KOLEDAR SVETEGA M O H O R 19 4 3 X X 1 XXII Pregledni koledar za leto 194S Januar Februar Marec N _ 3 10 17 24 31 _ 7 14 21 28 — 7 14 21 28 P — 4 11 18 25 — 1 8 15 22 — 1 8 15 22 29 T — 5 12 19 26 - 2 9 16 23 — 2 9 16 23 30 S — 6 13 20 27 — 3 10 17 24 — 3 10 17 24 31 C — 7 14 21 28 — 4 11 18 25 - 4 11 18 25 — p 1 8 15 22 29 — 5 12 19 26 — 5 12 19 26 — s 2 9 16 23 30 — 6 13 20 27 — 6 13 20 27 — April Maj Junij N __ 4 11 18 25 _ 2 9 16 23 30 — 6 13 20 27 P — 5 12 19 26 — 3 10 17 24 31 — 7 14 21 28 T — 6 13 20 27 — 4 11 18 25 — 1 8 15 22 29 S — 7 14 21 28 — 5 12 19 26 — 2 9 16 23 30 C 1 8 15 22 29 — 6 13 20 27 — 3 10 17 24 — P 2 9 16 23 30 — 7 14 21 28 — 4 11 18 25 — s 3 10 17 24 — 1 8 15 22 29 — 5 12 19 26 — Julij Avgust September N _ 4 11 18 25 1 8 15 22 29 — 5 12 19 26 P — 5 12 19 26 2 9 16 23 30 — 6 13 20 27 T — 6 13 20 27 3 10 17 24 31 — 7 14 21 28 S — 7 14 21 28 4 11 18 25 — 1 8 15 22 29 C 1 8 15 22 29 5 12 19 26 — 2 9 16 23 30 P 2 9 16 23 30 6 13 20 27 — 3 10 17 24 — s 3 10 17 24 31 7 14 21 28 — 4 11 18 25 — Oktober November December N _ 3 10 17 24 31 _ 7 14 21 28 — 5 12 19 26 P — 4 11 18 25 — 1 8 15 22 29 — 6 13 .20 27 T i— 5 12 19 26 — 2 9 16 23 30 — 7 14 21 28 S — 6 13 20 27 — 3 10 17 24 — 1 8 15 22 29 C — 7 14 21 28 — 4 11 18 25 — 2 9 16 23 30 P 1 8 15 22 29 — 5 12 19 26 — 3 10 17 24 31 S 2 9 16 23 30 — 6 13 20 27 — 4 11 18 25 — KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA ZA NAVADNO LETO 1943 -XXI-XXII IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA V LJUBI j ANI Redna knjiga za ude Družbe sv. Mohorja U 182 5/jy ZlAifO ig. j.'ji-s Z a g 1 a v j a za mesece je narisal Stane Kregar Natisnila Zadružna tiskarna v Ljubljani, predstavnik Maks Blejec Kraljevska rodovina Viktor Emanuel III. Kralj in Cesar, rojen 11. nov. ist>9, vlada od 29. julija 1900. Helena Kraljica in Cesarica, rojena kneginja Črnogorska 8. januarja 1873, poročena 24. oktobra 1896. Kraljična Jolanda rojena 1. 6. 1901, poročena z grofom Karlom Calvi di Bergolo. Kraljična Mafalda rojena 19. 11. 1902, poročena s princem Filipom Hesenskim. Humbert princ Piemontski, prestolonaslednik, rojen 15. septembra 1904, poročen z Marijo, Jose Belgijsko. Kraljična Ivana rojena 13. 11. 1907, poročena z bolgarskim kraljem Borisom. Kraljična Marija rojena 26. decembra 1914. Marija Pija hči prestolonaslednika Humberta, rojena 24. septembra 1934. Viktor Emanuel sin prestolonaslednika Humberta, rojen 12. februarja 1937. Državni in civilni prazniki Državni prazniki: 9. maj, obletnica ustanovitve Imperija; prva nedelja" v juniju, praznovanje Zedinjenja Italije in njene ustave; 28. oktober, obletnica pohoda na Rim; 4. november, obletnica Zmage. Praznični dnevi z vsemi pravnimi učinki: vse nedelje; Novo leto; sv. Trije kralji (6. januar); sv. Jožef (19. marec); 21. april, ustanovitev Rima; 9. maj, obletnica ustanovitve Imperija; Vnebohod; sv. Reanje Telo; sv. Peter in Pavel (29. junij); Vnebovzetje Marijino (15. avgust); 28. oktober, obletnica pohoda na Rim; Vsi sveti (1. november); 4. november, obletnica Zmage; Brezmadežno spočetje (8. december); Božič (25. december). Dokler traja vojska, je odloženo praznovanje državnih praznikov, prazničnih dni in narodnih praznikov z vsemi pravnimi učinki, izvzemši: vse nedelje, Novo leto, sv. Trije kralji (6. januar), sv. Jožef (19. marec), Vnebohod, sv. Reš-nje Telo, sv. Peter in Pavel (29. junij), Vnebovzetje Marijino (15. avgust), Vsi sveti (1. november), Brezmadežno spočetje (8. december) in Božič (25. december). Navadno leto 1943-XXI-XXII ima 365 dni ter se začne in konča s petkom. Premakljivi prazniki Sedemdesetnica 21. 2. — Pepelnica 11. 3. — Velika noč 25. 4. — Križev teden 31. 5., 1. in 2. 6. — Vnebohod 3. 6. — Binkošti 13. 6. — Sv. Trojica 20. 6. — Sv. Rešnje Telo 24. 6. —• Srce Jezusovo 2. 7. — Angelska nedelja 5. 9. — žegnan-ska nedelja 10. 10. — Misijonska nedelja 24. 10. — Kristus Kralj 31. 10. — Zahvalna nedelja 7. 11. — 1. adventna nedelja 28. 11. Od božiča do pepelnice je 76 dni = 10 tednov in 6 dni. Nedelj v predpustu je 10, po binkoštih 23. Razprto tiskani prazniki: svečnica, Oznanjenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, Rojstvo Marije Device, sveti Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki. Posti in zdržki Dokler bo trajala vojska, uživajo vsi verniki ljubljanske škofije splošno olajšavo postne postave, tako da velja strogi post (zdržek od mesnih jedi in mesne juhe ter pritrgovanje v jedi) samo na pepelnico (11. marca) in na veliki petek (23. aprila). Vse druge postne dneve je dovoljeno večkrat na dan jesti ter uživati mesne jedi. Ta olajšava velja tudi za redovnike in redovnice. Vernikom se priporoča, da post na-domeste z drugimi dobrimi deli: s prostovoljnim premagovanjem, miloščino, z deli telesnega in duhovnega usmiljenja; zlasti naj molijo po namenu sv. očeta. V našem Koledarju so postni dnevi še označeni. Dnevi zgolj zdržka (ne smemo uživati mesa in mesne juhe, a se smemo večkrat do sitega najesti) imajo *. Dnevi zgolj posta (smemo uživati meso, a se smemo le enkrat do sitega najesti) imajo t- Dnevi strogega posta (zdržka in pritrgovanja) imajo tt- Astronomični letni časi Pomlad se začne dne 21. marca ob 13. uri in 3 minute. Poletje se začne dne 22. junija ob 8. uri 13 minut. Jesen se začne dne 23. septembra ob 23. url 12 minut. Zima se začne dne 22. decembra ob 18. uri 30 minut. Godovinsko število Zlato število = 6 Rimska številka — 11 Bpakta = XIV Nedeljska črka = c Sončni krog = 20 Kvatre Pomladne kvatre: 17., 19., 20. marca. Poletne kvatre: 16., 18., 19. junija. Jesenske kvatre: 15., 17., 18. septembra. Zimske kvatre: 15., 17., 18. decembra. Nebesna znamenja Pomlad Jesen Ifl? bik......j jflj tehtnica..... ffT? oven......bi * škorpijon . ... m ffr dvojčka.....n fr strelec...../ Poletje Zima rak......§ tf kozel......- f?f lev ......SI A, vodnar.....~ $> devica.....lip ribi......K Znaki za mesečne spremembe: Mlaj........& gčip ali polna luna . @ Prvi krajec.....j Zadnji krajec .... g V Koledarju je znak pridejan dnevu, ko se luna spremeni; nad njim je ura in minuta, ko se spremeni; spodaj pa vremenska napoved po Herschlovem ključu. Mrki sonca in lune Sonce bo mrknilo leta 1943 dvakrat: od 4. na 5. februar bo popolni sončni mrk, pri nas neviden; delni sončni mrk bo 1. avgusta, a pri nas neviden. Luna bo mrknila leta 1943 dvakrat: 20. februarja bo delni lunin mrk, začetek ob 5. zjutraj, višek ob 6.38; in 15. avgusta drugi delni lunin mrk, začetek ob 19., višek ob 20.28. Oba bosta pri nas deloma vidna. Vremenski ključ Znameniti zvezdoslovec Friderik Viljem Herschel je doslej najbolje in obenem najpreprosteje pogodil vreme, ko je svojo vremensko napoved povezal s spremembami lune, ki vpliva na zemljo. Njegovo razpredelnico vremenskih napovedi je leta 1839 tudi dunajska Kmetijska družba sprejela za najboljši ključ. Poslej pa se ta ključ ponavlja vsako leto po vseh koledarjih; važno je le, da vemo, kdaj nastopi sprememba lune, pa po tej razpredelnici lahko sami določimo in navadno tudi pogodimo vreme. Če se luna spremeni bo poleti (15. 4. — 16. 10.) pozimi (17. 10. — 14. 4.) od 24. do 2. lepo mrzlo, fe ni jugozahodnika od 2. do 4. mrzlo in dež sne« in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severozahndniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12 do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. tepo (ib severu ali zahodniku. dežobjugu ali jugozatiodniku dež in sneg ob jugu ali zahodniku od 22. do 24. lepo lepo Ta ključ si na kratko lahko takole zapomnimo: Vreme bo tem bolj zanesljivo lepo, čim bliže polnoči se spremeni luna, tem bolj gotovo pa bo grdo, čim bliže poldneva se spremeni luna. že stari Rimljani in naši predniki pa so imeli še neko pravilo o luninem vplivu na vreme, ki se glasi: Prvi in drugi dan po mlaju ne pomenita nič, tretji in četrti dan malo, kar pa peti dan pravi, za vso luno vreme postavi. Torej: stota ura odloči! Slomšek de umrl 24. predelnici la) poiščimo R a z p r e d e 1 n i c a 1 a) Leta 1)0 01 02 03 _ 04 05 06 07 — 08 09 10 11 — 12 13 14 15 — 16 17 18 19 — 20 21 22 23 — 24 25 26 27 — 28 29 30 31 - 32 33 34 35 36 37 38 39 — 40 41 42 43 — 44 45 4« 47 — 48 49 5» 51 — 52 53 54 55 — 50 57 58 59 - — 60 61 02 03 — 64 65 66 67 — OS «» 70 71 — 72 73 74 75 —. 76 77 78 7» — 80 81 ■82 83 — 84 85 bS 87 — 88 89 90 HI — 92 93 94 95 — 90 97 98 »9 — — 6 0 1 2 3 4 5 5 6 0 t 2 3 4 4 5 6 0 1 2 3 3 4 5 6 0 1 2 2 3 4 5 6 0 1 1 2 3 4 5 6 0 0 1 2 3 4 5 6 Večni koledar 9. 1S62. Kateri dan v tednu je bil to? V raz-leto (62), pod lb) pa stoletje (IS). Na križišču stoletja in lela dobimo številko 4. To številko poiščemo v razpredelnici 2. v prvi navpični vrsti, prav tam pa najdemo tudi mesec Slomškove smrti (9). Na križišču številke 4 in septembra dobimo številko 2. To številko poiščemo v razpredelnici 3. v prvi navpični vrsti, prav tam pa najdemo tudi dan Slomškove smrti (24). Na križišču številke 2 in datuma smrti dobimo črko C, ki pomeni četrtek. — Pri prestopnih letih vzamemo za datume v januarju in februarju prejšnji dan, kot ga dobimo po razpredelnicah. Prestopna leta so deljiva s 4, prestonna stoletja pa s 400. — V razpredelnici 3. so dnevi v tednu zaznamovani s črkami (N = nedelja). < b) Stoletja Julijanska Gregorijanska — 17 21 25 — 18 22 26 15 19 23 27 16 20 24 28 — — — — 14 15 — Q Razpredelnic« 2 Meseci e 8 2 3 11 6 9 12 4 7 1 10 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 1 2 3 4 5 6 0 Razpredelnica 3 1 2 3 4 5 6 7 •p 8 9 10 11 12 13 14 v 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 — - — — 1 N P T S C P S 2 P T S C P S N 3 T S C P s N P 4 S C P s N P T 5 C P S N P T S 6 p S N P T S C 0 s N P T S č P 1 P NOVO LETO. OBREZOV. GOSPODOVO ms 2 S Osmina Štefana; Makarij Aleksan., opat 3 N PO NOVEM LETU, IME JEZUSOVO (Detetu dajo ime Jezus. Lk 2.) Genovefa 4 P Osmina nedolžnih otrok; Angela Folinj. 5 T Vigilija Razglašenja; Telesfor, papež, muc. n-,: 6 S RAZGLAS. GOSP. SV. TRIJE KRALJI • 7 C Lucijan, mučenec; Julijan, mučenec; Knut sneg 8 P * Severin, opat; Teofil, mučenec; Erhard 9 S Julijan in Bazilisa, mučenca; Peter, škof 10 N 1. PO RAZGL., SV. DRUŽINA; Agaton (Dvanajstletni Jezus v templju. Lk 2.) 11 P Higin, papež; Pavlin Oglejski, šk.; Teodozij 12 T Alfred, opat; Tatijana, mučen.; Arkadij g-4g 13 S Osmina Razgl.; Veronika Milanska, dev. 9 14 C Hilarij, cerkveni učenik; Feliks Nolanski snes 15 P * Pavel, prvi puščavnik; Maver, op.; Mihej 16 S Marcel, papež; Berard in tov., mučenci 17 N 2. PO RAZGL.; Anton, puščav.; Marijan (O ženitnini v Kani Galilejski. Jan 2.) 