STRAN 3:
Zgodilo so je v Carapachayu
SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LX (54) • ŠTEV. (N°) 18	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	17	de	mayo	-17. maja 2001
Politična in gospodarska globalizacija
Od starih časov smo poznali politično globalizacijo, čeprav ne pod tem imenom, k zgodovine vemo, da je vsaka država hotela podjarmiti svoje sosede, če jih je le m°gla. Zadobiti čim več ljudi, zemlje, moči, slave. To so skušale doseči s političnim delovanjem, pogodbami, ženitvami ali na-seljevanjem, če pa ni šlo drugače, z vojsko,
pa je le nadaljevanje politike z drugimi sredstvi, kot se pravi. A vedno so hoteli 1IT,eti neposredno oblast, z neposredno vlado, političnimi organi itd.
A danes se je svet spremenil, časi so Postal drugi, posegi bolj indirektni. Svet se Je v toliko civiliziral, da na vojaške posege ne gledajo več lepo, da tako politična nad-' vlada ni več v modi, vsaj javno ne. Zato pa Se močne države še niso odpovedale pose-Safiju v druge države. A sedaj na bolj Prefir\jen, skrit način gospodarske globali-2aelje, ki pa ni nič manj efektiven kot Prejšnji. Na vladi ostanejo lahko isti ljudje Sli drugi bolj voljni iz iste države. A oblast, Pravo, trdno oblast ima gospodarstvo močnejše države. Kar rečejo njeni gospodarstveniki, velja. In če se šibkejši upro, nič hudega. Odtegnejo jim gospodarsko Pomoč in država ja strta, ne da bi kdo sprožil en strel ali polovil upornike.
Taka ekonomska globalizacija je dosega, da se je razdelilo delo po svetu, a ne v Prid posameznim državam, kar bi bilo politično pametno in moralno dobro dejanje,
.A '■	.
ampak da služi kapitalu. Kjer je ceneje, naj delajo zanje. In če je drugje ceneje, gredo tja in prejšnji delavci jih ne brigajo več. Naj si država pomaga, kakor ve in zna. Ta pa ve, da če ni kupcev, ni proizvodnje. In če ni denarja, ni domačih kupcev. Odvisni so od tnje države, bolj kot če bi jih ta dejansko vladala. Ti pač poberejo dobiček, z zgubo pa naj opravijo domači. To dobro poznamo iz Argentine.
Da smo pravični, priznamo, da eksistira nekaka politična globalizacija. Mislimo na razne pakte, pogodbe, Združene narode in podobno. A ti veljajo samo kot pogovorni forum, kjer se lahko pogajajo, sklepajo in pomirjajo. A če gre zares, jih nihče nič ne vpraša, ampak naredijo po volji močnejšega. Zalivska vojna ali Balkan so nam pred očmi. In če Združeni narodi kaj sklenejo, je to mrtev papir, če velesili ni po godu. Primer Izrael.
Na to je v zadnjih dneh opozorila Cerkev, ko je dejala, da danes odloča gospodarstvo, ne politika. A da gospodarstvo samo ni socialno, razen kolikor mu je v dobiček. Le politično delovanje, če je pošteno, je lahko v splošno korist družbe. Ideje so tisto, ki vodijo svet v boljše življenje, ne dobiček, ki je koristen le za majhne skupine, ki jih ostali ne brigajo.
Globalizacija je potrebna, a duhovna, to je politična. Iz i\je pa naj izvira in ji bo podrejena tudi gospodarska globalizacija
Romanje v Lujan
Delegat prelat dr. Jure Rode
V nedeljo, 13. maja, smo imeli Slovenci ^ Argentini svoje tradicionalno romanje v ^fijan. Ta romanja so se začela že v trides-eUh letih po zaslugi msgr. Janeza Hladnika.
Kot vsako drugo nedeljo v maju se je Zjutraj zbralo okoli 2000 rojakov, članov Predvojne in povojne emigracije, njihovi si-h°vi in vnuki, morda tudi njihovi sorodniki Argentinci, veliko je bilo tudi takih, ki niso °hranili^slovenskega jezika, a se štejejo za Slovencev. Prišlo jih seveda največ Buenos Airesa, pa tudi iz Bari-
loč, Rosaria, Miramara, Mar del Plate in od drugod. Bili so tudi gostje iz Slovenije.
Romarsko mašo je imel delegat prelat dr. Jure Rode ob številnem spremstvu ministrantov. Ob oltarju sta bili postavljeni slika Brezjanske Marije Pomagaj in bandera Svetogors-ke Marije z niMio sliko. Med mašo je bilo ljudsko petje. Pri pridigi je msgr. Rode razvijal duhovno misel iz evangelija tega dne o ljubezni.
Po opoldanskem odmoru so se rojaki zbrali na procesiji, ki se je pričela z nagovorom dr. Andreja Pozniča, rojenega v Argentini iz naše skupnosti, ki pa deliye sednj v Sloveniji. Tudi on je govoril o Mariji in njeni pomoči pri izpolnjevanju Jezusovih besed o medsebojni ljubezni.
Ob molitvi rožnega venca in petju Marijinih pesmi se je razvila mogočna procesija okoli trga ob udeležbi več desetin ministrantov, narodnih noš, šolskih otrok, deset duhovnikov pa okoli dvatisoč vernikov. V procesiji so častno mesto zastopali kip Luhanske, bandero Svetogorske in slika Brezjanske Marije, kakor tudi argentinska, papeška in slovenska zastava in druge zastave naših organizacij. Žal so zvočniki odpovedali.
Zatem se je v baziliki nadaljevala pobožnost s petjem litany in blagoslovom z monštranco.
Nad. na 2. str.
Slovenski utripi
V soboto, 12. maja, so Slovenci v Združenih državah Severne Amerike odprli v Pennsylvanjji v Boroughu novo središče Slovenske kulturne dediščine - Slovenian Heritage Centre v okviru Slovenske narodne podporne jednote SNJP. To slovensko društvo je staro že 97 let. To je sicer lepa slavnost, ampak se zdi, da ne spada ravno pod gon\ji naslov.
Ker je SNPJ socialistične usmeritve in je bila pod komnističnim režimom v Sloveniji vedno podpirana, je razumljivo, da so povabili sedanjega predsednika republike Milana Kučana na otvoritev. To je zanje prav in hvalevredno in demokratično. Pa tudi to ne bi bil zadosten razlog, da novico uvrstimo pod naslov Slovenski utripi, kjer pregledujemo važne dogodke v Sloveniji.
A je še tretja stvar, ki pa zadostiye za to, in sicer novica, da so Kučanu podelili v nedeljo, 13. mnja, častni doktorat Clevelandske državne univerze. To pa so druge strune. Takoj so vstale v ZDA in po svetu hude kritike na račun te počastitve velikega komunista in kot voditelja slovenske komunistične partije bivšega diktatorja v Sloveniji. Kot tak je vedno nastopal proti ameriškemu imperializmu in kapitalizmu, zagovarjal komunistično revolucijo in jo hvalil. Kako sedaj kaka severnoameriška univerza lahko podeli tak častni naslov nekomu, ki je imel za svoj življenjski cilj zrušiti ameriški način življenja in demokratično idejo, kakor jo pojmiye svobodni svet?
Takoj so pričela na to univerzo deževati pisma od demokratičnih Slovencev, ki so pojasnjevali, kdo je pravzaprav Kučan in kakšno je bilo njegovo zadržanje. Nry omenimo samo pismo univ. prof. Edija Gobca, ki je predsednici univerze to zelo podrobno razložil. Njegove točke jasno prikazujejo miselnost in zgodovino novega lavreata. Tudi Cvetko Falež, predsednik avstralske konference Svetovnega slovenskega kongresa, je na univerzo naslovil oster protest. Pa kot kaže, ni nič pomagalo. S to univerzo so sodelovali najvidnejši današnji slovenski politiki, seveda obrnjeni na levo, kot so Rupel ali Frlec, pa tudi sedanji
veleposlanik v Vatikanu dr. Karel Bonutti.
Zgleda, da je sedanja politika zmagala nad žalostno osebno zgodovino ameriškega počaščenca. Škoda.
In ko smo že pri tem političnem škandalu, naj omenimo še drug škandal iz Slovenije. To pa ni političen, ampak kriminalen - goljufija
Poročali smo že, da je Slovenec Matjaž Rogelj postal svetovni prvak v računalniškem tekmovanju v Braziliji. Ali vsaj tako so pisali slovenski časopisi.
