1927 Gosvonjin S t. 23 Kmetiiski kredit. (Narodni poslanec Vlad. PuSenjak.} Zadružništvo nam vsako leto prihrani milijone. V naši državi ima samo v Sloveniji kmet možnost, da dobi kratkoročna posojila pri posojilnicah Raiffeisenovkah, dolgoročna posojila pri hranilnicah, ki uživajo pupilarno varnost, proti rednemu letnemu odplačilu (amortizaciji) po nizki obrestni meri, katera znaša največ 8%, medtem ko znaša obrestna mera na Hrvaškem in v Bosni povprečno okrog 20%, v Srbiji 30% in še več. Povrh tega se denar na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji težko dobi in so ljudje izročeni na milost in nemilost oderuhom, katerim plačajo v obliki obresti in drugih dajatev (jaica, maslo, perutnina, žganje, vino itd.) 50—100%, da tudi 120% na leto. Nepobitno dejstvo je, da več ko polovica kmetov v naši državi ne more piiti do cenenega kredita, nepobitno dejstvo je, da cvete na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji ode-ruštvo, katerega pri nas ne poznamo, katero pomnijo pri nas le najstarejši ljudje. Ta dejstva nazorno pojasnjujejo velik po- \ men kmetijskega zadružništva, katero je j uničilo odeiuštvo v Sloveniji in kateremu j se ima slovenski kmet zahvaliti, da dobi v slučaju potrebe — cenen kredit. Na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji je de-iarno zadružništvo šele v povojih, skrbelo se je bolj za blagovno zadružništvo, katero pa je tudi na Hrvaškem propalo, ker sta propadli obe zvezi teh zadrug v Osijeku in Zagrebu, a v Srbiji ne more naprej, ker nima jakega denarnega zadružništva, katero tvori temelj vsemu ostalemu zadružništvu. Za naše proizvajalne naloge ni kreci'a. Eno težkočo pa občutimo v celi naši j iržavi: potrebo prav cenenega kredita za , naše proizvajalne zadruge, (mlekarske, vi- i narske itd.), kateri je neobhodno potreben za prospeh te vrste zadrug. Pomanjkanje cenenega kredita za kmeta, pomanjkanje ugodnega kredita za proizvajalne zadruge je povzročilo zahtevo po državni pomoči, kakor so isto nudi'e kmeta in zadružništvu druge države. Po vzletnih obljubah se je 1.1935. predložil Narodni skupščini in odobril zakon o kmetijskem kreditu, imenovala se je direkcija za kmetijski kredit, sestavil pravilnik, a do delovanja še do dandanes, četudi sta minuli ze več ko dve leti, odkar je bil zakon sprejet, li prišlo. Zakaj zakon nima uspeha? Zakaj ne pride do dela? Kratek odgovor je ta: zakon je, kar smo opetovano naglašali pri pretresu zakona v Narodni skupščini, za naše razmere neprimeren. Nemogoče je na podlagi zakona doseči ono, kar se je z zakonom nameravalo doseči, Bistvena napaka zakona je, da je naperjen proti obstoječemu zadrulniitvu, da hoče kreditne zadruge, ki so se obnesle, nadomestiti z neko novo vrsto zadrug, o katerih ne vemo, ali bodo uspele ali ne. Uničiti hoče na podlagi določb zakona obstoječe Zadružne zveze, katere so centrale denarnih in drugih vrst zadrug, s tem, da se jim odtegnejo kreditne zadruge, ki so — hrbtenica vsega ostalega zadružništva in glavna opora zvez. Pravilnik, ki se je sestavil v svrho izvršitve zakona, pa jemlje zadrugam še ono malo ugodnosti, ki jim nudi zakon. Ker izključuje zakon obstoječe zadružništvo, a novega ni, oziroma se ne da tako lahko ustvariti, zato ne pride do dela, zato ne dobi kmetsko ljudstvo v času najhujše poljedelske krije, v času hudih elementarnih nezgod, v času velike kreditne bede na Hrvaškem, v Bosni in Srbiji one pomoči, katero opravičeno pričakuje od