F H O L E T A H E C JE* DELAVSKI Li S T ZA MISLECE ČITATEUE
PROLETAREC
Glasilo J ugoslo vanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
OFFICIAL ORGAN OF j; S. F. AND ITS
EDUCATIONAL BUREAU
iT.—NO. 1875.
Eater*4 m
cmmI-cIsm hm Itn, Dm. S, utk<tor Um Act of C
it«?, at Um pmt «fffc* al CUum IS-
M|r.H of Marek >. ISIS.
CHICAGO 23, ILL, 18. AVGUSTA (August 18), 1943. ^b„Hhed weekly it 2301 S. Lswndaie Ave
•sis
LETO—VOL. XXXVI11.
SICILIJA j« otok |ror.dja in vin*. Ko so aaflaski vojski ns svojem prodiranju ¿11 skosi vas Mititollo, so jim domačini pt ttregli is vinom, kot prodstavlja gornja slika.
Delavci v Italiji zahtevajo mir in
oklic republike
ZA ODPRAVO MONARHIJE. — STRAH POSEDUJOČI H PRED SOCIALIZMOM. — PET STRANK IZDALO SKUPEN PROGLAS — VATIKAN ZA KONSERVATIVNO VLADO
Taktika zaveznikov je v Italiji na težki preizkušnji. Demokratične stranke, ki jih je
fašizem zadušil, so takoj pol prav nekoliko zajrrnjen, ostal
vse po njegovem, ko se je odločil odstopiti, odstranil pa se je v zavesti, da je fašizem, če-
Ali bomo generalu tFrancu pomagali zadušiti gibanje za demokracijo v Španiji?
Dokler je Hitler zmagoval in se je Mussclini še širokoustil, )e govoril tudi diktator Franco zelo arogantno in se pripravljal ža napad na Angleže. Ko je ameriška armada invadirala francosko Afriko, ji je mdirektno pretil s svojo armado, ki jo ima v španskem Moroku Anglija in Amerika sta ga ves čas te vojne "tolažili" s pošiljanjem žita, gasolina, mesa in drugih potrebščin v Španijo, v zameno za njeno "nevtralnost". V vojno je šla samo proti sovj.
Rusiji,	? >
Ko je Mussolini padel in so se začele po Italiji delavske manifestacije za mir in svobodo, je tudi diktator Franco začutil da se mu majajo tla. Navidez popolnoma zatrto špansko delavsko in republikansko gibanje je dvignilo glavo in Franco se je ustrašil. Ako se civilna vojna spet dogodj, ne bo več Mussolinija, da bi mu pomagal m tudi Hitler mu ne bo mogel.
• Torej naj to nalogo izvršita Amerika in Anglija. Diktator Franco ju je minuli teden uradno vprašal, da naj opremita njegovo armado z modernim orožjem in jo založita z municijo. Poročajo, da sta ameriški in angleški poslanik v Madridu svojima vladama priporočila, naj Francov apel sprejmeta ugodno. Oba sta notorična konservativca, ker drugače bi pri fašistični vladi sploh ne mogla izhajati.
Ameriški žurnalist Wm. Stoneman poroča iz Londona v čikaških Daily News z dne 14. avgusta, da angleška vlada Francov apel resno preudarja in da tudi pri ameriški vladi ni naletel na gluha ušesa.
Stoneman poudarja, da Španiji hej preti nevarnost napada od nikogar, niti ne misli 3edaj ona napasti Anglije in Amerike. Ojačanje svoje armade potrebuje edino proti "notranjemu sovražniku"— proti španskemu ljudstvu, ki mu je združena fašistična sila z indirektno pomočjo "nevtralnosti" demokratičnih dežel strla republiko in ga podjarmila.
Beda in teror v Franciji redčita njeno prebivalstvo
i*
v
Is Berna v Švici poročajo is podatkov, |ci jih je objavil francoski časopis Petit Gau-phincis, da je prebivalstvo Francije nazadovalo v zadnjih •tirih letih za 500,000 duš.
Omenjeni list navaja, da je bilo leta 1942 v Franciji 544,-673 rojstev in 638,298 smrtnih slučajev. Med umrlimi je bilo v istem letu 38,169 otrok izpod enega leta starosti — očitno znamenje podhranjenosti mater in silna beda, v kateri je
Sistem socialne
v V • I	I I • V
zaščite klice po izpopolnitvi
OSEM LET EKSPERIMENTIRANJA S PRVIM SOCIALNIM ZAVAROVANJEM V TEJ DEŽELI. NAČRT AFL ZA NJEGOVO IZBOLJŠANJE KONGRESU ŽE PREDLOŽEN
tisočem otrok nemogoče nuditi	zvan Social Security Act. Do
saj zasilno oskrbo.	tedaj se zvezna vlada-in kon-
Todi na desettisoče živih o-	gres za socialno zaščito indu-trefc je tako shiranih, da bodo 1 strialnega in drugega delav-
posledice njihove oslabelosti	stva nista briiyala, čeprav ju je
visele nad njimi vse življenje,	socialistični stranka leta in le-
Tuberkuloza se med revni-	ta urgirala, da naj kaj izdat-
Dne 14. avgusta 1935 je bil jt>i mogla to socialno zavaro-v Beli hiši podpisan prvi splo-1 vajije zavreči, ali ga poslab-šni zavarovalninski zakon, šati.
Že v 'prihodnjem zasedanju kongresa se bosta morali obe zbornici pečati z dodatnimi predlogi in načrti, ki imajo namen soc. -zavarovanje izpopolniti in razširiti, da bo uklju-čevalo milijone ostalih delav-
mi plastmi francoskega prebi- ne^a storita v prid graditeljev cev, katere sedanja postava valstva katastrofalno širi, pra- ameriškega bogastva, da jim vi isto poročilo.	• ne bo treba na starost, v brez-
Atevilo smrti je večje kot1 poselnosti ali pa onemoglosti
število rejstev v Franciji že od leta 1939.
Leta 1939 je umrlo na vsakih tisoč novorojencev 63 o-trok leta 1940 pa že 91 na tisoč.
na cesto, ali med berače, ali pa v ubožnico.
Posledice krize
Se le ogromna kriza, ki je zavalovela leta 1929, je ame-.	}	rit'ko javnost opozorila, da so-
Tragedija Francije je, da se c'iaijstična agitacija za social-bo to razmerje nadaljevalo, no lzaVarovanje ni bilo tjaven-oziroma se bodo smrtni slučaji dansko frazarenje. večali, dokler bo vojna in se t Kako vae drugače bi bilo, če precej časa po nji, ker bo vze-,bi ^ njihov'	saj deioma
lo dolgo, pred no si ta dežela, ki je vojno najbolj klavrno izgubila, spet opomore in se to ji bo mogoče le s pomočjo njenih bivših zaveznikov.
padcu Mussolinija dvignile glavo iz svojih podtalnih aktivnosti in hotele dognati, kaj Amerika in Anglija misliti o Badoglijevi "odpravi" fašizma in o savojskr dinastiji, ki mu je pomagala v sedlo in ga ves ¿a* podpirala.
Dalje, kaj mislijo v Waah-Sngtonu m Londonu o Vatikanu, ki je ipomagal fašizmu v Italiji, in kadar ni bil odkrito z njim, mu tudi poti ni zastavljal. Ob enem je pomagal fašizmu v Avstriji in v Španiji in ve» čaj določno obsojal le "komunizem" in moralno pa podpiral osiMe v njegovi takozva-ni protikom un ¡stični zvezi.
Za preprečen je "anarhije"
Po resigniranju Mussolinija so se italijanske demokratične struje hitro zedinile za skupni proglas, ki je imel za glavne točke zahtevo za mir, za str-mccrlavljenje dinastije in za u-stanovitev demokratične repu* bl.foe. Pet strank, 'ki so pred fašizmom v Italiji veliko pomenile, se je zedinilo za omenjene zahteve, toda ameriAko-angleško vrhovno poveljstvo je ostalo gluho zanje in delalo kar cel t^den po spremembi režima v Italiji vtis, da je Bado-glijo aato iprevzel vlado, da požene Nemce iz svoje dežele in sklene časten mir. V ugibanju o njegovih nakanah so se zmotili vsi, ki so verjeli, da je pomen i 1# ti«ta sprememba konec fašizma v Italiji. V Vatikanu, v ameriškem državnem departmentu in v angleškem ministrstvu vnanjih zadev so brez dvoma vedeli, da so Musnolinija odslovili, ker sta angleška in ameriška vlada določno izjavile, da se z njim ne bouta pogajali pod nobenem pogojem, čim so morale italijanske in nemške čete iz • Afrike, je Mussolini uvidel, da je tudi Italija izgubljena in začel premišljevati % svojimi tovariši vred. kako jo obvarova
na krmilu. Le kapitalistični tisk v demokratičnih deželah je pripovedoval o odpravi fašizma, in pa tisti listi, katerim je vseeno, s kakšnimi plevami napolnijo svoje kolone.
Sistem kakor je bil
Prošlo nedeljo in v ponde-ljek so komentatorji dogodkov poročali iz evropskih zavezniških in nevtralnih mest o novem proglasu italijanske demokratične koalicije, v kateri je bilo posebno poudarjeno dejstvo, da je Badoglio ie nadaljevanje Mussolinija, in da pod njim fašizem ostane tudi če na papirju še tako proglaša, da ga ni več.
Novi fašistični režim naj bi bil le pesek v oči javnosti v demokratičnih deželah, da se bi Italija izmuznila rz vojne ne samo poceni, nego še z nagradami povrhu.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Zmage na bojiščih, a nejasnost v političnih odnosa jih
Anglijo uposlila skoro vse ženske
*	s
Ministrstvo produkcij« pravi, da je izmed 3,260,000 neporočenih žensk v Angliji v starosti od 18 do 40 let devet rz-mcd vsakih deset zaposlenih v industriji. In poleg teh seveda tudi velik odstotek poročenih tensk.
Minuli teden sta pričela s posvetovanji na osebnem sestanku v Hyde Parku, N. Y., in potem v mestu Quebec v Ka-
seph Stalin, ne samo Churchill in Roosevelt.
Ker se to še ni zgodilo, so se posebno v angleškem tisku po-
nadi pre mir Winston Churchill javili kritični članki proti an-
teni. Ob enem časopisi v Moskvi poudarjajo, da med zavezniki ni nobenega resnega nesporazuma, a takoj pa znova in znova poudarjajo potrebo druge fronte, kar pomeni,
in predsednik Roosevelt. Z nji- gleški in ameriški diplomaciji, da- e precej nesoglasja med ma so člani ameriškega state . menda najbolj zoper slednjo.
departments in angleškega ministrstva vnanjih izadev, ter vojaški izvedenci.
Domeniti se morajo o gotovih potrebnih spremembah v strategiji in nedvomno bo precej pogovora med njimi tudi o zahtevi Sovjetske unije za drugo fronto.
Ko je poslal pred nekaj, tedni Roosevelt svojega bivšega paslanika Daviesa znova v Moskvo, z zaupnim pismom Stalinu, je svet ogibal, da se prvega sestanka po tisti Da-viesovi misiji udeleži tudi Jo-
ker ni poskrbela, da se bi ne-
njimi. Gre se tudi za povojne
,___«rt ureditve, v čemer še tudi ni nič
soglasja med Moskvo, Wash- definjtivnega sporazuma.	storjen in sedaj ni več sile, ki
imrtonom in I>ondonofm ven lar	1
sprejelo deset let »pred krizo. A »boljše enkrat kakor nikoli. Ko se je izanj zavzel predsednik Roosevelt in ga predložil zvezni zbornici, je bilo preti njemu med reakcionarji veliko god'Vjanja, toda bilo jih je malo, ki bi ga skušali preprečiti, ker je bilo obubožano ljudstvo tedaj stoodstotno z Rooseveltom, kongresniki in senatorji pa so razumeli, da jim bi bilo ne samo nesmiselno, Če bi nasprotovali, ampak tudi pogubno za njihove mandate. Prestidž "new deala" je bil tedaj na vrhuncu.
Zadnji med zadnjimi
Predno se je pričel z od Roosevelta predloženim zavarovalniškim načrtom pečati zvezni kongres, so imele slične postave že skoro vse druge dežele po svetu, nekatere že takrat veliko boljše, kot pa je naš sedanji Social Security Act. Ampak začetek je bil
ingtonom in Londonom vendar enkrat kako uravnalo, namesto da se jim pušča vrata odprta v še večje možnosti za naraščanje spora.
Roosevelt je dejal, da mu je žal, ker ni Stalina na sestanek v Quebec, Moskva pa odgovarja, da povabljen ni t>H. A časnikarji v Washington« pravijo, da je bil Stalin vprašan, če pride, ako -bo povabljen, pa je odgovoril negativno. Torej je bil povabljen neposredno, in 'ker ne bi prišel, je ostalo pri
izključuje. Na primer hišne posle, farmske delavce, male obrtnike, zvezne uslužbence itd.
Velika izplačila
Po par letih, od kar je bil ameriški federalni pokojninski sklad ustanovljen, so se pričela iz njcija izplačila, ki so do letošnjega 1. julija znašala $359,000,000.
Sedaj se iizplačuje iz tega sklada »pokojnine delavcem ter podpore vdovam in sirotam, toda ne več kot miloščino, kakor je bilo prej, nego kot vsote, za kakršne so ljudje zavarovani in plačujejo v zavarovalninski sklad oni in delodajalci.
Sedanje zavarovanje krije okrog 60 milijonov oseb. Dne 1. julija letos je prejemalo pokojnine 284,000 delavcev, ki *> dopolnili določeno starost, 84,400 žentfk, ki so po zakonu do nje upravičene, 202,000 o-•rok in 102,400 vdov.
Okrog 600,000 delavcev, ki 4o že dovolj stari za prejemanje pokojnine, pa so obstali v raznih službah.
Podpora brezposelnim
Zavarovanje proti brezposelnosti je združeno med zveznim in državnim skladom. Do 30. junija to leto je bilo izdane bre z pose lnostne zavarovalnine v vsoti nad dve milijardi dolarjev. Največje število pre-
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Več sreče kot v diplomaciji imajo zavezniki na bojiščih, bodisi Rusi na vzhodni fronti, Američani in Angleži v Siciliji in Američani na Pacifiku. Toda za uveljavljenje vseh teh zmag jim je potrebna tudi skuipna politična fronta, če je ne bo čimprej, bodo zmage malo zalegle.
Vojni bondi in znamke so vloga državljanov v svojo deželo.
■"—-- rt.rzz
Dvojna mera ameriških sodišč in postav
Scdni škandal napram Ana- čil vlado na debelo goljufa, conda Copper kompaniji na j Na zveznem sodišču v Chi-obravnavi pred sodnikovi* Tho- cagu je bila neka družba ob-
masom W. Slickom v Indiana pol is u ne bo kmalu pozabljen. Njeni uradniki so bili obtoženi, da so prodajali ameriški vladi v polni vednosti pokvarjene žice in kable za ameriško in sovjetsko armado in s tem ogrožali (življenja vojakov in vlado pa ogoljufali za pet milijonov dolarjev. Krivdo so priznali in omenjeni sodnik jih je obsodil vse skupaj na $31,000 globe in dvema ali trem je naložil tudi do dve leti zapora, toda je zaporno kazen takoj tuspendiral.
Protesti proti tej falotski razsodbi se v ameriškem tisku še vedno pojavljajo.
Omenjena družba ni edina,
goljufivemu namenu no*' izvršena.
Ako bi se s takimi kršilci postav postopalo po zasluže-nju, bi morala v zapor ne sa
ti za svoj sistem vlade. Ni šlo i ki v izvrševanju vojnih naro- da bo kupčija vzlic njunemu
toŠena oddaje strategičnega materija I a , v vrednosti $105,-HH| 000 takim kompanijam, ki po mo ona dva nego tudi tisti od-zakonu do njega niso bile u-pravičen/e. Kršitev ji je bila dokazana in sodnik ji je naložil «n dolar globe ...
V Washingtonu sta bila obtožena dva bivša vladna uradnika goljufive transakcije, pri kateri sta "zaslužila" $30,000. Bila sta obsojena na $18,000 globe vsaki, torej samo toliko kolikor sta prigoljufala, zaporna kazen pa jima je bila takoj odpuščena, ker sta goljufijo izvršila v veri, da je "legalna". O svoji nakani sta se namreč posvetovala s odvetniki, ki so jima zagotovili,
verniki, ki so ju učili "legalna" goljufat L
V Washingtonu je bil Ust-nik dvajsetih restavracij tiran na sodišče, ker so inšpektorji dobili v njegovih shrambah gnijoče, že razpadajoče meso, ki ga je "kemično popravlja-
postav- kega k cn grešnik a je to tako razkačilo, da je obljubil, čim se kongres spet snide, predlagati postavo, ki bo take prestopke označila za veleizdajo in za kršilce pa določala smrtno kazen. '
Pa ne bo sprejeta. Ko se je šlo proti unijam in stavkam, je kongres določil za delavca, ki bi zastavkali protipostavno, do dve leti zaporne kasni in visoko denarno globo. A če pa mogočna kompanija ogoljufa vla-
nega" serviral svojim gostom, do za pet milijonov dolarjev Plačal je *25 kazni.	in rrmadi pa da zanič materi-
Trumanov kongresni odbor jal, je sodnik milosten, kajti
je odkril celo vrsto goljufij, ki segajo v milijone dolarjev in v vseh je bila vlada prever jena, in pa armada, ki je dobila nomeeto dobrega materijala defekt^o blago. Tod se nobenemu kršilcu nič Ae zgodi. Ne-
ječa ni za take, ki imajo po sto tiseč in več čutih dohodkov na leto. V razredni družbi ni mogoče drugače. Pregovor, da se velike tatove izpušča, male pa kaznuje, pod kapitalizmom še posebno drži.