A podrobnejša poizvedovanja so odkrila vso resnico. V Rio de Janeiru slovenski diplomati o tem niso nič vedeli, v vsej Braziliji tudi nihče. Takega tekmovanja sploh nikoli ni bilo. Matjaž Rogelj je s ponarejenimi dokumenti, češ da naj bi na podobnem tekmovanju v Ljubljani leta 1996 zasedel prvo mesto in tako bil izbran za udeležbo v Rio de Janeiru, dobil podporo U$S 50.000 od ministrstva za šport in mesta Ljubljane. Časopisom je kar sam pošiljal poročila o svojih „uspehih”.
Ker seje stvar pričenjala zdeti sumljiva, so na ministrstvu zadevo predali kriminalistični policiji. Ta je ugotovila vso resnico pri goljufiji, aretirala Roglja in poslala ovadbo sodišču. Oblasti sedaj zahtevni o na sodišču povrnitev denarne podpore.
Tudi v Sloveniji so prefriganci, niso samo v Argentini ,,los vivos“.
Po drugi strani pa je poslanska skupina socialdemokratske stranke vložila predlog sprememb in dopolnitev Zakona o davku na dodano vrednost (to je v Argentini IVA), za katerega predlaga, da ga DZ čimprej sprejme. Predlagane spremembe uvnjnjo ukinitev davka predvsem za kpjige, filme, glasbo s področja književnosti, umetnosti in znanosti, kar pomeni, da bi se te kulturne dobrine pocenile za osem odstotkov.
S tem pa se bo olajšal ekonomski položaj slovenske kulture. Slovenska kultura (posebej še slovenska knjiga) je temeljna vsebina slovenske identitete, zato mora država zagotoviti čim večjo dostopnost Slovencev do kulturnih dobrin. Torej ravno nasprotno od Argentine.
Buenos Aires, 17. maja 2001
illl i IIHHHII . I li IIIMIIIIPIH »ill i I llllllMIIIHIlllWWWWWWWt
Nasa skupnos
Iz življenja
Čeprav brezup osvaja široke plasti prebivalstva, lahko vendar na argentinskem nebu zaznamo nekaj znamenj, ki obetajo izboljšanje. V tem položaju je , hvalevredno opozorilo, ki so ga argentinski škofje naslovili na vlado in narod, kjer ostro opozarjajo, da je skrajni čas .začeti z resnim in odgovornim, delom.
POLITIČNA PODLAGA
Večkrat smo že omenili, da je eden važnih vzrokov težkega argentinskega položaja tukajšnja politična nestabilnost. V tem oziru je imel bivši predsednik Menem lažji položaj, ker je bila njegova oblast vseobsegajoča. Dejansko je v stranki in v vladi imel prvo in zadnjo besedo, kar je pomenilo, da so zadolžnene osebnosti ali skupine, najsi-bo v političnih ali gospodarskih vprašanjih, vedno vedele na koga se obrniti. Bil je „kaudižo“ in se tako zelo dobro prilagodil politični miselnosti in čutenju argentinskega naroda.
Kaj drugačen je primer Povezave, ki vlada dandanes. Ne le, da predsednik De la Rua nima na vajetih lastne radikalne stranke, še manj Frepasa, temveč v teh strankah samih tudi ni enotnosti. To se potem pozna v parlamentu, ko vladna parlamentarna skupina nastopa anarhično in se atomizacija mnenj pozna pri glasovanju.
Povezava ima v tem oziru veliko smolo. Prva sestavina, ki je radikalizem, je razdeljena na dva vidna dela. Predsednik stranke Alfonsin sicer skuša ohraniti svoje čete bolj ali manj povezane, pa mu mnogokrat spodleti, ker je preveč ideoloških a tudi drugih interesov. Drugi del Povezave, ki je Frepa-so, pa sploh nima enotne linije. To se je že prej pokazalo pri notranjih volitvah, ko je prišlo do hudih ideoloških debat. V tem stanju je razumljivo, da se pojavi nezadovoljstvo in se množijo uskoki, ko je krmilo države prišlo v roke liberalnega ministra Cavalla.
Frepaso pa ima še dotane težave. Ustanovitelj in dosedanji vodja Carlos „Oha-cho“ Alvarez je na vsej črti odpovedal. Ne le da je odstopil z mesta podpredsednika države, ne le, daje zapustil vodstvo stranke in stranko samo, marveč sedaj od zunaj ostro kritizira celotno delovanje. Frepaso je sama v sebi neke vrste povezava in to se tembolj pozna sedni, ko je treba poiskati novega voditelja. Dva tedna si že veljaki posameznih skupin belijo glavo in skupno iščejo izhoda iz zagate, a ga še niso našli. Ibarra bi bil priličen, a ima dovolj skrbi z vodstvom uprave avtonomnega mesta Buenos Aires.
Tako se je Cavallo znašel ob krmilu države z dodatno skrbjo, kako zagotoviti stabilnost gospodarstva sredi političnega kaosa. Od tu razni poizkusi, da sf zagotovi zaslombo za svoje načrte pri peronistih in z njimi doseže neke vrste dogovor. To mu je vsaj delno uspelo, ko so se preteklo nedeljo zbrali v mestu San Francisco v Kordobi predsednik De la Rua (bil je rojen v tem mestu), minister Cavallo, pa guvernerja De la Sota in Reutemann. Oba sla poudarjala svojo-dosedanjo podporo vladi, „saj skoraj nismo bili opozicija," kot je nekoliko naivno trdil guverner province Santa Fe.
VSAK PO SVOJE
Vendar ima opozicija isti problem. Zlasti z ozirom na prihodnje volitve, se nočejo kazati preblizu sedanje vlade, a se tudi med sabo ne razumejo. Prav pretekli teden sta sedanji in bivši guverner province Buenos Aires v javnosti predstavila lastno parle-mentamo podskupino, kateri sta dala ime „Federal“. Od sto poslancev, ki jih imajo peronisti v parlament u, jima je uspelo zbrati kar 45, ker se jim je v zadr\je trenutku
Tone Mizerit
pridružilo nekaj menemistov. To je sama po sebi izredna sila, ki kahko vsak hip spremeni sorazmerje v poslanski zbornici.
Jasno je tu razvidno, da jih ne skrbijo le prihodnje parlamentarne volitve, temveč da poželjivo gledajo na predsedniške volitve leta 2003. Duhalde in Ruckauf sta si pametno razdelila območje, katerega nadzirata. Duhalde je že enkrat pogorel s predsedniško kandidaturo in se je, kot trdijo v njegovem ožjem krogu, odpovedal predsedniški slavi (in odgovornosti). Zato to področje prepušča Ruc-kaufu, sam pa trdno drži v rokah vajeti stranke.
Njima nasproti stojita De la Sota in Reutemann. Posamezno vsak izmed nitju nima večjega izgleda za uspeh, a če se povežeta, imata številne prednosti. V poslanski zbornici pa imata 40 poslancev in precejšnjo premoč v senatu. Za njima se uvrstijo domala vsi vodje peronistične stranke iz notranjost države. A prav ta zaslomba ima svoje težave, ker je težko uskladiti voljo in želje tako številne druščine.
TEŽAVE IN KRIŽI
Cavallo je v preteklem tednu storil še en korak naprej, v pridobivanju na moči. Tako nadzorstvo carine, kot DGI (inštitucija za pobiranje davkov) sta ponovno prišla pod nadzorstvo gospodarskega ministrstva. Doslej sta bila pod okriljem šefa vlade ali koordinacijskega ministra, ki je trenutno Chrystian Colombo.
A po drugi strani se pojavljajo nove težave. Ne vidi se jasno, kako ho potekla zamenjava bonov zunanjega dolga, od katere si je minister mnogo obetal. Po drugi strani pa se množijo točke socialne napetosti, ki lahko vsak čas izbruhnejo v pocestne spopade. Vedno večje krajev v državi, kjer brezposelni in nezadovoljni zasedejo ceste, pretrgajo promet in zahtevajo raznih podpor in ugodnosti.
Vlada z nezaupanjem gleda te manifestacije ter sumi, da so za njimi levičarske borbene skupine (agrupaciones combativas bonae-renses). Prav te dni so voditelji takega protesta v občini Matanza, ki držijo pretrgano državno cesto št. 3, pozvali odgovorne drugih skupin, naj se jim pridružijo. Istočasno so prekinili pogajanja, ki so ji dotlej vodili s predstavniki vlade. Položni se lahko izmaliči in pripelje do kakega večjega izbruha.
