Poitntna p bi Jana т gotovini f [ V Ljubljani, v sredo, 3. maja 1933. Štev. 100 Cena 1 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 Telefoni aredništva: dnevna služba 2090 — aoč.aa 2996, 2994 ia 20S0 Uhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka li dneva po praznik« ček. račun : Ljnb- I jana it 10.650 i« 10.344 za inserate« Sarajevo itv. 7563 Zagreb «v. ».OtL Praga-Duuaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2ДО нтшпнпшннвнш Dr. Dollfuss o razmerju do Nemčije „Avstrija se ne da pohoditi od pruskega škornja" Vsak poskus „Anschfussa" pomeni krvavo vojno (Dr. Endler) тивитипм mw ihhi јМшшгсжммгжи Polom marksistov v Španiji Režim ministrskega predsednika Aznne doživlja veliko krizo, ki najbrže pomeni njegov konec. Vzrok te krize je v tem, da so nedavno izvržene občinske volitve pokazale, da režim nima nobene opore v ljudstvu. Azafia, ki je prvi ustavni ministrski predsednik nove španske republike, je izšel iz večine ustavodajne skupščine kot načelnik neke liberalne frakcije, ki si je ustvarila prevla-dajoč položaj s pomočjo koalicije s socialnimi demokrati. Ti, ki imajo tri ministre v vladi že celo poldrugo leto, odkar vlada Azaiin, so tisti, ki prav za prav vladajo Španijo in sedanjemu režimu dajejo njegovo v vseh slojih prebivalstva obsovraženo noto. Ker temeljite socialne reforme danes niso več ono polje, nn katerem bi se poburžujena socialna demokracija mogla lastiti izključni privilegij, zato so španski sodrugi nahujsknli Azafio na boj proti katoliški cerkvi in španskim katoličanom, ki so bili do sedaj slubo ali prav za prav nič organizirani. Toda neprestani nemiri posebno kme-tijskegu delavstva so silili h koreniti agrorni reformi, in Azafia je bil prisiljen. da pospeši dalekosežen agrarni zakon, ker je izkušnja pokazala, da se socialni pokreti. ki temeljijo v življenjskih potrebah naroda, ne dajo reševati z orožništvom in policijo, kakor je to Azafia izpočetka menil. Pri teim pa se je pokazalo, da ima vlada, kadar gre za stvarno reševanje vitalnih problemov, v socialnih demokratih zelo slabe sodelavce, ker jc bilo španskim socialističnim voditeljem, ki danes predstavljajo večinoma bogate milijonarje, samo na tem, dn s pomočjo demagogije pridejo do vodilnih mest, ki se pa ne dajo drugače dobiti, kakor s koncesijami buržuaznemu liberalizmu, kojega program je v popolnem protislovju s socialnimi potrebami in zahtevami ljudstva. Dočim so se torej socialni demokrati na eni strani ustrašili izvedbe takega agrarnega socializma, kakor ga zahtevajo ekstremisti po vzoru Stnlinovegu kolektivizma, pa so na drugi strani, da rešijo vsaj navidezno svoj socialistični program, zagrešili pri tem delu težke napake, ker so pokazali veliko neznanje realnih razmer in sredstev, da se težnje španskega kmečkega najemniškega in delavskega nroletarijata resnično zadovoljijo. Tragika, ki jo izkuša danes socialna demokracija po vsej Evropi, ki zavrača njeno teoretično demagogijo in praktično polovičarstvo! Vlada je sicer potlačila nasilno revolucijo, ki je bila v Španiji nn več krajih izbruhnila, da se kmečki proletarijat osvobodi strašnega ijnrma španskih fevdalcev, vendar pa si s tem ni prav nič pomagala. Treba je vedeti, da je španski človek po svojem bistvu najkonserva-tivnejši v Evropi in vlada je s potlačitvijo krvavih uporov zadela samo en bistven del vsega kompleksa agrarnega vprašanja. Zakaj nezadovoljnost z razmerami je kljub temu živela dalje v vsem ljudstvu, čeprav ni več po pobudi maloštevilnih anarhistov in boljševikov našla izraza v nasilnih dejanjih. Gospodarska kriza ima v Španiji ta učinek, da neprimerno bolj nego posamezne pobune dokazuje neznosnost obstoječega latifundističnega reda s tem, da izkazuje rapidno propadanje agrarne produkcije, ki tvori pretežni del vseh dohodkov Španije. Zato je bila vlada primorana misliti na pozitivne reforme, tembolj, ker se je bila hndo kompromitirala z ekscesi, ki jih je zagrešila lani nervozna Guardia civil v mestecu Casas Viejas. kjer so bili orožniki zaradi malenkostnega incidenta zažgali hišo z vsemi stanovalci vred. Izvajanje agrarnega zakona, ki ga je bila lanskega leta septembra meseca sklenila ustavodajna skupščina, je dala prebivalstvu možnost, da po zakonitem potu pride do svojih pravic, pri čemer se je pokazalo, dn se gospodarska kriza Španije ne bo mogla drugače rešiti kakor s čim korenitejšo razlastitvijo latifundistov, in baš to dejstvo je obenem s ponehnnjein kmečkih nemirov izporl-kopalo tudi pozicijo Azanovega režima, ki je pristopil k reformi z nezadostno pripravo, s škandalozno pomanjkljivim strokovnim znanjem, brez prave volje in skrajno polovičarsko. Iz tega je popolnoma razumljivo, da je pri nedavnih občinskih volitvah zmagala agrarna stranka. Agrarna etranka je v Španiji nekaj čisto novega, zakaj pred volitvami v ustavodajno skupščino je obstojala samo ne.kn neznatna avtonomistična stranka v- provinci Galiciji, ki f>a je imela bolj politično avtononiistično obe-ežje, nego socialno. Nesposobnost vlade, v kateri prevladuje liberalno - socialistično doklri-narstvo, da razmere gleda z realnega stališča, je pa v kratkem času privedla do ustanovitve agrarne stranke po vsej Španiji. Socialni demokrati seveda natolcujejo agrarno stranko, od katere so doživeli sedaj na deželi vprav kato-strofalen poraz — čeprav so bili sodrugi pred volitvami vprizorili v mnogih krajih zopet napade na cerkve in samostane pa na verske obhode in šole — toda to klevetanje je samo maščevanje in tolažba nad nesrečo poraza. Gotovo je, da se v agrarni stranki nahajajo sami najhujši nasprotniki sedanjega režima, toda nikakor ni res, da bi si bili to agrarno stranko i7 .dne je policija konfron-tirala vse polno prič. Anton Mali je Je celo tajil, da bi sploh bil v noči umora ua Dolenjskem. Policija pa je žc poprej izvedela, da je z Antonom Malijem v Ljubljani govoril v nedeljo 23. aprila, to je na dan pred umorom, njegov rojak neki Jože B. z Golnika. Tega je policija paklicaja v Ljubljano in priča je povedala, da je z Malijem v Ljubljani res govorila in da je Mali priči povedal, da gre na Dolenjsko. Tako se je porušila ta laž Antona Malija in pri konfrontaciji s pričo je Anton Mali priznal, da se je zlagal. Po konfrontaciji pa ga je šei kriminalnega oddelka ljubljanske policije g. Žajdela ponovno ostro prijel in mu rekel: »Nič vam ne pomaga, vse je dokazanol Priznajte!« Anton Mali ima sicer trdne živce, toda vse dnevno zasliševanje in pa kopičenje nepobitnih dokazov proti njemu ga je živčno strlo. S tihim in obupanim glasom je okrog 6 priznal: »Res je — bil sem zraven! Brat mi je naročil in ubogal sem ga! Umoril pa jo je on, ne jazi« Pri nadaljnem zasliševanju je Mali podrobno popisal, kako ga je brat skril v hiši. Pripovedoval pa je to na ta način, kakor da bi hotel zbuditi vtis, da pravzaprav morilec ni on, temveč brat Andrej, ter da je bil on samo zato zraven, da je markiral bežečega roparja in sploh da je iiguriral morilca, medtem ko je bil pravi morilec bral Andrej, mož umorjene Amalije. Že iz njegove izjave, pa tudi drugih okolnosti sklepa policija, da sta morilca oba: Anton in Andrej. Tudi po ranah, ki jih je Amalija dobila, se da to sklepati, saj sta morala po nedolžni žrtvi naravnost divje mesariti. Na vprašanje, ali je bila w—— m.......—a— iztrgano socialnim demokratom enkrat za vselej i/, rok najmočnejše orožje, ki so se ga doslej v borbi proti kutoličanstvu \ Španiji s tolikim uspehom posluževali. Ker so poleg agrarcev dosegli najvišjo številko pri zadnjih občinskih volitvah opozicio-nalni republikanci Lerrouxa, in ker se tema skupinama pridružujejo še buskiški avtonomi-sti, stoji režim, ki jc dozdaj imel \ ustavodajni skupščini s pomočjo drugih republikancev in nevtralce\ večino, pred opozicijo, ki je moralno zelo ojačena po odmevu v vsej deželi. Seja kortesov, ki je sledila občinskim volitvam, je bila tako burna, da jo je moral predsednik zaključiti, še prodno se je začela debata. Besede ministrskega predsednika so utonile v splošnem hrošču in trušču. Socialisti silijo Azano, naj l>i vladal brez kortesov in iiosnemal Hitlerja, toda v Španiji, kjer bi mogel izvajali diktaturo vsakdo drugi, samo socialisti ne. bo ostalo to samo pobožno želja skrahiranih soci-alnodemokratskih voditeljev, in bo \zofio s sticialisli vred odnesel vihar ljudske nejevolje, ako ne bo sam i/^inil politične pozornice. In to sc bo najbrž v kratkem času zgodilo. —os. V nekem kraju na VorarlberSkem j« imel blvSi deželni glavar in bivši kancler dr. Endler govor, v katerem je rekel: Zaenkrat še ne kaže, da bi se v kratkem času uresničevale v Avstriji želje in cilji legitimistov. V veliki nemški državi se prak- „Bra$ mi je naročit" Amalija umorjena speča ali budna, Anton ai vedel odgovoriti ter pravi, da bi mogel to vedeti An-i'•■■}, on sam, Anton pa nn to ni pazil. Nadzornik g. Žajdela je nato sestavil zapisnik, ki ga je Anton s tresočo roko podpisal. Med drugim je Anton tudi priznal, da je bil res on tisti, ki se je v jutru po umoru umival v potoku v Šmartnem pri Litiji. Policija je nalašč zaslišala najprej Antona, da potom z njegovim priznanjem spravi priznanje še iz Andreja. Tako daleč pa zaslišanje danes ni moglo napredovati in ho Andrej zaslišan še jutri. Pa tudi Andrej ne bo mogel več tajiti, ker ima policija že v rokah Antonovo priznanje. Tako sc jc umor popolnoma pojasnil. Ta pojas-nitev. kronana z Antonovim priznanjem, pomenja velik uspeh ljubljanske policije, ki se ji je posrečilo razjasniti umor tako rekoč že v enoni tednu, pa tudi velik uspeh orožništva. ki jc zbralo ves ogromen dokazilni materija! proti obema bratoma. Seveda pa pomenja Antonovo priznanje tudi velik uspeli izkušenega kriminalista g. Žajdele, ki je s spretnim in odločnim zasliševanjem pripravil Antona do priznanja. Policijska preiskava ho trajala najbrže še nekaj dni in nedvomno bo pojasnila tudi Harbin, 2. maja. ž. Dopisniku Reuterjevega urada so v uradnih krogih niaadžiirske vlado priznali, da je postal položaj na Daljnem Vzhodu zaradi konflikta med Rusijo in Mandžurijo zaradi vzhodno-kitajske železnico izredno resen. Obe stranki trdovratno vztrajata na svojem stališču in ne popuščata niti za las. Dopisnik Hearstovega tiska poroča. da na mandžurski meji neprestano križarijo sovjetska vojaška opazovalna letala. Jponska letala so bombardirala in porušila progo v bližini Pogra- Dj, Beneš o Nemčiji: Pariz, 2. maju. tg. »Eeho de Pariš« objavlja i intervju s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Henešein, ki ni prav nič vznemirjen radi Mussolinijevili revizi jonističnih idej. Dr. Beneš trdi, da je italijanski duce najmanj revizije-Mistični državnik in tak tudi ne more biti, ker hi Nemčija takoj ogrožala Južno Tirolsko in Trst, čim bo posrkala Avstrijo. Mussolinijev načrt je že padel v vodo. Mussolini si daje videz, kakor da je veleevropski človek, vendar pa se njegova politika omejuje nn čisto for-innlne interese. Glede Hitlerja pn je navajal, da dela zavedno nli nezavedno zn Holicnzol-lernce, ki pa ravno tako malo. kakor Hitler, morejo rešiti gospodarsko in socialna vprašanja. Pristavil je: Morda bomo videli v Nemčiji še kak komunističen eksperiment.« НгЛег se je polastit strokovnih organizacij Berlin. 2. maju. tg. Po vsej državi so danes točno ob K) dopoldne po naročilu predsednika pruskega državnega sveta, poslanca dr. Leya. političnega organizacijskega voditelja narodno-snejalistične stranke, SA oddelki zasedli vsn poslopja, \ katerih sc nahajajo strokovne or- tično ce more ustvariti niti nacionalno zedlnfenfe. Vsak poskus v tej smeri bi pomenil danes zelo dolgo vojno, ki bi se lahko končala samo tako, da bi samostojna Avstrija izginila, ne pa, da bi postala del nemške države. vse podrobnosti, kako in na kakšen način je bil umor organiziran. Ze sedaj pa je ugotovljeno, da je bil zakrinkani ropar, ki je prestrašil т noči nmora malo Anico Horvatovo, Andrej Mali sam. Anico je prestrašil nalašč, samo da bi še bolj podkrepil vtis, kakor da so zločin izvršili tujci. Otroka pa je prestrašil že po izvršenem umoru. To vse nazorno kale, s kakšno bestijalno hladnokrvnostjo sta morilca izvršila svoj načrt in kako rafiniran je bil načrt za ta zločin. Zaenkrat policija še nima dokaza o resničnosti ljudske govorice, da hi Andrej svojo ženo zavaroval za veliko vsoto in jo potem dal umoriti. Do sedaj še ni javila šo nobena zavarovalnica, pri kateri naj bi bila Amalija Mali zavarovuna. Zelo verjetno je. da se je hotel Andrej Mali «voje žene samo znebiti. S tem bi odpadle zanj tudi obveznosti, ki jih je imel do svojo žene zaradi denarja, ki nin ga je dala za hišo na Golniku. Z žensko, ki jo je poTirija tudi žc aretirala, in ki je bila njegova tajna ljubica na Golniku, pa je imel že načrt, da se z njo takoj poroči, čim Amalija umre. Tu je iskati glavni motiv k njegovemu strašnemu dejanju. Še marsikaj drugega bo preiskava pojasnila. Ni izključeno, da pridejo v tej preiskavi na dan tudi razne še nepojasnjene stvari iz Lonibarjeve afere v zadevi umora nad Vojnikovičem in ni ii-ključcno tudi, da se bo pojasnil umor tihotapca na Karavankah, zaradi katerega je bil Andrej Mali ie osumljen, pa ni moglo sodišče nič dokazati. Pripominjamo. (la je bil Andrej Mali že večkrat pred-kaznovan in v preiskavi, Anton Mali pa še ni bil kaznovan. Naše ljudstvo se bo oddahnilo, ko ho zvedelo, da ho ta strašni zločin na Dolenjskem dobil zadoščenje 1 ničnaje, da tako preprečijo Rusom nadaljnjo odvn-žnnjc železniškega materijala. Odpošiljanje japonskih in mandžurskih čet južno od kitajskega zida se nadaljuje. Ti vojaški oddelki se pošiljajo proti ruski meji. V Mukden je prispela japonska brigada, ki pa jc bila takoj poslana naprej. Japonci so po krvavi borbi zasedli Dolonor v pokrajini Harbar. Te operacije so se izvršile najbrž zaradi tega, da Japonska za slučaj spopada z Rusijo lahko preproži pošiljanje novih kitajskih čet z juga. i gunizacije in njihove banke. Aretirani so bili voditelji splošne nemške zveze strokovnih organizacij Leipar, Grassmann in bivši minister Wiessel, vsi voditelji pod zvez in uredniki strokovnih listov, vsega skupaj 50 oseb, Dr. Lev je jestavil poseben akcijski odbor za popolno preosnovo strokovnih organizacij. Zastopnikom listov je izjavil, dn je odredil to zato, da se narodnemu pokretu ne bo zgodilo nič takega, kar se je zgodilo woimarskim strankam in socialnim demokratom, ki niso spoznali, da so se njihovi sovražniki za nekoliko časa napravili mrtve. Dr. Lev je pri tem naglašal, dn ne gre zn akcijo nar.-socialistične stranke, temveč zn odredbo države. To je važno zato, ker se je izvršila ta akcija po vsej državi brez ozirn na deželne meje. vendar pa je razdelitev političnih sil v vladi vn/.no, da so ugotovi. da delovni minister Seldte, ki je pristojen v strokovne organizacije, pri tem ni nastopal, temveč je ostal v ozadju ter da je bil dr. Le y imenovan za voditelja novo ustanovljene »akcije v varstvo nemške države«. To postopanje kaže vsekakor na najbolj jasen način, v koliki meri se je v Nemčiji že izvršilo »zenačenje« po narodno-socialistični stranki. Ta stranka obvladuje že ves državni aparat z »semi re-sorti in vse eksekuiiva. Angleži vznemirjeni radi naklepov Hitlerja v Avstriji London, 2. maja, AA. V tukajšnjih političnih krogih in v krogih, ki so zelo blizu vladi, se opaža vse bolj in bolj rastoč nemir, ki je nastal zaradi poročil iz velezanesljivega vira z Dunaja in iz Berlina. Po teh poročilih se je bati, da bo v prav bliž-'frji bodočnosti, mogoče že v šestih ali sedmih tednih, Avstrija padla v roke nacijonalnim socijali-stom. V Londonu so mnenja, da je hitlerizacija Avstrije v mnogočem odvisna od zadržanja Italije, ki okleva med željo, da ostane z Nemčijo v dobrem razmerju, in instinktivnim strahom pred Anschlus-som. To oklevanje Italijanov pa je voda na mlin hitlerja-i >;kemu manevru, ki zna izrabljati italijansko zadrego. ,V 6-7 ledni h" V ostalem т tukajšnjih političnih krogih na podlagi dobljenih iniormacij mislijo, da bi združitev Nemčije in Avstrije ne ustvarila Anschlusa de iure, temveč samo de iacto, da se preprečijo xa-plctljaji. Zakaj popolna asimilacija Avstrije z Nemčijo bi Italijo pognala nazaj v naročje bivših zaveznikov. Sedanje avstro-nemJko razmerje navdaja zato tukajšnje kroge z bojaznijo. Čeprav so komentarji skrajno rezervira« je vendar gotovo, da se mnogi angleški politiki zanašajo le še na prijateljsko razmerje med Veliko Britanijo in Italijo, ki naj prepreči izpolnitev starega aneksijskega načrta. Nevarnost rusho-taponshe vojne Japonska letala bombardirajo rusko železnico Položaj skrajno napet ff orda dočakamo še kak komunistični prevrat" de™aris«)Ch° Ob spomina davnih bojev za svobodo Poljski narodni praznik Narodna deklaračila dne 3. main fca 1791 Tretji majnik 1791 zaključuje važno poglavje v borbi poljskega naroda za njegovo narodno svobodo in predstavlja na drugi strani začetek nove dobe, še mračnejše, še hujše, še nasilnejše, ki jo je pa poljski narod mogel zmagoslavno prebresti le zaradi velikih idej, ki jih jo izrazil v ustavi z dne 3. inainika 1791 in za katere je tvegal vse, samo dn se pribori do narodne neodvisnosti. Sredi največjih notranjih zmed, obdan od sovražnikov, ki so ga trikrat zaporedoma razkosali in si slednjič Poljsko med seboj popolnoma porazdelili, je poljski narod ostal narod, ker se je od rodu do rodu ponavljala in prenavljala velika zamisel deklaracije iz 1. 