Odzivi v prvem mesecu agitacije za razširjenje Proletarca jako ugodni
Na sestanku dne 12. avgusta, katerega so se udeležili tudi skoro vsi odborniki SNPJ, ki so imeli minuli teden svoje polletno zborovanje, je Chas. Pogorelec poročal o stanju našega gibanja in ugotovil, da so bili odzivi meseca julija, ko se je pričela kampanja za razširjenje Proletarca, jako dobri in nadeja se še boljših v avgustu in v naslednjih mesecih.
Tudi prispevki v tiskovni sklad so se povečali.
V	razpravi o tem so mnogi izmed navzočih obljubili svoje sodelovanje v tej kampanji ali pa so že aktivni v nji.
Manj ugodno je bilo njegovo poročilo q JSZ in Prosvetni matici. Vzrok so sedanje razmere. Ker vojna ne bo vedno trajala, je gotovo, da bosta tudi ti dve ustanovi spet napredovali čim se položaj spremeni na boljše.	'
V	ostalem času tega sestanka je poročal Mirko G. Kuhelj o združenem odboru Slovencev, Hrvatov in Srbov; kateremu so se pozneje pridružili tudi Bolgari in Macedonci, v akciji za zgraditev jugoslovanske, oziroma balkanske federacije. Naloga je velika in odbor se je je na svoji seji 7. avgusta v Cle-velandu resno lotil. 0 sklepih in načrtih združenega odbora bo poročano iz njegovega tajništva.
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaja Juga«lovaa«ka DcUvika TUk«VM DraiU, Ckicago, lil.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA ▼ Zedinjenih drlavan s« celo Isto *3.0u; aa pol leU «1.71;
iS ¿strt leU $1.00. Inozemstvo: aa cslo Isto $3.60; sa pol leta $3.00.
Vsl rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najposneje do pondeljka popoldne sa priobčite? v številki tekočega tedna.

PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoslav Workmsn's Publishing Co.,
In*. Established 1M6.
Editor________________
Business Manager...
...Frank Zsiti ____Charles Poforelec
SUBSCRIPTION RATES:
Jnited States: Ons Year $3.00; Six Montha $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone: ROCKWELL 2864
Kfsmedija s krizami jugoslovanske iladc
Nobena zamejna vlada, ki vedre v Londonu, ni šla skozi toliko kriz — niti poljska ne, kakor jugoslovanska. Vrh tega so ji v posmeh, ker so bolj komedija kakor pa kriza.
V tem letu je bila že dvakrat "reorganizirana," dne 11. avgusta pa je bilo iz Londona poročano, da je namesto od-stople vlade ustanovil po kraljevem navodilu Božidar Purič popolnoma nov kabinet, z izjemo Draže Mihajloviča, ki je ostal vojni minister.
Francoski žurnalist Pertinax (Andre Geraud), ki slovi za enega najboljših poznavalcev političnih zapleti ja jev v Evropi, piše, da je an&leška vlada sita jugoslovanske ministrske godlje in ji hoče storiti konec.
Pertinax, ki živi po padcu francoske republike v New Yorku, pravi, da je angleško ministrstvo vnanji^ zaejev naročilo kralju Petru, naj stopi na svoje noge in konča neznosni spor v svoji vladi. Dokler kralj Peter ni imel te opore, je bil pri "reorganizacijah" svoje vlade le figura — golo orodje srbakih intrigantov. A sedaj, ko je stopila vmes angleàka vlada, je dobil od nje oporo in to mu je dalo ¿udi avtoriteto, da je "pomedel" z biväimi minwtri.
Že prejšnji vladi je bilo naročeno, naj se preseli iz Londona v Kairo, da bo v slučaju zaveznike invazije na Balkan bližje svoje dežele. Ministri so se vzlic namigu Anthony ja Edena obotavljali in kralj Peter je angleškemu poslaniku pojasnil, da žele ostati v Angliji» ker se bo vprašanje Jugoslavije pač reševalo v Londonu, ne pa v Kairu. Zato njegova vlada želi »\stati čimbližje angleški vladi, da bo poleg, ko se bo odločevalo o usodi Jugoslavije.
Pertinax tolmači, da kraljevo pojasnilo ni bilo prepričujoče, kajti pravi vzrok upiranja preselitvi v Kairo so bili hrvatski ministri. Oni so mnenja, da če začno zavezniki z invazijo skozi Grčijo, Bolgarijo in staro Srbijo, se bo kraljev ljubljenec Draža Mihajlovič še bolj utrdil m prevzel vso avtoriteto v okupirani deželi. Hrvatski politiki v Londonu in v Ameriki ne žele take "rešitve," zato priporočajo invazijo skozi Dalmacijo, ker bi s tem ameriške in angleške čete stopile najprvo na hrvatsko zemljo in Hrvatom dale priložnost proglasiti svojo deželo za avtonomno v jugoslovanski federaciji. Ce pa bi zavezniki prišli tja skozi Srbijo, je nevarnost, da zasede Hrvatsko Mihajlovič in srbska nadvlada nad Hrvati se bi ponovila kakršna je bila po prejšnji svetovni vojni, iz tega razloga so hrvaški ministri v Petrovi vladi zahtevali, da jim naj Anglija jamči avtonomno Hrvatsko in le pod tem pogojem se preselijo v Kairo.
Hrvatski politiki v Londonu ne zahtevajo samo avtonomijo za svojo deželo, nego hočejo, da se naj ji meje že sedaj točno določi. "Nova Hrvatska naj obsega ipo njihovem vuo takozvano zgodovinsko Hrvatsko, z Dalmacijo in Bosno, o čemer pa srbski élan i Petrove vlade nočejo nič slišati.
Ne samo, da Srbi te zahteve nikakor ne priznajo, nego celo namigujejo, da niti dogovor, ki so ga sklenili s Hrvati februarja 1G39, več ne drži. Takrat je Hrvatska dobila avtonomijo, a Botsna v njene meje ni bila vključena.
Očitno je, da med ubežnimi srbskimi m hrvatskimi politiki ne bo delovnega sporazuma, Niti ne bo spor med tema dvema narodoma znosljivo rešen, Če dobi po izgonu sovražnikov iz Srbije in Hrvatske Mihajlovič vodilno besedo. Tega se Hrvati boje in žele, da zavezniki sami, pred vsem angleàka in r.meriška vlada, rešijo to vprašanje pravično za vse.
Srbi odgovarjajo, da je to nemogoče, ker v ozemlju, ki ga Hrvati zahtevajo, živi dva in -pol milijona Srbov, ozirom da jih je bilo toliko predno jih je začel klati "poglavnik" Ante Pave-lič s svojimi "ustaši."
Ce bi stopili na čelo hrvatskega in srbskega naroda daleko-vidni, širokclgrudni voditelji, namesto šovinistov in religijoznih prenapetežev, «bi bilo praktičen, pravičen sporazum lahko doseči. Srbi na Hrvatskem se imenujejo Srbe vsled svoje pravo-rlavne vere, in Hrvat jim je vsakdo, ki pripada katoliški cerkvi. Razliko med njimi dela torej vera. In pa alfabet. Hrvatje ranijo latinico, Srbi cirilico. A ko sta obe narodnosti za svobodo verskega in političnega prepričanja in pa za svojo in drugih svobodo, se bodlo pravoslavni počutili prav tako doma na Hrvatskem kot če bi živeli v Srbiji. In enako Hrvati v Srbiji.
Volja za rešitev v tem duhu mora priti iz naroda in bo tudi prišla čim pridejo na vodstvo ljudje, ki bodo učili toleranco, pravičnost in sodelovanje namesto šovinizem in verski fanatizem.
London ili Washington k taki rešitvi lahko veliko pripomoreta, ako poskrbita, da jugoslovanska vlada izda proglas v tem smiski in zagotovi jugoslovanskemu ljudstvu federativno, demokratično obliko države. I*e svobodno ljudstvo bo lahko iz-
t ZAVZEM SICILIJE «i ial tako gladko kot ja v početku Ugledale. Cim »o aa italijamke in neaiika tata «|. vedle ia pripravila aa odpor. j« »mala aagleika o*ma armada ia ameriška veliko napora v tvojem prodiranju. A «ovraanik ja vseeno iagakljal va» sa vasja ia valiko metlo Palermo. ki »o ga okupirale ameriaka ¿sla. Na umika ia kila maaga italijantkik ia nemških vojakov rjatik, veliko pa jik ja pobegnilo preko morska ciine pri Mesftiai na italijaaska caliao.
M
...... —-—-:
ne ne razumejo popolnoma, ali pa oploh ne, da se vpUejo v enega cd * jezičnih t tečajev Štajerskega Heimatbunda (upi o An i jezifkovni tečaj vojaški — delavski — ali mladinski jezikovni tečaj) ter se pridno in marljivo uče nemškega jezika.
• Opozarjam vse Spodnje Štajerce, ki znajo nem&ko, a bodo kljub temu tudi v bodoče še govorili tuja narečja, da bodo smatra ni za saboterje in bodo izključeni iz naše skupnosti.
Spodnje Štajerci!
Vi niste Slovenci!
Zvesti Štajerci ste!
Člani ste nemške narodne skupnosti!
Postati morate polnovredni Nemci!
Razbijte se zadnjo oviro!
Učite se, in govorite nemško!"
Iz letošnjih in lanskih poročil iz spodnje Štajerske in Gorenjske pa je razvidno, da P. Steindl s svojimi pomočniki in slovenskimi renegati le ni uspel!
Obetal je pobiti slovenske "morilce", "bandite" in "komuniste", jih klical iz hoste s pobijanjem njihovih očetov in bratov, jim grozil s pobijanjem nadaljnih talcev, pa ni vse nič pomagalo.
Slovenske otroke in na tisoče starejših ljudi so nemščine res naučili, niso pa jih mogli ¿premeniti v Hitlerjeve hlapce, ne v janičarje.
Ponemčevanje štajerskih in koroških Slovencev bo "kmalu končano"
Germaniziranje otrok. — Pritiski na starejše generacije. — Uničenje slovenskega razumništva. —Naseljevanje Nemcev v slovenske vasi
Ko je Hitler leta 1938 okupiral Avstrijo, je bilo ponemčevanje koroških Slovencev te po prejšnjih vladah jako razvito. A vendar, dovoljena so bila slovenska društva, največ kajpada naboina, in pa tudi dva slovenska lista sta izhajala. "Nedelja" in pa "Koroški Slovenec". Oba katoliško usmerjena.
Ko je bila v Avstriji urejena nacijska oblast do kraja, in se je "obračunajo" z Židi, so •prišli na vrsto koroški Slovenci in pa Cehi na Dunaju in kjer še drugje jih je kaj bilo v Avstriji.
Dočim je naciiaka avtoriteta 2ide uničila gospodarsko in fizično, je sklenila Slovence in Cehe le ponemčiti.
. Koroškim Slovencem je bilo po firarjevih ukrepih pojasnjeno, da so oni nemškega, torej arij^kega rodu, navzeli pa so se nekoč tujega dialekta, ki jim ni nikdar koristil, pač pa jim prizadeval neizmerno ško-do. Cemu se torej še naprej u-kvarjati z njim?
Tako so naciji zatrli še tisto malo slovenskega tiska, kar ga je po zloglasnem plebiscitu o-stalo na Koroškem, slovenske intelektualce pa so naciji premestili v druge kraje, nekatere pa internirali. Polje za to pcnemčevalno open^ijo je bilo ugodno, ker so ga pripravile žo prejšnje avstrijske vlade. Slovenskega nacionalizma v tistih krajih tudi pod staro Franc-Jožefovo Avstrijo ni bilo mnogo, čeprav so ga slovenski narodnjaki iiz Kranjske, pa tudi iz Štajerske, zelo negovali.	•
Nasilna izselitev slovenske inteligence ni bila edina nacijska metoda, v nakani, da se iz tlovenskih vasi na Koroškem izbriše vse sledove slovenstva. Stare vasi kaj rade vzdržujejo tudi stare tradicije in si varujejo svoj "dialekt" tudi če nimajo šol in časopisov ter knjig..
Zato so si Hitlerjevi zaupniki izbrali najprvo strategi-čna slovenska središča na Koroškem, iz katerih so slovenske kmete pognali, oziroma izselili v nemške kraje, na slovenske domačije pa poslali trde Nemce. V okoliških vaseh pa so se prsdvsem lotili slovenske mladine. Vsa vzgoja med njo je pod naciji ne samo nemška, nego nacijsko nacionalistična. Mladina je kaj hi-
tro dovzetna za "nove stvari" in Nemci so se že pred par leti pohvalili, da je ponemčevanje na Koroškem dokončano. Je sicer še nekaj starih ljudi, ki govore svoj slovenski dialekt; ko pomrjejo, ne bo o slovenstvu na Koroškem nič več sledu.
Tako so trdili v Celovcu, na Dunaju in V Berlinu še# predno je Hfrler udaril tudi na Spodnje Štajersko, na ostali del Koroške, ki je bila pod Jugoslavijo in pa na Gorenjsko.
Ko je te kraje okupiral, je začel z germanizacijo po koroškem vzoru v velikem najprvo na Spodnjem Štajerskem, nato pa po Gorenjskem.
Nemški propagand isti so skušali Slovence v teh krajih privabiti na svojo stran s prijateljskimi apeli, češ, saj ste vi vendar Nemci, vsa vaša kultura je nemška, le narečje imate svoje, ki so vam ga u-metno u sil je vali! Učite se torej nemško in postanite eno z ostalim prebivalstvom slavne nemške očetnjave!
Najprvo so se lotili otro.k, nato odraščenih slovenskih deklet in fantov, kakor prej na Koroškem. Otroke so s fanatično vnemo opajali z vsenem-Skim šovinizmom, odraščene fante poslali v tovarne v rajhu, da se tam 'Aponemčijo", dekleta pa na nemške kmetije in za služkinje v mesta.
In kot na Koroškem, so tudi na vsem spodnjem Štajerskem, na Bledu, v Kranju, v Kamniku, Domžalah itd., začeli z nasilnim • izseljevanjem Slovencev iz obrtnij trgovin in kmetij, ter poslali tja trde Nemce, da dobe tako vsi ti stari slovenski centri čimprej popolnoma nemški značaj.
Ampak odpora Slovencev le ni bilo mogoče udušiti, ne z apeli, ne z mikavnimi vabili, ne z grožnjami.
To «potrjuje med drugimi pro^Jas štajerskega "bundes-fuehrerja" F. Steindla, izdan lansko jesen, ki se v slovenskem prevodu glasi:
Spodnja Štajerci I .
•
V aprilu leta 1941 se je pretežna večina spodnje-štajer-fikega prebivalstva z ognjevitim navdušenjem izrekla za fuehrerja, za narod in za rajh, ter to svojo odločitev tudi z dejanji potrdila.
Možje iz Spodnje fttajerake
trebilo hibe, kakršne so ga razjedale pod prejšnjimi režimi čar-sije in se jih tudi zamejna vlada ne more otrosti. Ce pa bosta Amerika in Anglija podprli reakcionarne arbske in druge proti-demokratske politike, ne bo svobode in ne miru na Balkanu.
služijo na bojiščih kot prostovoljci. Na tisoče se jih vežba v vojašnicah nemškega raj ha, drut?i zopet stoje že šest mesecev z orožjem v roki na meji kot straže, in se žrtvujejo, u-stvarjajo in delajo kot kmetje, delavci in meščani za zmago.
Spod na štajerska je zopet postala nemška dežela in njeno ljudstvo je na potu v skupnost vseh Nemcev.
Kaj deli danes še Spodnje Štajerce od Nemcev? Nikakor ne kri in rasa. Le zgodovina in kultura, le prostor in politična volja.
Ljudje iste krvi in istega rodu, ki so skozi stoletja živeli skupaj v skupnem prostoru, katere vežejo iste šege in navade in ista kultura, katerim useda sama narekuje, da skozi stoletja složno straži jo na meji raj ha, so danes ločeni drug od drugega le od ograje dialekta—ako izvzamemo nekatere posameznike, ki so nosilci tuje ideologije, neskladne s prostorom in plemenom, ki neznatni preostanki, v samotnih gozdovih Spodnje Štajerske kot roparji in morilci čakajo na to, da jih iztrebimo in uničimo.
