odpEoIiÄ XXX, številka 13, 26. junij 1998 0 R N J E S A V I N J S K I Cena 259,00 SIT ČASOPIS ISSN 0351-A14D 70351 "81 401 4 ml Mw *' -Wk L,, „.-Jr? ' . * “%- sr Jm S JiWStS SjMtSji —mni Zadruga mozirje Mercator - ZgomJesa vinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. V vseh živilskih poslovalnicah - OD 26.6.1998- do razprodaje zalog smo za vas tokrat pripravili: * FRANCOSKA KLOBASA - kom * ŠUNKA V OVITKU - kom * SAFALADE vakumsko pakirane - kom (249 Sit;1 359 Sit 289 Sit * MARMELADA MEŠANA fig * MARMELADA ŠIPKOVA 850 g * PARADIŽNIKOV KONCENTRAT 370 g * PRAD. KEČAP ZA PIZZE 500 g 279 Sil 389Sit 259,11t 179Sit * SLADOLED MAXIM II * LEDENI ČAJ - KIVI JAGODA 21 * KOMPOT BRESKVA - POLOVICE 469Jil (249sjj) 159 Sit £la,s*ps£j dai ft if vQfi Iztok Stropnik, prof. M fr ■ M ntl Kavče 40 a, Velenje • W TENIS POINT ŠOLA & TEČAJi Iztok Stropnik, prof. Kavče 40 a, Velenje POLETNI TENIŠKO ŠPORTNI KAMPI NA VELENJSKEM JEZERU ZA VSE OTROKE, ki želijo preživeti aktivne dneve v času poletnih počitnic V TRC Jezero organiziramo nepozabne počitnice z bogato in zelo pestro ponudbo za otroke od 5. do 15. leta starosti. Udeležencem nudimo kvalitetno, zanimivo in strokovno športno varstvo od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.30 ure, v času od 29.6. do 14.8.1998. PROGRAM: Z00 - 9.00: zbor udeležencev in družabne igre (čas prihoda po želji) 9.00 -11.00: tenis pod strokovnim vodstvom trenerjev 11.00- 12.00: malica in video analize teniške igre 12.00 -14.00 kopanje na šoštanjskem bazenu in različne športne aktivnosti (družabne igre v vodi in ob vodi, mini tenis, odbojka na mivki, mini golf, hokej, košarka, nogomet, likovna delavnica, vesela šola...) 14.00- 14.30: kosilo 14.30 - 15.30 počitek ali zabavne in športne igre (čas odhoda po želji). orno imeli zaključni teniški turnir in tekmovanje v raznih družabnih privlačnimi nagradami in diplomami. Vsi udeleženci bodo prejeli priznanje, manjšo nagrado ter skupno fotografijo. Cena posameznega termina znaša 12.900 SIT (lahko na dva obroka). V kolikor vključite otroka v dva termina, Vam nudimo 15% popust, za dva člana družine pa 10% popust. Možnost prevoza otrok izpred doma in nazaj (z doplačilom)! Pridruži se nam, skupaj se bomo učili igrati tenis, igrali in zabavali! TENIŠKI TEČAJI ZA ODRASLE IN MLADINO (začetni, nadaljevalni in izpopolnjevalni) Tečaji obsegajo dnevcno 2 uri aktivnega učenja in igranja tenisa ter 0,5 ure video analize tehnike teniške igre, skupaj 12,5 ur. Cena znaša 6.900 SIT. VODJA VSEH AKTIVNOSTI: IZTOK STROPNIK, PROF., TRENER TENISA C IN VADITELJ PLAVANJA DODATNE INFORMACIJE IN PRIJAVE SPREJEMAMO NA TEL. 041/675 510 ALI 063/850 862. Rok prijave je 3 delovnih dni pred pričet kom OSREDNJA KNJIŽNICA TRSTJA STRAN 3 ISSN 0351-8140 Leto XXX, .Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: 'Skiipščina občine Mozirje Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, telefon: 063/833-230, faks: 063/833-210, žiro račun 52810-685-13016 . Glavni in odgovorni urednik: ^ranc^KtotmkV\v\\'x\\\ \\\V ■ Stalniaödw^W'xvx nSN x X-N Edi MaVrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica afemukSV Benjamin Kanj ir, Vida Skok, Uroš . Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor \\ Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Zakrajšek, Metod-Roše, Vesna Retko, Marija Sukalo, Vesna \; 'Bairjevič, Kmetijska svetovalna , služba, Zavod za gozdove Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik Računalniška obdelava: Tomaž Pejjk \C\\ \Xrž,eiue:^-N, \Xv\\\\v' vHMena Kotnik, mobitel 0609/647-24&\ Naslov uredništva: Savinjske novice Savirjska cesta 4, 3331 Nazajj¥SX\ \ Telefon: 063/833-230: Faks: 063/833-2ip'> . NnXoN E-pošta: Aaw, ^ saVüijske.novice@siol.net^v, ^ 'JmeiaeR;, \\\\; \y\\\\\\a\nS x ,'http/7:Vfww.inetia.eunet.si/savinjske-novice \ \\ \\\\ \>N\ \ v\ \\ \v\ aaVv \ xC6^zai^od:259,pd:SlTK'' jisa naročnike: 220,00 SIT - Xi^flp\ A\NN^NV\\^ S\X 1GEA d.o.o. Nazarje Rokopise, objave, razpise in oglasej©\V' -pbtrebnö^ uredništvo\ N>x'- najkasneje osem dni pred izidom -tekoče številke, >PomaiieiijuNbnistrstva z¥^o^\V\vC' informiranje RS st. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode ' informativnega značaja, za katere se . plačuje davek od prometa proizvodov Ob j avljenih rokopisov in fotografij ne' \v\ \XxvX\Vv\aV\ Pridržujemo si pravico krajšanja 'besedil. Pisem bralcev in oglasov ne tökfurirajno.\\v\\xv\\x\\ XsSX Odpovedi sprejemamo za nasledke >poUenin\ v^\\ X\"\\ v v v S\S x Naj vam, spoštovane bralke in bralci, najprej z enodnevno zamudo voščim ob dnevu državnosti. 13. številka Savinjskih novic, ki jo imate v rokah, je po ustaljenem redu izšla v petek, le za pripravo in tisk smo imeli dan manj. “Za erkn’t, ” vam rečem. Ni bilo dovolj samo to, da smo imeli dela čez glavo, svoje je prispevalo še vreme in tako smo najboljše rezultate dosegali v nočnih urah. Tudi prav, da ste le pravočasno dobili sveže novice izzgornje-savinjskih logov. Med najbolj svežimi so rezultati referenduma o Prihovi, kije v nedeljo potekal v samem naselju in v občini Nazarje. Rezultati kažejo, da so se glasovanja udeležili skoraj vsi Prihovčani, odločitev v prid odcepitve pa je bila minimalna. Po neuradnih izračunih je tehtnico odločitve s svojimi glasovi prevesilo sedem krajanov. V občini Nazarje se je glasovanja udeležila dobra tretjina volilnih upravičencev, ki seje skoraj enoglasno izrekla za priključitev Prihove. Zdaj je napotezi še državni zbor, kjer pa so poslanci že večkrat dejali, da bodo upoštevali voljo ljudi. Nekateri trdno zagovarjajo stališče, naj Prihova ne glede na izid referenduma ostane v rečiški krajevni skupnosti, kjer je od nekdaj bila. Sklicevanje na zgodovino se mi zdi v tem primerupribližno tako, kot da bi Gornji Grad tudi danes na vsak način hotel biti mesto oziroma sedež okraja. Nekoč je to bil, čas pa je prinesel svoje in danes to ni več. In prav v tem času je v sedanji podobi nastal kraj Nazarje, ki z izjemo gradu Vrbovec, Marijine cerkve in frančiškanskega samostana na Gradišču nima svoje davne zgodovine. Na svidenje do prihodnje številke s prilogo za gospodinje! f ^ -1!5 ©Mde/o Vrtni hrani na strani 22 Na pragu tretje faze Banka Celje: \\V\ VU, '\\\\ X>j\V\\\\ \ Pripojitev Hmezad Prihova, Nazarje: Prihovčani zaiM^izää^dv Nazarje za 3?rin^m^v KS Nazarje: vsebino................8 Združena lista socialnih demokratov: ^postaviti dialog......>9 Menina planina: zadruge...............11 Evropski red vitezov v\ vina: “In honorem dei et in honorem vini”........''12 Poljane: Blagoslov Ajdiče ve skulpture.............13 Zlatoporočenca Marija in Ivan Slatinšek: kaljena ljubezen......14 Hotel Štorman Veniše: fotografski objektiv...... 16 Zgodovina in narodopisje: Slomškove basni.......20 Zavod za gozdove: škodo na drobnici.....23 DJP Finesa Gornji Grad: Tekma za DP in pokal... 36 NASLOVNICA ''\\ \\ \\\\ Šaljive igre \ : nazarskih zaselkov \XV\\\\\V \\ \\ \\\\ Föiö: Franci Kotnik \v ■\\ "... XX/Xxx: Mali gospodinjski aparati Nazarje Na pragu tretje faze razvoja Ko je leta 1993 nemški koncern Bosch-Siemens od velenjskega Gorenja odkupil vsa sredstva podjetja Gorenje MGA in tako postal 100-odstotni lastnik, je le malokdo verjel napovedim vodstva koncerna, da se bo tovarna v Nazarjah v prihodnje razvijala in širila. Danes, ko je podjetje Mali gospodinjski aparati tik pred začetkom tretje faze razvoja in ko so bili doseženi že vsi obljubljeni cilji, je “nejevernih Tomažev” najbrž še zelo malo, če je sploh še kdo. Preden predstavimo novo investicijo, s katero bo nazarsko podjetje malih gospodinjskih aparatov obrnilo nov list v svoji zgodovini, se velja še za trenutek ozreti na minula leta, ki so bila za MGA zares prelomnega značaja. Po izgradnji regalnega skladišča pred petimi leti je v Nazarjah začel nastajati BSHG-jev center za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon. Proizvodnja, ki se je iz Nemčije in Češke preselila v nazarsko tovarno, se je v tem času vrednostno povečala za več kot 2,5-krat. Leta 1995 jebilvNazarje prenesen celoten konstrukcijski razvoj aparatov, tako da sedaj podjetje obvladuje vse poslovne funkcije. Zaradi pridobitve prostorskih kapacitet je bila opravljena druga faza gradnje upravne zgradbe, leto kasneje pa je MGA pa večletnih prizadevanjih pridobil certifikat kakovosti ISO 9001. Lani so v MGA-ju začeli s proizvodnjo treh novih aparatov in s prodajo elektromotorjev, ki so jih prej izdelovali zgolj za lastne potrebe, poslovno leto pa so zaključili z dobičkom v višini 671 milijonov tolarjev. Novo investicijo so predstavniki Malih gospodinjskih aparatov predstavili na nedavni tiskovni konferenci. Po besedah direktorja Vilija Ei-senhuta bodo zgradili 4.600 kvadratnih metrov veliko dvorano za proizvodnjo elektromotorjev. Slednje so že v lanskem letu začeli proizvajati tudi za zunanje kupce, zlasti za podjetje Vorwerk. V letošnjem letu naj bi v novi dvorani, začetek proizvodnje je predviden v oktobru, izdelali 550 tisoč elektromotorjev, prihodnje leto 1,1 milijona in leta 2000 že 1,4 milijona ele- malih gospodinjskih aparatov, katere investicijska vrednost znaša 544 milijonov tolarjev, bo poleg večjih Vili Eisenhut, direktor MGA (v sredini), pravi, da v podjetju še niso “rekli zadnje besede” (foto: F. Kotnik) proizvodnih kapacitet prinesla tudi 50 do 80 novih delovnih mest. V MGA-ju imajo v zvezi z zaposlovanjem slabe izkušnje, saj so lani povečali število zaposlenih za več kot sto, pri tem pa so morali navkljub velikemu številu brezposelnih, prijavljenih na mozirskem uradu za delo, iskati primerne kadre izven doline. Vili Eisenhut je ob tem dodal, dav podjetju letno posodobijo 25 do 30 odstotkov opreme, vsako leto investirajo osem do enajst milijonov nemških mark, tudi z realizacijo omenjene razširitve pa še niso “rekli zadnje besede”. Njihovi načrti za tretje tisočletje so smeli, želijo si le normalne in stabilne pogoje gospodarjenja. Franci Kotnik ktromotorjev. “Za izvedbo gradnje smo imeli veliko ponudb, med katerimi smo izbrali avstrijsko firmo Stuak, saj je ponudila najboljše pogoje. Firma bo imela pri izvedbi del slovenske podizvajalce,” je povedal Eisenhut in poudaril, da v MGA-ju že od leta 1993 dalje ne razlikujejo domačega in tujega trga. “V nadaljevanju bomo v prvem nadstropju novega objekta uredili laboratorije z ustrezno opremo, v katerih bomo opravljali t.i. trajnostno testiranje. Danes namreč ni dovolj, da ima proizvajalec certifikat ISO, ampak je dolžan kupcu omogočiti avditiranje v lastni hiši in z vsako pošiljko izdelkov poslati tudi ustrezne dokumente.” Nova pridobitev nazarske tovarne Savinja Mozirje Zaključeni dnevi ugodnih nakupov Trgovsko podjetje Savinja Mozirje je s sobotno prireditvijo pred mozirsko blagovnico sklenilo letošnje dneve ugodnih nakupov, ki so v vseh njegovih prodajalnah potekali od 2 3. maja. Glavni dogodek ob tej priložnosti je bila znova modna revija, na kateri so manekenke in manekeni prikazali, kaj bomo nosili skozi letošnje poletje in jeseni. Prireditev so spremljale pokušine Savinjinih dobaviteljev, veliki finale pa je bilo žrebanje 53 lepih nagrad. KF Vili Eisenhut: “Slej ali prej bomo v Sloveniji morali osvojiti ev ropski nivo, kar pomeni, da bomo delali osem ur in imeli kljub temu malico. Malica bo plačana, vendar bo izven delovnega časa. Sedaj namreč razlika od sedmih in pol do osem ur pomeni štiri do šest odstotkov slabšo produktivnost, zavedati pa se moramo, da je na tržišču Evropske unije, kamor želi Slovenija, tudi Portugalska, kjer je bruto ura kar precej cenejša kot pri nas. Mi smo glede cene dela nekje na stopnji Grčije, bojim pa se, da bomo v prihodnje iskali proste kapacitete v Romuniji in Bolgariji. S tem ne želim reči, da so plače v Sloveniji previsoke, vsekakor pa so previsoke bruto plače. Naša produktivnost je primerljiva z zahodnoevropsko. Dokaz temu je dejstvo, da smo v koncernu BSHG dobili denar za to in- Obiskovalci so si z zanimanjem ogledali modno revijo (foto: Ciril Sem) Savinjsko-šaleška območna zbornica Urejena podjetja v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini Trinajstega maja je Komisija za ocenjevanje urejenosti podjetij pri GZS - Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje podelila pet enakovrednih priznanj za ocenjevanje v letu 1997. Kot najbolje urejeno pod-jetje je bilo ocenjeno podjetje Gorenje d.d., ki je prejelo priznanje Gospodarske zbornice Slovenije kot prvo med petimi večjimi podjetji v Sloveniji. Podelitev, o kateri smo poročali, je bila spomladi letos v Gorenju ob prisotnosti predsednika GZS Jožka Čuka. Na skromni slovesnosti na sedežu zbornice v Velenju pa so podelili plakete za “odlično” urejeno podjetje podjetjem ESOTECH Velenje, Premogovnik Velenje, MGA Nazarje ter ELKROJ d.d. Mozirje. Plakete sta podelila predsednik komisije Slavko Hudarin in direktor Savinjsko-šaleške območne zbornice Velenje, mag. Božo Lednik. Kot je dejal ob tej priložnosti dr. Franc Žerdin, direktor velenjskega Premogovnika, to priznanje zelo cenijo, saj izraža prizadevanja celotnega kolektiva za skrb za urejanje delovnega in bivalnega okolja ter predvsem ekologije. VeraPečnik, namestnica direktorice Elkroja Mozirje, pa je ob prejemu plakete menila, da je to velika spodbuda za nadaljevanje ustvarjanja prijaznega videza, tehnološke urejenosti ter poslovnosti, kar vsekakor sodi v proizvodnjo in prodajo oblačilne industrije. Kriteriji za ocenjevanje so tako v zunanji podobi, notranji urejenosti, varnosti ter ureditvi prometa in splošne logistike, organizaciji poslovanja, imidžu podjetja kot tudi v kompatibilnosti podjetja v širše naravno in lokalno okolje ter sodelovanje v teh projektili s krajem in sosednjimi podjetji. Akcija ocenjevanja urejenosti podjetij se nadaljuje tudi v tem letu in bo po pričakovanjih prispevala k še boljši urejenosti podjetij, saj so se pridružila še nekatera nova podjetja in ustanove. Jože Miklavc PODJETNIŠKI KOTIČEK Ravnanje z ljudmi pri delu - nadaljevanje in zaključek Znano je, da vsaj majhna podjetja, v začetku svoje razvojne poti pri zaposlovanju ne uporabljajo sistematizacije delovnih mest (opisov del in delavcev), pač pa se pri zaposlovanju odločajo iz potreb na trgu. Uidi v času rasti se sistematizacija delovnih mest redko poj avlja, značilna pa je za zrelost podjetja. S sistematizacijo delovnih mest opisujemo predvsem lastnosti dela in lastnosti delavca, ki jih mora izpolnjevati za zasedbo delovnega mesta. Novejše raziskave kažejo, da se delavec na delu ne izkaže vedno v skladu s svojimi lastnostmi. Bolj kot lastnosti delavca so pomembne njegove reakcije, njegov vedenjski vzorec. Zato se predlaga, da bi se psihične lastnosti delavca vsistematizaciji delovnih mest nadomestile s potrebnim vedenjskim vzorcem delavca. Potrebno je iskati vedenjski vzorec človeka, ki ustreza delovnemu mestu, ki ga bo opravljal in ki bo odgovarjal okolju, v katerem bo delal. Posebno v majhnih podjetjih je vedenjski vzorec zelo občutljiva zadeva, saj lahko delavec z odličnimi lastnostmi, ki se ne ujame s sodelavci, podre dosedanjo učinkovitost podjetja. Vedenjski vzorec je zlasti pomemben pri managerjih in vodjih. Raziskave (Isack Adizes) so pokazale, da manager pri svojem delu opravlja štiri vloge: - vlogo proizvajalca (P) - vlogo administratorja (A) - vlogo podjetnika (E) - vlogo integratorja (I) P je vloga, ki zna bolje delati od drugih A je vloga, ki zna več od drugih, predstavlja sposobnosti planiranja, zahteva urejenost in vpogled v poslovanje E je vloga, ki neprestano kreira nove ideje I je vloga, ki zna dobro delati z ljudmi Vedenjski vzorec PAEI zastopa vse vloge man-agementa in je idealen. Čim ena vloga manjka (v vedenjskem vzorcu je manjkajoča vloga označena s črtico), podjetje ne more biti uspešno. Podjetje si mora prizadevati zagotoviti vse vloge, kar pa je v eni osebi običajno nemogoče ali vsaj zelo težko. Izhod je tako v oblikovanju managerske-ga teama, ki bi pokril vse vloge. Težava pri izbiri sodelavcev je v tem, da ljudje iščejo sodelavce z enakim ali podobnim vedenjskim vzorcem, kot ga imajo sami. Če človeku nekaj manjka, mu je težko dopovedati, da mu nekaj manjka, ker se te dimenzije ne zaveda. To pomeni, da bo team le stežka uravnotežen. Posledica takega ravnanja je v končni fazi nezadostna uspešnost podjetja. Iz osnovnih vlog je dr. Lipičnik izpeljal veliko število različnih vedenjskih vzorcev, kot posledico kombinacij posameznih vlog. Tako imamo lahko: P - - - kar pomeni, da človek zna le delati, drugih vlog ne izpolnjuje. Podrejene ima za tekmovalne konje, dela mu nikoli ne zmanjka. Planiranja in izobraževanja ne priznava (najprej bomo naredili, potem planirali ali kdo je pa mene učil?...) - A - - - najpomembnejše mu je predpisovanje in kontrola izvajanja postopkov dela, važen postopek ne rezultat... - - E - - izmišlja si vedno nove projekte, ki jih običajno ne izpelje, ne zmore objektivnega planiranja, postavlja samo vizije, ob sebi rabi navijače. -- -1 dela vse tako, kot hočejo ljudje, izmišljasi probleme, ki jih lahko sam rešuje. Vse bi razdelil med delavce. -----nesposobnež (razmišlja, koliko pomembnega je že naredil za podjetje) To so samo nekatere značilnosti skrajnih vedenjskih vzorcev. Ker to gotovo niso vedenjski vzorci, ki bi si jih želeli, je nujno, da izbiramo ljudi, ki imajo v svojem vedenjskem vzorcu vsaj še male črke, kar pomeni, da vsaj delno obvladujejo tudi druge vloge (npr. P a e i). Zanimiva je ugotovitev, kako delujejo posamezne kombinacije vedenjskih vzorcev navzven. Če imamo v podjetju 4 managerje z naslednjimi vedenjskimi vzorci: a) P---,-A--,--E-,---Ipomeni, dajevpodjetju vzdušje dobro, ni konfliktnih situacij (saj se ne razumejo med sabo), učinkovitost je slaba. b) Kombinacija vedenjskih vzorcev Paei, pAei, paEi, paei pomeni uspešno kompatibilno “moštvo”. Vsi dobro obvladajo eno od področij, razumejo pa tudi svoje sodelavce. Seveda je še bolje, če ima kdo v vedenjskem vzorcu Uidi po dve ali morda celo tri velike črke. V takem podjetju je vzdušje navzven manj ugodno, nastopajo konfliktne situacije, ki vodijo k večji učinkovitosti podjetja. c) Kombinacija vedenjskih vzorcev s samimi črticami pomeni običajno dobro vzdušje, vendar popolno neučinkovitost. Tematika vedenjskih vzorcev je zelo obširna, zanimiva in uporabna, zato jo kaže vpeljati v sistem zaposlovanja kot enega od kriterijev, ki vodijo k večji uspešnosti podjetij. Kot smo rekli že v prvem sestavku na to temo, ljudje bodo postali konkurenčna prednost ali pomanjkljivost, zato si pred tem ne bi smeli zatiskati oči. In kako to speljati v praksi? Obstajajo že določeni vprašalniki, s pomočjo katerih lahko ugotovimo, kakšen vedenjski vzorec je potreben za določeno delovno mesto, obstajajo pa tudi vprašalniki, s pomočjo katerih ugotavljamo vedenjske vzorce ljudi. V Zgornjesavinjskem podjetniškem centru si bomo prizadevali v jeseni v okviru izobraževalnih programov organizirati seminar ali delavnico na temo ravnanja z ljudmi pri delu. Že vnaprej toplo priporočamo! Vida Skok IP C d,o,o, mm ZGORNJESAVINJSKI PODJETNIŠKI CENTER Banka Celje Pripojitev Hmezad banke Banka Celje je v letu 1997 z nakupom tretje emisije delnic Hmezad banke postala njen 40-odstotni lastnik. Hmezad banka je ostala samostojna pravna oseba, z Banko Celje pa sta oblikovali Bančno skupino Banke Celje. V obeh bankah so ob upoštevanju razmer na slovenskem bančnem trgu kmalu spoznali, da bi z združitvijo pridobili tako banki kot njuni lastniki. Zato so k združitvi tudi dejansko pristopili, zbora obeh bank sta združitev podprla in sprejela potrebne dokumente, čakajo pa le še na soglasje Banke Slovenije. “S pripojitvijo Hmezad banke k Banki Celje bomo še utrdili peto mesto v slovenskem prostoru, tako po bilančni vsoti kot jamstvenem kapitalu. Povečala se bo tudi kapitalska ustreznost banke, ki omogoča nadaljnjo širitev poslovanjane da bi banka povečala kapital, v celoti pa bomo zagotavljali tudi predpisano ročnost virov in naložb. Zagotavljanje likvidnosti bo v skupni banki racionalnejše, saj bo potrebno manjše zagotavljanje sekundarnih likvidnostnih rezerv. Hmezad banka bo po pripojitvi organizirana kot podružnica, opravljeno bo racionalno združevanje poslovne mreže, vse podporne dejavnosti pa se bodo opravljale v osrednji enoti. Z vsem tem in koncentracijo bančnega znanja bodo prav gotovo doseženi pozitivni sinergijski učinki združitve obeh bank,” je dejal generalni direktor Banke Celje, Niko Kač. Na tiskovni konferenci, ki je bila 17. junija, pa ni bilo govora zgolj o pripojitvi Hmezad banke, ampak je vodstvo Banke Celje posredovalo tudi nekatere druge zanimive infor- macije. Pri naštevanju najpomembnejših dosežkov v letu 1997 je Niko Kač omenil uspešno razširitev poslovanja na ljubljansko in širše slovensko področje, pridobitev dolgoročnega sindiciranega posojila, visoke bonitetne ocene poslovanja banke s strani treh mednarodnih pooblaščenih inštitucij, zagotavljanje varnega in likvidnega poslovanja, realno povečanje bilančne vsote za sedem odstotkov in širitev obsega poslovanja s podjetji, zasebniki in prebivalstvom. Banka Celje je tako varčevalno kot posojilno ponudbo hitro spreminjala in prilagajala potrebam strank. Odobrila je preko 13 tisoč posojil, še vedno največ za osebno potrošnjo in nakup avtomobilov. Med prebivalstvom se je tudi lani povečalo zanimanje za kartično in bankomatsko poslovanje. Plačilne kartice iz družine Activa uporablja že več kot 42 odstotkov vseh imetnikov tekočih računov, število prodajnih mest z možnostjo plačila s karticami Activa pa se je v letu 1997 povečalo za 15 odstotkov. Banka Celje je v lanskem letu postavila osem novih