1 Anton. i umni. • ft* 3. intu mi .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v upravnistvu prejeman: :do leto......K 2-J — ceJo ieto ... ... K 22 — pol leta........12-— pol leta......., 11 — ćetrt leta........6*— četrt leta........5-50 na mtsec......• 2"— na mesec........1-90 Dopisi naj sc frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredaiitvo: Enailova ulica &t 5, (v pritličju levo), telefon tU 34. Izhaja f/aak Asa svecer in&riau veljf jo: peterostopna petit vTsta za enkrat po 14 vin, za dvakrat po 12 vin., ;a trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih in ser d ja h po dogovoru. Upiavništvu naj se požirajo naročnine, reklamacije, inserau" itd. to je administrativne stvari ---- Pooaaaouui številk« velja 10 viaarfev.------ Ka pi&tnena naročila brei iaodotme vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tlakama telefon it ti. .Siovenski Narod* velja po pošti: ra Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto....... K W— celo leto.......K 25 — Strteieta. \ ' \ '. 1 « Ameriko in vse druge dežele: na mesec........ -30 celo leto.......K 3fr— Vprašanjem glede ins era tov naj se priloži za odgovor dopfonica ali znamk* Vpravalttvo; Eaaflova oUca *L 5, (spodaj, dvorišče Uvo\ telefon it iS 7ItUVfiCi]fl. statistične centralne komisijo »11 M o y e r j a. D ti D a j. 2. januarja Praška }K>gajanja, od katerih uspeha je odvisna povoljna rešitev sedanje krize, ob uri še niso končana. Poročila, ki prihajajo iz Prage o kou-ferencah, katere so vrše pri najvišjem deželnem maršalu princu Lob-k o v i c u, vodo povedati, da je raz poioženje na češki in na nemški strani ugodno in da se z vso gotovostjo pričakuje kompromisa glede dnevnega reda za češki deželni zbor. Morda danes tozadevna pogaja uja še ne bodo končana — prizadete stranke imajo še do četrtka čas se sporazumeti, na kar bi bil v potok razglašen cesarski patent, s katerim se sklicuje češki deželni zbor na 10. ianuarja. Sklicanje češkega deželnega zbora pa je ii€MihJiodui predpogoj za sestavo kabineta, ki hi drnžil kooperativo Cehe, Poljake in Nemce. Kaj se v nasprotnem slučaju zgodi, je danes še nejasno; vedno bolj pa se razširja mnenje, da bi neuspeh tat^oVuskih praških podajanj imel za po>Iedieo uradniški kabinet, katerega končna naloga bi bila, razpustiti parlament (er voditi nove volitve. Večerni »Slav. Ta-gblatU ve. povedati, da prevladuje to mnenje splošno v politično najbolje informiranih, krogih. Ministrske kombinacije. Ministrstvo s pretežno parlamentarnimi člani pride torej le pogojno, akoravno za enkrat še govore vsa dejstva, da se ti pogoji izpolne. VMT7ti>oiTja parlamentarna fantazija :?bii*a na vseh koncih in krajih vedno nove kandidat*-, sestavlja vedno nove kombinacije. Tako ve večerni Slav. Tagblatt« povedati, da posta* nt notranji minister bivši kranjski dež-Ini predsednik baron H e i n. ju-stiČni )KU"tfelj bi prevzel član gosposke zbornice p 1. O r a it m a v e r, H o c h o n b u r g- e r pa baje asperira na štajersko DarnestniŠtvo, kjer hode postati naslednik grofa Clarvja. K< r kandidata za finančno ministrstvo imenuje večerna > Zi'it predsednika ■ -■- ■ ■■ ■ - -i ... i i - ...... - --■------------- i Konference pri ISienerthu. Pri baronu Bienertbu so daues zitova pričele konference z raznimi političnimi voditelji. Danes je bil na vrsti d r. (Jtss m a n u, jutri prideta bar. C h i a r i in prof. G 1 o m h i n -s k i. Popoldne sta bila poklicana k bar. Bienerthu tudi bivša ministra G eo r g i in H a r d t 1. * * * Aehronthal in kriza. Intcrosantn«• vest prinašajo večerni -Narodni Listy« iz Dunaja. So hotno cesarsko pismo je, kakor trde, povzročeno direktno v^led intervenciji- zunanjega ministra grofa A e h-r n t h a 1 a. ki večino bed j čuti, kako globoko se je z znano Vašieevo afero kompromitiral, ter upa le še. da bi novourejeue razmere v avstrijski vladi in v parlamentu (pač predvsem dejstvo, da bi morda Čehi, kadar bodo v vladni večini, Masarvku ne pripustili nadaljnih razkritij) ga mogle rešiti sramotnega, padca. »Narodni Listy« trde, da je sicer ta ]>adec gotov, ker je predpogoj izboljšanja avstrijsko ruskofrn razmerja. Negotovost i»oložaja. V splošnem je situacija dokaj nejasna. Vesti o cesarjevi bolezni, ki prihajajo iz Schbnbruna, absorbirajo velik del politične pozornosti. Ofici-jalno se sicer zatrjuje, da ima cesar le lahek nahod, toda zvečer se že zopet širijo vesti, da gre za resuejšo afekcijo v vratu. Bolezen cesarjeva bi položaj jako težavno komplicirala. teli najbolj kričavi »prijatelji« slovenske mladine dr. Korošec, dr. Hou-njec in več takih k božićnici ničesar prispevati in so dame, katere so nabirale, postavili moralno pod kap. — Ali ni škandal, če daruje v Mariboru vsak ubogi pisar, obrtnik in delavec kaj malega za narodno stvar in celo za toli važno božićnico v Studencih, dr. Korošec pa, ki je bojda voditelj slovenskega naroda in ima na leto samo na narodove stroške (kot urednik »Slovenskega Gospodarja«, državni in deželni poslanec itd.) tisoče in tisoče kron dohodkov, ne daruje niti vinarja? Klerikalne liste je sram svojih urednikov in da bi zakrili neprijetno afero, pišeta sedaj »Straža« in »Slo- venec«, da je bojda neki 1 — kot dnevnikov poročevalec o božićnici trdil, da »Slov. kršč. - socijal. zveza« ni ničesar dala. Obeuem groze ti poštenjaki g. — gl— kot uradniku, ker je bojda on spisal dotiču i napad. Ta afera kaže poštenost, rodoljubnost in kavaiirstvo Korošcev in Hobujeveev v najlepši luči. Da ni štajerskih Slovencev sram takih »voditeljev«! Poštenost in dorežlllvost moriborsKlh MeriKalcev. ►Narodni Dnevnik« je v sredo, j dno derombra poročal o božičniei i v Studencih in izrecno pripomnil, da sta prispevali za njo Ciril - Metodova j družba in Slov. krščansko - s novana je poštna ekspedijentinja Eleonora Čerček v Aumuhlu za, po štarico. — U m r I a je v Celju trgov ka Mari usek na Glavnem trgu, stara 50 let. — Izvoljen je v arve&ks okrajni odbor napredni župan slov občine Gradišče pri Lučanah, g. Jakob Čepe. — Zaročil se je na sve ti večer v Žalcu davčni uradnik Fv Žuža z gospodično Dragico Lipoldo vo. Mnogo sreče! — Zbežal je i> Orohoveo pri Radgoni zidar A doli Reberšak. Napravil je nek nrav nostni prestopek in se boji kazni. -Ukradel je na celjskem 'kolodvo* m železniški delavec Gradt trgovce Geršaku iz došlega zaboja obleke zimsko suknjo. Potem pa jo je nege' prodajat — lastniku samemu. Pre drznega uzmoviča so zaprli. Vrstovškn v opomin. Znano slo vensko politično društvo v Mariboru ki je nekdaj imelo odločilen vpliv na slovensko politiko na Štajerskem že tri leta ni zborovalo. Sedanje na eelništvo na noben način noče sklica ti občnega zbora. To je zanimivo za* radi tega, ker se je pred 3 leti na občnem zboru izročilo blagajniku Vrstovšku nekaj nad *00 kron dru št vene imovine. Ker od tega časa ni bilo odborovih >>ej, je dolžnost bla gajnikova položiti v javnosti račun Za h tovarno, da se te stvari pojasnijo Sramota bode velika, če se to od dr Lav. Gregorca ustanovljeno društvo vsled nemarnosti sedanjega vodstva razpusti. Blagajnica pa s< bode že našla, gospod profesor Vr stovšek! Nemško barbarstvo na Štajer >kem. Osemnajst, zdravnikov imajo deželne bolnišnice v Mariboru, Radgoni, Brežicah, Celju in Slovenjem gradcu, a niti eden teh zdravnik ovne govori pravilne slovenščine. Ti zdravniki torej ne morejo z bolniki, ki so v teh bolnišnicah v veliki večini Slovenci, govoriti v njihovem jeziku. Zdravijo jih kakor govora nezmožno živino. — Deželni odbor se> trdovratno brani vsakega Slovenca, naj bo še tako miren in še tako dober Utim nos s malo. Zgodovinski roman. Spi^a^ Vladimir V ese 1. (Dalje.) Bre^ odpora je pribrume] Brav zem 6 svojimi hrabrimi konjeniki --kozi glavna vrata na notranje graj -ko dvorišče; vratarja, ki se je bil oostavil nepoklicanim gostom v bran, so ]K>hodila konjska kopita. Fvmotje iz vasi pod Stei>orkom, ki so imeli ta dan opravka v graščini, so se poskrili po hlevih in kleteh. Dekh--o begale prestrašene po Širokih hod-oikib. Krazem pa se ni zmenil za nje. fskal jo svojega sovražnika Ivana Steberškega, da obračuni z njim.Raz-jahai je konja in za njim so }Kiskakali raz konje njegovi spremljevalci, da -o zažvenk* tali težki oklepi na njih života. Vzplamenele so baklje - smol-nice in za i skrile ^ ► se ležke viteške sabljo. 1'diii so jo v grrad in po širokih ka.iunitih stopuicab uavzgor v prvo nadstropje. Tu jih jo čakal SjJte-bržan z majhnim krdelom svojih bojevnikov. Vsi so bili le za silo oboroženi in zavarovani proti težkim udar-eem nasprotniških sabelj - plamenic. Vnel se je Iju t boj. Erazem je oaskakoval hrabri* borilce, kakor besen, a Šiteberžan in njegovi zvesti bojevniki so se branili z obupnim junaštvom, dobro vedoč, dri morajo ali poginiti, ali pa prepoditi sovražnika. Malo jih je bilo. vsi so morali vztrajati v**'dno v boju, med tem. ko so se Erazmovi bori hi menjavali. Samo Erazem ni poznal utrujenosti; vedno v prvi vrsti je na sk a kova! hrabroga Ivana. Zdaj je padel na strani Štebr-žana prvi borilee, drugi je krvavel na stegnu in onemogel vsled izgubo krvi od bi ja 1 n est rpm► n apad a jočega so-vražnika. Umakniti so se morali Šte-berški borilei na ožje stopnice, ki so vodile v drugo nadstropje. Le po dva in dva sta si mogla stati nasproti, a Steboržanotn so pohajalo moči. Stopnico za stopnico so ae umikali, drug td drugim je podlegel krutim udarcem Erazmovih boriloev. Zadnji sobojevnik Ivana Stoberškega se je zgrudil. Tedaj se je umaknil Ivan v podstrešje. Vedel je, da s«* ne more rešiti več, a upal je, da. se umakne svojim napadalcem č>z visoko speljane deske, kamor mu sovražnik ni mo-gel slediti v svojih težkih r^klepih. Preveč je zaupal starim strohnelim deskam. Komaj je stopil na prvo, se jo prelomila in Ivan Steberški je padel izpod podstrešja med gradom in visokim okroglim stolpom v globino, kjer je obležal z razbito črepiujo. Tak je bil konec Ivana Šteberškega, brata na-šega kaplana, ki so ga klicali, kakor njegovega brata, za Ivana. Trinajst let je bilo tedaj bratu nesrečnega Ivana Šteberškega. Bil je takrat, ko se je zrušila težka streha Šteberškega gradu kraj Cerkniškega jezera na ]x>gorišče, v Ljubljani pri ugledni rodbini Mandlovi, kjer se je učil za duhovnika. 2e doma na Šteberko, Ko je živel še njegov oče, so ga bili določili za duhovski stan. Starejši naj prevzame graščino in premoženje, mlajši pa naj proslavi ime rodbine s svojo učenostjo in svetostjo, tako je bilo načelo v vseh viteških družinah. Preskrbeli so mlajšemu potom en učitelja, kakršnih je bilo na Kranjskem dovolj. Potovali so od kraja do kraja, ustavljali se po graščinah in podučevali sinove gra-ščakov x začetnih znanostih. Toda ti poiH>tni učitelji niso nikakor zadostovali ukaželjnemu mlademu Steberža-nu, zadostovali pa tudi niso za pripravo k poklicu, za katerega je bil določen. Zato so ga dali starši v Ljubljano, kjer je bil od leta 1461. sem sedež ljubljanskega škofa Žige Lam-bergerja. Pri Mandlovih, nasproti stolni ecrkvi ob vznožju Grada je živel tedaj trinajstletni Ivan in hodil h kanonikom učit se verskih resuic, latinskega jezika in vsega, kar jo bilo treba za duhovniški poklic. Ko je prinesel mestni pisar iu dobri prijatelj Mandlovih, Poš, z ro-tovža na Starem trgu novico, da jc za žgal grozni Erazem Steberško graščino in da je brat mladega Ivana ubit, prijelo je mladega siroto tako dorootožje, da je prejokal cele noči v svoji sobici in preklečal s solzami politih lic cele dneve pred glavnim oltarjem v Avgust in sk i cerkvi onstran Ljubljanice, nasproti Spitalskim vratom. Kadar se je potem oglasil iz stolpa ua Gradu zvon, znamenje, da se zapro mestna vrata, kar se je zgodilo od sv. Jurja pa do sv. Mihela ob devetih zvečer, tedaj je prišel redno mlad avgust inec in poklepal nesrečnega Ivana po ramenih: »Šurge, brat v Kristu, devet je, doma te čakajo!