svoje države. Naše zahteve. Kaj so storile zadružne organizacije, kaj narodni zastopniki? Zahtevali smo glasno in odločno, da se vse potrebno ukrene, da pride kmetski stan do potrebnega cenenega kredita. Ko je prišla SLS na vlado, je bila prva skrb ministra za kmetijstvo dr. Kulovca dobiti način, da se more kmečkemu ljudstvu pomagati, četudi še ni ustvarjeno novo zadružništvo, po katerem bi se naj izvršila razdelitev obilnih sredstev, katere da vlada za kmetijski kredit na razpolago. Vršila so se dolgotrajna posvetovanja v ministrstvu in pa direkciji za kmetijski kredit. Sad teh posvetovanj je bil predlog, da se ustvari (ker je nujna pomoč potrebna, a do spremembe zakona se pri naših žalostnih političnih razmerah ne more tako brzo priti) za dobo petih let prehodna doba, v kateri se naj upoštevajo obstoječe zadruge enako kakor v zakonu določene nove krajevne zadruge in obstoječe Zadružne zveze tudi enako kakor v zakonu navedene nove oblastne zadruge. Zadružni kongres dne 13. marca t. 1. je soglasno sprejel ta predlog obenem z zahtevo, kar se je storilo i vsa prejšnja leta, da se čimprej spremeni zakon v smislu aahtev in predlogov zadružništva. Ker je SLS po preteku dobrih dveh mesecev izpadla iz vlade, ni prišlo do ustvaritve potrebnih predpogojev za olaj-šavo kreditnih razmer kmetijskega ljudstva Zadružna organizacija ni mirovala, temveč je novega ministra kmetijstva seznanila s svojim stališčem in zahtevala, da se isto osvoji. Uspeh je bilo imenovanje direktonja za kmetijski kredit, kateri je dobil nalogo, da vse potrebno ukrene, da se začne zakon izvajati. Glavna Zadružna zveza v Belgradu kot matica celokupnega zadružništva v naši državi je sklicala na dan 22. sept. 1.1. izredni občni zbor, na katerem se je spet razpravljalo o vprašanju kmetijskega kredita. Zahtevala se je ponovno spremna zakona ln pravilnika, obenem pa odločno poudarjalo, da je zadnji las, da se priskoči bednemu kmetijstvu na pomol. Da se to more storiti, ne preostane nič drugega kakor to, da se za dobo nekaj let razdelitev kredita vrši potom obstoječih Zadružnih zvez in zadrug. Določena doba Eetih let naj da možnost, da se organizacija metijskega kredita izvede na način, kakor to določa zakon ali pa dožene, kar je skoraj gotovo, da se to vprašanje ne da rešiti potom neke nove vrste zadrug, katere uspehov še ne poznamo, temveč edino potom že obstoječega zadružništva, katero se je v vseb državah sveta sijajno obneslo. Ta doba bode poučila i one kroge, ki še vedno vztrajajo pri neprimernem zakonu o kmetijskem kreditu, da je v interesu kmetijskega stanu treba zakon spremeniti in da ni nobene sile na svetu, ki bi mogla trdno stavbo kmet. zadružništva omajati, oziroma pri rešitvi važnih kmečkih vprašanj iti mimo ali preko obstoječega kmet. zadružništva. Napajale imm na prostem. Zelo priljubljena je pri nas navada, da napajajo živinorejci svojo živino leto in dan na prostem. Pri tem se pa prav redkokdaj zgodi, da bi se kaka žival ponesrečila aK prehladila ali pa sploh zaradi tega slabo uspevala. Nasprotno, taka živina je še bolj utrjena in zdrava in se vsled vsakdanjega kratkega izprehoda prav dobro počuti. To je tudi razumljivo. Žival je n. pr. od večera do drugega dne, morda celo do poldne, v hlevu, v težkem zatohlem zraku. Mnogo naših hlevov je še neprimerno zidanih, Navadno so prenizki, imajo majhn i okna, ki so še zadelana s slamo, da ja ne pride kaj svetlobe noter; prezračevalniki so zamašeni