Leto Xm, št 234 Ljubljane, petek 9. oktobra 1936 Cena t Din o piiivcuatvoi njumjrtiia, cuuttjjeva ulica 5. — felefon tt. «122, 3128, 3124. 3125, 8120* Lnseratul oddelek: Ljubljana, Selen* Durgova tu. i. — let 3392, 8482. Podružnica Maribor; Gosposka ottoa St. LL — relefon fit 3456. Podružnica Celje: K.ocenova ulica Št 2. — Telefon St 190. tiačuni pn pošt. ftek. zavodih: LJubljana st L1 .s42. Praga Cisto 78-180. Wlen St 105.241. dan, razen ponedeljka, ironjifnlnn .nate moeeCno Din 20.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 8126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon flt 65. Rokopisi se ne vračajo. Dve leti Drugič se danes obnavlja dan, odkar je Jugoslavija izgubila svojega velikega kralja, jugoslovenski narod pa svojega oboževanega voditelja. Duša naroda se še ni potolažila in s perspektive, ki nam jo dajeta dve leti brez njega, še težje občutimo, kaj smo z njim izgubili. _.. Pred dvem letoma je padel največji in najpogumnejši borec za jugosiovensko svobodo. Za ono veliko svobodo, ki naj narodu in domovini za stoletja zagotovi obstoj, neodvisnost in bodočnost. V borbi za to svobodo je prevzel na sebe vse žrtve in vse odgovornosti. Bu je junak. Stopil Je v življenje kot vojai in vse svoje mlade dni je žrtvoval, delec dobro in zlo s svojo vojsko. Nikakega večjega zadovoljstva ni poznal kakor radost in zadovoljstvo, onih ki jih je osvobodil tujega jarma. Nikdar ni zapuščal svoje vojske, ne v dnevih zmage in slave, ne v dnevih porazov in trpljenja. Bil Je zvestega srca. Ko so na albanskih obalah razbiti ostanki srbske vojske v ranah in mukah takorekoč pod ognjem sovražnika morali čakati na odrešilne ladje, se on ni hotel vkrcali, čeprav je bil hudo bolan, preden ni bilo osigurano, da bo zadnji redov rešen. Kot vladar je bil prežet žarke ljubezni za svobodo in napredek celokupnega svojega naroda. Njemu je posvečal vse svoje misii in vse svoje napore. Plemenitost značaja, velike izkušnje mladosti in prirojeni državniški dar so mu omogočil, da je mogel dosledno graditi sistem prijateljstev za našo zunanjo varnost in iti do kraja v samožrtvovanju za dosego notranjega miru. Poslednji njegov dih je veljal domovini :n zadnje njegove besede jugoslovenskemu narodu. Zapečatil je svoje življenje kot mu-čenik, kateri je vedno podrejal vse svoje druge občutke. Ko je brezumje strankarskih strasti ogražalo sam obstoj mladega naroda in njegove države, je izvršil čin 6. januarja. Bilo je to junaštvo moža, ki se je zavedal, kako bosta nizka demagogija in brezvestna strast poskučali dati njegovemu činu druga tolmačenja. Toda tvegal je, ker je fanatično veroval v jugoslovenski ideal in ker je spoznal, da njegovo zgodovinsko poslanstvo terja od njega, da zastavi za rešitev domovine vse, kar je zbral v svojem življenju ljubezni, spoštovanja in avtoritete. Bil je mož. Njegov manifest je bila vedra in čista izpoved jugoslovenske misli. In vse, kar je sledilo do usodnega 9. oktobra 1934, vse njegovo delovanje in ne-hanje. je bilo prežeto od svete '''olje, da ostvari v Jugoslaviji politiko resničnega državnega in narodnega edinstva, ki v polni enakopravnosti vseh krajev in vseh delov naroda edina more zajamči-ti notranjo harmonijo našega nacionalnega razvoja. Z jekleno doslednostjo je Veliki kralj priče1 izvajati svoj program. Moral je stisniti svoje srce. da odvzame vojski zastavo, pod katero je zrasel srbski del naroda iz turškega suženjstva v veličino solunskega prodora. Dal je vojski nov jugoslovenski prapor ne le kot znak nove narodne politike, temveč tndi kot simbol globoke vere v jugoslovensko edinstvo. Dal je državi novo ustavo, prežeto nacionalne misli, in je v njej odredi! s slovesno besedo zgodovinsko poslanstvo svoje in svoje dinastiie: »trti zatočn;k j narodnega in državnega edinstva«. In i obrni! se je povodom otvoritve novega j narodnega predstavništva v svečani pre-stolni besedi na ves narod s programom, ki je klasičen v svoji preprostosti in vendar obsega vse osnovne smernice zdravega razvoja jugoslovenstva. Marsikatera zamisel Velikega kralia ni bila izpeljana tako naglo in tako d->bro, kakor si je or želel. Toda nič na svetu ne more zatemniti resnice, da je kralj Aleksander v trenutku največje nevarnosti za naš narodni obstoj, zvest svojemu narodu in požrtvovalno pokoren svojemu zgodovinskemu poslanstvu. postal rešitelj naše svobode in neodvisnosti in ko+ tak resnični kralj Uedinitelj našega naroda. Tn ker je bil Uedinitelj, zato so neprijatelji Jugoslavije pripravili 9 oktober in ga naredili za kralia Mučenika. Dve leti je. odkar je umrl Aleksander — vitez in kralj! Toda njegova misel ni umrla. In čim težiim preizkušnjam je izpostavljena, tem bolj dokazuie svojo neumrljivo silo. ki bo izvojevala končno zmago. Raste mladi Sokolič. ki bo čvrsto prijel zastavo Očeta Vsi pa. ki hočemo tvorno ljubiti ?vo.1 narod čuvamo zvestobo kralju Uediniteljn- ''or hočemo očuvati zvestobo nr^li ve-ike Jugoslavije in njenemu mlademu kralju. Rusija grozi z intervencijo Senzacionalna nota sovjetske vlade londonskemu odboru za nevme-šavanje v špansko vojno — Možnost mednarodnih zapletljajev London, 8. oktobra, o. Kakor bomba je učinkovala danes v vsej javnosti in poseb-ao v diplomatskih krogih ve6t. da je Rusija docela nepričakovano odpovedala svoje sodelovanje v odboru za nevmešavanje v uogodive v Španiji. Sovjetski ue Legat v tem odboru, londonski poslanik Kagan, je namreč snoči izročil predsedniku odbora noto sovjetske vlade, ki ima značaj ultimata- V njej opozarja sovjetska vlada na Belo knjigo madridske vlade, ki vsebuje nepobitne dokumente, da Portugalska, Italija in Nemčija kljub temu, da so pristale na sporazum o nevmešava-nju v španske zadeve, neprestano oborožu-jejo španske upornike in s tem podpirajo akcijo proti legaln< španski vladi. S takim postopanjem Portugalska, Nemčija in Italija same razdirajo sporazum o nevmešava-nju, ki je po sodbi sovjetske vlade sploh služil zgolj za zaščito in oborožitev upornikov. Sovjetska vlada je v takih okoliščinah prisiljena, da se odpove nadaljnjemu sodelovanju v londonskem odboru ter prekliče vse prevzete obveznosti glede nevme-šavanja v španske zadeve. Sovjetska vlada stoji na stališču, da je edino madridska vlada legalna vlada Španije ter da je zato dolžnost vseh, zlasti pa držav, ki so pristale na sporazum o nevmešavanju, da odrečejo vsako pomoč upornikom, če že nočejo podpreti legalne španske vlade. Moskva je obenem predložila londonskemu odboru nove dokaze, da Portugalska, Italija in Nemčija zalagajo upornike z orožjem, municijo, letali in plinskimi bombami. Predsednik odbora za nevmešavanje je za jutri sklical plenarno sejo odbora, na kateri bodo razpravljali o ruskem ultimatu. V smislu sporazuma o nevmešavanju bi moral sedaj odbor uvesti postopanje proti vsem onim državam, ki jih Rusija obtožuje, da so kršile dogovor. Izvestja" o kršitvi Položaj zelo resen London, 8. oktobra, o. V londonskih krogih je izzval preokret v stališču Rusije glede dogodkov v Španiji veliko vznemirjenje. Če bo Rusija vztrajala na svojem stališču, pride lahko do ialeuosežnih mednarodnih zapletljajev. Listi so v svojih komentarjih sicer zelo rezervirani, soglasno pa priznavajo, da je postal položaj skrajno resen. Na eni strani smatrajo, da