Spodnja Štajerska je po 23--letnem presledku našla zopet svojo pot nazaj v nemški krog življenja. Toda zdaj i\e več kot provinca avstro-ogrske monarhije, temveč kot del velikega nemškega rajha. V nemškem rajhu pa je treba govoriti izključno le nemščino. 500,000 Štajercev ne more zahtevati, da bi se 100 milijonov Nemcev naučilo* njihovega narečja. iz idejnih in stvarnik razlogov se morajo prebivalci Spodnje Štajerske brezpogojno naučiti jezika nemškega naroda, jezika njihove skupnosti, in morajo ta jezik tudi govoriti.
S ponosom povdarjamo, da se je v zimskem polletju 1941-42 poleg deset tisočev fantov in deklet, ki so v otroških vrtcih in v šolah nemški jezik hitro in z lahkoto obvladali, učilo nemščine 130,000 Spodnje Štajercev v posebnih jezikovnih tečajih štajerskega Heimatbunda.
Bna najbolj plemenitih nalog štajerskega Heimatbunda je, da pomaga moškim in ženam Spodnje Štajerske, da se nauče nemščine in s tem premagajo še zadnjo oviro.
V zimskem polletja 1942-43 naj za naše delo velja geslo:
"Vsi se učimo in- govorimo nemščino."
Pozivam vse žene in moške Spodnje Štajerske, ki nemšči-
RAZNOTEROSTI
Bridgeport, O. — Na tem
mestu je bilo porodano, da se bo vršila prihodnja konferenca Prosvetne matice za te kraje v nedeljo 26. septembra pri s. Josephu Skoffu v Bartonu.
Na zadnji seji kluba Naprej št. 11 JSZ smo o tem ponovno razpravljali in sklenili konferenco Prosvetne matice odložiti, ker bo istega dne velika zadružna proslava.
Večina članov našega kluba in mnogo somišljenikov, ki spadajo v Prosvetno matico, so člani zadruge, nekateri pa tudi uradniki v nji. V nedeljo 26. septembra bo obhajala svojo 35-letnico. Vsi smo povabljeni, da se jo ČimlepŠe proslavi. In ker je zadruino gibanje važen del naJ^ga pokreta, je naloga delavcev, da smo v njemu ak-tivnr in da zadružništvo utrjujemo kjer in kolikor mogoče.
Glede datuma prihodnje konference pa bomo sklepali na bodoči sei kluba, ki se bo vršila 12. septembra. Udeležite se je vsi.
Konferenco je potrebno ob-državati zaradi sedanjih v|iž-nih dogodkov in pa vsled kampanje za Proletarca.
ATiProsveti sem že poročal o silnih nalivih, ki smo jih imeli tu v začetku avtgusta. Povzročili so ogromno škodo in napravili med prebivalstvom veliko strahu.
Kamor je voda drla, je pu. stila polno navlake. Vzelo bo dolgo, predno poškodovane mostove in druge naprave do kraja popravijo, a izgleda, da se oblastim s tem delom nič kaj ne mudi. Izgovorov imajo na koše, ljudje pa se jeze nad njimi. A smo si tega pač sami krivi. Cemu voliti na politična mesta najslabše uradnike? Zakaj se bi delavci ne brigali za svoje delavsko gibanje? Tako vprašujemo leta in leta. A ljudje so brezbrižni. Cim ni kaj prav, pa kolnejo. <>udno se jim zdj, čemu jih politiki tako poznajo le kadar so volitve, a če se dogodi katastrofa, jih pa ne poznajo. — Jo«eph Snoy.
DELAVCI V ITALIJI ZAHTEVAJO MIR IN OKLIC REPUBLIKE
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Nakana pa se ni takb dobro posrečila kot so "reformirani" fašisti mislili, a vendar dovolj, da se je preprečilo "anarhija". Badoglio je ohranil vlado "mira in reda" in Churchill je pred tedni izjavil, da se bodo zavezniki pogajali le s tako vlado v Italiji, ki bo imela položaj pod kontrolo. Badoglio je dokazal, da ga ima. če mu dajo nekoliko opore ali saj prizanašanja, se v Italiji ni bati spremembe v gospodarskem sistemu. "Komunistične" alf socialistične revolucije pa se imoviti, privilegirani sloji boje povsod in ameriški ter angleški kapitalisti se prav tako gotovo zelo trudijo, da se nikjer ne dogodi.
Torej občuj mo rajše z vsako konservativno, ali zaveznikom naklonjeno fašistično vlado, kot pa z ono, ki bi zahtevala ne samo politično, temvič tudi ekonomsko demokracijo.
Podpiranje kralja
V London d in Washingtonu so merodajni krogi odbili vse sugestije, da naj postane Italija republika. Burbon-ki tisk v Ameriki In v Angliji o "malem moronskem kraljičku" že dol-i;o simpatično piše in še celo Roosevelt se je zgražal, ker je bil Viktor Emanuel smešen po amerišKem radiu.
Dočim množice v Milanu, Turinu, v Trstu in kjer morejo demonstrirajo za strmoglav-Ijcnje monarhije, pa dela ameriški velebizniški tisk vtis, da se masa zbira okrog kralja in papeža ter ju pozdravlja. Ne bo dolgoi ko bodo tudi kralja proglasili za demokrata to pa zato ker ne žele nobene socialne spremembe v Italiji.
Tudi Vatikanu je veliko na tem da Italija ne postane dru-Ka republika po vzoru Španije, dokler je niso zadušili. Cerkev je ipod Mussolini jem dobro uspevala. Na bogastvih si je pridobila, a kdo ve, kaj bi nastalo, če postane Italija republika s socialistično ali pa liberalno koalicijsko vlado.
Socialisti na delu
Najbolj agresivni v naporih za demokratiziranje Italije so socialisti, ki ematrajo, da prav lahko postane demokratična, če zavezniški bajoneti ne bodo reakcije ščitili.
Mnogi se boje, da to Že vrše. Se celo New Leader v New Yorku, ki je v bran zavezniške politike veliko storil, izraža dvom v pravilnost ameriške in angleške politične taktike 'v Italiji. Darlanizem se bo tudi1 v nji nadaljeval, toda kapitalističnega sistema jim ne bo mogoče rešiti. Lahko za pasejo zmago in mir, toda starega e-konemskega reda ne bodo ote-li, razen z nadaljevanjem fašizma.
Seja podružnice št. 8, JPO^S.
Chicago, III. — Prihodnja seja (podružnice št. 8, slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega o jI bora bo v pon-deljek 23. avgusta 1943 v To-mažinovi dvorani, 1902 West Cerma'k Rd. Pričete k ob osmi uri zvečer. Prosim, bodite točni, kajti seja bo zelo važna, predvsem zato, ker bodo podani računi zadnje dobrodelne prireditve. Radi čistega prebitka omenjene prireditve rečem danes samo to, da smo zopet letos prekoračili tisočak. — John Gottlieb, tajnik.
Zaposlitve na farmah
Na ameriških farmah je zaposlenih 6 odstotkov manj delavcev kot jih je bilo julija. Skupno jih je sedaj na kmetijah 11,000,000. Avigrusta lansko leto jih je bikT11,249,000.
Tole mi ne gre v glavo?
Z ničemer ne koristite Proie-tarcu bolj kakor i pridobivanjem novih naročnikov.
Kako mor« delavtki depart-trditi in dokatovati, da •o te cene ilvljenj«lnm potreb-ttmam to poletje «nižale, to m. nikakor ne gre v glavo.
POVESTNI DEL
MIŠKO KRANJEC:
(Nadaljevanje.)
ZA SLUŽBO
Rozini so vse življenje samo ukazovali, ali pa ji branili. Sama se ni nikdar za nič odločila. Bilo bi nesmiselno, to je vedela. Ona je sluiila drugim, drugim se je pokoravala. Svoje volje ni poznala, če ji je torej Ignacij rekel, da ga mora ljubiti, je to pomenilo toliko, kakor če je mati rekla: To in to napravi.
Rahlo se je skušala odmakniti tej zapovedi: "To ni prav, tega ne smem." Ker pa je bil Ignacij vztrajen, se m smela ubraniti. To je spadalo pod iste doHbnosti kakor delo. Korenov a mati je imela do nje vso oblast zato, ker ji je dajala kruh in obleko. Lahko jo je kaznovala, lahko pohvalila, lahko ji je odpovedala in jo nagnala. In ker je . Ignacij dorasel, ker je bilo očitno, da bo postal gospodar, je ona razumela tako, da ima tudi on vse pravice do nje.
Neprijetna pa je postala stvar, ko je Rozina zanosila Mati Korenova se je najprej močno razsrdila in hotela dekle pognati po svetu. Takrat pa se je Ignacij izkazal: rekel je materi, da bo poročil Rozino. Mati je spočetka skoraj o-nemela. Zakaj če fant že ni šel za duhovnika, tedaj bi moral poročiti vsaj meščansko dekle, ne pa navadno deldo! 2e od početka, ko je šel Ignacij v Šolo, se je med njim in materjo samo po sebi uredilo, da mati odide za njim, ko bo prišel v službo. Kaj pa, v začetku si je mati predočila lepo faro z velikim župniščem. Kasneje pa se je zadovoljila s tem, da pojde k njemu v mesto. Rekel je, da bo prodal to kmetijo in v mestu bosta potem kupila v okolici majhno hišo. Z zaslužkom pa bosta lahko živela!
Ob nezgodi z otrokom pa, ko je mati hotela postati ostra z dekletom, ji je spet dokazal, da ni nič napačno, če vzame Rozino. Rozina bo spromna, ker ni vajena razkošja; in samo tako je mogoče, da bo vzel še mater k sebi. Ah, kako lepo je znal Ignacij mater in sebe prepričati.
Otrok je umrl in Ignacij se je močno odmaknil od Rozine. Izkazalo se je, da je bilo tisto samo nasilno prepričevanje samega sebe! Leto dni je bilo razmerje med njim in Rozino hladno. Bil je zadovoljen, da Rozina to tako razume; da nikoli ne tarna, da ničesar ne zahteva. Zdaj je iskal ljubezni drugid, pri učiteljicah, pri dekletu v mestu, povsod, samo Rozine se je ognil. Po enem letu pa se je vrnil spet k Rozini, z velikim obupom in razočaranjem v srcu. Svet ga je razočaral, toda tudi Rozina ga ni mogla osrečiti -in zadovoljiti. Vendar pa se je ljubezen med njima obnovila. Samo zdaj je bilo vse mnogo bolj premišljeno, mnogo bolj mimo, kakor prvič.
i da je to določeno, da tega ni 1 mogoče spremeniti.
"iPa če bi kdaj kdo prišel in
In tudi ni v* na ntó raiu- fig' ,Ko2in"' ™d * im»m: nal. IV se j, p ukazalo, ko - j« | ^rlkll- " ,WK> ~ k*j pred kratkim «aroíil a Slivni-; ''.""T"1*' ..... , . kovin, dekletom. Roaina je b¡-1 J^"e f"»*, * n4" I« nekaj mimobeine*a. reci-1	ft bl1 ne„umen'
mo senca ob vroti cesti, kjer £ pnhaJ,il k,mem' ve' m poinik ustavi in odpoíije. ™ T"m n,ies?r dlitl: ~ dok£ ne pojde dalje. Ca-' | * £5Vn0r8" "
ra se bo kdaj spomnil na to senco, iskat je ne pojde več.
Ali je zdaj vredno premišljati o njej?
Ne, v tem ne vidi nikakega smisla. — Res, in tega si ne taji: prevaral je to bitje. Toda, kakšen pomen naj ima razmišljati o tem? Ali je to mogoče popraviti? In naposled,
ga pač vzela.
"Pa bi ga ljubila?"
"Morala bi ga ljubiti."
Ignacij kima. Tudi to spada pod dolžnosti. Vse, kar počne v življenju, vse je ena sama velika dolžnost, ki ji Rozina ne bo mogla nikdar uiti. Tudi najlepše človeške stvari' niso izvzete pri njej od dolžnosti. Ignacij gleda predse po ravnini.
ali ji je napravil s tem kakšno Hribi v daljavi, ki fcb jasnih krivico? Ali ima pomen, da bi I dneh tako lepo zožujejo in zapirajo to ravnino, so utonili v
se ji vsaj opravičil? Ta ženska, ki sedi poleg gjega tako strašno mirno, tako vdano, kakor
sivem jesenskem ozračju, osta-
. W ... R M I ,lo J« ««mo polje, z vlažnim, mrtva stvar, ki zre po dolgi ce- deževnim vremenom. Njive so sti in mu na koncu te ceste ho- razdrapane; velika jesen je če povedati bržkone samo to, nad njimi. Nikjer nikakega reda ga ima rada. — ta ženska da, samo Um, kjer so nove set-vendar ne bi mogla dojeti smi- j ve, tam je videti, da se bo živ-
sla njegovega opravičevanja, ljenje nadaljevalo. Koruzna	..... ........
Ali bi mogla doumeti, da se je polja so prazna, samo kupi ko- jško Oven, John Rak, Charles moral zaročiti, da se bo moral ruzišča stoje pokoncu, krom-' Pti/orelec in Mary Oven.
NALOGA PRVIH AMERIŠKIH CET pri iskrcaaj« na »icilj.k«« obreij« j« bila pripraviti Uran «sodnim nm ¡■laganj« tankov, topov In drugo toiko oprani«. Tako «Ulo jo troba tavrsitl r silni naglici, k«r »cvrašnik ne ¿aka. Toa ini.n.r.kim oddelkom «o jo nalog« sijajno posrečila.
POROČILO S SEJE ODBORA J. S. Z., PROSVETNE MATICE IN PROLETARCA
dne 4. junija 1943 —————————
podružnice, čeprav vse sodelujejo, in to pravilo na velja tudi za zvezo. Naši posamezni 61ani delajo v podružnicah, pa klubi, in Člani v društvih, torej smo sorazmerno zastopani kakor so druge centralne organizacije. '
Jedko Oven, predsednik.
Frank Zakz, zapisnikar.
Navzoči na seji Filip Godina^ Fred A. Vider, Frank in Angela Zaitz, Ivan Molek, Jo-
z drugo poročiti zato, da bo samo tako lahko dobil službo? Ona je doumela samo eno stvar na svetu: sirota je, pre
pirjeva nolja so porasla s travo, krompirjeva trava leži suha. nagnita po razgonih, na vratnicah so kupi makovišča,
so jih
Predseénik Joško Oven o-tvori sejo ob določenem ča5u. Zapisnik prejšnje seje sprejet.
šilja list nekaj tednov na ogled, kar bo veliko pomagalo.
Pogorelec pravi, da to u-ključuje že originalni načrt.
JSZ.—Chaj. Pogorelec pravi, da nima glede zveze nič posebnega. Aktivni klubi delujejo po sta/em, člani pa so
puščena milosti drugih ljudi, korenine konopelj ki ki mora biti ponižna, mora vse kmetje odsekali, ko so kono£ V Kater€m
Ravniki za
cem junija $831.19, to je, račun za maj in junij. Ako se nam bo zamišljena kampanja kaj prida obnesla, upam, da bomo ta dolg izbrisali in potem izdatke sproti plačevali.
Kampanja za tisoč novih naročnikov se je pričela 1. julija« Kako bomo uspeli z njo,
Glede zapisnika prejšnje se- I ^inoma aktivni v raznih dru-. ^ pokazaU ^¿nost. Dose-je, v katerem je bilo priporo- ph akcijah. A jasno je, da čim daj sm<} ^ obfniH za ^^
se ne sme nikdar ob ničemer razočarati, zato ker nikdar ne sme z ničemer računati, zato ker enostavno ne sme imeti nikdar svojega življenja.
Ignacij je dognal to že zdavnaj, tedaj, ko jo je imel še rad. Nikdar se ni upirala ničemur, kar je bila njena dolžnost; njena dolžnost pa je bila tudi pozabiti na Ignacija. To je vedela sama dovolj dobro. Vendar pa mu hoče zdaj, ko je tako lepa prilika — na koncu te ceste —, povedati, da ga ima rada, da ga je vedno imele rada in podobno. Ignacij ve prav dobro, kaj hoče povedati. In on: stisnil ji bo roko, nemara bo še eno noč preiivel z njo. Nič več.
"Ali si zaljubljena, Rozina?"
Velike oči, ki se ozrejo v Ignacija, niso začudene, tudi ničesar ne tajijo; vse je jasno v njih. "Ne. Zakaj bi bila zaljubljena, in v koga?"
"Tako —. Biti zaljubljen je vendar lepo, ne? Poiskala bi si kakšnega fanta, ki bi te rad imel."
Rozina odmaje z glavo. ^ tem pa vendar noče reči: Tebe sem imela rada, drugega ne morem in nočem. Ne, Rozina ne misli tpko daleč. "Mene ne more nihče rad imeti."
"Zakaj tebe ne bi molgel?" Ignacij misdi: zato, ker se je z njim speČala, ker je imela otroka.	*
"Sirota sem; nimam ničesar." Pa tudi to dognanje je hladno, njene oči se ne skalijo prav nič bolj. Ona ve, da je tako na svetu od pamtiveka,
mi v/,	; j . * , Antona Zornika, kadar je na
£<f! 1x*ov.nX bolj*, odikodovaio. . ' F*. m , pojasni Chas. Pogrorelec, da m ÄS".? ieUJ° P"* po~ ' te stvari urejuje kakor najbolj-
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Največja slovenska knjigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S LAWNDALE AVENUE .. CHICAGO 23, ILLINOIS
zvečine samo
lja. Daleč od ceste, med gozdovi so vasi, hiše z belimi stenami, s črnimi slamnatimi strehami. In nad vsem tem to oblačno, mrzlo, umazano sivo nebo, ki bo začelo vsak čas ro-siti, ko bo padal tisti drobni jesenski dei, ki se bo otresal z neba tri dni, če ne morda ves mesec.