zaradi mraza, vrata trdno zaprta. Naravno, da se v kratkem času razvije od dihanja živine in od izhlapevanja gnoja v hlevu tako težak in slab zrak, da živina komaj sope. V takem zraku ne more dobro uspevati, zato je potrebno, da se vsaj enkrat ali dvakrat na dan navžije svežega zraka na prostem, ko gre na vodo. Zato se splošno priporoča napajanje na prostem. Vendar je na mestu, da podamo par navodil, kako moramo pri tem postopat!, da preprečimo morebitne nesreče, ki sc lahko vsled kake neprevidnosti lahko pri petij o. Na vodo lahko ženemo v vsakem letnem času in ob vsakem vremenu, samo paziti moramo, da ne pride živina iz hlev;; v preveč razgretem stanju. Najprej odpremo blevna vrata na stežaj, da se zrak v hlevu izmenja in nekoliko ohladi. Živin-' se obenem razvroči in privadi hladnejš toplini. Polaga se ji nekoliko piče, ali p" sploh popolnoma nakrmi. Potem šele se jo vodi k napajanju. Na prosto je pustiti vso živino: kravo in teleta, bike in mlado živino, le visoko V brejih krav ali krav s teleti ne napajamo na prostem, ker je to zanje prenevarno. Tudi biki gredo sami mirno na vodo, če jih od mladega na to navadimo. Tedaj tudi ne postanejo tako lahko divji in so bolj živahni pri skakanju. Vendar moramo opozoriti, da je ob sneg.i in ledu paziti, da se kaka žival ne spodrsne in ponesreči. Zato očistimo pot do vode in jo nasujemo s peskom, da ni več opolzla. Tudi ni dobro napajati živino s prav mrzlo vodo. Najboljša je iz takih vodovodov, ki neprenehoma tečejo, pri katerih prihaja voda po ceveh iz zemlje. Kdor žene živino na vodo, naj je nikar ne preganja in tepe, ker postane kaj rada nemirna in divja. Tedaj se lahko zgode nesreče. V splošnem je postopati z živino lepo in prijazno, zato bo ostala tudi krotka in pohlevna. Z lepim ravnanjem se pri njej več doseže nego z surovim pretepanjem. Zimsko gnojenje. Malokdo se spomni na to, da bi tudi potimi lahko gnojil bodisi travnikom m pašnikom, bodisi njivam, vinogradom, hmeljnrkom rn sadovnjakom. In vendar ima v tej dobi kmet največ časa za tako delo. Pozimi gnojimo lahko z gnojnico, s kompostom, z dobro vležanirn gnojem, pa tudi z nekaterimi umetnimi gnojili. Oglejmo si, kako je pri tem postopati. Z gnojnico je najlažje gnojenje, posebno če je zemlja nekoliko suha ali zmrzla, da sc gncjiiični voz ne udira. S tem gnojilom gnojimo lahko vse; travnike in pašnike, sadno drevje, ki ga polijemo okrog drevesa v daljavi krone, trte in hmelj, pri katerih zlijemo gnojnico nekoliko dalje od stebla, ne pa ob njem itd. Gnojnico vpije zemlja, jo razredči z zimsko vlago in jo dovaja v bližino korenin, da je spomladi na r::;po'a0o razvijajočemu se življenju. Kompost ali mešanec služi najbolje na travnikih. Raztrosi se ga ter nekoliko z brano prevleče, če je zemlja suha; zimski dež in sneg ga pritisne k rastlinam in ga izluži za mlade korenine. To je izvrstno gcoj.io, ki bi mu morali kmetovalci posvečati še večjo skrb. Dober je tudi na njivah in sploh za vse kulturne rastline. Hlevski gnoj se tudi lahko trosi pozimi po travnikih, toda mora biti dobro predelan, preperel. Svežega gnoja nikar ne trositi, ker doživimo pri njem velike zgube na dušiku, ki se pri razkrajanju spremeni v plinasto obliko in zgine v zrak. Ra ztrosimo ga po travnikih, pustimo, da ga zimska vlaga izluži in spravi hranila in drobne delce v zemljo, steljo in večje dele, ki niso med zimo razpadli, pa pograbimo spomladi in vržemo na kompost. Po njivah, vinogradih in hmeljnikih