je nastop Rusije posledica razvoja dogodkov v Španiji. kjer je začela madridski vladi zelo trda presti, na drugi strani pa priznavajo upravičenost njenega stališča, če se mimo dopušča, da nekatere države docela javno podpirajo španske upornike. Socialistični »Dailv Herald« piše. da ni danes nobena tajnost več. da Italija in Nemčija preko Portugalske najizdatneje podpirata španske upornike. List poziva angleško vlado, naj se energično zavzame v Rimu in Berlinu da prenehata s pošiljanjem orožja in Iptal ker mora tako postopanje izzvati reakcijo Rusije, sovjetski vladi pa nasvet uje. naj se ne prenagli, ker bi lahko sicer iz tega spora nastal požar. V ostalem je list mnenja, da hi morala angleška vlada podpreti iniciativo sovjetske vlade in z energičnim nastopom doseči resnično nevmešavanje v španske zadeve, ker bo sicer kljub londcnsVenv.i odboru nastal pcžar, ki ga ho težko pogasiti. Moskva, 8. oktobra, o. »Izvestija«. glavno glasilo sovjetske vlade, se danes v uvodniku bavijo z londonskim ultimatom Rusije in navajajo v zvezi s tem obširno podatke iz Bele knjige ki jo je ob koncu septembra izdala madridska vlada. List piše, da so dokazi, ki jih navaja španska vlada, nepobitni. Fašistično usmerjene države so grobo kršile dogovor o nevmešavanju v španske zadeve in postopale proti osnovnim načelom mednarodnih zakonov in dogovorov. Bela knjiga španske vlade objavlja protestne note, ki jih je poslala madridska vlada italijanski in berlinski vladi in v katerih navaja podrobne številke in podatke o pošiljkah orožja upornikom iz Italije in Nemčije. Nemčija in Italija na to obtožbo madridske vlade sploh nista odgovorili. »Izvestija« navajajo tudi izjave angleških novinarjev, ki so se na lastne oči prepričali, da se uporniki poslužujejo orožja, municije in letal, ki so jih dobili iz Nemčije in Italije. List končuje «voja izvajanja z ugotovitvijo, da je bila vsa politika o nevmešavanju v španske zadeve usmerjena na to, da pridobe uporniki na času in da jim izdatno priskočijo na pomoč. Spričo tegji Rusija ne more več sodelovati pri tem diplomatskem slepomišenju in mera, ako bodo fašistične države še nadalje podpirale upornike, priskočiti na pomoč legalni madridski vladi. Mi Pariz, 8. oktobra. w. Izjava sovjetske vlade, da bo opustila svojo nevtralnost napram Španiji, če bodo druge države še na dalje podpirale uporniško gibanje gen:ra~ la Franca, je v Franciji Izzvala veliko pozornost, ker so si na ja-nem da b-> ta korak dobro došel levičarskim ekstremistom. ki vršijo v Franciji in v drugih državah propagando za sodelovanje z mad-idsko vlado. Blumova vlada jc že sedaj kon«M krotila radikalne levičarje, ki so že ponovno zahtevali, naj Franc\ia intervenira v prilog madridske vlade. Blum jih je doslej tolažil s tem. da jih opozarjal na nevtralnost Rusije, ultmativni nastop sovjetske rlade pa bo dal francosk;m levičarjem novo pobudo, da prisilijo Br.ma k odločitvi Pariški vladni krogi si zaradi tega na vso moč prizadevajo, da bi odvrnili sovjetsko vlado od vmešavanja v šnanske dogoJiV ;* ■ter obljubljajo vso codporo pri akciji. ki naj bi prisilila Nemčijo in Italijo k rc-ničnemu spoštovanju nevtralnosti. »Intransigeant piše. da bo mogla odločitev sovjetske vlade imeti za posledico težke mednarodne zapletljaje. Ženeva, 8. oktobra, o. V tukajšnjih krogih so presenečeni zaradi ultimata sovjel ske vlade ter smatrajo, da je Rusija s tem obsodila akcijo za nevtralizacijo španskih dogodkov v neuspeh. Splošno presojal" položaj zelo resno in sc boje, da bo zaradi tega prišlo do dalekosežnih poslcdic. če se velesilam v zadnjem trenutku ne posreči preprečiti, dn bi Rusija ne posegla aktivn" v razvoi dogodkov v Spe ni ji. Labarlsti ln Španija London, 8. oktobra, b. Danes je prišlo na kongresu angleških laburistov v Edin-burgu do silnih demonstracij v zvezi z razprav0 0 morebitni ustanovitvi s upne fronte s komunisti in o angleškem stališču glede vmešavanja v špansko državljanko vojno, španska delegata Asua in @imwelir Pri bližnji pressnovi vlade ss namerava iznebiti vseh hafnaverovcev in obnoviti homogeni klerikalni kabinet Cvefcfe kralja Borisa za grob na Oplencu Sofija. 8. oktobra. AA. Za drugo obletni« co smrti pokojnega kralja Aleksandra ?ta kralj Bori? in kraljica Ivana poslala danes e simplonom veliko košaro cvetja, ki ga bo jutri položil bolgarski poslanik na našem dvom Karadjozov na grob kralja Aleksandra na Oplencu. Dunaj, 8. oktobra, o. V političnih krogih so zmerom češči glasovi o bližnji rekonstrukciji avstrijske vlade. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg se je baje odločil otresti se slehernega vpliva fašistične Heimvvehr Po njegovem mnenju zastopnikov Heim-wehra, v katerem so nastali resni spori ni mogoče tolerirati v vladi. Spor v Heim-vvehru je že toliko dozorel, da je prišlo do pravde med Feyom in Starhembergom, v kateri ima sedai odločiti vojaško kazensko sodišče. Iz sedanje vlade bi se imeli izločiti pod-kancelar Baar von Baarenfels, finančni minister Draxler, trgovinski minister Stockin-ger, k- sicer ni član Heinivehra. vend»r velja za njenega simpatizerja, in mimogrede tudi zastopnik nemških nacionalistov Gleise-Forstenau, ki je bil imenovan za ministra brez portfelja 24 ur po znanem julijskem sporazumu med Nemčijo in Avstrijo. Njegova izločitev iz kabineta pomeni, da so se odnošaji med Avstrijo in Nemčijo znova ohladili. Po mnenju avstrijskih krogov se ima sedaj znova ojačiti zveza držav rimskega pakta V to «vrfio naj bi služila novembrska konferenca zunanjih ministrov Avstrije Madžarske in Italije na Dunaju, kakor tudi potovanje italijanskega zunanjega ministra Ciana v Budimpešto. kamor je nocoi odpotoval. Po drugi verzii: na Bnar von Bnarenfeh ne bo izpadel iz viade, ker je namestnik poveljnika miličnikov dcmovin,ske fronte, ki je sedaj podrejena vojaškim ob astem. Z notranjepolitičnega vidika presojajo namero kancelarja dr. Schuschnigga glede rekonstrukcije kabineta tako. da se namerava osloniti na kmete in delavce, ki so organizirani v Bauernbundu« in delavskem »Freiheitsbundu«. Prve vo-d; nižje-avstrij-ski deželni glavar Reiter, druge pa bivši državni podtajnik Znid iritsch. Oba sta v zadnjem času postala žrtvi intrig v vodstvu Heimvehra. Splošno sodijo, da bo položaj kancelarja dr. Schuschnigga s take rekonstrukcijo ojačen ter v bodoče he'm-wehrovski problem ne bo več obremenjeval notranje politike avstrijskega režima- Vsi shodi hajmvera prepovedani Dunaj, 8. oktobra, br. Zaradi nevarnosti kršitve javnega reda in miru je vlada do nadaljnjega prepovedala vsa zborovanja Heimwehra. Prepoved je izzvala v javno sti ogromno senzacijo. V njej vidijo potr ditov vesti, da namerava Schuschnigg po poinoma izločiti Heimvvehr ter na ta način preprečiti vsak protest proti ukrepom, ki jih pripravlja vlada. Do :*ga je prišlo po brezupešnib prizadevanjih Schuschnigga. da bi spravil oba sprta tabora. Isabel de Palencia sta orisala sedanji položaj v Španiji in prosila angleške labu-riste za pomoč v boju proti upornikom, še posebej sta se zavzela za podpiranje madridskega predloga o izpremembi dosedanjega angleškega stališča glede n^-vmešavanja. Na podlagi njunih referatov, ki sta napravila velik vtis na kongres, je bila v največji naglici sklicana seja vrhovne strankine