PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: IV - ISSN 1580-0547 September 2002 • Številka 7 SOTOČJE Občinski svet 5. izredna seja občinskega sveta Kdo in koliko preveč za telefonski priključek? Občinski svet je po hitrem postopku sprejel odlok in imenoval komisijo. Nekateri roki, ki jih je predvidel v začetku meseca junija sprejeti Zakon o vračilu vladanj v javno telekomunikacijsko omrežje, že tečejo. Do sedaj so imele največ dela prav občine, ki bi morale do 5. septembra sprejeti odlok, po katerem bodo sestavile seznam upravičencev do vračila, način ugotavljanja deležev ter pogoje in roke vračanja le teh. Poleg tega bi morale imenovati še komisijo za sestavo tega seznama. Prav s tem namenom so se tik pred zdajci na 5. izredni seji v torek, 3. septembra, zbrali člani občinskega sveta občine Medvode. Pet milijonov za pomoč Medvode - Na zadnji redni seji občinskega sveta septembra, ko so obravnavali in sprejeli med drugim tudi tako imenovani rebalans proračuna za letos, so v posebni točki člani občinskega sveta obravnaval in potrdili tudi poročilo o škodi v letošnjih neurjih v občini. Iz proračunske rezerve so namenili pet milijonov tolarjev za kritje stroškov po neurju na območju občine Medvode 24. junija, za požar na pobočju hriba Brezovec, ki je bil sredi marca letos in za točo. ki je avgusta na območju Smlednika uničila tri sadovnjake. Milijon tolarjev pomoči pa so namenili tudi za šolo Podzemje. Na seji so imenovali tudi tričlansko komisijo, ki bo pripravila kriterije za določitev pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v prihodnje. Hkrati pa so sprejeli poročilo in predlog Leopolda Kneza, da gre javna zahvala vsem gasilcem, ki so sodelovali v različnih akcijah ob letošnjih nesrečah in tudi vsem tistim občanom, ki so se sami odzvali pri pomoči. Župan občine Medvode Stanislav Žagar je izredno sejo sklical na pobudo posameznih članov občinskega sveta, še posebej dr. Jožeta Duhovnika in Vide Bališeve, ki je izredno sejo tudi vodila. Občinska uprava je kot vzrok, zakaj je bil ustrezen odlok dan v sprejem občinskemu svetu tik pred zdajci, zapisala izredno kratek zakonski rok, v katerem je bila lokalna skupnost dolžna sprejeti predpis, pomanjkanje primerljivih odlokov, saj je bil uveljavljen le odlok občine Ribnica in dodala, da je pristojno ministrstvo skopo z navodili, saj je zakon dan v presojo ustavnemu sodišču. Dejansko sta Skupnost občin Slovenije in občina Kamnik vložili na ustavno sodišče pobudo o presoji skladnosti 6. in 15. člena zakona z ustavo, ki nalagata občinam, da do 5. septembra sprejmejo ustrezen odlok in med drugim določata denarne kaznih za župane, če tega občinski svet ne stori. Kljub temu da župani najbrž ne bodo kaznovani, če občine niso sprejele ustreznega odloka v predpisanem roku, se je medvoški občinski svet, tudi na priporočilo Ministrstva za informacijsko družbo, zbral na izredni seji in soglasno ter po hitrem postopku sprejel ustrezen Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje občine Medvode ter imenoval sedemčlansko komisijo za oblikovanje seznama upravičencev do vračila v sestavi Vida Bališ in Brane Bartalanič iz Goričan, Mojca Murnik iz Trnovca, Tomaž Oblak z Zg. Senice, Metod Ferbar iz Smlednika, dr. Jože Duhovnik iz Medvod in Jože Mežnarič iz Zg. Pirnič. Po odloku, ki se mora držati zakonskih določb, so upravičenci do vračila sorazmernih deležev tisti naročniki, ki so v obdobju od leta 1974 do konca leta 1994 preko krajevnih skupnosti ali Skupnosti krajevnih skupnosti Medvode, vaških in gradbenih odborov združevali sredstva in delo za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja za pridobitev novih telefonskih priključkov in v imenu katerih so krajevne skupnosti sklepale pogodbe oziroma samoupravne sporazume s pravnimi predniki delniške družbe Telekom Slovenije. Imenovana komisija naj bi v roku treh mesecev objavila, javni poziv vsem upravičencem in nato javni!}] predstavila končne sezname in ugotovljene deleže vračil, ki jih bo pripravila na podlagi prijave in dokumentacije, kot so pogodbe, seznami, evidence in podatki iz arhivov, s katerimi razpolagajo krajevne skupnosti ali drugi kot na primer nekdanja PTT. Zakon nadalje določa, da mora občina, ki bo skupno terjatev predala državnemu pravobranilcu, prejeta vračila posredovati upravičencem s seznama v roku 30 dni od prejema. To naj bi se zgodilo v treh mesecih po prodaji dela državnega deleža v Telekomu Slovenija, kar pa se prej kot v roku enega leta najbrž ne bo zgodilo. Višina vračila ne bo prav velika, saj zakon ne predvideva povračila celotne vrednosti med ceno priključka in vložkom. Zakon namreč predvideva, da bo osnova za vračilo sicer pogodbena vrednost zmanjšana za morebitno neplačano priključni-no, neplačan prispevek SIS-om ali namenska proračunska sredstva in zmanjšan zaradi amortizacije. Tako naj hi upravičenci dobili /^j pogodbe sklenjene v letih od 1974 do 1994 le od 20 do največ 40 odstotkov razlike, če seveda ne bo prišlo do spremembe zakona. Razprava o letošnjem proračunu Komaj sklepčen je občinski svet Medvode sredi avgusta obravnaval polletno poročilo o letošnjem proračunu in volilne dokumente. Medvode - Da bo seja občinskega sveta najbrž težko sklepčna je bilo zaradi poletnega termina moč pričakovati. Vendar seje župan Stanislav Žagar zaradi nekaterih volilnih materialov moral odločiti za sklic. Obravnava občinskega proračuna je z odgovori Roka Tomšiča iz občinske uprave strokovno in podrobno predstavila ugoden finančni rezultat v proračunu. Med mnenji so bila tudi takšna, da ugoden poslovni rezultat ni prava slika. Ob razlagi Roka Tomšiča, da bo slika že konec avgusta drugačna, so sprejeli sklep, da se pripravi primerjalno poročilo o porabi v proračunu do konca avgusta za obravnavo na seji. Na seji so obravnavali tudi sestavo članov občinske volilne komisije, ki ji mandat traja štiri leta. Čeprav je pri tej točki prišlo do zapleta, so na sejo ob pičli sklepčnosti obravnavo uspešno zaključili. SOTOČJE (ISSN 1580 - 0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica Marija Volčjak, urednik prilog Andrej Žalar. Priprava za tisk in tisk: Tiskarna KARA, d.o.o., Senično. SOTOČJE številka 7 je priloga 73. številke Gorenjskega glasa, 20. septembra 2002. V nakladi 5(X)0 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Slika na naslovnici: Začenja se gradnja krožišča Na klancu Aktualno Začenja se gradnja krožišča Na klancu V Medvodah so podpisali pogodbo za gradnjo krožišča Na klancu s podhodom za pešce. Gradila ga bosta SCT, d.d., in KP Ljubljana, ki bosta s pripravljalnimi deli začela takoj, gradnja pa se bo začela septembra. Medvode - »To je zares svečan dogodek, še neprimerno bolj pa bo ob letu, ko bo zgrajeno krožišče s podhodom za pešce Na klancu v Medvodah, za kar smo danes podpisali izvajalsko pogodbo,« je ob podpisu poudaril župan občine Medvode Stanislav Žagar. Gradnja 382,8 milijona vrednega .^Krožnega križišča in podhoda za pešce in kolesarje na medvoškem klancu, ki je eno najbolj prometno obremenjenih križišč v Sloveniji, se bo končala v 240 delovnih dneh, to je konec junija prihodnje leto. Direkcija RS za ceste bo prispevala 283,3 milijona tolarjev (74 odstotkov), občina Medvode pa 99,3 milijona tolarjev (26 odstotkov), izvajalca bosta po joint venture pogodbi združeni družbi SCT, d.d. vodilni partner, in KP Ljubljana, d.d. Izgradnja krožišča na vrhu klanca v Medvodah je projekt, na katerega sta se Direkcija RS za ceste in občina Medvode ^"pripravljali kar nekaj let. Na vrhu klanca v Medvodah je bilo treba rešiti problem štirikrakega križišča regionalne ceste prvega reda Jeprca - Ljubljana, regionalne ceste druga reda Medvode - Zbilje in občinske kot ceste proti Svetju. Po lanskih meritvah je skozi to ozko grlo šlo vsak dan več kot 20.000 vozil. V več letih so bili izdelani kar štirje idejni projekti, nazadnje pa je bilo izbrano štirikrako krožno križišče z dvema pasovoma v krogu, širokima po 5 metrov. Premer celotnega prometnega otoka pa bo 56 metrov. Z novo prometno ureditvijo bodo kolesarji in pešci dobili na vrhu klanca podhod. pred krožnim krožiščem pa bo zgrajeno tudi obojestransko avtobusno postajališče ter pločnika za pešce. Promet bo med gradnjo potekal ob gradbišču in po obstoječi cesti. Voznike čaka zato potrpljenje, večje motnje prometa pa pričakujejo v prvih dneh septembra, ko bo konec poletnih dopustov in se začenja šola. Zato voznikom svetujejo, da si izbirajo za Ljubljano in Kranj lokalne poti in avtocesto. Ozaveščanje brez kaznovanja ni dovolj Od peskokopa do divjega odlagališča - od sanacije do ....? Ali kako lepi zgledi vlečejo, slabi pa še bolj. Sanirano divje odlagališče Kjer se pojavi prvi kup odpadkov, je le še vprašanje, kdaj se bo še drugi. ranim odlagališčem sredi polja v Valburgi. Pred tremi leti so s pomočjo občine zasuli hektar in pol zemljišča, zasejali travo in tako poskrbeli za lepšo podobo. Bivšo deponijo so opremili z opozorilnimi tablami, ki naj bi odvračale tiste, ki so bili vajeni odpadke pripeljati tudi s kranjske, vodiške in škofjeloške smeri, vsem domačinom pa so na dom poslali obvestila, kako sicer ravnati s kosovni- mi odpadki. Ljudje