A r KLIC TRIGLAVA IZ VSEBINE: • LJUBLJANSKI NADŠKOF V ANGLIJI • JUGOSL. GOSPODARSKE REFORME O JUGOSLOVANSKA POŠTA % KOLIKO NAS JE • VIDMAR IN ĆOSIĆ 316 SEPTEMBER 1965 POLITIČNO NEODVISNI RUC TRIGLAVA LONDON, 4. SEPTEMBRA 1965. LETO XVIII. ŠTEV. 316. Ljubljanski nadškof v Londonu Na povabilo angleških katoliških škofov in z namenom, da obenem birma slovenske otroke, je minuli torek, 31. avgusta, prispel v London ljubljanski nadškof prevzvišeni gospod dr. Jožef Pogačnik. V soboto, 4. septembra, zvečer ga bodo ob primerni prireditvi pozdravili Slovenski verniki iz južnega dela Anglije v Bedfordu, nakar bo naslednjega dne, 5, septembra, v cerkvi sv. Jožefa prevzvišeni podelil zakrament sv. birme slovenskim otrokom. Naslednji week-end pa bo g, nadškof obiskal severni del Anglije, ko ga bodo v soboto, 11. septembra, zvečer pozdravili slovenski verniki v Rochdalu. Naslednjega dne, v nedeljo, bo sv. birma. Potem pa bo g. nadškof odpotoval v Rim na zasedanje 2, vatikanskega koncila. Prevzvišenega nadpastirja tudi 'Klic Triglava' iskreno pozdravlja in mu želi prijetno bivanje med Slovenci na Angleškem, DOMOVINA Ko pišemo o domovini, kar se mnogokrat zgodi, - in pišemo kritično, kot se največkrat pripeti, se vedno zavedamo, da je od daleč lahko zabavljati. Prvič, imamo iz inozemstva boljši razgled, čeprav nimamo tako podrobnega vpogleda v domače razmere. Drugič, ni se nam treba bati zamere oblasti; tretjič, tudi čustveno smo dovolj oddaljeni od domačih razmer, da nas ne boli zapisati, kar mislimo, da je res. Za ljudi doma pa je pesem drugačna, Zadarski profesor Mihajlo Mihajlov, katerega so aprila obsodili zaradi članka o Sovjetski zvezi, a ga kasneje oprostili, je bil povabljen na obisk ameriških univerz, in je zapi salv newyorškem 'New Leaderju1, da ljudje v socialističnih deželah molče zato, ker nočejo biti izdajalci in nočejo nuditi orožja silam reakcije, ki nasprotujejo borcem za svobodo na za-padu, Mihajlov pravi, da si zapadni bralci razlagajo molk v socialističnih deželah na tri načine: mislijo, da so ljudje ali popolnoma zadovoljni, ali da se boje, ali pa da nimajo možnosti objave. Po njegovem pa ne drži ne eno, ne drugo, ne tretje. Medtem ko v socialističnih deželah spoštujejo zahodne intelektualce, ki kritizirajo lastno družbo, je odnos do lastnih kritikov drugačen. Ker ne morejo kri- ★ Bistvena vprašanja - nerešena Od gospodarskega sodelavca Zadnjič sem nekoliko podvomil da bi gospodarski sistem v Jugoslaviji funkcioniral pa četudi bodo sedanje ekonomske reforme radikalno izvajali. Pri tem sem omenil, da še vedno ne bo rešeno vprašanje gospodarske odgovornosti, gospodarske iniciative in investicijskih kriterijev. Gospodarska odgovornost je taka poveza.nost med investicijami in investitorji da ti na svoji koži temeljito občutijo, če je naložba slaba ali slabo uprav Ijana Ze pokojni zagrebški profesor Mijo Mirkovič, partijec, se je pritoževal, da "socialistična družba" še ni našla rešitve za ta problem in da gredo milijarde v nič, ne da bi to prizadelo kakega posameznika marveč prizadene samo vse državljane v obliki nižjega standarda. Drugače tudi biti ne more, če ni "dohodkov od imovine" marveč le "dohodki od dela" kakor sedaj navadno pravimo, dasi ne more biti dvoma, da je sprejemanje odločb o investiranju imovine in o njenem upravljanju ena najvažnejših in najzapletenejših oblik dela za gospodarstvo. To vprašanje skušajo komunisti v Jugoslaviji rešiti tako, da so prenesli upravljanje imovine na delavske kolektive, ki naj bi se njihova odgovornost kazala v nižjih ali višjih dohodkih. Toda, prvič, je ta odgovornost vse preveč razblinjena (difuzna) porazdeljena na vse preveč ljudi da bi bila res