« >Doma?« se je začudil mali Ivan in pogledal brata avgustiuca s svojimi velikimi, črnimi in plašnimi očmi. — »Doma?« je vzdibnil, — »saj jaz nimam doma,« in solze so mu polile lica. Vstal je, a noge ga niso nesle, bile so trde iu otrple vsled dolgega klečanja. Zgrudil se je pred velikim oltarjem. Tedaj si ga je naložil mladi avguštinec na roki in ga ponesel Mandlovim na dom. Vsa v solzah ga je sprejela gospa Mandlova: »Velik svetnik bo še naš mali Ivan!« je vzklikala, ko mu je pripravljala skromuo večerjo, gospod Mandelj pa je vzel čep:co in palico in odšel za Ljubljanico k prijatelju Paplerju, ki je bil tedaj mestni sodnik. »Zopet ga dela za svetnika moja stara tega Šteberškega fanta« je potožil stari Mandelj mestnemu sodniku. »Kaj hočeš, potrpeti moramo vsi,« ga je tolažil prijatelj Papler. »Taki otroci naj so ob zapiranju mestnih vrat doma v postelji, ne razumem avgustincev, da ga ne spode ob pravem Ča«u iz cerkve!« se je jezil Mandelj. »Božji hram je vsakemu odprt, nikogar ne smemo goniti iz njega, »Dajte, da pridejo mali k meni,« je rekel naš odrešenik, ne godrnjaj, dragi moj prijateljic sili mladega siroto srce, potožiti se svojemu bogu. Ničesar ne veš. Čemu je bog določil tvojega varovan ea. Svoje srčno veselje boš še doživel z njim!« In meniti sta se začela o dnevnih novicah. Na Dolenjskem so se bili zopet pokazali Turki, a malo jih je bilo, in graŠčaki so j jih zapodili nazaj. Govor je nanesel tudi na bisterške kartuzijane, ki so zopet prevzeli Šteberško graščino. Šteberško graščino so bili namreč dobili Štoberžani prod dvema stoletjema od bisterških kartuzijanov proti malim služnostim v mito in zdaj, ko je bil Ivan starejši mrtev, so jo kot. izpraznjeno zopet zasedli, ne oziraje se na to, da je živel še en potomec Šteberžanov, Ivan mlajši. Pravico sezidati si zopet graščino na nekdanjih šteberških tleh, so oddali kartuzijani rodbini Elab, a jim naložili poleg drugih služnosti tudi dolžnost, da skrbe za Ivana Šteberžana mlajšega, dokler ne dovrši svojih študij in ga ne posvete v duhovnika. Namenili so kartuzijani potem mlademu Šteber-žanu kaplani jo v filijalni cerkvi pri Sv. Križu ob Cerkniškem jezeru s sedežem v nanovo zgrajeni graščini, ki jo sezidajo gospodje Elah. Zato pa je moral podpisati Mandelj kot varuh osirotelega Ivana Šteberžana, ker ta ni imel nobenih sorodnikov, kartuzi-janom pismo, s katerim se odreka v njegovem imenu vsem pravicam do nekdanjih Šteberškib posestev. Težko je bilo pripraviti trezno preodarjajo-čega Mandlja do tega pisma, končno pa ga je vedel pregovoriti njegov prijatelj Papler. Brezupno bi bilo namreč upirati se zahtevam kartuzijanov, ker so imeli mogočno zasloni-bo pri škofu Lamber^ar jn v vieedom-ski hiši in pri deželnem glavarju, zaslužnem grofu Auerspergu in deželnem sodniku Ivanu Galn. (Dalje prihodnjič.) ndravnlk. Nastavljajo se ©dino le strastni kuler-burši, ki prihajajo iz vseučilišča z obrazi, kakof zrezki. Kakšen materijal je to, dokazuje mariborska bolnišnica, katero so žc celo nemški Usti začeli napadati (»Volka-zeitung), a zdravniki se niti ganili niso. Pripovedujejo pa se še druge reči, katere dajo razumeti, zakaj se naše ljudstvo tako zelo boji teh deželnih bolnišnic, da raje hodi, če mu je količkaj mogoče, v Ljubljano ali oelo v Gradec. Kdo pa se ne bode bel gospodov Urbacrekov, Drascbov, Fi-laferrov, ako so pomisli na pravde, ki so se zaradi teh gospodov vršile pred našimi sodišči. Te razmere so tako barbarske, da bi bile povsod drugod nemogoče. Iz Maribora. Dva zdravnika iz tukajšnje bolnišnice, dr. Urbaerek in dr. Drssch, oba znana bivša ku-lerna študenta, sta stala dne !!9. t. m. pred okrožnim, kot prizivnim sodiščem. Nek večer meseca junija napila sta se v »Altdeutschc WoinritnncHT Šampanjca in postala proti natakarici tako sirova, da jo državno pravd-ništvo uvedlo preiskavo zaradi hudodelstva omejitve osebne svobode. Ta se je ustavila in tožena sta bila radi prestopka proti nravnosti po § 516, pa tudi radi tega oproščena in edino le zaradi žaljenja ča>ti obsojena v globo po 50 in 80 kron. Prizivna razprava je bila tajna. Po dolgotrajnem obravnavanju in posvetovanju se je prva razsodba potrdila. Zanimiva epizoda je bila, ko jo zagovornik obtožencev dr. FaleschLni protestiral proti temn, da se tajne obravnave udeleži poročevalce lista »Arbeitervville--: Horvatek kot zaupni mož obtoži tel jice. Seveda je sodni dvor poročevalca moral pripustiti k obravnavi. Toži tel jioo je s -tepala pisarna dr. Rosine. Iz Laškega trga. Vsakdo ve, da imajo ali so vsaj imeli doslej Nemci v našem okrajnem zastopu večino samo vsled skrajno zastarele in krivične volilne geometrije. Tako voli na pr. Laški trg 8 zastopnikov v okrajni zastop, občina Trboveljska, ki plačuje dve tretjiui vseh okrajnih do-klad, pa nobenega, samo zaradi tega ne, ker ni trg. Dosedanji okrajni zastop je storil vse, da bi ohranil »nemški« značaj okraja: začel je pri cestnih tablah in kažipotih, ki so ob okrajnih cestah dosledno vsi nemški. Čitaš tam nemška imena, katerih živ hudič v okraju ne rabi in so »ploh popolnoma neznana. Ne glede malenkostne in neumne demonstracije proti nam Slovencem so take table tudi znatna ovira rednega in hitrega prometa. Štajerski dež. šolski svet je do-volil ustanovitev nemškega otroškega vrtca po Schnlvereinu v Vojniku, tako čitamo v nemških listih. Ali je ta otroški vrtec, katerega obiskuje sicer samo desetorica povrh se slovenskih otrok, doslej obstojal brez oblastvenega dovoljenja l Učni tečaj za učiteJjstvo. Mese-ea marca se vrši na moškem hi ženskem učiteljišču v Gradcu po en tritedenski učni tečaj za dotične učitelje, oziroma učiteljice, ki se hočejo izvežbati za poučevanje slaboumnih. Udeležbo je treba naznaniti do 15. ianuarja okrajnim šolskim svetom. Naprednjaki, pozor! Po § H volilnega reda za državni zbor je treba popravljeni imenik i olileev koncem vsakega leta predložiti pri občini vsakomur na vpogled. Opozarjamo na.se zaupnike, da zahtevajo od županov ta imenik in ga pazno pregledajo, da vidijo gibanje volilstva. Prihodnje državnozborske volitve so blizu, treba se je že sedaj pripravljati na nje! Na Mnti be je priredila na Štefanovo v poslopju družbine šolo veselica, ki je napolnila prostorno dvorano do zadnjega kotička. Opazili smo pri tej prireditvi mnogo ljudi domačinov in okoličanov, ki so bili prvikrat na slovenski veselici, kateri pa gotovo niso bili tudi zadnjikrat. Kaše diletantke in diletantje so povsem povoljno in večinoma jako dobro rešili svojo nalogo. Tudi tambu-ranje domačega tamburaskega zbora je ugajalo. Začetkom je govoril nad-učitelj Hren v poljudnem govoru o važnosti ljudskega štetja. Ko je omenil, da je bilo r»ri zadnjem ljudskem štetju blizu 1000 Nemcev in le 120 Slovencev, so je oglasil star in ugleden mož, češ, da on ne pozna na Muti niti 10 (deset) pravih Nemcev. — Po končanem sporedu je večina ljudi ostala še do trdne teme skupaj, kjer smo se zabavali s petjem in tamburanjem in kjer sc je izprego-vorila še marsikaka domača beseda. Omeniti je, da smo tokrat imeli tudi pred našimi nasprotniki mir. Pri zadnji uprizoritvi so namreč poskušali nam delati zgago. Sedaj pa so bili lepo mirni in tihi, kar je za nje seveda najboljše. Rajhenburški »Sokol« je moral svoj ples se enkrat prestaviti. Prvič se je to zgodilo na željo BrežiČanov in drugič na ooozoritev od strani Kr-čanov. Prepričani smo, da bodo prvi kakor druari to upoštevali ter nas dne 22. prosinca v mnogobrojnem števi- lu pose tili. Saj pa tudi ne bode nikomur zal! Iz Ormoža. V nedeljo 15. januarja 1911. ima gasilno društvo za ormoško okolico s sedežem na Har-deku svojo pustno veselico v Ormožu pri gospe Kalohbrenner. Za srečo-lov so želijo dobitki in podpore. Po-moz bog! Na moškem učiteljišča v Mariboru no vladajo zdrave razmere. Nočemo se vtikati v najnovejšo afero, ki se je odigrala med ravnateljem in enim slovenskim profeeorjeni na tem zavodu; konstatiramo le mimogrede, da stoje simpatije dijaštva in velik del javnosti, ki se zanima za razmere na mariborskem moškem učiteljišču, na strani prizadetega profesorja. S kaznijo in obsodbo taka reč po navadi ni poravnana. Da nekaj ni prav na mariborskem učiteljišču, to kaže stavka dijaštva, ki se je vršila pred dvema letoma in imela to y>osie-dico, da je deželni šolski svet naravnost prepovedal nastavili kolovodje stavlca na Štajerskem, dami so štajerski rojaki. V mariborsko moško učiteljišče se neprestano zaganjajo Nemci, da bi odjedli Slovencem še tiste pravice, ki jih do&t-daj na tem zavodu še imajo. Zato je treba pri njegovem vodstvu previdnosti in obzirnosti, ki to ne le od strani ravnateljeve, ki je bil morda proti slovenskemu tovarišu nekoliko strožji, ko je bil ob enakih prilikah napram nemškim (vide slučaj M. iz 1. 1902!) — temveč tudi od strani prizadetega profesorja, kateri je vendarle šel malo daleč. Oba prizadeta crosnoda imata gotovo velike zasluge za razvoj našega šolstva in naše .nanesti — in bolje bi bilo, da bi se bolje zavedala svojih dolžnosti napram zavodu in narodu in ne povzročila nepotrebnih škandalov. — Slovenski učitelj. Štajerski naročnik: »Slov. Naroda« naj ne pošiljajo naročnine v Celje, ker nastanejo s tem nepotrebni stroški, temveč naravnost upravnistvu ?>Slov. Naroda« v Ljubljani. .