NEKAJ IZVIRNEGA
„I)anes domovina zahteva neknj izvirnega". Tako je naslov pastirskemu pismu, ki ga je argentinska škofovska konferenca naslovila na vlado, politike in narod sploh. Tam škofje ponovno opozarjnjo na težak položni, v katerem je v korenini ogrožena sama narodna istovetnost in celota. Trdijo, da „se politika izmaliči, kadar jo finančne skupine spremenijo v orodje lastnih interesov". Ponovno svarijo pred družbenim nizkrojem, ki je posledica hude revščine, ki prizadeva ogromni del državljanov. Trdijo, da je demokracija pozabila na svoje bistvo, in znova obsojni0 korupcijo in divji liberalizem.
Pismo pravzaprav ne pove nič novega. V novi obliki in z drugimi besedami ponavlja, kar škofje trdijo vsa zadnja leta in že desetletja: kriza je socialna, gospodarska in politična. A bistveno je kriza moralne narave, in dokler se v tem vodstvena plast, družbe ne spreobrne, spokori in stopi na pravo pot, ne bomo našli rešitve, temveč bomo vedno dalj od nje.
Škofje v svojo kritiko ne vključijo samo vlade, temveč kažejo napake celotne politične skupnosti, pa tudi gospodarskih in finančnih krogov. Če bo pa njihova beseda kaj zalegla, je veliko vprašanje. Doslej se je politična srenja kaj malo ozirala na njihove izjave in prošnje. Posledice so vsem Pr0^ očmi.
je dipl. časnikar Tone Mizerit.
V soboto, 12 . maja je bilo v Našem domu v San Justu 3. kolo 1. medkrajevnega turnirja v odbojki SDO- SFZ.
V nedeljo, 13. maja je bilo vsakoletno vseslovensko romanje v Lujan. Ob 10. uri je bila romarska sveta maša za vse žive in mrtve Slovence v Argentini. Daroval jo je delegat za slovensko dušnopastirstvo v Argentini prelat dr. Jure Rode. Popoldne je bil nagovor dr. Andreja Pozniča in procesija. Nato so bile pete litanije Matere božje z blagoslovom in sklepno pesmijo. Romanja se je udeležilo lepo število rojakov.
Na 27. knjižnem sejmu v Buenos Airesu smo Imeli tudi Slovenci svojo vitrino. Pripravilo jo je društvo Zedinjene Slovenija s sodelovanjem Slovenske kulturne akcfje. Tehnično delo je izvedel arh. Ivan Kogovšek. Vsebovala je publicistiko naše skupnosti, zadjna dela naših avtorjev ter številne knjige iz Slovenije o slovenskih pokrajinah, slovenski umetnosti in kulturni dediščini.
Širši odbor ramoškega odseka Zveze slov. mater in žena - katerega vodi. ga. Pavla Škraba - se je znatno razširil. V bližnjih tednih bodo odbornice organizirale romanje v San Nicolas.
D-ova za tisk. ref.
Zedinjene Slovenije
S tradicionalnim petjem pesmi Marija skoz življenje se je romarje ' končalo, verniki so odhiteli na svoje domove z upanjem na dnigoletno snidenje na tej največji slovenski manifestaciji v Argentini.
ISTOČASNO TUDI NA BREZJAH
Medtem ko smo Slovenci v Argentini bili v Lnjanu pri maši, so ob 15. po slovenski uri naši rojaki v Sloveniji bili pred luhansko Marijo na Brezjah. Prof. Ivan Vombergar je igral na orle, Marko Fink pa je zapel tri Marijine pesmi. -
Pred tem pa je Izseljensko društvo Slovenija v svetu priredilo izlet v muzej v Kropo in do cerkvice Sv. Primoža na Jamniku.
Foto Marko Vombergar
Popoldanski govornik dr. Andrej Poznič
Ministranti pred oltarjem
' V torek, 1. maja je bil mladinski turnir v Slovenski vasi.
V sredo, 2. maja je bil v Slovenski hiši redni sestanek Zveze slov. mater in žena. Po seji upravnega odbora so navzoče imele razgovor z go. Sonjo Tavčar o njenem odhodu iz Slovenije in prihodu v Argentino.
V soboto, 5. maja, je bila v slovenski cerkvi Marije Pomagaj molitvena ura. Za prvi petek v mesecu so bile svete ure v cerkvi Marije Pomagaj ter po krajevnih domovih.
V nedelo, 6. maja, je bila 41. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu.. Praznovanje se je pričelo s sv. mašo. Po kosilu je bil kulturni program. Pozdravne besede je izrekla povezovalka lic. Andrejka Papež Cordoba. Pozdravila sta tudi začasni odpravnik poslov Rep. Slovenije v Argentini opolnomočeni minister Tomaž Kunstelj ter predsednik Zedinjene Slovenije dipl. časnikar Tone Mizerit. Sledil je lep kulturni program, nato je bila prosta zabava.
V četrtek, 10 . maja je bila v Slovenski hiši seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije. Vodil jo je predsednik dipl. časnikar Tone Mizerit.
V petek, 11. maja, je bila v Slovenski hiši seja Medorganizacijskega sveta katero je vodil predsednik Zedinjene Sloveni-
Romanje v Lujan
Nad. s 1. str.
Slovenci	v
Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena
S prvo sredo v aprilu smo pričeli z rednimi sestanki, ki naj bi se nadaljevali tja do konca leta, če Bog da.
Že na lanskem zaključnem srečanju smo prosile našega asistenta dr. J. Rodeta, da bi kot otvoritev letošnje poslovne dobe nadaljeval s predavanjem o osebnosti in življenju škofa dr. Gregorija Rožmana. Poleg svoje študije, s katero je zaključil simpozij v Rimu v septembru 2000, nam je prikazal še popolnejšo podobo našega pastirja v domovini in tujini. Lik te osebnosti zahteva jasnost in resnico neizpodbitega delovanja za dobro naroda v vseh težkih trenutkih vojne, okupacije, revolucije in odpora.
Naš Mojzes se kljub nasprotovanju vedno bolj postavlja v pravo luč velike osebnosti in svetniškega zadržanja. Nekrvavo mučeništvo je doživljal v hudih notranjih bojih, ko se je izpostavil z vsem pogumom, neglede na čast in slavo, s čistim naukom Cerkve proti marksistični teoriji dialektičnega materializma, v katerem je videl največjo nevarnost za ves slovenski rod. Izka-znje se pravilnost njegovega dalekosežnega gledanja, a je trpel z žrtvami pobitega domobranskega odpora, begunec med begunci, bodril, tolažil, pisal in molil do zadnjega diha z rožnim vencem v roki.
Asistent se je s sinovskim spoštovanjem in ljubeznijo z izbranimi besedami, v nekem svečanem vzdušju, dotaknil bolečih
točk preteklosti v zvezi z našim škofom dr. G. Rožmanom, priklical v sedanjost krivično obsojanje njegove osebe in dela. Hvaležne smo asistentu, čeprav smo ganjene opustile zaslužen aplavz, vendar s sklepom, da bomo odslej še bolj zavzete za pravo in zasluženo mesto dr. Gregorija Rožmana v zgodovini slovenskega naroda.
Izbrale smo si geslo. V letu dialoga smo uporabile slovenski pregovor: LEPA BESEDA - LEPO MESTO NAJDE! Sveti oče Janez Pavel II. je že prvi dan v letu 2001 prosil za konstruktivno govorico, ki vodi k miru irt civiliziranemu sožitju. Imejmo pred očmi skozi te nemirne čase njegov klic, ki nas usmerja k družbenemu napredku kulture in nenaslja. Upajmo, da se udejanyo dobre besede v zavzetih srcih; BOG DAJ!
Predsednica Pavlina Dobovšek se v svojem imenu in z odborom zahvaljuje vsem, ki so posredovali osnutke za naše voščilnice, in vsem, ki so segali po i\jih; znatna je ta pomoč! Prav tako darovalcem v naš dobrodelni sklad. Z obžalovanjem ugotavljamo že več let, da se moramo ukvarjati veliko več kot prej s socialnim delom. Zveza ima v pravilniku to postavko, ki prihaja s skrbjo v ospredje. Zaupajmo v božjo pomoč in dobrosrčnost rojakov po reku: Eno narediti in drugega ne opustiti!
Hvala lepa!
ZVEZA
Občni zbor Zedinjene Slovenije
POROČILO MLADINSKEGA REFERENTA STANKA JELENA
V preteklem letu je mladinski referat, nadaljeval s svojim delom. Žal nam tudi v tem obdobju ni uspelo, da bi imeli redne seje, a delo zaradi tega ni preveč trpelo in smo marsikaj naredili.