se namreč težko odvadijo nečesa, kar so počeli več let, in očitno še vedno izkoristijo vsako priložnost, še posebej, če peskokop ni povsem opuščen. Tukaj se nahajajo predvsem kosovni odpadki naših sosedov ix občin, kjer že imajo spre” jete ustrezne odloke, saj je na naših tablah grožnja z njim trenutno zgolj okras, saj je ta še vedno le v pripravi. Brez njega pa bo tudi delo občinskega komunalnega inšektorja na tem področju lahko le precej jalovo. Da ne bi sanirana gramoznica na Jeprci delila usode smledniške, so se pred kratkim sestali predstavniki občine Medvode in njenih lastnikov, ki so enotnega mnenja, da se jama čim-prej zasuje in to z materiali, ki so, glede na inšpekcijo za okolje, dovoljeni. Namestili bodo table s prepovedjo odlaganja odpadkov, nadzor pa bo še vedno vršila varnostna služba ZORO. Cesta še brez »finega« detajla^ Marsikateri opuščeni peskokop je z leti končal kot divje odlagališče. Največji med njimi na Jeprci je pred počitnicami končno doživel uspešno opravljeno sanacijo. Okoljski inšpektor Niko Levičnik je namreč julija opravil kontrolni ogled in ugotovil, da so bili odpadki, ki so bili odloženi v zadnjih nekaj letih, odpeljani in da so bili ukrepi, ki jih je naložil občini z odločbo, korektno izpeljani. Tudi s pomočjo krajanov Senice. Hkrati je okoljski inšpektor opravil tudi pogovor z županom Stanislavom Žagarjem, ki mu je že izrazil bojazen, da je vse to čiščenje brezupno, ker se že ponovno odlagajo novi odpadki. Vendar je okoljski inšpektor menil, da ima občina možnost sprejeti ostrejše predpise, višje kazni na področju odlaganja odpadkov in varovanja okolja, kot tudi možnost nadzora nad izvajalci teh predpisov. Iz prakse je namreč spoznal, da bo samo ozaveščanje občanov, brez ostrejših predpisov in učinkovitejšega občinskega nadzora, še naprej neuspešno. Tega se zavedajo tudi v Oddelku javnih gospodarskih služb Občine Medvode, saj pripravljajo, sicer že dalj časa, ustrezen odlok, ki bo omogočil kaj več kot le žuganje s prstom. Da lahko počno le to, so nas namreč pred kratkim opozorili predstavniki KS Smlednik, ki še vedno bedijo nad delno sani- Vetrolom v gozdovih Neurje s točo in vetrom je konec meseca junija tudi v naši občini dvigalo strehe, poplavljalo kleti, lomilo daljnovode in rušilo drevesa na ceste in hiše. Več škode kot na poljih je bilo tokrat v gozdovih, zato je ljubljanska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije takoj po nevihti pozvala vse lastnike na območju Stanežič, Medanskega hriba, Golega brda, Žleb, Vikrč in Pirnič, naj pregledajo stanje v njih in se nato ravnajo v skladu z navodili revirnega gozdarja. Po prvih ocenah je junijsko neurje poškodovalo okrog 5000 kubičnih metrov lesne mase na približno 350 hektarjih, medtem ko so bili na 10 hektarjih poškodovani celi gozdni sestoji. Takojšnje ukrepanje so gozdarji priporočili predvsem zaradi bojazni, da bi se v poškodovanih in pretežno smrekovih gozdovih prekomerno razmnožil smrekov podlubnik. Lastniki so lahko s hitrim spravilom poškodovanih dreves delno ohranili kvaliteto in tudi ceno lesa. Dela na odcepu od nekdanje Gostilne pri Kralju do gostilne Mihovec so se začela že januarja leta 2001, ko je gradbeno podjetje SCT začelo graditi primarni vod kanalizacije. Sledila je obnova vodovoda in šele v poznem poletju so na traso prišli še plinarji, ki so morali opraviti svoje delo, preden je lahko gradbeno podjetje iz skupine G7 začelo z načrtovanimi deli za rekonstrukcijo ceste, gradnjo pločnikov in ograj ter spremljajočih objektov. Pred letošnjimi prvomajskimi prazniki je izvajalec položil grobi asfalt in pred počitnicami začel z gradnjo ograj. Ker pa oddelek javnih gospodarskih služb Občine Medvode ni uspel pripraviti idejnih skic ograj, nenazadnje so jih morali tudi prilagajali posameznim zahtevam krajanom, ko se je dodal še problem glede cene in še pogoj v eni izmed podpisanih pogodb, s katerim se je občina obvezala, da bo še pred končnim asfaltiranjem zgrajena ena izmed obljubljenih garaž, se je vse skupaj še zapletlo. Predstavniki gradbenega odbora pri KS Pirniče, ki ga vodi Janez Knez, so pričakovali nekaj več odločnosti predstavnikov občine pri zavračanju morebitnih dodatnih zahtev, predvsem pa več aktivnosti, da bi upravičena pričakovanja posameznikov tudi realizirali. Po vseh zapletih, subjektivne in objektivne narave, je bil za končni rok izbran že 15. julij, nato 15. avgust, vendar so delavci škofjeloškega Tehnika, ki naj bi namesto delavcev podjetja G7 zaključil izgradnjo ograj in garaž, na teren prišli šele minuli teden. Dogovorjena dela naj bi zaključili še v tem mesecu. Podjetje iz skupine G7 naj bi, po prepričanju vodje oddelka za javne gospodarske službe občine Medvode Francija Jeraja, položilo fino asfaltno prevleko v sredini meseca oktobra. Za komunalno urejanje tega dela KS Pirniče je bilo lani plačanih 117 milijonov tolarjev proračunskih sredstev, v letošnjem letu zagotovljenih nadaljnjih 90, medtem ko bo moral določene obveznosti za poplačilo del, ki se bodo še odvijala v naslednjih tednih, prevzeti pripravljalec proračuna za prihodnje leto. --------------------------------------Dogajanja Preobrazba iz obvoza v bližnjico Ko gre za izgradnjo kanalizacije, plinovoda in nato še rekonstrukcijo ceste, so običajno vsi predvideni roki za dokončanje del zgolj informativne narave. Sredi julija je podjetje SCT začelo graditi kanalizacijo tudi skozi samo naselje Vaše. Dela, za katera občino letos namenja 129 milijonov tolarjev, potekajo po predvidenem planu, ki temelji na cilju, da bodo vsa večja dela zaključena do prvega novembra. Promet je preusmerjen na Cesto ob Sori, ki je že opremljena z javno razsvetljavo in s pločniki, še vedno pa se vanjo v krajšem odseku zajeda njiva. Razloge, zakaj nekdo pod nobenimi pogoji ne želi odstopiti v javno dobro kosa svoje kmetijske zemlje, ki jo sicer ne obdeluje sam, smo zaman poskušali dobiti kar pri lastniku Zvonetu Rožniku. Ta ne daje nikakršnih izjav za medije, kaj šele da bi nam želel javno pojasniti vzroke za svoje ravnanje. Ker ni bilo ustreznega dogovora o višini odškodnine, ni urejeno niti cestišče med podjetjem Color in gostilno Bencak. Za urejanje te bližnjice do središča Medvode je bilo lani plačanih 10 milijonov tolarjev, v letošnjem pa predvidenih nadaljnjih 58. Lekarna začasno v ZD Medvode Vsi tisti, ki ste v teh dneh potrebovali storitve medvoške lekarne, ste najbrž že ugotovili, daje zaprta. Predvidoma do konca leta bo namreč potekala temeljita obnova z namenom, da se prilagodi vsem prostorskim in funkcionalnim zahtevam sodobne lekarne. Medtem je svoje nadomestne prostore dobila v ZD Medvode, kjer bo delovala z istim osebjem po enakem delavniku kot doslej, od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure. Elektro Gorenjska letos na območju naše občine menja dotrajane drogove daljnovodov, obnavlja transformatorske postaje in začenja opremljati novo razdelilno transformatorsko postajo ob medvoški elektrarni, ki bo neposredno preoblikovala elck-ttjčno napetost s 110 na 20 kilovoltov. Avgusta in septembra so se delavci nahajali predvsem v okolici Žleb in Golega brda, kjer so menjali dotrajane drogove, ki jih je poleg zajedalcev dobro načel zob časa in junijsko neurje. Zamenjavi drogov je sledila menjava obstoječih vodnikov z izoliranimi, da v prihodnje ne bo prihajalo tako pogosto do izpada elektrike. Hkrati poteka tudi obnova transformatorskih postaj na območju celotne občine Medvode, saj nameravajo v pol leta preoblikovati celotno srednjenapetostno mrežo iz 10 na 20 kilovoltov. Vsa dela vplivajo na moteno oskrbo z elektriko, vendar na Elektro Gorenjska računajo na strpnost krajanov. V krajevnem nadzorništvu Medvode sta po reorganizacija posameznih enot ostala dva zaposlena, ostali pa so bili razporejeni v intervencijsko, vzdrževalno ali skupino za novogradnje na sedežu podjetja v Kranju. Pri vzdrževalnih delih, ki se torej pospešeno odvijajo na področju celotne občine, jim na pomoč priskočijo tudi kooperanti. Menjajo, opremljajo in obnavljajo Novosti v Čampu Smlednik Čamp Smlednik upravlja Turistična zadruga Dragočajna Moše in je v kategoriji dveh zvezdic. Velik je štiri hektare in pol. Čez vse leto imajo prijavljenih okoli 50 prikolic slovenskih gostov. Dnevno prenoči od 30 do 40 domačih in od 40 do 50 tujih gostov. Letos prijave obdelujejo računalniško, možna je prijava po elektronski pošti. Edina težava, s katero se soočajo upravljavci campa Smlednik, je, da svojim gostom ne morejo ponuditi hrane, saj v bližini ni primerne restavracije z dobro hrano in po sprejemljivi ceni. Letošnja novost v campu so trije bungalovi, ki jih je financirala Turistična zadruga Dragočajna Moše in zanje odštela približno 75.000 evrov. Namenjeni so zlasti tistim gostom, ki k njim pridejo ob deževnih dnevih in nimajo primernih pogojev za postavitev svojih šotorov, vseeno pa potrebujejo prenočišče. Vsak bungalov je velik približno 35 kvadratnih metrov, sprejme po štiri osebe. V njem je dnevni prostor s kuhinjo, spalnica in kopalnica. Nov avtosalon na Sp. Senici Zoran Črešnik se je s podjetništvom ZXy,ačcl ukvarjati leta 1978. Njegova avto-' ■< kleparska in servisna dejavnost