— Dopise, ki se tičejo štajerskih zadev, pa izvolite pošiljati na naslov: Staj. uredništvo »Slov. Naroda-., Celje (začasno Schillerjeva cesta št. 3. Telet". Št. 65 intemrb.) Gibanje trgovcev v Ptuju. Leta 1909 je bilo v Ptuju 130, koncem leta 1910 pa 136 trgovcev. Večina nosi slovenska imena, pa kaj nam pomaga, ko naše ljudstvo ne loči nernšku-tarskega in nemškega trgovca od slovenskeara: V pokoj je stopil staj. dež. vele rin. nadzornik, vitez Frane Jožefove-ga redči, Ferd. Slovak. Narodno ^obrambno- gibanje *Dodnj"štaj. Nemcev. Vse spodnje-štaj. okrajne zveze pedrašaie »Siid-rnarke« imajo dne 8. jan. v Mariboru svoj shod, na katerem se bo veliko govorilo o gospodarskem in narodnem podjarmljenjn Slovencev. MlMBlO. Občinske volitve na Goriškem. Padel je klerikalni Port-Artur v Vipavski dolini. V peWk in soboto so se vršile občinske volitve v mestu Sv. Križ na Vipavskem. Volilni boj je bil (jaz, boj na nož so bili napovedali aovostrujarski noža rji, katerim načelu je »tarostrujarski župnik. Napredna stranka je šla v boj s, upanjem na zmago. Vsa pogajanja za kompromis so padla v vodo. Vsled zavednosti in odločnosti n<* »redne stranko je padel ^>Port Arlui . Konec leta so slovesno obhajali zmago v najhujši klerikalni trdnjavi naprednjaki! Sv. Križ se je opral madeža, da je bil klerikalno gnezdo. V tretjem razredu je dosegla napredna stranka IBS glasov, klerikalna 60; v drugem razredu je imela napredna stranka 60 glasov, klerikalna 16; v prvem razredu so zmagan klerikalci, ali ni čada, če ima župnik 3 glasove in glavni klerikalni steber tudi 3. Glavno pač je zmaga v tretjem in drugem razredu pri taki diferenci. Tam je govorilo ljudstvo! Slava naprednim volilcem svetokriškim! — V Skriljali na Vipavskem so bile pred kratkim občinsko volitve. Klerikalci tO zajavkali ob izidu volitev ter pokazali, da so bili tepeni. Za žu-oana je izvoljen g. Fran Bratina od Sv. Tomaža. Prej sc javkali, da eo propadli, kakor je bil g. Bratina izvoljen za župana, so pa zavriskali, da je Bratina njihov pristaš. Kdo le jim bo verjel po takem prvotnem javkati ju I G. Bratina je izvoljen za župana kot naprednjak in ker je mož, tudi ostane naprednjak. Pred kratkim so bili klerikalci proglasili za svojega tudi čkrbinskega župana g. Lozeja, dasi je notoričen naprednjak. S čisto navadnimi lažmi si hočejo pomagati klerikalne sirete. Nič, pa naj le lažejo tako; doživijo toliko več porazov. Ljudsko štetje v Gorici. Laški, dobro nakrmi jeni ptiči so frfotali te dni po Gorici, agitirali okoli ljudi, rotili in vabili na magistrat, dajali nauke gospodarjem, vse le z namenom, da bi se vpisalo kolikor le mogoče malo Slovencev za Slovenec Laški gospodarji hi agitatorji so na- pravili dosti zmešaj***, nekateri spodarji so dali šele zadnje trenotke popisovalne pole, nekateri so jih kar sami izpolnili, tako da ni dvoma, da so še ujeli dokaj Slovencev, ki 00 upisani za Lahe. Slovenski odbor ob ljudsko štetje je imel na razpolago v nedeljo in ponedeljek več pisoren v raznih delih mesta, kamor so hodili Slovenci, da se jim je izpolnilo popisovalne pole. Ce no zagrešijo še kaj potem, kadar bodo imeli vse pole v rokah, bi morali izkazati v Gorici Slovencev od 10—12.000. Pred desetimi leti so jih izkazali samo 4754; okoli 1000 so jih bili požrli najmanj. Ge bodo delali tako, kakor pred 10 leti, potem jih utegnejo izkazati jedva 6000! Stavka mesarjev v Trstu. Tržaški mesarji so nehali prodajati meso. Delali so že več časa priprave za to in včeraj ni nobeden odprl svoje mesnice. Danes so bile nekatero že zopet odprte. En del mesarjev se je pae branil |e stavke, a moral se je udati, ker nima živine. Veietržci z živino &o oone zvišali, češ, da jo morajo sami dražje plačevati, mesarji pa po teh cenah nečejo kupovati. Nevolja v Trstu je velika. Tistim mesarjem, ki imajo mesnice odprte, je magistrat obljubil, da bo njih podjetja ščitil. Baje oropan. Predsinočujem ob 6. so na-sli v S t Andreju v bližini livarn« človeka, ki je imel roke in noge zvezane 1 rutami. Tudi usta je imel z ruto zavezana. Roki, zlasti pa demo, je imel 1 nožem zrezsni, vendar pa rane niso bile uevarno in ne globoke. Prepeljali so ga 1 rešilnim vozom na ambulančno postajo, kjer so ga obvezali. Od tam pa so ga prepeljali na policijski komisarijat. Tam je povedal, da je *i01etni Josm Petrelii iz Locorofonda v provinciji Bari, in da so ga napadli štirje neznanci ter ga oropali. Od nekega znanca je bil baje dobil zavitek bri-salk, ur, verižic in drugih predmetov v vrednosti 300 K, z naroČilom, naj to prode. Vse to so mu odvzeli roparji, ki so ga tudi ranili, ko se jim je postavil v bran. Ker pa se je zapletel Petrelii pri svojih izpovedbab v protislovja, so ga obdržali v zaporu, dokler se stvar ne pojasni. Mir ili rat? To je naslov brošuri, ki jo je obelodanil klub hrvaških in slovenskih deželnih poslancev istrskih. Brošura obsega natančno poročilo o kompromisnih pogajanjih in sklepih, s katerimi naj bi sc bil nato ra vil narodnostni mir v Istri in razkriva vse spletke, s katerimi bi nepošteni Italijani izvršitev sklepov radi onemogočili. Brat ga je ranil. 271etncga zidarja Franca Ctustinčiča, stanujoče-ga v Via Vergamaeco it. IS, je pokarala predvčerajšnjem njegova mati zaradi ra zrn danega življenja. Ko je nesramno odgovarjal, se je začel vmešavati njegov mlajši brat Jo>:p. Prišlo je mod obema bratoma do pretepa. Končno je šel iskat Josip v kuhinjo sekiro in 3 njo udaril brata po glavi. Franc se je zgrudil ve« okrvavljen po tleh in ga je moralo odpeljati reševalno društvo v boinKm-co. Storilca so aretirali. Zgradba vojnih ladij v Tržiču. Ladjedelnica v Tržiču gradi zdaj štiri večje parnikc, med t srni tudi ene-ga na račun Avstro - Ainerikane za vožnjo v Južno Ameriko. Podjetje skuša dobiti tudi zgradbo nekaterih v ijnih ladij, pred vsem zgradba tretje kriiarke tipa turbinske ladije »Admiral Spannc Zgradba dveh takih križari je, kakor .mano, zagotovljena ladjedelnici ^Danubius - na BekL Te tri projektirane ladje bodo najbrže v tridesetih mesecih, torej sredi leta 1913 gotove. Ladja »Admiral Spauu<% ki je bila zgrajena v državni ladjedelnici mornariškega arzena Ia v Pni ju, ima hitrost 26*8 pomorskih milj v eni uri. Kmetje oblegali orozniško kasamo. Iz Poreča poročajo: Dvajset kinetov je oblegalo orozniško kasarno v Zbandaju ter jo bombardirali s kamenjem. Ker niso bili vsi orožniki doma, so niso upali nastopiti proti premoči. Ko so se pa ostali orožniki, ki feo imeli izven kasarne službo, vrnili, so se orožniki v bran postavili napadajočim kmetom ter jih dvanajst aretirali. Ostali so pobegnili. Vzrok je ta, da so bili kmetje silno vznemirjeni zaradi preostrega nastopanja orožništva. Dnevne vesti. t- Obračun s Šukljejeni. Na dan sv. Treh kraljev bo v »Mestnem do-muc ljudski shod, na katerem bo dr. Tavčar govoril o novem cestnem zakonu s posebnim ozirom na zavijanja in neresnice, ki jih je v svojem znanem članku objavil deželni glavar Snklje. + Bivši kranjski deželni predsednik minister? V parlamentarnih krogih se vzdržuje vest, da je v kombinaciji za ministra notranjih del tajni svetnik baron Viktor Hein, bivši kranjski deželni predsednik. Da vtiva baron Hein na najvišjem mestu posebno zaupanje in da je v merodajnih krogih na glasu kot mož 1 odličnik onosotmosti, je znano, zato vest, ki smo jo gori zabeležili, nemara ni brez vsake podlage. -f Cesarjeva bolezen. Kakor smo že včeraj poročali, ee je cesar nekoliko prehlodil. Telesni zdravnik cesarjev dr. Kerol je sprva izjavil, da je zdravstveno stanje cesarjevo popolnoma zadovoljivo in da se ni ničesar nevarnega bati. Cesar je dobil nahod, na to tudi katar v goltancu in sapniku. Vsled tega je dr. Kerzl poklical profesorja Chiarija. Profesor je kon-staUral, da se je sluznica lahno pordečila, vendar pa cesarjevo zdravstveno stanje ni nevarno. Včeraj dopoldne se je zboljšalo. Kašelj ga več tako zelo ne draži. Mrzlice nima, ima tudi apetit in se čuti zaradi tega lahnega prehlajenja malo rndisponi-fonega, Na zdravn. nasvet je šel suoči prej v posteljo kot sicer. Prej je izpil vročo limonado. Zaradi visoke cesarjeve starosti in velike občutljivosti dihal, ki je pred tremi leti, kakor zuano, povzročila hud bronhialni katar, je nedvomno treba velike pazljivosti in previdnosti. Cesar se najbrže tudi ne udeleži dvornega plesa, ki bo 10. t. m. -f- Izgredi v Kočevju. Na novega leta dan so bili, kakor smo že poročali, v Kočevju veliki izgredi proti kaplanu Kopitarju. Popoldne je prišel v slovensko društvo, katero je ustanovil v Dolgi vasi. Najeti in na-hujskani Kočevarji so ga napadli in na nečuven uačin ravnali ž njim iu z drugimi Slovenci, ki so bili v njegovi družbi. Ta kočovarska tolpa je Slovence suvala, jim pljuvala v obraz, jih obmetavala kamni in kosi ledu in pri tem žvižgala in trobila, da je bila groza. Pregnali so Sloveu-ee iz Dolge vasi. Nad 100 Kočevarjev — od zadnjega pometača do naj veljav ne jš i h meščanov — je navalilo na Slovence. Več kot eno uro so jih bombardirali. Kaplan Kopitar je ranjen pod levim očesom. Slovenske sena in dekleta so bila opsovana in opljuvana. Orožniki te nasilne tolpe niso razgnali, policija pa sploh ni posredovala. Ponoči so Hočevarji napadli hišo slovenske posojilnice in jo vso pouesnažili s črnilom. Med demonstranti so bili tudi različni javni uradniki, ki so se čutili poklicane, posredotočiti javno svoje sovraštvo proti Slovencem. Vsakdo se mora vprašati, kako je kaj takega mogoče na Kranjskem. Ze prvi napad na kaplana Kopitarja je vendar dovolj pokazal politični oblasti, da je treba primerno preskrbeti za javno var-noat. A kaj je storila politična oblast, kaj .je storil okrajni glavar Sehon-bergeri Ničesar! Tudi klerikalni I>o-slanci niso ničesar storili. Vedno vpijejo, kako moč imajo, vedno se babajo, koliko zaleže njih beseda. Zdaj naj pokažejo svojo moč, saj gre za njihovega človeka- Pa tudi deželni odbor iahko kočevskim nasilnikom pošteno plača njihova tolovaj*tva. Omeniti pa je, da bi kočevska sodrga gotovo ne nastopala tako brutalno, če bi dekan Erker in suhi kaplan Kravljant toliko ne hujskala proti Slovencem sploh in zlasti proti kaplanu Kopitarju. Kočevska tolovajstva so v veliki meri zasluga dekana Erkerja in kaplana Kravljauta; vsaj moralično sta za ta tolovajstva soodgovorna. Prav včeraj smo pojasnili, kaj vse dekan Erker počenja proti kaplanu Kopitarju. Dekanov pajdaš, kaplan Kravljant, sega še dlje. Ta alkoholizirani »pedagog« je v soli v Livoldu, ki jo obiskuje tudi mnogo slovenskih otrok, opetovano preklinjal Slovence: »ABe- Krainer soli der Teniel hollen. — Die Krainer sind vom Teu-fel.« Alt ni to nečuveno? Ali je ta človek sploh še mogoč ua svojem mestu"? Naj mar mirno prenašamo, da nežni mladini v srce seje sovraštvo in nestrpnost Človek, ki ga radi pijančevanja ne zavaruje nobena zavarovalnica, človek, ki se je v pohujšanje cele tare sukal z babami po plesjščih in krokal daleč čez polnoč po gostilnah, potem pa šel z mačkom — ma-ševat? Slovenci v Kočevju se morajo vprašati: ali škof kaj ve o teh razmerah, o početju gosp. dekana Erkerja in gospoda kaplana Kravljanta? In Če ve, zakaj ne ustvari v verskem in narodnem oziru tako silno potrebne remedurc? f Kako mislijo hrvaški klerikalci o hrvaško-slovenskeni bratstvu? Vstop dalmatinskih pra vaše v-kler i -kaleev v dr. Šusteršičev klub je svo-ječasno presenetil vso javnost na slovanskem jugu. Znano je namreč, da stoje ti pravaši na ekskluzivno hrvaškem stališču, ki ne priznava na slovanskem jugu nikogar razen Hrvatov. Vstop dalmatinskih pravaških poslancev v klerikalni slovenski khib se je torej smatral kot nekak prelom v političnem naziranju pravaške stranke in naši klerikalni listi so ta dogodek slikali tako, kakor da bi se bili dalmatinski pravaši podvrgli zgolj iz bratske ljubezni vodstvu klerikalnih Slovencev. To mnenje je bilo, kakor se kaže, razširjeno v pravaških vrstah samih, zakaj splitska »Hrvatska Državo«, ki jo sicer vzdr-žnjejo slovenski klerikalci, a je glasilo onih pravaških poslancev, ki so se pridružili dr. Su»ter©6evemu klubu, se jo čutila primorano, da ovrže to mnenje in precizira stališče pra-vasev nasproti Slovencem tako-le: »Nekateri listi mislijo, da bogve kako imenitno argumentirajo, ako nam oeitajo: čemu propagirate idejo narodnega edinstva s Slovenci, a nastopate proti oni s Srbi, ko so nam Srbi vendar mnogo bližji kakor Slovenci. Na to odgovarjamo brez kakršnihkoli ovinkov to-le: Prav kot protiutež tej srbsko - hrvaški ideji naglasamo in hočemo imoti hrvaško - slovensko idejo. Nam ni vseeno kakor lijim, dali se zovemo Hrvati ali Srbi. Narod smo bili, ostali in hočemo biti. Narodne naše tradicije in aspiracijo so nam svete in vsakdo, ki jih nam ugrožava, .jo naš neprijatelj. Srbi so sovragi naše individualnosti, ž njimi ue samo da ne smemo sklepati brat trtva, marveč se moramo ž njimi bo je vat i na življenje rn smrt. Istega naziranja bi bili tudi glede na Slovence, ako bi nam z njihove strani pretila taka nevarnost kakor s srh ske. V našem narodnc-m nazirauji-' moramo namreč biti kot. pošteni rodoljubi do skrajnih m?j konsekvent ni in raje — ako hočete — pošteno poginiti, kakor se dati od kogarkoli asimilirati. Od Srbov nam to preti, od Slovencev nikdar. Zakaj,! Ker so Srbi — Srbi, a Slovenci — planinski Hrvatje, ker so prvi od nas mnogo močnejši: imajo celo dve svoji neod visni kraljevini, dočim <=o planinsk' Hrvati mali, neznatni, raztrgani — več nego prožeti prepričanja, da se sarmi iz sebe ne bodo mogli nikda: razviti v sa mosta Ion, svoboden in ne odvisen narod. Z drugimi bosedami, da bi brez nas primorskih Hrvatov, brerz sloge in edinstva z nami preje ali kasneje propadli. Pa tudi ako bT ne bilo tega neovrgljivcga argumenta, že potreba našega političnega, po ložaja in narava stvari f.ame nas sil: k temu. Saj med nami iu Slovenci ni narodnih razlik kakor med nami ii Srbi, imamo isti zgodovinski in kulturni razvoj, eden narod smo bili in ostali.