18 P Sv. Petra stol v Rimu; Priska, devica 19 T Marij in tovariši, mučenci; Knut, kralj 20 S Fabijan in Sebastijan, mučenca; Evtimij n.48 21 C Neža, devica, mučenica; Fruktuoz, muč. ® 22 p * Vincencij in Anastazij, mučenca; Viktor mrzl° 23 S Rajmund, spoznav.; Zaroka Dev. Marije 24 N 3. PO RAZGLAS.; Timotej, škof; Evgemj (Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. Mt 8.) 25 P Spreobrnjenje Pavla; Ananija, mučenec 26 T Polikarp, škof, mučenec; Pavla, vdova 27 S Janez Zlatousti, cerkveni učenik; Julijan 28 C Peter Nolasko, spoznav.; Prikazen Neže srn 29 P * Frančišek Šaleški, škof, cerkveni učenik d« 30 S Martina, devica, mučen.; Hiacinta, devica 31 N 4. PO RAZGL.; Janez Bosko; Marcela, vd. (O viharju na morju. Mt 8, 23—27.) SVEČAN — FEBRUAR 1 P Ignacij (Ognjeslav), škof, muč.; Pavel, šk. 2 T S v e č n i c a , D a r o v a n j e Gospodovo Sveča! 3 S Blaž, škof, mučenec; Oskar, škof; Celerin 4 C Andrej Korsini, škof; Janez de Britto 029 5 P * Agata, devica, mučenica; Alfouin, škof ® 6 S Tit, šk.; Doroteja, dev., muč.; Amand, šk. mrzl° 7 N 5. PO RAZGLAŠENJU GOSPODOVEM Romuald, op.; Julijana, vd.; Teodor, muč. (Prilika o pšenici in ljuljki. Mt 13, 24—30.) 8 P Janez Matajski, spoznav.; Juvencij, škof 9 T Ciril Aleksand.; cerkv. uč.; Apolonija, dev. 10 S Sholastika, devica; Sotera, devica, mučen. 11 Č Lurška Mati božja; Adolf, škof; Saturnin 140 12 P * Sedem ustanoviteljev; Melecij, škof 3 13 S Katarina Riči, devica; Gregorij II., papež mrzl" 14 N 6. PO RAZGLAŠENJU GOSPODOVEM Valentin (Zdravko), muč.; Ivana V., sv. žena (Prilika o gorčičnem zrnu. Mt. 13,31—35.) 15 P Favstin, mučenec; Jordan, »poznavalec 16 T Julijana, mučenica; Onezim, škof, mučenec 17 S Frančišek Kle, mučenec; Favstin, mučenec 18 Č Simeon, škof in mučenec; Flavijan, škof 19 P * Gabin, mučenec; Julijan, muč.; Konrad e-45 20 S Sadot, škof, in tov., mučenci; Elevterij, šk. ® 21 N 1. PREDPOSTNA NEDELJA; Severijan, ^ škof; Feliks (Srečko), šk.; Eleonora, dev. (O delavcih v vinogradu. Mt 20, 1—16.) 22 P Sv. Petra stol v Antiohiji; Marjeta K. 23 T Peter Damiani, cerkv. uč.; Romana, dev. 24 S Matija (Bogdan), apostol; Sergij, mučenec 25 C Valburga, dev.; Viktorin in tov., mučenci 26 P * Andrej, šk.; Viktor, sp.; Nestor, šk. in m. 19.22 27 S Gabrijel Žalostne Matere božje, spoznav. g 28 N 2. PREDPOSTNA NEDELJA; Roman, op.; v SUCB Antonija Florentinska, vdova; Just, muc. (Prilika o sejalcu in semenu. Lk 8, 4—15.) 1 P Albin, škof; Antonina, muč.; Feliks, pap. 2 T Pavel, mučenec; Neža Praška, devica 3 S Kunigunda, ces.; Marin in Asterij, muč. 4 C Kazimir, spoznavalec; Lucij, papež, muč. 5 P * Janez Jožef od Križa, spozn.; Bogoljub n.H 6 S Perpetua in Felicita, mučenici; Koleta e 7 N 3. PREDPOSTNA NEDELJA; Revokat, "irzl" muč.; Tomaž Akvinski, cerkveni ueeniik (Jezus ozdravi slepca. Lk 18, 31—43.) 8 P Jajnez od Boga, spoznavalec; Julijan, škof 9 T Pust; Frančiška Rimska; Gregorij, škof 10 S ff Pepelnica; 40 mučencev; Makarij, škof Post! 11 f f Sofironij, škof; Kandid in tovariši, muč. 12 P f f Obletnica kronanja Pija XII.; Gregorij 20.3U 13 S f Teodora, mučenica; Kristina, dev., muč. i 14 N 1. POSTNA; Matilda, kralj.; Matilda, dev. Aei- j ' sneg (Jezus trikrat skušan. Mt 4, 1—11.) 15 P f Klemen M. Dvofak; Ludovika Marijak Kar že sušca zeleni, se rado posuši. 16 T f Hilarij in Tacijan, muč.; Herbert, škof 17 S -j- Kvatre; Patricij, škof; Jedert, devica 2MU- 18 C f Ciril Jeruz., cerkv. učenik; Salvator, sp. pomi. 19 P SV. JOŽEF, ŽENIN MARIJE DEVICE 20 S f Kvatre; Aleksandra, muč.; Janez Parm. 2308 21 N 2. POSTNA; Benedikt, opat; Serapion, šk. ® (Jezus se na gori spremeni. Mt 17, 1—9.) leP° 22 P f Lea, vdova; Zaharija, pap.; Vasilij, muč. 23 T f Jožef Oriol, mašnik; Pelagija, mučenica 24 S f Gabrijel, nadangel; Simon, deček, muč. Sp0_ 25 č Oznanjenje Marije Device ™ s« 26 P ff Emanuel, mučenec; Maksima, mučenica m 27 S f Janez Damaščan, cerkv. učenik; Rupert 28 N 3. POSTNA; Janez Kapistran; Sikst III. (Jezus izžene hudiča. Lk 11, 14r—28.) 2.52 29 P f Ciril, diakon in mučenec; Bertold, spozn. d 30 T f Janez Klimak, opat; Kvirin, mučenec 31 S f Benjamin, muč.; Modest, šk.; Amos, pr. 1 C f Hugo, škof; Venancij, škof in mučenec 2 P ff Frančišek Pavelski; Leopold G., spozn. 3 S j Rihard, škof; Sikst, papež in mučenec 22-B3 4 N 4. POSTNA (SREDPOSTNA) NEDELJA © Izidor Sevilski, cerkv. učen.; Benedikt, sip. leP° (Jezus nasiti pet tisoč mož. Jan 6, 1—15.) 5 P f Vincencij Fererij, spozn.; Irena, devica 6 T j Peter, muč.; Platonid in tov., mučenci 7 S j Herman Jožef, spozn.; Hegezip, spozn. 8 C f Dionizij, šk.; Julija Biliart, dev.; Edezij 9 P f t Marija Kleofova; Tomaž Tolent., muč. 10 S f Apolonij in tov., mučencd; Ezekiel, prer. 11 N 5. POSTNA, TIHA; Leon Veliki, papež (Judje hočejo Jezusa kamenjati. Jan 8.) 16.0i 12 P f Julij I., papež; Saba; Visija, dev., muč. 3 13 T f Hermenegild, kraljevič, muč.; Ida, devica leP° 14 S f Justin, mučenec; Valerijan in tovariši 15 C f Anastazija, mučenica; Teodor, mučenec Ce v dežju drevo cvete, nikdar sadja ne daje. 16 P ft Žalostna Mati božja; Benedikt J. Laber 17 S f Štefan, opat; Anicet, papež; Robert, sp. 18 N 6. POSTNA, CVETNA; Konrad Askolski Butara! (Jezus jezdi v Jeruzalem. Mt 21, 1—9.) 19 P f Leon IX., papež; Timon, dij.; Krescencij 12-n 20 T f Neža Montepulčanska, devica; Sulpicij ® 21 S f Anzelm, cerkveni učenik; Simeon, škof dež 22 C f Veliki četrtek; Soter in Gaj, papeža, muč. 23 P ff Veliki petek; Vojteh, škof in mučenec 24 S ff Velika sobota; Jurij, mučenec; Fidelis 25 N VELIKA NOČ, VSTAJENJE GOSPOD.; Marko, evang.; Ermin, muč.; Filon, muč. (Jezus vstane od mrtvih. Mk 16, 1—7.) 26 P Velikonočni ponedeljek; Klet 8.51 27 T Hosana, devica; Peter Kanizij, c. uč.; Cita g 28 S Pavel od Križa, spoznav.; Valerija, mučen. 29 G Peter, mučenec; Robert, opat; Hugo, opat ljivo 30 P * Katarina Sienska, dev.; Jožef Kotolengo 1 S Filip (Zdenko) in Jakob, apost.; Jeremija Smar- 2 N BELA NEDELJA; Atanazij, cerkv. učen.; mce' Saturnin, muč.; Evgen, šk.; Longin, muč. (Jezus se prikaže ob zaprtih durih. Jan 20.) 3 P Najdenje sv. križa; Aleksander, pap., muč. 10.43 4 T Monika, vdova; Florijan (Cvetko), muč. © 5 S Pij V., papež; Irenej, mučenec; Angel, m. dež 6 Č Janez Ev. pred lat. vrati; Benedikta, dev. 7 P * Stanislav, škof, mučenec; Dujam, škof 8 S Prikazanje Mihaela nadang.; Bonifacij IV. 9 N 2. POVELIKONOČNA; Gregorij Nacianški (Jezus Dobri pastir. Jan 10, 11—16.) 10 P Antonin, šk.; Janez Avilski; Izidor, kmet 11 T Frančišek Hijeronim, spoz.; Mamert, škof 10-52 12 S Pankracij in tov., muč.; Nerej in Ahilej J 13 C Servacij, škof; Robert Belarmin, cerk. uč. dež 14 P * Bonifacij, mučenec; Justa in tov., muč. 15 S Janez Krstnik Salle, spoznavalec; Zofija Ce trijakov (11.—14.) dan dežuje, dobro letino oznanjuje. 16 N 3. PO VELIKONOČNA; Janez Nep., muč. (Jezus napoveduje svoj odhod. Jan 16.) 17 P Pashal Bajlonski, spoznav.; Bruno, škof 18 T Venancij, škof; Erik, kralj; Teodot, muč. 2213 19 S Peter Celestin, papež; Pudencijana, devica ® 20 č Bernardin Sienski, »poznavalec; PlavtiU IeP° 21 P * Feliks Kantališki; Andrej Bobola, muč. 22 S Emil (Milan), mučenec; Marjeta Kasijska 23 N 4. PO VELIKONOČNA; Jan. Krstnik Rossi (Jezus obeta učencem Sv. Duha. Jan 16.) 24 P Marija, Pomočnica kristj.; Ivana Kuzova 25 T Gregorij VII., papež; Urban I., papež, muč. 14.33 26 S Filip Neri, spoznavalec; Elevterij, papež g 27 Č Beda Častitljivi, cerk. učenik; Janez, pap. sPre" 28 P * Avguštin, škof; Viljem, opat; German ijivo 29 S Marija Magdalena Pac., devica; Maksimin 30 N 5. POVELIKONOČNA; Iv. Orleanska, d. Križe- 31 P Marija Srednica; Kancij in tov.; Angela, d. cesijT! če je ta mesec dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. 1 T Pamfilij in tovariši, mučenci; Feliks 2333 2 S i Marcelin, muč.; Peter, muč.; Erazem © 3 C VNEBOHOD; Klotilda, kraljica; Pavla leP° 4 P * Frančišek KaračoJo, spoz.; Kvirin, škof 5 S Bonifacij, škof; Valerija in tov., mučenice 6 N 6. POVELIKONOČNA; Norbert; Bertrand (O pričevanju Svetega Duha. Jan 15 in 16.) 7 P Robert, opat; Baptista Varani, dev.; Ana 8 T Medard, škof; Viktorin, škof; Viljem, škof 9 S Primož in Felicijan, mučenca; Ana Taidži 10 C Marjeta, kraljica; Bogomil, škof; Jošt 3.35 11 P * Barnaba, apostol; Rembert, škof; Feliks ) j 12 S ff Janez Fak., spozn.; Leon III., papež dež 13 N BINKOŠTI, PRIHOD SVETEGA DUHA Anton Padovanski, spozn.; Akvilina, dev. (O Sv. Duhu in o ljubezni. Jan 14, 23—31.) 14 P Binkoštni ponedeljek; Bazilij 15 T Vid in tovariši, mučenci; Germana, dev. 16 S f Kvatre; Frančišek Regis, spozn.; Gvido 17 č Adolf, škof; Nikander in Marcijan, muč. 614 18 P ff Kvatre; Efrem Sirski, c. učenik; Marko ® 19 S f Kvatre; Julijana, d.; Gervazij in Protazij 20 N 1. POBINKOŠTNA, PRESVETA TROJICA ljivo Silverij, pap.; Mihelina, vd.; Prakseda, dev. (Jezusu je dana vsa oblast. Mt 28,18—20.) 22. vi. zač. 21 P Alojzij (Vekoslav), spoz.; Demetrija, dev. poirtja 22 T Ahacij, mučenec; Pavlin Nolanski, škof " 23 S Agripina, devica, muč.; Ediltruda, kraljica 2108 24 C PRESV. REŠNJE TELO; Roj. Jan. Krst. € 25 P * Viljem, opat; Henrik Zdik, škof; Prosper Zt 26 S Janez in Pavel, mučenca; Vigilij, mučenec 'i|vo 27 N 2. POBINKOŠTNA; TREZNOSTNA; Hema (Prilika o veliki večerji. Lk 14, 16—24.) 28 P Irenej, škof, mučenec; Potamiena, mučen. 29 T PETER IN PAVEL, apostola; Benedikta 30 S Spomin Pavla; Lucina; Emilijana, muč. 1 C Presveta Rešnja Kri; Teobald, puščavnik 1344 2 P * Srce Jezusovo; Obiskovanje Marije Dev. © 3 S Leon II., papež; Bernardin Realino; Trifon dež 4 N 3. POBINKOŠTNA NEDELJA; Urh, šk.; Berta, vd.; Lavrijan, škof; Prokop, opat (Prilika o izgub, ovci in denarju. Lk 15.) 5 P Ciril in Metod, slovan. apostola; Antonij 6 T Izaija, prerok; Bogomila; Nedeljka, devica 7 S Vilibald, šk.; Benedikt XI., pap.; Peregrin 8 C Evgenij III., papež; Elizabeta, kraljica 9 P * Nikolaj in tov., muč.; Tomaž Mor., muč. 17-22 10 S f Apolonij in tov., muč.; Ezekiel, prerok 5 11 N 4. POBINKOŠTNA; Pij I.; Olga, kneginja leP° (Čudežni ribji lov. Lk 5, 1—11.) 12 P Mohor in Fortunat, muč.; Janez Gvalbert 13 T Anaklet, papež, mučenec; Evgenij, škof 14 S Bonaventura, šk., cerk. uč.; Franč. Šolan 15 Č Henrik I., kralj; Vladimir, knez; Jakob, šk. 16 P * Dev. Marija Karmelska; Marija M. Postel i3-2i 17 S Aleš, spozn.; Marcelina, devica; Božidara ® 18 N 5. POBINKOŠTNA; Kamil Lelis; Friderik dež (O grehih v misli in besedi. Mt 5, 20—24.) 19 P Vincencij Pavelski; Avrea (Zlata), dev. 20 T Marjeta, dev.; Hijeronim Emilijan, spozn. ' 21 S Prakseda, dev.; Angelina; Danijel, prerok 22 Č Marija Magdalena; Lavrencij Brindiški 23 P * Apolinarij, škof, mučenec; Liborij, škof 5-33 24 S Kunigunda, devica; Kristina, devica, muč. C 25 N 6. POBINKOŠTNA; Jakob (Rado), ap. dež (Jezus nasiti štiri tisoč mož. Mk 8, 1—9.) 