lEŁIa/t2O^:tsl«:Jt Preganjanje kristjanov v Mehiki. Že veokrat smo imeli v našem listu priliko, da se pečamo s preganjanjem kristjanov v Mehiki, ikatero traja že več nego leto. Navedli smo tudi vsaj Hekatere žrtve brezmejne krvoločnosti takozvanih svobodomislecev, katere podpihuje katoliški Cerkvi strupeno tsovTažno framasonstvo (svobodno zidarstvo). Svobodomiselni listi v Sloveniji: »Jutro«, »Domovina«, »Kmetski list« iin razni socialistični listi dozdaj še niso prinesli niti be sedice, s katero bi bili obsodili divjanje framasonov, socialistov in liberalcev zoper katoliške vemike, zlasti zopor kaJiško didiovščino. Elias Calles, predsednik mehikanske republike, po svojem poklicu učitelj, sedaj socialistični voditelj, uživa dobrohotno varstvo vseh sooialnodemokratskih in liberalnih elementov, ki preganjanje katoličanov v Mehiki ne samo ne obsojajo, marveč opravičujejo in celo odobravajo. Poslednji 6as so nekateri listi dali svoje predale na razipolago gospodu predsednikii Callesu, da brani svoje postopanje proti katoliški Cerkvi. Calles zatrjuje, da je njegovo postopanje popolnoma zakonito. Kakani zakoni so to, id prepovedujejo izvrševanje cerkvenih opravil izven cerkva? Kakšni zakoni so to, po katerih se smejo moriti duhovniki, kropravljajo svoja duhovniška opravila? Da se bo spoznalo, kaiko »zakonito« je postopanje Callesa in njemu podrejenih mučiteljev mehikanskih katoličanov, hočemo v naslednjem navesti še nekaj žrtev Callesove svobodomiselne zaikonitosti in verske strpljivosti. Sredi junija t. i. je prišla duhovniku Diazu Covaruciasu nenadoma nasproti vojaška slaipina. Vojaki so mu zaiklicali: »Stoj!«, toda 881etni starček ni slišal in mirno nadaljevalo svojo pot. Naenkrat vidi, da je obdan od oborožene tolpe. Prestrašen duhovniik izjavi, da je miren državljan in da ne maTa ničesar hudega, toda vojak mu zakliče: Dol ž njim! in dum-dum krogla podere starčka na tla. Da naštejemo le nekaj nadaljnih žrtev: Ludvik Batiz, župnik v školiji Durango, ustreljen dne 15. avgusta 1926 na povelje poročnika Maldonado. Matija Correa iz škofije Zacatecas, ustreljen v Durangu na povelje generala Ortza, ker ni hotel izzdati spovedne tajnosti. Emanuel Mecado, umorjen na povelje generala Genovevo. Mihael Diaz, obešen februarja 1927. Herinenegild Lara, ustreljena aia povelje generala Fereira. Župnik iz Sant Juliamo, ustreljen na povelje generala Gamachio. Vincenc Salas, ustreljen v Tambigo. Seoondino San ches, župmik v Ck>cula, ustreljen dne 24. aprila 1927. Josip Sanches, ustreljen na potu. Vincenc Lopez, ustreljen v Mehiniki na povelje vojaškega poveljnika Fernando Escoto. Mihael Guizar- ubit meseca maja, ko je delil nekemu ranjencu zakramente za iiinirajoče. Župmiik iz Assientos, ustre- ljen na povelje generala Figueros. Andrej Sola, ustreljen dne 28. apjrila 1927. E. Taugel, ustreljen na povelje generala Amerilla med postajama Mira in Salas. Rafael Chovel, ustreljen v Leonu. Spiridion Himenez, ustreljen 20. maja 1927. Feliks de la Castaneda, ustreljen v Kser.esu na povelje generala Ortisa. Christoforo Magallanes in Avguštin Sanches, oba ustreljena dne 25. maja 1927 na ipovelje poročnika Medina. Henrik Marquez, ustreljen koncem maja. Sabas Rejes, zaprt, ko je