bankomatov in tako razširila njihovo mrežo na 34. Bankomate sedaj uporablja že več kot 83 odstotkov vseh imetnikov tekočih računov. Leto 1997 je bilo za Banko Celje uspešno tudi z dohodkovnega vidika. Ustvarila je 17.117 milijonov tolarjev prihodkov, odhodki pa so znašali 15.725 milijonov tolarjev. Dobiček v višini 1.391 milijonov tolarjev, znižan za davek od dobička v znesku 234 milijonov tolarjev, omogoča banki vlaganje v nadaljnji razvoj, delničarjem pa primerno dividendo na vložen kapital. Po besedah generalnega direktorja Nika Kača celjska banka v letošnjem letu načrtuje povečanje tržnega deleža po bilančni vsoti s kapitalskimi povezavami na 5,8 odstotka, povečanje obsega bilančnega pošlo van-ja za 17 odstotkov, povečanje tržnega deleža deviznega plačilnega prometa na 5,5 odstotka, realizacijo dobička, ki bo zagotavljal realen odnos na vloženi kapital, znižanje problematične aktive na osem odstotkov, obvladovanje vseh rizik-ov poslovanja, hitrejši razvoj integralnega informacijskega sistema, prilagajanje poslovanja potrebam komitentov in uvajanje novih storitev. O slednjih je na tiskovni konferenci spregovoril pomočnik generalnega direktorja banke, Dušan Drofenik. Opozoril je na junijsko znižanje obrestnih mer za posojila za prebivalstvo, zasebnike in pravne osebe, predstavil bančno pismo, ki je namenjeno imetnikom tekočih, žiro in deviznih računov ter upokojencem s tekočimi računi ali hranilnimi knjižicami za naročanje pokojninskih odrezkov na dom, in telefonsko in elektronsko bančništvo v Banki Celje. Povedal je tudi, da so pred kratkim v mrežo vključili tri nove bankomate: dva v celjskem trgovskem centru Baumax, tretjega pa v Rimskih Toplicah. Konecjunija bo priključen še bankomat v Ločah pri Poljčanah. Franci Kotnik Občinski svet Nazarje Občinski praznik bo 18. septembra Nazarski svetniki so pred tednom dni, na svoji 28. redni seji, sprejeli dolgo pričakovano odločitev o datumu občinskega praznika. Na podlagi stališč svetov krajevnih skupnosti so sklenili, da datum praznika povežejo s šolstvom v Nazarjah in zanj izbrali 18. september. Za izvedbo prvega občinskega praznika so svetniki imenovali organizacijski odbor, ki ga bo vodil župan Ivan Purnat. Vsebinsko najpomembnejša točka tokratne seje se je nanašala na prihodnji razvoj jedraNazarij. Podjetje Urbana iz Velenja je pripravilo dve alternativni verzijipredloga (odvisno od tega, ali dom za ostarele v Nazarjah bo ali ne), ki bosta posredovani v enomesečno javno obravnavo. Kot je povedala predstavnica omenjenega podjetja, Frančiška Kočar, je bil cilj pri pripravi predloga predvsem zagotoviti primerne prostore za nadaljnji prostorski razvoj, medtem ko stanovanjske kapacitete v centru kraja niso v ospredju. V razpravi so svetniki predlog načelno podprli, krajani pa bodo imeli v času javne obravnave možnost izraziti svoje mnenje. Glede gradnje doma za ostarele v Zgornji Savinjski dolini je župan Ivan Purnat povedal, da je lokacija na pristojnem ministrstvu še nedorečena, do leta 2001 oziroma 2005 pa je v savinjsko-koroški regiji v prioriteti dom na Prevaljah. Po Purnatovih besedah bi bilo mogoče zgraditi dom že prej, v kolikor bi se zanj našel investitor. Odlok o oskrbi s pitno vodo so nazarski svetniki na 28. seji obravnavali drugič. V besedilo odloka so vnesli pripombe in dopolnitve iz prve obravnave in ga enoglasno tudi sprejeli. Sledila je obravnava predloga pogodbe o premoženjsko delitveni bilanci bivše občine Mozirje, ki ga je pripravila Danica Vezočnik. Po uvodni obrazložitvi župana Ivana Purnata in predsednika medobčinske komisije za pripravo elementov delitvene bilance, Tonija Boršnaka, so člani občinskega sveta ugotovili, da predlog delitve premoženja Javnega podjetja Komunala Mozirje ni izdelan na podlagi principov delitve, ki so jih že pred časom sprejeli vsi občinski sveti. Predlog pogodbe zato ni dobil podpore, pač pašo svetniki zahtevali, da se tudi pri komunali upošteva dogovorjen način delitve premoženja. Zaradi bližajočega občinskega praznika, ko naj bi luč sveta ugledal tudi zbornik ob 750-letnici prve omembe grada Vrbovec, je občinski svet v prvi obravnavi sprejel odlok o priznanjih občine Nazarje. Druga obravnava bo sledila na prihodnji seji. V zaključnem delu seje so svetniki sprejeli sklep o 80-odstotnem popustu pri obračunavanju storitev vrtca za tiste otroke, ki bodo v času počitnic odsotni več kot deset dni. Popus t se nanaša izključno na delež, ki ga za varstvo otrok prispevajo starši. Franci Kotnik Prihova, Nazarje Prihovčani za Nazarje, Nazarje za Prihovo Minulo nedeljo je po Sloveniji potekalo 18 posvetovalnih referendumov o ustanovitvi novih občin, poleg teh pa tudi referendum o selitvi sedeža občine Desternik - Trnovska vas v Vintarovce in referendum o izločitvi naselja Prihova iz občine Mozirje in njeni priključitvi občini Nazarje. Referendum o Prihovi je potekal v samem naselju in v celotni občini Nazarje. Prihovčani so se udeležili referenduma v velikem številu, saj je glasovalo kar 94,67 odstotka volilnih upravičencev. Zaizločitev Prihove iz mozirske občine in priključitev nazarski je glasovalo 52,48 odstotka volivcev, proti pa 47,52 odstotkov. Neveljavnih glasovnic ni bilo. V občini Nazarje se je referenduma udeležilo 36,97 odstotka volivcev, od katerih jih je za priključitev naselja Prihova glasovalo 95,93 odstotka, proti jih je bilo 3,51 odstotka, neveljavnih glasovnic je bilo 0,56 odstotka. Zadnjo besedo v zvezi z odcepitvijo oziroma priključitvijo Prihove bo imel državni zbor. Franci Kotnik Gornji Grad Slovesnosti ob 70-letnici mesta V teh dneh potekajo v zadrečki prestolnici številne kulturne in športne prireditve, posvečene občinskemu prazniku in dnevu državnosti. 30. junij je datum, na katerega so Gorn-jegrajci še posebej ponosni, saj jim je na ta dan pred 70 leti takratni jugoslovanski kralj Aleksander podelil mestne pravice. Od srede naprej je v galeriji Steki na ogled razstava otroške us tvarjal-nosti, s katero odkrivajo svoj likovni svet mladi iz vrtca. Sino či so predstavili zgodovinsko monografijo Gornjegrajsko in njegov čas, v avli Kulturnega doma pa bo od danes naprej na ogled razstava slikarja Jožeta Svetine. Slikar razstavlja v Gornjem Gradu že tretjič, s tokratno razstavo pa želi avtor poudariti nujnost ekološke razsvetlitve vseh in vsakogar posebej. Pisano paleto kulturnih utripanj bodo jutri ob 20. uri v dvorani Kulturnega doma KS Rečica ob Savinji zaokrožili člani Opere in baleta SNG iz Ljubljane s predstavitvijo prve domače opere Gorenjski slavček. Osrednji dogodek bo v nedeljo, 5. julija, ko bodo najprej pripravili okroglo mizo o izkoriščanju bio mase v Sloveniji, po slavnostni prireditvi, na kateri bodo podelili letošnja občinska priznanja, pa bo predsednik vlade RS, dr. Janez Drnovšek, ob prisotnosti nekaterih ministrov, slovesno odprl kurilnico za sistem daljinskega ogrevanja. Savinjčan V nedeljo ZA samoprispevek Krajani KS Rečica ob Savinji se pospešeno pripravljajo na referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka. S sredstvi, zbranimi iz samoprispevka, bodo pomagali zgraditi osnovno šolo. V ta namen potekajo obsežne priprave. Krajani se srečujejo na zborih krajanov, na katerih dobivajo odgovore na svoja vprašanja. Zbrali so se v gasilskem domu na Pobrežjah, v prosvetnem domu na Rečici in v gasilskem domu v Gruš-ovljah. Izdali so tudi bilten z naslovom Gradimo novo šolo. V njem so opisali zgodovinske vidike in pomen izgradnje te šole za Rečičane. V celoti so predstavili lokacijo nove šole, vrednost investicije in spregovorili tudi o rokih za dokončanje gradnje. Nove šole se seveda najbolj veselijo otroci, ki bodo v njej na prijaznejši način izpolnjevali svoje učne obveze. Zato prav oni v največji meri polagajo upe na svoje starše in od njih pričakujejo, da bodo v nedeljo, 28. junija na referendumu oddali svoj glas ZA novo rečiško šolo. Benjamin Kanjir Občina Ljubno Potomci flosar jev odhajajo v svet Na občini Ljubno so 12. junija pripravili sprejem za odlične učence, ki letos zaključujejo šolanje v osnovni šoli. Učence je sprejela županja Anka Rakun, ki je med drugim povedala, da je ponosna, ker lahko sprejme cvet učenosti domače osnovne šole. “Sedaj vam je mnogo lažje kot vašim vrstnikom, saj s svojim uspehom lahko izbirate med številnimi možnostmi izobraževanja, ki jih ponuja naša država. V svoji šoli ste šolci poleg visokega uspeha dosegajo tudi visoka priznanj a na drugih področjih. Med pogovorom na sprejemu so ugotovili, da je po zaključenem Ljubenski odličnjaki pri županji Anki Rakun (foto: M. Šukalo) na vrhu, vendar ne pozabite, da ko boste jeseni prestopili prag nove šole, bo težko, ponovno se boste morali dokazovati. A vi ste potomci žagarjev, vlcerjev in flosarjev, zato ne dvomim, da boste našli svoja mesta v naši družbi,” je med drugim povedala županja Anka Rakun ob sprejemu. Ravnatelj ljubenske šole Rajko Pintar se je zahvalil za prisrčen sprejem, ki je bil letos že tretjič, in omenil, da je ponosen, ker se vsako leto viša odstotek odličnjakov. Najboljši letošnji osmošolci so Neva Janež, Lucija Marolt, Barbara Solar, Anja Cerar injernej Petrin. Osmo- šolanju izredno malo možnosti za zaposlitev v domači občini, saj je Ljubno majhna občina, ki nima skoraj nič industrije in ne more pomagati s štipendijami. Otrok, ki zaključujejo šolanje, je veliko, delovnih mest pa malo. Za odličen uspeh v osmem razredu so osmošolci od županje prejeli darilo, monografijo, ki so jo izdali ob 750-letnici Ljubnega, in broško - knjigo z vgraviranim šolskim letom. Hkrati je županja vsem osmošolcem podarila majice kot simbolno darilo v boju proti raku. Marija Šukalo KS Nazarje Praznik z bogatejšo vsebino Krajevna skupnost Nazarje praznuje svoj praznik 12. junija. Letos je v sodelovanju z domačimi društvi pripravila niz prireditev, ki so vsaka zase pomenile zaključeno celoto, združene v več kot enotedenski programpa so krajanom prinesle obilo lepih kulturnih, glasbenih, športnih in razvedrilnih trenutkov. Mladi harmonikarji pod vodstvom Andreje Turnšek (foto: F. Kotnik) “Nazarje skozi čas” je dala naslov svoji diplomski nalogi naljubljanski pedagoški akademiji Karmen Cigale Kunič. Nazarčanka, ki sedaj živi v slovenski prestolnici, je povzetek vsebine naloge predstavila pred štirinajstimi dnevi v veliki dvorani Delavskega doma, kjer so ji z zanimanjem prisluhnili tako starejši kot mlajši krajani. Karmen se je pri tem najprej vrnilav zgodovino in povzela dogajanja v zvezi z gradom Vrbovec, frančiškanskim samostanom in cerkvijo Marije Nazaret. Kraj Nazarje je dobil sedanje ime šele leta 1948, torej pred 50 leti. Tukaj se je opravljalo tovorništvo, furmanstvo, Karmen Cigale Kunič predstavlja diplomsko nalogo (foto: Ciril Sem) nanosti tudi ne, po sedmih igrah pa je bila na vrhu seštevka zbranih točk ekipa Zgornjih Nazarij, ki je s tem ponovila lansko zmago. V torek je v Delavskem domu postavila na oder svoje učenke in učence Irena Vrčkovnik. Njena glasbena delavnica “obratuje” v Nazarjah že tretje leto. Prireditev, ki so jo videli (in slišali) obiskovalci, bi si zaslužila večjo pozornost, saj je Ire-na povabila v goste Alenko Lesjak, pevko in kitaristko ansamblaHap-py band ter avtorico številnih skladb (nekaj sojih zapeli tudi Irenini varovanci), njenega brata BlažaLesjaka, pevko Tanjo Cizej, kantavtorja in glasbenegaurednikanaradiu Slovenj Gradec Boža A. Koleriča, njegovo hčerko Uršo in pevko Vero Trafela. To je bil pravi koncert, ki je ogrel srca in dlani vseh v dvorani. Dan po tem so spet prišli na svoj račun ljubitelji glasbe. V Nazarjah je namreč gostoval harmonikarski orkester Glasbene šole Žalec pod vods tvom Andreje Thrnšek. Orkester deluje že od leta i960, An- JP Elektro Celje dreja Thrnšek, ki poučuje tudi na nazarski glasbeni šoli, pa ga vodi zadnjih osem let. Od letošnjega leta dalje sta člana orkestra tudi Luka Paulič iz Mozirja in Borut Matko iz Nazarij. Praznik KS Nazarje sta zaključila sobotno tekmovanje za zlato harmoniko Ljubečne in torkov koncert učencev Glasbene šole Nazarje. O obeh prireditvah več prihodnjič. Franci Kotnik Obnova daljnovoda do Ljubnega V prejšnji številki smo na kratko poročali, da so delavci javnega podjetja Elektro Celje v minulih dneh začeli s temeljito obnovo 20-kilovoltnega daljnovoda Nazarje-Ljubno, ki bo po zaključku del uporabnikom zagotavljal bistveno večjo stabilnost dobave električne energije. splavarstvo in tukaj je nastala tudi lesna industrija, ki je pomenila glavni impulz za razvoj kraja. V Nazarjah je bilo v preteklem času pomembno tudi šolstvo, bolj kot se zdi danes pa je bila razvita društvena dejavnost. Po kulturnem programu, ki so ga izvedli varovanci nazarskega vrtca in učenci osnovne šole, so se obiskovalci napotili v prostore gostišča Grad Vrbovec in si ogledali razstavo fotografij, spisov in risb na temo “Nazarje skozi čas”. Zbrano gradivo je v sodelovanju z Aleksandrom Videčnikom uredila in postavila na ogled Vladimira Planovšek. Nedeljsko popoldne dva dni kasneje so tako kot lani zaznamovale športno zabavne igre med nazar-skimi zaselki. Tokrat se iger ni udeležila ekipa Prihove, zato pa so vlogo gos tov prevzeli Dobroveljča-ni. Dobre volje in smeha ni manjkalo, športne zag- Dela na daljnovodu bodo potekala od junija do septembra, da pa so z njimi sploh lahko pričeli, je bilo treba predhodno obnoviti 14-kilometrski daljnovod po Zadrečki dolini. Preko tega daljnovoda se lahko sedaj napaja del Ljubnega in krak proti Logarski dolini. Prav zaradi slednjega pa je bila obnova daljnovoda Nazarje-Ljubno tudi najbolj potrebna, saj je zlasti v zimskem času prihajalo do nepotrebnih izpadov električne energije. Novi daljnovod na omenjeni relaciji bo dvosis-temski, 2x20 kV. V izvedbi s polizoliranimi vodniki bo omogočal neprekinjeno napajanje tudi v primeru, če se bo nanj naslonilo drevo. Koridor zanj bo lahko ožji od sedanjega, vsi drogovi pa bodo postavljeni praktično na istih mestih kot doslej. Investicijska vrednost projekta, katerega nosilec in izvajalec jejavno podjetje Elektro Celje, znaša okrog 200 milijonov tolarjev. V njegov sklop sodi tudi izgradnja nove razdelilne postaje ob ljubenskem pokopališču. Delavci celjskega Elektra bodo pri izvajanju del kar se da pazljivi, da ne bodo povzročali škode na zemljiščih in pridelkih, če pa bo ta kljub temu nastala, jo bo podjetje poravnalo. V navedenem času bo prihajalo tudi do občasnih motenj pri oskrbi z električno energijo. Večji porabniki elektrike bodo o izpadih obveščeni telefons ko, ostali občani pa z radijskimi obvestili. Elektro Celje prosi za razumevanje. Franci Kotnik Zgornja Savinjska dolina Moja dežela - lepa, urejena in čista Turistična zveza Slovenije pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije in Ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Republike Slovenije tudi letos organizira tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod sloganom “Moja dežela - lepa, urejena in čista”. 13. maja so se na povabilo Upravne enote Mozirje sestali predstavniki turističnih društev z območja Zgornje Savinjske doline z namenom dogovorno poteku aktivnosti v naših krajih po omenjenem projektu. V letošnjem letu naj bi občine neposredno sodelovale v projektu z imenovanjem odborov, leti pa bi spodbujali, zagotavljali, omogočali in nudili strokovno pomoč turističnim društvom pri opravljanju aktivnosti. Turistična društva in odbori so skupaj predhodno ocenili kraje in pripravili predloge krajev za ožji izbor. 17. in 18. junija je regijska komisija, skupaj s predstavniki turističnih društev in predstavnico upravne enote, ocenila predlagane kraje in sicer pod kategorijo drugih krajev Luče, Ljubno, Kokarje in Rečica, izletniški kraj Mozirje, Solčava in Gornji Grad. Šmihel pa je bil ocenjen pod kategorijo hribovskih krajev. Julija in septembra bo ocenjevanje potekalo na Osnovni problem stranke v Zgornji Savinjski dolini je slej ko prej v katastrofalni pokritosti terena, je dejal glavni tajnik Dušan Kumer. Kljub temu, da so poskušali storiti marsikaj, je komentiral Bojan Rop, predsednik območne organizacije, odziv ni bil pričakovan. Zgornja Savinjska dolina je pretežno kmečko in kot tako konzervativno področje z močnim vplivom Cerkve. Ljudje so tradicionalisti, kljub vse večji nezaposlenosti in socialnim težavam, ki peklijo tudi to dolino, niso pripravljeni na hitro spreminjati svojih zakoreninjenih mišljenskih navad. Po besedah nekaterih razprav-ljalcev bi bilo potrebno tako v stranki na državnem nivoju in tudi v Zgornji Savinjski dolini zamenjati nekatere ljudi. Pojavljati bi se morali novi, neobremenjeni z organiziranostjo v nekdanji partiji; predvsem pa bodo morali angažirati ljudi s socialdemokratskimi pogledi. Skratka ljudje, ki so se za spremembe pripravljeni tudi izpostaviti in po najboljših močeh boriti. Prvi izziv so jesenske lokalne volitve, na katerih bodo poskušali z novimi ljudmi republiški ravni. Kriteriji glede ocenjevanja se niso spremenili. Posebno pozornost je komisija posvečala odpravi napakugotovljenih v preteklih le tih. Pomembno vlogo predstavlja letos splošni izgled kraja z vidika odnosa do okolja in kvalitete gostinske ponudbe. V letu športa in turizma je pozornost posvečena tudi urejenosti okolice objektov, namenjenih za rekreacijo. V izvedbo tekmovanja sodi tudi urejanje in čiščenje okolja, v katerem živimo, stanujemo, delamo in se srečujemo med seboj in s svojimi gosti. Sestavni del je tudi projekt od izvira do morja - urejanje in čiščenje obrežij, rek, jezer in morja. Tekmujejo ljudje v svojem in skupnem interesu - predvsem zato, da bi živeli v urejenem in prijaznem okolju. upravna enota Mozirje ponuditi jasnejše alternative. Kot je dejalposlanec Bojan Kontič, je tudi v sedanji vladajoči politiki, tako na državnem kot lokalnem nivoju, precej negativnega. Številni ljudje, ki so danes razdeljeni po vseh strankah, so včasih aktivno delovali v družbeno političnih organizacijah, tako da na partijsko preteklost skoraj nihče ni imun. Predvsem pa se režimi primerjajo po volilnem mandatu in ne po preteklosti, je kolega poslanca dopolnil glavni tajnik stranke Dušan Kumer. Savinjčan Upokojenci iz Bočne Izlet na Gorenjsko in v Trento Zdaj je čas izletov in dopustov. Upokojenci iz Bočne smo se odpravili na izlet po Gorenjski, iz Bohinja čez Vršič, po dolini Soče vTrento, Bovec in Kobarid. V nič kaj dobrega obetajočem vremenu smo se v Bočni posedli v Izletnikov avtobus. Že kar kmalu je začelo rositi iz temnih oblakov. Z veliko dobre volje in požrtvovalno vodičko Maričko je vožnj a potekala brez težav. Res si nismo mogli ogledati lepot gora, izvedeli pa smo mnogo zanimivega. Cesta se je vzpenjala in vijugala na Vršič. V planinski koči smo se pogreli ob topli peči in zaman čakali, da bi se megla dvignila in razkrila verigo veličastnih gora. Pot navzdol je bila tudi deževna. Čas smo si krajšali s petjem in pripovedovanjem šal. Nekateri so pravi mojstri za to. V Kobaridu smo si ogledali lepo staro cerkev, ki jo je tudi rušil zadnji potres. Mnogo hiš je razpokanih. Najbolj zanimiv je tamkajšnji muzej prve svetovne vojne. Tu se le malo zamislimo in lažje razumemo strahote vojne, ki je tudi tu bila krivična. Padlo je veliko vojakov vseh narodnosti, mejo pa so gospodje delali za zeleno mizo in niso upoštevali dogovorov. Tu smo Slovenci mnogo izgubili. Nazaj grede se je pokazalo sonce in nas malo ogrelo. Naša Marička je opozarjala na zanimivosti. Vse je vedela - od narave, zemljepisa, zgodovine, zvezdoslovja in še in še. Potovanje je bilo zanimivo in prijetno. Hvala vodstvu Društva upokojencev Bočna, ki so lepo skrbeli za nas. Drugo leto pa še kam, a ne, Marička?! MR Združena lista potrebuje nove ljudi so ugotavljali udeleženci razgovora (foto: ToP) Združena lista socialnih demokratov Ponuditi alternativo in vzpostaviti dialog z ljudmi To je osnovno sporočilo članov in simpatizerjev območne organizacije ZLSD. Razgovora v nazarskem Delavskem domu sta se od vidnejših članov stranke udeležila glavni tajnik Dušan Kumer in poslanec Bojan Kontič, napovedani predsednik stranke Borut Pahor pa je zaradi neodložljivih obveznosti v državnem zboru obisk zadnji hip odpovedal. 