je kaj kmalu prerasla v trgovinsko. Sprva za potrebe servisa s prodajo rezervnih delov, potem pa kmalu s prodajo avtomobilov znamke Škoda in korejske K1E. Prodaja vozil KIA je danes najbolj znana dejavnost avtoservisa Črešnik, čeprav Zoran še zdaleč ni opustil svoje prvobitne dejavnosti. Nove prostore je začel graditi lani. Njegova življenjska filozofija pravi, da mora v korak s časom. In razvoj terja tudi širitev dejavnosti, pa naj bo to širjenje obstoječe ali uvedba kakšne nove. V okviru novih prostorov zato v avtoservisu Črešnik svojim strankam ponujajo tudi novost; hitri servis, namenjen menjavi olja, zavornih oblog, testiranju le teh, testiranju zavor in izpušnih sistemov. V novih prostorih so svoje mesto dobile tudi dodatne pisarne, v večji meri pa so namenjeni skladišču, saj podjetje Zorana Črešnika dobavlja material kar štiristotim slovenskim trgovinam. Zoran Črešnik danes zaposluje trinajst ljudi, potrebe razširjene dejavnosti bodo najbrž terjale še kakšno dodatno delovno mesto. Na otvoritev novih poslovnih prostorov je Zoran poleg domačinov in poslovnih partnerjev, povabil tudi predsednika Območne obrtne zbornice Ljubljana šiška, Miho Graha, kije pozdravne besede namenil zlasti kritiki države, ki do obrtnikov ni preveč prizanesljiva in pohvali vsem takšnim podjetnikom, kot je Zoran Črešnik, ki povečujejo slovensko blaginjo in skrbijo za razvoj krajev, v katerih poslujejo. Otvoritve se je udeležil tudi Domen Habič, direktor podjetja Kia Motors Slovenija, ki je glavni uvoznik vozil Kia, slavnostni trak pa je prerezal župan Občine Medvode, Stanislav Žagar. Gospodarstvo Melodija mlinskih stop Pred šestimi desetletji je bilo v dolini potoka Mavelščica in Zakonjšca na Seničici in Golem brdu skoraj dvajset mlinov, kjer so mleli laneno seme in kasneje iz zmletega semena stiskali olje. To delo je bilo cenjeno, predvsem pa njihov proizvod, ki so ga skoraj v celoti prodajali v ljubljanski zbirni center. Del omenjene količine so uporabili tudi v medvoški tovarni Medic-Zankel - današnje podjetje Color. Vzrok, da smo se o tem in še marsičem drugem pogovarjali z Janezom Luštrikom iz Bernikove ulice v Preski pa je bil njegov miniaturni mlin, ki ga je izdelal točno takega, kot so nekoč v resnici bili. Koliko mlinov je bilo nekoč na tem območju? Pred drugo svetovno vojno jih je bilo samo ob potoku Mavelščica in Zakonjšca okoli dvajset, ki so izdelovali laneno olje in sicer: Vrbkov, Kaščarjev, Kroparjev, Bergantov, Francetov, Kovačev, Boštjanov, Premožetov, Andrejev, Reščev, Jožetov, Mavlov, Janezov, Smodinov, Brcetov, Joškov, Šuštarjev, Bormesov, Dobenski...), ki pa so po vojni vsi prenehali s tem delom, razen kratek čas so to delali še v Jožetovem mlinu. Kakšne pa so bile stope, v katerih so mleli laneno seme? V mlinih so imeli različne stope in sicer male (4 do 6 stop) in velike (8 - 10 stop). Zunaj je bilo mlinsko kolo premera cca 3 metre, ki je bil povezan z vretenom v notranjost mlina, kjer so bile približno tri metre visoke stope. Vsaka stopa, ki je bila kvadratne oblike, je imela 10 do 12 cm širine. V vreteno so bili vstavljeni posebni leseni zobje, ki so po določenem zaporedju stope dvigali do 30 cm visoko in jih prosto spuščali v izdolbeni del, kjer je bila lanena masa. Nikoli nista bili dvignjeni več kot ena in pol stope in pri tem udarjanju je nastajala posebna melodija. Za izdelavo stop so uporabljali bukov les. Verjetni) se spominjaš postopka izdelave lanenega olja, saj si poleg očeta tudi sam kot mlad fant delal v mlinu? Laneno seme se je najprej grobo zmlelo med mlinskimi kamni. Zatem so ga vložili v stope ter ga "stopali - mleli" in sicer dvakrat. Prvič približno 5/4 ure (75 minut), ga vsuli v prešo in stisnili, zatem pa so ga dali ponovno v stope in ga mleli še dve uri. Miniaturne stope, ki jih je Janez tako izvirno napravil v merilu 1 : 3. So pravi muzejski eksponat, ki pa še delajo kot nekoč prave stope. Ob ogledu in Janezovi razlagi nastane prava učna ura o nekoč pomembni gospodarski dejavnosti v naših krajih. Mojster Janez Luštrik iz Preske Donit Tesnilu gre po načrtih V skladu z zakonodajo so lani v Donit Tesnilu, d.d.. Dokončno ukinili preostalih 40 odstotkov azbestne proizvodnje in jo delno nadomestili z brezazbestnimi in dopolnilnimi programi. Ker so azbest nadomestili z dražjimi surovinami, kar jc napovedovalo višjo ceno končnih izdelkov, so kupci naredili zaloge. Večjemu povpraševanju sta sledili večja proizvodnja in prodaja v prvi polovici minulega leta. v drugi polovici pa zasičenost tržišča in ugotovitev, da hi vsem naročilom lahko ugodili, če bi delali le po petnajst delavnih dni na mesec. Odpuščanja delavcev, razen prisilnih dopustov ali čakanja na delo, ni bilo, saj so vodilni za letošnje leto že napovedali proizvodnjo v vzponu. Po besedah generalnega direktorja aniona jurjevčiča so letošnji polletni rezultati poslovanja spodbudni, saj so uspeli povečati prodajo tako količinsko kot vrednostno, čeprav se večja nova tržišča za brezazbestne materiale še niso odprla. Na majski skupščini so delničarji (večinski lastnik je tričlanska uprava) od skupnega dobička v višini 150 milijonov tolarjev namenili poldrugi milijon tolarjev nagrade nadzornemu svetu in razdelili 83 milijonov tolarjev za dividende, kar je pomenilo 100 tolarjev bruto na delnico. Borzno posredniške hiše trenutno ponujajo za Tesnitovo delnico, ki ne kotira na borzi, okrog 750 tolarjev, kar se zdi vodstvu podjetja realna ponudba. Jurjevčič je delno zanikal govorice, da želijo kupiti donit laminate v stečaju, saj se dejansko zanimajo le za njegove nepremičnine. Delno je zanikal tudi govorice, da želijo postati lastniki vseh nepremičnin na skupnem dvorišču z namenom, da bi jih prodali za manjše stanovanjsko naselje. Za primerno ceno so namreč pripravljeni prodati le zapuščeno zemljišče ob starem jedru, da bi se lahko delno realizirali načrti občine, predstavljeni že v maketi Medvode 2000. Vmes so ga po potrebi zalivali z vodo, da seje lepše mlelo, še enkrat so ga prešah in iz njega iztisnili zadnje kaplje olja. Ostanek imenovan tudi "cegla" so zdrobili in ga uporabili za živinske tropine kot priboljšek namesto kasnejših otrobov ali današnjih krmil. In kakšno delo si ti kot otrok opravljal? Najpogosteje sem privijal prešo za stiskanje lanene moke, iz katere je pritekalo olje. Nič kaj lahko delo. Koliko olja je priteklo iz 100 kg lanenega semena? Povprečno okoli 19 1 olja. V vsako stopo smo vsuli približno 3 kg omenjene mase, iz katere je na koncu bilo slabe dva decilitra olja. Ko gledam te miniaturne stope, se sprašujem, od kod ti načrti za tako natančno izdelavo stop, ki delajo kot nekoč v mlinu, kjer si ti živel? Iz tistih časov se ni ohranilo skoraj ničesar, morda imajo pri kateri nekdanji mlinarski hiši šiflfc kakšen del te opreme - pa ne vem. Vse to sem delinčP' točno po spominu in mi je uspelo. Sedaj iščem samo še poseben elektro motorček, ki bo te stope vrtel namesto vode. Ob melodiji, ki je nastajala pri udarjanju stop, sem v mislih računal, koliko ur in dni ter tednov je Janez porabil najprej za razmišljanje in risanje ter kasneje za izdelavo teh stop, ki so danes nameščene pod posebej zato prirejenim nadstreškom na njegovem vrtu v Preski pod Čerenom. Hvala mu za tako lep izdelek, ki prikazuje nekoč zelo pomembno gospodarsko dejavnost v dolini Mavelščice in Zakonjšce na Seničici in Golem Brdu. HKS Medvode vključena v zvezo Prvega julija seje k zvezi Hranilno kreditnih služb Slovenije pripojila tudi HKS Medvode in se preoblikovala v blagajniško mesto poslovne enote Kranj. Novi zakon o bančništvu je namreč predpisal petletno obdobje, v katerem se morajo HKS prilagoditi zahtevam glede minimalnega osnovnega kapitala v višini milijon evrov, glede kapitalske ustreznosti, obvladovanja tveganj, poslovnih knjig in poročil, notranje in zunanje revizije ter jamstva za vloge. Z namenom doseči te pogoje se je tudi medvoška enota, ki je sicer ves čas poslovala pozitivno, pripojila zvezi dvaindvajsetih hranilno kreditnih služb. Tovrstna sprememba ne bo prinesla bistvenih novosti za uporabnike storitev, katerih promet poteka prek medvoške HKS. Prek nje bo tudi v prihodnje potekalo ugodno kreditiranje razvojnih kmetijskih programov, ki ga omogoča občina Medvode s subvencioniranjem obrestne mere. Dosedanja občinska komisija, ki je odločala o podeljevanju kreditov, sicer ne deluje več, saj odločitve sprejema poslovna enota HKS v Kranju, vendar ob vednosti naše občine in pod enakimi pogoji kot doslej. Odbor za kmetijstvo pa je že predlagal v sprejem imenovanje nove komisije, ki bo bedela nad namensko uporabo ugodnih kreditov. Kmetijstvo Društvo gorenjskih kozjerejcev se je predstavilo Kozja družina na Verju V juniju je bila na Verju pri Medvodah že osma razstava, ki jo je pripravilo Društvo kozjerejcev z Gorenjskega. Razstava je trajala dva dni in jo je spremljala vrsta spremljajočih prireditev, ki pa so bile vse povezane s kozjerejstvom. Največ kozje bilo sanske pasme, sledijo pa še srnasta in burska pasma. Ponosen kozel "Dolfi" Na letošnji razstavi se je zbralo devet lastnikov z več kot tridesetimi živalmi. Vmes so bili tudi nekateri mladiči, ki še sesajo. Posebna