sprevideval bolnike, slečen, zvezan na rokah in nogah ležal na gnoju tri dni in nazadnje oslabljen umorjen z mečem. Ignac Gonzalez, ustreljen na povelje generala Leona. Za taka in slična grozodejstva liberalni in socialistioiii listi nimajo niti besede obsodbe, marveč jih molče ali celo izrecno odobravajo. S tem izdajejo svojo tajno željo, da si mehijkanske razmere želijo tudi pri nas. Cerkvene prireditve pod policijskim nadzorstvom. Na- ši ubogi slovenski in hrvatski rojaki v Italiji se ne morejo gainiti, da jih ne bi opazovalo oko italijanske polioije. Vse izvencerkvene prireditve so po policiji prepovedane, vse prosvetne organizacije zatrte. Le v cerkvi so Slovenci doslej smeli biti sami med seboj ter v svobodi izvrševati bogoslužna dejanja. Tudi to sedaj ni več mogoče. Ko so v Cerk iiem obhajali 501etnco mašništva goriškega nad&kofa g. dr. Sedeja, se je med vernike v cerkvi pomešala cela vrsta tajiiih policistov iz Gorice. Dne 13. septembra so Marijine družbe iz goriške nadškofije pod vodstvom svojih duhovnikov priredile veliko romanje na Sv. Goro pri Gorici, da bi proslavile 501etni jubilej svojega nadpastirja. Nadškof sam se je romanja udeležil. Bila je to strogo cerlivena prireditev in vendar je vse pobožnosti spremljala močna četa gori&kih itajnih policistov, ikaterih je kar mrgolelo. Zdi se, da stoji katoliška Cerkev na Primorskem pred javnim preganjanjein. Čudežna ozdravljenja v Lurdu. Zadaiji das je lurški list »Le Journal de la Grotte« (Jamsiki dnevnik) objavil več čudežnih ozdravljenj izmed katerih hočemo poročati samo o enem sluoaju. Gospa Geoffroy (Žofroa) je leta 1924 težko obolela in njeno stanje se je poslabšalo od dne do dne. V obupnem istanju se je pripeljala v Lurd. Bolničarke se niso niti upale jo položiti v vodo, majrveč so jo samo pokrile s prtom, pomočenim v čudotvorno vodo. Bolnica je nato popoilnoma ozdravela. V uradu je bila pregledana od več zdra \"nikov. Čez nekaj mesecev se je vrnila v Lurd v popolnoma zdravem etanju. Zdravnibi so jo zopet pregledali ter so ugto\4H, da se je njeno ozdravljenje zgodilo na nacin, ld je znanstveno nerazložljiv. Lurški čudeži in protestanti. Na nekem protestantovskem zborovanju v Londoim je nek govornik govoril o lurških dogodkih ter o njiih izjavil, da so praznoverje. Med poslušalci je bl jezuit o. Rainkin, ki se je oglasil k besedi. Obrazložil je katolišiki nauk o Mariji ter je nato kot priče navedel 600 zdraraikov, ki so v preteklem letu obiskali Lurd ter izjavili, da se mnoga ozdravljenja v Lurdu ne dado raztolmaoiti na naTavni način. »Edeoi od teh zdravnikov«, tako je rekel p. Raiiikin, »namreč dr. Sherry je navzoc v t©j dvorani ter more moje besede potrditi.« Nato se dr. Sherry na splošno željo dvigne ter izjavi, da je v Lurdu posebno preučeval dva slučaja ozdravljenja. »V obeh slučajih«, je rekel dr. Sherry, »je popolnoma izključeno ozdra viljenje s sredstvi človeške znanosti in sposobnosti, v obeh sltičajih je ozdravljenje nastopilo naenkrat in popoln-oma.« Izjava tega zdravnika je na vse navzoce napravila globok utisek. 