« — Kdor zna citati mod vrsta mi, bo razumel ta izliv pravaskeg« i ista. Pravaši so za hrvaško - slovet, sko bratstvo ne morda za to, ker čutijo za nate Slovence zares bratski-marveč samo hlinijo nasproti noša bratsko nagne nje, ker nas upajo s tem — asimilirati, česar si pa ne upt: jo doseči s Srbi. Takšne vrste ->brai stvo<', ki sloni samo na egoistični': motivih moramo Slovenci seveda vso odločnostjo odklanjati. -f- Iz deželnega odbora. Od biv sega n&t&rjfi Hafnerja se nakup. zbirka metuljev za deželni mnzej. Kupna cena 4000 K! Prošnja občine Studenec, da bi so dala. deželna pori pora za postajališče pri Blanci wj Štajerskem se odkloni. Adoli* Sadar imenuje se provizornim učiteljem > deželni prisilni delavci. Služb, okrajnega zdravnika v St. Vidu na i Ljubljano se razpiše. Ribci>kemu cestnemu odboru se dovoli 18.000 K deželnega posojila proti !/ obn štovanju. Požiralniki pri Račni se bc do izčistili, Če bo dala država prim« ren donesek. Tudi interesenti bod • nosili o^c stroškov. V cestni odbor Novomeški se pokličeta poslanec Du lar in Fran Beg iz Gorenje Sušice. — Sovražniki alkohola ... Z:, dnjič je, bilo mnogo čitati o protialkt bolnem shodu duhovnikov v Ljuls ljani. štirje udeležniki tega shoda s bili tisti dan v restavraciji na kole dvoru, pa so ga srkali kar se je dalo. da so vzbujali občno pozomosL O. di volja je dobra pri teh abstinentih, meso je slabo... — Kaj si že vse dovolijo. I! Ljubljane je bila te dni poslana v Maribor razglednica^ ki je tudi >rec no prišla adresatu v roke. Pcpisan pa je bila vsa s skrajno nesramnim nemškimi opomnjami, ki so take, da jih sploh ni mogoče, v dostojnem 1: stu navesti. Seveda so bile to nemško nesramnosti zapisane na posti. Kar si ta nemčurska drhal vse dovo J j« je, presega že vse meje. — 2T# let raznasu časopise. Igmv cij A b u 1 n a r je 31. decembra 191" praznoval {Ktindvajsetlctnico, odksr raznaša »Laibacher Zeitungc Rai naša pa tudi že Šest let »Slov. Narodv. no da bi sc kdo kaj pritožil. Želimo, da bi marljivi g. A bul nar Se dolg" ostal krepak in zdrav. — Okrajna bolniška blagajna j Ljubljani jc z novim letom dovolil-svojim članom nabavljanje zdravil v vseh všestih lekarnah. Do sedaj jim je bila samo ena na razpolago. — Narodnost in človekoljubno*, socijalnih demokratov. Sprejeli srn*« in priobčujemo ta-le popravek: Skli cnje se na § 19. tiskovnega zakon a zahteva podpisano vodstvo ljubljen ske podružnice »Splošnega pravo varstvenega in strokovnega društva za Avstrijo« da sprejmete in priobči te z ozirom na članek, ki je izšel po<; gornjim naslovom V 463. številki »Slovenskega Naroda« od dne 21. decembra 1910, v zakonitem roku in na istem mestu ter z istimi črkami naslednji stvarni poprasek. Ni rs*, da se je Ml nedavno tega neki rodi bolezni iz službe odpučeeni železni čar obrnil do tukajšnjo podružnie um »Splošnega pravovarstvenega in strokovnega društva za Avstrijo« s prošnjo v slovenskem jeziku, naj bi se podružnica zavzela zanj. Bes pa je, da je bil dotičen železničar, kar sam navaja v nemško spisani prošnji, odpuščen iz službe na podlagi § 14. službenega reda, ter da je to prošnjo naslovil in vposlal uredništvu lista »Der Eisenbahiicr« na Dunaju katero šele jo je doposlalo podpisanemu vodstvu. Ni res, da je iz pmma podružnice, ki ga je bila le-ta vročila dotienemu železničarju na njegovo nemško in ne slovensko prošnjo, razvidno, »kako narodni so naši socijalni demokratje, da odrekajo svojo pomoč železničarju, ki je bil odpuščen iz službe radi bolezni in da vsled tega tudi ni mogel plačevati članarine, ter da se tudi lahko sklepa na njihovo človekoljubnost.« Kes pa je, da je iz dotičnoga pisma razvidno samo suho dejstvo, da dotični železničar, ker je zanemarjal svoje članske dolžnotrti in ni plačeval članarine, uima po veljavnih štatutaričnib določilih nikake pravice več do društva Z odličnim spoštovanjem. Za odbor podružnice ^Ljubljana«. »Splošnega pravo varstvenega in strokovnega društva za Avstrijo«. Rudolf Gale, predsednik; Robert Sigi, zapisnikar. V Ljubljani, dne 30. decembra 1010. K temu popravku pripominjamo samo to-le: Res je, da je dotičnik pisal nemško listu »Eiseubahner«, prav tako pa je res, da se je dotični železničar oglasil •sebno v gori imenovanem društvu, govoril tu slovensko in na to dobil rešitev svoje prošnje v — nemškem jeziku. Tako jo in nič drugače! — Deželni umetniški svet. Danes je bile prvo zborovanje deželnega umetniškega sveta. Zborovanje je vodil deželni glavar Š u k 1 j o, ki je na-"v zočo pozdravil v obeh deželnih jezikih. Med drugimi so se zborovanja udeležili vladni svetnik pl. Detel a,| kanonik F 1 i s, vitez Gutmanns-t h a I, slikar Jakopič, deželni od nornfk dr. Lampe, muzejski ravnatelj dr. M a n t u a u i, dvorni svetni dr. Al. R u 1 i n g, ravnatelj Suhi o£l knez Hugon W i n d i s e h g r a e t z,f -t-arinoslovee Z a d n i k a r, magi-f siratni svetnik dr. Zamik in mno-j go duhovnikov. Zlasti mnogo se je razpravljalo v varstvo zgodovinskih in naravnih starin in posebnosti. Predsednik deželnemu umetniškemu svetu je deželni glavar Š u k 1 j e, podpredsednik muzejski ravnatelj dr. M a n t u a n i. Izvoljen je bil tudi I posebni ožji odsek 9 članov, ki ima| v rokah eksekutivo deželnega umet- £ niškega sveta. Načelnik temu odseku je dr. Lampe, podpredsednika pa sta dvorni -vetuik dr. pl. K ii 1 i n g in ravnatelj $ u h i c zapisnikar D o- i Popoldne je prišel k nekemu gospo- i stal. Ta odsek je sklenil v podporo domače umetnosti ustanoviti galerijo portretov deželnih glavarjev, če se dobi potrebni materijal. Slikarju Groharju je odsek podelil stipendijo za potovanje v Italijo. — Sestanek ljubljanskih dam sej vrši v sredo ob 5. popoldne v »Narod-ni kavami«. Na dnevnem redu je debata o dobrodelni prireditvi za »Domovino«. Prosimo torej prav obilne udeležbe. Če bi pomotoma kakšno povabilo izostalo, smatrati je to notico kot vabilo. — C. kr. revirni rudarski urad v Ljubljani. Gosp. rudarski pristav dr. Josip H a 1 u b je imenovan rudarskim komisarjem. Strokovni izvedenci v razlastit-nih zadevah železnic ua Kranjskem. Kot izvedenci za 1. 1911 so bili določeni: Leopold Dekleva iz Buj; Josip Ferjančič, Bndanjo - Vipava; Edvard Z van u t. Lozice - Vipava; Matej Hočevar, Vol. Lašče (umrl); Ivan Lovšin, Ribnica; Matej Verderner, K. Reka: Ka-spar Carman. Škof ja Loka; Josip Novak, Jama; Moric Hla-dik, Ljubljana; Viktor Jelovšek, Vrhnika; Anton Klinar. Ljubljana; Ivan Luschin, Ljubljana; Tvan Mh-jaron, Borovnica; Ivan Ružička, Ljubljana; Mihael Šusteršič, Horjul; Henrik Schollmaver, Suežnik; Franc Šerko, Cerknica; Adolf Kappus pl Pichlstein, Kamna gorica; Avgust Mally, Bela peč; Jakob Žumer, Bukovje; Ivan Bukove, Velika Loka; Alojzij Češnik, Gornje Selo; Anton Hočevar, Novo mesto; Ivan Kadune, Žužemberg; Ivan Krajev:, Kandija; Josip Pehati i, Velika Loka; Emauu-el Tomšič, Trebnje; Ivan Znane, Št. Mihel; Josip Zure, Kandija; Matej Wiltschnigg, Križ; Ivan Leveč, Mengeš; Ivan Puhek, Černomelj; Martin Vukšinič, Metlika. Rabijaten kleparski pomočnik. Kleparski mojster Anton Prebil iz Gline je odpovedal 24. m. m. pomočniku Ivanu Pancetu. Jezen zaradi tega je prišel Pance popoldan, ko mojstra ni bilo v delavnic:, med druge pomočnike in hotel izzvati prepir. Ker ga pa pomočniki niso hoteli poslušati je razbil v delavnici svetilko, vrček za pivo in eno Šipo. Zgrabil je potem še za železen drog in z njim poškodoval tri železne novo izdelane podboje. Stekel pes. Pred nekaj dnevi je poškodoval stekel pes, ki je prišel iz neke okoliške vasi v Idrijo več ljudi. Okrajno glavarstvo v Logatcu je od- redilo, da morajo vrne te osebe nemudoma na Pastenrjev zavod na Dunaju. Steklega psa so sicer ubili, vrgli pa so ga iz neprevidnosti v Idrijco, tako da se sedaj ne more dognati v katerem stadiju je bila s tek los t. Vse pse, ki so prišli v dotik o s steklim psom, je pobral konjač. Najbrže se proglasi nad Idrijo in okolico pasji kontu in ae. Nemški obrtnik je novomeški dimnikarski mojster Bemhard. Kot obrtnik živi samo od Slovencev, zaslužiti pa tukajšnjim obrtnikom nič no da. Vse tiskovino in posebno račune da tiskati v rajhn. Tudi novoletna voščila so tiskana v rajhu, tiskarna pa ni nikjer označena, kar je menda kažnjivo. Zopet roparski uapau. Prav blizu Kočevja sta dne 20. m. m. dva potepuha napadla cestarja Ivana Zupančiča in sta ga hotela oropati, pa se jima ni posrečilo. Napadalec je star eden okoli 25 let, drugi okoli 40 let, oba v slabi zakrpani obleki in strganih čevljih. Orožniki ju zasledujejo. Volitev okrožnega sanitetnega zastopstva za sodni okraj Idrijo je imela sledeči izid: Kajetan pl. Pro-merstein veleposestnik in župan v Dedih; Andrej Svetličič, posestnik in župan v Spodnji Idriji; Fran Primožič, trgovec in župan v Zireh; Andrej Čar, župan ua Vojskem; Frane Leskovee, župan na Črnem vrhu; Iv. Šinkovec, župan v Čekovniku; Ivan Pagom župan v Godoviču; Josip 8e-oetavec, Župan v Idriji in Valentin Laoajne, trgovec iu občinski svetnik v Idriii. Namestniki so: Ivan Štraus v Idriji, Martin Eržen \ Žtreh in rane Žigon na Črnem vrhu. Iz Zasrorja ob Savi. Dne 26. decembra sta v revirju g. Toma Kopri vca ustrelila trospoda Dolfi Dan-zinger in Vinku Pagie !ve divji kozi. Gospod Koprive je kozi razstavil v korist družbe sv. Cirila in Metoda, kar je vse hvale vredno. Ameriške novice, il. decembra 1910 je umrl rojak Josip Doles, doma iz vasi Mahncti pri Cerknici. Star je bil 16 let. — Staršem Boje v Cleve-landu, Ohio, je ponesrečila hčerko Marija, stara 16 mesecev. Hotela je niti prevroč čaj in se pri tem tako opekla, da je po dveh urah v bolnišnici umrla. — Staršem Arko v Cleve-landu je umrl sin Frane. >tur 21 mesecev. Velik škandal na pošti. Na. uove-ca leta dan na pošti napadena žena ae ni odpeljala k svoji >tari materi na Dunajski cesti, kjer že celo leto ne občuje, nego na stanovanje svoje lastne matere. Silovit vojaški beg:un. Včeraj darju v šentjakobskem okraju varnostni oblasti dobro znan: Otmar Ko-bald, ki se je sicer izučil čevljarstva, a se je potem pečal z vsemi drugimi posli. Pri^edši na dvorišče, se je gospodarju ponudil za