strokovna komisija je ocenjevala po pravilniku Biotehniške fakultete. Ocenjevali so hojo, videz, pri kozah vimena in tudi stanje njihovih zob. Pri ocenjevanju so se zelo dobro odrezale živali rejca Marka Potočnika (nekoč naš občan) iz Podreče. Njegova koza Lana je dosegla pri kategoriji sanske koze prvo mesto, drugo mesto je osvojila koza lastni-a Jožeta Orla iz Nove vasi pri Mirnu, tretje pa Fifa rav tako rejca Marka Potočnika, ki je prejel tudi enega bolj pomembnih pokalov za ponosnega kozla "Dolfila". Prav tako je Marko prejel na letošnjem Pomurskem sejmu posebno priznanje. Počasi bo moral začeti razmišljati o posebnem prostoru, kamor bo postavljal in obešal vsa ta priznanja in pokale. Pri burski pasmi je dosegla prvo mesto Mira last Andreja Dremlja z Javora pri Dobrunjah, drugo mesto pa Maja domačina Janija Šubica iz Zgornjih Pirnič. Prvo in drugo mesto pri kozlih pa sta osvojila Nero in Dragon lastnika Andreja Dremlja. Stane Pirnat iz Malega Trebeljevega pa je prejel priznanje za prvo in drugo mesto za koze smaste pasme. Najlepši kozli omenjene pasme pa so bili last Staneta Pirnata in Antona Pirnata iz Spodnje Slivnice pri Grosupljem, tretji pa je bil last društva. Najboljša mlekarica - a ne najlepša Za najboljšo mlekarico se je izkazala zopet koza Marka Potočnika iz Podreče in sicer je namolzel skoraj 5000 g kvalitetnega mleka. Zanimivo, da omenjena ne samo, da ni bila med najlepšimi, temveč se sploh ni uvrstila v lepotno tekmovanje. Drugo mesto je zasedla koza z manj kot 4(XX) g in tretja dobrih tri tisoč petsto gramov mleka. Pokal /.a prizadevno predsednico Na slovesnosti po ocenjevanju so podelili tudi posebne pokale za prizadevno večletno delo pri organizaciji ne samo razstav, temveč tudi za prizadevno in požrtvovalno dela v društvu in sicer njeni predsednici Mariji Podvez znani kozjerejki iz Verja pri Medvodah in njenemu možu Ivanu Podvez za izvrstne izdelke ter postrežbo na razstavah ter na kraju tudi najstarejšemu članu društva Janezu Juvančiču. Poleg tega so imeli na sporedu tudi kozje dirke, čeprav so bile težave zaradi vročine. Pripravi so tudi zanimiv srečelov. Kaj v prihodnje? Ob lakih priložnostih se zastavlja vprašanje, kako bo v prihodnje z našo kozjerejo. Že do sedaj so imeli kozjerejci kar nekaj težav, kako bo pa v prihodnje, ko Kako prijetno je sprejeti pokal za dolgoletno prizadevno delo, Na sliki Marija in Ivan Podvez s pokaloma. bomo postali člani EU? Na to vprašanje danes ne zna nihče odgovoriti. Pri kozjereji kvote niso predvidene in s tem tudi ni predvidenega nobenega posebnega denarja. S kozami in ovcami se verjetno ne obogati, vendar pa je verjetno na našem področju kar primerno delo za dostojno preživetje. Tudi izdelki so cenjeni kot dietična hrana, za katero pa je iz dneva v dan večje povpraševanje. Tudi pri nas marsikatera planina ali tudi že travnik ob gozdu pogreša drobnico, da bi popasla novonastalo podrast. Na podlagi Pravilnika o podelitvi subvencij za urejanje kmetijskih zemljišč v Občini Medvode (Ur. I. RS, št. 54/01) in 36. člena Zakona o kmetijstvu (Ur. L. RS, št. 54/00) objavlja Občina Medvode JAVNI RAZPIS za dodelitev subvencij za urejanje kmetijskih zemljišč v Občini Medvode 1. Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev za subvencije za urejanje kmetijskih zemljišč na območju Občine Medvode. ^SSredstva se dodeljujejo za naslednje namene: A Agromelioracija na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih Subvencije so namenjene za manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih kapacitet in zaokrožitev površine za kmetijska gospodarstva (poljedeljske in živinorejske kmetije) z nad 3 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč ter za kmetijska gospodarstva (sadjarske in vrtnarske kmetije z nad 1 ha kmetijskih obdelovalnih zemljišč): - preddela (čiščenje zarasti, izkop panjev), - zasip depresij, planiranje, drobljenje in odstranjevanje kamenja. B Urejanje pašnikov Subvencije so namenjene za ureditev in obnovo pašnih površin z optimalnim izkoriščanjem naravnih danosti na pašnih površinah nad 3 ha: - preddela (čiščenje zarasti, izkop panjev), - zasip depresij, planiranje, odstranjevanje kamenja, - graditev in pregraditev na pašne čredinke s stalno električno ograjo, - ureditev napajališč za živino, vključno z ureditvijo virov pitne vode. CNamakanje Subvencije so namenjene za sofinanciranje nakupa namakalnih sistemov in izgradnji vodnih kali: - namakalna oprema - vodne kali: izkop, polaganje folije, zavarovanje dostopa do kali (postavitev ograje). D Izboljšanje vodnega režima Subvencije so namenjene za: - čiščenje terciarnih in sekundarnim melioracijskih jarkov ter drenažnih cevi na melioracijskih območjih, - drenaža oziroma osuševanje kmetijskih površin. 2. Višina dodeljenih subvencij znaša: - do 50% od vrednosti posameznega programa za izvedbo agromelioracij na kmetij- skih obdelovalnih površinah oz. največ 300.000 SIT na ha obdelovalne površine, - do 65% od vrednosti posameznega programa za izvedbo agromelioracij na pašnih površinah, - do 50% od vrednosti posameznega programa za namakanje in izgradnjo vodnih kali, - do 50% od vrednosti posameznega programa za izboljšanje vodnega režima. 3. Skupen znesek sredstev namenjenih za subvencije je 2.700.000 SIT. Sredstva se bodo črpala iz proračuna Občine Medvode za leto 2002. Prednost pri dodelitvi subvencij imajo: 1. hribovske kmetije, 2. tisti upravičenci, ki se na razpis prijavljajo prvič, 3. čiste kmetije (upravičenec živi izključno od kmetijske dejavnosti). 4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci subvencij. Upravičenci do subvencij so fizične osebe in pravne osebe, ki imajo obdelovalne površine na območju občine Medvode in imajo stalno prebivališče na območju občine Medvode. Upravičenec mora napisati vlogo za dodelitev subvencije. K vlogi je potrebno priložiti: - dokazila o lastništvu, zemljiško knjižni izpisek ali posestni list star največ 30 dni, oziroma pogodbo o dolgoročnem zakupu za najmanj 10 let, če se programi urejanja zemljišč izvajajo na zakupljenih površinah, - projektno dokumentacijo s predračunsko vrednostjo del po posameznih fazah in vrstah del. Projektno dokumentacijo s predračunsko vrednostjo del obvezno potrdi Kmetijsko svetovalna služba. Upravičenec mora pridobiti vsa potrebna dovoljenja za posege v prostor. 5. Rok za predložitev vlog in njihova oddaja. Predlagatelji vložijo vloge za pridobitev subvencij z vsemi potrebnimi dokazili do 15. oktobra 2002 na naslov: Občina Medvode, Oddelek za proračun in finance, Cesta komandanta Staneta 12, Medvode. Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti opremljen z naslovom predlagatelja vloge in označen z »Ne odpiraj - vloga na javni razpis za dodelitev subvencij«. 6. Prispele vloge na razpis bo obravnavala strokovna komisija. Predlagatelji vloge bodo obveščeni o dodelitvi subvencij najpozneje v 14 dneh od dneva odpiranja vlog. 7. Vsa dodatna pojasnila in informacije dobite v Oddelku za proračun in finance, pri Roku Tomšiču, tel, 361-95-10. Občina Medvode Oratorij v župnijah Preska in Reteče Enotedenske duhovne delavnice, kjer otroci rišejo, pojejo, plešejo, ustvarjajo in se igrajo, se med poletnimi počitnicami izvajajo v mnogih župnijah po Sloveniji. Zanimanje za tako preživet počitniški teden med otroki iz leta v leto narašča. Oratorij, kot so poimenovali enotedenske duhovne delavnice za otroke, je postal priljubljen po župnijah širom po Sloveniji. Mladinski CEH - organizacija, ki skrbi ne le za opremo in izobraževanje animatorjev, temveč njihovi člani nasploh pomagajo pri organizaciji delavnic - vsako leto poskrbi tudi za nekakšno rdečo nit oratorija (letos svetopisemska zgodba o Jožefu). Oratorij poteka po ustaljenem vrstnem redu. Animatorji se zberejo ob osmi uri zjutraj in do devetih, ko pridejo otroci, pripravijo okviren program tistega dne. Sledi dvig oratorijske zastave, jutranja molitev, obravnava osrednje teme, kateheza in delavnice. Številnim delavnicam, ki jih iz leta v leto ohranjajo, dodajajo nove. Tako imajo otroci možnost obiskovati lesarsko, vrtnarsko, modno, likovno, novinarsko, pravljično, konjeniško, nogometno, hokejsko in še katero delavnico. Po kosilu so se zbirali predvsem ob petju in športnih igrah vse do četrte ure popoldan, ko se je druženje ob spustu zastave do naslednjega jutra zaključilo. V župniji Preska se je letos že tretjega oratorija po vrsti udeležilo 130 otrok, za katere je skrbelo 30 animatorjev. V okviru oratorija pa je župnijska Karitas Preska zbirala igrače za otroke v Albaniji. »Le če otroci sami dajo neko igračo, vedo, zakaj so jo dali,« je povedala Ivanka Šušteršič in hkrati poudarja, da Karitas Preska stalno sodeluje z misijonom v Albaniji. Že četrto leto je oratorij potekal tudi v župniji Reteče (del Zg. Senice spada pod župnijo Reteče), kjer je 145 otrok pod vodstvom 35 animatorjev, tako kot v Preski, ustvarjalo v najrazličnejših delavnicah. Tudi v tej župniji se Oratorija udeležuje vsako leto več otrok. »Otroci prihajajo od vsepovsod. Predvidevam, da jim je všeč in tako naslednje leto s seboj pripeljejo prijatelje, bratrance in sestrične,« pojasnjuje Mojca Bertoncelj, vodja