ga tudi lahko raztrosimo pozimi, toda le tedaj, če ga takoj podorjemo ali podkopljemo. Tukaj namreč ne deluje hlevski gnoj samo s svojimi rastlinskimi hranili, ampak tudi s tem, da rahlja zemljo in jo segreva s tem, ko se razkraja. Če je pa raztresen po vrhu zemlje, se te njegove dobre fizikalne lastnosti zgubijo. Umetna gnojila niso vsa primerna za trošenje pozimi. So gnojila, ki, raztresena & povrh zemlje, izpuhtevajo svojo hranilno snov, kakor je apnov dušik. Druga pa, ki jih zimska vlaga izluži in spravi v globine ali odplavi, da ne morejo več rastlinam koristiti, n. pr. čilski soliter in kalijeva sol. Teh torej ne bodemo trosili pozimi. Pač pa se da gnojiti z vsemi fosfatnimi gnojili, kakor so Tomanova žlindra, kostne moke, superfosfati, izmed kalijevih gnojil pa kajnit. Posebno priporočljivo je trositi Tomasovo žlindro in kostne moke po snegu, ker tedaj vidimo jasno, kam in kako jih trosimo in se to delo lahko vrši bolj enakomerno. Tudi imamo v zimski dobi največ časa, da to delo skrbno izvedemo. Priporočati je torej kmetovalcem, da si čimprej priskrbijo umetna gnojila in jih potrosijo na tista zemljišča, ki so jih odločili za gnojenje. Gnojnico pa in kompost naj razvozijo takoj, ko vreme to dopušča. Dsnsr. g Vrednost denarja 15. L m. Na borzi v Curihu je notiral naš dinar stalno 9.13 centimov. Na domačih borzah pa se je plačeval inozemski denar po teh-le cenah: 1 angleški funt 276 75 Din, 1 ameriški dolar 56.75 Drn. 1 nizozemski goldinar 22.96 Din. 1 nemška marka 13 55 Din, 1 švicarski frank 10.95 Din, 1 madjarska pen£a 9.98 Din. 1 avstrijski šiling 8.01 Din, 1 belgijski belg 7.94 Din, 1 italjanska lira 3 09 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češka krona 1.68 Din. 1 grška drahma 0.75 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 romunski lej 0.35 Din. — Na ljubljanski borzi je bil denarni promet zadniih dveh tednov precej živahen. Povpraševanje po inozemsk:h devizah je bilo tako veliko, da je morala Narodna banka posredovati in kriti zahteve. V glavnem so bile devize stalne in niso kazale posebne izpremembe. Cene. g Ljubljanski trg. Na ljubljanskem trgu ni bilo posebnih sprememb. Blaga je bi'o v minulem tednu dovolj na razpolago in cene so bile stalne. Ko je pa zapadel sneg in pritisnil mraz, je začelo prihajati verno manj zelenjav na trg in cene bo rasle. Plačuje se perutnina: kokoši 40—45 Din, piščanci 22.50—70 Din komad, race 35 do , 40 Din, gosi 60—65 Din. purani 62.50 do 70 Din za komad. Domači zajci 5—20 Din komad. Sadje: jabolka 4 do 7 Din kg. hruške 6r—8 Din, suhe češplje 10—12.50 Din, kostanj 1.50—2 Din liter. Mlečni proizvodi: mleko 2 50 Din, smetana 12—14 Din liter, maslo sirovo 36—40 Din, čajno 50—55 Din, kuhano 44—48 Din kg. Jajca 1.75 Din komad. Med 20—30 Din kilogram. g Tržišče z žitom. Cene žita na svetovnem tržišču so ostale neizpremenjene. V splošnem se malo kupuje in le za tekoči konzum. Čaka se večinoma m blago, ki hra priti na trg iz Argentinije in Avstralije, odkoder se obeta dobra letina Tudi na našem trgu je položaj v pšenici neizpremenjen. Za koruzo pa ie povpraševanie živahnejše in se išče posebno stara koruzi. Na baški postaji se plačuje po 220 Din za 100 kg, nova sušena pa po 215 jj^ času primemo suha pa po 187.5 Din. Oves jg v ceni poskočil, ker ga kupujejo predveern vojni dobavitelji V Sloveniji ni povpraševanja po njem. Postavljen na sremsko ali bosansko postajo stane dane* ove« 230 Din za 100 kjj — Na ljubljanski blagovni borzi se je ponujalo žito in sicer za 100 kg, naloženih v va oa na oddajni postaji po teh cenah: Plenica bačka 287—290 Din, rž bačka 280—290 Din, oves bački in sremski po 220—225 Din, ječmen bački 245— iSC Din, koruza bačka 212—215 D, moka bačka Og 410—420 Din, otrobi slavonski 170—175 Din. g Cene drugim pridelkom. Ajde in p r o s a je vedno več na trgu, vsled česar cene bolj nazadujejo. Ponuja se za 100 kg ajda po 265 Din postavljena v Ljubljano, proso pa po 275 Din. — Krompir je ostal v ceni neizpremenjen in se plačuje po Dolenjskem po 85 Din za 100 kg. Na Gorenjskem pa s to ceno niso zadovoljni in zato ostaja kupčija mrtva. — Fižol se splošno malo zahteva. Francija in Italija sta že krili svoje potrebe in zaradi-tega je izvoz le malenkosten. Tudi nam delajo v teh dveh državah konkurenco poljski, avstrijski in madjartki fižol, ki je cenejši od našega. Za promet v Trrt ponuja spodnješiajer-ski koks po 550—560 Din. ribničan po 450 do 460 Din za 100 kg postavljen v vagonih v Postojno. Povpraševanja po njem iz naših južnih pokrajin ni. g Mleko in mlečni izdelki Vsled ugodne jeseni je ponudba mleka še vedno velika. Mleko se oddira na drobno v Ljubljani po 2—2.75 EMn za liter. Masla se v Sloveniji primeroma malo uporablja in tudi ostala Jugoslavija ne veliko, vsled tega 'udi ni mogoče dvigniti produkcije. Cene ča'n?mu maslu so okrog 40—45 Din za kg pri prodaji na vel;ko, medtem ko so ceae kmečkemu maslu po 27.50 do 35 Din. Sira ima Slovenira precej velike zaloge, ker je letos začelo obratovati več novih mlekarn, ki so se vse vrgle na s'rarstvo. Posledica je, da imamo sedaj okrol 15 vagonov za prodajo zrelega sira emendolrkega tipa. Naša uporaba je pa majhna, vsled te!a je bilo celo lelo več ponudb nego povpraševanja. Pos!ed:ca je bila padec cen za okroike. g Tržišče s hmeljem. Pri nas v Sloveniji je kupčija s hmeljem na mrtvi točki. Čakajo hmeljarji, čakajo kupci. Ce se prodajo kak?ne male množice, se dobijo cene od 45 do 55 D;a. V Vojvodini pa je trgovina s hmebem živahna. Plačujejo sc cene: za prvovrstni hmelj 50—55 Din, srednji 30—45 Din, slabši 20—35 D:n za kg. Sodi se, da je komaj ena četrtina hrce. a prodana od hmeljarjev. Na Češkem so cene nekoliko nazadovale. g Tržiiče z lesom. Se vedno se inaia do-volj lesa iz naše države, vendar se čuti. da te bliža konec izvozne sezone Cene so ostale neizpromenjene. Razvoj lesnega trga v bo-,doči :©zoni obeta biti ugoden. V splošnem je poudariti, da je zanimanje za bukovino živahno hrastovi frizi pa se iščejo za Nemčijo, Avstrijo in Češkoslevaško. Povprašuje se tudi po tamilskem in bmsnem*lcsu. — Posebno pažnjo bi morali naši izvozniki posvečati Egiptu, ki potrebuje letno velike količine raznega lesa. Moglo bi se ta izvoz še znatno povečati. Živina. g Živinski sejem v Mariboru 8. t. m. Prignanih je bilo 8 konj, 11 bikov, 106 volov, 427 krav 10 telet, skupno 565 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7.50—8 Din, poldebeli 6.50—7 Din, vprežni 5—6 Din, klavne krave debele 5.75—7.50 Din, plemenske 5.50—6 Din, krave za klobasarje 4.50—5 Din, teleta 12.75 Din. Pfodanih je b;lo 299 komadov, od tega za izvoz v Avstrijo 72. Mesne cene so bile: govedina 10—17 Din, te-letina 17.50—22.50, sveže svinjsko meso 17 do 30 Din za kg. g Prašičji sejem v Mariboru 11. t. m. Prignanih je bilo 90 prašičev. Povpre-čne cene so bile: mladi prašiči 5—6 tednov stari za komad 120—150 Din, 7—9 tednov 180—220 Din, 3—4 