Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema v luči moskovske naglasoslovne šole Matej Šekli Cobiss: 1.01 šola, oblikonaglas, naglasni tip m hH npo^eccopy B. A. ffuöo k eocbMudecHmunemHeuy wöunew N V prispevku je podan pregled teorije moskovske naglasoslovne šole o pred-zgodovini praslovanskega naglasnega sistema. Gre za enega od poskusov po- ^ jasniti oblikovanje praslovanskega naglasnega sistema iz praindoevropskega Z preko vmesnega prabaltoslovanskega. Moskovska teorija ima za osnovo obli- > koslovni pristop, središče katerega je naglasni tip. V svoj teoretični sistem q vgrajuje nekatere prvine klasičnega naglasoslovja, nadgrajuje Stangovo teorijo, prabaltoslovanski naglasni sistem prikaže na tvorbeno-pretvorbeni način. hJ m Ključne besede: naglasoslovje, baltoslovanščina, moskovska naglasoslovna q m Prehistory of the Proto-Slavic accentual system according to the Moscow ^ Accentological School ^ This article reviews the Moscow Accentological School theory of the prehistory of the Proto-Slavic accentual system. The Moscow theory is one of several attempts to explain the formation of the Proto-Slavic accentual system from its Proto-Indo-European source through the intermediate Balto-Slavic system. The Moscow theory is based on the morphological approach, the central focus of which is accentual paradigm. This theoretical system is characterized by several elements of classical accentology, builds on Stang's theory, and presents the Proto-Balto-Slavic system in a transformational-generative manner. Key words: accentology, Balto-Slavic, Moscow Accentological School, mor-phoaccent, accent paradigm 0 Uvod V primerjalnem naglasoslovju slovanskih jezikov velja za bolj ali manj nesporno rekonstrukcija praslovanskega naglasnega sistema, tj. posameznih oblikotvornih in besedotvornih naglasnih tipov ter vanje spadajočih leksemov. Razhajanja se pojavljajo pri interpretaciji nastanka rekonstruiranega praslovanskega naglasnega sistema v odnosu do njegovega praindoevropskega izhodišča. Tako obstaja več v nekaterih točkah med seboj izključujočih se modelov geneze praslovanskega naglasnega sistema, eden od katerih je tudi moskovski model avtorjev V. A. Dyboja in V. M. Uiča-Svityča,' ki predstavlja osrednji model v baltoslovanskem naglasoslovju druge polovice 20. in začetka 21. stoletja. Podobno kot ostali sodobni naglasoslov-N ni modeli ima tudi moskovski za osnovo standardni »oblikoslovni« metodološki 1 pristop (rus. Mop^onornnecKaa KOH^e^^Ha b aK^eHT0^0^HH), katerega središče je ^ naglasni tip. V svoj teoretični sistem vgrajuje nekatera spoznanja »glasoslovnega« O pristopa (rus. ^OHeTH^ecKaa KOH^e^^Ha b aK^eHT0^0^HH) »klasičnega« predstan-s govskega naglasoslovja (Bezzenberger, Fortunatov, de Saussure, Leskien, Hanssen, L Hirt, Šahmatov, Meillet, Vasiljev in Dolobko, Ivšic, Bulahovski), katerega težišče 0 je bilo odkrivanje naglasnih sprememb in postavljanje naglasnih zakonov, izhaja iz v dela norveškega jezikoslovca Ch. S. Stanga Slavonic accentuation (1957), prabalto- slovanski naglasni sistem v okviru teorije naglasne valence morfemov pa tipološko prikaže na tvorbeno-pretvorbeni način. Spoznanja moskovske naglasoslovne šole so v znanstveni javnosti prisotna od prvih naglasoslovnih objav V. A. Dyboja, osre-Z dnje osebnosti moskovske naglasoslovne šole, leta 1958.2 A Središče »oblikoslovnega« metodološkega pristopa v naglasoslovju je P spoznanje o vpetosti naglasnih prvin (naglasno mesto, zložniška kolikost, tonem) v 1 naglasni tip ali akcentsko paradigmo. Naglasni tip je vzorec razporeditve naglasnega s mesta ter različnih zložniških kolikosti in tonemov znotraj pregibalnih vzorcev ali ^ fleksijskih paradigem pregibnih besednih vrst (tj. sklanjatvenih, spregatvenih in 1 vzorcev pregibanja po spolu). Tako razumljen naglasni tip je torej tesno povezan s 7 pojavljanjem naglasa v oblikovju, znotraj katerega je smotrno posebej razlikovati naglas v oblikotvorju od naglasa v besedotvorju ter posledično oblikotvorne in Z 1 besedotvorne naglasne tipe. 1 Praslovanski naglasni sistem Praslovansko sinhrono gledano je netvorjene in tvorjene pregibne besedne vrste mogoče razvrstiti v posamezne praslovanske oblikotvorne in besedotvorne naglasne Med odmevnimi modeli geneze praslovanskega naglasnega sistema so poleg Dybojevega in Illič-Svityčevega vsaj še Kortlandtov (Frederik Kortland, Slavic accentuation: a study in relative chronology, Lisse 1975), Rasmussenov (Jens E. Rasmussen, Die Vorgeschichte der baltoslavischen Akzentuierung: Beiträge zu einer vereinfachten Lösung, Indogermanisch, Slawisch und Baltisch: Materialien des vom 21.-22. September 1989 in Jena in Zusammenarbeit mit der Indogermanischen Gesellschaft durchgeführten Kolloquiums, ur. B. Barschel - M. Kozianka - K. Weber, München, 1992 (Slavistische Beiträge 285), 173-200) in Klingenschmittov (Gert Klingenschmitt, Die Bedeutung des Slovenischen für die Rekonstruktion der urslavischen Akzentverhältnisse, izroček, predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete, Ljubljana, 22. 10. 1990). mič-Svityč 1963; Dybo 1981, 2000; Zaliznjak 1985; Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990, 1993. - Po letu 1990 (po Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990) je v pogledih moskovske naglasoslovne šole na genezo praslovanskega naglasnega sistema prišlo do spremembe pri poimenovanju praslovanskega naglasnega pomika po Dybojevem zakonu, na kar je v pričujočem delu opozorjeno, pri čemer pa je predstavljeno stanje pojmovanja do leta 1990 (prim. 4.2). tipe, pri čemer je prehajanje iz naglasnega tipa v naglasni tip v besedotvorju posledica praslovanske metatonije. 1.1 Praslovanski oblikotvorni naglasni tipi Praslovanski oblikotvorni naglasni tipi so značilni za netvorjene in z neproduktivnimi ^ praslovanskimi priponskimi obrazili izpeljane (za)imenske besedne vrste ^ (samostalnik, pridevnik, zaimek) ter za sedanjik glagola. Po klasični Stangovi ^ teoriji (Stang 1957: 56-167) je praslovanščina poznala tri tovrstne naglasne tipe (a, ^ b, c), moskovska naglasoslovna šola pa je za nekatere sklanjatvene vzorce odkrila ^ še četrtega (d). ^ 1.1.1 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip a Za praslovanski oblikotvorni naglasni tip a je bilo značilno nepremično naglasno ^ mesto na korenu in staroakutski tonem v vseh oblikah: a) samostalniki: sln. volna volno, nštok., čak. vuna vunu, rus. eo^Ha eo^Hy < psl. *vblna *vblnQ (a) 'volna'; sln. lipa lipo, nštok., čak. lipa lipu, rus. ^una nuny, češ. lipa lipu < psl. *ltpa *ltpQ (a) 'lipa'; sln. griva grivo, nštok., čak. griva grivu, rus. ^puea ^puey, češ. hf^va hf^vu < psl. *grtva *grivQ (a) 'griva'; sln. brat brata, nštok., čak. brat brata, rus. 6pam 6pama, češ. (bratr bratra) < psl. *bratrh *bratra (a) 'brat'; sln. dim d^ma, nštok. dim dima, rus. duM duMa, češ. dym dymu < psl. *dym^ *dyma (a) 'dim'; rus. mün ® m^ina, češ. tyl tylu < psl. *tyl^ *tyla (a) 'tilnik'; sln. šilo, nštok., čak. šilo, rus. muno, češ. šidlo < psl. *šidlo (a) 'šilo'; sln. sito, nštok., čak. sito, rus. cumo, češ. sito < psl. ^ *sito (a) 'sito';3 b) pridevniki: nar. sln. poln polna polno, nštok., čak. pun puna püno ^ < psl. *pblnh *pblna *pblno (a) 'poln';4 c) glagoli na *-0-ti *-(j)e-šb: sln. lesti lezeš W lezete, nštok. ljesti ljezeš ljezete, lesti lezeš lezete, čak. list lizeš lizete, rus. ne3mb ^ ne3emb neseme, brus. ne3^i nesem ne3e^e, ukr. nicmu n'isem niseme, češ. lezt lezeš lezete < psl. *lesti *lezešb *lezete (a); sln. š^ti šiješ šijete, nštok. šiti šiješ šijete, čak. šit šiješ šijete < psl. *šiti *šiješb *štjete (a) 'šiti, šivati'; č) glagoli na *-i-ti *-i-šb: sln. meriš merite, nštok. mjeriš mjerite, meriš merite, čak. miriš mirite, rus. Mepumb Mepume, češ. mefiš mef^te < psl. *merišb *merite (a). 1.1.2 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip b Za praslovanski oblikotvorni naglasni tip b je bilo značilno nepremično naglasno mesto na prvem/edinem zlogu končnice v sklanjatvi oziroma na prvem zlogu desno od korena v spregatvi, na katerem se pojavlja tonem tipa praslovanskega novega akuta (na dolžini ali na kračini), pri čemer prihaja do naglasnega umika s praslo-vanskega nestaroakutiranega zložnika na prednaglasni zlog ter do nastanka pozno- Različica z drugačnim vokalizmom je ohranjena v stčeš. sieto < psl. *sžto 'sito' (Metka Furlan v Bezlaj 1995: 239). Pri navajanju primerjalnega gradiva iz slovanskih jezikov imajo prednost tiste knjižne različice in narečne tonemske oblike, ki izkazujejo starejše naglasno stanje (sln. noga nogo, živ ž^va živo in ne noga nogo, živ ž^va ž^vo; nar. sln. poln polna polno in ne knj. sln. poln polna polno). Knjižnoslovenske tonemske oblike so navajane po SSKJ in SP 2001, arhaične narečnoslovenske pa predstavljajo glasovno poknjižene oblike nadiškega narečja (Šekli 2006). Oblike, ki so posledica analognih izravnav, so navedene v oklepaju. praslovanskega novega akuta (na dolžini ali kračini): a) samostalniki: sln. ^-veča svečo, nštok. sviječa sviječu, sveča sveču, čak. svTča svTču, rus. ceena ceeny < psl. N *sveta *svetQ (b); nar. sln. žena ženo, nštok. žena ženu, čak. žena ženu, rus. ^eHa 1 ^eHy < psl. *žena *ženQ (b); sln. bolha bolho, nštok. buha buho, buva buvo, rus. ^ ö^oxa önoxy < psl. *blhxä *blhXQ (b) 'bolha'; sln. mlaj mlaja, nštok. mlää(mlääa), 0 stčeš. mlaz < psl. *m6ldb *moldä (b); knj. sln. pod poda, nar. sln. pod poda, nštok. S pod poda < psl. *pddi *podä (b) 'pod, tla'; star. knj. sln. žrelo, češ. zf^dlo, nar. L rus. ^epeno 'odprtina, ustje, jama' < psl. *žerdl6 (b) 'žrelo'; star. knj. sln. načelo, Q počelo,^ nštok. načelo, počelo, vsl. csl. HdHdAW < psl. *-č^dl6 (b); nar. sln. pero, čak. v pero, rus. nepo < psl. *per6 (b) 'pero'; b) pridevniki: nar. sln. ostdr ostra ostro, N nštok. oštar (oštra oštro), čak. oštar oštra oštro < psl. *dstri *osträ *ostr6 (b) 1 'oster'; c) glagoli na *-0-ti *-(j)e-šb\ sln. moči moreš morete, nštok. mdči možeš možete, rus. Moub Mo^emb Mo^eme, češ. moci mužeš mužete < psl. *moii *mdžešb Z *mdžete < *moti *možešb *možete (b); sln. začeti začneš, nštok. zdčeti začneš, rus. A 3aHamb saHHemb < psl. *zač^ti *začbnešb (b); č) glagoli na *-i-ti *-i-šb: sln. blodiš P blodite, nštok. bludTš bludTte, rus. önydumb önydume, češ. bloudiš bloudite < psl. 1 *blQdišb *blQdite < *blQdišb *blQdite (bj); sln. nosiš nosite, nštok. nosTš nosTte, čak. S nosiš nosite, rus. Hocumb Hocume < psl. *ndsišb *ndsite < *nosišb *nosite (bj). K 1 1.1.3 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip c 7 Osnovne oblike, s pomočjo katerih je mogoče določiti praslovanski naglasni tip c, so: a) samostalniki: sln. glava glavo, nštok. glava glävu, čak. gläva glävu, rus. ^onoea ^6noey, češ. (hlava) hlavu < psl. *golvä *gölvQ (c) 'glava'; rus. ^eHa ^eHy < psl. *cenä *cenQ (c) 'cena'; nar. sln. z^ma zimo, nštok. z^ma zimu, čak. zTma zimu, rus. 3UMa 3UMy, češ. (zima) zimu < psl. *zimä *zimQ (c) 'zima'; knj. sln. noga nogo, nar. sln. noga nogo, nštok. ndga nogu, čak. noga nogu, rus. Ho^a H6^y < psl. *nogä *ndgQ (c) 'noga'; sln. smräd smradü, nštok., čak. smräd smräda, nar. rus. CMopod CMopoda, češ. smrad smradu < psl. *smördh *smörda (c) 'smrad'; nar. sln. meh mehä, nštok. mijeh mijeha, meh meha, čak. mih miha, rus. MexMexa, češ. mech mec-hu < psl. *mexy *mexa (c) 'meh, vreča'; sln. meso, nštok., čak. meso, rus. mAco, češ. maso < psl. *m^so (c) 'meso'; b) pridevniki: sln. živ ž^va živo, nštok. živ ž^va (ž^vo), čak. živ žTva živo, rus. ^ue ^uea ^ueo < psl. *živh *živä *živo (c) 'živ'; sln. näg naga nago, nštok. näg naga (nago), čak. näg näga nägo, rus. Ha^ Ha2a Ha^o < psl. *nagh *nagä *nago (c) 'nag'; sln. süh suha suho, nštok. süh suha (suho), süv suva (suvo), čak. süh süha süho, rus. cyx cyxa cyxo < psl. *süxh *suxä *süxo (c) 'suh'; sln. mläd mlada mlado, nštok. mläd mlada (mlado), čak. mläd mläda mlädo, rus. Monod Monoda Monodo < psl. *möldt *moldä *möldo (c); knj. sln. bos bosa boso, nar. sln. bos bosa boso, nštok. bös bösa (boso), čak. bös bosa boso, rus. öoc öoca öoco < psl. *böst *bosä *böso (c) 'bos'; c) glagoli na *-0-ti *-(j)e-šb\ star. knj. sln. nesti neseš nesete, nar. sln. nesti neseš nesete, nštok. nesti neseš (nesete), rus. Hecmu 0 5 Pričakovani odraz praslovanskega prednaglasnega dolgega samoglasnika je zabeležen v starejšem knjižnem jeziku (Pleteršnik: žrelo, načelo,počelo), v sodobni knjižni slovenščini se pojavlja nepričakovana široka samoglasniška kakovost (SSJK, SP 2001: žrelo, načelo, počelo). Hecemb (Heceme), brus. (Hec^i) HHcem HMca^e, ukr. Hecmu Hecem Heceme < psl. *nesti *nesešb *nesete (c); sln. tresti treses (tresete), nštok. tresti treses (tresete), ^ rus. mpHcmu mpncemb (mpnceme), brus. (mp^c^i) mpacem mpaca^e, ukr. mpHcmu ^ mpncem mpnceme < psl. *tr^sti *tr^sešb *tr^sete (c); č) glagoli na *-i-ti *-i-šb: sln. ,!