Ah, kako mučno, kako dolgočasno je vse to 1
Kajpa, ljudje.se ne vznemirjajo. Se delajo po njivah. Tudi pe bodo pobegnili, ko pride dež. Obleka se jim bo prijela na telo. Ženskam bodo jope visele na grudih kakor u-mazane, mokre cunje, Oni so vajeni te^a, zakaj že sto in stoletja preživljajo večno enake jeseni z mrzlim, neprijetnim dežjem. Saj ne vedo, da je v mestu drugače. In če vedo, ne mislijo na nemogoče stvari.
Kako mimo, mrtvo sedi Rozina na vozu. Nič je ne moti to ne le po vreme. Dežnike je pripeljala s seboj. Toda čeprav ne bi imela ničesar, nič se ne bi razburjala, če ju dež zajame. Saj ve prav dobro, da so jeseni s tem mrzlim dežjem neizbežne, da mora včasih ves dan delati na takem dežju, vsa premočena, in da se ogreje šele zvečer; Rozina ve, da v življenju pač nima pomena vznemirjati se, nima pomena o čemerkoli tuhtati, zato ker s tem prav nič ni mogoče doseči in spremeniti, temveč pojde vse tako naprej, kakor je od vekov določeno.
"Ali si želiš česa, Rozina?"
Sele čez čas se Rozina ozre F*> "jem, toda spet tako strašno mirno, niti ne nezaupljivo
"česa naj si želim?"
"Na — tsjco, karkoli. Vsak človek si nečesa želi, vsaj včasih."
Kozina odmaje z glavo
"Ne. Zakaj naj bi si česa želela?"
Kes zakaj naj bi si česarkoli želela, ko dobro ve, da je neumno želeti si karkoli, kar *e v življenju ne more izpol-
urejuje kakor najbolj še mefto^e v korist vseh prizadetih.
Publikacije JDTD.—Upravnik Pogorelec je poročal, da to bili dohodki v prvih štirih mesecih tega leta prilično boljši kot pa sorazmerno leta 1942. Za naročnino smo prejeli $204.11 več kakor pa v enakem času lanskega leta. Ni to kaj poseben naprtdek, a nekaj ga je vendarle. V istih mesecih tega leta smo dobili 67 novih naročnikov, napram dvajsetim enaki debi lansko leto.
Dolga imamo za april in maj v vsoti $738.86. Torej je priii-čno manjši kakor je bil. K zni-
bo vojne konec, in še prej, bodo socialistične postojanke v borbi za ljudske svobodščine najbolj potrebne.
Prosvetna matica. — Tajnik Chaj. Pogorelec poroča, da se odbor glede vsebine prihodnje knjige, ki jo bo izdala ta ustanova, še ni nič zedinil. Pojasnjuje težave, a je uverjen, da bo knjiga vzJic njim izdana.
Filip Godi na priporoča, da naj se gradivo zbere čimprej. Meni, da ga imamo v naših drugih publikacijah dovolj ta- * kega, ki bi1 bilo vredno pona- j tisa. John Rak soglaša. Obljub- j lja kot član te ustanove svoje sodelovanje pri zbiranju.
Rasno. — Chas. Pogorelec pojasnuje, da se ni še prispevalo tisoč dolarjev iz blagajne poverjeništva JRZ SANSu zato še ne, ker se gre radi obre-
žanju je pomagal prebitek ko- Rti. Izvrdi ^ ^ izplačilo po 1.
ledarja, pa tudi prebitek Majskega glasa je k temu precej pripomogel.
Za kampanjo, ki je zasnovana s 1. julijem, so priprave dokončane in upati je, da bo uspela. Cilj ji je tisoč novih naročnikov. Izjavlja, da ima najboljše upe na uspeh.
Fr. Zaitz glede kampanje dodaja, da je načrt Chas. Pogorele a razposlati pisma z vabilom na sodelovanje vsem zastopnikom in pa vsem tistim somišljenikom, od katerih se pričakuje, da bodo pomagali v tej akciji. On (urednik) pa bo povabil na sodelovanje dopisnike, v namenu, da rečejo tej agitaciji v korist vzpodbudno besedo. Dalje je upravnik Pcgorelec predložil agitacij-skemu odseku načrt, ki med drugim vključuje, da se bo pošiljalo skozi nekaj Ud nov Pro-letarca vsem takim, ki j£h zastopniki priporoče. naročnino zanje pa se plača iz prispevkov onih, ki v tej kampanji prispevajo v ta namen.
Joško Oven pravi, da bo kampanja nedvomno uspeh, kajti kolikor je njemu znano, je iProletarec med čitatelji priljubljen in mu bodo pomagali. Treba pa jim je za to delo vzpodbude.'
Filip God in a priporoča, da naj upravnik poišče v vsaki na-
juliju. O tem se je posvetoval tudi s pomožnim tajnikom San-sa Mirko Kuhljem, ki je dejal, da se še ne mudi, izvršiti izplačila, ako se gre za obresti. Naj se prihrani vsak cent, kjer se ga more.
Vsota Sansu bo izplačana iz vloge, ki jo ima poverjeništvo JRZ v Jugoslovanskem hranilnem in posojilnem društvu.
Nadalje pod razno se razpravlja o raznih drugih zadevah, ki se obravnavajo v naši javnosti, nakar predsednik Joško Oven sejo zaključi ob 10:30 zvečer.
Joško Oven, predsednik, Frank Zaits, zapisnikar,
niti. Ona je vendar z vum iH l*1,11'	ki bo so-
zelo zadovoljna, tako hotela večno živeti.
Življenje ima svoj pomen zanjo samo v delu; in Rozina Je srečna samo, kadar so ljudje dobri z njo, kadar ne kričijo nad njo. To je dovolj, če-w večjega si ne želi.
''Ali bi dovolila, da ti nekaj podarim ?"
(Dalje prihodnjič.)
Ko ta Ust prečitafte, ponudite ga prijatelju, da se s njegovo vsebino tudi on semnani.
delovala z njim pri iskanju takih naslovov, na katere se bi bilo vredno obrniti.
Am^ela Zaitz meni, da smo s to akcijo že skoro nekam pozni, kajti sklenili smo jo pod-vzeti pred tremi meseci, a je še vedno v povojih.
Oven pravi, da se bomo vs-led zamude pa sedaj toliko bolj potrudili
John Rak priporoča razne stvari v prid t« kampanje, in tnenl, da bo dobro uspela. Svetuje, naj se takim, ki so sma-trani za naše somišljenike, po-
Sejo odborov JSZ, Prosvetne matice in uprove Prole tarča
dne 2. julija 1943.
Prisotni Filip Godina, Fred A. Vider, Frank Zaitz, Angela Zaitz, F. S. Tauchar, Anton Zaitz, Ivan Molek, Joško Oven in tajnik Chas. Pogorelec.
Dnigi udeleženci: Mary Oven.
Odsoten John Rak.
Predseduje Oven.
Zapisnik prejšnje seje sprejet.
Uprava Prolftarca. Upravnik Pogorelec «zrvaja, da se stanje lista v splošnem izboljšuje. fttevilo naročnikov je v prvih 6. mesecih za 32 višje v primeri z enako dobo 1. 1942. Tudi finančno so bili vsi meseci prve polovice tega leta boljši razen enega, v primeri z enako dobo lansko leto.
Letos smo prejeli na naročnini za prvih šest mesecev $1,-744.10, v letu 1942 pa $1,472,-74. Vsota letos je torej od lanske višja $271.36. Junija smo dobili 13 novih naročnikov, črtanih pa je bilo 7, torej je napredek 6 naročnin.
Tinkami smo bili dolžni kon-
vanje na vse zastopnike, a v načrtu imamo pridobiti za to akcijo tudi tiste somišljenike, ki so zvesti naročniki U^a lista, a v agitaciji zanj običajno še niso sodelovali. Zanašamo se, da bodo v sedanji pomagali.
JSZ. — V zvezi ni posebnih sprememb. ^
Prosvetna matica. — O tej
ustanovi bo poročal njen odbor, ako je že dobil gradivo za prihodnjo knjigo.
Odseku — Odbor za razširjenje Proletarca je izdal svoj proglas in se nadeja dobrega odziva. Upravnik razpošilja pisma in urednik pa ima na-kgo to agitacijo oglašati V listu. Omenja, da to dela, in pa tudi pismeno, v kolikor utegne.
Posebna konferenca. — Bilo je sklenjeno Že na prejšnjih sejah, da se naj aranžira ob priliki skupni diskuzijski se-stanek v svrho razmotrivanja o naših in pa širših problemih. Vršila se bo v četrtek 12. avgusta v SDC. Sklenjeno, da se nanjo povabi vse člane gl. odbora SNPJ, ki bodo one dni na aeji svoje organizacije v Chi-cagu, in pa tudi vse druge so-druge in somišljenike.
Tauchar pravi, da ako se tak sestanek skliče, bo družabni klub SDC skfbel, da bodo udeleženci dobro postreženi.
Anton Zaitz vprašuje glede prejšnjega sklepa, da se skliče širši zbor v tem letu.
Fr. Zaitz pojasni, da četudi bi bil naš zbor potreben, bi ga v sedanjih okoiščinah ne mogli sklicati tako, da bi bil uspešen, samo za formalnost pa ni vredno. Filip Godina meni, da je gtlavna stvar sedaj le če moremo imeti kaj formalnega, za večji zboT pa se pobrigamo pozneje.
Anton Zaitz pravi, da je s svojim vprašanjem želel to, da se te razloge pove, da bodo v zapisniku. S pojasnili soglaša.
Prosvetna matica. — K poročilu tajnika o tej ustanovi se udeleže razprave, največ glede gradiva za prihodnjo njeno knjigo, Ohas. Pogorelec, Ivan Molek, Tauchar in par drugih. Gradivo se zbira in knjiga bo izdana, kakor je bilo prvotno določeno.
Fr. Zaitz predlaga, da naj na konferenci dne 12. avgusta poda referat o Prosvetni matici in naših splošnih aktivnostih Chas. Pogorelec. Sprejeto.
Fr. tauchar govori o SANSu in meni, da se bi tudi JSZ proglasila za podružnico. Pravi, d« bi to na splošno javnost dobro vplivalo. V raipnavi o tem je bilo rečeno, da se centralne organizacije ne proglašao za
/iljem Rus dokončal
Chicago. — Ob priliki seje pdbora SNf J, ki se je vr-Hla minuli teden, sem nameraval Viljema Rusa znova vpra-iati za spis o zgodovini Slovenske svobodomiselne podporne zveze, ki bi ga objavil v prihodnjem letniku Ameriškega družinskega koledarja.
Vprašal sem njega in Kuh-Ija za izvršitev tega dela takoj po izdružitvi SSPZ s SNPJ, pa sta takrat oba rekla, da sta vsled združenja preobložena z drugim delom. Zanašal sem se, da bo Rus to nalogo izvršil kdaj pozneje, ker ne bi bilo prav, ako bi tako važna organizacija, kakor je bila SSPZ, v koledarju ne bila zgodovinsko opisana, kakor so bile vse druge, ki so prenehale.
Dogodilo se je, da Viljem Rus ne bo mogel izvršiti te na-lclje. Ko se je Mirko Kuhelj zjutraj dne 10. avgusta ustavil s svojim avtom prod njegovim domom, da ga pelje na delo v urad SNPJ, ga je šla hčerka buditi, a se ji ni oglasil. Vsa preplašena je hitela ven in rekla Kuhlju, naj stopi v hišo.
Vrljema Rusa je dobil mrtvega v postelji. Zadela ga je kap.
Že od smrti svoje žene, ki je preminula v začetku tega leta, pokojni Rus ni bil nič kaj zdrav. Zapušča tri otroke. Najstarejšemu je 18 let.
V	uradu SSPZ je delal še ko je bil njen tajnik August Au-čin. Za njim je Rus postal glavni tajnik in si ohranil ta urad do združenja s SNPJ. Na združitveni konvenciji je bil izvoljen za pomožnega tajnika SNPJ, ne da bi se bil kaj prizadeval za zmago, veliko pa so mu pomagali ostali delegati SSPZ.
V	polemike se je pokojni Rus redkokdaj spustil. V aktivnosti izven svojega urada se je malo u meša val. Zgodovina SSPZ mu je bila odprta knjiga, zato bi bil baš on lahko napisal poglavje o nji, kar je obljubil, pa ga je smrt prehitela.
Star je bil šele 56 let, doma iz vasi Breže, občina Jerzevica v kočevskem okraju. Njegov dom je bil v Pullmanu. Pokopan je bil dne 14. avlarusta. V pogrebnikovi kapeli je imel poslovilni govor Vincenc Cain-kar, ob grobu pa društveni predsednik Rerljavec. (Pogreba so se udeležili vsi člani gl. odbora SNPJ, ki so imeli tiste dni svojo sejo, in mnogo drugih njegovih prijateljev.
Pokojni Rus je bil naročnik Proletarca od leta 1919. Ni bil sicer naš aktiven somišljenik, a tudi nasprotoval ni, pač pa je dostikrat rekel dobro besedo v pomoč našim akcijam.
časten mu spomin! —c.
SISTEM SOCIALNE ZAŠČITE KLIČE PO IZPOPOLNITVI
(Nadaljevanje s 1. strani.)
jemnikov brezposelne zavarovalnine je bilo junija 1940, namreč lr268,566 oseb.
Sedaj je število brezposelnih majhno, naraslo pa bo v milijone čim se ustavi municij-ska industrija.
Izpopolnit veni predlogi
Predrogi za izpopolnitve socialnega zavarovanja vključujejo načrte za bolniške podpore, za zdravniško oskrbo, za kritje stroškov bolnikov, ki so poslani v bolnišnice itd. Ta dodatna zavarovanja bodo seveda pomenila tudi večje prispevke. Glavni načrt določa za socialno zavarovanje 6 odstotkov delavčeve plače, in zanje bo deleže>n tudi večjih pokojnin in brezposelne podpore kot jih sedaj prejemajo.
čimboljše državno zavarovanje vseh, ki *o odvisni od dela za svoje preživljanje, je najboljša socialna zaščita, sploh edina, na katero se je zanesti.
. . KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
ko>i i:\taikji
"Srbobran" objavlja napade na Roosevelta in na njegovo politiko iz "Stobodne reši", ki jih je pricbčevala do 21. juni-ja 1941. "Slobodna Reč" je srbski lL«t, ki so ga ustanovili hrvatski komunisti -za propagando med Sfcbi. Kot do omenjenega dne drugi listi komin-terne, tako je tudi "Slobodna Reč" udrihala po imperialistični vojni in po predsedniku Rooseveltu, češ, da nas šiloma tira vanjo. Od 21. junija 1941 dalje so Hiti listi najglasnejši v apelih za večanje vojnih naporov in "Srbobran" dela primere, kako so se spremenili v enem samem dnevu. Ameriški vladi, posebno uradu za vojne informacije, je delovanje posameznih časopisov znano, tudi če bi Petrak od ZajedniČara in uredniki Srbobrana ne drezali znova v takratno pisanje hrvatskega Narodnega Glasnika in srbske Slcbodne Reči. •
Rim je bil proglašen za "odprto mesto", zato da Iga bi ameriški in angleški letalci več ne napadali. Nekaj bomb so mU že dali okusiti. "Odprto mesto" pomeni, prvič, da se vlada iz njega umakne in pa da odpravi v njemu vse, kar služi njeni vojni. Badoglio tega ni storil, pač pa se zanaša, da bo proglašenje Rima za odprto mesto zadostovalo zato, ker papež še posebno želi, da se "večnega mesta" ne bi več napadalo. ^
Frank Kerže je zelo nezadovoljen s starino! v Sansu in pa v JPO-SS". Naj se umakne mlajši generaciji, ji pravi, le Adamič in Rogelj naj ostaneta na njunih mestih. Lahko bi rekel, da je kritika dobra, če pomaga h konstruktivnosti. Da-li je Keržetova take sorte, je drugo vprašanje. Sicer pa razpravlja o Um v tej številki Jo-seph F. Durn, ki se lahko tudi prišteva* kot sam ugotavlja, k "mlajšim".
Glas naroda je zvišal naročnino «za en dolar na leto. To je menda prvi slovenski list, ki je to storil, od kar smo v vojni. Angleški dnevniki pa so jo že skOro vsi zvišali v prvi polovici leta in cb enem zmanjšali obseg. Glas naroda zvišanje naročnine opravičuje z večanjem cen papirju in tudi vse druge tiskarske potrebščine se draže. To je edin razlog, čemu se cene naročnini viša. Precej listav pa je že "prenehalo, ker jih bi v sedanjih razmerah niti to ne bi rešilo. le precej ča*a tega je Glas naroda ukinil svojo sobotno številko in vzeto oboje v poštev, je zvišanje precejšnje, a mu bo izdatke vzlic temu težko zmagovati. Kajti
časi, ko je bil Glas naroda najbolj razširjen slovenski list v Ameriki, so že pred več leti minili.