1791., dajala pogum, bodrila, rodila narodne junake, narodne revolucionarje, zahtevala narodne mučenike, kot zvezda vodnica svetila na temnem obzorju bodočnosti in dvignila ves poteptan narod na višino etične dozorelosti, kot je noben drugi narod ne more beležiti v svoji zgodovini. Sto petdeset let je poljski narod živel od idejne hrane, ki mu jo je dala njegova deklaracija in po 150 letih trpljenja in poniževanja, ker ni klonil in upal proti vsem upom. je vstal nov in svež, izbrisal vso to dobo razdejanja in narodnega boja ter se spravil k delu, da nadaljuje svojo zgodovino tam, kjer jo je grabežljivost tujca in nenasitnost tirana brutalno prekinila. Vsebina deklaracije Kaj je vsebina tega zgodovinskega dokumentn, ki je igral takšno vlogo v poljski zgodovini, ki je dal poljskemu narodu (oliko narodne volje in vztrajnosti in katerega spomin poljski narod obhaja vsako leto dne 3. maja z nepopisnim narodnim veseljem od Baltika pa do Karpat, od šlezije pa do brezmejnih pokrajin Volinije? »Ker smo prepričani,« tako začenja deklaracija, »da je naša skupna usoda odvisna le od izpopolnitve naše ustave, ker mi zunanjo neodvisnost in notranjo svobodo našega naroda višje cenimo kot pa svoje življenje in svojo osebno srečo. sklepam v imenu narodnega blagra, v imenu narodne svobode, vimenu svoje domovine, da bomo to novo ustavo smatrali za sveto in nedotakljivo, tako dolgo, dokler poljski narod ne bo s svojo lastno voljo izjavil, da želi kakšne izpremembe.« Člen 1. deklaracije določa, da je katoliška vera državna vera, toda ker nam naša vera ukazuje, da moramo svojega bližnjega ljubiti, bomo delili pravico vsem brez razlike, čuvali mir in red. Zato garantiramo vsem svobodo vesti po vsem ozemlju poljskega naroda«. Člen 2. govori o pravicah plemenitašev, katerim daje večje pravice v državni upravi, a jim na-li.L'a tudi večie dolžnosti pri borbi za narodno svobodo. Ono naj bo »prvi čuvar naših narodnih svoboščin in neodvisnosti naše domovine^. Člen 3. govori o svoboščinah mest. naslednji pa se naslavlja na kmetski stan, ga proglaša za najmočnejšo obrambo države«, mu daje vse pravice Mlad i v duha starih Pomen polislte deklaracije pred 142 teti zakona in sveto garantira nedotakljivost svoboščin, ki jih že poseduje in ki se mu bodo v bodočnosti še dale. Vsem in vsakomur, naj pride od katerekoli strani sveta, garantiramo popolno svobodo v trenutku. ko prestopa meje poljskih dežel, popolno svobodo vesti, udejstvovanja, zaščito njegovih pravic, svobodo gibanja in stanovanje, kjer so mu poljubi.« Člen 5. govori o vladi in državnih oblasteh. »Vsaka oblast v človeški družbi, izvira od ljudstva. Da bi pa bila svoboda in red popolnoma zaščitena, se vladna oblika na Poljskem deli v tri oblasti: zakonodajno, zakonoizvršilno in sodno oblast.« Zakonodajna oblast se deli v dve hiši, v ljudski parlament in v senatorski parlament. Ljudski parlament je »predstavnik in izraz suverenitete ljudstva, tako rekoč svetišče vseh zakonov«. Zato se morajo tudi vsi zakoni najpreje sprejeti od tega parlamenta in pridejo šele potem pred senat. Odločevala bo večina. Vsak »liberum veto« je odpravljen za vse čase. Ker se narodno življenje razvija, določa deklaracija, da se mora ustava spreminjati po potrebi, in to vsakih 25 let. Člen 7. govori o zakonoizvršilni oblasti, lo je o kralju in njegovih prerogativah. Sreča narodov je odvisna od dobrih in pravičnih zakonov. Svobodni poljski narod jih bo torej sprejemal, a kralj s svojim vrhovnim svetom, ki se nnj imenuje »Straža zakonov«, naj jih v imenu ljudstva izvršuje. Izvršilna oblast no sme dajati nobenega zakona, ne sme sklepati novih davkov, ne sme odločevati o vojni. Isti člen sprejema tudi za takratno Poljsko najvažnejšo določbo, da postane kraljestvo dedno. Dinastija poljskih kraljev sc po tej deklaraciji začenja s Filipom Avgustom, kurskim knezom Saksonije. V »Straži zakonov« (državnem svetu) sedi poleg petih ministrov še poljski nad-škof-primas. V členu 8. se opisuje sodna oblast, »katere ne sme vršiM niti zakonodajna nili izvršilna oblast, ampak nalašč v to svrho postavljeni oziroma izvoljeni sodniki, ki so od obeh ostalih oblasti v izvrševanju svojega vzvišenega poklica popolnoma neodvisni«. Ostali členi določajo še nekatere podrobnosti o regentstvu, o vzgoji kraljevih otrok in o oboroženi sili naroda, ki ni »ničesar drugega kot pa ves narod organiziran, da brani svobodo države«. Vese je, ki odmeva shozi sto'etia Ta deklaracija ustave, za takratno dobo zares liberalna, je bila sprejeta z nepopisnim navdušenjem od vseh plemiških stanov in kmetskega ljudstva, ki je prvič v zgodovini začutilo sladkost svobode. Inozemstvo pa je ta moralni narodni podvig Poljski zamerilo in sklenilo njeno smrt. Prišli sta še dve delitvi, ki sta Poljsko končnoveljavno izbrisali z zemljevida, toda poljski narod je nosil lo svojo deklaracijo skozi vse viharje narodne borbe, skozi vse solze narodnega robstva, do dneva, ko je beli orel zaplaval nad osvobojeno domovino in povezal nade davnih rodov s srečo potomcev. Tudi mi se iskreno pridružujemo narodnemu veselju poljskih bratov na dan njegovega 3. majnika. druge vlade, mislim da bi odgovoril da ne, ker vsaka druga vlada bi bila še slabša in še manj zmožna, da pomaga državi in ljudstvu iz trenotnib neprilik gospodarske krize. V naš brezstrankarsk-i, ali če hočete, nadstran-karski blok, so vstopili pristaši vseh političnih struj od skrajne levice do skrajne desnice. Iz vsake obstoječih strank — bilo jih je 16 L 1926 — smo rekrutirali pristaše. V bloku so zastopane vse idejne struje in vse socialne ter gospodarske plasti. Vsakdanji stik pri skupnem delu je nasprotstva omilil, ker baš način naše organizacije nalaga dolžnosti, da sc morajo spoštovati in harmonizirati vsi interesi. V parlamentarni organizaciji se to še najlepše kaže. V vsakem parlamentarnem odboru so zastopane vse struje, mi tako hočemo, in naši zastopniki v parlamentarnih odborih morajo za vsako vprašanje, ki se lam obravnava, najpreje najti med seboj harmoničen kompromis, predno nastopijo v plenumu odbora ali sejma. Verske nestrpnosti ni, nasprotno. Kulturno-bojna vprašanja smo načelno izključili. In danes imamo zadoščenje, ko vidimo, kako se v našem bloku samem ponavlja to, kar opažamo v splošnem razvoju človeštva, namreč vedno bolj rastoča potreba po duhovnih, etičnih vrednotah. Stališče hato'išhe duhovščine Ravno zato pa tudi lahko rečemo, da med duhovništvom, na splošno rečeno, nimamo nasprotnikov. Mnogo odličnih članov poljskega episko-pata, veliko število duhovnikov — pobornikov na kulturnem polju, nas pri našem delu iskreno podpira. Pripomniti pa moram, da »Pilsudskijevi ljudje« preje, pred vojno, niso uživali najboljšega slovesa. V svoji narodni borbi smo se morali vezati z revolucionarji, z marksisti, s svobodomisleci, ni-hilisti, na kratko z vsemi in z vsakim, kdor je, kakor mi, rušil rusko državo. Posluževali smo se Prvi maj v Nemčiji tudi njihovih sredstev. Takrat je naša dobra duhovščina kritizirala naše metode in odklanjala, kot je bila njena dolžnost, ilegalna sredstva, s katerimi smo se borili. Od takrat je še ostalo ponekod napram nam nerazpoloženje, ki se čuti še dandanes. Toda prinesli smo mnogo dokazov in jih še bomo, da se nas ne sme soditi in obsojati po okoliščina1', ki so bile neizbežne pred osvoboditvijo naše domovine. (Polkovnik sam je zvest praktičen katoličan. Op. uredn.). Izravnavanje navzgor, v elitah Mi ne iščemo števila, sem rekel uvodoma, a iščemo elite. Jaz osebno sem se vedno bal mas. One že pridejo, če jih zna privabiti dobra elita. Pot, po kateri hodi zgodovina človeštva, je zaznamovana z imeni velikih mož, ki so jo usmerjali. Elite iščemo predvsem med mladimi. Mi hočemo mladino ograditi z železnimi ograjami disciplinske strogosti. Ona mora sama misliti, ona mora sama soditi in si sama ukresati pot v življenje. Toda mi bi radi od tc mladine samo to, da ne podira, kar smo dobrega ustvarili in da prenese na poznejše rodove sadove nesebičnega dela očetov. Mladina ne sme razdirati, ampak dvigati. Vse njeno delo mora biti osredotočeno okrog stremljenja po izboljšanju. V tem pogledu smemo biti optimisti. Naša poljska ideologija je nasprotna oni naše sosede. Tam se hoče vse izravnati navzdol. Mi bi pa radi vse dvignili, vse izravnali navzgor. Ravno v tem pogledu dobro tolmačimo poljsko dušo, ki vedno sili le navzgor. In vsi, ki slično mislijo, bodo šli radevoljc z nami. Tudi drugi narodi, ki so si stavili ideal izravnanja vseh navzgor na najvišji vtopinji etične vrednosti, bodo šli z našo Poljsko roko v roki v boljšo slovansko bodočnost. Polkovnik Slawek je nehal. Pozdrav naši državi, pozdrav bralcem »Slovenca*, mehak pogled iz teh milih slovanskih oči, prijateljski stisk roke, to je bilo slovo. Težki prusM koraki so topo odmevali. • Polkovnik Slawek o novi Poljski Izjava za čiiaice „Slovenca" Polkovnik Valerij Slawek ima poleg maršala Pilsudskega gotovo največje zasluge za osvoboditev Poljske. Naše bralce bo danes, na praznik poljskega naroda, zanimala sledeča izjava, ki jo je dal izključno za »Slovenca« in v kateri opisuje svoje boje, svoje nade in program svoje stranke. Ko je 1. 1926 maršal Pilsudski izvršil državni udar, razpustil sejm in poveril sestavo vlade »polkovnikom«, je sprejel predsedništvo vlade polkovnik Valerij Slawek, najbližji sotrudnik maršala Pilsudskega za časa bojev poljskih legionarjev proti Rusiji. Ko je odložil ministrsko predsedništvo, je Slawek ostal še vedno predsednik takoimenovane-ga »brezstrankarskega bloka« (B. B.) in je kot tak danes ena najpomembnejših oseb poljske države. Ker ni lahko razumeti notranjepolitičnega položaja na Poljskem, je polkovnik Slawek v daljšem osebnem razgovoru s sotrudnikom »Slovenca« obrazložil ideologijo, postanek in sestavo svoje stranke brezstrankarskega bloka, ki danes vlada na Poljskem. Bivši predsednik vlade je visoke postave, energičnih potez, ki jim dajejo rane, zadobljene v revolucionarnih pobojih za svobodo Poljske in ki so mu razorale njegov obraz, še poseben značaj. Komaj sivkasta brada mu prijetno zaokrožava obraz. Samo oči so mu mile, čisto slovanske, mehke, in nikdo bi iz njih ne mogel uganiti — revolucionarja. Šele beseda, gladka in mehka, nekam skromno boječa, in skrajna ljubeznivost njegovih kretenj, razodevata, da imajo oči prav, da nimaš pred seboj vojaka, še manj diktatorsko razpoloženega, oblasti žejnega domišljavca, ampak mirnega meščana z visoko srčno kulturo, ki je vse svoje življenje žrtvoval za svobodo svojega naroda, ki je bil zase vedno neizprosno skromen in dosleden in živi sedaj zamisli, da bi novi rod osvobojene Poljske drago kupljene narodne svobode zopet ne Je^ubil. Prižgali smo cigareto in njegova, od granate razmesarjena levica, je napravila široko kretnjo, kot da bi hotela razgrniti davno prošlost. Prva leta po osvobodi/vi Dvoje značilnih dejstev je karakteriziralo Poljsko po njenem preporodu 1. 1918: medsebojne borbe stanu proti stanu, medrazredna razrvanost in sovraštvo. Povojna doba je prinesla na površje ljudi, ki nikakor niso doumeli, da obstojajo interesi, ki so vsem socialnim plaslem, vsem stanovom in razredom enaki in da je za mlado državo, ki sc dviga iz razvalin, potrebno, da se najpreje spravijo v harmonično celoto skupni interesi vseh. Drugo, kar je bilo za poljske razmere značilno, jc ludi produkt zgodovinskih okolnosti. Predvojna Poljska jc bila raztrgana v treh državah. Poljaki teh držav niso mogli in niso smeli ljubiti. Država jim ni bila samo tujka, ampak sovražnica, proti kateri se je treba z vsemi sredstvi boriti. Ta ista mentaliteta o državi-sovražnici je prešla tudi v obnovljeno Poljsko. In kot je francoska revolucija postavila načelo, da se mora svoboda državljana braniti proti nasilju države (ki jo je takrat predstavljal monarh), tako so tudi Poljaki po 1. 1918 mislili, da se je treba organizirati proti novi državi in njenim oblastem. Posledice teh dveh tokov so se takoj začutile v poljskem parlamentu, kjer se je takoj začela borba vseh proti vsem in naposled seveda vseh proti skupni sovražnici — državi. Nikdo ni pomislil, da je država skupna last osvobojene Poljske. K temu je prišlo še to, da so nekateri politiki zapadli de-magogičnim geslom, češ država mora storiti to in ono, mora dati, mora plačevati, mora f>omagati vsakemu ter so iskajoč plehke priljubljenosti med ljudstvom sejali na vse strani obljube, o katerih so dobro vedeli, da jih niti oni sami, niti država ne more izpolniti, ako hoče živeti. Takšen je bil položaj v prvih letih po vojni. „Pilsudski-evt Vud'e" Tedaj smo nastopili mi, ki nas imenujejo »Pil-j sudskijeve ljudi«, legionarji iz časov poljskega I robstva, in smo rekli, da moramo zopet pomagati, i V življenju poljskega naroda se mora najti med j najraznovTstnejšimi strujami in idejnimi toki neke ; vrste kompromisni program, ki bo vsem skupen. Mi nismo hoteli biti demagogi, nismo lagali, povedali smo ljudstvu resnico, ln naš narod, ki še ni pozabil boljševiških armad pred Varšavo in ki z j nemirom gleda proti Pomorju, nas je razumel. Tako : smo, mislim, našli pot do državljana. In ker ima ; poljska duša neko plemenitost, ki ji omogoči, da hitro vz.plamti in se navduši za velike in visoke ideale ter se jim stavlja v službo, nam ni bilo težko iti v globino in v širino. Zdi sc — zadnja leta so to pokazala — da se je poljski državljan dal vzgojiti in da v državi nc vidi več sovražnika, ampak, kar jc prav, svoj lasten neprecenljiv zaklad. „Naši som!šlieniki" Na koga smo se naslonili? Kam smo šli iskat svojih sotrudnikov? Žc v predvojni Poljski so živeli križem poljske zemlje mnogi nesebični rodoljubi, ki so tiho, brez želje po pohvali ali nagradi, delovali na narodni prosveti. Ti so vedno stali izven vsakdanje politike, ki jih ni brigala. Bili so daleč od poulične demagogije in daleč od vseh borb med političnimi strankami. Te rodoljube smo v prvi vrsti poiskali. Danes lahko trdim, da obstoja naša glavna moč v tem, da smo znali zaposliti te nepolitične kulturne delavce ter jim dali priliko, da mirno in nesebično nadaljujejo svoje kulturno-prosvetno delo. Ker so nam pripeljali svoje kulturno-prosvetne in socialnc organizacije, smo se namah globoko zasidrali med narodom. Mi nc iščemo števila. Naša stranka nc dela statistik, niti nc izdaja strankarskih legitimacij. Vsak kdor dela za Poljsko, je naš član, in vsaka organizacija, ki hoče z nami delati, ostane to, kar jc bila. avtonomna, svobodna v delu, in čc hoče, ludi v kritiki. Naš narod trpi danes, kakor povsod po svelu, toda če bi ga vprašali, čc si želi Berlin, 2. maja. (Vtisi iz radia). Včerajšnji prvi majnik |e potekel po vsej Nemčiji na izredno svečan način. Misel, da je sedaj pod Hitlerjem nastopil trenotek zedinjene Nemčije, pomlajenega nemštva, pred katerim naj sc vnovič ves svet trese, je včeraj zagrabila zlasti meščanske plasti in jih od ranega jutra poganjala na ulice, v obhode, v manifestacije za Hitlerja in Nemčijo. Tako si je treba razlagati, da so včeraj ves dan po vseh večjih nemških mestih valovile množice, o katerih so poročali, da gredo v stotisoče. Vsa poročila o teh prvomajskih manifestacijah so bila sila stereotipna. V Frankfurtu vlada NEPOPISNO NAVDUŠENJE. Mesto je v zastavah in ni je skoro hiše brez majskega zelenja. Po ulicah se vlečejo povorke s sto-tisoči. Me.sto dozdaj še ni doživelo takega ljudskega veselja. Proti večeru so se pomikale ogromne človeške gmote v Ostpark, kjer so v četverosto-pih nestrpno pričakovale govor »Fiihrerja«. Tako je bilo v Monakovem, tako v Hamburgu, tako po vseh nemških mestih. Zanimivo je, da je napovedovalec nemške oddajne postaje povdarjal, da so mesta kazala tako praznično lice in bila tako bohotno v zastavah, kakor nikdar pri prejšnjih cesarskih obiskih. Okvir vsemu pa so daiale godbe z neprestanimi koračnicami in vojaški oddelki. Težki pruski koraki so lopo odmevali po aslaltnih cestah. Glavna atrakcija je bila osredotočena v Berlinu na takozv, Tempelkofu, kamor so nacionalno-socialistični akterji nagnali nad milijon ljudi. Na pritisk s strani lastnikov tovarn je bilo pognanih na snočno parado v Tempelhofu tudi 600.000 delavcev. Že davno pred 8 uro, ko je imel govoriti Hitler, so množice napolnile planoto. Režija sama je bila dokaj prazna. Neprestano so svirale godbe le koračnice in zopet koračnice. Vse se je idigralo v najlepšem redu, saj je Nemec vzor uniformiranega služabnika. Pred samim nastopom Hitlerja so radijski napovedovalci delali razpoloženje. Kratka poročila so navajala same mogočne številke. Samohvala na pr. take manifestacije šc ni videl svet, so sc mešale z božanjem delavstva, češ, Hitler oznanja pravi nemški socializem, marksizem pa je nemški narod razdvojil in mu vzel vso notranjo silo. Končno je prišel trenotek, ko se je na mikrofonu oglasil sam HITLER. I Govorilni zbori so ga pozdravili z dolgotraj-i nimi »Heill« klici. Sploh pa je policija poskrbela za Hitlerjevo varnost vsestransko. Okrog tribune je bilo postavljeno nič mani kot 15.000 mož nacionalističnih napadalnih oddelkov. Hitlerjev govor pa je bil tudi za njegove pristaše veliko razočaranje. To se je videlo iz neprestanih, narekovanih vzklikov, iz aplavzov na nepravih mestih, iz dolgorajnega molka proti koncu že dolgoveznih Hitlerjevih izvajanj. Mesto napovedanega gospodarskega načrta je HitleT le proti koncu svojega govora nanizal par misli, ki pa niso povedale nič novega in so le po-j snemale predloge nemškega časopisja v zadnjem i času proli brezposelnosti, obvezni delovni službi, ' obrestni meri itd. Govor jc bil izrečen brez vsake ! duhovitosti in v nekakem ogorčenem tonu, ki jc mestoma prehajal v nesimpatično kričavost. i »PRIŠEL JE MAJ«, i tako pravi naša pesem in skozi stoletja je bil maj ne samo simbol pomladi, temveč tudi dan veselja, : prazničnega razpoloženja. Potem pa je prišel čas, j je nadaljeval Hitler, ko se jc prvi maj izpremenil v dan prokletstva, medsebojne borbe, v simbol sovraštva, v bratsko medsebojno morijo. Prišel je prvi maj kot simbol razredne borbe. Nacionalni socialisti hočejo, da naj prvi majnik postane praznik medsebojnega spoštovanja vseh stanov, praznik nacionalnega dela. 70 let so marksisti učili, naj se narod med seboj pobija, zdaj pa i jc prišel čas, ko je treba iz nemškega naroda napraviti ljudsko skupnost, ko sc morajo vsi stanovi i zliti v notranjo enoto. Nemški ljudje se morajo ; zbližati, in čc sc ne bodo hoteli, jih bomo tudi j prisilili. To je naša velika naloga pred zgodovino. NEMŠKI NAROD, TI SI MOČAN, če nc boš klonil, ti boš silen, čc boš dvignil svoja srca. To so naši ideali, ki vanje v tem trenolku veruje nad 50 milijonov Nemcev. Takega soglasja , ljudstva ni ustvaril marksizem v 70. letih svojega obstoja, v 14. letih svojega vladanja, kakor smo ga mi žc prvo leto. Iz nemškega ljudstva je treba dalje odstraniti vse komplekse o nezmožnosti in nesposobnosti. Nemški narod spomni sc svoje 2C00-lclnc preteklosti, nisi ti drugovrstno ljudstvo, Nemci! Vi ste. "arod, ki Ali kako se organizirajo politični shodi BOSTE SILNI, če boste sami to hoteli! Lahko se nas napada, toda ponižati se nas ne sme večl Zaupaj ne samo v sebe, temveč tudi v svojo vlado, ki spada k tebi in ki za te dela. Hočemo, da postaneš srečen in svoboden! In končno hočemo, da se vsi sloji med sabo povežejo. V tem letu pa hočemo doseči to-le: Uvedli bomo delovno dolžnost za vse. Telesno delo bo obvezno za vse, za bogate in revne, za vse brez razlike. Marksizmu hočemo za stoletja vzeti vsako osnovo. Ročno delo ne ponižuje in ne onečašča. Dalje je treba večinsko načelo odkloniti tudi za gospodarstvo. Glasovanja so bedna, nizkotna. Tu mora zavladati dolžnost in duh napram celoti. Pogodbam (delovnim, kolektivnim) je treba dati tak zmisel, da omogočijo življenje delavca. In končno bomo skušali v tem letu izvesti prvo stopnjo svojih načrtov o organskem vodstvu gospodarstva. 