Bistveni namen je bil doseči čim tesnejše sodelovanje z mladinskimi organizacijami. V tem pogledu smo bili vedno na razpolago tako zveznemu odboru kot krajevnim. Vodja referata je bil v stalnem stiku z vodstvom mladine.
Na podlagi izkušenj prejšnjega leta smo se vrgli v delo. Na razpolago smo jim bili za pomoč pri organizaciji njihovih zveznih prireditev in sicer: mladinske tekme; proslava 50 obletnice SDO-SFZ, 17. junija; Glasbeni večer, 19. avgusta; skupni Mladinski dan, 5. novembra. Prav tako smo jim tudi stali ob strani in jih spremljali na množičnem obisku v Mendozo 14. in 15. oktobra, ob priložnosti 50-let.nice tamošnjih mladinskih organizacij. Tega potovanja se je udeležilo nad 130 mladih, ki so z avtobusi pohiteli v Mendozo.
Posebej je referat tudi v letu 2000 organiziral poklicni orientacijski tečaj- Vodila ga je lic. Metka Praprotnik Luna in se je začel 26. avgusta. Začeli smo ga pripravljati že sredi leta in povabili zlasti dijake četrtega letnika Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka. Udeležilo se gaje 14 dijakov, ki so vsi tečaj dokončali in prejeli tudi zadevno potrdilo.
S strani referata smo bili v stalnem stiku z uredništvom Svobodne Slovenije, ki je po svoji mladinski dopisnici stalno poročalo o
veliko ljudi je pomagalo, ne bomo jih imenovali, da ne bi na koga pozabili. Iskrena hvala vsem, prav vsem, ki so sodelovali na katerikoli način, daje bilo praznovanje 41. obletnice lepo, domače, prisrčno, veselo in uspešno. Bog daj, da bi karapačajski dom doživel še mnoga leta!!! Marjana Pirc
vseh mladinskih prireditvah in za kroniko naše skupnosti beležilo življenje mladine.
Posebna novost lanskega leta pa so bile seje tistih, ki se po Domovih zavzemajo za delo z odraščajočo mladino. Te seje je na pobudo Alberta Malovrha pomagal organizirati naš referat v sodelovanju z mladinskim dušnim pastirjem. Pri tem je sodelovalo več oseb, ki se posvečajo zlasti delu z naraščajniki. Kot sad teh srečanj je bilo posredovano vsem Domovom bogato gradivo programov za srečanja mlajših. Doba, za katero se zavzemamo, je med končano slovensko osnovno šolo in do šestnajstega leta, ko so sprejeti v mladinske organizacije. Društvo se je zavzelo tudi na seji Medorga-nizacijskega sveta, da bi v vsakem Domu imeli osebo, odgovorno za naraščajnike, organiziranje sestankov in vodstvo teh skupin. To upamo v prihodnje še bolj poživiti.
Vodja referata pa je bil tudi v stalnem stiku in prisoten na srečanjih-organiziranja slovenske nogometne ekipe iz Argentine, ki bo letos pod okriljem našega društva odšla na turnejo v Slovenijo. To je novo področje, ki ga bomo morali imeti na vidikp in na skrbi.
Ob koncu bi se rad zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pomagali pri delu za mladino. Vodstvu mladinskih organizacij pa ponovno potrdil pripravljenost za sodelovanje. Naj vedo, da bodo v mladinskem referatu in v našem društvu sploh vedno našli oporo za njihovo delo.
V IMENU KULTURNEGA REFERATA ARH. JURE VOMBERGAR
Podal je poročilo o skupnih prireditvah, ki jih je imelo društvo v preteklem letu.
Omenil je Domobransko spominsko proslavo, uspelo praznovanje slovenske državnosti ter Slovenski dan, ki se je lani vršil skupni s Pristavskim.
Vse prireditve so bile dobro obiskane, resno pripravljene in sprejete z velikim navdušenjem.
Nadaljevanje prihodnjič
CARAPACHAY
Kaj se je zgodilo v domu
'h vsi so bili, hvala Bogu, zadovoljni. Med-tpm je pa že zunaj stala stojnica s slovenskimi spominčki, zgoščenkami, kasetami, toPlo kavico in potico, za kar so poskrbeli člani folklorne skupine ,,Maribor“.
In pričeli smo s kulturnim programom. »Kjer rod je moj, Kjer sin je tvoj, tam si Slovenija!" To je bilo letošnje geslo. Oder z Zavesami je bil lepo okrašen z rdečimi Nageljni in zelenjem. Zadaj P red svetlo n’°dro zaveso zemljevid domovine, zraven velika slovenska zastava, na levi strani pa geslo. Andrejka Papež-Cordoba je najprej Pozdravila navzoče in že so male deklice
tatov, brez slabih ljudi. Bil je to narod, ki smo ga skoraj morali učiti rabiti ključavnico in zapah, bila je sploh najboljša družba dobrih ljudi, ki jih je Bog postavil na zemljo, med njimi bi si želel umreti..."
In ker se bliža deseta obletnica osamosvojitve Slovenije, smo želeli pripraviti nekaj posebnega. Ob nežni, lepi glasbi smo na belem zemljevidu Slovenije prikazali diapozitive naše domovine, ob recitaciji Kuntnerjeve poezije „Domovina“. Ko so pa za konec prišli po sredi dvorane vsi nastopajoči na oder in navdušeno zapeli „Prijatelji, ostanimo prijatelji,” je bilo res veselo. Res
Zadpje nedelje'smo se posebno lepo imeli v domu. 1. aPrila, na tiho nedeljo, so mladi pripravili na dvorišču lep obred pred mašo. Povečali so slike Bergantovega križevega Pota, jih porazdelili po steni doma in vsi skupaj smo po lepo pripravljenem besedilu sledili Jezusu ob pjegovi žalostni poti. Na cvetno nedeljo smo imeli blagoslov oljk in butaric, potem pa lepo sveto mašo. Kot ponavadi smo bili deležni ludi domačega kosila Na samo velikonočno nedeljo, po prelepi vstajenjski maši pa smo imeli zajtrk s pravo potico, delo gospe Mimi, in da ne bi pozabili na staro slovensko'navado so otroci „kotalili“ pirhe. Pa je bilo naslednjo nedeljo, belo nedeljo, spet lepo. Na desni strani oltarja smo obesili veliko sliko Usmiljenega Jezusa, kateremu Iz strani tečeta kri in voda. Tudi malo sličico z napisom je vsak dobil za spomin.
G.maja je pa prišel težko pričakovani dan: 41.obletnica doma. Dvignili smo obe zastavi, peli obe himni in predsednik doma Franci Žnidar nas je na dvorišču lepo po-
zdravil. Sveto mašo je daroval mons. dr. Jure Rode ob nabito polni dvorani. Po maši Pa so po stari slovanski navadi na dvorišču Ponudili gostom kruh in sol. Tako smo Počakali na kosilo. Ob 13.uri, kot je bilo napovedano, so se odprla vrata lepo okrašene dvorane in gostje in domači so Posedli k mizam. Gospe so predobro skuhale, mladi so pa pridno in urejeno stregli
zaplesale v novih oblekcah. Ani Klemen je občuteno podala pesem „Vmitev v pepelnici", našega dolgoletnega člana Franceta Papeža ob izidu knjige njegovih poezij v Sloveniji.
Naši mladi so v narodnih nošah navdušeno zaplesali belokranjski kolo. Predsednik Zedinjene Slovenije, dipl. časnikar Tone Mizerit je pa podal nekaj vzpodbudnih misli, kako naj bomo zvesti Bogu in svojim idealom. Najmlajši učenci naše sobotne šole so prisrčno zapeli nekaj pesmic. Zatem je govoril tudi opolnomočeni minister Tomaž Kunstelj, .začasni odpravnik poslov Republike Slovenije v Argentini. Pozdravil nas je, nam čestital in nas bodril, naj vztrajamo pri delu za ohranjanje slovenstva. Ob zvokih Avsenikovega venčka valčkov so zaplesali še' člani naše folklorne skupine “ Maribor “ in s plesom	in
petjem navdušili vse občinstvo. Večkrat se reče, da lepo petje dušo greje, zato je višja skupina osnovne šole Josipa Jurčiča zapela nekaj znani^ pesmi.