Radnicka Borba V Clevelan-du se je postarala v "tri .in pol stoletja'*, oziroma trdi, da te toliko ¿asa širi marksistično luč. Ustanovljena je bila pred 36. leti. Kako ji je mogel urednik starost čudežno zvišati v "tri in po stoleča", je njegova skrivnost.
Ameriška domovina, ki ima
menda v novinarskem in političnem svetu tako dobre zveze kakor na primer New York Times, pravi v uvodniku v izdaji iz dne 13. avgusta o novi jugoslovanski vladi tudi tole:
"Tik pr*d invazijo uvtinikov na Balkaa jo bila koaatitairano nova (jugoslovanska) zamejita vlada v Londonu in od projšnj« vlado jo oatal v kabinotu odi ni general Miha jlovic kot auniator armado in ara« ¿»o tile.
AH bomo rokli, da ga jo ponovno imenoval« »©pet kaka srbaka klika? Niti malo no. V novi vladi, dobro sa-pomnita, ni adoj nobenega polit ¿barja, ampak samo iavrini uradniki in vojaki. To po m« ni, borita poano, da jo adaj konoc vaob političnih «plot. karij in »akinacij a Jugoslavijo in da jo adoj poaftavljona vlada, ki b> ostala, dokler no bo Jugoslavija oo-▼obojena in dokler na bodo v oavo-boje ni Jugoslaviji volitva v parlament."
Kdor ve, ve ! Ameriška domovina torej ve, da je nova jugoslovanska vlada* bila ustanovljena "tik pred invazijo aa-veznikov na Balkan", kar pomeni, da ameriške, angleške, francoske in kanadske čete že marširajo po njemu. Tako je Debevčev dnevnik dosegel Mscoop" pred vsem drugim
Ameri-ve reči,
ki so drugim neznane, pojas-nuje v istem članku:
ZAVEZNIKI bodo kmalu imali več Italijanskih generalov kakor pa Italijani. Precej jo bilo vjotib v Libiji i» Tunini ji, soda j po v Siciliji. Na vrknji sliki na dosai jo ujeti general Cuilio Caosor in ¿lani njegeveg« ¿taka. Slikani so bili v ameriškem jetniikem taboru, kjer so jim ni t roba mil voi brigati aa vojno.
vi jo. ^ Prav tako sporaumno z angleško in ameriško vlado je ostal po mnenju o vsem poučene "A. D." v kabinetu Draža Mihajlovic, oziroma trdi, da lahko priseže v to. Zato vprašuje:
"Kje so adaj partiaani, komunistični portiaani, da se bomo raaumoli? Zapomnite si enkrnt aa vselej vsi ta
vensko ime, ki je sedaj oblate-no s komunistično godljo." V komentiranju seje jugoslovanskega odbora pravi, da so se je udeležili,, sodeč po obrazih, večinoma sami hrvaški in srbski komunisti, pa par slovenskih. In ger angleška in ameriška vlada komunistov nočeta podpirati, oziroma dehijeti
dnevnim časopisjem v ki. In da^A. D.r. res
"Da so odlatali od vlada vsi poli-tikarji, jo v «rok ta, tako sodimo, in kot smo fsaccsi ia aanesljivik virov (pa ne i« Londona), ker jo kralj Peter hotel tako. Vemo namreč, da jo kralj aabtoval od vlado dr. Trifuno-viča, naj so kabinet javno iajavi aa fodorativno ureditev dršave! To niao nobene flavae, to jo fakt. In veste, kdo ga jo pomnil v t«j aaktovi? Ve-čina srbskih ministrov, katorik jo bi* lo ia dosotik devet aa Valiko Srbijo."
Kajne, kako dobro je, da premoremo Slovenci dnevnik, ki ve, kaj so flavze in kaj so toine informacije. "A. D." meni, da je Peter to spremembo izvršil prejkone v sporazumu z angleško in mogoče tudi z ameriško vlado, prejšnjo vlado pa je v sporazumu z istimi krogi zavrgel, ker se ni hotela izreči za federativno Jugosla-
c
§
PRISTOPAJTE K
Ü SLOVENSKI NARODNI $
1
jj PODPORNI JEDNOTI §
J USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET S ^ ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO &
5	• I
^	NAROČITE SI DNEVNIK	%
J _______________fc

Amerika in Anglija in če komu to no bo vioč, »o lakko «aleti v aid, pa mu
ne bo aič pomagalo."
i	. ' . •	ga» .
Na seji gl. odbora KSKJ so razpravljali tudi o akcijah za materijalno pomoč Slovencem v starem kraju. Odbornikom je bilo prečitano pismo Zveze slovenskih iupnij, ki se v svoji okrožnici potoiuje nad nezadostnim sodelovanjem nekaterih odbornikov KSKJ — pšica je bila menda namenjena v gl. tajnika Josipa Zalarja, in zapisnik nato ugotavlja, "da je prišei gl. odbor do zaključka,
sti. ki bočete Igrati v bodo« Jugo.	P™*1' njim, je nevarnost, da rz~
sla vi ji vlogo komunističnih komisar-	JTubimo Primorsko in Koroško,
jev, da Waakington ia London ne bo*	ako Adamič in Rogelj ostane-
sta nikdar prtaualn e Jugoslaviji ka-	6l V SansU. In Če nam ameri-
ke komunistično vlado, alasti pa ne	ftka in angleška vlada Primo r-
ameriški sonat, ki bo moral končno	gko in Koroško Odrečeta, bosta
potrditi vsako pogodbe... Na Bal-	Adamič fnltogelj odgovorna.
kanu. odnosno v vsi Evropi, bost.	je ^jl	¿u<hlo
¡mol« po loj vojni «lav baaodo, a,.^.. čimbolj se ga ra Z VOZ-
I java, bolj je v vozlih.
MA. D." je odločno «oper to, da se bi prej omenjeni jugoslovanski odbor podpiralo rz San*ove blagajne. Iz zanesljivih virov ve, da eden Sanaovih odbornikov, navzoč na dotični seji nI glasoval za to Adamičevo "dete**, ne ve pa kako so glasovali Kristan, Kuhelj in Rogelj, ki so bili na tisti seji ortali trije zastopniki Sansa. Tudi ugotavlja, da se je/vr&ilo zborovanje za "»zaprtimi vrati", torej ni mogla poslati nanj opazovalca, da bi poročala,
mišljena, a resnica je, da mu streže po življenju mnogo Hf-vatov in da so ga partizani obsodili v smrt. Svoje obsodbe rzvrše čim jim ja dana priložnost, čeprav pri tem tvegajo tudi svoja življenja.
V času marelarske diplomacije so bile demokracije api-zarske napram fašističnim diktatorjem, pod pretvezo ohranitve miru, sedaj pa skušajo biti apizarji diktator Franco, madžarski In italijanski fašisti, pa bolgarski in romunski, v namenu, da si rešijo svojo kožo m pa svoje imovine. Ko so bili demokrati apizarji. je bilo to za demokracijo jako slabo. In če bodo sedaj popustile fašističnim apizarjem, bo to prav tako katastrofalno, kakor romanja angleških in francoskih demokratičnih državnikov leta 1938 k Hitlerju na njegov -grad pri Monakovu.
paj zastopnike društev in tako se je pričelo z delom. Res, da rtno tz zadnje omenjeno postojanko pričeli nekam pozno, toda ne pa prepozno, če se hočemo res izkazati v aktivnostih, ki jih vrši SANS. Društva so se pracej povoljno odzvala in u-pamo, da pristopijo tudi tista, ki se dosedaj še niso prijavila.
Med nami je vse preveč cin-canja, kar ni častno za nas. Posebno sedaj ne, ko se usoda z našim narodom v stari domovini tako kruto igTa. Ameriški Slovenci za osvoboditev naših rojakov lahko veliko storimo, posebno v akciji za združeno Slovenijo, ker v tej vojni mi lahko govorimo zanje, do-čim so oni tam potisnjeni ob steno.
Zgoraj omenjena podružnica je zbrala dosedaj $300, kar je v tem kratkem času lepa vsota, a vzlic temu premajhna, upoštevajoč felikost naše naselbine.
Ameriški Slovenci bomo morali doprinesti večje žrtve kot smo jih. Če hočemo razne im-perialiste prepričati, da so tudi Slovenci narod, ki je vreden združitve v eno deželo in svobode.
Minule ttnlne smo imeli tu v ta namen par važnih sestankov. Prišli smo skupaj uradniki podružnic v Clevelandu in razpravljali kako bi čimbolj povečali aktivnosti in dohodke ter s tem zainteresirali vse naše ljudstvo v to potrebno akcijo.
Pri pereča no je bilo, da naj
nalogo nabirati prispevke njim v pcunoč.
Pojasnjeno je bilo, da se je Sans za stvar «zavzel m pledi-ral pri vojnem oddelku, da naj se s slovenskimi vojnimi vjet-niki ne postopa kot s sovražnimi vojaki.
Treba pa je vpoštevati, da so se borili v italijanski armadi — hočeš nočeš — proti zaveznikom, in ameriška vo jarka oblast med imetniki ne dela kakih posebnin^razlik. Tudi je dejstvo, da se jim v ameri-.ftcim ujetništvu godi veliko boljše kot pa se jim je v Mus-solinijevi armadi. Ker so ujetniki, se ne smejo svobodno gibati, a tudi tam se niso smeli. Imajo pa tu dovolj hrane, obleke in zdravstvene oskrbe, da sedaj saj lahko žive kot ljudje.
Izrečena so bila mnenja, da .i fehtarijami zanje in z drugimi na «levo in desno se le bega ljudi in ob enem se z njimi daje oporo onim, ki se pišejo Janez Nedam in Mica Sfkopu-hova, kakor jih označuje Janko N. Rogelj.
Je lepo, da sočuvstvujemo a emi vojnimi ujetniki, a ob e-nem moramo razumeti, da ni-*o prišli s slabega na slabše, ampak pod humanitarno oskrbo strica Sama. Nujno potrebno pa je, da se brigamo za tfotisoče onih revežev v okupirani, podjarmljeni domovini, ki bodo odvisni od naše ponoči čim bodo osvobojeni.
V ta namen Sans hi JPO-SS ah ko še veliko storita in pa posamezni njuni odborniki ter
se ustanovi za vse to' gibanje e,ani* P«*1*1? *e L. Adamič
5
Naslov za list in tajništvo je i
S 20.»7 So.
Lnwndale /tvcnnr % Çlicsgo 23, Illinois
I
S	W
da vsebina pisma (ki ga je po-ikako w razpravljali jn *kle-slala zveza slovenskih župnij) i p^j. Ve pa. da "je namen te ne odgovarja resnici in gl. od- bHf kf>|ikor je bflo
taka oredbacivania odlo- dn0 u yabi,a nanj0t da8ebo
zahtevalo od zaveznikov priznanje partizanske (komunistične) vlade v Jugoslaviji." Predno nastane mir bo torej še veliko boja tudi v slovenskem tisku in mad strujanii, pa šo tudi potem. Predno se svet v teh zgodovinskih potresih u-stali, bo vzelo še mnogo Časa. Pri "A. D." po zabijaj 6, da je glavna točka vsega spora koncem konca borba za ohranitev uredbe, v kateri naj bi le nekateri udobno živeti, in pa med onimi, ki si prizadevajo, da naj bodo dobrine človeko-vora ustvarjanja vsem v korist. Te vrste borce so klali v vseh časih. Goreli so v smoli na križih v starem Rimu, bili pobijani ob zidanju piramid,' bičani na ruskih stepah iti streljani v stavkah v' ameriških mestih. Uradnim komunistom se lahko očita veliko »met, napak ih grehov, toda «borba med onimi, ki hočejo udobje brez dela. in tistimi, ki delajo, se bo nadaljevala tudi ko* imena "komunist" nič več ne bo.
O Ante Pavelicu smo V tej koloni po padcu Musolfnija pisali, da ga nedvomno jako skrbi, kam bi pobegnil, ko postanejo tla prevroča tudi zanj. Dne 13. avgusta pa je bilo v Chicago Daily News Foreign Service poročano, da se je junaški poglavnik neznano kam _	Zjmibil. K poročilu je bilo do-
druge koTftike, da bomo pred | -etavljeno, da vest ni še potr-amenško javnostjo oprali-alo-1 J#na. Morda je bila povsem
odgovarja resnici in gl. od-taka predbacivanja odločno odklanja. Tik nato pa isti zapisnik vsebuje resolucijo duhovnega vodje Rev. Butale, s katero naj bi KSKJ odobrila delovanje pomožne akcije zveze slovenskih župnij. Bila je «prejeta, ni pa rečeno, ali ao-frlawo ali le z večino glasov. Ko je bila ta resolucija odobrena. je predlagal J. Zalar drugo, s katero naj bi KSKJ odobrila apel na zvezo slovenskih iupnij, da naj rajše sodeluje z JPO-SS kot pa da bi v«nlila samostojno pomožno akcijo. Njeprova resolucija je bila soglasno odobrena, dasi je, kot trdi v Ameriški domovini predsednik zveze slovenskih župnij. Rey. Slaje fz Loraina, te Butalovo resolucijo v navzkrižju. Druge nezgode vsled tega nesoglasja menda ne bo,' razen da bo Joaeph Zalar še deležen gnije. Saj lorainski župnik mu z njo precej strogo preti.
Jugoslovanski odbor, ki je
zboroval dne 7. avgusta v SND v Clevelandu, je dobil v Ame-rüki domovini z dne 14. avgusta ostro obsodbo, Sans pa pretnjó. Zahteva, da Adamič in Rogelj izstopita iz Sansa, ih da si Sans takoj dobi zmožnega tajnMca, ki bo razumel San-aove naloge. Pretnja pa je v sledečem stavku:'"Ako odbor Sansa tega v najkrajšem času ne stari, potem bomo povzeli
TO IN ONO IZ CLEVELANDA
. Tukajšnja podružnica JPO-SS, v okrožju SDD na Waterloo Rd., pripravlja veliko prireditev, ki bo vsled svojega programa in namena nekaj posebnega. Vršila se bo 24. oktobra v omenjenem Slovenskem delavskem doftiu.
Zavzeli smo se, da nam mora v namen, z^ katerega smo se zavzeli, /prinesti naj maj en tisočak. Umevno, da ves prebitek je namenjen rojakom v trpeči Sloveniji. Ob tej piriliki bo izdana tudi brošurica a sporedom in oglasi. Določilo se je, da bodo vpisani'v nji vsi, ki so v ta namen kaj prispevali od početka pa do te priredbe. Kdor -torej želi svoje ime v knjižici, naj prispeva sedaj.
Nabiralke oglasov so imele dokaj povoljen uspeh. Na priredbi bodo oddane tri nagrade. Prva bo vojni bond v vnoti $25, drugi dve pa po $5 v vojnih znamkah. Da bo uspeh tudi v tem oziru, je potrebno, da sežete po tistih listkih, ki ie nekaj časa krožijo med nami.
V sporedu bodo pevske točke, kratka igra, ki jo režira J. Steblaj, Janko N. Rogelj pa je bil povabdjen, da nam poda kratek govor, ki se je odzval. On je zelo delaven v tej akciji. Po sporedu bo udeležencem postreženo z večerjo, potem ^pa bo plesna zabava v obeh dvoranah SDD. V vrhnji bodo igrali Vad rta lovi, v spodnji pa Bar bič ml.
*
Imamo še eno postojanko, namreč, podružnico Sansa št. 48, ki je z delom nedavna pričela. Ža ustanovitev obeh teh podružnic se je zavzelo na mojo iniciativo društvo "V boj" št. 53 StfPJ. Sklicali smo sku-
centralni odbor, v-katerem naj bi sodelovali tudi tukajšnji člani širšega Sansovega odbora, ki so bili izvoljeni 5.-6. dec. 1942 na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu. Njihova moralna dolžnost je sodelovati in bilo je sklenjeno, da se jih povabi na prihodnjo sejo, k j bo 26. avgusta.
Drugi sestanek se je vršil 6. t. m. v SDD. Aranžirala ga je podružnica Sansa št. 39 večer pred konferenco zastopnikov ameriških Jugoslovanov, ki se je pričela 7. avgusta. Navzoči na sestanku omenjene naše podružnice so bili tudi Etbin Kristan, Louis Adamič, Joseph Zalar, Mirko G. K uhelj in Janko N. Rogelj, vsi od eksekuti-ve Sansa. Sestanka se je udeležilo okrog sto interesiran-cev.
Nič preveč častna ni bila za našo naselbino ugotovitev, da tukajšnji Slovenci, ki tvorim-o četrtino ameriških Slovencev, proporfno nismo še organizirani v prid te akcije toliko kakor drugod. Upam, da bo p> sledica te.v:a sestanka več aktivnosti za Sans tudi v na^em mestu, Iie.s, da nam v Clevelandu vzame časa za prebuditev, ampak naselbina vzlic temu stori vselej svojo dolžnost, kadar gre «za naše narodne zadeve.
Na vprašanja sta na sestanku 6. avgusta odgovarjala Kristan in Adamič. Med drugimi je bilo vprašanje, koliko je že Sans storil za vjetnike slovenskega porekla, ki so služili v italijanski armadi. Dalje je bilo poročano o ustanovitvi posebnega odbora, ki si je dal za
ne pa kak jugoslovanski poslanik Fotič ali pa dr. Mally,
kakor je bilo sugestirano. *
"Ven s starino!" kliče v svo-ji koloni v Enakopravnosti Frank Kerže. Well, ne vem, kako bi bilo, ako bi njegova obveljala, da naj se prepusti vse "tamladim".
Ne rečem, da je nekaj naše mladine briljantne, a žal premalo, pa mora vsled tega "starina" nadaljevati, če hočemo ameriški Slovenci živeti, dokler vseh ne pretopi "melting pot" v ameriški rod.
Kerže omenja v svoji koloni / rnzpravi o mladini tudi nekaj imen Clevelandčanov, katerim daje priznanje menda zgolj vsled njihnih političnih služb. Nimam nič proti temu, t od a izvzemši G., katerega menuje, so drugi v njegovem teznamu še prokleto malo žrtvovali za narod. Poznajo ga lajbolj takrat, kadar rabijo njegov (narodov) "push".
Tudi v Sansu je za Keržeta vse zanič, razen Adamiča, pri JPO-SS pa je kaj vreden le Janko N. Rogelj. Cast obema, ker res delata (oba menda še {padata v mladeniško dobo. v kakršno bi se lahko tudi jaz prišteval). Ampak v vseh naših naselbinah, torej tudi v Clevelandu, pomaga v narodnih akcijah največ starina in njej gre zasluga, da imamo kar imamo. '
Gledati kritično, kakor motri vse naokrog F. Kerie, je laglje, kakor pa delati. Vrh tega s takimi argumenti ubija voljo med onimi, ki delajo, to-
(Nadaljevanje na 6. strani.)
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.
; Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno i
TELEFONI. CANAL TITS—.,1,1 «'
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL ;
........................... i............n il nil IT
ZA LWNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
■ 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14 ILL =
Tal. MOHAWK «707
PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
....................................................minimumu.
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
Is irct do »ret
Dnc 7. avgusta je bil oddan po radiu ¿2 New Yorka v staro domovino govor Etbina Kristana. Tiste 'srloboko zamišljene besede se glasijo takole:
"Slovenija, majhna si, toda tvoja duša je velika in močna. Temne sile hudobnosti grozijo tvojemu ljudstvu z'uničenjem, ali tvoji možje in žene se borijo za življenje, za luč, za svobodo. Tvo junaški odpor cenijo povsod, kjer hočejo ljudje biti svobodni in posebno iskre-n> v tem domu prjutosti v A-meriki. Bratje in sestre, vi ve-:te, da je zmaga na pohodu in da bodo morale fašistične tolpe kmalu dati od sebe domove in zemljo gvojih žrtev. Tedaj se Slovenija zopet dvigne ze-dinjena in svobodna kot članica r. ve, demokratične Jugoslavije.
Na tisoče vaših rojakov je v oboroženih silah Strica Sama; drutfi tfccčeri izdelujejo orožje, hrano in druge potrebščine za naše fn za Združenih narodov vojake, ker vedo, da pomeni zvezdnata zastava demokracijo in pravičnost za vse.
Vem, da vas osižčna propaganda ne more zmesti in da razumete neprecenljivo vrednost enotnosti za zmago. Med tem, ko se imamo bojevati preti fašizmu na bojnih poljanah, v tovarnah, v gorah in pod zemljo, moramo pa tudi preprečiti, da bi njegova propaganda uspešna. Tukaj smo združeni svobodni Slovenci, Svobodni Srbi in svobodni Hrvatje v delovanju za en ideal, za demokratično Jugoslavijo, vgrajeno na načelih bratstva in svobode, ki naj dobi svoje dostojno mesto v zvezi balkanskih narodov in v novem svetu, ki bo moral biti prost in močan, da lahko v kali zatre vsak peak us nasilnosti.
če je bil nekdaj čas, ko so bili * Slovenci in Jugoslovani sploh komaj znani v zunanjem svetu, se danes vaša imena v tej deželi izgovarjajo ct ljubeznijo in spoštovanjem. Narodi, ki rajši umirajo, kakor pa bi bili sužni, ne morejo poginiti in s sedaj neizogibno ziqafto Združenih narodov se bodo uresničile Gregorčičeve
besede:
■ t
Pepelni dan ni dan več tvoj, tvoj je vstajenja dan!
Bratje in sestre, bodite pripravljeni, da pozdravite zvezdnato zastavo, kadar zaVihra na vaših obalah v družbi s 3lavnimi zastavami drugih zaveznikov. Bodite pripravljeni, da pozdravite svoje prijatelje, ki se bojujejo za naše skupno ideale. Kakor so ee oni tako tesno zbližali, da peklenska sila ne more razbiti njihove sloge, tako pospešujte tudi vi vzajemnost v tej uri potrebe!
Spomnite se na velika dejanja angleške vojske proti neizmerno močnejšim sovražnim s|^am v Afriki, na Čudoviti odpor Avstralcev in Novozeland-cev! (Poglejte na mesta in bo-j 15a na Daljnem vzhodu in o-hranite v mislih neumrjočo <zve:tobo kitajskega ljudstva! Nikakor ne morete pozabiti imen Leningrada, Moskve in Stalingrad a, niti ne slave rdeče armade, ki je ^avekomaj spojena z njimi. In počastite Ameriko, ki je ibila pred dvema letoma še v miru s svetom in nepripravljena za vojno, pa fedaj že zadaja udarec za u-darcem nekdaj baje nepremagljivim trumam teme.
Dolga je bila noč. Toda kakor je dejal Aškerc,
saj čim temnejša kdaj si bila, tem svetlejši ti sledil je dan.
• Zarja rdeči vrhove vaših gora — dan ni več daleč.
Slovenci, Jugoslovani, kadar doseže sonce svoj zenit, bo sijalo na nov svet, na svet svobode. enakosti in pravičnosti. S rvojo hrabrortjo, s svojimi ogromn mi žrtvami, s svoja zvestobo ste jI pridobili ljubezen in spoštovanje vseh svobodoljubnih narodov, med njimi Zedinjenih držav. To morate ohraniti za vse bodoče čase. ko bodo vaša polja zopet rodila. se belile vaše obnovljene
vasi in po vaših mestih cvetela znanost in umetnost, vaši o-troci pa bodv> enakopraven narod med enakimi narodi »veta.
Mi verujemo v vas ter vam pošiljamo pozdrave in srčne želje za zmago in svobodo.
Živela zedinjena Slovenija v demokratični, svebodni Jugoslaviji !
članski imeniki naših podružnic
Združeni odbor slovenskih, irbskih in hrvaških Amerikan-cev misli izdajati svoj buletin ter ga pošiljati vsem članom in članicam naših podružnic.
Zato je potrebno, da sestayi vaka naša podružnica imenik svojega članstva — imena in naslove — ter ga pošlje čim prej semkaj v naš urad, bržko! prejme od nas nalašč za to izdelane pole.
Naše gibanje
Od 5. do 12. avgusta so nam poslale svoje prispevke sledeče podružnice: št. 1 SANS. De-^ troit, Mich., $100; št. 6, Ely, Minn., $14.75; št. 9. Wilbck, Pa., $5.67; št. 12, West Ali-quippa, Pa., $12.45; št. 37, Jo-liet, lil., $222; št. 45, Sheboygan Wii. $2.40; št. 50, Denver, Colo., $21; št. 53, Johnstown, Pa., $6; št. 65, Worcester N. Y., $17.25; št.^67, Los Angeles, Calif., $26.50.
Westmorelandska federacija SNPJ, Export, Pa., je nam po svojem blagajniku Aleksu Skerlju poslala prispevek od $50 tej organizaciji v podporo. Imenovani blagajnik je obenem poslal tudi $5, ki so jih j kem ameriškem svetu. Nam darovali Jos. Britz iz White se ne bi mogla več prilagoditi, Valleyja ($2.00), dr. štev. 317 pa če ji bi to brat Kerže še tako priporočal. Vzgojo med njo rmo pred leti zamudili in sedaj je pjepozno. Torej naj ne-
aktivnosti na Svojih ramah, drugi pa so za nas mrliči.
Mislim, da ne bo nikomur tomed delovnih preveč žal, če se ga "upokoji" pri teh Kasten jikih delih, čim bo lividel, da so ga "mladi" pripravljeni nadomestiti. A ko pa stari pusto in mladi ne poprimej.o, bo odina posledica toliko prejšnji izbris našega naroda v "mel-ting potu".
Seveda je res, da ne gre vse tako kakor bi kdo rad. A ljudje, ki delajo, verujejo v pregovor, da je "potrpljenje božja mast". Glavni vzrok, da še-pamo v aktivnostih, bo pač ta, da- ni mladine zraven, ki jo Kerže poziva v sprejem odgovornosti rn vodstva.
Meni se zdi velik vzrok zastoja to, da hočemo preveč "voditeljev". "Kibfeki" pa naj bi delali in nosili žrtve vseh naših naporov. K sreči nas je v naselbinah še nekaj takih "kibičkov" in "pipcev", ki skr-be, da se delo nadaljuje.
Toda ko odnehajo ti stari "pipei", potem adio naši Časopisi, naši domovi, naše društveno življenje in menda tudi slovenske cerkve. Le pedper-ne organizacije bi še živele, ker so v njih $$, pa se bi zavarovancem zdelo škoda, da bi za pa sli zavarovalnine, ki jih imajo v njih.	^
Našo mladino domovina njihnih rtaršev ne zanima kaj posebno. Tu ima vse priložnosti za uveljavljenje v širokem ameriškem svetu, torej čemu bi se ograjeval* v male slovenske grede! Tako si misli in po tem se ravna. Domovina njenih staršev je ne zanima. 6o izjeme, toda redke. Temu se ne more več odpomoči. Mladina je slovensko starino prerasla in se osredotočila v šfro-
SNPJ ($1.50) in on sam ($1.-50.)
Dr. A. 34 SNPJ Indianapolis Ind. ki je sklenilo da boidaljuje 'Vtarina" s pomočjo
prispevalo vsak mesec po $2 je nam poslalo $8.00.
* tiste mladine, kolikor Je idejno naSe. Na ostalo je nesmiselno apelirati.—Joseph F. Durn.
Shcdi eeje, sestanki in rireditve
Podružnica št. 2. Chičago, Joc Kotar piše uredniku
111., je na svoj! zadnji seji sklenila, da bo imela dne 20. novembra v prostorih na 1638 N.
Northville, Mick. — Tvoje ________pismo sem prejel po precejšnji
Halsted 'st	Slöv-en- zam¿di/	115
skemu ameriškemu narodnemu svetu v korist.
TO IN ONO IZ CLEVELANDA
9
(Nadaljevanje s 4. strani.)
rej največ med starino, ki vztraja že leta in leta.
Chicago ima F. Kerže še posebno na piki. Verjetno, da je Kerže tu in tam v pravem. Nikakor pa ni v pravem, ako cika na vEtbina Kristana, ki je predsednik Sansa. Ta mož ima gi poročali, datf tega točno ne vzlic svojim letom več energi- vem, ker Proletarca valed preje kot pa stotine "mladine", ki j selitve nekaj tednov nisem do-jo Kerže kliče na plan, pa jo bil. O rasnem problemu se si-s svojo slovensko kolono ne bo cer še razpravlja, a kar se iz-nikamor privabil.	gredov samih tiče, niso več no-
čemu ne pride pole?? Po- vica.
izselil iz Detroita. Z ženo sva gostilno prodala in si kupila malo farmo 30 milj od Detroita. Obsega 16 akrov. Na pošti sem pred odhodom sporočil moj novi naslov, zato se mi zdi zelo čudno, čemu je pismo tako dolgo potovalo. Večino druge pošte sem redno prejemal, čeprav je bila naslovljena še na stari naslov.
Vprašuješ me za mnenje o zadnjih plemenskih bojih v Detritu, ki so vzplamteli junija t. 1. Gotovo so o njih že dru-
zvana je, kot vsi drugi slovensko čuteči ljudje, ako ji ni vseeno, kaj se zgodi s slovenskim narodom.
Jih je nekaj med našo mladino, ki pomagajo. A večina
Mržnja proti črncem je stara stvar. Dobili «o jih v naše južne države šiloma za sužnje, jih izkoriščali ter sovražili obenem. Po mojem je največji vzrok temu napačna vz-
je brezbrižna. Za narod ne goja. črnce so držali v igno-
stori ničesar brez $$. V ospredju je rada, toda le malokate-ri izmed njih iz idealističnih nagibov.
Kerže dobro piše in v marsičem se strinjam kar izvaja, ne pa z njegovimi kritikami, ki tako črnogled no motre vse pojave v naši javnosti. Takoj v početku se je obregnil ob Sansa, tako kot takrat neki Bar-bertončan. Danes ni čas za sejanje stagnacije — sedaj je čas delal Starina lahko pomaga v tem delu toliko kot mladina. In če slednje ni, odpade vse delo na starejše. Tudi "pipci" so dobrodošli. Pri partizanih se bore stari in mladi za osvoboditev. Otroci, matere in žene. .
F. Kerže bi lahko Vedel iz skušenj, da smo pri vsakem delu na našem narodnem, kulturnem in društvenem polju vedno eni in isti. Vsa vabila na sodelovanje nič ne izdajo.
Ko je bil Vatro GrUI še urednik Enakopravnosti, je v neki številki zapisal, da le pet odstotkov našega naroda v tej
ranči zato, da so jih beli lahko imeli v podjarmljenju in pa toliko bolj zaničevali. A krivda ne pade na vse bele ljudi.
Vzemimo na primer slovensko naselbino v Detroitu in z njo vred lahikč vse druge. V nji bi zaman iskali tisto neu-kročeno sovraštvo proti črncem, ki med belopoltnimi A-meričani, posebno na jugu, kar puhti togote nad njimi. V izgredih proti črncem bi Slovencev ne našel, ker so delavsko vzgojeni. Sicer so tudi med nami taki, ki imajo predsodke ali pa tudi ekonomske vzroke proti njim, toda v pobijanje črncev jih ne bi dobil.
•Proletarcu gre veliko pri-znanje, ker vsa leta, od kar izhaja, delavce uči, da socialnim krivicam ni vzrok to, da ima nekdo črno ali rumeno polt in da se jih s pobijanjem črncev in ostalih drugopoltnih ljudi ne bi moglo odpraviti. To omenjam zato, ker vodi ProleUrec ravno sedaj kampanjo za pridobitev novih naročnikov in to njegovo vzgojevanje
deželi nosi vse breme raznih j naših rojakov je en doka'Z če-
mu je vreden, da mu pomagamo.
Seveda, glede izgredov bi lahko navedel še mnogo drugih vzrokov. Na primer, v Detroitu se je minula leta, posebno še v teh par letih vojne, naselilo veliko ljudi iz južnih držav — belih in črnih. Tam so črnci izolirani in se ne smejo družiti z belci. Tu pa takih mej ni, kar belce iz juga silno togoti, črncem pa je kajpada
da lahko vozijo v kara h in busih zaeno z belimi, in da so saj na videz enakopravni z belimi. Smejo v ista gledališča in v vse druge javne prostore prav tako kakor beli. Z drugo besedo, kar čez noč sta ti dve sovražni si skupini iz južnih držav postali v Detroitu eno. Sovraštvo med njima <pa je kipelo dalje. KKK jo imel polje v svoje namene ja-ko ugodno, in ¡pa petokolonci, in du stria k* i In drugi, ki žive od izrabljanja mase in od ¿čuvanja človeka proti človeku.
Naj navedem slučaj pri eni veliki kompanijl, ki ima od kar smo v vojni samo vladna naročila. Soglasnost med delavci ji ni bila všeč. Unija CIO se je med njimi po mnenju kompanijskih ravnateljev kar preveč utrjevala. Pa so se z mislili to soglasnost skaliti na prav enostaven način. Bossi so pomešali belce in črnce. Tako je delal pri enem stroju belec, pri drugem pa črnec. To je povzročilo s pomočjo spretnega Š6uvanja tolikšno napetost, da ja zastavkalo proti temu načinu uposlevanja črncev kakih 22,000 delavcev*, ki so zahtevali, da mora družba premestiti črnce na njihna prejšnja mesta.
Kompanija, ki je vedela v naprej, kaj se bo dogodilo, pa je začela propagando proti u-niji, češ, poglejte, našim vojakom manjka municije, a delavci pa stavkajo za vsak prazen nič! Toliko na kratko o tem. ~
Kar se tiče agitacije za Proletarca, ne bom mogel pomagati, ker sem preveč oddaljen od naših ljudi, prispevam pa mu petak v tiskovni sklad. —
Joseph Kotar.