hlapca. Ker je pa ta imel mesto že oddano, je po kratkem pogovoru podaril Kobaldu 1 K in odšel po svojem poslu. Ko se .je pozneje vrnil in hotel v- sobo, je bila ta znotraj zaklenjena. Takoj je poklical uslužbenca, ki je splezal v sobo z ulice skozi okno. Takoj so opazili, da je bil v stanovanju nepoklican gost in odnesel ;rosjx*darju mnogo obleke in perila. Ko je šel po ovadbi obveščen detektiv po sv. Jakoba nabrežju, je naletel ua Kobalda, ki je baš ukradeno obleko prodajal nekemu starinar ju. Napovedal m-i je aretacijo, kateri se je Kobald akoj pokoril. Ko pa prideta do Haumnno-ve trgovine, je vrgel Kobald ukradene predmete proč in detektiv i ta ko sunil s pstjo v prsa., da bi bil kmalu padel. Potem se jc začel ž njim ruvati iu malo je manjkalo, da mu ni odnesel pete. Suval in bil je okoli sebe, kakor besen in varnostnega organa pri tem na nogi močno poškodoval. Ker je občinstvo nevaren položaj uvidelo, sta priskočila detektivu na pomoč- dva krepka mesarja. Kobald je nato izostal še bolj divji iu se začel tudi tema z vso silo upirati. Euega je celo zgrabil z zobmi za mezinec ter mu skoraj popolnoma raztrgal hlače. Podlegel je Šele, ko ho prihiteli na pomoč še štirje stražniki in ga potom odvedli na nt I afriliio, kjer ga je prevzela obveščena vojaška patrulja in odgnala v garnizijski zapor. Kobald je sedaj sanitetni vojak in je šele pred v čerajšnjem zapusti] ^uiesečni garnizijski zapor. Ko je prišel včeraj nato ua prosto, se je naglo preoblekel v civilno obleko, vzel doma vsa izka-zila ter šel krast, da si na ta način pridobi sredstev za pobeg v tujini. Vojaška oblast je po njegovem odhodu atkoj razposlala po mestu patrulje, ki ga pa niso mogle izslediti. Pri aretaciji so je nabrala velika množica Občinstva in je bil včeraj po Mestnem trgu predmet dnevnih novosti le o »aretiranem dezerterju«. Karambol. Ko je predvčerajšnjem zvečer vozil po Dunajski cesti posestnikov sin Ivan Sitar s tovornim vozom mu je nasproti pripeljal električni voz. Sitar se za zvonenje električnega voznika ni zmenil in vozil naprej. Pri tem sta zadela skupaj ter se je električni voz znatno poškodoval. Tatvini. Prodajalki obleke Mariji čikovi je včeraj neznan tat ukradel izpred trgovine zelenkasto pelerino vredno 24 K. Premogarskemu hlapcu Ivanu Viščeku pa je ukradel nek uzmovič na Slovenskem trgu iz voza vrečo premoga vrednega l K 52 v. Izgubljeno in najdeno. Šolska učenka Irma Sameeova je izgubila prazno ročno torbico. — Nek gospod je izgubil bibrovo boo vTedno 80 K. — Šolska učenka Ludmila Mrzlikar-jeva je našla temno zeleno usnja to ročno torbico. — Izvošček Ivan Ah-liu je našel uikelnast naočnik. Današnji list ima prilogo »Slovenska gospodinja«, ki jo izdaja Ko-linska tovarna za kavino primes v Ljubljani. narodna obrambo. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela letos prvi denar v trnovskem župnišču v Ljubljani iz nabiralnika 8 K 40 v. Člani podružnice v Metliki so se odkupili od novoletnih voščil z vsoto 30 K, g. prof. Mravljak z 2 K. — Pisarniško osobje V. notarski pisarni v Višnji gori je poslalo družbi sv. Cirila in Metoda več rabljenih pojit nih znamk — sevc brez posebnega naslov a. Hvala! Omizje pri »Belem volku« je nabralo tekom 26 mesecev po vinarjih 1004) kron za družbo sv. Cirila in Metoda in otJU kron za Aljažev dom v Vratih, skupno tedaj 1300 kron. — Omizje je torej uabralo za družbo sv. Cirila in Metoda že pet pokrovi-teljnin. Za svojega zastopnika na skupščini je omizje izbralo g. Josipa L e u č e t a, za namestnike pa gg. Janka C e š n i k a in Frana K r a i g-h e rja. C. M. podružnica sn Hrastnik- Dol ima svoj občni zbor dne 15. t. m. v gostlini g. F. Rosa v Hrastniku ob S. popoldne. Zborovanja se udeleži potovalni učitelj g. Piekoršek. Društvena naznanila. Enketa svobodomiselnega narod-no-uaprednega dijaštva se vrši po $ 2., zakona z dne -c». novembra 1S67 o shod ne m pravu dne 5. januarja v ljubljanskem »Narodnem domu«. Povabljeni odposlanci naših akademie-nih društev se prosijo priti točno ob pol 10. dopoldne, da se. obširna razprava ne zavleče. S sabo naj prinese vsak svoja društvena pravila in vse druge dijaštva v splošnem se 1 i če če listine. Peti plesni in zabavni večer Uuh-jauske »Narodne čitalnice«, ki se priredi v soboto, dne 7. t. m. v društvenih prostorih »Narodnega doma«, bo zadnji pred velikim »Vodnikovim plesom«. Zato se vabijo vsi p. t. obiskovalci naših prireditev, da pridejo pulnoštevilno, ker bo stalua naša družba seveda v prvi vrsti povabljena na letošnje velike plese. .■ slovensko planinsko društvo« priredi, kakor smo pred dnevi omenili, predavanje v »Mestnem donitu, dne' 11. i. m., začetek ob 8. zvečer. Predaval bo g. Rudolf B a d i u r a. znan slovenski planinec, o »Zimi v plauinah«.Predavanje bo pojasnjevalo krog 00 barvanih skioptičnih slik. Skic ptikon, ki ga je v ta namen dalo slavno ljudsko izobraževalno društvo »Akademija v Ljubljani« blagohotno na razpolago, bo nadzoroval gospod Al. S o d n i k, e. kr. profesor ua 1. gimnaziji v Ljubljani. Dovršeno najrazličnejše slike nam bodo kazale zimo v Kamniških planinah, Karavankah in Triglavskem pogorju. Zima v planinah je v naših turistovskih krogih še malo znana, zato bo to preda v« njo gotovo zanimalo slovenske planince. V delno pokritje stroškov prireditve se je določila vstopnina 20 vin. »Narodna čitalnica v Kamniku« ima svoj redni 43. letni občni zbor dne 6. prosinca t. 1. na Kraljevo ob 2. popoldne v društveni dvorani z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se vrši isti pol ure pozneje pri vsakoi*šnem številu prisotnih udov. »Sokol« v Ribnici. Občni zbor bo dne 6. L m. ob treh popoldne v društveni telovadnici. Dne 12. svečana priredi »Sokol« ples, oziroma maske-rado pod imenom »Na severnem tečaju«. Iz Novega mesta. Nad vat zabaven večer je priredila novomeškemu občinstvu narodna Čitalnica v Novem mestu v prostorih. »Narodnega doma«. Pred predstavo se je občinstvo, ki je do zadnjega kotička u a polnilo veliko dvorano in sosedne sobe, naslajalo na melodijah priljubljenega »Salonskega orkestra« pod spretnim vodstvom g. Hofnerja. Po orkestralnih točkah se je pričela opereta »Fatalno je«, ki je bila vprizorjena in v pevskem*oziru izpeljana brez hibo v splošno zadovoljnost posnelokorneira, na zasluga cand. iur. g. J. Mikoliču kot režiserju. Lep vtis p napravil na občinstvo zbor, v pisanih, raznobojnih nošah, s svojo živahnostjo in jasnim net.iem. Izmed posameznikov je aodnijski sluga Golob, saljivec (g. Schvveiger mL) izvedel svojo nalogo precej ugodno. Brez napake-je podal sliko mladega sodnika, samca stud inž. Jul. Bučar. Ugajal je tenor paznika kakor tudi po višini se odliku-joči tenor sodnikov. G. Perdan je v splošno zadovoljnost posnel kornega, kmetskoga župana, ki je zelo ponosen, da zastopa celo občino pri sodniji. Njegov prvi bas zasluži radi moči in sile lepo pohvalo. Stud. iur. Fr. Mramor je dobro pogodil absolviranega jurista, ki si pred vstopom v službo in zakon še enkrat privošči dijaško šalo. Močni in zvonki njegov bariton jo žel obilo pohvale. Dr. Turk ima prijeten drugi bas, ki se odlikuje po svoji veljavi v globoki nižini; postavil je na oder sodnijskega paznika, kakor stud. iur. V. Kobo karikaturo pisarja in jur. Ivo Lenarčič pohlevnega, skrbnega zasebnika. Njegov bas je zelo prijeten. Nad vse vzorno sta izvršili svoji vlogi Ida (gdč. Mici Šegu lova) in Milica (gdč. Toni Lacknerjeva). Do popolnega uspeha opereti je največ pripomogla njuna živahnost in njuna šola in skupno petje, za katero sta želi nebroj simpatij. Miliee ljubki sopran je prijeten v smeli višini kakor v pritajeni nižini. Miline poln in zvonko čist je mehki alt Ide. Pevske in igralske vloge so bile v pravih rokah. Po igri se je razvil ples ob godbi uniformiranega orkestra pod vodstvom g. Hofnerja. O polnoči je stopil na oder pred salonski orkester predsednik Čitalnice g. prof. Martin Majcen, ki je po kratkem pozdravu vseh zbranih podal v jedernatih stavkih preteklost Čitalnice, očrtal njeno nalogo in izvrševanje te naloge. Po izraženih željah i u zahvalah je voščil vsem skupaj srečno novo leto. Nato se je zopet razvil ples in zabava. >Slovenske čitalnice« v Postojni pi i občnem zboru so bili izvoljeni dne 19. decembra 1910 v odbor sledeči gg.: dr. Igo J a n e, odvetnik v Postojni, za predsednika; Fr. K u 11 i n, trgovec v Postojni, za podpredsednika; Josip B r i n a r, ravnatelj meščanske šole, za tajnika; Jakob Kogoj, c kr. notar, za knjižničarja; za odbornike pa gg.: Jakob D r o 1 1, c. kr. davčni upravitelj, in Josip Kraigher, trgovec. Ljudsko izobraževalno društvo »Akademija« priredi v sredo, dne 4. januarja L 1. v veliki dvorani »Mestnega doma« ob 8. zvečer javno predavanje. Predava gosp. pisatelj Eibin Kristan o Levu N. Tolstem. Prosveto. Slovensko deželno gledališče, Jn- tri, v četrtek, se poje tretjič Humper-dinckova prekrasna bajna opera »Janko in Metka«, ki sta jo sprejela publika in časopisje brez izjeme s prav posebnim zadovoljstvom in najlepšo kritiko. Predstava se vrši za oepar-abonente. — V soboto prvič izvrstni igrokaz »Zavetje«, spisal Da-rio M i c o d e m i. Opozarjamo na to prelepo dramo umetniške cene. Glavne vloge igrajo g. N u č i č, ga. Danilova, gdč. Wi nt rova in gospod Š i m a č e k. Predstava za par-abonente« — V nedeljo popoldne ob pol 3. predstava za mladino ter se poje opera »Janko in Metka«, zvečer, drugič, burka »Misnica«. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke sklicuje na petek, dne 6. t. m. (dan sv. Treh kraljev) v Mestni dom. Govorila bodeta dr. Ivan Ta v Čar in prof. Reianer. Književnost. »Slov, Matica«. — Jan Marija Plojhai. Češki spisal Julij Zeyer, poslovenil Podlimbarski. V češkem slovstvu zavzema Zcyer ekscepcionelno stališče. Vseka-ko spada med prve pisatelje češke in vsekako je skozi nskoz or igri ne len in duhovit mož, pesnik iu prozaist odličnih kvalitet, z eno besedo individualiteta redke umetniške veljave. Roman »Jan Marija Plojhar« je njegovo najvažnejše delo. Pomen tega dela priča najbolje dejstvo, da je »Plojhar« preložen tudi na nemški jezik. Francozi, Angleži in Italijani so provodom iz drugih literatur jako dostopni. Nemška literatura je med večjimi edina, ki rada sprejema prevode, če le nieo prevodi iz češkega jezika, Norvežani in Danci, Švedi in Francozi, Rusi in Forjam eo si zavcrjevali nemsm Knjižni trg, samo Čehom se to se ni posrečilo. In najznamenitejša med znamenitimi češkimi literarnimi deli eo prevedena na nemški jezik. Med temi je tudi »Plojhar«; to je pač najbolje spričevalo za umetniško vrednost tega romana »Plojhar« je nekaka zivljetn-ska izpoved Zeyerjeva. Ta roman je čaša, v katero je Zeyer natoČil Čute in bolesti in misli svoje mladosti, a je vse to čute, bolesti in misli izvedel do skrajnosti. Jan Marija Plojhar je podoben drevescu, ki je bilo izruvano iz domače zemlje in se nikjer več ne more ukoreniniti. Nežnočuten do neverjetnosti ima Jan Marija Plojhar svoje poglede vedno obrnjene proti solncu in gabi se mu vise, kar se godi na zemlji. V tujini na italijanskih tleh, najde sorodno dušo, s katero ga končno združi skupna smrt. »Plojhar« je umotvor in »Slov. Matica« mu je po vsi pravici prisodila mesto v prevodih svetovnega pomena. Kdor pa hoče ta roman citati z užitkom, se ga mora lotiti zbranih misli. To ni čtivo za kratek čas. Uživanje tega romana otežkoča nekoliko prevod. Podlimbarski je eden naj-priljubljenejših naših pripovedovalcev; tako lepega, vseskoz narodnega in preprostega jezika, kakor Podlimbarski v svojih izvirnih povestih piše malokateri naših sodobnih pisateljev. Pri prevodu »Plojharja« pa se jc Podlimbarski menda preveč držal češkega originala. Ne zadostuje namreč, da se prelagate 1 j drži zvesto originala. Treba je, da izvrši prevod v duhu pisatelja in obenem v duhu slovenskega jezika. Pripomniti pa je treba, da je Zeverja silno težko prelagati. Zeyer ima svoj čisto originel-ni slog in ta »log ni lahak, marveč težak, kakor Flaubertov. —b— — Novo znanstveno delo sloven* skega rojaka. — »Trojauci in Arijci, prilog' k prazgodovini in paleontologiji Male Azije in Balkanskega polotoka.