Pa naj še omenim, kar je Andrejka povedala: ,,Ko so jeseni leta 1813 Francozi zapuščali naše kraje, je pisatelj Charles Nodier, ki je urejal llra-dni list v Ijubljani, napisal oz-načbo prebivalcev Ilirije, kamor smo spadali tudi Slovenci do Save, označbo, ki jo s ponosom beremo, ki pravi o Ilircih: Bilo je ljudstvo brez morilcev, brez
Razstava iz Slovenije Bajo la tierra de la lejana Eslovenia
Pred dnevi sta razstavljala v Buenos Airesu dva slikarja iz Slovenije, Almira Bremec in Marjan Miklavec. Njune slike, kot je pisala kritika v tukajšnjih časopisih, so polne imaginarnih pokrajin, ledenega neba in nežnih aktov.
Žal pa se dogodila nerodnost, kar je gotovo premilo rečeno. Pot jima je organizirala Slovenska izseljenska matica. In kako!
Ko sta se slikarja znašla v Buenos Airesu, sta ugotovila, da so jima priredili razstavo v Jugoslovanskem podpornem društvu Naš Dom v Boki. In ne samo to, časopisom so dali informacijo, da bosta predstavljala
slike jugoslovanski skupnosti. Tudi je bilo v poročilih precej netočnosti.
Razumemo, da nekaterim časnikarjem ni jasno, kaj danes pomeni Jugoslavija in Slovenija. Kriva za to je SIM, ki je dala denar in poslal umetnika, ki nista vedela, kam. Ni bila razstava v kakem slovenskem domu, (v Triglavu so razstavljali že mnogi slovenski umetniki), peljali su ju med Srbe in druge slovenske Jugoslovane, ki so se jih pred leti predvojni naseljenci komaj znebili.
Ali je potemtakem Slovenska izseljenska matica še sploh slovenska?
Slovenski šolarji znajo veliko
Vedno smo Slovenci trdili, da imamo dobre šole in da so že od XIX. stoletja tudi naši kmečki ljudje zelo izobraženi, kulturni in da radi beremo knjige, česar npr. ne moremo trditi za preproste Nemce. Znano je, da ko so izhajale prve Mohorjeve knjige, so jih brali tudi nepismeni Ijuc^je, zbrali so se namreč pozimi pri kakem kmetu ob petrolejkah in jim je kak študent pričel brati kako Mohorjevo knnjigo, ki so jo napeto poslušali. Nadaljeval je z branjem naslednji večer in tako naprej, dokler ni prebral vseh knjig ali pa se je končala zima.
Šole v Slovenji so bile stroge, resne in so naučile veliko naše mlade. To se ni zgubilo s časom, šole so tudi sedaj dobre. Saj vidimo, da Slovenci brez težav postanejo znanstveniki, profesorji na univerzah itd. Pa to ni samo hvalisanje vase zaverovanih rojakov.
V itajanskem časopisu Corriere della Sera z dne 9. maja 2001, v oddelku za kulturo, smo našli pogovor, ki ga je časopis imel z Viviano Reding, ki je evropska komisarka za izobrazbo in kulturo. Ta Luksembur-žanka je center velikega projekta, v katerem sodlpjejo ministri petnajstih držav Evrope, ki pripravljajo izboljšanje izobrazbe na celotnem kontinentu. Najprej so pregledali znanje osnovnošolskih otrok v raznih panogah: to je v poznanju tujih jezikov, sposobnosti branja, v matematik in znanosti.
Ugotovili so, da je poznanje gornjih postavk v različnih državah Evrope različno. In so prišli do zanimivih zaključkov, da največje države, ki so bile vedno sma-
trane kot najboljše, niso dosegle prvih mest, ampak so bile prve manjše države, za katere se nikoli ni govorilo v veliki Evropi o njihovi kulturi.
Za nas Slovence najbolj zanimivo in častno je dejstvo, da je v teh raziskavah Slovenija med prvimi. Žal smo dobili podatke le za prvih pet mest, med katerimi je v dveh panogah Slovenija. Verjetno je, da je tudi v drugih zaseda višja mesta.
Poglejmo statistiko, ki jo je podala evropska komisarka Reding.
V sposobnosti branja je Slovenija med temi 15 državami na petem mestu, Pred njo so Finska, Francija, Švedska in Madžarska. V tej panogi šo ocenjevalci analizirali sposobnost 14-letnih otrok v branju znanstvenih tekstov, pesmi in raznih dokumetov.
V drugem raziskovanju, v poznanju znanosti, so Slovenci dosegli še boljšo oceno, prav častno. Dosegli so trelje mesto, za Holandsko, in Češko, in pred Avstrijo in Bolgarijo. Tu so upoštevali 13-letne šolarje.
Naj navedemo še drugi dve analizi, kjer žal Slovenije ni, ker so podani samo podatki do 5. mesta. V razpredelnici Tnji jeziki so zasedli prvih pet mest Luksemburg, majhna država sredi med Francijo in Nemčijo, Švedska, Danska, Holandija in Finska, v Matematiki pa Belgija, Češka, Avstrija, Madžarska in Franclja.
Lahko nam je v resnični ponos, da so naši dijaki med prvimi v Evropi. To nam daje tudi pogum za prihodnost Slovenije v sklopu evropskih 'narodov vsaj glede na naše šole in znar\je naših učencev..
Po svetu
IZPLAČILA PRISILNIM DELAVCEM
Izplačilo odškodnin prisilnim delavcem v času nacizma ne bo mogoče pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami, je izjavil nemški kancler Gerhard Schroeder. Odposlanec* nemške vlade Otto Lambsdorff je bil namreč zelo razočaran nad odločitvijo ameriške sodnice Shirley Kram, ki je v četrtek zavrnila vse skupinske tožbe proti nemškim poletjem na ameriških sodiščih, sai po njegovih besedah ni postavila sprejemljivih pogojev. Kramova je zahtevala, da nemška podjetja iz sklada za izplačila odškodnin te izplačajo tudi žrtvam avstrijskih bank.
ŠIRJENJE EVROPSKE ZVEZE
Skoraj polovica Nemcev se boji posledic načrtovane širitve EZ na Vzhod, so pokazali izsledki raziskave za nemškega časnika Welt am Sonntag. Kar 4G% jih namreč meni, da širitev evropske petnajsterice Nemčiji bolj škodi kot koristi, 43% vprašanih pa je na vprašanje, če širitev EZ na Vzhod Nemčiji dolgoročno prinaša škodo ali korist, odgovorilo, da je širitev za Nemčijo koristna. V vzhodnem delu Nemčije je delež nasprotnikov širitve EZ še večji in znaša kar 52%, le 37% pa jih širitev ocenjuje kot pozitivno (Kaže, da so Vzhodni Nemci pozabili, da so
pred padcem berlinskega zidu tudi oni bili v Vzhodni Evropi).
NE, NI RES
Na 46. popevki Evrovizije v danskem Koebenhavnu je zmagala Estonija s pesmijo Everybody. Slovenija je nastopila kot 17. po vrsti s pesmijo Ne, ni res (Energy), ki jo je v angleščini zapela Nuša Derenda. Pred nastopom je veljala za eno od favoritk, a se je končno uvrstila na sedmo mesto. Na tokratnem Evrosongu se je za najboljšo pesem potegovalo 23 držav. Tekmovanje je potekalo na osrednjem koebenhavnskem stadionu Parken. Vsakokratni zmagovalec je gostitelj naslednjega tekmovanja.
Za sm
Dijak je na neki železniški postaji za trenutek izstopil. Da bi si zapomnil, kam se mora vrniti, je na vagonu prebral številko: 1492. „Aha," je dejal, „odkritje Amerike."
Ko so po zvočniku napovedali odhod vlaka, je dijak ves obupan letel po tiru in vpil. „Gospod sprevodnik, katerega leta je Kolumb odkril Ameriko?"
Luciana Rovere de Hurlingham, licen-ciada en turismo, viajd a Eslovenia en 1998. Acerca de sus impresiones escribič en el prestigiosb diario la Nacičn el dia 28 de maržo de 2001. Transcribimo al-gunos pdrrafos.
Fuera de los circuitos europeos tradi-cionales, aunque no menos sugestivos, se encuentra Eslovenia, un pais que se carac-teriza por la sencillez y la hospitalidad de su gente. Tambien por la belleza y variedad de sus paisajes.
Con una vista alpina muy similar a la de Austria, el pais alberga regiones densa-mente arboladas, montanas que forman partes de los Alpes Julianos (el monte Triglav con sus 2853 metros es su punto mas alto), tres rios que fluyen a traves del noroeste, una amplia meseta caliza inter-rumpida por depresiones y alineaciones montanosas llamada Karst y una franja costera que se extiende por 45 kilomeros sobre el mar Adriatico.