učinkovita, drugič, je povezanost, med podjetjem in posameznim delavcem ali uslužbencem p re m'al o tesna, saj se gospodarski odgovornosti vsakdo če je njegovo znanje in spret -nost kaj vredno lahko izogne z odpovedjo in preselitvijo v drugo podjetje- Zatorej so komunisti nekaj časa poskušali dopolniti ali nadomestiti gospodarsko odgovornost s kazensko kar pa ni moglo pomagati, ker je bila edina posledica, da so se vsi skušali kakršni koli odgovornosti izogniti s tem, da so vsako odločitev porinili v roke nadrejenim, tako da je bilo odločanje povsem omrtvičeno. Tako je bilo tudi zato ker je bila odgovornost samo negativna - če je kdo upravljal posebno dobro za to ni bil nagrajen v taki meri da bi to kompenziralo nevarnost. da bo zap-1 Poleg tega je kazensko odgovornost za gospodarske odločitve težko napraviti objektivno, posebno še pri komunističnih sodiščih in Ozni, Tudi ★ tizirati v socialističnem tisku, postane njihova kritika hudo orožje proti lastni deželi in narodu če je objavljena v tujini, Socialistični intelektualec, ki se svobodno izraža pred zahodno javnostjo, se počuti kot izdajalec, piše Mihajlov. Z vsemi pridržki glede strahu in možnosti objave, ki so nam v tujini globoko ukoreninjeni, moramo le zapisati, da je v Mihajlovih mislih zrno resnice. Čeprav je emigrantom težko priznati, da so pristranski in enostranski, jim tak gla; od doma le dobro dene. Upoštevati je namreč treba tisti navadni narodni ponos, ki ima s socializmom presneto malo opravka in ki se pojavlja v vseh nerazvitih in revnejših državah, kadar imajo opravka z razvitejšimi in bogatejšimi. Našim sodelavcem se je mnogokrat pripetilo v razgovorih z ljudmi iz domovine, da so naleteli na užaljen odziv. ko so kritizirali razmere v Jugoslaviji. Seveda je slabo, toda vi, ki ste zunaj, nimate pravice zabavljati, je bilo mogoče brati v mislih teh ljudi. Treba se je spomniti, da je bil avtor tistega reka "Naj ima prav ali ne, pa je le moja dežela - My country, right or wrong" po narodnosti Amerikanec.Ko se je Amerika še razvijala, so bila taka nestrpna in ozkosrčna nacionalistič -na čustva običajna. Podobna čustva naganjajo državljane novih afriških držav v nestrpnost in bahanje. Vse to je tre -ba upoštevati, ko med našimi ljudmi naletimo na ozki narodni ponos in neodkritosrčnost pred tujci. V stikih z ljudmi iz domovine pa smo doslej še vedno razbili oklep nezaupanja in zamere z zelo preprostim argumentom. Poudarili smo, da smo tudi mi del slovenskega naroda, čeprav živimo v raznih delih sveta, daleč od domovine. Kot take nas boli, kar boli Slovence doma. Zabavljamo, ker bi radi izboljšali; čutimo se prizadete, ker smo Slovenci, Morda je naš odnos podoben Cankarjevemu odnosu do domovine, doline Šentflorjanske, Bičal je napake, ker jo je ljubil UREDNIŠTVO danes delavski kolektivi še občutijo gospodarsko odgovornost kot nepravično ker je uspeh ali neuspeh podjetja odvisen od okoliščin ki jih le stežka pregledajo in razumejo. Odvisen je mnogo manj od njihovega osebnega napora kot od razmer na tržišču in izbire prave tehnike Prav zaradi tega3 ker prevladuje občutek, da je odgovornost delavcev za spremembe na tržišču nepravična, sili komunistič -ne oblasti, da se trudijo izolirati podjetja od tržnih vplivov in da komaj kdaj kje izplačujejo predpisane minimalne plače, oziroma dohodke, kakor komunisti rajši pravijo, kakor da bi besede lahko spremenile pojme, S tem je seveda pretežni del odgovornosti za upravljanje šel po gobe Slo pa je tako in tako od vsega početka samo za odgovornost za upravljanje investicij in kvečjemu še za reinvestiranje nikdar pa ne za odgovornost za nove investicije, t j. ustanavljanje novih podjetij Odločitve