13. kongres Gasilske zveze Slovenije Gasilci pripravljeni v novo tisočletje Zadnji vikend v maju je v sežanskem kulturnem centru Srečka Kosovela potekal 13. kongres Gasilske zveze Slovenije, ki se ga je, poleg gostov, udeležilo preko 200 delegatov, med njimi tudi sedemčlanska delegacija zgornjesavinjske gasilske zveze. S strani gasilcev, vključenih v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline, smo bili na kongres delegirani naslednji delegati; Marjeta Rakun - predsednica odbora za delo z ženami pri GZ ZSD, Roman Krajner - predsednik predsedstva zveze ter poveljniki občinskih poveljstev: Sandi Sedovšek - Mozirje, Franjo Pukart - Nazarje, Alojz Poljanšek - Ljubno, Vinko Moličnik - Luče in Branko Stenšak -Gornji Grad. Po pozdravnih nagovorih uglednih gostov, predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, ministra za obrambo Alojza Krapeža in visokega francoskega funkcionarja - predsednika mednarodne gasilske organizacije CTIF Francoisa Maurerja, je svoje poročilo o delu gasilske zveze Slovenije med 12. in 13. kongresom podal predsednik predsedstva, Ernest Eory. V njem je med drugim poudaril pomen slovenskega gasilstva in njegovo množičnost, saj to humanitarno organizacijo sestavlja kar 1297 prostovoljnih gasilskih društev z nekaj manj kot 120.000 člani, kar je za tako majhno državo pravi fenomen. Nadalje je navedel težave, predvsem finančne, s katerimi se ubadajo nekatera gasilska društva in kakšno naj bi bilo njihovo sodelovanje z občinami, nazadnje pa smo prisluhnili še predlogu usmeritve nadaljnjega razvoja gasilstva v Sloveniji, s poudarkom na izobraževanju, strokovni usposobljenosti, zaščiti gasilca, sodobnejši opremi ter večjemu vključevanju žensk v to organizacijo. Po burni razpravi na omenjeno tematiko in predlogih za dodatne usmeritve je bil prvi del kongresa zaključen. Naslednji dan so bile na programu nove volitve, kjer smo najprej razrešili dosedanje vodstvo in na predlog kandidacijske komisije z javnim glasovanjem izvolili novo. Za predsednika GZ Slovenije je bil ponovno izvoljen Ernest Eory, novi poveljnik pa je postal Matjaž Klarič, ki je prej opravljal funkcijo namestnika. Sledil je le še slovesnejši del kongresa, kjer so šestim najzaslužnejšim članom podelili najvišja gasilska priznanja, kipce Matevža Hace-ta. Z veličastno parado, v kateri je sodelovalo kar 3000 gasilcev, med njimi tudi predstavniki društev Zgornje Savinjske doline, predstavitvijo najstarejše in sodobnejše opreme ter zborom na nogometnem stadionu, se je 13- kongres gasilcev Slovenije uradno zaključil. Zaključnih prireditev se je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, ki je v slavnostnem nagovoru poudaril, da gasilske in druge civilno družbene organizacije in gibanja kažejo ter potrjujejo pravo podobo Slovencev s svojo zavestjo, strpnostjo in pripravljenostjo medsebojne pomoči ter sodelovanja. Franjo Pukart Sožitje VDC Mozirje 9. letne igre Specialne olimpiade Slovenije V času od 29- maja do 31. maja so v Ljubljani potekale 9. letne igre Specialne olimpiade Slovenije. Prireditelj je bila Specialna olimpiada Slovenije, pokrovitelj mesto Ljubljana, organizator pa ZUJaneza Levca - OVI Jarše. Iger se je udeležilo 2 74 športnikov in športnic iz 53 ekip - članic Specialne olimpiade Slovenije ter povabljeni ekipi iz Madžarske in Hrvaške. Tekmovanje je potekalo v sedmih športnih disciplinah in sicer v atletiki (138 tekmovalcev), plavanju (46 tekmovalcev), kolesarstvu (21 tekmovalcev), elementih košarke (22 tekmovalcev), namiznemu tenisu (17 tekmovalcev) in nogometu. Prvič je bilo kot uradni šport predstavljeno tudi balinanje. Ekipo Sožitje - VDC Mozirje, ki je štela pet članov, so zastopali tekmovalci Vlado Pavlič, Tomaž Irnar in Toni Kramer, trener David Paulič in spremljevalec Iztok Benetek. Uradna otvoritev iger je bila v športni dvorani Kodeljevo. Program je povezoval ambasador Unicefa, dramski igralec Boris Cavazza. Olimpijski ogenj sta prižgala tekmovalec ekipe organizatorja in Borut Veselko, voditelj oddaje Odklop. Igre je uradno otvorila županja mesta Ljubljane, Vika Potočnik. V soboto so potekale kvalifikacije, na katerih so se tekmovalci ekipe Sožitje - VDC Mozirje uspešno predstavili. Vlado Pavlič se je v elementih košarke uvrstil v I. skupino in na glavnem tekmovanju v nedeljo zasedel 6. mesto. Do medalje mu je manjkal samo en met skozi obroč. V disciplini kolesarstvo je bil Tomaž Irnar uspešnejši na 1000 m, kjer je za- sedel 3. mesto in prejel bronasto medaljo, na 5000 m pa je zasedel 6. mesto. Toni Kramer je v teku na 100 m zasedel 2. mesto in osvojil Vlado, Tomaž in Toni v družbi Brigite Bukovec (foto: DP) srebrno medaljo, na 50 m pa se je uvrstil ma 5. mesto. Podelitev medalj so popestrili znani športniki: Brigita Bukovec, Andreja Perc, Nataša Rijavec in Gregor Sever. Organizatorji so vse dni tekmovanja skrbeli za prijetno vzdušje. Organizirali so ogled znamenitosti Ljubljane, izvedli so pedagoške delavnice (likovno, računalniško, lutkovno), ob koncu pa so pripravili tudi razstavo likovnih izdelkov. V večernih urah so pripravili piknik v Zajčji dobravi, kjer je za zabavo poskrbel ansambel 12. nasprotje. Ves čas iger je bila na prizorišču prisotna tudi ekipa Kanala A z Borutom Veselkom, saj so pripravljali oddajo Odklop, ki bo predvio-ma na sporedu še v mesecu juniju. Ob zaključku iger so si vsi udeleženci izrekli “na svidenje” leta 2000 na 10. letnih igrah Specialne olimpiade Slovenije, ki bodo potekale v Črni na Koroškem. Ekipa Sožitje - VDC Mozirjesezapomočza-hvaljuje Vinku Matjažu (MVM Mozirje) ter Borisu in Mileni Vovk (prevozništvo Transtex). David Paulič Menina planina 90 - letnica pašniške zadruge V Gornjem Gradu se bodo letošnje poletje zvrstile številne prireditve, s katerimi želijo Gornjegrajci počastiti in se spomniti svojih predhodnikov. Sedemdeset let mineva, kar je kralj Aleksander trg Gornji Grad razglasil za mesto, pomembne jubileje bodo praznovali planinci in gasilci, uvodno pa bodo na Menini planini praznovali člani Pašne skupnosti Gospodnja- Globače. 90 let je minilo, odkar so kmetje iz Gornjega Gradu in Nove Štifte ustanovili pašniško zadrugo, predvsem z namenom, da preprečijo veleposesti Marijingrad, ki je grozila s pogozditvijo pašnikov. Koroško šaleški jamarski klub “SPELEOS-SIGA” Prvomajski jamarski tabor na Raduhi Kot že toliko let zapored, smo se tudi letos odločili za prvomajske praznike organizirati raziskovalni tabor na Raduhi. Lepote, ki jih skriva mati narava pod svojim plaščem, so zaenkrat večji del dostopne le nam, jamarjem, če izvzamemo Snežno jamo, ki si jo lahko ogledajo tudi navadni smrtniki tega sveta. Za delovanje je zadruga potrebovala pravilnik, pozneje so izdelali tudi poslovnik, v katerem so bile opredeljene podrobnosti delovanja ter obveze in pristojnosti zadružnikov. Njeno delovanje je bilo vezano na občine Gornji Grad, Bočna in Nova Štifta. Po takratnih pravilih so smeli biti člani samo kmetje iz omenjenih občin, pa še ti so morali “že od nekdaj” pasti živino na meninskih pašnikih. Za pravilno delovanje zadruge je bil zadolžen načelnik, posamezne pašnike pa so nadzirali člani načelstva. Strogo je bil določen tudi čas paše, in sicer od 1. junija do 20. septembra. Posebej skrbno so tudi, določali koliko živine se sme pasti na posameznem pašniku, prav tako so bila pravila jasna glede pastirja. Iz dokumentov Zadružne zveze v Celju je razvidno, da je bila gornjegrajska zadruga po številu članov najmočnejša na Štajerskem. Kot že rečeno, so se v zadrugo organizirani kmetje krepko borili za napredek živinoreje na svojem območju, zato so se spori z lastnikom pašnikov kar vrstili. Na dan državnosti, 25. junija, se bodo torej na Menini znova spominjali prehojene poti in se poskušali pospominjati nekdanjih pastirskih običajev. Obiskovalci bodo lahko zaužili pravi pastirski zajtrk, po maši bodo kmetje priredili mimohod pašne živine, ob jubileju bodo pripravili tudi proslavo, na kateri bodo obudili zgodovino pašništva. Vse skupaj pa nameravajo zaokrožiti s pastirskimi igrami in družabnim srečanjem. Na Menini si torej lahko zopet obetamo zanimivo dogajanje, zato kmetje vabijo vse ljubitelje planin in pastirskih običajev, da se jim pridružijo. Savinjčan Zato smo tudi letos organizirali sedemdnevni jamarski tabor, ki se je odvijal na Raduhi na planini Arta, kjer imamo dobro izhodišče za raziskovanje. Ta tabor je namenjen tudi tistim, ki se želijo nadihati svežega gorskega zraka in seveda našim družinskim članom. Tako je bil letošnji tabor dokaj številčen. Tabor a se j e namreč udeležilo kar petindvajset ljudi, ki so tako ali drugače povezani z našim jamarskim klubom. Raziskovanja so se pričela izvajati že prvi dan tabora, čeprav je bilo pobočje Raduhe še dodobra zavito v snežno odejo, toplo sonce pa ga je neusmiljeno topilo, kar je bil znak, da neizbežno prihaja pomlad. Na pobočju Raduhe smo raziskovali nove jame in seveda tiste, ki so nam ostale neobdelane iz prejšnjih let. Večino časa smo posvetili breznu z imenom Zgubljeno brezno na Raduhi, kjer smo lani dosegli globino -332,3 metrov, letos na taboru pa nam je uspelo najti novo pot v globino. Kljub zahtevni in nevarni jami nam je uspelo postaviti nov rekord na Raduhi. Dosegli smo namreč globino -378,7 metrov. Tako je sedaj na Raduhi to brezno rekorder v globini. Seveda je še možnost povezave z nižje ležečo Snežno jamo. Za ta podvig bo potrebno še precej truda in dela, želja za povezavo pa je neusahljiva. V tem breznu tudi jamskih okraskov ne manjka. Na globini -223 m je pravi kraški raj. Tako si potešimo raziskovalno žilico, obenem pa se naužijemo tudi jamskih lepot, ki pa jih v jami vsak drugače doživlja. Verjetno nam ne bi šlo vse tako gladko, če nam ne bi planinsko društvo in pašna skupnost Luče odstopila majhno, a prijetno bivališče na planini Arta, ki je za nas, jamarje, izredno dobro izhodišče za raziskovalne tabore, pa tudi drugačne obiske jam tod okoli, zato bom izrabil to priložnost in se zahvalil za uslugo, ki so nam jo omogočili. Še enkrat hvala pašni skupnosti in planinskemu društvu Luče, da smo lahko preživeli sedem nepozabnih dni v prelepem planinskem okolju. Milan Podpečan PSC PRAPROTNIK Šaleška 15, Velenje, tel.: 063/861 570 KUPIM ŠKODO. GRIM NA 1 Lepo je imeti dober, nov avto. In lepo si je privoščiti nore, uživaške počitnice, še lepše pa se je z dobrim, novim avtomobilom odpraviti na nore, uživaške počitnice. Pri nakupu kateregakoli modela ŠKODE vam zato podarjamo 50.000 SIT za počitnice. Vi si le še izberete kraj počitniko-vanja in začnete pripravljati kovčke. Evropski red vitezov vina “In honorem dei et in honorem vini” Evropski red vitezov vina je novo ime za bolj znani Gr adiščansko-panonski red vitezov vina, v katerega so se že v osemdesetih letih aktivno vključili tudi slovenski vinarji in poznavalci vinske kulture. 27. septembra 1991 je bil formalno ustanovljen Konzulat reda gradiščansko-panonskih vitezov vina za samostojno državo Slovenijo s sedežem na Ptuju in sekretariatom v Celju. Člani reda se ne sestajajo zgolj na nacionalnem nivoju, ampak so oblikovali tudi ožja prijateljska vinska omizja. Člani celjskega omizja so pred nedavnim obiskali Nazarje. V cerkvi Marije Nazaret jih je najprej pozdravil vodja omizja in član sveta konzulata, Jože Novak. Nazarski župan Ivan Purnat (občina Nazarje je bila skupaj s podjetjem Davidov hram in kmetijsko zadrugo Krško-klet pokrovitelj srečanja) je v kratkih orisih predstavil občino in njeno ambiciozno zastavljeno pot razvoja Po nas topu gojencev Glasbene šole Nazarje je domači župnik, p. Bernard Goličnik, blagoslovil vino in vinskim vitezomvnadaljevanju razkazal cerkev ter samostansko knjižnico. Udeleženci srečanja so se nato odpeljali v Ljubijo na posestvo Mozirjana Ivana Zupana, ki je poleg Cirila Rosca iz Luč edini član evropskega redavitezov vina iz Zgornje Savinjske doline. Po prisrčni dobrodošlici članov Zupanove družine so se vitezi najprej posvetili razpravi o novem vinskem zakonu, ki med drugim poudarja geograf- Vinske viteze je v nazarski cerkvi pozdravil župan Ivan Purnat (foto: Franci Kotnik) sko poreklo vinain uvaja stroga določila za prevoz vina. Uvedene so določene spremembe glede okolišev (nov je šoštanjski okoliš) in kakovostnih kategorij vina. Zdravko Mastnak je spregovoril o 70-letnici organiziranega trženja vina na Dolen-j skem in hkrati 70-letnici cvička ter povedal veliko zanimivega o vinih, ki so jih vitezi pokušali: o cvičku, zelenem silvancu, modri frankinji, sauvi-gnonu in renskem rizlingu. Ivan Zupan je zasvoje goste pripravil prefinjen izbor jedi, bolj ali manj značilnih za dolino, najbolj zanimiv za viteze pa je bil ajdnek Dušan Žehelj je v vlogi direktorja predstavil podjetje Davidov hram, nakar so si poznavalci vina ogledali stalno razstavo likovnih del Ivanove soproge Milice Zupan. Ob njenem komentarju posameznih slik Na zdravje gostitelju Ivanu Zupanu - s kraljevskim cvičkom! (foto: KF) in spominih na začetke likovnega ustvarjanja so se vitezi naužili drugačnih vrednot, s kakršnimi se sicer srečujejo pri pokušanju vin. Tokratno srečanje celjskega prijateljskega vinskega omizja v Ljubiji se je končalo z degustacijo arhivskih vin iz Zupanove kleti. Najstarejši ZKD Maribor Vinagov šipon je bil iz leta 1971. Vitezi so tudi tokrat ugotovili, da se različna vina različnih letnikov starajo zelo različno, ne glede na to pa med desetimi vzorci niso našli nobenega, ki bi mu že bistveno “padla kondicija”. Franci Kotnik Regionalno srečanje piscev Napovabilo Zveze kulturnih društev Maribor smo se člani literarnega društva Slap 19. junija udeležili regionalnega seminarja. Seminar je potekal v gostišču Anderlič v Mari- vzdušju, da si želimo ponovnega srečanja v bližnji boru. Udeležba je bila polnoštevilna, saj so Šta- prihodnosti, mi literati pa bomo pisali še z večjim jerci poetični in literarno dobro podkovani. elanom. Tajnik ZKD Maribor, Marjan Pungartnik, nam je Rozka Tkavc z razlago ponazoril uporabo interneta in njegove prednosti v kontaktiranju s celim svetom. Dragica Breskvar iz ZKD Ljubljana nam je podala mnenje o poslanih besedilih. Dr. Janko Čar nam je spregovoril o prvinah stila in hkrati analiziral naša besedila. Ob 18. uri smo imeli v poročni dvorani na Rotovni-škem trgu literarni večer, kjer je nekaj izbranih literatov prebralo svoja dela. To srečanje je potekalo v tako prijetnem Zamisel o velikem skupnem projektu na prostem Nam bo zasijalo sonce? Nedvomno je prva beseda o predstavi na prostem, ki je bila izgovorjena pred nekaj tedni na srečanju gledaliških skupin Zgornje Savinjske doline, zapustila globoke sledi. Na sestanku 26. maja letos so predstavniki gledaliških družin in KD Gornji Grad, Lepa njiva, Ljubno, Nova Štifta in Šmihel besedovali o možnostih za pripravo velikega zgornjesavinjskega spektakla na prostem. Vodilna misel je še vedno predstava Finžgar-Mikelnovega Pod svobodnim soncem. Znamenito Finžgarjevo delo, ki ga je vsak Slovenec prebral najmanj dvakrat, je za oder pripravil Miloš Mikeln, naš rojak iz Žalca. Krstno uprizoritev je delo doživelo v dramatizatorjevi režiji 2 2. septembra 1954 na odru Mestnega gledališča v Celju. Zaradi odrske priredbe dela in zaradi časa, ki je medtem potekel, so razpravljalci menili, da bi Miloša Mikelna zaprosili, naj se loti predelave dramatizacije nalašč za postavitev na prostem ob gornjegrajski katedrali. Če bi iz vsake gledališke družine, ki je pripravljena sodelovati, izbrali za nosilne vloge po dva, tri ali štiri igralke oziroma igralce, bi jih hitro nabrali potrebnih 18 do 21, v množičnih prizorih pa bi nastopalo še najmanj kakšnih 25 do 30 oseb. Temeljna zasedba torej ni vprašljiva, za prizore s plesi, petjem in godbo pa tudi ne bi smeli biti v skrbeh, saj je pevcev, godbenikov in plesalcev v dolini na pretek. Če bi se povrhu vsega v dejavnosti vključila še turistična društva in vsi tisti, ki jim gre za to, da bi dolino še bolj približali obiskovalcem, bi lahko rekli, da nam bo prihodnje poletje res zasijalo sonce. Za letos je zamisel žal prepozna. To pa pomeni, da imamo vsi zadosti časa, da se pripravimo in izdelamo projekt, kakor se za zgornjesav-injsko kulturno dejavnost spodobi. Navdušencev za kulturno dejavnost ne manjka, to je res. Vendar je bistvena razlika, če se neka manjša (ali tudi malo večja) gledališka skupina v jeseni loti študija tri ali štiridejanke, ki jo lahko januarja ali februarja z malo sredstvi uspešno postavi na oder. Čisto drugače je z velikopoteznim projektom na prostem. Scena, osvetljava, ozvočenje, kostumi, maske, sedeži za gledalce so le nekatere od opaznejših reči, ki terjajo veliko sredstev, da o tisočerih drobnarijah sploh ne govorimo. Prav zaradi teh dejstev je nujno, da se v projekt z enakopravnim navdušenjem in prizadevnostjo vključijo vsi, ki jim je kaj do slovesa doline, kajti samo gledališčniki ne bodo zmogli tolikšnega bremena. Bert Savodnik Poljane Blagoslov Ajdičeve skulpture Zadnja postaja Kristusovega bivanja na zemlji, njegovo vstajenje, je v človeški zgodovini motiv brez primere. S tem motivom seje pred leti prvič srečal tudi diplomirani kipar in grafik Andrej Ajdič. Dr. Franc Rode v prisotnosti visokih gostov čestita Andreju Ajdiču (foto: B. Kanjir) Njegova prvaskulptu-ra na to temo je bila leta 1991 izdelana za takratnega nadškofa Alojzija Šuštarja. Visoka je bila 40 centimetrov. Kasneje je izdelal to isto, vendar večjo skulpturo iz srebra ob priložnosti obiska svetega očeta v Sloveniji, ki mu je bila podarjena. Ajdičeva skulptura je sestavljena iz dveh celot. Medtem ko je lik Kristusa z razpetimi rokami vedno enako pretresljiv, so na križ spominjajoči sledovi odtisa telesa, sarkofag predstavljajoči del dnu, vsebinsko obogaten ikonografski motiv. Svojo skulpturo je Ajdič ponudil tudi Međugorju. Začela je nastajati šest metrov visoka skulptura. Ajdič jo je izdeloval v ateljeju na svoji domačiji v Poljanah. Pri tem delu stamu pomagala dva kovaška mojstra, saj je bilo potrebno zvariti preko 300 kilogramov armaturnega železa. Za izdelavo je umetnik porabil kar 4 in pol tone gline, ki jo je oblekel v 400 kilogramov alabastra. Končni lik tvori 3 tone brona. Skulptura je bila v Međugorju posvečena letos za veliko noč. Umetnik se je nato odločil, da podobo razstavi tudi na travniku pod domačijo. Za to je uporabil nerjavečo prokrom pločevino, Mogočna skulptura (foto: B. Kanjir) dekorativno okrašeno z varjenimi šivi. Blagoslov skulpture v miru umetnikove domačije je bil v soboto, 13. junija. Ob svečani priložnosti je prisotne najprej nagovoril umetnik, za njim pa je besedo prevzel nadškof Franc Rode, ki je opravil blagoslov. Po blagoslovu je metropolit čestital avtorju veličastne skulpture. V kulturnem programu je z recitacijo sodeloval Tone Kuntner, umetnika in njegovo skulpturo pa je predstavil upokojeni profesor filozofske fakultete, Mirko Juteršek. Po blagoslovu so se gostje vrnili vokrilje domačije, kjer so si v umetnikovem ateljeju ogledali film TV Slovenija o nastajanju skulpture, ki je postavljena v Međugorju. Benjamin Kanjir e-pošta: Savinjske.novice@siol.net Savinjske.novice@siol.net Savinjske.novice@siol.net Savinjske.novice@siol.net .Savinjskc.omice@siol.net Siviiijskc.noilcrWMol.ma Državni festival turističnih podmladkov Zlato priznanje za Lučane Mladi turistični delavci iz Osnovne šole Blaža Arniča Luče smo tudi letos sodelovali na turističnem festivalu. Festival je organizirala Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z Zavodom za šolstvo, ki razpišeta tudi temo na festival. Ko je bila tema izbrana, so dobile vse šole ponudbo za sodelovanje. Letošnja tema Pridite k nam na počitnice nam je bila zelo všeč, saj smo vedeli, da imamo v našem kraju veliko zanimivosti, ki jih lahko pokažemo. Takoj smo se lotili naloge. Dela in priprav za tak festival je bilo veliko. Najprej je bilo treba izdelati raziskovalno nalogo. To so zelo uspešno opravile učenke 8. razreda. Poleg raziskovalne naloge smo morali pripraviti še razstavo in odrsko predstavitev. Pri tem smo sodelovali učenci iz 4. razreda. Na letošnji festival se je prijavilo 93 šol. Vsi turistični podmladki so tekmovali najprej na regijskih festivalih. Naše regijsko tekmovanje je bilo letos v Topolšici. Komisija, ki je ocenjevala raziskovalne naloge, razstavo in odrsko predstavitev nam je dodelila največje število točk, zato smo zas topali našo regijo na državnem festivalu, ki je bil v Šmarju pri Kopru. Na državnem festivalu je sodelovalo 12 ekip. Konkurenca je bila huda. Tu so se zbrale najboljše ekipe iz vse Slovenije, zato nas je kar malo skrbelo, kako se bomo odrezali. Tolažili smo se, da ni pomembno biti najboljši, ampak je pomembno že to, da sodelujemo na takšni prireditvi. No, ko se je festival pričel, nam je trema popustila. Kar dobro smo se odrezali, saj smo ponovno dosegli zlato priznanje. Poleg sodelovanja na fes- tivalu je bilo prijetno tudi druženje z vrstniki iz drugih krajev, prijetno nam je bilo tudi na izletu z ladjo. Za konec še nekaj naših vtisov o festivalu. Špela: Najbolj mije bilo všeč to, da smo nastopili pod šotorom. Tomaž: Zelo me je skrbelo, kako se bomo odrezali na nastopu, ker je bilo na generalki bolj slabo. Mateja: Največjo skrb mi je povzročala predstavitev našega dela. Laura: Všeč mi je bilo to, da smo spoznala veliko prijateljev. Gašper: Meni pa je najbolj os talo v spominu, ko smo pred našim nastopom iskali mojo nogavico. Petra: Moj največji problem je bil, ko se mi je tik pred nastopom pokvaril kolovrat. Klemen: Jaz sem se prvič peljal z ladjo. Tamara: O, nastop, pa razstava, kako smo hiteli pri pripravi. Patrik: Mislim, da smo se vsi zelo potrudili. Zlatega priznanja smo bili vsi zelo veseli. Tako je bil poplačan ves trud in pozabljene vse skrbi in majhne neprijetnosti. Turistični krožek iz Osnovne šole Luče Luče imajo odličen turistični podmladek Zlatoporočenca Marija in Ivan Slatinšek, Kovačeva iz Ljubije V dobrem in slabem kaljena trajna ljubezen Bil je lep majski dan. Pisalo se je leto 1948, pred oltar pa sta stopila postaven fant Ivan in zala mladenka Marija... Marija se je rodila na Ljubnem v številni delavski družini, kjer je bilo osem otrok. Oče je drvaril, mati je bila gospodinja. Življenje je bilo izredno težko. S trinajstimi leti se je Marija odpravila od doma s trebuhom za kruhom. Gospodinjila je v Nazarjah, nato pa v Preboldu. Delo gospodinjske pomočnice v teh rosnih otroških letih ni bilo nič kaj lahko. Pri dvaindvajsetih letih se je zaposlila v tovarni, kjer je delala vse do poroke. Ivan se je rodil kot deseti od dvanajstih otrok v Radmirju. Mati je bila gostilničarka, oče pa kmet. Težko je bilo nahraniti dvanajst lačnih ust, zato je bilo njihovo življenje polno odrekanj. Da pa je bilo življenje še hujše, jim je usoda vzela tudi mater, ko je bilo Ivanu dvanajst let. S štirinajstimi leti seje odpravil od doma, izučil se je kovaške obrti v Nazarjah pri Do-brovčevih. V času uka je spoznal prikupno mladenko, ki je pozneje postalanjegov sopotnik v življenju. Kot 17- letni deček je bil mobiliziran v nemško vojsko in med polletnim vojskovanjem večkrat zrl smrti v