NaroCnina ^iia—ito^ i- ^mm^ A. mmnmmmma*. ml a hhwih cene oglasov m*mm w i iss meseCno 20 Din VMH^ H ^^B IH M * JHU™1^ MBM nad 43 mm vlMne sssussJ^A m ■ / Bs S^mš gg m srersrJ za inozemstvo )H7 mKS A tBBL M^F Km flHr B ^fii? BMB ^mf&L A% ureamikemdeiu ---f narožllu popust celoletno Z40 Din po 3 In 4 Din, v celoleino v Jugo-slavili SO Din, za Inozemstvo 100 D .iav.',7^D,n7M S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« * —' dneva po preznlKu lil -sr « ^«~ I _ J Uprava /e v Koptlar/cvl ul.it.6 ' Čekovni SJi/^z^B^^^I Političen lisi sca slovensUi narod telefon it. 20.10, upravntšlva il. 2328 | J u. 39.011. Praga In ttunal it. 24.797 Kristus naš Kralj. »Tisti čas je Pilat poklical Jezusa ter mu tekel: »Ti si judovski kralj?« Jezus je odgovoril: »Praviš to sam od «ebe, ali so ti o meni povedali drugi?« Pilat je odgovoril: »Sem mar jaz Jud? Tvoj narod in veliki duhovniki so te meni izročili. Kaj si storil?« Jezus je rekel: »,Moje kraljestvo ni od tega sveta; ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da bi ne bil Izročen Judom; tako pa moje kraljestvo oi odtod.« Rekel mu je tedaj Pilat: »Torej kralj si?« Jezus je odgovoril: »Tako je, kralj sem. Jaz sem za to rojen in sem za to prišel na svet, da spričam resnico. Vsak, kdor je iz resnice, posluša moj glas.« Jan. 18. 33—38. In sedal vladarji: Premišljujte! Silno tragična je kriza, v kateri trepeta posebno vidno v naših časih človeštvo organizirano po stanovih, narodih, državah. Tragična pravtako je vloga, ki jo vršijo premnogi voditelji in oblastniki, ki vodijo te zajednice in določujejo takozvano javno življenje. Z nepopisno grozo se je človeštvo začelo zavedati strahot svetovne vojne, potem ko je bila ta zunanje končana. S pogodbami, z mednarodnimi organizacijami, z mislimi splošne razorožitve in z najrazličnejšimi bolj ali manj uspešnimi drugimi sredstvi so skušali in skušajo še vedno zabraniti novo morijo v človeštvu in osigurati mir. S poudarjanjem socialnega skrbstva, socialnih reform, demokracije skušajo pomiriti mase proletarjata delavstva, ali pa mu zagotavljajo celo moč in odločilno besedo v javnem življenju z radikalnim prelomom dosedanjega gospodarskega kapitalističnega sistema. In vendar vidimo, da ni nezaupnost med narodi in državami uič manjša. Oznanjajo mir diplomati, a oborožujejo se neprestano. Trepetajo, ne zaupajo v svojo mirovno idejo! Sovraštvo, zahrbtnost in krivičnost živi in deluje mogočno. Med stanovi in socialnimi sloji dihajo sovraštvo razredni boji. Socialna revolucija buta ob vrata in že v hiši sami marsikatere države, v drugih pa tli in čaka ugodne prilike. Trepeta človeštvo pred nečem še strašnejšim ... In vendar ... Pri vsem svojim prizadevanju za mir, za napredek človeštva eliminirajo v premnogih državah in narodih voditelji, oblastniki, vladarji javnega življenja, stanov, narodov, držav, najglobljo silo, največjo moč, ki niuie usmorjati tudi stanove, narode države k miru, k medsebojnemu spoštovanju, priznanju pravic, k pravičnosti in ljubezni. More uspešno zato, ker iz korenine obnavlja človeka, iz globine preobrazuje človeštvo. Izločujejo ali utesnujejo z veliko ljubosumnostjo vpliv vere in Cerkve v javnem življenju. Suverenost države naroda se pojmuje pogostokrat predvsem negativno kot popolna neodvisnost od duhovne sile vere in vsakega vpliva Cerkve. Udejstvuje se v tem, da se javnemu življenju skuša izbrisati vsaka sled verskih vplivov. Družina, šola, postavodaja, kulturne, gospodarske in socialne institucije, politika še celo, imajo svoje zakone, neodvisne od vseh >zunanjih< vplivov vere ali Cerkve! Laicizein v vsem javnem življenju, človeštvo naj določa svoje postave samo od sebe. Strah pred »kle-rikalizmom« jim zastira oči... Morebiti bi še priznali vpliv vere in Cerkve samo kot sredstvo in ji po volji utesnjevali njeno življenje. In zato trepetajo! Zakaj egoizem se ne da zatreti ali ohraniti v neškodljivih mejah zgolj z zunanjimi odredbami. Materializem, razdro-beč v atome človeštvo, ne more vzdržati zavesti skupnosti človeštva ali ložitja in spoštovanja pravic njegovih posameznih organizmov. In vpliv vere ne more resnično in trajno dvigati človeštva, ako skuša človeška oblast utesnjevati božjo moč in jo podrejati kot sredstvo tostranskim ciljem. Zato trepetajo in se v nervozni grozi zaletavajo semintja razni oblastniki. Zakaj nauk o absolutno neodvisnem človeštvu radi notranje neresničnosti nc more utemeljiti avtoritete razen na sili orožja. Zakaj vsak tako sproščen človek sc instinktivno zaveda resnice, da je »nevredno priznavati drugega človeka za viš-lega, z oblastjo nad seboj«. Anarhizem je zadnja pesem človeka, ki so mu vzeli vero v bož- jo avtoriteto kot razlog in vir oblasti in kot garancijo pravične uporabe oblasti. Tragika jc v prizadevanju onih, ki trdijo, da so zlomili socialno krivičen red! Boljševizem smatra za svojo prvo nalogo ubiti ne samo javni vpliv verstva in cerkve, ampak izkoreniniti ga tudi iz src. In že priznavajo sovjetski komisarji sami opustošenja, ki vladajo v medsebojnih odnošajih moškega in ženske, o zapuščenih masah otrok brez staršev, z oboroženo silo morajo čuvati svoj socialni red. Praznik Kristusa Kralja je glasen protest proti laizaciji javnega življenja. Klic je k vpo-števanju one duhovne sile, ki mora biti osnova osebnega najnotranjega življenja in odtod vreti v zunanje javno življenje. Opomin je, da le vpliv vere in postav božjih in Kristusovih more posvetiti osebnosti - pravičnosti, medsebojnem spoštovanju, ljubezni. Prav tako more le delo po tem duhu vere zlomiti krivične socialne sisteme, nc da bi jih nadomestilo z novimi tudi negotovimi ali krivičnimi. Vsem vladarjem, oblastnikom, voditeljem kliče: Sedaj, kralji, izprevidite ...! (Ps. 2.) Le v prizna- r Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Danes se je konstituiral odbor za proučevanje gospodarske krize in za proučevanje problema o vprašanjih pasivnih krajev. Od Jugoslovanskega kluba sta v tem odboru poslanca gg. K u 1 o -v e c in B a r i č. Za predsednika je izvoljen g. Kulovec, za podpredsednika pa radikal g. Petrovič. Ob priliki volitev v ta odbor so radičevci zahtevali, da naj bo izvoljen za predsednika tega odbora njihov poslanec g. Pre-davec in so zagnali velik hrup. Med g. Bari-čem in radikalom g. Buniio Račičem na eni strani ter g. Stjepanom Radičem na drugi strani je prišlo do burnega prerekanja. RADIČEM. — VLADNA VEČINA SE r Belgrad, 29. okt. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila dopoldne mestoma zelo burna, popoldne je bila precej mirna. Tekom dopoldneva je prišlo ponovno do ostrih spopadov, in sicer gg. R a d i č e m in M a -rinkovičem ter Radičem in Šalih B a i j i č e m. Zanimiv je bil prepir med ljubljanskim poslancem g. Kramer jem in g. ministrom Spahom. O dr. Kramer je namreč zaklical ministru g. Spahi glede ljubljanske trgovske zbornice. G. Spaho jc dal temeljit odgovor in Kramerja ogorčeno zavrnil, nakar je g. Kramer takoj utihnil. 1 Pred dnevnim redom se je razpravljalo o zakonskem načrtu, ki ga je predložil samostojni demokrat g. Budisavljevič in tovariši o spremembi občinskega zakona, ki jo danes v veljavi na Hrvatskem. Takoj nato je dobil besedo predsednik vlade in notranji ministor g. Vukičevič, ki je odgovarjal na obtožnico: »Ko dobi človek to obtožnico v roke in jo prečita, takoj vidi, da je bilo vse že povedano v verifikaclj-ski debati in v narodni skupščini in da se v njej ne nahaja nič novega O teh stvareh se je toliko govorilo, pa kakšen je bil rezultat? Rezultat je bil ta, da so se vsi mandati narodnih poslancev razen treh verificirali. Poročilo verifikacijskega odbora pravi, da iz 25 vohvnih okrožij ni bilo sploh nobene pritožbe. To je najboljši dokaz, da so se volitve vršile v redu in miru in da so vse, kar se sedaj dela, navadni izgovori, ki niso utemeljeni. Če se obtožuje notranji minister, potem je jasno, da je on moral voditi isto politiko v celi državi in da te politike ni mogel izvajati v vsakem kraju drugače. Nato notranji minister konkretno odgovarja na obtožnico. Predvsem odgovarja na to, da je dejal, da bo preteklo veliko 11. septeni-orov, da pa bo on še vedno v vladi. Vladni nasprotniki niso izpustili nobene prilike, da ne bi na shodih govorili: »Vlada 11. septembra no bo dobila večine in bo 12. septembra padla. Z ozirom na to je jasno, da se ni moglo od mene zahtevati, da bi dejal, da bo vlada 11. septembra padla. Ce bi to govoril, bi ljud- nju božjih postav in vpoštevanju pravic Kristusovih more biti temelj in garancija vaši avtoriteti, zakaj le potem bodo imeli državljani zavest in prepričanje, da bo vaša avtoriteta njim garantirala pravičnost in vsestransko skrb ... Praznik Kristusa Kralja je opomin vsem kristjanom k aktivnosti, ki gre iz notranje glo-bokosti vere v vse zunanje življenje in favno delovanje, v boj za vzgojo, za družino, za poštenost v vsem javnem življenju, v vpoštevanju pravic vere in Cerkve v šoli, v postavo-daji. In vse to delovanje se po svoji naravi izživlja v največjo dobrobit stanov, narodov in držav. Zato, vladarji, premislite ,..! In zato vsi, ki priznavate Kristusa Kralja, dvignite svoja srca in razmahnite svoje sile. Cilji: domovina, človeštvo, Bog! 1,1 sile smernice v vaših srcih prav postavljene po vrednosti: Bog, človeštvo, domovina, vsak posamezni človek z neumrljivo dušo navezano na telo! Kristus kraljuj! ★ NJ. VEL. KRALJ PODPISAL STANOVANJSKI ZAKON, r Belgrad, 29. okt. (Izv.) Minister za socialno politiko g. dr. Andrej Gosar je bil danes v dvoru in je dal kralju v podpis stanovanjski zakon. Kralj je stanovanjski zakon podpisal in bo ta zakon v pondeljek izšel v »Službenih novinah«. ZAKON O VSEUČILIŠČIH, r Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Za prihodnji teden so povabljeni v Belgrad akademski senati vseh vseučilišč, da poslednjikrat proučijo zakonski načrt o vseučiliščih. BO SE STOKRAT MANIFESTIRALA. stvo verjelo. Vlpda je razpolagala s pozitivnimi dejstvi in razpolagala z ogromno večino, ki se tudi sedaj v narodni skupščini manifestira. (Medklic iz vrst sam. demokratov: »Zelo enostransko se manifestira.« — Zunanji minister g. dr. Marinkovič: »Dosedaj smo glasovali že stokrat in se je vedno manifestirala ta večina in se bo manifestirala.«) Jaz sem tudi takrat dejal, da je to vlado sestavljalo število 190 poslancev in da bo v to vlado po-I volitvah vstopila SLS, ki ima 21 poslancev. To je že število, ki predstavlja sigurno ;n solidno večino. Zatorej takšni očitki odpadejo. Če se vzame v ozir, da smo na volitve šli ne radi tega, da vršimo samo volitve, marveč da po volitvah tudj delamo. Tako smo po pravici trdili, da bo vlada, ki ima večino, ostala, in da bo poteklo šo mnogo 11. septembrov. Nadalje me obtožujejo, da sem na shodih govoril: Ako ne storite tega in tega Ln ako ne glasujete, potem pripišite posledice sebi. Jaz sem na shodu dejal, da bomo v slučaju, če bomo dobili večino, delali in tudi povedal, kaj bomo delali. Ja*no je, da sem dejal, ko sem govoril volivcem, da nosi vsak za svoje dejanje posledice in naj prip še posledice sebi, čo se ne bo delalo, kajti od njihovih glasov je odvisno, kakšni ljudje lx>do prišli v skupščino. (G. dr. Drljevič: »Kaj pa pomeni: Pripišite posledice sebi?« Zunanji minister g. Marinkovič: »To pomenja, da vsakdo odgovarja za tisto, kar dela.< G. Stj. Radič: »Tudi vi boste prišli na vrsto. Samo malo drugače, konkretno.« G. Marinkovič: »Malo drugače? To je lepo povedano.« G. Radič: »Izdali ste svojega voditelja. Sedaj pa hočete izdati ljudstvo in državo. Branite Vukičeviča! Vi sto tisti zli duh, ki ga drži. Vi sle drugi Nikič!« G. Marinkovič: »Samo vi g. Radič govorite o izdajstvu! To je zelo primerno!«) G. Vukičevič je nadalje govoril o ostalih točkah obtožnice. Po vrsti je zavrnil, kar so radičevci navedli. Svoj govor je končal s tem, da je označil vse, kar je g. Stj. Radič v tej obtožnici navedel, kot popolnoma brezpredmetno in neoipravičeno. Dr. Schncht, predsednik nemške državne banke. Govor predsednika vlade g. Vukičeviča je napravil dober utis. G. Vukičevič je žel za svoja izvajanja priznanje skupščinske večine. Nato je govoril g. Stjepan Radič. Po svoji stari navadi je govoril o najrazličnej« ših stvareh, mesto, da bi dokazal, kako je njegova obtožnica opravičena. Za njim je govoril sam. dem. g. Budisavljevič, nakar se je ob 1 popoldne seja prekinila. Nadaljevala se je ob 4 popoldne. Popoldne so govonli zemljoradriilc g. Novica S a v 1 j i č, radičevec g. dr. Š u t e j, sam. dem. g. Dude B o š k o v i č. Ob osmih se je seja prekinila. Prihodnja so je sklicala v petek 4 novembra. Na dnevni red pride nadaljna razprava o famozni obtožnici. NJ. VEL. KRALJ V BELGRADU. r Belgrad, 29. oktobra. (Izv.) Popoldne se je kralj s svojo rodbino vrnil iz Topole v Belgrad. G. VUKIČEVIČ v AVDIJENCL r Belgrad, 29. okt. (Izv.) Predsednik vla« de g. Vukičevič je bil danes popoldne ob č sprejet v avdijcnci pri kralju. 0 avdijenci ni dal nobene izjave. Pri tej priliki je kralju poročal o poslednjih dogodkih v notranji in zu-naji politiki. PRAVILNIH O DELAVSKIH ZAUPNIKIH- . r Belgrad. 29. oklobra (Izv.) Minister za socialno politiko g. dr. Andrej Gosar je izdelal pravilnik o delavskih zaupnikih, ki ga bo te dni predložil vladi, nakar ga bo pu-bliciral. 6 DNI PAVZE. r Belgrad, 20. okt. (Izv.) Radičcvci so da« nes cel dan delali živahno agitacijo v skupščini, da bi sc prihodnji teden ne vršila nobnna seja narodne skupščine. Z ozirom na njihovo agitacijo, sc je'vršila seja vod.tcljev parlamentarnih skupin. Na seji je vladna večina pristala na to, da sc prihodnja seja z ozirom na bližnje praznike vrši šele v petek, 4. p. m., in da se v začetku seje ne sme izzvati nobeno glasovanje in noben napad s predlogi in da sc bo o predlogih glasovalo v petek zvečer med 8. in 9. uro, ne glede na število govornikov, katerih je po današnji seji ostalo šc 40. FINANČNI MINISTER. r Belgrad, 29. okt. (Izv.) Opozicija šc vedno izredno veliko razpravlja v zadevi ostavke fin. ministra, lc včeraj smo povdurili, da sc v vladnih krogih te vesti odločno demantirajo in da (inačni minister normalno izvršuje svoje funkcije, kar je dokaz, da so te vesti brez podlage. Kljub temu vlada v opoziciji za to zadevo veliko zanimanje in ji pripisuje veliko važnost brez vsakršne stvarne podlage. Tako jc na eni strani opozicija zatrjevala, da jc fin. minister nezadovoljen radi tega. ker je izvoljen v fin. odbor bivši fin. minister g. Stojadi-novič. Drugi pravijo, da jc nezadovoljen radi konflikta z žel. ministrom. Tretji pravijo, da je njegova ostavka v zvezi z njegovo kandidaturo za guvernerja Narodne banke, f" "'»dnih vrst sc vse te vesti demantirajo. Viharna seja narodne skupščine. RADIČ SE JE Z OBTOŽBO TEMELJITO BLAMIRAL. — MARINKOVIČEV OBRAČUN Z Dr. Iculovec predsednik odbora za pomoč pasivnim krajem. TedensHi pregled NOTRANJA. POLITIKA. Narodna skupščina je po kraljevem ukazu dne 26. t. m. začela z rednim delom. Izvolili so so skupščinski odbori, v katerih je SLS sledeče zastopana: Zakonodajni odbor (42 člauov) Hodžar, Hohnjec, Sušnik; upravni odbor (21 članov): Hodžar; imunitetni odbor (21 čl.): Hodžar, Barič: odbor za prošnje in pritožbe (21 čl.): Brodar, Jerič; fin. odbor( 32 čl.) • Smodej, Pušenjak. — Minister za soc. pol. dr. Gosnr je predložil skupščini načrt stanov, zakona, prosvetni minister Kumanudi zakonske načrte o osnovnih ln srednjih šolah ter vseučiliščih, pravosodni minister o sodnikih, odvetnikih. drž. pravdnikih tor menični in čekovni zakon: kmetijski min. zakon o hudournikih in melioracijah in druge zakonske načrte. Fin minister je predložil fin. odboru uredbo, s katero se olajša pobiranje davkov; dohodnina se iz kronskih spremeni v dinarske zneske, enako nekatere druge davščine. Uredba temelji na pooblastilih finančnega zakona Uzunovič-Koroščeve vlade. — Na seji dne 28. t. m. je skupščina s 170 proti 76 glasovom sprejela dr. Gosarjev stanovanjski zakon. — Demokratska za-jednica je na svoji torkovi seji sprejela sklep, v® katerem izreka Ljubi Davidoviču ponovno zaupnico, obenem pa daje svojim ministrom v vladi navodila za nadaljnje delo. Ponudbo Pribičeviča in Radiča za osnutie demokrat, bloka je vzela na znanje in bo o njem — razmišljala. — Politični položaj je ostal na zunaj neizprcmenjen; stališče vlade je trdno. ZUNANJA POLITIKA. Bolgarsko sobranje je v seji dne 25. t. m. po obširni razpravi odobrilo vladne odredbe o obsednem stanju, ld je naperjeno proti makedonskim komitašem. Zun minister Burov se je v svojem govora izjavil za dobre odnošaje z Jugoslavijo. — V Romuniji imajo novo karlistično alero. Vlada jo na meji aretirala bivšega drž. podtajnfkn v Ava-roscovi vladi, Manoilesca, ko se je vračal iz Francije od princa Karola. Pri njem so našli Karlova pisma na voditelje pol strank hi druge visoke osebnosti tor proglas na narod. Očividno so karlisti pripravljali pitč. Vlada je odredila vse potrebno, da vsak lak poizkus prepreči; stvar o aretaciji Manoilesca pa je predložila parlamentu, V skupščini jo poročal min. preds. Bratianu; izjavil je, da so oblasti zasledile delovanje proti javnemu redu v državi in da so krivci v preiskavi. Vlada bo odbila vsak poizkus proti zakonitemu stanju. Za Karla in Manoilesca je govoril voditelj narodne kmots-ke stranke Maniu. Zbornica je z veliko večino izrekla vladi zaupnico. V senatu je govoril proti aretaciji Manoilesca general Avareseu. V Bukarešti! je trajno obsedno stanje in postavijo Manoilesca pred voj. sodišče. Rop. Italijanska vlada je sekvestrirala pazinski konvikt, ki ga je bil sezidal s pomočjo krške škofije pok. dr. Mahnič. Zaplenili so tudi zavo-dovo glavnico v zneslcu 20.000 lir. Potopil se je 25. t. m. blizu Bahije (Brazilije) italijanski potniški parni!; »Principessa Ma-faldac, ki je imela na krovu 1800 potnikov, a med temi najveič izseljencev, in sicer tudi večje število Jugoslovanov. Parnfk je bil zadel na čer in bi ga bih lahko rešili, ako strojno moštvo nc bi bilo izgubilo glave ln zbežalo na krov. Ta.ko se Je parnik v 20 minutah potopil. V tem času so se odigrali na pomiku strašni prizori v divjem boju za rešilne čolne. Ladijsko osobje so je obnašalo skrajno sramotno Utonilo je 319 osel), med njimi kapitan. Ostal« pomike so rešile ladje, ki so prihitele na pomoč. : Volitve v zbornico TOi. ZADNJI DAN. Boj za zbornico TOI se danes konča. Danes je še od osmih dopoldne do 4 popoldne osebno glasovanje, potem jo vse končano. D01/1 juha. in dana beseda menda ne pomenita mnogo pri naših politikih.« Mislil je tu brez dvoma na znana veroloinstva snmostoj-nudemokj-atskib krogov. In ko jc zapisal pri »naših-*: se ie prav uvrstil. Slovenski gospodarski krogi pa drže na tast in poštenje, zato bo ta klika danes za vesolj pometena iz reprezentance slovenskega gospodarstva. Še enkrat je poskusil v tej volivni borbi demokratski tintomaz umazali slovenski narod pred belgrajskim občinstvom. Seuaj ne več v »Politiki«, ki se je nesmrtno blamirala, ko se je dala potegniti od esdeesarjev, ampak v »Trgovinskem Glasniku«. Naši stranki hoče očitati, da je ona zanesla v Zbornico boj. ki da je »političen«. Ko bi do-tičnik objektivno sodil,, bi moral seči malo nazaj. Ali ni bila Trgovska iu obrtna zbornica že pred vojno »politicum«? Volila je dva poslanca v kranjski deželni zbor. Ali se je kdaj zmotila, da nc bi volila zagrizenih pristašev takratne narodno-napredne stranke? Ali se niso ti zastopniki zbornice kar najaktivneje udeleževali političnega boja nazadnjaških elementov takratne liberalne stranke proti dvigajoči se, moderno orientirani SLS? Nismo še pozabili bojev za zbornico pred vojno. Ni treba spominjati na povojno dobo. Ob vsaki priliki so dobivali pristaši SLS dokaze, kakšen veter veje tamkaj. Kdo je toliko naiveu, da bi mislil, naj SLS vse prenese? V čegavo korist tudi! Ljudje, ki so se gerirali za absolutni gospodarje Zbornice, so uničevali na mojstrski način vse slovensko gospodarstvo od Jadranske do Jadrana, da ne omenjamo znova vseh žalostnih del gotovih brezvestnih krogov. Prav zato ie tudi velik del »neklerikalnih« gospodarskih krogov rad ali nerad napovedal boj tem razmeram v Zbornici TOI. Iz uničevanja slovenskega narodnega gospodarstva po demokratih je nastal boj za Zbornico, da se reši vsaj njo pred demokratskim uničenjem. Če to imenujete »politiko« magari, gotovo pa je zdrava in edino pametna politika. Tej »politiki« gre ravno za pošteno gospodarstvo. »Trgovinski glasnik« bi torej bolje storil, da bi prej preštudiral predzgodovino sedanjega boja, kakor da gre slepo prepisovati »Ju-trove« neslanosti. Prav smešno je, če pri tem zavzema pozo nadstrankarskega opazovalca, ko vsak ve, odkod in za koga je vse to napisano. Ugotoviti moramo prav ob tej priliki ponovno, da skuša demokrtrski tisk v Belgradu ustvariti mnenje, da je bila lista Žerjavove strsrke v trgovskem odseku zavrnjena na podlagi »gotovih formalnih malenkosti«. Lista demokratov ai imela 100 predpisanih podpisov. Ali je to lista? Ali naj se potrdi, k ar ni lista? To se lahko zgodi — »Jutro« bi reklo — kje v Macedoniji, ne pa v Ljubljani. Ne varajte torej sami sebe, ne varajte bclgrajske javnosti. Zanimivo je, da se ob tej priložnosti zavija stališče predsednika dr. Lcvičnika. Nikdar se ni on izrazil, da jc za potrditev take liste. Kdor trdi kaj takega, enostavno laže. Ponavljamo, ne varajte javnosti! ..Prindpessa Mafalda". v Genova, 29. okt. (Izv.) Do danes še vedno niso dospeli pri direkciji Navigazione Generale Italianu seznami rešenih oseb pri ka-strofi »Mafalde«. Kakor znano so trije parniki, ki so pomagali pri rešitvi, prepeljali v Rio de Janeiro in v Bahio 933 oseb. So pa še drugi parniki, ki so prihiteli na pomoč in sprejeli na svoj krov potnike ponesrečenega parnika, ter je upanje, da bo v dveh do treh dneh mogoče dati točno vest o Številu rešenih oseb. v Newyork, 29. oktobra. (Izv.) Število žrtev potopljenega parnika Principessa Mafalda se je končno dognalo na 295 oseb. 961 rešenih pa se je že izkrcalo na suho. Angleške vza-jamne zavarovalne družbe «o baje ustavile izplačilo zavarovanih zneskov, ker se dvomi, ali je parnik nastopil svojo pot v tehnično neoporečnem stanju. Sedaj se doznava, da so posamezni mornarji hoteli oropati prtljago potnikov ter priti do zalog vina in se opija- Francoski radikali prešli na skrajno levico. v Pariz, 29. oktobra. (Izv.) Na burnem shodu radikalne stranke, na katerem se jc imelo sklepati o bodoči taktiki radikalov, jc bila zahteva voditelja desnega krila Franklina Bouillona, da se stranka ne veže zopet s socialisti, odklonjena, sprejet pa predlog Dala-diera, ki se izreka proti politiki reakcije in zahteva realistično mirovno politiko. S tem se je radikalna stranka zopet odločila za volivno zvezo z levičarskimi radikali. v Pariz, 29. okt. (Izv.) Pozno zvečer je prišlo do odločitve na shodu raditolno-socia-listične stranke. S 420 glasovi od 784 oddanih glasov je bil uamesto odstopivšega predsednika S a r a u x a izvoljen za predsednika ra-clikalno-soclalistične stranke poslanec D a - I a d i e r, ki je bil v prvem Heriotovem ministrstvu vojni minister. Po tem porazu, ki ga je doživelo desno krilo, se je Franklin Bouillon v zavesti, da je bitko končno izgubil, omejil samo na kratek umaknitveni govor in zapustil sejno dvorano, tako da je bila resolucija levega krila sprejeta soglasno in brez ugovora. Radikalno socialistična stranka je s tem določila svojo pot za bodočo volivno kampanjo: Odklonila je, ne samo vsako zvezo s strankami desnice, temveč tudi po Boulllonu priporočavano obdržanje takozvanega meščanskega miru, to je obnovitev zveze z zastopniki koalicije desničarskih strank v Poinca-rejevem kabinetu. Izrekla sc je brez pridržka za enotno fronto vseh republikanskih strank. Italiia poskuša z novim izzivanjem. niti. V rešilnih čolnih je bilo baje prostora samo za 500 ljudi. TEREZIJA NEUMANN. v Praga, 29. okt. (Izv.) Kakor se i>oroča iz Heba, je namestnik regensburškega škofa, izvajajoč konferenco brizinških škofov, sporočil župniku v Konnersroitu, Tereziji Neumann in njenim staršem nujno željo, da naj so v splošnem cerkvenem interesu in z ozirom na zdravje Terezije Neumann ustavijo pri njej vsi obiski. (»Slovenec« bo prihodnje dni o Tereziji Neumann prinesel obširno velezanimivo poročilo in slike.) GRŠKA EMISIJSKA BANKA, v Atene, 29. okt. (Izv.) Parlamentarni od-l>or je sankcioniral dogovor med Grško narodno banko in grško državo glede emisijske banke pod imenom: Grška emisijska banka, ki dobi odslej absolutni privileg emisije papirnega denarja. Konvencija je bila sklenjena v Zfcne\i pod protektoratom Društva narodov. v Pariz, 29. oktobra. (Izv.) Obisk brodovja princa videmskega pred Tangerjem se, kar priznava tudi uradna italijanska izjava o italijanski politiki v Maroku, smatra kot uvod novih italijanskih zahtev po Tangerju kot vratih k Sredozemskemu morju, ki ga smatra Italija za Mare romanura. Italija jc že večkrat izjavila, da je kontna rešitev tangerskega vprašanja brez Italije nemogoča. Italija ni podpisala tangerskega statuta, ker se njene zahteve niso zadostno upoštevale. Italijansko-španska prijateljska pogodba od lanskega leta dokazuje, da je Italija pripravljena podpirati špansko zahteve, ker občuti špansko premoč v Tangerju manj neprijetno, kakor francosko. Ker se je zdelo, da se je v tangerskih pogajanjih Francija izkazala napram Španiji z vedno večjimi uspehi, je smatrala Italija za primerno, da se loti zopet direktne politike v Tangerju. Francoski levičarski listi primerjajo demonstracijo italijanskega brodovja s svoje-časno tangersko demonstracijo nemškega cesarja ter jo označujejo kot eno izmed najne-prijaznejših akcij napram Franciji, kar jih je doslej pokazal Mussolini. Princ Karol se sklicuie na vodje političnih strank. v Pariz, 29. okt. (Izv.) Bivši romunski prestolonaslednik Karel je v nekem intervjuju v »Intransigeantu« izjavil, da se ne bo nikdar mešal v notranjo politiko Romunije, da pa se obenem ne bo nikdar odtegoval apelu javnega romunskega mnenja. Že tri mesece ga prosijo razni voditelji strank, posebno narodne kmetske stranke za objavo programa in kandidature. Tri mesece je to odklanjal, sedaj pa jim je ustregel. Ta izjava, katere prenašalca Manoilesca so aretirali in postavili pred vojno sodišče, je samo odgovor na stavljena vprašanja. Karel označuje diktatorične ukrepe zadnjih dui, kateri se v listih pripisujejo Bratianu, kol pozornost zbujajoče in ko take, ki hočejo za dušiti narodovo voljo. r Bukarešt, 29. okt. (Izv.) Uradno se javlja: Vesti nekaterih časopisov, ki govore o krvavih spopadih, o številnih aretacijah, o | ukrepih z vojaštvom, so popolnoma izmišljene. V vsej državi vlada popoln red in mir brez najmanjšega incidenta. Nobena aretacija se ni izvršila na novo. Izvzemši aretacijo Manoilesca se niso storili nobeni izredni ukrepi. Proces proti aretiranemu drž. podtajniku Ma-noilescu se bo pričel prihodnji teden. Glavna skupščina Zveze državnih računskih uradnikov. V dneh 22.