o novih podjetjih so namreč doslej - in bodo morali tudi odtlej - sprejemale državne oblasti, razni investicijski fondi in banke, a odgovornost zanje se je. ko je podjetje začelo poslovati, nemudoma prevalila na novi delavski kolektiv kar mora t a občutiti kot nepravično, ker odgovarja za sklepe, ki jih ni sprejel sam Tudi če bi odgovornost ostala državnim oblastem, fondom in bankam, bi tam spet ne prizadela nikogar osebno razen morda v bankah, kjer pa je odgovornost spet razblinje -na, tako da komaj šteje Vlada se dobro zaveda da so državne oblasti in fondi slabi investitorji, in zato namerava z reformo prenesti večji del investicijske -ga odločanja na podjetja S tem pa se pojavljajo novi problemi Podjetja namreč lahko ohranijo kontrolo nad novimi investicijami samo če ne ustanavljajo novih podjetij, marveč reinvestirajo t, j. povečujejo svoje obstoječe podjetje, Daši tudi nekatere zahodne zakonodaje pospešujejo tako re-investiranje (ploughing back), je ta metoda precej problematična Ni namreč nujno, da bo povpraševanje za izdelki podjetja, ki danes dela z dobičkom in ima torej sredstva za rein-vestiranje, nezadržno raslo naprej tako da je edino pravilno investirati v povečanje njegove lastne produkcije. Lahko se spremeni povpraševanjes lahko se spremeni tehnika produkcije, lahko se pojavijo novi konkurenčni izdelki Dober investitor mora skušati take stvari predvideti, tako človek sme dvomiti, da ima delavski kolektiv čas. študirati potrebne informacije in znanje, da informacije izkoristi, Pa tudi če bi ga imel in bi znal informacije izkoristiti, bi še vedno lahko samo reinvestiral investiral v lastno podjetje, ne bi pa imel oziroma želel investirati v nova podjetja, ker bi se s tem sredstva izmaknila njegovi kontroli, saj bi upravljanje nad njimi prevzel delavski kolektiv novega podjetja Tako stanje otežkoča gospodarsko sodelovanje med federalnimi republikami -nedvomno je vinteresu vseh da iz najbolj razvitih republik kapital odteka vmanj razvite ker mora biti tudi tam produktivnost kapitala večja, seveda če je dobro upravljan. Toda brž ko ena izmed republik ali kolektivov v republiki investira del svojih sredstev v drugo republiko so ta sredstva s stališča te republike in kolektiva izgubljena. Ne samo to zaradi pomanjkanja izkušnje, bo delavski kolektiv v manj razviti republiki investicije r abo upravljaj, morda, celp tako slabo, da bo treba imeti investicije za izgubljene To seveda povzroča slabo kri in spore med republikami in njihovimi kolektivi Cisto drugače bi bilo, če bi razvita republika ohranila nadzorstvo nad svojimi investicijami v manj razviti, to se pravi, da bi z njenimi sredstvi ustanovljena podjetja tam upravljali njeni bolj izkušeni državljani, in če bi bila ona gospodarsko odgovorna, t j bi morala kriti izgube in bi pobrala dobičke Se kljub temu bi povečala zaposlenost v manj razviti republiki in bi prispevala k njenemu razvoju in povečanju narodnega dohod- ka Pod komunistično vlado je to seveda nemogoče, ker bi pomenilo če že ne individualno privatno lastnino vsaj kolektivno privatno lastnino, t j, če že ne raz -polaganje posameznikov z imovino in dohodki od nje, vsaj tako razpolaganje skupin posameznikov VAŽNOST OBRESTNE MERE Seveda pa odgovorno investiranje zahteva, da obstajajo vsaj približni investicijski kriteriji, t. j» indikatorji (pokazatelji), katere investicije so plodne in katere niso Taki indikatorji so žal kot večina reči v tako zamotani zadevi kot je gospodarstvo samo približni toda moramo jih kljub temu imeti ker bodo sicer odločitve še bolj "približne" Služijo za vnaprej, za kalkulacijo in za nazaj za presojo uspeha. Jugoslovanski komunisti se sicer poslužujejo