Pero lo que mšs atrae el visitante es el misterioso mundo de la gruta karstica de Postojna, cuya longitud alcanza 23 km. Ubicada al sudoeste de Eslovenia, fue mod-elada por gotas de agua durante millones de anos formando estalactitas y estalagmi-tas. La erosidn provocada en la roca por el paso de un no subterraneo, fue su origen. Ademšs es la mas famosa de las 50.000 que
se encuentran en la region de Karst.
Una parte del recorrido se realiza en tren y luego se continua a pie. En la gruta se experimentan todo tipo de sensaciones: frio — la gruta tiene una temperatura constante de ocho grados — una leve impresion de soledad, necesidad de man-tenerse en silencio. Ocurre algo notable. Nadie quiere retrasarse, contrario a lo que suele pasar en la mayoria de las visitas guiadas.
Alii las estalactitas y estalagmitas dibu-jaron durante anos siluetas con diversas formas. Es Uamativa la existencia en las profundidades de esta gruta de un pequeno animal acuatico llamado proteus anguinus-Se trata de un anfibio color bianco, casi transparente, debido a la falta de contacto con la luz solar. Durante mi visita yo lo pude ver. Fue una imagen realmente sor-prendente.
Testimonios en la entrada de la gruta muestran que la misma fue descubierta en el siglo XIII y que hace casi 180 anos personas de todo el mundo la recorren para contemplar su increible belleza.
Por mi parte tuve la dicha de conocer este lugar a los veintisiete anos, luego de pasar algunos dias de mi ninez observando con curiosidad los fotos de la gruta en un libro de Eslovenia que mis abuelos trqjeron con ellos cuando dejaron su tierra natal para instalarse en la Argentina.
Spet bosta pela v Buenos Airesu
Festivales musicales - Glasbeni dnevi je organizacija, ki skupaj z Bachovo akademijo že 25 let prireja mednarodne koncerte v tukajšnjem velemestu.
Pred dnevi so začeli z letošnjim delom.
Pri tem je za nas važno, da bosta v tem okviru pela v Teatru Colon naša mednarodno znana pevca Bernarda in Marko Fink.
Kot počastitev 25-letnice dela te glasbene ustanove bodo v Colonu priredili recital
25. julija, kjer bodo sodelovali Bachova akademija, svetovno znana Camerata Bari-loche, med solisti iz vsega sveta pa tudi naša rojaka, rojena v Argentini, Bernarda in Marko Fink.
Že vnaprej obveščamo rojake, da naj ju pridejo tistega dne poslušat v Colon, saj bodo tako deležni velikega glasbenega užitka, obenem pa pozdravili naša svetovno priznana pevca.
1	2	3	4		5 "	■	6		7	8	9	10
11				■		13		■	“j			
15			■					17	■			
■			20			1	"		22			
23		■	_j				“			■	“	27
28		29	■	30		31			■	32		
33			34		■		■	35	36			
	■	37			38	■	39				■	
40	"	■	42			43				■	44	
45			■	46					■	47		
VODORAVNO: 1. Najbolj navadno orotlje. 6. Celina. 11. Slonov zob. 12. Velika lesena posoda 14. Znova 15. Del cerkve. 16. Do vrha nalita. 18. Uporniška organizacija v Španiji. 19. Velik uničujoč ogei\j. 21. Predpona za laške organizacije. 23. Predlog. 24. Zadnja beseda v angleških filmih. 25. Gol, brez obleke. 26. Osebni zaimek. 28. Rimski pozdrav. 30. Telesno slabo razvit. 32. Jesih. 33. Rilčasti kopitar. 35. Predvajam glasbeno ali dramsko delo. 37. Špansko žensko ime. 39. Nasprotno širokemu. 40. Oblika pomožnega glagola. 42. Nalit. 44. Členica, ki uvaja pogojni način. 45. Glavni števnik. 46. Se poslužim stola. 47. Vprežna žival.
NAVPIČNO: 1. Del kroga. 2. Rahlja
zemljo okrog rastline. 3. Izrastek na ptičji koži. 4. Znak za aluminij. 5. Glasbena sozvočja. 6. V slovnici ime za število. 7. Republika Slovenija. 8. Znamka avtomobilov. 9. Ime mesta Ptuj v rimskem času. 10. Očka 13. Znak za aluminij. 16. Trebušna slinavka-17. Pojav lastnosti davnih prednikov. 20-Prislov časa. 22. Kemični znak za srebro. 23-Sonce zaide za obzorje. 27. Arabsko moško ime. 29. Pripovedne pesnitve. 31. Šesta stopnja glasbene lestvice. 32. Otok v Jadranskem morju. 34. Pritok Donave, izvira v Švici. 36. Nosilec dednih lastnosti. 38. Oblika pomožnega glagola. 39. Glava družine. 41-Veznik. 43. Predlog 44. Pomožni glagol v prihodnjem času.
Buenos Aires, 17. maja 2001
SVOBODNA SLOVE
Novice	iz
Pisali smo pr
MANJ BREZPOSELNIH
Konec marca je bilo v Sloveniji registriranih 103.614 brezposelnih oseb, kar je v Primerjavi s februarjem za 1,3 odstotka marU, glede na lanski marec pa se je število brezposelnih zmanjšalo za 5,9 odstotka. V letošnjih prvih treh mesecih je bilo v Sloveli v povprečju registriranih 104.904 brezposelnih oseb, kar je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem 7,5 odstotka mai\j.
KONEC DUTY FREE SHOP
Prostocarinske prodajalne na cestnih •Pejnih prehodih z Italijo in Avstrijo se bodo do 31. maja preoblikovale v mejne prodajalne, in od 1. junija dalje poslovale po običajnih davčnih in carinskih pogojih. Podlago za preoblikovanje je določil zakon, ki Je v veljavo stopil sredi marca, in je eden iz-•ned zakonov, ki so potrebni za vstop v EZ.
ČETRTA UNIVERZA
V okviru Valvasorjevega raziskovalnega centra Krško nastaja projekt o Univerzi Jugovzhodne Slovenije; župani Brežic, Krškega in Sevnice pa so podpisali sklep o sodelovanju Posavja pri njegovi uresničitvi, ^led drugim so zapisali, da bi kazalo območje Univerze jugovzhodne Slovenije razširiti na Dolenjsko, Belo Krajino, Kocjansko ter del Slovenije proti Zasavju. Sedež Univerze bi bila Kostanjevica na Krki, v vsaj dva študijska programa pa bi lahko vpisovali že v šolskem letu 2002/2003.
ZAVAROVANI POTOK
Začela je vejati odredba o začasnem
zavarovanju Mirtoviškega potoka, ki jo je izdal minister za okolje in prostor Janez Kopač. Na zavarovanem območju levega pritoka Kolpe pri Mirtovičih s sotesko in povirnimi grapami je po objavi uredbe v Uradnem listu prepovedano slabšati kakovost voda, spreminjati vodni režim, odmetavati ali odlagati odpadke, slabšati kakovost tal, graditi ali postavljati objekte ali naprave in izvajati druge posege, ki bi spremenili življenjske razmere rastlin in živali. Odredba sicer dovoljuje gospodarsko izkoriščanje vode kot naravnega vira na zaščitenem območju, vendar le na podlagi dovoljenj za poseg v prostor.
KONEC ISKANJA
Po desetih dneh iskanja je reševalnim ekipam Rudnika Trbovlje Hrastnik uspelo najti vse ponesrečene rudarje. Zadnjega od petih ponesrečenih rudarjev je našla redna delovna ekipa rudarjev jame Ojstro v vpad-niku na koto 66. Rudarji so se od svojih kolegov poslovili na spominski slovesnosti v hrastniškem Delavskem domu. Reševalna akcija, ki se je začela takoj po nesreči, je bila ena najtežjih in najdaljših reševalnih akcij v zasavskih premogovnikih.
NAGRADA PELEAS SLOVENKI
Slovenska pisateljica Brina Švigelj Me-rat,, ki živi v Franclji in piše tako v slovenskem kot francoskem jeziku, v svoji novi domovini pa objavlja pod imenom Brina Svit, je za svoj roman Smrt slovenske primadone, preveden iz slovenščine, dobila francosko literarno nagrado Peleas.