-24. t. m. se je vršila v Sarajevu glavna skupščina Zveze državnih računskih in blagajniških uradnikov. Zastopana so bila po delegatih društva iz Ljubljane, Zagreba, Sarajeva in Splita. Slovenijo so zastopali na skupščini trije delegati. Delegati so prispeli v Sarajevo v soboto in so se po prisrčnem sprejemu, ld so jim ga priredili tovariši iz Sarajeva takoj popoldan sestali v prostorih finančne delegacije k predkonfoirenci. V nedeljo 28. t. m pa se je vrši hi glavna letna skupščina v prostorih trgovske in obrtne zbornice. Skupščina se je v prvi vrsti pečala z malerijalnimi vprašanji državnega in specijalno računskega uredništva, pretresala pa je izčrpno tudi vprašanja računske stroke. Enoglasno je obsodila, da so bili ravno računski uradniki tleti, ki jih je državna uprava vodno zapostavljala in merodajni faktorji še danes niso uvideli, kako veliko krivico jo moralo računsko uradništvo prestati s prevedbo na novi uradniški zakon. Sklenilo se je, da so bo sedaj, ko se pripravlja revizija tega zakona, napelo vse sile, da se izboljša stanje računskega uradništva in nova zvezdna uprava je prevzela nalogo, da bo ua vseh merodajnih mestih skušala doseči izdatno zboljšanje II. kategorije in za računsko uradništvo de^et odstotno zvišanje vseh prejemkov y smislu člena 7 uradniškega zakona, tako, da se bo položaj računskega uradništva vsaj malo približal stanju ki ga je zavzemala računska stroka kot ena najvažnejših v grani državne uprave, pred vojno. Z revizijo zakona se mora tudi enotno urediti vprašanje priznanja vojnih let v službeno dobo, vendar tako, da se nikomur ne bodo kratile po starih zakonih pridobljene pravice. V ostalem 1», po sklepu skupščine, zvezina uprava podpirala zahteve za revizijo zakona kot jih je predložila zveza za Slovenijo. Pri reviziji zakona o državnem računovodstvu, ki jo pripravlja finančno ministrstvo, jo nujno potrebno, da se upoštevajo predlogi, ki jih bodo stavila posamezna društva rač. uradništva potoni avojo zveze, ker ravno računsko uradništvo najbolj vidi trdote in neprikladnc in zastarelo odredbe zakona, ki samo komplicirnjo in otežkoču-jejo ekspeditivnost državne uprave. Obenem s spremembo zakona o državnem računovodstvu bi bilo treba pristopiti tudi lt spremembi zakona o glavni kontroli. Zvezini upravi so je naročilo, naj pri vseh teh spremembah zakonov leži za tem, da so računski uradniki izednačrijo s člani krajevnih kontrol, ker opravljajo isto dolo in imajo isto splošno in strokovno izobrazbo. Skupščina se je tudi izrokla za to, da se pri reorganizaciji državne upravne podredo računski odseki zopet resornim ministrstvom ker se s tem poslovanje poenostavi iu uprava poceni, ker postanejo potom nepotrebni vsi knjigovodje, ld jih sedaj nastavljajo posamezna ministrstva v svojem območju. V pravilnik o posebnih dokladab po členu 40 uradniškega zakona naj se une«ej« tudi doklade za šefe račiuiskih odsekov, ker vrše ti važno iin odgovorno nalogo, ki jih sili, da tudi preko rednih uradnih ur vrše svoje delo. Vse te zahteve 90 se formulirale v štiri resoluc-ije, ki se bodo poslale na merodaj.ua mesta. Pri volitvah novega odbora je bilo izvoljenih v odbor 5 članov iz Zagreba in po trije iz Ljubljane, Sarajeva in Splita, sedež uprave pa se je za bodoče leto prenesel v Zagreb. Slovenijo zastopajo v novi upravi tovariši: Ježe Pire, Viktor Bisehof in Adoli Turk.J* Iz skupščine je bila poslana udanostna brzojavka Njegovemu Veličanstvu kralju in kraljevemu domu ter gosp. finančnemu ministru dr. Mar-koviču. DR. BAUER PROTI, DR RENNER ZA VSTOP AVSTRIJSKIH SOCIALISTOV V VLADO, v Dunaj, 29. okt (Izv.) Na današnjem shodu avstrijske soc. demokracije, katerega so se udeležili tudi pristaši iz Nemčije, češkoslovaške in Madjarske, ne pa tudi iz Jugoslavije, in na katerem so govorili župan S e i t z ter bivši drž. kancler dr. R e n n e r in dr. B a u e r, se je obširno razpravljalo o vprašanju o udeležbi pri koaliciji z meščanskimi strankami, pri čemer je dr. B a u e r označil koalicijo kot kapitulacijo socialne demokracije, dočim je dr. R e n n e r izjavil, da ima soc. demokratska stranka kot druga, najmočnejša stranka pravico do sodelovanja pri vladnih poslih, zakar pa so v lem ternutku podane težkoče vsled postopanja zveznega konclerja g. Seipla. VANDERVELDEJEVA POROKA, v Pariz, 29. oktobra. (Izv.) Belgijski zunanji minister Vandervelde se je danes v Pa rizu poročii z zdravnico dr. Beckmanovo. v Carigrad, 29. okt. (Izv.) V Turčiji se je danes praznovala z velikimi prireditvami in z nadvse bogatim sijajem četrta obletnica, odkar je Kemal paša izkiical turško republiko. Dva jogra. »Dolfc. flinto stranJ kozle znam žc »am streljati.« Siegfried Kraljica Marija na ribolovu na Savici v Bohinju. »I) Sloveniji imate Icrasna lovišča« Izjava Nj. Vel. kralja Aleksandra predsedniku Slov. lovskega društva dr. Lovrenčiču. Lovsk! kongres. Včeraj ob 10 dopoldne se je vršil v posvetovalnici mestnega magistrata ljubljanskega kongres vseh lovskih organizacij v naši državi. Na lovski kongres so prihiteli iz vseh važnejših krajev najodličnejši delegatje lovskih društev. »Središnja uprava saveza lovač-kih udruženja« v Belgradu je bila zastopana po svojem predsedniku, bivšem finančnem ministru dr. Milanu Stojadinoviču iz Belgrada, dalje po podpredsedniku, banskem svetniku dr. Milanu Z o r i č i č u iz Zagreba in tajniku in zastopniku ministra za šume in rude inž. Vojku Koprivniku, višjemu inšpektorju v Belgradu. Blagajnik, polkovnik v pokoju, Bojovič, se je opravičil in poslal pismeno opravičilo. Vojvodinske lovce so zastopali Jovan L a k i č , namestnik predsednika novosadske občine, dr. MiU?š V 1 a h o v i č , advokat v Starem Bečeju in Gjorgje G o j i n , direktor v Novem Sadu. Bosanski lovci so bili zastopani po dr. Dragotinu Turkoviču, svetniku vrhovnega sodišča v Sarajevem, hrvatski pa po že omenjenem podpredsedniku Zoričiču in ing. Jovanu Č c o v i č u , višjem računskem svetniku iz Zagreba. Bclgrajsko Lovci pozor! udejstvuje. Odmor je med svetlobo in temo, doba, ko brenči le velerilec naglo kakor misel okrog vrb ob potoku, kjer diši meta in cvete pegasta kopriva. Kmalu nato pa švigne temna senca nad vrbe; dve manjši ji sledita. V brzem poletu kljukajo netopirji ob robu leščevja nad potokom, kjer rojijo mušice, ter sc sučejo spretno ta na levo oni na desno. Od časa do časa se spusti prhutar nizko nad senožet za veščo ali hroščem. V naslednjem hipu pa se kretajo zopet vsi trije nad obršami. Med tem se je povzpela polna luna na nebo in oživela leščevje. In šumota po suhem listju, praska po šibah, skače po vejah, škrta in škriplje, cviča in sika, godrnja in momlja kakor da je zemlja izbruhala vse škrate in skrljiče iz sebe, da zberejo rdečkastožolto les-kino plodje in ga predelajo spodaj v čisto zlato. Povsod švigajo miši in hrčice po tleh, smukajo po podrastkih, telovadijo po vejah ter se gugajo v vršičkih. Tam sc je zalcske-talo srebrnobclo iz listja. Košat rep je zabin- Kupujte edino lastne izdelke vsakovrstnih lovskih oblačil, priznane solidne tvrdke Ms. Pojina, LfuSHjana Pristni tirolski lodni in velblo-dovina (KamelhaarJ vedno na zalogi. gljal med mladičjem. Nalahko se je zazibala veja. V naslednjem trenutku pa že sedi polh v rogovili, priteguje s prednjima šapicama mladike k sebi, ruži lešnike ter škrta, škrta, škrta. Vsak hip pa prekine posel, poigrava z uhljema in posluša. Polh je pač vedno gladen in nikdar zaupen. Varnega sc čuti le v duplu na bukvi, kjer prespava dneve. Zopet zdrkne nekoliko izdolbeni lešnik med praprotje in kopino. Zopet se zaziblje veja in sc zabliska svetli polhov trebušček med listjem. Tedaj se neslišno požene velik ptič z gabra ter prhne proti mestu. Le malo, pa bi se bil posrečil skovirju napad. Toda v zadnjem trenutku je telebnil polh z glavo navzdol v goščo pod leskov grm ter se stisnil med korenine. Zares! Tudi noč ima svoj moč. Lisice in kune, dehor in podlasica, čuk in sove, čislajo polšetino tako kakor sokol in kragulj, mačka in človek. Čuj, hripavi, tesnobni vrišč v bli- P. Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte priporoča: lovske klobuke, nahrbtnike, puloverje, svveatre, dokolenice, aluminijasto posodo itd. žinil Skovirju je pač vseeno, kje dobi opravka za šilave krcmpcljce pri toliki množici raz-ličnih pojeduhov. Ako izpodlcti napad tu, se posreči gotovo tam ali kje drugje. Davno so že zopet prišle sive sence na šibe ter se je pričelo škrtanje in cmakanje, hrušč in trušč po leščevju. V podrastku med praprotjem pa jc vse tiho. Boječe sc tišči starec med korenine. Le prsi se širijo in krčijo naglo in gola uhlja živita. Uro in več se ne premakne z mesta. Šc bi se morda ne zgenil, ! da se mu ni baš pred nosom zgibalo listje in se prikazal pred njim rtast smrček. Z naglico, ki bi jo človek ne prisodil pitanemu telcscu, plane debeluh na neprevidno miško in jo ukroti. Kdo bi izbiral v hranil Trgaj, jej, goltaj vse, kar ti pride pod zobe, dokler ne požre kdo drugi tebe! Uživaj ŠTEVILNIH NESREČ si želi lovec, vendar pa ima vsak lovefl le preveč sreče na lovu, kar si je sam kriv. Če bi bil oblečen v sijajno nepre-močljivo lovsko ohlcko iz tirolskega lodna ali pa v plašču iz la. vclblodove dlake in če bi pozimi tiščal v finem usnjenem suknjiču — bi bilo njegovo razpoloženje tako židano, da nc bi nikdar zgrešil zajca, pa magari bi sedel na veji. Vse to si preskrbite lovci pri znano najboljši in najcenejši tvrdki DRAGO SCHWAB - Ljubljana Jeleni mladiči v Krmi. V Kraljevo lovišče v Krmi so lansko leto pripeljali več jelenov, da se zopet zarede v teh gozdovih, kjer so bili že popolnoma iztrcbljeni. občinam velik dohodek, Občine v Sloveniji uživajo od lova skupnih dohodkov v znesku dveh in pol milijonov dinarjev in od teh samo občine v ljubljanski oblasti približno poldrug milijon dinarjev. Oblasti v Sloveniji bodo šle lovcem kar najbolj na roke. Govornik zaključi svoj govor z iskrenim pozdravom gostom-lovcem v Sloveniji. Kot zastopnik ministra za šume in rude Mijoviča, pozdravi kongres višji inšpektor inž. K o p r i v n i k. Minister sporoča po svojem zastopniku, da obžaluje, ker ne more kongresu osebno prisostvovati, obljublja pa, da bo lovske želje vedno upošteval in ščitil interese lovcev, ki spadajo tudi med interese drtave. Nato je prešel kongres na dnevni red. Iz tajniškega poročila inž. Koprivnika je razvidno, da je organizacija storila številne korake in intervencije zaradi uvoza in izvoza pušk, streljiva in smodnika, dalje glede lovskega zakona, znižanja voznih cen lovccm na železnicah, prevoza divjačine, orožja in psov itd. Organizacija lovcev jc izvršena že v vseh pokrajinah države razen v Črni gori, toda tudi tu se je že pričelo z organiziranjem. Preči-tali so še blagajniško poročilo, ki je bilo odobreno, nakar se je kongres zaključil in se je pričela interna seja organizacije. Včeraj popoldne so gostje odpotovali na Jezersko, kjer so gostje d. d. »Kokre«. Na Jezerskem se vrši danes velik lov na divje koze. Ko cvete v gosdu Naš kralj z ustreljenim jelenom. lovsko društvo je zastopal dr. Milan M a r i -novic, višji inšpektor ministrstva šum in rud. Kot oficielna delegata Slovenskega lovskega društva sla fungirala predsednik dr. Ivan Lovrenčič, odvetnik v Ljubljani in blagajnik Ivan Zupan, ravnatelj dohodar-stvenega urada, dočim je mariborsko sekcijo lov. društva zastopal Rajko Boltavzar, računski ravnatelj v pokoju. V okusno, s cvetjem in lovskimi emblemi okrašeni dvorani je otvoril kongres osrednji predsednik lovskih društev, minister n. r. dr. Milan Stojadinovič, ki je izvajal: »Radujem sc, da morem letošnje glavno zborovanje otvoriti ravno v Ljubljani, v srcu divne Slovenije. Malo pokrajin je, ki bi jih mogli staviti v isto višino s Slovenijo, tako ' glede prirodne lepote njenih čudovitih dolin in še lepših gora, tako glede visoke kulture prebivalstva, snažnosti in ljubkosti naselbin in milobe, ki navdaja vso to krasno zemljo, tako Kranjsko, kakor tudi Štajersko. Mnogo bolj kot vse te vrline Slovenije, pa je nas lovce privabilo semkaj izredno bogastvo Slovenije ha vsakovrstni divjačini in predvsem šar-mantnost slovenskih lovcev, katerih gostje smo. V tem znamenju kličem: »Živela Slovenija, živeli slovenski lovci!« Nato je minister dr. Stojadinovič prečital udanostno brzojavko najvišjemu pokrovitelju lovcev, • Nj. Vel. Kralju. Pozdravni brzojavki sta bili poslani tudi ministrskemu predsedniku in odličnemu lovcu Velji Vukičeviču ter ministru za šume in rude M i j o v i č u. Predsednik je pozdravil še zastopnike velikega župana, vi. svet. Š i v i c a in mestnega komisarja Mencingerja. Dnevi vrtnic so minuli. Divji mak ne žari več na njivah in plavica se razcvita zdaj na novo po krompiriščih, kjer pa ne razvija kakor v žitu posameznih modrih cvetov, temveč jih poraja v čopih. V gozdu dehti kokorik in sinji svišč. Med deblatim bukovjem, ki pokriva pobočje vresnega hriba daleč tja do vrha in se-noželjo v dolu se razprostira leščevje v obliki trikotnika z vrhom ob izvirku močnega vrelca in z osnovnico nizko ob potoku. Studenec se razliva mestoma po šibju ter tvori zlasti v početku močvirnat svet. Pozneje se steka voda v zložen jarek za travnikom, kjer namaka vrbe in jelše. Med leskami, ki jih prepredajo kopinje, malinje, srobotje in loža, rastejo posamič bukve in gabri. Bršljan pleza po drevju. Zelenkastorumeni mah porašča debla. Sivi bradovec visi z vej. Sredi leščine pa se vzpenja orjaška smreka visoko pod nebo ter gleda prezirljivo pritlikavce pod seboj. Ob vsakem letnem času živi ta kraj drugo življenje. Pozimi zavija tu lisica, vrešči kuna in tuli ob mesečnih nočeh skovir. Spomladi doni iz leščevja ob tihih večerih sloki-r.a ljubezenska pesem. Poleti vodi leščerka tod okrog nežni zarod, gruli grlica v brezve-trnih dneh in laja prestrašen srnjak. Najbolj živo pa je leščevje ob času, ko brizga nedo-tika v muži ob potoku krog sebe dozorelo seme, ko rdeči malina in črni kopriva, ko sip-Ije veter po tleh rumenordeči leskin plod. Gozdne in poljske jerebice, drozgi, ščin-kavci in črnoglavke smukajo ves dan po gr-mičju okrog ter se naslajajo z okusnimi jagodami, ki vabijo povsod po viticah v živih barvah češ: »Tu smo, zobljite nasl« Birni plod maline in kopine hoče res biti povžit, da se širi tako neprebavno seme. V šibju skačejo veverice in dolbejo lešnike. Miši šumočejo po suhem listju, telovadijo po viticah ter glodajo in škrtajo. Šoja sedi tam na bukovi veji. Med krempcljci drži lešnik, ga obrača ter bije in kuje s kljunom, dokler ne poči lupina. Nato izlušči zrno ter ga j požre kosoma. Ko se je navžila jedra, si zbri-! še kljun po veji, zleti na tla, si natrpa golšo ! s trdimi plodi ter sfrči nazaj na bukvo. In se ; ozira neodločno sem in tja, potem pa prhutne na golino pred gabrom. Tam zvrta s kljunom luknjo v tratico, jo razširi, spusti lešnik vanjo . ter ga zakrije s prstjo. Tako vsadi še tri plode. Na mah pa preneha, se zadere hripavo in hreščavo ter odplava kakor ogromen pisan metulj proti gozdu. Tropa otrok sc pripodi v leščevje, da se udeleži dobrot, ki jih razsipava tod pozno leto ... Podnevi in ponoči živi tedaj leščina. Neprenehoma se menjajo slike. Novi prizori nastajajo. Nove moči nastopajo v igri, ki jo imenujemo življenje. Solnce je zatonilo ter odneslo s seboj vse zlato in škrlat, ki je še malo prej ozarjal zahodni hrib. Pošastno se spenjajo vrhi dreves v zrak ter rišejo temne tenje na svetlem nebu. Polmrak odeva pokrajino. Dnevna živad se jc umaknila temi in se poskrila, nočna se šc ne V imenu mesta Ljubljane fe pozdravil kongres komisar Mcncinger, ki je izrekel gostom dobrodošlico in med drugim tudi častital Slov. lovskemu društvu, da ima v osebi Nj. Vel. kralja tako visokega pokrovitelja, ki na svojih lovih v Sloveniji vedno nosi znak SLD. V imenu velikega župana jc pozdravil kongres vladni svetnik Šivic, ki je povdarjal velik pomen lovstva ne le v športu, temveč tudi v narodno gospodarskem oziru. Nc oziraje se na najraznovrstnejše koristi, ki jih.nudi lovstvo, pomeni tudi našim lešnike, želod, bukvico, kostanj, sadje; ne prizanašaj veščam, hroščem, gaščaricam; kolji ptiče, miši in — polhe slabotncjše od tebel Vse je dobro za želodec, vse gre v slanino ln mast. Šc grižljaj in izginila je miška v nenasitnem goltancu. Samoljubno si obliže trebušnik ustnice, se zvije v klopčič, pograbi rep s prednjima šapama ter ga temeljito očedi. Nato se loti hrbta. To pa ni tako lahko. Skoraj se prekucne, tako ga ovira dvojni podbradek na v...Iu. Slednjič pa se mu posreči tudi to. Tedaj si zliže še pleča in meča, si zlika snežno-beli trebušček, si umije šapici ter si osmuka uhlja. Pri snaženju pa ne pozabi niti za trenutek na osebno varnost. Vsak hip kreneha, se postavi kakor veverica z repom zavihanim nad glavo pokonci in prisluškuje. Toda nič sumljivega ni slišati. Zato sn opogumi, se požene na lesko, spleza navzgor, preskoči z veje na vejo ter izgine med listjem. Zopet zaše-lestijo mladike, prihaaj Skrtanje, padajo lešniki na tla. Griži, dolbi, goltaj, polh da se debeli telo in masti koža! Ne prizanašaj ne bratom ne lastni deci, ako ti pridejo v šake! Polh si pač in tak ostaneš: navzlic izobilju, ki te obdaja, nisi nikdar sit in nikoli zaupen, si zmeraj sebičen in vedno godrnjav, pač pristna slika zavistnega požeruha. Fr. Bračun.' a m. Gospoda sodnega svetnika so se bali vsi tatovi. Zlasti v Kozjem je bil znan kot zelo strog gospod, kakor so pravili vsi, ki so imeli to dvomljivo srečo, da so prišli z njim v stike Prav veliko piko pa je imel gospod sodni svetnik na divje lovce. Gospod sodni svetnik je imel sam lov v najemu, in sicer najlepši lov v okolici; k temu spada šc pes in dokolenice in ker na Gorenjskem ne gre drugače, je imel od časa do časa še kake njemu ne preveč dobrodošle lovske goste. Oglejte si danes razstavo modernih pletenin in drugih predmetov v modni trgovini P. STERK nasl. Miioš Karničnik Ljubljana, Stari trg 18 Trikrat so mu divji lovci postreljali najlepše gamze pred nosom. Lovec je klel, da se je miza tresla — da, penil se je od jeze Gospod sodni svetnik je udaril s pestjo po mizi. da mu je brizgnilo črnilo na bele hlače. Zaklel se je za trdno in za gotovo, da zaprosi deželno sodišče za svet, če sme prvega divjega lovca, ki mu pade v pest, najmanj skuhati v vrelem olju, obesiti in <-azčveteriti. Divjim lovcem, ki so bili zasačeni na drugih loviščih, se v tem času ni godilo dobro. »Nič nam ne veruje!« so tožili vsevprek. Res je bilo, z izgovori se ni dalo pri njem nič opraviti, saj je vendar smešno, da bi njemu, Srne, zajce in ostalo divjačino plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka „RiBfi" Ljubljana, Gradišče štev. 7. lovcu, natvezil kdo, da je hotel s svojo puško na. dvanajst milimetrov kalibra streljati le vrabce in da je koza le slučajno tedaj skočila med cev in vrabce! Le enemu ni mogel blizu, in ravno ta se je zdel sodnemu svetniku najbolj sumljiv. Bil je to Brvarjev Andreje iz Ravne, divji lovec, da mu ga daleč naokoli ni bilo enakega. Da je streljal divjačino brez dovoljenja, je bila javna tajnost Ali nihče ga ni mogel pri tem zasačiti. Dvakrat je stai že pred strogim sodnim svetnikom. Ta ga je gledal srdito, izpod košatih obrvi, kot da bi hotel izsiliti iz njega priznanje — ali Andrejcu le ni mogel blizu. Restavracija grand hotela „UNI0N" priporoča cenj. gostom lOVCeffl fina domača vina in izborno kuhinjo. K. RISI, restaurater. »Ga že še dobim, falota! Tako ga bom zašil, da me bo pomnil, — tako gotovo, kot sem jaz sodni svetnik v Kozjem! Ljudje, boste že videli, da mi še pade v mrežo; opazovati ga dam, uro za uro, kadar gre zopet v planine!« Tako je govoril zastopnik pravice pri litru cvička v posebni sobi za »boljše ljudi< no, ni bilo dolgo, ko je prejel Andreje modro kuverto s povabilom na sodišče, toda iz povsem drugega razloga. Pnšharna ¥ Kranju r. z. z o. z. Tvornica lovskih pušk z električnim obratom. Zaloga vsakovrstnega orožja in munictje ter vseh lovskih potreb ščin. Vsa popravila e izvrše strokovnjaško. Brzo avni naslov: Puškama Krauj Ceniki na zahlevo. Andreje je imel sovražnika in ta je bil kmet Sedlar z Gornje Police. Za Sedlarja to sovraštvo ni bilo nič kaj prijetno, ker je imel Andreje daljše roke in krepkejše mišice. To je Sedlar ponovno občutil. Na Martinovo nedeljo je bilo v Kozjem žegnanje. Ko se je Sedlar ob petih popoldne vračal domov — ne trezen in ne pijan, — mu pride sredi poti od Gornje Police Andreje in mu primazal eno na levo, drugo pa na desno lice, tako da je Sedlar mislil, da mu bo glava vsak čas odletela. Vsaj tako pripoveduje Sedlar pred sodiščem. Andreje stoji zraven ves zbegan, zofcmi uprtimi v tla. Ne pozabite pregledati svojo obutev^ pred io greste na lov. Ako ni kaj v redu. obrnite se i a špecijalno delavnico vseh športnih Čevljev. 1. BRAJER. iJUBLJANAl TurjaSki trg »tev. 1. »No, Sedlar, moreš priseči, da je bil to Andreje?« »Seveda, gospod sodnik; Andrejca bom že pozna! in njegove šape, ki sem jih sala-mensko čutil? Izmed sto bi ga takoj spoznal!« »No, Andreje, gozdovnik salamenski, sedaj boš spet tajil; ali rečem ti, če tajiš, jih dobiš petindvajset, takih, proti katerim ne pomenijo nič tvoje klofute Sedlarju! . .. Me razumeš?... Tako, sedaj povej: ali si bil, ali nisi bil?« sili sodnik v Andrejca. Na največje začudenje sodnika pa Andreje prizna obe klofuti in pisar zapiše to v protokol. P. n. gg. lovcem priporoča svojo bogalo zalogo konfekcije I. Maček, Ljubljana Aleksandrova cesta Št. 12 Za to trdo božanje Sedlarjevega lica je dobil Andreje tri dni zapora. Ko je prišel iz zapora, ga je počakal Mo-žan, bogati usnjar iz Kozjega, in ga nagovoril: »Ti, Andreje, kdo je oklofutal Sedlarja: ti ali jaz?« »Prmej, si moral biti že ti; sem si takoj mislil, ko je Sedlar prisegal, da sem bil jaz, saj imlva enaki poslavi in enaki obleki! Pa sem se takoj spomnil: Možana že ne boš naznanil, kaj poreče svet, če bo moral on- tako ugleden mož, v luknjo. Vzemi nase, sem si mmammmmmmmmmaaamm Lovski in športni i Din 390'- iz rujavega krom sportboksa, garantirano nepremočljivi in z usnjem podloženi, dvakrat šivani, dvojni podplati, najtrpežnejše ročno delo lastnega izdelka. VOSKA 11 LJubljana, nasproti Mestnemu domu dejal, saj ni bilo tako hudo, če smrčiš tri dni v luknji in Možan se mi že izkaže.« »Se tudi bo; nisem umazani« Odideta v krčmo; Andreje je jedel ln pil na Možanove stroške in nadomestil, kar je v treh dneh zamudil. Na koncu mu je Možan stisnil še pet stotakov v roko. Domov grede si je mislil Andreje: »Glej, glej, Možan je bil; kdo bi si to mislil? Dobro se je izteklo!« Dva dni kasneje sporoči lovski paznik sodniku, da je na Martinovo nedeljo prav go- ^olodvors^a restavracija Glavni Kolodvor (1?. In ti?« sera veroval v soseda. »Antoniol« »Škorenj si,« se mi je razlilo iz žolča. >Ali to zove mati tako! Ali ne znaš več ponoviti njene da se ta dan vrše občinske volitve v celem okraju. Celje-Vransko ter je ta dan za skupščino pač neprimeren. Prosimo, da se ista vrSi nedeljo pozneje. — Prizadeti. ir Želemiiko progo Koprivnica—Varaždin bodo pričeli graditi prihodnjo pomlad. ir Nagrobni listki Jugoslovanske Matice. Jugoslovanska Matica je letos izdala nagrobne listke in prosi vse rojake, da z njimi okrase grobove svojih dragih pokojnih, pa tudi grobove naših zaslužnih mož in v vojni padlih vojakov. Listki so po dva dinarja in se bodo prodajali pred pokopališči v Ljubljani, Mariboru, Celju, Novem mestu, Ptuju in v drugih večjih krajih Slovenije. ir Tečaj za elektroinstalaterje, katerega priredi Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev v Ljubljani pod vodstvom g. ing. Ditrioha, se prične v ponedeljek, dne 7. novembra t 1. ob 6. uri zvečer v prostorih Tehniške srednje šole v Ljubljani. Ta dan naj se prijav-ljenci točno zglasijo k otvoritvi. Otvoritev tečaja se je preložila od 2. na 7. novembra t. 1., ker se na Tehniški srednji šoli v sredo 2. novembra t. 1. ne poučuje. ir Razpis. Županstvo trga Jesenice razpisuje na 15. novembra 1927 ofertalno licitacijo za dela pri delnem izkopu, polaganju in montiranju vodovodnih cevi v izmeri cirka 2050 tek. m. Tozadevni pogoji in načrti so na vpogled pri županstvu trga Jesenice od 6. do 18. novembra 1927. Pismene ofer-te se sprejemajo do vštetega 15. novembra 1927 do 10. ure dopoludne pri navedenem županstvu. ir Znameniti zgodovinski dnevi. 80. oktobra: 1905. je Izdal ruski car Nikolaj II. ustavo in manifest, v katerem izreka, da se v Rusiji ne sme izdati noben zakon brez soglasja dume. — 1869. so goriški slovenski deželni poslanci zahtevali v goriškem deželnem zboru zedinjenje Slovenije. — 1864 je sklenila Danska mir z Nemčijo in Prusijo. — 1867. so prišle francoske čete v Rim sv. Očetu na pomoč proti Garibaldiju. — 1809. so je rodil Julij Sk>wacki, največji poljski pesnik novejše dobe. Že kot gimnazijec se je bavil s pesništvom. Po absol-virani univerzi je vstopil v službo v finančno ministrstvo, kjer pa mu ni ugajalo. S svojimi izvirnimi deli ni našel primernega odmeva. 1881. se je podal v Pariz in Ženevo in izdal tam pesnitve polne patriotizma. Odtod se je podal v Rim in dalje v Ori-ent. Pozneje se je vrnil v Pariz. V tem času je izdal besede? Sram te bodi! Da veš: Jože si, Tone, Janez ... Kaj se pačiš in mečeš ime, ki so ti ga mati dali pri krstu, kot star škoren v grape...« Janez, tretji, je temno vstal, v tla je bodel: »Učiteljica nam je rekla, da moramo odslej tako povedati, če nas kdo vpraša.« »Tako je, moramo,« je odmevalo iz zbora, »če ne, bomo teponi.« Odbrisal sem bol iz oči in besede in toplo kramljal: >Ti, plavolaska, ne bom te vprašal za ime, vidim, da ne veš zanj,« sem vrgel oči v sredo. »Le koliko let imaš, bi rad vedel.« »Sedici, gospod.