eksekutive. Po informacijah iz dobrega vira se ne zdi izključena popolna preorientacija dosedanjega stališča delavske stranke v vprašanju nevmešavanja. Značilno je, da sta po posvetovanju eksekutive major Attlee in Greenwood takoj odpotovala v London in stopila v stfke z Baldwinovim namestnikom finančnim ministrom Nevillom Chamberlainom, da bi ga pregovorila za izpremembo uradne politike angleške vlade v mednarodnem odboru za kontrolo nad nevmešavanjem ▼ špansko državljansko vojno, ki bo imel jutri plenarno sejo. S-upna fronta s komunisti je bila na kongresu v Edinburgu odklonjena z 1,700.0000 glasovi proti 600.000. Ultimat Madridu V pričakovanju splošnega napada upornikov na špansko prestolnico Talavera, 8. oktobra, b. General Valera je poslal madridski vladi ultimat, v katerem jo svari pred posledicami, ki bodo nastale zanjo, ako prostovoljno ne opusti obrambe glavnega mesta. Uporniki pripravljajo namreč generalni napad vseh sil na suhem in v zraku in ne bodo poznali nobenega pardona v pogledu represalij. V tem smislu so letala raztrosila najprej mnogoštevilne letake po mestu in v okolici. nakar je sledilo bombardiranje nekaterih važnejših postojank. Radio v La Coruni je danes javil, da so uporniki na madridski fronti zasedli vse postojanke, katerih osvojitev je bila v načrtu pred generalnim napadom na mesto. Z zmago nad vladnimi četami pri Toledu se je upornikom posrečilo odpreti si pot v Madrid. Keitičess po? sla j madridske vlade London, 8. oktobra, o. Po zadnjih vesteh iz Španije postaja položaj madridske vlade vedno bolj kritičen. Malo je verjetno, da bi irrgla španskr. vlada odbiti ofenzivo upornikov, ker so njene čete skrajno nedisciplinirane in od p c vedo v najbolj odločilnih trenutkih. Uporniki so prodrli že 10 ' m pred Aranjuez, ki .je v neposredni bližini Madrida. Rdeči miličniki nudijo le slab cdpor. Panika v Madridu vedno bolj narašča. Po zadniih poročilih je prišel v Cartageno sovjetski parnik, ki ima nalogo. da v danem primeru vkrca madridsko vlado in jo spravi na varno. V španskih vodah je tudi več drugih sovjetskih par-nikov. Sevilla, 8. oktobra. AA. Tukajšnja radijska postaja poroča, da so začeli iz Madrida odstranjevati z vso naglico vojaški materiial v Valencijo. »E1 Mundo Embrego« piše odkrito, da je Madrid izgubljen, če uporniki ne bodo najkasneje v csmih dneh poraženi. Oviedo pred padcem Madrid, 8. oktobra, b- Uradno poročilo vlade pravi, da je mesto Oriedo tik pred padcem. Vladnim četam "e je po večdnevnem bombardiranju posrečilo prodreti r notranjost mesta in zasesti vse okraje okoli sanatorija Buena Vista, kjer se boji sedaj nadaljujejo, ker se uporniki na poziv niso hoteli predati. Zasedenje doslej ves mestni okraj San Antonio, y mestnem delu Arene« ros pa so pretrgane vse zveze med uporniki. Vladne čete se bližajo že središču mesta, kjer nameravajo nporniki nuditi poslednji odpor. Caballero v smrtni nevarnosti Madrid, 8. oktobra, o. S fronte poročajo, da je ministrski predsednik Caballero 8 težavo ušel bombam nekega uporniškega letala. Vračal se je z avtomobilom s fronte, ki jo je pri Aranhuezu inspiciral.. Neko uporniško letalo je na cesti opazilo avtomobil in ga takoj pričelo bombardirati. Predsednik vlade je v zadnjem trenutku skočil iz avtomobila in se skril pod most., preko katerega vodi cesta čez neki potok. Letalo se je nato oddaljilo in se je Caballero šele tedaj nemoteno vrnil nazaj v Madrid. devalvacija čsl. krone za 13.3 do 18.7 odstotka Po sporazumu med vlado in češkimi socialist] ter agrarci je poslanska zbornica odobrila devalvacijo krone Praga, 8. oktobra. w. Težkoč pri razpravi o devalvacijskem zakonu, ki so se pojavile na včerajšnji skoraj do ranega jutra trajajoči seji finančnega odbora poslanske zbornice, ker so češki agrarci in češki socialni demokrati proti pričakovanju zahtevali zvišanje devalvacijske meje od 15.98 na 17.25, niso mogli odstraniti niti dopoldne. Ministrski predsednik dr. Hodža je imel daljši razgovor z zastopniki koalicijskih strank, v katerem je zastopal stališče, da je treba vztrajati pri maksimalni devalvacijski meri 15.98, ker bi sicer vlada po stavila vprašanje zaupanja. Dr. Hodža je izjavil med drugim: Ker je devalvacija izvršena v mednarodnem okviru, velja zanjo med drugim tudi to. da je dokončna. Glede maksimalne in minimalne meje devalvacije nameravamo ravnati tako, kakor so določili pri devalvaciji francoskega franka. Češkoslovaška je pripravljena sodelovati pri novem carin-sko-politične>m sistemu, za katerega je va-lutna politika zapadnih velikih držav ustvarila prve pogoje. Z devalvacijo bodo hkratu izdani primerni ukrepi, da se odstranijo ovire v mednarodni trgovini. Češkoslovaška se hoče pri tem ogniti vsakemu postopanju, ki bi pomenilo dumping v kakršnikoli obliki. Dopoldne je zbornica pričela razpravo o devalvacijskem zakonu. Poročevalec poslanec Teplansky je utemeljeval zakonski načrt. proti kateremu so se izjavili Madžari, slovaška ljudska stranka, komunisti in stranka sudetskih Nemcev. Prizadevanja čeških socialnih demokratov. ki so jih podpirali češki agrarci. naj se maksimalna devalvacijska meja ne določi, kakor je določal vladni načrt- s 15.98 temveč s 17.25. so bila predmet razprave na izredni seji kabineta, na kateri so skušali doseči rešitev na ta način, da se vrednost zlata čel. krone v vladni naredbi nc določi v mejah 31.21 do 33.21 miligrama. temveč za mil i dan sokolskega bratstva«, se bo vršila v vseh krajih tudi nabiralna akcija za >Socialni fond Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. < Antonescov obisk Beograd, 8. oktobra, p. Iz ženeve poročajo, da bo rumunski zunanji minister Antonescu prispel v soboto Iz ženeve v Beograd. Osnovanje poslaništva na švedskem Beograd, 8. oktobra. AA. Z ukazom kraljevega namestništva je ustanovljeno bo poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Stockholmu. Eksploatacija petrolej skih vrelcev v Rumuniji Beograd, 8. oktobra, o. V kratkem bo Imenovana strokovna komisija, ki bo sestavila načrt za eksploatacijo petrolejskih vrelcev v Rumuniji, ki nam jih je rumun-ska vlada po zadnjem sporazumu prepustila. Za eksploatacijo samo bo treba v Rumuniji investirati okrog 100 milijonov Din, nadaljnjih 200 milijonov Din pa bo potrebnih za zgraditev rafinerije in rezervoarjev večje kapacitete. Za zgraditev rafinerije se mnogo zanimajo nemški indu-strijci. Država si bo morala nabaviti tudi več cisternskih ladij za prevoz pretroleja po Dunavu. * Komisar pri Delavski zbornici v Zagrebu Zagreb, 8. oktobra. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je imenovalo banskega svetnika Nikolo Filipoviča za komisarja Delavske zbornice v Zagrebu. Hkratu je bila imenovana posebra komisija, ki bo morala preiskati poslovanje De-iavske zbornice v zadnjih letih. Knez namestnik se je vrnil v Beograd Beograd, 8. oktobra. AA. Ob 9. dopoldne eo se vrnili v Beograd Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kneginia Olga. kneževič Ni* kola, kneginja Elizabeta, grški princ Niko-la in priiu-esa Helena. Na postaji v Topči. derju so iih sprejeli Nj. Vel. kralj Peter II. kraljevska namestnika dr. Radenko Stanko* vič in dr Ivo Perovič, predsednik vlade dr. Stoiadinovič. notranji minister dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho. poveljnik kraljeve garde divizijski general Aleksander Stankovič in drugi dostojanstveniki. Vplačevanje v uradniški pokojninski Sond Beograd, 8. oktobra AA. Uradno se objavlja: Po čl. 135 uradniškega zakona so vsi državni nameščenci, oženjeni ali neože-njeni (omožene ali neomožene), dolžni plačevati v uradniški pokojninski fond. Iz te zakonske določbe se jasno \idi, da mora dotična oseba biti aktivni državni nameščenec. Zato glede obveznosti vplačevanja v uradniški pokojninski fond ni pomembna okoliščina, da za pridobitev pogojev iz čl. 87 odst. 2 in 3 uradniškega zakona uradnikom ne pripadajo prejemki za več ko dvamesečni dopust. Zato so vsi aktivni državni nameščenci dolžni plačevati v uradniški pokojninski fond tudi za dobo, ko so na dopustu brez pravice do prejemkov. Dolžni zneski se bodo izterjali z odtrga-njem 50% plače. Izpopolnitev komisije za sodniški izpit Beograd, 8. oktobra, p. Na osnovi § 7 zakona o sodnikih in 5 13 zakona o odvetnikih je bil imenovan podpredsednik ape-j lacijskega sodišča v Ljubljani dr. Lev < Mastnak za člana komisije za sodniški odnosno odvetniški izpit na področju ape-lacijskega sodišča v Ljubljani, in sicer kot namestnik predsednika. Smrt poljskega vojaškega atašeja v Beogradu Varšava, 8. oktobra. AA. Tu je snoči umrl generalštabni major Jan Grudzen, poljski vojaški ataše v Beogradu. Manevri v Pomoravju Paračin, 8. oktobra, o- V Pomoravju, pred« vsem na desnem bregu Velike Morave, so se vršile te dni velike jesenske vojaške vaje konjenice in topništva. Pri manevrih so sodelovali Štirje konjeniški polki, dve četi bi-ciklistov in dve divizij samostojne artilerije. Posvetovanje škofov zaključeno Zagreb, 8. oktobra, o. Danes so se zaključila posvetovanja poslovnega odbora katoliškega episkopata. Prekinjene telefonske zveze Zagreb, 8. oktobra, o- Zaradi snežnih vi» harjev je bilo po vsej državi prekinjenih mnogo telefonskih zvez. Popolnoma so bile danes prekinjene zveze z Zagrebom, Splitom, Sarajevom in Šibenikom. Baistrocchijeva ostavka Rim. 8. oktobra, g. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Baistrocchi je rz osebnih vzrokov predložil Mussoliniju svojo demisijo. ki je bila sprejeta. Za novega državnega podtajnika v vojnem ministrstvu je bil imenovan general Pariani. S kraljevskim odilokom je bil general Baistrocchi povišan v grofovski stan. Prisilno poljsko delo v Litvi Kovno, 8. oktcbra. AA. Litovska vlada proučuje zakonski predlog, po katerem bi se v bodoče nekatere kategorije obsojencev odpravile iz kaznilnic na poljsko delo v kraje, kjer primanjkuje delovnih sil. Obenem bi se v kazenski postopek vstavile nekatere izpremembe in dopolnitve, po katerih bodo sodišča mogla izrekati tudi kazen prisilnega poljskega dela. Beležke | Debata o demokraciji Med glavnim organom JRZ »Samoupra vo« in glasilom dr. Mačka »Hrvatskim dnevnikom« se je razvila razprava o pojmovanju demokracije. »Samouprava« zamerja Hrvatom, da neprestano govore »o neki kmečki demokraciji«, in pravi, da ni mogoče deliti demokracije po raznih stanovskih vidikih, nego da je demokracija samo ena. Sedaj odgovarja »Hrvatski dnevnik« in poziva »Samoupravo« naj pove, kaj si sploh predstavlja pod demokracijo in kaj so po njenem mnenju posledice demokratskih načel v praktični politiki K temu pripominja zagrebški list: »Mislimo, da nas »Samouprava« prav dobro razume, kaj mislimo s tem reči, in bi nas zelo zanimalo njeno mišljenje o teh stvareh, če ji ni neprijetno o njih pisati.« Izjava Setona Watsona Kakor smo že poročali se je g. Seton Watson v ponedeljek vrnil v Zagreb. Ponovno je več časa konfcriral z dr. Mačkom. V sredo je sprejel urednika »Politike« in mu o svojih posvetovanjih rekel. »Lahko napišete, da je storjen viden napredek za srbsko-hrvatski sporazum. Verujem v ta sporazum in opazil sem na raznih straneh zanj mnogo več pripravljenosti.« Rekel je še," da si sporazuma tudi on osebno enako želi kakor sonca namesto tega neznosnega dežja. V soboto bo g. Seton Watson odpotoval v Prago, kjer bo med drugimi obiskal tudi prezidenta dr. Beneša in ministrskega predsednika dr. Hodžo. Dr. Maček in sarajevski nadškof dr. šarič Ob priliki 65. rojstnega dne sarajevskega nadškofa dr. Ivana 5ariča je poslal dr. Maček sledečo pozdravno brzojavko: »Čestitam vam k rojstnemu dnevu in prosim Vsemogočnega, da vam da še dolgo življenje v slavo in ponos hrvatskega naroda.« S to brzojavko se je dr. Maček oddolžil nadškofu dr. Šariču za znano poklonitveno pesem ob priliki svojega rojstnega dne. Kratkodobna senzacija Zagrebški »Jutarnji list« objavlja v nizu senzacionalnih intrig ob priliki vstopa gg. Jevtiča in tovarišev v poslanski klub JNS tudi vest, da bo zapustil JNS senator g. Miloš Dragovič. ker je nezadovoljen s povratkom g. Jevtiča. Ni se še dobro posušilo črnilo na tej senzacionalni vesti ko so objavili vsi beograjski listi izjavo senatorja Milutina Dragoviča. da mu niti v sanjah ne pride na misel zapustiti JNS, najmanj pa zaradi vstopa g. Jevtiča in prijateljev v klub JNS, saj jc stal vedno na stališču. da je tak korak nujno potreben v interesu nacionalnc politike. Dalmatinsko delavstvo in ljudska fronta Šibeniška »Tribuna« poroča iz Dalmacije. da se je pojavita, v zadnjem času med tamošnjim delavstvom, ki je organizirane v mačkovskih organizacijah živahno gibanje za osnovanje ljudske fronte skupno s socialisti. Med delavstvom je baje zlasti opaziti ogorčeno razpoloženje proti hrvatskim klerikalcem in vse bolj odločne so zahteve, da se prekinejo vse zveze med mačkovci in klerikalci, češ da samo Škodujejo splošnemu bratskemu pokretu. Vodstvo mačkovcev v Dalmaciji sicer poskuša zavreti razširjenje tega razpoloženja, vendar pa brez vidnih uspehov. Tako je mogoče opažati v Splitu in ostalih primorskih mestih skupine delavcev, ki se pozdravljajo s pozdravom ljudske fronte, to je z dvignjeno desnico s stisnjeno pestjo. Napadi na mrtvega Pribičeviča V »Narodnem kolu«, glasilu pribičevičev-cev, je napisal Večeslav Vilder članek, v katerem zavrača napade na Svetozarja Pribičeviča v nekaterih listih. G. Vilder pravi med drugim: »Na spomin Svetozarja Pribičeviča so ob njegovi smrti pljunili duševni bratje, hrvatski in srbski frankovci. Niti veličanstvo smrti jih ni moglo toliko disciplinirati, da bi krotili svoje besede, ako že ne svojo sodbo o pokojniku .., Tako vidimo, da istočasno beograjski »Balkan«, ki v imenu »srb-stva« kipi mržnje do vsega, kar je hrvatskega, in zagrebški frankovski list, ki v imenu »hrvatstva« gazi vse, kar je srbskega, psujejo in blatijo Svetozarja Pribičeviča. Dočim ga »Balkan« imenuje »izdajalca Srbije in srbstva«, ga frankovski organ naziva za »rablja hrvatskega naroda, itd.« K temu je treba pripomniti, da tvorijo frankovci enega od najtrdnejših in najbo-jevitejših delov »hrvatskega pokreta,« ki priznava izključno Mačkovo vodstvo. Finančni minister Letica o zastavah Finančni minister Dušan Letica Je imel v torek shod JRZ v Gospiču. Med drugim je rekel: >Bratje Hrvati si v nekaterih krajih drage naše domovine pripenjajo na prsi ob določenih priložnostih hrvatsko trobojnico. Kadar se te trobojnice tako raz azujej0 kot izraz osebnega zadovoljstva, kot manifestacija osebnega ponosa na slavno preteklost bratov Hrvatov — zakaj bi kaj imeli proti temu? Hrvatska trobojnica je simbol prizadevanja, ki so ga pokazali v preteklosti bratje Hrvati v kulturnem, socialnem, gospodarskem in političnem napredku. Ce v takem duhu delajo Srbi in Slovenci in si svoje ambleme svoje lepe preteklosti pripenjajo na prsi, jim tega ne smemo zameriti. Te tri trobojnice so kot amblemi naše preteklosti okrašene z istimi barvami in iz teh barv je kombinirana tudi naša mlada jugoslovanska trikolora.