Kako je postopati pri bralnem poduku po tem, ko so se učenci že mehanično brati privadili, in kaj se ima združevati s tem? Za učiteljsJco sJcupščino v Budolfovem dne 28. septembra t. l. priredil F. H. Duševni razvoj, do katerega so se povzdignili tako narodi, kakor posainezni ljudje, sodi se po jezikovi izobraženosti. Če toraj jezikovi razvoj toliko upljiva na cele narode, smem skleniti, da je tudi pri otroku, od jezikove izobraženosti odvisna vsa nravna, a tudi znanstvena odgoja. Ker je pa branje podlaga vsega daljnega jezikovega poduka, je pač očividno, koliko mora biti učitelju na tem, da učence navadi dobro brati. Sploh se razločuje pri bralnem poduku troje glavnih stopinj namreč: a. mehanično ali gladko branje, ki je v tem, da učenci naglo spoznavajo pisane in tiskane čerke, jih prav, čisto in razločno izgovarjajo ter v besede iu zloge združujejo; b. logično ali razumno branje, katero je v tem, da učenec z razumom in občutkom t. j. s pravim gramatičnim in logičnim naglasom bere, to poslednje pa učinja, da se glas povzdiguje ali znižuje; c. deklamatorično ali lepogovorniško branje imenuje se tisto, ki meri na to, da v poslušavcih zbuja občutke dušne. Ker se pa kaj tacega od otroka do 14. leta ne raore zahtevati, ker bilo bi za-nj kaj nenaravnega, toraj lepogovorniško branje ne spada v ljudske šole — in učitelju ostaja, da z mehaničnim, gladkim branjem združuje razurano. Priraerno se mi je zdelo v boljšo razumljivost toliko sploh omeniti. Učui načert za 4razredne ljudske šole vcleva, da se zlasti perva tri leta posebno oziramo na mehanično branje, akoravno tudi tukaj razumno branje popolnoma izključeno ni, saj v tem oziru ne, da tudi tukaj učitelj poprašuje učence, vendar bolj na kratko, po poraenu branih besedi, stavkov in kratkih beril. četerto in peto leta — v 3. razredu — se je še tudi mnogo truditi z mehaničnim branjem; temu še pristopa specijelna vaja v razumnem branji. Še le 6. in 7. leto — v 4. razredu — naj pri bralnem poduku logično branje prevlada; vendar tako, da se vedno oziramo na gladko branje. A. Kako naj učitelj postopa, da bode navadil učence razumno brati? Skušeni pedagogi razna pravila in navode dajo, kakor: 1. Učitelj naj pervi dotično berilo sam gladko in logično prav prebere. Najboljši pripomoček, da se učenci privadijo razunmo brati, je in ostane, da slišijo učitelja, kako se prav bere. S tem se doseže dvojni namen: učenci imajo izgled, kako naj berejo, — in berilo samo hitreje razumejo, kar pa je neobbodno potrebni pogoj — conditio, sine qua non — razumnega branja. če učenec sliši berilo brati s pravim gramatičnim in logičnim naglasom, razume je precej, prilasti si zapopadek berila in ni potem učitelju potreba toliko razlagati. Potlej naj popraša učence, kedo si upa tako brati, kakor ste ravnokar slišali? Razume se, da naj od začetka poskuša z izverstnejšimi. Vendar pa naj ne dovoljuje, da bi vedno eni in tisti pervi brali. Pozneje pa naj poskuša tudi s slabejimi. Tega pravila naj se učitelj derži zlasti pri učencih, ki še le priČenjajo z logičnim branjem. Pozneje pa — v višjih oddelkih — na 4razr. lj. šoli v 4. razredu, naj učitelj dopušča, da učenci sami poskusijo berilo, katerega so se doma pridno vadili, dobro in razumno brati, da se polagoma privadijo z razumom, samostojno brez kakega navoda, brati vsako berilo in knjigo, ki jim v roke pride. 2. Kedar in kjer se učitelju potrebno dozdeva, naj učence napeljuje k temu, da bodo berilo razumeli, s tem, dajiin tvarino, katere ne razumejo, dobro pa kratko razloži. Ker se dosedaj navadno realije narareč: prirodopis, naravoznanstvo in zemljepisje z zgodovino podučujejo na podlagi MBerilaa (Lesebuch), ima učitelj z branjem dvakrat opraviti: pervikrat v urah, ki so posebno za vajo v branji odločene, in potern pa še pri poduku v realijah. V pervem slučaji naj toraj učitelj ne razlaga druzega, nego to, kar se mu neobhodno potrebno zdi, da učenci morejo razumeti berilo, pa to kratko določno in lahko umljivo; ker naj se poglavitno ozira na branje. Razloži naj le take besede, izreke in stavke, katerih učenci še ne razumo. Modro ravna učitelj, ako v nrah, ki so sosebno branji odločene, izbira iz BBerila" lahke oddelke, kakoršne so na pr. lahko umljive povesti, ki ne zahtevajo veliko razlaganja toraj v drugem nBeriluc< za lj. šole iz pervega razdelka, in iz druzih razdelkov lahke povesti, ali pa take berilne vaje tudi iz