« Petdeset mladih teles se je zazibalo, se vrglo v smeh. Pa ni doumela, čemu. Pregloboko je bilo položeno v njeno kri tisto tuje besedje, tisočkrat je bilo vrženo z njenih ust za signorino: dieci, un-dici, dodici... Ni se zavedala, da je svojo mladost prekoračila za deset let. »Morda radi imena,« je iskala zn smehom, : Gospod so dejali, da ne vem zanj... Pa vem, gospod.« »Veš, dete? No?« »Mimica Beričič.« »O, milnica, bela golobička, na podobico! Jezušček je na njej; ker si Mimica, te ima rad... Pa, Mimica,« sem se vrnil, »ne veš, kaj se pravi po naše sedici? Še eno podobico dobiš...« >Ne vem, gospod,« se ji je zlomila glavica. »Pa mi štej po n«še do sedici, tako kot doma mati štejM zopet celo vrsto pesnitev. Umrl je 1849. v Parizu. — 31. oktobra: 1886 je bila belo-modra-rdeča zastava potrjena kot kranjska deželna zastava. — 1517. je Martin Luther nabil na cerkvena vrata v Wittembergu svojih 95 tez. — 1888. je bil ua ljubljanskem pokopališču odkrit spomenik Raiču A., Raiču B. in Levstiku. — 1894. je bil knez Miloš v Ljubljani. — 1916. je bilo imenovano Korberjevo ministrstvo. — 1863. je Jurij prvi postal grški kralj. — 1911. je demisijoniral avstrijski ministrski predsednik Gautsch. Sledil mu je Stilrgkh. — 1921. se je v Borovi rodil češki publicist Kari Havliček. Živahno se je udeleževal češkega narodnega gibanja. 1851. je bil v Brixeuu interniran. V Pragi je izdajal »Narodni Noviny«. Umrl je 1856. — 1879. se je realna gimnazija v Kranju spremenila v humanistično. ir Poštninska prostost krajevnih in oblastnih šolskih odborov. Krajevni šolski odbori so tisto, kar so bili popreje krajevni šolski sveti, ki so bili po čl. II., točka 8, zakona o poštninski prostosti oproščeni poštnine samo za uradno dopisovanje v šolskih zadevali s šolskim vodstvom in z uradi (sedanjimi državnimi uradi). — Niso pa bili oproščeni poštnine v prometu z občinskimi in župnimi uradi, torej v prometu z nedržavnimi uradi ne. Po omenjeni uredbi pn so sedanji krajevni šolski odbori oproščeni poštnine tudi z vsemi javnimi oblastvi, torej ne samo z državnimi uradi, temveč, tudi z drugimi javnimi uradi, torej tudi z občinskimi in župnimi. Oproščeni so samo navadne poštnine, pri-poročnin pa ne. Kar se tiče oblastnih šolskih odborov, ni glede poštninske prostosti nobene izpremembe. Ti odbori so listo, kar so bili prej deželni šolski 3veti, ki so bila državna oblastva po čl. II., točka 1 in so bil kakor taki oproščeni poštnine in priporočnine. ir Nesreča z vozom. V petek zvečer se je ponesrečil g Jurij Zaveršnik, posestnik in gostilničar v št. Petru v Savinjski dolini, na poti iz Hrastnika domov. Vozili so se on, hlapec in sestrična na visoko s slamo naloženem vozu. V temi se je prevrnil voz s konji vred v strugo Reke ,'malo pod gostilno pri Vrbanu). Gospodar je obležal mrtev s prebito lobanjo, sestrična je dobila lahne poškodbe, hlapec je ostal nepoškodovan. ir Požar. V Četrtek okrog po! dvanajste ure, je nastal ogenj pri kočarju Ivanu Ribiču v Gor. Karteljevem pri Mirni peči. Zgoreja mu je h'iša fn Kozolec ter nekaj pohištva, perila in živil škode ieafried Žrebanje 1. decembra 1927. ORLOVSKI STADION V LJUBLJANI ccnalftom •5 S ^ ~ p»; a « • 1.51 p IU X i i 05 i-o-'. i Z' *• m s S o I v H sa ••V m & i S-i • 'i . ■ v t ..., v foorisl žgrc"4 re ■M ljudskem doimt v Ljubljani, Siireltika ulici it. 12 š:: Si-i n . . .'i* ■ f\ ?.'; -Kij . ■ *. 15, .<■ .,.■ f:;': ■ imA 'k*. lllfel Ml CitoaiO »in IP .... ..... .... _ . Akcijski or j« »jjtaiitK. Oulovskejn stsdioaa v LiuMjanit 041'otnik: Predsedniki' Odbornik': ■ . r, ' i er.~ f i 5. v ! ■i s- ■ < • -T? i - * t 'i o- n. ■ ; :f i i -2 c «r • i-c K P i >> ft J . < c a ,,! { S f. 'f >: rž i ■ >< ■ „ -o ■ i" Bra ' - ! <5 i4 k => t" £ -f-..... y fenaieiHii i Ali ste si že osiedali prvi dobitek vilo 3tadion na Dunajski cesti nasoroti Stadionu? Mimica pogleda plaho k vratom, Se skozi okno ji begajo žalostne oči. Prav tiho šteje: »Eden. dva ... devet.. .< Dalje nt šlo. Še sva od kraja začela, preko devet sem ji pomagal. Potem sem dejal: »Zdaj pa sama!« Pri devet je znova obstala ali pa je kar mehanično skočila v: dici, undici, dodici... Stopil sem do nje, jo prijel za plahi ročici in ji zrl v sinje oči, ki so se orosile. »Dete, pa moliti znaš: Oče naš?« Dvoje plahih oči se je neskončno vdauo utonilo v moje: >Znam, atej.« Odtrgal sem se od teh petdeset bledih obličij, usta so se mi skrivila, iz srca je vrelo v grlo; bal sem se, da bi zatulil... Pokleknil sem pred Marijo in molil: »Za naš tužni Kras, Oče naš ...« Kot bi šel vihar skozi tozo. se je petdeset teles zrušilo na kolena in molilo: Oče naš, pridi k nam Tvoje kraljestvo ...« Tisti večer sem se zgrudil v mrak božjega hrama pred UČtnika in se bridko zjokal za naša mlada srca, ki umirajo... To je žalostno zvenelo iz srca mojega prijatelja, ki pa je moral radi presilne ljubezni tja, kamor ni šel rad ... • • • Še je zvenelo: V poldan sem ždnl nh nltnu in se vtnpljal v šum mladih duš: deklice in dečki so vreli iz šole. Brezskrblje je celo v obličjih, smeh se ie raz-, U«4l x VBJk »O, mi črnogledi!« sem se zdramil v srečo, | »toliko jih je, pa trpimo v sebi: Ko se bo zaprl pokrov na grobeh za nami. poslednjimi, se bo grobišče razraslo čez vso to zemljo, za ves ta rod. | Vse bodo zagrebli: zvestobo, ljubizen do te grude; 1 na dno pa bo-Jo sunili • besedo, to našo, ki ti je sladka kot mati, če jo ujameš v tujini... Grobtja bodo vsa ta polja, vanje bodo s plugom rezali tujci...« Beži. grda misel, lažešl Glej jih, tam je na5 vrt, kaj je cvetjat Ko se bo upognila jeseu, se bo natreslo sadja za vse naše ljudi. O, glej jih. ne trpim več. Grobov ne bo za vas. Nas, stare, bodo vrgli vanje; in mladi boste naprej ljubili to zemljo, to zveste ljudi... Slonel sem ob oknu in mlad sem bil tisto minuto. še zaukal bi kot črednik na hribu. Deklice so zavile pod moje okno. Tam so cvetele težke vrtnice. Oni men vonj je zajemni ves vrt in še do okna se je kadil. V rože so se zagledale. »Lepe so; pa čigave?« se je vzbudil vzdih sredi gruče. »E. kaplanove,« je druga zanlčljlvo metala iz sebe. »Ta človek jo tepec. Vedno se drenja za te ljudi: ljubite svoj jezik, ne zatajite zemlje, očetje spe v njej. ne bežite na tuje... Ba, bal Ali misli, da bo slovenski kralj? Pa če bi bil, tepec bi' ostal. Kaj so Slovenci? Dve pedi zemlje imajo: ena je groblja kamenja, druga borovcev in resja. Zdaj pa si naj Izbirajo: ali bi jedli kamenje za večerjo in resje zn kosilo, ali obratno--- Ampak mi, Taljani.. .< Izredna prodala zimskega blaga po skrajno znižanih cenah! Že za mal denar dobite volneno blago za žensko obleko ali plašč, za moško obleko ali suknjo I A. Pofokar, Ljubljana Vodnikov trg je okrog '25.000 Din. Zavarovan ni bil nikjer. Ogenj je zanetil domači fant Tonček, ki se je pod kozolcem z užigalicaini igral. Da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja, gre zasluga sovaščauom in gasilnemu društvu iz Mirne peči, ki so prav pridno gasila. -fr Avtomobilna zveza Brežice—Novo mesto. Ker se s 1. novembrom t. 1. spremeni vozni rt>d na progi Lj ..bljana—Novo mesto, bo od tega dne imel poštni avtomobil iz Novega mesta v Brežice zvezo od vlaka štev. 1015, ki odhaja iz Ljubljane ob 10.50 in prihaja v Novo mesto ob 13.24. ir Popravek. V današnji številki >11. Slovenca« je pomotoma označeno, da se nahajata groba prirodopisca Tuška in A. Linharta na pokopališču pri Sv. Križu, oba sta namreč pri Sv. Krištofu. ir Hudobno maščevanje. Na posestvu Franca Grobovška v Ledni je nepoznani zlikovec posekal 7 osemletnih jabolčnih dreves. Za mnogimi tatvinami v novomeški okolici, so prišla še sadna drevesa na vrsto. ■fr Blažiču so že na sledu. Zagrebška policija je ugotovila, da se je znani defravdant Robert Bla-Eič, ki je poneveril tvrdki Mautner v Zagrebu vsoto 365.351 Din in pobegnil s svojo ženo, pretihotapil aa Reko. Nekaj detektivov iz Zagreba je odšlo za njim na Reko, vendar pa ga tu niso dobili. Preiskali so s pomočjo reške policije vse hotele in ladje ter vso okolico. Zasledovanje še traja in je policija trdno prepričana, da ji Blažič gotovo pade v roke. Kakor je ugotovljeno, je Blažič prispel poleni, ko je poneveril denar, s svojo ženo z avtomobilom v Baker ter tam prenočeval v hotelu pod imenom »trgovec Blau z ženo iz Bjelovarac. Na vse zgodaj sta najbrže oba preko Zameta prekoračila mejo pri Rek L ir Schlesinger zopet v zaporih. Slepar in pustolovec Artour Schlesinger, o katerem smo poročali včeraj, da se je na zagrebški policiji zastrupil z veronalom, je v bolnici ozdravel, nakar so ga zopet odpeljali v zapor. Kakor poročajo iz Reke, je izvršil tam več sleparij neki Ignac Schntirmacher Ln sumijo, da je bil to v resnici Schlesinger. ir Skrivnosten beg dveh tihotapcev. Carinarnica v Zagrebu je nedavno obsodila tihotapca Hof-ferja in Slojanovskega na visoko globo in ker te nista mogla plačati, bi morala sedeti dve leti v policijskih zaporih. Toda oba tihotapca sta v petek na 3krivnosten način pobegnila iz zaporov. Ker so zapori dobro obzidani in imajc težka železna vrata, je policija mnenja, da je povsem izključen beg iz zaporov. Oba tihotapca sta se morala pomešati najbrže pri dnevnem Sprehodu med druge jetnike in se nato skrila V kak kot kljub vsej opreznosti nadzorovalnih organov ter nato pobegnila. Ni pa izključeno, da sta uporabilo še kako drugo pot iz zaporov. ir Izsledena vlomilska tolpa. V Zagrebu so predvčerajšnjim aretirali v neki gostilni tri okoli dvajset let stare sumljive mladeniče, v katerih je policija odkrila člane nevarne vlomilske tolpe. Tekom meseca oktobra so bili izvršeni v Zagrebu zaporedoma kar v štiri trafike na najprometnejših zagrebških ulicah drzni vlomi in so neznanci na- pravili za okrog 26.000 Din plena. Na policiji so mladeniči sicer trdovratno tajili svojo krivdo, dokler se ni eden ujal in priznal vse. Iadal ie 'n !1 kolovodjo vlomilske tolpe, 281etnega mesarskega pomočnika Ivana Šormana, katerega so detektivi kmalu nato izsledili in aretirali. V zvezi z aretacijo članov to tolpe je bila aretirana tudi neka Jelena Stlhovn, ki jih je skrivala od časa do časa v svojem stanovanju. • ir Manufalttura iz Ljubljane pokradena. Dne 27. t. m. je prispel v Zagreb na savski kolodvor vagon, natovorjen z manufakturo iz Ljubljane. Pri prevzemu vlaka je bilo ugotovljeno, da manjka na onem vagonu plomba. Pregledali so vsebino vagona in dognali, da manjka pri eni pošiljki 65 kg težka bala bombažnega blngn. Pošiljatelj bale je bila tvrdka Hedžet in Koritnik v Ljubljani, naslovlienec pa Milan Pejič v Zeniunu. Daljo je manjkala 37 kg težka bala bombaževega blaga, poslana od isto ljubljanske tvrdke Radivoju Stojkoviču v Slavoniji, 17 kg težek ovoj manufakture poslane od tvrdke Feliks Urbane v Ljubljani trgovcu Robičku v Bajmo-ku in 25 kg težka bala, poslana od Urbanea trgovcu Davidu Abrahamu v Malem Idijošu. Vrednost manjkajočih pošiljk še ni ugotovljena ir Pri ljudeh s slabotnim delovanjem srca povzroči čaša naravne »Franz-Josek grenčice, zaužita vsako jutro na tešče, breznaporno, lahko odvajanje. Strokovni zdravniki za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da »Franz-Joseft-voda zanesljivo in brez vsake težkoče učinkuje celo pri težkih slučajih srčne zaklopnice. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in spec trgovinah. ir Zimska sezona so je začela. Vsakdo hoče in mora biti primerno oblečen. Najraznovrstnejšo izbiro blaga v vseh modnih barvah in cenah Vam nudi detajlni oddelek trgovine J. Grobelnik, Ljubljana, Mestni trg. Pohitite tja! Obisk Vas prepriča! Več glej oglase! ir Državni nameščenci definitivni, dobe brez brez vsakih formalnosti čevlje proti mesečnemu odplačevanju pri »VOIKA« — Ljubljana, Krekov trg. ir Krojači, šivilje, nešivilje! še je čas za zadnji jesenski krojni tečaj. Honorar znižan. Zasebno krojno učilišče Ljubljana, Stari trg. ■fr Obleke kemično čisti, barva in plisira tovarna Jos. Reieh. Ljubljana. OBLATILA TVRDKE J. M A TEK Ljubljana. Alekrandrova 12 so najboljša in najcenejša. •k Budilke in poročne prstane kupite pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 19. Nihče več ne bo izbiral in kupčije ne razdiral: saj to ve že vsako dete, kje dobe se (Dalie prih.) ■fr Lesna industrija. la remgcheidske žage za jermenike, mlinske, krožne in druge, sniir-kove plošče itd. kupite najceneje in v vsaki dimenziji pri »deklo«. Stari trg, Ljubljana. ■fr Za slabotno deco in odrasle priporoča emulzijo iz sveže dospelega ribjega olja najboljše znamke lekarna Mr. Bahovec, Ljubljana (Kongresni trg). ir Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor. Koroška cesta 19. ir Vesela vest za naSe radioamaterje. Naše radioamaterje je zadnji čas zelo iznenadilo, ko so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi MK 3, da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bake-lita namesto sedanjega kovinskega vratu Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih je bil sestavljen vrat. Tudi aktivna grejalna žica je sestavljena in montirana po novih ameriških metodah, tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi MR 3, ki je bila tudi do sedaj »Ne, ve ste kmetice, moj oče je tržan; nima »blatenih rok. Pa ne veste, kaj je povedala slgno-rina: Hlapci so ljudje pri nas in dekle so žene. Ne maram biti dekla, zato sem Taljanka; siguoriua bom.c Mrklo so padale te besede na deklice. Ko je umolknila tržanka, je molk davil vsa mlada grla. »Ali smo res samo dekle? In naša mamica je dekla? In atej — hlapec?« Nova laž se je odstrla njih srcu; ta je zabolela kot mrzel nož. Atej in mama — kdo je tolik na vsej zemlji? Pa praviš: hlapec, dekla?... Ob vrtu bo se vzrasle v zemljo kot neme rože; pa niso pile vonja, niso videle rdečih gred, aa ped se niso geoile. Oči so se jim nemirno iskale med seboj, ali bo katera povedala, da jo do krvi boli, da se ji je leden kamen vlegel na srce. Pa ena ni pokazala poti v srce. Sram jo je polil za bolečino. Vse so se grenko zavedle, da so še majhne, majhne pred to trdo tujko, da ji ne morejo vrniti. »Pojdimo!« je zvonil njen glas. »Kaj stojimo pred farovškim vrtom, kol da čakamo ua kosec kruha 1« Na prvo besedo so šle, molče. Železna veriga jth je davila, da niso ene besede v odpor povedale. »Ali gremo za mrtvaško procesijo? Tam si moraš z robcem drgniti oči. Me pa zapojmo!« Tedaj šele je Pepca začutila, da molči pred tem tujim dekletom; ona, ki je prva v šoli, molči. Boji se v oči vreči: Laž je, kar so govorila, sama lai »Dajmo eno!« jI je zletel vik nad vse. Pesem je ljubila. Ob njej ti je odpuščal, & si jo v srce tabodel. >Ono dajmo: Kje dom je inojl Ne?« »Dajmo jo, dajmo I« je šumelo med deklicami. Tesnilo jih je nek^ij; hotele so globoko zajeti poldan v pesmi. Tisto opolzko, ki je leglo čez njih srce kot mrzla kača, so otresale. »Začni, Pepca! so prosile. »Brrr! Tisto pojo kravje pastirice tam gor,« se je zagrizla Taljančica v ustna, da so se bele vdolbinice vtisnile. Zalilo jo je, da ima Pepca močnejšo besedo. »Tako moramo, kot se nam spodobi, nam, ki smo šolane.« In zažuborela je kot škrjanec pod solncem: Giovinezzn, giovinezza, prima vera di bellezza: nel fascismo e salvezza della nostra liberta ... Vse pojo, tudi Pepca. Pojo, pa ne vedo. da pojo, najmanj, da je tuja pesem. Pojo, da se iz-kriče, da sunejo iz sebe tisto dušečo bol, da jim ne raztrga prsi... Kriče, kot so v šoli za učiteljico kričale. Enoglasno, brezmiselno mečejo tuje besede iz sebo ... Čez naše polje je zvenela pesem. Saj še ui dolgo, ko so pela tu dekleta nedolžne pesmice, morda še ni umrl odmev od tedaj, v kaki globeli je škrit — pa že vstaja nova pesem, ki laže, iz nedolžnih, žalostnih src naše dece vre. Zaprl sem okno, dn ne bi slišni... Kot kladivo v črni kovačnici jc teplo po mojem srcu. V dlan mi je padel obraz in grizel sem se do krvi v ustne, da ne bi zdivjal od bolečine... Moja deca, kam gremo... Ko mi je Milan to trgal iz srca, je iskal z očmi preko gora, tja je hodil na beli Kras med svoje male, ki jih je ljubil, ljubil... Pa plakal je kot dete — — — odlična, izboljšala do skrajnosti. Cene cevi je pustila tvrdka Tungiram, d. d., vseeno nespremenjene, ker je prešla tovarna zaradi znatnega povečanja naročil k racionialnejšemu proizvajanju radlo-cevl v seriji. POČASTITE SPOMIN dragih pokojnih in naših zaslužnih mož z nagrobnimi listki »Jugoslovenske Matice«!' Ljubljana O Še danes od 9. do U. ure dopoldne je mogočo oddati priporočeno na pošto pisma na volivni odbor zbornic« TOI. Če ima kak somišljenik šo kake glasovalne listine doma, uaj jih takoj zjutraj po 8. uri prinese v tajništvo SI/S, Jugoslovanska tiskarna. O Osebno glasovanje v Zbornici TOI je od 8 ure dop. do 4 ure popoldne. Kdor hoče osebno glasovati, naj doma jzpolni glasovnico z listo, katere nositelj je Ogrin. in dene tako izpolnjene glasovnico v malo kuverto. To uiora zapreti. Z izkaznico se pri komisiji izkaže in izroči malo kuverto. O »Mlinar in njegova hči«, ljudska igra v 10. slikah, ki se običajno igra na praznik Vseh svetih, vprizori Ljudski oder v Ljubljani danes točuo ob 3 [»opoldne. Igra se je vprizorila že neštetokrat na vseh večjih in manjših odrih z vedno večjim uspehom. Je to ena najpriljubljenejših ža-loiger, ki vsebuje polno pretresljivih prizorov, pa tudi dosti priprostega humorja, ki gu povzroči stari dobrovoljček grobar Luka. Igro gleda rado staro in mlado, inteligent in preprost človek Prodaja vstopnic danes od 10—12 ure dopoldne in popoldne od 1 ure naprej do začetka predstave v Ljudskem domu II. nadstr Igra 6e ponovi v tore>k ob pol 8. zvečer. O •}■ Ivan Roliidu. Včeraj ob pol 7. zjutraj je umrl v visoki starosti S5 let magistralni nadkomisar v pokoju g. Ivan Robida. V magistratno službp je vstopil 1. 1870 in sicer najprej v policijski oddelek, katerega vodstvo je obdržal do prevzema mestne policije po državi, potem pa je služboval v statističnem oddelku. Pokojni je imel tekom svojega življenja vedno živahne stike z znanimi kulturnimi delavci v prejšnjem stoletju, zlasti sta bila dobra znanca s Francetom Levstikom. Svoj spomin je stavil v zadnjem letu vedno radevolje raznim literarnim in kul urnim zgodovinarjem. Zapustil je več pisanih spominov, ki bi znali še marsikaj razjasniti iz polpretekle dobe. Zasluge si je pridobil Robida tudi na socialno-karitativnem polju. Pokojnega Robido je v visoki starosti strla arterioskleroza, na kateri je bolehal že dve leti. Naj ostane vsem v blagem spominu. K zadnjem počitku k Sv. Križu ga preneso iz splošne bolnice v ponedeljek ob 2. uri popoldne. .' Cercle Francais v ponedeljek odpade, 0 Avtomobilni promet na pokopališče k Sv. Križu. Znani avtotaksni podjetnik, g .Pavel Štele si je nabavil eleganten avtobus znamke Steyer, v katerem je prostora za 26 oseb. Novi avtobus vozi to dni zjutraj od 8. ure do 6. ure zvečer neprestano z Marijinega trga na pokopališče k Sv. Križu in obratno Enostranska voznina znaša za odrasle 5 Din, za otroke 2 Din 50 par. Z uvedbo avtomobilnega prometa na pokopališče po tako nizki ceai je ljubljanskemu prebivalstvu posebno v teh dnevih zelo ustreženo. © V Križankah bo v četrtek 3 novembra ob 6. uri zjutraj zadušno opravilo za rajne ude Kri-žanske moške kongregaclje. © Nočna služba lekarn. Dnevno in nočno službo imata danes lokami: Sušnik na Marijinjm trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. V ponedeljek imata nočno službo: Ramovš na Miklošičevi cesti in Trnk6czy na Mestnem trgu. O Dr. Perko do 3. novembra t. L ne ordinira. © Promenadni koncert godbe Drav. div. obl. danes ob 11. v »Zvezdi«. Spored: Gabriel: j-Zdru-ženi prapori -, marš; Chopin: »Poloneza«; Smetana-Predigra k operi »Libuša«; Wag.neT: Nočni spev iz muz. drame »Tristan in Izolda«; Parma: »Zlatorog«; Novosad: »Dalmatinski šajkaš«; Gregorec: »Abiturijentska koračnica«. © Na Kongresnem trgn so bili te dni postavljeni provizorični kandelabri za električno razsvetljavo trga. Mesto njih pridejo na pomlad po osnutku prof. Plečnika napravljeni monumentalni kandelabri s kombinirano električno in pl.inovo razsvetljavo. © Skupna vaja za nagrobnice so vrši v torek na dan Vseh svetnikov točno ob pol enajstih v pevski dvorani Glasbene Matice. Vabljeni so vsi pevci. Arhivarji naj prineso s seboj: Beati mor-tui (Mendelsohn), Spomladi vse se veseli (Pavčič), Slovo mrtvim (Ferjančfč) in Oj, Doberdob (Prelo-vec). © Nova davčna uredba. Na današnjem 6hodu hišnih posestnikov se bo razpravljalo tudi o novi davčni uredbi, radi česar je potrebna na shodu velika udeležba. © Električne ure so deloma že montirane, nekatere bodo pa še prihodnji leden. SploVto pozornost vzbuja zlasti velika ura na frančiškanskem mostu, ki so jo montirali v noči od petka nn soboto in je pričela teči opolnoči. © Zaplenjena »Enotnost«. SodiSče je včeraj deloma potrdilo odlok drž. pravdništva gl<*ie zaplembe »Enotnosti«, razveljavila pa Je črtanje enega pasusa. Ker stavek v tiskarni ni bil zaplenjen, je »Enotnostr včeraj izšla — z dvema belima, od cenzuro pobeljenima lisama. © Someščani Zadnjikrat Vas vabimo, da okrasite s cvetjem in prižgete JnrVe nn prostranih poljanah, kjer počivajo vojne žrtve, kajti prihodnje leto bodo te poljane prekopane, ostanki Ro%J % Specialna paata odstrani vsako nesnaso od rok. kar tet o nlsie v stanju z nobc onim milom doseči. - Spe cialni artikel za čUteno- zalitevajto ensrros oenel Špecalnl ltemlčnl proizvodi Artur Kobn. L|ul,l|an« Cerkven« uho* 19 naših padlih tovarišev koncentrirani in premešeni v skupno grobnico s kapelico ln tako lep prostor pridobljen za pokop domačinov. Vse naše priznanje in zahvala naj velja g. vladnemu komisarju na magistratu A. Mencingerju, ki je odredil, da so mestni vrtnarji in delavci pod spretnim vodstvom g nadzornika Hajnica vendar enkrat temeljito očistili in uredili že itak skrajno zanemarjeno počivališče voj. žrtev Hvala prelskrena za to kulturno dejanje! V Ljubljani se bo vršila žalna proslava dne 1 novembra takole: Pričetek ob 15.45 pri Sv. Križu v gaju Judenburških žrtev. 1. Voj. godba zaigra I žaloslinko; 2. Klic iz vojnih grobov, deklamira učenec Lojze Segedin: 3. pevci zapojo: Spomladi vse se veseli (Pavčič); 4. kratek nagovor (kurat Fr. Bonač); 5. bivši voj. kurati intonirajo Libera. 6 pevci zapojo: Oj, Doberdob (Prelovec); 7. godba zaigra drugo žalostinko; 8. vojni pozdrav (počastna palba) iz pušk mrtvim voj. tovarišem, nato razhod. © Napredovanje stavb ob Miklošičevi cesti. Kakor znano, se zida ob tej cesti, ki bo v d ogledne m času, ko se vsa pozida, ena najlepših, če ne sploh najlepša v Ljubljani, več lepih stavb, tako palača Delavske zbornice, palača Pokojninskega za-voda ter stanovanjska hiša g. Pogačnika. Vse *e stavbe so v toliko napredovale, da so pretekli teden spravili nanje leseno tramovje za streho, kar je vzbujalo pozornost vseh mimo idočih, ki so v gručah postajali ob posameznih stavbah ter opazovali delo delavcev, ki so to tramovje po škripcih in vrveh vlekli navzgor. Zdaj se delo nadaljuje na sami strehi, takoj potem pa sledi notranje obmetavanje sten, tako, da bosta obe palači drugo jesen že povsem gotovi za vselitev uradov, hiša g. Pogačnika, ki je v obsegu dokaj manjša od prvih, pa bo dograjena še prej. © Sobotni ljubljanski trg je bil izredno obilno obiskan. Specialna trgovina se je vršiln s cvetlicami ter smrekovimi in jelševimi, mestoma zelo okusno prirejenimi venci, poleg ostalega zelenja, ki so ga v velikem številu nanesle kmetske ženice od Ižanske strani in izpod Šmarne gore. Prodajale so dobro, po 5—10 Din komad. Tudi^osta-lega blaga je bilo na trgu dovolj. © Slana. Po mestu in okolici je v soboto zjutraj padla inočna slana. Nekatere ulice, posebno asfaltne, so bile zlasti v senčnih straneh radi tega nevarno opolzke. Pred palačo Vzajemne posojilnice jn ravno vsled tega spodrsnilo konju neke okoliške mlekarlce. Pogrniti so morali koc, da so ga mogli spraviti spet kvišku. — Po njivah in vrtovih radi slane ni bogvekakšne škode, ker so lastniki ovoje pridelke po večim že spravili. © Nečloveško ravnanje z živino. Pred tinevi so otroci sporočili stražniku na Dolenjki cesti, da leži na Zelenem hribu krava. Stražnik se ,ie na licu mesta prepričal, da je krava še živa, la pa je tako sestradana, kot bi več dni ne imela nobene hrane. Stražnik je ugotovil, da je krava ušla iz hleva na Zelenem hribu in pobegnila na pašo na Zelenem hribu. Tu je na strmini obnemogla in se skotalila navzdol. Na Zelenem hribu ima namreč trgovec z živino Markovič iz Belgrada hlev, v katerem je kakih 15 glav živine Nadzorstvo nad živino ima neki Amautovič, ki baje po cele dne-1 ve ne daje živini ne hrane in ne vode ter dosledno slabo ravna z živino. V zadevi se Je na pravil protokol in pričakujemo, da zidene Vrivca stroga kazen. © Nagajivost, ki bi lahko povzročila veliko nesrečo. Prugovni paznik v Ilradeckega vasi je naznanil, da v petek zvečer pred prihodom tovo-nega vlaka ni mogel zapreti ceste s prečnicami, ker mu je neznan zlikovec iz same hudobne na-gajivosti zvezal verige pri vrtilnih škripcih z dolgo bakreno žico. K sreči tedaj na cesti ni bilo mnogo prometa, drugače bi se gotovo izvršila večja nesreča. © Ukradeno kolo. Kljub pozni jeseni kolesarski tatovi še vedno ne mirujejo, V pelek je izmaknil neznan zlikovec iz veže Konzumnega društva na Kongresnem trgu skladiščniku Marku Ma-retiču, stanujočemu v Langusovi ulici št. 11, 2500 dinarjev vredno kolo. , Električne inštalacijo (tudi v mestu Ljubljani). Popravila strojev in aparatov prevzema tovarna Vojnovič & Cia, Glince pri Ljubljani. Telefon 2048. Proračuni brezplačno. © Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in Dsjccneje pri Dobeic-u, Pred Škofijo 15. © Krasne dunajsko bluze. — KristofiČ-BuČar. © Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bi'— perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Zargi, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv, Petra cesta. Trajno kodranje, vodno ondula-cijo, prvovrstno barvanje las izvršuje sc strokovno v damskem česalnem salonu GJUD ALEKS. ML.. Llubilana, Kongresni Uit 6. Vse zapreke so odpravljene! Brez strahu umivajte nežno obličje in fine roke z Elida Ideal milom, ker je tako blago in čisto, da ga prenese tudi najnežnejša polt. P o [ep š a Pas J DE AL MILO Maribor □ Vojaki generalu Majstru. Včeraj popoMuo so se pripeljali iz Ljubljane zastopniki Zveze slovenskih vojakov gg. major Colarič, Jožo Pire, Rado Šturm, Jožef Lončar in drugi odborniki, ki so izročili generalu Majstru diplomo