26 P Ana, mati Marije Device; Valent, škof 27 T Pantaleon, mučenec; Rudolf in tov., muč. 28 S Nazarij in tov., muč.; Viktor; Inocencij 29 Č Marta, devica; Feliks in tovariši, mučenci 30 P * Abdon in Senen, mučenca; Julita, muč. 31 S Ignacij (Ognjeslav) Lojoliski, spoznavalec 1 N 7. POBINKOŠTNA; Vezi Petra; Mak. br. © (O lažnivih prerokih. Mt 7, 15—21.) Bde°? 2 P Porciunkula; Alfonz M. Liguori, cerk. uč. 3 T Najd. Štefana; Lidija, vd.; Peter Eymard 4 S Dominik (Vladimil), spoznav.; Evfronij 5 Č Marija Snežna; Ožbalt, kralj; Kasijan, šk. 6 P * Gospodovo spremen jen je; Sikst II., pap. 7 S Kajetan, spoen.; Donat, muč.; Favst, muč. 8 N 8. POBINKOŠTNA; Ciriak, Larg, Smaragd (O krivičnem hišniku. Lk 6, 1—9.) 4.36 9 P Janez Vianej, spoznavalec; Peter Faber 5 10 T Lavrencij, muč.; Pavla, devica in mučenica dež 11 S Tiburcij, mučenec; Suzana, dev., mučen. 12 C Klara, dev.; Hilarija, muč.; Herkulan, šk. 13 P * Janez Berh.; Hipolit in Kasijan, muč. 14 S ff Evzebij, spoznavalec; Atanazija, vdova 2034 15 N 9. POBINKOŠTNA; VNEBOVZ. M. DEV. ® (Jezus joka nad Jeruzalemom. Lk 19.) lepo 16 P Joahim, oče Device Marije; Rok, spoznav. 17 T Hiacint, spoznavalec; Julijana, dev., muč. 18 S Helena (Jelena), cesarica; Agapit, muč. 19 Č Janez Ed., spozn.; Ludovik, škof; Marijan 20 P * Bernard, opat; Samuel, prerok; Lucij 21 S Ivana Franc. Šantalska, vdova; Anastazij 1704 22 N 10. POBINKOŠTNA; Timotej; Hipolit, m. £ (Prilika o farizeju in cestninarju. Lk 18.) lepo 23 P Filip Benicij, spoznavalec; Flavijan, škof 24 T Jernej, apostol; Ptolomej, šk.; Zlata, muč. 24.vui. 25 S Ludovik, kralj; Genezij, muč.; Marija Mih. 26 Č Zeferin, papež, muč.; Rufin, škof, spozn. dni 27 P * Jožef Kailasancij, spozn.; Antuza, muc. 28 S Avguštin, cerk. učenik; Hermes, mučenec 29 N 11. POBINKOŠTNA; Obg-lavlj. Janeza Kr. (Jezus ozdravi gluhonemega. Mk7,31—37.) 2o-59 30 P Roza Limanska, devica; Pamahij, mašnik ® 31 T Rajmund Nonat, spoznavalec; Pavlin, škof dez Po vremenu sv. Jerneja rada vsa jesen se nareja. 1 S Egidij (Tilen), opat; Verena, dev.; Zmago 2 Č Štefan, kralj; Maksima, mučenica; Julijan 3 P * Evfemija, Doroteja in tovarišice, muč. 4 S Rozalija, devica; Ida, grofinja; Kandida 5 N 12. POBINKOŠTNA, ANGELSKA; Lav- rencij Justinijan, škof; Gentilij, mučenec (Prilika o usmiljenem Samarijanu. Lk 10.) 6 P Zaharija, prerok; Petronij, škof; Onesifor 1333 7 T Marko Križ., Štefan Pongrac in tov., muč. 3 8 S Rojstvo Marije Device; Hadrijan dež 9 C Peter Klaver, spozn.; Gorgonij, Serafina 10 P * Nikolaj Tolentinski, spoznav.; Pulherija 11 S Prot in Hiacint, muč.; Teodora, spokor. 12 N 13. POBINK.; Ime Marijino; Macedonij (Jezus ozdravi 10 gobavih. Lk 17, 11—19.) spre- 13 P Filip, mučenec; Notburga, devica, dekla yfTo 14 T Povišanje sv. križa; Krescencij, mučenec ® 15 S f Kvatre; Marija 7 žal.; Nikomed, muč. 440 16 Č Kornelij, papež; Ciprijan, škof; Ljudmila 17 P ff Kvatre; Lambert, škof; Frančišk. rane 18 S f Kvatre; Jožef Kupertinski, sp.; Zofija 19 N 14. POBINKOŠTNA; Januarij in tov., muč. (O božji previdnosti. Mt 6, 24—33.) 20 P Evstahij in tovariši, muč.; Janez Korne 8.06 21 T Matej, apostol in evangelist; Jona, prerok g 22 S Tomaž Vilanovski, škof; Mavricij in tov. si";e- 23 č Lin, papež; Tekla, dev., mučen.; Andreja ljivo 24 P * Marija Dev., rešiteljica jetnikov; Rustik 23.ix. 25 S Pacifik, spoznavalec; Kleofa, uč. Gospodov .zač-. 26 N 15. POBINKOŠTNA NEDELJA; Ciprijan 'Tb" in Justina, mučenca; Vigilij, šk.; Evzebij 2312 (Jezus obudi mladeniča iz Naima. Lk 7.) 27 P Kozma in Damijan; mučenca; Adulf, muč. 28 T Venčeslav, knez; Lioba (Ljuba), opatinja 1229 29 S Mihael, nadangel; Evtihij in tovariši, muč. ® 30 C Hijeronim (Jerko), cerkv. učenik; Zofija dež 1 P * Remigij, škof; Janez Duklanski, spozn. Rožni1 2 S Angeli varuhi; Leodegarij, škof; Teofil 3 N 16. POBINK.; ROŽNOVENSKA; Terezija (Jezus ozdravi vodeničnega. Lk 14, 1—11.) 4 P Frančišek Serafinski, spoz.; Edvin, kralj 5 T Placid in tovariši, mučenci; Flavijana, dev. 21-10 6 S Brunon, spoznav.; Marija Frančiška, dev. 3 7 C Marija, kraljica sv. rož. venca; Marko, pap. leP° 8 P * Starček Simeon; Birgita, vdova; Pelagija 9 S Posvečevanje cerkva; Janez Lenard, sp. 10 N 17. POBINK.; 2EGNANSKA; Frančišek (O največji zapovedi. Mt 22, 35—46.) 11 P Materinstvo Marije Device; Nikazij in tov. 12 T Maksimilijan, škof; Serafin, spoznavalec 14-24 13 S Edvard (Slavoljub), kralj; Koloman, muč. ® 14 C Kalist, papež, muč.; Just, škof; Nedeljko 15 P * Terezija, devica; A vreli ja, devica; Tekla ti"0 16 S Jadviga, vojvodinja; Gal; Gerard Majela V, m 17 N 18. POBINKOŠTNA; Mar j. Alakok; Viktor (Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mt 9, 1—8.) 18 P Luka, evang.; Izak Jog in Janez La Land 19 T Peter Alkantarski, spoznavalec; Etbin, o.p. 20 S Janez Kantij, spoznavalec; Felicijan, muč. 21 Č Uršula in tovarišice, mučenice; Hilarijon 22 P * Kordula, muč.; Marija Salome; Filip, šk. 23 S Teodor, muč.; Roman, škof; Severin, škof 24 N 19.POBINKOŠTNA; MISIJONSKA; Rafael (Prilika o kraljevi ženitnini. Mt 22, 1—14.) 25 P Hrizant in Darija, m.; Krispin in Krispinian 26 T Evarist, papež; Gavdioz (Veselko), škof 27 S Frumencij, škof; Vincencij in tov., muč. 28 Č Simon in Juda, apostola; Cirila, dev., muč. 29 P * Narcis, škof; Zenobij, mašnik in muč. 30 S Alfonz Rodriguez, spoznav.; Teonest, škof 31 N 20. POBINKOŠTNA; KRISTUS KRALJ (O božjem kraljestvu. Jan 18, 33—37.) 242 e hliidno dež Misi-joui! 259 © mrzlo dež 1 P VSI SVETNIKI (8 blagrov. Mt 5, 1—12.) G™:, 2 T Spomin vernih duš; Just, m.; Viktorin, šk. 3 S Venefrida, devica; Bogoljub in tov., muč. 4 C Karol Boromejski, škof; Vital; Modesta 5 P * Zaharija in Elizabeta; Feliks, mucenec 4-22 6 S Lenart (Lenko), op.; Sever, šk.; Atik, m. 3 7 N 21. POBINKOŠTNA, ZAHVALNA; Janez snes Gabrijel, muč.; Engelbert, škof; Vilibrord (O trdosrčnem hlapcu. Mt 18, 23—35.) 8 P Sever, Severijan, Karpofor in Viktorin, m. 9 T Teodor (Božidar), muč.; Aleksander, muč. 10 S Andrej Avelinski, spoz.; Trifon, mučenec 11 č Martin (Davorin), škof; Menas, mučenec 2-26 12 P * Martin, papež, mučenec; Avrelij, škof ® 13 S Stanislav Kostka, spoz. j Didak. spoznaval. sne® 14 N 22. POBINK.; Nikolaj Tavelič; Jozafat (O davčnem denarju. Mt 22, 15—21.) 15 P Leopold, spoz.; Albert Vel., cerkv. učenik 16 T Jedert, devica; Otmar, opat; Rufin in tov. 17 S Gregorij Čudodelni, škof; Šaloma, devica 18 Č Odon, opat; Roman, m.; Barula, deček, m. 23-43 19 P * Elizabeta, kraljica; Poncijan, pap., muč. @ 20 S Feliks Valoaški, spoznav.; Edmund, kralj leP° 21 N 23. POBINKOŠTNA NEDELJA; Darova- nje Marije Device; Kolumban, op.; Gelazij (O razdejanju Jeruzalema. Mt 24, 15—35.) 22 P Cecilija, devica, mučenica; Filemon, muč. 23 T Klemen (Milivoj), papež; Felicita, muč. 24 S Janez od Križa, cerkv. uč.; Hrizogon, muč. 25 č Katarina, devica, mučenica; Mojzes, muč. 26 P * Silvester, op.; Leonard Portomavriški, sp. 16.23 27 S Virgilij, škof; Valerijan, oglejski škof © 28 N 1. ADVENTNA; Gregorij III.; Jakob, maš. (O poslednji sodbi. Lk 21, 25—35.) um! 29 P Saturnin, škof, mučenec; Filemon, mučenec 30 T Andrej (Hrabroslav), ap.; Justina, dev. m. Sneg sv. Andreja sto dni leži in žito mori. 1 S Marijan, mučenec; Natalija; Lucij, muč. 2 C Bibijana, devica, mučenica; Pavlina, muč. 3 P * Frančišek Ksaverij, spoznav.; Sofonija 12.03 4 S Barbara, devica, mučenica; Peter Hrizolog 3 5 N 2. ADVENTNA; Saba, opat; Krispin, muč. m"1" (Janezovi učenci pri Jezusu. Mt 11, 2—10.) 6 P Miklavž (Nikolaj), škof; Leontija in tov. 7 T Ambrozij, škof, cerkveni uč.; Urban, škof p™; 8 S BREZMADEŽNO SPOČETJE MARIJE D. 9 Č Peter Furje, spoznav.; Valerija, mučenica dine 10 P * Melkiad, papež; Lavretanska Mati božja 17-24 11 S Damaz, pap.; Danijel, stolpnik; Sabin, šk. ® 12 N 3. ADVENTNA NEDELJA; Aleksander, leP° mučenec; Dianizija, muč.; Maksencij, muč. (Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan 1.) 13 P Lucija, devica, mučenica; Otilija, devica 14 T Spiridion, škof; Druz in Teodor, mučenca 15 S f Kvatre; Konrad Of., sp.; Valerijan, šk. Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem. 16 C Evzebij, škof; Albina, devica; Adon, škof 17 P ff Kvatre; Lazar, šk.; Vivina, dev.; Bega 18 S f Kvatre; Gracijan, škof; Teotim, mučen. 2i03 19 N 4. ADVENTNA; Urban V., papež; Favsta £ (Janez Krstnik poklican za predhodnika.) sne? 20 P Evgenij in Makarij, mučenca; Julij, muč. 22. XII. 21 T Tomaž (Toimislav), apostol; Severin, škof zime 22 S Demetrij in tov., mučenci; Flavijan, muč. 23 C Viktorija (Zmagoslava), devica, mučenica 24 P ff Adam in Eva; Hermina, dev.; Lucijan 25 S BOŽIČ, ROJSTVO NAŠEGA GOSP. J. KR. jaslice! 26 N * Štefan, prvi mučenec; Marin, muč. (Simeon in Ana oznanjujeta Gosp. Lk 2.) 4'50 27 P Janez Evangelist; Teodor in Teofan, sp. © 28 T Nedolžni otročiči; Kastor in tov., mučenci snes 29 S Tomaž Beket, škof, mučenec; David, kralj 30 C Evgenij, škof; Liberij, škof; Anizija, muč. 31 P Silvester, pap.; Melanija; Hilarija in tov. Pij XII: Stiska sedanjega (asa na ves glas oznanja, da ima krščanska vera prav. Pretresljiveje bi tega ne mogel povedati noben govornik. Ko se je velikansko drevo protikrščanskih zmot in zablod razkošatilo do neba, so na njegovih vejah dozoreli nepopisno grenki sadovi; in ti sadovi tako zgovorno obsojajo imenovane zmote, kakor bi tega ne mogla storiti s samimi besedami nobena obramba krščanskih resnic. Sedanji čas je krivim naukom preteklega časa pride-jal nove zmote. Pa še te je prignal prav do konca, tako da ni moglo priti iz njih drugega kakor zmeda in podrtija. Kdor živi v Kristusovem duhu, ga težave ne oplaše; še spodbadajo ga, da napne vse sile v popolnem zaupanju v Boga. Ne izmika se trdim zahtevam trenutka, ampak jim gre nasproti z vedrim čelom, pripravljen služiti z ljubeznijo, ki se ne boji žrtev, ki je močnejša kakor smrt in ki je ne odnese noben hudournik bridkosti. Sredi tega sveta, ki je danes pravi narobe svet miru Kristusovemu v kraljestvu Kristusovem,, doživlja Cerkev s svojimi verniki čase, ali bolje rečeno, leta preskušenj, kakršnih njena zgodovina bojev in trpljenja malo pozna. Toda prav v takih časih čutijo tisti, ki imajo trdno vero in pogumno srce, da Kristus Kralj svojim nikoli ni tako blizu kakor v uri preskušnje, ko je treba, da se pokaže zvestoba. Kristusovi nevesti krvavi srce zaradi trpljenja in nevarnosti toliko njenih otrok. A v zaupanju v Gospodove obljube koraka pogumno in brez zbeganosti pretečim viharjem nasproti. Dobro ve: ko bo človeštvo grenko čašo sovraštva in nasilja spraznilo do dna, se bo naveličalo hoditi po cestah zmote. Takrat bo resnica, ki jo oznanja, ljubezen, ki jo uči, kot svetovalka in sodelavka vseh, ki so blage volje, pomagala graditi nov svet s pravico in ljubeznijo. Medtem pa naj ve ves svet, da temeljna postava Kristusovega kraljestva, katoliška bratska ljubezen, ni prazna beseda, ampak živa resnica. Bog more vse: ne samo srečo in usodo narodov ima v