiti k m®1’1' Jut c či hiapcu, naj ga vrže jg>| čim bo vstopil. Namaha ^ J kot mačka in zažene ven- ,a i> I g Gospa Mileva obljubi, .^1 ’ izpolnila to Bogu priie ; 1 jo bolnikovo. jko^ I I Bolnika zgrabi nato ! jel getanje, vročica, in 1,0. '' go- I obrne na slabše. Do .(i 1 t spoda Milije so zdravila -^1 ^ kaj pomagala, ali od tega ^.1 ^ ka je šlo vedno na slvabsej„ t»;| j niku se je začelo meša > rJiI , krat je govoril toinorio- jni-l ^ mu je hodil gospod Mili-lj1 ,|jj51 j sel/pa kakor da gosp°c ni penzijonist temveč z°b0,(]i ds j nik, a on da ga je P0^'1^jfi'1 j, mu izdere kočnjak, a g°s ,e^c(j } lija da mu je potisnil j«j . usta, a mesto za kočnja zgrabil za dušo pa vle^e.^ s]j» če. Vidite takšne sanje 1 so začele bolniku hoditi jjjm a on se jih je branil z r? / | nogami in bledel: ^ din p “Klešče . . joj . • • ti0.; f ša, to ni kočnik . . • 1 lija, Milija ...” (Dalje prihodnjo sred0 MOČEN GLAS ■ jj)> Znanstveniki pravi jo« g|F drevesna žaba tako nl°cegijš^ da bi se njeno kvakanj1- Jf od New Yorka do Ore? ^ bi bila tako velika kot vek. i Važno za vsak0^ KADAIt pofilljnte dennr v s*”1* . \ IvADAK ste namenjeni v alnrl t-Vil:1- .1^ .1 KADAU želite koga iz starega K ‘ KAH1 i£ prodiljn 1110 zn vso 1’01J' judl najnižji eeul ln seve . Izlete. .eln Potniki so z naSim posred»va v ladovoijni. _ joC«1 Denarne pošiljke izvršuje®1 zanesljivo po dnevnem jjjO^ f V JUGOSLAVIJO V I . 'LIJ Za $ 2,r.r. 100 1)111 Zn * ,.,25 M ,|l 1 /ii rum 200 Din '/m 'jv, 11 '.jo u Zn 7.20 30# l)ln Zn ffOO Ji Zn n.on r.00 1)1.1 Zn X50 fjol * Zn 23.00 1,000 Din Zn 51) Zn 45.00 2,000 Din Zn y‘- f Ker se cene sedaj hitro ine.Il; crorl ne pene podvržene spreniemui 12' . Pošiljamo t tuli dennr brzojnvno izplačila v dolarji' plJII*1( V Vašem lastnem interesu 3e* c«*n predno se drugje posluzlte, pojasnila. ^ Q01 [ Slovenic Publishing ,i) ( (Glas Naroda—Travel v K,Py 316 West 18 St. GLAS NAROPf NAJSTAREJŠI Ne°PLi{ SLOVENSKI DNEV?1 V AMERIKI j bI&m' je najbolj razširjen vSg!fiL list v Ameriki; donaša 'poW nje svetovne novosti, 1 01> izvirna poročila iz s^a | vine; mnogo šale j romanov najboljših P153 Naročnina za celo za pol leta $3.00; cel° City in Evropo pa $7.00. GLAS NARO^ i \ težko, ker bi ga to lahko preveč vznemirilo. Zato je gospa Mileva poklicala lepo k sebi gospoda Miljo pa mu je rekla skozi solze: “Gospod Milja! Vi veste in - ves svet ve, kako imam rada svo- - jega moža. V resnici ne vem, bom , li ostala živa, kadar on umrje, t Neverjem, da bi ostala živa. Pa - zdaj povejte sami, kako mu mo-i rem reči iz oči voči, da bi moral napisati testament.” “Zares,” pravi gospod Milja, “to je zelo neprijetno za vas.” j “Zelo težak položaj,”- vzdihne gospa Mileva. “Zares težak,” vzdihne tudi t gospod Milija bolj zato, da pokaže svoje sožalje, ker drugače j ni imel nikakega posebnega razloga da