mesece 350—400 Din, 5—7 mesecev 420 do 450 Din, 8—10 mesecev 550—560 Din, eno leto stari 1000—1200 Din. Za kg žive teže 10 do 11.50 Din, mrtve teže 15—17 Din. Prodalo se je 35 komadov. Kupčija je bila slaba. K&Sit©. g Pravilnik o kontroli hmeljsliih sadik s>b uvozu in v notranjem prometu. Kmetijsko ministrstvo je izdalo poseben pravilnik, ki določuje kakšne sadike hmelja se smejo uvažati in prodajati oziroma nakupovati v notranjem prometu. S tem hoče preprečiti, da ne bi hmeljarji sadili vse mogoče in slabe vrste hmelja, da si ne bi pokvarili pridelka. Doseči pa hoče, da bi se širile povsod le dobre vrste hmelja. Ta pravilnik je bil res potreben, kajti dogajali so se slučaji, ko so stari hmeljarji prodajali novim hmeljarjem prav slabe vrste, ah pa celo sadike, ki niso mogle kaliti. Zato je bilo tudi toliko neuspehov z novimi hmeljniki. . g Hmeljarski tečaj v Bački. Pri nas v Sloveniji imamo Hmeljarsko društvo, ki ne samo ničesar ne ukrene za pouk svojih članov o tej panogi, ampak, nasprotno še celo ovira razvoj hmeljarstva. To je tudi kmetijsko ministrstvo ugotovilo, ko je prepovedalo svojim strokovnjakom občevanje s tem društvom. — Hmeljarsko društvo v Bački pa je zaprosilo kmetijsko ministrstvo, da mu dovoli otvoritev dveletnega hmeljarskega zimskega tečaja po 6 mesecev, Vse stroške za organizacijo in vzdrževanje te šole prevzame na sebe to društvo samo, S tem dokazujejo vojvodinski hmeljarji, kako dobro pojmijo hmeljarsko gospodarstvo. Zavedajo se, da more hmelj dobro uspevati in se ugodno vnovčiti le, ako se uporabljajo najmodernejše metode pri obdelovanju, gnojenju, obiranju, suse-nju ter pri zavijanju. Vedo tudi, da je zlata doba hmeljarstva, ko se je dobilo tako izredne cene, že minula in da treba delati za samoobrambo in napredek na strokovnem, organizacijskem in trgovinskem polju, Zimska šola se bo otvorila te dni. Priglašenih je veliko število hmeljarjev vsake starosti, ki se želijo pripraviti na borbo, j ki bo potrebna, da bodo jugoslovenski ' hmeljarji sploh vzdržali močno konkurenco na hmeljskib tržiščih. Naši Savinjčani pridela i 3 najboljši hmelj v naši državi, zato bi b?ii pravzaprav oni poklicani, da se pobrigajo za primevjr pouk, oziroma za ustanovitev šole, ki je bila že svojčas nameravana. g Kmetijski kongres v Belgradu. Srbsko poljoprivredno društvo je za nedeljo 13. t., m, sklicalo v Belgrad kmetijski kongres strokovnjakov, društev, zadrug in pa raznih mcivdajnih činiteljev, ki naj zavzame svoje stališče glede prenosa kmetijskih agend na samoupravne oblasti. Na dnevnem redu so bila vprašanja vpliva državnih, samoupravnih in kmetijskih institucij ter kmetijske propagande v splošnem za napredek našega kmetijstva. Dalje vpraT šanje, ali je primerno prenesti državne kmetijske šole, drevesnice in trsnice ter posestva na samouprave in kakšne uspehe so dosedaj pokazale samoupravne kmetijske ustanove. Konečno se obravnava tudi vprašanje ukrepov, ki so potrebni za pospeševanje našega zaostalega kmetijstva. Opozoriti treba pri tem, da stojijo srbski kmetijski krogi prej na stališču, naj ostane kmetijska panoga še nadalje v državni upravi, ker vidijo v tem najboljše jamstvo za dosego dovoljnih sredstev iz celokupnega državnega proračuna. Nikakor pa se stem ne morejo strinjati prečanski kmetijski krogi, posebno Slovenci, ker so bili vedno in so še sedaj pri delitvi teh sredstev ze\o zapostavljeni. Če bodemo sami skrbeli za pospeševanje našega kmetijstva, si