častnega članstva ZSV. General Mojster jo bil izredno vzrudoščen nad to udanostjo slovenskih vojakov napram njemu in se je v iskrenih besedah zahvalil deputaciji. Zastopnik ZSV so ostali zvečer njegovi gostje, danes se pa odpeljujo v Dravograd, kjer se bo vršilo od-kritjo spomenika v koroških bojih padlim vojakom. □ Že ob pol petih popoldne se začne danes v dvorani Zadružno-gospodarske banke igra »Mlinar in njegova hči«. Uprizori jo Ljudski oder. Prvi letošnji nastop Ljudskega odra z uprizoritvijo »De-setega brata«- je pokazal, da je Ljudski oder dobro napredoval in da ne bo nikomur žal, kdor se bo današnje prireditve udeležil. □ Due 15. novembra zvečer bo v stolnici velik cerkveni koncert, ki ga priredi Cocilijino društvo v proslavo VOletnice našega nadpastirja škofa dr. Andrej Karlina. □ Popravljene orgije. Stolnica je dala temeljito popraviti orgije, da bodo sposobne za velik umetniški orgeljski G-mol koncert, ki ga bo 15. novembra izvajal g. Stanko Premrl. □ Zgodovinsko društvo v Mariboru ima dne 4. novembra ob šesti uri zvečer v čitalnici »Študijske knjižnice« svoj letni redni občni zbor. Na dnevnem redu je poročilo odborovo o društvenem delovanju in volitev novega odbora. □ Živahen promet z avtobusi. Kakor se je pričakovalo, tako se je tudi zgodilo, da se občinstvo zelo poslužuje avtobusprometa v mestu samem. Posebno včeraj na tržni dan je bil promet izreden in avtobusi celi dan natrpano polni. □ Socialisti so se zopet vjeli. Kot poseben voliven šlager so pripravili socialisti tudi to, da sedanji občinski svet sploh ne sklepa o proračunu in da ga noče pripraviti novemu občinskemu svetu, kjer bodo socialisti z demokrati tvorili večino, kot si to domišljujejo v svoji bolni fantaziji. Zato je Bahun na zadnji občinski seji vprašal župana dr. Leskovarja, zakaj se še ne razpravlja o proračunu I Dobil pa je odgovor, kakor ga morda ni pričakoval. Mestni šolski odbor namreč še ni predložil svojega proračuna. Dokler ga pa ne predloži, se ne more sestaviti celoten proračun. Mestni šolski odbor pa ni predložil proračuna, ker še ni prejel od vseh voditeljev šol proračunov. Med temi, ki to delo ovirajo, pa je tudi Grčar, voditelj IV. deške osnovne šole. — S to konštatacijo je bilo demagoško Bahu-novo vprašanje zavrnjeno, istočasno pa jasno, da na eni strani ovirajo delo, na drugi strani pa vpijejo, zakaj se ne dela! In zakaj g. Grčar ni še spravil svojih računov v red? Zato ne, ker je sestavljal kandidatno listo ter se je moral precel truditi, da je prišel na drugo mesto. Pa on hoče biti bodoči župan in vendar sam sobi dela ovire, ko povzroča, da se odlaga proračun na čas, ko bi naj on vodil občino. — Za te volitve pa imajo socialisti strašno smolo. Listo so jim vrnili, nosilca liste preganja sodišče, kandidat za župana blamira sebe in svojo stranko. Ti preklicani klerikalci pa zidajo hiše, vpeljujejo avtopromet v mestu, speljavajo kanale, sploh vse občinske zadeve vodijo na splošno zado-voljnost. Verjamemo, da socialiste jezi, če pri vsem tem rednem delu SLS za blagor občine, hočejo najti dlako v jajcu, pa se v resnici sami vjamejo in bla-mirajot □ Kako so lovili demokrati glasovnice pri obrtnikih. V svojih listih vpijejo demokrati, da se jim godi velika krivica, da se dela z goljufijami itd. Bomo pa mi poročali, da je recimo neki gospod od SDS se izdajal za pobiralca SLS z goljufivo legitimacijo. Ker pa je bil kmalu zaloten, je to opustil. Začel pa je neki drugi mladi fant hoditi okrog nemških obrtnikov kot legitimiranec SLS. Vse to pa sevda niso bile goljufije. Ker imamo priče, bomo zoper omenjena dva gospoda zahtevali postopanje. Demokrati se zelo jezijo, ker jim kljub goljufijam ni uspelo zbrati toliko glasovnic, kot so računali. Bahali so se, da imajo v Mariboru nad polovico, pa so jih poslali iz Mesta in okolice komaj polovico od polovice. □ Mariborski oblastni odbor je prevzel doslej bolnici v Celju in Murski Soboti. Ta teden se bo vršil prevzem bolnic v Čakovcu, Mariboru in Slo-venjgradcu. □ Občni zbor »Maribora«. Prihodnji ponedeljek, 7. novembra ob pol 7 zvečer je v pevski sobi redni občni zbor slovenskega pevskega društva »Maribor«. Do tedaj še lahko pristopajo novi člani b članice. Letos šteje zbor že čez 80 rednih članov in članic. V začetku marca prihodnjega leta bo »Maribor« izvajal veliko Haydnovo delo »Vstvarjenje«. □ Zagrebško Kolo v Mariboru. Hrvatsko pevsko društvo Kolo nastopi v sobolo, dne 5. novembra v Mariboru pod okriljem Glasbene Matice. Proizvajalo bo Širolov oratorij Sv. Cirila in Metoda, s katerim je želo bulo v Frankfurtu na me bu?ro ineni festivalu izreden uspeh ter zasedlo vodilno mesto. I udi v Zagrebu :n Ljubljani je doseglo Kolo z izvajanjem zeh velike uspehe. C J l.judska univerza v Mariboru. V ponedeljek, 2b oktobra predava hrvaški skladatelj :n pro-fes-ir zagrebškega konzervatorija g Dobronič o »Naredili ideji v naši in tuji glasbi«. V pretekli seziji Si žele njegove skladbe na zagrebškem koncerta vei!k uspeli Ljubitelji glasbe ne zamudite te izredno priložnosti t V petek je predavanje z demonstracijo o zdravstveni telova ibi do.enčka. Prireditelja sta g dr. Marinič in telovadni učitelj g. I.avrmči" □ Ot> priliki obiska grobov na Pobrežju na dan V« Il Svetnikov. dne 1. novembra t. 1 prepoveduje sc brezpogojno od 12. do IS. ure v jžnja za vse vrsV vvz:.' po Pobreški cesti, t. j. od začetke državneg.' mtsiu na Kralja Petra trgu lio pokopa- lišča Vezavi namenjeni na obe pokopal išJi, naj eventuelno vozijo po Tržaški cesti in Nasipni ulici do Pobrežke ceste, kjer se ustavijo. , □Adaptacije Dravske vojašnice v stanovanj- i ske svrhe. Na petkovi občinski seji je poročal g. župan o adaptaciji stare Dravske vojašnice v stano- „ vanjske svrhe in bo vzela občina zadevo resno v roke. Pri vojašnici so tudi stari hlevi in ti se bodo preuredili v prodajalne lope. V te lope bi se preselil trg iz Glavnega trga, ki je vsled uvedbe avto-omnibus-vožnje po mestu preobložen s prometom. Na trg pred vojašnico, ki je velik ter lep, bodo prišli špeharji, ki se sedaj stiskajo po ozki Koroški cesti. Stara Dravska vojašnica bo dobila v kratkem času drugo iu modernejše lice. □ Ogenj. V soboto ob pol deveti uri pred-poldne je bila poklicana v Francov mlin v Melje požarna bramba. Užgal se je sod tera ter zgorel v mogočnem plamenu Požarna brajnba je odstranila takoj vsako nevarnost razširjenja ognja. Cel/e j©- Vseučitiški profesor msgr. dr. Ujčič iz Ljubljane bo govoril ob priliki tridnevnice v Marijini cerkvi v nedeljo 30. oktobra ob 9 in 18. uri. v ponedeljek 31. oktobra ob 18 uri ter v tor-sk na praznik Vseh svetih ob 9. uri. Tridnevnica ie posvečena zahvali za srečno dovršitev renovacijskih del na Marijini cerkvi. — Na praznik Vseh svetiti ob 17. uri bo govoril g. univ. prof. msgr. dr. Ujčič v celjski upni cerkvi v spomin vernim dušam. & Staršem v obvestilo! Ravnateljstvo šolo Glasbene matice v Celju vljudno prosi, da bi vsi oni, ki imajo svojo deco na glasbenem zavodu matice, poslali isto dne 3. novembra t. 1. k sestanku ob 5. uri radi dogovora glede pevskih in teoretičnih ur Sestanek se vrši v Glasbeni matici. 0 Zakaj imamo v Okolici Celje dve listi? Demokratski listi že dalje časa pogrevajo neresnico, da je SLS postavila v Okolici Celje dve listi radi nesporazum I jen ja med voditelji naše politične organizacije v tej veliki občini. Kako nespor.' "ii-ljenje vlada med njimi, bodo esdeesarji še bridko občutili. Naši listi sta sestavljeni ob sodelovanju zaupnikov cele občine, ki so nastop dveh list soglasno pozdravili. Človeku, ki je izgubil vso za-slombo v kmetskrm prebivalstvu, je seveda tež'?o ob pogledu na listo SKZ, ki jo tvorijo samu ugledne korenine, med tem ko na lastni listi nima ni'i enega pravega kmetovalca. Danes objavljamo tudi drugo našo listo, da ne bodo demokrati slepj .ii-šili glede oseb in značaja list. Boli jih pač skrpucalo, ki si je nadelo naslov liste »Združenih ?lo-venskih gospodarskih stranka, in sedaj opl -t ijo z umazanim jezikom tam, kjer vlada soglasje iu „110-dušnost, pa vsega tega demokratska pamet .ie vidi. Predmestna organizacija SLS v Celju je za predstoječe občinske volitve v Okolico Celje postavla sledečo kandidatno listo Slovenske ljud-ke stranke: Kandidati za odbornike: 1. Golob Karol, mizar, Gaberje 12; 2. Vrunč Jožef, posestnik Gaberje 43; 3. Svetličič Leopold, drž. uradnik, Zavodna 89; 4. dr. Godnič Josip, od vet. koncip., Lava 14; 5. KoSič Blaž, posestnik, Zavod, na 80; 6. Kolar Ivan, delavec, Gaberje 127; 7. Turk Josip, vpokojenec, Pečovnik; 8. Končan Josip, delavec, Gaberje 101; 9. Sonnen\vald Kari, obrato-vodja, Pečovnik; 10. Gologranc Konrad, stavbenik, Goberje 54; 11. Frece Blaž, kurjač, Zavodna 73; 12. Hočnik Jurij, posestnik, Gaberje 72; 13. Drobne Kari, Gaberje 53; 15. Oblak Mihael, krojač, Miklavžki hrib 5: 16. Pačnik Franc, delavec, Gaberje 127; 17. Svetel Ivan, posestnik, Gaberje 8; 18. Crepinšek Blaž, pisinonoša, Zavodna 81; 19. Ra-dej Ivan, posestnik, Breg 26; 20. Kokošineg Mihael, posestnik, Gaberje 154; 21. Plevčak Jožef, čevljar, Zavodna 49; 22. Držek Ivan, cestar, Gaberje 19; 23. Jagodič Vekoslav, pošt. ofic., Breg 25; 25. Kugler Josip, delavec, Gaberje 14; 26. Kru-šič Rafael, posestnik, Lisce 33; 27. Podjavoršek Gregor, posestnik, Sp. Hudlnja 58; 28. Medved j Andrej, posestnik, Gaberje 54; 29. Ve^čnik Josip, delavec, Gaberje 14; 30. Bcštjančič Mihael, mizar, Gaberje 158; 32. Kompan Rupert, pos. uradnik. Breg 19; 33. Natek Franc, posestnik, Miklavžki hrib 26. — Kandidati za namestnike: I. Gumzej Jožef, knjigovez, Gaberje 127; 2. Faktor Jožef, delavec, Gaberje 56; 3. Ločičnik Ferdo, sluga, Gaberje 84; 4. Tržan Karol, delovodja, Zavedna 101; 5. Skele Franc, jetniški paznik, Gaberje 123; 6 Rozman Ivan, risar, Gaberje 56; 7. Dolenc Franc, posestnik, Breg 38; 8. Turin Anton, mizar, Zavodna 73; 9. Tovornik Jakob, posestnik, Dobrova 31; 10. Šket Alojzij, pozlatar, Breg 14; II. Rahle Florijan, mizar, Zavodna 73; 12. Esih Alojz, posestnik, Gaberje 95; 13. Gradišnik Martin, mlinar, Zavodna 81; 14. Drnovšek Franc, uradnik, Gaberje 29; 15. Morn Alojz, zas. uradnik, Bveg 23; 16 Pečnik Martin, delavec, Gaberje 53; 17. Hmeline Štefan, vrvar, Gaberje 78; 18. Pod-pečan Ignac, čevljar, Spodnja Hudinja 59; 19 Jazbec Ivan, tapetar, Zavodna 78; 20. Delakorda Ivan, delavec, Gaberje 66; 21 Dolenc Anton, sod. ofic., Gaberje 30; 22. Mulej Anton, čevljar, Babno 21; 23 Lem Josip, trg. pomoč., Breg 36; 24. Govedič Gregor, posestnik, Spodnja Hudinja 47; 25. Trat. nik Martin, mežnar, Miklavžki hrib 3; 26. Poliarc ,ADRIA' čevlji t CEL] E, Narodni dom Martin, trg. pomočnik, Lisce 54; 27. Kral Jakob, delavec, Gaberje 126; 28. Otorepec Kari, delavec, Gaberje 14; 29. Rebov Martin, delavec, Košnica 14; 30. Veber Martin, posestnik, Gaberje 10; 31 Vrečer Martin, detavcc, Gaberje 58; 32. Plevčak Franc, čevljar, Gaberje 14; 33. Lah Franc, zidar, Zavodna 73. — Volivci Sp. Iludinje, Gaberja, Zavodne, Brega, Miklavžkega hriba, Lise in Lave! ; Evo vam listo stanovske vzajemnosti; može pošte-! nosti in kršč. miselnosti! Vaš odgovor obrekovanju in laganju demokratov ter socijalistov bodi: Že danes hočemo pričeti z neustrašeno in odločno agitacijo za listo, ki je lista ljudstva in njegove svobodne volje! žrebanje loterije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani se jc na željo številnih naročnikov srečk, ki so zamudili termin 27. oktobra, preložilo nepreklicno na 5. december 1927. Prodaja srečk v trafikah, trgovinah in zadnji rok za plačilo do 1. decembra! — Pri društvu naročene srečke se pošiljajo naročnikom samo proti plačilu. — SREČKA STANE 10 Din. — Dobitkov je 885 od 50.— do 100.000 Din. Trbovlje Bratovska skladnica. Danes ima II. rudarska skupina ob 4 popoldne protestid shod pri Forteju na Vodah, da bi delavstvo protestiralo proti zavlačevanju potrditve pravilnika za bratovske skladnice. Sicer so se delavski zaupniki malo jkizho spomnili, da morajo nekaj ukreniti, da se bratovska skladnica popolnoma ne uniči, vseeno jih moramo podpirati pri tem delovanju. Radovedni smo samo kakšno akcijo bodo začeli v prilog sanacije bratovske skladnice in če bodo protestirali tudi proti pravilniku, ki se je Bog zna kje skrpucal in bo delavstvo z povišanjem službenih in starostnih let težko udarjeno. & Novi avtopodjetnik. G. Arzenšek prične s 1. novembrom t. 1. voziti z dvema novima avto-mobilama Nabavil si je dva najmodernejša osebna in en luksuzni avlo, Novo podjetje toplo priporočamo. 1 in|novpJso moda Poudre Mori Porlum Bour|ol» — Pari* Šoštanj Ljubljanski meščan lahko postanete v teku enega meseca. Žrtvovati Vam je pa treba zato le borih 10 Din. Za te namreč lahko dobite, ako Vam bo sreča mila, »Vilo Stadion«, glavni dobitek II. stadionske loterije. Poleg tega so še kolesa in šivalni stroji v vrednosti po 2000 do 4000 Din. Sezite pridno po srečkah. Dobite jih v trafiki »Slomškovega doma«, Orliškem krožku in nekaterih br Orlih. Občinske volitve Okolica Šoštanj se vrše 27. novembra v občinski pisarni v »Slomškovem do. mu«. Zavedni volivci boste takrat gotovo oddali svojo glasove za SLS. Nasprotniki žo sedaj v polni meri agitirajo za listo »Sadjarskega društva«, ki pa ni drugega, kot za njenim ozadjem skrivajoči se SDSarji Ln socialisti, ki so se to pot združili. Litija Žrtev alkohola. Iz Kresnic pri Litiji se nam poroča: Žena premožnega posestnika v Golišah Antona Bratuna, podomače Končaijeva Frančiška, je bila že mnogo let silno udana alkoholu. Zlasti zadnje mesece je pila vsevprek tudi čisti špirit V ponedeljek popoldne so šli drugi v hosto. žena je bila suma doma; dasi so skrbno zapirali pijačo, jo je nekje vendar dobila in se napila. Ko so prišli domači domov, so jo našli mrtvo, ležečo med posteljo in skrinjo. Zndušil jo je špirit, kajti ko so jo dvignili, je udarilo iz grla žganje. Vsa župnija sočuvstvuje z nesrečnim možem, ki je povsod spoštovau in kateremu je zapustita umrla dva mala otročiča, 7 in 2 leti stara. Ta udarec je gotovo uplival na živčno bolnega moža, da je v noči pred ženinim pogrebom neznano kam izginil Vse iskanje po celi okolici je bilo brezuspešno. Da se pa ne bi mislilo, da je mož kaj prizadet pri smrti žene Frančiške, trupla v četrtek dopoldne niso pokopali, ampak so iz Litije poklicali sodno komisijo, ki pa je pri obdukciij ugotovila smrt radi zastrupljenja po alkoholu. Moža se sedaj niso našli in bati se je, da se je kje ponesrečil v temni noči ali pa v hipni blaznosti Drobne novice G. orožnlški narednik Josip Rankl je po mnogih letih službovanja v Litiji odšel v rodni kraj Kočevje Bil je povsod priljubljen, v službi marljiv in z vsem prijazen Prestavljen je v Kranjsko goro ludi vodja finančne kontrole g. Blatnik V uradu je bil zjutraj vedno prvi in je imel pisarno v najvzornejšem redu. Težko ga bomo pogrešali. — V sredo je imel v ljudBki soli v Litiji majhen koncert g. Konstantin Ilič, član kraljeve opere v Zagrebu, pred šolskimi otroki. Pel je narodne in umetne pesmi v slovanskih jezikih. — Škrlatinka se ie pojavila v eni h ji i štangarske župnije. Zanesel jo je domači sin od vojakov. Dva sta nevarno zbolela, pa sta že prebolela. — V rudniku Sitarjevec pri Litiji rastejo novo aiflvhe kakor eobe po dežju. Rudarjev je okrog 250. Postavili so drugo velikansko pralnico za svičen^ rudo in montirali stroje, vrtnine več milijonov Laško »Ilustrovani Slovenec« mesta Laško od 16. okt. fo vsem prav ugajal. Mnogo je povpraševanja po njem. Da jim ne bo treba narofevati pri upravi v Ljubljani, se vsem tem potom da nn znanje, da ga dobč v kaplani ji. Pridno segajte po njem. Zagorje ob Savi Gerentski sosvet bo volil jutri dno 31. okt nova krajevna šolska sveta za Zagorje in Toplice in sicer v vsakega 4 člane. Prav je, da pridejo pred izvršitvijo važnih del pri zagorski soli v Šolski svet novi možje. Občina Kotredež ima v zagorski šolski svet že izvoljenega enega člana, občino Ržiše pa za Toplice dva. Volitve v trgovsko zbornico so poteklo prt nas sicer mirno, za demokrate pa precej nečastno Po trije, štirje agitatorji SDS so stali takoj prvo dopoldne po prejemu glasovnic pri vsakem obrtniku, ki jim ni takoj dal glasovilice. Kdor se jim ni uklonil, so mu že dali vedeti, kaj ga čaka. Tako razumejo demokrati svobodo volitev. Nekateri so dali glasovnico nam s prošnjo, naj jih ne izdamo demokratom Obrtniki, voliti proti princem Slavenske banke je bila vaša korist, zato dolžnost in čast — torej proč z bojaznijo. Sicer pa kdor je z ljudstvom, ne bo nikdar zadnji. Novo mesto Tatvine. Jožetu Novaku, hlapcu pri g. Jos. Ogoreucu v Novem mestu je pokradel ta teden naki nepoznani uzinovič v času njegove odsotnosti vso obleko iz kovčka, ki ga je imel Novak v svojem stanovanju. Skupna 5 k od.i znaša okrog 2.500 dinarjev Radi več tatvin izvršenih v času od 19. do 21. oktobra v območju orožniške postaje Vinja vas pri Novem mestu — skupna škoda 1285 Din — pa je bil aretiran Matija Znidnršič iz Kompolj. Prodaja orožja. Dne 6. decembra 1927 ob devetih dopoldne bo prodajalo okrožno sodišče v Novem mestu v dvorani štev. 31 razno staro orožje kakor puške, samokrese in drugo, in sicer samo zdražiteljem, ki imajo orožni list, ali dovolilo velikega župana za nabavo orožja. Himen. Poročila sta se v Ljubljani gosp. Franc Vovk, železniški uradnik v Novem in gospodična Mirni Foršek iz ugledne tukajšnje rodbine. Akcijski odbor za gradbo »Ljudskega doma« je razstavil v prosiorih prosvetnega društva okrog 150 dobitkov za efektno loterijo,- Dame. ki sodelujejo pri akcijskem odboru, so s finim okusom uredile razsiavo raznih predmetov. Občinstvo postaja ob izložbenih oknih ter opazuje lepe slike, razno mobilijo. pletenine, šivalni stroj, moško kolo, servise, kipe, vezenine itd. Srečke se prodajajo pri tvrdkah: J. Krajec, Urban Horvat, Jurij Pi-cek, Franc Pelko in trafikantu Lukmanu, Ker se vrši žrebanje že 13. novembra t. 1., vabimo občinstvo, da porabi priliko in nakupi srečke. Na naslov novomeške občino. V torek je bil eden največjih sejmov v Novem mestu, na katerega so pripeljali ljudje od vseh krajev na prodaj prašiče, prav tako so jih pa prišli od vseh krajev ljudje kupovat. Vhod na sejmišče pa je bil otež-kočen, ker so občinski uslužbenci prepočasno poslovali, ob vhodu na sejmišče je namreč posloval le en uradnik; niti do osmih ni mogel marsikdo priti z vozom na sejmišče. Pred osmo uro je bila cesta od kandijskega mostu do sejmišča in od gimnazije do sejmišča popolnoma zasedena z vozovi, ker niso mogli naprej. S tem je bil tudi oviran promet, pa tudi otroci in dijaki, ki so baš tedaj šli v šolo, so se komaj prerili skozi gnečo. Ko so bili prašiči prodani oziroma kupljeni, je pa bilo zopet treba čakati dolgo, dolgo časa, da so bili prepisani novi lastniki, ali pa izstavljeni novi živinski polni listi. Tudi tu je vzrok počasna poslovanje Nekateri so čakali za izstavitev živinskih potnih listov tako za prašiče, kakor za živino, skoro do dveh popoldne. Upravičeno so se torej ljudje pritoževali in rekli, da jih v Novo mesto na sej-move ne bo več, če se poslovanje ne pospeši. — Prizadeti. Zidava šale. Prejšnjo sredo je bil razpisan krajevni ogled za zidavo šole in to baje nad sedanjim sejmiščem. Znano pa nam je, da je bilo na občinski seji sklenjeno, naj nova šola stoji na prostoru med Ferličevo hišo in gimnazijo. Kako je moglo priti do tega, da je bil razpisan ogled na drug prostor, nam je nerazumljivo. Ogled se pa ni viši.1 iz neznanega razJoga. Obrtna nadaljevalna šola. Ze več let semkaj imamo pri nas obrtno-nndaljevalno šolo. Pouk se je vršil v prostorih sedanje ljudske šole. Ko se je pa letos imel začeti pouk. so dobili učitelji, kakor učenci, prostore zaklenjene. Tako se pouk na obrtno-nadaljevalni Sold ne more vršiti. Vprašamo krajevni šolski odbor, kje je vzjok za to? Tečaja francoskega jezika se bosta vršila ob sredah Ln petkih v VI. razredu deške osnovne šole, in sirer: začetniški tečaj vsakokrat od 5—6, nadaljevalni tečaj pa od 6—7 zvečer. Prva.ura za oba tečaja v petek, dne 4. novembra. Nove prijave in morebitne želje po spremembi urnika, pri čemer odloča veČina, sprejema letarna Andrijanič. Kamnik Prošnja ravnateljstvu drž. želcznic v Ljubljani. Na ponovne prošnje in predložene predloge ter utemeljitve okr. glavarja dr. Ogrinn je ravnateljstvo uvedlo na progi Kamnik—Ljubljana na novo vlak zjutraj ob 6.80. Hvaležni smo ravnateljstvu, g. glavarju in poslancu Štercinu-ter Novaku, da so dosegli to ugodnost. Toda ravnateljstvo je ugodilo samo delu prošnje, odklonilo pa spremembo popoldanskega vlaka, ki naj bi vozil iz Ljubljane— Kamnik mesto ob 14.20, ob 18.80. Ne uvidimo, kje bi bil zadržek tej nujno potrebni izpremembi. Navedeni vzrok, da nimajo turisti zveze potem s kainničanom, vsaj zdaj v zimi ne drži. Jesenice Kapela na pokopališču, ki bo postavljena kot spomenik v vojni padlim vojakom, je sedaj dogo-tovljena. V kapeli je vzidana plošča z imeni padlih Jeseničanov. Dogotovljena je tudi grobnica, kamor bodo spomladi prenesli zemeljske ostanke na Jesenicah pokopanih voj ikov. Kapelica bo blagoslovljena o vseh Svetih. Društveni pevski zbor bo pri blagoslovu kapele zapel Adamičevo »Padlim junakom« s spremljavo štirih pozavn. Na praznik se bodo prodajale slike spomenika, čisti dobiček bo za poravnavo stroškov. Zvečer ob 8. uri na praznik vseh Svetnikov se v društvenem domu vprizori igra >HamleU. Kranj Da bi bil uspeh tem lepši, je Ljudski oder v Kranju za današnjo predstavo »Grauičarjev« ob 4. uri popoldne dobil iz Ljubljane lepe in pisane hrvaške noše. Pokaži'e danes, zlasti okoličani, da cenite naporno delo Vaših diletantov v Kranju na odru z deloma novimi kulisami Igra je zelo primerna za Vse svete. Zveza z vlaki je ugodna. — Na svidenje! Škofja Loka Notarska pisarna se je preselila v sodno poslopje. Stara Loka. Zveza delavcev in malih posestnikov, ki ima za občinske volitve, ki se vrše 6. nov., tretjo skrinjico, priredi danes ob štirih popoldne v prostorih g Alojzija Starmana (podom, pri Jaku) v Starem dvoru javen shod. Govore domači govorniki in kandidati. Somišljeniki, delavci, brez razlike strankarske pripadnosti, udeležite se shoda v obi-lem številu, da bo naša manifestacija večja in da bo naša zmaga 6. novembra veličastua. Vič Otvoritvena predstava v društvenem domu. Danes se vrši v društvenem domu na Glincah otvoritvena predstava »Mlinar in njegova hči«. Igra je dobro naštudirana, režijo vodi gosp. Kunaver. Pri otvoritveni predstavi sodelujeta tudi godba prosvetnega društva ter pevski krožek Vič. Prenovljene so tudi vse kulise Ker je zanimanje za predstavo še večje kakor običajno, si preskrbitr, vstopnice pravočisno v predprodaji v društvenem domu in sicer od 10—11 dopoldne ter 1 uro pred začetkom predstave. Večerni tečaj za nemščino. Za večerni tečaj, ki ga priredi viška Krekova mladina, je čas, da se vpišete še do petka zvečer t. j. dne 4. nov. vsak dan od 7—8. ure v Društvenem domu. Tečaj se bo vršil predvidoma dvakrat 'ederiSko v novj šoli na Glincah Vprašanje vodovoda v naši občini je vrdno bolj pereče ter se v zadnjem času čujejo različni nasveti, kako rešiti to za našo občino naravnost življenjsko vprašanje. Velika nevarnost za ceie dele občine v slučaju požara je tem večja radi kompaktnosti naselbin. Še veliko bolj pa je poseben vodovod iz zdravstvenih ozirov. Menda ni skoraj občine, v kateri bi bila voda tako slaba in neužitna, velikokrat pa naravnost okužena Zadnja leta se je tozadevno trudil tudi občinski odbor, ki je izvolil svoj poseben odsek v svrho čim prejšnje realizacije vodovodnih načrtov. Žal, pa smo danes vkljub dobvi volji občinskega zastopa eš vedno brez vode. Občina, ki sama nikakor ne zmore miiljon-skih vsot, je napravila sklep, da se v vsakoletni redni proračun votira 50.000 Din. Izmed raznih predlogov bi se za enkrat dal izvesti samo ta, ljubljansko gledališče. DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Nedelja, 31. oktobra ob 15. uri pop.: VRT EDEN. Izven. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra: HAMLET. Izven. OPERA. Začetek oh pol 8 zvečer. Nedelja, 30. oktobra: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Izven. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra: R1GOLETTO. Izven. Gostovanje tenorista g. A. Vičarja. V torek dno 1. novembra gostuje v ljubljanski operi tenorist A. Vičar, član zagrnb-ke opere. Na našem odru poje vlogo vojvode, katero je že kaj pogostokrat kreiral z največjim uspehom v zagrebški operi. G. Vičar je sicer mlad tenorist, a izredno lepega obsežnega glasu, ki poje popolnoma v načinu italijanske kantinele. Je pa tudi čustven | in temperamenten igralec. Zrto je brez vsakega j dvoma, da bo podal vojvodo z lepim umetniškim uspehom. Predstava se vrši kot izven-predstava pri običajnih cenah. Na vseh Svetnikov ilan zvečer ob 20. uri se vprizori v ljubljanski drami »Hamlet« z g. Rogo-zom v naslovni vlogi. Mariborsko q!erJallf:?e. Nedeljo, 30. oktobra ob 20. uri: ČARDAŠKA KNE- GINJA. Kuponi. Ponedeljek, 31. oktobra: Zaprto. Torek, 1. novembra ob 20. uri: TRAVIATA. Kuponi. Celjsko g edališče. Nedelja, 30 oktobra ob pol 4. uri pop.: MOGOČNI PRSTAN. Ljudska predstava ob znižanih cenah. Zadnjič v sezoni. Sreda. 2. novembra ob 20. uri: MLINAR IN NJEGOVA HCI. Izven abonementa. Liubfianski L^udsk oder. Nedelja 30. oktobra ob 3 popoldne: MLINAR IN NJEGOVA HCI. Torek, 1. novembra ob pol 8. uri zvečer: MLINAR IN NJEGOVA HČI. Mladinski dom Kodeljovo. Danes dne 30. oktobra ob pol petih vprizori dramatični odsi.k Fini-garjevo dramo »Veriga«. Nova scenerija. Režija g. M. V. Pctokarja. Vljudno vabimo. Šiška. V ponedeljek zvečer ob pol osmih predava v samostanski dvorani g. msgr. V. Steska o sv. G'rilu in Metodu. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Nn večer vsoh Svetnikov ob osmih pa vprizori dramatični odsek K. P. D. dve enode-janki: Iiober'o Bracca aSatnn« in Oton Zupančičevo »Noč in Verne duše«. S tem otvori odsek svojo igralno sezono. V lokalu, v katerem ni »Slovenca", tudi ni mesta za našega človeka. Zahtevajte „SJovenca" povsod! BBBBSaaBESBBBBBSagSB da bi se zopet povišala doklada na alkoholne pijače za 100 odstot, seveda če bi občini dobila od oblasti tozadevno dovoljenje. Po našem mnenju bi 6e dalo to vprašanje rešiti tudi na ta način, da bi mestna občina ljubljanska sklenila z viško občino dogovor glede realizacije tega načrta. Umestno bi bilo morda tudi to, da bi se prirejali sestanki vseh občanov, na katerih naj bi se to vprašanje temeljito in stvarno vzelo v pretres. — V. K. Moste pri Ljubljani Kam pojdemo danes zvečer? Nikamor drugam kakor v Ljudski dom. Ob pol osmih je otvoritvena predstava. Preberite lepake IPa nikar ne pozabile 1 Na svidenje I Redovno obljubo pri Karmeličankali je naredila gdčna Ver bič iz Ilirske Bistrice. Rojena je bila v Št. Juriju ob j. žel. Kanalizacija. Med in mleko se sicer ne cedi po naših ulicah, večkrat pa gnojnica. Ob deževju so pa ulice kar poplavljene, ker se smrdeča tekočina nima knm odtekati. Obeta se nam kanalizacija ulic in cest na Selu. Načrti so že pripravljeni. Tudi sklep občinskega odbora je pravomo-čen. Ko bo odbor še denar dobil, tedaj se bo pa začelo. Vso nesnago bomo pošiljali v Ljubljanico. Tako je prav! Jezica pri Ljubljani »Mlinar in njegova hči«. — »Orel« se na to igro marljivo pripravlja in jo bo v kratkem, najbrž že prihodnjo nedljo, spravil na oderske deske, Konrada igra g. K. Jeromen, starega Črnota pa g. Sever (že tretjič). Že ta dva igralca, ki jih dobro poznamo, poleg drugih, ki eo vse v rokah naših starih in preiskuenih igralcev, nam jamčita, da bo igra dostojno podana. Režira g. Dovč. Ravnateljstvu drž. železnici — Da se je uvedel na kamniški progi še en jutranji vlak, smo tudi pri nas z zadoščenjem in veseljem sprejeli, zlasti delavski sloji, ki ga bodo največ rabili. Nismo pa zadovoljni z dejstvom in na to opozarjamo, da še zdaj ni popravljen Saveljski inost nad železnico. Obljubilo se je že tozadevno, toda je ostalo samo pri obljubi. Prosimo in zahtevamo ponovno, da se ta most še pred zimo spravi v red, da bo možen normalen promet. Žiri Ukinitev carinskega urada. Tukajšnji oddelek Glavne carinarnice je ukinjen. Njegove posle bo vodil sedaj oddelek finančne kontrole Carinik g. Kregar je bil zaradi svoje nepiristranosti priljubljen pri vseh, ki so imeli z njim opravka. Avto v ognju. Tovorni avto lesnega trgovca Kopača je začel goreti, ko je peljal z njim les v Logatec. Počil mu je rezervoar za bencin; vendar so ogenj ugasili, tako da je uničen samo magnet to pekaj drugih delov Nenadoma jo umrl Jože Oblak, po domače Brezar iz Koprivnika. Pri Jakobu Vončtni v Bre-kovcab je pomagal staviti kozolec, ko je pa šel v četrtek po južinl malo ležat, je kmalu umrl. Po poklicu je bil elektromonter, star nad 60 let. Zapušča več neodrnslih otrok. Samomor. Na Mrzlem vrhu se je ustrelil zaradi nesrečne ljubezni nek graničar. Cestni odbor je dal razširiti in poglobiti obcestni jarek mimo Čevljarske zadruge na Dobra-čevi, cesio pa na debelo posuti z gramozom. Prejšnji graben je bil čisto premajhen; voda se je ob vsakem nalivu razlila po cesti in jo izprala. Popraviti je dal tudi kanal pri gasilskem domu v Zireh in od lanske povodnji podrto »škarpo« pri sejmišču. Razširile so so govorice, da bodo delo pri rt»-stavraciji elektrarne na Fužinah ustavili in zato je nastalo velikansko vznemirjenje po Zireh. Zvedeli pa smo od merodajne strani, da to ne odgovarja resnici, ampak da se bo delo nadaljevalo. Res pa je, da delavci, zaposleni po obnovitvenem delu elektrarne tožijo, da jim plače zadostujejo komaj za hrano, kje je pa obleka in stanovanje!? Kočevje Danes naj se odloči, kdo bo vodil našo občino! Samo nekaj še omenjamo. Ali je občina doslej vodila kako skrb za delavsko ženstvo, da se zaiKisli na kakršenkoli način ta vsaj nekoliko v tem oziru izobrazi! Krajevni odbor SLS bo stalno deloval na to, da se zopet otvori obrtna šola in kot prvi začetek se v kratkem vrši predavanje za čipkarice, na kar se otvori tečaj. Pomislimo, koliko bi ženstvo in ženska mladina s tem zaslužila, če so dekleta pri Fari zaslužila nad 60.000 Din. Sistematično se dela na to, da se še v drugem ; oziru započne s prepotrebnim obrtnim podukom za moško in žensko mladež. Kako razbur;enje je bik), ko so prišlo vesti o okmjenju naše gimnazije. Zasluga SLS je, da je ob razsulu 1. 1918 sploh ostala še gimnazija v Kočevju! Zasluga SLS jp. da se je štirirazredna gimnazija v Kočevju dvignila v osem razredno ni ko je bila zopet višja gimnazija v opasnosti, ni li je rešila SLS. In letos! Kako je hitel gimn. ravnatelj z ukinitvijo V. razreda in razpršenjem dijakov, a deputacija vseh strani je šla k poslancu SLS, katere edina zasluga je, da smo še ohranili gimnazijo. Kaj je storilo županstvo učinkovitega v tem nziru? Ni izključeno, da pridejo nn naše mesto |x>trebe, v kaierih bo mogla jK>magati edino le stranka, ki je najmočnejša v Sloveniji, ima vso moč v oblastnem odboru in oblastni skupščini, je znstopnna v centralni vladi! Kdor hoče sebi in mestu dobro, naj tedaj voli SLS. v prvo skrinjico! Slovenska Krajina Odhod dr. Nemcthvja. V Dol. Lendavi in okolici je veliko pozornost vzbudil odhod bivšega odvetnika in pravnega zastopnika vehpososlniče, grofice M. Zichy v Beltincih dr. Viljema Neme-thy. Odšel je na Mndj.irsko. Oditi je ho el že pred par tedni, a zndnji dan prrd odhodom se mu je stavila na pot ovira, ki ga ie zadržala. Dr Nemč-thy je igral veliko vlogo pri razprodaji veleposestniške zemlje. Bil je tudi voditelj znanega »neodvisnega« gibnnjn. Ko je to gibanje skrabirnlo, je sklenil, dn gre na Madjarsko, kjer si je že prej kupil veliko posestvo Gospodinjski tečaj v Puconcih. Kakor se do-zflava, se bo vršil v Puconcih gospodinjski tečaj. Nn m en j en je kmečkim dekletom in hoče pokazali, kako se da pripraviti dobra kmečka hrana. Ker bo tečaj brezplačen, je gotovo, da bo dobro obiskan. poldne. .Med odmori igra društvena godba. Vsi iskreno vabljeni! Križe na Goronjskom. Slovo od našega g. župnika, svetnika J Zabukovca, ki je odšel v Komendo v novo župnijo, smo imeli preteklo nedeljo. Tukaj je služboval nad 18 let. Farani so mu priredili ginljiv poslovilen večer. Vsem bo ostal v hvaležnem spominu. — Lep sprejem so v Krizah priredili tudi novemu župniku g. J. Ilarlmanu, ki je prej pa-stiroval v Blagovici. Nastopil jo službo v četrtek. Podzemelj. Preteklo nedeljo, 23. oktobra je prav pomenljivo in zelo slovesno Podzemeli praznoval 70 letni obstanek ondotne ljudske šole. Ob lepem vremenu je privabil z zelenjem in zastavami okrašen Podzemelj obilico gostov ter veliko množico domačega prebivalstva. Slavnostna seja kraj-I nega šolskega sveta ob 9. uri dopoldan je otvorila slavnost. G. Mnzelle, župnn grndnški je izročil 861et-nemu, nekdnnjemu nadučitelju v Podzemlju g. Bar-letu spominsko knjigo s podpisi vseh še živečih njegovih učencev. Pri seji in pred šolo je v pesniško vznesenih besedah govoril ljudstvu g. dvorni svetnik Gnngl o šolski izobrazbi. Domnča občinn Podzemelj je imenovaia g. Barletn častnim občanom ter mu je po županu g. Smuku izročila častno diplomo V veličastnem sprevodu je šla nato vsa šolska mladina, ljudstvo, učiteljstvo domače in okoliško ter vsi navzoči gostje med njimi tudi domačin minister n. r. g. dr. Zupanič na pokopališče počastiti spomin dolgoletnega, tam počivajočega naduči-telja Megušnrja in potem v župno cerkev, kjer je imel slavnosten govor o kulturnem delu cerkve in šolo križanski prior g. Učak, slovesno sv. mašo pa ob asistenci domače in sosedne duhovščine g. stolni kanonik Janko Barle iz Zagreba, sin vete-rana-učiteljn g. Barleta. Po slovesni službi božji je i v župnišču pripravilo učiteljstvo povabljenim gostom 1 obed, ki so ga poživljale prav iskrene in pomen- ljive zdravice. Popoldan je predstavilo domače učiteljstvo otroke na šolskem odru v ljubko prirejeni akademiji, ki je bila v čast učiteljstvu in otrokom. — Cela slovesnost je bila izraz ljudskega umevanja za šolsko Izobrazbo ter doknz lepega harmoničnega dela šole in cerkve za pravi napredek ljudske prosvete. Naj bi ob tej priliki obilo izražene želje rodile za bodočnost res dejanski napredek domačega šolstva, v blagoslov ln izobrazbo ondot-nega prebivalstva. Vsem, ki so pripravili to slavlje, so vdeleženci iskreno hvaležni Spor/ RADIO potrebščine 19» ^^ v naj večfl izbiri stalno viioiogi pri FRANC BAR, Ljublj ona, Cankarjevo nabr. 3 Telet. 407 Dopisi Lesen Krekova mlndinn v Lescah priredi v nedeljo, 30. t. m. skioptično predavanje o »Francoski revoluciji* ob 3. popoldne pri g Zngurju. Predava akademik g. Jože Kos. Višnja gora. Kat. slov. izobr. društvo uprizori drevi Igroknz »Dekle z biseri«, katerega ponovi tudi prihodnjo nedeljo, 6. novembra ob 3. uri po- V. KOIX) NOGOMETNEGA PRVENSTVA V LJUBLJANI. Na igrišču Ilirije in Primorja se danes nadaljujejo tekme. Najvažnejša med njimi je tekma Slovan : Primorje, ker odloča o drugem mestu v prvenstveni tabeli in ker je smatrati moštvi za precej enako močni. Z ozirom na te okoliščine je pričakovati ravno pri tej tekmi ostre in napete borbe. V prvenstveni tabeli imnta Primorje in Slovan sedaj vsak po 4 točke, seore Primorja s« glasi: 7 : 4, Slovan 13 : 9. Slovan in Primorje nastopita ob 14. na igrišču Ilirije pred finalom za bazensko državno prvenstvo Ilirija : Concordia (Zagrob). Vstopnina je za obe prireditvi skupna Razvrstitev ostalih današnjih tekem je sledeča: ob 10. dop. igrata na prostoru Ilirije rezervi Ilirije in Jadraua, na igrišču Primorja istočasno rezervi Slovana in Primorja; tudi ti dve tekmi obetata zanimiv šport. Popoldne ob j 14. in 15.35 se odigratn na igrišču Primorja dve ' vnžni tekmi drugorazrednega prvenstva, in si«er med Karkovoni in Svobodo 'ter med Panonijo in Reko; srečajo se tu enako močni nnsprolniki?slca szvesza Zastopniki ljubljanske in mariborske Pevske zveze so včeraj popoldne nadaljevali razgovore, ki so jih pred kratkim započeli v Celju, za enoten nastop celotne Pevske zveze in za ustanovitev orga-nistovske službe v Mariboru. »Pcvoc«. Vsem, ki še niso poravnali naročnine, naj to čimprej store. Prijatelji lepe pesmi, agitirajte za naš list! Seja Pevske zveze se vrši v četrtek 3. nov. ob štirih pop. v Akademskem domu! Vsem pevskim zborom v vednost. Pevska zveza ima še veliko zalogo pesmaric in od vsake pesmi veliko posameznih izvodov. Da se izognete prepisovanju, naročite pri Pevski zvezi posamezne številke, katere ravno rabite. Pesmarice in izvodi so dobe prav po nizki ceni. Pevci, poslužtte se lepe prilike. Ljublfanska oraera. TROJE GOSTOVANJ. V četrtek 27. t. m. je gostovala v Favstu v vlogi Marjete članica (primadona? ljudske opere na Dunaju ga Staller-Stotlerer- Podala je — bi rekli psihološki — realističen tip, njen glas ima respektabilen obseg, dinamično elasticiteto, veliko izvežbanost, veliko šolo, ugoden timbre — pevka jo tip visokokulturne umetnice, ki je v nekih ozi-rih za naše razmere celo odkritje. Njen dramatično lirski in pevski talent se stapljata v eno. Banovec-Faust Ufe Holodka-Valentin sta se ob njej ugodno razgrela! Čast umetnici! VJ/ijietek 28. t. m. je v Traviati gostoval mariborski bariton Neralič. Zelo talentiran lirski razpoložen bariton, pevsko bolj kot igralsko šolan, občutevajoč. Ima pod pogoji prihodnjost. V soboto 29. t. m. je debatirala v Traviati zagrebška koncertna pevka ga. Zinka Vilfan-Kun-čeva. Ima dobro šolo, velik občutek, pevskodra-matski talent višje vrste. Nje Eleonora je bila skozi in skozi občuteno in toplo podana — mari bi mesto mrzle Davidove angažirali njo! G. Holodka je stavil k uspehu svoje, občudovali smo Azuče-no ge. Thierijeve, občdtiovali topli lirsko-dramat-ski tenor g. Gospod inova, Kunčeva pa je odnesla zaslužen aplavz- Pastozen glas ln dramatski talent — upoštevajte jol Toda zakaj vsa ta gostovanja — na začetku sezone? Karolv-Burja, Stolterer, Majriič. Nerelič — ti debuti in poizkusi — ali ni bil zato čas v počitnicah? Abonenti bi hoteli danes," da bi imeli že vse pripravljeno -.. USPEH PILONA IN ŠPACAPANA NA ITALIJANSKI RAZSTAVL Slovenskemu slikarju se težko posreči, da prodre s svojimi deli na tržaško razstavo. Nacionalna nestrpnost tržaških jurij gre tako daleč, da se domačemu slovenskemu slikarju vrata na razstavo enostavno zapro ne glede na to, ali so njegova dela dobra ali slaba. Za »sc'iave« na tržaških razstavah ni bilo prostora. Tržaške jurije so hotele s tem ohraniti tradicionalno mnenje tržaških Italijanov, da ima^o Slovenci kvečjemu dobre kmete Ln pridne služkinje. Prav radi tega je uspeh slovenskih slikarjev Vena Pilona in Lojzeta 5pa-capana na razstavi v-tržaškem mestnem vrtu velikega pomena. Priznanje je toliko več vredno, ker prihaja od italijanske strani same. Prof. Mario De Tuoni, ki jc v zadnjem času zaslovel v Trstu po svojih drznih in objektivnih umetniških ocenah, je napisal v »Popolo di Triestc« od 24. okt. kritiko o sedanji razstavi likovne umetnosti v mestnem vrtu. Prvi članek — vsebina članka napoveduje še drugega _ vsebuje kratek uvod o moderni in ne- oklasični umetnosti, ostali del je posvečen Pilonu in Špacapanu ter deloma Levieru kot zastopnikom modernizma. »Čeravno o tem stalno govorim,« piše prof. De Tuoni, »malo je še prepričanih, da je moderna umetnost na potu k novi usodi. Danes žc prevladuje krč, volja do napora in v istem času zavest plastičnega problema. Prekoračili smo preteklost, ki ima čudovitega na sebi in s trudom hodimo proti bodočnosti, ki je popolnoma negotova. Korakamo proti bežnemu in sovražnemu cilju; toda dosegli ga bomo, ker korakamo s silovito in for-sirano duševno napetostjo. In prav radi te napetosti je sodobna umetnost odsev notranjega valovanja, tako da sc ie iz izražanja veselja — ako je sploh to bila — pretvorila v dramo ... Temne, nemirne in bolestne so tendence modernistov, ki stremijo za osvoboditvi|o slikarstva vsakega akademskega spomina. Kdor Quti to stanje stvari, nam daje dela, ki so drame. Dva tipična zgleda: Veno Pilon tn Lojze Špacapan.« Nato govori kritik o »neoklasiklh«, umerjenejši strujl in nadaljuje: »Nova umetnost bo vstala. Toda danes smo Se v dobi muke. Drama je duševno razpoloženje modernega slikarja, četudi umerjena po klasičnem stremljenju. Koliko časa bo še trajala? Kdo more to vedeti? Slrrlcč temu nizu idci je prva dvorana logično razdeljena v dve skupini: Veno Pilon, Lojzo Špacapan in Adolfo Lcvier; Sambo, Frma Bossi, Ma-russig, Noulian, Dya!ma in Freno.« »Kdor nima vaje o modernih slikarskih šolah, bo najtežje razumel Pilona, Špacapana in Le- viera,« Na tržaške razstave še niso bila sprejeta taka dela, kakor jih ima Pilon radi posebnega mi-Ijeja. »Edino jurija, ki se je otresla starih idej, je lahko razumela potrebo nuditi publiki, četudi sovražni, to nemirno serijo slik.« — »Ko opazuješ Pilonova dela, se takoj spomniš na dela velikih mojstrov Deraina in Matissea. Kakor Derain posluša lilon predvsem kaprice lastne čuvstvenosti.« Pri Pilonu so zakoni dimenzionalnosti in perspektive precej popustili; radi tega so njegove slike nekoliko obličaste (piatto), primitivne, kakor nekateri srednjeveški kipi. Kljub temu pa so oni deli slike, ki jih smatra Pilon za neobhodno potrebne, naštudirane s skrbno natančnostjo, pri čemer se nc pozablja cclotna harmonija.« »Pilonove slike imponirajo po izrazitosti telesnih mas in intenzivnosti barv; to so tisti deli, ki so slikarja najbolj impresijonirali. Toda poleg tehniške izurjenosti poseduje Pilon tudi zelo občutljivo dušo za poetično vrednost svojih sujetov. In prav radi te čustvenosti zadobijo njegove barvne packe posebno nervozno intenzivnost, tako da vlijejo duševno življenje v tiste slike, ki se zdijo nametani kakor v prezir vsake prikladuosti. Tudi njegove pokrajinske slike, ki jih obdeluje kakor like, dobijo poseben in iskren ton in spominjajo na strast naše kraške narave veliko bolj točno kakor bi gleda-vec menil na prvi pogled.« — »Vidi se, da hodi Lojze Špacapan v splošnem po isti poti kakor Pilon, toda nahaja se na nasprotnem robu. Neiz-vedeno oko ju bo smatrala za brata, a po krivem. Pri Pilonu prevladuje vpliv francoske šole; Špacapan pa se je vdal nemškemu impresionizmu. Kljub tomu pa ni Špacapanova čustvenost nič manjša kakor Pilonova.« To bi bile glavne misli, ki jih je prof. De Tuoni napisal v naravnost navdušenem tonu, Leda tržaške publike do vsega, kar je slovenskega, gotovo ne bo razbil s svojo kritiko, vendar pa je že iniciativa hvalevredna. O Francu Goršetu, ki je tudi razstavil svoja najboljša dela, je izšla v ^Piccolu« laskava kritika izpod peresa g. B., ki je menda Silvio Benco, Kritika smatra Goršeta za najboljšega kiparja mlajše generacije. Nadalje obžaluje, da je jurija sprejela na razstavo samo tri njegova dela. Kritik hvali predvsem Goršetovo kompozicijo »Poljub«, Knjige in reviše. V založbi Slovenske Šolske Matice se je pravkar dotiskala kot redna publikacija za leto 1927-28 knjiga .Kulturna pedagogika. Kažipot za razumevanje včlovočenja« (250 strani), ki jo je napisal vseučil. prof. dr. K. Ozvald. Ta knjiga je menda prvi poizkus, sistematično pokazati, da je tudi lia kulturnem poprišču vzgojstva (izobrazba, pouk, vzgoja), kakor i sicer v življenju — : vse z vsem v zvezi«. S tem bi hotelo pred vsem drugim biti rečeno, da je vseh vrst prizadevanje na področju vzgojo, pouka in izobrazbe svojovrstno dogajanje, ob katerem kulturno življe-n,jo samega sebe ohranjujo in oblikuje. In pn da je prav zato kultiviranje človeka, zlasti pa kulti-viranje mladega pokoljenja najtesneje spojeno s kulturnim bitjem in žitjem kakega naroda. Jedro knjige se deli na dvoje: prvi del obsega splošno kulturoslovje, a drugi jemlje v pretres šolske probleme. Koncem vsakega poglavja so navedeni naslovi takih knjig, ki se dado s pridom čitati »za dopolnitev in poglobitev« prinesenega toksta. Knjiga se je rodila iz občutene potrebe po trdni idejni podlagi, raz katero bi bilo mogoče pedagoška vprašanja v širokem, kulturnem pomenu besede smiselno sestaviti in reševati. Broširana, 250 strani obsegajoča knjiga stane 32 dinarjev. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani je izdala praktično knjigo: Prikrojevanje perila po životni meri, ki jo jc sestavila dolgoletna učiteljica na ženskih obrtnih Jolah Ema Arkova. Knjiga podaja natančne mere in reze za žensko, moško in otroško životno perilo. Knjiga je pisana poljudno in razumljivo in si bo vsaka gospodinja, ki je količkaj vajena Sivanke, na podlagi te knjige sama lahko napravila vse perilo, ki ga potrebuje pri družini. Pa tudi šiviljam bo knjiga zelo dobrodošla. Cena je 40 Din. Prof. Leopold Andree, Radio. Osnovni pojmi iz radiotehnike. 214 slik. V Ljubljani 1927. Zalo- Zčlrav&ivo Dr. France Debevec: Prikrita tuberkulozna obolenja Izredno, obenem bridko važno je dejstvo, da jetika, ta tako razširjena ljudska bolezen, zlasti v početku svojega razvoja poteka pod krinko drugih, z njo netipičnih obolenj, kar zelo otežkoča jasen izvid in temu primerno zdravljenje, ki sprva ni tako dolgotrajno in tudi ne zvezano s posebno težkimi gmotnimi žrtvami. S stališča pravočasnega in najlažje mogočega lečenja je gotovo potrebno, da se ta bolezen prav pojmuje, to je, da nikogar ne oblije mrzli anoj, ako le ouje ime in besedo: tuberkuloza. Res, jetika ni tako nedolžno zlo, toda v polnem obsegu postane pogubna šele tedaj, ko pričenja telesno tkivo zaradi iznemoglosti organizma, na drugi strani pa vsled izredne jakosti in številnosti kužnih klic razpadati. Ne bo torej odveč, če opozorimo čitatelje tudi na tiste važne in zanimive slike in oblike delno razvito jetike, ld na prvi pogled niso zanjo svojstvene in zato vrlo često vodijo do opustitve ali vsaj zamujenja takojšnjega zdravljenja. Na prvem mestu naj omenimo tiste vrete teh obolenj, ki jih dičijo napačna imena in izvidi kakor: rovmatizem, artrite (= vnetjo zglobov), pro-tin, ishias itd. Marsikdo izmed čitateljev je že obilo prestal vsled teh naštetih bolezenskih težav in komaj bo kdo voljan verjeti, da je bilo izhodišče njegovim bolečinam in oteklinam skrito, kužno je-tično ognjišče. Zlasti oni tipi za ljudsko pojmovanje težko pojmljive skrite tuberkuloze, pri katerih iz tajinetvenih, toda aktivnih gnezdišč od časa do časa uhajajo kužne kali in njih otrovne snovi ter s krvjo blodijo po telesu, da se nekje stalno naselijo, izzovejo najčešče vnetja in bolečo oteklost zglobov in živcev. Pri večkratnih ponovitvah takšnih atak se lahko sklepi čisto zarastejo, ohrome, kar onemogoča i gibanje i dnevno delo. Te vrste jetičnega revmalizina navadno ne spremljajo obolelosti srčnih zaklopk, kakor se rado dogaja pri pravih revmatskih obolenjih, vendar imajo izjemoma tudi srčne pogreške svoj izvor v bacilih sušice. S krvjo po žilah krožeče klice in njih otrovi povzročajo navadno visoko telesno toploto; vendar pn so lahko kljub temu organi •— zlasti pljuča — brez Izrazitega bolezenskega izvida, ali pa so spremembe pri objektivni preiskavi prav neznatne. Nič ni torej čudnega, da se vsled opisanih skromnih izvidnih znakov in podatkov izreka misel na tilus, ali pa — pri menjajoči se povišani toplini — na nmlario. Te zamenjave niso prav nič redke! Čim češče se pobeg in potikanje bacilov dogaja, tem večja je tudi nevarnost in verjetnost, oa so na raznih mestih organizma slvorijo aktivna kužna ognjišča, največkrat v pljučih, nadalje pa tudi na mrenah (prsni, trebušni, srčni, možganski), v zglobih in kosteh, v tetivnih vrečah in ovojnicah, v očeh, v grlu, ledvicah, skoro vselej v bezgavkah itd. Pri nenadnem navalu posebno številnih in učinkovitih klic ter mogoče še preslabi telesni odpornosti pa se razvijojo smrtne oblike jetike: miliarha tuberkuloza in jetično vnetje možganske mrene. Početni, prikriti bolezenski kompleksi povzročajo radi težave na srcu (nervozo, neredno bitje, zbadanje itd.), potežkoče v želodcu in črevesju, v ln okoli žolčnegu mehurja, slepiča. Pri postanku bolečin, krčev v teh predelih bi človek najprej mislil na osumljena vnetja teh organov (zlasti slepega črevesen!), na kamenčiče (v žolčniku!), na rane (želodca in črev) in podobno. To so lahko t le tuberkulozne spremembe (osamljena lažja vnst-1 ja zlasti prsne ln trebušne opne, zatekle žleze (bezgavke), posebno v prsni in trebušni votlini, zarastline, nastalo po odigranju te vrste bolezenskih procesov itd.), ki izzovejo bodisi na licu mesta, bodisi — vBled izraževanja bolečin — na oddalje- nih mestih te in druge ležave. Na slični osnovi nastanejo pri jedčnem obo« lenju medenice napadi isliiasa. Skriti početni tuberkulozni procesi so pogosto tudi vzrok, da je mladina v važni razvojni dobi od 12.—20. leta telesno in duševno slabo razvita, bledilcasta, razdražljiva, brez prave trajne zadovolj-nosti iu radosti do dela in življenja. Krivi so temu strupi kužnih kali, ki od nekod &talno vznemirjajo in kvarijo razvijajoče se organe ter motijo njih redno poslovanje. Izredno občutljiv napram jetičnini otrov.mi in klicam je nadalje oni za reden obrat organizma prevažen koncem kemijskih tvornic, ki so znano pod imenom žleze z notranjim izločanjem (vratna, spolne žleze itd.). Vsled takšnih poškodb prizadeti ovarij pri ženskah je vir težav pri mesečnem perilu (preveč, premalo, nič perila; bolečine pri menslruiranju). Zlasti nenadejano izostajanje menstruacije je sumljivo na skrit proces jetične narave, posebno še v mlajših letih. Golša (= povečana vratna žleza) je tudi v naših krajih čest pojav. Mnogokrat so samo tuberkulozni strupi in bacili oni škodljivci, ki ta organ dražijo k naraščanju; kasneje pa vsled večkratnih kvarnih vplivov, se ta važna žleza-ščitnica skrčuje, zmanjšuje, postane bolj trda, sklerozirana. Neprijetni so kemični učinki narastle ščitnice (vznemirjenost živčevja, srca in drugih organov, potenje, hujšanje itd.) kakor tudi zmanjšane (težina v glavi, nemoč v mišičju, hrapavost kože i. dr.). Izšle so večkrat osnove pojavljanju rujavka-stih pegic na licih in po ostalem telesu, namreč vsled olrovnih učinkov v priobisti (nadledvični žlezi), pojavi lahke sladkorne bolezni zaradi poškodb v trebušni slinavki, izbruh tetaničnih krčev vsled tuberkuloznega otrovanja inalih žlczic iza ščitnice. Tudi živčni sistem trpi pod vplivi jetičnega zaslrupljevanja. Vzbudi se nervoznost. zlasti pri ljudeh, ki se že povsvoji naravi nagibajo k živčni vznemirjenosti. A tudi nekatera duševna obolenja so najbrž v zvezi s tuberkuloznim pobolevanjem. V mladih letih se sem in tja pojavijo nenarine krvavitve v očeh. zlasti v steklovini. Skoro gotovo so tem izlivom krvi vzrok in povod mala je-tična ognjišča v stenah očesnih žilic, a ta kužna gnezda so se razvila vsled naselitve po krvi in krvnih obtočilih priplavljenih klic. Dovolj bodi tega naštevanja. Slike skritih tu- . berkuloznih obolenj s tem še daleč niso izčrpane Mnogo tega pa bo odkrila šele bližnja in dalfnta bodočnost. Vprašanje pn sedaj nastane: Ali naj čakamo vse dotlej, da bodo nastopili že težki znaki tega kužnega obolenja? Ne, nikakor ne. Naša dolžnost bodi. do ljudi resno opozorimo na takšne markirano oblike in vrste jetične obolelosti ter jih obenem poučimo, da so začetni, skriti tipi te bnlo-mi ozdravljivi in sicer primeroma najlažje in najbol uspešno ozdravljivi. V prvem redu je tu na w slu uporaba luberkulina potom mazanja v kože ali pa podkožnih ln kožnih injekcij Naj bodo te vrstice v koristno pojasnilo m opomin vsem, ki sumijo slične spremembe pri sebi, svojih otrocih, sorodnikih, znancih. Naj potem prihranijo verjetne poznejše težko ure in bi Pr,Sln dn nlno{?°, mnogo težjih spre-memb, ld med zdravjem tn boleznijo »ako Česlc izkopljejo širok in morda nepremostljiv prepad >Ček je bre/. dvoma pravilen in v redu « je dejal bančni uradnik dami. »toda, ali imate mogoče pri sebi kak dokaz identičnosti?« -Dama (nekoliko v zadregi): »Na levem komolcu imam bradavico.« * Avtomobilist: »Oprostite, povozil in ubil sem vašo mačko. Pa vam jo bom nadomestil.« — Gospodinja: »Hm, ue vem. če boste znali miši loviti?