rokah, ampak tudi človeške načrte; z lahkoto jih spremeni, kakor sam hoče. Celo ovire so za njegovo vsemogočno roko orodje, da stvarem in dogodkom da obraz, kakršnega sam hoče, in da to, kar so človeška srca svobodno sklenila, naravna v svoje namene. Skof Constantini, tajnik svetega zbora za misijone: Na svet bo prišel nov red zares pravičnega in trajnega miru le tedaj, če bo ustvarjen v mejah, ki jih je pogumno in programatiino začrtal papež. Izven tega programa nov red sploh ni mogoč: nihče ne bo ustvaril nič .trajnega brez prvin, ki jih je postavil Kristusov nauk in dvatisočletna zgodovina. Bile so v zgodovini velike ure za misijone. Prva je udarila po razpadu rimskega imperija in je pognala krščansko kulturo v eni Cerkvi. Druga velika misijonska ura je udarila po odkritju novih svetov. Danes spet bije velika ura. Poganski svet išče, kam bi se del; milijarda poganov ni več zadovoljna s starimi bogovi. Legendarna ladja, ki je za časa cesarja Klavdija prijadrala proti Rimu, je nosila skrivnostno novico: Pan je umrl. Stari olimpski bogovi so razpadli. Neznan Galilejec je v Rimu ustanovil Kristusov sedež in od tedaj sveta Slolica v vseh bojih zmaguje. Ko je razpadlo kraljestvo orožja, je ostalo kraljestvo duha. Tudi danes je Pan mrtev. Materialistična kultura je mrtva, brezbožni komunizem, ki je obljubljal srečo, je prinesel vojsko. Velika ura bije — pa tudi velika dolžnost kliče! Zavetniki v sili Da pri ljudeh kaj dosežemo, potrebujemo skoraj redno kakega priporočila. Cim odličnejši za nas posreduje, tem bolj gotovo je naša prošnja uslišana. Pri Bogu posredujejo za nas svetniki, božji ljubljenci in sostanovalci. Radi nam pomagajo, ker ljubijo vse, kar ljubi Bog. Zato se veren človek rad priporoča svetim bratom v nebesih, da zanj posredujejo pri Očetu. Sv. Bazilij je rekel: »Kličem svetnike, da bi mi bil Bog po njihovi priprošnji milosti jiv.« V posameznih potrebah prosimo različne svetnike za pri-prošnjo pri Bogu. Tako so znani posebno tile priprošnjiki: Ahacij (22. 6.), vojak; častili so ga v bojih zoper nevernike (Turke); Barbara (4. 12.), zavetnica za srečno zadnjo uro in zoper nevihte; zato jo upodabljajo na zvonovih; Blaž (3. 2.), zavetnik zoper bolezni vratu in zob, zavetnik zoper kugo, zavetnik tkalcev in klobučarjev; Cirijak (8. 8.), zavetnik zoper napade hudega duha; Dionizij (9. 10.) je češčen na Francoskem; Erazem (2. 6.), zavetnik mornarjev, strugarjev, zavetnik zoper trebušne bolezni; Evstahij (20. 9.), zavetnik lovcev in gozdarjev; Jurij (24. 4.), zavetnik vojakov, strelcev, popotnikov, kmetov in njihovega imetja (njegovo ime pomeni v grškem »kmet«); Katarina (25. 11.), zavetnica za zdravo pamet, zavetnica ko- larjev in mlinarjev; Krištof (25. 7.), zavetnik zoper naglo in neprevideno smrt, predvsem za časa kuge, zavetnik pri vseh nevarnih opravilih, zavetnik splavarjev, mornarjev, popotnikov, nosa-čev, šoferjev in vrtnarjev; Marjeta (20. 7.), zavetnica porodnic; Pantaleon (27. 7.), zavetnik zdravnikov, zavetnik zoper glavobol in za živino; Tilen (Egidij, 1. 9.), zavetnik mladih mater in za živino; Vid (15. 6.), zavetnik zoper »Vidov ples«, kačji pik, strelo, zoper očesne bolezni, slepoto, histerijo, zavetnik za živino, posebno za perutnino, zavetnik setve in žetve, zavetnik igralcev, pohabljenih in gluhonemih, zavetnik ko-tlarjev. Včasih so katerega izmed imenovanih zavetnikov zamenjali z enim ali drugim izmed naslednjih svetnikov: Lenart (6. 11.), zavetnik jetnikov in za živino; Kvirin (30. 3.), zavetnik zoper tvore, čire in izpuščaje; Magnus (6. 9.), zavetnik zoper mrčes; Miklavž (6. 12.), zavetnik zoper povodnji, zavetnik brodnikov in mornarjev; Rok (6. 8.), zavetnik zoper kužne bolezni. Stanovski zavetniki Abraham (9. 10.), zavetnik prenočišč; Ambrozij (7. 12.), zavetnik čebelarjev; Ana (26. 7.), zavetnica mater, vdov in sirot, priprošnjica zoper nerodovitnost; Anton Padovanski (13. 6.), pomočnik za zgubljene predmete, zavetnik zaročenih in poročenih, zavetnik zoper nerodovitnost in zoper živinsko kugo; Anton Puščavnik (17. 1.), zavetnik za domače živali, zlasti za prašiče, zavetnik mesarjev in krtačarjev; Bernard Mentonski (15. 6.), zavetnik turistov in planincev; Cita (27. 4.), zavetnica služkinj; Cecilija (22. 11.), zavetnica glasbenikov; Eligij (1. 12.), zavetnik zlatarjev; Elija (20. 7.), zavetnik letalcev (njih zavetnica je tudi lav-retanska Mati božja); Florijan (4. 5.), zavetnik zoper ogenj in sušo, zavetnik gasilcev; Frančišek Šaleški (29. 1.), zavetnik katoliškega tiska, pisateljev in časnikarjev; Izidor (15. 5.), zavetnik kmečkega stanu; Jakob starejši, apostol (25. 7.), zavetnik romarjev in zaščitnik v bojih zoper nevernike (Mohamedance); Janez Krstnik (24. 6.), zavetnik krojačev, pastirjev in zidarjev; imajo ga tudi za zavetnika radiofonije; Janez od Boga (8. 3.), zavetnik bolnišnic, bolnikov in bolniških strežnikov; Jožef, rednik Jezusov (19. 3.), zavetnik delavcev in obrtnikov, posebej tesarjev, mizarjev, drvarjev, zavetnik vzgojiteljev, sirot, otrok, popotnikov, družin, priprošnjik za srečno zadnjo uro; Kozma in Damijan (27. 9.), zavetnika zdravnikov, predvsem kirurgov, lekarnarjev, zdravniških visokih šol; Krišpin (25. 10.), zavetnik čevljarjev; Luka (18. 10.), zavetnik slikarjev; Pavel, puščavnik (15. 1.), zavetnik pekov; Pavel, apostol (29. 6.), zavetnik tkalcev in tapetnikov; Peter, apostol (29. 6.), zavetnik ribičev, mornarjev, ključavničarjev, tudi kovačev, mesarjev in urarjev; Tomaž Akvinski (7. 3.), zavetnik krščanskih modroslovcev in bogoslovne znanosti, tudi knjigarnarjev. Nekaj drugih zavetnikov Aleš (17. 7.), zavetnik zoper potres; Apolonija (9. 2.), zavetnica zoper zobobol; Fabijan In Sebastijan (20. 1.), zavetnika zoper kužne bolezni; Frančišek Borgia (10. 10.), zavetnik zoper potres; Hennenegild (13. 4.), zavetnik zoper potres; Lucija (13. 12.), zavetnica zoper očesne bolezni; Štefan (26. 12.), zavetnik za konje; Valentin (14. 2.), zavetnik zoper bolezni grla (zoper angino). Življenje s knjigo Koledarji dajejo navodila za najrazličnejša področja dela, na knjigo pa prepogosto pozabljajo. In vendar mora ta biti v našem življenju tako važna kakor skrb za dušno in telesno zdravje, življenju s knjigo bi se ne smel ogniti prav nihče, kakor se ne more in ne sme ogniti uživanju hrane. Skrb za knjigo, za izobraževanje slovenskega ljudstva s knjigo, torej za resnično življenje s knjigo pri vsakem Slovencu je začel gojiti škof A. M. Slomšek z ustanovitvijo Mohorjeve družbe. Ko je pred 100 leti snoval svojo zamisel, mu je bil pred očmi ves blagoslov, vsa korist, ki lahko pride narodu po knjigi. Dandanes je pri nas življenje s knjigo močno razvito, zato moramo toliko bolj paziti, da se nam ne izprevrže v narodno nesrečo. Vsakdo bi si moral biti nekako na jasnem o vprašanjih: kaj naj berem, kako naj berem, kako naj knjige izbiram, katere kupujem, kako naj jih hranim ? 1. Kaj naj berem? Ločiti moramo najprej poučno in leposlovno knjigo. Poučnih knjig je nešteto od najbolj učenih izdaj naše Akademije pa do preprostih kuharskih receptov. Nekatere so namenjene prav ozkemu krogu znanstvenikov, druge samo določenim poklicem in strokovnjakom, nekatere so poučne tudi za druge ljudi, nekatere pa kar potrebne za vse, ker obravnavajo taka vprašanja, ki posegajo v uravnavanje našega mišljenja in življenja, n. pr. verska, nravna, zdravstvena in podobna vprašanja. Jasno pa je spet, da mora biti poučna knjiga za nešolanega in samo v praktično delo usmerjenega človeka drugače pisana kakor za učenjaka; kmet si ne bo vedel pomagati v hlevu z učeno anatomijo kakor živinozdravnik. Zato pa je dolžnost vseh izobraženih stanov, da svojo stroko s poljudnoznanstvenimi in praktičnimi knjigami posredujejo tudi preprostim ljudem, da se z njimi vsi okoristijo. Skrb za tako ljudsko strokovno izobrazbo bi morala biti načrtna in zelo resna. Priročna knjižnica najvažnejših knjig kake stroke bi morala biti vsakomur tako pri roki kakor katero koli drugo orodje. Skrb za pravo izbiro je treba prepustiti tu strokovnim organizacijam in njihovim glasilom. Kaj pa leposlovna knjiga? Komu je namenjena ta? Vsem, prav vsem. Njena moč je v tem, da plemeniti duha, prebuja duhu vse njegove sile v polno občutje življenja, ker mu poustvarja življenje v večji silnosti in izrazitejših oblikah. Tudi v leposlovnih knjigah se človek marsičesa nauči, a prvi namen take knjige vendar ni ta; v prvi vrsti je njena moč v tem, da te osvaja z občutjem lepote, ti budi sočutje, zavzetost in ljubezen do spoznanih vrednot. Vse to more prav razumeti le tisti, ki je že kdaj občutil, kako ga je osvojila lepa povest, lepa pesem, kako ga je prevzela do dna srca. Naravoslovec Darwin piše o sebi: »Do tridesetega leta in še dalje mi je bila poezija vseh vrst v veliko veselje; še kot dijaku mi je bilo branje Shakespearovih (šekspirovih) del, zlasti njegovih zgodovinskih dram, nenavaden užitek. 2e mnogo let sem pa ne prenesem več, da bi bral tudi le vrstico poezije, še pred kratkim sem poskusil brati Shakespeara, a se mi je zdel tako neznosno dolgočasen, da mi je kar slabelo. Zdi se, da mi je duh postal kakor stroj, ki iz zbranih dejstev melje splošne zakone; ne morem pa razumeti, zakaj je to delovanje povzročilo ohromitev tistega dela možganov, ki urejajo višje užitke. Ko bi še enkrat moral začeti življenje, bi si postavil za pravilo, da vsaj enkrat v tednu berem nekaj poezije in poslušam nekaj glasbe; tako bi si morda ohranil sedaj ohromele možganske dele. Pomanjkanje teh užitkov je pomanjkanje sreče, pomanjkanje, ki škoduje razumu in zaradi oslabitve čustvenega ustroja naše narave še zlasti na- šemu nravnemu življenju.« Cesar ni mogel Darvvin, napravimo mi, ki nam je še mogoče. O potrebnosti in koristi leposlovnega branja naj bo s tem dovolj. Po katerem ključu pa naj knjige beremo, kako izbiramo, kako kupujemo? Tu je treba opreznosti in previdnosti v po-vodnji vsega, kar izhaja. Ni vse za vsakogar. Najprej je treba vodstva mladini v družini, da ne bo brala kar povprek: do zrelosti in ustaljenosti je treba branje v družini nadzirati. Pametni starši se bodo za svoje otroke zmeraj posvetovali z modrimi vzgojitelji, če sami ne morejo presoditi glede otrok. Kaj pa bo kdo odraslih vzel v roke, odloča zelo pogosto lastno zanimanje, javna kritika, pogovor s prijatelji, želja po spoznanju pisatelja, dobe, dela. Gotovo je, da je za vsakogar na prvem mestu domača knjiga, ker iz nje dobiva sebi najprimernejše hrane, krepi svojo narodno povezanost v občestvo. Brati je treba knjige s pravim čutom za miselne in čustvene vrednote v njej, da kdo ne hlasta radovedno samo po zunanji zgodbi, a ob koncu ne ostane v duši nič ubranosti in spoznane resnice in lepote. Zato je treba brati počasi in natančno, s premislekom, kakor pravimo. 