tudi on vzdihuje. “E, pa vidite, ko bi vi to nekako; vsi so mi rekli, da bi vi to I! znali lepo tako oddaleč, da ga pripravite in mu rečete.” i “0 prosim,” doda gospod Milija ljubeznivo, “kar se tega tiče, ga bom že lepo pripravil in bom začel kar le mogoče od da-1 leč.” j Po teh besedah se gospod Mi-1 lija vzdigne, zakašlja zelo važno 1 in gre v bolnikovo sobo. Pozdra-' vi se z .rajnikom, povpraša ga ‘ o tem in onem, pa začne popol-'! noma oddaleč. Pravi mu: ]j “Brat in prijatelj, ti gotovo ‘ sam vidiš, da boš za en ali dva dni umrl. Kaj pomagajo te me-' dicine in recepti, nič, babje ne-1 umnosti, vse to ti ne bo nič po-1 magalo. Sam poglej, kako ti ’ štrle ušesa, pa tudi usta so se ti pomodrila. Mogoče ga nimaš, ki 1 bi ti to odkritosrčno povedal, ' danes ima človek zelo malo prijateljev, ki bi mu iskreno pove-‘ dali resnico v oči. E jaz pa komur sem prijatelj, sem mu prijatelj.” Bolnik je že pri prvih bese-. dah gospoda Milije izbulil oči, ; zaril je glavo v blazino in začel drgetati ko šiba od strahu; .; hotel je ziniti in poklicati na po-1 moč, ali ni mogel dati glasu od ,! sebe. Gospod Milija, prepričan, da ,! je že s prvimi besedami napravil dober vtis, nadaljuje svoj govor in prijateljski in odkritosrčno poučuje svojega prijatelja. “Pa, ako že hočeš, da umreš, , brate, ko že to sam sprevidiš—” , j Bolnik mahne z roko, kakor ; da bi hotel reči, da on tega ne | sprevidi, a gospod Milija nadaljuje: “Kaj ne sprevidiš? Pa daj, povej mi vsaj en protirazlog . . . molčič, molčiš, kaj ne, ker mi ne moreš oporekati. In če mi tudi kaj rečeš, kakšen razlog bi mi povedal, no, reci sam: “Bor"je velik, zdravila . . . doktorji . . .” Kaj ne, to so tvoji razlogi? Ali to niso nikakšni razlogi, prijatelj ; ali ne vidiš, da te je sama kost in koža, na tebi ni več kile mesa, le poglej, kakšne oči imaš, kakor mrlič! Torej tu ne veljajo fraze, ker to, bratec: “Bog je velik!” je navadna fraza, ki jo vsak človek uporablja.” Bolniku pridejo solze na oči in ustnice so mu še bolj pomodrele in začel je evokotati z zobmi od silnega drgeta. “Torej,” nadaljuje gospod Milija, “je najpametnejše, kar moreš napraviti, da čimpreje napišeš testament, čim preje, ali me razumeš? Ako kje, je pri člo- j veku opravičen oni modri rek: “Kar bode jeseni ,naj bode nocoj !” Gospod Milija je hotel še naprej govoriti, ali bolnik, ne vedoč kako naj se reši te strahotne odkritosrčnosti, je potegnil odejo čez glavo; obrnil se je naj drugo stran in si ušesa zatisnil s prsti. Ko gospod Milija vidi, da je : na ta način nemogoče, da bi nje- 216 W. 18th St, New York’ NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK V Ameriki JE ENAKOPRAVNOST Naročnina za celo leto izven Clevelanda je 4.*^ Društvom in posameznikom se priporočamo tiskovine. Unijsko delo—zmerne cetie 6231 ST. CLAIR AVE. Cleveland, Ohj^