590 . X Vrhovnik Gregorčič in Aškerc 4 V Oh 20letnici Aškerčeve smrti 1 f"| \ a post je bil pri meni Aškerc, I odločen, neustrašen dečko je. I Morda ga dobim za soseda : _ storjeni so že vsi koraki,« je pisal Simon Gregorčič 17. aprila 1892 dekanu Ivanu Veselu v Trnovo pri Ilirski Bistrici. O Aškerčevi namera¬ vani preselitvi na Goriško sem zvedel 28. febr. 1907 od njega tole: Leta 1892 je prvikrat obiskal Gregorčiča. V Prva- čini so bili skupaj s kmetovalcem Vin¬ kom Gregoričem, ki je bil tudi pesnik in je izdal'zbirko pesmi. Aškerc je poto¬ žil o sitnobah mariborskega škofa Na¬ potnika. Tedaj ga je nekdo — ni se ve¬ del več spominjati kdo — opozoril, da so na Goriškem boljše razmere; nadškof Zorn je toleranten. Navzoči so spodbu¬ jali Aškerca, naj bi prosil za sprejem v goriško nadškofijo. Na njegovo prošnjo je prišel iz Gorice odlok, da je sprejet in da dobi neki vikarijat blizu Dornber- ga; tako bi res postal Gregorčičev so¬ sed. A ni šel tja. Poleti je Gregorčič vrnil obisk Ašker¬ cu, ki je bil tedaj provizor v Rimskih Toplicah in mu prinesel povabilo deka¬ na Vesela, naj prideta oba k njemu (SN 06, 279). Vabilu sta se odzvala in kre¬ nila v Trnovo, kjer se je Aškerc pobra¬ til z Gregorčičem. Gredoč sta se ustavila v Ljubljani in se dala tu skupaj slikati. Fotografija (njen odtisk gl. v ŽiS knj. 11. št. 19) ni ugajala. Aškerc jo je ta¬ koj sežgal. Isto je naročil Gregorčiču, ki je f>a odgovoril, da je noče uničiti, ampak jo hrani v spomin (ib.). Prijatelja Aškerca se je spominjal Gregorčič v pismu 12. avg. 1893: »O Aškercu mi pišete, da ga prijemajo »višji duhovniki«. Jaz sem uverjen, da to nanj ne bo vplivalo. On ima srečno »kožo«, ne prime se je»kmalu kak udarec. Najbrž jim bo krepko odgovoril, potem se — smejal.« Naša^ pesnika sta si prišla prvikrat navzkriž zaradi Veselovega epitafa. Nje¬ gova smrt (10. dec. 1900) je hudo potr¬ la Gregorčiča. »Vesel mi ne gre iz srca in spomina — in ne pojde«, je tožil pod¬ pisanemu 15. dec. 1900. »Vsak dan mi po njem teko solze in ni me jih — sram. Prvi dan nisem zatisnil oči — še zdaj imam vse rumenokrvave « ... Na Tvojo spodbujo sem hipoma iztisnil iz srca in možgan »ruskim cvetom* takle Uvod (Veselu v spomin) — Najboljših eden! stara korenina! itd. Aškerc, ki je ob¬ javil Gregorčičev spev v LZ 1901 v 1. zv. in pozneje v Ruski antologiji pesni¬ kov, je z ozirom na državnega pravdnika zamenjal 9. verz: Kot širna ruska care- vina — s: Ko ruskih pesnikov očina, kar mu Gregorčič ni zameril, saj mu je vo¬ ščil 29. dec. srečno novo leto. Družba sv. Cirila in Metoda, glavna Veselova dedična, je sklenila, da posta¬ vi svojemu mecenu nagrobnik. Za napis je prosila Gregorčiča. Prošnji je ustre¬ gel pesnik 3. marca 1901 pišoč: »Hitro po prejemu cenjenega lista Tvojega vdolbel sem mu v nagrobni kamen z dletom svojim ta »epitaph«. Nad grobom Tvojim burja brije, A v njem miruje vsak vihar ... In, čuj! iz njega melodije ! To Davidovih strun je vdar! Iz njega Lermontov, Puškin Slavita stalni Tvoj spomin. Napis pač ni za kmeta, značilen pa za Vesela poeta. Non immunitetur nec iota nec apex!