bodemo tudi sami poskrbeli za potrebna sredstva. g Kmetijska šola na Gnnu je s koncem oktobra zaključila šolsko leto 1926-27. Letnik je dovršilo 31 učencev, od teh s prav dobrim uspehom č, z dobrim uspehom 23 in z zadostnim uspehom 3. Jubilejno pohvalno diplomo je dobil kot vsestransko najboljši učenec Albert Breznik iz Globas-nice na Koroškem. Učenci so se poslovili od zavoda s prisrčno domačo prireditvijo ter odšli polni idealnih načrtov za bodočnost na svoje domove. Želimo, da bi ti, za vse lepo in dobro navdušeni mladeniči krepko pomagali kmetskemu stanu do boljših časov. Jugoslovanska strokovna zveza. Kaj nudi JSZ svojim članom? Posreduje članom službe brezplačno. Posreduje za člane v slučajev sporov med njimi in delodajalci. Ščiti člane pred izkoriščanjem v vseh ozirih. Daje članom pravni pouk. Sestavlja članom vloge in pritožbe na javne in samoupravne oblasti in socialne inštitucije. Posreduje brezposelnim članom podpore in potujočim članom potne podpore ter polovično vožnjo po železnicah in parobrodih. Daje članom nasvete v slučaju izselitve v tuje države, jim posre-' duje in daje za ta slučaj podporo. Nudi svo- Kako si lepo umijete lase? Ako pri umivanju uporabljate samo milo »GAZELA«, ki se kakor znano tudi najboljše obnese pri pranju perila, Ko so lasje dovolj oprani, se jih poslednjič izpere, ako so svetli, s k; meličnim čajem, ako so temrfi, pa z rožmarinovim čajem, jim članom splošno izobrazbo s predavanji, tečaji in s svojim tiskom. Združuje svoje člane za uspešne skupne akcije v gospodarskem in socialnem boju za pravice. Vodi svoje člane po potu prave kulture k cilju, ki je krščanski socializem. Kdo lahko postane član Strokovne zveze? Član Zveze postane lahko vsak delavec, privatni in javni uradnik, ki stoji na pozitivno verskem stališču, se zglasi pri krajevni organizaciji ali v glavnem tajništvu JSZ v Ljubljani, Stari trg 2/1., ali sporoči svojo željo za pristop po dopisnici na gornji naslov, nakar se mu pošlje pojasnila s pristopnico, katero izpolni in pošlje po položnici 4 Din pristopnine, 5 Din mesečne članarine in 5 Din za »Pravico«. Uradne ure. Uradne ure glavnega tajništva JSZ v Ljubljani na Starem trgu št, 2/1. so od 8 do 12 in od 3 do 6 popoldne. Glavni tajnik sprejema stranke od 8 do 1 in od 4 do 6 popoldne. Pri ekspozituri JSZ v Mariboru na Aleksandrovi cesti št. 6/1, so uradne ure od 8 do 1 in od 4 do 6 popoldne. Pri ekspozituri JSZ v Celju na Kralja Petra cesti št. 9 (hotel »Beli vol« ), so uradne ure ob delavnikih od 9 do 1 in od 5 do 7. Tajništvo viničarske organizacije posluje pri Sv. Miklavžu pri Ormožu v Hus-jakovi hiši vsak delavnik, Izseljeniški odsek. Inozemska izseljeniška društva prosimo, da nam javijo, katere slovenske učne knjige za otroke predvsem potrebujejo. Knjige bomo preskrbeli brezplačno, Izseljeniški odsek JSZ poziva vse tiste družine, da sporoče njih točne naslove Iz-seljeniškemu odseku JSZ, Ljubljana, Stari trg 2/1, Družine, katerih svojci, njih vzdr-ževatelji, so v tujini brezposelni, naj javijo točno svoje bivališče in število članov, ki so odvisni od zaslužka svojca, istotako Iz-seljeniškemu odseku JSZ, Sporoče naj tudi svoj gospodarski položaj. Ti podatki naj se čimpreje pošljejo v lastnem interesu pri-zadetih. Tiste družine ali posamezniki, ki se nameravajo zaradi službe izseliti v tuje države ali se nameravajo vrniti v domovino, naj se prijavijo preje z dopisom Izse-ljeniškemu odseku JSZ, Revizije zvez in