-f
Michael Reading komentira
Pasadena, Calif. — V Chi-cagu ste meseca julija in avgusta jamrali o vročini. Tu jo je bilo 108 ^opmj — ali največ od kar sem jaz tu. Bil sem v nji ves dan na solncu, a po solnčnem zahodu se tukaj lepo ohladi, kar je velika razlika med vročino drugod in pri nas. Tu človek saj lahko spi, čeprav se podnevu žge.
Sedaj pa nekaj kritike. V Proletarcu je bila notica, kako so mestni očetje v našem mestu Pasadeni nadomestili delavce v parkih z ovcami. Res je, da je Park Department kupil ovce, da se pasejo v Rose Bowl, kjer se običajno vsakega novega leta dan vrši žogo-metna tekma (base bali) med igralci vzhoda in zapada.
V tisti notici v Proletarcu je bik> rečeno, da ker uprava Pasadene nl^ mogla dobiti za vzdrževanje parkov dovolj delavcev, je "najela" ovce, da one "pokose" travo, a pri tem da
so uničile tudi grmičevje.
Tisto je bila časnikarska raca. Ovce so dali samo v omenjeni stadion, v katerem ni nikakršnega grmičevja. Vrt, na katerem delam, je visoko nad stadionom Rose Bowl. Včasi opazujem v njemu žogomet, a kadar ni iger, pa ovce.
Glede Pasadene bi rekel, da sploh nima javnih parkov, ker je vse mesto en sam vrt. So pa teven mesta, v gorah in ob reki. razna zabavišča, ki jim pravimo po angleško "recreation grounds". Na takih krajih publika potepta vso travo, torej ovc za to delo na njih treba ni.
< Veliko se je pisalo o Japoncih in Mehikancih. Jaz se v polemiko radi njih ne bom spuščal. Poudarim pa naj, da se tu Šteje Mehikance za prave "native sons of California". Njihove državljanske pravice, ako so naši domačini, so tolikšne, kot vseh drugih državljanov. Japoncev pa tukajšnji Park Department ni nikoli uposleval.
Zanimale so me v Proletarcu tudi omembe o "zoot-sultcr-jih". Njihna^ afero smo tu gle-
dali £ drugačnimi očmi kot pa je bila opisovana v časopisju na vzhodu. Ze mesece predno je prišlo do izgredov v Lo« An-
gelesu, so "zoot suiterji" napadali druge in tudi žensKe. Ne soglašam z vsem kar piše Frank Barblč, a glede "zoot suiterjev" je bil v pravem.
Mislil sem že prej kaj omeniti na pojasnila o vrtu v Slov. del. centru v Chicagu, in se mi je čudno zdelo, da je vreme tam tako dolgo nagajale. U-verjen pa sem, da je John Cha-mazar takoj po deževni sezoni vse dobro uredil in da je vrt sedaj lep kot običajno, in da je spet ves v cvetju.
Jaz se meram letos pečati ne samo z režami, ampak tudi s aočivjem. Posejal in nasadil sem ga v^ake sorte. Posejal sem peter&lj skravžljane sorte in pa solato, ki ji pravimo "bibb lettuce". Ima majhne glavice in izgleda kot velike, razcvetele vrtnice. Mogoče Jo-ško Oven in John Olip poznata te vrste solato. Tu v Califor-niji so njeno* seme prodajali prvič lansko leto. Ako jo Olip in Oven nimata, jima seme ra-devolje pošdjem.
Predprošli teden sem posadil zadnjo koruzo. Lani sem jo tudi in prišla je prav za na Zahvalni dan. Sola<to, redkev, peso, čebulo itd. pa kar naprej sejemo. Ko je eno porabljeno, pa zemljo z drugim 2¿asejemo. Posejali smo tudi špinačo, ki bo dobra pozimi, ker poleti tukaj ne uspeva.
Micbael J. Reading, N. Chester Ave., Pasadena 4, California.
val Rimu in njegovemu impe-rijou 40 let. Mussolini se je mogel ohraniti borih 21 let.
Fašisti v Italiji splahnevajo
Od kar je mora J Mussolini s sedla, so fašisti v Italiji »kopneli ko sneg v toplem pomladnem dnevu. Ti la njihovo fašistično delovanje se nadaljuje, seveda pod znamko "anti-faAizma".
Priporočajte prijateljem in znanccm, da naj si naroča Proletarca.
a
Zibke" ne smejo biti nikoli prazne
N a c i j s k a propaganda v Nemčiji dopoveduje, da bo Nemčija potrebovala mogočno armado Še najmanj dvajset I let, zato naj Nemke smatrajo za svojo sveto dolžnost polniti
j zibeli z več in več deteti.
' _____
Zakoni za omejevanje profita
Koncem julija je Roosevelt ped pisal novo postavo za omejevanje vojnih dobičkov. A vse te poeta ve ne bodo zalegle, dokler jih bedo dobičkarji u-pravljali.
POPRAVEK ZAPISNIKA
Chicago. —- Ker v. zapisniku zadnjega zborovanja okrožne Prosvetne matice in JSZ, ki se je vršilo v Waukeganu v maju, ni omenjeno, da je druAtvo 16 SNPJ iz Milwaukeeja darovalo dva dolarja v konferenčno blagajno, naj bodo te vrstice kot popravek ali dodatek k zapisniku in dru&vo Sloga * naj vtzame to na znanje.
fitcn Garden, tajnik.
Rusi upravičeno žele več pomoči
Celo Chicaigo Tribune priznava. da je štiri petine nemške armade še vedno na vzhodni fronti. Ni Čudno, če Rusi žele, da naj bi zavezniki vzeli več »bremena z njihnih ram,
Angleži prekosili Nemčijo v produkciji
Produkcija v gradnji ladij, letal, municije in na vseh drugih poljih je v Angliji in njenih domin j onih sedaj večja, kot pa v Nemčiji, Avstriji ki na Češkem skupaj. Tako je i® podatkov angleške vlade dognal njen minister vojne produkcije Oliver Lyttelton.
Ameriški Japonci v jetniških taborih
Na ameriškem zapadli — večinoma v Califomiji, Orego-n.u in Wa hingtonu, je živelo 106,000 ljudi japonskega rodu, ki so bili po napadu na Pea rl Harbo r c d ved en i v jet-niške tabore v Arizoni, Wyo-mingu in v nekatere drusre države daleč od Pacifika in mu-nicijskih središč.
Le 15,000 izmed njih je bilo pozneje odbranih in poslanih na razna dela, največ na farme. Ker so Japonci dobri delavci, so nastale kritike, čel, čemu se ne posije vseh za delo sposobnih Japoncev na polja?
Eden izmed vzrokov je, da se jih farmarji in sadjerejci branijo, čeprav so v stiski za delavce. Ob enem se oblast boji, da jih bi belci napadali, če se jih bi izpustilo iz taborov in se jim dovolilo svobodno kretanje v določenih krajih.
Na zabavah, sejah in drugih priložnostih se spomnite tiskovnega sklada Proletarca.
Trpežnost diktatur
Zgodovinarji pravijo, da je v modemi zgodovini vztrajal v službi diktatorja najdalj mehiški predsednik Porfirio Di-az, ki je samolastno vladaj zdržema 36 let, v starih časih pa Autgustus, ki je za povedo-
Imenik zastopnikov Proletarca
Kdor zeli prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Proletarcu, prodajati Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravništvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobiene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni pri• liki pridobivati naročnike temu listu. Pravza^av je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasile Proletarec,
Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radevoije popravili.
DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
bqt( knjižica, s poljudnimi navodili kako postiti AMERIŠKI DRŽAVLJAN.
Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica št» v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih drŽav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, U*tavo eZdinjenih- Jržav, Lincol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine države.
Cena knjižici je uao 50 cenlo* i poštnin« vred.
Naročila sprejema:
Knjigarna Proletarca
CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL.
•r1 ■■ • ■ ■ -................-

POSLUŠAJTE
CALIFORNIA.
Fontana: John Pesnik. Oakland- Anton Tomfcit. La« Angelas t Frank Novak. San Francisco: A. Lekssn.
COLORADO.
Crastad Bnttai Ant. Slobodnik. Pnablo: Ludvig Yoxey. WaUenknrg in okolicai Frank L. Tomžič.
ILLINOIS. •
Chicago in okolicai Frank Biljiik, Joseph Oblak, Chaa. Pogorelec, Peter Verhovnik, Frank ZaiU in John Rak.
La Salle in okolicai Anton Udovich. SpriatfieMi Joveph Ovca in John
Goriek. Virdon t Fr. Ilsraich. Wankefan No. Chicago: Martin Jud-Aich.
INDIANA.
Cliatoai Ignsc Spendsl. Indianapolis! Mary Stroj.
KANSAS. Arntt Anton Shular. Arcadia t John Shular, West MinoralI John Marolt.
MICHIGAN.
Detroit! John Zornik, l/co Junko, Joseph Klsrieh in John Plschtsr.
MINNESOTA.
•
Buhlt Msx Marts. •
CbUholm: Frank Klun. .
Dnlnthi John Kobi.
El). John Tersn in Jscob Kunstelj.
MONTANA.
East Helena: Joseph lnihollch. Red Lodge i K. Krznoinik.
NEW JERSEY.
ElisaWetht Amslis Oblsk.
NEW YORK.
Gowanda. Jarnos Deklevs.
OHIO.
Akma-Kaaaiore-Esrberton Mike Ko-
pach in Matt. Moinik. Bridgeport la okolicai Joseph Snoy in John Vlte«.
I Cleveland: John Krebel in Joseph Lever.
■ . Girard: John Kosin in John Bogstsy Glencoe: Albina Kravanja. LUbon-Power Pointi Jacob Bergsnt Piney Fork: Frsnk Zsvrshik. Warron: Joseph Jež.
PENNSYLVANIA.
Aliquippai Geo. Smrekar. Bur get t »town-Slo van: Joseph KrmsL Crafton-Moon Runt Jennie Jersls. Canoniburg-Strabanei John Terfelj
in Marko Toksvc. Export: Jos. Britz. Forest Cityi Anthony Prasler Jr. Point Marion: Tony Zupančii. Herminie: Anton Zornik. Imperial! Frank Aug'iAtin. John.»own in okolicai Andrea Vi-
drich, John Langerholc in llijs Bubslo.
Latrobe: John In Mary Frsdsl. Lawrence! Louis Britz. Library: Nick Triller. Meadowland«: Martin Baitt. Park Hill - Conemangki Frank Pod *»oy.
Sharont Joseph Cvelbar. Sygan: Lovrenc Ksv£ie. Tiro Hill: Frank Cvetan.
Potovalna zastopnika za Proletsrca, Ameriški družinski koledar In Majski Glsa as zspsdno Pcnno Anton Zornik, Herm in ie, za Cambris in Somerset okrsj pa*Frank Cvetan, Tiro Hill, Pa.
WASHINGTON. Seattlai Lucss Debefjsk.
WEST VIRGINIA. Star Cityi Lawrence Srlak. Thomas* Lenhart Werdinek.
WISCONSIN.
Milwaukee in West Allisi Louis Bar-, borich. Sheboygant Frsnk Stih. Willard: Mike Krultz. ,
WYOMING? Kemmerer in okolicai Antof» Trstnik
in John II. Krzisnik. Rock Springs i John Jereb.
vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovcnsko radio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postujci WGES, 1360 kilocycle*. Vodi jo George Marchan
»♦♦»IIMMUHI mil
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI
: PODPORNI JEDNOT1
> *
! NARv>CITK SI DNEVNIK J
Stana sa celo leto $6.00, pol leta $3.00
Ustanavljajte nova druitvs. Deset ¿lanov(ic) je treba za novo druAtvo. Naslov za list in za tajniitvo je:
i 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL.
♦MlIMIIMIIt

Dr. John J. Zavcrtnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th btreet
Tel. Crawford 2212
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M.
(Except Wed. snd Sun.) 6:30 to 0:30 P. M.
(Except Wed., Sst. snd Sun.)
Res. 2219 So. Ridgeway Ave. Tel. Crawford 8440 If no answer — CaB Austin S700
»♦♦MMvSMMM I	I
i BARETINCIC & SON i
POGREBNI ZAVOD
* Tsl. 20-361
424 Bread Street JOHNSTOWN, PA.
A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau
PROLETAREC
education
organization co-operative
commonwealth
NO. 1875.
Pablisbod Wookly at 2901 St Lawodole Ave.
CHICAGO 23, ILL., August 18, 1943.
VOL. XXXVIII.
A Case of "50-50, Horse and Rabbit!"
Commerce Department Issues Fantastic Report on "Average" Income; President's Own Words Supply Devastating Answer
THE MARCH OF LABOR
OUTPUT FIR FA*M
WOftMR ROSI 23* IN THt THRfl YlAKS FROM 1939 TO 1*42.
The Department of Commerce ha» issued s report, claiming thst the per capita income of the people of thi» country—that is, the income of ivery man, woman and child in America—has gone up from $47.92 in July, 1940, to $85.03 in April of this year.
Of course, if those figures were accurate, the woikers of this country would be in clover. It would mean that the typical family of five—husband, wife and three children—would have had sn income in April of something more than $400, snd thst every housewife in the lend could sfford to laugh in the face of that troublesome old fellow, the High Cost of Living.
But the figures sre not sccurste. What the department has done is to bundle together the wages of worker«, the income of farmers, the fsbulous profits of war contractors, the steadily mounting dividend payments of big corporations, the inflated salaries of businees chieftains snd the incomes of the idle rich. This total wss then divided by the totsl number of men,
women and children in the country.
* * *
This gave the department an "average" which was about as reliable as the average in the story one of our friends is fond of telling.
It would sppesr that a man was arrested for selling "rabbit sand wiches." The culprit msintsined that the mixture in the sandwich wss 60—50, rsbbit snd horse.
"Whst do you mean by 50—50?*' asked the magistrate.
"Why, one rabbit to one horse," said the restaurant man. "Doesn't that give me an average of 60 per cent rabbit and 60 per cent horse?"
Evidently he hsd mastered his economics in the Depsrtment of Commerce or possibly the U. S. Chamber of Commerce.
We drag in the Chamber because it seised upon the department's report to issue a statement, arguing that the wages of the workers, snd not
the greedy profiteers, are ''responsible for upward inflationary prices."
» » *
Evidently President Roosevelt is not s victim of the economic vagaries of his Department of Commerce. In a message which he transmitted to Congress only a few weeks ago, the President said:
"It is too easy to set on the assumption that all consumers have surplus purchasing power, snd thst the high esrnings of some workers in some munitions plants are enjoyed by every worker's family.
"This easy assumption overlooks the 4,000,000 wsge workers who are earning less thsn 40 cents sn hour, and millions of workera whose incomes sre almoat as low. families hsve not had an increase of more thsn 5 per cent of their incomes in the lsst 18 months!"—Labor.
DOMESTIC «Wies HAS
MAJOR FIELD m «MICH THI HOMtSfi OF WOMf *J ft&ttPCO MC* « «SO - 64*rt>3€.
Wfc HOT TO ENSlAVI, BUT ID SiT A COUNTRY Ffcft, MO To MAKE ROOM UPOrt THE EARTH FOR HONEST MEN TO LIVE «N.❖
A 6000 UNION MAN NOT ONUT WOO KS UNION - Hi Bt*S ONION. Hi »NSiSTS ON THIS LABSL IN TM* HATS HS BuVS .
Looking Ahead
By LEN DE CAUX
The lines ire now being drswn for one of the most important Congressional fights of this war. It will decide how some $16 billion of additional tax revenue is to be raised.
Taxes are the financial sinews of war. To aid victory, they must be sufficient and fairly distributed, without placing too much strain on sny essential part of our war economy.
Yet a big campaign is now under way for special tax favors for the rich, and to place the full burden of increased taxation on the low incomes of essential war workers, regardless of effects on our victory efforts.
_______MONft F»éHt FOR FflltÛOMfiY
11*0*16 it*) UNCU SAM. fcrfMtttorfM*
Why Does Franco Wants Arms?
PROFITEERS TRY TO "PASS BUCK"
A despersts effort is being made by propagandists to free basin ess
from the »tigma of profiteering at the expense of the war effart.
Typical of the srgumenU being eaploited is the claim of "Collier's that sn anlysis of the 1942 earnings of 40 leading companies engaged in war production shows their profits on sslss averaged only a little over 4 per cent.	'
"Collier's" insists this s "motet margin in either war or peace" snd tags anybody who holds to the contrary as a "demagogue."
Using sales as a basis for determining profits is a shyster trick. Vastly more accurate in showing the extent of profiteering is the percentage of earnings to the investment used in producing those esrnings. On that point there is illuminating evidence.
The DefMirtment of Commerce reveals that corporate profits for the first quarter of this year aggregated aboot 18 per cent above the nm period of last year.
To get the full import of that statement, it should be known thst lsst year's profits were $18,784,000.000, compared with $13,988,000,000 in 1941.	^
If present trends continue, the department says, corporate profits are expected to reach $8,000,000,000 — sfter taxes — the largest in history.