Slovenija
TAEKWONDO
Slovenska mladinska in članska reprezentanca v taekwondoju v slogu ITF je na evropskem prvenstvu v Španiji osvojila semeni medalj - zlato, štiri srebrne in dve bronasti. Prvo ime ekipe je bil mladinec buka Andrej, ki je v kategoriji do 70 kilo-grarnov postal evropski prvak. Drugi mesti sta v mladinski konkurenci osvojila Jure Mlakar (do 63 kg) in Mitja Potočnik (do 70 kg), v članski pa Mateja Raboteg (do 52 kg) 'U Sladžan Stokanič (do 63 kg).
DRUGO MESTO ALENKI BIKAR
Vrhničanka Alenka Bikar je na atletskem mitingu IAAF na Martiniqueu s časom ■^3,23 osvojila drugo mesto na 200 metrov, r'a enkrat krajši razdalji (100 m) pa je bila s Časom 11,31 četrta.
SLOVENCI IN RAGBI
Slovenska reprezentanca v ragbiju do
let je na kvalifikacijskem turnirju za nastoP na svetovnem mladinskem prvens-leta 2002 osvojila tretje mesto. Na Uubljanskem turnirju je Slovenija v polfina-u 'zgubila s Hrvaško s 6:60, v tekmi za fietjo
mesto pa je premagala Avstrijo z 9;17. V finalnem srečanju je Hrvaška ugna-a Madžarsko s 45:5.
URA TEČE, NIČ NE REČE...
Ura zamujena je za vedno zamtijena. Vaši prihranki, se bodo povečali, če jih varno in donosno naložite. Sloga vam daje lepe možnosti.
S Karto Slogo imate veliko uslug, poleg še udeležbo pri žrebanju za tri nagrade:
4656-6565
SLOGA DA V EC! V SLOGI JE MOČ!
PONOVNI KONCETNI NASTOP ANTONA SOLERJA
Slovenskemu, pa tudi argentinskemu občinstvu je mladi in nadarjeni slovenski pianist Anton Soler dobro znana osebnost. V torek, 22. t.m. bo Anton Soler spet nastopil kot solist z orkestrom APO na koncertu, ki ga organizira Sociedad Espanla de Cultu-ra v Quilmesu, ter bo izvajal Lisztovo Ogrsko rapsodijo. Želimo mu veliko uspeha.
VELIČASTNO VSESLOVENSKO ' ROMANJE V LUJAN
Jasno, po celotedenskem dežju umito nebo je pozdravljalo v nedeljskih urah slovenske naseljence, ki so hiteli na poseben vlak, ki jih je popeljal v Lujan. Tja so pripeljali tudi avtobusi slovenske rojake iz raznih predelov Buenos Airesa. V Lujanu so se jim pridružili romarji iz Rosaria, Mar del Plate, Chapadmalala in La Plate ter so odšli skupaj v sprevodu s kolodvora do bazilike, v katero so vstopili s papeško, argentinsko in slovensko zastavo na čelu.
Po pridigi Borisa Komana je daroval Anton Orehar sv. mašo, ki jo je spremljalo ljudsko petje.
Po maši so se rojaki zbrali v Romarskem domu na Marijanski kongres. Slavnost je pričel Avgust Horvat. Nato je Franc Kremžar imel prvo kongresno predavanje Marija v življenju slovenskega naroda. Drugi govornik pa je bil Albin Magister. Marija kraljica Slovencev, čuvaj nam vero in dom. Združeni pevski zbori so pod vodstvom dr. Julija Savellija zapeli več pesmi.
Zatem je bila sprejeta naslednja resolucija:
1. Redno bomo opravljali zasebno in družinsko molitev
2 Skrbeli bomo za slovenski katoliški tisk
3. Udeleževali se bomo slovenskih verskih in kulturnih prireditev.
Slovenska šolska mladina pa je imela, istočasno svojo Marijansko akademijo. Pozdravil jih je Aleksander Majhen; Martin Mizerit pa je govoril o temi Marija, čuvaj nam vero in dom, Anica Šemrov pa je povedala pravljico o Marijinem otroku. Sledilo je še nekaj deklamacij, pesmi in prizorček.
Svobodna Slovenija, št. 19, 11.maja 1951
Slovenija	mo
Povsod je strah, povsod je smrt
ZMAGE MLADIH NOGOMETAŠEV
Slovenska nogometna reprezentanca do 17 let je zmagovalka močnega mednarodnega turnirja v Italiji, na katerem je sodelovalo 20 reprezentančnih in klubskih ekip. V finalu so slovenski mladinci z 1:0 ugnali milanski Inter. Edini zadetek je dosegel Robnik. Izbranci selektorja Stojana Kravosa so po uvodnem porazu proti vrstnikom iz Athleti-ca Bilbaoa iz tekme v tekmo igrali bolje in nanizali zmage proti Bologni (3:1), reprezentanci Avstralije (2:1), v četrtfinalu so po streljanju enajstmetrovk z 8:7 ugnali brazilski Gremio, v polfinalu pa prav tako po streljanju enajstmetrovk s 5:3 še Nigerijo.
NEVARNI SAMOSTRELCI
Slovenska reprezentanca v streljanju s samostrelom na 30 metrov je na mednarodnem tekmovanju v Zurichu v ekipni konkurenci osvojila prvo mesto, v posamični pa je zmagal Robi Markoja. V ekipnem delu je bila Slovenija, ki je nastopila v postavi Markoja, Hreščak in Šuligoj, boljša od Nemčije in Švice, v posamični pa je Markoja ugnal Švicarja Marbacha in Pfistra. Tekmovanje v Švici je bila dobrodošla preizkušnja pred svetovnim prvenstvom, ki bo letos julija v švicarskem Horgenu.
Povedali smo že, kako so prišli Turki v Evropo. A najprej moramo pojasniti, da Slovenija nikoli ni prišla pod turško oblast. Najbližia turška zemlja je bila Bosna, ki pa ni bila tako oddaljena. Od tam so Turki imeli samo dan ježe do naših pokrajin. In tamkajšnji turški poglavarji, paše in begi, so na svojo pest kar radi vdirali po okoliških pokrajinah, jih ropali in nagrabili plen. Tako so prihajali tudi v vso Slovenijo, na Kranjsko, Štajersko, Primorsko in celo Koroško.
Prvi turški vpad na Kranjsko je bil leta 1408 v okolico Metlike. Zadnji vpad pa je bil leta 1559 na kočevsko in ribniško področje do Cerknice in Planine.
Vmes pa so prihajali skoraj vsako leto, velikokrat tudi večkrat. Najbolj je trpela Bela krajina, ker je pač bila najbližja, velikokrat so obiskali Dolenjsko, predvsem Ribnico ali Kočevje, segli mimo Ljubljane daleč na Koroško, napadli so tudi Štajersko do Maribora, Celja in Ptpja, prišli so na Notransko, preko Istre so napadali Primorsko do Gorice ali Trsta, nekajkrat pa so prišli prav v Prekmurje. Divjali so praktično čez vso Slovenijo. Ljubljane niso nikoli zasedli, utaborili pa so se pred njo in požgali okolico, cerkev sv. Petra itd." Isto se je dogodilo z drugimi mesti. Tudi gradov niso zajeli, pač pa požgali veliko vasi.
Njihova taktika je bila hitrica. Prišli so na iskrih lahkih kopjih nepričakovano, planili v vas, jo požgali, polovili kmete in naropali, kar se je dalo, gradov niso oblegali, ker bi jih to zadržalo, hitro prejahali Slovenijo, se pojavili na najbolj nepričakovanih krpjih in se tudi čimprej vrnili v Bosno.
Tudi njihova oprema je bila primerna za to taktiko. Niso imeli težkih oklepov, njihovi meči so bili lahki in kratki, kopji hitri in iskri, kar je bilo vse v nasprotju s tedapjo zahodno opremo: težki oklepi za viteze in kopje, težki dolgi meči..
Tudi glede plepjepja jim je šlo za hitrost. Stare ljudi so pobili, ker so jim bili v
Sultan Sulejman
oviro, moške prodali doma za sužpje, mladenke povedli v hareme, mladeniče pa namenili za janičarje. Če so zajeli plemiče, so jih morali cesar, pokrpjine ali sorodniki odkupiti za težke denarje, kar pa seveda ni prišlo v poštev za kmete. Žal so imeli tudi ujetnike domačine za vodiče. Če so zasegli živino in jo gnali domov, jim večkrat škodovalo, ker so se s tem upočasnili in so jih krščanski vitezi dohiteli in potolkli.
To ropapje Turkov je pustilo globoke sledi v ljudstvu. Poznane so narodne pesmi, ki govorijo o Turkih, zgodbe in tudi poznejša literarna dela npr. Jurčičev Jurij Kozjak je npjbolj poznano.