« K izvolitvi novega ravnateljstva OUZD. Anton liojina, podpredsednik ravnateljstva OUZD. Mihael Rožauc, novoizvoljeni predsednik nadzorstva Srečko Žumer, predsednik ravnateljstva OUZD. Od Soče do Piave Iz dnevnika vojaka slovenskega planinskega polka. Nedelja, 28. okt. 1917. Danes gre pa zares! Ob šestih smo že vsi pripravljeni za odhod. Ponoči so se namreč Italijani skidali proč. Takoj za petami smo jim bili mi, pa ne kot zasledovalci. Naša kota 126 je čisto blizu laskih pozicij, zato nas je gnala radovednost, kako izgledajo laške stvari. Strelni jarki so vsekani v skalo, istotako zavetišča in kaverne. Dobili smo tam še precej Lahov, ld smo jih pa pustili v miru. Bili so mrtvi... V kavernali smo dobili marsikaj, kar je bilo kot nalašč za nas. Staknili bi bili gotovo še kaj drugega, toda noč je bila in bali smo se raznih pasti, ki so bile zvezane z žico in bi mogle eksplodirati. Okoli sedmih se je pomaknil polk. Začetkoma je šlo precej nerodno. Šli smo skozi laške pozicije, ki so bile vse razbite. Tu smo šele videli grozne učinke naše artilerije. Mislili smo. da mi trpimo, a so oni še bolj! Vse naokrog razmesarjeno in v stadija razkrajanja. Ni bilo ljudi, ki bi se prej drznili reševati in tako je marsikdo umrl, ki bi ga še lahko ohranili, če bi mu mogli nuditi pomoč. Mimo reke Vipave se je pomikala d >lga kača skozi Miren. Oj Miren, kje si? Ali je to: kup razvalin? Toda ni časa! Samo naprej! Okoli dveh popoldne smo prišli v Rubje. Ma-gacin pri magacinu! Odmor. Kot povod en j smo se zapodili v barake, ki so bile sijajno založene. Svarili so nas: Zastrupljeno je, ne jejte, ne pijte! Kdo se meni za klice?! Kot kobilice smo se razsuli in vsak si je privoščil, kar je dobil. Ta sir, drugi kruh, tretji marmelado, vsi pa vino, laško črnino, ki je tekla, tekla... Tromba se je glasila, hitro nalij, ne glej, če gre po tleh, samo da se zvrstimo vsi! Težko je bilo napraviti toliko reda, da smo lahko odšli naprej.Posamezniki so že ce-pali in zaostajali. Laško vino, pa avstrijski prazni želodci — to ne gre vkup. Ob cesti in na njej se je videlo, s kako naglico so jo brisali laški junaki. Ubiti konji, vozovi, razmetano orožje, municija. in prtljaga! Grozen nered je moral vladati na begu. Ob cesti so še gorele hiše, v daljavi se je svetilo. Pospravljajo ... V najhujšem nalivu smo se pomikali v bližini Gradtške naprej. naprej. Okoli devetih smo pjiromali v Zagrad. Cele kolone ujetnikov smo srečali; presekali so jim pot. Niso bili slabo razpoloženi, še boljše pa mi in nek visok častnik nas je vsevprek zmerjal s svinjami. Da, laško vino! Ponedeljek, 29. oktobra 1917. Kljub celodnevnemu pohodu se ni dalo bogvekako spati. Prvič smo bili vsi preveč razburjeni, drugič težke glave, tretjič pa to pokanje patron v gorečih hišah. Saj je bilo vse naokoli v plamenih! Most čez Sočo je razrušen. Ustavili so za nekaj časa plaz, da ni prehitro drvil za njimi. Dobili smo časa za ogledovanje in sti-kanje v Zagradu. Vsaka hiša je skladišče. Jestvin na izobilje! Ni stvari, da je ne bi dobili. Pa zopet pijača! Zagrad sam je prav čeden; tudi trpel še ni toliko, le požar ga zna uničiti, ker nihče ne gasi. V spomin zavzetja stoji spomenik, istotako ima Corso XXIV. giugno 1915. Danes je promet zelo živahen. Vlačijo skupaj z vseh strani vse mogoče stvari, koristne in nekoristne. Po sredi ceste se vleče figura, ki presunljivo trobi na velik bas. Vsak počne, kar hoče. Častnikov ni videti V kraju je bilo preveč kimlovca! Sploh je bila laška armada preskrbljena z vsem tako sijajno, da bi se lahko drugače odrezala. Halo! Pontoni! Delo pri mostu je šlo hitro od rok. Saj so pa tudi delali, naši pijo-nirji! Nismo čakali, da bi bil most izgotov-ljen. Par desk po pontonih, pa že je polk preko Soče. Občutki? Slovenci smo se spominjali našega Gregorčiča in njegove »Soči«. Prerokovanje se je uresničevalo ... In mi? Kot bi gledal stoletne starce! Vse Proti polnoči zopet tresk in rušenje zidov. Eksplodirala je tempirana mina, ki pa ni napravila drugega, kot da je razrušila neko italijansko hišo. Oglas. Gozdni urad K. Auersperga v Soteski odda za posek v zimi 1927—28 v revirju Brezova reber, odd. 2, ca. 2000 plm'1 bukovega uporabnega lesa in 2000 prm3 bukovih drv, v odd. 27 približno 1000 plm3 hrastovega uporab, lesa, ca. 1000 prm' hrastovih drv, ca. 750 plm3 bukovega uporabn. les« in ca. 750 prm3 bukovih drv, na panju potom ofer-talne licitacije. Cenj. ponudbe, ločeno pO oddelkih in sortimentih, je vložiti do 20. novembra 1927, Gozdni urad v Soteski, p. Straža pri Novem mestu. Soseda (sosedi, ki ji je mož padel in se potolkel): >Ali je vašemu možu že bolje?« — »O, pač, v enem tednu bo že iz bolnice. Toda kaj to, pri padcu je pomečkal svojo žepno uro in to je najhujše!« * * * Katehet: s Ali mi ve kdo povedati, zakaj je bdi Adam ustvarjen kot mož in ne kot otrok?« — »Zato, ker bi ne bilo nikogar, ki bi ga pestoval!« se je odrezala Minka. * * * Ravnokar je prišel iz policijskih zaporov in že ga je ujel tovariš: »No, no, Matevž, kaj pa si tako potrt?« — »I, kaj ne bom, le pomisli. Tunney je dobil za boksanje nad en milijon dolarjev, jaz pa 14 dni. Kje je tu kaj pravice?« je bilo sključeno pod težo nahrbtnikov in nni-nicije. Ce bi pogledal v nahrbtnike, bi videl vse mogoče stvari od ribjih konzerv do kave j in riža ter fotografskih aparatov. In tako oto- ' vorjeni smo potovali in potova,; > opiistoše- j nih krajih. Krivili smo se in i k ro pešali, ko pridemo pred vas Vilese. i'e..a jc postala \ tako čudovito lahka, hrbti so se tako nenado- ; ma vzravnali, sploh vsi smo postali tako vedri | in veseli, da je bilo kaj! In kaj je bil vzrok tej nenadni spremembi? Civilisti! Po dolgem času smo jih zopet enkrat videli. In kdo se ne bi tega razveselil? Kopa otrok se nam pri-podi nasproti z vriščem in truščem. Pred vasjo plapola velika črno-rumena zastava, pod njo pa postarni očanci in ženske, bolj zadaj pa mladi ženski svet! To je bilo vrišča na obeh straneh! »Abasso Italia!« in sličnih vzklikov m bilo ne konca ne kraja. Obstali smo pri mladih dekletih, ki so se med tem okorajžile in delile med nas cigarete. Nismo se jih branili. Toda dalje, dalje. Prešli smo večji potok, dalje skozi Cervinjan in Campolango. Okoli polnoči smo prispeli v Tampoliano vsi zbiti. Zopet pozdravljanje, cigarete, sadje, vsega v izobilju. Postavili smo šotore, ker so nas civilisti opozorili, da so po praznih hišah nastavljene ^bombe. Zato pa bolje prva kot druga. » ■■; Če kdo misli, da smo počepali pod šotori, se presneto moti. Kmalu so nas bile vse obljudene hiše polne. In začelo se je kramljanje in barantanje, spominki sem, spominki tja. Postali smo tako hitro domači da je bilo kaj! V poštev je pa prišlo vse znanje laščine, pa smo se za silo sporazumeli. Šele jutro nas je videlo, kako smo se plazili počivat. Torek, 30. oktobra 1917. Lilo je kot iz škafa. Toda to nas ni zadržalo, da si ne bi podnevi ogledali Tampoliano. Razkropili smo se po vasi, eni v trgovine, drugi v gostilne. Začelo se je barantanje, ker denarja smo imeli precej, dozdaj pa malo prilike, da bi ga zapravili. Dobilo se je vse to, česar je v Avstriji že davno zmanjkalo. Največ se 'je pa ta dan stočilo vermut-vina. Štiri krone je stal liter, pa si ga ne bi privoščili? Pa smo bili vsi izredno zadovoljni: trgovci in gostilničarji ter mi. Toda že so nas vabili skupaj rogovi in opoldne smo že mendrali zopet po cesti. Šli smo skozi več manjših vasi, povsod ista slika: pozdravljanje, vpitje, vsega na razpolago. Vse je bilo navdušeno! Danes ob treh popoldne je polk prekoračil avstrijsko - laško mejo. Takoj se nam je nudila druga slika. Nič več pozdravljanja, nič zastav, le bele rjuhe so visele raz okna, kjer so bile hiše cele. Večji del pa so bila pogorišča. Par ljudi nas je od daleč topo in sovražno opazovalo. Zal nam je bilo, da smo morali opoldne že zopet naprej, ko je bilo tam tako lepo... Ceste so bile na večjih krajih že zabarikadirane, ob cestah ubiti konji, prtljaga, municija. Italijani so zmetali vse raz sebe, samo da so se hitreje umaknili. Šli smo mimo Palma nuove. Težko so nas obremenjevali polni nahrbtniki. Počitek. Zvlekli smo se s ceste ua vzvi-šenejše mesto pod brajdo. Nismo še vsi sedeli, ko pretrga ozračje tresk in še eden. Nastala je mala panika. Dva moža sta ostala raztrgana, več pa ranjenih. Italijani, zahrbtni kakor so, so zakopali v zemljo mine in jih zvezali z žico. Nekdo se je žice dotaknil — in smrt je kosila. Seveda ni bilo več govora o počivanju pod brajdo. Puško pod nahrbtnik, da je teža prišla s hrbta, in je bilo vsaj deloma pomagano trudnosti. Zvečer smo prišli na cilj, v Sevegliano. Ljudstvo zelo sovražno napram nam, a kdo se zmeni za to! Ce ni šlo z lepa, je šlo pa z grda z revolverjem v roki. Pa so se kmalu odprla vežna vrata. Domačini so bili zelo nezaupni, zato je kmalu zavladal mir v vasi. Le patrole in straže so se čule. Čuda stvarstva. Nesrečni dvojčki. Poročena zrastla dvojčka očeta 22 otrok. — Dvoglavi slavček. — Zvestoba do smrti. Pred nekaj tedni sta se bila v Londonu rodila zrastla dvojčka. Ker je eden kazal znake, da ne bo ostal pri življenju, so se zdravniki odloČili, da poskusijo nenavadno operacijo, ter ločijo zdravega od bolnega otroka. Toda predno je prišlo do nameravane operacije, sta oba umrla. Rojstvo takih dvojčkov se pripeti le prav redkokdaj, vendar pa je ta londonski slučaj žo drugi v kratkem času. Pred dvemi meseci je v Hong Kongu povila take dvojčke neka Kitajka. Ta dva pa še živita. Kakor trdijo zdravniki, bodeta ostala pri življenju, ker sta oba zdrava. Leta 1811. je neki pomorski kapitan v Siamu naletel na dvojčka, ju vzel seboj, kjer ju je v New Yorku kazal za denar. Tu sta se ta dva poročila z dvema sestrama ter bila očeta 22 otrok. Naravnost svetovnega slovesa pa sta bili dve zrastli dvojčki zamorki, Rodili sta se leta 1851. v Norty Carolina v Ameriki. Ena je imela izboren sopran, druga pa kontraalt in vsesplošno so ju na-živali dvoglasi slavček Posebno tragičen je bil slučaj Jožefe Bla-žek, katera je bila zraščena s svojo bolno sestro Rozo. Zdravniki so silili v Rozo, da bi jo opra-tivnim potom ločili od Jožefe, a ni marala o term niti slišati, in na tem je vztrajala tudi še potem, ko so ji povedali, da za bolno sestro ni rešitve. Ko se je Jožefa že onesvestila, je tudi Roja kmalu zgubila zavest in par ur za sestro je tudi ona umrla. Roza je imela dvanajst let starega dečka, po imenu Franc, ki ni dovolil niti da bi po smrti ločili mater od tete. V San Antonio v državi Texas živita dvojčki Violeta in Daisy Hilton, ld sta popolnoma normalni deklici le da sta zraščeni. Stari sta 21 let, lahko pleseta z enim plesalcem, ter se udeležujeta raznih športnih iger. Zdravniki nimajo poguma, da bi ju ločili, kajti prepričani so, da bi operaciji sledila smrt Štiri in pol milijona voznih listkov na dan. Otok listkov. — Deset avtomobilov, 300 delavk, devet tisoč sprevodnikom. Ravno trideset let je tega, kar je londonska omnibus družba »General Omnibus Company«, kakor se nazivlje. strmečemu svetu naznanila, da potrebuje tedensko ogromno število, štiri milijone voznih listkov. Torej, štiri milijone tedensko, danes pa jih porabi dnevno štiri in pol milijona. Tu si vsakdo lahko sam napravi sliko, koliko večji da je promet na londonskih ulicah danes, kot pred tridesetimi leti. Pri urejevanju in razpošiljanju voznih listkov dela tri sto žensk in deset velikih tovornih avtov ima družba, s katerimi razvaža listke devetim tisočem sprevodnikom v 47 garažah. Vsak večer pregledajo mehaniki vseh devet tisoč kontrolnih klešč in torbe napolnijo z novimi bloki voznih listkov. Na otoku, ki se imenuje otok tramvajskih listkov, so tiskarne, ki ne tiskajo nič drugega, kot samo vozne listke za omnibus družbo, tramvaj in pa kinovstopnice. Tu je 700 delavnih moči. Za vozne in druge listke, ki jili izdelujejo na tem otoku, potrebujejo 50 ton papirja tedensko. Iz ene tono papirja napravijo milijon vozovnic. Vsi listki imajo zaporedne številke in serije, vsaka serija po deset tisoč listkov. Sploh je Anglija največji producent voznih listkov. Izdelujejo jih za ves britanski imperij in celo za inozemstvo. Tiskajo jih v desetih raznih jezikih. Tudi železniški vozni listki so se silno pomnožili. Železniške družbe na Angleškem imajo shranjene vozne listke iz vseh desetletij, odkar vozijo vlaki. Ravno tako beležijo število izdanih vozovnic. Neka postaja je rabila leta 1847 . 250 voznih kart v pol leta, 50 let pozneje pa pet tisoč v istem času, v prvi polovici tekočega leta pa je porabila ista postaja 26.000 listkov. Današnji stroji s katerimi delajo železniške vozne listke, so tako popolni, da jih izgotove 500 v eni minuti. Zdim, da bi imeli v bodoče več sreče. Humor vlomilcev. — Balo so pokradli. Londonski tajni policist piše v velikem angleškem listu spomine iz svoje dolge službene prakse. Nesramni, a tudi polni humorja so bili vlomilci,, ki so pokradli celo vrsto poročnih daril ter na vozu odpeljali vso vbaloc in sicer v centrumu, to je na Regent Street. Naslednji dan so nevesti vrnili album za pesmi, ki je bil deloma že popisan. Na prvo prazno stran je tat napisal tale poetični izliv: »Želim Vam, da bi imeli v bodoče več sreče, kot pa ste je imeli doslej.< Neki vlomilec je, med drugim nevede ukradel tudi blok čekov. Kakor znano nima ček prav nobene vrednosti, dokler ne nosi podpisa lastnika bančnega konta, Okradeni lastnik je prejel dan po vlomu blok vrnjen in posamezni čeki so bili izpolnjeni takole: 1000 funtov za dobrodelni zavod vlomilcev; 1000 funtov za penzijonat vlomilcev; za obsojene vlomilce v zaporih 100 funtov kot priboljšek; 500 funtov za popravljanje in obnovo vlomilskega orodja; 10.000 funtov za dom umobolnih policistov. V prejšnjih časih se je mnogokrat pripetilo, da so vlomilci prišli v spalnice ter tam spečim možem pobrali obleko v upanju, da bodo v žepih našli denar, ali druge vrednosti. Ko se je nekaj sličnega pripetilo nekemu londonskemu meščanu, gotovo ni mislil, da bo svoj suknjič še kdaj videl. A glej, v dveh dneh ga je dobil po pošti, seveda brez vplačane poštnine, v zavoju pa je bil ukradeni suknjič brez žepov. Na suknjiču je bil pritrjen listek z napisom »Čemu so vam žepi.« Ta je imel namreč navado, da je vse pospravil iz žepov, kadar je legel spat in tat je jezen, ker ni nič dobil, potrgal žepe in suknjič vrauUL — 1000 funtov za penzionat vlomilcev. Neki vlomilec je med drugimi stvarmi ukra«. del tudi dnevnik, a ga v par dneh vrnil. Napisal je: Sreda Sel v posteljo ob 11. Spal kot preMč in smrčal kot, pujs. Četrtek. Se prebudil ob navadnem času. Budilke nisem slišal. Pri pregledu našel, da je že »šla«. Tudi denarnica, žepna ura, prstani in obleka je »šla«. Gotovo so bili vlomilci tu. Petek. Dnevnik dobil, drugih stvari najbrže ne bom več videl. Dva vlomilca sta po storjenem »delu« šla v kuhinjo ter se tam dobro imela pri šampanjcu in dobrih jedilih. Naslednji dan pa sta vrnila izvijač (Korkzieher) s pripombo, da naj gospod oprosti, ker sta ga pomotoma vzela seboj. Pokradla sta pa drugih stvari v vrednosti 500 funtov. Vlomilec je potem, ko je izvršil veliko tatvino, bral v časopisu, da je bila okradena vdova, ki je v enem tednu zgubila moža in dva otroka. Ta vest ga je tako ganila, da je vse prinesel nazaj, na zavoj, v katerem so bile dragocenosti, je pa napisal »Obžalujem«. »Mama, čemu pa je žena prinesla sestrico, ko sem si pa želel bratca?« — »Zato, ker ravno ni imela nobenega v zalogi.« — >1, saj bi jaz še par tednov lahko počakal,« * • »Ti, Berta, tvoj zaročenec knjigovodja ima pa skrivljene noge!« — »Ali je to kaj čudnega, ko pa vsa teža podjetja visi na njem?!« ♦ Oče: »No, Francek, koliko ti jih je pa danes naštel gospod učitelj?« — Francek: »Se nič ne brigam za to, kar se godi za mojim lurhiAITLC Gospodarstvo Ali nam prinaša predlog ministra za finance o začasni reformi res novo povišanje davkov? Da pripravi pot k splošni davčni reformi, »i jo ministcj- za fiiiance v členu 314. finančnega zakona za leto 1927-28 izpouloval pooblastilo, da sine uredbenim potom izdati *vse ukrepe, ki jim je končni namen, zmanqSatl posredne in neposredno davke po členu 97. ustave in členu 74. zakona o oblastni in Bieski samoupravi ter ustvarjati potrebno pogoje za uspešni razvoj državnega gospodarstva Že po tem besedilu pooblačila je za vsakega jasno, da more firianfni minister potom uredbe davčna bremena le znižati nikakor pn ne zvišati. Jutru«, kateremu je tendenca citiranega pooblastila brezdvomno neznana, pa je našlo, da predlog finančnega mtniptra, katerega smo včeraj objavili, za Slovenijo ni sprejemljiv, ker prinaša baje lo novo zvišanje davkov. Strokovnjak, na katerega se je Jutro v tem vprašanju obrnilo zaradi informacije, je namreč našel, da so novo dohodninske »postavke za pretežni del naših cen-zitov še višje, ne samo kakor danes z vštetim vojnim pribitkom, ampak celo višje kakor vaa ta svota z že odpravljenim 30 odstotnim linearnim se da sklopati, d« je začelo naše gospodarstvo v letu 1926 počasneje funkcionirati. Tržna poročila. Ljubljana, 29. okt. Les. Razpoloženje na lesnem trgu jc razme* roma živahno, še vetje živahnosti pa jc šele pričakovati. Zanimanje interesentov se osredotočujc na pragove. Tu pridejo v poštev predvsem hrastovi pragovi italijanskih normalnih mer. Vendar pa jc teiko dobiti konkretne podatke o ccnah; ltakor smo informirani, plačujejo nakupovalci ca. 44—45 Din za komad franko nakl. post. v Sloveniji, Na drugi strani so jih ti kupci prodali Italijanom za 58—60 Din. Najbolj odgovarjajoča cena za nakup bi bila 48—50 Din po komadu, franko nakladalna postaja. Za bukove prage še ni padla odločitev in sklepov se še ni napravilo Več inozemcev je že povprašalo za večje količine. Za naše slovenske producente bi seveda prišli v prvi vrsti v poštev bukovi pragovi. Lahko bi jih napravili precejšnje količine; strokovnjaki računajo 300 do 500 tisoč komadov. Začetek izdelave se jc že zakasnil za najmanj dober mesec in tako je bil zapravljen najlepši čas, ko je bilo šc ugodno, suho vreme. Bukovi, zlasti pa hrastovi pragovi sc dajo prav lahko plasirati; če ne grejo v Italijo, pa se izdelujejo pragovi nemških dimenzij. Zanimanje pribitkom.« , „ , 1 za drva narašča od dne do dne. Tudi italijanski Kako je navedeni strokovnjak_ugotovil dose- tra nnB)nia ki,nr smo fe orožii teden omenili. danjo dohodnino, nam ni znano. Da so nahaja Jutro s strokovnjakom vred v veliki zmoti, pa izhaja neoporečno iz sledečega pregleda, v katerem navajamo duvčne postavke za dohodnino tako po dosedanjih zakonih kakor tudi po davčni lestvici, katero vsebuje predlog ministra za finance o za- časni davčni reformi. Dohodnina znaša v dinarjih pri dohodkih: po stari po novi davčni lostvici: davčni lestvici 6.500 310.10 180.— 7.000 854.55 208.— 7.500 388.25 238.— 8.000 423.80 270.— 8.500 475.15 304.- 9.000 511.90 340.— 9.500 548.65 378,— 10.000 585.40 418.— 11.000 660.70 460.— 12.000 738.20 528,— 13.000 842.40 600.— 14.000 922.80 678.— 15.000 1.086.65 759.— 16 000 1.121.60 840.— 17.000 1.247.40 928.— 19.000 1.435.65 1.020.— 21.000 1.733.40 1.178.— 23.000 1.951.20 1.344— 25.000 2.178.45 1.518.— 27.000 2.554.10 1.700— 29.000 2.808.70 1.890— 31.000 3.063.90 2.088— 33.000 3.317.90 2.294— 36 000 3.894.50 2.508— 39.000 4.296.50 2.808— 42.000 4.698.50 3.510— 45.000 5.100.50 3.864— 48.000 5.502.50 4.230— 51.000 6.616.50 4.608— 55.000 6.9&5,— 4.998— 59.000 7.722.— 5.362— ' r 33.000 8.459.— 5.929— 67.000 8.827.50 6.489— 71.000 9.564.50 7.202— 75.000 9.933.— 7.810.— 80.000 10.670.— 8.400.— 85.000 11.407.— 9 120— 90.000 12.144.— 9.860,— 95.000 12.881,— 10.620— 100.000 13.618.- 11.400— Produkcija Poraba 1920. 2.888 — 2.884 1921 3.091 — 8.074 1022. 3.729 — 8.878 1928 4.101 — 4.151 1924. 4.185 — 4.206 1925. 4.152 — 4.457 1926 4.141 — 4.298 A tudi. fe gremo še do višjih dohodkov, ne • ajdemo zvišanja, temveč le znižanje dohodnine. Tako znašli n. pr. dohodnina pri dohodkih par 200.000 Din.in por 300.000 Din po stari lestvici 28.358 Din odnosno 43.098 Din, a po novi davčni lestvici pa le 27.400 Din odnosno 35.700 Din. 0 kaki reformaciji na slabše torej pri dohodnini ne more biti govora, če tudi jo Jutro iz-rečno podčrtava. Res je, da predlog sam še ne ustreza vsem našim težnjam, vendar ga moramo vzVic temu po tolikih bridkih skušnjah pozdravljati kot etapo k splošni davčna reformi. Produkciia in konzum premoga v naši državi. Uspelo nam je dobiti podatke o produkciji in konzumu premoga v naši državi od leta 1-919 do 1926. Naša produkcija premoga se že skozi 4 leta leta drži nad 4 milijone ton. Uvoz pa je lani v primeri z letom 1925 padel, dočim je lani izvoz napredoval. Za leto 1910 žal nimamo podatkov o uvozu in izvozu, ker takrat carinska ln statistična služba še ni bila organizirana, saj smo živeli v popolnoma neurejenih razmerah. Najtočneje pa je razvidno gibanje produkcije, uvoza in izvoza ter tudi konzuma iz naslednjih podatkov ( v tisočih ton): V letih 1920 in 1921 je bil izvoz večji kakor trvoz in zato je konzum manjši kakor produkcija. Od leta 1922 pa je uvoz stalno večji kakor izvoz ln zato je konzum večji kakor produkcija. Zlasti velik je bil uvoz v letu 1925, izvoz pa v letu 1924. Skupno je znašla poraba premoga lani 4.8 milijona ton napram 4.5 milijona ton, iz česar trg postaja, kaknr smo že prošli teden omenili, živahnejši. Še večje uspehe bi pa imeli, če bi mogli konkurirati z dobro obdelavo. Koliko milijonov letno izgubi naše lesno gosoodarstvo s slabo obdelavo. Poglejmo n. pr. na Hrvatskem Gorski Kotar, kjer imajo slabši les kakor mi in dosežejo zaradi dobre in zahtevam kupcev odgovarjajoče obdelave take ccne, kakor jih ini nc dosežemo za našo najfinejšo gorenjsko smreko. Žito. Ta teden je nastopil v Ameriki pre-okret: dočim so pretekli teden ccne pšenici stalno nazadovale, so se ta teden začele dvigati in se sedaj drže na 124—125 centov za bušel v Chicago za deccmberski termin. Sledila je seveda Ameriki Budimpešta. Na našem domačem trgu jc popolna stagnacija. Konzum kupuje koruzo le za sproti, večjih kupčij ni, sicer pa je pri nas tendenca za koruzo čvrsta, ker jc kupuje v Vojvodini veliko Dalmacija ter Bosna. Za pšenico ni nika-kega zanimanja od strani konzuma, pa je tudi nekoliko čvrstejša. Sicer pa pri nas produccnti drže blago nazaj in ga je malo na trgu. Koruza jc zlasti čvrsta za spomladanske termine, to je marec, april in maj. Danes stane vagonsko blago v Ljubljani: pšenica 78—79 Din kg, 2% 335 Din, koruza stara 240—250, um. sušena 245, nova promptna 225 (v Bački 190), oves bos. 250, moka 0 baška 465—470 Din za 100 kg. Ajda, proso. Blaga je že dosti na trgu. Za proso sc plačuje 2—2.20 Din, za ajdo 2.5—2 8, vendar je tendenca nazadujoča in |e pričakovati padca cen. Fižol. Povpraševanje za naš fižol je v inozemstvu ponehalo. Francija konzumira svoj marat-fižol in ne kupuje našega. Naše cene inozemstvu ne konvenirajo. Zato so popustile: danes notira Postojna tranzito koks 560—570 (prejšnji teden 590—700), mandalon 460 (490) in bokinec 450 (470). Krompir, Nakupne cene so pri nas ostale neizpremenjene: beli gorenjski 100 kg 80—85 Din. Na Hrvatskem in v Sloveniji je zelo veliko blaga in plačuje se 80—85 par slav. postaja. Producenti zadržujejo blago. Zelje. Cene zelja so ostale ta teden neizpremenjene: 100 Din za 100 kg vag. blaga. Neizpremenjene so tudi za kislo zelje: 300 Din za 100 kg. Seno, slama. Cone so neizpremenjene: plačuje sc za seno v balah prešano franko nakladalna postaja 60—65 Din za 100 kg. Hmelj. Žalec, 29 oktobra. (Izv.) Cene so pri nas in v inozemstvu .leizpremenjcnc, Tendenca je čvrsta, posebno za prvovrstno blago.Pri nas je mirno brez posebnega prometa. Sladkor. Kljub nazadujočim cenam na svetovnih tržiščih so pri nas cene sladkorja ostale neizpremenjene. Tako so danes n. pr. nadrobne cene v Avstriji 0.90—1.10 šilinga, t. j. 7.20—8 80 Dm, pri nas pa okoli 16 Din Res je, da imamo pri nRS državno trošarino (na vsak kliogram sladkorja 5 Din), toda popolnoma nepotrebna je carinska zaščita naše sladkorne industrije (4 Din pri kg). Naša letnu produkcija znaša 90.000 ton, kar je /.a naš domači konzum celo preveč in n.nogo sladkorja izvažamo. Z fiskalnega stališča jc carina popolnoma odveč, ker se zelo malo uvaža sladkorja in torej ne prinese državi dosti dohodkov na carini. Tudi trošarina na tako važen predmet ljudske potrošnje je nesocialna. Vsi račun: kažejo, da moramo zato plačati tako v sake ccne, da naše tovarne lahko izvažajo na svetovni trg, da drugi konzumirajo neprimerno ceneje kot mi naš sladkor. Poleg tega tovarne plačujejo kmetom za sladkorno peso izredno aizke cene, proti čemur se kmetje- upravičeno bore in so si ustanovili svojo tovarno v Svicu (Bačka), ki je že začela obratovati. Kava. Cene kavi se nadalje dvigujejo na svetovnem trgu pri nadalje čvrsti tendenci. Ponudba blaga je slaba. Riž. Tendenca in cene riža so neizpremenjene. Blaga pa je vedno več na trgu. Mast. Kakor smo že naznanili prošli teden, je tendenca za mast nazadujoča. Na svetovnih tržiščih so se cene znižale in tudi pri nas je cena v veletrgovini nazadovala od 26—27 Din za kg na 25—26 Din. Kovine. Baker je nadalje čvrst, zlasti elck-trolitični. Za svinec poročajo iz Londona nekoliko čvrstejio tendenco: za okt. 20 6 3 funta. V nasprotju s čvrsto tendenco preteklega tedna ta teden cink popušča. Cin je stabilen: standard cin ka«a 265.10 funta Južno sadje. V Trstu notirajo brutto per netto; suhe fige 240—260, kaki 100—170, limone 25—55 lir za zaboj, melagrane 60—90 lir. SEJMI. Od 31. oktobra do 7. novembra. Na Kranjskem: Ponedeljek 31. okt. v Črnomlju. — Sredo 2. nov. v Cerknici (okr. Logatec). Na Mirni (okr. Novo mesto). — Četrtek 3. nov. v Zagorju ob S. — Sobota 5. nov. v Mengšu, Velikih Laščah, St Vidu pri Stični, na Vrhniki ln nn Jeseni- cah. — Ponedeljek 7. nov. v Kranju, St. Jerneju (okr. Krško), Višnji gori. — Na Štajerskem: Sreda 2. nov. v Vitanju. — Četrtek 8. nov. v Piiecah. — Petek 4. nov. v Konjicah, Št. Pavlu pri Preboldu. — Sobota B. nov. v Zabukovju nad Sevnico. Bro-žicah, na Rečici' ob Savinji, pri Sv Lenartu v Slov. Gor., pri Novi Cerkvi, v Sevnici, pri Sv. Vidu nad Ptujem, na Ponikvi, v Peklu pri Poljčannh. — Ponedeljek 7. nov v Lesičnem pri Pilštanju, v brasiovčah. — V Prekintirju: Sobota 5. nov. v Beltincih. ... Novi predsednik Zvcse denarnih zavodov v Zagrebu. Na izrednem občnem zboru Zveze denarnih zavodov je bil enoglasno izbran za predsednika dr. Ernest Miler, rektor zagrebške univerze. Direktni tarif za promet med našo državo in Italijo. S 1. novembrom s« uveljavi tarif za prevoz gotovega blaga med postnjmni naše države in Italije: zn blago in avtomobile Rkozi poBtnje: Bohinjska Bistrica, Bohinjsko jezero, Kranjska gora, Rakek in Keka, a za živino skozi postaje Rakek iu Reka. Velike insolvenre na Dunaju. V plačilne tež-koče je zašla vinska veletrgovina Klaber nn Dunaju. Aktiva znašajo 9.4, pasiva pa ravno toliko milijonov šilingov. Tvrdka ima vejika posestva, pa malo gotovine. — S težkočami se bori tudi tvrdka O. Roth d. d. ter veletrgovina D. Lessner, d. d. Termini lipskega velesejma. Lipski velesejem so leta 1928. vrši od 4. do 10. marca. Tehnični in radboni sejem trajata 4 dni dalj, do 14. marca. Tekstilni sejem in sejem za čevlje in usnje trajata samo 4 dni, od 4. do 7. marca, jesenski sejem v letu 1928. pa se bo vršil od 26. avg. do 1. sept. Kriza na trgu diamantov. Leta 1926. spomladi se je naenkrat pojavilo na trgu diamantov ogromno blaga, ki so ga dajali mali producenti izven >Lon-don Diamond sindicat«. Množina na trg prinešenih diamantov je znašala lani 800.000 karatov (karat je 0.205 grama), letos v prvi polovici pa že 1,154.000 karatov v vrednosti 6.5 milijona funtov šterlingov. Ti diamanti so bili dobljeni v Južni Afriki v aluvialnem terenu, dočim se drugi diamanti dobivajo na rudarski način. Najmočnejša producentinja diamantov družba De Beers jo bila sedaj prisiljena ukreniti kaj temu proti, kor se vedno bolj približuje čas, ko bo ponudba diamantov večja kot povpraševanje in bo morala cena še bolj pasti, kakor je bil to dosedaj slučaj. Izvoz krompirja. Ravnateljstvo kmetijske po-izkusne kontrole v Mariboru poroča glede izvoza krompirju, dn izvršuje Kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru za celo mariborsko oblast vso fitopatnloško službo tudi pri izvozu krompirja v inozemstvo in da se morajo izvozniki obračati na gornje državno ustanovo, če rabijo izvozne listine. Od zavoda dobljena potrdila niso v zvezi s potrdili, ki se morajo morda dobiti od pristojnih o krajnih glavarstev odnosno mestnih županstev. Vsakemu izvozniku se toplo priporoča, da stopi pravočasno osebno v stik z zavodom zaradi ostalih pojasnil. Sejmuko poročilo. Maribor, 29. oktobra. Na današnji svinjski sejem se je pripeljilo 359 svinj, 1 ovco. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov stari po 115-125 Din komad, 7—9 tednov 150—220 Din, 8—4 mesecc 350—400 Din, 5—7 mesecev 420—180, 8—10 mesecev 550-650 Din, 1 leto 1000—1200 Din. 1 kg žive teže 10—11.50, mrtve 15—17. Prodalo se je 24 komadov. SrednM devizni tečaH na liubl!. borzi od 24. do 28. okt. 1927. Kupujte srečke efektne loterije u lludskl dom v Novem mestu. Žrebanje je nepreklicno 13. novembra 1927. Izžrebane srečke se objavijo v Sloven. in Domoljubu. Trst. Belgrad 32.23—32.26, Curih 352.25- 354.25. Dunaj 256.5—261.5, Londou 89.15—89.20 Newyork 18.28-18-29, Pariz 71 85 71.95. London Zagreb 276. Pariz 124.06, Newyork -487.06, Berlin 238.75, Bukarešta 019, Sofija 678, Atene 366, Milan 89.15, Praga 164.625, Dunaj 84.48, Budimpešta 27.635, Curih 27.885, Bruselj 849.575. Dunaj. Devize- Belgrad 12465, Kodanj 189.75, London 34 185, Milnn 38.70, Newyork 708.20, Pariz 27.795, Varšava 79.41. Valute: dolarji 706.50, angleški funt 3-1.43, dinar 12.43, češkoslovaška krona 20.9775. Praga. Devize: Neipremenjeno. Dinar: Neizpremenjeno. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posoj. W bi., vojna odškodnina 395—396.5, agrnri 63.5—54. Trs'. A Iria 180, Assicurazioni Generali 4700, Cosulich 196, Riunione adriatica 2230, Tripcovich 262, Split cement 223, Lloyd 768, Dalmatia 96.5, Ocean ia 90. Dunaj. Podon.-sa\ska-jadrnn. 82.25, Hrv. esk. 11, Alpine 47.80, Greinltz 5.75, Leykam 11.80, Trbovlje 59.25, Ruše 35.75, Mundus 170. BI.AGO: Novi Sad. Pšenioii bač. 290—292.5, ban. 285— 287.5, sr. 290—292.5, rž buč. 280—290, oves bački 215—217.5, ban. 212.5—216, sr. 217.5—220, ječmen bač. 60—61 kg 225—230, bač, 65- 66 kg 245 —270, bač. 68—69 kg 265—270, koruza bač. 210, 11 kv. gar. 175—180, suš. 200—205, sr. 245-250, n. 12—1 192.5—195, 3—4 215—217.5, n. fko Sisak 218, 4—5 220—225, ban. 205—207.5, n. 12—1 187.5-190, »sr. 210, n. kv gor. 175-180, sr. 12-1 192.5—195, suš. 200—205, fižol bač. novi beli 2—3% 370—380, sr. novi beli 2—8% 370- 380, bnč. novi beli zbran 395 —400, bački novi 8% 350, moka bačka 0 g 415— 425, 2 895-405, 5 370-380, 6 315- 325, 7 260— 270, 8 200 -205. otrobi bič., sr., slav. 170—175, ban. 160—170. Tendenca: Za koruzo čvrstejša, sicer neizpremenjena Promet: 11 pšenice, 32 koruze, 5 moke, 1 otrobov, 3 ovsa, skupaj 52 vagonov. Hortza Dne | Berlin | Curih Dunaj londou | Newyork | Pariz Praga Trst 24. 10.955 8.015 276.70 56.735 — — 310.25 25. — 10.955 8.015 — 56.735 — — 310.25 26. 1 J..Vi 10.955 8.015 276.65 — 223'- — 310.375 27. — 10.955 8.015 276.65 56.74 — 168.40 — 28. 13.57 10.955 8.015 176.70 56.74 — 161.42 3IIU7!> Dne 29. oktobra 1927. Ta teden je bil d e v i z n i promet večji kakor prejšnji Znašal je 13.59 milijonov Din napram 13.13 milijona Din v prejšnjem tednu. Skupno je v i«esocu oktobru znašal devizni promet na ljubljanski borzi r,3.8 milijona Din napram 52.2 v septembru t I. Največji je bil promet v petek, povprečni dnevni promet pa je bil 2.72 milijona Din napram 2.6 milijona Din v prejšnjem tednu. Največ se je trgovalo v devizah: Curih, Dunaj in London. Berlin je bil v sredo zaključ u pc 13.56, v petek: blago je dala Narodnn b^nka; < urili in Dunaj sta bila zaključena po neizpremenjenem kurzu 10.955, ozir. 8.015. Potrebe, ki so v teh devizah zelo zi atno, je krila Narodna banka, v petek pa je bilo tudi nekaj privatnega Dunaja. London je bil v začetku tedna zaključen po 276.70, v sredi je popustil na 270.65. na koncu pa so je zopet okrepil na 276.70. Po sezoni sodeč bi mornl London sedaj v času največjega uvoza Anglije: bombaža in žita celo pasti, pojavljajo se glasovi, ki pravijo, da je to čvrstost pripisovati ukrepom Bank of Gngland. Ne\vyork je bil v ponedeljek in torek zaključen po 56.735, v četrtek in petek pa po 56.74, vse je bilo privatno blngo. V devizi Praga je prišlo do zaključkov v četrtek po 168.40, v petek po 108.42, višek potrebe nad privatno ponudbo je kriln Narodna banka. Trst je bil v začetku tedna zaključen po 310.25, proti iioncu po 310.375. Poleg tega je bil v sredo zaključen Amsterdam po 22.885 ter Pariz po 224. Na mednarodnem irgu je bila čvrstejša Varšava, dočim je Bukarešt oslabel radi zapletljajev v notranji politiki. Na efektnem tržišču je znntna ponudba delnic Ljubli. kred banke iz konkurzne mase Slavenske banke. Žaključevane so bile po neizpremenjenem kurzu 135, poleg tega so bile ta teden za-ključene Strojno po 70 ter Ruše po 290. Na Dunaju so Ruše v četrtek notirnle 34 in se je tudi pri nas v petek notacija znižala od 290—300 na 280—290. V Zagrebu in Belgradu so državni papirji tendirali slabeje. 7% in v. pos. je bilo v Zagrebu cel teden med 88.75—84, ngrari 53.5—54.5 pri nazadujoči tendenci. Vojna odškodnina je v torek padla v Zagrebu od 898—399 nn 394—395, proti koncu tedna se je učvrstilo nn 395.5 39(> pri majhnem prometu, knr veljn tudi zn Belgrad. Tržišče bančnih papirjev je bilo ta teden v Zngrebu v znamenju višjih kurzov do četrtka, v petek pa so že zopel šli dol. Skoro vsi bančni pnpirji so napredovali: Jugo od 91 na 93, Hipo od 55.5 nn 53—57 ter Srpska, neizpremenjena je ostala Kred., Ljublj. kred. ter Esk. b.inka. Praštediona pa, ki je vodilen papir, pa le ta teden že zopet nazadovala in je v petek notirala 890- 895. potem ko je že prešla kurz 900. Nn Dunaju je nazadovala Trboveljska pd 59.1 , na 58, Kranj. ind. pa ge je učvrstila od 49.5 na 50; | Za blago gloj »Tržna poročila«. DENAR. V današnjem prostem prometu v Ljubljani in Zngrebu ni beležiti izprememb. Na mednarodnem trgu s« je zopet učvrstil Berlin, dočim je lej zopet popustil. LJubljana. (Prosti promet.) Devize: Berlin 18.57, Curih 10.955, Dunaj 8.015, London 276.7, Newyork 56.74, Pariz 228.5, Praga 168.42, Trst 810.25. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 13.57, Curih 10.955, Dunaj 8.015. London 276.7, Ne\vyork 56.735, Pariz 228—228.25, Praga 168.40, Trst 810.125— 810.25. Curih. Bplgrad 9,13, Berlin 123.85, Rudimpe-Sta 90.65, Bukarešt 3.18, Dunaj 73.18, London 25.252 Newyork 518.45. Pariz 20.355, Praga t5.3675, Trst 28.82, Sofija 8.76, Vnriava 58.10. 0 SLIKANJU NA BLAGO IN POSLIKANIH OBLEKAH. Poglavitni znak sedanjo dobe je naglica. V tem znamenju so zrakoplovi in aeroplani, s katerimi preletiš v nekuj urah daljave, ki si potreboval zanje z vlakom po ves dan. In istega pomena je radio, s katerim poslušaš koncerte in opere in predavanja knr doma, pa čeprav se vršijo prireditve v Parizu, Berlinu, na Dunaju. Isti znak sedanje dobe vsebuje slikanje na blago, nekij, knr moreš izvršiti brž In ne da bi vdevala šivauke, izbirala nitko, si kvarila oči v nočnih urah. To slikanje je iznajdb« najiiovejšegn časa. Videli smo že obleke poslikane z roko v izložbenih oknih, videli poslikane šale, prtiče — in nam je bilo vse to sicer bolj všeč, ko iste tvorbe, izvršene s svilo ali volno, vendar smo le skomignili z rameni in se nisjno brigali dalje zn take izdelke, češ, to je tako pretežko za naše roke. Vendar smo v zmoti, če tako mislimo. Napravili na kako bi go zn obleko, prtiče in podobno - vzorce z b a i v a m i je vse laže, ko iste vzorce vezti ali kvačkati ali klekljati! K a k o s 1 i k a m o vzorce na blago? Za to slikanje razločujemo barve za podmaz (te-moljne barvf) in barve za osenčen je (oten-javo). Naravnost na blago pridejo le ped-m n z n e bnrve. Slikanje samo je prav enostavno: Vzameš majhen pergamentni škrniceljček, ga napolniš s poljuono bnrvo za slikanje na blago, zganeš zgoraj škrniceljček skupaj, da ni zraka notri, in odrežeš spodaj konico (špico) zn toliko, kolikor debelo hočeš slikati. Nato primeš za škrniceljček tako, kakor držimo peresuik nli čopič, in rišeš po napetem, gladkem blagu dotični vzorec, ki si ga pripraviš žo prej, in tako čvrsto cnostnvno narišeš risbo na blago. To jc r e 1 j e f n o slik a-n j e na blago. — Imamo pa še drugo vrsto tega slikn-nja: ploskovno slikanje Dotične ploskve (obrise cvetic itd ) izpolnimo z drugimi barvami, tako da isto bnrvo razinažemo s čopičem po blagu (tedaj je dobro, dn barvo nekoliko s lerpentinom razredčimo) in nato še sliko o s e n č i m o. Predebelo ne smemo barvati, ker je potem slika pretrda in se lahko lomi. Slikanje pn se še polepša, če nn-trosimo nanjo še drugih snovi, kakor: lošč (skleni-nn, glazura), bronov prašek (bronsiranje), bleščico (»fliter«, zlata penn, bleščeči pesek), volneni prašek in podobno, ki jih dobimo v različnih odtenkih in dobi z njimi slika tako lice, kakor bi bila zlatn, volnena, svilena, srebrna itd. Te snovi natrosimo na sliko (vzorne), preden se slikarija posuši, torej vsaj tekom treh ur. Na In nnčin moremo posliknti vsakovrstne blagove, vendar so primernejši gladki in svetli, kot pa kovinasti in črni, dalje usnje, los, lepenko, papir, kovine in steklo. Pripravno je to slikanje tudi za plakate in napisne table. Pomni predvsem: Blago mora biti dobro napeto (nnjbolje na okvirju kot pri vezeuju); z barvami slikaj na tenko — ne predebelo! —; čopiče očisti sproti s cunjico (kot pri slikanju). Ali jo-sli kanje na blago praktično , t f p e ž n o? Nn to odgovorimo, da moreš tako na roko poslikano btago brez skrbi oprati! Seveda ne smeš pri pranju blaga drgniti ali močno mencati, marveč ga le gueteš. Ko blago sušiš, mo-1 ruš pnzili, da je lepo lazprostrto in se slike ne stikajo. Liknš na narobni strani; na pravi pa tako, da pogrneš papir čez slikarijo in papir vedno premikaš, kolikorkrat potegneš z likalnikom po »liki. Slikanje n n blago se je vdoinnčilo že p o vsem svetu. In kako tudi ne! Saj gre delo brž izpod rok ln so vzrorci vse lepši, pestrejši in tudi okusnejši kot oni s svilo ali volno uvezeni. Tega načina slikanja se učijo in se boao še učili tudi po vseh šolah (pri nns v Ljubljani že izvršujejo ta slikarije na Tehniški srednji šoli), oprijeli se ga bodo tudi vsi domovi in kaj kmalu bodo našo obleke, blnzine za na zoso, naši robci, prtiči, torbice, pregrinjala itd. okrašeni s tnkimi slikarijami. Bližajo se prazniki: Miklnvž, božič; godovi so zmeraj ucknj, dn moraš komu kaj podariti. Kupi svojcem, prijateljem, znancem take barve ln obdaruješ jih čim najlepše in najbolje.* ♦ Opozarjamo na danaBnjl oglas »Nove »a-1 o I b e«! Radio PROGRAMI: Zagreb StO Breslau 815.8, Barcelona 844.8, Praga 348.0, Leipzig '335 8. Schenectady 379 5, Stutgart 879.7, Toulouse 892. Hamburg 894.7, Frankfun 428.6, Brno 441.2, Rim 450. Pariš 458. Oslo 4015. Laugenbero 468 8. Berlin 483.9. Dunaj 517.2. Miinchen 585 7, Budapest 555.6. Varšava 1111 Carigrad 1230. ter Wassertrflger<, opera v 3 dej., 19.30 prenos iz dvorane muzik. društva: koncer solistov: Bach: Partita, D-mol — Mozart: vijolinski koncert št. 4, D-dur — Schubert: Rondo, H-mol, op 70 (klavir in vijol.) — Sarasate: Fantazija iz Carmen. — Miinchen: 20.15 pet predavanj o VVagnerju, 21 Wagnerjev večer: uvertura in bakanal iz »Tannhfiuser«, scena iz >Lohen-giinac, pripovedka o Gralu. — Budapest: 16.45 ogrske pesmi s spremljavo ciganske godbe. — Varšava: 20.30 koncert (pester spored). Ponedeljek, 31. oktobra. Zagreb: 20.30 koncertni večer (klavir, vijo-lina). — Praga: 18.30 prenos iz Nar. gled.: Libuša (Smetana). — Leipzig: 20.15 komorni orkester (Vi-valdi: koncert a-mol — Hiindel: concerto grosso, d-mol — Monn: konceri za cello in godal, orkester — Mozart: Serenada noturna št. 6). — Hamburg: 18.55 Lohengrin (Wagner), rom. opera v 3 dej. — Frankfurt: 19.30 Manon (Massenet), opera. — Brno: 19.20 koncert (Albini: Bsron Trenk, uvertura — Mascagni: Cavalleria rusticana, uvertura — Leoncavalto: Zaza, fantazija). — Rim: 20.40 koncert instrumentalne godbe. — Dunaj: 20.05 fragmenti iz italijanskih in francoskih oper (Boheme, Cavalleria rusticana. Prophet, Troubadur, Samson in Dalila). — Varšava: 20.30 koncert. Torek, 1. novembra, Zagreb: 17.30 prenos iz kavarne Corso. — Praga: 2010 koncert. — Leipzig: 20.15 romantični večer (sodeluje tenorist'S. Granda in llpski simf, orkester). — Toulouse: 21.45 koncert. — Hamburg: 20 Norec iu smrt (Hofmannstal). — Langenberg: 20.30 orgelski koncert. — Dunaj: 11 koncert dun. simf orkestra, 16 pop. koncert, 1930 Requiem (Mozart), simfonija g-mol (soli, zbor, orkester in orgije). — Miinchen: 20 Kralj David, simf. psalm. — Varšava: 20.30 cerkveni koncert. Sreda. 2. novembra. Zaereb: 20.30 Klavirski koncert Sv. Stančiča (Handel: Passacaille, Aria con variazioni — Beethoven: So mita op 27 št. 1. — Dugan - Štančič: Tokila — Sirola - Stančič: Quasi sarabanda — Ko-njovič-Stanfič: Narodni ples). - Praga: 20.10 koncert (Beethoven: žal. koračnica iz simf. es-dur (Eroica) op 55 — Mahler: Pesein o mrtvih otrocih — Suk: O mamici — Ostrečil: Otrok-sirota (balada) — Suk: Legenda o mrtvih zmagovalcih, op 35). — Leipzig: 19.30 Faust (Busoni), opera, 22.15 koncert. — Toulouse: 21.45 koncert. — Frankiurt: 20.15 Genovefa (llebbel), diama. — Pariš: 22 koncert posvečen spominu umrlih. — Berlin: 19 Faust (Busoni) — Budapest: 17.30 simf. orkestr. koncert. — Varša>a: £0.30 poljuden koncert. Četrtek. 3. novembra. Zagreb: 19 30 prenos iz Prage: koncert češke filharmonije. — Praga: 19.30 koncert češke filharmonije (Htindel: VVattermusik — Frank: Eo-lidy — Rimski-Korsakov: Norček — Berlioz: Ben-venuto Cellini, uvertura — Berthovem: simfonija es-dur op 55, Eroica). — Leipzig: 20.15 Netopir (fetrauss). opereta v 3 dej. — Toulouse: 21.45 koncert. — Rim: 20.40 lahka glasba. — Berlin: 2010 Mascottchen, opereta v 3 del. — Dunaj: 20.45 En dan v raju, mur.ikal burka v 3 del. — Budapest: j 22.30 ciganska glasba. — Varšava: 20.30 večerni koncert. Petek, 4. novembra. Zagreb: 20 predavanje iz radiotehnike: o kristalnih detektorjih, 20.30 francoski večer (franc skladbe za sopran, harfa in klavir). — Breslau: 20.15 simfonični koncert. — Praga: 20.10 koncert. — Frankfurt: 19.45 napredek v znanosti in tehniki, 20.15 ljudski koncert, — Brno: 19 operetna glasba, 20 češke, mornvske in slovaške uarodne pesmi, 21 koncert. — Rim: 20.45 koncert. — Berlin: 20.30 orkestralni koncert. — Dunaj: 20.30 večer arij (Wagner: Tannhauser, Bizet: Carmen, Puccini: Tosca, Massenet: Manon). — Varšava: 20.15 simf. koncert varšavske filharmonije. Sobota, 5. novembra. Zagreb: 20.30 kabaretni večer. — Praga: i9.15 »Ljubim tec, opereta. 22.25 prenos iz Nar. doma. — Toulouse: 21.45 koncert. — Hamburg: 20 Diogenes. enodej. opereta. — Brno: 19 koncert (Dvorak: Slovanska rapsodija 1. op 45, d-dur). — Berlin: 19.30 predavanje: radio v službi policije. — Miinchen: 19.45 Poljska kri (Nedbal), opereta v 3 del. — Budapest: 20.30 erkest. koncert (Offen-b-ich, Strauss, Ziehrer, Suppe, Kalman). Varšava: 20.30 večerni koncert. Jugoslovanska knjigarna v Lsubliani priporoča: Adam Dr. K., Christus unser Bruder. 129 strani., vezano 26 Din. Baur B., Bescligende Beicht. 260 str., vezano 41 Din. Bichlmaier G., Okkultismus und Seelsorge. 129 str., nevezano 33 Din. Dierkes J., F.in Lichtlcin bist du! Ein Bilchlein stil-ler Gedanken zur Besinnung und Verinnerli-chung. 207 str., vezano 36 50 Din. Fischer J., Seelenpflege. Aufmunterung und Anlei-tung zu einem gesunden, glucklichen Seelen-teben. 227 str., vezano 70 Din. Gattcrer M. S- J-, Im 01auben*lirht Christliche Gedanken tlber dns Geschlechtsleben. 116 str., nevezano 17.25 Din. Gerster P. T. V., 2 JahrgBnge Ftinfminutenpredig-»en Hlr das einfache Volk. 182 str., nevezano 38 Din. Grignon v. Monfort, Abhandlung ilber die Tollkom-mene Andacht zu Marin. 308 str., vez. 61 Din. Holzapfel P H., Die Leitung des Dritten Orden«. 164 str., vetan? 62 Din. Linharot R., Brennender Dornbttsch. VortrSge zur Lcbensgestaltung im Golite des Evangellumg — Weihnachts o. Osterknsie. 167 str., nevez. 49 Din. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 »li 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke no odgovarjamo. Iščem službe za pomožnega kuriača pri strojniku, s takojšnjim nastopom. Naslov v upravi lista pod številko 8520. Krojaški pomočnik, mlad, zanesljiv, dobro iz-vežban, išče stalne službe za takoj. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Priden delavec« 8537. Fina šivilja samo za perilo, gre šivat na dom, na željo tudi izven mesta. - Naslov v upravi lista pod št. 8574. Izkušen MLINAR ki zna samostojno delati z manjšim mlinom na turbino, se išče. Predftost imajo oženjeni. Ponudbe na: Rastko Vesellčič — Prijepolje. 8635 FRANCOŠČINO in NEMŠČINO poučuje temeljito diplom, učiteljica. Ponudbe upravi pod: »Bouvard« 8477. Pisarniško sobo v visokem pritličju odda takoi Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. ODDAM VEČ SOB za pisarne ali ordinacij-ske prostore s 1. novembrom v bližini glav. kolodvora Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8514. i fflf ol z ali brez de-LimCtl iavniCe, na Miklošičevi ali Martinovi cesti, iščem v najem. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »LOKAL« 8555 Prodajalka želi premeniti službo, najraje izven mesta. Vstop s 15. januarjem. - Ponudbe ; na upravo lista pod št, 2P Dve pošteni slov. dekleti z dežele iščeta službe jer- hišne ali kot pomoč pri gospodinjstvu na Hrvaškem ali v Dalmaciji. Naslov pove i uprava pod: Pošteni 8333, Organist - ceciljanec z dobrimi spričevali, išče službe s 1. decembrom. Posebno si želi na Kranjsko. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod značko: »IZVRSTEN PEVOVODJA«. 8589 Katera gospa bi bila tako prijazna, da bi posodila mlademu obrtniku 1000 Din proti 10% obrestim? Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »Posojilo 1000— Din«. Stoj! -ala za dežnike. — Posode za premog. — Pečni pred-stavki. — Kaminsko orodje. Železnina Fr. SlOptCO Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. POZOR! Kupujem stare moške obleke, čevlje, pohištvo itd. Plačam boljše kakor vsak drugi. Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. - Alojzija Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29. 8619 v gostilni »AMERIKA« na Glircah, Tržaška c. 3, VELIK KONCERT. Mlincrski - ■------ išče mesta, neozenten m j vojaščine prost. Nastopi, takoj. - Bratkovič, pošta Št. Jernej 53. 8630 "absolventka" dvorazr. drž. trg. šole z dobrim uspehom želi kot i začetnica službo - tudi brezplačno. — Naslov v upravi lista pod št. 8615. Mladenič išče kakršenkoli posel v mestu ali vasi. Samo stan, hrana in majhna nagrada. Javiti upravi pod št. 8490 Katera večja trgovina ali pisarna bi sprejela vaje nc a ki je dovršil 4 mešč šole z odliko? Herman Kac, Sv. Tomaž, p, Slovenjgradec. 8576 Preselitve s pohištvenimi ali plato-vozovi. brzo in naice-neiše špedicija »Slove- nia Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36 telefon 2718 773! Iščem 2 sobi v sredini mesta, vezani, ena s posebnim vhodom iz stopnjišča, v I. nadstr., primerni za ordinacijo in čakalnico. Ponudbe-z navedbo ulice ir. cene na upravo pod: »Ordinacija in čakalnica* 8557. Izurjena pletilja nogavic se sprejme Naslov v upravi pod št, 8552 ZASTOPNIKE in ZASTOPNICE za razprodajo srečk oa obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAK v Mariboru. 5512 Vajenca za mizarsko obrt, sprejme F. Šetina, CurcPe 19, Št. Vid nad Ljubljano. Učenka za strojno pletenje - se sprejme; istotam se odda pletenje na dom. - Poizve se Masarykova cesta št. 15. 8612 veliko, oddam v kleti v novi vili. Če potrebno, sc postavi štedilnik. Cena 300 Din. - Naslov v unravi lista pod št. 8631. Opremljeno SOBO o d d a tri gospodični r. 1. nov. - Ulica no Grad 7. CjftEIft opremljena in Zelo lepa, se odda takoj 2 solidnima gospodičnama ev. dijakoma, v Vodmatu, v bližini pov-taje cestne železn. za solidno najemnino - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 8624. Separirana SOBA se odda samo solidni osebi. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8625. GOSPODIČNA- ves dan odsot., se sprejme kot sostanovalka. — Naslov v upravi št. 8629. V bližini tobačne tovarne se odda pošteni družini solnčno stanovanje. Prednost in: jo rokodelci. — Ponudbe na upravo pod: »Ceno stanovanje«. IjJiČ jI nova, dvodružin-ITil-JM ska — z lepimi stanovanji in vrtom ob Dunajski cesti, Složice pri Ljubljani, ugodno naprodaj. Več pri F. Jerko, Črnuče, p. Ježica. 8434 Posestvo z mlinom se proda radi družinskih razmer s potrebnim inventarjem. lepim sadovnjakom, gospodarska poslopja v dobrem stanju, v litijski občini, 20 minut od glavne ceste. Več se poizve pri lastniku Anion Poglajen, Š-nartno pri Litiji, Jablanški potok. Naprodaj hiša s 4 sobami, 4 kuhinjami, veža, jedilna shramba, poleg hlev. šupa, svinjak in krasen vrt in do 2 orala rodovitne zemlje. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8620. TRGOVSKO HIŠO prodam — lepo, vso prenovljeno, na prometni točki, v večjem trgu Gorenjske, za 20.000 Din, event. dam tudi v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotova prihodnjost 100« št. 8627. "restavracija" Lovačkš dvor, Zagreb Ilica 93 — ugodno naprodaj z vsem inventarjem radi bolezni. — Ivan pl. Oresovič, restavrater, MALO HIŠICO želim kupiti v centru mesta ali pa v bližnjem predmestju. Cenj. ponudbe na upravo pod šifro: »Mali dom« štev. 85S0. pripr, za industrijo ali tiskarno, certer Ljubljane, naprodaj. »Posredovalec«, Sv. Petra cesta 18. Bukove hlode Učenke za belo šivanje in strojno vezenje — se sprejmejo. Prednost ima|o one. ki so vešče ročnih del. -Predstaviti pri ge MIMI LEINSCHITZ — Maribor, Sodna ulica št. 15/11. Potnike samo sposobne in agilne, sprejme proti proviziji velika odpremna tvrdka za celo državo. Garancija ali kavcija za vzorce 3000 Din - Ponudbe pod »Veleodprema« na upravo »Slovenca« v Mariboru. Mladina naprej! Iščemo mlade ljudi, ki nimajo ne poklica, ne premoženja, pač pa jekleno voljo priti navzgor. Pismene ponudbe sprejema: ?Novir.ski biro« ▼ Ljubljani ■ Šelenburgova ulica 7, E nadstropje. le prvovrstne, od 35 cm debeline naprej, od 3 m dolžine naprej, brez grč in drugih napak sveže, kupim vsako množino. — Ozira se le na ponudbe z navedbo cene Iranko vagon nakladal postaja. ___:: Plačilo takoj pri prevze- Dve stanovanji mu. KUPim tudi ^^ hlode za žago. Ponudbe na IVAN ŠIŠKA, tovarna parket in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ul. 4 Istotam se prodajajo suha drva In odpadki od žage po najnižji ceni. 8421 po tri sobe in kuhinjo, se takoj oddasta v Ze-ljarski ulici 11. 8551 mirnaTenška- ves dan odsotna, išče majhno sobo s štedilnikom. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »100«. Brezplačno sprejemamo prijave stanovanj in jih oddajamo najboljim najemnikom. — »Posredovalec«, Sv. Petra cesta iL 18. 8633 TRGOVINA s špecerijsko drobnarijo se odda s celim inventarjem; potrebno okolu 13.000 Din. Hiša. v kateri se nahaja trgovina, se odda proti zelo nizki najemnini. - Vprašati na licu mesta Savski Marol, Križani*. 8575 Naprodaj je dobro idoča, velika TRGOVINA z mešanim blagom, v večjem kraju na Kranjskem, tik železnice, zajamčena eksistenca, potreben kapital 400 000 Din. — Ponudbe upravi pod šifro: »Sijajna bodočnost« 8271. šiinsecfsž avto z novo pnevmatiko, prodam. Vsled nizke cene 13.000 Din se vam nudi ugodna prilika za nakup. Poizve se v upravi lista pod; »Avto štev. 8473«. ^»ft s polnojarmeni-kom in s pribl. 2000 ma okroglega lesa — se proda ali zamenja za večje gozdno posestvo Oferte na upravo lista pod šifro: »Žaga« 8504. Parni kote! stoječi, mali, sc poceni proda. Ponudbe: POŠTNI PREDAL 102, Ljubljana. Jedilnica iz trdega lesa, dobro ohr., po ugodni ceni naprodaj. Informacije pri uradu na velesejmu. 8534 Kdo kupi 1 vagon lepih namiznih JABOLK za ugodno ceno? Nikola Hcrendič, Vel. Trgovišče - Hrvatsko. 8642 Elegantna moderna SPALNA SOBA iz brestovega lesa, masivna, nova — naprodaj. 2 visoki omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, psi-ha z ogledalom, 4 stoli in mizica. Skupna cena 6500 Din. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 8623. PcPPfl volčje pasme, luiLU 3 leta staro, dobro čuvajlco, prodam. - Stari .rg 34 Ljubljana. 200 sodov hrastovih - od 100, 200, 300, 400, 500. fOO in 700 litrov, v popol. dobrem stanju, za vino in žganje, se proda po ugodni ceni. - Vprašati pri Br. Nova-kovič, Ljtibijaca, Kolizej. gosje, račje, kokošje, pu-ranje, proda vsako množino in po najnižji ceni tvrdka E. VAJDA, čako-vec, Medjimurje. - Telefon št 59. 60, 3. 8562 Hmelovke 4—9 metrov dolge, so naprodaj pri F. Galle-tovem gozdnem tn graščinskem upravitelistvu, Bistra, pošta Borovnica. Prostovoljna javna lepe moderne jedilnice se vrši 3. novembra ob 2 popoldne na Karlovski cesti 20, pritličje. Ogled vsak dan od 1.—2. ure istotam. 8447 SREBRNE kupi F. Čuden Liuhtjana, Prešernovi. 1 Kupim dobro ohranjeno PRODAJNO MIZO (pudl), stelaže in razne potrebščine za dclikate-so. Ponudbe na upravo lista pod: »Pudl« 8533. VsaHovrstm mto hnpuie po aajvišjih cenah »arne, tavalit. Ljubltam-Wolfo»» ullen Stev Prodam več prvovrstnih HARCER KANARČKOV po 200 Din kom., lastna vzgoja. - Dolinar Rafael, Kolezijska št. 26, Ljubljana (Trnovo). 