Thst doesn't bear out "Comer's" claim thst "Ameriecsn industry is not making big money out of the war." Quite the contrary!—Labor.
f
Don Quixote wssn't so crasy sfter sll. His edventures by horse snd windmill look like prossic fscts of history compered with whst goes on belt ignores the fsct thst more thsn 4,000,000 tween Fascist Dictator Fanco of Spain and American Ambassador Carlton
J. H. Hayes. Franco, it is reported by Frederick Kuh in London, hss asked the United Sutes to supply arms to Spain. Our London corerspondent is further informed thst Ambassador Hayes has "presented Franco's request to Washington sympathetically."
Why does Franco wants arms just now? It is too late to use them . gainat the American 5th Army, which he immobilised during the Tun-isitn campaign by concentrating Spanish troops in Spanish Morocco. It is too late to send more troops to replace the Spanish Blue Division which hss been cut to pieces fighting sgainst our slly Soviet Rusia.
No, whst Franco wsnts is s supply of srms from the United Ststes to use sgainst Spanish republicans when they try td regain their liberty. Neither Hitler nor Mussolini csn bolster him now with men or guns. Is the United SUtes going to help shoot down Spanisrds who believe in freedom? We did enough of thst in the Spanish Civil Wsr when we refused to sell arms to the republican government of 9psin_to use agsinst the Fascist rebellion.
Yet why should Franco not hope? Last February Ambassador Hayes said at Bsrcslons thst "so long as this war lasts," the United States will "continue to extend sny help it can to Spain, which is itself doing so much." And what wss this undercover slly of Hitler doing just then? He ass killing Am erics n boys by the hundred because he forced us to keep sn army in French Morocco when we were fighting agsinst numerical odds in Tunisia.—The Chicago dun.
Here are some ssnr.plej of this campaign :
A series of full-psge advertisements have been placed in the press about "seed money." They attempt to sugar-coat the idea that war profits are already taxed too much snd csn't be taxed sny more without sll sorts of dire results.
A number of Senstors snd Congressmen hsve followed up snd sd-ded to this theme. Their propsgsnds, eagerly spresd by the big business press, is thst the wealthy sre slresdy taxed to the limit; that increased taxes will threaten the higher-income "middle class" with extinction; snd thst most of the incressed tax revenue must sctuslly come from the lower incomes.
Carrying the campsign still further, Sen. Tsft hss taken the (sad for a sales tax. snd s sales-tax bloc is slresdy being formed in the House.
The propaganda is slso well under way for a so-called "individual excess profits" tax. Its chief purpose is to sosk wage-earners whose income has been increased because they were unemployed, on short-time or working at starvation wages before the war.
Workers May Quit-When The Boss Says So
As though to contradict the appeals of public officials for incressed production for the war effort, we have recently been hearing reports of big layoffs st many plsces slong the industrial front. An airplsne engine plsnt cuts it« force by 1,400 workera. An auxiliary industry dismisses 40 workers. A clothing fsctory thst supplies uniforms for fighters givss s vscstion vuthout psy to s lsrge section of its working force . . . snd so on.
What do such thing indicste? Do they mean thst, even in the midst of wsr, it is possible for an unemployment problem to resppesr? Perhaps ».he future will answer in the sffirmative.
But we need not wsit for the future to know that the clsss system is atill st work and thst the sdvsntage is strongly On the side of employers <ind altogether agsinst workers.
For thst is the only conclusion thst csn be resched when it is remembered thst, slthough bosses csn lsy workers off, it is now impossible fsr workers to quit their jobs without being penalized.
Thst is the line-up now—when the wsr is on snd production is s desperate necessity. Does anybody believe thst thst will be sny less the way of things when workers are needed less than they are today?
There hss been mtich talk shout our "democratic" way of life. But is it democratic in fact when workers sre held st their plsces only so long rs private owners csn profitably use them? 'f
We see recent layoffs ss sn preview of the future. After the first World War there was a brief decade of false prosperity snd thsn collapse. After this wsr the "Plsnt Closed" signs sre likely to be seen again.
Workers hsd better prepsre for thst day now—by making the industries public property, and using them to supply human needs without regard for the profit of s privileged clsss. Until they do just thst, they will (ontinue to -—
Work when aa ewaiag class as« thorn . . .
B# scrap pad wktn tho boss has ao farther mood for thorn.
—Reading Labor Advocste.
People Want-To Live
UNIONS ARE AT PICK OF STRENGTH; 13,000,000 ESTIMATE OF 0. W. I.
Union membership in the United Sûtes snd Csnsds was placed at an
WORK OR FIGHT— FOR WORKERS
Down in the Democratic (Large "D") sUfe of North Carolina there is a work or fight law. Any man between the agee of 18 and 56 years
«1 .. IL. .	_____who is working less than 36 hours s
.ll-t.m. hiirh 0/ 13.000.000 by th. week mu,t now uke . Jo4> ,„ „
Office of War Information recently.
The O. W. I. estimated gains in the past yesr slone st 1,600,000 members. Sence the bottom of the depression, rolls of the unions hsve more thsn qusdrupled.
A. F. of L. strength was put st close to 6,600,000, C. I. O. at 5,0d0,-000, independent railroad brotherhoods, outside of those affiliated with the A. F. of L., at 420,000, and other unaffiliated unions, such as the United Mine Workers, Typographical Union, Brewery Workers and various organisations of telephone employes, st 1,100,000.
Among the most specUcufsr advances in the last 12 months were those scored by the MachinisU and various unions in the shipbuilding industry, such as the Boilermakers, the O. W. I. report disclosed. These orgsnizstions hsve doubled their strength.
sentisl industry or sgriculture or fsce prosecution ss s vagrant.
We, ofcourse, don't believe the law will be enforced fully.
For members of the working claas —yes. But for wealthy owners of industry—well, we can't imagine anything so silly ss to make s rich southern gentlemsn be useful.
Our guess—sec if we're right—is thst it will be easy for big stockholders, whose pictures sre seen in the summer resorts sections of newspapers, to boondoggle their way all throught the war. •
We'll be more than surprised if North Cerolins's "work or fight" law is not just another manifesU-tion of the class cbarecUr of the capitalist system.—Reading Labor Advocete.
IT'S CRIME TO OFFER
- WORKERS BETTER JOBS
PROFITEERS DISGORGE ^ N c._Th>t lhin„ _
Uncle 8am hss saved $3,666,174,- come to a pretty pass In America, 000 through the negotistion of wsr j the land of the free, was emphasized
contracts, the Office of War Informst ion reported this week. By squeezing out excessive profKs on
A VISIT AND ITS CONSEQUENCES
A per ton who waa in occupied Pol land at the time of the extermination of tke Jewe in the War-eaw ghetto kae given as further information on the frightful massacre.
In July, 1942, Himmler visited Warsaw. He inspected the Wsiisw ghetto and showed great interest in the Jewish question. On lesving, he declsred that "there are too msny Jews, they sre too prosperous, snd they should be physicslly extermin-sted." Furthermore, he sdded, "the Jews sre the scum of msnkind snd must be trested ss such." Referring to the Fuehrer's wish to put sn end to the Jews, he ordered thst the Wsrssw ghetto be "liquidsted."
This order msrked the beginning of the terrible tragedy. For several weeks sfter Himmler's departure the Jewish Community Council of the Wsrssw ghetto wss forced to supply s dsily quoU of <U>00 persons for deporUtion to the esst. The victims were crowded into railwsy cars snd tsken to concentration centers, usu-slly situsted nesr railway lines.
HORROR CAMPS
Our informant ssw one of the "centers" where the Jews were confined prior to deporUtion eastward. Mors thsn 100,000 people, hungry snd Unified, csmped day snd night in the open, on the bsre ground. Msny of the children died. Msny women became insane. The intolerable odor thst spresd from the csmp snd the nightly scream« made aleep
sUnd in such a car; the reat were thrown in over the heada of those who entered fiist. When no more humsn bsggsge could be forced in, the car wss hermeticslly aesled snd the bmUl guards proceed to "fill" snother csr. Our informant who witnessed the "filling" of s train tells us that the scene exceeded in horror snd deacribed in Dante's "Inferno."
DEATlt ON WHEELS
Thp trains losded with victims snd vrbm#ag with mosns, were ususlly UkeS^ut Vme milts snd left on the siding tcr several days. When they were finally opened, the stench of corpses snd excrement filled the countryside. All the victims were dead, suffocated from lack of air and from the quick-lime strewn on the floor "for saniUry purposea." Most of the deaths occured within twenty-four ft6urs.
Severs 1 dsys Ister specisl groups of Jews were forced to remove the corpses snd clesn the csrs for the victims to follow. — Reprinted from "Poland Fights," issue of Feb. 20, 1943.
Recently we read a quoUtion offered ss the ssying of Oscar Ajner-inger, veteran Socialist who is now a hospital patient in Elk City, Oklahoma. Here It is:
. "I've d»t\dmd that wo (Socialists) were right ea every poiat except •ae. We aiado the »(stake of thiaklag that moa were ratieaal."
Well, Oscar may be right st that We're more willing to agree with h«m on the above point after reading the ultimatum to President Roosevelt *y President William Green in the nsme of the Americsn Federation of Labor.
Mr. Green's demand is simple, to the point—and pitibly inadequate. What he wants is either a rollback of prices or an increase in wsge rates.
The modesty of Mr. green's demsnd might cause snybody not knowing to presume that we ait now in a normal period of the world's history. For, it is s long time now since we first heard the cry for wage rate« that would keep pace with living costs.
But men are doing more thsn working st this time. They're dying. They're wasting their tressure. They've cast their all into the common effort to defend the nation against a strong and ruthless foe.
Surely, in the fsce of what people everywhere are sacrificing snd risking, it would be rational to ssk for more than merely enough wsges to live.
.____. _	t We're doing and dsring to ssve the nation; why not demand thst we
been squeezed out of the wealthy, own the miitnkJ WeVe in ^ ^ foreiffn dicUtori. why not inii,t ^
leaving low-income groups ss the | tht native dictators be put out of business? We're deUrmined that we
»ball psy tribute to no ouUide autocrat; why not outlaw the tribuU of private profits out of business.
We Socialists think it would be rational for the people who inhabit and develop the earth—that is, the working people—to want to own it.
T^V^S^ WIUI We aMert Uuit'	kbor P»"0*»««« «il wealth, all wealth (not merely
than $1500 s year, enough to live) should belong to labor. That, we conUnd, is s rational demand.
But Ameringer appears to be right The workers hsve moved only as <sr sa they were forced to move. They hsve not been rationsl.—Reading
This whole campsign is based on the lie thst all possible Ux-jufce hss
future commitmenU, if ssid. the ssv-ing would bs msny times thst sum.
BIG TRANSPORT JOB
is one yesr old, snd snnounces thst it hss moved 2,000,000 Americsn soldiers oversees, to more thsn 60 countries snd United SUUs possessions.
recently when highwsy pstrolraen were ordered by Governor 2. M Brought«n to srrest any persons who
to entice workers from the impossible for the su round ing pop-
ulstion within a rsdhis of several milss. The msas murder of Jews be-gan In these camps.
The Jsws selected for shipment esst wsre herded into rsilwsy csrs with the help of Isshes, riflebutU, snd frequent shots. 120 to 180 persons wsre ususlly crowded Into s car built U hold forty. No more than 100 persons could possibly
•tat* by offering them betUr wsges thsn thsy can get at home.
The governor complained thst Uarylsnd and Virginia producers
The Army Transportation Corps \ "pirated" several hundred tran-
sient laborers from ths eastern sec-tion of tMs
The price we will hsvs to psy for victory cannot bs rsducsd by dslay.
70,000 MEXICANS ARE SOUGHT FOR U. S. JOBS
Dirpatches from Mexico City report thst officisls there hsve received requesU from the United SUtes for 70,000 more workers, mainly for work in cotton and fruitgrowing areas. ♦
Some 40,000 Mexksns hsve slresdy been brought scross the border, under government permit, while it is believed thousands more hsve come In illegslly.
Mexico iUelf is ssid to be suffering from the drain of iU«fsrm hands and many refuse to sanction the withdrawal of additional workers.
It msy Jbe wrong,
Of twil
it it aeems to ms thst not ons of tffll snclent civilized natlona restricted »the freedom of thought—Voltaire.
only poasibls source of sny sub-suntisl increase in Ux revenue.
But whst sre the fscU?
A recent OPA study shows thst the average Americsn family with sn income of 1 has only $2 left after meeting Uxes and bare living cosU. Those with incomes between $1600 snd $8000 hsvs an sverage of only $888 left for ssvings.
On the other hsnd, fsmilies with more thsn $10.000, sfter meeting sll living expenses st luxury sUn-dsrds snd* paying sll Uxss, have sn average of as much as $9,990 esch left over.
Tsking into sccount the number of people in esch income group, we find thst some 8% of ths population—with $6000 snd upward—had in 1942 s tout of $14 billion sui^ plus weslth thst could go into ssvings or higher Uxes, without affecting their high living sUndards.
On the other hsnd, 92% of the populstion — st the lower-income levels—had s toUl of only billion left sfter Uxes snd caring for their barest needs.
Ths lowest-incoms groups, ot course, hsve no surplus whsUver snd csn not be Uxed further without reducing their slresdy low living sUndards to sUrvstion point
In ell logic snd juttics, where -hould Congress look for most of the incressed Ux revenue — to the wealthier 8%, who have s $14 billion surplus thst csn \>s Uped without csusing sny hsrdship; or U the lower-income majority, whose savings. after bare living expenses, sre Isrgely represented by life insurance snd wsr bonds?
*
As to methods of tipping surplus wealth-
Corporation profits, even after increased Uxes, havs slmost doubled since the wsr begsn, increasing by nesrly $4 billion. An Incrssse In the profit Ux from the pressnt 40* to 66% would hsve no dire resulU. And why should not sll wsr profiteering be eliminsted by Uxstion?
Then there's Presidsnt Roosevelt's proposal for a $26,000 celling on individusl aet incomes, sftsr Uxes. Besides providing increased Ux revenue, this would strengthen nstion-si morale—and nobody's going to sUrve on $25,000 a year.
On ths other hsnd, sales Uxstion snd other similsr soak-ths-poor messures would seriously lowsr ths
Libor Advocate.
living sUndsrds of million of wsr workers, dsmsging their health, morale snd productive efficency.
-- - -
dio moguls have succeded in corupt-ing most of the regulators.
About the only "out" for the
closed, such ss Ux-free bonds snd securities, separate income Ux returns for wealthy couples, snd specisl bonuses to cerUin buainesaes, and esUtea and gift Uxes csn be Incressed.
Then present Ux loopholea csn be j Americsn people is to insist thst
Uncle Ssm establishes his own ns-tionsl brosdessting system, supported out of the Public Treasury. Thst doesn't mean thst ths privsUly-own-ed compenies would be put out ef business. It does mesn thst the people would hsve the unrestricted right to use s part of the sirwsys which they own.
This would not be popuUr with the radio monopoiisU snd 4heir newspsper backers. The monopoiisU
MR. NOBLE BUYS A RADIO NETWORK
Recently Edward J. Noble, s bu siness msn who once served ss un dersecreUry of commerce, psid $8,- j sre preps red to spend millions on 000,000 to the Nstionsl Broadcast-1 lobbyisU, crooked propagandisU snd
ing Compsny for iU Blue Network. This transaction raises two or three poinU worth considering.
The Ungible property owned by the Blue Network is probably not worth $500,000. Why pay $8,000,-000 for it? Because that will enable Mr. Noble to control airways which are owned by the people of the United SUtea. Do the people get anything for the use of the airways? Not s penny. Thst aeema s liltle rough on the people, but that's the way things are done nowadays.
Mr. Noble and the interesU which put up the $8,000,000 for Ulm, will be able to whisper their ideas—their propiganda — into your ear every day and every night for an Indifinite period. That's worth a lot of money to anyone who wishes to Influence public opinion in Amsrics. It is significsnt thst the names of Mr. Noble's finenciel associates hsvs not been mentioned up to date.
For more than 20 years, this newspsper hss been warning Americsns thst interests, which sre very powerful but not psrticulsrly scrupulous, hsve been moving steadily towsrd s cerUin goal: They wish to esUb-lish s "vested right" to the people's sirweys-~and they have almost resched their goel! .
The sttempt to regulats them has been Isrgely futile, because the ra-
still more crooked politicians to block sny moVe looking to reform.
—Labor.
TRADE 4JNION UNITY
A revelation of how closely free labor unionisU all over the world sre thinking together is rsveslsd by sn srticle in the Trade Union tf orld. This article is by the secretary of the Inurnationsl Federation of Trade Unions, WslUr Schevenels, Mr. Schevenels ssys:
"In the social fisld, the Atlantic Chsrter being universally sccepted. no divergence of views, st least In principle, csn exist regsrding the following cUims: Equsl opportun ities of educstion; protection of nstionsl health; a general system of •ocisl insurance covering unemployment, Vcbor sccidenU, industrial diseaaea, aicknesa and Invalidity, old sge pensions, mitemity snd child we If sre; in the economic field, above all. efficient messures to secure full employment snd decent sUndsrds of living in lsnds and for sll people " — The Journsl of Electric ^ orkers.
A combat soldier's dsily food weighs about 6* pounds, whit, a civilian s average 1« g pound-