« De Monzie v Beogradu Beograd, 8. oktobra, p. Davi je prispel z Dunaja v Beograd bivši francoski finančni minister de Monzie._ Nekaj dni se je mudil na Dunaju, kjer je "bil v strtih z zastopniki avstrijskih finančnih krogov. Že nocoj je odpotoval v Budimpešto. ALBUS DOMAČE MILO ČUVA VASE PERILO! Dobiva se povsod! Pazite na ime Albus! Jura j o Je vtiče vem vstopa V verigi intrig, ki so se kovale zadnji teden proti JNS, je igral veliko vlogo tudi podpredsednik stranke g. Juraj Demetro-vič, o katerem so vedeli povedati, da bo tudi izvajal konsekvence zaradi vstopa g. Jevtiča v poslanski klub JNS in izstopil iz stranke. Včeraj pa je izšlo ▼ Zagrebu novo glasilo JNS, »Jugoslovenske Novine«. List izdaje in urejuje g. Juraj Demetrovič. Prva številka objavlja med drugimi zelo zanimivimi članki tudi članek »Politika in tisk«, ki ga je napisal in podpisal g. Demetrovič. V članku beremo med drugim: »V Jugoslaviji ve vsak, da je izvedel zadnje skupščinske volitve g. Jevtič kot predsednik kr. vlade. Vsakdo tudi ve, da je iskal g. Jevtič najpreje zveze s predstavniki starih strank in s tem omogočil njihovo oživljenje. Prav tako se vsakdo, da je igral g. Jevtič vlogo nekega voditelja v fašističnem smislu in da so bili pri tem najbolj glasni ljudje iz skupine gg. dr. Jankoviča in dr. Baričeviča, ki so ga na koncu zapustili. Podpisani kot član vodstva JNS sploh nisem hotel sodelovati z g. Jcvticem. Odbil sem vsa prigovarjanja naj sodelujem pri volitvah pod vodstvom g. Jevtiča, To je vsakomur znano. Prav tako dobro pa je tudi znano, da nacionalisti, ki so glasovali za kandidatne liste g. Jevtiča v zapadnih krajih naše države niso bili nikaki jevti-' čevci, niti pofovci, niti četniki, niti fašisti, nego samo prepričani pristaši jugoslovenske nacionalne politike, kakor jo jc izvajala JNS. Njihovo sodelovanje pri skupščinskih volitvah je bilo narekovano po občutku potrebe, da se ohrani jugoslovenska misel v teh krajih, dočim nc nosijo nobene odgovornosti za politiko g. Jevtiča in za način, kako je volitve izvedel. Posebno in neodvisno stališče narodnih poslancev jugoslovenskih nacionalistov se je naglo pokazalo z ustanovitvijo posebnega Neodvisnega kluba nacionalnih poslancev in pozneje z ustanovitvijo kluba poslancev JNS. Spričo vsega tega hna vstop g. Jevtiča in njegovih prijateljev v klub poslancev JNS povsem drug pomen, kakor mu ga skuša pripisati gotov tisk. V prvi vrsti pomenja ta vstop parlamentarno grupiranje za oja-čenje enotne nacionalne opozicije. V drugi vrsti pa znači tudi končno likvidacijo kakršnekoli vodilne vloge g. Jevtiča, ki je opravljal do sedaj še čast predsednika samostojnega parlamentarnega kluba. Veliko pretiravanje pomeni tudi naglašanjc pomena. da so vsi člani poslanskega in senator-skega kluba po položaju člani glavnega odbora stranke, ki ima nekaj stotin članov, čc se ve, da je stvarno vodstvo stranke v rokah od kongresa izvoljenega predsedstva in izvršnega odbora.« Četrti dan kerestistskega procesa Zagreb, 8- oktobra, o. Danes ee je nadaljevalo zasliševanje obtožencev. Zaslišanih je bilo deset obtožencev, ostalih šf«t pride na vrsto v soboto, prihodnji teden pa se bo začelo zasliševanje prič, ki jih je na razprav vo pozvanih 51. Tudi danes zaslišani oblo-ženci niso izpovedali nič bistvenega. Vsi zanikajo krivdo in zatrjujejo, da 6o bili v Kerestincu le pasivni gledalci, da niso pri krvavih dogodkih niti sodelovali in da tudi ne vedo, kdo je bil pri njih udeležen. Četni, ke smatrajo za sovražnike hrvatskega naroda in bili so prepričani, da ogražajo življe* nje dr. Mačka. Obtoženec Ivan Vojvodič, 56 let estar de« lavec iz Kalinovoa, pravi, da 6e je pridružil množicam, ki so drle proti Kerestincu, ne da bi vedel, za kaj gre. Sam ni imel prav ni. kakecra orožia. Slišal jc streljanje- ne ve pa, kdo je streljal. Ko je opazil svojega sorodnika Juraja Jurica krvavega, ga je od. peljal na njegov dom. nakar se je tudi sam napotil domov. Gavro čižmešija, 45 let star seljak h Ke-restinca, pravi, da je odšel iz množice pred gradom, čim je slišal streljanje. Poznal ni nikogar. Ravno tako zatrjuje, da je takoj o!> prvih strelih pobegnil domov, naslednji obtoženec Stanko Dekanič, 22 lPt star kmet iz Kereetinca- Eno izmed okrvavljenih sekir, ki so v sodni dvorani, priznava za svojo last. krvave madeže na njej pa pojasnjuje s tem. da se je usekal v nogo. Zato je imel tudi krvave hlače. Skoro enako izpoveduje štiri leta starejši obtoženec Julii Dekanič, tudi kmet iz Kerestinea, le o madežih na svoji sekiri zatrjuje, da ne izvirajo od krvi, mar. več od rje. 35 letni delavec Stjepan Sebre-ka iz Kereetinca je bil tik pred gradom, to. da ostal je tam le deset minut, nato pa je čudna morala V Kopitarjevi ulici »o pristaši posebne morale. Vedno se ravnajo po onem svetopisemskem farizeju, ki se pred Bogom in ljudmi hvali, da ni tak, kakor njegov »grešni« brat, a je pri tem sam v dno duše pokvarjen hinavec. Najpriljubljenejši slavo-spev. ki si ga naši domači farizeji pri vsaki priliki tiskajo in govorijo, je slavospev 0 svobodi in demokraciji. V tem se namreč takorekoč bistveno razlikujejo od nas, grešnih nacionalistov, ki smo, kakor znano, zatiralci te svobode. V praksi se seveda vedno pokaže, da je med besedo in dejanjem običajno prav krepka razlika. Komaj pa to namigneš, že je vsa Kopitarjeva ulica pokonci. Pa ne da bi se branila z dokazom, da je ona res tudi v dejanjih za svobodo in demokracijo, temveč brani se s trditvijo, da ne dela nič drugega, nego so delali ti preklicani antiljudski in nazadnjaški nacionalisti Te dni smo opozorili na določbe § 43. zakona o občinah, po katerih nihče ne more biti pozvan na odgovornost zaradi glasu. ki ga je oddal pri volitvah. »Slovencu« je šlo naše opozorilo zelo na živce 1 koliko, o tem bo govora še na drugem mestu) in v potu svojega obraza sc pritožuje, da »Jutro« pri zadnjih obč. volitvah 1. 