2. še besedo o kupovanju in hranitvi knjig. Nekateri zelo veliko bero, a nič ne žrtvujejo za knjigo. Ali je to prav? če delajo to po sili razmer, a si knjig žele, potem seveda ni mogoče ugovarjati. Toda je že tako: kar ima človek res rad, to ima rad prav zase, samo zase. In imeti svojo lastno knjigo je poseben užitek, ki ga more roditi le ljubezen do knjige. Ce preberem knjigo, ki sem si jo le izposodil, imam vendarle občutek, da si je nisem osvojil, tudi notranje ne, medtem ko s svojo lastno knjigo živim, si zapišem vanjo opombe, jo poznam tudi po zunanjosti in si lahko brž pokličem v spomin, kar se mi zdi potrebno. Zasebna knjižnica je nekaj čisto drugega kakor javna ali celo skladišče knjig v knjigarni. To ni le orodje duševnega dela, marveč kar kos živčevja in življenja posebno pri Izobražencu. Komur so tako knjižnico iztrgali, občuti, kakor da so mu posekali ude, kakor da so drevesu oklestili veje. Zato je zasebna knjiga posebna vrednost, ki daje svojski užitek in budi na poseben način ljubezen do njenih notranjih vrednot. Zato kupovanje knjig ni merjeno po premoženjskih sposobnostih, marveč po ljubezni do knjige in nje vsebine. Žrtev za knjigo je žrtev za omiko sebi in narodu. Vsaka družina imej lepo urejeno knjižnico. Po njej lahko presodi vsakdo, koliko se ceni pri hiši omika. Prva pomoč v nezgodah in boleznih Rane. Ran se nikar ne dotikajmo. če so čiste, jih ne spi-rajmo, ampak obvežimo s sterilno tančico. V sili uporabimo čisto platneno krpo ali nerabljen žepni robec. Močno krvavečih ran ne izpirajmo, pač pa jih trdo obvežimo ter dvig-nimo ranjeni ud. če je ranjena odvodnica, prevežimo ali pretisnimo žilo nad rano in pokličimo zdravnika. Ranjeni ud ne sme biti prevezan dalje kot dve uri. Krvavitev iz nosa. Stisnimo nosnici in ju držimo kakih deset minut. Glavo sklonimo naprej in globoko dihajmo. Na tilnik polagajmo mrzle obkladke. Krvavitev iz ušes. Zamašimo uho s sterilno gazo. Držimo glavo pokonci. Ne izpirajmo rane, pokličimo zdravnika. Krvavitev iz pljuč spoznamo po svetlordeči penasti krvi z mehurčki. Pijmo samo hladno slano vodo. Ne govorimo, ne kašljajmo. Ležimo tako, da bo glava više od nog. Na prsi si polagajmo vrečico z ledom. Pokličimo brž zdravnika. Krvavitev iz želodca spoznamo po tamnordeči ali črni krvi brez mehurčkov, v kateri so ostanki krvi. Ležimo in polagajmo led na želodec. Ne jejmo in ne pijmo ničesar. Pokličimo zdravnika. Opekline namažimo z oljem, mastjo, vazelinom ali zmesjo lanenega olja in apnene vode. Opeklin ne umivajmo z vodo. Ozebline drgnimo s snegom, jih namažimo z jodovo tinkturo, a ne hodimo z njimi takoj k topli peči. Prav tako rav-najmo z zmrznjenim človekom. Umetno dihanje je potrebno za reševanje zmrznjenca ali utopljenca. Ponesrečenca položimo vodoravno na hrbet in mu podložimo pleča. Pokleknimo h glavi, primimo ga za podlahti, jih dvignimo k sebi in ponesrečencu h glavi. Potem spet vrnimo roke v prvotno lego. To gibanje enakomerno ponavljajmo. Včasih ponesrečenec začne dihati šele čez nekaj ur, zato ne prenehajmo takoj z umetnim dihanjem. Ko se zave, mu dajmo hladnega vina, ruma ali žganja, pozneje topel čaj. Utopljenca ujemimo za lase in potegnimo na suho, kjer ga položimo na trebuh, da izbljuje vodo. Stiskajmo mu prsni koš. Pomagajmo z umetnim dihanjem. Udar strele ali električnega toka je pogosto smrten. Odklopimo tok! Odstranimo z lesenim drogom žice! Pomagajmo z umetnim dihanjem. Drgnimo ga. če je ponesrečenec opečen, ga namažimo z oljem. Zlomljen ud poskusimo uravnati in ga povežimo med dve deščici. J^oiagajmo nanj mrzle obkladKe. Takoj pokličimo zdravnika. lzpaiinjen ud naj miruje. Devajmo nanj mrzle obkladke in pojdimo k zdravniku. Zmečkan ud obložimo z obkladkom s svinčeno kislo vodo. Pasji ugriz izmijmo z razkuževalno tekočino in nama-žimo z jodovo tinkturo. Rano obvežimo, izrežimo meso okrog nje ali jo izžgimo. Takoj pojdimo k zdravniku, da nas cepi zoper pasjo steklino. Kačji pik. Pičeni ud nad rano trdno prevežimo, da ne more kri k srcu. Rano razširimo, da odteče zastrupljena kri. Pijmo črno kavo, čaj ali žganje. Pošljimo po zdravnika, da vbrizgne protistrup. Pik mrčesa. Na rano kanimo kapljico razredčenega sal-miaka ali položimo nanjo obKladek s svinčeno ali navadno vodo ali milnico. Trn, šivanko, drobec stekla ali kamna potegnimo iz rane in jo namažimo z jodovo tinkturo. Drobci lesa so nevarni, ker lahko prineso povzročitelje mrtvičnega krča (tetanusa). Klopa zadušimo z oljem ali bencinom, potem ga šele odstranimo. Smet iz očesa izbrišimo s čistim robcem. Ne mencajmo očesa. Gladimo zaprto oko od senc proti nosu. Naj solze odplavijo tuji predmet. Oko obvežimo, da se ne premika. Tuje telo v ušesu. Ne izpirajmo ga z vodo, da se ne napoji in razširi. Ne bezajmo ga globlje v uho, da ne predremo bobenčka. Izplaknimo uho s toplim oljem ali pokličimo zdravnika. Iz nosu odpravimo tuje telo, da prosto nosnico zatis-nemo in močno dihnemo skozi nos. Mrtvični krč (tetanus) ali odrevenelost povzroči bacil, ki je v zemlji, prahu in cestnem blatu. Pomagati more samo zdravnik. Bolezen je pogosta pri vrtnarjih, kmetih in drvarjih. Pretres živcev spoznamo po bledici, oslabljenju srca in kratkem dihanju. Bolnik naj ima glavo više od nog. Odpnimo in slecimo ga, drgnimo s suhimi krpami po dlaneh, mečih in stopalih. Zavijmo ga v toplo odejo in mu dajmo vročega čaja, kave ali ruma. Pretres možganov spoznamo po bljuvanju, nezavesti, slabem dihanju in hropenju. Bolnika položimo vodoravno, odpnimo mu obleko, zavijmo ga s toplo odejo. Ko se zave, mu dajmo vroče kave ali žganja. Možgansko kap spoznamo po temnordečem obrazu, hro-pečem dihanju, delni ohromitvi, onemitvi. Bolniku visoko podložimo glavo, odpnimo obleko, na glavo polagajmo hladne obkladke, na noge pa tople. Ne dajmo mu alkohola in pijač, ki burijo srce. Omedlevico spoznamo po bledici, šibkem dihanju in slabem bitju srca. Bolnik naj ima glavo niže od telesa, po prsih ga škropimo z mrzlo vodo, drgnimo s kisom ali žganjem po čelu, sencih in prsih, šele ko se zave, mu dajmo kozarec vode, vina ali črne kave. Božjast (epilepsijo) ali padavico spoznamo po temno-modrem obrazu, nepravilnem dihanju, krvavih penah ob ustih in močnih krčih. Varujmo bolnika, da se pri padcu ne udari, odpnimo mu obleko, na glavo mu polagajmo hladne obkladke. Usta mu odprimo in vtaknimo med zobe leseno žlico, da si ne razgrize jezika in ne pokvari zob. Sončarico spoznamo po zehanju, vrtoglavici, mlgljanju pred očmi, spreminjavem obrazu, nezavesti, površnem dihanju in slabem bitju žile. Bolnika položimo v hladno sobo tako, da bo imel glavo više od telesa. Slecimo ga in mu z mrzlo vodo umivajmo glavo in prsi. Na čelo in na srce mu polagajmo mrzle obkladke. Ce je potrebno, pomagajmo z umetnim dihanjem. Ko se zave, mu dajmo hladne vode, mleka ali limonade. Koliko ali krče v trebuhu zdravimo s toplimi obkladki in toplim kamiličnim čajem ali mlekom. Zastrupljenja: Z ogljikovim okisom se zastrupimo v slabo zračenih zakurjenih sobah. Zastrupljenca prenesimo na dober zrak in pomagajmo z umetnim dihanjem. — S kislinami zastrupljenemu dajmo velike količine vode ali mleka, jedilne sode, milnice ali apnene vode. — Z 1 u g i zastrupljenemu dajmo kislega vina, citronovega soka ali z vodo razredčenega kisa, potem pa mleka. Pošljimo po zdravnika, da bo izpral želodec. — Z gobami zastrupljenemu povzročimo bruhanje in mu z ricinovim oljem izčistimo želodec. Potem mu dajmo črne kave in obkladkov na glavo. — Z mesom, klobasami ali ribami zastrupljenemu dajmo v vodi raztopljene čreslovine ter z bruhanjem, odvajalnimi sredstvi in klistirom skušajmo spraviti strup iz želodca in črev. Ce srce močno ali nepravilno bije, položimo bolnika na posteljo in mu dvignimo gornji del telesa. Na srce polagajmo hladne obkladke in mu dajajmo baldrijan po kapljicah. Kolcanje odpravimo s tem, da zaužijemo kapljico kisa. Bruhanje je znamenje obolenja v trebuhu. Bolnik naj leži po strani, da mu jed ne bi šla nazaj v sapnik. Na glavo mu polagajmo hladne obkladke. Odrgnjeno ali vneto kožo namažimo s cinkovim mazilom ali posujmo s cinkovim prahom. žulje namažimo z jodovo tinkturo in predrimo mehur. Tvore in gnojenja namažimo s cinkovim mazilom. Ošpice so nalezljiva otroška bolezen. Otrok je nahoden, kašlja, ima vročino in vnete oči. čez nekaj dni se pojavijo svetlordeče, za lečo ali grah velike pege. Za ošpicami zboli otrok samo enkrat. Ozdravi v dobrem tednu. Bolezen prenašamo z zrakom brez dotikanja. Prostora ni treba razkuževati. Otroku izpirajmo usta s kamiličnim čajem. Pri veliki temperaturi dajajmo mrzle obkladke na čelo. Pokličimo zdravnika že zaradi vnetja srednjega ušesa in pljučnice, ki se pojavljata po ošpicah. škrlatinka je nalezljiva bolezen. Otroka bolita vrat in glava. V obraz je rdeč, pojavi se temnordeč izpuščaj po vsem telesu. Vročina traja več dni. čez štirinajst dni se začne koža luščiti. Zdravi otroci naj ne hodijo v bližino bolnih. V vsakem primeru mora bolnik za en mesec v posteljo. Zmerom pokličimo zdravnika. Po škrlatinki se rade vnamejo žleze na vratu, pojavijo se motnje srca, vname se srednje uho ali obole ledvice. Davico (difterijo) spoznamo po tem, da je otrok utrujen, da ga boli glava, da bruha, da je hripav in težko diha. Sluznica žrela in žlez nebnic oteče in se vname. Tam se pojavijo pikaste sivobele pege, ki se večajo, dokler se nebnice ne pokrijejo s sivobelo oblogo. Otrok težko požira in se zaduši, če ga zdravnik pravočasno ne reši. Davica je nalezljiva bolezen in se redko ponovi. Dušljivi (oslovski) kašelj spoznamo po močnem in dolgotrajnem kašljanju, čeprav otrok ni prehlajen. Bolezen traja kakih šest tednov. Otrok mora čim več na zrak. Pokličimo zdravnika, da ublaži bolezen s cepivom. Okuži samo otrok, ki kašlja. Bolezen se ne ponovi. Angino spoznamo po oteklih žlezah nebnicah in žrelu. Tam se pokažejo pikaste sivobele pege. Bolnik ima vročino, težko požira, boli ga glava, utrujen je. Po angini nastopi rado vnetje srednjega ušesa, sklepni revmatizem, obolenje ledvic in srca. Bolnik naj grgra vodikov prekis. Okoli vratu mu polagajmo mokre ovitke in jih pokrijmo z volneno ruto (Priznicovi ovitki). Influenca (hripa) povzroči hud glavobol, bolečine v križu in sklepih, vročino in včasih mrzlico. Nadaljnja znamenja hripe so: nahod, vnetje oči, vnetje dihal, hripavost, kašelj, slab tek in obložen jezik. Po influenci se rado vname srednje uho in nastopi pljučnica. Bolnik mora takoj v posteljo. Da-jajmo mu sredstva za potenje, lipov čaj, aspirin. Zoper hripavost pa Priznicove ovitke in prsni čaj. Grižo spoznamo po vročini in bolečinah v trebuhu, dalje po vodenih redkih iztrebkih z močnimi krči. Bolezen traja do enega meseca. Dajajmo bolniku ricinovo olje, na trebuh pa ogrevalnik