14 let se je delalo obratno in zato imamo sedanje posledice. Nemški narod! Prišel si k sebi. Prosimo Vsega-mogočnega, naj bi naše delo za zmago in svobodo nemškega naroda blagoslovil. Nad Tempelholom so nato izvajali umetne ognje, kolone vojaštva so polagoma praznile ogromne poljane, množice so se vsule proti Berlinu. Proces proti msgn. Vateniinčiču Trst, 2. maja. Kakor je bilo napovedano, sc je včeraj pred goriškim kazenskim sodiščem začel proces proti msgr. Valentinčiču, ki je ob-dolžen, da je prodal kot upravitelj, goriške stolnice starinski kip Matere božje beneškemu stn-rinnrju Zeniju, ne da bi imel za to dovoljenje od ministra prosvete. Soobtožcna sta tudi sta-rinar Zeni iz Benetk in goriški pozlatar Lebnn. Msgr. Valentinčič je izjavil, da je povabil že leta 1928. Zenija v stolnico, da pregleda starinske neči, ki jih tn hrani. Zeni je nn vsak način hotel kupiti kip Matere božje, ki ga je oisgr. Valentinčič tudi prodal za 30.000 lir. Ta denar je msgr. Valentinčič naložil pri neki goriški banki v prid goriške stolnice. Tedaj je prodal Zeniju tudi nekaj starih pluvijalov. Prodal je vse te etvari, ker so bile za stolnico nerabne. Pozneje je na zahtevo oblaste v zopet kupil starinsko pluvijnle, za katere je porabil 15.000 lir. Sodnik se. je prepričal, da so bili vsi zneski, ki jih jo msgr. Valentinčič izkupil, pravilno vknjiženi. Starinar Zeni je izjavil, dn ni vedel, da nima msgr. Valentinčič od oblasti zadevnega pooblastila. Leban je izjavil isto in dodal, da jc izvršil kopijo starinarskegn kipa po naročilu msgr. Valentinčiču. Proces se jc danes linv ! daljeval. Belgrajske vesti Belgrad, 2. maja. 1. Kakor znano, se je vršila na vzpodbudo bana dravsko banovine pred kratkim v Ljubljani konlcrenca vseh merodajnih činiteljev, ki jo razpravljala o razmerah v slovenskih rudnikih. Ka konferenci jc bil sprejet tudi sklep, da se sestavi posebna komisija, ki bo imela za nalogo, da prouči razmero v rudnikih in topilnicah v Sloveniji. Komisijo tvorijo: ljubljanski rudarski glavar kot predsednik, sanitetni referent banske uprave, pristojni načelnik in zastopnik Delavske zbornice kot člani. Na prošnjo delavskih zastopnikov jc dobilo sedaj ministrstvo za gozdove in rudnike in ministrstvo za socialno politiko vlogo, v kateri sc oho ministrstvi naprošata, da v gornjo komisijo oilpoš-ljcta tudi oni po enega delegata. Kakor hitro bosta ta dva delegata določena, bo komisija takoj pričela s svoiim delom. Belgrad, 2. oiaja. 1. Prosvetno društvo v Belgradu priredi v soboto, 6. maja ob 20.30 v veliki dvorani Češkoslovaškega doma »Ugrabljene Sabinke« v režiji Krsta Terčičn, na kar opozarjamo belgrajske Slovence. Osebne vesti Na poštni urad Ljubljana I. je premeščen Leon Lampič, poštno-lirzojavni urauik 8. skupno poštnem uradu v Krškem. Za višje poverjenike finančne kontrole 8. pol. skup. so napredovali: Jakob Kaiser, Josip Krliin. Franjo Cot-aian in Ivan Žgur. Za upravnega pisarniškega uradnika 10. pot. skup. Pri okrajnem načelstvu v Odžacih je imenovnn Franjo Urbane, uradniški pripravnik pri istem načelstvu. Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, krajevne nevihte, toplejše vreme ho še trajalo. Zagrebška vrem. napoved: Precej stalno, toplo in spremenljivo obmčno. ч Morilci v rokah pravice Anion Mali umoril bratovo ženo Amalijo - Možu Andreju dokazana sokrivda pri umoru lastne žene - Morilci taje Ljubljana, 2. maja. : Preiskava o ogabnem zločinu pri Sv. Roku v St. Vidu pri Stični je stopila v nov razvoj. Medtem, ko je preiskavo dosedaj vodilo orožništvo, ki je ugotovilo mnogo važnih momentov, kateri bodo dobro služili v nadaljni preiskavi, je sedaj prevzela preiskavo ljubljanska policija s svojim kriminalnim aparatom. Že sedaj pa moremo reči, — čeprav še manjkajo priznanja obeh bratov Malijev, — da |e «ločin že pojasnjen in da sta krivca oba aretirana brata Andrej Mali, mož umorjene Amalije m pa Anton, njegov brat, ki ga tudi že moremo označiti za pravega morilca nedolžne žrtve. Čeprav je takoj po umoru padel sum na Andreja Malija in je vsakdo, ki je značaj tega človeka Važno j« t odi ▼se ozadje a mora. Pokojna Amalija j« bila edina hčerka uglednega posestnika Anžlovarja, po domače »Šmirarja« v Št. Vidu pri Stični. Z njo se je seznanil Andrej Mali. E ulcjn l'icw.ja ,.. ----, — ------, . poznal, zlasti pa njegovo osebno zgodovino, bil prepričan, da pri strašnem zločinu ni bil neude-Ježen, vendar ni bil takoj aretiran, ker je imela preiskava najprej namen, da ugotovi še nekatere okolnosti in bi aretacija Andreja Malija mogla preiskavi le škodovati. Какот je dosedaj ugotovila preiskava, je bil umor prav peklensko zasnovan in izveden tudi na tak način, da bi bilo težko dokazati morilcu Antonu Maliju njegovo delo, če se ne bi ta v svojem ravnanju po umoru nekoliko zmotil in prav ta zmota je šele pokazala sled za morilcem. »Slovenec« je namreč takoj po umoru poročal o najdbi kolesa pri neki hiši v Šmartnem pri Litiji To kolo je bilo last Andreja Malija in je po umoru izginilo iz Št. Vida. Sedaj »e je pojasnilo, da se je s tem kolesom odpeljal Anton Mali, ki je bil tudi tisti, ki se je jutro po umoru pri Šmartnem v potoku umival, kar je sedaj popolnoma dokazano. Anton Mali je bil aretiran v petek, 28. aprila, na Malijevem brdu, v občini Križe pri Tržiču, kjer eo Maliji doma. Pri njem so našli več okrvavljene obleke. Na vprašanje, odkod ti madeži, j« Anton Mali odvrnil, da je zaklal srno in da »i je tedaj okrvavil obleko. Nasprotno pa je zdravniška preiskava ugotovila, da gre pri teh madežih izključno le za človeško kri. Anton Mali je bil že v petek zvečer prepeljan v Ljubljano. V naši nedeljski Številki smo o tej aretaciji nekoliko namignili, v interesu preiskave pa smo ime aretirane» zamolčali. Naslednja aretacija je bila v nedeljo v St. Vidu, ko so orožniki aretirali moža umorjene Andreja Malija. Andrej Mali je bil sicer poprej ves čas močno zastražen in ni smel oditi iz Št. Vida, vendar pa j« bila aretacija izvršena šele v nedeljo. S popoldanskim vlakom ob treh je bil Andrej Mali prepeljan v Ljubljano. Bil je močno zastražen in v posebnem kupeju, vendar pa eo potniki, ki eo prišli z istim vlakom, le izvedeli, kakega sopotnika imajo. Orožniki so z Andrejem Malijem izstopili na dolenjskem kolodvoru, kjer jih je takoj obdalo radovedno občinstvo, ki seveda ni varčevalo z opazkami Andrej Mali je bil prepeljan na dolenjsko stražnico, kjer so ga zadržali četrt ure, dokler ni prišel policijski avtomobil, ki je pripeljal Malija v policijske zapore v sodni palači. ' Naslednja aretacija pa j« bila izvršena dne i. maja na Golniku, kjer je bila aretirana neka ženska, o kateri je bilo znano, da je bila prijateljica obeh aretiranih bratov in morda tudi ljubica obeh. Šel kriminalnega oddelka ljubljanske policije g. Žajdela je včeraj in danes zasliševal vse tri. V ti trije pa taje in zanikujejo vsako krivdo pri umoru, vendar pa nam je g. Žajdela izjavil, da je preiskava že do sedaj zbrala toliko c«pobitnih dokazov o krivdi, da ni niti potrebno priznanje ne Antona, ne Andreja Malija. Važno je samo vprašanje, ▼ kakšnem smislu m v katerem ob-«egu je Andrej Mali pri nmom sodelovaL Pravljica o roparju oziroma o dveh roparjih, ki da so vdrli v hišo, je imela dva izgleda: 1. v izpovedi male Anice Horvatove, ki je res videla nekega zakrinkanega moSkega in 2. v izpovedi Andreja Malija. Andrej Mali je takoj po umoru pripovedoval orožnikom, da sta dva moška vdrla v hišo in da je eden od teh zaklal med vTatmi pokojno Amalijo Mali ter je nameraval ubiti še njega, pa mu je »zbil revolver i* rok ter pobegnil. Andrej Mali »e je v tem oziru zmotil, če je mislil na ta način zavesti preiskavo v napačno smer. Noben pameten človek ne more verjeti, da bi Amalija Mali stala med vrati, morilec pa bi ji mogel mirno prizadejati 19 ran. Tudi takojšnja preiskava ni našla med vrati nobenih krvavih sledi. Nedvomno pa je, da bi ti sledovi morali biti, saj se je morala Amaliji Mali takoj vliti kri, ko je bila zabodena. Tudi od vrat do postelje, kjer je Amalija Mali obležala, ni bilo nobenih krvavih sledi. Pač pa j« bila okrvavljena samo postelja. In še nekaj je važnega pri vsem tem: pokojnica je bila okrvavljena skoraj samo po hrbtu, ne pa po prsih. Vse to kaže, da je bila Amalija Mali umorjena v postelji in samo to je zares mogoče. Andrej Mali je imel pač mnogo razlogov, da je ixpovedal o umoru med vrati Veliko vprašanje pa je, aM je bila Amalija Mali umorjena speča, ali v budnem stanja. V zadnjem primeru so se morali odigrati v času umora med morilci In pokojnioo grozoviti prizori, ki pa najbrže njkoli ne bodo pojasnjeni. Že orožniki m pozneje tudi policija pa so ugotovili z vso zanesljivostjo, da je Anton Mali, ki sicer stalno stanuje na svojem domu v Križah, neposredno pred umorom zapustil domači kraj ter da so ga videli na Dolenjskem v okolici Stične. Policija je tudi že ugotovila razne priče, Ici so Malija videle v tem času na Dolenjskem. Daktiloskop ljubljanske policije g. Podobnik je takoj po umoru prišel v Št. Vid pri Stični obenem s policijskim paom. G. Podobnik je poenel v stanovanju Andreja Malija razne prstne odtise na pohištvu in na postelji umorjene. Policija je sedaj primerjala te odtise s prstnimi odtisi aretiranega Antona Malija in je ugotovila, da eo identični. V noči umora je torej Anton Mali v resnici bil ▼ »obi, kjer je bil izvršen ta strašni zločin. Policija je pa zbrala še druge važne dokaze, ki jih pa v interesu preiskav« noče izdati javnosti. Čeprav oba aretirana brata tajita veo krivdo, vendar pa je verjetno, da se bosta morala pod težo vseh dokazov udati m zločin priznati ter tudi pojasniti, kako »ta zločin zasnovala in kakšno vlogo je imel pari tem Andrej MaJi Na Andreja Malija je javnost postala pororna ie v procesu proti morilcu Josipu Lombarju, ki je bil pred mesecem dni v Ljubljani. Andrej Mali je tedaj skušal kot priča razbremeniti Lombarja. Zaradi krivega pričevanja je predsednik senata tedaj odredil, da se pripre do koaca razprav«. Pokojna Amalija, ki pač ni poznala tega človeka in niti slutila ni, koga jemlje v zakon, ga je vzljubila in tako s« je nevredni Andrej Mali priženil na veliko posestvo in dobil v zakon lepo, izobraženo in blago ženo. Posestvo je bilo pa prepisano na pokojno Amalijo, in najbrže je Andrej Mali silil ženo, naj prepiše posestvo nanj, česar pa Amalija ni hotela, ker je bila pametna in bistra žena. Pač pa je njena družina izdala Andreju Maliju mnogo denarja, pravijo celo, da do 70.000. S tem denarjem si je Andrej Mali postavil hišo na Golniku, ki je bila prav sedaj dovršena. Ni izključeno, da je Andrej Mali zato dal umoriti svojo ženo, da bi potem mogel v hiši, zgrajeni za njen denar, živeti s svojo ljubico. Morda so tudi drugi vzroki, zakaj se je hotel Andrej Mali znebiti svoje žene. Preiskava proti obema bratoma in proti aretirani ženski bo trajala očitno več dni. Niso pa še izključene tudi nadaljne aretacije. Že dosedanja preiskava pa podaja popolno zagotovilo, da zverinski zločin v Št Vidu pri Stični ne bo ostal nekaznovan. Morile c na okrvavljenem kolesu Šmartno pri Litiji, 30, aprila. »Slovenec« je že pretekli teden poročal, da so v četrtek zjutraj našli za Božičevim poslopjem na Pungartu okrvavljeno kolo, katero je tam ležalo od srede zjutraj. Orožništvo je takoj usmerilo preiska- vo sa kolesarjem, ki je kolo tam pustil. Izkazalo ee je najprvo, da je kolo last Andreja Malija, moža nmorjene gospe Amalije. Ta je povedal, da mu je izginilo iz shrambe njegovo kolo. Kdor »e je vozil na tistem kolesu, ta je morilec! In sreča je bila, da se morilec na dolgi poti od Št. Vida do Šmartnega m vozil neopažen. Videlo ga je več ljudi, ki so orožnikom popisali njegovo zunanjost. Tisto jutro, ko se je izvršil umor, je šel proti domu Alojzij Hostnik, sin posestnika iz Brezij. Nasproti prvi hiši, pri Kepi v Črnem potoku, kjer teče majhen potoček, je naletel na človeka, ki se je v jarku pod cesto umival, kolo pa je ležalo ob kraju ceste. Neznanec je bil oblečen v usnjat suknjič in je bil bolj majhne postave. Vprašal je Hostnika, koliko je ura, na kar mu je odgovoril Hostnik. da je ravno štiri bila, ko je šel mimo cerkve v Šmartnem, ki je od tam oddaljena kakih 500 m. Neznanca je videl tudi Hostnikov brat Franc, ki ima pred Šmartnim gostilno. Stal je na dvorišču, ko je neznanec prav počasi privozil po cesti in opazoval in gledal proti hiši. Ko je zagledal gospodarja, je vozil naprej. Takoj pri naslednji hiši, kakih 100 m od gostilne, pa so pozneje našli kolo. Neznanca so videli tudi v Litiji popotniki, ki so šli na vlak. Suknjič je imel položen čez roke. Nekoga je celo prosil za cigareto in ga spraševal, kdaj gre vlak proti Ljubljani. Na podlagi teh opisov in drugih okoliščin je bil v petek zvečer zaslišan in pozneje aretiran Anton Mali iz Križev pri Tržiču, brat moža umorjene Amalije. Ko je bil Alojzij Hostnik poklican v Ljubljano in soočen s prijetim Malijem, je v njem spoznal tistega neznanca, kateri se je usodno sredo ob štirih zjutraj s kolesom vozil iz Št. Vida proti Šmartnem in ki je pri potoku ž njim celo govoril. Vlomilci na delu Videm ob Savi, 29. aprilu. Ta teden je neznanec vlomil v stanovanje ge. M. Juvančič. Gospa, ki že dolgo let sama bivu v hiši, je bila že par dni v Ljubljani pri sorodnikih. Vlomilec je bil o tem gotovo dobro poučen; saj se mu ni nič mudilo in je poizkušal z raznih strani priti v stanovanje, tako, da je čim manj poškodoval. Gospa, ki je prišla šele v torek zvečer domov, je videla, da je vlomilec prebrskal vsak kot. Odnesel ji je razne zlatnine v vrednosti nad 2000 Din. Lopova dosedaj še niso dognali, vendar pa imajo orožniki upanje, da ga bodo kmalu izsledili v zadoščenje pravici. Nevaren vlomilec v Komendi Poročajo nam: Vodiški orožniki so v noči od 30. aprila na t. maja zasačili na strehi hiše g. Andreja Mejača v Komendi nevarnega vlomilca, ki se je baš pripravljal, da vdre v podstrešje. Vlomilec, ki je nenavadno visoke postave, je okrog 11 zvečer prislonil k steni vi- soko lestvo, katero si je napravil na ta način, da je zvezal dvoje krajših lestev, in zlezel po njej na streho. Tu je odstranil nekaj opek in si pripravlja! vhod v podstrešje. Službujoča orožnika sta že od daleč opazila, da nekdo na strehi prižiga vžigalice. Ko sta prišla k hiši, sta našla prislonjeno lestev, po kateri je vlomilec zlezel na streho. Orožnika sta ga le s težavo uklenila, ker se je obupno branil z dolgim kuhinjskim nožem. Enemu izmed obeh orožnikov je celo prerezal suknjo. Sodijo, da vlomilec ni bil sam, ampak je imel najbrž po-magača, ki pa je ob prihodu orožnikov pobegnil. Aretirancc, ki je že pogosto zabeležen v kriminalni kroniki in je menda šele pred kratkim prišel iz ječe, v kateri jc odsedel 10 let, noče izdati svojih pomagačev. Ljudje, ki so še vedno pod vtisom zverinskega umora v št. Vidu pri Stični, se seveda tudi v tein slučaju ne morejo obraniti vtisa, da je bil vlomilec pripravljen tudi na umor, posebno, ker so ga zasačili z nožem v roki. Velika sreča je, da so ga orož-' niki opazili,'še preden je vdrl v hišo. Morda i se bo pri natančnem izpraševanju dognalo, da ima na svoji vesti šp kake grehe, o katerih oblasti še ničesar ne vedo. Zopet požar na Dravskem роЦи Žrtev ognja v Straz$ojnici \e bilo šest gospodarjev Slovenska Bistrica, 1. maja 1933. Ni se še poleglo razburjenje ljudstva od zadnjega požara v šikolah, o katerem je naš list že obširno poročal, ko so postali štirje posestniki žrtev ognja. Že je v nedeljo okrog polnoči zopet bil videti ogromni krvavo rdeč sij ognja, tako da si na slovenjebistriški farni cerkvi lahko videl koliko je ura, kljub temu, da je ogromni požar bil oddaljen 11 km. Gorelo je v vasi Strazgojnici, občina Šikole, od zadnjega požara komaj 15 minut. Goreti je pričelo pri posestniku Srtojnšeku Alojzu na skednju. V trenotku je bilo vse v plamenu — to je skedenj, 2 šupi, hlev in kolarnica. Na mesto požara je takoj prihitela domača požarna hramba z motorno brizgalno. Ker pa je razsajal silno močan vihar, je plamen iz Stojn-šekovega poslopja preskočil na Napastevo zgradbo. In v nekaj minutah so bila poslopja šestih posestnikov v plamenih. Ogromni sij ognja je privabil na kraj nesreče še gasilce iz Slov. Bistrice, ki so bili četrti pri požaru, par minut kesneje so prihiteli še gasilci iz Maribora, Ptuja in bližnje okolice, tako da je bilo na mestu požara osem Prvi majnik na Jesenicah Jeseniško krščansko delavstvo je z vso dostojnostjo praznovalo svoj delavski prvi