oči. A usoda ni hotela, da bi umrl. V Nemčiji je ostal vse do konca druge svetovne vojne, po vrnitvi vrodni kraj pa se je oprijel kovaškega dela. Po poroki sta Ivan in Marija živela v Šmartnem ob Paki. Začela sta si graditi hišo v Ljubiji. Potrebovalasta namreč varno zavetje in topel dom za svoje otroke, ki so začeli prihajati na svet. Rodili so se Marija, Janez, Vera in Jana. Veliko hudih trenutkov jima je prinesla gradnja hiše, saj je rasla v času, ko je povsod vladalo pomanjkanje. Hrana je bila na živilske karte, vendar je bil Ivan obrtnik in do njih ni bil upravičen. Nekaj kart je lahko dobila le Marija in otroci, kar pa ni bilo dovolj, saj je bilo treba nahraniti tudi delavce, ki so pomagali pri gradnji. “Tu blizu je bila gostilniška menza, kjer si dobil malico, če si spil dva deci vina. Odpravil sem se tja, naročil pijačo, nato pa prosil, da mi malico dajo v menažko. Vse skupaj sem prinesel delavcu, ki je tedaj delal pri hiši,”se jez žalostjo v očeh spominjal Ivan in nadaljeval: “Kovaško delo je bilo precej težko, a mi je bilo v veliko veselje. Kmetje so me imeli radi. Pri delu pase mi je večkrat primerilo, da me je poscal ali brcnil konj, ko sem ga podkoval.” “Skromno smo živeli, saj je bil doma le en zaslužek. Ko sva se poročila, je mož zatrdil, da je ženino mesto doma ob otrocih in sem ga ubogala. Doma sem potem redila prašiče, hodila v “taverh”, da bi odslužila krmila in hrano za živino. Ko so otroci malo zrasli, smo se podali tudi na obiranje hmelja, ki se je tedaj obiral še ročno,” se je v pogovor vključila Marija. “Pozneje sem kovaštvo opustil in se zaposlil v velenjskem Gorenju, kamor sem se vozil s kolesom, saj ni bilo avtobusov, kot so danes, pa tudi asfalta še ni bilo. Pozneje sem kolo zamenjal z motorjem. Vozniški izpit sem naredil šele v oseminpedese-tem letu starosti in si kupil staro katrco,” se je prešerno nasmejal Ivan. “Leta dvainšestdeset sem imel Ivan in Marija Slatinšek - vedra kot pred 50 leti resne težave z želodcem. Prišlo je do notranje krvavitve in le svoji ljubeči ženi in otrokom se imam zahvaliti, da sem ostal pri življenju. Deset let kasneje seje usoda ponovno poigrala z mano. Ostal sem živ, vendar invalid druge kategorije, pred 15 leti pasem se upokojil.” “Najini vnuki Tomaž, Aleš, Urška, Jure, Ana, Peter in Jaka, ter pravnukinji Tara in Teja so bili najsvetlejši trenutki najinega življenja. Bila sva njihova učitelja smučanja na kupu snega pred hišo, inštruktorja pri prvih urah vožnje z vozičkom in samokolnico po domačem dvorišču, učitelja plavanja na morju. Skupaj smo planinarili, saj najini vnuki ljubijo planine, kot jih midva. Sedaj pa nama bolezen tega ne dovoli. Sama sem namreč že dlje časa srčni bolnik,” je pripovedovala Marija. “Že od prvih cvetličnih razstav sva člana hortikulturnega društva v Mozirju, vseskozi pa sva se tudi aktivno vključevala v delo Savinjskega gaja. Sam sem veseljak, rad raztegnem frajtonarico, vendar le za dobro družbo in za svojo dušo. Oba z ženo rada pojeva. Že od malih nog sem pel v pevskem zboru in še sedaj sem član dveh pevskih zborov,” se je nasmejal Ivan. “Svojo ljubezen sva kalila v dobrem in slabem, slabo se pozabi, dobro ostane. Takšni so bili vsi dnevi v teh petdesetih letih skupnega življenja. Sedaj si želiva le veliko zdravja,” sta si enotna zakonca Slatinšek. Zopet je bil lep majski dan, čas ko vse cveti in brsti, le petdeset let pozneje. Ponovno sta stopila pred oltar in si, zdaj sivolasa gospa in šarmanten gospod v jeseni življenja, pred bogom in pričami obljubila zvestobo, dokler ju smrt ne loči. Pred mozirsko cerkev sta se pripeljala z izvoščkom, saj je bil Ivan kovač s srcem in dušo. Zlato mašo je daroval gospod Ivo Suhoveršnik, svatje pa so se gostili do ranih jutranjih ur v gostišču Vid. Marija Sukalo Pokrovitelji 30-letnice Savinjskih novic so: Banka Celje, MGA Nazarje, Glin K&M Nazarje, Glin Žagarstvo Nazarje, Zadruga Mozirje, Savinja Mozirje, PUP Velenje, Davidov hram Nazarje, RSL Levec, Kovinoplastika Benda Sp. Rečica, Zavarovalnica Maribor, Igea Nazarje, GG Nazaije, Telekom Slovenije, Leskom Nazarje, Elkroj Mozirje Sarin's#- NOVICE SO ZAPISALE: Pomemben delovni uspeh Delovni kolektiv modne konfekcije “Elkroj” Mozirje se vključuje vpraznovanje letošnjega občinskega praznika na svoj način. Ravno v tem letu so dokončali z gradnjo nove tovarne vNazarjah. Nekajletna vlaganja in samoodrekanja delovnega kolektiva v teh dneh dobivajo svoje priznanje. Nova tovarna bo odprta ob priliki praznovanja občinskega praznika. Prav je, da v tem trenutku povemo nekoliko besed o tem kolektivu in rezultatih, ki jih dosega. Delovni kolektiv “Elkroja” je nastal iz obrtniške krojaške delavnice. Vse do leta 1968 je njihova proizvodnja potekala vzelo tesnih in neprimernih delovnih prostorih. Kljub temu je kolektiviz letavleto povečeval svojo proizvodnjo in večal število zaposlenih. V letu 1968 so z delnimi adaptacijami obstoječih prostorov uspeli še bolj povečati svojo proizvodnjo in tudi število zaposlenih. Nova tovarna, v katero so se preselili sedaj, te možnosti še precej povečuje. Da je temu res tako, lahko ugotovimo, če povemo, da so konec maja tega leta zaposlovali l65 ljudi, ko so bili še v starem obratu, v novi tovarni jih zaposlujejo že 192. Osebni dohodki so v povprečju višji od občinskega povprečja. Za prvo polletje znašajo 1150 dinarjev. Delovni kolektiv je sprejel odločitev, da osebnega dohodka izpod 700 dinarjev ne sme več biti. Dejstvo je, da v zadnjih nekaj mesecih niso izplačali, seveda za poln delovni čas in stoodstotno izpolnjevanje delovnih obvez, osebnega dohodka izpod 800 dinarjev. Zelo pohvalno je tudi to, da je bilo članom kolektiva za letne dopuste izplačano po 500 dinarjev. V regresiranje dopustov so bili vključeni tudi nezaposleni družinski člani, seveda z manjšim zneskom kot zaposleni. Delovna organizacija dosega v svoji proizvodnji precejšnje rezultate. V proizvodnji hlač, katerih delajo več vrst in šestnajst številk bodo po njihovih predvidevanjih že v septem- bru dosegli 10 milijonov vrednosti proizvodnje. V lanskem lem so to številko dosegli v novembru. Ob polletnem obračunu so zabeležili sedem milijonov proizvodnje. Objekt, ki so ga zgradili, je terjal precej naporov. Da so ustvarjeni sodobni pogoji za delo, je bilo potrebnih precej investicijskih vlaganj. Celoma investicija je znesla preko tri milijone dinarjev. Od tega sama stavba dva in oprema en milijon. Delovni kolektiv je moral skupno s svojimi kooperanti zagotoviti približno polovico potrebnih sredstev, ostalo pašo krediti. Rezultat takšnih investicijskih vlaganj je, da danes skoraj dvesto zaposlenih ustvarja v sodobnih proizvodnih pogojih, ki dajejo možnost večjega zaslužka in še hitrejšega nadaljnjega razvoja. S samo lokacijo objekta v Nazarjih so se približali večini zaposlenih, kar člani delovnegakole-ktiva zelo pozdravljajo. Delovna organizacija sev celoti zaveda potrebe, da si mora zagotoviti ustrezno število sposobnih strokovnih kadrov. Zaradi tega so vpeljali sistem izrednega in mdi rednega šolanja na srednji tekstilni šoli v Kranju in na ostalih šolah. V pripravi je mdi program za pridobivanje polkvalifikacij, ki bo izveden v lem 1971. Herček H. Hotel Štorman Veniše 30-letnica Savinjskih novic skozi fotografski objektiv Pozdravni govor urednika Savinjskih novic, Francija Kotnika Nastop Miha Rabiča in Barbare Levak v standardnih... ... in iatinsko-ameriških plesih Piesno-vokalna skupina N-ergy team je “razlila” Bučen aplavz sta požela tudi Bernarda in Tomaž svojo energijo Podlesnik... ...Irena Vrčkovnik pa je vzdušje pripeljala do viška Lepe nagrade je srečnežem podelila Helena Kotnik Večer na Venišah se je začel in končal v plesnih ritmih Gornji Grad Rodbinski praznik Hribrskih iz Nove Štifte Nedavno so se v Gornjem Gradu srečali Hribrski iz Nove Štifte. Nič posebnega, morda poreče nekdo, ki so mu podobna družinska srečanja nepotrebna epizoda življenja. Vendar pri Hribrskih je drugače, štirje bratje in pet sester s svojimi družinami in potomci - od skupno 93 Hribrskih se jih je v Gornjem Gradu zbralo kar 88. Deset jih je rodila Hribrska mati v nič kaj rožnatih časih; in vendar je brez obupavanja zmogla breme, ki je danes za večino pretežko. V številni družini so se rodili, to je dar, ki gaje potrebno spoštljivo omenjati, še posebej v času, ko slovenski narod zaradi nezadržnega upadanja števila rojstev počasi umira. S težavo so se prerinili Hribrski otroci skozi leta otroštva. “Koča”, v kateri so privekali na svet, pač ni nudila kaj več kot sila skromno preživetje. Kot je bilo v tistih časih navada, so odšli najstarejši s trebuhom za kruhom, služit, s tem pa so doma odstopili prostor mlajšim. Igra usode je hotela, da je na Hribru privekalo nasvet najprej pet fantov, najmlajši Milan se je moral posloviti s tega sveta star komaj leto dni. Najstarejši Tonče je sedaj star 85 let, za fanti se je rodilo še pet sester, najmlajša Tončka je ostala doma v rojstni hiši in živi skupaj s sinom in snaho. V številnih družinah je otrokom usojeno odkrivati prostranstva sveta, tudi Hribrski niso mogli biti nobena izjema. V hišo svojih staršev so prišli iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Dravograda, Celja, Črnuč in seveda celotne Zgornje Savinjske doline. Gotovo gre za nepozaben občutek, ko so zbrani ob domači hiši obujali spomine, blago odstirali lepe trenutke in gotovo se v mislih še enkrat vsak zase in vsi skupaj vrnili v leta kratkohlačnosti in bosih nog. Kot se reče, človek obrača Bog pa obrne. Tudi Hribrskim bratom in sestram je obrnil tako, da so v jeseni prehojene poti s prijetnimi občutki v srcu, obdani s številnim in ču-ječim potomstvom, hvaležni življenju za edinstveno in neponovljivo luč, katero sta jim v skromni hišici tam v novaštiftnem kotu prižgala oče in mati. Savinjčan 88 predstavnikov Hribrske rodbine iz Nove Štifte (foto: Feliks Ugovšek) MLADINSKI SERVIS v e le n j e \ POČITNIŠKA DELA ZA VAS Mladinski servis Velenje je podjetje za posredovanje občasnih in začasnih del za dijake in študente. Izpostava Velenje: Trg mladosti 2, tel: 063/851-686, fax: 063/853-061 (Danijela, Katica, f/lelita, Ksenija) Šlandrov trg 40, tel/fax: 063/716-332 (Adrijana, Danijela) POČITNIŠKO DELO Kaj potrebuješ za vpis: m h| osebne podatke jnaslov I a telefon > potrdilo o šolanju davčno številko EMŠO y hranilno knjigo ali tekoči račun FOTOKOPIRANJE 11 Ki NAROČILA IN INFORMACIJE NA BREZPLAČNEM TELEFONU 080 - 15 - 34 POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC Izbiramo najprijaznejšega prodajalca Druge bralke in bralci! S tokratno številko začenjamo našo poletno akcijo, s katero želimo: 1. spodbuditi prodajalce, da bi (še posebej) v času glavne turistične sezone povečali svojo prijaznost do kupcev, ne glede na to, s kakšno prodajo se ukvarjajo; 3. spodbuditi kupce, da bodo na odnos prodajalcev boj pozorni in da bodo znali bolj ceniti njihovo vljudnost in prijaznost. Naša akcjaje omejena na območje Zgornje Savinjske doline oziroma Upravne enote Mozirje. Na tem območju imajo največ prodajaln podjetja Savinja Mozirje, Zadruga Mozirje, Ultra Nazarje, zato bo vsako izmed njih imenovalo v žirijo za izvedbo akcije enega (1) predstavnika. Omenjena podjetja so prevzela tudi pokroviteljstvo nad akcijo in bodo za glasovalce prispevala lepe nagrade. Prva nagrada je BARVNI TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK! Nagrado za najprijaznejšega prodajalca prispevajo Savinjske novice. To je vikend paket za dve osebi v Hotelih Riviera v Portorožu! Kakšna so pravila? Organizator - časopis Savinjske novice - objavi v 13., 14., 15., 16., 17. in 18. številki, ki izidejo 86. junija, 10. in 84. / julija, 7. in 31. avgusta ter 4. septembra glasovnico, s katero je mogoče glasovati le za enega prodajalca. Na glasovnici je prostor za ime in priimek prodajalca in naziv lokala, v katerem dela. Udeleženci akcije lahko glasujejo izključno za prodajalce, ne glede na to, kaj in v kateri prodajalni prodajajo (glasovnic za natakarje, receptorje in podobne profile ne bomo upoštevali). Glasovnice se pošiljajo v zaprtih kuvertah na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje s pripisom “NAJPRODAJALEC”. Glasovnic v odprtih kuvertah ali v kuvertah brez pripisa “NAJPRODAJALEC” ne bomo upoštevali! Objavljene glasovnice bodo oštevilčene od 1 do 6, za vsako pa bo pri objavi naveden rok, do katerega jo je potrebno oddati (teden dni pred izidom naslednje številke SN). V ponedeljek pred izidom se sestane žirija, odpre prispele in pravilno označene kuverte ter prešteje glasovnice oziroma glasove za posamezne prodajalce. V vsaki od navedenih številk SN z izjemo 13. se objavi trenutni vrstni red prvih desetih prodajalcev. V19. številki Savinjskih novic, ki izide 18. septembra, bo objavljen končni vrstni red oziroma razglašen “najprijaznejšiprodajalec v Zgornji Savinjski dolini”. Istočasno bo objavljen tudi seznam nagrajencev, kijih bo izžrebala omenjena žirija. Drage bralke in bralci, odprite oči in ušesa in takoj v prodajalne! Potem pa pravočasno in pravilno izpolnite glasovnico ter izberite svojega prodajalca (ali prodajalko) . Zadnji rok za glasovnico št. lje v petek, 3. julija 1998. Pa veliko sreče vam želimo! PRODAJALEC PRAZNIK OBČINE GORNJI GRAD Nedelja, 5. junija 1998 ob 12,00 OKROGLA MIZA: »BIOMASA ZA SLOVENIJO« gostišče »TROBEJ« Gornji Grad Sodelovali bodo: predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez DRNOVŠEK, minister za okolje in prostor g. dr. Pavel GANTAR, minister za gospodarske dejavnosti g. Metod DRAGONJA, državni sekretar za gozdarstvo g. Maksimiljan MOHORIČ, državni sekretar za energetiko g. Alojz KOVŠE, predsednik avstrijske in evropske zveze za Biomaso g. dr. Hainz KOPETZ, predstavniki Občine Gornji Grad. Razgovor bo vodila predsednica Zveze za biomaso Slovenije ga. mag. Martina ŠUMENJAK. ob 13,30 NOVINARSKA KONFERENCA ob 15,00 SLAVNOSTNA PROSLAVA IN PODELITEV PRIZNANJ V KULTURNEM DOMU ob 16,30 OTVORITEV KOTLOVNICE Kotlovnico bo otvoril predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Janez DRNOVŠEK. potm mu mum mc GLASOVNICA šil Glasujem za (ime in priimek) ki dela v___________________ Ime in priimek glasovalca___ Naslov______________________ Pošta_______________________ PRODAJALEC Obljuba dela dolg! Naša nagradna igra SN+F1 se je (že pred časom) končala in “šef’ me je po telefonu vprašal, kdaj bi imel kaj časa za karting. Hja, seveda, treba je bilo podeliti prve nagrade in peljati nagrajenca v ljubljanski BTC na elektro karting. Kdor je pozabil, kaj je to, naj malce pobrska nazaj po Novicah in mu bo koj jasno. Žal “šef’ ni imel časa, da bi šel zraven in odpeljal nekaj krogov z nami. Le nek “stari” fotoaparat mi je prinesel in dejal, da pričakuje bleščeče posnetke. Ampak sam pri sebi zagotovo vem, da se je ustrašil neposrednega boja z zmagovalcema naše nagradne igre. V BTC prispemo v lepem petkovem popoldnevu in v Roli baru zaužijemo nekaj soka in kavice, ki nam bosta lajšala težke trenutke v kartu. Da na kratko ponovim: elektro karte poganja elektrika, kar pomeni večjo težo, odlične pospeške in zanesljivo lego v ovinkih. Proga je glede na moj zadnji obisk malce preoblikovana in je tako malce hitrejša. Oba nagrajenca sta čistokrvna Zadrečana iz Bočne in Gornjega Gradu. Naša nagrajenca pred vožnjo s kartom Malce mi je le žal, dav nagradni igri ni zmagala kakšna mladenka. »Šef« Franci obljublja, da bo naslednjič posktbel tudi za to, vendar bo menda takrat peljal v Ljubljano sam!? Na kratko nam razložijo pravila, Peter Lamprečnik in Boris Remicsi izbereta zaščitni čeladi in previdno zlezeta v karta. V prvih krogih sta malce prestrašena, vendar sta iz kroga v krog hitrejša. Po končani nagradni vožnji jima navdušenje ne da miru in gresta še na eno vožnjo. In sta odlična! Presežeta celo moj najboljši čas, tako da gremo n a koncu še na eno vožnjo, kjer se moram malce izkazati. Bila bi blamaža, da bi takole zaostal za “Zadrečani”. Dogodek smo končali v stilu “volk sit - koza cela!” Nagrajenca sta bila vidno navdušena in pravita, da še bosta obiskala karting v BTC-ju. Mi v uredništvu SN smo pa tudi zadovoljni, saj smouspešno zaključili zanimivo nagradno igro. Igor OBČINA MOZIRJE Krajevna skupnost Rečica ob Savinji Vabi vse krajane KS Rečica, ki imajo volilno pravico, da se v nedeljo 28.6.1998 udeležijo REFERENDUMA za samoprispevek za izgradnjo popolne osnovne šole Rečica. Udeležimo se glasovanja, glasujmo ZA in dokažimo, da resnično želimo šolo, na katero smo čakali skoraj 30 let. Svet KS Rečica ob Savinji INFORMATIVNI VPIS V PROGRAME ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Izobraževalna organizacija IGEA, d.o.o. NAZARJE (prej Delavska univerza), vabi vse zainteresirane občane, ki si želijo pridobiti V. stopnjo srednje izobrazbe, k informativnemu vpisu v naslednje nadaljevalne programe strokovnega izobraževanja: - EK0N0MSK0-K0MERCIALNI TEHNIK - diferencialni program. Program je namenjen vsem, ki so uspešno končali poklicno trgovsko šolo in si pridobili poklic prodajalec. - LESARSKI TEHNIK - nadaljevalni program (3+2). Program je namenjen vsem, ki so si pridobili strokovno izobrazbo IV. stopnje in poklic mizar oziroma lesar širokega profila. - STROJNI TEHNIK - nadaljevalni program (3+2). V ta program se lahko vključijo kandidati, ki so predhodno uspešno zaključili izobraževanje IV. stopnje in si pridobili poklic v kovinarski ali avtomehanski stroki. Z realizacijo navedenih programov bomo pričeli v jeseni tega leta, ob pogoju, če bo za posamezni program prijavljeno zadostno število kandidatov. Vse informacije glede evidenčnega vpisa, predmetnikov, postopka vpisa, organizacije pouka ipd., lahko zainteresirani dobijo na IGEJI osebno ali po tel.št. 831 -938, 831 -962 vsak delovnik od 8. do 15. ure. OBVEŠČAMO - tudi, da v našem stalnem programu izvajamo tečaje in preizkuse znanja iz VARSTVA PRI DELU in - v sodelovanju s pooblaščenim ZZV Celje TEČAJE IN IZPITE (osnovne in obnovitvene) IZ HIGIENSKEGA MINIMUMA. SE PRIPOROČAMO! Slomškove basni Piše: Aleksander Videčnik Star lisjak in mlada kokoš Star, sestradan lisjak ugleda od daleč mlado kokoš in sline se mu pocede po njej. Pa kaj, saj je ne more dohiteti, ker kokoš beži pred njim. “Počakaj me, ljuba moja, saj ti ne bom storil nič žalega. Imam ti nekaj lepega povedati, nikar se me ne boj!” Tako priliznjeno kliče zviti lisjak za mlado kuro. Modra kokoš pa pozna sovražnika in ga beže zavrne: ”Že vem, že vem, tvojih skrivnosti nočem zvedeti. Mati so me učili, da prevelika radovednost rada zaslepi mladino in jo ugonobi.” Tako je kura zavrnila zasledovalca, še hitreje bežala in tudi srečno ušla. Lisjak je žalosten Doživetja (Iz knjige Robanovegajoža) Pokojni Johan Štrempfl, precej let hlapec pri kmetu Podbrežniku v Logarski dolini, je pripovedoval, kako je pokojni stari Podbrežnik Primož opazoval lisico, ki je hotela prevariti prav njej nastavljeno past. Bilo je v hudi zimi. Primož je imel pri Podbre-ški žagi nastavljeno past. Ko je bil slučajno tam, je opazil lisico, kako je prišla iz Košaca in se bližala naravnost proti nastavljeni pasti. Nekaj korakov pred spretno zakrito pastjo seje ustavila, vohala po zraku in opazovala okolico. Ker ni videla nič nevarnega, je obrnila vso pozornost pasti. Kljub sestradanosti se nastavljeni vabi ni preveč približala. Nekajkrati jo jevvarni razdalji obkrožila, nato pa odšla, kakor da je stvar ne zanima več. Po kakih petdesetih korakih se je obrnila in se z vso močjo zaletela proti pasti. Toda tik pred njo je usadila noge predse in na mestu obstala - v zadnjem trenutku je zmagala previdnost. Naskok je ponovila še dvakrat, tretjič je vabo v dolgem skoku preskočila in spet odšla. Ko je naskočila četrtič in v dolgem skoku letela po zraku nad pastjo, se je z bliskovito naglico sklonila k vabi, da bi jo dvignila. To pa jo je za trenutek zadržalo in prav ta trenutek se je pravilno nastavljena past sprožila, odskočila kvišku, lisico v zraku ujela in jo potegnila k tlom. 5 Na Robanovem travniku je njiva, nekoliko oddaljena od drugih in imenovana Novi travnik. Ime gledal za njo in zastonj cedil sline. Varuj seprilizovalcev, ki imajo na jeziku med, a v srcu brusijo meč! Osel in leu Lev in osel sta se mirno pogovarjala, ko sta v daljavi zagledala krdelo volkov. Osel je začel na ves glas rigati, misleč, da bo s svojim riganjem preplašil sovražnike in jih pognal v beg. Volkovi pa so poznali oslovo riganje in so se režali, saj so vedeli, da je oslov vrišč večji od njegove moči. Lev, ki sliši kako močno se tovariš dere, mu pravi: ’’Prijatelj, kaj pa si toliko vreščal?” “Bratec moj,” odvrne osel, “videl sem trop volkov in sem jih hotel prepoditi. A čudno, da se volkovi še zganili niso. Poglej pa kako so se spustili v beg, brž ko so zagledali tebe.” Lev se mu nasmehne in reče: ”Ali ne poznaš volkov? Kričanje jim nič ni mar, boje se samo moči.” Pametnega človeka ni strah vrišča in groženj. Ceni le moža, ki malo govori, pa veliko naredi. 