« Pod tem naslovom je napisal nas rojak dr. Niko Žu p a n ić, pristav »Narodnego Muzeja« v Belgra-du, znanstveno razpravo, ki jo je predložil kraljevski srbski akademiji. Na svoji seji dne 8. decembra je »Akademija« sprejela to razpravo ter jo sklenila priobčiti v svojem organu »Glasu«, kar jo smatrati za posebno odlikovanje, ker se v »Glasu« tiskajo samo najresnejša in strokovno dovršena znanstvena dela. Razne stuari. * Železniška nesreča na Pred-ariskem. iz Bludenca poročajo, da se je 1. t. m. provrnilo snežno oralo in vrglo pet delavcev, ki so stali na njem pod lokomotivo. Trije delavci so bili takoj mrtvi, dva sta umrla tekom včerajšnjega dneva. * Kdo sme na dvor. Dunajski dvor je glede vprašanja, kdo sme priti tja, mnogo rigoro-znejši od drugih dvorov. Treba je, da prideš v družbo dvorjan i kov, da imaš naslov tajuega svetnika ali komornika. Zato vidimo tudi, da so vsi člani velikih aristokratskih rodbin komornikL Med temi tajnimi svetniki pa ima oni večjo veljavo, ki je že delj časa svetnik ali komornik in tako je bilo mogoče tudi, da je sedel grof Beust pri dvornem dineju za svojimi podrejenimi uradniki, ki so bili slučajno že delj časa tajni svetniki. Seveda se je grof Beust takrat pritožil, s kakim uspehom pa, o tem ne vemo poročati. * Obsojeni romunski pravosodni minister. Predvčerajšnjim so je vozil po ulicah v Bukareštu nek avtomobil z blazno naglico. Stražnik je avtomobil ustavil in zahteval, da ga spremi šofer na komisarijat. Gospod pa, ki je sedel v avtomobilu jo proti temu protestiral, vsled česar je moral tudi on k policiji. Tam pa se je izkazalo, da je stražnik aretiral samega pravosodnega ministra. Minister je nato zahteval da se uporabi tudi proti njemu zakon in že včeraj je dobil obsodbo, da ga kaznuje policija na 10 frankov. * Red za 101/*- milijona. Papež je podelil vojvodi Norfolškemu, vodji angleških katoličanov- in uajvnetej-šemu nabiralcu pet rove ga vinarja, red zlate ostroge. V 30 letih je nabral vojvoda Norfolški, večidel pa dal iz svojega 10V~ milijona kron. Daroval je po 50.000 do 300.000 K na leto, letos pa je bil njegov dar tako sijajen, da se je čutil papež primoraneiga oddolžiti se mu z redom. Kakor se vidi, letos še ne bo lakote v Vatikanu, dokler ne zmanjka takih kalinov, ki sedajo na zlate ostroge. * Atentat na ženo. Delavec Alojzij Ajesky, ki je živel s svojo ženo Josipino v nesrečnem zakonu, zaradi česar ga je pred nekaj dnevi zapustila, jo je napadel predvčerajšnjem na Dunaju na cesti in oddal na njo strel iz revolverja. Zadel jo je v glavo in jo smrtno nevarno ranil. Nato je obrnil orožje ua samega sebe, pa se je samo lahko poškodoval na glavi. En stražnik iu več gledalcev so morali vzeti morilca v svojo sredo, da ga ni razjarjeno občinstvo linčalo. Ženo so prenesli umirajočo v bolnišnico* : 09 0151 * Tctk« natre** na eeetni ftelea-•let Na Goavell-Road v Londonu ae je pripetila 1. t. m. velika nesreća. Neki električni voz je v polnem diru asdel v nabito poln omnibus in gn kakih 100 metrov vlekel seboj. Končno se je omnibus prevrnil, voz cestne železnice pa je vozil že kakih 200 metrov predno so ga mogli ustaviti. Skoro vsi ljudje, ki so bili v omnibu« «u, so bili ranjeni Devet dam so morali prepeljati v bolnišnico. Enega kenja je električni voz raztrgal. * Stavka stavcev v Hclsingforsu. S 1. januarjem so začeli stavkati vsi stavci po tiskarnah v Helsingforsu, katere so bile članice društva posestnikov tiskaren. Klub stavki pa so izšli vsi večji listi, ker so prostovoljno stavili časopise gospe in gospodinje iz inteligentnih krogov. Zmaga koristov na dunajski dvomi operi. Generalna intendanca opere je zvišala koristom dohodke za 200, koristinjam pa za 100 K. Ravnatelj Weingartnev jo izrekel zaupnim možem moškega zbora svojo zahvalo 2ia njih možati naMop. * Razporoka. Pred dunajskim deželnim sodiščem se je izrekla te dni razporoka gospe Anne Veith od njenega moža Marcela. Kakor znano, je pripravil Marcel Veith, ki je tudi rimski gro i', svojo hčer, ki je nastopala pod imenom komtesa Miei, v to, da se je udala lahkomiselnemu življenju. Komtesa Miei si je vzela is obupa življenje, zdaj pa je odločilo deželno sodišč* . da se ra/poročita zakonska Veith valed njegove krivde. * Aviatlk Zablatnik. Na Celovškem polju se hoče dvigniti te dni zopet inženir Zablatnik in hoče napraviti daljši polet Njegove poskuse občinstvo z velikim zanimanjem zasleduje. Pretekli torek je petkrat obkroži! veJbaliSČe v lepih krogih. Narodna požrtvovalnost Čehov. Dne 10. decembra 1. 1. v Arhu na Tirolskem umrli železniški uradnik Ladislav K u c h v n k a je zapustil če&ki šolski družbi, »Matici Školski«, -300.000 kron. Dne SL decembra sta izročila »Ustredui Matici Školski« zakonska K o r b e 1 iz svojega žepa 50.000 K in 50.000 K kot prvo zbirko ameriških Cehov. Istočasno je sprejela Šolska družba od odbora čeških dam 35.000 K. To vsoto so dame nabrale med rod .ljubi in rodoljubkiujami kot novoletno darilo. Ta češka narodna požrtvovalnost bi lahko služila za zgled Slovencem, ki smo v zadnjem času žal rkoro popolnoma pozabili na o-1-'? družbo sv. Cirila in Metodaa. Zaplenjeni molitveniki. Ga-sceta Torunska- poroča: Preska oblast je dala na obmejnem kolodvoru w Mvslovicah zapleniti okrog 1000 poljskih naolitvenikov, ki so bili poslani iz Krakova v Berolin. Knji^ so vredne več tisoč kron. Na slonoko-.stenih platnicah teh molitvenikov je bil vtisnjen poljski grb z napisom: »Bože zbaw Polskoc (bog reši Poljsko). Poljski grb in napis sta pruske oblasti tako razburila, da so takoj odredila, da s*« imajo »držj:vi nevarni« molitveniki zapleniti. To najnovejše junaštvo pruskih vladnih organov pač ne bo nikogar presenetilo, zlasti ako se ve, da zasleduje pruska državna oblast radi hudodelstva celo neke-pra knjigotržea, ki je dal reproducirati neko zgodovinsko sliko slavneea poljskega slikarja Jana Matejka. — Obletnica smrti slovenske umetnice. \ čeraj je poteklo dve leti, odkar je v Bf i gradu umrla proslavljena slovenska umetnica, članica on-dotnega narodnega gledališča, Vela N i g r i n o v <>. Številni njeni spo-St'ivalci in prijatelji so ob tej priliki priredili spominsko Javnost, ki se je je udeležila najodličnejda belgradska publika. Uprava belgradskega narodnega gledališča je sklonila ime velike pokojnice vklesati v spomin* fciko marmornato ploščo v gledališču. — Neznan človekoljub je dal srbski vladi na razpolago več stotisoč dinarjev za zgradbo moderne bolnice v gTUŽkem Okraju* Posebna komisija je izbrala za najugodnejše mesto za bolnico Grahovac. Zemljišče v izmeri 3 hektarov je že kupljeno. Na tem zemljišču se bo zgradilo moderno poslopje, v katerem bo prostora za 35 do 40 bolnikov. Poslopje samo bo stalo 150.000 dinarjev. Darovatelj je naročil, da so njegovega imena ne sme izdati javnosti. TekfNHM in knSmi poratnu. Situacija. Dunaj, 3. januarja. Iz Prage ne prihajajo nič kaj preugodne vesti o politični situaciji, vendar je se nekaj upanja, da se kompromis doseže. — V poljskih krogih vlada neodinost glede na razvoj politične situacije. Poljska demokratična stranka izjavlja, da je vstop Poljakov v kabinet jDOgoč fe. č* rja vlada zadostne ka rancije, da se bodo poljski interesi vpoatevali zlasti pa kar ae tiče kanalskih vprašanj. V nasprotnem slučaju si hočejo varovati Poljaki pravico do politike proste roke. Tako je tudi stališče Glombinskega, vendar položaj Še ni popolnoma jasen. 8ta-pinskv »i je dal izreči včeraj na nekem shodu zaupnico. Shod je obstojal seveda iz samih pristašev njegove stranke. Tudi Cehi se drse rezervirano. Baron Bienorth je naznanil iiacnit ln, da na VvStop Poppa in Rit-ta v novi kabinet ne reflektira, ali pa vstopita Wrba in Dulemba pa je nejasno. Današnja »Freie Presse« prinaša sledečo kombinacijo za prihodnjo ministrstvo: Sturgkk notranje ministrstvo, Georgi deželno hrambo, Hoehenburger pravosodje, \Veisskiivhncr trgovinsko in Gloin-binski naučno ministrstvo. — Današnja »Reichspost« nastopa z vso odločnostjo proti vestem o razpustu državnega 'zbora, vendar pa celo sama priznava, da bi bil razpust državnega zbora naravna posledica tega, če se češko nemška pogajanja sope t raz bi je jo. Bienerthove konference. Dunaj, januarja. Danes dopoldne je konteriral baron Bieuertb s poslanci dr. Chiarijem, dr. Grossom in dr. Glombinskiai. Pri konferenci je Bienerth odkrito poudarjal, da se mora tudi v bodoče ohraniti dosedanji sistem, ki odklanja vs>ak vpliv parlamenta uu eksekutivo, in da je treba dosedanjo parlamentarno večino razširiti v toliko, da bo odgovarjala sestavi bodočega kabineta. Ministrski predsednik je pri ti kouterenci dotaknil se personalnega vprašanja. Dunaj. januarja. Ministrski predsednik baron Bieuerth je za danes popoldne povabil k sebi načelnika Zveze južnih Slovanov«, dvornega svetnika dr. Ploja. Praga, 3. januarja. »Naredaj Li-stva javljajo, da je dobil predsednik -Češkega kluba«, dr. Fiedler, brzojaven poziv od barona Bienertha, naj takoj pride na Dunaj na važno posvetovanje. List pravi, da bo dr. Fiedler imenoval baronu Bienerthu ono češke IS upnike, ki se bodo ž njim pogajali glede vstopa čeških politikov v bodo-doči kabinet. Cesarjevo zdravstveno stanje. Dunaj, 3. januarja, Vladarjevo zdravstveno stanje je danes popolnoma ugodno. Cesar je vstal danes zjutraj ob pol 4. ter se nato kakor običajno posvetil svojim poslom. Zdravniki zatrjujejo, da bo lahko prehlaje-nje. ki si ga je nakopal cesar, že v nekaj dneh izginilo, ne da bi zapustilo kakršnihkoli posledic. Seja »Poljskega kluba«. Dunaj, 3. januarja. Ko se je dr. Giombinski dopoldne vrnil s konference i baronom Bienerthom, je takoj -»klical na popoldne sejo parlamentarne komisije -Poljskega klubae. Stavkii mesarjev v Trstu. Trst, o. januarja. Stavka mesarjev je danes popolna. Občinstvo večinoma simpatizuje z mesarji, kar pa ga n^ ovira, da dobiva meso od drugod. Mesarji so sklicali za jutri, v sredo, velik manifest azijski shod. f"panje na kompromis glede češkejra deželnega zbora. Praga, januarja. Praški listi prinašajo komentarje o političnem položaju in v^i sodijo zelo op-imis-tič-uo. Še Vedno je upanje, da doseže kompromis za dnevni red deželnem zbora. Grot Thun ima baje tak predlog, na podlagi katerega je kompromis mogoe, že pripravljen vendar pa gi varuje še tajnega. Starinskega stranka in finančni portfelj. Krakov, 3. januarja. Poljska ljudska stranka, katere predsednik je poslanec Jan Stapinski, se zavzema za to, da bi Poljaki tudi v l)odočem