maj. Ob 8 zjutraj se je v savski cerkvi darovala sv. maša za umrle člane JSZ skupine kovinarjev na Jesenicah. Tovarne KID so popolnoma ustavile svoje obrate. Delavstvo se je v veliki večini podalo v Rovte po prve ključavnice, kajti Jeseničan si nabere le prvih narcis, ki prilezejo iz zemlje. Nikjer ni bilo nobenih izgredov. Sicer pa še nobeno leto ni bilo na Jesenicah 1. maja tako malo varnostnih organov ko letos. Gostilne so bile odprle, a tudi v teh ni bilo prometa. Ni čudno, saj so mnogi pretekli teden napravili le po tri šihte, posebno oni v žeb-ljarni, v soboto 29. aprila pa je domalega celokupen obral počival, in sicer zaradi nekih tehničnih popravil. Lepše pa delavstvo na Jesenicah ni moglo zaključiti svoj delavski praznik kot s tem, da je zvečer ob pol 8 do zadnjega prostora napolnilo prostrano jeseniško župno cerkev pri prvi šmamični pobožnosti. Vpraševali smo se, le kam je šla vsa ta množica v prejšnji, do polovice manjši cerkvi. Krasno ozaljšana in razsvetljena cerkev bo gotovo tudi vse nadaljne majske večere privabila obilo Marijinih častilcev k šmarnični pobožnosti, pri kateri se berejo prelepi in obenem zanimivi opisi Lavtižarjevi: Marijina božja pota in kot nalašč je bilo za prvi dan na vrsti Marijina božja pot na Brezjah, kamor se posebno Jeseničani izredno radi zatekajo. Svojo posebnost pa ima tudi šmarnična pobož-nost zjutraj ob 6 v savski cerkvi. Tudi ta cerkvica je tako okusno okrašena, da se Marijinega velikega oltarja kar nagledati ne moreš in vsa čast in priznanje nad sedemdesetletni mežuarici Minci za toliko ukrb te prelepe cerkve. Zopet lepo — res veroveno po vsakem pranju TERPENTINOVIM MILOM Pere res belo! Prireditev,Rdečega križa4 požarnih bramb s svojimi motornimi brizgal-nami, ki so bruhale vodo v plamene. Badi silnega vetra je bilo gašenje zelo otežkočeno. Ako gasilci ne bi bili tako požrtvovalni, bi bila polovica vasi kup gorečih razvalin. Pri gašenju in pri reševanju so dobili dva moška in ena ženska hude opekline na glavi, vratu, nogah in rokah. Tudi to pot jim je prvo pomoč nudil (>ddelek Rdečega križa požarne brambe iz Slovenske Bistrice. Posestniku Stojnšeku Alojzu je pogorel hlev, 2 šupi, skedenj in kolarnica; posestnikom Napast Marija, Goričan Franc, Pristovnik Antonu, Klasinc Jožefu in Herganu Šimetu so tudi pogorela gospodarska poslopja, kakor Stojnšeku. Skupna škoda znaša nad 400.000 Din. Vsa poslopja pa so zavarovana za 252.000 Din. Zopet si ne more nihče raztolmačiti, kako je požar nastal, najbrže je tudi tukaj zlobna j roka zanetila. Če bo šlo tako naprej, liodo vsi na Dravskem polju kmalu kup gorečih razvalin. Ljudstvo je čisto obupano, ne ve si pomagati, več kot stražiti svoja imetja cele noči ne morejo. Orožništvo je noč in dan no nogah, drf bi izsledilo požigalca, toda do sedaj se jim ni posrečilo. Strašen padec iz drugega nadstroma Šoštanj, 1. maja. V ponedeljek je v mirno prvomajsko jutro udarila pretresljiva vest, da je ob pol štirih zjutraj padla iz II. nadstropja Grada nad 20 metrov globoko gospa Magdalena Najkusova, stara 28 let, žena paznika. Vso krvavo in razbito so jo našli sostanovalci, ki so takoj poklicali duhovnika in zdravnika. Po prvi zdravnikovi pomoči so jo odpeljali v celjsko bolnišnico. Ob času našega poročila je strašen dogodek še nepojasnjen. Tudi še ni gotovo, ali je nesrečna žena sama skočila skozi okno ali pa se je nad njo zgodilo nasilstvo. Šoštanjčani so poznali gospo Najkusovo kot izredno mirno in ljubeznivo ženo. Ob času poročila je njeno stanje obupno. Nesreča dunajskega avtomobila pri Laškem Celje, dne 30. aprila. Včeraj se je peljala družina g. Kttnstlerja, višjega inšpektorja z Dunaja, obstoječa iz treh oseb, z avtobusom v Zagrebu na obisk k sorodnikom. Avto je šofiral sin. Med potjo je 3 km pred Laškim odpovedal volan in avto se je večkrat obrnil proti Savinji 6 do 8 m globoko. Pri tej nesreči je dobila težje poškodbe samo žena. Ranjena je po obrazu in ima notranje poškodbe, gospod in sin sta užila samo strah. Avto so takoj spravili na cesto, poklicana je bila rešilna postaja v Celju, ki je pripeljala s seboj zdravnika g. dr. Čerina, kateri je ranjeno gospo takoj obvezal in jo je rošilni avto . nato odpeljal v celjsko javno bolnišnica A«r»0 >» j ostal v glavnem nepoškodovan Reševalci s plinskimi maskami rešujejo g plinom >zastrupljeno< gospodično. Ljubljana, 2. maja. Kakor je »Ponedeljski Slovenec« že obširneje poročal, je imel »Rdeči križ« v nedeljo v Ljubljani svoj občni zbor za vso državo. Zbor je bil združen z javno prireditvijo, ki naj bi pokazala delovanje »Rdečega križa« v grozotah bodoče vojne. Improviziran je bil letalski napad na Kongresni trg. »Sovražno letalo« je metalo tako plinske kakor tudi zažigalne bombe. Seveda so pokajoče bombe zamenjale petarde in dim, stari top na gradu pa je »streljal« na »sovražnega jeklenega ptiča«. Da je »Rdeči križ« mogel uspešno pokazati svojo pomoč, so se na razniii mestih med gledajočim občinstvom zgrudili v naprej določeni »ranjenci« in »zastrupljenci«, katere so nato reševalci in sestre I odnašali na reševalne avtomobile. Zastrupljence so pobirali reševalci z maskami, tako da je nastalo na Kongresnem' trgu prav živahno vrvenje. Zaradi bombnega napada se je vnela tudi »Filharmonija«, katero pa so prišli gasit poklicni in pro-I stovoljni gasilci. Vsa prireditev je bila zanimiva in marsikdo se je zgrozil, ko je pomislil, kaj bi bilo, če bi bilo vse to zares. Reševalci s sestrami odnašajo »hudo ranjenega« v rešilni avto, potem ko so ga za silo obvezali. Dve nesrečni družini Adlešiči. t7. aprila je naglo umrl v hosti pri sekanju dreves mlad, vrl mož Alojzij Petek iz Bednja št. 19 v starosti 28 let. Izipil je pri delu nekaj vode in padel. Zadela ga je srčna kap. Žalostni družini iskreno sožalje! Deset dni pozmeje — 27. aprila — pa je začelo goreti pri posestniku Antonu Adlešiču Adlešič šL 20. Pogorelo mu je vse — vsa gospodarska poslopja, prav ves živež, ves inventar, le nekaj obleke so mogli rešiti. Od premožnega posestnika je postal v kratkem časti revež. Škodo cenijo nekateri na 200.000 Din. Sreča v nesreči je bila, da so prišli hitro gasilci iz Tribuč in Gribelj. Njim in domačim ljudesn gre hvala, da se je požar vsaj omejil. Trem sosedom je namreč že pričelo goreti, pa so pogasili. Kakor v tej župniji postavljajo svoja gospodarska poslopja — drži ee vse skupaj v nekakem četverokotu — je lepo, tudi praktično je, toda v slučaju ognja pa jako slabo, kor po navadi vse pogori. Boljše bi bilo, da bi bila razna gospodarska poslopja ločena od hiš, kakor so drugod. AdleSič je bil zavarovan saino za malo vsoto, kakor %n po večini tnkajšnji kmetje. Tak slučaj ači. kako prav je, če je uftroTalaiat noči« Ш$а nova rubrika NOTIRANJE CEN TVKDKE SOUVAN Vsak lorek! ODSLEJ BOSTE IZBIRALI BREZ TVEGANJA! TORKOVA RUBRIKA CEN NAJAKTUALNEJŠIH SEZIJSKIH VRST VAIVI BO NAJBOLJŠI KAŽIPOT! LjuM jana Ka> bo danes? Drama: »Izpreobrnitcv Ferdiša Pištore«. Red Sreda. Operu: »Turandot«. Gostujeta ga. Vilfnn-Kunčeva in g. Marij Šimenc, l/ven. Salezijanski mladinski dom: Ob 20.30 proslava bi. Janeza Boeka. Kino Kodeljevo: Zaprto. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 iu rar. Kuralt, Cosposvetska c. 10. TA TEDEN NOTÏRAMQ; Moda diktira: bombažaste tkanine! Za obleke in kostume: Crepe fantasie, 70 cm ..... 27 Din Eponge Jersey, črtast, 70 cm, . . лп n;" Marocaine rayé, 70 cm..... Eponge v vseh barvah, 70 cm 33, Eponge ajour, modne barve, 70 cm Nouvaté »Riviera«, tricoté, 70 cm Piqué Imprimé, visoka mode, 90 cm Pepitta, Pied de poule, 70 cm . . Moderni škotski vzorci, 70 cm . . Za pižame: Koton, indantron, 70 cm .... Rips, »švedska črta«, 70 cm . . . Za male, veseli vzorci, koton. 70 cm šlager teh dni: Čisti volneni delen, vzorčast, 70 cm SOUVAN MANUFAKTURA MESTNI TRG 24 47 Din 33 Din 40 Din 35 Din 42 Din 30 Din 42 Din 42 Din 15 Din 18 Din 18 Din 19 Din 0 Koncert Učiteljskega ženskega pevskega zbora. Skoro na vseh naših vokalnih koncertih se v prvi vrsti izvajajo razna Adamičeva dela saj je Adamič brez dvoma najplodovitejši slovenski zborovski skladatelj. Tako tudi na koncertu Učiteljskega zbora, kjer je zastopan s 6 ženskimi zbori. Takoj prva točka je njegova in zbor zapoje Pesem beračev, kakor tudi znano na narodno besedilo Na zelenem travniku leži vojak mrtev. Pesem beračev je troglasen mladinski zbor v recitativni obliki. Lačni in premrli berači primerjajo vsi obupani svojo neveselo usodo od radosti žarečih bogatinov. Melodija sloni na enem samem upornem pedalu. Starodavno narodno besedilo Na zelenem travniku leži vojak mrtev pa mu je podlaga za nov štiriglasen dekliški zbor. Elegična melodija jc prilagodena žalostnemu besedilu o ubitem vojaku, ki nima človeka, da bi ga pokopal. V tretji točki sporeda pa ima Adamič štiri živahne poredne triglasne pesmi na narodno belokranjsko besedilo. Napisani so na narodne motive, ki so doma v okolici Metlike, Ad'.e-šičev, Vinice itd. Kažejo nam slovenski glasbeni nacionalni slog, ki naj bo bolj karakterističen kakor pa slog, ki bi se dal zgraditi na podlagi gorenjsko alpskih popevk. V ostalem so na sporedu dela Matije Tomca, Bravničarja, Osterca in Šva-re ter Liadova in Papandopola. Koncert bo v po- Pozor! Pozor! Kavarna „Central" «safc večer damski koncert Kulturni obzornik Ljubljansko gledališče: Izpreobrmtev Ferdiša Pištore V splošnem moramo ugotoviti, da je »Izpreobrnitcv Ferdiša Pištore« tudi pri nas uspela, dasi je v delu nekaj, kar popolnoma ne pridobi gledalca, nekaj nenavadnega, o čemer je treba šele misliti. Žc svet v igri je nenavaden. Proletarski humor se nam ne prikazuje kot dobrodušna šaljivost in =mešnosl dogodkov samih, kakor smo se navadili pri komediji, ampak kot volja čisto drugega sveta, kjer vladajo popolnoma drugačni moralni zakoni, kjer sta doma tudi posebna sreča in red. V tem svetu, ki vzbuja sam na sebi rahlo groznico, se je prav tako nekaj premeknilo v netragični nered, kakor se rado premakne vsako življenje in se jinetc v svojem neredu do novega reda. Tako je Ferdiš Pištora, sin starega predmestnega izvoščka, pustolovec in svedrovec, postal proti svoji volji dobrotnik človeštva Ko je vrtal blagajno, je v hiši «bruhnil požar; Ferdiša ni mogel uiti, pograbil je dva otročička, ki sta jokala v sobi, in se z njima rešil na streho, dokler ni prišla pomoč. Ironično srečanje moralnega in nemoralnega sveta igra svojo igro dalje. Ferdiša popolnoma spreobrne srečanje ; sestro Terezijo od »armade spasa«. To jc ljubezen, ki vzbudi v Ferdiši silno voljo do čednosti; čednost se preiskuša v vsej njegovi okolici in vzbuja v njem in v okolici vrsto zapletljajev. Izpreobr-njcnec je v svojem svetu pravi tiran čednosti — to najbolje čutita zakonska Dostalova, ki se tolikokrat sklegata, stepeta in spravita, toda Ferdiša ta njun zakonski red začne občutno motiti. Ironija je '.cm hujša, ker Ferdiša hoče žrtvovati svojo spreobrnitev za srečo sestre Terezije, ki o svoji lastni preobrnitvi in grešni preteklosti laže — in tako sc igra ironičnih zapletkov reši tik pred katastrofo, nedeljek, dne 8. t. m. v veliki Unionski dvorani. Predprodaja v Matični knjigarni. © Znanstveno predavanje v Radio v sredo ob osmih. I'reda v n zdravnik dr. Josip Tavčar o sistematičnem zobnem zdravljenju v Centralnem šolskem uinbulatoriju. © Počitniške kolonije mestne občrr.e. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v mesecu juliju in avgustu. Tozadevne prošnje je vlagati na mladinski urad Mestni dom II. nadstr. soba št. 43 in sicer naikasneje do vStetega 20. maja 1933. Na pozneje vložene prošnje se ne bo v nobenem primeru oziralo. Prosilce opozarjamo na to. da prideio v prvi vrsti v poštev šoloobvezni otroci — pristojni v Ljubljano in v drugi vrsti èele ostali. V prošnjah je navesti: roj tne podatke otrok, katero šolo in razred obiskujejo, ime, poklic in dohodke staršev, kakor tudi pristojnost, stanovanje in koliko je še nepreskrbljenih otrok v rodbini. Prošnje, ki ne bodo izpolnjene po gornjih navodilih. bodo zavrnjev •!. — Meetni mladinski urad. © Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani. Naše društvo priredi dne 4. in 5. junija t. I. kasaške in jahalne dirke na vojaškem vežbali-šču pri Devici Mariji v Polju. Društvo je zgradilo lepo tribuno, tako, da bo občinstvo luliko zasledovalo [xitek posameznih intereeantnih dirk. Natančnejši program bo še pravočasno objavljen. Dalje opozarjamo občinstvo še lia sledeče: Za po v/.d igo jahalnega športa se jc društvo odločilo, da da po dogovoru dva popoldneva v tednu dva konja na razpolago učence™ in učenkam, ki bi se zanimali zu naš sj>ort. Tozadevni pogoji bi bili. da pristopi dotični k našemu društvu in plačo prispevek, ki znaša mesečno tO Din m dalje plača še za vsukokratno jahanje za konja, vštevši uporabo jahalnice in učitelja za jahanje 10 Din. jahti 1 ni feus i-аја pol ure, kar je za začetnike popolnoma zadosti. Onim pa. ki že znajo jahati, so društveni konji pod sledečimi pogoji na razpolago: letna članarina 120 Din. prispevek za vsakokratno jahanje v jalialnici tričetrt ure 15 Din, v terenu 1 uro 20 Din. Natančnejše informacije se dobo v juhuluici na Bleiweisovi cesti. Zelo nas bi veselilo, da bi se no tej podlagi riašli interesenti in bi se na ta način ta lepi s|>ort razširil. 0 Selitve v maju. Komaj štejemo 2. maja, ee je v mestnem pomeriju pričelo že živahno selitveno gibanje. Prevozniki, špediterji in komisijonarji (postreščeki) imaio že polno naročil strank, tako da bo zaslužek pri enih kot ■'mg h baje prav zadovoljiv. Vsled številnih sodnih in prostovoljnih odpovedi je računati, da bo ta mesec okoli 120 selitev in deložacij. © Vrtnarska dela v preurejenem parku na Hrvatskem trgu so končana. Sedaj bodo postavili eredi parka kandelaber z močno električno lučjot sedaj so postavili tudi že potrebno število klopi. V parku je nastavljen tudi že čuvaj. 0 Majski hrošči — piča kuram in ptičem, čim so se pojavih po drevju in grmovju rjavi hrošči, že jih ptiči in kuretina pridno preganjajo in pokon-čujejo. Svojčas so nagrajali šolsko mladino, ako jih je v večjih množinah nabrala in županstvom oddala, z denariein. 0 Pritožba iz Šiikc. Čas bi bil, da bi sc napravil cestni red v Spodnji Šiški. Po hodnikih vse navskriž vozarijo kolesarji, ročni vozički, celo motorji, tako da so pešci v vodni nevarnosti, zlasti pa še otroci in stari ljudje. Čigaver dolžnost je torej, prosimo, naj se za stvar zavzame. — Prizadeti. 0 Pokolj na ljubljanskem polju. Do precejšnjega pokolja je prišlo v ponedeljek zvečer na ljubljanskem polju, pri naselbini Nove Jarše. Od tam so reševalci okoli 11 zvečer odpeljali z reševalnim avtomobilom tri ranjene delavce, ki so imeli poškodbe po vsem telesu. Bila sta to brata 26 letni Ivan in 21 letni Adolf Kampelj ter 35 letni delavec Viktor Hajne. Ti trije pripovedujejo, da so imeli spor z nekimi Štajerci, ki so jih potem obdelali z noži. Rane vseh treh so prav hude, vendar ne nevarne. Ranjeni so po obrazih, po rokah in prsih. Vso zadevo preiskuje policija. Damske plašče m obleke za gospode po meri dobite najceneje Dri NOBLESSE Nebotičnik Kdor hoče dobra vina piti, pod Skalco na Mestni trg mora priti, želodček ozdraviti, z dobro hrano okrepiti. Priporoča se restavrater Ciglič. Tržič O Posebnost Ljubljane |c, da ne moreš na glavnem kolodvoru od nikoder telefonirati, če nočeš nadlegovati kolodvorsko pisarno. Po vseh civiliziranih mestih je na kolodvorih urejena telefonska govorilnica z avtomatom, kjer moreš za majhen novec dobiti zvezo. Žc leta in leta pričakuje občinstvo, da se na kolodvoru uredi telefonska govo-; rilnica. Pri teh je zanimivo to, da bi se morda našel kakšen zasebnik, ki bi telefonsko govorilnico res uredil — tudi Zveza za tujski promet bi lahko tu vmes posegla — toda poštno ravnateljstvo je na stališču, da so take telefonske govorilnice njegov monopol. Pošta bi že napravila telefonsko govorilnico, nima pa za to proračunskih sredstev. Človek ne ve, ali naj bi se jezil ali smejal, saj je vendar taka teleionska govorilnica, zlasti pa na kolodvoru, zelo dobičkanosna. Kaj pomagga vsa tujska propaganda, če pa tujec že pri prihodu v mesto ne naide najbolj preprostega komforta — i kaj komforta, najboli potrebnega, to je prilike tele-' fonirati Malo več dobre volie bi bilo tu na mestu. (p Modne hlače — pumparre dobite najceneje pri Preekerju, Sv. Petra cesta 14. To ob sebi ie umevno, kdor pn Slam/ču te dnevno, ta io vedno dobro vozi ker noceni nride skozi i 1. nmj smo preživeli v znamenju praznovanja Vse tovarniško delo s par maliuu izjemami je počivalo. Tudi delavec hoče imeti eiilual svoj pruz-nik. Pri razgovorih o jiraznovanju prvega maja se je zopet poaazalo, kako še primanjkuje delavske zavesi i ш solidarnosti. Delavske stanovske organizacije čaka še mnogo dela. Kakih zumuujih slovesnosti tu dan ni bilo. Pri sv. Jožefu je bila ob 0 sv. maša zu delavstvo, ki je cerkev popolnemu napolnilo 1er se po pridigi poglobilo v socialne nauke katoliške Cerkve. Cerkveni pevski koncert na predvečer prvega maja jo zelo uspel. Ub tej priliki je naš pevski zbor zopet pokazal, ua ne uživa zastonj slovesa, ki si ga je pridobil ob raznih prilikah. Praznovanj« sv. Florijana. V četrtek bomo jirazuovali. Tržič ima svoj zaobljubljeni praznik, ki bo obenem ludi gasilski dan. Ob osmih je sv. maša za gasilce, ob a-evetih običajua procesija s sveto mašo. Na trgu bo nato predvajanje vezave več motornih brizgulon in jironieuadid koncert domače godbe, ki bo trajal do pol ene. Produjali se bodo tudi znaki v prid gasilskemu skladu. Kuko prideš za 3 Din v Belgrad, vedo zadnje tedne povedali po tržištkih obratih. Moste pn Ljubljani Ker je pri šmarnični pohožnosti v Salezi« junskem mladinskem domu tak naval, da uiorn mnogo ljudi ostajati zunaj kapelice oziroma oditi domov, se bo od danes naprej šmarnična pobožnost vršila dvakrat na dan: ob pol 6 za mladino in ob pol 8 za odrasle. Starše prosimo, nuj otroke pošiljajo po možnosti k mladinskim šmarnicam ob pol 6, da bo ob pol 8 za odrasle več prostora. Proslava bi. Janeza Boska l>o drevi po šinar-ljicali (približno ob četrt nn devet) v dvorani Salezijanskegn mladinskega doma. Vstop bo prost, priporočamo pu se za prostovoljne prispevke. Naznanila Odslej samo se S E R P E X ena sama preizkušnja Vas o tem pre- priča ! Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani ima v petek, dne V maja t. 1. ob t8 v preduval-niei internega oddelka obče državne bolnišnice znanstveni sestanek. Predaval bo šef-zdravnik zdravilišča Golnik g. dr. R. Neiihauer o teaii: Torakoskopija in kavstika (z demonstracijo rentgenograinov). Vsi gg. zdravniki vabljeni. Prosvetno-družabni večer »Krke« bo v petek. 5 . t. m. pri Mikliču. Na tem večeru bosta nastopila pisatelja Miško in lože Kranjec, ki bosta prebrala po eno kratko najznačilnejšo črtico Večer bo zanimiv posebno radi tega. ker bo dobilo občinstvo priliko, da osebno spozna oba pisatelja, ki etu zelo plodovita. Od Miška Kranjca je ravno te dni izšel roman »Predmestje«. — Po teai oficiclnem delu bo igrala Mikli-čeva radijska godba. Vstop vsakomur prost! Brez vstopnine, i _ Proslava poljskega narodnega praznika j »Konstitucije 3. maja« se vrši drevi ob 20 v ve-randni dvorani hotela »Uniou«. Predavata prof. Rudolf Mole in dr. Fran Štele. Skrioptične slike. Vstop prost. Po predavanju prijateljski večer pri »Slamičuc. K prireditvi in prijateljskemu sestanku vabi vljudno vie prijatelje poljskega naroda odbor Društvo prijateljev poljskega naroda. Jugoslovansko-češkoslovaška liga poziva svoje člnne. naj se udeležijo proslave poljskega narodnega pra/nika. ki se bo vršila danes v vc-randni dvorani hotela >Union< ob 20. SOUVAN MANUFAKTURA MESTNI TRG 24 Naše diiaštvo Akademska Marijina kongregacija pri oo. jezuitih ima sestanek nocoj ob tričetrt na 8 v navadnih prostorih. — Voditelj. Ptui Požari brez konca. V soboto 29. aprila t. 1. proti polnoči je izbruhnil [>ožar v Dražencih pri |ioseslniku Svenšeku. Zgorelo je do tal stanovanjsko poslopje, rešili so le živino. Ogenj se je razširil na sosednjo poslopje najemnika Polajžarja, ki je prišel tudi ob vse imetje. Na kraj nesreče so prihiteli gasilci iz Ptuja in llajdine, Id pa zaradi pomanjkanja vode niso mogli rešiti, kar bi se rešiti dalo, ako bi bilo dovolj vode na razpolago,, fekoda znaša okrog 50.000 Din in je krita le delojua z zavarovalnino. Pomladuk »Rdečega križat ptujske gimnazije priredi v petek 5. t. m. ob 20 in v nedeljo 7. t. m. ob 5 v mestnem gledališču igro: >Celjski grofje«. Za strokovno uanbnubo. Odbor za splošno strokovno naobrazbo trgovskega in obrtniškega naraščaja je v soboto 20. aprila t. 1. v dvorani Narodnega doma slavnostno zaključil svoje zimske večerne tečaje. Kakor sledi iz jioročila, jo bilo razen številnih strokovnih predavanj še več tečajev za trgovce in mojstre, katerih se je udeležilo 80 oseb, etrojep'snega tečaja 26 oseb, tečaja za šoferske pripravnike 15 oseb, tečaja za nemščino in nemško korespondenco 43 oseb, tečaja za knjigovodstvo 20 oseb in tečaja za avtogensko varenje 30 oseb, skupaj 214 oseb. Prevažanje pošte. Poštna direkcija v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte na progah Jur-šinci —Ptuj in Sv. Andraž. Slov. gor.—Sv. Bolfenk— Ptuj. Ustna podajanja se bodo vršila dne 3. t. m. pri županstvu Sv. Lovrenc v Slov. goricah, odnosno pri sreskem načelstvu v Ptuju. Cerkveni vestnih Kongregacija gospodov pri Sv. Jožefu ima v mesecu maju prvo in tretjo sredo redni shod. V nedeljo, t. m. pu ima ob 7 skupno z meščansko kongregacijo .sv. mašo in skii|>no sv. obhajilo. Vsi člani se vljudno vabijo, dn se udeleže shodov in ev. obhajila. Karire! na Selu. V nedeljo 7. maja bo v kar-I melski cerkvi na Selu slovesnost v čast Varstva 1 sv. Jožefa Ob 6 bo tiha sv. maša. Ob pol 8 slovesna sv. maša. Ob 16 pridiga in pete litanije z blagoslovom. ko bi bil Ferdiša skoraj spet vlomilec in tat. Prava ! izpreobrnitev se začne šele zdaj, ko bota Terezija ■ in Ferdiša svoia. — Ta ironični humor, ki zveni j tuintam kot ciničcn in satiričen, pa je predvsem i igra v nenavadnem okolju in v razumsko naperje- , nili nasprotjih, ima nekaj izredno močnih tipov pc- ; rifcriiskega življenia: stari Pištora, Irma Pištorova, j oba Dostalova, ki so v svojem svetu celi in resnič- j ni, vrhu tega je še vrsta stranskih oseb, katere ! kažejo bridko ironijo življenja in družbe, zlasti sta j to obubožani ruski knez in policijski komisar. Najmanj se sprijaznimo z obema zastopnikoma »Armade spasa«, ker sta nam pretuja in vendarle preveč v komedijo pomaknjena. Sicer pa je svet Františka Langerja ves tak. V »Periferiji«, kjer ga prikazuje tragično, v »Kameli skozi šivankino uho«, kjer s krhko komiko slika meščana, in ludi tu v »Izpreobrnitvi«. Uprizoritev je v rokah g. O. Šesta. Igra teče živahno, zelo učinkovito, podobe posameznih igrav-ccv so žive in prepričevalne. Scenično je režiser pokazal v vseh treh slikah originalne zamislckc; vendar ali niso vrteča se vrata za zakotno restavracijo odveč? Tudi se čuti neenotnost prostornin-skega pojmovanja, kakor ga vidimo v II. dejanju naproti realizmu v III. dejanju. Vendar je režija v celoti zelo zanimiva in dobro uspela. Krivično bi bilo, ako bi posebej nc poudarili živahnosti prvega dejanja, ki jc terjala mnogo napora in iznajdljivosti. Ferdiša Pištoro igra g. Cesar in je s tem prišel spet do ene izmed srečnih vlog. Nekoliko trdote se morda šc utarc in bo prav prepričevalna podoba, vendar kljub rahlemu poantiranju v govorici samo mednarodno domač Pištora. Prav isto bi povedali o kapitalno zajetih tipih g. Kralja kol starega Pištore in gospe Juvanove kot Irme Pištoro-vc. Kljub temu, da g. Kralj v tej vlogi ni nov, je še močnejši kot jc navadno v podobnih slučajih. Skoraj kabinetno posrečena jc podoba starega kneza, ki ga igra g. Žcleznik. Uporabnost tega igravca, ki je enako močan v resni in smešni igri, se jc tu pokazala v prav genljivi karakteristiki. Srečno ie s pravim okusom ravnal tudi g. Gregorin kot častnik Armade spasa ter je tako malo prepričevalno vlogo, ki ima vrhu tega še precej zastarele tipične komičnosti, napravil tako, da ne odbija in ne sili k nepravičnemu smehu. Težjo nalogo jc imela gospa M. Danilova kot sestra Terezija. Igra lažne spre-obrnjenke, ki naj ostane še prikupna, čeprav je po svoje omejena, se ji je deloma posrečil«; brez dvoma je to tudi najtežja naloga v igri. Odličen tip jc močno izoblikovala gospa Medvedova. Tudi drugo man|še vloge so prav dobro postavljene. Prepričevalen bankir Rogcnstock je g. Bratina, dobra sta oba Dostalova, zlasti gospa Gabrijelčičeva, g. Jerman kot policijski komisar, g. Skrbinšek kot tat Vejrostck in natakar g. Sancina. F. K. Koncert pevsiega zbora drž. učitel she šole Na 1. maja zvečer se je vršil v veliki unionski dvorani koncert učiteljiščnikov pod vodstvom njihovega pevovodje Ivana Kepovša. Koncert so vpeljali z jugoslovansko himno. Spored pa je sestavljala zbirka skladb slovenskih skladateljev: Adamiča, Feriančiča, Grobminga, Vodo-pivca, Mirka, Ocvirka, Deva Bajuka ter srbskega I skladatelja Mokranjca; skladbe so bile deloma samonikle tvorbe, deloma naše narodne v koncertni priredbi in vse grajene več ali manj v smeri naše predvojne produkcije na diatonsko harmonični osnovi. Zbor jc zelo številen — sama mlada grla. Ženski glasovi v zvočnosti prekašajo moške. Soprani so krepki in jasni, alti nekoliko bolj motni, a dovolj sočni, tenorji še nekam trdi in nimaio šc prave leskovitosti, kar je pri mladini razumljivo in tudi pri basih jc željena nižina premalo izrazita za osnovno podporo, ki jo zahteva tako številen zbor. V celoti so moški glasovi proti ženskim nekoliko šibki. — V izvedbi se je zrcalila skrbnost. Pevo-vodja jc dokazal smisel za vokalno glasbo; dinamiko ic izdelal v lepih kontrastih, tudi harmonična in ritmična ubranost je bila skladna zahtevam boljšega glasbenega okusa. Fraziranju pa s stališča čisto glasbenih zahtev enako kot z ozirom na smiselnost vsebinske interpretacije še nedostaja do popolnosti. Glasbene misli so se še neprav trgale in sunkoviti poudarki tudi niso bili vedno umestni in upravičeni. S tem ic bil prizadet estetični zahtevek po blagem in mehkem prelivanju melodičnih linij. — Seveda je pa z ozirom na mladost pevcev in na okoliščine, ki so v zvezi s šolsko vzgojo tudi tak uspeh bil hvalevreden. Resnosti koncerta pa jc vedno v kvai pretirano koketiranje z zunanjimi, neumetniškimi efekti, kot so jim n. pr. sledile nekatere skladbe z ozirom na vsebinski, a glasbeno neskladno upruvič-ljivi humor. Če pevovodja dovoljuje občinstvu take stvari,#kot je bilo ono ponavljanje pesmi o »dob-i ženi« s spremljevaniem harmonike, prizadeva to nesporno umetniško višino koncerta, kot io zahteva resno glasbeno stremljenje in po nepotrebnem škoduje celotnemu ugodnemu vtisu. Na koncertu ie nastopil tudi šolski godalni orkester z dvema točkama (Čajkovski: Elegija in tpa. vcc: Sercnada) pod vodstvom svojega dingvnta Radovana Prosenca. Prav jc, da se šolski mladini vliva ljubezen do takega glasbenega dela in da se ji daje pogum, ki posebno dandanc3 prav pride. . Prireditev je bila zelo številno obiskana in poslušalci niso Sledili s priznanjem. V. U. Koncert APZ v Celiu V nedeljo popoldne je dospel k nam akademski pevski zbor iz Ljubljane in nas presenetil z jzred nim glasbenim užitkom. Priredil je popoldanski koncert v dvorani Ljudske posojilnice. V svojem sporedu je zajel izključno glasbene umetnine, ki jih je ustvaril za nas tako pomembni A. Focrstcr, Izbrani biseri njegovih skladb za moški zbor so bili podani tako smotreno, da so nu- : dili kolikor mogoče jasen pregled skladatcljevcgga ' Glasbenega nazirunja in 'notenia: od krajših kantat. sredi noči Slovenjgradec, 1. maja. Od snoči do davi je uničil požar vse posestvo posestniku Martinu Matvos, p. d. Živartnik, na Rahtelu v Gmajni, na hribu tik nad mestom. Okrog pol ene ponoči so opazili meščani, da se dviga proti nebu mogočen sij ter da mogočni ognjeni zublji, ki so uničevali gospodarsko poslopje imenovanega posestnika, «vigajo proti nebu. Kmalu za tem je začela goroti tudi hiša. Kakor izpovedujejo domači, je ogenj nastal v skednju, kjer je začela goreti slama, odtod se ic naglo razširil po vsem poslopju, tako da ni bilo mogoče rešiti nič drugega, kakor živino in nekaj malega orodja. Ker je bila hiša oddaljena od gospodarskega poslopja komaj kakih osem metrov in pokrita s škodljami, proti kateri je vlekel veter, in ker je hiša bolj na samem, da ljudje, ki so bili v najboljšem spanju, niso ognja pravočasno opazili ter so morali reševati samo domačini, na gašenje sploh misliti ni bilo. Ker ni blizu vode, se je ogenj rešili le pohištvo in obleko, dočim so življenjske potrebščine v podstrešju zgorele. Kako je ogenj nastal v tako pozni nočni in nenavadni uri, ni znano. Domnevajo pa različno! Ali je kdo na skednju spal in ponoči kadil ter s tem zažgal slamo, ali jc morda zažgal kdo iz sovraštva, ali pa je kdo prišel nad domače zajce, da bi jih ukradel ter pri tem svetil z žveplenko, po neprevidnosti pa zažgal slamo. Baje je že pretekli teden neki večer prišel nekdo krast zajce, katere je iskal na skednju in pustil ležati tam polno ožganih vžigalic. Lahko verjetno, da je na isti način sedaj nastal ogenj, ki je napravil veliko škodo, katera znaša okrog 60.000 Din, zavarovano pa je za 40.000 Din. Na pomoč so prišli gasilci iz Starega trga in Slovenjgradca, vendar pomoči ni bilo nobene, ker ni blizu vode pa tudi prepozno je bilo, ker so plameni prehitro objeli vsa poslopja in radi tega, ker jc pihal veter, poslopje pa je bilo staro in dobro gorljivo ter suho, kar so lahko naglo uničili. Go- kmalu razširil tudi na hišo, katera jc obenem z go- | vori sc tudi, da je v teku noči gorelo tudi nekje v spodarskim poslopjem pogorela do tal. Iz hiše so Legnu, vendar tega nismo mogli ugotoviti. Koledar Sreda, 3. velikega travna: Varstvo sv. Jožefa'; Najdenje sv. Križa. iWo«?5 grofooo? -f Viktor Kobe, Umrl je gosp. Kobe Viktor, sodnik okrožnega sodišča. V petek je še posloval in reševal tekoče zadeve, čeprav se ni počutil dobro in je tožil o bolečinah v želodcu in trebuhu. Napotil se je na kliniko v Zagreb, da se da operirati. V soboto popoldne ga je nepričakovano in nenadno ugrabila smrt v najlepši zreli moški dobi 45 let. Pokojnik jc bil kot človek prijeten družabnik, ljudomii, skrben družinski oče in kot dober Beli ?obje: Chlorodont sin zvesta podpora priletni materi. Kot sodnik je bil vešč pravnik. Dičile so ga zlasti lepe sodniške lastnosti pravičnosti in objektivnosti. Služboval je na raznih krajih, kakor v Brežicah, Mokronogu, naposled v Novem mestu pri okrajnem, nazadnje pri okrožnem sodišču, ki bo pogrešalo njegove delavnosti in ekspeditivnosti. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! •J" V Horjulu je umrla v soboto dne 30. aprila v 55. letu starosti Franca Vrhovec, po dom. Biten-cova. Pokopali so jo včeraj s sv. mašo. Številnim znancem in znankam naj bo priporočena v molitev! ф Fran Lavrič. Dne 1. majnika zvečer je na svojem stanovanju Levstikova ulica 25 v Ljubljani zu vedno zatisnil oči 89-Ietni gospod Franc Lavrič, bivši vcletrgovec. Pogreb bo v sredo 3. maja ob pol 6 popoldne. Naj počiva v miru' Žalujočim naše sožalje! V splošni bolnišnici je umrla ga. Marija Brus, roj. Oblak. Pogrel) bo danes ob 5 popoldne na viško pokopališče. Naj ji sveti večna iuč! Svojcem nuše sožalje' J. MA ČEK LfubE'ana, Aleksandrova c. 12 nafvaqa izbira površnikov in ob ek za gospode Ser cleco Osebne vesli Poročila sta sc v Framu g. Jakob Lobnik, višji kontrolor v Belgradu in gdč. Josipina Bezjak, tovarnarjeva hči v Framu. — Mlademu paru naše iskrene čestitke! = Poročila sta se 2. t. m. g. dr. med. Vilko Havranelt iz Zagreba in gdč. Vera Stcrmecki iz Celja. Bog daj srečo! —, Dip'.omiran je bil na juridični fakulteti ljubljanske univerze g. Fcdor Košir. Čestitamo! Za inženjerja elektrotehnike je bil včeraj na elektr. oddelku ljublj. univerze diplomiran g. Boris G o r u p iz Ptuja. Ostale vesti — POLOŽNICE prejmo v današnji Številki »Slovenca« vsi p. n. poštni naročniki, ki jim je s koncem aprila potekla naročnina na »Slovenca«, ali pa imajo kak zaostanek za prejšnje mesecc. Prve in druge vljudno vabimo, da se priložene položnice poslužijo takoj po prejemu in si zagotove s tem redno prejemanje lista. — Dijaška akademija v Školji Loki. Drž. meščanska in uršulinska mešč. šola v Škofji Loki ter drž. mešč. šoli v Tržiču in na Jesenicah prirede 7. maja popoldne ob pol 4 v telovadnici drž. mešč. šole4 y Škofji Loki dijaško akademijo. Spored je zelo raznovrsten in zanimiv. Sole tekmujejo s pevskimi točkami, s telovadnimi nastopi in z deklama-cijami. Akademijo zaključijo štiri Mirkove pesmi, ki jih zapoje združen pevski zbor vseh štirih šol, 180 pevcev in pevk, ki ga vodi priznani pevovodja ravnatelj Lajovic iz Tržiča, — Sošolcem gosp. župnika -j- Janeza Pirko-viča. Umrl je gosp. župnik Janez Pirkovič. Sošolci naj darujejo zanj sv. mašo. — Ambrožič Jožef. —- Oglasi v telefonskih imenikih. Z ozirom na razglas Poštne direkcije pod gorn.im naslovom obveščamo cenjene inserente in naročnike, da knjiga Koncert „Pevske zveze4' Koncert Pevske zveze pri sv. Petru je v nedeljo, 30. aprila, dokazal njeno izredno življenjsko moč, pa tudi velik umetniški napredek. Deset zborov z nad 250 pevci je skupno zapelo 19, pravzaprav 26 različnih cerkvenih skladeb od preproste Riharjeve in Vavknove do umetniško bogato razvite Tomčeve fuge :: nien mi stesnitvami, okrajšavami, razširitvami, da smo kar gledali, kako se jim je zamotano kontrapunktično predeno brez vsakršne spotike in zastoja gladko odmotavalo. Glasovi so bili dobro zastopani; najboljša sta se zdela živi, jasni, čisti sopran — saj «o v Tomčevi blagovesti soprani zapeli in vzdržali visoki a brez krika, brez pritiska, kar najboljši zbori redko kdaj dosežejo — in krepki, kar izraziti tenor; pa je tudi alt mehko predel vmes svoje tkivo in bas pogosto kar mogočno grmel. Poudariti moramo, da je bilo petje čisto, saj če so orgle po dolgem odmoru posegle v petje, so se vselej nepričakovano lepo in natančno z njim ujele. In polno, zgneteno, kakor se malokdaj sliši. Izgovarjava jasna, razločna, torte mogočen, prevzemajoč. 