„ moriš morite, nštok. mdriš (morite), čak. moriš morite, rus. MopUmb (MopUme) (tip ^ brus. KpuHum Kpu^u^e, ukr. KpunUm Kpunume) < psl. *mor^šb *morite (c). ^ Za praslovanski oblikotvorni naglasni tip c je bilo značilno polarizirano pre- ^ mično naglasno mesto, kar pomeni, da se je le-to lahko nahajalo ali na prvem ali ^ na zadnjem zlogu fonološke besede. To je zakon Vasiljeva in Dolobka (Vasiljev ^ 1905; Dolobko 1927).6 Glede na pojavljanje naglasnega mesta v pregibalnem vzor- ^ cu je mogoče glede na fonološki status ločiti dvoje vrst oblik: fonološko naglašene in fonološko nenaglašene. Fonološko naglašene oblike imajo lasten naglas, ki se v različnih skladenj- ^ skih zgradbah, v katerih se naglašena oblika pojavlja, ne spreminja, pri čemer je glede na vrsto naglasa mogoče ločiti tri vrste oblik: a) oblike z naglasom na zadnjem zlogu, tj. na edinem/zadnjem zlogu končnice: Isg sln. nogo, glavo < *nogQ, *glavQ < psl. *nogojQ, *golvojQ; b) oblike s staroakutskim naglasom na predza-njem zlogu: sln. Dpl nogam, Lpl nogah, Ipl nogami, čak. Dpl nogan, Lpl nogah, Ipl nogami, slavonsko stštok. Dpl nogam, Lpl nogah, Ipl nogami, rus. Dpl Ho^äM, Lpl Ho^äx, Ipl Ho^äMU < psl. Dpl *nogamh, Lpl *nogaxh, Ipl *nogami; c) oblike z ® novoakutskim naglasom na predzadnjem zlogu in polglasnikom v zadnjem zlogu po poznopraslovanskem umiku naglasa s praslovanskega polglasnika v šibki poziciji (sln. Lpl zobeh < psl. *zQbexh < *zQbex^). ^ Fonološko nenaglašene oblike (oblike ne z naglasom na zadnjem ali pred- W zadnjem zlogu) nimajo lastnega naglasa (podobno kot starogrška e^Kkivo^svd), saj ^ se naglas spreminja glede na besedno zvezo, v kateri se nenaglašena oblika pojavlja: a) na prvem zlogu fonološke besede, tj. na prvem zlogu osnove ali na (prvi) predslonki, se naglasno mesto, in sicer praslovanski stari cirkumfleks, pojavlja ob prisotnosti same polnopomenske besede ali ob prisotnosti polnopomenske zveze in predslonk(e): strus. pe^Y, Nf PY^Y, "t "f PY^Y < psl. *rQkQ, *na rqkq, *ne na rqkq; strus. BSA+, "t ESA+, npoESA+ < psl. *bylh, *ne bylh, *prdbylh (Vasiljev 1905a); sln. nogo, na nogo, glavo, na glavo, čak., nštok. nogu, na nogu, glavu, na glävu, rus. H6^y : Hä Ho^y, ^6noey, Hä ^onoey < psl. *nögq, *na nogq, *gölvq, *na golvq; sln. dan, dne, na dän < psl. *dbnb, *dbne, *na dbnb; b) na zadnjem zlogu fonološke besede, tj. na (enozložni) zaslonki, se naglas pojavlja ob prisotnosti polnopomenske besede (predslonk(e)) in zaslonke: rus. e3HncA, HanancA, poduMcA < psl. *vhz^ly s^, *nač^lh s^, *rodilh s^ ^ psl. *vhzqlh, *načqlh, *rddilh; nar. sln. ddnss/ddnds, nar. rus. dHecb, Honecb, oceHecb, 3UMycb : nemocb, ympoc < psl. *dbnbsb, *notbSb, Pred tem je prvi del zakona pojasnjeval t. i. zakon Šahmatova, ki pravi, da se stari cirkumfleks umakne na predslonko (Šahmatov 1901). Tako Šahmatov kot Vasiljev in Dolobko govorijo o premiku naglasa, kar pomeni, da izhajajo iz fonološke naglašenosti oblik. O fonološki nenaglašenosti praslovanskih oblik ob tipološkem sopostavljanju s starogrškimi EyKXrvöpEva govori Jakobson (1963: 7-9), kar v svoj teoretični koncept integrira moskovska naglasoslovna šola (Dybo 2000: 77). Z *esenbsb, *zimQSb : *letosb, *utrosb ^ *dbnb, *ndib, *esenb, *zimg : *leto, *utro W (Dolobko 1927: 687-693); c) polnopomenska beseda je torej fonetično naglašena N (s praslovanskim starim cirkumfleksom na prvem zlogu osnove) samo v položaju 1 med naglašenima polnopomenskima besedama ali med premoroma, tj. ko se ob njej ^ ne pojavljajo breznaglasnice (predslonke in zaslonke) (strus. boay : b b^AY, pf k^AV, O H6 3d boay : BjAY kb, boay öt < psl. *vödQ : *i vodq, *zä vodq, *ne za vodq : *vodQ s li, *vodQ že) (Zaliznjak 1985: 372). L Glede na fonološko naglašenost oblike, v kateri se pojavljata, je za praslo- 0 vanska stara tonema možno reči, da predstavlja praslovanski stari akut avtonomni v naglas (tj. stoji »avtonomno« na fonološko naglašenem zlogu), medtem ko predstavlja praslovanski stari cirkumfleks avtomatični naglas (tj. stoji »avtomatično« na prvem ali zadnjem fonetično naglašenem, a fonološko nenaglašenem zlogu fonolo-ško nenaglašene fonetične besede). Z A 1.1.4 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip b/a P Pri glagolih z ničto nedoločniško pripono in korenom na nosnik in jezičnik se po- 1 javlja oblikotvorni naglasni tip b/a, kar pomeni, da glagoli tega tipa v oblikah seda-S njiške osnove izkazujejo praslovanski oblikotvorni naglasni tip b, v oblikah nedo-^ ločniške osnove pa praslovanski oblikotvorni naglasni tip a (sln. žeti žanješ, mleti 1 melješ, nštok. žeti žanješ, ml(j)eti melješ, rus. ^ämb ^Hemb, Monomb Menemb < 7 psl. *žqti *žbnešb, *melti *melešb < *ž^ti *žbnešb, *melti *me^ešb (b/a)). • 1 1.1.5 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip c/a • Pri glagolih z ničto nedoločniško pripono se pojavlja oblikotvorni naglasni tip c/a, 2 kar pomeni, da glagoli tega tipa v oblikah sedanjiške osnove izkazujejo praslo-vanski oblikotvorni naglasni tip c, v oblikah nedoločniške osnove pa praslovanski oblikotvorni naglasni tip a (sln. gr^sti gr^zeš (gr^zete), nštok. gristi gr^zeš (gr^zete), čak. grist grizeš grizete, rus. ^pücmb ^pu3emb (^pu3eme), brus. ^pÜ3^i ^pu3em ^pu3H^e, ukr. ^pu3mu ^pu3em ^pu3eme, češ. hryzt hryzeš (hryzete) < psl. *gryzti *gryzešb *gryzete (c/a); sln. žreti žreš žrete, rus. (^pamb) ^pemb (^peme) < psl. *žerti *žbrešb *žbrete (c/a) 'žreti'; sln. piti piješ, nštok. piti, rus. numb nbemb ' < psl. *piti *piješb/*pbješb (c/a) 'piti'). 1.1.6 Praslovanski oblikotvorni naglasni tip d Praslovanski oblikotvorni naglasni tip d je značilen samo za nekatere sklanjatvene vzorce (to so moška o-jevska sklanjatev, M-jevska in i-jevska sklanjatev, soglasni-ška sklanjatev samostalnikov srednjega spola z osnovo na *-es-) in je različica pra-slovanskega naglasnega tipa b: fonološko nenaglašene oblike imenovalnika/tožilni-ka ednine, nepremično naglasno mesto na prvem/edinem zlogu končnice v ostalih oblikah (čak. züb züba < psl. *zQbh *zQba (d) 'zob'; nar. sln. most mosta (rezijansko (Bila) 'must mos'ta) < psl. *mösth *mosta (d) 'most';7 sln. uho ušesa < psl. *üxo V slovenščini odraz psl. naglasnega tipa d izkazuje rezijansko gradivo, kjer je razlika med psl. naglasnima tipoma b in c ter hipoteričnim psl. naglasnim tipom d vidna v odražanju naglasa pri samostalnikih moške o-jevske sklanjatve z enozložno osnovo s psl. kratkim sa- *ušese (d) : sln. oko očesa < psl. *dko *dčese (c)). V večini slovanskih jezikov pa naj bi že zelo zgodaj sovpadel z odrazi praslovanskih naglasnih tipov c ali b (knj. sln. most mostü, nštok. most most, rus. Mocm Mocma, češ. most mostu < *mösti *mösta; sln. zob zobä, nštok. züb züba, rus. 3y6syöa, češ. zub zubu < *zQb^ *zQba):^ 1.2 Nepremična naglasna tipa s praslovanskim novim akutom ^ Poleg praslovanskega naglasnega tipa a z nepremičnim naglasnim mestom na osno- ^ vi se pojavljata še dva nepremična naglasna tipa, ki pa za razliko od tipa a izkazujeta ^ praslovanski novi akut na osnovi, ki ni povsem jasnega nastanka, najverjetneje je ^ pogojen z besedotvornim vzorcem (Dybo 2000: 98). Praslovanska nepremična na- ^ glasna tipa s praslovanskim novim akutom izkazujeta tele značilnosti: (a) nepremično naglasno mesto na osnovi in praslovanski novi akut na dol- ^ žini ali na kračini v vseh sklonskih oblikah; imajo ga praslovanski dvozložni samostalniki ä-jevske sklanjatve, izpeljani s praslovanskim priponskim obrazilom *-ja (posledično je zadnji soglasnik osnove jotiran), zanje je torej značilna t. i. »jotacij-ska imobilizacija« (rus. HOTOBaa HMMo6H^H3a^Ha): sln. suša sušo, nštok. süša süšu, čak. suša sušu, rus. cyma cymy, češ. (souš) souše < psl. *suša *suŠQ (a'); sln. koža kožo, nštok., čak. koža kožu, rus. Ko^a Ko^y, češ. kuže kuži < psl. *kdža *kdŽQ (a'); (a") nepremično naglasno mesto na osnovi in praslovanski novi akut na kra-čini v vseh sklonskih oblikah; poznajo ga praslovanski trizložni samostalniki moške ® o-jevske in ä-jevske sklanjatve, izpeljani iz sestavljenih glagolov s pomočjo kvalitativnega prevoja *e ^ *o korenskega samoglasnika, zanje je torej značilna t. i. ^ »prefiksalna imobilizacija« (rus. npe^HKcantHaa HMMo6H^H3a^Ha): a) samostalni- ^ ki moške o-jevske sklanjatve: knj. sln. potok potoka, nar. sln. potok potoka, nštok. W potok potoka, čak. potok potoka, rus. nomoK nomoKa < psl. *potdkh *potdka (a") ^ ^ *potekti *potečešb (c) : psl. *tok^ *tok^> (c) ^ *tekti *tečešb (c); b) samostalniki ä-jevske sklanjatve: sln. zaloga zalogo, nštok. zaloga zalogu, češ. zaloha zalohu < psl. *zaldga *zaldgQ (a") ^ *zalegti (c). 1.3 Praslovanski besedotvorni naglasni tipi Praslovanski besedotvorni naglasni tipi so značilni za s praslovanskimi produktivnimi priponskimi obrazili izpeljane (za)imenske besedne vrste (samostalnik, pridevnik, zaimek) ter za sedanjiške in nedoločniške glagolske oblike z izjemo sedanjika. Po teoriji moskovske naglasoslovne šole (Dybo 1981: 55-196; 2000: 97-226) je moglasnikom: rez. sln. 'buk 'boga = knj. sln. bog bogä, nštok., čak. bog boga, rus. 66^ 66^a < psl. *bög^ *boga (c) : rez. sln. 'bop bo'ba = knj. sln. bob boba, nštok. bob boba, rus. 666 6o6a < psl. *bdbh *boba (b) : rez. sln. 'must mos'ta < *möst^ *mosta (d). Za hipotetični tip d je bil v rezijanskem narečju slovenščine doslej najdem samo navedeni primer. Rezijanski zgledi so prirejeni po Steenwijk 1992. V posameznih slovanskih jezikih in njihovih narečjih se za psl. naglasni tip d pojavljajo tile odrazi: 1. poseben odraz psl. naglasnega tipa d (nar. psl. *gördh *gorda, ^rogh *roga); 2. sovpad s psl. naglasnim tipom b (nar. psl. *görd^ *gorda, *rög^ *roga); 3. sovpad s psl. naglasnim tipom c (nar. psl. *görd^ *görda, ^rog^ ^roga) (Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990: 129-154). Z praslovanščina poznala sedem tovrstnih naglasnih tipov (A, B, C, D, E, F, G), ki imajo tele značilnosti: N (A) stalni staroakutski naglas na besedotvorni podstavi (sln. (stardc) starca, 1 nštok. starac starca, sr. čak. starac starca, rus. cmäpe^ cmäp^a < psl. *starbcb ^ *stärbca (A) ^ psl. *stärh (a); sln. (sildn) silna silno, nštok. silan silna silno, rus. O cunbHuü < psl. *silbm *silbna *silbno (A) ^ psl. *sila (a); vsl. csl. hhctota hhctot^ S < psl. *čistota *čistotQ (A) ^ psl. *čist^> (a); sln. starost starosti, nštok. starost L starosti, vsl. csl. cnfpocTh, rus. cmäpocmb cmäpocmu < psl. *starostb *stärosti (A) 0 ^ psl. *stärh (a); sln. ribica ribico, nštok. ribica ribicu < psl. *rybica *rybicg (A) v ^ psl. *ryba *rybg (a); sln. krastav krastava krastavo, nštok. krastav krastava krastavo, rus. Kopocmaeuü < psl. *korstavt *körstava *korstavo (A) ^ psl. *kör-sta *körstg (a); sln. kravar kravarja, nštok. kravär kravärja < psl. *körvafb *kör-vara (A) ^ psl. *körva *körvg (a)); Z (B) stalni naglas na prvem/edinem zlogu končnice (sln. zgbdc (zobca),'' nštok. A zubac (zupca), rus. 3y6e^ 3y6^ä < psl. *zQbbCb *zQbbca (B) ^ psl. *zQb^ *zQba (c); P nar. sln. lepota lepoto (rezijansko (Bila) lopo'ta lopo'to), vsl. csl. *AtnoTd ktnoT^ 1 (tip rus. CMenomä c^enomy) < psl. *lepotä *lepotQ (B) ^ psl. *lep^ *lepa *lepo S (c);10 sln. mesar mesarja, nštok. mesär mesara, čak. mesar mesära < psl. *m^säfb ^ *m^safä (B) ^ psl. *mqso (c)); 1 (C) polarizirani mobilni naglas: sln. močdn močna močno < psl. *mdtbnh 7 *motbnä *mdtbno (C) ^ psl. *mdib (c); sln. mladost mladosti, nštok. mladost • mladosti, rus. Mo^odocmb Mo^odocmu < psl. *möldostb *möldosti (C) ^ psl. 1 *möldh *molda *möldo (c); sln. kdrväv (kdrväva) kdrvävo, nštok. krväv (krväva) • krvävo < psl. *krivavy *krhvavä *krivavo (C) ^ psl. *kry *krhve (c); 2 (D) stalni naglas na polglasniku priponskega obrazila:11 sln. stoldc (stolca), nštok. stolac (stolca), rus. cmo^e^ (cmo^^ä), ukr. cmi^e^ (cminb^k) : nar. rus., brus. (cm6ne^) cm6n^a < psl. *stolbcb *stdlbca < *stolbCb *stolbca (D); sln. grešdn 9 V slovenščini je pri odrazih posameznih samostalnikov na *-bcb praslovanskega naglasnega tipa B prišlo do posplošitve bodisi naglasa imenovalnika (psl. ^zghhcb *zQbbca (B) > sln. *zöbdc *zöbca > zöbdc zobca) bodisi naglasa odvisnih sklonov (psl. *venbcb *venbca (B) > sln. *ven9c *venca > ven9c venca). 