indikatorja dobička ki ga počasi a po sili razmer nujno kljub vsem predsodkom, uvajajo tudi druge komunistične države Ne glede na to, da niti tega dobička marsikatero podjetje ne dosega, je dobiček samo del štorije. Investicijskih možnosti je namreč vedno toliko da je treba izbrati najbolj obetajoče, t, j. take ki bodo prinesle vsaj minimum v določenih pogojih mogočega dobička, Ta minimum je določen s tržno obrestno mero, V jugoslovanskih pogojih relativne redkosti investicijskih sredstev se zdi dosedanja obrestna mera veliko prenizka, povrhu tega je tudi še vedno preveč izjem od nje- Kaže celo, da z reformo nameravajo obrestno mero za podjetja celo znižati S tem bodo podjetja izgubila važen orientacijski pripomoček za svoje investicije. Sicer pa v inflaciji vsi investicijski kriteriji izgubijo veljavo, ker se merilo vrednosti - denar neprestano izpreminja, V inflaciji je mogoče da podjetje nominalno dela z dobičkom v resnici ima pa izgubo, ali da so obresti negativne ker obrestna mera niti ne nadoknadi vredno -sti izgubljene zaradi inflacijske mere. KAKOR V 19. STOLETJU Bilo je poleti ko me je vprašal neki Anglež, čigar svak je bil na obisku Jugoslavije, koliko časa potrebuje karta iz Jugoslavije v Anglijo Dejal sem da kakih pet dni, in dodal da pošta iz kontinenta prihaja počasneje kot pa potuje tja Odvrnil mi je, da čakajo karto že deset dni To me je napotilo, da sem se bolje pozanimal o tem in odkril zanimiva dejstva: Karte ali pisma potujejo od 5 do 12 dni. Posebni primeri pa so pokazali da v domovini še vedno posluje cenzura Ko se je namreč nek rojak čudil kako da njegovi starši prejemajo pošto iz Anglije običajno šele po desetih dneh,, - in angleška Pošta je znana, da odpravlja vso pisemsko in če sto tudi ostalo pošto na kontinent z najhitrejšimi sredstvi -je odkril da očividno nekdo vtika nos v njegova pisma. Ko so namreč njegovi starši odšli v nek drug kraj in je pismo naslovil tja je pismo potovalo samo 5 dni. (Očividno TNZ še ni podvzelo potrebnih korakov,) Potem je rojak pisal ponovno. original je poslal na stari naslov, karbon kopijo pa na novi naslov. Prvo pismo je potovalo spet deset dni. drugo je prišlo v petih dneh. Ko sem že pri pošti, naj še omenim razliko tarif za paketno pošto na Hrvat-skem in v Sloveniji, Ta je na Hrvatskem cenejša, pa je ljubljanska "Mladinska knjiga" naložila svoje knjige namenjene odjemalcem, na kamijon in jih zapeljala na Hrvatsko ter tam oddala na pošto za Slovenijo. Vse skupaj je prišlo ceneje, kot pa če bi pakete oddali v Sloveniji. Dobrobit samoupravljanja? ANDREJ GLUŠIČ: DACHAU PRED DVAJSETIMI LETI ZNANOST V ROKAH ZLOČINA IN SMRTI II. Cerkev je nekoč branila vežbanje zdravnikov na truplih ljudi. Društva. ljubiteljev živali protestirajo proti uporabi psovj mačk, kuncev in podgan pri poizkusih za napredovanje v medicinski znanosti. Kakšen hrup so dvignile pred leti širom zapadnega sveta ženske orga.niza.cije, ko so Rusi poslali s prvim satelitom psico v vsemirje Nekje pa živi poljski duhovnik p, W.Jablonski nekdanji pripornik dahavskega taborišča na katerem so nacistični "učenjaki" vršili zdravniške poizkuse in kdo se zmeni zanj ? Nemška odškodninska sodišča mu ne prisodijo odškodnine češ da "mora ja vedeti, da poljski duhovniki niso bili preganjani radi vere pač pa zato ker so bili - Poljaki" \M. H, Chmielewski 'The Problem of Compensation for Victims of National Persecution Polish Affaire, London, February 1958. p 10) Po kasnejšem zakonu pa zopet ne more dobiti odškodnine kot nacionalni preganjanec saj Nemci vendar niso preganjali Poljakov,- ampak so jih le zapirali zaradi varnosti okupacijskih oblasti, , , " Ali naj bi se po vsem tem še kdo čudil