1'udi stopnjevanje je bilo nekaj kratov kar učinkovito. Brzina v celoti prav primerna. V Vavknovi pa zelo prehitra, tako da tista veličastna slovesnost, ki to pesem Iako odlikuje, ni prav nič do veljave prišla; prav tako je bilo veliko prenaglo Premrlovo Kazglašenje, da se je vtis mogočne dalje kar zabrisal. Ce bi se bil hitrejši del pel kakor so peli počasnejšega, bi bilo ravno nekako še šlo. Glede dinamike bi bil človek na splošno tiha mesta želel nekoliko bolj rahla, nežna, nekaj mest z resnično pritajenim glasom (mezza voce) namesto s polnimi prsi. Piano namreč resnično zaplava in eterično, skrivnostno zazveni le s pritajenim glasom. Ce pevovodje zdaj, ko so dosegli, da je bila intonacija tako čista, da so se glasovi zlili v tako gladko celoto in eo dinamično tako gibko valovali, ritmično in agogično bili tako prožni: če — pravim — pevovodje nekaj skrbi porabijo za to, da pevce navadijo peti zveneče s pritajenim glasom: saj bo potem tak sestavljen zbor pel kakor pojo koncertni zbori, ki imajo za en nastop sto skupnih vaj, med tem ko so imeli ti zbori menda samo eno. Potem bodo nežnejši deli 6kladeb kipeli ko tiha molitev, ko rahla meglica ee dvigali. — Še neka malenkost bi včasih pesem učinkovitejšo naredila: konec naj bi kdaj še nekaj trenutkov zvenel; tudi zadrževanje proti koncu ni vselej umestno, zlasti če je mera že sicer ognjevita (prim. št. 17). Posameznih skladeb, ki so vsakomur znane, ne bomo ocenjevali. Samo p. Hugolina »O vi vsi«, ki je dokaj trd oreh, naj zato omenim, кет so ga dobro izvozili; pa še p. Angelika »Žalostno Mater«, ki se tako mikavno preliva med durom in molom. Pač pa moram poseoej poudariti, da so Tomčevo sijajno mašo peli izvretno mogočno in — če izvzamemo zgoraj izražene želje — zgledno. Pevski zvezi in nje ljubljanskemu okrožju, ki je koncert pripravilo, k nepričakovano zrelemu uspehu iskreno častitamo. Velika škoda, da ni bilo dvakrat in trikrat toliko poslušalcev. Ta koncert bi bilo vredno še slišati. Poročevalec, ki se glasbenih prireditev ogiblje, ga gre takoj še enkrat poslušat. Prof. Tome je na orglah s klasikom D u g a -nom — našim jugoslovanskim Bachom — s pravim Bachom in Regerjem pokazal, da nam more podati največje mojstrovine. — K. Pri glavobolu in migreni vzemite samo PYKA ifl I DO \-ta Mete. Pri nakupu pa morale pazili, tla dobite pristne: z Rayetjcvim križem na zavitkih. TABLETE " '.'i/'. ;', »Telefonski imenik dravske banovine« izide v določenem roku po obliki in vsebini urejena po zahtevah modernega časa. — Uprava Tel. im. dravske banovine, Tyrševa cesta 34, Ljubljana. — Dr. Herriot sprejel dr. Pitamica. »Politika« (29. apr.) poroča po svojem vašingtonskeni poročevalcu, da je bil francoski ministrski predsednik ob prihodu v Ameriko oblegan od ameriških ministrov, da pa je sprejel v avdijenco le jugoslovanskega poslanika, Slovenca dr. Leonida Pitamica, s katerim se je dalj časa zadržal v prijaznem razgovoru. To dejstvo je vsekakor častno za našega učenjaka, ki nas v ameriškem diplomatskem in znanstvenem svetu prav lepo zastopa. — Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zman)šani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. »Franz - Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so poklonili v počastitev spomina blagopokojnega Frana Kozjaka, šol. uprav, v p. njegovi ožji prijatelji po gosp. Franu Juvancu 100 Din. Najlepša hvala! — Muzejsko društvo za Slovenijo prosi one člane, ki so šc v zastanku s članarino, da jo poravnajo po položnici, ki je bila priložena »Glasniku« in »Prirodoslovnim razpravam«. — O vinarski razstavi v Novem mestu smo od , . , . • ■ -, . - „, naročnika dobili vprašanje, ali se zleta lahko ude- ! dan Joiivel |в na vse, črti poraz Oba vo-leži vsakdo. Obrnite se zaradi poučnega izleta na ! d,j°a ll"bi|anska in obenem slovenska kluba sta Vinarsko podružnico v Novem mestu, ki vam bo odsl.a. v nedeljskih prvenstvenih tekmah z igrišč dalo vse podatke i s tak'm rezultatom, kakršnega m nihče pričakoval. — Zu fotoamaterski izlet v Belo Krajino dne Vsakdo je bil prepričan, da bo Ilirija na lastnih 7. maja, za katerega je dovoljen posebni vlak, sta- 1 lleh Pomagala mariborskega Rapida, toda zgodilo ne samo vožnja tja in nazaj 36 Din, vožnja s celo- £aš ?asprotno: podlegla mu je z rezultatom dnevno oskrbo, vozovi itd. pa 75 Din za osebo. ? : 2-Ker J« Maribor zmagal nad Železničar), s 6:1, Hrana štirikrat dnevno Ne zamudite ugodne pri- 'c s le,m odšlo prvenstvo LNP v Maribor. Stanje like in sc nujno prijavite v drogeriji Gregorič, j P^enstva v LNP je torej naslednje: Maribor z Prešernova ulica št. 5. ? to?k.amlj 8 točkami; 3. Ilirija s 4 toč- kami in 4. Železničar s 3 točkami. Ilirija m Železničar imata odigrati šc eno tekmo, ki bo odločila, komu bo pripadlo končnoveljavno tretje, odnosno zadnje mesto, dočim je zasedba prvih V. 7.: „JUGEFA" «. Tovariš, pripoveudje . pogovori vojakov borcev na fronti. 22.15 Bavarski humor. — Beigrad: 20.10 Operno arije. 21.10 Orig havajski narodni plesi in pesmi. izvaja originalni havajski trio iz Honolulu. — Rim: 20.45 Prenos iz gledališča. — Langenberg: 21.10 Večerni koncert radio orkestra. — Praga; 20.15 Koncert radio or keetra. — Dunaj: 17 20 Koncert avstr. komponistov 19.00 Ruski in poljska klavirska glasba. 19.45 Pester koncert. — Budapest: 20.00 Prenos igre iz študija. 22.10 Koncert ciganske glasbo. — Varšava: 20.00 Cerkveni koncert. DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL! dajte mu »ENERGIN« za krepitev krvi, živccv . . in teka. »ENERGIN« pospešuje razvoj otroka. dveh mest definitivna. Tudi tega ni nihče mislil Otrokom 3 krat na dan po 1 malo žličko okus- tla bo končala tekma med nega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din. hrh№ ïwmÊemmiimmimmmimamÈiuammÊ — Fotoamaterski izlet v Belo krajino bo tako lep in številen, kakršnega Bela krajina šc ni nikdar doživela. Gregorič je organiziral v zadnjem vagonu posebnega fotoamaterskega vlaka foto-šolo, v kateri se bo vsak udeleženec do Bele krajine lahko naučil fotografirati. V Črnomlju pa je ljubeznivi I ravnatelj »Jugolesa« g. Lokar dal na razpolago dva gozdna vlaka, da se bodo izletniki popeljali tja ! med visoke gorice in prekrasne kraje. Crnomeljci i so na Lahinji pripravili kar 15 čolnov za posebno j fotoainatersko skupino, ki bo brodarila po črno- Concordio in Primorjem s takim porazom za črno-bele. Tudi vsi »drukarji«, katerih je bilo nad tisoč, niso našemu zastopniku v državni ligi prav nič pomagali. Res je sicer, da sc Zagrebčani na svojih tleh ne pustijo radi tepsti, vendar je rezultat 5:0, s katerim je Concordia odpravila slovenske reprezentante, ne samo za Pri-inorje, temveč za ves naš nogomet naravnost porazen. Pa ne samo to, tudi na moštvo zna ta poraz tako neugodno vplivati, da se bo težko znašlo v nadaljnjem tekmovanju za državno prvenstvo. Iskati krivcev za ta poraz, bi bilo nesmiselno. Saj prav dobro vemo, da boleha naš nogomet in sploh naš sport v zadnjih letih na nezdravih razmerah, ki so se zanesle iz tu- in inozemstva v lepo raz-ineljskih vodah — Hitite s prijavo za izlet v dro- i vijajoči se slovenski sport. Dokler teh škodljivih preko pesmi čuvstvenih izlivov pa do obdelav raznih narodnih ali ponarodelih pesmi. Kakor rečeno nam je ta zbor s svojim koncertom nudi! izreden glasbeni užitek. Zbor ni ravno številen — sestavlja ga približno petdeset pevcev ,A ., , , . r .. ,D , , , . - a je izvanredno sočen, ubran in enoten Vsak V F°C1 |B°Sn-a)' ,n sPet čudcn glas zase je na mestu, tako tenorji, kot basi. Prvi 1 geriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5, da ne bo prepozno! PROTI SOMCNIM PEGAM? — Oj ta pošta! Prijatelj našega lista nam je prinesel dve dopisnici, ki ju je prejel po pošti dne 1. maja 1933 dopoldne. Čuden slučaj je nanesel, da sla bili obe dopisnici oddani istega dne, in sicer 20. aprila 1933, kar je razvidno iz poštnih pečatov, samo s to razliko, da jc- bila ena oddana v Chicagu \ svoji lepoti in neprisiljenosti, drugi pa v svoji jasnosti in sočni kvaliteti. Da ne govorimo nadalje še o veliki discipliniranosti zbora, ki poje kot en sam instrument, pa moramo povdariti veliko inter-pretacijsko silo, ki leži v njem. Seveda ima ta svoj izvor v izredni glasbeni tvornosti njegovega dirigenta Franceta Marolta. Kar prevzemala nas je pesem za pesmijo. Iz vsake je vrelo toliko pristne glasbene umetnosti, toliko občutene resničnosti in globoke čuvstvenosti, da smo bili ob koncu prepričani, da pomeni zbor, ki je stal pred nami za SI ovence zopet enkrat izrednost v glasbenem življenju. — Ne smemo pozabiti, da se je lepo uveljavil tudi solist M. Pugelj, ki je razne solistične vložke zapel z velikim glasbenim okusom. Zal je, da dvorana (ki sc je mimogrede rečeno akustično zelo obnesla) ni bila tako razprodana, kot bi bilo želeti. Že res, da jc bil morda dan in čas koncerta malo ncprikladen, a vendar bi pričakovali, da bi bili akademiki pri celjski publiki lahko deležni večje pozornosti. Pogrešali smo zlasti celjske inteligence, ki ima drugače vedno dovolj besed, a ko je treba dejanja, ki bi podprl kako kulturno delo, pn odpove. Siccr pa smo listi, ki smo bili navzoči, zato tem bolj navdušsno in iskreno sprejemali umetnost, ki so jo prinesli k nam ljubljanski akad°miki, . M. M. je nanesel, da sta prišli obe dopisnici prejemniku isti dan v roke, namreč 1. maja 1933. Obe dopisnici si lahko vsakdo ogleda v našem uredništvu. i — Svetli lasje rabijo, kakor je splošno znano, posebno nego, da ne zgube svoje lepote in sijaja. Mnoge plavolaske se pritožujejo, da njih lasje kljub negi prehitro potemne ter zgube sijaj. To pride od lega, ker so svetli lasje približno polovico tanjši kot kostanjevi, poleg tega pa zahtevajo spccijelno nego. Z znanstvenimi poizkusi se je delalo na to, da se iznajde šampon, ki bi odgovarjal vsem zahtevam. Detajlni laboratorijski in skrbni praktični poizkusi so našli v specijelnem šamponu S. Y. S. specifični kozmetik za svetle, lase, ki v nikakem oziru ne škoduje lasem. Lasje, negovani s S. Y. S. obdrže svoj naravni sijaj, ne potemne ter ostanejo svileni in mehki. -- Birmanska darila: zlatnino, ure. najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg. - U F. nogavice stalno v veliki izberi na drobno in debelo pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana Poizvedovanje Zlata broška, strnrinska se je zgubila \ nedeljo popoldne od kavarne Nebotičnik do hotela Bellevuc. Najditelja prosim, naj jo odda proti nagradi na policiji. pojavov ne bomo iztrebili iz športnih vrst, moramo biti kar pripravljeni na take jn šc hujše poraze. Edina rešitev za naš sport, zlasti pa nogomet je: Idealizem, požrtvovalnost, čisto amaterstvo in poštena borba! — Prav lepo pa se je odrezala jugo-lovanska reprezentanca v nogometni tekmi Španija : Jugoslavija ki se je vršila v Belgradu pred 25.0C0 glavo množico. Neodločen rezultat, ki ga je dosegla naša reprezentanca napram tako odličnemu teamu, ki ima v golu slovitega Zamorro, je gotovo časten. Če pomislimo, da je bil gol za Španijo aulogol, ki ga je zabil naš Arsenjevič, potem se lahko reče, da bi naši zmagali, če bi imeli malo manj smole. V prvem polčasu so bili naši celo v premoči, tako da je imel vratar Zamorra opetovano priliko pokazati, da popolnoma zasluži sloviti glas, ki se širi po svetu o njem Tekmo je sodil Madžar Ivačič izborno. V Celju sta se srečala v prvenstveni tekmi Jugoslavija in Atletiki; zmagali so Atletiki s 3:0. Izmed inozemskih tekem je bila preteklo nedeljo najzanimivejša ona med avstrijsko in madžarsko reprezentanco, ki se je vršila v Budimpešti. Igra je ostala neodločena, rezultat se glasi 1:1. MARIBORSKI LAHKOATLETI NASTOPIJO Na Rapidovcm igrišču na Pohorski cesti poleg bivše kadetnice, bo v nedeljo, dne 7. t. m. dopoldne revija vseh najboljših mariborskih lahko-atletov, ki se jim pridružijo po dosedanjih prijavah sodeč ludi nevarni konkurenti iz Zagreba in drugih mest. — Lahkoalletski spori postaja v Mariboru popularen, kar se je videlo pri letošnjem državnem cross-country prvenstvu. Videlo se bo v nedeljo, da ima tudi naše mesto kader atletov, ki niso nič slabši od atletov prvovrstnih športnih klubov iz drugih večjih mest. Na tem mitingu se pričakujejo rezultati, kakor jih najboljši ne dosegajo niti na mitingih v Ljubljani ali Zagrebu. — Nekaj posebnega bo tudi natezanje vrvi, ki sc dosedaj na naših igriščih še ni vršilo. Nastopili bodo v tci točki vsi mariborski klubi. RooseveHov razorožitvem načrt Pariz, 2. maja. tg. Kakor poroča Temps* iz Newyorka ima Rooseveit namen pri pogajanjih z dr. Schachtom in italijanskim finančnim min. Guidom Jungoni o razorožitveneiu vprašanje razviti poseben program. Predlagal bo, da se razorožitvena konferenca sporazume zu to, da se MacDonaldov načrt uveljavi za dobo pctili let, vendar pa na podlagi bistveno drugačnega računanja stoječih vojsk kakor je MacDonald predlaga! v ženevi. Po Koosevclto-veni načrtu naj bi dobila Nemčija. Italija. Francija in Poljska pravico, vzdrževati enake kontinentalne vojske po 200.000 mož, doči.n določi MacDonaldov načrt za Francijo 100.000 mož. izpred sodišča za zaščito države Beigrad. 2. maja. 1. Včeraj se je vršil pred državnim sodiščem za zaščito države proces proti članom »Državljanske vojske-г, ki so izvrševali v naši državi atentate na javne objekte. N'a zatožni klopi so sedeli: Mihajlo Sigcčan, Ignac Velnič in Josip Ivanovič. Vodja le akcije Štefan Kopreka je pobegnil nu Madjarsko in bo sojen iu contumatiam. Vsi so obtoženi, da so pripadali ilegalni organizaciji »Državljanska vojska*, ki ima svoj sedež na Madjarskcm, da so prenašali iz Madiarske v našo državo ilegalno literaturo, poslavljali eksplozivni niaterijal na javne objekte, tako tudi v noči od 8. na 9. septembra lani na železniški progi med postajama Kikanoviči iu lvankovo. Obtožnica jih nadalje obremenjuje, da so na progi Osijek—Vinkovci postavljali v potniške vagone peklenske stroje, od katerih so nekateri eksplodirali, drugi pa so bili pravočasno odstranjeni. Proces jc bi! včeraj zaključen in ho obsodba izrečena jutri dopoldne. iz zadružništva Beigrad, 2. maja. 1. Včeraj dopoldn" iu popoldne se je vršila v prostorih Glavno zadružne zveze konferenca predstavnikov vseh zadružnih zvez, na kateri sla bili ustanovljeni sekciji za živinorejo in žitarice. Za obe sekciji so bili sprejeli tudi pravilniki. Na konferenci je bil s popolno zadružno solidarnostjo določen ključ, le I bo služil za razdelitev kontingenta na posamezne zadružne organizacije za izvoz živine. ftelgrajshe vesti Beigrad, 2. maja 1933. Z ukazom N j. Vel. Kralja in na predlog prometnega ministra je postavljen za svetnika v četrti skupini. 2 sio|>-11 j i in načelnika strojnega oddelka državnih železnic v Ljubljani Franc Fine, svetnik iste skupine in stopnje na istem oddelku. Beigrad, 2. maju 1. V teku včerajšnjega in današnjega dne sc jc nadaljevalo delo konference dijaštva Male antnntc. Nn kongresu di-jaštva Male zveze ni zastopano dijašlvo ljubljanske univerze. O vzrokih, ki so privedli do tega. so bile obveščene vse sekcije. Beigrad, 2. maja 1. Po sklepu izvršilnega ob-bora Združenja meščanskošolskih učiteljev se bo vršil letošnji kongres meščanskošolskih učiteljev v Belgradu, dne 3., 4. in 5. julija. Beigrad, 2. maja 1. V dvorani tukajšnjega Poštnega doma sc jc vršil ustanovni občni zbor sekcije Združenja poštnih, brzojavnih in telefonskih uslužbencev kraljevine Jugoslavije. Za predsednika je bil izvoljen Vlndeta Krstit", upravnik pošte- v Belgradu. V zapuščenih halahreihih gorah ie žalostno končal svetovni letalec Mamon ie gospodar sveta Krotilec jc rešil svojega otroka. Bil sem krotilec levov v nekem potujočem cirkusu. Neko noč sem v slubi druščini igral karte prav do zore in seveda — vse izgubil. Ko sem se v jutranjih urah bli/л! cirkusu, kjer sem imel s svojo družino ludi svoje bivališče, sem začul rjovenje in takoj mi je bilo jasno, oj za 25 ur. Pot iz Anglije v Avstralijo je nameraval preleteti v sedmih dneh. Pristati je hotel samo petkrat. Ničesar ni hotel povedati o svoji prvi etapi; sicer je bilo splošno mnenje, do bo pristal najprej v južni Italiji v Brindieiju. Toda 7. januarja ga ni bilo tja. Tedaj so mislili, da je priletel naravnost v Atene. Toda tudi v Atene ga ni bilo. Ko ni bilo več nič slišati o njem, so njegovi pri jatelji domnevali, da se je morda ponesrečil v Alpah ined Italijo in Francijo ali da je morda padel v Jadransko morje. Toda nihče ga ni opazil v zraku. Zato so mnogi tudi domnevali, da je padel v Rokavski zaliv. Vsa ugibanja so bila le ugibanja. Njegov prijatelj lloppe je organiziral posebno ekspedicijo. ki je preiskala švicarske Alpe in Wetterhorn. 7. leta li so preiskali vse visoke vrhove v Alpah, toda vse iskanje je bilo zaman. Po tolikih mesecih se je končno pojasnila tragedija drznega letalca. l)o danes pn še ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je bi! vzrok te zračne nesreče. Ime Berta Hinklerja je prišlo prvič v svet. ko je 1. 1927 hotel z letalcem Me. Into-i shem leteti iz Anglije v Indijo čez Rusijo in i Afganistan, nc da bi letalo k je pristalo. Letnica j pa sla moral pristati v Galiciji; zanjo so zvedeli šole tri dni po pristanku, ko je svet že mislil, da sta se ubila. Leta 1929 je Hinkler postavil nov rekord nn razdalji Anglija-Avstralija in i lota 1931 je v 24 urah preletel ju/ni Atlantik, in sicer iz Porta Natala v Braziliji proti Ameriki. NekaJ EshiHovih rokopisov so Po naznanitvi inflacijskega načrta predsednika Roosewelta so ameriške borze nenavadno oživele. Prizor z borze v Chicagu Kdaj sem bit najsrečnejše? Francoski vojak pripoveduje: Bilo je leta 1916, ko som bil na francoski fronti. Skedenj, pod katerega streho sem se nahajal, se mi ni zdel dosti varen pred nemškimi granatami in zato sem nameril svoje korake proti hiši, ki je bila označena za varno pred bombami. Ravno sem hotel stopiti v vežo te hiše, ko začujem pretresljiv ženski krik iz sosednje hiše. Skočil secn tja, da bi bil v pomoč, ako bi bilo potrebno. Granate so se razletele z groznim razdejanjem, pograbil sem žensko ter jo vodil v klet. Par trenutkov nato je v bližini treščilo kot bi bilo zletelo v zrak celo municijsko skladišče. Ko sem pozneje prišel iz kleti, ni bilo ostalo od one hiše, kamor sem bil prvotno namenjen in ki je bila označena zn vnrno, drugega knkor prah in razvaline. Ta ženska je bila tedaj moj rešitelj in presrečnega sem se čutil, da sem na tako čudežen način ušel gotovi smrti. Italijanski starinoslovee Evnrieto Breschia, ravnatelj muzeja v Aleksandriji, je rac.kopal grob muslimanskega (arabskega) svetnika Ali šamana. V njem je našel dva koea papirusa z rokopisom Eshilove drame. Po točnem pregledu fotografskih posnetkov rokopisa se je pokazalo, da tvori večji del nekdanjega zvitka. Vsebuje skoro vso tragedijo »Nioboc in začetek satirične komedije »Grešniki«. V stari Grčiji zelo priljubljena »Nioba« je dragocena najdba. Imeli smo do zdaj samo 21 verzov od njene vsebine Radovednost in ljubezen Ahilova peia šibkega spola Nedavno se je v garderobi nekega praškega gledališča pripetil ta-le dogodek: 28 letni Karel Brousil je zagledal lepo gos|k>, ko je v družbi ■vojega moža, ki je potrpežljivo držal v rokah garderobni listek, čakala na svoj majhni plašč. Gospa je hotela svojo torbico preložiti z leve roke v desno, ko se ji je g. Brousil mladeniško nasmehnil in je stisnil v roko listek, ki je moral po mnenju odlične gospe vsebovati nekaj nenavadnega, morda izraze občudovanja in oboževanja. Gospe se je polotila velika nemirnost in možu je rekla, da !