skupin JSZ. Po sklepu nadzorstv. JSZ bo nadzorstvo v mesecu novembru decembru t. 1. pregledalo poslovanje vseh :.vez in skupin JSZ. Opozarjamo odbore, da poslujejo strogo po navodilih načelstva .TSZ. Revizije bodo naznanjene. Glavno tajništvo Jugoslovanske strokovne zveze. ^ zobotrebcev PI. POKIC. Ljubljana. Sv. Petra nasip 27 (»a vodo) Kako Se Slovenija davčno preobremenjena.1 Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec. Enako občutno breme tvorijo za našega kmeta tudi hišno razredni davek, dohodnina, številni indirektni davki (carina, takse i. dr.) in pa samoupravne doklade. Kakšne direktne davke in v koliki meri plačuje Slovenija, nam najbolje kaže naslednji pregled: Trdoto navedenih davkov je pri nas &o povečala usmiljena davčna praksa, ki je v zadnjih letih IV no več iztirjevala, nego je bilo pa predvideno, kar nam lepo kažejo naslednje številke: ^t w ro — | Tek. štev. e <1 S* o i t» o ■ 2 o> « & 2- S S Sr S *■> E g a 5 i O ' C o o lil P. I B K S a i cr I d ' » I •a j i fi sri = I ~ i •C - 'J j IC t* 4» -J | M , — | O« | g £ 155 5" c- v? v g £S S j sj S| 21 3 si w I a to Sšls a •fc- I j OJ to ( to to sls i i C I M P p; - s w to 81 I i 8 05 'S | 01 C" j M <§> j s So g 8j*lse|y|8| J S Ol tO sls o t» I S ! O I C. _i B - T> 3 H »» *r o S" p- v H cn rr e S o "S? gB •O M £f ® ~ a. (ti p »r — tj 9? G t i'bija in Črna gora liosna in Hercegovina Dalmacija Hrvaška in Slavonija ("»(•venija Vojvo lina* Skupaj Znesek plačani" a riopo« redne.;« da.kn od 1. Hi ID— 1V20 v "It Na 1 km» povr n.e odpade Na 1 prebivalca o ip de 1.763,K5i '.373-28 2272 16.84'1-27 407-9») 1.052 486.1 &S"(32 1350 20.361-45 556'SS 217,288,030*13 2-HO I7.H33-2- 349-33 l.,37.«6.'!49^6 22-.« 44.422 J3 702-37 1 093 525 W87 14 03 67.51411 1.''351)8 25v5 75.22625 1.II8-29 7.76 »,011.028-38 I0lf— Pojasnila k temu pregledu gotovo ni treba nobenega, ker sam dovolj glasno priča o davčnem izžeinanju naše Slovenije. Še nazornejše so nam pokaže ta krivična porazdelitev pri davku na poslovni promet, ki vsaj posredno zadene tudi kmeta. Od 1. januarja 1. 1921. do 30. septembra 1. 1926. je oilo namreč pobranega v vsej državi 839,591.446 Din tega davka, od katerega so pa plačale: Srbija in Črna gora Dalmacija .... Bosna in Hercegovina Hrvaška in Slavonija Vojvodina .... Slovenija . . . , 147,906.271 Din, torej na glavo ,34 Din 29,867.840 „ „ „ „ 48 „ 94,418.222 „ „ „ „ 50 » 223,288.828 ...... „ 83 „ 160,860.409 „ „ „ „ 117 „ 183,249.876 ........ 173 „ r i Se mnogo hujšo obremenitev nego direktni davki pa tvoji 0 indirektni ali posredni davki, ki znesejo približno petkrat toliko kot prvi. Glavni indirektni davki so pri nas carina, takse, trošarina in monopoli. Fabiani & Jurjovec Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. Velika zaloga suknenega blaga za moške in ženske obleke. — Lepa izbira svilenih rut in serp. - Krojači in šivilje, pišite po vzorce Najttapcinejie sredstvo za refo domač« llvali I« orezdromno »MASTIN« ki pospeSuje rut,-.----• um»oui«» uomace, posebno kkv«. Urine. Jase« dokaz neprecenljive vrednosti MaatiM so brc številna uhvaLu pi.mal «rinebe,'UV in. 0.mastit*v domače, -----.... *u urv/jiieviina utavalnu pisma TRNKnrrvS 46 Din',10'H'-«? Di"- LEKARNA TRNKOCZY (irav. rotovža), Ljubljana, Mertnl tri 4 železne peči In štedilniki pri znani domači narodni tvrdki FR. STUPICA, _Ljubljana — Gosposvetska cesta 1. BRINJE KafiS NOUEFICE dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 36.