takile "salomonski razsodbi", da so medicinske poskuse delali na živih Judih, Slovanih, Francozih itd, zato, ker so bili kunci prepotrebni za prehrano Hitlerjevih hord, rasno "nečistih" tujerodcev pa je bilo na pretek!? Tenkočutni zapadni krogi tako radi preslišijo primer patra Jablonskega in sto tisoče podobnih primerov.. Saj "veliki narod" ni vedel, kaj je počela njegova nacistična "elita" To je sodobna, cenena tolažba vesti, ki se večkrat upira zahte-vamdnevne politike katera vidi le trenutne interese. Zato so "Pušinke", "Bel -ke" in "Strelke" ter podobni kužki neprimerno važnejši kot pa preživele žrtve ki so nacističnim učenjakom za "oplemenitenje" nemške medicinske vede mo -rale mesto kuncev da'i na razpolago svoje telo. Državni vodja Himmler je na pobudo glavnega zdravnika SS in državne policije dr Granitza leta 1941 ustanovil medicinske poskusne postaje pri koncentracij -skih taboriščih Dachau, Buchenwald, Flossenburg, Grossrosen, Lublin, Mauthausen Neuengamme. Oswieczyn (Auschwitz). Sachsenhausen, itd. Pri teh poskusnih postajah so sodelovali ra.zni nemški inštituti in univerze. Tako so bile postaje za malarijo zaupane znanemu Kochovemu inštitutu v Berlinu pod vodstvom prof dr Schillinga Zdravnik nemškega letalstva dr. Rascher ki je imel za ženo bivšo Himmlerjevo ljubico pa je postal nekak potujoč inšpektor medicin skih poskusnih postaj dokler se spomladi 1944 ni uprl izvrševanju zločinskih poskusov. Zaprli so ga v koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, kasneje s pro-minentnimi priporniki premestili v bunker dahavskega taborišča kjer so ga 27 aprila 1945 ob 8 uri zvečer v bunkerju ustrelili. Tako naj bi z njegovo smrtjo šle v grob nacistične "znanstvene tajnosti". Prof. Schilling je bil po polomu v bližini Monakovega ujet in je dobil zasluženo kazen. Učenjaki so se zvezali z morilci in jim nudili sredstva za ubijanje ljudi, Med vojno se je šepetalo po vojni pa so prišle na dan grozovitosti metodičnega mučenja in morjenja, ki so ga nacisti vršili po neštetih taboriščih širom Nemčije, Pod masko "znanstvenih eksperimentov" so z nepravilnim roentgenskim obse -vanjem povzročali pripornikom smrtonosne opekline. Cepili so jih z rakastimi klicami, vbrizgavali fenol benzol in petrolej. Parili v skoraj vreli vodi in jih Y medicinskih "znanstvenih" poskusih dahavsko taborišče ni zaostajalo za drugimi. Obratovali so številni oddelki ali takozvane "znanstvene postaje": Na oddelku za raziskovanje krvnih zastrupljeni ali flegmon, ki je začel poslovati začetkom 1942, so zdravim pripornikom vcepljali intramuskularne gnojne injekcije, povzročitelje flegmon. Tako so na umeten način izzivali te bolezni z bakterijami, ki povzročajo gnojna, vnetja in zastrupljanje krvi. Nato so preizkušali vpliv raznih zdravil na potek bolezni ali pa so pripornikom vbrizgali gnoj iz flegmonskih ran ter jih prepustili strašnemu trpljenju do smrti, ki je bila v naprej gotova, Priporniki,, ki so preboleli prvi vbrizg v mišičje stegna, so dobili ponovni vbrizg v drugo stegno. Tisti pa, ki so preboleli tudi tega, so prejeli še tretji vbrizg v pleča. Žrtve so po večmesečnem hiranju, silovitih bolečinah in nepopisnem trpljenja, umila. Ob osvoooditvi sta bila živa le še dva. Bolniki s flegmonami so ostali brez kirurških posegoy,. .zdra.vili so jih samo biokemično, dokler se rane same po sebi niso odprle oziroma dokler bolnik ni umrl. Na malarični poskusni postaji so pripornikom umetno cepili malarijo in še nekatere druge nalezljive bolezni, ter nato na bolnikih preizkušali učinek novih zdravil. Uporabljali so p: i tem zlasti zdravila dvomljive vrednosti, pa tudi sredstva o katerih medicinska veda ve, da ne morejo