5Iu?eništvo ruskik škofov. Kaikor poročajo ruski listi, ki izhajajo izzven Rusije, boljševrki rusko pravoslavno cerkev stalno preganjajo. ŠteVilo zaprtih škofov znaša okoii 160, zaprtih drugih dub.ovnikov pa več tisoč. Vi so po večini zaprti po malih samotnih naselbmah v severnih krajih. Nobeden prognanih šikofov in duhovnikov ne sme opravljati sliižbe božje. Vsak se mora vsak dan prijaviti politični oblasti. Od države dobivajo 3 rublje mesečno, vsled česar so izpostavljeni velikenm pomanjkanju in stradanju. To morajo trpeti, ker so vdani svoji veri, katero brezbožni ruski komunisti mrzijo. Kitajski državnik postal benediktinec. Bivši kitajsM ministrski predsednik Lou, ki je poslednji čas bil kitajski poslanik v Bernu v Švici in zastopnik Kitajske pri Društvn narodov, je postal benediktinec. Že prej je sprejel katoliško vero ter se dal krstiti. Po smrti svoje žene, ki je bila Belgijka, se je odrekel diploraatski službi. Zadnji čas je kot novic vstopil v benediktinski samostan Lophen v Belgiji. Zamorci in katoliška Cerkev. V Zedinjenih državah severne Amerike živi preko 10 milijonov zamorcev, od kojih je samo V*. milijona katolicanov. Med njimi se jaiko občuti pomanjkanje duhovnikov in katolišikLh šol. Zadnji čas so se razmere nekoliko zboljšale. Kardiinal Miindelein je črncem dal na razpolago cerkev sv. Elizabete ter je dne 24. oktobra 1. 1. podelil zakrament sv. birme 400 zamorcem, malim in odraslim. Vsalko leto pristopi katoliškl Cerkvi kakšiiih 200 zamorcev. V mestu Oincinati je sprejelo katoliško vero 70 čmcev in letošnje -leto je tamošnji zavod za vzgojo duhovnikov prviikrat sprejel lepo število omcev. Znamenja Kristusovega trpljenja. Po velikih časnildh v j^vTopd ia fudi izven Evrope se zadnje tedne razpravljajo eudoviti dogodM, ki &e dogajajo v Konnersreuthu, v vasi, ki leži na Bavarskam blizu češke meje. Pozorišče teh dogodikov je priprosta poštena kmetska hiša, nositeljica čudovitLh pojavov in dogodkov pa je priprosto kmetsko dekle z imenom Terezija Neumann. Čudoviti dogodki, ki se na njej vršijo in k[ jih hodi opazovat na tisoče in tisoče ljudi, so tile: Terezija Neumann preliaja večdaiat, in sicer vedno ob petkih, v stanje zamalcnjeno-sti. V tem stanju ležeč v posteiji čudovito dobro prikazuje na svojem obrazu razvoj Kristusovega trpljenja do križanja, kaikor da to sama doživlja. Nato dobi na rokah, nogah in na čelu krvava mesta, ki so tam, kjer so Kristusove rane, ki jih je dobil n. pr. sv. Frančišek. V tem stanju tečejo Tereziji Neumann krvave solze iz oci. Prvotno so te solze slabo rdeče, potem pa dobivajo vedno 'bolj globokordečo barvo, da napravijo vtis presne krvi. V tem stanju izgovarja Terezija besede aramejskega jezlka, ki se je za oasa Kristusovega trpljenja rabil v Palestini in ki se ga ta kmetska mladenka ni nikdar učila, 5eprav je nekaj časa bivala v samostanu. Terezija Neumann že dolgo čaisa ne zauživa nobene hrane, pač pa prejema sv. obhajilo. To so dogodki, ki se re&nično godijo, kateri so dokazani in izprieani tudi od ljudi, ki ne stojijo na verskem stališču. Razni opazovalci, zlasti zdravniki, se trudijo, da bi te čudovite dogodike, radi katerih so presenečeni, raztolmačdli na naraven način, pri čemer ipa morajo priznati, da je stvar jako skrivnastna. Cerkvena oblast pa doslej o teh čudovitih dogodkih še ni izjavila nobene sodbe, vsled česar se tudi <mi vsake sodbe vzdržimo.