ali tople obkladke. Hrana mora biti tekoča. Jž naj živalsko oglje. Pljučnica se prične z mrzlico. Bolnik bruha, boli ga glava, zelo je utrujen, zbada ga ob strani, težko diha in kašlja. Vročina se dvigne takoj na 40° C. Značilen je steklast izpljunek rožnate barve. Tretji dan se na ustnicah izrinejo mehurčki. Zdraviti more samo zdravnik. Po pljučnici se rada vname rebrna mrena. Za mlade ni posebno nevarna, pač pa za stare in take, ki imajo slabo srce. Domača lekarna Domačo lekarno mora imeti vsaka hiša. Najbolje je, če jo namestimo v posebni leseni omarici s potrebnimi predali in pregradami. Vedno mora biti skrbno zaklenjena, da ne pridejo otroci do nje, odrasli pa morajo vedeti, kje je ključ. Nekatera razkužila in razni čaji močno diše, zato jih je treba še posebej tesno zapirati, da ne pokvarijo drugih. Tekočine imejmo v dobro zamašenih steklenicah, praške in soli pa v steklenicah s širokimi vratovi, ker se sicer navzamejo duha in vpijajo vlago. Caje hranimo v lesenih škatlah. Ker se izdiše in zgube svojo vrednost, jih vsako leto obnavljajmo. Vsako zdravilo naj bo na svojem mestu in naj ima razločen in potreben napis z navodilom za uporabo. Potrebščine in zdravila Toplomer za merjenje telesne toplote. — Gaza ali prekuhana platnena krpa za čiščenje in pokrivanje ran. — Pa-vola ali vata za čiščenje ran. — Povoji za obvezovanje ran. — Trikotna ruta za povezovanje ran in drugih poškodb. — Obliž za pritrjevanje manjših obvez, najboljši je levkoplast. — Lizol za razkuževanje rok in raznih predmetov. -— Lug ali močna raztopina sode za razkuževanje tal in raznega po-sodja. -— Jodova tinktura za razkuževanje ran. — Alkohol za čiščenje ran. — Bencin za čiščenje kože. Kis ali ocet zoper srčne slabosti, za okrepitev živcev in za drgnjenje. — Vazelin ali borvazelin za na rane. — Smu-kec za posipanje vnete kože. — Aspirin za potenje in zoper prehlad. — Piramidon zoper glavobol. — Kinin zoper vročino. — Hoffmanove kapljice zoper slabosti v želodcu. — Ricinovo olje za čiščenje črevesja. -— BaJdrijanove kapljice zoper želodčne krče. — Jedilna soda zoper zgago in razne želodčne težaive. — Riževa moka za posipanje. — Galun za spiranje ust in grgranje. — Apnena voda zoper drisko in krvavitev, pomešana z lanenim oljem zoper opekline. — Kafra za utiranje in zoper revmatizem. — Creslova zavrelica zoper grižo in rastlinske strupe. — Fige so posušene uspešno čistilo. ■— Oglje zoper grižo. — Otrobi za obkladke. — Svinčena voda za obkladke in ovitke zoper otekline, vnetje. — Burowe tablete za obkladke zoper otekline. — Salmiak zoper glavobol in za mazanje pikov. Zdravilne rastline Arnika ali brdnja (arnica montana) daje arnikovo tinkturo za izpiranje gnojnih ran in za obkladke na ranjena in poškodovana mesta. Cvetočo arniko na drobno zrežemo in jo namočimo v devet delov špirita ter pustimo na soncu. Ob uporabi jo razredčimo (2—3 žlice na liter vode). Alant (inula helenium) daje iz korenine čaj zoper vnetje bronhijev, pljučne bolezni in bledico. Bezeg (sambucus nigra) daje iz listja in cvetja čaj zoper prehlad. Suhe bezgove jagode so zoper drisko, čaj iz njih zoper prehlad. Borovnice (vaccinium myrtillus) dajo iz listja čaj zoper sladkorno bolezen, suhe jagode pa so zoper želodčne krče in drisko. Breza (betula alba) daje iz listja čaj zoper sečne bolezni. Brinje (juniperus communis) daje iz jagod čaj zoper želodčne in druge trebušne bolezni; olje rabimo za utiranje pri revmatičnih bolečinah. Buča (cucurbita maxima) daje pečke, ki jih skuhamo na mleku zoper prehlad in kašelj. čebula (allium cepa) je zoper gliste in kašelj ter za utiranje. Cešmin (berberis vulgaris) daje plodove, korenine, listje in lub zoper bolezni vranice in jeter, dalje za čaje zoper zlatenico. Grenka deteljica (menyanthes trifoliata) daje iz listov čaj zoper slabosti trebušnih organov in zoper bledičnost. Travniški dresen (polygonum bistorta) daje iz korenike čaj zoper grižo, vročino in krvotok. Gladež (ononis spinosa) daje iz korenik čaj zoper sečne bolezni. Gladišnik (agrimonia eupatoria) daje iz listov čaj zoper bolezni na pljučih, jetrih in ledvicah, zoper želodčni katar in rane v trebuhu; dalje za obkladke zoper otekle bezgavke. Glistovnica (aspidium filix mas) daje iz korenike čaj zoper trakuljo in črevesne gliste; dalje kopeli zoper nabrekle žile, putiko in golšo. Gorčica (sinapis alba) daje iz semenja olje za obkladke pri vnetju. Grenkuljica (glechoma hederacea) daje iz zeli in listov čaj zoper zlatenico, želodčno slabost, pljučne bolezni in bolezni na mehurju; dalje tople kopeli zoper protin. Habat (sambucus ebulus) daje iz korenine, skorje in jagod čaj zoper ledvične bolezni. Hmelj (humulus lupulus) daje moko zoper želodčne in trebušne bolezni. Hrast (quercus pedunculata) daje iz skorje čaj zoper srčno oslabelost. Hren (cochlearia armoracea) daje iz korenine sok zoper škorbut, vodenico, vročico, naduho in razne ledvične bolezni. Divji in sladki janež (pimpinella saxifraga et anisum) daje iz semena in korenin čaj zoper črevesne krče in razne bolezni prs in grla. Ječmen (hordeum vulgare) daje čaj zoper želodčni katar, grižo in hripavost. Zrnje namočimo, skuhamo in primerno osladimo. Jetičnik (veronica officinalis) daje čaj zoper pljučne in sečne bolezni. Kamilica (matricaria chamomilla) daje iz cvetja čaj zoper želodčne krče, za grgranje, izpiranje ust in nosa. Isto zdravilno vrednost ima rimska kamilica (anathemis nobilis). Kislica (rumex acetosa) daje čaj za čiščenje krvi in odvajanje vode. Kolmež (acorus calamus) daje iz korenike čaj zoper težko prebavo. Komarček ali koromač (foeniculum officinale) daje iz semena čaj zoper napenjanje. Kopriva (urtica dioica) daje iz listov in korenin čaj zoper zlatenico in razne ledvične in sečne bolezni, rabimo jo tudi za utiranje. Korenje (daucus carota) je zoper katar, pljučnico, ble-dičnost. Košutnik ali encijan (gentiana lutea) daje iz korenike čaj zoper slabo prebavo, zaprtje, bledičnost in želodčne krče. Kozja češnja ali psikovec (rhamnus cathartica) daje iz jagod sok zoper zaprtje. Vodna kreša (nasturtium officinale) daje čaj zoper pljučne bolezni. Krhlika (rhamnus frangula) daje iz skorje čaj zoper zaprtje; čistilna krhlika (rhamnus cathartica) pa daje iz plodov in skorje čaj zoper zaprtje in slabo prebavo. Lan (linum usitatissimum) daje iz semena čaj in olje za tople obkladke in zoper želodčne bolečine. Lapuh (tussilago farfara) daje iz listja čaj zoper pljučne bolezni in kašelj; dalje zoper influenco, jetiko in otekle žleze; liste zoper vnete tvore in rane. Lipa (tilia grandifolia et parvifolia) daje iz cvetja čaj zoper prehlad. Lisičjak (lycopodium clavatum) daje iz semen moko za posipanje. Lučnik ali papeževa sveča (verbascum thapsiforme) daje iz cvetnih listov čaj zoper zasliženje in kašelj ter razne pljučne bolezni. Malva ali rožni slez (althaea rosea) daje iz cvetja čaj za grgranje. Manov jesen (fraxinus ornus) daje sok za čistilo črev. Materina dušica (thymus serpyllum) daje sok in čaj zoper ledvične in sečne bolezni ter zoper slabokrvnost in kašljanje; vrtna materina dušica (thymus vulgaris) pa daje čaj zoper krče v trebuhu in oslovski kašelj. Medvedove češnje (arbutus uva ursi) dajo iz listja čaj zoper vodenico in razne sečne bolezni. Melisa (melissa officinalis) daje iz listja čaj zoper trebušne bolečine. Meseček (calendula officinalis) daje iz listja čaj zoper živčne in ledvične bolezni. Meta (mentha piperita) daje čaj zoper pljučne in živčne bolezni, oslabelost in slabo prebavo; črna meta (marrubium vulgare) pa daje čaj zoper pljučne bolezni, splošno oslabelost, oslovski kašelj in jetrne bolezni. Milnica (saponaria officinalis) daje iz korenike čaj zoper kožne bolezni. Črna ali kapucinska murva (morus nigra) daje sok zoper vnetja v goltu. Nokota ali kožušček Device Marije (triconella foenum graecum) daje iz semena moko za tople obkladke na tvore in gnojne rane, dalje čaj za grgranje. Omela (viscum album) daje čaj zoper notranje krvavitve in božjast. Močvirski oslad (spiraea ulmaria) daje iz korenine, cvetja in zeli čaj zoper steklino, vodenico in krvotok; obliž za gnojne rane. Oves (avena sativa) daje iz semena in slame čaj zoper pljučne in živčne bolezni. Pelin (artemisia absinthium) daje čaj zoper želodčne, živčne in revmatične bolezni; divji pelin (artemisia vulgaris) pa daje iz korenin čaj zoper kronično drisko, splošno oslabelost, živčne bolečine in božjast. Peteršilj (petroselium sativum) daje iz korenin in listov čaj zoper motnje v prebavilih. Planinski mah ali islandski Hšaj (cetraria islandica) daje čaj zoper zasliženje in za pospeševanje teka. Plešec (capsela bursa pastoris) daje čaj zoper notranje krvavitve in za obkladke na krvaveče rane. Pljučnik (pulmonaria officinalis) daje čaj zoper pljučne bolezni in grižo. Potrošnik (cichorlum intybus) daje čaj zoper zlatenico, živčne in pljučne bolezni. Presllca (equisetum arvense) daje čaj zoper sečne in prebavne bolezni, dalje za obkladke na stare, gnoječe se rane. Rabarbara (rheum officinale) daje čaj zoper slabo prebavo in želodčni katar. Regrat (taraxacum officinale) daje iz listov in korenin čaj zoper zaprtje, zlato žilo in vodenico. Repinec (lappa officinalis) daje iz korenine čaj zoper tvore v želodcu, napenjanje in vročico, dalje za obkladke na rane. Besa (alchemilla vulgaris) daje iz korenin čaj zoper grižo. Rman (achillea millefolium) daje iz cvetov in listov čaj zoper jetrne, želodčne in črevesne bolezni, dalje zoper krče in prehlad. Rosika (drosera rotundifolia) daje sok zoper oslovski kašelj. Rožmarin (rosmarinus officinalis) daje iz cvetočih vejic čaj za okrepitev srca in zoper sečne bolezni. Vinska rutica (ruta graveolens) daje čaj za pomirjenje živcev. Sivka (lavendula vera) daje iz cvetja in zeli čaj in olje zoper glavobol, živčno slabost in navale krvi. Sladka korenina (polypodium vulgare) daje čaj zoper hripavost. Slez ali ajbiš (althaea officinalis) daje čaj zoper prehlad. Smetljika (euphrasia officinalis) daje čaj zoper zastarel katar. Smreka (picea excelsa) daje iz mladih poganjkov čaj zoper pljučne bolezni. Srčna moč (potentilla tormentilla) daje iz korenine čaj zoper krvavitev, zasliženost pljuč, krvavo grižo in notranje rane, ovitke pa za zunanje rane. šentjanževka ali krčna zel (hypericum perforatum) daje čaj zoper krče in jetrne bolezni. Špajka (valeriana officinalis) daje iz posušenih korenik čaj zoper želodčne krče, živčne, srčne in prebavne bolezni. Črni trn (prunus spinosa) daje iz cvetov, listov in plodov čaj zoper želodčne krče in sečne bolezni. Trpotec (plantago lanceolata) daje sok in čaj zoper zastarane pljučne bolezni, dalje za obkladke na rane in tvore. Trta (vitis vinifera) daje sok zoper revmo, jagode pa zoper zasliženost črev in želodca, sok zoper vnetje oči. Verbena (verbena officinalis) daje čaj zoper zlatenico, oslovski kašelj in kronični katar, tudi zoper garje in lišaj. Vijolica (viola odorata) daje iz listja čaj zoper hud kašelj. Zdravje vsega sveta (geum urbanum) daje čaj zoper želodčne bolezni. Zlati grmiček ali tavžentroža (erythraea centaurium) daje čaj zoper želodčne bolezni, zgago in netečnost. žajbelj ali kadulja (salvia officinalis) daje čaj za grgranje in izpiranje, dalje zoper pljučne in ledvične bolezni. Razne mere in uteži Prvotno je imel vsak narod svoje mere in uteži, kar je hudo oviralo mednarodno trgovino. Leta 1790 je Francoska akademija znanosti predlagala enoten merski sestav za vse države. Italija ga je sprejela leta 1860. Tar sestav je imel za osnovno mero meter, ki naj bi bil štiridesetmilijonski del zemeljskega obsega, merjen na ravniku. Dolžinske mere Mednarodne 1 Mm (mirijameter) = 10 km = 10.000 m = 100.000 dm = == 1,000.000 cm = 10,000.000 mm. 1 km (kilometer) == 1.000 m = 10.000 dm = 100.000 cm = = 1,000.000 mm. 1 m (meter) = 10 dm = 100 cm == 1.000 mm. 1 dm (decimeter) = 10 cm = 100 mm. 1 mm (milimeter) = 1.000 mikronov. 