10 V južni slovanščini se v tem tipu prvotno pojavlja odraz praslovanskega naglasnega tipa c (srblg. *AtnoTf Aänonx < ^lepota *lepotQ (c), ki je glede na zunanje primerjalno gradivo (baltščina) drugoten. Pozneje je v posameznih sistemih prišlo do izravnave naglasa po eni izmed oblik (knj. sln. lepöta lepöto, nštok. ljepota ljepotu, lepota lepotu z izravnavo po oblikah tipa *lepota : knj. sln. sirota siroto z izravnavo po oblikah tipa *sirotQ); redki so primeri z ohranjenim odrazom prvotnega stanja (nar. sln. siröta siroto (ziljsko (Brdo) sdröita sdrüdta) < *sirota *sirotQ). 11 V pozni praslovanščini je prišlo do naglasnega umika s polglasnika priponskega obrazila v šibkem položaju in do nastanka poznopraslovanskega novega akuta na edinem/zadnjem zlogu korena. V (zahodni in južni) slovenščini na primer se praslovanski novi akut na kračini v nezadnjem zlogu odraža v samoglasniški kakovosti (sln. žena : ženski, konj : konjski < psl. *žena (b) : *ženbsk^>jb (D), *kdnb (b) : *kdnbsk^>jb (D)). grešna grešno < psl. *grešbn-h *grešbna *grešbno < *grešbnh *grešbna *grešbno (D) ^ psl. *grexh *grexa (b); (E) stalni naglas tipa novega akuta na kratkem samoglasniku priponskega obrazila (sln. dobrota dobroto, srblg. AjEpjnd AjEpjn«, vsl. csl. AjEpjnd AjEpjn^ 'dobrota' < psl. *dobr6ta *dobr6tQ (E) 'dobrota' ^ psl. *dobr^ *dobra *dobr6 (b); vzh. srblg. v^Apjcnh < psl. *mQdr6stb *mgdr6sti (E) ^ psl. *mgdrh *mgdra *mgdr6 (b); (F) stalni staroakutski naglas na dolgem samoglasniku priponskega obrazila z dvema podtipoma z naglasnim mestom: (F^) na prvem zlogu priponskega obrazila (sln. žen^ca žen^co, nštok. ženica ženicu < psl. *ženica *ženicQ (F1) ^ psl. *žena *ženQ (b); sln. rjav rjava rjavo, nštok. rdav rdava rdavo < psl. *rhdavh *rhdava *rhdavo (F1) ^ psl. *rhda ^rhdg (b)); sln. nositi, nštok. nositi, rus. Hocumb < psl. *nositi (F1); (F2) na predzadnjem zlogu oblike: sln. nož^ca nož^co, nštok. nožica nožicu, čak. nožica nožicu < psl. *nožica *nožiCQ (F2) ^ psl. *noga *ndgg (c); sln. bradavica, nštok. bradavica, nar. rus. 6opo^oeü^a < psl. *bordavica (F2) ^ psl. *borda *bördg (c); sln. moriti, nštok. moriti, rus. Mopumb < psl. *moriti (F2);12 (G) stalni naglas tipa novega akuta na dolgem samoglasniku priponskega obrazila (sln. konjar konjarja, nštok. kdnjär (konjara) < psl. *konafb *konara (G) ^ psl. *konb *kona (b)). Praslovanski besedotvorni naglasni tipi tvorjenk so določljivi na osnovi oblikotvornega naglasnega tipa njihovega besedotvornega predhodnika, tj. pregibne imenske besedne vrste oziroma sedanjika glagola (oblikotvorni naglasni tipi *a, *b, *c), in vrste praslovanskega priponskega obrazila. Pri slednjih sta pomembni dve dejstvi: 1. vrsta prvega zložnika priponskega obrazila (polglasnik, kratki samoglasnik, akutirani dolgi samoglasnik, neakutirani dolgi samoglasnik); 2. odsotnost : prisotnost praslovanskega naglasnega tipa C pri izpeljankah, tj. fonološko nenagla-šenih oblik. hH Z > o hJ o NN N H *a *b *c Zgledi psl. *-b-/*-h- *A *D *B *-bcbsub, *-bca, *-bce, *starBcB *stolBcB *zQbBcB *-hkhsub, *-hka, *-hko, *starBca *stölBca *zQbBca *-bj-, *-bstvo *A *D *C ' ad]' *silBni *grešBni *mötBni *silBna *grešBna *motBna *silBno *grešBno *mötBno 12 Razlika med praslovanskima naglasnima podtipoma Fj in F2 je jasno razvidna v primerih z zloženim priponskim obrazilom (sln. Brezovica : Lesk6vica : Bazovica < *berzovica (A) : *lesk6vica (Fj) : *b^zovica (F2) ^ psl. *berza *berzg (a) : *leska *leskQ (b) : *biza E Z 1 K O s L 0 V z 1 Z A P 1 s K 0 psl. *-V- *A *E *B *-ota *čistota *dobr6ta *lepota *čistotQ *dobr6tQ *lepotQ *A *E *C *-ostb, *-ota, *-ovh *starostB *mQdr6stB *m6ldostB *starosti *mQdr6sti *m6ldosti psl. *-V- *A *F1 *F2 *-ica, *-inasub, *-išče, *rybica *ženica *nožica *-ath, *-itb *rybicQ *ženicQ *nožicQ *A *C *-enh, *-avh, *-qt- *k6rstavi *ridavi *krBvavi *k6rstava *ridava *krivava *k6rstavo *ridavo *krBvavo psl. *-V- *A *G *B *-afb, *-akh, *-ikh, *k6rvafB *konafB *mQsafB *-inaad., *-inh *k6rvafa *konafa *mQsafa Poznopraslovanski oblikotvorni in besedotvorni naglasni tipi 1.4 Praslovanska metatonija Znotraj praslovanskega naglasnega sistema je opazna besedotvorno pogojena metatonija ali tonemska sprememba v smeri cirkumfleks > akut (natančneje praslovanski stari cirkumfleks na dolžini > praslovanski stari/novi akut na dolžini, praslovanski stari cirkumfleks na kračini > praslovanski novi akut na kračini) in stari akut/ cirkumfleks > prednaglasnost. S stališča fonološke naglašenosti metatoniranega morfema gre za spremembo nenaglašenost (cirkumfleks) > naglašenost (akut) oziroma naglašenost (akut) > nenaglašenost (prednaglasnost). Posledica praslovanske metatonije je prehajanje besedotvorne podstave iz naglasnega tipa v naglasni tip ob izpeljavi. Za praslovanščino so značilni tile prehodi med naglasnimi tipi: a) pri izpeljankah s praslovanskimi priponskimi obrazili kot *-dlo, *-jb, *-vh prehod c, c/a ^ b: psl. *žerti *žbrešb (c/a) 'žreti' : *žerdl6 (b) 'žrelo'; psl. *möldt *molda *möldo (c) 'mlad' : *moldb *molda (b) 'mlaj'; b) pri izpeljankah s praslovanskim pripon-skim obrazilom *-ja prehod c ^ a': psl. *süxt *suxa *süxo (c) 'suh' : *suša *suŠQ (a') 'suša'; c) pri izpeljankah iz sestavljenih glagolov in oblik za srednji spol pri-mernika prehod c ^ a, a": sln. vrat vratü, nštok. vrat vrata, rus. eopom eopoma < psl. *vörth *vörta (c) 'vrat' : sln. obrat obrata, nštok. obrat obrata, rus. oöopom oöopoma < psl. *obvörth *obvorta (a") 'obrat'; sln. tok (toka), Npl tokovi, nštok. tok (toka), rus. moK moKa, češ. tok toku < psl. *tök^ *töka (c) 'tok' : *potdkh *potdka (a") 'potok'; sln. drag draga drago, nštok. drag draga (drago), čak. drag draga drago, rus. ^6po^ ^opo^ä ^6po^o < psl. *dörgh *dorga *dörgo (c) 'drag' : čak. draže, rus. dopO^e < psl. *d0rže (a) 'dražje'. Matej Sekti, Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema ... 2 Naglasni sistemi baltskih jezikov z zgodovinskojezikoslovnega vidika Naglasni sistemi posameznih baltskih jezikov v posameznih naglasnih prvinah izkazujejo sistematične vzporednice, ki jih je mogoče zvesti na skupno prabaltsko ,!., izhodišče. Naglasno mesto se ujema v litovščini in stari pruščini (lit. mote 'zakon- ^ ska žena', antras antra 'drugi, drug', turäti 'imeti', kadä 'kdaj, kadar', dabar 'zdaj' ^ = stpr. müti 'mati', anters antra 'drug', turit 'imeti', kadden 'kdaj, kadar', dabber ^ 'še'),13 letonskemu lomljenemu tonemu ustreza v litovščini (in stari pruščini) aku- ^ tirani prednaglasni zložnik (let. galva 'glava', azis 'kozel', sirds 'srce' : lit. galvä ^ 'glava', ožys 'kozel', širdis 'srce' (: Asg gälvq, 0žiq, širdl) < pblt. *gal'va, *a'zTs, ^ *š^r'dis). Tonemi so vzporedni v litovščini in v letonščini v prvem zlogu (lit. duona 'kruh', liepa 'lipa', brolis 'brat', mote 'mati', saule 'sonce' : draugas 'prijatelj', ^ Asg ausl 'uho', Asg žiemq 'zima' = let. duona 'kos kruha', liepa 'lipa', brälis 'brat', ^ mäte 'mati', saule 'sonce' : dräugs 'prijatelj', Asg äusi 'uho', Asg ziemu 'zima' < pblt. *'dona, *'leipa, *b'ralias, *'matS, *'saulS : *d'raugas, *'ausTn, *'zeimän)1'4 kot tudi v stari pruščini, ko so le-ti posredno označeni (na dvoglasnikih in dvoglasni-ških zvezah) (stpr. Asg m ainan 'eden', pogaüt 'ujeti, zgrabiti', Apl kaülins 'kost', Asg m geiwan 'živ', boüt 'biti', Asg soünon 'sin' : eit 'iti', AsgJwäigftan 'zvezda', Apl ausins 'uho', imt 'vzeti', desimts 'deseti' = lit. Asg m v^enq, pagauti, kaulas, Asg m gyvq, buti, Asg sun^ : eiti, Asg žvaigždq, Asg aüsl, imti, dešimtas < pblt. ® *'ainan, *pa'gautei, *'kaulas, *'giuan, *'sunün : 'eitei, *zuaigzden, *'ausTn, *'imtei, *de'šimtas).^^ « Nobeden od dokumentiranih baltskih jezikov ne ohranja prvotnega prabalt- ^ skega naglasnega stanja, v vsakem od njih je prišlo do naglasnih sprememb. W 2.1 Litovščina V litovskem naglasnem sistemu je prišlo do regularnih naglasnih sprememb (naglasni pomik po drugem de Saussurjevem zakonu, krajšanje izglasnih dolžin po Leskienovem zakonu, daljšanje v naglašenih odprtih nezadnjih zlogih, navzkrižna metatonija) in analognih sprememb (naglasnomestne izravnave znotraj pregibalnih vzorcev, prehajanje leksemov iz naglasnega tipa v naglasni tip). V tretjem staropruskem katekizmu (Enchiridion, 1561) je na naglasno mesto mogoče sklepati na osnovi dveh grafičnih posebnosti: 1. znak ~ (v transliteraciji ") označuje naglašenost enoglasnika in dvoglasnika ter samoglasnika v dvoglasniški zvezi; 2. pisni dvojni soglasniki nakazujejo, da je samoglasnik levo od njih kratek in nenaglašen ter posledično kažejo na to, da se naglasno mesto nahaja v sledečem zlogu. Naglasna znamenja v vzhodnobaltskih jezikih: a) litovščina: V (naglasno mesto, dolžina, litovski zgodovinski akut), V (naglasno mesto, dolžina, litovski zgodovinski cirkumfleks), V (naglasno mesto, kračina); b) letonščina: V (dolžina, letonski rastoči tonem), V (dolžina, letonski padajoči tonem), V (dolžina, letonski lomljeni tonem). Označevanje tonemov v stari pruščini: 1. znak ~ na drugi sestavini dvoglasnika označuje staropruski rastoči tonem; 2. znak ~ na prvi sestavini dvoglasnika ali na prvi sestavini dvoglasniše zveze označuje staropruski padajoči tonem. z Naglasni pomik po drugem de Saussurjevem zakonu: Prabaltsko naglasno mesto se je v litovščini s prabaltskega cirkumflektiranega ali kratkega zložnika poN maknilo na neposredno sledeči prabaltski akutirani zložnik (de Saussure 1896: 157) 1 (lit. krumas (1) 'grm', läpas (2) 'list' ^ krumuotas 'grmičast' : lapuotas 'listnat' < ^ pblt. *k'rumotas (I/1), *'lapotas (I/2); lit. septyni (3) 'sedem', Apl septynius < pblt. O *septfnt (II/2), Apl *'septinios). Ta naglasnomestna sprememba je razvidna tako S znotrajsistemsko (lit. vyras (1) 'mož, moški, soprog', pirštas (2) 'prst', kelmas (3) L 'deblo, steblo', dievas (4) 'bog' : Ipl vyrais, pirštais : kelmais, dievais : Apl vyrus, 0 kelmus : pirštus, dievus < pblt. Apl *'utrans, *'kelmans, *'pTrštans : *'deiuans) kot v zunajsistemsko v primerjavi s staropruskim gradivom (lit. Apl rankäs 'roke', Apl ausls 'ušesa' : stpr. Apl ränkans ['ränkans] 'roke', Apl äusins ['äusins] 'ušesa' < pblt. *'ränkäns, *'äus^ns). Krajšanje izglasnih dolžin po Leskienovem zakonu: a) Prabaltski (nena-Z glašeni in naglašeni) akutirani zložniki v (odprtem in zaprtem) zadnjem zlogu so se A v litovščini skrajšali (lit. värna 'vrana', galvä 'glava', Nsg f tä 'ta' < pblt. *'uärnä, P *gäl'uä, *'tä); b) Prabaltski (nenaglašeni in naglašeni) cirkumflektirani zložniki v 1 (odprtem in zaprtem) zadnjem zlogu so v litovščini ostali dolgi (lit. Gsg värnos, S galvos, Gsg f td < pblt. *'uärnäs, *gäl'väs, *'tä). Ta kolikostna sprememba je raz-^ vidna tudi znotrajsistemsko (lit. geras (4) 'dober', Nsg f indef. gerä : def. geroji, 1 Npl m indef. geri : def. gerieji; sukti 'zavrteti', 1sg praes. suku 'zavrtim' : sukuos 7 'zavrtim se', 2sg praes. sukl 'zavrtiš' : sukies 'zavrtiš se'). Daljšanje v naglašenih odprtih nezadnjih zlogih: Prabaltska kratka *e, *a 1 v naglašenih odprtih nezadnjih zlogih sta se v litovščini podaljšala, kar je razvidno • tudi znotrajsistemsko (lit. nešti 'nesti' : 3sg praes. neša < pblt. *neš'tei 'nesti' : 3sg 2 praes. *'neša; lit. avls 'ovca' : Asg ävl < pblt. *au'is : *'auin). Navzkrižna metatonija: V litovščini je prišlo do navzkrižne metatonije: prabaltski akut, tj. rastoči tonem, se je spremenil v litovski padajoči tonem, prabaltski cirkumfleks, tj. padajoči tonem, se je spremenil v litovski rastoči tonem. Poimenovanje litovskih tonemov je zato samo zgodovinsko (zgodovinski akut, zgodovinski cirkumfleks). Litovska navzkrižna metatonija je razvidna zunajsistemsko v primerjavi z letonskim in staropruskim gradivom.16 Analogne spremembe: Pri fonološko nenaglašenih oblikah je v sklanjatvi prišlo do izravnave naglasa po oblikah brez naslonke (lit. Asg gälvq 'glavo',po gäl-vq 'po glavi'; Asg žiemq 'zimo', i žiemq 'proti zimi' < pblt. *'gäluän, *'pä gäluän (11/1); *'zeimän, *'Tn zeimän (II/2)), medtem ko se je v spregatvi razlika med oblikami brez naslonke in oblikami z naslonko pri glagolih s cirkumflektiranim ali kratkih 16 Razliko v tonskem poteku jasno nakazujejo naglasna znamenja na dvoglasnikih in dvo-glasniških zvezah: 1. naglasno znamenje na prvi sestavini kaže na padajoči tonski potek (lit. duona, pagäuti, let. dräugs, stpr. eit); 2. naglasno znamenje na drugi sestavini kaže na rastoči tonski potek (lit. draugas, eTti, let. duona, stpr. pogaüt). Podoben pojav navzkrižne metatonije v slovanskih jezikih srečamo v križevško-podra-vskem narečju kajkavščine (*meso > meso, *suša > suša) (Lončaric 1996: 27-28, 4950), v predzadnjih besednih zlogih pa tudi v poljanskem narečju slovenščine (*bre:za > bre:za, *se:nca > se:nca) (Stanonik 1977: 298). zložnikom v korenu (pri katerih ni prišlo do naglasnega pomika s predslonke na koren po de Saussurjevem zakonu) ohranila (lit. duoda 'da', neduoda 'ne da', atduoda ^ 'odda', let. duöd 'da', neduod 'ne da', atduod 'odda' : lit. neša nese , neneša ne ^ nese', atneša 'odnese' < pblt. *'doda, *'ne doda, *'at doda (II/2); *'neša, *'ne neša, ^ *'at neša (II/2)). V knjižni litovščini sta skozi zgodovino dokumentirani predvsem ^ težnji po prehodu leksemov med naglasnimi tipi kot 1 > 3 in 2 > 4, pri čemer ino- ^ vacijo potrjuje tudi primerjava s stanjem v letonščini, redkeje v stari pruščini (lit. ^ pllnaspilnä (3) < stlit. pllnasplina (1) 'poln', let. pilnspilna 'poln' < pblt. *'p^lnas ^ *'p^lnä (I/1) : lit. gyvas gyvä (II/1) 'živ', let. dzivs dziva 'živ' < pblt. *'giuas *gfua (II/1); lit. vilkas vilkai (4) < stlit. vilkas vilkai (2) 'volk'; lit. miglä, Gsg miglos (4) < stlit. miglä, Gsg mlglos (2) 'megla' < pblt. *'miglä, Gsg *'migläs (I/2); lit. dštras ašträ (4) < stlit. aštras ašträ (2) 'oster'). ^ HH 2.2 Letonščina ^ > O hJ m O V letonskem naglasnem sistemu je prišlo do regualrnih naglasnih sprememb (po-splošitev naglasnega mesta na prvem zlogu, krajšanje v zadnjih zlogih večzložnic) in analognih sprememb (tonemske izravnava znotraj pregibalnih vzorcev). Posplošitev naglasnega mesta na prvem zlogu: V letonščini je (verjetno pod vplivom substratnih in adstratnih baltofinskih jezikov, ki poznajo stalno nagla-sno mesto na prvem zlogu) prišlo do posplošitve naglasnega mesta na prvem zlogu. Letonski umično naglašeni zložniki imajo tele toneme: a) prabaltski akutirani prednaglasni zložnik (znotraj prabaltskega mobilnega naglasnega podtipa II/1) ima ^ letonski lomljeni tonem (let. 