ugodno vplivati na potek mala -rije. Prof. dr, Schilling je "zdravil" malarijo z močnimi dozami piramidona , Par mesecev pred osvoboditvijo je s smrtnimi dozami piramidona zastrupil tri zelo močne in zdrave pripornike slovanske narodnosti, Oddelek za duševno bolne je bil znan kot ena izmed najstrašnejših mučilnic. Na njem so bolnike sistematično uničevali z intramuskularnimi injekcijami cinkali j a ali heroina. Druge so mučili s stradanjem in "znanstveno" raziskovali koliko časa človek lahko zdrži brez hrane. Osemnajst bolnikov, med katerimi je bilo več koc polovica lahkih primerov, so podvrgli poskusom v plinski komori. V takozvanem "žurhauzu" so SSovci bolnike injecirali in jih nato prepeljali v poslopje krematorija Na tem oddelku so delali tudi poskuse s pegavcem. Bolniku so položili na telo po štiri okužene uši in potem 14 dni opazovali okužene bolnike, S tem postopkom sc uničili na stotine pripornikov. In ne samo to, pegavi tifus seje razširi liz revirja v taborišče in v dobi od Novega leta do 29. aprila 1945 pokosil nad trinajst tisoč dahavskih trpinov. Poizkusna postaja z mrzlimi in izmeničnimi kopelmi. Na tej postaji so preizkušali koliko stopinj mraza vzdrže popolnoma zdravi priporniki. V ta namen so pripornike položili v kad napolnjeno z mrzlo vodo, ki je imela temperaturo 1° C Temperaturo so tekom 48 ur še umetno zniževali ter pri tem "študirali" zdravstvene okvare in druge pojave, oziroma ugotavljali kdaj nastopi smrt Večina zdravih pripornikov je umrla že tekom trpinčenja, one redke, ki so poskus prestali, so položili skoraj zledenele v postelje k mladim pripornicam katere so v ta namen pripeljali iz bližnjih ženskih taborišč. Na oddelku za posebne kirurške poskuse so mnoge pripornike operativno ali pa z roentgenskimi žarki kastrirali, da bi tako na njih opazovali vpliv kastracije na splošno zdravstveno in duševno stanje. Na tem oddelku so se SSovski zdrav niki na telesih pripornikov učili raznih operativnih ukrepov, ne glede na to da li so bili ti ukrepi medicinsko upravičeni. Tako so "zaradi medicinskih vaj" pripornikom serijsko izrezavali zdrave slepiče, zdrave žolčnike, želodce itd, Učili so se tako na zdravih pripornikih, kakor se zdravnikom v laboratorijih celo na živalih ne dovoli. Vodenico, vnetja na splošno, vnetja pljuč itd, so zdravili biokemično Seveda so bolniki v vseh teh primerih umrli. Vse bolnike, ki so jih zdravili na ta način, so tedensko slikali Vsi ti poskusi te grozotne muke in nepopisna, izbrana trpinčenja pripornikov so se vršila na osebno povelje glavnega SSovskega trinoga Heinricha Himmlerja. ki je o njihovem poteku zahteval izčrpna poročila. Vse te grozovitosti v taborišču niso mogle ostati v tajnosti» Kaj vse se dogaja v zloglasnem revirju se je s šepetanjem širilo med priporniki, Vsak se je od strahu tresel že pri sami pomisli da bi mogel zboleti in bi moral v bolnico -satanski revir, kjer so vsi ti "znanstveni oddelki" obratovali, Zato so bolni priporniki rajši cepali po taborišču od slabosti, kakor pa bi iskali zdravniško pomoč, PRIMER FRANCETA LIKARJA Izjava Slovenca ki je šel skozi muke poskusnih postaj v dahavskem revirju : Po osvoboditvi so dopisniki raznih listov obiskali na 25 bloku našega rojaka iz Čabrač nad Škofjo Loko Franceta Likarja ki je bil nasilno podvržen mukam nacističnega "znanstvenega eksperimentiranja" Devetnajstletni France je prišel v taborišče kot zdrav, krepak gorenjski fant čvrstih mišic zagorelih okroglih lic in sijočih oči Zdaj pa je pred časnikarji stal še vedno zelo mlad človek toda sključene postave upognjene glave in upadlih bledih lic, katerih trudne poteze in begajoči plahi pogledi, združeni s hlastnimi kretnjami napravljajo