kabinetu pridržali finačni portfelj. Ogrski držiivni zbor. Budimpešta, % januarja. Govori se, da bo v kratkom zopet sklican državni zbor, ki se bo bavil z zelo važnimi vprašanji, posebno se govori, da bo prišlo na razgovor V razpiavo tudi mnenje, ki je je izrazil prestolonaslednik o Ogiih, nadalje se bo razpravljalo o volilni reformi in • reformi uprave. Položaj je zelo zamotan in nič se ne prikriva, da nova kri-za ni izključena. Prevrat v Srbiji V i veli; rad, 3. jniinarj*. Iz Sofije piše iz Bel grada pregnani časnikar in bivši avstrijski častnik Milosav-Ijcvič vsem listom odprto pismo na vlado. V tem pismu zatrjuje, da je v kratkem pričakovati v Srbiji velikih izpremomb. Srbija se nahaja baje ravno sedaj v zelo opasnem položaju. Med tem, ko se zdravi prestolonaslednik na Rivieri in je kralj Peter na posetih v Rimu, so pripravlja za princa Jurja med armado push, ki naj bi mu vnjll prestolonasledstvo. Vlada je zaradi teb Mi!o*av!jcvtČevih razkritij v velikih skrbeh. Prestava Metalee zedfnjeae Italije. MIlan, 3. januarja. Na oAem shodu v Milanu so sklenili italijanski železničarji, da vprisore v proslavitev 50 let niče zedin jenja Italije generalni štrajk po vsej Italiji. Demokratični Poljaki sa politiko profite roke. Krakov, 3. januarja. Tu **> ^ vršile včeraj konference poljske demokratične stranke, na katerih so se poslanci načeloma izrazili, da si hočejo varovati pravico do politike proste roke. Komite je sklenil to svoje stališče tudi nadalje ohraniti. V komite sta bila izvoljena poslanca Petelen in Giombinski. Demokratične frakcije so se na ta način strnile v ožjo organizacijo. Zarota proti japonskemu cesarju. Loudon, 3. januarja. Iz Tokija poročajo, da so tamkaj odkrili obsežno zaroto, ki je imela namen nasilnim potom odstraniti cesarja in ministre. Zarotnike so zaprli. Proces proti njim se bo vršil pri zaprtih vratih. Čitalniški večer ~~ M vrii ».Januarja, 11. * totrtek ta M __ Gospodarstvo. — Trgovina in reklama. Vnuke trgovine pojedo vedno več malih. V provinci tega skoro ni zapaziti, toliko bolj pa v velikih mestih. Tam gineva-jo male trgovine vedno bolj in se vse mogočnejše razvijajo tiste velikanske blagovne centralo, kjer se vse dobi. V Ameriki, v Londonu, v Parizu in drugod, so že zmagale te velikanske trgovine. Razširjajo se že tudi na Dunaju. NTa Nemškem so v večjih mestih zadobile že tak obseg, da - > mali trgovci v najrevnejših skrbeh za svoj obstanek in zahtevajo velik davek na take Warenhauserje. Navadno se misli, da zmagujejo te velikanske trgovine samo vsled tega, ker imajo na razpolaganje ogromne kapitale, ker je pri njih izbira blaga večja, kakor pri malih trgovcih in ker ima občinstvo v takih podjetjih ua razpolago vsakovrstne udobnosti, ki jih mali trgovec ne more ponuditi. Ali vendar igra največjo vlogo reklama. Kakega pomena je reklama in kako jo delajo te velikanske trgovine, nam kažeta dve izjavi izza zad-dnjih dni. V Chicagu je taka velikanska trgo\-ina. Firma se glasi »Marsohal, Field k Ko.« To podjetje ha* poseben oddelek za reklamo. Predstojnik tega oddelka je o načelih, po katerih dela reklamo, rekel naslednje: Ves način poslovanja mora imeti nalogo, občinstvu dobro in hitro post reč i. in sicer tako, da deln že poslovanje samo reklamo za podjetje. Vozovi, s katerimi se vozi blago odjemalcem na dom, so že po zunanjosti taki, da delajo reklamo. Vsak paket mora biti tako zavit in opremljen, da dela reklamo. Za vojni papir je reklamna, trak, s katerim je zavezan, je reklama. Vsaki najmanjši stvaiiei je dodan reklamni listek. Izborna reklama je tudi zunanjost prodajalcev in prodajalk. Ne samo, da morajo biti pozorni, potrpežljivi in ljubeznivi, tudi po zunanjosti mora io biti prikupi ji vi, da so občinstvu simpatični. Ni jim dovoljeno, da bi kadili, bombone grizli ali si v trgovini lase popravljali. Tudi jim ni dovoljeno, imeti na sebi dragocenosti. Vodilno načelo mora biti: občinstvo Ima vedno prav, nikdar uslužbenci. Predano blago vzamemo nazaj, tudi če je nekoliko poškodovano. Na vse načine vabimo ljudi, naj pridejo blago ogledat, dasi vemo, da velika večina teh ljudi ne bo nič kupila. Rftdi pustimo, da kaka prodajalka izgubi celo uro s tem, da kaki dami razkazuje najdražje klobuke in dovoli, da jih dotičua dama na glavo deva, dasi vemo, d« bo knpila le najcenejši klobuk. A veseli jo. videti se v zrcalu z najdražjim klobukom na plavi in rada bo pri&la se večkrat. Velika reklama so tudi udobnosti, ki jih nudimo kupovaleem. Roba za čitanje, soba, kjer se prodajajo gledališke vstopnice, železniški in parobrodui vozni listki so ravno tako velika privlačnost, kakor sobe za otroke, kjer imajo izprašane vrtnarice nadzorstvo. Mati radn zaupa taki vrtnarici svojega otroka, si vse ogleda v trgovini in kupi več, kakor bi kupila, če bi se jo otrok držal za krilo. Naj važne jši del trgovske reklame so seveda inserati. Ker so inserati jako dragi, je pred vsem paziti, da se inserira v časopisih, ki jih čita ono občinstvo, ki je »kanfkraftig«. Inserat v listih, ki jih čitajo ljudje, ki nič kupiti ne morejo, nimajo nič pomena. — O te j stvari je govoril tudi reklamni šef berolinskega »Warenhaoaa« Wert-heim. Povedal je ravno isto, kakor njegov tovariš iz Chicaga. Glede in-sera tov je rekel: Ml inserirumo le v nekaterih listih, in sicer v meščanskih, zato pa inseriramo mnogokrat, in sicer naročamo vedno velike inse-rate. V »Berliner Tagblattu« na pr. imamo skoro vsak drugi dan celo stran obsegajoč inserat. Velja na« na leto pel milijona mark« zaleže pa več, kakor če bi v 50. listih inserirali po enkrat na teden. Inserati morajo bi* ti taki, da padejo v oči, in morajo biti lepo prirejeni. Obseg naj bo velik, a besedi naj bo malo, te pa morajo biti krepke, da zaležejo. Nov inserat mora hiti tako sestavljen, da zadene, kakor bi bila, če se smem tako izraziti, kakor strela med občinstvo. Dandanes, ko je konkurenca velikanska, je treba občinstvo vedno dregati. Kako intenzivno se to dela, priča dej« stvo, da smo že ustvarili svojo posebno literaturo. Izdajamo romane, pesmi itd. po najnižji ceni, sama zabavna, lepa dela, ki pa imajo samo namen, služiti naši trgovini za reklamo. Trgovec, ki ne zna reklame delati, koplje sam sebi grob. S s — Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca decembra 1910 vložilo je 1848 strank K 1,061.878-26, 1521 strank pa dvignilo K 950.48601. Stanje vlog koncem decembra 1910 K 39,489.926 in 25 vin. Stanje vložnih knjižic pa je 28.090. — V IV. četrtletju 1910 dovolilo se je 104 prošnjikom hipoteč-nih in občinskih posojil za K 499.200, odklonilo pa se je radi nezadostnega pokritja 49 prošenj za K 401.700-—-. Izdajatelj in odgovorni nrednik: Rasto Pustoslemšek. Poslano. ) O predvčerajšnji ateri med menoj in mojo bivšo ženo na glavni pošti je priobčil ljubljanski jutranji dnevnik cel krvav roman, poln debelih neresnic in tendencijoznih zavijanj, samo da bi napolnij svoje slovito suhoparne predale. Če bi se bil g. dopisnik tnalo imorimral, bi od cisto drugače opisal celo afero. Dočim opisuje mojo bivšo ženo z nekako več kot sumljivo ga-lantnostjo kot nedolžno golobico, sem mu jaz zvei ina, razbojnik in ne vem še kaj. Stari pregovor pravi, da resnica se spozna, treba čuti dva zvona, je, zdi se mi, g. dopisniku popolnoma neznan. Će bi se bil tudi pri meni informiral, zvedel bi lahko čisto nasprotne stvari. Popisal bi mu koliko gorja sem jaz moral pretrpeti vsa leta, ki sem jih jaz preživel z ženo. Ne zdi se mi vredno, da bi točko za točko odgovarjal vsem neresnicam, ki so nagromadene v članku. Resnico bo odkrilo že sodišče, katero edino smatram za kompetentno, da pojasni vso zadevo. Kar se pa tiče moje osebne lepote, za katero se „Jutro- tako zanima, kon-štatujem le dvoje: prvič, da moja brada ni razmršena, ker je nimam in je tudi nisem nikoli imel, drugič pa, da sem prepričan, da sem še vedno petkrat tako lep kot glavni urednik „Jutra-. K. «U6Tcn5 91 90 9210 95- 97- 94-55 95 55 214- 220 — 312-— 155 50 16150 297 — 303 2S075 296 75 2 6- 262- 52750 537-50 544*- 95'— 101 — 9S-— 104 — 67 — 73- 45- 49 - 261*50 264 50 482-— 484'— 675-75 676 75 560 — 561 — 115-75 U675 752 75 753 75 76 A 75 765 75 253*50 355 — 2*0 — 282 50 i- 11-37 1139 117 55 117 73 9510 9525 94 80 95 — K3-- 254- Franki Ura . ari mu Kovni. ZHm mmnm v Budimpešti, One 3. januarja 1911. Ta r sala« PSattka as aattl 1911. . . za £ j k« U<9 , » oktober 1911. . za 50 kg 1062 Rt sa SFil ... aa 50 kg 7 SO Korosa sa sssj tOll . . . sa 50 ki 5*9 "1911 ... 2i 50 kg 842 ■ takti«. rvcisuKiasiijtiii1 I K 0 t 0 t HDlBollf a uro setonlojti: ziotc srtlinn, tnln. ottcDnssto li lesltna u tisti soma pri H. SUTTNER UMm Kostni trs. Laste* tov&raa mr v Švici. immia rerstnat asate I E 0 .t f I f I B 0 t 0 t eleznaro Kina-Vlno erravoi Ho 9S i Povzroča voljo do jedi, okrepda živce, poboljša kzi ii» je rškonva^a^entoia mwmm -a ia issiokrvnfm | £tio pripofoeeno od adiST- | ciškib avtoritet. Icborn! oisvaea* ▼♦ckv&t odlikovano. Had SOOO adravniakih apHčarai. t J, SERRAVALL0, c. a t?, maf tt&m --TBST'3arltovu». - i i i i a%i iSM jaj ja§ igy jAč vgh jdtr.k Keteorologično porotno. " ^ Stanje 56 1 ' Tanja ?etr* I ti Nebo v mati 3. Ž. pop.! 729 1 —10 sr. vzrhod' cblaino j S. zv. j 729 9 -28 sr. jug j 7303 ; —30' s!. s\zh *. z:. 2-4 , mm Srednja včerajšnja temperatura uorm. —2"7J. Padavina v 2h urah 0O Vč raj popoldne jc padlo precej snega je piiiie 13 aailio imm Več se poizve pri uprovaištvu »Slo venskega 2\Taroda«. 22 m30ufakturne stroke, vešč slovenskega nemškega. &r*»Sfc* ga in italijanskegi jezika. i$de stalne s'ažbe, Ponudbe pod: „Asf&lrant ekr tobačne rezi|ecfB poste rc&tanta Rovinj. 2 i^vežban, &amostojea delavec, stenogra in strojepisec 2 asr išče službe. Naslov pove upravništvo »SL Naroda^ Ui°atliiik oženjen, 34 iet star, izvežban v vseh pisai niških poslih, samostojen koresponden bilancir iid., ve§č več jezikov, s 14 letn prako _ sWT išče službe. TKE. najrajše na Štajerskem kot tajnik posojilnic ali občine, solicltator, korespondent ali ktij govodja, zastopnik Položi lahko kavdio. Ponudba pod „Uradnia w Istri14 n upravništvo »Slov. Naroda«. j S X. svciauom 1.1« ae odda siajam dobro znana in vpeljana restavracija ,pri Zlati ribi' Več pove lastnica srospa Ist «ii ps lalaaa pantigasmakeg plwa w »lrtUaiiL na dom v" Lftbfiaa.: dolga polena 1 seiaaj...... k 2*'— 1 m*........»lfr— 30cm dolga, žagana in razsejana 1 seleaj m» » n », n r> m H*SO g Trske, premog, oglje, briketi i. t. al« — najceneje pri tvrdki 1436 ST. O. TAUZHER, Dunajska ceata it. 47, - telefon Mov. lil. rečne prstane kakor tudi drugo alatni no priporoča po nizki ceni FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 26« Pošiljam cenika brezplačno. Za daboarm k prebolele |e zdravniško priporočeno 32 MfkaHia 4 steklenice (5 kg) franko K 4*—. Br« Novakovič, Ljubljana« Čeihe brikete in komorni premog, najboljšo in najcenejše kurivo sa peči, podkurilna drva nepotrebna, (navodilo zastonj) priporoča po najnižji ceni MvealtO akladiače prema« a,1* Nova «1. 3. v LJubljani. 1292 Bivša odgojitelj »'ca in učiteljica vzame nekaj gospodičen ali deklic t »žična darila za dečke! Ceni parni stroji, čt. idO.'Il d Mtoje&ci pounuslru Lorlunt, o.