'galva 'glava', lit. galvä, Asg gälvq < pblt. *gäl'uä); b) ^ prabaltski cirkumflektirani prednaglasni zložnik (znotraj prabaltskega mobilnega naglasnega podtipa II/2) ima letonski padajoči tonem (let. 'ziema 'zima', lit. žiemä, ^ Asg žiemq < pblt. *zei'mä). Krajšanje v zadnjem zlogu večzložnic: Prabaltski dolgi zložniki v zadnjem zlogu večzložnic so se v letonščini skrajšali (let. varna 'vrana', Gsg varnas, lit. varna 'vrana', Gsg varnos < pblt. *'uärnä, Gsg *'uarnas; 1-3sg praes. let. saku saki saka 'reči', lit. sakau sakai säko < pblt. *sa'kau *sa'kai *sa'kä; let. labi 'dobro', lit. labai 'zelo, dobro' < pblt. *la'bäi), v zadnjem zlogu enozložnic pa so ostali dolgi (let. Nsg f tä 'ta', Gsg f ta, lit. Nsg f tä, Gsg f to < pblt. Nsg f *'tä, Gsg f *'ta; let. Apl mus 'mi', lit. mus < pblt. *'mus; let. Apl tris 'trije', lit. trls < pblt. *t'ris), oboje ne glede na prabaltski tonem zložnika v zadnjem zlogu. Izravnava tonemov znotraj pregibalnih vzorcev: V letonščini je na prvem zlogu prišlo do posplošitve enega od tonemov (letonščina posledično na prvem zlogu ne pozna tonemskih premen). Pri odrazu prabaltskega mobilnega naglasnega podtipa II/1 se je na primer posplošil lomljeni tonem v prvotno fonetično naglašenih oblikah, v katerih bi pričakovali rastoči tonem (let. 'galva 'glava', Asg 'galvu : lit. galvä, Asg galvq < pblt. ^gal'uä *'galuan, kar bi pričakovano dalo let. *'ga!va, Asg *'galvu)}'7 ' Do tipološko podobne izravnave naglasnih prvin pri odrazih samostalnikov praslovanske ä-jevske sklanjatve naglasnega tipa c z dolžino v osnovi je prišlo tudi v zahodnoslovanskih jezikih, kjer je bila v oblikah s pričakovano dolžino posplošena kračina (češ. hlava hlavu, slš. hlava hlavu, polj. glowa glowq, gluž. hlowa hlowu brez kolikostne premene za J 2.3 Stara pruščina V stari pruščini je prišlo do ene regularne naglasne spremembe (naglasni pomik po N Kortlandtovem zakonu). 1 Naglasni pomik po Kortlandtovem zakonu: Prabaltsko naglasno mesto se je v stari pruščini s prabaltskega kratkega naglašenega zložnika pomaknilo na nepo-O sredno sledeči zložnik (ne glede na njegove naglasne značilnosti) (Kortlandt 1974: S 302) (stpr. Asg buttan [bu'tan] 'hiša', dessimton [de'simton] 'deset', Asg gallan L [ga'lan] 'smrt', 2pl praes. immati [i'mati] 'vzamete', Asg m labban [la'ban] 'dober', Q semme [ze'me] 'zemlja' : lit. Asg bütq 'stanovanje', dešimt 'deset', Asg gälq 'koV nec', 2pl praes. mate 'vzamete', Asg m läbq 'dober', žeme 'zemlja' < pblt. *'butän, N *'dešimt, *'galän, *'imate, *'labän, *'ieml).18 Z 3 Prabaltoslovanski naglasni sistem A P Za prabaltoslovanski naglasni sistem se navadno trdi, da je bil istoveten s prabalt- I skim.19 To pomeni, da ga je mogoče rekonstruirati na osnovi naglasnega stanja S v baltskih jezikih, ki izkazujejo bolj arhaično naglasno stanje od slovanskih jezi- ^ kov. Rekonstrukcija prabalt(oslovan)skih naglasnih tipov s pomočjo primerjalne M metode in metode rekonstrukcije je osnova za tvorbeno-pretvorbeno predstavitev 7 naglasnih značilnosti določenih morfemov posameznih oblik pregibnih besednih • vrst v okviru teorije naglasne valence morfemov in postavitev pravila o določanju o prabalt(oslovan)skega naglasnega mesta. pričakovano češ. *hlava *hlavu, slš. *hlava *hlavu, polj. *glöwa *glowq, gluž. *hlöwa *hlowu kot odraz psl. *golua *gölug (c) (> sln. glava glavo, nštok. glava glävu, čak. gläva glävu, rus. ^onoea ^6noey)). ' Do naglasnega pomika v stari pruščini po Kortlandtovem zakonu je prišlo ne glede na fonološko naglašenost prabaltskega fonetično naglašenega zloga in ne glede na kolikost ali tonem zložnika v ponaglasnem zlogu. Do staropruskega naglasnega pomika pride torej pod drugačnimi pogoji kot do litovskega pomika po drugem de Saussurjevem zakonu in do praslovanskega pomika po Dybojevem zakonu. ' Istovetnost prabaltskega in prabaltoslovanskega naglasnega sistema je značilna predvsem za strukturo naglasnega sistema kot celote, razlike pa se lahko pojavljajo pri strukturiranosti in naglasu posameznih oblik: 1. oblikovne razlike: 2pl praes. psl. *jbmete 'vzamete' < *im-e-te : lit. imate 'vzamete', stpr. immati [i'mati] < *im-a-te; 2. naglasne razlike: psl. *nesti 'nesti' : lit. nešti 'nesti'; psl. Npl *meši 'mehovi' : lit. maišai 'vreče'; psl. Nsg *ndtb 'noč', Gsg *ndti, Asg *ndtb : lit. Nsg naktis 'noč', Gsg nakties : Asg näktf; psl. Nsg *syn^ 'sin', Gsg *synu, Asg *sym, : lit. Nsg sünüs 'sin', Gsg sünaü, Asg sun%. Glede na to, da v slednjih primerih baltščina izkazuje več različno naglašenih oblik, je bolj verjetno, da je do analognih izravnav prišlo v slovanščini (na primer izravnava naglasa imenovalnika po naglasu tožilnika po vzoru samostalnikov o-jevske sklanjatve). 20 Moskovska naglasoslovna šola na tvorbeno-pretvorbeni način v okviru teorije naglasne valence morfemov opisuje tudi naglasne sisteme manj raziskanih sodobnih jezikov (na primer abhazijščine, kavkaškega jezika severozahodne podskupine; Dybo 2000: 660734). 3.1 Prabaltoslovanski naglasni tipi Za rekonstrukcijo prabaltoslovanskih naglasnih tipov je najbolj povedno litovsko ^ gradivo, zgodovinskojezikoslovno interpretirano z upoštevanjem litovskih nagla-snih in analognih sprememb (prim. 2.1). Letonsko in staroprusko gradivo prabaltsko ,!., rekonstrukcijo na osnovi litovskega gradiva potrjujeta oziroma jo ponekod nekoliko ^ modificirata: letonščina v primerih, ko je v litovščini prišlo do analognih sprememb (prim. 2.2); stara pruščina v primerih, ko je v litovščini prišlo do naglasnega pomika ^ po de Saussurjevem zakonu (prim. 2.3). Prabaltoslovanščina je poznala dva osnovna naglasna tipa (I, II), ki sta glede na tonem naglašenega zložnika v osnovi imela vsak po dva naglasna podtipa (I/1, I/2, II/1, II/2). ^ Prabaltoslovanski nemobilni naglasni tip (I) je imel nepremično naglasno mesto na osnovi (osnova je torej vsebovala vsaj en fonološko naglašeni morfem, in sicer koren ali priponsko obrazilo) ter je imel dva naglasna podtipa: A) s pra-baltoslovanskim akutiranim zložnikom v osnovi (I/1): a) naglasno mesto je bilo na korenu (I/1kx); b) naglasno mesto je bilo na priponskem obrazilu (I/1sx); B) s prabal-toslovanskim cirkumflektiranim ali kratkim zložnikom v osnovi (I/2): a) naglasno mesto je bilo na korenu (I/2R ); b) naglasno mesto je bilo na priponskem obrazilu (I/2Sx). X Prabaltoslovanski mobilni naglasni tip (II) je imel fonološko naglašene ® oblike z naglasnim mestom na edinem/zadnjem zlogu končnice in fonološko nena-glašene oblike s fonetičnim naglasnim mestom na prvem ali zadnjem zlogu fonolo- ^ ške besede (osnova je torej vsebovala samo fonološko nenaglašene morfeme) ter je ^ imel dva podtipa: A) s prabaltoslovanskim akutiranim zložnikom v korenu (II/1); B) s prabaltoslovanskim cirkumflektiranim ali kratkim zložnikom v korenu (II/2). 3.2 Naglasna valenca morfemov Rekonstruirani prabaltoslovanski naglasni sisetm je mogoče predstaviti na tvorbeno-pretvorbeni način v okviru teorije naglasne valence morfemov. Jedro teorije je, da ima vsak morfem neke oblike pregibne besedne vrste naglasno valenco, in sicer je morfem: 1. naglasno dominanten, tj. z naglasno valenco »plus« (+), če je fonološko naglašen; 2. naglasno recesiven, tj. z naglasno valenco »minus« (-), če je fonološko nenaglašen. Naglasno valenco so imeli vsi morfemi (korenski, besedotvorni, končniški).20 3.2.1 Korenski morfemi Prabaltoslovanski korenski morfemi so bili naglasno dominantni ali naglasno re-cesivni: Z A) naglasno dominantni koreni so bili značilni za prabaltoslovanski nemo-bilni naglasni tip z naglasnim mestom na korenu (I^^), in sicer: a) akutirani nagla-N sno dominantni koreni za naglasni podtip I/1 (lit. vllna vilnq (1) 'volna', let. vilna 1 vilnu 'volna' < pbsl. *'uttna *'uttnan (1/1^^); lit. l^epa l^epq (1) 'lipa', let. liepa liepu ^ 'lipa' < pbsl. *'leipä *'leipan (I/1Rx); let. griva grivu 'ustje reke' < pbsl. *g'riua O *g'rtuan (1/1^^); lit. duona düonq (1) 'kruh', let. duona duonu 'krajec kruha' < pblt. S *'dona *'donan (1/1^^) 'kruh'; lit. brolis 'brat', let. brälis 'brat' < pblt. *b'ralias L (I/1rx);2J lit. dumai pl. (1) 'dim', let. dumi pl. 'dim' < pbsl. *'dumäi pl. (I/1Rx); lit. 0 pUnas pilnä (3 < 1) 'poln', let. pilns pilna 'poln' < pbsl. *'pilnas *'pttna (1/1^^)); v b) cirkumflektirani ali kračinski naglasno dominantni koreni za naglasni podtip I/2 (lit. blusä blüsq (2) 'bolha', let. blusa blusu < pbsl. *b'lusa *b'lusan (1/2^^); lit. žambas (4 < 2) 'rob, nekaj ostrega', let. züobs 'zob' < pbsl. *zämbas (I/2Rx) 'zob'; lit. pädas (2) 'podplat, pod, spodnji del', let. pads 'tlak, pod' < pbsl. *'padas (1/2^^) Z 'pod, tla'; lit. äštras ašträ (4 < 2) 'oster', let. astrs astra 'oster' < pbsl. *'astras A *'aštra (1/2^^) 'oster'); P B) naglasno recesivni koreni so bili značilni za prabaltoslovanski nemobilni 1 naglasni tip z naglasnim mestom na priponskem obrazilu (ISx) (prim. 3.2.2) in za S prabaltoslovanski mobilni naglasni tip (II), in sicer: a) akutirani naglasno recesivni ^ koreni za naglasni podtip II/1 (lit. galvä gälvq (3) 'glava', let. galva galvu < pbsl. 1 *gäl'uä *gdluan (II/1); stlit. smardas (3) 'vonj, smrad', let. smards < pbsl. *smär-7 das (11/1) 'vonj, smrad'; lit. gyvas gyvä (3) 'živ', let. dzivs dziva 'živ' < pbsl. *gtuas • *gt'ua (II/1); lit. nuogas nuogä (3) 'nag', let. nudgs nuoga 'nag' < pbsl. *nogas o *no'ga (II/1)); b) cirkumflektirani ali kračinski naglasno recesivni koreni za na- • glasni podtip II/2 (nar. lit. kainä kainq (4) 'cena' < pbsl. *käi'nä *käinän (II/2); lit. 2 žiemä žiemq (4) 'zima', let. zlema zlemu < pbsl. *zei'mä *zeimän (II/2); lit. nagä nägq (4) 'kopito' < pbsl. *na'gä *nagän (II/2) 'nohti, noga'; lit. maišas maišai (4) 'vreča', let. mäiss mäisi 'vreča' < pbsl. *mäisas *mäi'säi (II/2) 'meh, vreča'; lit. sausas sausä (4) 'suh', let. säuss säusa 'suh' < pbsl. *säusas *säu'sä (II/2); lit. bäsas basä (4) 'bos', let. bass basa 'bos' < pbsl. *basas *ba'sä (II/2)). 3.2.2 Besedotvorni morfemi Prabaltoslovanski besedotvorni morfemi, od katerih so tu obravnavana samo pri-ponska obrazila, so bili naglasno dominantni, drugotno dominantni, recesivni. Naglasno dominantna priponska obrazila so spreminjala naglasno valenco neposredno pred seboj stoječih morfemov, naglasno recesivni morfem je namreč postal naglasno drugotno dominantni morfem, pri čemer se je prabaltoslovanski recesivni akut metatoniral v dominantni cirkumfleks. Tovrstna priponska obrazila so bila: lit. -tas, -stas, -klas, -vas, -kas < ie. *-tö-, *-stö-, *-tlö-, *-uö-, *-ko-sub (lit. däti 'položiti', let. det 'leči jajca' : lit. džklas 'prevleka, ovoj' < pblt. *de'tei (II/1) : 21 Oblika lit. brolis 'brat', let. brälis 'brat' < pblt. *b'ralias (I/1) je (vzhodno)baltska inovacija, odraz prvotne oblike je posredno ohranjen v izpeljankah lit. broterSlis 'bratec', broterautis 'bratiti se' ^ pblt. *b'rater (I/1), pri čemer je prvotni naglas ohranjen v lit. broterautis. 22 Sln. mesätica 'vrsta ribe' (SSKJ) < psl. *m^sätica (F). 