druzih razdelkov, katere je pri realnem poduku že temeljito razložil, da se vaja v gladkem branji ne zanemarja. Sosebno je to paziti pri začetnikih razumnega branja. Razlaga sama naj razvija misel, ki se v berilu nahaja, naj razklada pomen besed in izrazov. Berilo (ber. vajo) naj učitelj razdeluje v oddelke, iz katerih je sestavljeno, ter naj ukaže, da učenci sami sodijo, kakov naslov bi se branemu, glede na zapopadek še lahko dal; kak naslov posameznim oddelkom branega itd. S tem pokažejo učenci, da so idejo, ki se v berilu nahaja, razumeli in zapopadli. Kaj in kako naj razlaga berilo, daje mu navod perva poskušnja z braDJem? Nepotrebne, obširne in preučene razlage branega naj se ogiblje, ker to učencem več škoduje, nego hasne. 3. Med branjera samim je paziti na to, da učenci bero s pravim slovničnim in logičnim naglasom. Gramatični naglas je to, da se pravi besedni zlog naglaša, — logični naglas pa, da se tista beseda nagla&a, ki je najimenitnejša, glede zapopadka stavkovega; dase toraj glavni naglas besed in stavkov loči od stranskega, namreč to, kar vsak v navadnem, vsakdanjem govorjenji dela, še misle ne na to. Pravi besedni in stavkovi naglas rabil bo uCenec že sam ob sebi — Bdurch sein Sprachgefuhl," kakor hitro bode berilo dobro razumel, ter imel že toliko spretnosti v branji, da bo mogel svoje misli obračati le na to, da razumno bere. če pa učenec vendar pravi besedni ali stavkovi naglas ne zadene, takrat naj reče učitelj besedo ali stavek prosto izgovoriti, to je v tem glasu, kakor se navadno govori. V navadnem govoru bode gotovo pravi naglas rabil. Po tej metodi se učenec najložeje napelje, da besede in stavke prav naglaša. 4. Pri branji pesem, ki se tudi v »Berilu" nahajajo, naj se pazi sosebno na to, da rima učencev ne zapelje v nepravi naglas, da toraj ne naglašajo rime na koncu verstice. Ta napaka se čestokrat nahaja pri učencih. Zato naj bode učitelj toliko pazlivši, da jih te napake odvadi. Najložeje doseže to, ako strogo zahteva, da tudi pri branji pesem učenci pazijo na ločila, da pri ločilih, ne pa na koncu verstic prenehujejo in z glasom padajo. 5. Poslednjič naj služi učitelju kot zlato vodilo to, da naj ne prestopi na drugo berilo toliko časa, da saj zdatna večina dotično berilo vsestransko dobro bere. Naj se ne da zapeljati misli, da se bodo učenci navadili dobro brati, ako prebero veliko beril. Bolje je eno stran dobro prebrati, nego dvajset slabo. Toliko o vaji razumnega branja. B. Sploh pa naj je branje v ljudski šoli središče vse nravne in znanstvene odgoje. Da naj učitelj z branjem združuje ta dvojni namen daje mu povod ,,Berilo" samo, ker je tako osnovano, da vse meri na blaženje serca in razširjenje znanosti. — Namen otroško serce blažiti 22* imajo sploh berilne vaje verskega in nravnega zapopadka, kakoršnih se v nBerilu" mnogo nahaja. V teh berilih kaže se otrokom v mičnih povestih: kaj je nravno prav — kaj ne? Lepo priložnost ima učitelj, otroško serce vnemati za vse lepo, dobro in pravo, da toraj v njih budi stud do nenravnega in ljubezen do nravnega. Naj goji Ijubezen do sv. cerkve, domovine in cesarja; k temu dajo mu navod berila, katerih zapopadek so cerkveni prazniki, ki kažejo veličastvo sv. cerkve; berila, ki obsegajo čertice iz avstrijske zgodovine itd. Taka berila naj se berejo ob priložnostih, ob katerih so priraerna. — Po tem načinu bode učitelj blažil otroško serce, ter odgojeval versko - nravno, kakor zahtevajo šolske postave. Nadalje naj z branjem, kot središčem vsega poduka, združuje tudi poduk v jeziku in v realijah. Pravila, katerih so se učenci v slovnici učili, vidijo v berilu porabljena, ter se tako napeljujejo, da jih sami pri spisovanji morajo vporabljati. Tudi spisne vaje se morejo združevati z berilom. To, kar se je bralo, naj učenci prosto spisujejo. Po izgledu, kako je ta ali una rastlina, ta ali una žival v nBerilu" popisana, naj opisujejo drugo jim znano žival. Ker je pravopis nBerila" merodajen za pravopisje, lahko se oddelki iz njega porabijo za narekovanje. — Osobito naj pa učitelj z branjem združuje poduk v realijah. Tukaj ioia široko polje, katero naj obdeluje. Berilo mu daje veliko tvarine iz vseh realističnih predmetov, na pr. iz naravoslovja, zemljepisja in zgodovineKar pa je v ,,Berilu" pomankljivega, naj učitelj sam dostavlja. — Na ta način se bode poduk združeval, ter dosegel namen, katerega iraa branje v ljudski šoli.