1933. ni razglasilo te 'odredbe, akoravno so baje takrat železniške oblasti v posebnih objavah opozorile nameščence, da je dolžnost državnega uslužbenca, da gre na volišče in s svojim glasom manifestira za gospodarsko in politično ureditev države po smernicah kraljevega manifesta z dne 6. januarja. Gospodje iz Kopitarjeve ulice smatrajo, da so taka opozorila greh proti svobodi in demokraciji — zakaj se pa potem na nje izgovarjajo, da branijo lastno prakso? Poveljnik arabskih upornikov v Palestini ubit Jeruzalem, 8. oktobra, b. Eden izmed glavnih poveljnikov palestinskih upornikov Aasi je bil danes v boju z britanskim vojaškim oddelkom ubit. Aasi je prišel v 'alestino iz obmejnega transjordanskega zemlja in je hujskal k uporu posebno div-i beduinska plemena na jugu. Znan je že i sodelovanja v uporu Druzov iz leta 1926. Rumunski manevri BuVarešta, 8. oktobra. AA. Snoči so se v lugoški pokrajini začeli veliki jesenski manevri. žel domov in ni vedel ničesar, kar ee je> izrodilo. Delavec Lovro Miholič. najmlajši med obtoženci, zatrjuje, da sploh ni bil v Ke. restincu, marveč je ležal doma v postelji, ker ga je bolela glava. Viktor Tomaško, 17 let star kmečki fant, pravi, da ie šel e to* varišj pred Mihalovičev grad. kier je bilo zbranih mngov ljudi. Ko so začeli streljati ie pobegnil domov. Ravno tako se je pred streli takoj umaknil SOletni Andrija Petre, kovič. kmet iz Kerwtinra, ki je bil v množici samo 15 minut. Slišal je krik hi vik, poznal pa ni nikogar. Kmet Julij Klemencič iz Kerestlnoa ima 64 let in je najstarejši med obtožencu Pred gradiom ni bil, ker jc pasel živino, in je le od daleč slišal streljanje in kričanje. Med zaplenjcnrnj okrvavljenimi sekirami je ena tudi njegova, toda madeži na njej niso od človeške krvi, marve>č od kurje, ker so s sekiro sekali glave kuram in piščancem, kadar so jih doma klali. Tudi zadnji danes zaslišani obtožcnec. 23 letnj delavec Stjepan Daizinger iz Keresfinca zanika vsako krivdo. Bil je par minut pred gradem. Ko je slišal kričanje, je šel gledart, kaj se ko pa je videl tako množico, se je ustrašil in je tak">j zbežal nazaj domov. Pred zaključkom današnje razprav* so branitelji predlagali še zaslišanje nekaterih novih razbremenilnih prič. Državni tožilec se je temu protivil, predsednik pa je sporočil, da bo sodišče o predlogu sklepalo, ko bodo zaslišane vse že povabljene priče in se bo videlo, ali so nadaljnje priče še potrebne. Razprava je bila zaključena ob 12. Julri zaradi obletnice kraljeve starti razprave nc bo. marveč se bo nadaljevala v soboto. Pomoč DN nemškim beguncem Ženeva, 8. oktobra, b. Šesta komisija DN, kateri predseduje Švicar Motta, je danes pretresala vprašanje pomoči nemškim beguncem, posebno onim iz saarskega področja. Z 12 glasovi proti sedmim je komisija sklenila predlagati četrti komisiji plo-numa DN, naj se za prevoz nemških beguncev iz Francije v Paragvaj določi podpora 400.000 frankov. Komisija je tudi sklenila staviti svetu DN predlog, naj bi se ta vse beg-unce iz Nemčije imenoval poseben stalen komi&ar DN, katerega posle je doslej le provizorično opravljal sir Neill Maleolm. Glavna naloga tega komisarja naj bi bila koordinacija vse oskrbe beguncev. Oboroževalno tekmovanje v Tihem oceanu London, 8. oktobra, b. Angleška vlada je naročila svojima poslanikoma ▼ Waebing-tonu in Tokiu, naj se pri tamkajšnjih vla^ dah zavzameta za obnovo čl. 19. wa«hing- tonske konvencije, ki prepoveduje utrjevanje pomorskih baz v Tihem oceanu. Ker se zdi zelo verjetno, da bodo odgovori ameriške in japonske vlade negativni, je treba računati s tem. da sc bo v kratkem začelo veliko oboroževalno tekmovanje v Tihem oceanu, ki bo zahtevalo ogromne izdatke vseh treh držav. Celo mesto je zgorelo Sanghaj, 8. oktobra, b. Ogromen požar je v mestu Ihang ob reki Jangcekiang uničil več sto hiš. Na tisoče oseb je ostalo bre* strehe, veliko pa je tudi število mrtvih. Vremenska napoved Zemunsko vremensko porodilo: Oblačno vreme z dežjem v vsej državi nekoliko jasno je le v južnem delu vardarske banovine. Hud južni veter na primorju. Temperatura je nekoliko padla sredi države, zrasla pa na skrajnem jugu. Minimalna temperatura Ljubljana 0, maksimalna Mostar 23 stopinj. Zemunska vremenska napoved za danes; Oblačno, od časa do časa dež. Temperatura brez posebnih izprememb. V 6evernozai hodnih predelih in na vzhodnih gorah utegne snežiti. Solnce vzhaja ob 5.45 in zahaja ob 17.Oo. Zagrebška vremenska napoved za danes s Nestalno, večinoma oblačno in hladno vre< me, mestoma nekoliko dežja. Posvet škofov Viteški kralj vedno z nami! Narodno predstavništvo kraljevine Jugoslavije je vedelo najdostojneje zapisati ime kralja Mučenika v zgodovino, so ga je proglasilo za Viteškega kralja. Ves je bil vitez — po junaštvu, značaju in srcu. O vrlinah vladarja, ki je stal na čelu s krvjo pribor jene države in z lovorom ovenčane vojske, smo prejeli za drugo obletnico kraljeve smrti naslednji spominski članek izpod peresa uglednega častnika, službujočega v Ljubljani: 2,c dve leti sta minili, odkar ni več med nami prvega kralja Jugoslavije ... Pravijo, da bol s časom tone, a glej primer, da beži čas v boli, a bol še vedno raste. Ni in ni časa, ki bi nam ozdravil bol za Viteškim kraljem. Dve leti sta prešli, odkar Ga ni med nami. Celi dve leti že leži na Oplencu, v srcu Sumadije, poleg Svojega velikega očeta, kralja Osvoboditelja, obkrožen s prapori herojske srbske vojske, s slavo ovenčanimi. Prav kakor bi se kralj še v grobu leže pogovarjal z zastavami Svoje vojske, ki so tudi našle zatočišče v cerkvi na Oplencu. Viteški kralj obuja z njimi spomine iz težkih borb našega naroda ob ustvarjanju Jugoslavije: pri Kumanovem, Bakarnem gum-nu, Drenku, Ceru, Kosmaji, Rudniku, Dobrem polju in Kajmakčalanu, ko so te zastave na Njegovo zapoved naskakovale sovražnika, sprejemale v svoje gube sovražne krogle, in so jih hrabri zastavonoše umirajoči, kakor največjo svetinjo, izročili svojim naslednikom ... Včasih se zazdi, kakor bi te stare zastave nalahno zaplapola-3e in bi s poklonom pozdravile Svojega vrhovnega poveljnika... A vetrič, tisti mili vetrič, ki nam prihaja vsak dan z Oplenca, kakor da prinaša našemu mlademu kralju naročilo Njegovega velikega očeta. Viteškega kralja: »Gde ja stadoh, Ti češ poči, »5to nc mogoh, Ti češ moči, »Što ja počeh — Ti produži, »Gde ne stigoh — Ti češ doči«... Mar ne stisne vsakemu pravemu Jugoslovanu srca bol in žalost ob misli, da leži že dve leti v grobu prvi kralj Jugoslavije I iMrtev je, umorjen od sovražnikov Jugoslavije, On, ki je za Jugoslavijo in njen narod živel, delal in umrl... Bil je Jugoslovan pred Jugoslavijo; kasneje si je bil svest zahrbtnosti sovražnikov jugoslovenskega naroda, vendar je hodil hrabro naprej in je podrejal celo Svoje dragoceno življenje skupnim koristim. »Jugoslavija bo še jačja, ako zanjo umrem«, je dejal Viteški kralj v razgovoru s čestitim sinom našega naroda, umetnikom Meštrovičtm. — Naši sovražniki so s kroglo, namenjeno Njemu, merili v Jugoslavijo. Oni niso verovali, da je prešel Viteški kralj tako globoko v jugoslovanska srca, da bo Jugoslavija po Njegovi zaslugi nadaljevala svoje življenje. Sovražniki, jugoslovanska so ubili zares samo telo, a duh Njegov živi, in naš narod ni nikoli ničesar sprejel slož-neje in enodušneje kakor poslednje naročilo svojega kralja: »Čuvajte Jugoslavijo!«.., Še danes, ko leži mirno v hladnem grobu, se nam zdi, da slišimo Njegove ljubezni polne besede, ki jih je spregovoril, gledajoč karto Jugoslavije, ves navdušen za Svoje dežele Svojemu maršalu: »Glejte, kako je lepa in velika naša Jugoslavija. Glejte, to je narodno delo, delo Mojih vojakov.