23 V sodobni litovščini se izpeljanke glasijo: priešininkas 'nasprotnik', vietininkas *mlan (I/2) < *detlän (II/l)); psl. *-dlo, *-jb, *-vy < ie. *-tlö-, *-iö-, *-uö- (psl. *žerti *žbrešb (c/a) 'žreti' : *žerdl6 (b) 'žrelo' < pbsl. *ger'tei (II/l) : *'gertlän (I/2) ^ < *gertlän (II/l)) (Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990: 8899). ^ Naglasno drugotno dominantna priponska obrazila (za razliko od nagla- ,!., sno prvotno dominantnih) spremembe naglasne valence neposredno pred seboj ^ stoječih morfemov niso povzročala. Tovrstna priponska obrazila so bila: a) aku- ^ tirana naglasno drugotno dominantna priponska obrazila: lit. -uotas, -ytis, -iena ^ < ie. *-ö-tö-, *-T-tiö-, *-ei-na (stlit. mlltuotas mlltuota 'mokast', dumbluotas dum- ^ bluota 'muljast, blaten', taukuotas taukuota 'masten', kraujuotas kraujuota 'krvav' < pblt. *'m^ltotas *'m^ltotä (I/1Rx), *'dumblotas *'dumblota (I/2Rx), *tau'kotas *tau'kota (I/1Sx), *kräu'iotas *kräu'i6tä (I/1Sx) ^ lit. miltai (1) 'moka', dumblas (2) ^ 'mulj, blato', taukai (3) 'mast', kraüjas (4) 'kri' < pblt. *'m^ltas (I/l), *'dümblas ^ (I/2), *taukas (II/l), *kräuias (II/2)); psl. *-aty, *-itb, *-ica, *-inasub, *-išče < ie. ^ *-ö-tö-/*-ä-tö-, *-T-tiö-, *-ei-nä, *-T-kä, *-T-skiö- (psl. *vblnath (A), *ženäth (F^), *bordäth (F2) = *mqsätica (F)22 ^ *vblna (a), *žena (b), *borda (c), *m^so (c)); b) cirkumflektirana ali kračinska naglasno drugotno dominantna priponska obrazila: lit. -ybe, -okas, -ykas, -inykas (> -ininkas); -ikas, -ukassub, -is, -inis, -tuvas, -ata < ie. *-T-b(h)iä, *-ä-kö-, *-T-kö-; *-i-kö-, *-u-kö-, *-i-iö-, *-i-n-iö-, *-tu-uö-, *-o-tä- ^ (stlit. priesinykas 'nasprotnik', vietinykas 'namestnik', darbinykas 'delavec', žolinykas 'zeliščar'23 < pblt. *p'reišinTkas (I/lRx), *'ueitinTkas (I/2Rx), *darbi'nTkas ® (I/2Sx), *zäli'nTkas (I/2Sx) ^ lit. priešas (l) 'sovražnik', vietä (2) 'mesto, prostor, kraj', darbas (3) 'delo', žolž (4) 'trava, zelišče' < pblt. ^p'reisas (I/l), *'ueitä ^ (I/2), *darbas (iI/1), *za'lS (II/2)); psl. *-aky, *-ikV; *-ota; *-bc-, *-yk-, *-bj- < ie. *-ö-kö-/*-ä-kö-, *-T-kö-, *-o-tä-, *-i-kö-, *-u-kö-, *-i-iö- (psl. *stärbcb (A), *stolbcb W (D), *zQbbcb (B) ^ *stärh (a), *stol^ (b), *zQbh (c)). ^ Naglasno recesivna priponska obrazila so bila: a) akutirana: lit. -yba, -ingas, -okas < *-T-b(h)ä, *-n-g(h)ö-, *-ä-kö- (stlit. ilgokas ilgoka 'malo dolg', ma-žökas mažöka 'majcen', šaltokas saltokä 'mrzlkast', retökas retokä 'redkast' < pblt. *'d^lgäkas *'d^lgäkä (I/lRx), *'mazäkas *'mazäkä (I/2Rx), *šältäkas ^saltä'kä (Il/l), *retäkas *retä'kä (II/2) ^ lit. ilgas ilgä (3 < l) 'dolg', mäžas mažä (4 < 2) 'majhen', šaltas saltä (3) 'mrzel', retas retä (4) 'redek' < pblt. *'d^lgas *'d^lgä (I/l), *'mazas *'mazä (I/2), *Saltas ^sal'tä (Il/l), *retas *re'tä (II/2)); psl. *-av^, *-enh (po sekundarni nazalizaciji tudi *-qm>) < *-ä-uö-, *-e-nö- (psl. *körstavh (A), *rhdävh (Fj), *krhvavh (C) : *bordavica (F2) ^ psl. *körsta (a), *rhda (b), *kry *krhve (c), *borda (c)); b) cirkumflektirana ali kračinska: lit. -inas, -uka-sad., -iškas, -astis < ie. *-i-no-, *-u-ko-, *-is-ko-, *-os-ti- (lit. vyriskas vyriska 'moški', dväsiskas dväsiska 'duhoven, duševen', suniškas süniskä 'sinovski', dieviškas dieviška 'božji, božanski' < pblt. *'uiriškas *'uiriška (I/lRx), *'duasiškas *'duasiskä (I/2Rx), *suniskas *sünis'kä (II/l), *deiuiskas *deiuis'kä (II/2) ^ lit. vyras (l) 'mož', dväsas (2) 'duh, duša', sünüs (3) 'sin', dievas (4) 'bog' < pblt. *'uiras (I/l), *'duasas 'namestnik', darbininkas 'delavec', žolininkas 'zeliščar'. (I/2), *sü'nus (II/1), *deiuas (II/2)); psl. *-bnh, *-bskh, *-ostb < ie. *-i-no-, *-u-ko-, *-is-ko-, *-os-ti- (psl. *silbm> (A), *grešbm> (D), *mdibnh (C) ^ *sila (a), Z *grexi (b), *mdtb (c)). ^ 3.2.3 Končniški morfemi Prabaltoslovanski končniški morfemi so bili naglasno dominantni ali naglasno rece-s sivni: A) prabaltoslovanske naglasno dominantne končnice so bile v prabaltoslo-L vanskem mobilnem naglasnem tipu (II) naglašene; B) prabaltoslovanske naglasno 0 recesivne končnice so bile v prabaltoslovanskem mobilnem naglasnem tipu (II) v nenaglašene. z 1 3.3 Prabaltoslovansko naglasno mesto Tipološko gledano je imela prabaltoslovanščina stalno naglasno mesto, in sicer Z na prvem naglasno dominantnem morfemu od začetka besede: 1. oblika je ime- A la naglasno mesto na korenu in posledično naglasni tip I^^ (I/1Rx, 1/2^^), če je bil P korenski morfem naglasno dominanten, pri čemer sta bila priponski in končniški 1 morfem lahko naglasno dominantna ali naglasno recesivna: pbsl. *'Rx(+)-Sx-Ter s (Irj); 2. oblika je imela naglasno mesto na priponskem obrazilu in posledično na- ^ glasni tip (I/1 Sx, I/2Sx), če je bil korenski morfem naglasno recesiven in priponski 1 morfem naglasno dominanten (natančneje drugotno dominanten (prim. 5.4)), pri 7 čemer je bil končniški morfem lahko naglasno dominanten ali naglasno recesiven: • pbsl. *Rx(_)-'Sx(±)-Ter (ISx); 3. oblika je imela naglas na končnici in posledično na- 1 glasni tip II (II/i, II/2), če sta bila korenski in priponski morfem naglasno recesivna, • končniški morfem pa naglasno dominanten: pbsl. *Rx(_)-Sx(_)-'Ter(+) (II); 4. oblika 2 je bila fonološko nenaglašena in posledično imela naglasni tip II (II/i, II/2), če so bili vsi morfemi naglasno recesivni: pbsl. *Rx(_)-Sx(_)-Ter(_) (II).24 24 Tu so obravnavane samo oblike brez predponskega obrazila, saj je princip pojavljanja naglasnega mesta pri oblikah s predponskim obrazilom isti. Oblika je imela naglasno mesto na predponskem obrazilu, če je bil predponski morfem naglasno dominanten, pri čemer so bili vsi sledeči morfemi lahko naglasno dominantni ali naglasno recesivni: pbsl. *'Px(+)-Rx-Sx-Ter (IPx) (sln. patoka 'slabo pivo, vino, žonta', nštok. patoka, rus. nämoKa, češ. patoky pl. < psl. *patoka; sln. paberdk 'preostali sadež po trgatvi ali žetvi', češ.paberek < psl. *päber^kV; sln.pastorka, nštok.pastorka < psl. *pästor^ka kažejo na to, da je bilo priponsko obrazilo psl. *pä- naglasno dominantno; podobno tudi psl.*prä'-) (Bezlaj 1995: 15, 1, 13-14; Snoj 2003: 485). r I Pi •Ü r e I/ 1 T * "i. tip * r I •ü r I •ü r tip •J: r * n e r or k s s kk gg k n p * • ß s tas 1 I/ /2 I/ * • * n + * : * h n J3 J3 > •J: kk dd * * s kk aa mm a s mm n n ss lulu * * •J: •ü •ü II/ /2 •ü ' •ü ss * * * * a k rbi d * s .1(0 -KO n rtl g * n gg * * ' •Ü * •J: •J: /2 •J: •J: » •J: •J: dd * * rr * * a k * .1(0 -KO rr * * ja ldj n ''S ilcö * * ' •J: a uka a k a inga- -a, as bk ^ O a k s, ka ^ ^ is „ , ka ssas ^ ^ TO a iena a, ic - e * č s, ti iš i- * - ■ii^' s, tas ot at cö" in i- u- - * * la kl a v e ipone prip T3 ^ i3 ^ >i3 ^ r , ^ (0 ^ -- * * i * j* lo, dl- e ov o m m a s pos e c lenc al v e sne la agl n do no odn v pi ti ni s la gl a n rni or tv dot e s bes n tvo ot ik obli ki s n a ova a aba r o m hH NN Z > O hJ m o NN N H z Matej Sekti, Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema ... J 4 Od prabaltoslovanskega do praslovanskega naglasnega sistema N Primerjava praslovanskega naglasnega sistema s prabaltoslovanskim pokaže, da se 1 praslovanski naglasni sistem od prabaltoslovanskega razlikuje po nekaterih slovanskih naglasnih inovacijah. V praslovanščini je namreč prišlo do naglasnomestnih in tonemskih sprememb. L 4.1 Praslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu 0 Gre za Illič-Svityčevo dopolnitev Hirtovega zakona za slovanščino: Prabaltoslo-v vansko naglasno mesto se je v praslovanščini s prabaltoslovanskega končnega zlo- žnika (znotraj prabaltoslovanskega naglasnega tipa II) umaknilo na prednaglasno dolžino laringalnega nastanka (Illič-Svityč 1963: 78-82; Dybo 2000: 59-64) (psl. *gryzti, *žerti (c/a) < *gryzti, *žerti (c) = *nesti, *trqsti (c) < pbsl. *gruz'tei, *ger'tei Z (11/1) : *neš'tei, *trems'tei (II/2) (> lit. graužti, let. grauzt 'glodati, gristi'; lit. gerti, A let. dzert 'piti'); psl. *nožica, *bordavica (F2) < *nožica, *bordavica (C) < pbsl. P *nagi'ka, *bardavfka (II/2);25 psl. Dpl *nogämh, Lpl *nogaxh, Ipl *nogämi < Dpl 1 *nogamh, Lpl *nogaxh, Ipl *nogami = lit. Dpl nagoms, Lpl nagose, Ipl nagomis < S pbsl. Dpl *naga'mus, Lpl *naga'su, Ipl *naga'mts). Posledica praslovanskega na- glasnega umika po Hirtovem zakonu je nastanek praslovanskih naglasnih tipov c/a 1 oziroma F2 iz dela praslovanskih naglasnih tipov c (iz prabaltoslovanskega nagla-7 snega tipa II/1) oziroma C (in prabaltoslovanskega naglasnega tipa II z akutiranim • recesivnim priponskim obrazilom v predzadnjem zlogu)26 ter nastanek oblik s pra- 1 slovanskim starim akutom na predzadnjem zlogu znotraj praslovanskega naglasne- • ga tipa c/C. 2 4.2 Praslovanski naglasni pomik po Dybojevem zakonu Prabaltoslovansko naglasno mesto se je v praslovanščini s prabaltoslovanskega cirkumflektiranega ali kratkega fonološko naglašenega zloga (znotraj prabaltoslo- Naglasni tip psl. *nožica *nožicQ, *bordavica *bordavicQ (F2) naj bi torej nastal iz starejšega psl. *nožica ^nožicg, *bordavica *bdrdavicQ (C) po umiku naglasa po Hirtovem zakonu v oblikah z naglašeno enozložno končnico in posledično po izravnavi naglasne-ga mesta fonološko nenaglašenih oblik po umičnonaglašenih oblikah. Naglas prvotnih praslovanskih fonološko nenaglašenih oblik se najverjetneje posredno odraža na primer v sln. Nožice, Stožice, kar je rezultat izravnave naglasa po oblikah s predlogom sln. v Nožice, v Stožice < Nožicq, Stožicq (Snoj 2009: 285). Proti tezi o prvotnem pra-slovanskem naglasnem tipu C (< II) pri tovrstnih samostalnikih bi kazal naglas izpeljank tipa sln. goričica, lisičica ^ sln. gorica, lisica < psl. *goričica, *lisičica ^ *gorica, *lisica. Naglas tipa *goričica *goričicQ (F), *lisičica *lisičicQ (F) je torej enak naglasu tipa psl. *mqsätica *mqsäticQ (F < I/1Sx). ' Naglas izpeljanke tipa psl. *bordavica *bordavicQ (F) < *bordavica *bdrdavicQ (n/2) ^ *bdrdav^ *bordava *bdrdavo (C = n/2) ^ *borda ^bordg (c = II/2) kaže na prabaltoslo-vansko recesivno akutirano priponsko obrazilo psl. *-av^, (prabaltoslovanski akut je razviden v izpeljankah tipa psl. *r^däv^ *r^däva *r^dävo (F^) ^ *r^da ^r^dq (b)), medtem ko naglas izpeljanke tipa psl. *mqsätica *mqsäticQ (F) = *mqsätica *mqsäticQ (I/1Sx) ^ *mqsät^ *mqsäta *mqsäto (F2 = I/lSx) ^ *m^so (c = n/2) kaže na prabaltoslovansko dominantno akutirano priponsko obrazilo psl. *-at^. vanskega naglasnega tipa I/2) pomaknilo na sledeči zlog (Dybo 1958; Illič-Svi-tyč 1963) (psl. *blhxa *bl^xQ (b), *stolbcb *stolbca (D), *dobr6ta *dobr6tQ (E), ^ *ženica *ženicg (Fj), *konafb *konara (G); ^zgbbcb ^zgbbca (B), *lepota *lepotQ ® (B), *mqsafb *mqsafa (B) < starejše psl. ^bfixa *brixg, ^stolbcb ^stolbca, ^dobrota ^ ^dobrotg, *ženica *ženicg, ^konafb ^konafa (I/2Rx); *zgbbcb *zgbbca, ^lepota ^ ^lepotg, *mqsäfb *mqsäfa (I/2Sx)). Posledica praslovanskega naglasnega pomika po ^ Dybojevem zakonu je nastanek praslovanskih naglasnih tipov b, D, E, Fj, G (odvi- ^ sno od samoglasnika, na katerega se je naglas pomaknil) iz prabaltoslovanskega na-glasnega tipa ter praslovanskega naglasnega tipa B iz prabaltoslovanskega na- ^ glasnega tipa I/2Sx. Do izostanka naglasnega pomika po Dybojevem zakonu v obliki ^ imenovalnika-tožilnika ednine je prišlo pri praindoevropskih samostalnikih moške o-jevske sklanjatve, posledica česar je nastanek praslovanskega naglasnega tipa d, ^ t. i. Illič-Svityčev arhaizem (Illič-Svityč 1963: 118-119) (pbsl. *'zämbas *'zämbä ^ > *zQbh *zgba (d)), praslovanski samostalniki o-jevske sklanjatve moškega spola naglasnega tipa b pa so nastali iz praindoevropskih baritornirah samostalnikov o-je-vske sklanjatve srednjega spola s praindoevropsko kračino v korenu (prim. 5.5.1).27 4.3 Praslovanska nevtralizacija tonemskih nasprotij v fonološko nenaglašenih oblikah Prabaltoslovanski akut in cirkumfleks v prabaltoslovanskih fonološko nenaglaše-nih oblikah (znotraj prabaltoslovanskega naglasnega tipa II) sta se v praslovan-ščini nevtralizirala v cirkumfleks, kar torej pomeni, da je poznopraslovanski stari cirkumfleks posledica tonemske nevtralizacije (psl. *gölvg, *nä golvg (c); *zimg, ^ *nä zimg (c); *gryzg, *ne gryzg, ^otgryzg (c); *nesg, *ne nesg, ^otnesg (c) < pbsl. ^ *galuan, *nö galuan (II/1); *zeiman, *nö zeimän (II/2); *gruzo(n), *ne gruzo(n), ^ *atgruzo(n) (II/1); *nešo(n), *ne nešo(n), *atnešo(n) (II/2)). To je prvotno t. i. Meil-letov zakon.28 Posledica nevtralizacije prabaltoslovanskega akuta in cirkumfleksa v fonološko nenaglašenih oblikah je sovpad prabaltoslovanskih naglasnih tipov II/1 in II/2 v praslovanski naglasni tip c/C. Tako je torej nastal praslovanski avtomatični naglas (prim. 1.1.3). 