duhovnih delavnic v župniji Reteče. Ob koncu enotedenskega druženja otroci ob pomoči animatorjev pripravijo popoldanski zaključni program oz. srečanje, na katerega povabijo svoje starše, sorodnike in prijatelje. Tabor ob Kolpi Center za socialno delo Ljubljana - Šiška je od 29. junija do 4. julija, že drugo leto zapored, pripravil tabor za 35 osnovnošolcev iz naše občine, predvsem z namenom, da počitnice omogočijo tudi tistim, ki sicer poletje preživeli doma. Ob Kolpi v Občini Osilnica so raftali, kolesarili, jahali, igrali tenis in se ukvarjali z lokostrelstvom oziroma teden dni preživelo športno, aktivno, družabno in za starše brezplačno. Taborniki ob Nadiži Vsakoletni tabor medvoških tabornikov letos potekal v Podbeli ob Nadiži. Vsakoletno taborjenje vseh skupin tabornikov medvoškega Rodu dveh rek je letos potekalo v vasi Podbela ob reki Nadiži. Na taborjenje z njimi so lahko odšli tudi tisti otroci, ki sicer niso taborniki. Najmlajši udeleženci (Murni) so taborili štiri dni, starejši teden dni, najstarejši pa deset dni. Osvežili so že osvojena znanja in veščine in pridobili nekaj novih izkušenj. Seveda pa niso manjkali večeri ob tabornem ognju in številne kazni, ki sledijo neprevidni straži zastave in tabora. »Igramo se, kurimo ogenj, tudi dežurni smo bili,« razlagata nadobudna tabornika Lovro in Lenart, in v isti sapi pritrdilno odgovorita na vprašanje, ali ju je že doletela kakšna kazen, »...sem moral stranišča pucat!« Dan v taboru poteka po ustaljenem redu. Vstajanje ob pol osmi uri zjutraj, sledi telovadba, pospravljanje in ocenjevanje šotorov, jutranji zbor in dvig zastave. Po zajtrku se učijo in preizkušajo v veščinah gozdne šole vse do kosila, ki mu sledi počitek. Potem se do večerje odvijajo še razne popoldanske delavnice in športne aktivnosti, za zaključek dneva pa obvezni družabni večeri s petjem in igrami ob tabornem ognju. Ob deseti uri zvečer - spanje. »Na takem taboru počnemo marsikaj. Otroci osvajajo veščine, hodijo bivakirat, igrajo odbojko, nogomet, se zabavajo...; vez čas so zaposleni, tako da jim ni dolgčas,« jS povedal Peter Slapšak, starešina tabora. »Vsekakor pa se držimo dnevnega reda. Tudi tisti, ki sicer niso taborniki.« Tabora se namreč lahko udeležijo tudi drugi otroci. Medveški taborniki so tabor postavljali že v Bohinju, ob Kolpi in še kje. Ob Nadiži so taborili pred dvema letoma. In ker je tere^ primer in je bil odziv otrok in njihovih staršev dober, so se letos ponovno vrnili v vas Podbelo. Tabora se je udeležilo 34 tabornikov, razdeljenih v štiri starostne skupine, in 13 vodstvenih sodelavcev -starešina, taborovodja, vodniki, kuhar, ekonom in bolničarka. KMETIJSKA ZADRUGA MEDVODE Vam v svojih trgovinah v: MEDVODAH, Cesta ob Sori 11, telefon 01/361-33-00 VODICAH Kamniška 8, telefon 01/832-40-11 VIŽMARJIH, Tacenska 67, telelon 01/512-46-66 Po ugodnih cenah ponuja: • FOLIJE ZA PREKRIVANJE • OZIMNA ŽITA IN KRMNE DOSEVKE • GNOJILA, ZAŠČITNA SREDSTVA ZA VARSTVO RASTLIN, KRMILA IN ŽITA • Čebulnice tulipanov, narcis, hiacint, krokosov • ZEMLJO ZA PIKIRANJE RASTLIN, OKRASNE LONČKE • GOSPODINJSKI IN INDUSTRIJSKI PLIN • HRANO ZA DOMAČE ŽIVALI Trgovini v Medvodah in Vižmarjih sta odprti vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, trgovina v Vodicah je odprta vsak dan od 7,30 do 17. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI BOGATI PONUDBI. K1TUSKA ZADRUGA IDVODE Vesela harmonika Senica 2002 »Frajtonarica« v dvo in tričetrtinskem taktu Ideja o srečanju in tekmovanju ljubiteljev diatonične harmonike z vseh vetrov se je dobro prijela - zato nasvidenje prihodnje leto! Senica je bila v petek, 30. avgusta, drugo leto zapored prizorišče veselih melodij s »frajtonarico« v dvo in tričetrtinskem taktu. Ponovila se je podoba izpred leta dni, saj se je na tekmovanju pred domom krajanov zvrstilo 21 harmonikarjev ob spodbudi precejšnjega števila poslušalcev. Ideja za tekmovanje in srečanje je dozorela na eni izmed sej sveta krajevne skupnosti Senica kot posledica ugibanj, kako ponovno oživiti nekdaj bogatejše družabno življenje v tem kraju. Slabi dve uri so se po senici razlegale nekatere manj znane in druge večno zimzelene melodije v ritmu valčkov in polk. Izostreno uho tričlanske komisije je spremljalo ples prstov po diatonični harmoniki, pri kateri da pritisk na isti gumb pri raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona. Soorganizator in voditelj prireditve milan tehovnik je izrazil zadovoljstvo, da je med nastopajočimi presenetljivo veliko mladih, saj je bila kar osmerica njih mlajša od trinajst let. Dobro razpoloženemu občinstvu se je ponovno predstavili tudi mlada enajstletna Kristina pahor, dobra znanka podobnih prireditev po gorenjski, ki pravi, daje aplavz občinstva največ kar lahko dobi. Že drugo leto zapored ji je strokovna komisija pod vodstvom Vinka Štrucla, ki pravi, da bi svoj podpis pod razglasitvijo rezultatov zagovarjal tudi pred sodiščem, če bi bilo potrebno, namenila drugo mesto. Z mislijo na dobro razpoloženje je zaigral tudi lanski zmagovalec Blaž Jenkole iz Mavčič, varovanec Franca Miheliča, ki je tokrat v hudi konkurenci pristal na četrtem mestu, slabo točko za tretjeuvrščenim domačinom Dejanom Križajem, samoukom, ki je ponovno tudi zapel. Na prireditev je povabil sodelavca Simona Noseta iz Šentvida pri Stični, ki je zbral največ točk in zato domov odnesel denarno nagrado v višini 50 tisoč tolarjev. Štirje za njim so postali lastniki darilnih paketov, ostali pa zahvale za sodelovanje s povabilom na snidenje prihodnje leto. Glede na to, da je prireditev dobro uspela tudi letos, je predsednik KS Senica Roman Tehovnik že izrazil upanje, da bo srečanje harmonikarjev postalo tradicionalno. Tekmovanju je sledilo družabno srečanje z domačim ansamblom Tihojla, ki se je čez poletje še »poboljšal« za pevko. Jakobova nedelja v Hrašah Dan, ki ga krajani vasi Hraše nestrpno pričakujejo, je Jakobova nedelja. Prav na ta dan se namreč vsako leto srečajo, udeležijo družabnih iger in se nekoliko poveselijo. Tako je bilo tudi zadnjo nedeljo v mesecu juliju pred cerkvico sv. Jakoba v Hrašah. Že drugo leto zapored so k sodelovanju povabili Jahalni center Norik. Njihovi konjeniki so sodelovali v snemanju alke. In ker so vsi zelo dobro opravili svojo nalogo, so jo morali opraviti še nekajkrat, tako da so organizatorji na koncu le dobili zmagovalca. To je bil sokrajan Jaka Žgajnar, doma iz Valburge. Njegov žrebec je dobil tako veliko vrečo ovsa, da jo je komaj nosil. Drugi je bil Ljubljančan Silvo Hribernik in tretji Uroš Pinterič iz Mengša. Na povabilo organizatorjev sta se letos prireditve Jakobova nedelja v Hrašah, udeležili še dve turistični društvi, TD Zbilje in TD Katarina. Njihovi člani so se skupaj s predstavniki domačega društva pomerili v štirih zabavnih igrah. Najprej so se preizkusili na ogromnih lesenih smučkah v smučanju na travi. Tam so Katarinčani pokazali, da so prišli po zmagovalni pokal. Čeprav so se vsi tekmovalci izkazali v prenašanju vode na precej nestabilni podlagi, je bilo tekmovanje v hoji na hoduljah za nekatere pretrd oreh. V vleki vrvi so se za nepremagljive izkazali Zbiljci, a kljub temu na koncu pristali na drugem mestu, pred domačini iz Hraš in za ekipo iz Katarine, ki so jo sestavljali Andrej Osredkar, Andrej Kršinar, Metod Košir in Vinko Dobnikar. Tudi obiskovalci so se lahko preizkusili v streljanju s fračo velikanko, za primerno glasbo pa je ves čas skrbel ansambel Bloški odmev. Organizatorji že razmišljajo, da bi dogajanje v Hrašah popestrili s še kakšnim dogodkom. V mislih imajo organizacijo porok in postavitev šrang. Ohranjena podoba Sv. Jakoba Kar nekaj let so lahko številni obiskovalci Sv. Jakoba, ki ponuja prekrasen razgled nad celotno občino in še naprej, opazovali njegovo zaraščanje. Člani Turističnega društva Katarina so se lani prvič in sredi julija letos drugič odločili, da s koso in grabljami poskrbijo za njegovo drugačno podobo. Najprej je šest koscev pokosilo večji del pobočja, kjer je bilo za motorno kosilnico prestrmo, dan kasneje pa so se jim, v strahu pred dežjem, pridružile še grabljice. Pospravile so travo v kozolec in nova podoba te priljubljene točke v Polhograjcih je bila na ogled. SETI DEMIN ALOJZ, s p. ^Sv. Seničica 5, 1^15 Medvode f/361 80 54 IZDELAVA PAPIRNIH SERVIET IN PODSTAVKOV Poletni lutkovni pristan Medvode 2002 Lutke govorijo univerzalni jezik Najmanjši cirkus na svetu, Sinje modri Peter, Pogumni Krojaček, Kit, ki se guga, Janko in Metka, Dudovo drevo in Ognjeni grad, Leteče žabe in še kaj... Prvošolarke ( Anja, Nina in Marjeta) navdušene nad lutkami. Že šesto leto zapored je niedvoški devetčlanski organizacijski odbor Mednarodnega poletnega lutkovnega pristana Medvode 2002 k nam v goste povabil lutkarje - poleg slovenskih in zamejskih -še češke, slovaške in bolgarske. Od 2. septembra dalje sc je na različnih prizoriščih zvrstilo že pet lutkovnih predstav in otroška fotografska delavnica. Obetata se še dve predstavi in lutkovna delavnica; najprej v soboto, 21. septembra, v dvorani OTH - Doma krajanov Pirniče in teden dni kasneje, 28. septembra, v POš Topol na Katarini. »Medvode so prek lutkovnega pristana povezane z