>o počakala na svojo obleko in nanj zadaj za stebriščem. Gospa je silno radovedno v naglici prebrala listek, na katerem je etalo: »Pričakujem vas jutri popoldne ob 17 pred tem gledališčem. Zvedeli boste tudi za mo- Prokletstvo modrega bisera Američanka Evelyn Mc. Leau (na sliki) je zastavila >modri diamant«, najdragocenejši катпеп na svetu. Kamen so ukradli iz očesa Budovega kipa v Indiji; o njeni govorijo, da ga spremlja kletev. V zadnjih 250 letih je že neštetokrat menjal lastnika. Njegova zadnja žrtev je najstarejši sin Mc. Ivanove družine, ki ga je povoeil avto... Med sodno razpravo si dovoljuje občinstvo neprestano medlklice. Sodniku poide slednjič potrpljenje: *Se en medklic, pa dam krivca takoj vreči na cesto!« »liravo!« zakliče tožene« je ime«. Kmalu se ji je približal mož in ji pomagal obleči plašč. Opazil je, da je njena torbica odprta. »Moj Bog, kje je moj denar!« je vzkliknila gospa. »Kdo je stal pri tebi?« jo je vprašal mož. Tedaj je žena pokazala na svojega občudovalci ja Brousila. Brousiln so |K)zneje aretirali in ga postavili pred sodišče. Tu se je pokazalo, da je podjetni Brousil že mnogim praškim gospodičnam in damam na takšnih listkih izjavil svojo ljubezen in jih v istem času skušal ok rasti. Že prej je večkrat prišel pred sodišče rodi te svoje podjetnosti, toda vedno se je izmazal z. izgovorom, da se je skušal na takšen način seznaniti z lepimi ženskami. Zdaj pa ga je sodnik obsodil na tri mesece strogega zapora. Žlahčičem napovedujejo konec Za Poljsko je bila vedno značilna jaka plast malih plemiških posestnikov t. zv. žlaličičev, ki pogosto sami obdelujejo svojo zemljo in so torej slični našim nekdanjim »svobodnikom« na kmetih. Ta razred je vedno branil narodno zavest in katoliško vero. Žlahčiči so Senkiewiczu dali pretežno večino njegovih nacionalnih junakov. Vse knže, da bo kriza vzela te male |>o-sestnike, ki so stoletja kljulwveli tujemu pritisku. Plačati morajo visoko davke, a ničesar niso v stanju vnovčiti, ker vladajo tudi na Poljskem žalostno nizke cene na deželne pridelke. Nova lista zadolženih plemiških posestev, ki jo je objavila na Poljskem največja varšavska deželna kreditna zadruga, obsega nad (200 naslovov. Vse te graščine bi morale biti prodane na dražbi I. majnika L i. Truplo sv. Frančišha Ks. so fotografirali Na akaz Svete stolice so fotografirali truplo sv. Frančiška Ksaverija. Kakor znano, je veliki misijonar umrl leta 1552. Fotografi so izjavili, de ima njegov obraz popolnoma naraven izraz in da je podoben staremu Iceenemn kipu. /daj se bodo več fotografirali relikvije do L 1942. Predsednik Brazilije Vcrgas se je ponesrečil na avtomobilski vožnji. Skala se je utrgala in treščila na avtomobil. Njegov pobočnik je bil ubit, njemu pa je zlomilo obe nogi; njegova žena pa je ostala nepoškodovana. Katoličanom iste pravice Ameriški katoličani so vložili pri oblastvih mnogo protestov, da ta pri nastavljanju zapostavljajo katoličane pred protestanti in drugimi veroizpovedmi. Vladi držav New York in Illinois sta izdali ukaz, ki izrecno pravi, da imajo katoličani pri nastavljanju iste pravice. V nedeljo so veliko nemško letalo D 2500 na Tempelhofu pri Berlinu krstili z imenom »Ge-neralfeldmarschall von Hindenburg«. Letalo nese 41 potnika in je preskrbljeno tudi s kabino za kadilce. Katoliška (Umska družba V Italiji se je osnovala družba za izdelovanje katoliških filmov. Nadela si je ime »Lux Christiana«. Predseduje ji profesor Luigi Mont-resor. Preskrbovala bo dvorane s kinematografskimi aparati, izdelovala in posojala bo filme katoliškim podjetnikom. Njega opora bo katoliška revija »Rivista del Cinematografo«, pri kateri sodeluje tudi grof Della Torre, glavni urednik vatikanskega glasila »Osservatore Romano«. Ta družba je pod okriljem posebnega odseka katoliške akci je, ki ga vodi g. Rufo della Sealetta, imejitelj malteškega reda. Odsek je v neposrednih stikih z Vatikanom. To naj bi bila podlaga za širšo filmsko akcijo, ki naj bi morda zajela ves svet. Nanjo naj bi se opirala katoliška filmska podjetja in tudi misijonom naj bi posojala filme. Sveti oče je te dni sprejel početnike te organizacije in jim dal svoj blagoslov. Medved, ki tehta 10 stotov in katerega domovina je Alaska, a je zdaj gost živalskega muzeja v Berlinu. Ге dni je 9 letni deček splezal na mrežo", ki obdaja mrcino, da bi dal medvedu nekaj jesti. Toda medved ga je zgrabil za desao roLs a ss js adgtimii Hranilne vloge v naši državi Po podatkih Narodne banke za 1. marec 1933 so vloge v naših denarnih zavodih (bankah in regulativnih hranilnicah Slovenije) padle pod 10 milj. Din na svoto 9.983 milj. Din. Važno je, da vodi z novim letom Narodna banka statistiko za vsak mesec posebej, zato izkazuje vloge dne 1. januarja 1933 s 10.184 milijonov Din, 1. februarja s 10,102 in 1. marca s 9.983 milijonov. K temu je pripomniti, da so znašale vloge dne 1. decembra 1932 10.226 milj. Din. Iz te slatistike za tekoče leto 1933 je razvidno. da eo že vloge v decembru lani padle za 46 mili., v januarju za 82 in februarju za 119 milj. Diu. V ostalem je bilo gibanje vlog naslednje: 1. marca 1. junija 1. septembra 1. decembru 1931 14.170 14.242 13.235 12.170 1932 11.875 11.016 10.743 t0.226 1933 9.983 V razdobju od I. decembra 1931 do t. marcu 1932 so padle vloge za 295 milij. Din, v dobi od 1. decembra 1932 pa do I. marca 1933 pa za 243 milj. Din. Manjši padec je pripisovati pred vsem dejstvu, du se. je z novim letom krog zaščitenih zavodov povečal zaradi uredbe o izplačilih vlog. Pridelek vina v letu 1932. Po podatkih kmetijskega ministrstva, ki jih je zbralo od kmetijskih referentov v vsej državi, je znašal lanski pridelek vina v naši državi na 209.403 lui 4 milijone 287.138 hI, to je na t ha 22.88 lil. V posameznih banovinah je znašal pridelek: savska 1294.708, donavska 971.706, primorska 668.290, inoravska 560.502, dravska 55<).133. vardarska 182 673. zetsku 113.557, drinska 30.160 in vrbaska 6.408 lil. Leta 1931 je znašal pridelek vina v vsej državi 4,393.719 hI, v povprečju 1928-1932 pu 3 milijone 925.055 lil. Oddaja zakupa brivskega lokala na peronu postaje Ljubljana gl. kol. se bo vršila na licitaciji dne 7. junija t. 1. pri ravnateljstvu •3 a :r A» S .9 «J« a - ■ зШ « kJ "J S > 2 § Suj « ÏL) a M -M cl°- » -K , O. «T v) a a> > > u o :!i o. a - 5 0 O _ B •Sr o Q3 a а I Ig S° d. S »п1 .s g .M: C/Î T?* t-9 S o g n "> N 0)0)0) >3 > «S.B.Š „ S ûQg , in« . «I 4) »i^ o J3 » o , —H Ï!|59 НН« o a . « ^n (n a > la|1i lil f" "■S tt o o •J»?T? > ti , Û, O « J3 Samuel Lover: RORY O'MORE 8 Irski ljudski roman. >No, dobro, izbral sem ©no, ki mi je ugajala; dobro palico z ročem iz slonovine, ker sem videl, da so bile tiste z zlatim ročem tako drage, da bi jih nikoli ne mogel plačati, ln zato sem dejal: »Dajte mi tisto.« In prijel sem jo. Toda nikdar v svojem življenju nisem bil tako razočaran! Mislil sem namreč, da dobim dobro, močno, solidno palico, a dragi moj, sreča, da mi ni iz rok sfrčala, tako lahka je bila! Pli-h, sem pihnil, »kakšna palica pa je to??< »Saj vam pravim, da ni palica, da je trstikak je dejal on. »Pri moji veri, ne dvomim, da je,« sem dejal. »Vidite, kako lahka je! Premislite, gospod, da je lahka, da pa vseeno dobro užge!« jo je hvalil. »Vi se šalite,« sem dejal, >saj komaj čutim, da imam kaj v roki.« »Gotovo, saj prav to je njena dobrota,« je dejal. Premislite, ta nevedni lopov je imenoval palico, ki je bila lahka kakor pero, dobroto! »Saj jo komaj čutite,« se je režal. »Da, res je,« sem dejal. »Kar je pa Se slabše, je to, da je skoraj gotovo ne bo čutil tudi drug ne.« »A, tako, vi rabite palico, da boste udrihali z njo!« je dejal. »Gotovo, čemu pa je palica?« sem dejal,. »Da se izbi je hudobija iz ljudi,« se je zopet režal. »Gotovo, če so nespodobni,« sem dejal. Topot sem ga ostro pogledal. »Da, te palice so pa samo za izprehod,« je dejal. :>Ali pa za dirko. Saj moraš teči pred tako, ki jo imate v pesti,< sem dejal. »No, dobro, izberite si najtežjo od vseh, ki jo najdete,« je dejal. In tako sem brskal med palicami in jih premetaval, da je kar rožljalo in pokalo, ampak verjemite mi, vseh tistih palic, ki so bile tam v prodajalni, še pes ne bi povohal!« »Zakaj ste pa zahtevali tako težko palico zapreča-slitega gospoda?« je radovedno vprašal tršati sosed. »Zato, ker ga ni moža v fari. ki bi rabil težjo.« »Ali je tako prepirljiv?« je vprašal potnik. »Ne, narobe, to vam je najmiroljubnejši človek,« jo odgovoril Rory. »Cemu pa potem rabi težko palico?« »Da udriha po svojih ovčicah,« je rekel Rory. »Da udriha?« je začuden ponovil potnik in se od smeha kar dušil. »O, vi se lahko smejete.« je rekel Rory, »a pri moji veri, ne bi se smejali, če bi bili pod njegovo roko, ki je stroga in težka, in ki naj ji da Bog zdravje!« »In zakaj jih tepe?« »Ako imamo kakšno malo bitko za kratek čas, ali če se ob sejmu zbijemo zaradi strankarstva, pa zve za to prečastiti gospod, pa pride kakšenkrat pogledat.« »Dobri Bog,« je osupnil potnik, »ali se duhovnik udeležuje pretepov?« »Ne, ne, ne! Vidini, da ste tujec v ti deželi. Duhovnik da bi potegnil s tem ali onim? Kaj pa mislite! On pride saino, da napravi konec pretepu. In kakopak, če hoče kaj opraviti, mora kar med nas in udrihati po nas in okoli sebe, da nas raztepe in razprši kakor veter pleve; in zato potrebuje težko in najboljšo palico.« »Toda ali ne bi težko palico spravil za take priložnosti, za druge pa rabil lažjo?« se je nasmehnil tujec. »Saj ne veš, kdaj bo rabil lahko, kdaj pa težko,« je mirno nadaljeval Rory. »Ce gre, recimo skozi vas in je gostilna prenapolnjena, nas zapodi ven. O, vaše srce bi kar poskakovalo, če bi videli, kako hitro se izprazni gostilna, tako hitro kakor bi trenil.« »Kaj pa, ali bi njegove besede ne zalegle prav toliko kakor palica?« »Ne, noče jih po nepotrebnem razsipati. In zakaj bi jih! Rajši jih prihrani za nedeljo za v cerkev, kjer je bolj primeren kraj za to; vrh tega pa tudi noče biti z nami preoster.« »Oster?« je osupnil mladi potnik. Ali niste rekli, du vas nri vsaki priložnosti mlati?« »Da, to že, ali to ni nič v primeri z njegovimi besedami, ki so ostre kakor britev ali meč. Naj nas ošlata naš dobri gospod s palico; tega smo vajeni, nismo pa vajeni takih besed, s kakršnimi nas useka, kadar mu nismo po volji. To je strašno! Rajši hi se dal tolči do jutri, kakor da bi moral slišati samo eno njegovo jezno besedo.« »No, zdaj pa vidim, da mora imeti težko palico,« je dejal potnik. »Da, mora jo imeti, vedno jo mora imeti in zaradi tega sem bil tako izbirčen v prodajalnici; celo uro sem se mudil tam, če mi verujete ali ne, nazadnje pa sem dobil palico, ki bi bila komaj za otroka, ne pa za moža. In tisti mož, ki mi jo je prodajal, mi je nazadnje rekel: ,Čudno, da vam od vseh teh palic nobena ne ugaja.' .Vi nič ne razumete,' sem mu odgovoril. ,Bolje je, da greste domov, saj mi samo čas kradete,' me je nahrulil. ,Zaradi časa mi je žal, če ga komu kradem, zaradi palice pa ne bom nikogar več vpraševal,' sem se mu odrezal. ,Poglejte to,' sem dejal in v pesti trdno kvišku držal svojo gorjačo iz črnega trna. ,Kako morete primerjati svojo staro polomljeno palico s temi tukaj,' se je jezil in med tem dvignil eno tistih svojih bilk. ,Pri moji veri, če se hočete poizkusiti z menoj, vam bom kmalu pokazal, katera je boljša,' sem mu zabrusil. ,Vi ne veste nič,' je dejal. ,To je najboljša sladkorna trstika.' ,Pri moji veri, iz te pa ne boste dobili sladkorja, verjemite mi, da ne. Slajšega lesa kakor ta črni trn pa na vsem širokem svetu ni, in čo ga hočete pokusiti, lahko poizkusite,' sem mu zagrozil. .Ne,' je dejal, ,nisem dobrega zdravja,' ali nekaj takega je rekel. ,Ce pa niste dobrega zdravja, je bolje, da se ne bijele,' sem dejal, kar je res. ,Kakšni ljudje niso zdravi, in zato se ne smejo biti, in ali ni za človeka žalostno, ki nima mesa, da bi hitro ozdravelo?' sem dejal in sem šel.« Vse to verjamem,« je rekel potnik, »zdaj bi pa še i kaj rad vedel o ražaju.v •"411 4lll„ ""t шНИт / X, rein BLJ A NA / 4"t SAMD&OVA « / Otvoritev danes 3. maja! ■ a» 4- V malih oglasih velja vsaka beseda Din i'—; ženltovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-ltolonskn, 3 mm vtsokn peiltne vratlca po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. sna Vrtnarski pomočnik vsestransko izvežban tudi v «vezanju«, dobi takoj dobro in stalno službo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4955. (b) Vajenka zanesljiva, ubogljiva, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi, ponudbe na upravo »Slovenca« št. 4958. (v) Dekle z dežele staro 24 let, išče službo v mestu k manjši družini. Naslov v upr. »Slov.« pod ši 4939. (a) Kovaški pomočnik išče stalne službe pri dobrem mojstru. Naslov v upravi »Slovenca« pod H. 4940. (a) Hlapec vesten, pošten, trezen, vajen konj in vsakega privoza ter dela, vojaščine prost, išče službo za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4978. • (a) Službo singe, skladiščnika, natakarja ali sličnega — iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4976. (a) Šoferska šola E. Čeh :bi»ia C*mernikov« loferaka Solit turbliana. Onnamko c. 3f> Sola za poklicne Šoferje ln amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in franko. 27-leten iant pošten, delaven, trezen, trgovsko izobražen prosi kakršnokoli službo. -Cenj. dopise na upravo »Slovenca« pod »Vesten« it 4970._(a) Služkinja zmožna vseh hišnih in gosp. del — išče službo. Nastop z 10. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod it 4968. (a) Družabništvo odstopim gospodu z Din 40.000 gotovine za že vpeljan gospodinjski predmet. Resne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soudeležba« št. 4979. d Naznanilo! Damski salon »Avrelija« se je preselila z dnem 2. t. m. na Poljansko c. št. 15, IX. stop. it. 2. Objava! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih kjerkoli napravila moja hčerka Greta Rož-man. Rozman Alojzij, oče. IŠČEJO: Dvosobno stanovanje » kopalnico in kr.binetom išče mirna stranka za avgust. Ponudbe pod šifro »10« 4975 na upravo »Slovenca«. (c) ODDAJO; Dvosobno stanovanje in pritikline — 650 Din mesečno — se odda. — Zg. Šiška, Spančeva pot št. 192. (č) Vestno dekle nnožno kuhanja, hišnih dal, vajeno tudi živine, iKe službo. Najraje gre ▼ župnišče. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Jesenice. faj Častna izjava Podpisani Trelc Josip, steklobrusec v Rogaški Slatini, obžalujem in pre-klicujem vse, s čemer sem žalil gospoda Weisheit Otona, direktorja steklarne pri Sv. Križu, zlasti pa očitek, da dela proti Sokolu. Zahvaljujem se mu, da mi je odpustil in odstopil od tožbe. Živežem se nadalje v bodoče opustiti vse, kar bi kvarilo njegov ugled. Trelc Josip. Stanovanje ene sobe, predsobe, kuhinje in pritiklin, v centru, se odda takoj ali za junij. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4964. (č) Predsoba, soba in kuhinja s pritiklinami se odda za 1, jnnij. Kje, pove uprava »Slovenca« pod št. 4961. (č) Stanovanje obstoječe iz dveh sob in pritiklin, brez kopalnice, se odda za avgustov termin. Poizve se: Rimska cesta 18Л1, med 13. in 14. uro. (č) Trisobno stanovanje 550 Din, lokal s sobo — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4980. (č) Potrtega srca naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče in stari oče, gospod Franc Lavrič posestnik in bivtH rele trgovec dne 1. maja 1933 ob pol 9 zvečer, previden s tolažili za umirajoče, v 89. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb preblagega pokojnika bo v sredo, dne 3. maja 1933 ob pol 6 popoldne iz hi Je žaloeti, Levstikova ul. 25, k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2. maja 1933. 2alujoči ostalL Meehri pogrebni zavod r Ljubljani Jajnine Pekatete se dobe v kakovosti kakor doslej J>QHtahtc Tako sprašujejo moški, kjer se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetloplavimi lasmi očara vso svojo okolico. To je ujen uspeh, istočasno pa tudi uspeh specijalnoga žainpoua S. Y. S ki varuje lase pred uelepim potemnevanjem in in naredi potenmele lase iu lase brez sijaja svetle in svileno mehke. Ze prvi poizkus Vas bo o tem prepričal! Oprema za enkratno uporabo Din 6-— a za trikratno Din 12-—. Dobi se povsod. Poskusite še danes in zahtevajte izrecno S. V. S specialni šampon negovane blondlne. Prodaja na veliko: »C0SM0CHEM1A«, Zagreb. Smiéiklasova î(3. Kupim Dinamomotor 220 X 380 — Drehstrom. Rozman, Cankarjevo nabrežje 7, Ljubljana. (k) Vsakovrstno ftnpnge po naivi£fib cenab CERNE, luvelir. Ljubljana, Wolfova ulica it 3 Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana. fl) Z avgustom oddam petsobno stanovanje s stekleno verando in kopalnico v Rožni ulici št. 27/1, Šentjakobski okraj, i za mesečno 1400 Din. (č) | Pisarniške prostore visokopritlične, v sredini mesta, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4655. (č) Snažno sobico oddam gospodični. Res-Ijeva 26. (s) Lokal v sredini mesta, na prometnem kraju, se takoj odda. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4828. (n) Lokal na Bledu krasno opremljen, se odda. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4980. (n) Stavbne parcele Dravlje, Celovška cesta, proda Švajgar, Dravlje 74. Št. Vid nad Ljubljano, p 10 stavbnih parcel po 600—1000 mJ naprodaj in se sprejmejo tudi hranilne knjižice. Poizve se: Vižmarje št. 100 in 59. (p) Trgovsko hišo v okolici Ljubljane kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačam v gotovini« št. 4965. (p) Dve parceli tik Tyrševe ceste, ugodno naprodaj, Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4960. (p) Samo pri »Levu« dobiš najboljši Pfeiferjev cviček iz Leskovca. (1) Otroške vozičke šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd. S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1) Plašče za zdravnike, kemike, brivce in obrtnike, jopiče za natakarje, mesarje in druge obrti, predpasnike za kuhinjo, dom in obrt — Izdeluje Ilamann, Mestni trg 8. (1) Nogavice, rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene. samo pri Јрнзтрллгсе-и Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Kmečko posestvo z njivami in travniki, v Sp. Zadobrovi naprodaj. Poizve se: I. Oražem — Moste. (p) Ugodno naprodaj tovarniško poslopje s ca. 1300 m' stavbnega zemljišča — v Št. Vidu nad Ljubljano. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Tovarna« štev. 4827. (p) Vila enonadstropna, zgrajena 1932, v kateri se nahaja moderna parna pekama, trgovski lokal in tri sta-cr vanja, tik postaje Le-gce-Bled, se vsled družinskih razmer ugodno proda. Pojasnila daje Edvard Černic, zid. mojster, Dravlje 100. (p) Naprodaj hiša z velikim vrtom, v lepem kraju, tik ceste, blizu farne cerkve in kolodvora. Poizve se pri g, Matiji Cimperšek, Polzela. Cena 36.000 Din, (p), 1ЕИКЕИ1 Buick auto petsedežna limuzina, v najboljšem stanju, zelo ugodno naprodaj. Za delni ali celotni znesek se vzame tudi hranilne knjižice nekaterih denarnih zavodov. Naslov v oglasnem oddelku »Slovenca« pod št. 4689. (f) Kupimo Bukovo oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št 24._(k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Lfubljana, Ilirska ulica 36. vhod t. Vidovdanske ceste ori gostilni Možina. Jugurt mleko le iz mlekarne Tyrševa (Dunajska) 17; izboren sir trapist — kg 12 Din. — Kličite telefon 27-01. (1) Opeko vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jerko, Črnuče. (1) Volčjaka-čuvaja triletnega, prodam. Škof-ia ulica 8/1, levo. (1) originalni dobite v Centralni vinarni v Ljubljani. Najcenejša kurjava so suhi odpadki od žage. Vedno na zalogi pri: Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4 — telefon 22-44. (1) Volna, svila, bombaž stalno » bogati izbiri » vseb vrstah, za strojno pletenje in ročna dela no nainižiih cenab pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana — Židovska ul. in Stari trg. Od naših stanovaniskih hiš, katere dcmoliramo, takoj Seno par vagonov, ugodno proda Peter Majdič, Celje. 1 zidno in strešno opeko, leseno strešno konstrukcijo, vrata, okna, lončene peči, štedilnike, klosetne naprave, vodovodni materijal itd. Resni interesenti prejmejo vsa potrebna pojasnila pri ravnateljstvu Strojnih tovarn in livarn d. d., Ljubljana, kjer je materijal tudi na ogled.__(1) Moško kolo prodam za 450 Din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4937. (1) Elektromotor za istosmerni tok GW 3/5 300 voltov, 4 ks, 980 obratov, št. 8310, s kompletno pripravo za dvigalo, prodamo za 200(1 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« št, 4989. (I) Več kosov pohištva zaradi selitve naprodaj. Cankarjevo nabrežje 7. š Pekarna zelo prometna naprodai v ljubljanski okolici. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4974. (I) BANAŠKO LUCERNO najbolj prikladno za naše podnebje TRAVNA SEMENA, RIBNIŠKI FIŽOL in KORUZO za sejanje dobite najceneje pri FRAN POGAČNIK U, Ljubljana, Tyrseva (Dunajska) cesta št. 67, nasproti mitnice. pri Iv. Schumš Dol en jska cesta Telefon št. 2951 m« ho najboliSib mlinoi nndi nnirenrtr »eletri>o»ina lita in mletskih izdelkov A. VOLK, LJUBLJANA Re.lieva Cftn 34 Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam Telefon 2059 Premog suh« drva Pogatom, Bohoričeva ulica 5 t Naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga, sestra, teta in svakinja, gospa MARIJA BRUS roj. OBLAK soproga poduradnika Pošt. hranil, v pok. dne 1. t. m. po dolgem, mukcpolnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno zaspala v Gospodu. Pogreb nepozabne bo v sredo, dne 3. maja 1933 ob 5 pop. izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče na Viču. Ljubljana-Škofja Loka, 1. maja 1933. Ivan Brus, soprog, in ostalo sorodstvo. Za »Juffoslovanako tiekanroc v Ljubljani: Karel Če«. Izdajatelj: Ivan Rakoree. Urednik: Franc Krem žar Požar sredi noči Slovenjgradec, 1. maja. Od snoči do davi je uničil požar vse posestvo posestniku Martinu Matvos, p. d. Živartnik, na Rahtclu v Gmajni, na hribu tik nad mestom. Okrog pol ene ponoči so opazili meščani, da se dviga proti nebu mogočen sij ter da mogočni ognjeni zublji, ki so uničevali gospodarsko poslopje imenovanega posestnika, švigajo proli nebu. Kmalu za tem je začela goreti ludi hiša. Kakor izpovedujejo domači, jo ogenj nastal v skednju, kjer je začela goreti slama, odtod se je naglo razširil po vsem poslopju, tako da ni bilo mogoče rešiti nič drugega, kakor živino in nekaj inaiega orodja. Ker je bila hiša oddaljena od gospodarskega poslopja komaj kakih osem metrov in okrita s škodljami, proti kateri jc vlekel veter, jn ker je hiša bolj na samem, da ljudje, ki so bili v najboljšem spanju, niso ognja pravočasno opazili ter so morali reševati samo domačini, na gašenje sploh misliti ni bilo. Ker ni blizu vode, se je ogenj kmalu razširil ludi na hišo, katera je obenem z gospodarskim poslopjem pogorela do tal. Iz hiše so Ê rešili le pohištvo in obleko, dočim so življenjske potrebščine v podstrešju zgorele. Kako jc ogenj nastal v tako pozni nočni in nenavadni uri, ni znano. Domnevajo pa različno! Ali je kdo na skednju spal in ponoči kadil ter s tem zažgal slamo, ali jc morda zažgal kdo iz sovraštva, ali pa je kdo prišel nad domače zajce, da bi jih ukradel ter pri tem svetil z žvcplenko, po neprevidnosti pa zažgal slamo. Baje je žc pretekli teden neki večer prišel nekdo krast zajce, katere je iskal na skednju in pustil ležati tam polno ožganih vžigalic. Lahko verjetno, da jc na isti način sedaj nastal ogenj, ki je napravil veliko škodo, katera znaša okrog 60.000 Din, zavarovano pa je za 40.000 Din. Na pomoč so prišli gasilci iz Starega trga in Slovcnjgradca, vendar pomoči ni bilo nobene, ker ni blizu vode pa tudi prepozno je bilo, ker so plameni prehitro objeli vsa poslopja in radi tega, ker i je pihal veter, poslopje pa je bilo staro in dobro ; gorljivo ter suho, kar so lahko naglo uničili. Go-j vori sc ludi, da je v teku noči gorelo tudi nekje v Lcgnu, vendar tega nismo mogli ugotoviti. Maribor • KoFt'dn» Srcdn, v velikega travna: Varstvo \. Jožefa; Najdenje sv. Križa. Novi grobovi •j- Viktor Kobe, Umrl je gosp. Kobe Viktor, sodnik okrožnega sodišča. V petek je šc posloval in reševal tekoče zadeve, čeprav se ni počutil dobro in je tožil o bolečinah v želodcu in trebuhu. Napoti! se je na kliniko v Zagreb, da se da operirati. V soboto popoldne ga je nepričakovano in nenadno ugrabila smrt v najlepši zreli moški dobi 45 let. Pokojnik je bi! kot človek prijeten družabnik, Ijudomil, skrben družinski oče in kot dober sin zvesta podpora priletni materi. Kot sodnik je bil vešč pravnik. Dičilc so ga zlasti lepe sodniške lastnosti pravičnosti in objektivnosti. Služboval je na raznih krajih, kakor v Brežicah, Mokronogu, naposled v Novem mestu pri okrajnem, nazadnje pri okrožnem sodišču, ki bo pogrešalo njegove delavnosti in ekspeditivnosti. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje! " -f- V Horjulu je umrla v soboto dne 30. aprila v 55. letu starosti Franca Vrhovec, po dom. Biten-cova. Pokopali so jo včeraj s sv. mašo. Številnim znancem in znankam naj bo priporočena v molitev! ►J Fran Lnvrič. Dne I. mujnika zvečer jo na svojem stanovanju Levstikova ulica 25 \ Ljubljani za vedno zatisnil oči 89-lotni gospod Franc L a v r i č, bivši veletrgovee. Pogreb bo \ sredo 3. maju ob pol (> popoldne. Noj počiva v miru! Žalujočim naše so/ulje! >ï< V splošni bolnišnici je umrla ;;u. Marija-Brus, roj. Oblak. Pogreb bo danes ob 5 popoldne na viško pokopališče. Naj ji sveti večna luč! Svojcem naše sožalje! J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov în ob ek za gospode 1er deco Osebne vesti Poročila sta se v Framu g. Jakob Lobnik, višji kontrolor v Belgradu in gdč. Josipina Bezjak, tovarnarjeva hči v Framu. — Mlademu paru naše iskrene čestitke! = Poročila sta se 2. t. m. g. dr. med. Vilko Havranek iz Zagreba in gdč. Vera Stermccki iz Celja. Bog daj srečo! = Diplomiran je bil na juridični fakulteti ljubljanske univerze g. Fcdor Košir. Čestitamo! = Za inženjerja elektrotehnike je bil včeraj na elektr. oddelku ljublj. univerze diplomiran g. Boris Gor up iz Ptuja. Ostale vesti — POLOŽNICE prejmo v današnji številki »Slovenca« vsi p. n. poštni naročniki, ki jim je s koncem aprila potekla naročnina na »Slovenca«, ali pa imajo kak zaostanek za prejšnje mesece. Prve in druge vljudno vabimo, da se priložene položnico poslužijo takoj po prejemu in si zagotove s tem redno prejemanje lista. — Dijaška akademija v Škoiji Loki. Drž. meščanska in uršulinska mešč. šola v Škof ji Loki ter drž, mešč. šoli v Tržiču in na Jesenicah prirede 7. maja popoldne ob pol 4 v telovadnici drž. mešč. šole v Škofji Loki dijaško akademijo. Spored je zelo raznovrsten in zanimiv. Šole tekmujejo s pevskimi točkami, s telovadnimi nastopi in z deklama-cijami. Akademijo zaključijo štiri Mirkove pesmi, ki jih zapoje združen pevski zbor vseh štirih šol, 180 pevcev in pevk, ki ga vodi priznani pevovodja ravnatelj Lajovic iz Tržiča. — Sošolcem gosp* župnika -f- Janeza Pirko-viča. Umrl je gosp. župnik Janez Pirkovič. Sošolci naj darujejo zanj sv. mašo. — Ambrožič Jožef. — Oglasi v telefonskih imenikih. Z ozirom "na razglas Poštne direkcije pod gornjim naslovom obveščamo cenjene inserente in naročnike, da knjiga Beli zobje: Chlorodont t «»« Ћ1 »Telefonski imenik dravske banovine« izide v določenem roku po obliki in vsebini urejena po za-, htevah modernega časa. — Uprava Tel/ im. drav-• ske banovine, Tyrševa cesla 34, Ljubljana. — Dr. Herriot sprejel dr. Pitamica. Politika I (29. apr.) poroča po svojem vašingtonskem poro-\ čevalcu, da je bil francoski ministrski predsednik i ob prihodu v Ameriko oblegan od ameriških mi-; nistrov, da pa je sprejel v avdijenco le jugoslovanskega poslanika, Slovenca dr. Leonida P i t a-m i c. a, s katerim se je dalj časa zadržal v prijaznem razgovoru. To dejstvo je vsekakor častno za našega učenjaka, ki nas v ameriškem diplomatskem in znanstvenem svetu prav lepo zastopa. — Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, razdraženosti, ner-voznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zman|šani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno čašo naravne »Franz-Josef« grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Franz-Josef« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polno-krvnim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. »Franz - Josef« grenčica se dobiva v vseli lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. — Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so poklonili v počastitev spomina blagopokojnega Frana Kozjaka, šol. uprav, v p. njegovi ožji prijatelji po gosp. Franu Juvancu 100' Din. Najlepša hvala! — Muzejsko društvo za Slovenijo prosi one člane, ki so šc v zastanku s članarino, da jo poravnajo po položnici, ki jc bila priložena »Glasniku« in .Prirodoslovnim razpravam-. — O vinarski razstavi v Novem mestu smo od naročnika dobili vprašanje, ali sc zlela lahko udeleži vsakdo. Obrnite se zaradi poučnega izleta na Vinarsko podružnico v Novem mestu, ki vam bo dalo vse podatke. — Za fotoamaterski izlet v Belo Krajino dne 7. maja, za katerega je dovoljen posebni vlak, stane samo vožnja tja in nazaj 36 Din, vožnja s celodnevno oskrbo, vozovi itd. pa 75 Din za osebo. Hrana štirikrat dnevno Ne zamudite ugodne prilike in se nujno prijavite v drogeriji Gregorič, Prešernova ulica št. 5. DA BO VAŠ OTROK ZDRAV IN VESEL! dajte mu »ENERGIN« za krepitev krvi, živcev in teka. »ENERGIN« pospešuje razvoj otroka. Otrokom 3 krat na dan po 1 malo žličko okusnega »ENERGINA«. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol litra 35 Din. ffiSiï^nVHHMV^S^^ — Fotoamaterski izlet v Belo krajino bo tako lep in številen, kakršnega Bela krajina šc ni nikdar doživela. Gregorič je organiziral v zadnjem vagonu posebnega fotoamateiskega vlaka Foto-šolo, v kateri se bo vsak udeleženec do Bele krajine lahko naučil fotografirati. V Črnomlju pa jc ljubeznivi ravnatelj »Jugolesa« g. Lokar dal na razpolago dva gozdna vlaka, da.se bodo izletniki popeljali tja med visoke gorice in prekrasne kraje. Črnomeljci so na Lahinji pripravili kar 15 čolnov za posebno fotoamatersko skupino, ki bo brodarila po črno-mcljskih vodah. — Hitite s prijavo za izlet v dro-geriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5, da ne bo prepozno! preko pesmi čuvstvenih izlivov pa do obdelav raznih narodnih ali ponarodelih pesmi. Kakor rečeno nam jc ta zbor s svojim koncertom nudil izreden glasbeni užitek. Zbor ni ravno številen — sestavlja ga približno petdeset pevcev — a je izvanredno sočen, ubran in enoten. Vsak glas zase je na mestu, tako tenorji, kot basi. Prvi v svoji lepoti in neprisiljenosti, drugi pa v svoji jasnosti in sočni kvaliteti. Da ne govorimo nadalje šc o veliki discipliniranosti zbora, ki poje kot en sam instrument, pa moramo povdariti veliko inter-pretacijsko silo, ki leži v njem. Seveda ima ta svoj izvor v izredni glasbeni tvornosti njegovega dirigenta Franceta Marolta. Kar prevzemala nas jc pesem za pesmijo. Iz vsake je vrelo toliko pristne glasbene umetnosti, toliko občutene resničnosti in globoke čuvstvenosti, da smo bili ob koncu prepričani, da pomeni zbor, ki je stal pred nami za Slovence zopel enkrat izrcdnosl v glasbenem življenju. — Nc smemo pozabiti, da se jc lepo uveljavil tudi solist M. Pugclj, ki je razne solistične vložke zapel z velikim glasbenim okusom. Žal jc, da dvorana (ki sc je mimogrede rečeno akustično zelo obnesla) ni bila tako razprodana, kot bi bilo želeli. Že res, da je bil morda dan in čas koncerta malo neprikladen, a vendar bi pričakovali, da bi bili akademiki pri celjski publiki lahko deležni večje pozornosti. Pogrešali smo zlasti celjske inteligence, !otujočem cirkusu. Neko noč sem v slabi druščini igrol karte prav do zore in seveda — vse izgubil. Ko sem se v jutranjih urah bližal cirkusu, kjer sem imel s svojo družino tudi svoje bivališče, sem začni rjovenje in takoj aii je bilo jasno, da je eden izmed levov ušel iz železne kletke. Skočil sem po puško ter stekel v smer od koder se je čulo rjovenje. Tam na travniku je stalo osamljeno drevo, pod njim pa je sedel petletni fantek — — moj sinko. Lev je skakal preko njegn in njegove glave z namenom, da prej ali slej šapne po otroku. Ko je priletel na tla, se je lev takoj zaobrnil, fantek pa se je tej levji »igri« smejal. Lev se je zopet obrnil in ker sem spoznal njegovo namero, da hoče zdaj svojo žrtev usmrtiti, sem hitro pomeril in lev je padel v skoku ter se ni več ganil. Hvala Bogu, da sem ono noč zgubil pri igri, kajti sicer bi gotovo še ne bil prišel domov in — enojega sinka ne bi bilo več med živimi. Kaj ostane od luksuznega vlaka, če malenkost na njem odpove! V gorovju Altonna v ameriški državi Gcorgija se je pripetila huda železniška nesreča. Lokomotiva se jc prevrnila, poštni voz je bil popolnoma razbit, ostali so skočili s tira. Pri tem je bilo več oseb ubitih. Radovednost in ljubezen Ahilova peta šibkega spola Nedavno se je v garderobi nekega praškega gledališča pripetil ta-le dogodek: 28 letni Karel Brousil je zagledal lepo gospo, ko je v družbi evojega moža, ki je potrpežljivo držal v rokah garderobni listek, čakala na svoj majhni plašč. Gospa je hotela svojo torbico preložiti z leve roke v desno, ko sc ji je g. Brousil ailadeniško nasmehnil in je stisnil v roko listek, ki je moral po mnenju odlične gospe vsebovati nekaj nenavadnega, morda izraze občudovanja in oboževanja Gospe se je polotila velika ш mirnost in možu je rekla, da bo počakala na svojo obleko in nanj zadaj za stebriščem. Gospa je silno radovedno v naglici prebrala listek, nn katerem je stalo: »'Pričakujem vas jutri popoldne ob 17 ored tem gledališčem. Zvedeli boste tudi za mo- Prohletstvo modrega bisera Američanka E»olyn Mc. Lean (na sliki) je zastavila »modri diamant«, najdragocenejši kamen na svetu. Kamen so ukradli ie očesa Budovega kipa v Indiji; o njem govorijo, da ga spremlja kletev. V zadnjih 250 let h je že neštetokrat menjal lastnika. Njegova zadnja žrtev je najstarejši sin Mc. Leanove družine, ki ga je povozil avto... Med sodno razpravo si dovoljuje občinstvo neprestano medlklice. Sodniku poide slednjič potrpljenje: >še en medklic, pa dam krivca takoj vreči na cesto!« ■»Bravol« zakliče tožen eo je ime«. Kmalu se ji je približal mož in ji pomagal obleči plašč. Opazil je, da je njena torbica odprta. »Moj Bog. kje je moj denar!« je vzkliknila gospa. ?Kdo je stal pri tebi?« jo je vprašal mož. Tedaj je žena pokazala na svojega občudovatelja Brousila. Brousila so pozneje aretirali in ga postavili pred sodišče. Tu se je pokazalo, da je podjetni Brousil že mnogim praškim gospodičnam in damam na takšnih listkih izjavil svojo ljubezen in jih v istem času skušal okrasti. Že prej je večkrat prišel pred sodišče radi te svoje podjetnosti. toda vedno se je izmazal z izgovorom, da se je skušal na takšen način seznaniti z lepimi ženskami. Zdaj pa ga je sodnik obsodil na tri mesece strogega zapora. Žlahčičem napovedujejo konec 7m Poljsko je bila vedno značilna jaka plast malih plemiških posestnikov t. zv. žlahčičev, ki pogosto sami obdelujejo svojo zemljo in so torej slični našim nekdanjim »svobodnikotn« na kmetih, la razred je vedno branil narodno zavest in katoliško vero. Žlahčiči so Senkievviczu dali pretežno večino njegovih nacionalnih junakov. Vse kaže, dn bo kriza vzela te cnale posestnike. ki so stoletja kljubovali tujemu pritisku. Plačati morajo visoke davke, a ničesar niso v stanju vnovčiti, ker vladajo tudi na Poljskem žalostno nizke cene na deželne pridelke. Nova lista zadolženih plemiških posestev, ki jo je objavila na Poljskem največja varšavska deželna kreditna zadruga, obsega nad 1200 naslovov. Vse te graščine bi morale biti prodane na dražbi 1. majnikn t. 1. Trup lo sc. Frančiška K s. so fotografirali Na ukaz Svete stolice so fotografirali truplo «v. Frančiška Ksaverija. Kakor znano, je veliki misijonar umrl leta 1552. Fotografi so izjavili.