Osebne novice
Rojstvo: V družini Sandija Gaserja in Marijane roj. Bitenc se je 6. aprila rodil prvorojenec Matjaž Aleksander.
Srečnim staršem čestitamo!
Krst: V cerkvi Marije Pomagpj je bil krščen Matjaž Godec, sin dr. Štefana in lic. Danijele L. Avguštin. Botrovala sta Nevenka Godec Zupanc in dr. Marija Avguštin. Krstil je župnik Franc Cukjati.
Srečnim staršem iskreno čestitamo.
Smrti: V Lanus Este je v 74. letu umrl Valetin Fatur, v Slovenski vasi Angela Ravnikar (91) in v Ramos Mejiji Irina Kocmur (9 mesecev).
Naj počivajo v miru!
V dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena je odbor stranke Nova Slovenija območje Argentina daroval 100,00 pesov namesto cvetja na grob gospe Ivi Pregelj Vivod. - Prof. Pavlinka Lenarčič pa je darovala 50,00 pesov v spomin tete Milene Dobovšek. Bog povrni!
1) 2000 dolarjev
2) 1000 dolarjev
3) 500 dolarjev
Žalni	praznik	spomina
DOMOBRANSKA PROSLAVA
Nedelja, 3. junija 2001, ob 16. uri v Slovenski hiši Počastili bomo vse žrtve komunistične revolucije
FRANQUEO PAGADO Cuenta N" 7211
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
I ATA
Mali oglasi \
TURIZEM
Tel. 4441-1264 / 1265
Letalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu LEGAJO N° 3545-82 H. Yrigoyen 2742 - San Justo ARHITEKTI Arh. Jure Vombergar - Projekti in vodstvo gradbenih del. Občinski načrti za gradnje brez dovoljenja. Gaona 2776 - (1706) Haedo - Tel.: 4443-7385 Arq. Carlos E. Kostka. Mantenimiento de edificios. Presupuestos sin cargo. Capital y Proviricia. Sarandi 148, Capital. Tel./Fax: 4952-8427.
ADVOKATI
dr. Marjana Poznič - Odvetnica - Uradna prevajalka za slovenski jezik - Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148 - 15-4088-5844 - mpoznic@ciudad.com.ar dr. Franc Knavs, dr. Bernard Knavs, dr. Veronika Knavs — odvetniki - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. “E“ - Capital -Tel. in faks: 4374-7991 in 4476-0320. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Avenida Corrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216	•
Dr. Hector Fabian Lo Faro (Miklič). Odvetnik. Vsak dan od 15 do 20 ure. Hipolito Yrigoyen 2482, 1° of. 1, San Justo. Tel. 44414924.
FOTOGRAF Marko Vombergar - FOTO PREMIUM - Arieta 490 B1753AOJ Villa Luzuriaga - Tel.: 4650-9040 - Dom: 4659-2060 - http://www.foto.com.ar GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Azcuenaga 77 -B1704FOA Ramos Mejia - Bs. As. - Tel./Fax: 4656-3653 Kreditna Zadruga SLOGA — Bmč. Mitre 97 -B1704EUA Ramos Mejia - Tel: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmč. Mitre 97 - B1704EUA Ramos Mejia - Tel.: 4658-6574/4654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje ob sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Miha Gaser).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -
Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias -Uradtye ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 4651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 4755-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (ga Milena Skale).
SLOGA — PODRUŽNICA CARAPACHAY Slovenski dom - Dra. Grierson 3837 - Uraduje vsako sredo od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure (ga. Andrejka Papež Cordova).
V okviru praznovanja 30-letnice MPZSJ bo v soboto,
19. maja, ob 20.30 uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj
zborovsko srečanje
Slovenski Dom San Martin
Vas lepo vabi na praznovanje 41. obletnice Slovenskega Doma San Martin v nedeljo 20. maja 2001
Program: 10. ura
11.30 uri
13. ura
15.30 uri
Imenovanje Boulevard-a Republica de Eslovenia
(Av Pte. Per6n - entre Riobamba y Congreso - San Mart(n)
Sveta maša za vse žive in rajne rojake našega doma
(v kapeli kolegija Sagrado Corazdn)
Skupno slovesno kosilo v našem domu
Kulturni program: Slavnostni govor: Darinka Zorec
Igra „Modra Vrtnica"- V režiji Lojzeta Rezlja
Sledi prosta zabava. Sodeluje orkester Štirje Fantje Špilajo.
Prijave za kosilo, telefon: 4753 0997 R. Carrillo 2362/66 (1650) San Martin - Buenos Aires - Argentina email: domsanmartin@aol.com
Slovenski mendoški oktet in skupina Los chanares
vabita na
poslovilni koncert
pred potovanj em v Severno Ameriko
v soboto, 26. mrya, ob 20.30 uri v Našem domu v San Justu
Po koncertu prosta zabava in na razpolago večerja ter mendoško vino v spodnji dvorani (prijave na tel.: 4441-5528)
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario:
Asociacion Civil Eslovenia Unida Presidente: Antonio Mizerit Redaccion y Administracidn: RAMON L. FALCON 4158 C1407GSR BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-11) 4636-0841 Telefax: (54-11) 4636-2421 e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar e-mail: debe|jak@pinos.com
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml.
Za Društvo Zedinjena Slovenija:
Tone Mizerit V tej številki so sodelovali še: Gregor Batagelj, Pavlina Dobovšek, Milena Ahčin, Irena Fajdiga, Marko Fink, Marjana Pirc, Marko Vombergar informativna agencija STA
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 60; pri pošiljanju po pošti pa $ 75; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 80 USA dol. za vse države.
Čeke:
v Argentini na ime „Eslovenia Libre“
^v inozemstvu na ime „Antonio Mizerit*^
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L-
Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: 4362-7215 - Fax: 4307-1953 E-mail: vilko@ciudad.com.ar
PORAVNAJTE NAROČNINO!
Obvestila
SOBOTA, 19. maja:
Zborovsko srečanje v organizaciji MPZSJ ob 20.30 v Slovenski hiši.
Redni pouk Srednješolskega tečaja, ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 20. maja:
Obletnica v Slovenskem domu v San Martinu s celodnevno prireditvijo. PETEK, 25. maja:
Mladinski športni turnir.
SOBOTA, 26. maja:
Koncert pred potovanjem v Severno Ameriko Slovenskega mendoškega okteta in skupine Los Chanares, ob 20.30 uri v Našem domu v San Justu.
NEDELJA, 27. maja:
Žegnanje v Slovenski hiši.
SREDA, 30. maja:
Učiteljska seja ob 20. uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 2. junija:
Redni pouk Srednješolskega tečaja,
ob 15. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 3. junija:
Spominska proslava žrtev revolucije, ob 16 v Slovenski hiši.
„Bodi zvest do smrti
in dal ti bom venec življenja" (Raz 2,10)
Sobratom duhovnikom in vsem, ki ste ga poznali sporočamo, da je 29. aprila v 81. letu starosti umrl v Longchampsu
g. Janez Malenšek
župnik v POKOJU
Žalpjoči: brat Jože
sestre: Mici, Tinca in Alojzija ter ostalo sorodstvo; msgr. Mirko Grbec, župnik
in farani Longchampsa.
Longchamps, Čermošnjice pri Novem mestu, župnija Stopiče
V sredo, 2. maja je umrla gospa
IVA VIVOD
Pokojna je bila sodelavka Prešernove šole ter častna članica društva.
Priporočamo jo v molitev.
Odbor Društva Slovenska Pristava
»Jaz sem Pot, Resnica in Življenje«
Jn. 14,5-6
Vdani v božjo voljo, sporočamo prijateljem in znancem, da je po nekajletnem bolehanju 8. maja odšla po večno plačilo v 91. letu starosti naša draga mama:
Angela Ravnikar, por. Gorenšek
Svojci smo hvaležni vsem, ki ste mamo obiskali in ji stali ob krsti, ali spremljali na pokopališče v Rafael Calzada ter zanjo molili. Posebna hvala gg. Franciju Urbanija in Janezu Petku, ki sta vodila molitve ob slovesu.
Žalujoči:
Soprog: Karel Gorenšek
Svakinje in svak: Kristina, Jožica in Stanko z družinami Hčerki: Rezka in Ana Marija Zeta: Srečo in Eduardo
Vnuki: Marjanca, Pavle, Monika, Marijela in Martin Pravnuki: Tomaž, Sebastian, Aleš in Federiko.
Argentina, Slovenija, Avstrija.