« Aškercu sem izročil prepis epitafa za LZ, pa mi je odgovoril 7. marca 1901: »Hvala za epitaf, ki je prav dober -— samo nekaj malega bo treba_ popraviti! Kakor veste, se naglaša P h š k i n, ne Puškin. In da se ne bodo veščaki spo¬ tikali, bi bilo dobro, ko bi g. Gregorčiča opomnili na to malenkost, ki pa je pri imenu vendar le bistvena. Saj mu bo pač lehko spremeniti ti¬ ste verze, ki govore o Veselovih prevo¬ dih iz ruske poezije, tako da bo prav. Ako bo hotel, napiše namesto dve ^po¬ slednjih verzov lahko več — in Puškin ostane lahko Puškin (TlymKnHT>). Epitaf objavim rad v »Zvonu«, ka¬ dar ga v tem .zmislu popravi. Ko dobite od njega popravek, prosim Vas, da mi ga dopošljete. Prosim, izročite mu moj iskreni po¬ zdrav !« Da je bila korektura Veselovega epi¬ tafa potrebna, je ustno ponovil Aškerc na obisku v trnovskem župnišču 12. mar- * Gregorčič ni odobraval naslova »Anto¬ logija«, ca in pristavil, da bi bil dr. Jenko* takoj opazil pomoto Puškin namesto Puškin. ' Aškerčevo željo je podpisani sporočil Gregorčiču.'Nato je prišel z Gradišča 10. marca tale odgovor: »Dictator« Aškerc sicer nima povsem prav, pa naj bo 1 Pri meni doma bo vedno Puškin: jaz, rojen Vrsenčan ne morem drugače izgo¬ varjati. In Veselov Puškin preselil se je na slovensko zemljo. A j ta KpyatOKl’ V njem »veščaki!« Epitaf se torej glasi: Nad grobom Tvojim burja brije, A v njem miruje vsak vihšr... In, čuj, iz njega melodije — To Davidovih strun je vdar! In z njimi glas svoj večno nov Družita Puškin. Lermontov; Iz groba hladnih, tajnih tmin Tvoj trajni ti* slavč spomin Popravljeni epitaf je sprejel Aškerc v LZ 1901, 241. 2 Pomlad 1901 je vzbudila Gregorčiča. Končan je bil dolgi pesniški premolk. Z nepopisnim veseljem je sprejel podpt- * Dr. Lud. Jenko, zdravnik, ustanovitelj Ruskega krožka, * T i = diese: »David, Puškin, Lermon¬ tov; oporna je, seveda, ni treiba tiskati. sani 27. marca prve predsmrtnice z do¬ pisom (26. 3.): »Voščim iskreno srečne vskrsne praznike. Obenem dopošiljam Ti 5 kratkih pesmic, ki so te dni (od 22. do 26. 3.) takorekoč same se rodile. Ohrani rokopis v spomin; a v tisk nikar ne dajaj! Bog s Teboj! Tvoj staro vdani S. Gregorčič m. p.« Poslednji ukaz je Gregorčič kmalu preklical. Na veliko soboto je dobil ob¬ isk, ki ga je do solz ganil. Zglasila sta se pri njem na Gradišču Aškerc in pro¬ fesor Simon Rutar, potujoča v beneško Slovenijo (v Čedad in Št. Peter Slove- nov). Pogostil ju je prijateljsko, poslo¬ vil se, kakor se poslavlja pobratim od pobratima in, dasi bolan, ju spremil s hriba (SN 06, 279). S tega obiska je pre¬ jel podpisani razglednico, znanečo: »Na Hribu pri g. Gregorčiču na vel. soboto popoldne 6. 4. 1901 Xphctoct> BOCKPecb! Evo kje praznujemo vstajenje.