že od daleč vtis duševno neuravnoteženega človeka» France je le s težavo nizal misli in s slabotnim glasom povedal tole "Bil sem tri mesece na revirskem bloku in vsak četrti dar. so me jemali na poskuse. Privezali so me za nogo in levico na ozko mizico puščajoč mi desnico prosto Oficirji SS so mi z ruto pokrili oči in mi v levico ubadali igle po vsakem ubodu bodisi pod kožo bodisi globlje v mišičje so mi vbrizgali neko tekočino nakar sem vselej dobil mrzlico in bolečine v roki. Pozneje pa so me nekega dne postavili SSovci zvezanih nog na železno ploščo v nos so mi vtaknili dve cevčici zamašili ušesni votlini in čvrsto pritrdili čez usta usnjeno prepono Železno ploščo pod menoj so iznenada odmaknili, zdrsnil sem ob nekem drogu v ozko valjčasto posodo napolnjeno z vodo poldrugi meter visoko. Dihal sem skozi cevčici. Sprva je bila voda mlačna, nato so jo postopoma ohlajali, dokler se nisem znašel v čvrstem približno dvo centimetrskem ledenem oklepu Z njim vred so me previdno dvignili položili v avtomobil in me z naglico odpeljali v krematorij, kjer so me položili v toplo vodo v kateri se je ledeni oklep na meni kmalu stalil Oprostili so me cevčic in prepone ter pričeli vodo postopoma ogrevati, Po vsem telesu mi je koža nabrekla v višnjevo rdečkaste mehurčke Zaradi nepopisnih bolečin sem tulil kot blazen, na kar so mi čez nekaj časa ukazali naj izstopim Otipavali so mi žilo, šteli srčne utripe in vbrizgnili v stegno neko rjavo tekočino, Te poskuse so uprizarjali na 20 do 30 pripornikih hkrati V času treh mesecev je umrlo zaradi teh poskusov 198 mojih tovarišev, O koliko smo med poskusi trpeli kako nas je po poskusih bolelo vse telo, žgalo v možganih zbadalo v srcu; Poglej me. tovariš, kaj so napravili iz mene Pohabili so me za vse življenje - zveri v človeški podobi. Le zapiši to," France Likar iz Poljanske doline je s težavo končal svojo tragično zgodbo o nacističnem zverstvu V zenicah mu je za hip zaiskril odsev meščeval-nega besa, pa je zopet ugasnil v topem pogledu» Majavih korakov in sključene glave je odtaval med gručami bledih izmozganih trpinov na svoje priljubljeno mesto za pečjo (D P 19 maja 1945 stran 5 ) R 70 LET GENERALA ANDREJA Generalätabni brigadni general Ivan Prezelj, general Andrej - kot smo ga navajeni klicati, je bil rojen 29.avgusta 1895 v Novi vasi na Blokah. Po opravljeni osnovni Soli je dovršil gimnazijske študije na I.državni gimnaziji v Ljubljani, kjer je tudi položil zrelostni izpit. V času 1915-1918 je služil v avstrijski vojski pri 17.pešpolku. Na italijanski fronti je bil težko ranjen skozi vrat, prša in ramo. Zdravil se je po raznih bolnicah na Ogrskem do pomladi 1918, ko se je znova vrnil na fronto pri Tolminu, kjer je pričakal rojstvo Jugoslavije. Leta 1918 je bil sprejet v jugoslovansko vojsko kot pešadijski poročnik in se je od 1918 do 1920 boril kot prostovoljec na Koroškem kjer je bil ujet. Od 1920 do 1924 je bil komandir čete v garnizijah v Ljubljani, Celju in Zagre bu. Leta 1926 je dokončal višjo vojno akademijo v Beogradu in postal generalštabni pripravnik. Kot generalštabni kapetan je bil tedaj prvi in edini nižji generalštabni častnik jugoslovanske vojske. Od 1929-1930 je opravljal službo v prometnem oddelku glavnega generalštaba. Od 1930-1933 je bil pomočnik načelnika štaba bregalniške divizije v Stipu, na kar je postal poveljnik bataljona 17.pešpolka v Vinkovcih. Od maja do novembra 1934 je bil pomočnik načelnika štaba jadranske divizije v Mostarju. Sest mesecev je nato preživel v francoski armadi, kjer se je vojaško izpopolnjeval v 41.pešpolku v Rennesu. Po vrnitvi v domovino je postal načelnik štaba drinske divizije v Valjevu . Od 1936-1939 je opravljal