3ež in lisica Bila je huda zima, da je drevje pokalo. Živali so se stiskale vsaka v svoj koteč. Medved je spal z žiDalmi pove, da je bila tu ledina spremenjena v travnik in njivo, pozneje kakor drugod. Koliko sto let je preteklo odtlej, ne ve nihče, vsi pa ji še vedno pravimo Novi travnik. Na tej njivi je bil leta 1964 vsejan oves. Ko so ga želi, so opazili številne drobne gazi, nikjer pa ni bilo nič popaseno. To je bilo znamenje, da tu ni gazila rastlinojeda žival, zelo verjetno pa taka, ki je iskala miši. Ko so priželi nekako do sredine njive, so opazili, da je bila na nekem mestu, velikem kot kokošje gnezdo, ovsena slama vsa stlačena k tlom. “Gnezdo” je obdajal oves in stal lepo pokonci, okoli pa je bila v krogu s poldrugim metrom premera nad pol metra široka gaz. Gnezdo v središču in oba kroga, stoječi in steptani, so bili napravljeni tako pravilno, da bi jih človek z merilom ne napravil bolje. Do teh krogov so vodile sledi, ki so jih med žetvijo opazili v ovsu. Žanjice in vsi, ki so bili na njivi, so prišli gledat to zanimivost. Po daljšem opazovanju in presoji so se vsi strinjali, daje bilo tu igrišče, kamor je lisica vodila svoje mlade. Sama je skočila v središče, kjer je v gnezdu sede opazovala mlade, kako so se podile, lovile in igrale v zunanjem zbitem krogu. Tu jih je nadzorovala, morda tudi učila in vzgajala za lisičje življenje. Vsekakor pa je tu poskrbela za njih varnost. Kdor je že kdaj videl lisico, s kako neizrekljivim užitkom opazuje mladiče pri igri, more vsaj malo slutiti, kako je bila srečna v krogu sredi ovsa. Žanjcem je bilo resnično hudo podreti to lisičje igrišče. v brlogu, zajec je čepel pod svojim grmom, lisica je v lisičini obirala kosti, ki jih je bila nanosila od vseh vetrov. Samo revež jež s svojo bodičasto suknjo ni mogel dobiti strehe. Vsakdo se ga je bal. Ves zmrzel pricaplja k lisici na prag in jo prelepo prosi, naj ga vzame pod streho, da ga ne bo konec od strupenega mraza. “Kar pojdi dalje!” veli lisica. “Luknja bi nama bila pretesna. Poišči si boljšega prostora!" “Usmilite se me, dobra mamica!” prosi jež. “Ne bom vam delal nobene nadlege. Lepo tiho se bom stisnil v kot in čisto tiho dihal. Samo da sem na toplem! Saj vidite, da sem potreben strehe. Rad vas bom ubogal, karkoli mi porečete.” Lisica, dasi zvita, se da preprositi in vzame ježa pod streho. Prve dni sta se lepo imela. Bil jima je kratek čas. Ko pa se jež privadil novemu domu, se je začel šopiriti in zbadati revo lisico, rekoč: ’’Starka, če ti ni prav, pa pojdi!” Lisica se umika, dokler se more, naposled pa pobegne in jež si osvoji vso lisičino. Koroški Slovenci (Nadaljevanje) V tej dobi (srednjem veku) še torej ne moremo govoriti o nemški narodni zagrizenosti na Koroškem. Slovencem se je takrat več ali manj dobro godilo, kmetje takrat marsikje sedel z graščakom za isto mizo, mnogi so se celo pri bogatih kmetih ženili. Zatiranje kmeta se začenja šele ob koncu srednjega veka in na začetku novega veka. Če je koroški kmet ječal pod svojimi vojvodi, ni bilo to narodno zatiranje, ampak le gospodarsko izkoriščanje. Tako so v srednjem veku gospodarsko izkoriščali tudi srbski in hrvaški plemiči svoje rojake in se v tem pogledu niso prav nič ločili od svojih nemških vrstnikov. Torej je napačno, da naši zgodovinarji kar vse vprek pripisujejo nemškim vojvodom raznarodovalne cilje. V srednjem veku še niso obstajali. Kolikor se je to dogajalo, je bilo povzročeno po vseljevanju nemškega življa, ki pa se je dogajalo predvsem iz gospodarskih razlogov. Zato še v srednjem veku Koroška ni narodno propadala, slovenščina je v tem času v narodni pesmi zelo izpadala (procvitala). Narodno prične torej Koroška propadati šele v novem veku. Propadanje Koroške o nooem Deku Mnogi dejavniki so povzročali propadanje Slovencev in slovenskega narodnega jezika na Koroškem. Prvi vzrok so Habsburžani, ki so se za stalno polastili vojvodske oblasti na Koroškem. Drugi vzroki so v turških vojnah in kmečkih uporih za staro pravdo. Kot tretjega, glavnega gre navajati vsenemško narodnostno zagriženost, kakor se je pojavila v vsej svoji grobosti koncem 18. in začetkom 19. stoletja. Koledar gospodarskih opravil (Iz koledarčka Dražbe sv.Mohorja za leto 1871 - nadaljevanje) Narodnostno propadanje Koroške, stalno umikanje Slovencev, zapostavljanje slovenščine ter hudo, množično ponemčevanje koroških Slovencev v novem veku je sprva pripisati gospodarskim vzrokom. V turških vojnah je slovenski kmet na Koroškem popolnoma gospodarsko propadel. Za Friderika III. so od leta 1473 Thrki devetkrat pridrli na Koroško, požigali in ropali po deželi ter odvedli na tisoče ujetnikov. Vasiin trgi so obubožali, slovensko prebivalstvo je izumiralo, doseljevalo se je nemško. Graščaki so brezobzirno izterjevali davke in celo navijali dajatve preko vseh meja. Lepe srednjeveške razmere, ko so bili graščaki še koliko-rtoliko pravični do kmeta in upoštevali njegove stare pravice, so hitro minevale. Poleg tega so graščaki zapadali reformatorskim vplivom in tonili v brezverstvu. Kot taki niso imeli srca za kmeta, le nasilje se je rojevalo na vseh področjih življenja. Graščaki so imeli po vnovič vpeljanem rimskem pravu, kmeta le še za sužnja in ga hudo izkoriščali. Grozovito je bilo določilo v mitninskem cenovniku: “Od žrebca in sužnja, ko se priženeta iz slovenskega kraja na sejem, je plačati isto mitnino kakor za kobilo in hlapca.” (Nadaljevanje prihodnjič). Ljudski reki (Kakor jih je zapisal Robanov Joža) Če hvaležnosti ne morem pokazati v dejanju, jo moram pa z besedo. Preračunana dobrota in prisiljeno poštenje nima- ta vrednosti.________________________________ Človek z dobroto vlada, s hudim se zasužnjuje.-Lažje je pozabiti sto dobrot, kakor eno samo krivica__________________________________________ Krivica je najzvestejši otrok. Ce gre še tako daleč po svetu, vedno se vrne nazaj k očetu._______ Slabo prebavlja, kdor se krivic nasiti. ~ Poštenje več velja, kakor kup zlata._________ Laž imakratke noge, padolg rep. Zaleže pa včasih veliko.______________________________________ Z molkom devetim odgovoriš.__________________ Molčeči si pridobi prijatelja, klepetavi si ga odbije-__________________________________________ Lenuha brat je glad - potepuha brat pa tat. SITRA, d.o.o. Šlandrov trg 40, 3310 Žalec Kot pogodbeni partner borzno posredniške družbe, opravljamo vse vrste poslov z vred. papitji. Med drugim po konkurenčnih cenah odkupujemo delnice olastninjenih podjetij in skladov (PID), za kar vam nudimo takojšnje plačilo. Pokličite na tel. 715-911 in se prepričajte o navedenem. Kadar mesec gori gre: sekaj drva za kurjavo, reži si nohte, striži si lase, brij si brado, krajšaj konjem repe, vse to bo uspešno delovalo na delo. Če v gori idočem mesecu njivo gnojiš, dobil boš mnogo slame. Praščeki povrženi rastočega meseca, se lažje in hitreje spitajo od drugih. 0 polnem mesecu ali tri dni po tem, reži šibe za cepljenje, položi jih v vlažno in hladno zemljo, ter jih potem o mlaju cepi. Pravijo, da se po takem ravnanju črv drevesa ne loti. 0 polnem mesecu spuščaj bika, presajaj rože. 0 Vidovem polnem mesecu sej letni lan, proso in ajdo (hajdino). Senožeti gnoji le o polnem mesecu! Psi najraje stečejo o polnem mesecu. Kadar mesec doli gre: sekaj les za stavbe, presajaj mlado drevje, pretakaj vino, to najbolje na petek zadnjega krajca. Tedaj sej tudi zimski lan in zimski ječmen - rž in jaro žito, fižol, grah, lečo, bob, sploh pa sočivje, to slednje tri dni pred mlajem. Trsje prekopavaj, sadje, ki ga hočeš dalj časa hraniti, oberi, konjem snaži zobe. O mlaju je dobro trsje rezati in grozdje brati. Mlademu mesecu, nekateri, kadar ga prvič vidijo, kažejo mošnjo, da bi jim denar pomnožil. O mladih nedeljah pravijo, da se bele žene najraje ljudem prikazujejo. Opomba pisca: Nekoč so naši kmetje resnično bolj usmerjali svoje delo po mesecu, sploh pa ravnali po naravnih danostih. Živeli so seveda tesno z naravo in od nje, vanjo verjeli in jo spoštovali. Danes je seveda stroka marsikaj tega ovrgla in sodobno gospodarjenje gre svojo pot. Ob tem naj nas ne moti branje starih kmečkih modrosti! Podučne so in duhovite. pečemo statt fotografije Pogled na mozirsko pokopališče in staro kapelo, ki jo je poškodoval zemeljski plaz. Slika je bila posneta ob priliki pogreba Minke Pečnik in njene tete, leta 1949, poslal pa nam jo je Franc Poprask z Gave pri Šmartnem ob Paki. ßCxeänicüe Dovolj je enkraten dvom v učinkovitost resnice in poštenosti; ostalo je preprosto se prepričati v pravilnost nesprejemljivosti. Savinjčan Uporaba črnega bezga v domači kuhinji Ni veliko zdravilnih rastlin, ki bi bile v ljudskem zdravilstvu tako priljubljene, kakor je črni bezeg. Pripravljamo ga lahko na zelo različne načine. Črni bezeg raste predvsem ob poteh, ob jarkih in potokih, ob zidovih, po gmajnah in v svetlejših gozdovih. Najpogosteje se priporoča uporaba socvetja črnega bezga, nabranega v polnem cvetenju in ob suhem vremenu. Posušiti jih je treba povezana v šope in obeša-na na senčnem in zračnem kraju. Zatem odstranimo vse peclje in cvetove še dodatno posušimo, in sicer previdno in temeljito, ker lahko v njih prisotni fermenti razkrojijo vse zdravilne učinkovine. Lubje odluščimo z mladih vej in ga hitro posušimo v senci ali z umetno toploto največ do 40 stop. C. Plodove nabiramo jeseni, ko so popolnoma zreli in so črno vijoličaste barve. Cvetje je zelo dragoceno, ker vsebuje eterična olja in saponine in spodbuja delovanje znojnic. Zato bomo uporabili čaj iz bezgovega cvetja predvsem pri tistih prehladnih obolenjih, ki se najhitreje popravijo z močnim potenjem. Ugotovili so, da čaj iz bezgovega cvetja vsebuje snovi, ki povzročijo zaželeno močno potenje. Zato se čaj iz bezgovega cvetja uspešno uporablja pri bronhitisu, kašlju, gripi, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki, astmi in vseh revmatičnih boleznih, pri katerih želimo z močnim potenjem doseči izločanje bolezenskih snovi. Zrele jagode vsebujejo številne zdravilne snovi, kakor jabolčno kislino, baldrijanovo kislino, čresleno kislino, grenčine, eterična olja, sladkor ter vitamine A, B, Bl, B2, C, J. Posebno veliko vsebuje vitamina BI, naj več izmed vseh rastlin, pomanjkanje le-tega pa povzroča bolezen beri-beri, hitreje se razvijajo vnetja živcev, vodenice in motnje v obtoku. Bezeg pogosto uporabljamo v prehrani. OCVRTO BEZGOVO CVETJE pripravimo tako, da cela socvetja potopimo v cvrtnjakovo testo in pečemo tako, da plava v masti, to velja spomladi za zelo zdravo jed. BEZGOV SIRUP dobimo tako, da v kozarec za vlaganje damo menjaje plast bezgovih cvetov in plast sladkorja. Polnega dobro zapremo in postavimo na sonce. Po treh tednih sirup odcedimo in ga v steklenici shranimo za zimo. Lahko pa ga shranimo tudi s cvetjem vred in ga pozimi uporabljamo za pripravo čaja. Malo drugačen bezgov sirup dobimo, če v 3 litre prekuhane in ohlajene vode namočimo 30 bezgovih cvetov in pustimo stati 24 ur. Zatem precedimo, dodamo 3 kg sladkorja in 5 g citronske kisline. To naj stoji 30 ur, potem dodamo še sok 6 limon in ustekleničimo. ŠABESA je pijača z bezgovim cvetjem, ki vsebuje tudi nekaj alkohola. Pomembno pri tem je, da naberemo cvetje v suhem sončnem vremenu, kjer se kvasovke nahajajo predvsem v cvet- nem prahu. Sestavine so: 12 bezgovih cvetov, 4,5 litrov vode, 700 g sladkorja, 30 ml kisa, sok in lupinica 1 limone. Postopek: zavremo vodo, dodamo sladkor in premešamo, da se raztopi. Ko se ohladi, dodamo sok in lupinico limone, kis in bezgove cvetove. Prekrijemo z gazami in pustimo stati 24 ur. Skozi krpo precedimo v steklenice iz debelega stekla. Pijača je gotova čez dva tedna. Ponudimo dobro ohlajeno. BEZGOVO ČEŽANO dobimo, če zrele jagode, skuhamo v vodi z jabolčnimi krhlji, pretlačimo skozi sito ter nekoliko osladimo. Čežana, ki je prijetnega vonja in okusa, pospešuje prebavo in čisti kri. TERJAK je neke vrste koncentrat bezgovih jagod. Dobimo ga tako, da jagode prekuhamo, prevremo, pretlačimo skozi sito, dodamo soku enako količino sladkorja in ga kuhamo toliko časa, da povre na polovico. Shranimo ga v steklenicah. Dober krepčilni čaj pripravimo tako, da damo v skodelico vroče vode žličko terjaka. Odlično MARMELADO skuhamo iz ene tretjine bezgovih jagod in dveh tretjin ne povsem zrelih jabolk. Jagode ponujajo še širše možnosti uporabe. Surove so odvajalne in rahlo strupene, vendar strupene snovi na toploti razpadejo. Zato jih vedno prekuhamo, tako se jim izboljša tudi okus. Uporabljamo jih lahko tudi za pripravo peciv, vina, likerjev in podobno. Zelo zanimivo pa je tudi BEZGOVO VINO, ki je ena izmed najokusnejših vrst jagodnega vina. Recept za pripravo bezgovega vina: zagrejemo 7 litrov sveže vode, stresemo vanjo 2 kg sladkorja in to sladko vodo zavremo. Malo ohladimo in stresemo vanjo 3 litre skrbno opranih in prebranih bezgovih jagod in ponovno segrejemo vse skupaj dokler skoraj ne zavre. Mase ne smemo kuhati. Ko se ohladi, dodamo 2 dkg zdrobljenega kvasa, dobro premešamo in prelijemo v posodo, kjer bomo omogočili alkoholno vrenje. Najprimernejša temperatura vrenja je okoli 20 stop.C. V prvih dneh poteka vrenje precej burno, v naslednjih 8 do desetih tednih pa se vino zbistri. Takrat ga pretočimo v skrbno očiščene steklenice in jih shranimo ležeče v hladnem in temnem prostoru. Pri pripravi je pomembno, da ne prideta sok ali pa same jagode v stik s kovino (posoda, pribor), ker se poslabšata okus in barva. Zaenkrat je pri nas malo intenzivnih nasadov bezga, medtem, ko je to v sosednji Avstriji precej drugače. V okolici Gradca npr. so veliki nasadi bezga, pridelovalci pa so delničarji in hkrati večinski lastniki zamrzovalnice jagodičevja. Globoko zamrznjene bezgove jagode uskladiščijo in jih prodajajo po vsej Evropi. V sklopu te zamrzovalnice imajo tudi manjši obrat, kjer predelujejo bezgovo cvetje v šabeso ter izdelujejo neke vrste šabeso v kombinaciji z ginom. Kmetijska svetovalna služba Mozirje Bernarda Brezovnik KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE UGODNO! NAKUP VRTNIH KOSILNIC NA OBROKE ALI S POPUSTOM SAMO PRI NAS hrana vrhunske kvalitete za vaše pse in mačke __________EUKANUBA in ROYAL C ANIN!____________________ Odpiralni čas: od 8h-18h, ob sobotah od 8h-12h V 3330 Mozirje, Praprotnikova 36, tel.&fax 063/831-331, 041/727-308 J Nova tel. št: 833-010 PRI NAS DOBITE: * IZOLACIJSKO STEKLO VSEH VRST (lastna izdelava) * 28 RAZLIČNIH VZORCEV STEKEL * OKVIRJAMO TUDI SLIKE * PRI NAS KUPUENO STEKLO VAM MONTIRAMO TUDI NA DOMU Naročila sprejemamo tudi na mob. 0609 643-842 ZELO UGODNE CENTE! Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Centralni ogrevalni sistem dimenzionirajte na milejše zunanje klimatske pogoje. Ko nastopijo ostrejše razmere, ki ponavadi trajajo največ nekaj dni v ogrevalni sezoni, vključite posamezne peči kot dodatni vir ogrevanja.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. Zavarovano cvetje na mizah v gostilni ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Medved povzroča škodo na drobnici Vzrok za današnji članek je moje veliko ogorčenje, ko sem na mizah v gostilni v Nazarjah zagledal lepe čeveljce. Nezaslišano! Kako je mogel kdo sploh pomisliti na to, daje natrgal množico te redke in zavarovane vrste orhideje in jo vtaknil v vaze na gostinsko mizo! Kakšno nespoštovanje do narave in živega sveta, ki nas obdaja! Tako lepa in redka roža je to, da sem vedno vesel, kadar jo odkrijem, včasih skrito sredi grmovja, včasih čisto na odprtem svetu naših gorskih dolin. Nič mi ni nerodno, da pokleknem in od blizu občudujem ta redki čudež narave. Tukaj pa jih vidim brez milosti potrgane za okras na mizah in se sprašujem: Ali je to sploh mogoče? Potem sem razmišljal naprej. Po naših travnikih in gozdovih raste ogromno lepega in zanimivega cvetja, ki je zelo primerno za okras gostinske mize. Čudovite šopke se da napraviti že zgodaj spomladi iz mačic, črnega teloha, potem zacvetijo zvončki. Poletje je s cvetjem sploh bogato. Po gozdovih najdete bogastvo praproti, kresničevja. Jeseni in pozimi pa so uporabne razne zimzelene in suhe rastline. Med nami je veliko sprehajalcev ali planincev, ki si iz izleta v naravo radi prinesejo šopek ali pa vrečko zdravilnih rastlin. Pri nabiranju je važno predvsem, da rastline poznamo in vemo, kaj nabiramo. Kervem, daje med našimi gostinci oziroma nabiralci cvetja le malo botanikov in preslabo vedo, katere rastline lahko nabirajo brez škode za naravo, sem se odločil, da vam pri tem svetujem. Najprej je treba povedati, katerih rastlin se ne nabira. To so tako imenovane redke in ogrožene rastline. To so rastline, ki jih je v naravi malo, rastejo na čisto posebnih rastiščih in jih ogrožajo različne človekove dejavnosti. Pregled rastlin, ki jih ne nabiramo: 1. Vse rastline, ki rastejo nad zgornjo gozdno mejo. To so tako imenovane alpske rastline, med katerimi je kar nekaj zavarovanih vrst (npr. planika). 2. Redke vrste rastlin v gozdu, na gozdnem robu, na travniku: -vse vrste kukavic, ki so družina orhidej. Med njimi tudi lepi čeveljc. - vse vrste lilij (kranjska lilija ali zlato jabolko, brstična lilija) - vse vrste irisov - perunik 3. Vse vrste rastlin, ki rastejo v močvirjih in barjih npr. mastnice. Za naštete rastline veljatudi, da jih ne izkopavamo in presajamo v skalnjak ali mlako na svojem vrtu. Za ta namen uporabljamo kupljene sadike, ki so vzgojene iz semen ali jih iz nabranih semen vzgojimo sami. Ostale rastline lahko nabirate, vendar je pri nabiranju treba biti zmeren in obziren. Nabirajte tam, kjer je posamezne rastline veliko, da bo za vami tudi nekaj ostalo. Pri nabiranju pazite, da ne delate škode lastnikom gozdov in travnikov. Nabirajte vedno s spoštovanjem do bogastva rastlinskega sveta, ki je v naši dolini še na voljo. Marsikje po svetu je to bogastvo zelo osiromašeno. Nabirajte le to, kar boste zares uporabili. Da ne boste ovenelega šopka odvrgli še preden pridete do doma ali nabrane zdravilne rastline pozabili dati sušit. Želim vam veliko prijetnih ur v naravi, redke rastline pa raje samo poglejte in jih občudujte! Zeleni Franček Že od lanskega meseca avgusta naprej so opažanja medveda v Zgornji Savinjski dolini postala zelo številna. Poročila o srečanjih z medvedom smo dobivali iz Menine planine, Kašnega vrha, Rogatca, Veže, Raduhe, Konjskega vrha, Travnika, Komna, Golt in Smrekovca. Po podatkih opazovalcev ocenjujemo, da so se zadrževali pri nas vsaj trije medvedi, en odrasel in dva mlajša, ki sta bila večkrat opažena skupaj. Vsaj eden je tudi prezimil pri nas in je bil že pozimi opažen v Menini in Veži. Konecmesecamajaletos so se začele škode. Prva je nastala nedaleč od kmetije v Sedlu (Sedel-šak) v Podveži, kjer je medved požrl eno ovco. V mesecu juniju pa so se škode nadaljevale na planini Strelovec nad Robanovim kotom. Prve mrtve ovce je našel revirni lovec lovišča Kozorog Stanko Prodnik. Dosedaj je bilo najdenih šest mrtvih ovc. Po sledovih sklepamo, da se medved še zadržuje v tej planini. Lastniki najdenih mrtvih ovc bodo dobili izplačano odškodnino. Medved je po naravi vsejed. Domače živali, predvsem ovce, začnejo napadati posamezni medvedi, ki odkrijejo lahek vir hrane. Ker se škode ponavljajo, sklepamo, da gre za medveda, ki se je navadil na nov vir hrane in s pobijanjem ovc ne bo prenehal. Zato smo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagali, da izda odločbo za odstrel tega medveda. Medved je zavarovana živalska vrsta. Zgornja Savinjska dolina je robno območje medveda, tu poteka pomembna selitvena pot na sever. Medved je v naši dolini avtohtona, domača živalska vrsta. Problemi nastajajo zato, ker se je pokrajina zaradi vpliva človeka zelo spremenila. Velikih mirnih gozdnatih predelov nimamo več. Zaradi razgibanega terena jih prekinjajo naseljene doline. Tildi za Zgornjo Savinjsko dolino značilna poselitev v obliki samotnih kmetij - celkov ter planinski pašniki in omrežje gozdnih cest (z obiskovalci) prinašajo v gozd nemir. Tako življenski pogoji za medveda niso več ugodni. Cilj up- ravljanja s populacijo medveda je ohranitev selitvene poti in ohranitev stalno živečih neproblematičnih medvedov. Problematične medvede, ki povzročajo škode in povzročajo strah in težave lokalnim prebivalcem, pa bo potrebno odstreljevati. Zlasti kmetje, ki živijo na samotnih domačijah in imajo živino na planinskih pašnikih, so upravičeno vznemirjeni in tudi oškodovani. Kako ravnati v bodoče, se bodo vprašali lastniki živine. Škode na domači živini je potrebno takoj javiti na Zavod za gozdove, tel. 831-063, Marija Sodja Kladnik. Komisija si ogleda poškodovane živali in ugotovi vzrok škode. Zapisnik komisije je tudi dokument, na podlagi katerega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izplačuje odškodnine. Lastnikom živine svetujemo veliko čuječnost pri živini na pašnikih. Najbolj so izpostavljene ovce. Živino na domačijah kontrolirajte vsak večer, pašniki ograjeni z električnim pastirjem medveda praviloma odvrnejo. Medveda odvrača tudi stalna prisotnost človeka in ovčarskih psov. Živino na prosti paši v planini kontrolirajte čim pogosteje. Obiskovalcem gozdov, izletnikom in planincem priporočamo previdnost pri gibanju v naravi. Držite se bolj obiskanih predelov, ostajajte na poteh, bodite glasni, da vas medved sliši in sevam umakne. Izogibajte se izletom v predele, kjer se pojavljajo škode od medveda. Medvedje po dosedaj zbranih podatkih (v Sloveniji imamo izkušenj z medvedi veliko) niso agresivni in se človeku umaknejo. Napadalne so le medvedke z mladiči. V obdobju po drugi svetovni vojni so v Sloveniji zabeleženi samo trije primeri agresivnega napada medveda na človeka, ki so se končali s hujšimi poškodbami. Kar je malo v primerjavi z velikim številom v Sloveniji živečih medvedov. Ni naš namen, da bi širili paniko med obiskovalce planin, ampak previdnost ne bo odveč. Marija Sodja Kladnik, vodja odseka za živalski svet In Iako lahko izgleda glasilo prvega razredai Takole na primer je lahko zastavljena vsebina: PREDSTAVIM SE; KO SEM BIL'A DOJENČEK; IZGUBILA SEM ZOB; ZIMSKE POČITNICE, ZVONČEK; KAJ SI ŽELIMO V NOVI ŠOLI?; NA IZLETU. Pod prvo točko so se predstavili učenci l.b razreda. Vseh enaindvajset učencev je bralcu zaupalo svoj naslov in rojstne podatke ter v večini primerov osebno izkaznico opremilo še z lastno portretno fotografijo. Spoznamo