« Raz- .glednieo je pisal in prvi podpisal Aškerc. Sopodpisnika sta bila Gregorčič in Ru¬ tar. Dva dni potem je prispelo z Gradišča naročilo: »Aškerc je bil v soboto pri me¬ ni. Izroči mu torej poslane Ti pesmi; ti¬ ska naj vse v prihodnji številki.« AŠKERC NA MRTVAŠKEM ODRU y ljubljanskem. Narodnem dom a, AŠKERČEVA ROJSTNA HIŠA. Na sliki se vidi še zadnji ostanek bočne strani, yse drugo je razdejal zob časa. Trava zakriva ostalo grobljo na desni, da je nevidna, (Slika iz L 1927.) Priporočeno pismo, datirano 17. apr., je prineslo pesem: A j, prišla je znova v deželo pomlad — s pripomnjo: »Naj Aškerc da v tisek to kot peto »pred- smrtnico«. Moj nagrobnik dobi naj štev. 6.« Sprememba, M jo je zaželel Gregor¬ čič, ni bila mogoča, o čemer priča Ašker¬ čev dopis podpisanemu 19. apr.: »Danes popoludne sem bil pri Vas, da bi se Vam zahvalil za novo pesem Gregorčičevo — št. 6 »Predsmrtnic« —. Obžalujem pa, da Gregorčiču ne mo¬ rem več želje izpolniti, da bi ta lepa pe¬ sem prišla na omenjeno mesto v poprej poslanem cyklu »Predsmrtnic«. Tisti po¬ prej poslani mi cyklus obsegajoči 5 pes- mij sem namreč takoj nesel v tiskarno tn je že natisnjen v 2. p o 1 i majske šte¬ vilke. Torej se zdaj v tem zvezku ne da nič več napraviti. Razume se samo ob sebi, da natisnem to novo pesem iz »Predsmrtnic« v ju¬ nij e v f št. »Zvona«. Prosim Vas- lepo, gospod župnik, da se pesniku in mojemu prijatelju v mo¬ jem in naše literature imenu -zahvalite za novic poslano stvar ter da mu pišete, naj do 1. m a j a pošlje, če bo mogel, če bo imel seveda — ker se človek k pesni¬ tvi siliti ne more — še vsaj eno ali dve pesmi, da bo spet cyklus. Ako pa ne bi imel do 1. maja ničesar več dozorelega, pa natisnem samo toto o pomladi... Kakor kažejo pesmi, naš prijatelj ven¬ dar ni še vzel slovesa od Muze in ne more še reči z Nadsonom; „yMepjia moh M>'3a.».* Kdo ve, kaj še vse dobimo od njega! O vel. noči je bil precej dobre [volje], čeprav je telesno oslabel. — Danes sem se mislil tudi vpisati v »Hrvatsko Matico«,*) pa je še menda čas«. Aškerc se je hkrati opravičil Gregor¬ čiču z naslednjim pismom 20. apr.: »Čislani prijatelj! Gospod Vrhovnik mi je poslal Tvojo najnovejšo lepo po¬ mladno elegijo, ki naj bi prišla med že poprej poslani cyklus »Predsmrtnic« na označeno mesto. Za najnovejšo pesem Ti lepa hvala, ali v Tvoj cyklus je ne morem več uvrstiti, ker je bil ta že natisnjen, ko sem prejel najnovejšo pesem. Pa ništa zato! *) Podpisani je bdi tisti čas poverjenik »Matice hrv-« ^93 Natisnem jo seveda v junijskem zvezku. Ako boš imel do 1. maja spet kaj no¬ vega za ta cyklus, potem jih pride več, ako pa ne boš imel še ničesar novega, pa dam samo t o t o pesem. Mene jako veseli, da si začel spet pes¬ niti. Ti še ne moreč reči z Nadsononu „YMepaa moh My3a...“ Živio! Le naprej! d^PaBCTBJH! Tvoj Aškerc.« 3 Z Gradišča je prihajala pesemska po siatev za poslatvijo — 24. apr. s pripi¬ som: »Teče samo! Izroči [Aškercu] 1 Pride še! Ako bo tako v meni kipelo, na¬ raste številno delo.