1 geografska milja = 7.500 m. 1 morska milja = 1.852 m. 1 morski vozel = V120 morske milje = 15.46 m. 1° (stopinja na ravniku) = 15 geografskih milj = 111.307 km. Angleške 1 angleška milja = 1.760 jardov = 880 fathomov = 1.609 m. 1 jard = 0,914399 m. 1 foot (čevelj) = 0,304799 m. 1 inch (palec) = 1/12 čevlja == 0,02539954 m. V mednarodni trgovini velja 12 jardov = 11 m. Ruske 1 vrsta = 500 sežnjev = 1.066,8 m. 1 sažen (seženj) == 3 aršini = 2,1336 m. 1 aršin = 16 verškov = 0,7112 m. Japonske 1 ri = 300 tcho = 18.000 ken = 108.000 shaku = 3.927 m. 1 tcho = 60 ken = 109,08 m. 1 ken = 6 shaku = 60 snu = 600 bu = 1,81 m. 1 shaku = 10 snu = 0,302 m. 1 snu = 10 bu — 0,032 m. 1 seženj = 6 čevljev = 72 palcev = 864 črt - 1,8965 m. 1 čevelj =: 0,316 m. 1 palec (cola) = 12 črt = 0,02634 m. 1 vatel (laket) = 0,7775 m. 1 pest (konjska mera) = 0,1054 m. Ploskovne (površinske) mere Mednarodne 1 km2 (kvadratni kilometer) = 100 ha = 10.000 a = = 1,000.000 m2. 1 ha (hektar) = 100 a = 10.000 m2. 1 a (ar) = 100 m2. 1 m2 (kvadratni meter) = 100 dm2. 1 dm2 (kvadratni decimeter) = 100 cm2. 1 cm2 (kvadratni centimeter) = 100 mm2 (kvadratnih milimetrov). 1 kvadratna geografska milja = 3,4289 km2. Angleške 1 kvadratna angleška milja = 640 akrov = 2,5897 km2. 1 aker == 40,467 arov. Ruske 1 ruska kvadratna vrsta = 1041/6 desetine = 1,13802 km2. Stare 1 oral = 1 joh .= katastrsko jutro = 1.600 kvadratnih sež- njev = 57.5 a. 1 kvadratni seženj ali kvadratna klaftra = 3,597 m2. 1 kvadratni čevelj = 0,1 m2. Telesne, prostorninske in votle mere Mednarodne 1 m' (kubični meter) - 1.000 dm^ = 1,000.000 cm' = 1 milijarda mm3 = 10 hI = 1.000 1 = 10.000 dl. 1 dm3 (kubični decimeter) = 1.000 cm3 = 1,000.000 mm3. 1 cm3 (kubični centimeter) = 1.000 mm3 (kub. milimetrov). 1 hI (hektoliter) = 100 1. 1 1 (liter) = 10 dl. 1 dl (deciliter) = 10 cl. 1 cl (centiliter) = 10 ml (milllitrov). 1 reg. tona (registrska tona) = 100 kubičnih čevljev = = 2,83 m3. Angleške 1 chaldron = 12 sackov = 13,08516 hI. 1 barrel = 168,987 1. 1 bushel = 36,347661. Stare 1 kubični seženj = 6,820 ml 1 kubični čevelj = 0,032 m3. 1 četrtinjak = 10 velikih veder = 564,50 1. 1 polovnjak = 5 velikih veder = 282,25 1. 1 veliko vedro = 2 mali vedri = 40 bokalov = 40 ok = = 56.6 1. 1 malo vedro = 20 bokalov = 1 mernik = 23 kg pšenice = — 28.3 1. 1 bokal = 4 maseljce = 1,411. 1 maseljc za tekočino = 35 cl. 1 maseljc za žito = 96 cl. 1 polič = 7 dl. Uteži Mednarodne 1 t (tona) = 10 q = 1.000 kg. 1 q (metrski stot, cent, kvintal) = 100 kg = 10.000 dkg. 1 kg (kilogram) = 100 dkg = 1.000 g. 1 dkg (dekagram) = 10 g. 1 g (gram) = 10 dg (decigramov) = 100 cg (centigramov) = 1.000 mg (miligramov). 1 karat = 205,6 mg (miligramov). Angleške 1 tona = 20 kvintalov = 1.016,048 kg 1 mala tona = 2.000 liber = 907,185 kg. 1 Cwt (kvintal) = 112 liber = 50,802 kg. 1 lb (libra) = 7.000 granov = 453,592645 g. 1 unča = i/16 funta = 28,349540 g. 1 dram = i/i6 unče = 1,771846 g. 1 funt 5.760 granov = 373,241948 g. 1 penniweight = V20 unče = 1,555175 g. 1 grain (gran) = i/24 penniweighta = 6,479895 cg (centigramov) . 1 cent = 100 funtov = 3.200 lotov = 56,6 kg. 1 funt = 32 lotov = 56 dkg. 1 lot = 17,5 g. 1 oka = 1,28 kg. Števne mere 1 včliki ducat = 12 ducatov = 144 kosov. 1 ducat (dvanajstica) = 12 kosov. 1 kopa = 6 razstavk = 60 snopov. 1 razstavka = 10 snopov. 1 bala (papirja) = 10 risov. 1 ris = 10 knjig. 1 knjiga = 10 leg. 1 lega = 10 pol. časovne mere 1 leto = 12 mesecev = 52 tednov in 1 dan. 1 teden = 7 dni. 1 dan = 24 ur = 1.640 minut = 98.400 sekund. 1 ura = 60 minut = 3.600 sekund. 1 minuta = 60 sekund. 1 koledarsko leto = 365 dni in 6 ur. 1 lunin mesec = 29 dni, 12 ur in 44 minut. Delovne mere 1 kal. (kalorija) je množina toplote, ki segreje 1 liter vode za 1» C = 427 mkg. 1 atm (atmosfera) je pritisk 1 kg na 1 cm2. 1 mkg (metrski kilogram) je sila, ki dvigne 1 kg 1 m visoko. 1 KS ali HP (konjska sila) je sila, ki dvigne 75 kg v eni sekundi 1 m visoko ali 1 kg v eni sekundi 75 m visoko = = 632 kal. 1 človeška sila je približno 1/3 konjske sile. Električne mere 1 V (volt) je enota električne napetosti. 1 Amp (amper) je enota jakosti električnega toka. 1 kiloamper je 1.000 Amp. 1 Ohm je enota električnega upora. 1 W (vat) je delo, ki ga Izvrši 1 Amp močan tok pri 1 V napetosti v eni sekundi. 1 KW (kilovat) = 10 hektovatov = 1.000 W = 1,53 KS. 1 KWH (kilovatna ura) je 860 kal. Takse in pristojbine Vloge in prošnje na oblastva od vsake pole L 4.—. Kadar je omenjeno, da je taksa plačljiva od pole, je razumeti papir, ki ima 1.750 cm2 površine ali manj. Ako je površina papirja večja, se plača taksa tolikokrat, kolikorkrat je površina 1.750 cm2 obsežena v površini cele listine ali spisa. Začeta pola velja za celo polo. Priloge k prošnjam, vlogam in pritožbam (ako ni na njih že večja taksa) L 1.60. Pismene odločbe (rešitve), odloki in obvestila oblastev L 8.—. Pritožbe zoper odločbe nižjega državnega ali avtonomnega oblastva, namenjene višjemu oblastvu, od vsake pole L 12.—. Opomin oblastva, naj stranka plača takso za nekolkovano ali nezadostno kolkovano vlogo, ki jo je vložila pri oblastvu, L 4.—. Izpričevala in potrdila, ki jih izdajajo oblastva ali privatne osebe o osebnih lastnostih, razmerah, sposobnosti, delu itd., L 8.—. Krstni in rojstni list, samski, poročni in mrliški list (cerkveni kolki) L 3.80. Stalne napisane ali naslikane objave ali reklame, tudi svetlobne, po njih velikosti na leto, in sicer: pod i/2 m2 L 16.—, od 1/2 do 1 m2 L 32.—, nad 1 m2 do 4 m2 L 60.—, nad 4 m2 L 100.—. — Za objave v železniških vozovih, tramvajih, avtobusih, na železniških in v javnih zgradbah (bankah, restavracijah, hotelih, kinematografih itd.) ena desetina te takse. — Lepaki L 0.20 za vsak izvod, ako jih nosijo po mestu, L 4.—. — K reklamni taksi se pobira še 50°/o pokrajinska doklada. Zakupne pogodbe o najemu stanovanj, lokalov in zgradb po višini letne najemnine ne glede na to, za koliko časa se pogodba sklene, in sicer: do L 912.— L 4.—, nad L 912.— do L 1.368.— L 8.—, nad L 1.368.— do L 2.280.— L 16.—, nad L 2.280,— do L 3.800.— L 24.—, nad L 3.800.— do L 7.600,— L. 40.—, nad L 7.600.— do L 11.400.— L 80.—, nad L 11.400,— do L 19.000,— L 160.—. Nad tem zneskom pa od vsakih nadaljnjih L 38.— še 1%. — Za sestavo pogodbe je treba uporabljati monopolizi-rani obrazec. Tudi za podnajeme je treba napraviti pismene pogodbe, ki morajo obsegati podatke o obsežnosti, opremi, legi, postrežbi in najemnini sobe. Na skupni zneseK podnajemnine je treba plačati taKso kakor pri zaKupni pogodbi o najemu stanovanj itd., a na zakupnino opreme 2u/o takso po dogovorjenem času. Ce je pogodba sklenjena za nedoločen čas, plačamo takso po trikratni vrednosti zakupnine opreme. Tudi te pogodbe je treba sestavljati na monopoliziranih obrazcih, na K.atere je prilepiti 2«/0 takso za zakupnino opreme v kolkih, katere je treba istočasno uničiti. Za vsaKo spremembo sklenjenih pogodb glede časa, kraja, osebe, načma in obsega pravic ali višine najemnine in podnajemnine je treba skleniti novo pogodbo. Hupo-prodajne pogodbe: za nakup in prodajo premičnin od vrednosti 2%; nepremičnin do vrednosti L 76.000.— 6%, nad L V6.000,— do 380.000.— 7%, nad L, 380.000.— do 1 milijona 90.0.000— 8%, nad L 1,900.000.— 10%. V obeh primerih je plačati še za listino L 20.—. Pri taksi za nakup in prodajo nepremičnin gre še 1% v korist sklada za gradnjo, popravila itd. sodnih zgradb ter 2% pokrajmsKe takse za prenos nepremičnin. Posodbene pogodbe o oddaji nepotrošne stvari za določen čas v rabo L 8.—, ako pa je za rabo pogojena odškodnina, 2% po dogovorjenem času. Pooblastila, neomejena ali omejena, od vsake pole L 12.—. Potrdila ali priznanice o prejemu vsote ali predmetov pol odstotka od vrednosti, o sprejeti najemnini za stanovanja in lokale: do L 190.— L 0.40, od L 190.— do L 380,— L 0.80, od L 380.— do L 760.— L 2.—, od L 760,— do L 1.140.— L 4.—, nad L. 1.140.— za vsakih L, 38.— še L 0.20. Oporoke: za izjavo poslednje volje za vsako polo L 6.—; za ustne izjave poslednje volje na zapisnik L 60.—; za predajo pismene izvensodne izjave poslednje volje v shrambo sodišču L 30.—. K tej taksi gre še Vio za sodni prispevek. Naročilnice: L 0.40. Računi: do L. 19.— brez kolka, nad L 19.— do L 38.— L 0.40, nad L 38.— do L, 190.— L 0.80, nad L 190,— do L 380.— L 1.20, nad L 380.— L, 2.— od vsake pole. Nabavne knjižice trgovcev in obrtnikov o oddanem blagu posameznim osebam na leto L 4.—. Trgovske knjige: glavne L 0.40, druge L 0.20 od vsakega lista, ne glede na njegovo velikost. Tej taksi so podvrženi tudi kartotečni listi. Za razglasitev, da ne veljajo raztrgane (nečitljive) ali izgubljene listine ali vrednostni papirji (razveljavitev listin): pri vrednosti od L 190.— do 380.— L 6.—, nad L 380,— L 12.—; če pa listina nima vrednosti označene, L 18.—. — Razen tega še i/io gornje takse za sodni prispevek. živinski potni listi: pokrajinska taksa: 1. Za izdajo živinskega potnega lista, ki se nanaša: a) na drobnico (ovce, koze in svinje), od glave L 0.50; b) na konje in govedo z vsemi mlečnimi sekalci in na osle, mule in mezge, ne glede na njih starost, od glave L 3.—; c) na konje in govedo z enim ali več stalnimi sekalci, od glave L 5. To takso plačuje s porabo pokrajinskega kolkovnega papirja (golica, na kateri je vtisnjena vrednost takse) lastnik živali, za katere je izdan potni list. Ce je izdan za več glav drobnice en sam potni list, je treba nalepiti za vsako še po L 0.50 kolka. Za sesajoča teleta in žrebeta, ki se odpremljajo skupaj z materjo, je nalepiti na potni list dopolnilni kolek za L 0.50. 