8471 FIŽOL za krmo se dobi po 150 Din za 100 kg, dokler traja /aloga, pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. Peči železne, zelo pripravne tudi za delavnice. »POSREDOVALEC«, Sv. Petra cesla 18. 8633 Premog, drva Pogačnik, Bohoričeva 5 (Tabor). Telelon 2059 Inseriraite v „ Slovencu"! mmsn prenavlja, eisti in osve <;u,|e kri, izboljša Btatio prebavo slibotno ilelo vanje čreves in vzpodbuja npotit. — t puket Din 20'—. - Priporoma: l.eknrns Bahovec, Ltubl.binu Kongresni trs: Mizarji- pozor! Izvrstne sušilnice za les izdeluje in dobavlja R. Geyer, Ljubljana, Poštni predal 267. 8440 600 Din na mesec zaslužite lahko DOMA z lahkim delom. Primerno , za moške in ženske, zlasti še za mladino. Za pojasnila, pouk in vzorec priložite 10 Din. - Ako sprejmete delo, se Vam denar vrne. - Cenj. ponudbe pod: »Postranski zaslužek« na Aloma Com- Eany, oglasni zavod — jubljana. 8593 ELEKTRO-1^ vršuje ALOJZ ARHAR t Spodnji Šiški, Celovška cesta 80. Solidno delo, cene zmerne. 8509 Živinsko oddaja na debelo A. Volk, Ljubljana, Resljeva c. 24, Vsako SOBOTO in NEDELJO domače mesene in krvave KLOBASE ter prvovrstno portugalko in štajerska vina toči gostilna Turk, Streliška ul. NOVOI NOVO! »S T e r e o« opazovalni žepni aparat! Pokpže presenetlj plastično in naravno foto-grafične posnetke. Cena za aparat z 10 lepimi stereo-posnetki SO Din poštnine prosto.. Posamezne zbirke stereo-po-snetkov: pokrajine, akti, mesta itd po 35 Din. — E. KRIŽMAN, Ljubljana, peštni predal 172. 8505 Radi izstopa družabnika išče zdravo, zelo dobička-nosno podjetje do 100.000 Din proti udeležbi (družabni-štvu) ali pa fiksnim obrestim; za sodelovanje (pisarniški posel, knjigovodstvo) pa mesečno plačo. - Ponudbe na ogl. zavod Kovačič, Maribor. Volna - bomba! za stroino plctente ln ročn* dela d o b 11 « po natnižiih cenah on PRELOGU LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. Pozor! Trgovci, zastopniki, ljudje — kateri gredo lahko v svoji obči i obiskat posestnike, in bolj izobraženi kmetski sinovi, si lahko pridobijo dober zaslužek in si ustvarijo novo eksistenco. Potrebni kapital 2000 Din za predmete za ponujanje. -Ponudbe pod »Tvornica« na podruž. »Slovenčeve« uprave v Mariboru. Mami® vinc lekarnarja dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani krepča osla bele. malokrvne odrasle in otroke PREVIJANJE ELEKTRIČ. MOTORJEV, popr-vljanje vseh aparatov. r. Perčinlič, elektro-mehanik, Gosposvetska 16 Palm. gostilna L TRGO, MARIBOR Vetriniska ulica štev. 3, nudi. cenjenemu občinstvu pristno novo dalmatinsko VINO. 8569 P. n. mesarjem in preka-jevalcem naznanjam, da otvorim 1. novembra t. L na Poljanski cesti it. 27 TRGOVINO z mesarskimi stroji in orodjem in vsemi v to stroko spadajočimi potrebščinami. Popravila in strok, bruienje vseh navedenih predmetov, — R. GRUDNIK, Dravlje. Za Vse svete dobite poceni nagrobne vence, šopke in raznovrstne cvetlice v moji podružnici Pobrežje, cesta na Brezje it. 8. H. Steinbrenner vrtnarstvo — MARIBOR, Koroška cesta 103. - drva - kolobarje najboljše kakovosti, po brezkonkurenčnih cenah, dobite samo pri M. SEIFRIED - Maribor, Gregorčičeva 1. O. ZAJEC trgovina železnine, Flo-rijanska ulica 23, prodaja tudi nagrobne svetilke. - Najnižja cena. 8621 Oamski klobuki najmodernejše, najcenejše priporoča modni salon Angela SMREKAR Ljubljana, Kongres, trg 4. - Vsa popravila se sprejemajo. 8617 Posredovalnica za službe se priporoča vsem cenj. interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe, Elizabeta Lorber, Maribor, Vetrinjska ulica 5, JAKOB SENEKOVIC MARIBOR - Vojašniška ulica 13, »ob Dravi« sprejema po najnižjih cenah v delo slikarska in pleskarska ter vsa v to stroko spadajoča dela, ev. popravila. — Postrežba točna. Cene nizke. Velika zaloga raznovrsta pohištva po najugodnejših cenah (tudi na obroke), nudi iu vabi na ogled Matija Aiitilovic Vidovdanska cesta 2 Komercionelno naobražei uradnik z najboljšimi referencami, bi vstopil i srednje, toda reelno pod. jetje kot DRUŽABNIK s kacitalom 150.00 E Neanonimne ponudbe m upravo lista pod šifro »Honorar za pisarniški posle« št. 8634. Ji. Zakaj! Zato! opažate, da se Vašemu podjetju od strani občin-* stva posveča mnogo mam pozornosti, kot ste pričakovali v začetku? ker se premalo ali pa morda celo nič nc poslu, žujete reklame v časopisu. Poskusite in prepričali sc boste o resničnos)i reka: Kdor ne oglašuje, ne napreduje! ,fll< Tudi Vi želite biti za zimo lepo in Vašemu stanu primerno oblečeni! Vabim Vas torej, da si v moji detajlni trgovini ogledate bogato in pestro zalogo: uri^u in plils® za damske plašče v vseh barvah in cenah, ržunoc li žameten za obleke v vseh vzorcih, , modnih, pike, satin in svilenih, e-flanel, snega in solnenega blaga za damske obleke in kostime, karo in črtasta krila, oo za nlsfre, - f črne suknje in modne hlače, za mosne obleke, kot promenadne, športne, delavske, dalje smokinge, frake, Ode], flanelastih, volnenih za postelje, klotastih prešitih in navadnih kretonastih, za pokrivanje konj i. t. d. i. t. d. Vaše prednosti, ki jih imate pri meni so: velika izbira, prvovrstno blago, nizke cene, ki omogočajo vsakomur ugoden nakup. Pri neobveznem ogledu dobite strokovne nasvete izvežbanega mojega osobja. Manj premožnim plačilne olajšave. iščite U ■ -m? flanelaste, volnene za postelje, klotaste prešite ter navadne kre-tonaste in koče nudi poceni J. Grobelnik, Ljubljana Najboljši šivalni stroj je edino le GRiTZNER IH HEB za dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj „DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji »URANIA" Josip Peteline UubBjana blizu Prešernovega spomenika za vodo Najlepše opreme. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. ABONENTI dobijo izborno KOSILO za Din 7.50 in VEČERJO za Din 5,— v brezalkoholni jedilni restavraciji v Mariboru pri »Zvezdi« Pod mostom 11, v bliž. državnega mosta. Priporoča sc R. SMOLEJ. ZA NAKUP galanterije, pletenine, perila, potrebščin za krojače in šivilje ter sportn. predmetov se priporoča tvrdka F. M. SCHMITT — Ljubljana, Pred Škofija 2, Lingarjeva ul. 4. naš list ob vsaki dam priliki Priporočajte tudi njegov osiasni del. išče v Ljubljani primerne obratne prostore v izmeri ca. 200 m2 za stroje in ca. 100 m2 za skladišče in pisarne. — Tozadevne ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Tovarna perila«. m t 85 let star je, večkrat previden s Svetotajstvi, v Gospodu zaspal naš nepozabni oče, stari oče, gospod Ivan Robida mestni policijski nadkomisar v pokoju. Pogreb ljubljenega pokojnika bo v ponedeljek, 31. oktobra ob 2 popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 29. oktobra 1927. Docent dr. Ivan Robida, primarij, sin. Adoli Robida, profesor, sin. — Jana, vnukinja. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Moško sukno za vsakovrstne obleke, kakor promenadne, športne, delavske, ■ smokinge, frake, si nabavite po ceni pri J. Grobelnik, Ljubljana! Masa d M Gostilna Schrei (poprej Wilson) — Aleksandrova cesta — MARIBOR V ponedeljek 31. oktobra domače jetrne, krvave in mesene klobase. — Prvovrstna specialna vina. Prvovrst. kroj, DELAVN sprejema vseh vrst popravila brez izjeme ter izdeluje najfinejše obleke vsake vrste po silno zmernih cenah. Popravila se izvršujejo hitro in solidno. - Ne zamudite te prilike. - Postrežba točna! - Cene nizke! M. 1. šmid MARIBOR Tržaška cesta št. 9. I. VARBIAN Sfsak 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše famburice v ■ kupite galanterijo, drobnarije, parfumerije vrvar-ske in pletarske izdelke - najugodneje pri - DRAGO ROSJNA Vetrinjska ulica štev. 26. modroce, posteljne mreže, želez postelje (zložljive), otomane. divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma). im ZagieU iurjevskar.7 priporoča najboljša mDunce, pit t j|re, it, ur» ;ole in vse ^r, aotrebJiint. „ vsa glasbila Odlikovan na pariš', razstavi enlki Iranko, Pletilni stroji patent »Ideal« do sedai neprekosljivi šival, stroii za pletenine, navijalni in krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši. FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. f Inserirajte v »Slovencu"! Miroslav Prull lekarnar v Mariboru, Glavni trg št. 12 — poleg rotovža sporoča, da je prodal svojo lekarno g. Mr. Francu Minariku, lekarnarju na Bledu, in se zahvaljuje gospodom zdravnikom in cenj. občinstvu za zaupanje, izkazno mu v 24 letni dobi njegovega strokovnega delovanja ter prosi, da ohranijo to zaupanje tudi njegovemu nasledniku. M^ Franc Minarih lekarnar na Bledu, naznanja, da je prevrel mestno lekarno V Mariboru, Glavni trg 12 (poleg rotovža) od g. Mra. Miroslava Prulla, ter se priporoča zaupanju gg. zdravnikov in cenj. občinstva. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da otvorim v lastnem poslopju v Tatten-bachovi ulici št. 14 v MARIBORU v torek 1. novembra 1927 trgovino dvokoles, motorjev in šivalnih strojev V trgovini bom vodil vse potrebščine in nadomestne dele za ista. Najmodernejše urejena delavnica. Lastni oddelek za emajliranjc in poniklovanje. Sprejemajo se popravila dvokoles, motornih vozil, šivalnih in pisalnih strojev, otroških vozičkov in gramofonov. — Veliko skladišče prvovrstne pnevmatike. — Priporoča se JUSTIN GUSTINČTČ. MARIBOR, Tatten-bachova ulica št. 14 — nasproti posojilnice Narodnega doma. v vsaki množini. Ponudbe z navedbo najnižje cene na STROJNE TOVARNE IN LIVARNE D. D. — LJUBLJANA. 3561 Vsem cenjenim damam Slovenije in dosedanjim odjemalccm tvrdke PETRIČ & CO., tem potom vljudno sporočam, da sem prevzela zastopstvo za damsko namizno in posteljno perilo »RUČNI RAD« Bačko Petrovoselo, katera tvrdka izdeluje vse perilo izključno samo v ročnem delu in sicer v iilet, toledo itd. v najmodernejši, precizno solidni izdelavi, in kar jc najvažnejše, po brezkonkurenčnih cenah, katere so celo nižje od običajnega strojnega dela. — Obenem pa vljudno sporočam, da Amalija Zorčič in Terezija Dular, šivilji v Ljubljani, nista opravičeni za tvrdko Petrič & Co, sklepati kakršnihkoli kupčij, katerih tudi podpisana ne pripoznam. — Priporočam se z odi. spoštovanjem Petrič - Sv. Jakoba trg 5 Zahtevajte cenike! Prodaja šablonov za predtiskanje. Naš ljubljeni sin, soprog in ali vladni svetnik in sreski poglavar v Krškem je danes dne 29. oktobra 1927 ob 13 popoldne, po kratki bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Blagoslovitev pokojnikovega trupla bo v ponedeljek dne 31. oktobra ob pol 10 dopoldne v Krškem, na kar bo truplo prepeljano v Litijo, kjer bo ob 16. uri položeno k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo brale v Krškem in v Litiji dne 7. novembra 1927 ob 8 dopoldne. V Krškem, dne 29. oktobra 1927. MILA SVETEC, soproga. — TEREZIJA SVETEC, mati. — PAVEL in MILICA, otroka — in vsi ostali sorodniki. Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem pretresljivo vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stric in tast, gospod 3urij Saveršnlk Duble m ulsfre palmastone za črne suknje In modne Hlače po vseh cenah izberite pri J. Grobelnik, Ljubljana Akutni sklepni revmatizem povzročuje večkrat po mrzlici bolečine, otekline ali olrpnenje. Odstranite ga najenostavneje z domačim zdravljenjem s Pislyanskim naravnim blatom v obliki kocke .Pi. Qa" ali „Gamakompressa", gotovi obkla dek. Dobi se vsaki lekarni. — Informacije da)e. L. SCHREIBER - ZAGREB AKADEM1ČKI TRG 13ROJ l./II. NADSTR MiMi ■ tr-.a ,-,vka« v ■ Pečovniku ca. 300 sežnjev BUKOVIH DRV' cepanic najboljšemu ponudniku proti go- j tovemu plačilu. — Ponudniki naj stavijo. svoje ponudbe bodisi pismeno ali osebno 1 do 5. novembra t. 1. pri mestnem magi-1 stratu. Eventuelna pojasnila daje mestni gozdar (soba št. 9). MESTNI MAGISTRAT CELJSKI, dne 25. oktobra 1927. Župan: Dr. Goričar s. r Naročite takoj čevlje! Pišite takoj po cenik z več lOUOslikami. Industrija čevljev in veletrgovina r. siermccht. celie. Stev. 18. Kar ne ugaja se zamenja' ali vrne deuar. Prvovrstna pekama nudi svojim cenjenim odjemalcem slav. občinstvu pccivo in pogače - gibanice vsak dan. Ob sobotah in nedeljah ves dan tople pogače in gibanice na razpolago. V njeni krčmi se dobiva tudi dobro " noVffVwo' zmernih cenah. - ALOJZIJA ŠAFARIČ, Maribor, Splavarska ulica 5. 5870 „Spcclrum" d. d. Inž. Kooista, Dubsky in Krstič tvornica ogleda: in brušenega stekla Ljubljana VI« Medvedova ulica 38. leleton 343 Zagreb. Beograd. Osi tek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—b mm. ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje v med Fina. navadna ogledala. Pralni bariunl ln žameti m obleke v vseh barvah in vzorcih v veiiki množini in ceno naprodaj pri . Grobelnik, Ljubljana Nc VI 938/27—2 Prosrovolina sod. Ms zemljišča vlož, št. 27, kat. obč. S m o 1 n i k , z v draibenih pogojih navedenimi pritklinami in premičninami vred, sedaj last gospe Angele Majoron in g. Janka Majaron ter g. Martina Košuta, se vrši dne 21. novembra 1927 v občinski pisarni pri gospodu Fricu Glaserju v Smolniku. Najmanjši ponudek znaša 220.000 Din, kateri se mora v 30 dneh po domiku z 8% pri sodišču položiti. Vsak ponudnik mora založiti pred začetkom dražbe vadij v znesku po 22.000 Din. Dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodišču, soba št. 6 med uradnimi urami od 8. do 14. ure. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 25. oktobra 1927. Najstarejša tovarna 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic. zof, foteljev i. t. d. po zelo , nizkih cenah. f Og'e|te si naše izložbe! v krasnih barvah iu najnovejših vzorcih priporoča tvrdka IL 4 E. Mfibijaaa, mesta« firg 10 Oglejte si našo izložbe! BARHENTE modne, pikč, satin in svilene DOUBLE-FLANELE v največji izbiri in po zelo nizki ceni dobite pri J. Grobelnik, Ljubljana Cfeneiše koi on RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/aklurno blago samo prf TRPIN, MARIBOR. Olaon, trg ifo. i7. Prlsisn^ Si droženko, brinjevec. konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Gosposka ulica It. 1® Postrežba točna. — Na drobno in debelo. jPerhavec Maribor tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov. Elektrotehnično podietje Karel FiorianCiC v Celju, Canhargeva cesta 2 (poleg davčnega urada). Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev radio-aparatov. Poprava elektromotorjev In vsakovrstnih električnih naprav. V zalogi : lestenci, svetilke, likalniki. motorji, števci, žarnice itd. in ves elektromaterijal. Točna postrežba! Nizke cene! Proračuni bre/.plačnol Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Sioewer za rodbinsko in obrtne rabo. ZALOGA JELENBURGOVil ULICA 6/1 Telefon Stev 2DS0. gramofoni od 345'— Din, vit line od 95'— Din dalje mandoline od 136'— Din, citre od 192'— Din dalje. Ročne harmonike od S5'— Din dalje, gitnre, tambu-rice, vsa pihala itd. po izredno nizkih cenah s tovarniškega skladišča. S dni na ogled Vsako glasbilo lahko vrnete, Če ne ugaja Velik katalog zastonj! Zahtevajte ga takoj od tv. skladišča MEINEC IN HEROIiD lovarua glasbil, gramofonov in harmonik MARIBOR St. 102 Kanarčki harcerfi na prodaf I Ljubiteljem res lepega petja nudim preko (50 žlahnih vrvivcev (Edelrolter). Garantiram, da so res pridni in fini pevci — pojejo tudi pri lučL Cena samcev od Din 200'- do Din 250"-, plemenskim samicam Din 45'- za kom. Razpošiljam tudi po pošti in jamčim, da pride ptič živ. J. KELNARIC, gojitelj pravih barskih kanarčkov Ljubljana. Knafljeva ulica 2/1II. Za damsKe obleke in Kostime, Karo in črtasta Krila najrazličnejše in prvovrstno modno in volneno blago po prednostnih cenah pri J. Grobelnik, Ljubljana Mark Tvvain: 51 Kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Kralj je prosil rešitelja, da naj mu posodi gor-jačo, da bi pri tej priči premikastil oba lopova; možak pa mu je odgovarjal, češ, da bo to povzročilo sitnosti in da naj rajši odloži vso stvar do noči; ko bo takrat vsa tolpa skupaj, se nikdo ne bo upal vmešavati. Nato je peljal vso družbo nazaj v taborišče, kjer je sporočil vso zadevo poglavarju; ta je verno poslušal, ugibal in razmišljal in konečno odločil, da ne smejo več poslali kralja beračit, ker je bilo očito, da je bil vreden nekaj boljšega in višjega; zavoljo tega ga je pri tej priči povišal z beraške stopnje in ga imenoval tatom. Hugon je bil neznansko vesel. Poskusil je že bil nagniti kralja, da bi šel krast; seveda se mu je namera ponesrečila; ampak sedaj je bil prepričan, da ne bo imel nobenih težav več v tem pogledu, saj kralju gotovo ne bo niti v sanjah na misel prišlo, da bi zoprval jasnemu ukazu, ki ga je bil izdal sam vrhovni poglavar. Tako je še za isti popoldan zasnoval roparski pohod z namenom, da bi tako predal kralja v roke pravice, ln nameraval ga je izvesti tako prebrisano in lokavo, da bi se videlo, da se je vse skupaj zgodilo popolnoma po naključju in brez vsakega zlobnega namena. Rečeno, storjeno. Ko je prišel ugodni čas, jc Hugon odšel s svojo žrtvijo v sosednjo vas. Oba sta počasi tavala po vaških ulicah; eden je venomer ?. vso pozornostjo pazil, kje bi se mu nudila ugodna prilika, da bi izpeljal zlobno namero, drugi pa je enako pozorno gledal, kje bi se mu nudila priložnost, da bi smuknil proč in se za vedno osvobodi' jetništva. Oba sta zanemarila nekaj precej ugodnih priložnosti; obadva sta namreč bila v svojem srcu trdno odločena, da izpeljeta to pot svojo namero popolnoma gotovo; nobeden njiju ni hotel, da bi ga srčna želja zapeljala do poskusa, čegar izid je bil negotov. Hugonu se je najprvo ponudila ugodna prilika. Zagledal je žensko, ki se jima je bližala in nosila v nekaki košari zavito debelo slvar. Hugonu so se od zločestega veselja zaiskrile oči, ko je rekel sam pri sebi: »Tavžent medvedov, ako bi ga mogel v lole zaplesti, potem z Bogom, kralj petelinov!« Čakal jo in čakal — na zunaj potrpežljiv, na znotraj pa od silo vznemirjen — dokler ni ženska prišla mimo in je prišel ugoden čas. Tedaj rekel s tihim glasom kralju: »Ostani tukaj, dokler se zopet ne vrnem,;; in je potuhnjeno mahnil za plenom. Kralj je bil silno vesel; sedaj bi lahko pobegnil, samo če bi se Hugon dovolj daleč oddaljil. Ampak taka sreča mu ni bila usojena. Hugon se je priplazil za žensko, ji iztrgal zavoj iz rok in pritekel nazaj, medtem ko ga je zavil spotoma v kos stare plahte, ki jo je bil nosil pod pazduho. Kakor bi trenil, je ženska vzdignila -.ilovit vik in krik; sicer ni bila videla tatvine, a je spoznala izgubo svoje robe po tem, ker se ji je breme nenadno tako močno olajšalo. Ne da bi se ustavil, jc Hugon vrgel sveženj kralju v roke in mu velel: »Steči za menoj in kriči: Ustavile tatu! Samo glej, da jih spelješ v stran.«; V naslednjem trenutku je Hugon zavil okoli vogala in tekel po vijugasti ozki ulici — čez trenutek, dva, pa se je zopet prikazal ves nedolžen in brez-hri/en, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo, in sc je postavil za nek kol. da bi videl, kaj pride. Užaljeni kralj je vrgel sveženj na lla; pri tem pa ! je odpadla plahta baš v trenutku, ko je dospela ženska, ki jo je spremljala vedno bolj naraščajoča množica vaščanov. Z eno roko jc zgrabila kralja za za-; peslje, pobrala z drugo svoj sveženj in obsula dečka s ploho psovk, dasi se ji je revež na vso moč skušal iztrgati iz roke. Hugon je bil videl dovolj — njegov sovražnik je bil ujet, in tako je bil prepričan, da bo prišel v roke pravice; zavoljo tega se je izmuznil odtod zmagoslaven in hehetajoe, ter se obrnil proti taborišču, premišljujoč spotoma, kako bo vso reč jaVil glavarju. Kralj pa se je še dalje trudil, da bi se osvobodil iz rok ženske in je nevoljen zavpil: »Izpusti me, bedasta ženal Saj nisem jaz tisti, ki ti je ukradel tisto malo vredno stvar.« Množica ga je obkolila, mu pretila in ga obsipala z raznimi priimki; zagorel kovač z usnjatim predpasnikom in do komolca zavihanimi rokavi je iztegnil roko po njemu, da bi ga premikastil in ga naučil poštenosti, kakor je rekel. V tistem hipu pa se je že v zraku zabliskal dolg meč in je s prepričevalno silo padel s plosko stranjo kovaču na roko, hkratu pa je čudni lastnik meča prijazno rekel: . >Za božjo voljo, dobri ljudje, brez grdih besedi in bez jeze! To je zadeva, ki jo more razrešiti postava, ne pa zasebni, neuradni ljudje. Izpusti fanta, dobra žena!« Kovač je pomeril koron jaškeea vojaka od nog do glave, nato pa je godrnjaje odšel in si drgnil roko. Ženska jc nevoljno izpustilu dečka; zbrana množica je neprijazno gledala neznanca, vendar je bila toliko pametna, dn je držala jezik za zobmi. Kralj je z zardelimi lici in žarečimi očmi skočil k svojemu rešitelju in vzkliknil: >Dolgo te ni bilo, vendar prihajaš baš o pravem času, gospod Hendon. Razsekaj mi lo druhal na kosce k = 111 = 111 2 e D a S S s g 'J ' p ? S. co — 3- IS > E CA <3 li s > w z -g !S> 2 •o O § > 3 O D O i F *0 -s S j; 2. ir- O g 3 S g r - 2 r i B" S • h« n . oa jaS § -P- 2 ™ n S' to — F s g- o n S" 0Q 2. ° si o. < O B f Ž? ^ o to UL 4» O C B p i < ® S 3" w s: to ra c 5 F § i * ** "g" N Z s f N 3 IXi — »r •■ a 5 s cr n O B F* ORIGINALNE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOŠČEN PAPIR, ZA GESTE TNER-CYKLOSTIL, SPEClJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOB VEDNO IN NAJCENEJE PRI LUD. BHHHfiH, LJ1IBL JHIf ffl ŠELENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON št. 2980 ZAKAJ TECI VES NAROD? Deca, iene, moije, vsi se udeležujejo nove tekme ČOKOLADE MILKA SUCHARD za veliko mnoiino dragocenih nagrad. Samo pokusitl Suchardovo čokolado je ie pravi uillek. Bon se eobl v vsaki tablici po 1 in 2 Din. Na obroke I Na obroke! Moderna hoZiihovlna vseh vrst in izbira plašCev, fop itd. L. ROT. Ljubljana. Neslni trao. Na obroke! Na obroke! Tudi ceno in kakovost je treba upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Le prvovrstni izdelki! ANTON JANEŽIČ knjigoveznica, črtalnica, industrija trgovskih knjig in S.lskih zvezkov LJubljana« Florjanska ulica 14 tf ~m - jnor" zeleno irancosko ?.guujt m ie najboljše sredstvo proti revmatizmu glavobolu, zobobolu. trganju. ie-lodčnim boleznim, daje apetil itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Juniper" Celje. Gosposka ulica 26. Pozor i "T9I Velika izbira dvokoles. motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki ls popolno popravo, emailiranje. poniklanje dvokoles. otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko .TRIDllN/l" 1.6. L., tovarna dvokoles. otroških vozičkov. Ljnbljana. Kariovsks 4 L Denar naložite na/bolfše in na/varnefše pri Spodnje štajerski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6"j0 na trimesečno odpoved 8°i0 i Frvcvrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo! KNJIGOVEZNICA K. T. D. črtsinico in ivornica ooslovniti kniig v LjuDlioDi, Kopitarjeva ul.s/Il Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda boli razširjenem dnevniKu veliki ali pa tudi v priprosti uspeh Vsakomur torej, ki ali pa misli kaj kupiti, je .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren I>st za uspešno reklamo v tem med našim ljudstvom po deželi naj-Vsak ogias, pa bodisi v mathni obliki (naimanjš' prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov ima kaj naprodaj ali dobaviti so največje veselje cele tare, ako so Lepe božične jaslice v cerkvi postavljene o priliki božičnih praznikov. Takšne izdeluje v treh velikostih in razprodaja po ugodnih cenah staroznana tvrdka za cerkveno umetnost. Stolna ul. 5 A. ZORA TT/, MARIBOR Stolna ul. 5 kakor gosli, citre, kitare in tamburice ima vedno v zalogi specialna dclavnica za godala v Celju VACLAV SCHRAMM. Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strune in nadomestni deli za vsa godala Garantirano strokovnjaška in proraptna popravila vseh instrumentov. - Največia delavnica te vrste v Sloveniji - Najnižje cene. Kostanjev fanlrasikl les kupuje slnlno Podplat FBANC KUPMM Podplat mnuiii Plašče damske, obleke, pulverje in vse vrste pletenin rokavice, nogavice in drugo ma-nufakturo dobite najceneje v trgovini I. TOMŠIČ, Sv. Petra cesta 38. Poročni prstani F. Čuden Ljubljana, Prešernova 1. Mesne konzerve: Goveji golaž. — Telečji golaž. — Prašičji golaž. — Segedinski golaž. — Kranjska klobasa 7. zeljem. — Gnjat z zeljem. Rebrca z grahom. — Srbska rižuta. — Goveji jezik z grahom.. —fN1kre-novka v omaki golaža. — Hrenovke v sikni rodi. — Gnjat v aspiku. — Goveji jezik v aspiku. — Jetrna pašteta. — Šunkova pašteta. — Krnakova pašteta. Zajčja pašteta. Gosji jetrni pain. — Cela praška šunka kuhana v dozi, brez kosti, v teži (a. 5 kg. — Sardelna pašteta pn 60 g lictto. — Goveji gobec (kislo). — Tržaški vampi. — Cista domača mast v dozah po 1, 3, 5, 10 in 20 kg. ~ Sušeno meso: Praška šunka. — Zavito pleče. — Celo ple?e. — Kare brez kože. — Vratovina (šink). — Popkovina (carsko meso). — Rebrca. — Goveji jeziki. — Svinjski jeziki. — Ilamburška mesnata slanina. — Suha krušna slanina. — Papricirnna slanina. — Soliena debeta slanina. — Cista domača mast v posodah po 50 kg. — Suhe glave s kosuni. — Suhe krače brez noge. — Stihe nogce in kosti. — Kuhana šunka v iormi brez kosti, za rezanje na stroj. Klobase in salame: Kranjske klehase, polsuhe. — Lovsko klobase, trdosuhe. — Šunbarica, dehe'a. — Krakovska salama. — Letna salama, trdosulia. — Ljubljanska salama, trdosulia (ogrska). — Hrenovke. — ?afa-ladi. — Dunajska. — Pariška salama. — Brunš-viška. — Tlačenka. — Moriadela. — Tirolska — Krvavice in jctrnicc. — Pečenice. Špecijalitete: Jetrni sir v staniolu. — Libilfova rulada. — Debročinska pečenka. — Jezikova beta rulada. — Sardelna salama. — Z.-liščna rulada. — Polna iiogta. — Francoski jezik. svetovno znane Prave original pri trgovcih najboljše uvedenega, iščejo 7.a Ljubljansko oblast velike domače tovarne. Ponudbe naj vpošljejo samo prvovrstni re-flektanti z večletno prakso in prima referencami na naslov: »ALOMA COMPANY«, anonč. reki. dr., Ljubljana, pod šifro: »2710«. Lulz-ove peci iz Bludenz -a in emaj|.*tab3icQ z napisom ima v zalogi samo ing. Mate Cuzelj, Lju^lana-Siška, .lerneieva cesta 5 — tik stare cerkve na dvorišču pod Celovško cesto štev. 58. liiem okrajne zastopnike. stara Zadružna gosp c* dar§ka banka a. a. Brzoav. naslov. Gospobanka Ljublfana, Miklošičeva cesta IO Telpfon *t. 2057,2470 n 2979 Kapital tn rezerve skupno nad IMn 16.000.000 - vloge nad Din 250.000.000 ~ Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2u/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije.