Januš Golcc: Guzaj 14 Kot sovražnik krivice in hudobije je imel 5e vedno pravico do duhanja ljubezni, ker v zakon ni mogel, ni smel! Od Ijubezhi polnega materinega srca ga je napodil v temni noči kot psa žandar s kroglo; od tukaj ga ne bo, ta raj novo ljubezni je v njegovem kraljestvu, kamor ne bo stopila žandarska noga! Zaključil je razgrebanja s trdnim slvJcpom, da bo prepustil komaj vzklilo cvctko ljubezni razvoju usodc, nc cla bi uplival nanjo s prilivanjem ncpotrebnega razodevanja iz gvoje žalostne preteklosti. Vse pridc enkrat na dan in bo tudi to še zvedela Barbka, kedo in kaj jo njon ljubljeni, a tedaj bo gotovo že bolj močna ter utrjena, da bo mogoče prenesla tudi ta udarec. Taka bi naj bila njegova ljubezfmska pot za bodoCnost! Sam pri sebi je prisegel, da si nc bo tako hitro jemal dobrega imena, katerega sta mu prisodila na prvi pogled stavi Amon in njegova edinka. Lažjc mu je bilo, ko se je povzpcl do tega sklepa. Zapustil je klanec pri Prevorju in se vrnil samozavestnih korak-ov na Košenco. Tolovajska dolžnost ga je klicala po tem sestanku z Barbko za dalje časa daleč proč z doma, saj je moral zaslužiti za se in za obilno tovarišijo. V to dobo so baš padli precej dolgotrajni pohodi po sejmih, ko je tnoral izostajati po več dni s Košence. Vsak daljši povratek je porabil v to, da je pohitel na videz le bolj mimogrede k mlinu k Barbki ter njenemu očetu, kjev se je vsikdar oddahnil ter odpočil v par urah od roparskih grozodejstev. Po izjalovljenem navalu na deseniški sejm je trkala na duri že bolj pozna jesen in skoraj žc tudi zima. Po cele todne se je zadržaval doma in delal obiske k po-toku. Barbka je že znala za njegovo z živo besedo razodeto ljubezen, katere ni zavrnila, je ni tajila, ali jo skušala obiti, ampak jo priznala in se je oklenila s kmečko odkritostjo. Stari Drejc je že davno znal, da ne hodi lovec mimo njegovega mlina lc po opravkih, hčerki ni prigovarjal, ne odgovarjal, bil mu je gosposki mož po godu radi neprisiljenc Ijudomilosti. Njcgova hčerka bo imela mlin, posestvece in še nekaj suhih prihrankov, zakaj bi torej ne bila logarjeva žena. Mesto da bi stanoval na žusemski graščini, bo vršil zet iz mlina svojo gotovo lahko in dobro službo. Oba zaljubljenca sta zadela pri dobrem očetu na vsestransko razumevanje. Stari je bil celo toliko obziren, da si je poiskal vedno kako opravilo v mlinu, ako se je prikazal Francelj; znal je, da je sveža ljubezen le za dva. Res blažene čase je užival Guzaj pri Amonovih in si priznal večkrat, da ga nebo le še ni čisto zavrglo: naklonilo mu je raj kmečke ljubezni. Ko sta si bila z Barbko po srcu eno, ni prihajal več k hiši praznih rok, ampak je izvoljenko naravnost obsipaval z darili, katerim sc nista mor?la r^r-nrl.ti z očetom. -.tevilna obdaro- vanja so jima bila dokaz, da misli Francelj resno in da bo postal Amonov mlinar, ko bo uredil službeno razmerjc z graščino. Kadar je bil daSje časa z doma, je pošiljal svoje najzvestejšo k Barbki s pismi. Bil je celo tako zaljubljen, da je pesnil na izvoljenko in je ena Guzajevih ohranjena v njegovem rokopisu. Pesem jo brez naslova in se glasi: Rožce naj cvetijo, ptičice naj pojo, naj nama razveselijo srce, kdaj žalostno bo. Rožca razcveti, poganja lepi cvet, jaz pa z mojoj ljubcoj še hočem veselje imet. Poscbno veselje je hotel napraviti svoji Barbki s tem, da jo je vzel s seboj v mesto, ker še ni bila videla nikdar železnice ali kakega več- jega kraja. Šla sta peš do Št. Jurja in tamkaj z železnico v Celje. Pustila sta se skupno fotografirati pri Martiniju: Na sliki je videti Bai^bko visoke postave s tedaj običajno kreolino, njen izvoljenec sedi poleg nje v lovski