^'l. m«**«, mta ctliotlroaa, varr.ot«f _ita vaatftMB, n» eolijoetu ploč lvj na jViiu cti>i»hx. p pi*:~;ko, wu viaok, KI'— Lcijfci parni stroji po B 2-SO, 3*00, 5r—, a«—, t"— sa* c, in Hr. dvorni dobavitelj Jen ^ Konrad Pazposnjaniica v Mtota St. 548 (Ce*ko). Bogato BaoSOJM gTanrl etafk s 3«06 klft&orl na hroo aaVSSSI tifartar feliikff i atitslttsv v LiBttiasI naznanja si. občinstvu, da je svojo podražnka h SHren tnji si. 4 131. Za nkasaao zaupanje moji opašceni podružnici se vljudno zahvaljujem in prosim blagohotno sedanjo naklonjenost tudi moji glavni trgovini Pred škofijo in podružnici v Prešernovi ulici štev. 4 izkazati. 17 ter pod strogo nadzorstvo. Kooverzacija na domu se vrši menjaje v slovenskem, laškem in francoskem jeziku. Cene pri merne. Stanovanje idravo in mirno. Vpraša se ca Bleivveisevi cesti it. 20, I. aadstr., lavo. 136-3 SOBS zračna, lepo meblovana ali prazna 8 posebnim vhodom ae Odda. — Ve6 pove FRAN SA3C, Gradišće 7. 1364 Vrvi tal izpiafiii opiiK iii siinjl Dragotin Jurman j Ljubljana, Seienbargova ulica št, 1* Zaradi inventure izvanredno /niiane cen«: gledališki msnttlfa ?e dame . • pa*£ii? i-i-sie ,«••••••»■ celerina za dame......... prstki %*Qiy\t za gospode ...... rtraska alš športaa soluija xa gospođe oblega ?a vcanode ......... M BV otročje obleke pod vsake cen©. K 40» 60- „ 15- n 40* » 40* „ ts- ■ h i. n IS' r, IS- I I I a a M a ** L. a a n;?f«iko skladišče oblek D, Btniatovič, Ijubljana, jitestm trg 5. 1/11 «3 29 U&treaaje a 29 odvet reda ce objavlja, da so začetkom tega *eta pisani v tukajšnji smenik odvetnikov naslednji gosp. odvetniki in sicer s sedežem v Ljubljani; Aafrrosftscti Mra, Eger Ferdinand. Frlan Fran, Furlan Josip, Hudnik .Matija. Kokalj Aiojiij. KrisptT Valentni, Mjjaron Dani!^, Novak Fran. Oblak Josip. Papež Fran. Pegau Vladisl3\. Pire Makso. Pocek Fran. Ravni!mr Vladimir. Stjovic Josip, Scbweit/er Viljem, Stare Emil, Su ver /Udih, V L j ti b i i a n Za Dr. ., Šusters č Ivan, ., Švijičlj An to c ., Tavčar Ivan, „ Tekavčič Fran. Tornti;^€k Fraa, ^ Triller Kar!. . Vallent^chag Otto, Vencajz Ivan P., dr. Veduštk Boždar, Worzbacb Masimiiian Edler v. Tannenberg: v Kamniku; tfr. Kratit Alojzij; v Rra»iu: dr. Kušar Josip, Štempihar Tafeatia; ▼ lil! ji- dr. JamSck Janko; , dne 1. januarja 1911 [bor odvetniške zbornice kranj JVSajaron m. \>, preos v Postotni; dr. Jase Ignacij; ¥ Radovljici: (?r. Vilfan Janko; v Rmdolfovem dr. Globevnik Josip, „ Schegula Jakob, „ Slane Kari, „ Zftek Vladimir; v Črnomlju; dr. Stnrm Kari; ▼ atoćevju; dr. Gull Franc; v Krškem; dr. Mencinger Jam /. ske: cinik. umetniške/. m pokrajinske se dobe vedno v veliki izbiri v Prešernova ulica 7. a a a a a m a •mT za podružnico v Škof j? Loki »Žč>e tv**dk» F. Dolenz, Kidanj trgovina x mešanim blagom« LeavariM KOLEDAR KMETOVALCA 1911 je ravnokar Bat. nepričakovanih ovir pa ni bilo mogoče izdati koledarja z novo vsebino pač pa ima tudi letošnji koledar iiborao lansko vsebino. Koledar je sevc prirejen za leto 191! in ima novi zapisnik. Vezan je kot navadno v močno usnjeno imitacijo in jc z czirom na gornjo opazko cena znižana in stane koledar ie 1 kroao s posto 1-10 a, 10 raUsth ae sdaa osvrte. Naroča se pri založništvu IVAN BONAČ Prt v Ljubljani« Denar se lahko v znamkah rfoptttlie. plesni pouk v ni dvorani lila „ion". ▼ sredo, dne 4. januarja prične novi predpustei tečaj za nadaljnje pletco izveibaoje in s:cer z nastopnimi pie^3:»L»e& Lacciers«, »La Sirene« (novo), ;>Universei!e« valček z f»gurarr:, ^>Dan^cing«, j>Pas d' Espagne«, »Valček a troise« in drjgi. > Najlepši sestanek dobre družbe« NB.: Na željo posebni pouk vsak dan in vsako uro v hiši aJi v družbenih prostorlh. Pojasnila se daje;o vaak dan od 1L—12« ure dop* fca ed 2T—3, popoldne v hotelu „pri Slftnu'« soba st 73. Vdani Giulie Morterra, nj avtorizirani pJesni neHeli, J/i Število naročnikov «9 narašča od dr»< do «l««e. Nad tisoč gospodinj jo kupuje, Uetecenjens gosos' JH cvzstttejc tudi p tfajjtm ffeszdđi'Jsrj'u -jceifm: :: PlaninšKova pramena %ava :: potrebuje mlakih przporo&i, kder jo etlfra: kupi Jo ya h tč va ved ko I Dobi se le v prazami; vogal Dunajska cesta-Sod« aijaka ulica rn v špecerijski trgovini: Dunajska cesta 6. 3810 tSS UsM^7*^.';* eiektrkao rsnfrt^af. Mak celice mark \m— nanrtj. tesat w svetifjic. U?itja?nc celice. Se?n3m o ekfctr. predmetih zastonj. »toMfiHte. BralUHiic Ti 176. Podru /. o i ca: Podmokli * ČešVo.Riin3ubiirg 176. Sprejme se i isKalsnjim nastopam »d dobrimi pogoji, izurjena, poštena in pridna 26 i! vliavska Hip privatna dela. — Ponudbe so poi-lati na Jožefe Siebler, čevljarsko 'uoj-atrovko v Tržiču atov. 148. Priporočamo našim gospodinjam pravi :?fl?tKOKOV: kavni pridatek iz zagrebške tovarne. 0 I. V Izgubil se fe pes čuval celike rasti, črne. z nekoliko rjavo me ~ane dlake ter sli$i na ime »Lord«. Okrog vratu je imel 5 m dolgo vrv. Kdor bi ga megn«! najti, naj to blagovoli sporoč ti Antonu Borinjakn w Zatičinl. n M. U. Dr. Benjamin Ipavic asistent oddelka ?sl /enske bolezni in porodništvo v deželni bolnici v Ijnbtjani ordinira od dne 1. januarja 1911 naprej na Zaloški cesti nasproti Šarabono :: od II.—12. predpoMoe. i j} 'J 11 LU-U ■ Bari m: □ □ ie. % Dobro idoča gostilna s posestvom in gospodarskimi poslopji, lepim vrtom itd se ć:\ na Savi prt Jesenicah SftftT» takoj v najem. Gostilna se nahaja ob glavni cesti v neposredni bližini tovarne. Natančnejša pojasnila daje za* stopstvo Gosake pivovarno na Jeseničan. 4234 Žemtna ponudbaa Dmvai oradnik se želi sfo-soati v svrho zeaitve s čedno, iiabražeaa gospico v sUrosti do 30 let Zeli se nekaj premo ten ja. veadar to ni pogoj. Pisna z natančnimi podatki pod 9Sihrostarov voćar sa apravaistre ^Sloreiiskcga Naroda*4. 11 1 C48C 95 Stopnice, balu-strade i. t. d. Najnižje cene! i. Kdor zida aH rabi cementne izdelke naj zahteva cene od tvornice cementnih Izdelkov los. CDlIffi LlaMJama, »aaajgka OMta it OT, utmnU tepalcanke vojašnice Cevi, korita 1. t« d. 2809 Najnižje cene! 64 „The Gresham zavarovalna družba za življenje v tondonu. mi pod nadzorstvom c, tar. avstrijske in angleške vlade. Od c. kr. av W atrijske vlade za varnost v Avstriji zavarovanih pripoznana vrednost K 36.433,020-65 l^^edno liberalni pogoji polic. - Pri kritnih policah nudi družba takoj po sklenitvi zavarovanja odškodnino za smrt po samomoru ali dvoboju Nove in hasnovite tarife — Informacije in prospekti zastonj. Podružnica za Avstrijo, Gresham Life Assurance Society Limited Dunaj L Gisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 2. :&T VIKTOR MORO. V zavarovalništvu uvedene osebe, ki imajo v mestu in na deželi dobre zvezo, se sprejrao pod ugodnimi pogoji 3133 Valjčni mlin v Domžalah) i mino ji p ? hib' lt UVlA% Asi mf mmmfidsk Centralna pisarna m skladišče: vessvo ulica 6. Telefon interurb. št. 129. Teleion interurb. št. 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge tnlevske izdelke. epljano in divja irsja, rožic sadna drsvjs, viaoko in nisko, depclnatoj divjake labaikova. hmšksve, kutina, dnein, vrbove potaknjence (sadeže) in capica rasnih jadnih vrst prodaja po nizkih cenah 4 An t Kupčić, ekonom, pošta Ptujska gora, Štajersko. Ne kupujte (jfjO zaradi minule sezije in to: izgolovijene obleke, zimske in športne suknje, kratki kožuhi (mika9o), mestni in potni kožuhi ter konfekcija za tame. ^ Angleško skladišče oblek 0. Bernato¥lL Liublirina, Mestni tro šl. 5. »swawps mesta Jur R^:s, lefcaffM pri Mar. P. Vipava. MSn Vacta, Jekama. Metlika. A. fto-Nek, lekaraa, Radovljica. Hinko Brčilli, It-i. LitHa. Karel Šavnik. lekarna pri .Sv. Trojici--, K'..nj. Ff.Baccanc«lekarna,Poatojna. Jas. nočaflc, Jikama, Kamnik. E. BurdvcU. lekarna v Sk. LokL Mr. H. Robi«:;, lekarna, Vi ič. Ph. hit. E. Koželj. lekarna, Jesenice V. Ano. trgovec, Senožeče. V založbi C3JL n.«iiA««.. i im mm t \ rgiA nokar i^ž»lo: j 3(ltpac Zbirka iHl liialov ii ifrinsv broširana K 2*50, vezana K 350 po posti 20 vinarjev več. Z veščo roko in z dobrini okusom je Slavo] Klepec v tej knjigi zbral IOS6 atorizraov in citatov iz slovenske književnosti ter jih uredil po abecednem redu. Knjiga jc visoke književne vrednosti, zakaj v njej se zrcali mišljenje in Čustvovanje odličnih slovenskih pisateljev, mislecev in pesnikov. ,Aforizmi in citati" niso, da bi jih bi bile na čast tudi vsakemu velikemu narodu. Dobiva >e v vseh boljših knjigarnah ali naravnost iz založbe Ig* pl. Kleinmavr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 2 -vi" . . .vgv.fi: 5«S na knjigarna llftl iHUbir Spisal Ivan Lah. Cena broš. K 1*70, vez. K 2-70 s fpo&to 20 v već. Krasnv in zanimive povesti i/, dolenjske preteklosti, iz časa turških vojsk in kmetskih puntov. Čez trnje do sreče. Spisal Senčar. Cena broš. K 1*20, vez. K 2-20, s pošto 20 v več. Zelo zanimiv roman, poln frrteresantnega dejanj.«. Rdeči smeh. Spisal Lconid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. K 1*40, vez. K 2*40, s pošto 20 v već. V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti. Bnttnski odvetnik. Rendezvous. Spisal V. Beneš-Siimavsky. Cena broš. K 1*50, vez. 2*50, s po?to 20 v V8Ć. Ta -.dlna! roman podaja zanimivo in pretresljivo sliko iz narod rt cgn življenja in priča, kako nemška Sena uničevalno vpliva na slovanske; i moža. Undina. Spisal Andre Theuriet. Cena 90 v, s pošto 10 v već. Eden najljubeznivejših francoskih pisateljev je v tej knjigi podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela. V Mitoni itt. Roman; spisal Fr. Remec Cens broš. K 1*50, vez. K 2-50, s posto 20 v vse. To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Štu-dentovikin ulicah, a jc pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo. Novela hrana Tttrgenjeva. Cena broš. K -60, vez. K 1.S0, s pošto 20 v već. Ta novela slavnega ruskega pisatelja se prištev d najnežnejiim in najbolj pretresljivim, kar jih je tpisal. Zadnji rodovinc IJenalja. Spisal J r. Remec. Cena H 1-50, s poito E 1<70. Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem. Ceas K 1-—» s pošto E 1-20. Za vsakega obrtnika, naj je delodajalec ali delojemalec je ta priročna izdaja obrtnega reda velike koristi. Strahovalci dveh kron. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. E 2-—, vez. K 4* , s pošto 40 v već. Velezanimiv roman izza Časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim cc->arshom in beneško republiko. IZ Spisal Ivan Onakav. Cena broš. E 1*50, ves. E 2>S0, s pošto 20 v već. Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar. Mali lord. Spisal F. H. Burnctt Cena broš. E 1-60, vez. 2*60, s pošto 20 v već. To knjigo veselja, kakor je kritika imenovala to presrčno povest, so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v Šolaiske knjižnice vsi Šolski voditelji, ki jim jc res mar, da mladina kaj dobrega čita. Spisal Rado Murnik. Cens 60 v, s pošto 70 v. Ta poduk o nalezljivih boleznih se bere kakor kak vesel roman, naj bi ga čitali dijaki in odrasli. lav Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. E 1-50, ves. E 2-50, s posto 20 v već. Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča. Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cena broš. E 1-—f vos. E 1*S0, s pošto 10 v već. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj čita to knjigo, ki je polna drastične komike in prešernega humorja. Ljubljana m Prešernova ulica 7 m Ljubljana Lastnina in tlak »Narodne tiskarna*. 70^5 QD 20 42