Evropo, saj sprejemamo lutkarje in nji- Kot sestavni del projekta »Sožitja v starosti«, ki ga vodi dr. Metka Pentek in koordinira Mirč Matek, je v sezoni 2001/2(8)2 ponovno potekalo sodelovanje z osnovnimi šolami in enotami vrtca v občini Medvode. Zbrali so pisne izdelke otrok, ki so se pogovarjali s starejšimi, babicami in dedki, ali jih fotografirali. Urejeno gradivo naj bi jeseni, najverjetneje ponovno v med-voški knjižnici, predstavili širši javnosti. Če bodo sredstva zadostovala, bodo tako kot minuli dve leti izdali tudi zbornik. Objavljamo enega izmed približno 500-tih izdelkov na to temo - intervju z babico, ki ga je pripravil Niko Alič. Kdaj in kje si se rodila? Rodila sem se 1931 v Globokem pri Brežicah. Ali si prišla na svet v bolnišnici? Ne, kar v domači hiši. Koliko članov je štela vaša družina? Bilo nas je osem, starši in šest otrok. Kako so tvoji starši služili denar? Imeli so kmetijo, zato so obdelovali zemljo in hove predstave medse in gremo, letos prvič, tudi izven meja z našimi lastnimi predstavami,« je ob tej priložnost povedal predsednik medvoškega organizacijskega odbora Peter Militarev: »Predstave so izbrane predvsem na principu komičnega, tako da otroci, kljub jezikovnim pregradam, lahko sledijo tem žanrom, ki nam želijo povedati, naj vendarle ostanemo v pravljičnosti oziroma naj pravljice gledamo na hudomušen in vesel način.« Več kol sto let stara predstava Lutkovnega gledališča Anderle s Slovaške z naslovom Najmanjši cirkus na svetu, ki oživlja prav toliko stare marionete, je bila darilo vsem prvošolčkom iz naše občine. Pod Deželakovim kozolcem na Senici, lansko leto odkritem prizorišče lutkovnega pristana, so letos otroci pod budnim očesom fotografa Borisa Primožiča najprej spoznavali svet črnobele portretne fotografije in nato še klasično Grimovo pravljico o Pogumnem krojačku, kot jo doživlja bolgarski lutkar Georgij Spasov. »Zanimiveje bilo tudi gostovanje mladih slovenskih lutkarjev iz avstrijske Koroške s predstavo Sinje modri Peter, ki znanje pridobivajo v t.i. gledaliških delavnicah, ki jih zanje pripravljajo slovenski lutkarji. To je skupina, ki deluje že peto leto in je resnično uspešna. S tem srečanjem želimo spodbuditi naše redili prašiče. Pridelke in izdelke so potem prodajali. Ste tudi otroci prijeli za delo? Ja, seveda, če zelo majhni smo poprijeli na polju, pasli pa smo tudi živino. Ali ste hrano kupovali? Zelo malo, saj ni bilo denarja. Jedli smo doma pridelano zelenjavo, domač kruh, pili pa smo mleko ali vodo. Meso je bilo na mizi le za velike praznike, kdaj pa kdaj smo polizali tudi kakšen bonbonček. Ste bili kdaj lačni? Ja, velikokrat, predvsem med vojno. Kako ste se igrali? Poznali smo veliko lepih igric na gumbe, skrivalnice, uganke... Zelo radi smo peli pesmi, plesali in si pripovedovali zgodbe. Bili smo zelo družabni. Kakšen denar ste uporabljali? osnovnošolce, da bi tudi sami pristopili k lutkarstvu, ki ga v naši občini že pogrešamo. Želimo si, da bi ga bilo čimveč, tako s pedagoškega vidika kot samega življenja otrok, v okviru krožkov ali izvenšolskih dejavnosti,« pravi Militarev. V dvorani OTH Doma krajanov Pirniče seje otrokom že predstavilo češko Naivno gledališče Liberec s predstavo Kit, ki se guga, jutri v soboto, 21. septembra, ob 17. uri pa bo Lutkovno gledališče Maribor na oder postavilo klasično pravljico o Janku in Metki. Tudi letos je lutkovni pristan odkrival nova prizorišča. Na Starem gradu v Smledniku smo že spoznavali grajske bajke in čarovnije skupaj z Lutkovnim gledališčem Velenika, v POš Topol pa se nam šele obeta zaključek festivala \ijjh. soboto, 28. septembra, ob 10. uri, ko bo lutkovn;P$v delavnic s priznanima slovenskima lutkarjema Bredo in Tinetom Varlom in ob 13. uri predstava pimiškega Odra mladih v OTH Leteča žaba. Organizacijski odbor bo zaslužek od prodanih vstopnic ponovno namenil obnovi igral na otroškem igrišču v Medvodah, že sedaj pa razmišlja o tem, da bi sredstva zbrana na naslednjem festival namenil v vzpodbudo tisti skupini zanesenjakov v šoli ali društvu, ki bi nam pripravila naslednjo domačo lutkovno predstavo. Imeli smo dinarje. Kam ste morali hoditi v čolo? V šolo smo hodili v vas Pišce. Oddaljena je bila eno uro in pol. Poleti smo hodili bosi, pozimi pa nas je zelo zeblo, saj smo bili premalo obuti in oblečeni. Knjige smo nosili v rokah, barvic inč drugih šolskih potrebščin nismo imeli, ker smer bili prerevni. Kako ste preživeli 2. svetovno vojno? To so bili zares zelo hudi časi. Naša družina je bila izseljena v Nemčijo, kjer smo živeli v »lagru«. Oče je delal v rudniku. Bilo nas je strah. Ob koncu vojne smo se srečno vrnili domov. Ali sle dobivali novice iz vsega sveta? Ne. Takrat ni bilo televizije in tudi radia nismo imeli. Za časopis ni bilo denarja. Novice so nam prinašali prijatelji iz mesta ali pa sosedje. Si se izučila kakšnega poklica? Učila sem se za šiviljo. Zakaj nisi ostala doma? Domačo kmetijo je prevzela najmlajša sestra, ostali otroci smo si že mladi poiskali delo v mestu. Hvala. Niko Alič, 5. razred Baletna šola Stevens ponovno vabi otroke starejše od šest let k vpisu v baletno šolo. Pod kvalitetnim in profesionalnim vodstvom se bodo naučili, čez leto pa tudi večkrat predstavili staršem in širši javnosti, osnove klasičnega baleta. Dodatne informacije dobite na: 01/36 21 617 in 031/735 805 Slikarska razstava Stojan Stupana Medvoška knjižnica je v torek, 10. septembra, ponovno odprla vrata umetniku, slikarju samorastniku, Stojanu Stupanu. Stojan je doma v Dragočajni, po poklicu je kamnosek in svoje delo in ljubezen do kamna vključuje v svoje slikanje. Njegova dela so raznolika. Upodablja naravo, portrete, včasih pa ga domišljija popelje v fantazijski svet. Najbolj ga privlači orientalski svet. Tako kot tematika, so različne tudi tehnike, ki jih uporablja pri slikanju; gvaš ima najraje, tempero v kombinaciji s tušem, olje, akvarel in pastel. Stojan Stupan prizna, da mu je všeč slikanje Riharda Jakopiča, od tujih slikarjev pa Vincenta Van Gogha. Pa vendar se trudi, da se v njegovih delih ne bi čutil vpliv drugih slikarjev. Morebiti so prav zato njegove slike tako zelo različne. Nepoučen obiskovalec tokratne razstave bi utegnil pomisliti, da razstavlja več različnih umetnikov. Prepričate se lahko še do konca meseca septembra, v Knjižnici Medvode. Življenje v starih časih Pogovarjal sem se s svojo babico, ki je stara sedemdeset let. Ljudje in dogodki Kmetija Pr' Jeraj Kmetija je podjetje na prostem To so Jerajevi danes: 4-članska družina, več kot 50 glav živine v hlevu, 26 hektarjev zemlje oziroma gozdov, trije sadovnjaki ... in številni načrti, kako kmetovati z glavo. Na domačijo s poltisočletno tradicijo, tik pod smledniško Kalvarijo, nas vodi ličen kažipot, opremljen s prvo informacijo o tem, kaj nam pri Jerajevih tokrat ponujajo. Sprašujem se, ali nas bodo tudi letos vabili /. napisom o vedno svežih in sočnih jabolkih, vse tja v pozno pomlad. Ko ima namreč hudič mlade, jih ima večkrat in toča je prišla prvič, drugič, tretjič in pred dobrim mesecem še zadnjič. Pustila je sledi; večje v sadovnjakih, manjše na polju in še nekaj v mišljenju ljudi. Podoba ob prihodu na kmetijo je bila kljub vsemu idilična. Mlada družina na sončen poznopoletni dan obira sadove svojega celoletnega dela. Le daje vajene gibe rok tokrat spremljano žalostno ugibanje, zakaj se prav noben sadež ni uspel izogniti težkim ledenim zrnjem. Namesto lepo zaobljenih in obarvanih sadežev bo nekaj več kisa, žganja ali jabolčnika - takega, kot gaje ob mojem prihodu, iz pravkar stisnjenih jabolk, postavil na mizo gospodar kmetije 33-letni Damjan Jeraj. Pravi, da so letos načrtovali več kot 70 ton jabolk dvanajstih sort, od najbolj zgodnjih do najbolj poznih, vendar bo izplen neizprosni naravi le nekaj večji od dvajsetih odstotkov. Prava škoda se lahko pokaže šele spomladi, ker je toča poškodovala tudi rodni les in na silo prekinila vegetacijo. Moji dvomi ob prihodu pa so bili vendarle odveč. Tudi letos bo njihovo skladišče polno jabolk, saj jim bodo sadjarji izpod Alp pomagali, da se ne bodo izneverili svojim kupcem. Trije razlogi so za sadjarjen-je na Jerajevi kmetiji. Poleg tradicije, saj je ob domačiji vedno razprostiral star kmečki sadovnjak, je tu še veselje do dela in potreba po nomembnem viru zaslužka, ki kmetijo razbremeni odvisnosti le od ene dejavnosti in njene usode na trgu. Star kmečki nasad so podrli pred devetimi leti in nasadili prvih 1500 sadik. Dve leti kasneje so intenzivni sadovnjak razširili za novih 4000 sadik, pred tremi leti pa so sredi polja uredili tudi dva nova. Damjan Jeraj že snuje, kako v prihodnosti zavarovati sadovnjake pred točo z zaščitnimi mrežami in kako se suši upreti z namakalnimi sistemi, saj drugačne dolgoročne rešitve ne vidi. Že sicer ni zagovornik drobljenja sredstev namenjenih kmetijstvu bodisi v državnem bodisi v občinskem proračunu, zato je z veseljem pozdravil odločitev Občine Medvode, da več sredstev nameni ugodnemu kreditiranju razvojnih programov. Od družbe ne pričakuje več kot to, da mu omogoči, da bo lahko prevzel v zakup vse svoje »odločitve, da uporabi znanje, svoje pridne roke, veselje do kmetovanja in da se, kadar bo