2. Za prenos lastništva: a) za drobnico (ovce, koze in svinje) od glave L 3.—; b) za konje in govedo z vsemi mlečnimi sekalci-in za osle, mule in mezge, ne glede na njih starost, od glave L 10.—; c) za konje in govedo z enim ali več stalnimi sekalci, od glave L 15.—. 3. Za overitev potrdil o izvoru in zdravju živali in potrdil o izvoru in zdravju živalskih proizvodov, ki jih izdajajo veterinarji ob izvozu v inozemstvo za vsak železniški voz posebej, na izvirno besedilo L 50.—, na prevod potrdila v tuj jezik L 10.—. Občinska taksa: 1. za izdajo živinskega potnega lista L 1.50; 2. za prenos lastništva na živinskem potnem listu L 1.—; 3. za obnovitev potrdila o zdravju živali L 1.—; 4. za spremembo namembnega kraja L 1.—; 5. za pregled živali L 0.50. Takso št. 1., 2., 3. in 4. je plačati za vsak posamezen potni list ne glede na število glav, navedeno v posameznih potnih listih. — Takso št. 1., 3., 4. in 5. plača stari, takso št. 2. pa novi lastnik živali. žigovina, oziroma pristojbina na mere in merilne priprave, ki se predlože v prvi ali občasni pregled in žigosanje, overitev itd.: Mere in priprave za merjenje dolžine in površine: Od 20 do 5 metrov L 6.—, od 2 in 1 metra L 2.—, od 5 in 2 deci-metrov L 1.—, konjske mere L 2.—. Debelinske mere: od 2 do 1 metra L 2.—, manjše od 1 metra L 1.—. Priprave za merjenje dolžine L 20.—, za merjenje površine L 40.—. Mere in priprave za merjenje tekočin in suhih tvarin: za 1 hektoliter L 6.—, od 50 do 10 litrov L 4.—, od 5 do 2 litrov L 2.—, od 1 litra do 1 centilitra L 0.50. Stekleni baloni: do vštetih 10 litrov L 2.—, nad 10 litrov L. 3.—. Kadi za tropine za vsak hektoliter prostornine L 4.—. Kangle za mleko: od 1 do 5 litrov L 1.—, nad 5 do 10 litrov L 2.—, nad 10 litrov L 3.—. Mere za mleko: do 5 litrov L, 4.—, nad 5 do 10 litrov L 8.—, za vsakih nadaljnjih 10 litrov po L 2.—. Priprave za merjenje tekočin: do 2 litrov L 5.—, nad 2 do 5 litrov L 20.—, nad 5 do 50 litrov L 50.—, nad 150 litrov L 70.—. Mere za suhe tvarine: za posebne namene L 4.—. Okviri za merjenje drv: do 2 m2 L 2.—, nad 2 m2 L 5.—. Steklenice in steklene posode za točenje alkoholnih pijač in mleka: gostilniške steklenice, za vsako L 0.30, čaše z enim merskim znakom, za vsako L 0.30, z dvema merskima znakoma, za vsako L 1.—. Steklenice za mleko, za vsako h 0.30. Sodi: do 100 litrov prostornine za sod L 2.—, za vsakih nadaljnjih 100 litrov L 2.—. če sodov ne prevzamemo en dan po določenem roku, je treba plačati za vsak nadaljnji dan ležarino po L 0.50 za vsak sod 1 hI prostornine. — V obeh primerih se ostanek, manjši od hektolitra, računa za cel hektoliter. Uteži: od 50 do 10 kilogramov L 2.—, od 5 do 1 kilograma L 1.—, od 50 dekagramov do 1 grama L 0.20. Za precizne uteži se pobira, začenši od 20 kilogramov do 1 grama, dvakratni znesek prednjih postavk, od 500 miligramov pa do 1 miligrama za utež L 1.—-. Tehtnice prečnice z enakimi ali neenakimi kraki, tehtnice z vrhnjimi skledami, rimske tehtnice in mostne tehtnice z nosilnostjo: do 10 kg L 2.— do 1.000 kg L 25.— do 50 kg L 4.— do 5.000 kg L 40.— do 100 kg L 6.— do 10.000 kg L 60 — do 200 kg L 10.— do 15.000 kg L 100.— do 500 kg L 15.— do 40.000 kg L 150.— Nad 40.000 kg nosilnosti za vsakih nadaljnjih (polnih ali začetih) 1.000 kg še po L. 25.—. Za pregled števčevega mehanizma L 2.—. Davek na dohodek hišnega služabništva znaša na leto L 19.— za vsako osebo. K temu davku je plačati še L 1.90 v korist narodnoobrambnega sklada in L 9.50 v korist pokrajinskega bednostnega sklada. Dokaz plačila teh davščin je davčna karta. Davki 1. Posredni davki so predpisani na stvari same; plača jih tisti, ki blago uporablja, kupi, proda itd. Taki davki so: trošarine (n. pr. na vino), monopoli, carine in takse. 2. Neposredni davki so predpisani posameznim davkoplačevalcem na njihovo imetje, oziroma njihove dohodke. Neposredni davki obsegajo: osnovni davek, dopolnilni davek in razne doklade (pokrajinske, občinske). Najbolj navadni neposredni davki so: * zemljarina — davek na dohodke zemljišč, zgradarina — davek na dohodke zgradb, pridobnina — davek na dohodke podjetij, obratov in samostojnih poklicev, rentnina — davek na rente, družbeni davek — davek na dohodke podjetij, ki polagajo javne račune. Plačevanje davkov Zemljarino plačujemo polletno, za prvo polletje do 15. avgusta, za drugo do 15. novembra. Zgradarino, pridobnino, rentnino in družbeni davek plačujemo četrtletno, in sicer najkasneje do 15. februarja, 15. maja, 15. avgusta in 15. novembra. Kdor ne plača davkov v predpisanem roku, mu tečejo do dneva plačila 6% obresti. Tedaj ima davčna uprava pravico do izvršilnega postopanja: najprej pošlje opomin, potem pride prisilna izterjava, ki obsega rubežen in prisilno prodajo. Davke plačujemo po položnici, še bolje pa z davčno knjižico, ki jo dobimo na davčni upravi in ki so vanjo vpisani vsi predpisi davkov in vsa plačila, tako da imamo vedno pregled; zato naj ima vsak davkoplačevalec davčno knjižico. , Napovedi Zgradarino, pridobnino in rentnino je treba vsako leto napovedati na posebnih tiskanih obrazcih, ki jih dobimo v knjigarnah in papirnicah. Napoved moramo vložiti v 30 dneh po javnem pozivu za vložitev. Oddajo stavbe v najem ali začetek obratovanja moramo prijaviti davčni upravi v 14 dneh. Pri hoji ali vožnji pomni predvsem tole: 1. Hodi in vozi vedno desno, prehitevaj samo levo. 2. Vozilo imej ponoči razsvetljeno spredaj z lučjo, zadaj z odbojnim steklom. 3. Ob srečavanju zastri reflektorsko luč, ki jemlje nasproti vozečim vid. 4. Kadar nameravaš zaviti z vozilom čez cesto, daj prej znamenje tistim, ki so za teboj. 5. še posebej bodi pazljiv na ovinkih in kadar srečuješ živinsko vprego. 6. Pešec naj hodi čez cesto vedno naravnost in tam, kjer so prehodi zaznamovani. 7. Pri prehodu čez prometno cesto pazi do srede ulice na vozila, ki prihajajo od ene strani, potem pa na tista, ki prihajajo z druge. 8. Ce ne veš, kam bo vozilo krenilo, obstoj. 9. Strogo se ravnaj po vseh določilih cestnopolicijskega reda, ki ima namen skrbeti za red in varnost na cestah. Kar je na naši risbi belo, je belo tudi na znamenjih v naravi. Kar je na naši risbi črno, je na znamenjih v naravi rdeče. Znamenja za nevarnost imajo obliko trikotnika, strogi predpisi in prepovedi pa obliko kroga. Kar je na naši risbi črtkano, je na znamenju v naravi modro. Navodila in opozorila so pravokotne oblike. Dovoljena smer © Prepovedano h upanje Promet za motorna vozila prepovedan /i 8.471 7 3/t 4.645 1 36.000 4'/2 8.000 8 4.500 1'/4 28.800 43/l 7.579 8'/2 4.235 l'/2 24.000 5 7.200 9 4.000 l3/l 20.571 5 '/i 6.857 9 Vi 3.789 2 18.000 5Va 6.546 10 3.600 2 »/4 16.000 5 3/i 6.261 10 '/2 3.429 2l/2 14.400 6 6.000 11 3.237 23/i 13.091 6 Vi 5.760 lll/2 3.130 3 12.000 6Va 5.538 12 3.000 3 V* 11.077 6 3/l 5.333 12Va 2.880 Prostornina okroglega lesa P 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 K 28 38 50 64 78 95 113 133 154 177 201 227 P 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 K 254 284 314 346 380 415 452 491 531 573 616 661 P 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 K 707 755 804 855 908 962 1018 1075 1134 1195 1257 1320 P 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 K 1385 1452 1521 1590 1662 1735 1810 1886 1964 2043 2174 2206 P 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 K 2290 2376 2463 2552 2642 2734 2827 2923 3019 3117 3217 3318 P 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 K 3421 3526 3632 3739 3849 3959 4072 4185 4301 4418 4537 4657 P 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 K 4778 4902 5027 5153 5281 5411 5542 5675 5809 5945 6082 6221 P 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 K 6362 6504 6648 6793 6940 7088 7238 7390 7543 7698 7850 8012 Pojasnilo: V naši razpredelnici pomeni P = srednji premer debla, K = ključ. Srednji premer debla dobimo bodisi s posebnim merilom, ali pa tako, da seštejemo premer na tanjšem in na debelejšem koncu in delimo z dve. Prostornino okroglega lesa zračunamo po zgornji razpredelnici takole: Ko smo dobili srednji premer (P) v centimetrih, ga poiščemo v naši razpredelnici in si zapišemo številko (K), ki stoji ob njem. Potem pomnožimo dolžino debla z dobljenim ključem (K) in, kar dobimo, delimo z 10.000. Primer: Hlod je dolg 6 m, srednji premer P = 54 cm. Koliko = prostornina (V) ? V naši razpredelnici je pri P = 54 cm ključ (K) = 2.290. Pomnožimo torej 2.290 X 6 (dolžina hloda). Dobimo 13.740. To moramo deliti z 10.000. Dobimo 1,374. Prostornina hloda je torej 1,374 ms. Opomba: 1 m3 (kubični meter) je kocka, ki je 1 meter dolga, 1 m široka in 1 m visoka. Brejost domačih živali Začetek brej osti K kobile 540 dni krave 284 dni brejost i ovce ali koze 152 dni svinje 116 dni 1. jan. 15. jan. 1. febr. 15. febr. 1. mar. 15. mar. 1. april 15. april 1. maj 15. maj 1. junij 15. junij 1. julij 15. julij l.avg. 15. avg. l.sept. 15. sept. l.okt. 15. okt. l.nov. 15. nov. l.dec. 15. dec. 6. dec. 20. dec. 6. j anuar 20. januar 3. februar 17. februar 6. marec 20. marec 5. april 19. april 6. maj 20. maj 5. junij 19. junij 5. julij 20. julij 6. avgust 20. avgust 5. sept. 19. sept. 6. oktober 20. oktober 5. nov. 19. nov. 11. oktober 25. oktober 11. nov. 25. nov. 10. dec. 23. dec. 9. januar 23. januar 8. februar 22. februar 11. marec 25. marec 10. april 24. april 10. maj 25. maj 11. junij 25. junij 11. julij 25. julij 11. avgust 25. avgust 10. sept. 24. sept. 1. junij 15. junij 2. julij 16. julij 30. julij 13. avgust 30. avgust 13. sept. 29. sept. 13. oktober 30. oktober 13. nov. 29. nov. 13. dec. 29. dec. 13. januar 30. januar 13. febr. 1. marec 15. marec 1. april 15. april 1. maj 15. maj 26. april 15. maj 27. maj 10. junij 24. junij 8. julij 25. julij 8. avgust 24. avgust 7. sept. 24. sept. 8. oktober 24. oktober 7. nov. 23. nov. 8. dec. 25. dec. 8. januar 24. januar 7. februar 24. februar 10. marec 26. marec 9. april Kobila je breja povprečno 340 dni (48 tednov ali 11 mesecev); krava 284 dni (40 tednov in pol ali 9 mesecev); oslica je breja povprečno 365 dni (52 tednov ali 1 leto); ovca in koza 152 dni (22 tednov); svinja 116 dni (17 tednov); psica 60 dni (9 tednov); mačka 56 dni (8 tednov); zajklja 30 dni (4 tedne). Kokoš vali približno 20 dni 16 do 20 jajc; pura 28 dni 15 do 20 jajc; gos 30 dni 12 do 15 jajc; raca 30 dni 15 do 18 jajc; golobica 18 dni 2 do 3 jajca; kanarčkova samica 14 dni. Vsaka država si prizadeva, da bi se čimbolj prehranila s tistim, kar sama pridela. Tako ločimo države na poljedelske (poglavitno hranivo moka in kruh) in živinorejske (poglavitno hranivo mleko, meso in mlečni izdelki). Kaj in koliko pojemo? pSenična KRUH IN zrrovsEH suRovq MLE K. O JAJCA SLADKOR MOKA VRST MASLO me 5 o VSEH VRST ANGLIJA italija 1,2 na 6,4 na c 16 k i