« Koliko ljubezni do Jugoslavije in koliko skromnosti v razdelitvi uspehov in vojnih lovorik s Svojimi sodelavci, vojaki in vojnimi tovariši! In ni čudo, če se tem vojnim tovarišem in sodelavcem iz težkih dni stiska srce ob misli, da jim leži vrhovni poveljnik iz balkanske in svetovne vojne že dve leti v grobu. Ti stari, osiveli bojevniki z zdelanimi telesi bodo prižgali sveče in s kaelilom pokadili sliko svojega Viteškega kralja. Danes bodo polzele po licu solze onim okorelim borcem, ki so v bitkah mirno in hladno gledali, kako so pred njimi najboljši tovariši umirali za Domovino ... V mislih jim bo najprej kumanov-ska bitka: prva srbska armada pod poveljstvom tedanjega prestolonaslednika Aleksandra se bori s turško vojsko na žive in mrtve. Bil je trenutek, ko se ni vedelo, na kateri strani bo zmaga. Pri dunavski diviziji je bil položaj najtežji in poveljnik je zaprosil prestolonaslednika odobrenja, da se umakne. »Zdržite vsaj še pol ure,« mu je odvrnil Aleksander, komandant I. srbske armade, in te pol ure je odločilo bitko v našo korist. Bila je to svetla vojaška poteza, ki jo je uporabil francoski »tiger«, ko je dejal 19i8. leta: »Kdor zdrži, bo zmagovalec.« Ti stari Aleksandrovi borci se bodo spomnili albanske Golgote ... Kralja Osvoboditelja vlečejo bolnega štirje voli v spremstvu šumadijskih kmetov; vojvodo Putnika — srbskega generalisima — nosijo vojaki na nosilnici, a tedanji prestolonaslednik in vrhovni poveljnik stopa po operaciji na slepiču in še ves bolan s svojo vojsko in svojim narodom, ki beži pred nadmočnim sovražnikom, in ko mu pošljejo zavezniki na obalo morja ladjo, da se vkrca, izjavlja On: »Dokler ne bo vkrcan poslednji srbski vojak in poslednji srbski begunec, ostanem tu«... In res je Viteški naš kralj poslednji prispel na Krf. Zavezniki mu pripravljajo svečan sprejem. Postavljene so častne čete: francoska, angleška, italijanska, grška... samo srbske ni. — Srbi so še neurejeni, goli, bosi, lačni, bolni. Toda srbski vojaki čutijo sami ljubezen do svojega vrhovnega poveljnika in boli jih, da se ne morejo udeležiti sprejema tudi oni. Takoj zberejo »četo,« najde se nekaj godbenikov z zarjavelimi in preko Albanije stolčenimi instrumenti ... Postavijo se vsi na levo krilo. Paradni poveljnik — Francoz — je v zadregi, ker Srbi niso bili določeni za sprejem, pa svetuje srbskim vojakom, naj se umaknejo, a ta nasvet mu ne uspe. Nazadnje jim pravi, da niso za parado: »Vidite, kakšni ste; mar hočete res taki pred kralja!« To srbske vojake še bolj razsrdi in ostanejo uporni do konca. Eden izmed njih pravi komandantu parade: »Mi dobro poznamo našega prestolonaslednika; borili smo se z njim in šli preko Albanije; dobro nas pozna; ne sramujemo se mi Njega, ne On nas.« — Pojavi se Viteški kralj Kraljev smehljaj, nepozaben v naših spominih in že se čuje z desnega krila, kako mu častne čete v paradni uniformi odgovarjajo na pozdrav. Pride do levega krila in ugleda četo svojih vojakov: golih, bosih, lačnih, obnemoglih in bolnih ... Obstane pred njimi in jih pozdravi z blagim glasom: »Pomozi Bog, junaci!« — »Bog Ti pomo-gao!« mu odvrnejo zvesti vojaki... Postal je še trenutek in molče ogledoval svoje vojake. Na desnem licu se mu je svetila zadržana solza; bil je bled, bolan. Nato je stopil med vojake — čeprav se to protivi paradnim predpisom — in je z vsakomur malo govoril... Udeleženec na tej »paradi,« star šuma-dijski kmet, pripoveduje: Domovino je bil zasedel sovražnik; niti ped zemlje na globusu se ni imenovala več Srbija; kralj Peter bolan; vojvoda Putnik prav tako, a mladi prestolonaslednik stoji pred nami ves bled in utrujen. Njegova vojska ni več podobna vojski; vse je golo boso, lačno in bolno. Popolna tragedija naroda, in samo zato, ker je hotel biti svoboden ... Prestolonaslednik Aleksander stopa v sivi obleki, skromno, zelo skromno oblečen, s palico v roki in postoji pri gruči zbranih svojih vojakov. Eni so v civilni, a drugi v vojaški obleki; nekateri so »kombinirali« civilno in vojaško, srbsko in avstrijsko, nemško ali bolgarsko obleko. Nekateri so v opankih, drugi v razdrapa-nih čevljih ali škornjih; tudi bosi so med njimi. — Prestolonaslednik gleda to gručo, iz katere se čuje glas guslarja, ki poje tužno pesem za izgubljeno Domovino in hrabri tovariše, naj ne klonejo v službi za kralja in Domovino. Iz edine guslarske strune »jadikovke« odmevajo tužno guslar-jeve besede: »Jošte živi naše pleme, »Jošte nije sve propalo«..« V takih težkih dneh je Viteški kralj živel, delal in trpel skupno s Svojim narodom, noseč odgovornst in bol za zasužnjeno Domovino, kakor tudi vso tragiko svoje vojske in nacije. — Iz takih ljudi in v takih težavah je obnovil in stvoril tisto vojsko, ki je s svojimi prsi na Kajmakča-lanu odprla vrata Jugoslaviji in ki ji je izdal 9. septembra 1918. ono Svojo slovito zapoved: »Naprej, junaki, v Domovino!« Ko so mu sodelavci ob tej priliki pojasnjevali svojo bojazen zaradi take zapovedi in mu predlagali, da se vojska ustavi, utrdi in počaka, dokler ne prispo zavezniki, predočujoč mu hkrati, da se nosi za podpis takega ukaza pretežka zgodovinska odgovornost, jim je Viteški kralj odgovoril: »Naravna stvar, toda jaz jo tudi prevzamem nase; saj jo sam podpišem.« In ponovno je velel vojakom: »Naprej, junaki, v slavo ali smrt«... Tako ie izvrš-il Viteški kralj s kuminovsko zmago vstajenje srbskega plemena, s probojtm solunske fronte pa vstajenje jugoslovenskega naroda. Spomin na junaško trpljenje in požrtvovalnost Svojega naroda Mu je ostal živo zapisan v srcu. Nekoč, ko je pripovedoval svojemu maršalu, kako vdano so umirali njegovi sestradani vojaki na trnjevi poti preko albanskih gora, in mu živo slikal posamezne epizode, je ponosno, a z neznosno bolestjo dodal: »Vidite, taki so bili Moji vojaki. Niti ena sama vojska na svetu, pa tudi ne Napoleonovi grenadirji niso pokazali takih primerov požrtvovalnosti in junaštva, kakor oni!« Blagopokojni Viteški kralj je živel z narodom in za narod. Za Veliko noč leta 1922 smo Ga opazovali na Oplencu. Po službi božji je šel iz cerkve, okoli Njega pa se je gnetel narod. Sami kmetje; vsi v opankih in kmečkih oblačilih; večina nosi na kmečki obleki vojna odlikovanja. Prinesli so s seboj pobarvana jajca, da bi se po kmetskem običaju trkali s svojim vrhovnim poveljnikom. Neki kapitan drži za kraljem polno sito pobarvanih jajc. kralj jih jemlje in se trka s kmeti, ki pritiskajo proti Njemu, želeč priti čimprej na vrsto. Kralj se smehlja in spregovori z vsakomur ljubeznivo besedo. » Pokojni kralj je narod ljubil in je skrbel za njegovo bodočnost. Krepil mu je državo na zunaj in znotraj. Najbolje je čutil On, kaj pomeni zanj zedinjevanje. Zato je visoko cenil splošno narodne organizacije s plemenitimi nameni. V cilju razvijanja in ohranitve resnične jugoslovanske misli je dal Svojega Prvenca — našega današnjega mladega kralja v vrste Jugoslovenskega Sokola; saj je Viteški kralj — sam stari Sokol — dobro vedel, kaj je Sokolstvo sto- rilo za narodno prebujenje in kaj je doprineslo ob ustvarjanju naše narodne države. S tem je dal Sokolstvu največje priznanje, s katerim se Sokoli dičijo in ponašajo. »Kako sem se počutil ponosnega in kako mi je bilo drago pri srcu, ko sem gledal defile mojih Sokolov in Sokoličev! V njihovem čvrstem koraku, ponosno dvignjeni glavi ra krepkem poletu sem čutil veličino in ja-kost Jugoslavije.