to potrebno, upre naravi. Res je, da se tudi kmetje, tako kot podjetniki in obrtniki, samostojno odločajo in prevzemajo posledice odločitev na svoja ramena, vendar je kmetija vseeno »podjetje brez strehe« in neusmiljena narava lahko razmaja temelje še tako trdo stoječe kmetije. Trenutno politiko državnih subvencij Damjan ne želi komentirati, saj ne vidi njene logike, če mora državi dati v obliki davkov (približno 2 milijona tolarjev) bistveno več kot od nje dobi. Pravi, da je izvirni greh države, de ne naredi razlike med tistimi, ki jim kmetija pomeni zgolj dopolnilno dejavnost in onimi, ki jim daje edini vir zaslužka. Oba z ženo Mojco, ki jo je na kmetijo pripeljal iz delavske družine iz Žirov, sta »zaposlena« doma in sama opravita večino delo, razen sezonskega, ko morata najeti pomoč. Mojca prizna, da se zarečenega kruha iz mladosti očitno največ poje, saj je bila prepričana, da se na kmetijo ne bo poročila. Danes peče kruh, ne le zarečenega, ampak tudi takega dišečega. Družina ji prizna, da ji gre peka in kuha dobro od rok, pa tudi v društveno življenje žena s podeželja se je uspešno vključila. Tako kot pred petimi stoletji, ko je Jerajeva kmetija veljala za prvo svobodno na Slovenskem, tudi danes razpolaga s tridesetimi hektarji zemlje. Le daje bila nekdaj vsa zemlja v enem kosu in vsa njihova, danes pa so razdrobljene in majhne parcele nanizane vse od Zbilj do Vodic. 16 hektarjev zemlje je njihove, od tega 10 hektarjev obdelovalne, še 11 pa jo imajo v najemu. Tudi povojni nacionalizaciji se je kmetija dobro upirala, kar kaže na pokončno držo prav vseh gospodarjev. Damjanov oče zemlje ni prodajal, tudi če bi imel trenutne koristi od tega. Če so zemljo potrebovali v javno dobro, so mu morali poiskati nadomestno, saj, kaj bi zaprisežen kmet počel brez nje. Damjan, triindvajseti gospodar po vrsti, je kmetijo prevzel s polnoletnostjo. Delno po sili razmer, predvsem pa zaradi očetove preudarnosti, da zapuščinske zadeve reši še pred svojo smrtjo. Prepira okrog zapuščine pri Jerajevih menda ni bilo nikoli, niti ko je oče prevzel kmetijo kot eden izmed trinajstih otrok, niti ko jo je pred petnajstimi leti, kot eden izmed treh otrok, prevzel Damjan. Ima še 14 let starejšega brata Franca in 18 let starejšo sestro Mileno. Letos spomladi jih je zapustila mama. Ko povprašam 7-letnega ponosnega prvošolčka Žigo, kaj bo, ko bo velik, brez zadržkov pove, da bo kmet in doda, da bo njegova 9-letna sestra Tajda frizerka, kar sama še potrdi. Že sedaj se rad potika po hlevu, kjer je poleg petindvajsetih telic še trideset dobrih molznic čmo-bele pasme, ki jim dnevno dajo približno šeststo litrov mleka ckstra kakovostnega razreda. Damjan je prepričan, da je prosta reja in svoboda, ki jo imajo krave, odločilna za boljše mleko in zdravje v hlevu. V prihodnje naj bi Jerajeve krave imele namesto hleva le »dežnik« nad glavo in seveda, tako kot sedaj, kakovostno travno silažo in računalniško krmljenje koncentrata. Lani so Jerajevi prek medvoške kmetijske zadruge oddali kar 200 tisoč litrov mleka, kar jih uvršča med največje pridelovalce mleka pri nas. Vendar je 72 tolarjev, kolikor so v povprečju prejeli lansko leto za liter najkvalitetnejšega mleka, komaj pokrilo stroške pridelave. Ko Damjan nadaljuje s primerjavami med Slovenijo in Evropo, razpolaga namreč s celo kopico številk, bi mirne duše lahko zapisala, da se vidi povsem enakovrednega pridelovalcu mleka v katerikoli drugi evropski državi, vsaj kar se kvalitete in kakovosti tiče. Menda ne bo zameril, če zapišem, da ga zahtevna Evropa skrbi mnogo manj kot morebitne »neumnosti« lastne države? Ve se, da večino razlike do vrtoglavih 200 tolarjev za liter mleka, kot je cena zanj na trgovinskih policah, poberejo prav trgovci s 40-odstotno maržo. Splošen nered pri oblikovanju razmerij pri oblikovanju cen prikaže še na primeru kilograma kruha in se zgolj retorično vpraša, kjer je razlika med 400 tolarji, kolikor ga potrošnik plača v trgovini, če je pšenica zanj le 28 tolarjev, davki pa nadaljnjih 35. Izračun je pokazal, da bi morali Jerajevi dnevno oddati skoraj tisoč litrov mleka in letno pridelati 150 ton sadja, da bi jim bil, poleg obstoja, omogočen še normalen razvoj. Seveda pa še niso slišali, da bi pri nas kdo na kmetiji obogatel, čeprav je Damjanova definicija bogastva precej »prizemna«. Pravi, da bi bili bogati, če bi imeli na računu kakšnih 50 tisoč evrov, ki jih ne bi bili prisiljeni »obračati« iz nuje. Trenutno je predsednik Društva čmo-belega goveda in predsednik odbora izpostave Bežigrad-Siška ljubljanske območne enote Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije in morda je koga tudi razburila njegova izjava, češ da je prav, da se kmetje zberejo pred parlamentom in vlado, da pa kakšnega »cirkusa« le ni treba zganjati okrog tega. Pravi, da morajo biti kmetje enotni in imeti realne zahteve, saj so del družbe. Če gre vsem dobro, naj gre tudi kmetu. Drugače... \Šport- Lokostrelci uspešno tudi čez poletje Mladi Aleksander Fujs, prvi v vrsti odličnih. V času počitnic so se tekmovalci Društva lokostrelcev Šmarna gora udeležili številnih lokostrelskih tekmovanj po Sloveniji in dosegli lepe uspehe. Največ, kar šest, jih je sodelovalo na tekmovanju v disciplini 900 krogov za Slovenski pokal, ki je bilo 27. julija v Gozd Martuljku. Ob izvrstnih uvrstitvah, dveh prvih mestih, ki sta jih osvojila Tomaž Zalaznik in Aleksander Fujs, enem drugem mestu Jureta Eržena in dveh tretjih mestih Mirka in Mateja Perka, so dosegli tudi ekipno četrto mesto, kar je za majhen klub velik uspeh. Dan pred tem so se tekmovalci zelo uspešno udeležili tudi tekmovanja za Slovenski pokal v zanimivi disciplini Archatlon oziroma Run Archery, letni obliki lokostrelskega biatlona. Osvojili so tri prva in eno drugo mesto. Največje uspehe v tem času je ponovno dosegel tekmovalec Aleksander Fujs, ki je nadaljeval serijo odličnih uvrstitev v letoš- njem letu, saj je zmagi na prej omenjenih tekmah dodal že šestim predhodno osvojenim prvim mestom v svoji kategoriji v tekmovanju za slovenski pokal in naslovu državnega prvaka v disciplini Indoor 18 metrov. V mesecu avgustu je zmagal na svoji prvi tekmi v disciplini 2x70 metrov, ki je bila 3. avgusta v Zagorju ob Savi in je štela za FITA slovenski pokal. Na državnem prvenstvu v tej disciplini, ki je bilo na Jesenicah 24. avgusta, je zasedel drugo mesto. Teden dni kasneje je na tekmovanju v Dravogradu v najprestižnejši olimpijski lokostrelski disciplini FITA olimpijski krog osvojil naslov državnega prvaka v svoji kategoriji. Naslednja dva meseca ga čaka še nekaj tekem za naslov državnega prvaka v različnih disciplinah in dve tekmi za slovenski pokal, v katerem je zmago v točkovanju v svoji kategoriji že dosegel, kar si je postavil za cilj v začetku sezone. Temu primerno si je zastavil nov cilj - osvojiti vse možne točke. Torej, osvojiti prvo mesto na vseh tekmovanjih, ki štejejo za slovenski pokal v sezoni 2002. Predstavniki društva tudi sporočajo, da bodo v drugi polovici meseca septembra, ponovno začeli z vadbo osnovnošolske mladine v okviru krožkov na Osnovni šoli Pirniče in letos kot novost tudi na Oš Smlednik. Vsi tisti osnovnošolci, ki ne obisku jejo navedenih šol in pa tudi starejši, ki bi se radi poizkusili v lokostrelstvu, lahko pokličejo tajnika društva na telefon 040 246 001 ali predsednika društva na telefon 041 336 949 in se dogovorijo glede načina vadbe lokostrelstva v okviru društva. Slovenska kraljica gorskih tekov Dvaindvajsetletna Ines Hi žar, doslej že dvakrat srebrna med mladinkami v posamični konkurenci in zlata ekipno, je minuli konec tedna, sedaj že kot preverjena članica državne reprezentance v gorskih tekih, preživela na SP v Innsbrucku. Dosegla je 29. mesto med posameznicami in 12. mesto ekipno. Na vseh letošnjih petih tekmah za Slovenski pokal doslej je Ines nesporno potrdila svoj sloves prve dame gorskih tekov pri nas. Najprej je zmagala na uvodni tekmi za slovenski pokal, na 11. gorskem teku na bližnji Osolnik. Zmagala je tudi na drugi pokalni tekmi v začetku junija, na gorskem teku v Mariboru, ki je štel za državno prvenstvo, še isti mesec se je na zmagovalno stopničko povzpela tudi po teku na Grad na Goričkem. Na četrti kraljevski etapi slovenskega pokala, na 5. teku na Grintovec, se ji je na zmagovalnih stopničkah ponovno pridružila sestra Tina, ki ji načrte letos spreminja tudi bolezen. Skupaj sta se predhodno udeležili EP v gorskih tekih na Portugalskem, kjer je Tina dosegla 15., Ines pa 8. mesto, še pred odhodom na SP je svojo premoč nad slovenskimi gorskimi tekačicami dokazala tudi na 5. teku na Krvavec. Vse čestitke Ines, še posebej, ker ji je prva asociacija na gorski tek - garanje (vir: predstavitev na svetovnem spletu). Ines in Tina na stopničkah v teku na Grintovec Nogometni turnir Marko Žavbi Koks V soboto, 10. avgusta, je sicer deževalo, a ker skorajda nobena vremenska nevšečnost ne ustavi nogometašev, tudi kislo vreme ni preprečilo izvedbe že osmega memorialnega turnirja, posvečenega preminulemu nogometašu Marku Žavbiju Koksu. Že drugo leto zapored so v Medvode prišli nogometaši štajerskega nogometnega kluba NK Holmerus Ormož. Kljub temu da so