4.4 Poznopraslovanski naglasni umik s polglasnika v šibkem položaju S praslovanskega polglasnika v šibkem položaju se je naglas umaknil na predna-glasni zlog, na katerem je nastal poznopraslovanski novi akut (na dolžini oziroma 27 Po letu 1990 moskovska naglasoslovna šola naglasni pomik po Dybojevem zakonu pojmuje nekoliko drugače: praslovanski naglas se je s prabaltoslovanskega cirkumflektirane-ga ali kratkega fonološko naglašenega zloga pomaknil na sledeči dominantni akut (Dybo 2000: 93-96). Oblike tipa rus. Dpl xSHaM, Lpl xSHax, Ipl xäHaMu so bile do leta 1990 razlagane kot inovacije znotraj ruščine (za prvotno psl. *žendm^,, *ženax^, *ženami), po letu 1990 pa kot prvotne (naglasnomestna premena psl. *žena : *ženam^, *ženax^, *ženami naj bi kazala na prisotnost/odsotnost dominantnega morfema v drugem zlogu). 28 To naglasno spremembo je prvi formuliral A. Meillet (1902), ki je govoril o metatoniji akut > cirkumfleks. Razlika med Meilletovim in Dybojevim pojmovanjem naglasne spremembe je v tem, da Meillet metatonijo pojmuje kot spremembo naglasa v zlogu, ki je naglašen, medtem ko Dybo govori o nevtralizaciji tonema v zlogu, ki ni naglašen. z na kračini odvisno od kolikosti prednaglasnega zložnika) (Ivšic 1911: 182-194) (psl. Lpl *zgbex^ < *zgbexv, psl. ^nesešb, ^tr^sešb, *gryzešb; *mor^šb < *nesešb, N *trqsešb, *gryzešb; *morišb). ^ 4.5 Poznopraslovanski naglasni umik z nestaroakutiranega srednjega zloga 0 S praslovanskega kratkega ali dolgega srednjega besednega zloga v okviru praslo-s vanskega naglasnega tipa b, tj. s praslovanskega kratkega/dolgega samoglasnika z L naglasom tipa novega akuta (s praslovanskega kratkega ali dolgega starocirkum-Q flektiranega samoglasnika po starejši formulaciji), je v pozni praslovanščini prišlo v do naglasnega umika na prednaglasni zlog, na katerem je nastal poznopraslovanski novi akut (na dolžini oziroma na kračini odvisno od kolikosti prednaglasnega zložnika) (Ivšic 1911: 169-177; Stang 1957: 169-170). To je t. i. Ivšic-Stangov zakon. Do naglasnega umika ni prišlo v vseh oblikotvornih in besedotvornih vzor- Z cih ter v vseh naglasnih tipih (psl. *mdžete, *ndsite, ^blqdite < *možete, *nosite, A *blgdite : *dobr6ta, *mgdr6stb). P Tako se na primer pri praslovanskih glagolih na *-i-ti *-i-šb pojavljata dva M podtipa naglasnega tipa b (b1, b2) glede na besedotvorni pomen (iterativi, kavzati-s vi, denominativi): a) iterativi, tj. ponavljalni glagoli, izkazujejo splošnoslovanski umik naglasa s praslovanskega dolgega srednjega zložnika z naglasom tipa novega 1 akuta (psl. *blQdišb ^blqdite < *blgdišb *blgdite (b1), *ndsišb *ndsite < *nosišb 7 *nosite (b1); b) kavzativi in denominativi (desubstantivi, deadjektivi), tj. vzročni • in (izsamostalniški, izpridevniški) izimenski glagoli, pa umika naglasa s praslovan-o skega dolgega srednjega zložnika z naglasom tipa novega akuta v vseh slovanskih • jezikih ne izkazujejo (psl. *xval'išb *xvalite (b2), *ložišb *ložite (b2)). Tako se na 2 slovanskem jezikovnem ozemlju glede na prisotnost : odsotnost naglasnega umika s praslovanskega dolgega srednjega samoglasnika z naglasom tipa novega akuta v okviru praslovanskega naglasnega tipa b2 na prednaglasno dolžino (psl. *xval'išb *xvalite > nespl. sl. *xvališb *xvalite) oziroma na prednaglasno kračino (psl. *ložišb *ložite > nespl. sl. *ldžišb *ldžite) pojavljajo štirje osnovni naglasni sistemi (Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990: 109-129): 1. tip *xvališb, *ldžišb (severna slovenščina, kajkavščina, severna čakavščina); 2. *xvališb, *ldžišb (štokavščina); 3. *xvališb *ložišb (južna slovenščina, južna čakavščina, knjižna beloruščina); 4. *xval'išb *ložišb (knjižna ruščina).29 *xvališB *xvalite *ložišB *ložite *xvališb *xvalite *ložišB *ložite *xvališB *xvalite *l0žišb *l0žite *xvališb *xvalite *l0žišb *l0žite Slovanski naglasni sistemi glede na umika naglasa s srednjega zloga (razvrščeni od leve proti desni od najbolj arhaičnega do najbolj inovativnega) 29 Slovensko jezikovno ozemlje se na osnovi nesplošnoslovanskih naglasnih razlik deli na dva areala s temile nesplošnoslovanskimi pojavi: 1. severnoslovenski naglasni tip (psl. *xvališb, *ložišb > sev. sln. *xvališb, *ldžišb); 2. južnoslovenski naglasni tip (psl. *xvališb, *ložišb > juž. sln. *xvališb, *ložišb). Natančna meja med naglasnima makroarealoma še ni natančno določena. K severnoslovenskemu naglasnemu tipu naj bi spadala štajerska narečja, rezijansko narečje in morda koroška narečja. Prabaltoslovanska izhodišča praslovanskih naglasnih tipov so torej tale: psl. a, A < pbsl. I/1Rx; psl. b, D, E, F,, G < pbsl. I/2R ; psl. B : pbsl. I/2Sx; psl. F2 < pbsl. I/1 Sx; psl. c/a • : pbsl. II/1; psl. c, C < pbsl. 11/1, 11/2. Besedotvorni predhodniki naglasni tip *I/1 > *a *I/2 > *b *n/1 > *c(/a) *n/2 > *c samostalnik, *vtlna *žena *golva *borda pridevnik *vtlnQ *ženQ *gölvQ *bordQ glagol *lesti *mögti *gryzti *trQsti *lezQ *mögQ *gryzQ ^ *trQsQ *lezešt *m0žešt *gryzešt *trQsešt ^lezete *m0žete *gryzete *trQsete m hH Izpeljanke z naglasno dominantnimi priponskimi obrazili *Rx-SX(^±,-Ter *i/1RX > *A *vtlnatt *i/2RX > *Fi *ženatt *I/lSx > *F2 *golvatt *I/1Sx > *FZ *bordatt O *vtlnata *ženata *golvata *bordata *vtlnato *ženato *golvato *bordato m *Rx-SX(^±)-Ter *I/1rx > *A *I/2Rx > *G *I/2S > *B Sx *I/2Sx > *B O *körvarb *könafb *mQsaft *petafb *körvafa *könafa *mQsafa *petafa NN *Rx-SX(^±)-Ter *I/1rx > *A *I/2Rx > *E *I/2S > *B Sx *I/2Sx > *B N *č'istota *döbrota *živöta *lepiöta H *čistotQ *döbrotQ *živötQ *lepötQ *l/lRX > *A *I/2RX > *D *I/2Sx > *B *I/2Sx > *B *starbct *stölbct *tučbct *zQbbct *starbca *stölbca *tučbca *zQbbca Izpeljanke z naglasno recesivnimi priponskimi obrazili *Rx-Sx(^_)-Ter *I/1RX > *A *körstavt *körstava *körstavo *I/2RX > *FI *rtdavt *rtdava *rtdavo *II/1 > *C *n/2 > *c *krivavt *krtvava *krivavo *Rx-Sx(^_)-Ter *I/1RX > *A *I/2RX > *G *II/1 > *C *n/2 > *c *Rx-Sx(^_)-Ter *I/1RX > *A *starostt *starosti *i/1RX > *E *mQdrostt *mQdrosti *n/1 > *C *živostt *živosti *n/2 > *c *moldostt *moldosti *I/1RX > *A *siltnt *siltna *siltno *i/1rx > *D *greštnt *greštna *greštno *n/1 > *C *tfičtnt *tučtna *tfičtno *n/2 > *c *möttnt *mottna *möttno Zgodnjepraslovanski oblikotvorni in besedotvorni naglasni tipi z Matej Sekti, Predzgodovina praslovanskega naglasnega sistema ... J 5 Od praindoevropskega do prabaltoslovanskega naglasnega sistema Prabaltoslovanski naglasni sistem se je izoblikoval iz praindoevropskega po spe-1 cifičnih prabaltoslovanskih inovacijah, ki zajemajo tako regularne naglasne spremembe (prabaltoslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu, nastanek prabalto- 0 slovanskih tonemskih nasprotij v neizglasnih zlogih, prabaltoslovanska metatonija) s kot tudi analogne modifikacije naglasnih sprememb (nastanek prabaltoslovanskega L mobilnega naglasnega tipa).30 O v 5.1 Prabaltoslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu (z Illič-Svityčevo dopolnitvijo) Praindoevropski naglas se je v prabaltoslovanščini z indoevropskega končnega zložnika nelaringalnega nastanka umaknil na indoevropski prednaglasni dolgi zlo-Z žnik laringalnega nastanka (Hirt 1895: 58; Illič-Svityč 1963: 72-83):3' psl. *dymh A (a) 'dim' < pbsl. *'dumas (I/i) 'dim' : gr. Ov^og 'duša, življenjska moč, pogum, P strast', sti. dhümah 'dim, sopara' < pie. *dhuh2mös 'dim'; psl. *griva (a) 'griva' 1 < pbsl. *g'rtua (I/i) 'griva' : sti. griva 'tilnik' < pie. *g>rih3ueh2 'tilnik, zatilje'; s pblt. *'dona (I/i) 'kruh' : sti. dhanah pl. 'žito' < pie. *deh3neh2 'kar je dano'; psl. ^ *pblnh *pblna *pblno (a) 'poln' < pbsl. *'p^lnas *'p^lnä *'p^lnän (I/i) 'poln' : sti. 1 pürnäh pürnä pürnäm 'poln', stir. lan 'poln' < pie. *plhln6s *plhlneh2 *plhlnöm 7 'napolnjen'. Posledica prabaltoslovanskega naglasnega umika po Hirtovem zakonu • je nastanek prabaltoslovanskih samostalnikov z nemobilnim naglasnim tipom iz 1 dela praindoevropskih oksitoniranih samostalnikov. • V primerih tipa pbsl. *g'rtuä, *'p^lnä < pie. *gurih3ueh2, *plh1neh2 naglasne- 2 ga umika po zgoraj formuliranem naglasnem pravilu ne bi pričakovali. Prav tako imajo proti pričakovanju nekateri indoevropski oksitonirani samostalniki s pred-naglasno dolžino laringalnega nastanka v prabaltoslovanščini mobilni naglasni tip (psl. *živh *živa *žiuo (c) 'živ' < pbsl. *gtuas *gt'uä *gtuän (II/i) 'živ' : sti. jivah jiväjivam 'živ' < pie. *g'ih3u6s *g^ih3ueh2 *g'ih3u6m 'živ'). Poleg tega v nekaterih primerih vsa baltoslovanščina ne izkazuje istega stanja (psl. *sito (a) 'sito', lit. sietas (i) 'sito' < nespl. pbsl. *'seitän : let. stets 'sito; bedro, stegno' < nespl. pbsl. *sei'tän ^ pie. *seit6m 'sito').32 Navedena odstopanja od pričakovanega 30 V nadaljevanju so prabaltoslovanske fonološko nenaglašene oblike podane brez ikta, znaka za naglasno mesto. Fonetično naglasno mesto se nahaja na prvem zlogu fonetične besede. Hirt je zakon prvič podal v referatu Über den Akzent der i- und u-Deklination im Indogermanischen v Indoevropeistični sekciji Filološkega seminarja na Dunaju leta 1893 (Streitberg 1894: 164), prvič pa ga objavil v svoji naglasoslovni monografiji leta 1895. Hirtov zakon je leta 1963 dopolnil Illič-Svityč, natančneje je določil naravo zložnika, s katerega se naglas umakne. Trimorni dvoglasnik v *seitöm ni nastal neposredno iz *seh1itöm (ker bi se to spremenilo *seh1itöm > *seitöm), temveč je bil posplošen iz sedanjiške osnove pie. *seh1-ie- (> psl. *sejati *sejQ *seješi 'sejati' > stcsl. ctranM ctra cä-wu 'sejati'), izkorenska tvorba je ohranjena v stčeš. sieto < psl. *seto 'sito' < nespl. pbsl. *setan < pie. *seh1töm (Metka Furlan v Bezlaj 1995: 239). 31 stanja so najverjetneje posledica analognih izravnav. Znotraj tistih pregibalnih vzorcev namreč, v katerih sta se v indoevropščini v končnem zlogu izmenjeva- ^ li kračina ali dolžina kontrakcijskega nastanka na eni ter laringalna dolžina na ® drugi strani, so se v zgodnji prabaltoslovanščini izmenjevale oblike z naglasom na predzadnjem zlogu na eni ter oblike z naglasom na zadnjem zlogu na drugi ^ strani (pie. Nsg *deh3neh2 : Gsg *deh3neh2es > pbsl. Nsg *do'na : Gsg *'donäs; pie. ^plh^nos *plhlneh2 ^plh^nom, ^gUih^uos *guih3ueh2 ^gUih^uom > pbsl. *'p^lnas *p^l'nä *'p^lnän, *'giuas *gfua *'gtuän; pie. NAVsg ^seh^itom : NAVpl *sehliteh2 > pbsl. NAVsg *'seitän : NAVpl ^sei'tä). Pozneje je prišlo do izravnave naglasa ene od oblik, večinoma že v prabaltoslovanščini, čeprav ne v vseh primerih.33 33 Slovanski in baltski jezki se v načinu izravnave naglasa v večini primerov ujemajo (lit. duona duonos (1) = let. duona duonas, psl. *pbln^ *pblna (a) = stlit. pilnaspitna (1) = let. pilns pilna, psl. *živ^ *živa (c) = lit. gyvas gyvä (3) = let. dzivs dziva), obstajajo tudi pa razlike med samimi vzhodnobaltskimi jeziki (psl. *sito (a) = lit. sietas (1) # let. siets). CLh ^ 5.2 Oblikovanje prabaltoslovanske naglasne valence morfemov Na osnovi praindoevropske naglašenosti oziroma nenaglašenosti posameznih mor-femov je v prabaltoslovanščini prišlo do izoblikovanja naglasne valence morfemov. Praindoevropski naglašeni morfemi so v prabaltoslovanščini naglasno dominantni morfemi (+), tj. inherentno fonološko naglašeni. Prabaltoslovanski naglasno dominantni morfemi so bili korenski (indoevropski naglašeni koreni, tj. koreni in-doevropskih bariton; prim. 5.5.1), priponski (indoevropska naglašena priponska obrazila; prim. 3.2.2), končniški (prim. 3.2.3). Praindoevropski nenaglašeni morfemi so v baltoslovanščini naglasno rece-sivni morfemi (-), tj. inherentno fonološko nenaglašeni. Prabaltoslovanski nagla-sno recesivni morfemi so korenski (indoevropski nenaglašeni koreni, tj. koreni in- ^ doevropskih oksiton; prim. 5.5.2), priponski (indoevropska nenaglašena priponska obrazila; prim. 3.2.2), končniški (prim. 3.2.3). W 5.3 Nastanek prabaltoslovanskih tonemskih nasprotij v neizglasnih zlogih (prvi de Saussurjev zakon ali zakon st6ti) Baltščina, grščina in germanščina v izglasnih zlogih pogosto izkazujejo vzporednice v vrsti tonema (ali v njegovem kolikostno-kakovostnem odrazu zložnika), kar je najverjetneje skupna poznopraindoevropska inovacija ali vsaj tendenca (Hanssen 1885) (Nsg in Gsg: lit. varna varnos 'vrana', galvä galvös 'glava', gr. noiv^ noivfjg 'odkupnina, plačilo', dea deäg 'boginja', got. giba gibos 'dar, darilo' < *-ä : *-äs < pie. *-eh2 *-eh2-es/-os, toda Asg lit. varnq, galvq < *-än : gr. noiv^v, deav, got. giba < *-än < pie. *-eh2m). Za razliko od tonemskih nasprotij v izglasnih zlogih pa so tonemska nasprotja v nezadnjih zlogih prabaltoslovanska inovacija. Indoevropska kolikostna napro-tja dolžina : kračina so se namreč v prabaltoslovanščini