torej: Maruško, Evo, Klaro, Polono, Tam' aro, Ano, Saško, Brigito, Klaro, Kajo, Dejana, Gregorja, Žiga, Anžeta, Jerneja, Klemna, Miha, Jožeta, Urbana, Luka in Sebastjana. Nekaj drobtinic njihovega dela v prvem razredu osemletke ti prikazujemo na tej strani. Prijetno je bilo prebrati tudi rubriko Izgubil se je, v tem primeru Sebastjanov... kužek. Takole se glasi. Ima rjave pike. Je bel, na očesu ima rjavo liso. Repek ima na koncu rjav. Ima rdečo ovratnico, na kateri piše Piki. Pokličite na številko 833'328. Čaka vas na' grada 10.000 sit. Izveš lahko tudi kako je izlet ob končanem prvem razredu opisala prvošolka Ana. Pravi takole. Ob osmi uri smo šli na avtobusno postajo. Avtobus nas je odpeljal v živalski vrt. Tam smo bili ob 10.30 uri. Videli smo opico, ki se je obešala; slona, ki ima dolg rilec... Odpeljali smo se na Brnik. Tam smo videli letala, ki vzletajo in pristaš jajo. Z avtobusom smo se odpeljali domov. Tam so nas čakale mamice. Pozdravilo nas je tudi sonce. Zanimivo ti rečem. Vprihodnji številki pa bo na ogled postavljeno osnovnošolsko glasilo. Bobenček ponosno razkazuje še mini članek o pikniku, ne prezri prispevkov naših mladih dopisnikov in seveda glasbene scene. Pa - pa do naslednjič. namazala MOJA MAMICA Moji mamici je ime Mojca. Hodi v službo in služi za celo družino. Zelo dobra je po srcu. Vsak teden me pelje v glasbeno šolo. Zelo vesela je, kadar iz šole prinesem lepo oceno. Vsak mesec mi plača glas-' beno šolo, kdaj pa mi primakne kak tolar za izlet. Kadar sem bolna mi kupi žemljo, če pa je potrebno me pelje k zdravniku. Vsak drugi torek gre v šolo na govorilne ure. Če je v šoli kaj narobe me ne okrega, ampak mi samo pove. Seveda pa me tudi okrega, če je kaj posebnega narobe. Moje mamice ne bom nikoli za^ menjala za drugo, čeprav mi ne nudi vsega tistega kar si želim. Sara Gluk, 3. razred, OŠ Nova Štifta Ureja: Slavica Slapnik ŠOLA V soboto smo postavili temeljni ka^ men za novo šolo. V ponedeljek so že zače^ li kopati in odvažati zemljo. Sedaj dela hitro napredujejo. Učiteljica nam je povedala, da če bo vse po sreči, bo že naslednje leto jeseni narejena šola. Vsi že težko čakamo, ker nam potem ne bo treba hoditi v šolo v Mozirje. Ožbej Šverc, 2. razred, OŠ Nazarje ^cW«kaj sem pooleaa^Q kaj je->em, aa z-ob majci > , 'm' Xaq. n«Oto sem steWa v kunčjo. pQveaaiq sem, ÖQ se mi ...... . loma mi p . v bijela za , .xooek m me ni koUL zobek, nama mi pijeta za .xotek m ze je ven M me ni bol»© L o in jokavo nisem. Ponosno pol/oiita. na nočno omarico. Upala. som. do mi bo ijnšna m. _ «WM T i Visla iolt)el< m m eninasila Oanilo. Unuao jutro sem posedala j», nočno" omoricoJn XODHO .i» *>i . '*e- No , ^jen je u1*' lobek^ je K pilo I -epa Knjiga Maruška Lepo bo Wifi v novo šolo. Tam bo zelo velika telovadnica. V novi šoli bomo imeu zeio veliko uciinico v kot< sni do lepo.i-e 10 se 'veselim nove sate/- Hrl ii Ud dojenčka do malčka rrve -zobka sem dobit pri dev&th mesecih. Pad sem se pLazJl po vse/] štirih. Shodit sem štirlmj^ chi predidom.Od prač ser. najr^jgf imel Mfsfe),ki' sem ji spreminjal ime ,h j&..Spotfctpri mseni, Her še nisem zmi iz-oovorrtr '' i, se.nn -vka. ^rnjkz ou: aniha. V dna/r ^bi sem :S^ai eamo pöt Ura (d to zelo trdno, Ifelmott sem z. tjiqvo udort ob mizo. itlhpftofcsem CjLaOL'U 'j&fe. RISANJE S STARŠI A VEŠ, KOLIKO TE IMAM RAD? Učenci in naša učiteljica smo povabili naše domače na uro likovne vzgoje. Matic, Spela in Tamara so nam zaigrali igrico A veš, koliko te imam rad. Nato smo otroci z mamicami, očki in ostalimi narisali prizor iz igrice. Risali smo s suhimi barvicami in z zelo vodenimi tempera barvami. Z mamico sva narisali malega zajčka Rjavčka na štoru in velikega zajca Rjavca na tleh. Narisali sva tudi drevo, nebo, luno in zvezde. Učiteljica nam je povedala, da tri najlepše risbice gredo v Ljubljano. Ob koncu prijetnega pouka smo se skupaj odžejali. Našim domačim smo se zahvalili za pomoč in veseli odšli domov. Janja Trogar, 2.b razred, OŠ Mozirje NOVA TELOVADNICA V N azarjah so začeli graditi novo šolo. V njej bodo zgradili novo telovadni' co. Želim si, da bi bilo v njej veliko prostora, da bi lahko v njej igrali razne igre: košarko, nogomet, odbojko. Plezali bomo po vrvi. Če bo v telovadnici blazina, bomo lahko delali prevale. Večkrat gledam televizijske prenose orodne telovadbe, želim si, da bi v novi telovadnici imeli takšna orodja, na katerih bi lahko poskusil telovaditi. Od vseh predmetov imam v šoli najraje telovadbo. Roman Goltnik, 2. razred, OŠ Nazarje PIKNIK Pa smo jo mahnili na igrišče vrtca Mozirje. To je hilo v petek, prejšnji teden, ko so se na pikniku zhrali malčki, ki sicer obiskujejo ta vrtec, ali pa so v vrtcu na Rečici. Bilo je živahno in dobre volje ni manjkalo. Lutkovna predstava »113«, podelitev prometnih značk, ogled policijskega vozila, recitacije in kup družabnih iger, tako je izgledalo pozno popoldne, ki ga je škropil rahel dežek. Hrane in pijače ni manjkalo in najbolj sladkosnedni malčki so si lahko privoščili tudi sladoled. Očetje in mamice so lepo nadzirali svoje male zvezdice piknika in tako so bile tovarišice domala »brez skrbi«. Malošolčki so se lepo poslovili od tovarišice in ji pokazali, dajo imajo radi. N e mislite, da nismo slišali poslovilnega govora malošolke in da ne pozabim, dva očka, sicer člana ansambla Gaj, sta s klaviaturami in kitaro poskrbela za dobro glasbo. Res, lepo je bilo in komaj čakam, da bo spet kak piknik. Čav-čav. Rodila se je v Trbovljah in vse do 2. letnika gimnazije nosila frizure z lasmi ne daljšimi od 2 cm. Kot otrok je bila bolj fantovske sorte, njena velika ljubezen je bil nogomet. Danes Tanjo Ribič poleg nogometa zanima še marsikaj drugega. Kot odlična pevka se tokrat dokazuje z kompaktno ploščo Ko vse utihne. Na njej že lahko slišite nekaj uspešnic, kot so : Zbudi se, Simpatija, Brez tebe ne bi... To je njena prva plošča, izdelana v Sloveni- ji- Skupina Avia Band je poskrbe--la za nov poletni hit z naslovom "Ljubezen na prvi pogled”. Be-sedilo je, v skladu z naslovom, ljubezensko. Glasba je seveda v stilu Avia Banda. Živahen ritem, s poudarjenimi tolkali, akustično kitaro, pihali in nepogrešljivim "aviabandovskim” večglasnim petjem. Skratka, žur komad, ki mu bo še bolje prisluhniti na katerem izmed prihajajočih koncertov skupine. Pred nekaj tedni je v javnost prišla nova plošča mlade velenjske pevke Sanje Mlinar z naslovom “Pokaži mi pot”. Na albumu je 15 pesmi, med njimi 10 v slovenskem in 5 v angleškem jeziku. Večina pesmi je v dance verziji. Prvi singl ima naslov “Nocoj” in se že izredno uspešno vrti po radijskih postajah. Karibski medved, 200 funtov težak raper Pappa Bear, je izdal prvo ploščo. Z nje sta znana predvsem hita “Cherish” in “VChenThe Rain Begins To Fall”. Pappa je tudi tokrat s svojim bratskim prijateljem in glasbenim sopot- nikom Toornom zadel v polno. Plošča je opremljena z odlično in-strumentalnostjo in izredno dobro producirana. Rene Baumann, bolje znan kot DJ Bobo, predstavlja novi album “Magic”. Album ponuja glasbo v stilu današnjih dni, od hitrih dance skladb, pa do nežnih balad, od reggae stila pa do čistega housea. Sicer pa se DJ Bobo z veliko hitrostjo pripravlja na turnejo 1998, ki se bo konec avgusta pričela v Švici. • Alenka Lokostrelski klub Mozirje Drugo mesto Bernarde Zemljak V tem mesecu se je zvrstilo kar nekaj odmevnih lokostrelskih tekmovanj, ki so se jih udeležili tudi mozirski lokostrelci. Največji uspeh je dosegla Bernarda Zemljak, ki je na 32. FITA grand prix turnirju v Niirnbergu zasedla drugo mesto. Mozirski lokostrelci so se 30. maja najprej udeležili mednarodnega turnirja v poljskem streljanju v Škofji Loki. Izmed 80 tekmovalcevje pri članicah Bernarda Zemljak s 321 krogi zasedla 2. mesto, pri članih Štefan Ošep s 346 krogi prav tako 2. mesto in Perhač s 333 krogi 6. mesto. 13. je bil Marko Satler in 15. Ivan Šket. Pri veteranih je Miro Borštner nastreljal 323 krogov. 6. in 7. junija je bil v Gornjem Gradu zadnji izbirni turnir v poljskem streljanju za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo avgusta v Avstriji. Pri članicah je s 656 krogi zmagala Bernarda Zemljak, ki je s tem že postala potnica za SP. Pri članih je 5. mesto s 674 krogi zasedel Dušan Perhač. Pri veteranih je s 620 krogi zmagal Miro Borštner. FITA grand prix turnirja v Niirnbergu se je udeležilo preko 200 tekmovalcev iz 34 držav. Med član- icami je Bernarda Zemljak na 70 metrov zasedla 2. mesto. Premoč francoske tekmovalke je morala priznati zaradi poškodbe leve roke. Dušan Perhač je zasedel 20. mesto, finale pa je zgrešil le za 2 kroga. S tem rezultatom je v svoji kategoriji dosegel nov slovenski rekord. Po prihodu s turnirja so se mozirski lokostrelci v Postojni udeležili tekme 900 krogov, ki je štela za slovenski pokal. Pri članih je Dušan Perhač nastreljal 883 krogov in z novim veteranskim rekordom zasedel 2. mesto. Krog manj je osvojil Štefan Ošep in s tem zasedel 3. mesto. Prvo mesto med veterani je zopet zasedel Miran Borštner. Zemljakova na tekmi zaradi poškodbe roke ni nastopila. Benjamin Kanjir Strelsko društvo Gornji Grad Tekma z MK puško Člani strelskega društva Gornji Grad so 14. junija na strelišču LD Gornji Grad organizirali drugo letošnjo tekmo z MK puško. Tekme se je udeležilo 22 strelcev, ki so dosegali zelo dobre rezultate. Zmago je z nastreljanimi 86 krogi dosegel Ciril Kolar, za njim se je z 82 krogi uvrstil Žarko Krajnc. Tretje mesto si je s 77 krogi pris-treljal Tomaž Trogar. Prvih dvanajst strelcev se je kvalificiralo na medobčinsko tekmo in na tekmovanje za letošnjega občinskega prvaka z MK puško leže. Benjamin Kanjir Polzela 3313 POLZELA Polzela 131 TEL&FAX 720-770 TEL 720-343 DJP Finesa Gornji Grad Za državno prvenstvo in pokal Slovenije Jadralni padalci iz Gornjega Gradu, tokratno tekmo so izvedli s pobočja nad cerkvico sv. Primoža in Felicijana, so ponovno dokazali, da obvladujejo organiziranje največjih tekmovalnih preizkušenj. Sedma tekma za slovenski pokal in državno prvenstvo v točnosti pristajanja je kljub novi lokaciji, za spremembo so se odločili zaradi poostrenih cestnoprometnih kriterijev, potrdila priljubljenost jadralnega športa. Preko sto jadralcev iz najboljših slovenskih klubov je dodobra izkoristilo idealne vremenske pogoje in manifestir alo vrhunsko predstavo, ki je na trenutke mejila že na akrobatiko. V izredno izenačeni tekmi se je med posamezniki cilju najbolj približal Tomaž Gorišek iz Vrhnike, pred Matjažem Slugo iz Laškega in Stanetom Rusom. Tako kot prvouvrščeni je tudi Rus član kluba iz Vrhnike. Ekipno so z najmanj kazenskemi točkami slavili tekmovalci Zlatoroga Laško, pred jadralci Metulja Vrhnika in tekmovalci Skyja iz Velenja. Kot rečeno, sedma tekma v točnosti pristajanja za pokal Slovenije je ponovno potrdila, da je “Lepenatka”, čeprav z druge lokacije, v slovenskem jadralnem športu uveljavljena. V tekmovalnem smislu osrednja, organizacijsko brezhibna tekma predstavlja stalnico vzpona domačega kluba, tako v tekmovalnem kot tudi promocijskem smislu. Savinjčan Pristanek na cilju (foto: Ciril Sem) OBVESTILO Obveščamo vse starše, ki bi želeli, da njihovi OTROCI PREŽIVIJO POČITNIŠKI ČAS^KORJ&TNO IN ZABAVNO, DA LAHKO VPIŠEJO SVOJE OTROKE VIlialO Šolo tenisa. Ta bo potekala v mesecih julij, AVGUST NA ŠPORTNEM IGRIŠČU ReČ||||||.2 DO 3 X TEDENSKO. Vse informacije dobite na telefon 833^696 (WEISS BLAŽ) ALI SE JAVITE OSEBNO na igriščih ŠD MLADOST Rečica ob Savinji najkasneje DO 30. JUNIJA 1998. ________________ Ranč Burger Veniše Konjeniški turnir Grand prix Veniše ‘98 Konjeniški šport ima v Zgornji Savinjski dolini bogato, več kot 20-letno tradicijo. Leta 1979 je bil ustanovljen Konjeniški klub Mozirje, ki je vrsto let vzgajal številne tekmovalce. Mnogi so dosegli odlične rezultate v preskakovanju ovir, doma in v tujini, žal pa izgradnja konjeniške infrastrukture ni sledila potrebam in sposobnostim domačih tekmovalcev, zato so iskali svoje športne perspektive v sosednjih konjeniških centrih. Toda poslej bo drugače! Z izgradnjo konjeniškega centra na Venišah pri Nazarjah bo izpolnjen ključni pogoj za nadaljnji razvoj konjeništva v Zgornji Savinjski dolini, tako rekreativnegakottekmovalnega.DružinaBurger, ki je iz velike ljubezni do konj pred leti na Venišah postavila obstoječi kompleks konjeniške infrastrukture, bo letos zgradila še pokrito jahalnico s parkurjem velikosti 28 x 70 metrov. Kot neke vrste napoved omenjenega projekta bo v formalni organizaciji Konjeniškega kluba Velenje jutri in v nedeljo na Venišah potekal velik konjeniški turnir Grand prix Veniše ’98. Predsednik organizacijskega odbora je Franc Burger, vodja turnirja Rudi Hramec, tehnični vodja tek- movanja pa Matjaž Čik Turnir v preskakovanju ovir se bo v soboto pričel ob 9. uri, ko se bodo med sabo najprej pomerili tekmovalci v kategoriji Al (100 cm). Dve uri kasneje bodo nastopili tekmovalci v kategoriji A2 (110 cm), ob 14. uri pa še tekmovalci v kategoriji L (12 0 cm). Ob 16. uri bo uradna otvoritvena slovesnost turnirja Grand prix Veniše ‘98, katerega pokrovitelj je Občina Nazarje, uro kasneje pa še tekma v kategoriji Ma (130 cm). V nedeljo popoldne bo na Venišah atrakcija za ljubitelje konjeništva in furmanstva - tekmovanje kočij enovpreg (ob 15. uri) in dvovpreg (ob 16. uri). Dvodnevno tekmovanje bo na sončno plan- oto nad Lačjo vasjo zagotovo privabilo veliko število obiskovalcev, za katere bo s kvalitetno gostinsko ponudbo poskrbelo osebje hotela Štorman. Po besedah vodje turnirja, Rudija Hramca, so medtem že stekle aktivnosti za ustanovitev Konjeniškega kluba Veniše, ki bo v novi jahalnici organiziral celoletni trening in delo s konji ter jahači, predvidena pa je tudi organizacija turnirjevv zimskem času, ki jih tekmovalci še posebej pogrešajo. Jahalnica bo primerna tudi za tečaje za pridobitev tekmovalnih licenc in za priprave državne reprezentance. Franci Kotnik Šport center Prodnik Srebrni skakalci - deset let pozneje Na pobudo Matjaža Debelaka so se v Šport centru Prodnik v Juvanju po dobrih desetih letih znova zbrali člani smučarsko skakalne ekipe, ki je leta 1988 nadvse uspešno zastopala jugoslovanske barve na zimskih olimpijskih igrah v kanadskem Calgaryu. Domov se je namreč vrnila s srebrno medaljo v ekipni konkurenci in bronasto medaljo Matjaža Debelaka med posamezniki na veliki skakalnici. Med letošnjimi olimpijskimi igrami, ki so bile najaponskem, ni bilo mogoče primerno proslaviti tega pomembnega dogodka za slovensko smučanje (srebrno medaljo je nekaj dni kasneje osvojila še Mateja Svet v slalomu). Ker pa je okrogla obletnica gotovo primeren trenutek za ponovno srečanje akterjev takratnih dogodkov, je organizacijsko vlogo prevzel Matjaž Debelak in kolege ter druge goste, ki so bili takrat v različnih vlogah neposredno navzoči na olimpiadi, povabil v Zgornjo Savinjsko dolino. Vabilu so se odzvali praktično vsi najpomembnejši: bivši tekmovalci - kolegi iz olimpijske ekipe Primož Ulaga, Miran Tepeš in Matjaž Zupan ter člani tedanji direktor nordijskih reprezentanc Lojze Gorjanc, trenerja Danilo Pudgar in Luka Koprivšek ter maser Gregor Ahčin (na sliki desno). Srečanje v Juvanju, na katerega so omenjeni “jubilanti” pripeljali tudi svoje družine, je bilo sproščeno in prisrčno. Po krajši vožnji s kajaki je sledilo kosilo, pri katerem so obudili spomin na čudovite trenutke pred desetimi leti. Bilo je enkratno in nepozabno, so ugotavljali vsi po vrsti, danes pa so seveda drugačni časi in vsak od njih si je poiskal svojo poslovno pot. Toda ostalo je prijateljstvo, kar pa je nenazadnje tudi največ vredno. Slika za spomin - stare sablje skakalnega športa (foto: Ciril Sem) Franci Kotnik TURISTIČNA AGENCIJA Sel. 833-316: grad Vrbovec tel./faks: 833-316 KRK apartma 1/4 (dv#spalnici) x \ J \ 4.7.= 59.000 SIT OMIŠKA RIVIERA KRK 10 dni apartma 1/4 86.000 SIT (enosobni) 38.000 SIT GRČIJA 12 ur z ladjo, NZ bungalovi 33.000 SIT O CD CD X— u. =3 =3 =1 cvi CT> oj T” T— o o o "O T3 -o r--2 T— T3 T3 -a O O o (O £= ČB " o >o _Q o "53 (A o Ugodne cene Italija, Francija. Po uspešnih prodajnih akcijah in po uspelem nagradnem žrebanju, ki je razveselilo naše zveste kupce, obveščamo srečne dobitnike: 1. nagrada: BARVNI TV PREJME PEČNIK MARIJA, Ljubija 126, Mozirje 2. nagrado: KOLO - z njim se bo vozil NADVEŽNIK, Poljane 18, Rečica ob Savinji 3. nagrada: POTOVALNI KOVČEK z njim bo odpotovala na dopust HRIBAR MARIJA, Kališe 11, Stahovica 4. nagrada: PRISLAN DRAGICA, Praprotnikova 11, Mozirje 5. nagrada: ŽEROVNIK MARTA, Dol 31, Gornji Grad 6. nagrada: ATELŠEK JERICA, Poljane 44, Rečica ob Savinji 7. nagrada: ZIDARN TEREZIJA, Radegunda 27, Mozirje 8. nagrada: ŽLEBNIK SLAVICA, Grušovlje 9, Rečica ob Savinji 9. nagrada: LEKŠE ANA, Praprotnikova 30, Mozirje 10. nagrada: RATEJ JAN, Savinjska cesta 18, Mozirje 11. nagrada: MAVRIČ TOMAŽ, Podvrh 18, Mozirje 12. nagrada NAPOTNIK MANICA, Cvetlična 7, Nazarje 13. nagrada: ERMENC FRANJA, Praprotnikova 31, Mozirje 14. nagrada: POLAK STANKO, Praprotnikova 14, Mozirje 15. nagrada: ZAPUŠEK ŠTEFKA, Ljubija 66, Mozirje 16. nagrada: ROBNIK MARIJA, Luče 43, Luče 17. nagrada: JAKOB JOŽICA, Rečica 103, Rečica ob Savinji 18. nagrada: ŠAVC VLADO, Rista Savina 12, Žalec 19. nagrada: LESJAK ALOJZ, Prihova 53, Nazarje 20. nagrada: BORŠTNER MIRAN, Obrtniška ul. 21, Nazarje 21. nagrada: NAPAST MINKA, Podvrh 42, Mozirje 22. nagrada ZAHOJNIK CVETKA, Ljubija 79, Mozirje 23. nagrada: KOSTIČ EDVARD, Dobletina 15, Mozirje 24. nagrada: ACMAN MARTINA, Lepa Njiva 24, Mozirje 25. nagrada: KLADNIK LIZIKA, Planina 24, Ljubno ob Savinji 26. nagrada: MEŽNAR ANICA, Prešernova 15, Mozirje 27. nagrada: REMIC MIRAN, Lenart 35, Gornji Grad 28. nagrada: DOLER VIDA, Nove Trate 33, Mozirje 29. nagrada: KVAS DIJANA, Rečica 107/a, Rečica 30. nagrada: DEBET JOŽICA, Robanov kot 40, Solčava 31- nagrada: GRIL MARIJA, Letuš 40, Šmartno ob Paki 32. nagrada: LONČAR MARTA, Nove trate 34, Mozirje 33- nagrada: NARALOČNIK NADA, Kolovrat 9, Ljubno 34. nagrada: ŠTORGELJ HELENA, Dol Suha 20, Rečica ob Savinji 35. nagrada: RAJTERJANEZ, Šmihel 4, Mozirje 36. nagrada: PLESEC TJAŠA-MATEJA, Šolska ul. 12, Mozirje 37. nagrada: ŽEROVNIK MARTA, Dol 31, Gornji Grad 38. nagrada: PEČNIK MARJAN, Žlabor 26t Nazarje 39. nagrada: ROJH STANISLAVA, Letuš 6, Šmartno ob Paki 40. nagrada: ZAGRADIŠNIKJAKA, Prod 7, Ljubno 41. nagrada: VIDIC SILVA, Letuš 13, Šmartno ob Paki 42. nagrada: GAŠPERIČ IVANKA, Sp. Rečica 37, Rečica 43. nagrada: ŠKOFLEK MARJANA, Aškerčeva 54, Mozirje 44. nagrada: PUNGARTNIK MATJAŽ, Goličnikova 6, Mozirje 45. nagrada: SOLAR JUSTINA, Cesta na Vrhe 32, Mozirje 46. nagrada: TRBOVŠEK OLGA, Dobrovlje 16, Nazarje 47. nagrada: NARALOČNIK JOŽE, Šmihel 12, Mozirje 48. nagrada: DREV MARIJA, Praprotnikova 18, Mozirje 49. nagrada: PAVLIN MIJA, Savinjska 26, Mozirje 50. nagrada: J.P. KOMUNALA, vodovod Rečica 51. nagrada: PAPEŽ MARINA, Zadrečka c. 33, Nazarje 52. nagrada: KUNEJ MATJAŽ, Levstikova 16, Mozirje 53. nagrada: ZAVOLOVŠEK ŽAN, Attemsov trg 25, Gornji Grad Izžrebanci bodo pisno obveščeni. Nagrade prejmete v svoji najbližji prodajalni. Za vse tiste, ki letos niste bili deležni te sreče, lahko poskusite naslednje leto znova! svetovanje in prodaja sanitetnih pripomočkov, Kocbekova 4, Celje tel.: 063 44 33 95 OBVESTILO CENJENE STRANKE. KI SE OSKRBUJEJO V "PROSANI" S SANITETNIMI MATERIALI IN ORTOPEDSKIMI PRIPOMOČKI. OBVEŠČAMO; "PROSANA 2" S SEDEŽEM NA KOCBEKOVI ULICI 4, V CELJU (PRI AVTOMOTORJU), S TELEFONOM 063/44 33 95, POSLUJE OB DELAVNIKIH OD 9. DO 12. IN OD 14. DO 18. URE IN OB SOBOTAH OD 9. DO 12. URE. 1.7.1998 PRIČNEMO S POSLOVANJEM NA NOVI LOKACIJI V I. NADST. JAVNEGA ZAVODA -ZDRAVSTVENI DOM V CEUU, Z DELOVNIM ČASOM OB DELAVNIKIH OD 8. DO 13. URE, NA TELEFONU 063/ 434 538. "PROSANA 1" V LlLEKOVI ULICI 3 V CEUU (ZA "V), S 24.7.1998 PRENEHA S POSLOVANJEM. DUSET/ d. o. o. TRGOVINA - SERVIS, Parižlje 8a, 3314 Braslovče, tel. 063/720-598 VELIKA IZBIRA KOSILNIC NA NITKO SUHL - JONSERED HUSQVARNA - KAWASAKI - stranske in nahrbtne - Z RAZLIČNIMI PRIKLJUČKI (GLAVA Z LAKŠOM, KOVINSKA REZILA, PVC NOŽKL.) - PODALJŠANA AKCIJA ZA MOT. KOSE STIHL (kupec prejme darilni paket) Sr SERVIS in REZERVNI DELI ^ ____________ZAGOTOVLJENI!_________ Odprto: pon. - petek od 7. do 18. ure sobota od 7. do 12. ure. PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU — 11 €7,8 Uhz mm Ponujamo mm prijetne počitnice doma in v tujini z možnostjo plačila na 6 OBROKOV s čeki! PRIPOROČAMO: Družinska letovanja ob SLOVENSKI OBALI, KVARNERJU in DALMACIJI s pestro hotelsko in apartmajsko ponudbo Nepozabne dneve križarjenja z jadrnico med otoki Dalmacije in Kvarnerja GRŠKI OTOK KRF že od 43.130 SIT hotel oz. apartmaji odhodi: 23.7 (10 dni) oz. 31.7 (9 dni) POTEPUHOV HIT POLETJA ■ OTOK KORZIKA odhod 26.7.89.000 SIT POTEPUHOVE POČITNICE Z LETALOM otoki Brač, Hvar, Korčula, Vis, Lopud & Dubrovnik, Makarska riviera 3310 ŽALEC, Šlandrov trg 25, te!.: 063/71 53 00.71 69 10 fax.. 063,71 000 30 1000 LJUBLJANA, Dunajska 105 lunsnCNAMBOA isAvaACBcr te|+fax: 061/168 168 3 tel.: 061/168 47 87 SPOŠTOVANI OBČANI! NE PREZRITE! V JUNIJU DOSLEJ NAJUGODNEJŠA PONUDBA POTROŠNIŠKIH IN STANOVANJSKIH POSOJIL IN KAKŠNE SO UGODNOSTI? - NIŽJE OBRESTNE MERE - PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH ŽE OD T+ 4% NAPREJ IN - PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH ŽE OD T+5% NAPREJ - DOBA ODPLAČILA PRI POTROŠNIŠKIH POSOJILIH DO 5 LET IN PRI STANOVANJSKIH POSOJILIH DO 15 LET - POSOJILA LAHKO PORABITE V GOTOVINI ALI ZA DOLOČEN NAMEN - POSOJILA SO NA VOLJO TAKOJ PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! banka velenje Banka Velenje d. d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251, interna 249 in 303 faks 063 859 106 Vozila Auöi pri Vašem prodajalcu. Kredit, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Tudi na sejmu PREZENTA 98 Avtocenter Meh ö.o.o. Velenje, Koroška c.7ö tel.: 063-852-955 in 856-824 mm Velika izbira izdelkov m,... i, i -BODY MAJČKE rivon nimam KRM ČEMER - KRILA na preklop - MAJČKE Z ČIPKO Akcija na poletne izdelke: Marija Križniks.p. nad 5.000 SIT qotovine Na trgu 28, Mozirje ^ Tel. 041/695-061 50/0 pOpUSt. Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednph relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje....4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečica....4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno.4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad.....4500 SIT * Semprimož ■ Gornji Grad.....3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija).....4000 SIT * Velika planina - Podvolovljek..4000 SIT Izbor relacije je odvisen od vaših željo in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje. Rezervacije in informacije: 063/843-296 ali 0609/625-960 Turistično društvo REČICA OB SAVINJI vabi na 19. tradicionalno prireditev OD LIPE DO PRANGERJA PROGRAM PRIREDITVE Od petka, 36. junija, do nedelje, 38. junija: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za ženske (organizira Športno društvo Rečica ob Savinji) Sobota, 37. junij: ob 9. uri na igrišču Osnovne šole Rečica: otroške igre. Nedelja, 39. junij: ob 20. uri v Osnovni šoli Rečica: odprtje narodopisne razstave Igrače in igre moje mladosti. Od petka, 3. julija, do nedelje, S. julija: odprto prvenstvo Slovenije v tenisu za moške, (organizira Športno društvo Rečica) Petek, 3. julij: ob 16. uri: ženski nogomet; ob 19. uri: tradicionalno nogometno srečanje občinskih svetnikov Rečica - Mozirje za prehodni pokal »PRANGER«. Sobota, 4. julij: ob 20. uri: Večer pod trško lipo: nastop Slovenskega okteta; uradna razglasitev najboljših zgornjesavinjskih želodcev; podelitev priznanj Turistične zveze Slovenije; OGNJEMET, bogat srečolov; za zabavo igrajo VESELI ZASAVCI. Poskrbljeno za ugodne cene taksi službe. Nedelja, S. julij: ob 16. uri: S konjskega hrbta; poleti z jadralnimi padali; ob 18. uri: veselica pri gostišču Čujež. VSEM KLIČEMO NA SVIDENJE IN ŽELIMO PRIJETNO POČITJE NA REČICI OB SAVINJI! Trg svobode 6, Kamnik Tel. (061 )831 -613 Informacije v trafiki Gornji Grad, tel. 843-703 Tečaj CPP se prične 01.07. in 15.07. ob 18. uri IV ZADRUŽNEM DOMU GORNJI GRADj OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. (Ne)bodočnost odlagališča komunalnih odpadkov Podhom Kreatorji politike Zg. Savinjskih občin, kot tudi njeni občani se večkrat vprašamo, kaj bo z odlagališčem komunalnih odpadkov v Podhomu po sprejetju nove zakonodaje in njenih podzakonskih predpisov v zvezi z ravnanjem z odpadki oziroma bolj konkretno urejanju odlagališč, ter prilagajanju evropskim zahtevam glede pridruževanja EU. Prav tako bodo uplivale na nad-aljno usodo tudi bodoče odločitve občin, kam bodo vlagala finančna sredstva za zagotavljanje prostora za odlaganje svojih odpadkov, ki jih je iz dneva v dan več oziroma zahtevajo druge pristope ravnanja z njimi. Potrebno jih bo ločevati že na izvoru in odvažati zbrane frakcije kot so: papir, steklo, kovine in v bodoče še plastiko v nad-aljno predelavo t.i. reciklažo. Glede na to, da se že kažejo okvirni obrisi urejanja zadev, bom skušal razmišljati, kako mi v Komunali Gornji Grad kot upravl-jalec odlagališča gledamo na to.' N a Ministrstvu za okolje in prostor RS so pripravili osnutek Odredbe o odlagališčih odpadkov in Odredbo o ravnanju z odpadki, ter Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju izcednih vod iz odlagališč odpadkov. Vsi trije predpisi so prilagojeni evropskim smernicam in so sorazmerno obsežni, lahko bi rekli da so nekritično preverjeni, saj ne upoštevajo realnih možnosti njenega upoštevanja zaradi obsežnih vlaganj. Že podatek, da pri nas država namenja za varstvo narave 0,38% BDP, v Avstriji jih pa 3,6%, dovolj nazorno kaže na to, da bodo še kar nekaj časa morale same lokalne skupnosti zagotavljati sredstva za urejanje odlagališč, da tudi z odločitvami za odvoz odpadkov na druga “regijska” odlagališča ne bo šlo brez sredstev občin za vlaganja v razširitve in prilagajanje zakonodaj i tega področja. Odredba o odlagališčih odpadkov nalaga lastnikom in upravljalcem, da se bodo morali v roku 3 mesecev odločiti ali bodo obstoječa odlagališča zaprli z 31.12.2000 leta oz. jih bodo rekonstrukcijsko pri&li prilagajati novi zakonodaji oz. odredbi. Prilagajanje bo lahko trajalo 3 do 5 let. Tildi v primeru zaprtja odlagališča bodo morali dosedanji uporabniki in upravljalec zagotoviti sredstva za zaprtje po zahtevah odredbe, to pa je prekritje, lovljenje in čiščenje izcednih vod, nadzor in varovanje za najmanjšo dobo nadaljnjih 10 let, kar je razumljivo, saj gre za posledice odlaganj preteklih let. Časovno obdobje v katerem bo moral upravljalec in dosedanji uporabniki (lastniki) zaprtega odlagališča zaradi možnih škodljivih vplivov na okolje zagotavljati določena sredstva in obveznosti za obdobje, ki ga bo z odločbo določilo MOP, vendar bo ta doba najkrajša 10 let. Če preanaliziramo vsa ta dejstva z upoštevanjem naših razmer na odlagališču in že izdelanem projektu sanac-ije, ki rešuje vse te probleme z možnostjo odlaganja še 8 - 10 let pred dokončnim zaprtjem, je po našem prepričanju najbolj ekonomično za občine to izkoristiti in urediti zadeve, ki bodo ustrezale našim predpisom. Kaže pa si pridobiti status našega odlagališča po 46. členu omenjene odredbe, ki pravi, da bodo odlagališča za nenevarne odpadke na težko dostopnih in odmaknjenih območjih (z manj kot 4 preb./ km2), na katerih se odlagajo le komunalni odpadki iz teh območij obdelani tako, da v njih ni nevarnih odpadkov, ne bodo veljale vse določbe te odredbe ki se nanašajo na: kontrolo istovetnosti in odvzem rezervnih vzorcev v okviru vhodne kontrole, izmenovanje vodja vhodne kontrole (visoka izobrazba) in njegovega namestnika, izvajanje obratovalnega moritoringa odlagališča, razen določb o moritoringu izcednih vod, izvajanje rednih pregledov objektov in naprav za odlagališče ter pregledov stabilnosti odlagališča. Izvajati pa bo na teh odlagališčih treba le vizuelni pregled vhoda odpadkov, spremljanja količin odpadkov, spremljanje in kontrola izcednih vod, skratka le to, kar ž e danes izvajamo na našem odlagališču. S tem bi zmanjšali prenekatere stroške investicij kot obra- tovanja, prišlo bo do različnih cen odlaganja in investiranja. Če povzamemo celotno problematiko odlagališča odpadkov Podhom tudi z vidika prilagajanja novim predpisom tega področja lahko ugotovimo, da kaže še v naprej odlagal ti odpadke na to odlagališče z istočasnostjo rekonstmkcije po že izdelanem projektu in odkupu zemljišča za rastlinsko čistilno napravo za čiščen-je izcednih vod, ki bo služila še za daljše obdobje po zaprtju z minimalnimi stroški vzdrževanja. Če bomo lahko s tem zagotovili še nadaljnjih 8-10 let odlaganja, ter pripravo za končno zaprtje in pripravo na potrebe nadzora po zaprtju, to zadnje bomo tako ali drugače morah zagotavljati skupaj, neglede kako se bodo občine v bodoče odločale glede odlaganj a odpadkov, lahko hitro zaključimo, daje nadaljnjausoda odlagališča komunalnih odpadkov Podhom znana, potrebna je le politična volja vseh odločujočih in čut odgovornosti do preteklosti ter prihodnosti. Če te volje in odgovornosti ne bomo našli skupaj, se kar hitro lahko zgodi, da bomo našim zanamcem pustili “ekološko bombo”, katero država še kmalu ne bo sanirala, kajti teh oziroma mnogo večjih bo po Sloveniji kar nekaj in bodo imele po teži za državo večjo prednost kot naša, pa čeprav za Zg. Savinjsko dolino največja. Da mi kot upravljalec odlagališča in Občina Gornji Grad, kot lastnik resno mislimo o nadaljnji usodi odlagališče kaže to, da intenzivno pripravljamo dokumentacijo, ki je potrebna za prijavo na subvencijska sredstva države za sanacijo obstoječega dela odlagališča. Prav tako smo pripravili pogodbo o souporabi odlagališča za druge porabnike oziroma občine. Pogodba daje možnost občinam, da se odločijo za načine sofinanciranja sanacije in s tem dobijo možnostodlaganjagos-podinjskih odpadkov za dobo 8-10 let Torej dobro presodimo, da ne bo prišla do izraza prva naslovna beseda z oklepajem. Komunala d.o.o. Gornji Grad Niko Purnat Ni vse zlato, kar se sveti, blato pa tudi ne, kar se ne sveti Treba je kar nekaj poguma, da napišeš kratko novičko o srečanju borcev, partizanov, kot da se v »Savinjske novice« ne sme pisati o vojni, saj tako tvegaš, da komu stopiš na kurje oko. Ko se praznujejo razne obletnice, se obiščejo spominska obeležja, je vsako srečanje povezano s kulturnim programom. Govorniki na kratko orišejo zgodovino določenega kraja, pevci pojo partizanske pesmi, recitatorji z izbranimi besedili vnemajo srca poslušalcev, godba pa doda svoj ritem prazničnemu vzdušju. Da so srečanja polna spominov, je prav gotovo. Najprej veselili, da se spet srečajo, da stisnejo tovarišu roko: »A si le še živ!« Spominov je res veliko, tudi žalostnih in bolečih, pa še bolj žalostni postajajo. Vabim tudi druge, da se nam pridružite! Pridite na Poljano, kjer se je končala vojna, pridite v Podljubelj, kjer je bil drugi Mathavzen, na Menino, na Čreto in še kam... Prepričajte se, kaj delamo, kaj govorimo... Lepo boste sprejeti in bodimo složni. Vsi si želimo mirno in srečno življenje. Trudimo se vsi, da ostane domovina naša in naš prelep slovenski jezik. Le še ena misel. Vsak naj se sam spravi s svojo vestjo, le tako bo Bogu dopadljiv. Ne iščite dlake v jajcu, ker je ni, in pustite borcem medalje, saj so njihova last. Marija Ročnik Podhom 6 NEZNAN MOŠKI NADLEGOVAL TRGOVKE 12. junija ob 14.45 uri je dežurnega PP Mozirje trgovka trgovine Savinja v Nazarjah obvestila, da se je v trgovini, kjer je imela Droga Portorož degustacijo kave, neznan moški nesramno vedel. Patrulja policije je na kraju identificirala neznanca in ugotovila, da gre za vinjenega Maksa K. (52) iz Črne na Koroškem. Maks si je kar sam postregel z več skodelicami kave in bil nesramen do osebja ter ostalih gostov. TATVINA IZ AVTOMOBILA 13. junija je Kristjan T. iz Velenjaprijavil tatvino avtoradiokasetofonaiz svojega avtomobila, kije bil parkiran med 00.00 in 00.30 uro pred gostinskim lokalom Jumbo v Žekovcu. TATVINA NEZAVAROVANEGA GORSKEGA KOLESA 14. junija je Milan M. iz Šentjanža policiste obvestil, da se je njegov mladoletni sin z gorskim kolesom znamke Rog odpeljal na Rečico ob Savinji. Nezaklenjeno kolo je pustil pri cerkvi. Ko se je vrnil in se nameraval z njim odpeljati, ga na kraju, kjer gaje pustil, ni bilo več. Zaradi protipravne prilastitve kolesa policisti za storilcem poizvedujejo. Ob tej neprijetni izkušnji Milana M. pa občane opozarjajo na določila novega zakona o varnosti cestnega prometa, ki s kazensko sankcijo (mandatna kazen v višini 10.000 SIT) želijo doseči, da bi lastniki bolje poskrbeli za svoje premoženje. 48. člen tega zakona pravi: “Voznik, ki zapusti vozilo, mora ukreniti vse potrebno, da vozilo ne ovira drugih udeležencev v cestnem prometu ali vozil ter vozilo zavarovati pred neupravičeno uporabo.” Policisti opozarjajo, da bodo pri neizvajanju določil tega člena zakona tudi ukrepali. POŽAR V ČEBELNJAKU 16. junija, nekaj pred 19 00 uro, je prišlo do požara na čebelnjaku, last Danijela P. iz Brezja. Lastnik je v popoldanskem času čis til čebelnjak in ga dimil z dimno gobo, ki jo je nato odložil ob praznih lesenih panjih, ob katerih je bilo tudi satovje iz voska. Zaradi vročine je prišlo do tlenja in nato tudi do požara, ki je zajel in uničil čebelnjak. Materialna škoda znaša okoli 650.000 SIT. TRAKTORIST NI OBVLADAL SVOJEGA VOZILA 16. junija je nekaj pred 19.45 uro pri gostišču Markelj v Spodnji Rečici zaradi izsiljevanja prednosti vinjeni voznik traktorja Vojko P. iz Brezja povzročil prometno nesrečo z materialno škodo. Voznik je nenadoma zavil v levo na parkirni prostor pred gostišče ter pri tem dvema voznikoma izsilil prednost. To ga ni motilo, saj je vožnjo nadaljeval naravnost med parkirana vozila, kjer je trčil v parkirana osebna avtomobila, last Anice A. iz Brezja ter Janija K. iz Skal. OBRATOVANJE LOKALA BREZ DOVOLJENJA Krajani Mozirja se soočajo s podaljšanim obratovanjem gostinskega lokala Bambi bar naTratah v Mozirju v zgodnje jutranje ure. Takšen način moti njihov mir in počitek. Poleg časa obratovanja je bilo za občane vprašljivo tudi, ali lastnik Marjan O. razpolaga z ustreznimi dovoljenji, saj je veliko izmed njih s podpisi nasprotovalo obratovanju navedenega lokala. Na zahtevo občanov so to policisti pri pristojni službi preverili in ugotovili, da lokal obratuje brez ustreznega dovoljenja. S poročilom so obvestili tržnega inšpektorja, v katerega pristojnost sodi navedena kršitev, obveščajo pa ga tudi o vseh primerih obratovanja v času, ko sta motena mir in počitek občanov. Policisti so 21. junija ugotovili ter v zvezi s tem opozorili natakarico Petro V., da je bil lokal odprt še ob 02.00 uri. Opozorila očitno ni upoštevala, saj je patrulja ugotovila, da so bili gostje v lokalu tudi še ob 04.00 uri. POLICISTI OPOZARJAJO Letni čas in razmeroma lepo vreme marsikaterega izmed kolesarjev vzpodbudi h krajšim ali daljšim izletom. Pri tem se je težko izogniti regionalnim in lokalnim cestam, ki so močno obremenjene s prometom in za kolesarje predstavljajo veliko nevarnost. Ker so policisti v času od sprejema novega zakona zaznali več primerov nepravilnih voženj kolesarjev o p o z ar j a j o, da se z mandatno kaznijo 10.000 SIT kaznuje vzporedna vožnja dveh ali več kolesarjev, ista višina kazni pa je predpisana tudi za primer, če kolesar krmilo spusti iz rok. Obvestilo Pozivamo vse gostince in druge zainteresirane iz občine Ljubno, da >e \ sredo, dne 8.7.1998 ob I9. uri, udeležite sestanka za razdelitev šankov na58. Flosarskem balu I. in 1. avgusta 1998, uanhčini Ljubno. < estav Rastke 12.1 .juh.. Savinji, v sejni sobi. Obvestilo Štrukelj Aleksandra s.p., Šmartno 27, pošta Šmartno ob Dreti, 18.9.1998 preneha z dejavnostjo pakiranje raznih predmetov. Obvestilo Cenjene stranke obveščam, daz 30.9.1998 preneham z dejavnostjo. ROS-COM računalniški inženiring, Ciril Rose s.p. Luče 88,3334 Luče. Prezgodaj tiho, brez besed za vedno si odšel od nas a v naših srcih te nikdar ne bo zasenčil čas. Solze se ne dajo skriti, a prazen prostor v hiši ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija in tasta Franca BRINOVŠKA (1928 - 1998) Šmartno ob Dreti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen obred, g. Jožetu Zidar-nu za poslovilne besede, domačim gasilcem in gasilcem sosednjih društev, pevcem, Meliti in Bojanu Mikek. Hvala vsem, ki ste izrekli ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame in babice Antonije STRMŠNIK iz Rovta pod Menino 1945 -1998 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen pogreb, govorniku, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Mož Janez in sin Darko z družino Hotel sem ujeti ptico, pa je odletela. Hotel sem odtrgati cvet, pa je ovenel. Hotel sem vam nekaj reči, pa sem odšel. ZAHVALA Damjan KOS (1976 -1998) iz Varpolja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo sosedom, znancem, sorodnikom in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih kakorkoli priskočili na pomoč. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se gospodu župniku za lepo opravljen obred, Damjanovim prijateljem za poslovilni govor in vso izkazano pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranj ali v lepem spominu. Žalujoča mama, oče, sestra Jožica z družino in sestra Irena z družino POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660. 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 22.06. do 28.06. Kralj Ciril, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-417, 29.06. do O5.O7. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419, 06.07. do 13.07. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633418. VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in prazniki: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031, sobota, nedelja in prazniki, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649- 436. •••••••••••••••••••••••••••••a« ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzorništvo Nazarje 22.06. - 28.06. Lever Peter, Paška vas, tel. 885-150, 29.06. - 05.07. Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877, 06.07. - 12.07 Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319- Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 8.31-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.3O ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE 1. LEPOSLOVJE: McCabe: Mesarček * Hrana za dušo * Smiley: Tisoč akrov * Sagan: Pozabljeno ogledalo * Krapež: Lesenjača * Clark: Ne joči ljubljena moja * Fritz: Favn (pesniška zbirka) 2. STROKOVNA LITERATURA: Grmič: Ne pozabimo * Kurent: Sonce in luna * The Kelly Family * Burnie: Leksikon narave * Oblak: Mednarodna poslovna logistika * Stanovnik: Javne finance * Mackenzie: Časovna past * Erhardt: In vsak dan malo bolj poredne * Kronika 20. stoletja * Warsh: TitanikJ. Camerona * Leeson: Nori trgovec * Akademski slikar Alojz Zavolovšek 3. MLADINSKA LITERATURA: Baumgart: Tinček in zajček * Moost: Sem res poreden * Brown: Babičin čarobni stol * Starman: Sinja pravljica * Sivec: Zelena kri * Swindells: Na hladnem * Čanč: Zlati tjulenj * Cioley: Vlaki * Pansewang: Oblak 4. VIDEOKASETE: Hitrost 2 = Speed 2 * Carmen - Carmen * Hrana za dušo = Soul Food * Boston Krickout = Boston Krickout * Vulkan = Vulcano Terezija Burja s.p. Ter 69 3333 Ljubno ob Savinji_______________________________ Tel.&foks: 063/834-027, GSM: 041/651-196 * pesek za zidavo, omet, podložni beton..1.600 SIT/m3 * pesek za ostali beton......................1.400 SIT/m3 * gramoz za drenaže..........................1.200 SIT/m3 * tampon 1.....................................800 SIT/m3 * tampon II....................................600 SIT/m3 X Nudimo tudi: - prevoz peska in tampona . - priprava dvorišč in cest do asfalta - polaganje robnikov, tlakovcev, cevi - strojne usluge z rovokopačem, gredarjem, valjarjem KINO MOZIRJE 27-/28.6.1998 ODŠTEKANO ŽIVLJENJE - ljubezenska zgodba Režija: Danny Boyle Vloge: Ewan McGregor, Cameron Diaz, Holly Hunter Robert nima sreče v življenju, je čista zguba. Dela kot hišnik v ogromnem podjetju in sanja... Lepa in jezikava Celine, hči Robertovegašefa, imalagodno življenje in si ne želi ničesar več. Oba se dolgočasita. In v normalnih okoliščinah se njune poti ne bi nikoli srečale... 4./5.7.1998 ZVEZNI ŠERIFI - akcijska kriminalka Režija: Stuart Baird Vloge: Tommy Lee Jones, Wesley Snipes, Robert Downey Film je zgodba o beguncu, ki beži pred zakonom zaradi suma umora vladnega agenta. Odkrijejo ga čisto sučajno, ko je vpleten v prometno nesrečo. Aretirajo ga in tako se znajde na letalu s kaznjenci s šerifom Samuelom Gerardom... PREDSTAVE: sobot a ob 20.30 uri in nedelja ob 19- uri. Vstopnina450 SIT. KINO NAZARJE 27-/28.6.1998 MIŠJI LOV - komedija Režija: GoreVerbinski Vloge: Nathan Lane, Leo Evans, Christopher Walken Po smrti očeta sta brata, ki se ju rada drži smola, podedovala staro ničvredno hišo. Totla zmotila sta se. Na pol podrta hiša je v resnici arhitekturna redkost, vredna milijone. Toda hišo je zasedla miš, ki ne kaže nobenega namena, da se iz hiše izseli... 4./5.7.1998 MOŽ Z ŽELEZNO MASKO - zgod. spektakel Režija: Randall Wallace Vloge: Leonardo DiCaprio, Jeremy Irons, John Malkovich Mnogo let je preteklo, odkar so se Aramis, Athos, Porthos in D'Artagnan, najboljši kraljevski mušketirji, skupaj borili. Ludvik XIII., katerega prestol so branili, je umri. Nasledil gaje aroganten in krut kralj Ludvik XIV. Stari prijatelji, mušketirji, se pontovno združijo za nevarno pustolovščino... PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. KINO LJUBNO 27-/28.6.1998 OGNJENO OBZORJE - akcija Režija: Felix Enriquez Alcala Vloge: Steven Segal, Marg Helgenberger, Kris Kristofferson Zeleni hribi, ki se dvigajo nadslikovito pokrajino Kentuckya, so pravo razkošje neokrnjene narave. Nihče pa ne pomisli, da je globoko v njih zakopana naravna skrivnost, ki že leta ogroža življenja okoličanov. Opuščeni rudnik je namreč odlagališče nevarnih industrijskih odpadkov. Jack Taggert (S. Segal) je zvezni agent za zaščito okolja in pride na to področje samo raziskat smrt sodelavca in prijatelja... 4-/5-199« JACKIE BROWN - kriminalka Režija: Quentin Tarantino Vloge: Pam Grier, Samuel Jackson, Bridget Fonda Film je posnet po romanu Rumov punč. Dogajanje napete kriminalke je postavljeno v Miami in govori o tihotapljenju orožja in iznajdljivosti steverdesejackie Brown, ki pride navzkriž z zakonom... PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 18. uri. Vstopnina 500 SIT. Cvetke in koprive FOTOREPORTER PRVE KLASE Na nedavnem padalskem tekmovanju pri Gornjem Gradu je kot ponavadi kar mrgolelo fotoreporterjev, ki so v svoje objektive lovili bolj ali manj pomembne trenutke športnega boja. Nedvomno najbolj originalen med njimi je bil naš rojak z Ljubnega s stalnim bivališčem v Nazarjah, ki se je za naporno delo primerno zaščitil pred vremenskimi vplivi. (FOTO PEPC PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične T n Oven od 21.3. do 20.4. Nekatere ljudi iz vaše okolice bo skrbelo za vaše zdravje, saj bodo imeli občutek, da vštevilnih stvareh pretiravate. Ker pa boste sami prepričani, da wm je povsem jasno, kje so meje, se za njihova opozorilo ne boste zmenili. Nikakor vam ne bo do tega, da bi se odpovedali stvarem, v katerih uživate, čeprav se zavedate, do imajo na vaše telo vse prej kot dober učinek. Odnos s partnerjem bo poln napetih situacij, prišlo bo do nekaterih sprememb, za katere bi se oba morala potruditi, da jih tudi sprejmeta. Prizadevajte si, da vzpostavite staro stanje. V tem obdobju se izogibajte trmoglavosti. Bik od 21.4. do 20.5. Partner bo vse prej kot navdušen nad vašo vsevednostjo, vendar se bo trudil biti toleranten. Ne bo vam dokazoval, da ste nekatere stvari posplošili, vendar pa tudi ne bo pripravljen slediti vašim idejam. Težave, ki jih bosto v tem času imela, bodo predvsem posledica dejstva, da si vi ne boste toliko prizadevali za to, da bi bili tolerantni kot vaš partner. V tem obdobju boste tudi močno razmišljali o denarju, vaši ukrepi pa ne bodo najbolj modri, zato ne smete biti presenečeni, če boste doživeli neuspeh. Prisluhnite ljudem, ki se na te reči bolj spoznajo kot vi. Tudi denarja si ne sposojajte, saj ponudbe ne bodo ugodne. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Zavedoli se boste, da imate srečo, da imate partnerja, ki je razumevajoč in tokrat mu boste za spremembo tudi znali pokazati, da cenite njegove lastnosti. Veliko se bosta pogovarjala, kar vas bo pomirjalo. Zelo pomembno vam bo, da vam partner kljub temu, da ste večini ljudi začeli presedati s svojimi umetno narejenimi skrbmi, ni obrnil hrbta. Vzroke za slabo fizično počutje boste iskali v vseh mogočih stvareh, pravega vzroka pa ne boste mogli odkriti. V tem obdobju ne ubogajte nasvetov, ki o vaših težavah zgolj ugibajo. Rak od 22.6. do 22.7. n.^ V tem obdobju se vam bo samokontrola v vseh U Q področjih močno obrestovala. Držali se boste omejitev, ki vam sicer ne dišijo najbolj, in to bo v tem času bistvenega pomena. Vaš način življenja se bo spremenil, presenečeni boste nad tem, da vas vse skupaj ne bo stalo prav veliko truda. V ljubezni vos bodo motile nekatere stvari, ki so vašemu partnerju prišle v navado. Imeli boste občutek, da je marsikaj v vajini vezi postalo preveč predvidljivo, vendar ne poskušajte na silo prekršiti nekatera nenapisana pravila. Kmalu bi se slabo počutili, zato ostanite rajši pri starem. Lev od 23.7. do 23.8. Težili boste k temu, da stvari ostanejo tako kot so, saj so vas spremembe, ki so se začele in ki ste si jih tudi sami želeli, zmedle. Partner ne bo razumel nagle spremembe vašega stališča, zato se na to ne bo pretirano oziral. Ne pričakujte, da bo razumel vašo stisko, saj svojih reakcij niti sami ne boste znali pojasniti. V naslednjem tednu vas bo pretirana usmerjenost v dosego ciljev, ki so trenutno precej oddaljeni, fizično in psihično izčrpala. Razdražljivi in napeti boste, kar lahko pripelje do raznih poškodb pri delu. Potrebovali boste več spanja in sprostitve. Devica od 24.8. do 23.9. Prepričani boste, da partner stvari vleče nazaj. Upiral se bo vašim načrtom, čeprav ne bodo neposredno povezani z njim. Nima smisla, da mu dokazujete svoj prav, saj ne bosta uspela najti skupnega jezika. Nikakor ni res, do glede vsega, kar počnete, potrebujete njegov pristanek. O marsičem nimate pravice odločati sami. Z zdravjem večjih težav ne boste imeli, kljub temu pa v tem času ne uvajajte v vaše življenje večjih novosti, čas za spremembe bo šele prišel. V tem obdobju boste čutili potrebo po naravi in družabnosti, poskušajte oboje uskladiti. Si -m dročje, W * Tehtnica od 24.9. do 23.10. ^ Svoj tempo življenja boste morali malo upočasniti, m^mm sicer lahko na tem področju pričakujete težave. Ne rinite za vsako ceno v stvari nad katerimi so navdušeni znanci. V tem času se boste morali prilagoditi neki novi situaciji, kar bo od vas zahtevalo tudi več fizičnega napora. Tudi v družbenem življenju boste pogosto med ljudmi, ki pa na vas ne bodo imeli vedno pozitivnega vpliva. Čeprav ne boste veliko zaslužili, vam denarja v tem času ne bo zmanjkalo. Zavedali se boste, da si lahko marsikaj privoščite To vam bo dvignilo samozavest. Škorpijon od 24.10. do 22.1 Veliko energije boste vložili na življenjsko področje, ki vam trenutno veliko pomeni in čutili boste, da ni zaman. Ker se med ljudmi tokrat ne boste najbolje počutili, se boste v trenutkih osamljenosti obračali na svojega partnerja. Njegov mnenje vam bo zelo pomembno in nekateri vam bodo očitali, da ste mu podrejeni. V naslednjem tednu ne boste prav nič zaskrbljeni zaradi zdravja, pa tudi zaradi problemov, ki jih boste imeli z okolico ne. Zelo težko se boste prilagajali vsaki spremembi, kar ws bo še dodatno nerviralo. To obdobje bo kmalu za vami. Dobro se boste razumeli z devicami in ribami. Strelec od 23.11. do 21.12. V tem obdobju vam bo predvsem pomembno, da ste na tekočem s stvarmi, ki se dogajajo, zato boste posegli tudi po neobvezni literaturi. Veselo boste presenečeni, ko boste ugotovili, da so vam nekatere stvari že znone in vam zato ne bo težko razumeti tistega, kar bo za vas novo. V tem času boste imeli pomembno priložnost pokazati svoje znanje, ki je ne kaže zamuditi. Čeprav boste na trenutke dvomili v uspeh, si nikar ne dovolite, da bi vas to omajalo. Fizične težave, ki pa jih boste imeli v naslednjem tednu, pa so predvsem posledica vašega odnosa do lastnega telesa. Kozorog od 22.12. do 20.1. V nekaterih stvareh, ki ste si jih zamislili, partner ne bo hotel sodelovati, zato boste pač vse morali opraviti somi. Med vama bo prišlo do nekaj nesoglasij, ki pa ne bodo imelo bistvenega vpliva na vajin odnos. Tolerantni boste, zato boste tudi na partnerjevo različnost gledali drugače kot v preteklosti. Kar nekaj denarja boste dobili in zavedali se boste, da ste ga težko zaslužili, zarodi tega boste v tem obdobju še posebno varčni. Včasih boste malo zaskrbljeni za svoje zdravje, vendar ste lahko prepričani, da je z vami vse v redu. Vodnar od 21.1. do 20.2. Izognili se boste stvarem, ki niso nujne in poiskali luknje, ki vam omogočajo po bližnjic doseči to, kar bi vam sicer vzelo veliko časa. Čeprav boste na trenutke imeli slabo vest, boste na svoj podvig in iznajdljivost ponosni. Lotili se boste nečesa, s čemer se ukvarja vaš znanec, ki ga zelo cenite. Ker pa vam bo hitro zmanjkalo vztrajnosti in potrpljenja, ki je za to potrebno, boste ostali na pol poti. V ljubezni boste imeli izreden vpliv na partnerja, kar vas bo zelo navduševalo. Fizično počutje bo nekoliko slabše, kar si seveda ne boste hoteli priznati. Upočasnite tempo. Ribi od 21.2. do 20.3. Študij vam bo v tem času nekakšen beg pred stvarmi, ki vas mučijo. Na tem področju boste zelo uspešni, kar bo pripomoglo k temu, da boste vsaj na enem področju samozavestni in zadovoljni s svojimi dosežki. Preveč se boste razdajali za ljudi, ki od vas pričakujejo, da jim boste pomagali, zato vam bo primanjkovalo časa, da bi se umaknili vase. Če jih boste še naprej razvajali, se boste kasneje težko umaknili. V ljubezni pa vas bo bolelo, ker s partnerjem ne boste našli skupnega jezika. Ne ženite si tega k srcu, saj se bo situacija kmalu spremenila. K f^o Q ODPRTA NOVA POSOJILOJEMALNICA Vložite svoj denar v našo neprofitno posojilojemalnico. Do smrti bomo vaši dolžniki! Zakaj bi čakali na pufe, ki jih mogoče ne bo? Mi smo začeli iz nič, sedaj pa imamo že ogromno dolga. Osebno si želimo imeti 400 tisoč tolarjev pufov, že zdaj pa jihjeza800 tisoč. Kot dokaz o naših resnih in poslovnih namenih navajamo, da so tisti naši otroci, ki so kot mali pojedli kakšen kovanec, še danes v banki in zanje prejemamo lepe obresti. Ponujamo tudi neumne bodoče blagajnike. Če ste premožni, pustite se presenetiti. Mogoče boste imeli srečo in bo poleg blagajne, kakšen ukradel tudi vašo ženo. Gofljof Tavrl - (SoaOMis v fv äüü w ' [jXL0Üö“2rc7Ü X NAJBOLJŠEMU VOZNIKU P. B.-ju so ob 40-letnici posedovanja vozniškega izpita podelili nagrado vozniku brez prometnega prekrška. Obenem pa mu je ekološko društvo izročilo paleto priznanj, kot najbolj ekološko ozaveščenemu šoferju. P. B. si namreč nikoli v življenju ni kupil avtomobila ali se vozil z njim. pripravil: Avtor Članka foto: ni fotk la e K 0 V I T I N fl M I S I SPEČNOST ALI KAKO BREZ NJE Odkrili so novo zdravilo proti nespečnosti. To je zdravilo Antizaspan proti slabi spečnosti za vse tiste, ki zvečer ne morejo zaspati ob misli, da bodo zjutraj vstali neprespani. Deluje tako, da celo noč ne morete zaspati, proti jutru, ko bi vas mučila neprespanost, vas pa zmanjka, tudi če ste sredi ceste, seksa ali do vratu v greznici praznite gnoj. Rešimo tudi vaše podjetniške težave. Če imate velike dolgove, pridite k nam. Imamo namreč antibiotikotin s pomočjo katerega boste lažje našli zaspalne pniške, če vas skrbi glede dolgov mučijo tako zelo, da ne morete spati. dr. prim. dipl. ing. prof. mag. Halil Šaban - Tavrl Obvestilo Odpiram S.Z. - Samostojno zidarstvo. Pripeljem opeko, preskrbim apno, dobavim pesek in ves cement, vi le še nekje ukradite zidarje. JAZ SEM RAJSKA PTICA, KAJ PA Tl? 0m «T NOCOBRC Na igrišču se oglasi megafon. Vsi gledalci lahko prisluhnejo sporočilu: "Pravkar je telefonirala žena kapetana domačega moštva in pravi, da če ne bo kmalu nekaj golov, tudi zvečer doma ne bo nič zadetkov!" Če vas je šef zjutraj nadrl, ker ste bili včeraj na nogometni tekmi med delovnim časom, ne sumite sodelavce, da so vas ovadili. Verjetno je on sedel kakšno vrsto za vami. Pristopili smo k ekipi Zmagarjev in se pogovorili s trenerjem moštva: V tekmi Zmagarjev proti ekipi Nazadkarjev ste prepričljivo zmagali že desetič. Vam gre vse tako dobro od nog?" "Ne, pri gostilniških pogovorih o fuzbalu smo precej slabi..." "Ste imeli kakšne probleme na poti do zmage?" "Med odmorom je k meni pristopil žogometaš in mi rekel: "Ej, kaj če bi mene v drugem polčasu poslal na klop?" "Kaj si nor? Najboljši igralec si, kar jih imam!" "Že, ampak meni žena grozi, da me bo zapustila, če bom izločen iz igre..." "Gotovo se veselite že desete zmage?" "Niti ne, veste navijačice s tribun so bolj navdušene nad poraženci..." "Ne razumem!??" "Ko se zvečer moji fantje dobijo z njimi in jih le-te vprašajo ali bi šli z njimi na sprehod ali spat, gredo raje z njimi na sprehod, ker so že utrujeni. Tisti nogometaši, ki res prav slabo igrajo, so iz forme, vendar po navdušenih navijačicah sodeč, niso iz forme povsod. Škoda le, da ne prenaša naša televizija tudi športnih dogodkov, ki se jih žogobrcači udeležujejo pred in po tekmi z navijačicami.” Julkavrla Tavrl Jaz sem cigo v cigl fabriki... Ne izdelujemo cigle-z nami delajo kot s cigli. Sem Slovenec, ko dobim plačilo, pa se počutim kot cigan, ki gaje drug cigan okradel. Jaz sem cigo v cigl fabriki... SAVINJSKE NOVICE Na Savinjskih novicah še vedno praznujejo 30-letnico prve pisne omembe tega časopisa. Pridite jih kdaj pogledat, kako ubogi so že! SVETA VODICA Ali pijančkova žena trpi? Samo kadar je mož doma. Torej ima vse možnosti, da ne trpi. Kdaj končati s pijačo? Ko pijača končuje z vami! Ali tudi pijančki surfajo po internetu? Cikcakajo, bi bilo lepše rečeno. Končno! Ste za ali proti pijančevanju? Pred ali potem? Je bil Prešeren pijanec? Zakaj pa so abstinenti njegovo smrt postavili za kulturni praznik? Zakaj pijančkom ne stoji? Ker jim je vse ravno. Smelko Tavrl °o „ X NET Ker se Američanom v proizvodnji oken za leto '98 ta še vedno podirajo, je lastnik novičks firme delavce poslal k Playboyu zajčicam krtačit dlake. Nekaj jih je prišlo celo v Slovenijo, vendar odklanjajo vsako delo v stavbariji. Nihče jih tudi noče v lesni industriji, ker se jim stalno podirajo okna. Pece Tavrl "Jest nis'm Leonardo De Caprio, a s'm vseen’ všeč mojipunci!" Cosmatos Tavrl TIRALICA Išče se državni sovražnik številka I! Sumimo, da se nahaja v parlamentu, in da jih je več! Izvedli bomo poizvedovalni referendum o tem, koga tale naša država zajebava! gospoda gospodari z gospodarstvom zelo negospodarno! Nove povrtnine Znanost nima meja, zato jih tudi tolikokrat neokusno prekorači. Vendar gre tokrat za okusno izjemo. Iz inštituta Jožeka Tavrla vam nudimo paradižnik endivjek, kristalnek in paradajz rezalnek - čudovit zelenjavni sadež, ki mu lahko potrgate vse liste, pa sovam njegovi sadeži še vedno na voljo. Joži Tavrl III. ml. mm mmm ETTAL: Benektinska opatija na Bavarskem ETUDA: Vrsta skladbe namenjena za vajo GRUJ: Jegulji podobna morska riba KOPAL: Dišeča smola tropskih dreves REALGAR: Arzenova ruda, rdeča mišnica Rešitev preišnie križanke: mikrob, Alonso, los, EH, UV, EMO, Sauder, Vani, snop, Adamič, dvokrilec, Ti, vegavost, Zec, Oto, en, otava, roman, imam, verstvo, bol, Ant, tvornica, Donovan, Ajet, opora, vata. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike: 1. nagrada (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica); Franc Bizjak, Levstikova 10, Mozirje; 2. nagrada (2 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); Anita Purnat, Šmartno ob Dreti 14; 3. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica); Marinka Nastran, Janezovo polje 21, Ljubno ob Savinji; 4. nagrada (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica); Janez Osterc, Levstikova 8, Mozirje. Dobitniki prevzamejo nagrade v podjetju Caffe-Tropic vžalcu. Čestitamo! Rešeno križanko iz 13. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 3. julija 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri Almanahe Zgornje Savinjske doline'98. V. SALON POHIŠTVA Šolska ulica 10, Mozirje Tel. 833-455, 833-446 v____________________________________J - KVALITETNI ŠVEDSKI TEKAČI VSEH DIMENZIJ LAMINATNI PODI HDM Z ODPORNOSTJO NA 10.000 IN 15.000 OBRATOV - TI LAMINATI SO EDINI TESTIRANI TUDI V SLOVENITI STREŠNA OKNA PODSTREŠNE STOPNICE 38 OGLASI IN MALI OGLASI Morda ste iskali prav to... I BALIRANJE SENA IN SLAME V KOCKASTE j BALE i Inf. na Tel.: 841-315 j URARSTVO - HOBI - IGRAČE i Prijetne in vesele počitnice ne glede na vreme preživite z dobrimi igračami! tel. 841-084. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A ! Hladilniki, zamrzovalniki, pralni s troji, štedilniki. Tel. 720406, GSM 041 I 661-309. I TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA I V mesecu juniju vam nudimo dodaten 5% popust na vsa vhodna in sob-I na vrata ter pripadajoče okovje in kljuke! Možnost plačila na več čekov, I gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montažo sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-j erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845-194. RTV SERVIS PURNAT ■ Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in r adio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 843424. ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner s.p. ' Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. I Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747. I MIZARSTVO KRZNAR BRANKO I Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. I Tel. 843-462. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, i Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I ROLETE i aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje J in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 061 722-645. AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovlekain pooblaščen servis Zavarovalnice I Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOST JE V ZAUPANJU. Za opravljene storitve I vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-377. I MAKE - UP I Ličenje za posebne priložnosti, šola ličenja in svetovanje pri zakrivanju J raznih nepravilnosti na obrazu. Tel. 063/844447,061/1337-337. I IMATE DELO NA VELIKI VIŠINI! I Sposodite si lahko hidravlični dvižni oder do višine 12,3 m in stranskega i dosega do 8 m. Nosilnost odra je 200 kg. Bergant Andrej s.p., Luče, tel. 063/844-043. PRODAJA RAČUNALNIKOV ' in opreme. Za predračun se oglasite vTRAGAL Nazarje ali po telefonu 833-I 050. I ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV OD I GOSPODINJSTEV I Komunala Gornji Grad nudi odvoz posameznih kosovnih odpadkov od I gospodinjstev (štedilnike, hladilnike, zamrzovalne skrinje, peči itd.), ki I so za na odpad, pa jih želite odstraniti pred akcijo odvoza kosovnih od-I padkov. Občani občine Gornji Grad in občine Nazarje bodo plačali le I stroške odvoza. Naročila sprejemamo na telefon 843-630 in 841433 vsak J delovni dan od 7.00 - 15.00 ure. L. ——i — — _ __ _ —. — — — — — — — — — - ročniki inuzjo 75 °/o fa&fault fari ^a/tvalei/t in malik ojleziik. Prodam YUGO 45 letnik 87. Inf. na tel. 063 841 626. Po 19. uri. Prodam malo rabljen SIEMENS-ov stroj za likanje vseh vrst perila (primerno za gospodinjstvo), prodam ugodno. Inf. na tel. 841-324 po 15. uri. Gozd na Dobrovljah ugodno prodam. Tel. 061/159-22-34, 041/650- 15U_____________________________ Vodno črpalko, trofazno, še nerabljeno, prodam za 19-000 SIT. Tel. 832-440. Prodam “Fičo” 750, L 1976, neregistriran, ugodno. Tel. 841-404. Prodam R 4 GTL, letnik 1986, reg. do 6/99- Cena po dogovoru, inf. na tel. 844-050. Prodam vlečno kljuko za R 5- Tel. 834-123. Prodam čistokrvno nemško ovčarko, staro 5 mesec, odličnih rodovniških staršev. Tel. 833448. Nova vhodna in garažna vrata, kasetna, prodam. Tel. 845-325. Prodam VW hrošči. 1975, registiran do maja 99-Tel. 063/856-705. Prodam decimalno tehtnico Libela Celje z utežmi. Tel. 720-570, zvečer. Par vzame v najem hišo ali stanovanje. Tel. 832-071 ali 061/115-774. Prodam 5 plemenskih ovc. Tel. 841-751. Prodam domače žganje in teličko staro 4 tedne. Tel. 832-245. Prodam kompletno elektro omarico - gradbeno. Zvečer, 063/843-240. Zastavo 850 1. 84, reg. do 11/98 ugodno prodam. Tel. 831-665. Prodam strešno okno roleta iz dekliško kolo - zelo ugodno. Tel. 841-123. Prodam rabljeno hladilno skrinjo 2501 za 5000 SIT. Tel. 843-146. Zaposlim mizarja in prodam ali zamenjam rabljene elektromotorje. Tel. 845-166. HI-FI stolp, vse funkcije, daljinsko, surround system, prodam. Tel. 834-072. Prodam razmetač travne silaže v stolpnem silosu. Tel. 843-385. Prodam metrska (cepljena) bukova drva. Tel. 831-256. Prodam Golf JGLD, 1. 83, rumene barve, registriran do 29-9-98. Tel. 841-803. Prodam leto dni staro telico sivko. Tel. 0609/650-997. Kupim telička starega 1 teden. Tel. 061/825-400. Hišo v Gornjem Gradu prodam. Tel. 061/14-22-330, mob. 0609/628-876. POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC mO MU!!! HOMUIU PRODAJALEC 1. nagrada: barvni televizor! ULTRA, d.0.0. NAZARJE Ob dnevih primernih za piknile smo vam v trgo ULTRA po isyemnih cenah pripravili vse potrebno: Pivo Laško ploč. 24/1 ...............2.750,00 SIT/g Šum 1,51 Radenska.....................129,00 SITA Bar kava 100 g ....................... 149,00 SIT ^ Oglje za žar 5 kg......................595,00 SIT Gril pečenice vak. pak. Bračič ............899,00 SIT/kg Hrenovke mesarstvb Bračič ......... 869,00 SIT/kg Čevapčiči - ženareieni ........ ....999.00 SIT/kg Paradižnik............ii........... 169,00 SIT/kg Paprika... .....Lj.......»......... 299,00 SIT/kg \ J J J , - Mladi krompir ...................... 99,00 SIT/kg Mlada čebula 149,00 SIT/kg Lubenica.............................169,00 SIT/kg V Penzionu Kozorog v Mozirju vas pričakujemo Pestra izbira . gotovih naročilu ne Dorazočarala. Ob nedeljahpa va& 1.100 SIT pogostimo z okusnim kosilom s sladico. V Diskontu JATA v Mozirju pa se boste za piknik v naravi lahko pc res nizkih cenah oskrbeli s svežim in zmrziyenim piščančjim in puranjim mesom. Presenečeni boste nad veliko izbiro izdelkov JATE! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5V 2/90 145000 480.000,00 R 5 FIVE 5V 5/95 28000 870.000,00 CLIO 1.4RT5V 6/94 63000 1.200.000,00 CLIO 1,4 RT 5V 7/96 38700 1.480.000,00 R19 1.4RT5V 4/95 55000 1.380.000,00 R19 1.4RT4V 10/93 110000 1.280.000,00 LAGUNA 1,8 RT 6/95 73000 2.180.000,00 LAGUNA 2,0 RXE 1/95 74000 2.580.000,00 FIAT PUNTO GT 6/95 66000 1.900.000,00 HYUNDAI PONY 1,5 GLS 1/93 134000 830.000,00 OPEL CORSA 1,2 7/94 38000 870.000,00 MARUTI 800 1/93 53000 500.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI BÜ )CL d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 833-320 fax 831-043 Del. čas: 8.00 - 16.00 RENAULT LJUBLJANA d.d. Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 AKCIJSKE CENE BARV: - Beltoo 1/1 1.155,- - Beltop 4/1 4.389,- - Belton 1/1 847,- - Belton 4/1 3.135,- - Jupol 25/1 2.695,- HLADILNE TEHNIKE GORENJE - Zamrzovalna skrinja 400 I 69.990,- - Zamrzovalna skrinja 325 I 66.100,- - Zamrzovalna skrinja 130 I 39.990,- - Hladilnik 140 I 37.950,- IZOLACIJSKIH IZDELKOV IZOLIRKE in FRAGMATA: - strešna lepenka (10 m2) 1.270,- kom - kombi plošče 3,5 cm 1.001,70-m Vrtne gugalnice že od 24.942 SIT dalje PLAČILO NA KARTICE IN ČEKE BREZ OBRESTI POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC IZBIRAMO NAJPRIJAZNEJŠEGA Pomagajte nam izbrati najprijaznejšega prodajalca in sodelujte v nagradnem žrebanju, kjer je prva nagrada barvni TV sprejemnik! Celje - skladišče D-Per 7/1998 COBISS o PRODAJI Tudi najdrznejši vlomilec ostane praznih rok, če denar in druge dragocenosti zaupate jeklenim stenam bančnega sefa. Živimo v časih, ko pomeni hranjenje dragocenosti doma predrzno izzivanje usode. Debeli naslovi po časopisnih kronikah pričajo, da je to na lastni koži občutil že prenekateri naivnež. Banka Celje nudi sefe v kar 6 svojih enotah. Ti se nahajajo v posebnem, zaščitenem prostoru banke, na voljo pa so Vam tri velikosti. Najamete jih lahko za mesec dni ali vse leto, od česar je odvisna višina najemnine. Najem sefov je mogoč v Celjski mestni hranilnici v Celju ter v ekspoziturah Banke Celje v Krškem. Žalcu. Slovenskih Konjicah. Rogaški Slatini in Ljubljani. Obiščite nas! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. » banka celje V varnem zavetju tradicije OSREDNJA KNJ. CELJE