obleki in gleda proti njej. Ta fotografija je ohranjena in jo je nosil Guzaj vedno pri sebi do smrti. Govorice o drznih Guzajevih nastopih po sejmih so s€ že bile tako raznesle, da sta zvedela o njih cclo Amonova v zaprto in od sveta ločeno bistriško dolinico. Barbka je izrazilo večkrat vpričo Guzaja željo, da bi rada poznala tolovaja, ki jemlje gospodi ter bogatinom in deli plcn med siromake. Enkrat jo je celo uprašal ljubček ob priliki radovednosti po Guzajevi zunanjosti: »Barbka, kaj bi rekla, ako bi bil n. pr. jaz ropar, ki strahuje krivičnike ter bogate krvosese in pomaga revežu?« Dekle se je nasmehnilo, ga objelo z vso silo In reklo prepričevalno: »Francelj moj, ravno tako bi te imela rada, kakor te imam scdaj, ko si gozdar in graščinski lovec« Ko bi bila znala, kaj in koliko je raz- odcla s temi besedami Guzaju, ki se je bil prestrašil zgorajnega uprašanja, ki rnu je nekako ušlo! Solza ginjenosti se mu je utrnila iz očesa, ko je čul in bil prepričan o toliki udanosti ter zvestobi v ljubezni. Znal je, da bo prišla ura, ko bo zved&la tudi Barbka, komu je zaupala srce, a te prisrčne besede so mu porok, da bo vzdržala to preiskušnjo in ostala zvesta tudi roparskemu glavarju. Zimske mesece po sejmskih ropih jo prebil Guzaj z malimi presledki na Košenci s skoraj dnevnimi poseti v mlinu pri Br " ' ' ' : ' laj čakala njegovega prihoda. Očc .io- vil bčerki, da bi že rad videl, .* ....i _ -..ncelj stalno kot gospodar v mlinu. Starega si je bil logar že davno pridobil z mičnim pripovedovanjem, s tobakom, slivovko, listjem ter drvami, katere mu je pustil pripeljati na dom, razžagati in razsekati. Kdo bi ne bil ponosen in vesel na bodoi_ega zeta, ki skrbi s toliko pazljivostjo, požrtvovalnostjo in ljubeznijo za tasta! Masčevanje. V sredini sprehodov po ljubezenskih stezicab je prejel Guzaj po posebnom odposlancu pismo, katerega še ni pričakoval in mu baš sedaj ni bilo zanj. Pisal mu je Boštelctov Franček z Rodenj nad Sv. Križem pri Rogaški Slatini. Iz nerodnih kmečkih pismenk je razbral to lo vsebino: Frančeku se je posrečilo, da se je utihotapil brez nadaljnih težkoč in ovir pri Klakočerci za hlapca. Kot priden in vesten, si je pridobil kmalu zaupanje gospodinje ter domačib. Klakočerca je sicer skrbna gospodinja, a strah pri hiši in pri sosedih radi vednih sodnijskih pravd kot zlodej osovražena. Najbrž še za življenja moža je ljubimkala z drugim, ki zahaja večkrat v hišo, sicer pa nima nobenih pravic ali odločilne besede. Radi tega ljubčeka se njemu stara ni nikdar približala s kakimi ljubezenskimi razkritji ali ponudbami. On si ji tudi ni usiljeval, kar bi bilo itak brez pornena, on glavar Guzaj lio dosegel maščevalni namcn. Po Slatini že govori vse o Guzajevih delih. Ljudje se smejijo, ker jim vedno znaš uiti, da te ne zajamejo; obče narod odobrava, ker si postal strab bogatinov in dobrotnik revežev. Tukaj bi se lahko gibal prosto, nikdo te ne bi izdal, bil bi med tovariši in prijatelji. Klakočerci sem parkrat pri večerji namignil o tvojem slovesu, se je potajila in se napravila, kakor bi ne slišala mojih besed. Zaupam ti odkrito tudi to, da ima babnica že za možitev veliko hčerko, ki je najbrž po očetu, je vse nekaj drugega nego mati. Z Nežiko se prav razumeva in mi je že priznala parkrat, da sem jej po godu. Ko boš ti obračunal s staro, bi se no .ustavljal prav nič, ako bi me poročila doklina, ki je edinka in je pri hiši uprav gosposka obilica glede posesti in vsestranskega imetja. To le za enkrat še prikrito ljubezensko razmerjc med menoj in Nežiko je vzrok, da j?.z sam oscbno kljub obljubi nc morem sodelovati pri vršenju nalogo, katero si mi naložil. fDalje.)