spremenila v tonemska nasprotja akut : cirkumfleks (Bezzenberger 1877; Fortunatov 1880; de Saussure 1894): A) indoevropski »dolgi« zložniki imajo v prabaltoslovanščini akut (rastoči tonem), in sicer: a) praindoevropski kratki zložniki v položaju pred laringalom in z soglasnikom; b) praindoevropski dolgi zložniki, nastali po kvantitativnem prevoju po podaljšavi (po vrddhiju); c) prabaltoslovanski dolgi samoglasniki, nastali v praN baltoslovanščini po podaljšavi praindoevropskih kratkih samoglasnikov v položaju 1 pred neaspiriranimi nezvenečini zaporniki po Winterjevem zakonu (Winter l978) ^ (prim. 5.5.l A, 5.5.2 A); B) indoevropski »kratki« zložniki, tj. praindoevropski O kratki zložniki v položaju ne pred laringalom in soglasnikom, imajo v prabaltoslo-s vanščini cirkumfleks (padajoči tonem) oziroma kračino (prim. 5.5.l B, 5.5.2 B).34 L 0 5.4 Prabaltoslovanska metatonija v V prabaltoslovanščini je prišlo do besedotvorno pogojene metatonije, tj. tonemske spremembe, v smereh akut > cirkumfleks (»metatonie douce«) in cirkumfleks > akut (»metatonie rude«) (de Saussure l894). Metatonija tipa cirkumfleks > akut ima vzroke v že praindoevropščini, in sicer v indoevropskem kvantitativnem prevoju po Z podaljšavi (osnovna prevojna stopnja : vrddhijevska podaljšana prevojna stopnja) A (pie. *uörnos 'vran' : pie. *uorneh2 'pripadajoča vranu' > pbsl. *'uärnas 'vran' : P *'u0rna 'vrana' > lit. varnas 'vran' : varna 'vrana', psl. *vörnh 'vran' : *vörna 1 'vrana' > sln. vran : vrana, nštok., čak. vran : vrana, rus. e6poH : eop6Ha) ali pra-s baltoslovanskem prevoju po podaljšavi praindoevropske ničte prevojne stopnje (po ^ modelu praindoevropskega kvantitativnega prevoja po podaljšavi), medtem kot je 1 do metatonije tipa akut > cirkumfleks prišlo v prabaltoslovanščini. V teoretičnem 7 modelu moskovske naglasoslovne šole je šlo pri prabaltoslovanski metatoniji za • spremembo naglasne valence morfema: recesivni morfem je postal dominanten, če 1 mu je sledil dominantni morfem (dominantni morfemi so na primer besedotvorna • obrazila pie. *-t6-, *-st6-, *-tl6-, *-u6-, *-i6-, *-k6-sub) (Dybo - Zamjatina - Niko- 2 lajev l990: 85-l08)^ ' " su Če prabaltoslovanskemu (akutiranemu ali cirkumflektiranemu) dominantnemu morfemu neposredno sledi dominantni morfem, ne prihaja do nikakršnih prabaltoslovanskih naglasnih sprememb: dominantni + dominantni morfem = dominantni + dominantni morfem: pbsl. *V+V+ (I) = *V+V+ (I): a) pbsl. *V+V+ (I/l) = *V+V+ (I/l) (psl. *šiti *šiješb (a) 'šiti, šivati' = *šidlo (a) 'šilo' < pbsl. *'siutei (I/l) ^ *'siüdlän (I/l)); b) pbsl. *V+V+ (I/2) = *V+V+ (I/2) (psl. *-č^ti ^-čbnešb (b) = *-čqdl6 (b) < pbsl. *'kintei (I/2) = *'k+ndlän (I/2)). Če prabaltoslovanskemu (akutiranemu ali cirkumflektiranemu) recesivnemu morfemu neposredno sledi dominantni morfem, recesivni morfem postane drugotni dominantni morfem: recesivni + dominantni morfem > drugotni dominantni + dominantni morfem: pbsl. *V_V+ (II) > *V±V+ (I): a) Če akutiranemu recesivnemu morfemu neposredno sledi dominantni morfem, akutirani recesivni morfem postane cirkumflektirani drugotni dominantni morfem, tj. spremeni naglasno valenco (rece- 34 Formulirani pravili nastanka prabaltoslovanskih tonemov veljata za večino primerov. Pojavljajo pa se tudi odstopanja oziroma celo dvojni odrazi istega izhodišča (na primer tonem končnice imenovalnika množine moške o-jevske sklanjatve pie. *-oi, sicer zaimenskega izvora; v baltščini samostalniki izkazujejo cirkumfleks, medtem ko pridevniki izkazujejo akut: lit. maišai 'vreče' : indef. sausi, def. sausieji 'suhi' < pbsl. *mäi'säi : *säu'sai). sivni morfem > dominantni morfem) in doživi metatonijo (akut > cirkumfleks): akutirani recesivni + dominantni morfem > cirkumflektirani drugotni dominantni ^ + dominantni morfem: pbsl. *VV+ (II/1) > *V±V+ (I/2) (psl. *žerti *žbrešb (c/a) ^ 'žreti' : *žerdl6 (b) 'žrelo' < pbsl. *ger'tei (II/1) : *'gerdlän (I/2) < *gerdlän (II/1)); b) Če cirkumflektiranemu recesivnemu morfemu neposredno sledi dominantni ^ morfem, cirkumflektirani recesivni morfem postane cirkumflektirani drugotni do- ^ minantni morfem, tj. spremeni naglasno valenco (recesivni morfem > dominantni ^ morfem), ne doživi pa metatonije: cirkumflektirani recesivni + dominantni morfem > cirkumflektirani drugotni dominantni + dominantni morfem: pbsl. *V-V+ (II/2) > ^ *V±V+ (I/2) (psl. *möldh *molda *möldo (c) 'mlad' : *moldb *molda (b) 'mlaj' < ^ pbsl. *mäldas *mäl'dä *mäldän (II/2) : *'mäldias (I/2) < *mäldias (11/2)). ^ Z 5.5 Nastanek prabaltoslovanskega mobilnega naglasnega tipa ^ Iz praindoevropskega oksitoniranega naglasnega tipa je (z izjemo v primerih, v ka- ^ terih je po delovanju Hirtovega zakona v baltoslovanščini prišlo do nastanka bari- ^ toniranega naglasnega tipa) nastal prabaltoslovanski mobilni naglasni tip, najverjetneje po vzoru praindoevropskega amfikinetičnega mobilnega naglasno-prevojnega ® tipa. Podrobnosti nastanka naglasnih značilnosti posameznih oblik znotraj mobilne- ^ ga naglasnega vzorca niso povsem jasne.35 V prabaltoslovanščini se tako glede na svoji praindoevropski izhodišči izoblikujeta dva dopolnjujoče razvrščena naglasna ® tipa glede na fonološko naglašenost korenov (dominantnost : recesivnost), ki sta glede na tonem zložnika v osnovi imela vsak po dva naglasna podtipa. ^ Z 5.5.1 Prabaltoslovanski nemobilni naglasni tip (I) W Prabaltoslovanski nemobilni naglasni tip (I) je nastal iz praindoevropskega barito- ^ niranega naglasnega tipa (s fonološko naglašenim korenom) ter iz praindoevropske-ga oksitoniranega naglasnega tipa, ki je po delovanju Hirtovega zakona v prabalto-slovanščini prešel v baritonirani naglasni tip (fonološko nenaglašeni koren je postal fonološko naglašeni morfem), in sicer: A) podtip z akutiranim zložnikom v korenu (I/1): a) iz praindoevropskega baritoniranega naglasnega tipa z indoevropsko dolžino laringalnega nastanka (psl. *vblna (a) 'volna' < pbsl. *'u^lnä (I/1) 'volna', sti. urnä < *uürnä 'volna', lat. läna < *uläna 'volna' < pie. *h2ulh^eh2 'volna'; psl. *bratrh (a) 'brat' < *b'rätras ^ pbsl. *b'rätSr (I/1) 'brat', sti. bhrätä 'brat', gr. ^par^p 'član istega rodu, plemena, družine', got. bröpar 'brat' < pie. *bhrehjter 'brat'; psl. *tyl^, (a) 'tilnik', sti. tülam 'šop, čop' < pie. *tüh^om); b) iz praindoevropskega baritoniranega naglasnega tipa z indoevropsko dolžino prevojnega nastanka (psl. *lipa (a) 'lipa' < pbsl. *'leipä (I/1) 'lipa' < pie. *leipeh2 'lepljiva'); c) iz praindoevropskega oksi-toniranega naglasnega tipa po delovanju Hirtovega zakona (tudi v tistih primerih, kjer je v naglasnih vzorcih z oblikami z regularno umanjkanim naglasnim umikom pozneje po analogiji prišlo do posplošitve naglasnega mesta na kore- 35 V primerjavi z drugimi naglasoslovnimi modeli geneze prabaltoslovanskega naglasnega sistema Dybojev in IUič-Svityčev model nastanka naglasa v posameznih oblikah pregibalnih vzorcev ne pojasnjuje. nu) (pbsl. *'dümas (I/1) 'dim' < pie. *dhuh2mös; pbsl. *g'riuä (I/1) 'griva' < pie. *g^rih3ueh2; pbsl. *'p^lnas *'p^lnä *'p^lnän (I/1) 'poln' < pie. *plh1nös *plh1neh2 N *plh1nöm); 1 B) podtip s cirkumflektiranim ali kratkim zložnikom v korenu (I/2) iz prain- doevropskega baritoniranega naglasnega tipa s praindoevropsko kračino v korenu O (pbsl. *b'lusä (I/2) 'bolha', gr. ^vXXa 'bolha' < pie. *b''lüseh^ 'bolha'; psl. *zQb^ S *zgba (d) 'zob' < pbsl. *'zämbas (I/2) 'zob', sti. jambhah 'zob', gr. yö^^og 'zob' < L pie. *gömb'os 'zob'; psl. *pod^ *poda (b) 'pod, tla' < pbsl. *'padas (I/2) 'pod, tla', 0 gr. nsSov 'tla' < pie. *pödom, *pedom;^^ pbsl. *'aštras *'ašträ *'ašträn (I/2) 'oster', v gr. OKpog 'koničast' < pie. *h2ekros *h^ekreh^ *h2ekrom 'oster').37 N 1 5.5.2 Prabaltoslovanski mobilni naglasni tip (II) Prabaltoslovanski mobilni naglasni tip (II) je nastal iz praindoevropskega oksitoni-Z ranega naglasnega tipa (s fonološko nenaglašenim korenom), in sicer: A A) podtip z akutiranim zložnikom v korenu (II/l): a) v korenih s praindoe- P vropsko prevojno dolžino (psl. *golva *gölvg (c) 'glava' < pbsl. ^gal'uä *galuan 1 (II/1) 'glava' < pie. *g'ölueh2; psl. *smördh (c) 'smrad' < pbsl. *smardas (II/1) S 'vonj, smrad' < pie. *smördös; psl. *mqso (c) 'meso' < pbsl. *memsän (II/1) 'meso', ^ sti. märnsam 'meso', got. mimz 'meso' < pgerm. *mimzan < pie. *memsöm 'meso'); 1 b) v korenih s prabaltoslovansko dolžino, nastalo po Winterjevem zakonu (psl. 7 *näg^ *naga *nägo (c) 'nag' < pbsl. *nogas *no'gä *nogän (II/1) 'nag' < *nögUös • *nögueh2 *nöguöm < pie. *nog^ös *nog^eh2 *nog^öm 'nag'); c) v tistih primerih, ko o je v naglasnih vzorcih z oblikami z regularno umaknjenim naglasom po delovanju • Hirtovega zakona po analogiji prišlo do posplošitve naglasnega mesta na končnici 2 (pbsl. *giuas *gi'uä *giuän 'živ' (II/1) < pie. *g'ih3uös *g'ih3ueh2 *g^ih3uöm); B) podtip s cirkumflektiranim ali kratkim zložnikom v korenu (II/2) v korenih s praindoevropsko kračino (psl. *cena *ceng (c) 'cena' < pbsl. *käi'nä *käinän (II/2) 'cena', gr. noiv^ 'odkupnina, plačilo' < pie. *kuoineh2 'kazen, povračilo, odkupnina, vrednost, cena'; psl. *zima *zimg (c) 'zima' < pbsl. *zei'mä *zeiman (II/2) 'zima' ^ *^heimeh ^ pie. *g'eiöm *g'imes (^ gr.x^i^ffv 'zima, mraz, vihar', gr. ' Iz praindoevropskih baritoniranih samostalnikov o-jevske sklanjatve srednjega spola s praindoevropsko kračino v korenu so v praslovanščini nastali praslovanski samostalniki o-jevske sklanjatve moškega spola naglasnega tipa b (pie. *pödom > psl. *podi>). Do prehoda srednji spol > moški spol je prišlo zaradi glasovne spremembe pie. *-om > psl. (: pie. *-öm > psl. *-o). Pri praslovanskih samostalnikih srednjega spola z nemobilnim naglasnim tipov (pie. ^leh^tom > psl. *leto), pri katerih bi pričakovali enako glasovno spremembo (pie. ^leh^tom > psl. **le't^), je prišlo do analogne posplošitve izglasnega psl. *-o, in sicer pri v praindoevropščini pogosto naglašenih priponskih obrazilih (pie. *-tö-, *-lö-, *-tlö-), dokaz omahovanja pa so dvojni odrazi (pie. ^tüh^lom > psl. *tylo) (Hirt 1893; Illič-Svityč 1963: 131-133). Premenjevanje prabaltoslovanskega akuta in cirkumfleksa oziroma kračine znotraj pre-gibalnega vzorca je posledica premenjevanja zlogovne strukture v praindoevropščini (prisotnosti laringala v položaju pred soglasnikom : odsotnost laringala v položaju pred samoglasnikom ali pred *i) (psl. *melti *me^ešb (b/a) < *'meltei *'meliesei (I/1//I/2) < ^melh.tei *melie- < pie. ^melh^tei *melh2ie-). X^i^o. 'zima, mraz, vihar', sti. heman 'pozimi' < *gheim-; lat. hiems 'nevihta, zima, mraz' < *ghiem-); psl. *noga *ndgg (c) 'noga' < pbsl. *na'ga *nagän (II/2) 'nohti, ^ noga' < pie. *h3nog^eh2 'nohti'; psl. *mexh (c) 'meh, vreča' < pbsl. *maišas (II/2) 'meh, vreča', sti. mesah 'oven' < pie. *moisös 'oven, ovčja koža'; psl. *süx^ *suxa ^^ *süxo (c) 'suh' < pbsl. *sausas *sau'sa *säusän (II/2) 'suh', sti. šosah 'izsušujoč', ^ hom. gr. aiog 'suh' < pie. *h.sausos *h.sauseh2 *h.sausom 'suh'; psl. *bdsh *bosa ^ *bdso (c) 'bos' < pbsl. *basas *ba'sa *basän (II/2) 'bos', stvn. bar 'bos, nag' < ^ pgerm. *bazas < pie. *bhosös *bhoseh2 *bhosöm 'bos, nag').38 hH P 6 Zaključek ^ N Relativna kronologija naglasnih pojavov od praindoevropščine preko prabaltoslo- ^ vanščine do praslovanščine bi bila v luči moskovske naglasoslovne šole lahko sledeča: (1) prabaltoslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu (z Illič-Svityčevo dopolnitvijo) (pie. *dhuh2mös > pbsl. *'dumas 'dim') in posledično nastanek prabal-toslovanskih bariton iz dela praindoevropskih oksiton; (2) oblikovanje prabaltoslovanske naglasne valence morfemov na osnovi njihove praindoevropske naglašenosti oziroma nenaglašenosti (pie. ^h^^lh^peh^, *bhluseh2 > pbsl. *uiln-(+) 'volna', *blus-(+) 'bolha' : pie. *ghölueh2, *kuoineh2 > pbsl. *galu-^_^ 'glava', 'cena'); ^ (3) nastanek prabaltoslovanskih tonemskih nasprotij akut : cirkumfleks/kra- ^ čina na osnovi praindoevropskih kolikostnih nasprotij dolžina : kračina (prvi de W Saussurjev zakon ali zakon stöti) (pie. *plhlnös, *leiipeh2 : *ulkuos > pbsl. *pilnas 'poln', *leipa 'lipa' : *uilkas 'volk'); (4) prabaltoslovanska metatonija tipa recesivni akut > drugotno dominantni cirkumfleks v položaju pred naglasno dominantnim morfemom (pbsl. ^gertei : *ger^-dlän(+) > *ge~r(±)dlän(+)); (5) nastanek prabaltoslovanskega mobilnega naglasnega tipa iz indoevrop-skega oksitoniranega ali mobilnega naglasnega tipa po vzoru indoevropskega am-fikinetičnega naglasno-prevojnega tipa (pie. *ghölueh2, *kuoineh2 ^ pbsl. *gal'ua *gäluän (II/1) 'glava', *käi'nä *käinän (II/2) 'cena'); (6) praslovanski