« Dne 18. maja je prispela »Posmrtnica«, kako se bo vical pesnik s Prešernom na onem svetu. Dne 10. jun. je Gregorčič zopet vzel v misel Aškerca: »Glede pesmi naj prija¬ telj Aškerc pridno tiska — ako hoče še kaj dobiti, ker jaz ne pišem za »Papier- korb«. Moje »vicanje« naj pa odloži —* morda dostavim še dva« Odlit fotograf, atelier A. Jerka, Gorica. Gorica f £+o riSček Gregorčičeva razglednica Aškercu Aškerčev prevod Nadsonove pesmi: Moja muza je mrtva — glej v Ruski antologiji, 290. Podpisani je takoj priobčil njegov od¬ lok Gregorčiču, ki je 22. apr. odgovoril: »Sinoči dobil Tvoj prelaskavi list in od Aškerca, kjer vmes pravi: »Ti ne moreš še reči: „YMepjia Mo« = moja My3a!’ Pošiljam Ti danes prvopis zložen na Aškerčeve besede in spisan na odre¬ zek Tvojega pisma. Bog s Teboj Tvoj S. G., m/p.« Gregorčič je zložil na Aškerčevo po¬ budo krasno elegijo: Umrla, oh, je muza moja. »Zvonov« uredni k jo je v 6. »Zvo¬ novi« številki namestil za »pomladno« s štev. 7. Junijski zvezek je objavil po¬ leg teh. dveh še štiri »Predsmrtnice«. »Papierkorb« je zbodel Aškerca. Dne 21. jun. je pisal podpisanemu: »Ne vem, zakaj govori g. Gregorčič o »koši«, saj veste, da tiskam njegove reči zaporedo¬ ma — kolikor pač morem v eni št. Kadar mu pišete, prosim, povejte mu, naj ne bo morebiti »užaljen« zato, ker v j n 1 i j e v i št. njegove pesmi niso na »prvem« mestu. To se je zgodilo deloma iz tiskarsko- tehniških razlogov, deloma pa, da rd zmerom ena in ista stvar na prvi stra¬ ni. »Variatio dele - ctat« je važen moment pri časopisu. No, pa saj je prepameten, da bi gledal na take lapalije.« Zaradi prvega mesta na čelu lista je pojasnil Gregorčič svoje stališče v do¬ pisu 24. jun.: »Prijatelju Aškercu reci, da meni je doeola v se eno, Utam me potisne* 594 , nisem več mlad ; a tiska naj le, sicer bom mislil, da ima gradiva preveč in zo¬ pet ležem na — »medvedovo kožo«. ... Tudi Aškercu pozdrav! Naslednjega dne mu je dovolil, naj uvrsti pesmi po svoji volji; »ako pride do zvezka, že še sam pregledam in ure¬ dim; zdaj pišem naglo in brez načrta; kar pride tisti hip — to dam.« LZ 1901 je objavil v majskem zvez¬ ku 5, v junijskem 6, v julijskem 8 pred- smrtnic, skupaj 19. »Slavčja« s št. 15 je postala usodna za nadaljnje prija¬ teljstvo med pesnikoma. Nesreča je ho¬ tela, da je bil izpuščen 8. verz. Dne 4. jul. je zagrmelo z Gradišča: »Najlepšo pesem »slavčjo« mi je »Zvon« pokvaril. Ne vem, kdo je kriv, li moj rokopis, ali Tvoj prepis, ali Aškerčev natis? Prosim hitro odgovora. Pred svetom sem osme- šen. V prvopisu se glasi: »Bil nisi v suknji ti bogati, Ko drugi ptiči so bahati!« A v tisku ni zveze! Kdo je kriv, povej! Kljub neprijetnosti srčen pozdrav!« Ko se je bilo poleglo prvo razburje¬ nje, je 8. jul. odgovoril Gregorčič na zadnje vprašanje pišoč podpisanemu: »Nisva midva kriva, nego tiskar in ko¬ rektor: izpuščen je cel verz, le poglej v natisnjeno pesem in videl boš, da ni zveze; sloveti mora, kakor kaže vestni Tvoj prepis: »Bil nisi v suknji ti bogati (to manjka!) Ko tiči drugi so bahati.