pristali na zadnjem, tretjem mestu, so bili s sodelovanjem zelo zadovoljni in so zagotovili, da pridejo tudi prihodnje leto. Na tekmi veteranov med ekipo NK Jezero Medvode in ekipo NK Trnje s Hrvaškega, ki se vsakokrat začne z minuto molka, v spomin Marku Žavbiju, so z rezultatom 4 proti 3, zmagali Medvoščani in za leto dni dobili v last prehodni pokal. Glavni pokrovitelj tekme je bila Občina Medvode. Sredi avgusta se je kljub slabemu vremenu kar 45 članov KK Medvode udeležilo kolesarskega maratona v Banovcih. Že drugo leto zapored jih je bilo več kot domačinov, zato so jim ponovno »speljali« pokal, namenjen najštevilnejši ekipi. Podobnih pokalov se je v vitrini medvoških kolesarjev zbralo že veliko, na kar so še posebej ponosni -da jih je toliko, da zmorejo in da se imajo »lajn«. Ljudje in dogodki Miha Terdič iz Zg. Pirnič Novi junak kajaka na divjih vodah Izbor vsega, kar smo lahko v slabih dveh mesecih prebrali ali slišali o njem... Ko se je konec julija kajakaš Miha Terdič, po občutku nekaterih za kakšno številko preozek čez ramena, povzpel kar na zmagovalno stopničko po slalomski tekmi za svetovni pokal na divjih savskih brzicah v Tacnu... Ko je na naslednji tekmi enakega ranga v Pragi dosegel sedmo mesto in ko je slab mesec kasneje posegel še po srebru na svetovnem prvenstvu v Franciji, se je začelo... ...niz pogovorov in izjav, iz katerih smo si ustvarili sliko mladega 22-letnega športnika, člana KK Avtohiša Real, ki se, vsaj po izjavah sodeč, nič ne spreneveda, reče bobu bob, je samozavesten in poln športnih načrtov. Vendar morda le do olimpijskih iger v Atenah leta 2004, saj bi takoj končal športno kariero, če bi mu tam uspel sanjski »pon na najvišjo izmed stopničk. Vsaj tako smo lahko prebrali vsepovsod... da zato pridno študira gradbeništvo in da bo, če bo šlo vse po sreči, študij nadaljeval na Nizozemskem. Vendar pravi, da to še nič ne pomeni, saj se prav lahko zgodi, da ga bo v prihodnosti zamikalo vedeti kaj več še o čem drugem. Izvedeli smo, da sta ga za boj s savskimi brzicami navdušila brat Grega in stric Jože Vidmar, oba nekdaj izvrstna kanuista in slednji tudi klubski trener. Morda smo bili, tako kot novinarji, ne le slovenski ampak tudi tuji, šokirani nad izjavo, da na velikih tekmovanjih preprosto uživa in da nasploh ni govora o kakšnih posebnih pritiskih. Vsaj takšnih ne, da bi se z njimi ne mogel spopasti brez pomoči psihologa. Izvemo, da neizmerno uživa v slavi, saj pravi, daje treniral prav za to, da bi postal športni junak. Čeprav ni šlo čisto brez preprek, pa je letošnje uspehe napove- doval že kot svetovni mladinski prvak v kajaku na divjih vodah izpred štirih let. Pravi, da bo v prihodnosti še več delal na vzdržljivosti in moči, saj zgolj talent ni dovolj. Bo že vedel, saj bi čez Atlantik prišel do Amerike, če bi seštel vse »pre-veslane« kilometre. In ko je novinarjem že zmanjkalo »pomembnih« vprašanj, so za posladek izvedeli še, da najraje pripravi »ramsteak« v sirovi omaki. Čestitke vsem kajakašem in kanuistom! Zvonik na svojem mestu Bonovec - Na praznik sv. Janeza Krstnika, 24. junija, se je nad nekaterimi našimi vasmi razdivjalo pravo neurje. Med mnogimi razdejanji (o njih smo poročali v prejšnji številki) je ta dan močan veter podrl zvonik in poškodoval kapelico Marije Pomagaj v Bonovcu (slika prikazuje posledice neurja). Kmalu se je zbralo nekaj faranov, ki so pod vodstvom domačega župnika Francija Klopčiča pristopili k izgradnji novega zvonika in obnovili poškodbe Plečnikove mojstrovine. Osnovni del je zgrajen iz železobe-tonskih cevi ter ostali del po prvotnem načrtu. Največ je pripomogel s svojim zidarskim delom domačin Jože Plešec iz Preske, krovski mojster Franci Leben iz Žlebov ter Cementni izdelki Jarc iz Vaš. Ves material je bil plačan, delo pa so posamezni mojstri opravili brezplačno kot darilo za izgradnjo novega pastoralnega centra v Preski. Omeniti pa je potrebno tudi neposredno sosedo, ki je poskrbela v času obnove za osvežitev in okrepčilo vseh delavcev. Osemenjevalni center iz Bonovca pa je odpeljal podrto smreko in veje. Po zaslugi omenjenih mojstrov je danes omenjeni kulturno zgodovinski in sakralni objekt zopet tak, kot mora biti. Zahvala Konec junija se je nad Vikrčami in drugimi zaselki v okolici razdivjalo neurje, da takega ne pomnimo. Z družino smo bili na krajših počitnicah v toplicah, ob vrnitvi pa nas je pričakala žalostna slika. Na naši hiši sta bili dve drevesi, ki sta precej poškodovali streho. Prostovoljnim gasilcem iz Pirnič in enotam civilne zaščite velja naša iskrena zahvala za takojšnje in učinkovito ukrepanje pri odstranjevanju posledic neurja. Prav posebej bi se radi zahvalili sosedu Stašu Rebolju, ki je nesebično in požrtvovalno priskočil na pomoč pri odstranjevanju požaganih dreves z našega vrta. Vsem iskrena hvala Družina Mis Glasbena pedagoginja z večletnimi izkušnjami in lepim odnosom do učencev inštruira klavir in harmoniko. Informacije po tel. (01) 3615 268. @ Ekipa informativnega programa TV Medvode se je preteklo soboto, 7. septembra, na Bledu udeležila Vikendove regate popularnih. Kot edina sodelujoča slovenska lokalna televizija je med ducatom ekip zasedla peto mesto. Poznavalci so ugotavljali, da jim veslanje naravnost ne dela težav, nagibanje (zavijanje) v levo ali desno pa je za nevtralen medij problematično. < ► Color d.d., Trgovina Medvode, Seškova 2, tel.: 01/36 29 230 September mesec ugodnih nakupov UNICOLOR SISTEM je sodoben način mešanja barv za dekorativno zaščito vseh vrst površin. Več kot 3.000 različnih nians. Oglasi Rešitev nagradnega vprašanja Na nagradno vprašanje v 6. številki smo dobili 423 pravilnih odgovorov. To je cesta ob Sori, kjer raste žito. Nekateri ste nam celo zaupali lastnika in zakaj je tako. Srečni dobitniki nagrad so: Anica Dolinar, Goričane 59/E, 1215 Medvode; Brane Lenardič, Verje 22, 1215 Medvode in Ivanka Robinščak, Cesta v Žlebe 11, 1215 Medvode. Čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. gosti'"0 onton dobnikor. Nudimo vam domačo hrano! Sprejemamo naročila za zaključene družbe, poroke, praznovanja rojstnih dnevov... Zadnji vikend v septembru začnemo s kolinami... m0v SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o. Prodaja: 04/201 35 10 ČIRČE-Šmidova ul. 13, Kranj 04/201 3511 Servis: 04/201 35 12 RRdiHR^r^lkjK^A^^llMlERIEfA^ rKLlfljlAT^KA NAPRAVA ^ F*' BREZPLAČNC^^v >DNO FINANCIRANJE VOZIL STARO ZA NOVO WWW.SERVIS-STERN.SI ZA NAKUP SE PRIPOROČAMO! VRTNARIJA BILBAN, ,.P. V jesenskem času vam nudimo: - mačehe, bellis, rese, sadike jagod - lončne in rezane krizanteme - zemljo za presajanje in grobove - pesek za grobove - razne trajnice - grmovnice, ciprese, urejanje vrtov Spodnje Pirniče 42, tel./fax: 01/362-13-60 GSM: 041/694-890, GSM: 041/506-584; e-mail: vrlnarija.bilban@siol.net DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika klimatske naprave PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMNIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA GREGA JAMNIK Sp. Senica 19c tel.: 01/3611-279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@emai!si VIDEOCENTER MEDVODE 0WEN VVILSON . GENE HACKMAN ZA SOVRAŽNIKOVO e™ NJEGOVO EDINO OROŽJE JE VOUA, OA PREŽIVI. /# Simi mati ireleric OlelciMil truma SJitierg Nadaljevanje uspešnice producenta luca Bessona! TOPLINO I Brezplačnih prvih 200 m3 zemeljskega plina Akcija je namenjena vsem prebivalcem področij, kjer je Energetika Ljubljana prisotna s svojim omrežjem in ki boste s podpisom pogodbe od 29. julija 2002 do 30. oktobra 2002 postali naši odjemalci plina ter izkoristili ugodnosti najpozneje do 15. januarja 2003. • Prvih 200 m3* zemeljskega plina vam ob priključitvi na sistem Energetike Ljubljana podarimo. * Povprečna poraba plina za mesec ogrevanja družinskega doma (pribl. 70 m2 bivalne površine). * Akcija ne vključuje tistih, ki bi zemeljski plin uporabljali le za potrebe kuhanja ali za pripravo sanitarne tople vode. • Izdelamo vam brezplačno soglasje h gradnji in priključitvi. • Za vse nove uporabnike veljajo ugodni krediti z obrestno mero TOM + 0% in odplačilno dobo do 6 let. • Na vašo željo vam izdelamo potrebno projektno dokumentacijo po ugodnih cenah in vam svetujemo, kako hitro in enostavno pridobiti upravno dokumentacijo. ^energetika jubljana www.holdingljubljana.si Javno podjetje Energetika Ljubljana, d. o. o. Verovškova 70, Ljubljana Center za pomoč uporabnikom: tel. 080-2882 GORENJSKI GLAS ŠTAJERSKA PRE- STOLNICA PULJSKA ZNAME- NITOST SESTAVIL: F. KALAN SIBIRSKI VELETOK GROBNICA PRIR ZA SEKANJE DRV HRVAŠKI OTOK SOSEDNJI ČRKI GOZDNI POSEK AMERIŠKI IGRALEC BEATTV MODEL VOZILA NISSAN KRČMARKA RISTO SAVIN PRIJATELJ FLEMING NAŠA IN TUJA ČRKA ŽIVAL, KI LETA OBER BABICA SKUPEK IZROJENIH CELIC V TKIVU GLAVNO MESTO KANADE NASELJE PRI BLEDU IGRALEC BALDVVIN SOTOČJE VZDEVEK MICHAELA JORDANA PLANINSKI HLEV .SREDIŠČE tTENJA IRSKA REPUBL. ARMADA BARSKI PROGRAM SLAČENJA MORSKA EDEN OD ČUTOV ŠPORTNA DISCIPLINA ZMAGA PRI ŠAHU LONČEK TUJA OBLIKA IMENA KARLO ŠPORTNIK Z ŽOGO LETALO ČEVLJAR- SKO ORODJE GOZDNI ZRAK OKRASNI PTIČ TEKAČ ŠOLSKI ODBOR GLAVNI ŠTEVNIK MERA ZA ČISTINO ZLATA DVOJICA SIGNAL, D o O. Zbilje 4 H 1215 MEDVODE TRGOVINA KOZOLC y