naglasni umik po Hirtovem zakonu (Illič-Svityčeva dopolnitev za slovanščino) (pbsl. ^grüz'tei, ^ger'tei (II/1) > psl. *gryzti, *žerti (c/a); pbsl. *nagt'kä, *bärdävfkä (II/2) > psl. *nožica, *bordavica (F2); pbsl. Dpl *nagä'mus, Lpl *nagä'su, Ipl *nagä'mts > psl. Dpl *nogämh, Lpl *nogäxh, Ipl *nogämi) in po- Z > O L o 38 Baltščina in slovanščina se v vseh primerih naglasno ne ujemata, kar bi lahko kazalo na različni praindoevropski naglasni izhodišči vzporednice na segmentni ravni: lit. rankä, Gsg rankos, rankq. (2) 'roka' < *urönkeh2 (> pgerm. *uranxö > stnord. rg 'vogal') : psl. *rQka *rqkQ (c) 'roka' (> knj. sln. (roka) roko, nar. sln. roka roko, nštok. ruka rüku, čak. rüka rüku, rus. pyKa pyKy, češ. ruka ruku) < *uronkeh2 (> pgerm. *urangö > stnord. rgng 'rebro') (IUič-Svityč 1963: 23-24, 101)^ " Z sledično nastanek praslovanskih naglasnih tipov c/a in F2 znotraj baltoslovanskega naglasnega tipa II/i; N (7) praslovanski naglasni pomik po Dybojevem zakonu (pbsl. *b'lusä *b'lusän 1 (I/2), ^uäi'nikas *uäi'ntkä (I/2) > psl. *blhxa *bl^xQ (b) 'bolha', *venbcb *venbca ^ (B) 'venec') in posledično nastanek praslovanskega naglasnih tipov b, B, D, E, F^, O G iz prabaltoslovanskega naglasnega tipa I/2; s (8) praslovanska nevtralizacija tonemskih nasprotij v fonološko nenaglašenih L oblikah (Meilletov zakon) in posledično sovpad prabaltoslovanskih naglasnih tipov 0 II/i in II/2 v praslovanski naglasni tip c/C v večini primerov (Asg pbsl. *galuan v (II/i), *käinän (II/2) > psl. *göluQ (c) 'glava', *cenQ (c) 'cena'); (9) poznopraslovanski naglasni umik s polglasnika v šibkem položaju in posledično nastanek poznopraslovanskega novega akuta (psl. ^morišb, *nesešb, *trqsešb, *gryzešb > *mor^šb, *nesešb, *trqsešb, *gryzešb); Z (i0) poznopraslovanski naglasni umik z nestaroakutiranega srednjega zloga A znotraj praslovanskega naglasnega tipa b in posledično nastanek poznopraslovan-P skega novega akuta (psl. *možešb *možete; *blgdišb *blgdite, *nosišb *nosite > 1 *mdžešb *mdžete; *blQdtšb ^blqdite, ^ndsišb ^nosite). s K 1 Literatura 1 -4 • Bezlaj 1995 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika III, Ljubljana, 1 1995. • Bezzenberger 1877 = Adalbert Bezzenberger, Beiträge zur Geschichte der litau- 2 ischen Sprache auf Grund litauischer Texte des XVI. und XVII. Jahrhunderts, Göttingen, 1877. Dolobko 1927 = Mhahh ^oaoöko, Hohb - Ho^ecB, oceHB - oceHecB, 3HMä - 3HMycB, ncTO - ncTOCB, Slavia (Praha) 5 (1927), 678-717. Dybo 1958 = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o, O gpeBHeämeH MeTaTOHHH b cnaBÄHCKOM raarone, Bonpocu HsuKosHaHun (MocKBa), 1958, M 6, 55-62. Dybo i97i = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o, 3aKOH BacHnBeBa-^ono6Ko h aK^eHTya^Ha ^opM raarona B gpeBHepyccKOM H cpegHe6onrapcKOM, Bonpocu H3UKo3HaHUH (MocKBa) i97i, M 2. Dybo i97ia = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o, O ^pa30BHX MogH^HKa^Hax ygapeHHa B npacnaBÄHCKOM, CoeemcKoe c^aeuHoeedeHue (MocKBa) i97i, M 6. Dybo i98i = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o, C^aeuHCKau aK^eHmo^o^uH, MocKBa, 1981. Dybo 2000 = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o, Mop^o^o^U3oeaHHue napadueMamunecKue aK^eHmHue cucmeMu, MocKBa, 2000. Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1990 = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o - ranHHa HropeBHa 3aMaTHHa - Cepreä HBBOBHH HuKonaeB, OcHoeu c^aeuHcKoü aK^eHm0M0^uu, MocKBa, 1990. Dybo - Zamjatina - Nikolajev 1993 = BnagHMHp Ahtohobhh ^h6o - ranHHa HropeBHa 3aMaTHHa - CepreH Hbbobhh HuKonaeB, OcHoeu c^aeuHcKoü aK^eH-mo^o^uu: c^oeapb, MocKBa, 1993. Forssman 2001 = Berthold Forssman, Lettische Grammatik, Dettelbach: Verlag J. H. Röll, 2001 (Münchener Studien zur Sprachwissenschaft 20). jh Fortunatov 1880 = Filip Fedorovič Fortunatov, Zur vergleichenden Betonungsle- ® hre der lituslavischen Sprachen, Archiv für slavische Philologie (Berlin) 4 ,!., (1880), 575-589. Hanssen 1885 = Friedrich Hanssen, Der griechische circumflex stammt aus der ^ ursprache, Zeischriftfür vergleichende Sprachforschung 27 (1885), 612-617. ^ Hirt 1893 = Hermann Hirt, Zu den slavischen Auslautsgesetzen, Indogermanische ^ Forschungen (Strassburg) 2 (1893), 337-364. Hirt 1895 = Hermann Hirt, Der indogermanische Akzent: ein Handbuch, Strassburg, 1895. ^ Hraste - Šimunovic 1979 = Mate Hraste - Petar Šimunovic, Čakavisch-deutsches ^ Wörterbuch, unter Mitarbeit und Redaktion von Reinhold Glesch, Köln -Wien: Böhlau Verlag, 1979. Illič-Svityč 1963 = BnagncnaB MapKOBHH MnnHH-CBHTHH, HMeHHan aK^eHmya^uH e 6anmuücKOM u cnaeMHCKOM: cydb6a aK^eHmya^uoHHUx napadueM, MocKBa, 1963. Ivšic 1911 = Stjepan Ivšic, Prilog za slavenski akcenat, Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti (Zagreb) 187 (1911), 133-207. Jakobson 1963 = PoMaH OcnnoBHH ^ko6coh, OnHT ^OHonorn^ecKoro nogxoga k ® HCTopH^ecKHM BonpocaM cnaBÄHCKOH aK^eHTo^o^HH, American Contributions to the Fifth International Congress of Slavists: Sofia, 1963, The Hague, ^ 1963, 1-26. Kortlandt 1974 = Frederik Kortlandt, Old Prussian accentuation, Zeitschrift für ver- W gleichende Sprachforschung 88 (1974), 299-309. ^ Lehfeldt 2009 = Werner Lehfeldt, Einführung in die morphologische Konzeption der slavischen Akzentologie, München, 32009 (11993, 22001). Leskien 1881 = August Leskien, Die Quantitätsverhältnisse im Auslaut des Litauischen, Archiv für slavische Philologie, Heidelberg 5 (1881), 188-190. Lietuviq. kalbos institutas 1997 = Lietuviq. kalbos institutas, Dabartines lietuvi^ kal-bos gramatika, Vilnius, 31997. Lietuviq. kalbos institutas 2000 = Lietuviq. kalbos institutas, Dabartines lietuvi^ kalbos žodynas, Vilnius, 42000. Lončaric 1996 = Mijo Lončaric, Kajkavsko narječje, Zagreb, 1996. Mathiassen 1996 = Terje Mathiassen, A short grammar of Lithuanian, Columbus, 1996. Meier-Brügger 2010 = Michael Meier-Brügger, Zu den Flexionsparadigmen und ihren Ablautklassen, Indogermanische Sprachwissenschaft, Berlin - New York, 32010 (12000, 22002). Meillet 1902 = Antoine Meillet, O HtKOTopHxi aHOManiaxi ygapeHia bi cnaBÄHCKHxi ÄHKaxi, PyccKiü ^unono^u^ecKiü eicmHUKh (Warszawa) 48 (1902), m 3-4, 193-200. Piesarskas - Svecevičius 2002 = Bronius Piesarskas - Bronius Svecevičius, Nauja-sis lietuvi^-angl^ kalb^ žodynas, Vilnius, 2002. Pleteršnik = Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar: transliterirana izdaja, Lju-E bljana, 2006 (' 1894/95) (elektronska različica). N de Saussure 1894 = Ferdinande de Saussure, A propos de l'accentuation lituanienne, 1 Memoires de la Societe de Linguistique de Paris (Paris) 8 (1894), 425-446. ^ de Saussure 1896 = Ferdinande de Saussure, Accentuation lituanienne, Anzeiger für O indogermanische Sprach- und Altertumskunde: Beiblatt zu den Indogermani- s sehen Forschungen (Straßburg) 6 (1896), 157-166. L Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana, 22003 (' 1997). 0 Snoj 2009 = Marko Snoj, Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen, Ljublja-v na, 2009. N SP = Slovenski pravopis, Ljubljana, 2001 (elektronska različica). 1 SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana, 1970-1991 (elektron- ska različica). Z Stang 1957 = Christian S. Stang, Slavonic Accentuation, Oslo, 1957. A Stanonik 1977 = Marija Stanonik, Govor Žirovske kotline in njenega obrobja, Slap vistična revija (Ljubljana) 25 (1977), 293-309. 1 Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovene dialect of Resia: San Giorgio, Am-s sterdam - Atlanta (GA), 1992. ^ Streitberg 1894 = Wilhelm Streitberg, Die indogermanische Sektion auf der Wiener 1 Philologenversammlung, 23.-27. Mai 1893, Anzeiger für indogermanische 7 Sprach- und Altertumskunde: Beiblatt zu den Indogermanischen Forschun-• gen (Straßburg) 3 (1894), m 6, 162-168. o Stundžia 1995 = Bonifacas Stundžia, Lietuvi^ bendrines kalbos kirčiavimo sistema, 0 Vilnius, 1995. 2 Šahmatov 1901 = A^eKcaHgp A. fflaxMaTOB, Die serbokroatische Betonung südwest- licher Mundarten von Milan Rešetar, Wien, 1900, HseicmiH omdineHin pyccKa^o HsuKa u cnoeecHocmu HMnepamopcKoü aKedeMiu HayKh (CaHKTneTep6ypri) 6 (1901 (1903)), 339-353. Šahmatov 1915 = A^eKcaHgp A. fflaxMaTOB, OnepKh ^peeHiüma^o nepioda ucmopiupyccKaeoH3UKa, neTporpagi, 1915. Šekli, Matej: Ledinska imena v kraju Livek in njegovi okolici: doktorsko delo, Ljubljana, 2006 (razmnoženo). Vasiljev 1905 = HeoHHg na3apeBHH BacHnteB, Ki HCTopin 3ByKa t bi MOCKOBCKOMi roBopt B XIV-XVII BtKaxi, Hseicmin omdineHin pyccKa^o H3UKa u cnoeecHocmu HMnepamopcKoü aKedeMiu HayKh (CaHKTneTep6ypri) 10 (1905), m 2,177-227. Vasiljev 1905a = HeoHHg na3apeBHH BacHnteB, 3aMtTKa o6i aK^eHTOBKt HecKflOHaeMaro npnnacTia Ha -nh, ^ypHanh MuHucmepcmea Hapo^Ha^o npocei^eHiH (C.-neTep6ypri) 1905, aBr., 464-469. Vasiljev 1929 = HeoHHg na3apeBHH BacHnteB, O 3HaHeHHH KaMopH b HeKOTopHX gpeBHepyccKHX naM^THHKax XVI-XVII BeKOB: k Bonpocy o npoH3HomeHHH 3ByKa o B BenHKopyccKOM HepeHHH, CöopHuK no pyccKoMy usuKy u cnoeecHocmu (HeHHHrpag) I (1929), m 2. Zaliznjak 1985 = AHgpen AHaTonteBHH 3anH3HaK, Om npacnaeuHCKoü aK^eHmya^uu kpyccKoü, MocKBa, 1985. Prehistory of the Proto-Slavic accent system according to the Moscow Accen- tological School Summary o P According to the Moscow Accentological School, the relative chronology of ac- ^ cent-related phenomena from Proto-Indo-European through Proto-Balto-Slavic to ^ Proto-Slavic appears to be as follows: ^ (1) Proto-Balto-Slavic accent retraction by Hirt's Law (in Illič-Svityč's modification) (PIE. *dhuh2mös > PBS. *'dumas 'smoke'), which is, consequently, responsible for the transition of the affected Proto-Indo-European oxytones to Proto-Balto-Slavic baritones; ^ (2) The emergence of Proto-Balto-Slavic accentual valence in morphemes, ^ constituted on the basis of Proto-Indo-European stress (PIE. ^h^ulh^peh^, *bhluseh2 _ > PBSl. *uiln-(+) 'wool', *blus-(+) 'flea' : PIE. *ghölueh, ^kuoineh^ > PBSl. *galu-(-) ^ 'head', 'price'); (3) The manifestation of Proto-Indo-European quantitative opposition long ® vs. short as Proto-Balto-Slavic tonal opposition acute vs. circumflex or short (de ^ Saussure's First Law or the "stöti" Law) (PIE. ^plh^nös, *leipeh2 : *uikuos > PBSl. ^ *pilnas 'full', *leipä 'lime' : *uilkas 'wolf); ® (4) Proto-Balto-Slavic metatony of the type recessive acute > circumflex of secondary dominance before an accentually dominant morpheme (PBSl. ^ *ger(-)tei(-) : *ger(-)dlän(+) > *ger(±)dlän (+)); (5) The development of the mobile Proto-Balto-Slavic accentual paradigm, W based on Proto-Indo-European oxytones or mobile accentual paradigms remod- ^ eled on the amphikinetic accent-ablaut type reconstructed for Proto-Indo-European (PIE. *ghölueh2, *kuoineh2 ^ PBSl. ^gal'uä *galuan (Il/l) 'head', *zei'mä *zeiman (II/2) 'winter'); (6) Proto-Slavic accent retraction by Hirt's Law (modification for Slavic by Illič-Svityč) (PBSl. ^gruZ'tei, ^ger'tei (Il/l) > PSl. *gryzti 'to bite', *žerti (c/a) 'to devour'; PBSl. *nagi'ka, *bärdävi'kä (II/2) > PSl. *nožica 'small foot', *bordavica (F2) 'wart'; PBSl. Dpl *nagä'mus, Lpl *nagä'su, Ipl *nagä'mts > PSl. Dpl *nogämh, Lpl *nogäxh, Ipl *nogämi 'legs') and, consequently, the development of Proto-Slavic accentual paradigms c/a and F2 from Proto-Balto-Slavic accentual paradigm Il/l; (7) Proto-Slavic accent shift by Dybo's Law (PBSl. *b'lusä *b'lusan (I/2), *uäi'nikas *uäi'nik5 (I/2) > PSl. *blhxa *bl^xQ (b) 'flea', *venbcb *venbca (B) 'wreath') and, consequently, the development of Proto-Slavic accentual paradigms b, B, D, E, Fj and G from Proto-Balto-Slavic accentual paradigm I/2; (8) Proto-Slavic tonal neutralization in phonologically unstressed forms (Meillet's Law), which in the majority of cases led to the merger of Proto-Balto-Slavic accentual paradigms II/l and II/2, now constituting Proto-Slavic accentual paradigm c (Asg PBSl. *galuan (Il/l), *käinan (II/2) > PSl. *göluQ (c) 'head', *ceng (c) 'price'); (9) Late-Proto-Slavic accent retraction from the reduced vowels jer or jor in so-called weak position, leading to the appearance of the Late-Proto-Slavic neoN acute toneme (PSl. *morišb, *nesešb, *trqsešb, *gryzešb > *mor^šb 'you murder', 1 *nesešb 'you carry', ^tr^sešb 'you agitate', *gryzešb 'you bite'); ^ (10) Late-Proto-Slavic accent retraction from vowels with non-acute intona- O tion in medial syllables (affecting accentual paradigm b) and, consequently, the s emergence of the Late-Proto-Slavic neo-acute toneme (PSl. *možešb *možete; L *blgd'išb *blgdite, *nosišb *nosite > *mdžešb *mdžete 'you can'; *blQdišb ^blqdite o 'you roam', *ndsišb *ndsite 'you carry'). V N N A P 1 s K 0