« O prelomu z LZ je obvestil prijatelja profesorja Josipa Ivančiča 5. jul.: »Zvonu sem prepovedal daljnji natis »predsmrtnic«, ker se urednik drzne pe¬ smi moje »popravljati« = kaziti. Jaz Sem star kos; on naj se uči, ki še zdaj ne pozna blagoglasja, ne čistih rim.« Aškerc ima še 32 natisnjenih pesmi, ki jih je zahteval nazaj, je pisal Gre¬ gorčič pozneje Ivančiču, »a oholi ured- nik-diktator je gluh.« 4 Razdor z Aškercem je imel globlje ko¬ renine; nezgoda ob natisu »Slavčje« je dala samo povod. Vzrok je razodelo Gre¬ gorčičevo pismo 12. jul., kjer pravi: »Glede »Zv.« Aškercu moje pesmi ni¬ so všeč. Že pri I. poslatvi mi je pisal: Naslov »predsmrtnice« mi ne vgaja. »Kaj smrt! Pomlad, solnce, življenje, svoboda!« On hoče, da bi vsi nesniki se uniformirali kakor vojaki. Pozabil je Preširnovega »orglarja«: »Komur pevski duh sem vdihnil, Temu dar sem pesmi svoje, Drugih ne, le te naj poje, Dokler da bo v grobu vtihnil.« Dalje! Jaz pišem zdaj res v naglici in je morda res kaj popravka potrebno; a kakor sem Ti pisal, to storim v zvezku sam, od Aškerca popravljati si ne dam, ker nima sluha ne za blagoglasje ne za rime. Samo v zadnji pesmi* ima v 7 ki¬ ticah rime, katerih bi nikoli ne zapisal Tvoj Šime. Popravke bi dovolil edino Stritarju, Id ima sluh in estetsk vkus. Aškerčev jezik drdra kakor kmetski voz po kraškem kamenji... No! Glavni vzrok je: — naj pride v zvezek kaj nepobranega ... Ne misli, da me žali, ker me je A. po¬ tisnil v kot; smejal sem se, da postav¬ lja sebe na kurulični stol*: da sem jaz urednik, ložil bi na prvo mesto rajši naj¬ slabšega, nego sebe.« V dopisu 28. jul. se je Gregorčič zo¬ pet razvnel: »Nikar se ne trudi in s tem se ne mudi; — Nikar ne prepisuj! Od »diktatorja« sem odločno zahte- v a 1 Tvoje prepise nazaj; a menda je gluh: za me in za verze mu pač odpo¬ vedal je sluh! Zakaj Ti, zakaj, zdaj spet prepisoval bi naj? Naj Tvoje prepise mi vrne nazaj! Če O n je pač mačka, Ki vedno srbi ga, da praskal bi, »tačka«. A jaz pa nehčem, ne! Mu biti več mi¬ ška. Brez mačka se vlada mi hiška ! Za¬ hteval od Njega sem strogo prepise! Toliko sem morda zaslužil pri »Zvonu«, da plačajo »marke« in ako ne, zahte¬ vam zopet odločno, naj mi pošlje dikta¬ tor s poštnim povzetjem!« Ko mi je naslednjega dne ponovno od¬ svetoval prepisovanje, češ da »diktator bo že toliko vljuden, (saj živi v mestu!) da Ti vrne vse Tvoje prepise, Ti pa, prosim, meni« — je 14. avg. zaklical: »Diktatorjevih poprakov n e vsprej- mem -— ni mi treba pomagačev — kvar- ljivcev. Ali si videl, da ni prinesel do- tičnega popravka? Mož ima glavo, a preveč oholo.« Urednik Aškerc je prejel popravek »Slavčje«, a ga ni natisnil; velika hiba! Z letom 1903. je prišel LZ v druge ro¬ ke. Gregorčič je obžaloval, da je Aškerc odstopil. Na obisku 6. jun. 1905 v Trnovem je vprašal podpisani Gregorčiča, kako mu ugajajo najnovejša Aškerčeva dela. Pri¬ znal je, da je njegovega Trubarja bral * Zrinjski in Frankopan (LZ 01, 437). .