posle jugoslovanskega vojaškega atašeja pri jugoslovanskem poslaništvu v Atenah..Bil je prvi po dvanajstih letih. Ko je namreč grški predsednik Venizelos z udarom uspel spraviti kralja Jurija v tujino, Jugoslavija ni poslala več vojaških atašejev v Atene. Od 1939-1941 je bil šef prometnega oddelka pri glavnem generalštabu v Beogradu, kjer je dočakal izbruh vojne kot komandant prometne službe v vrhovni komandi. Obdobje 1942/43 je preživel v koncentracijskih taboriščih v Gonarsu, Mpnte Malu in Chiesa Nova pri Padovi. L. 1943 je postal pomočnik komandanta Mihajlovičevega pokreta v Sloveniji. Od nemške zasedbe Ljubljanske pokrajine do začetka 1944 se je nahajal v zaporih Gestapa v Ljubljani. Po izpustitvi je postal kot generalštabni brigadni general komandant ponovno započete organizacije slovenskih čet jugoslovanske vojske v domovini - ali kratko ilegalni komandant Slovenije z imenom general Andrej. Njegove edinice niso bile ravno številne, toda bile so idejno zgrajene v taki meri, da so odtehtale ogromno število onih, ki so iz raznih vzrokov - pa tudi udobnosti - odšli v edinice, ki so bile odvisne od našega tradicionalnega sovražnika. Od 1945-1947 je bil s svojimi v angleških taboriščih v Italiji, do 1949 leta pa v Nemčiji. 14. avgusta 1949 je pri šel v Združene države Amerike. Do penzije je težko delal v tovarni, toda tarnal ni nikoli. Že dobro desetletje je zastopnik AMERIŠKE DOMOVINE. Ti suhi podatki kažejo, kako pestro življenje je slavljenec preživel. Iz njih pa seveda ni razviden ves trud in na por, ki ga je moral vložiti, da bi se povzpel do vrha lestvice v vojaški karijeri. Mnogo je študiral in čital in smatram ga za intelektualca, ki ume samostojno in objektivno ocenjevati podatke. Aktivno v politiko ni nikdar posegal. Ne motim se, če trdim, da je gen. Andrej globoko religiozen, čeprav je tipično razumski tip. Tudi za glazbo ima odličen posluh in je bil že v svojih dijaških letih dober pevovodja. V družbi je priljubljen in najde za vsakega pri jaz no besedo. Kljub visokim položajem, ki jih je zavzemal, je demokratično nastrojen in potrpežljivo posluša, premisli in odloči. Kot komandant ilegalnih edinic na terenu je vedno živel ob isti hrani kot vsak drug vojak in je prenašal iste telesne napore, ki včasih niso bili mali. Vojakom je bil prijateljski svetovalec. Med svojimi ni imel sovražnika, a med in po vojni je moral preživeti marsikatero težko uro, ki so jo povzročili predvsem oni. ki so sedeli v varnem zavetju. Razne klevete je najraje prezrl, ker mu ni bila tuja velikost majhnih ljudi. Prehojena pot in čas go vorita njemu v prid. Kljub sodobnim prizadetim "zgodovinarjem", ga bo neprizadeti znanstvenik postavil na visoko mesto za njegovo delo in nesebično prizadevanje. Marsikdo, ki slavljenca pozna, se bo čudil, da je star 70 let. Tega ne izdajata niti njegova gibčna hoja in drža, niti njegova duševna vedrina in bistrost. Upam in želim, da bi še dolga leta oživljal clevelandske družbe. SKALAR OBVEŠČENI smo bili. da na jugoslovanskem konzulatu v Londonu sodijo, da "tudi" 'Klic Triglava' priobčuje laži o Jugoslaviji, Ker nam je bilo vedno mnogo do tega, da poročamo objektivno, odnosno da v primeru zmote vsaj s popravkom odstranimo netočnost, smo pripravljeni vedno objaviti vsak popravek kake naše "laži", ki bi ga prejeli od konzulata. Pogoja sta samo dva: da so popravki pisani v slovenščini in da obravnavajo dejstva in ne pišejo propagandno. Uredništvo. 900.000 & ev/Jo Slov««£^i I jugoslovanska Slovenija > (Dravska, bcuiovmct) Podoruivskc. monarhija in drugod, po svaiu ti : Slovenci V Združenih dridvoh-0.7 £ m« ŠTEVILO IN ■ PMROPNI PRIMSTCK • SLOVENCEV Priloga 'Klicu Triglava' - L* -06