* Aškerčeva pesem je izšla na čelu lista. le toliko, kolikor ga je prinesel SN v poročilu pod črto. Iz tega je spoznal, da je Trubar verzificiran »Narod«. Aškerc je padel. Tudi njegovega Zlatoroga ni bral. Čudil se je Aškercu, da se je drz¬ nil lotiti Zlatoroga, ki je Baumbach na¬ redil iz njega delo, dostojno Goetheja. Prevod Funtkov, ki je šel skozi njegovo in Erjavčevo roko, je hvalil. Aškerc je diktator; to je spoznal že tedaj, ko ga je bil obiskal na Štajerskem. 5 Dne 28. nov. 1906 sem srečal Ašker¬ ca na Bleiweisovi cesti. Na vprašanje, zakaj ga ni bilo na Gregorčičev pogreb, je odgovoril, da ni dobil mrtvaškega li¬ sta ; zdaj je pisal Gabrščku ponj, da ga dene v okvir, kakor Prešernovega. Čudil se je, zakaj ga Gregorčič ni ob¬ iskal, ko je bil pred nekaterimi meseci v Ljubljani. »Saj sva bila vendar pri¬ jatelja prej,« je pripomnil Aškerc. »Jaz sem bil prvi, ki sem ga branil napadov; prvi članek v knjižici »Gregorčičevim kritikom« je moj.« Aškerc je sodil, da je bil Gregorčič popolnoma pobit in da se je bal občevati z Aškercem. Vprašal me je, zakaj je leta 1901. ta¬ ko nagloma ustavil prispevke Lj. Zvo¬ nu? Pisal je namreč Aškercu dopisnico z naročilom: rokopis takoj vrniti in ti¬ skanje vstaviti. »Prej me je tikal, a te¬ daj n\e je vikal.« Odgovoril sem, da ga je zbodla razen pokvarjene »Slavčje« zlasti poprava njegovih pesmi, ki jo je bil zvršil Aškerc; zlasti ker se je spoti¬ kal ob njegov »li«. Enklitika »li« se Aškercu ni zdela pravilno rabljena. Gre¬ gorčič jo je štel za samostojno vprašal- nico, kar je zanikal Aškerc in namesto nje večkrat stavil »al«. »Če pustim li, je dejal, bodo takoj jeli posnemati Gre¬ gorčiča in napačno rabiti to enklitiko.« Radi uredniških poprav je pripomnil Aškerc, da se to tudi njemu pripeti. Mi- kuš, tedanji korektor LZ, mu večkrat črta v Zvonu »oj«, ki je opravičen. Lev¬ stik hvali to obliko v svoji slovnici, ki se zdi Aškercu najboljša. Menil je, da se je Gregorčič popolno¬ ma vdal tistim, ki so ga ubili. Bal se je tiste pesmi, ki imajo kaj erotičnega na sebi, sprejeti v svojo zbirko. Jaz; »Pla¬ ninske rože« ni v njegovi zbirki. Aškerc: »Ta pesem je ena najlepših Gregorčiče¬ vih in jaz sem poznal »planinsko rožo«. Bila je neka učiteljica v Kobaridu — Dragojila Milekova — velika, ne baš le¬ pa, a interesantna dama. (Gl. dr. Zo- ber, Orumeneli listi Simonu Gregorčiču, LZ 15, 476.) Tej je pošiljal Gregorčič pisma, a ne naravnost in tako previdno, da bi mu niti škofijstvo, če bi mu bila prišla pisma v roke, moglo kaj opore¬ kati.« Aškerca je zanimalo, kolikšno pokoj¬ nino je imel Gregorčič. Iz njegove zapu¬ ščine naj bi se izdale še ne natisnjene in ne zbrane pesmi. Še enkrat sva govorila z Aškercem o Gregorčiču, in sicer o pesmi »Mahniču«. Aškerc je sodil, da to ni nobena satira; za Mahniča je premalo ostra; izraz »za¬ delani umesten. Po njegovi misli je naj¬ boljša Gregorčičeva satira »Velegrajska kuga« — tako Aškerc r>b srečanju v Ve¬ govi ulici 28. febr. 1907.