« Tako je rekel Vite.;ki kralj v polnem navdušenju po defileju tisoč in tisoč Sokolov za časa vsesokolskega zleta. Jugoslovenski Sokoli so si med vsemi zavednimi Jugosloveni posebno svesti izgube v osebi velikega kralja Vedo, da je nenadomestljiv, hodijo pa pogumno in neumorno po poti, ki jim jo je naznačil v Svojem neprimerljivem hotenju in stremljenju On, Viteški kralj. Čvrsto stoje ob strani svojega Starešine in prvega Sokola; ljubosumno varujejo Njega, ki ga je izročil Sokolstvu On. Danes, ko se končuje drugo leto od mu-čeniške smrti Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja, mislimo Nanj v največji pietetni mi vsi Jugosloveni z največjo hvaležnostjo v srcu in šepečemo kakor v molitvi: — Slava in hvala Viteškemu kralju! — Dr — Sokolska zvestoba Viteškemu kralju Njega, hi nam kaže pot h nap »Sokolstvo čuva moralno veličino in idejno moč višjemu smotru!" Drugič se danes obnavlja deveti oktober, ki nam je pred dvema letoma prinesel iz francoskega Marseja grozno vest, da so tam zločinske roke umorile našega kralja Aleksandra I., ko je stopil na tla prijateljske in zavezniške države. Ruska prislovica »Gost v hiši — Bog v hiši« je doživela najstrašnejši porog, ki si ga moremo misliti. To še toliko bolj, ker vemo, kaj je bil namen tega potovanja v Francijo kmalu potem, ko je pokojni naš kralj obiskal Sofijo in obravnaval s kraljem Borisom prevažna vprašanja, ki se tičejo ureditve razmer na Balkanu vobče in posebe zagotovitve bratskega zbližanja in skupnega prizadevanja Bolgarije in Jugoslavije za ohranitev in učvrščenje miru na našem jugu in v Evropi sploh. Francija je bila druga postaja tega jugoslovenskega kraljevskega apostola miru. On, ki je kot vojak prebil svetovno vojno in gledal z lastnimi očmi vse njene grozote in njena razdejanja, je najbolj vedel, da more naša zemlja samo v trajnem miru in v urejenih razmerah dobiti vse one osnove in pogoje, ki so potrebni, da nad razvalinami in grobovi zaveje dih novega življenja. Vedel je, da so iste osnove in isti pogoji nujna potreba vsem narodom in državam vsega sveta, ako hočejo v objemu miru razviti svoje tvorne moči, da se izmotajo iz strahotnih posledic vojne in da stopijo na nova pota novega življenja. Vedel je, da niso samo materijalne dobrine ležale razdrobljene v kose in uničene za vedno, temveč — kar je še večja izguba in še strahot-nejši sad uničevanja — da so moralne vrednote okužene z zastrupljenimi ranami, ki jih čedalje bolj razjeda gnojni prisad. Vedel je, da je apodiktični ukaz zavesti življenja in dostojanstva človeka — in Mak-sim Gorki pravi, da je človek najlepše ime — da se izmiri človek s človekom, da se moralna moč poedinca — nagnita in strmo v prepad drveča — predrami iz omotične infekcije in se otme iz pogubnega objema sle, ki tira našo družbo v dušeče globine matcrializma: divji lov vihra preko milijonov sirotnikov k jaslim, ki v njih brbota dušo in srce oglušujoča materija zlata, uživanja in naslad. Tej besni dirki mora biti kraj in konec! Niso narodi in zemlje za po-edince, nego so za vse! Pošteno delo in skromno življenje je edina izkaznica, ki ti dovoljuje svobodni in ponosni vstop v človeško občestvo. In on, ki je pošteno delal in skromno živel, je imel vso moralno kvalifikacijo, da brez obzira na svoj najvišji položaj v domovini prevzame nase križ spasitelja svojega naroda in se napoti v veliki svet z velikimi načrti v duši kot sejalec klenega zrnja življenja in robotnik svojega idealnega vzpona, velečega mu: Ne misli nase, temveč rešuj, zidaj, ustvarjaj! Tako njegovo gledanje na svet, ki so mu ga privzgojili junaška kri njegovih prednikov, njegova borna mladost pod tujim kro- 1 && ™ kfer se Je kralj poslovil od domovine V sloveči samostanski cerkvi Sa-vini nad Zeleniko v Boki Kotorski je Viteški kralj vzel slovo od domovine pred odhodom v Francijo. O zgodovinskem samostanu in o kraljevem slovesu nam je napisal naš ožji rojak o. Gorazd Dekleva, pravoslavni dijakon, naslednji članek: Nasproti vhodu v Kotorski zaliv, v neposredni bližini Hercegnovega je najbolj romantični kraj prekrasne Boke. V bujnem gozdu, v prirodna:n parku, ki je gosto zaraščen s hrastovim, lovorjevim in oljčnim drevjem, med katerim silijo kvišku številni borovci in ciprese, se sredi gaja ponosno dviga iz belega kamna sezidani pravoslavni samostan S a v i n a, ki ima pestro zgodovino. Prvikrat je biJ v spisih omenjen leta 1648. potem so ga Turki večkrat porušili in zažgali, toda verniki so ga obnovili. Ko prideš že do samega samostana, sprehajajoč se med drevjem citronovcev, pomaranč, oleandrov in palm, se ti odnre krasen pogled, ki zajame edinstveno panoramo sinjega morja, neštetih majhnih zalivov, bregov in planin, med Jtaterimi kraljuje ponosni Lon- čen. Kakor je splošno znano, da Boka s svojimi prirodnimi krasotami nadikrlljuje vse ostale kraje na naši rivieri, tako lahko tudi trdimo, da Savina presega s svojo lepoto vse ostale kraje Boke. Ta del Boke se posebno odlikuje po blagi klimi ter je kakor nalašč ustvarjen za odmor in uteho bolehnim in žalostnim, kakor za razvedrilo in užitek zdravim in srečnim. Dal bo inspiracijo pesniku in umetniku, a ne more biti filistra. ki ga ne bi naravnost prevzelo to tiho krajinsko veličastje. Vas in samostan se imenujeta po starinski cerkvici sv. Save, ki je na skali nekaj višje ob samem samostanu in ki jo je po trditvi ljudstva sezidal sv. Sava v 13. stoletju. Razen te starine sta v samostanu še dve cerkvici, druga tik druge, obe posvečeni Bogorodici (praznik 15. avgusta). Mala cerkev spada v 11. stoletje in je pred šestimi leti praznovala 900 letnico. Vsa notranjost je izpolnjena s prekrasnimi freskami, ki so žal po večkratnem popravljanju precej pokvarjene od različnih diJetantov. Živopis cerkve je izdelan v čistem srbsko-bizantinskem stilu, celo razpored posameznih svetnikov se ipiopolnama ujema z razporedom srbskih zadužbin, tako da so srbski svetniki dinastije Nemanjičev po obliki in izberi barve v popolnem skladu s freskami v starosrbskih cerkvah in z mozaikom v svetišču na Oplencu. Ikonostas je sestavljen iz raznih delov krasne stare rezbarske umetnosti, ki so jo prinesli od Turkov pregnani menihi iz raznih starih porušenih bosanskih samostanov. Svete podobe na ikonostasu so slikali grški, ruski in beneški umetniki. Posebno dragocena umetnina je velika ikona »Savinske Bogoro-dice«, ki je razen obraza vsa okovana, obložena z zlatimi in srebrnimi reliefnimi ploščami, okrog nje pa je pod steklom naloženo milijonsko bogastvo v raznolikem starinskem srebrnem, zlatem, bisernem rn brrljantnem okrasju, ki so ga v teku zadnjih stoletij prinesli Bogorodici v dar večji del stari, hvaležni, na morju tolikokrat trdo izkušeni bokeljski kapitani in morjeplovci. Velika cerkev stoji tik male cerkve. To je monumentalna zgradba v kombinaciji bizantinskega in pemenskega stila. Sezidana je bila 1. 1777. iz masivnega klesanega kamna dn kamnoloma na Braču. Zanimiv je visoki zvonik s prekrasnimi kolonami, kapitlji in rozetami. Nad otar-jem se dviga enako zanimivo in umetniško izdelana ogromna oktogonska kupola. Notranjost cerkve ni živopisana s freskami, vendar pa je veličastna zaradi visokega, iz lesa izrezljanega ikonostasa. na katerem so prekrasne ikone ruskih in gTŠkih umetnikov. Ob ikonah visijo velikanska kandila (večne luči) iz čistega srebra, katerih vsaka drži 15 do 20 litrov , olja. Zanimivo je, kaj pravi narodna tradicija o tej ceričvi. Ker je ob času gradbe gospodarila na Jadranu beneška republika, se je za zidanje težko, a vendarle po moledovanju dobilo pismeno dovoljeiV z ogromnim pečatom samega doža. Ta dokument je še danes ohranjen. Toda, ko je cerkev bila že skoraj gotova, beneška republika ni mogla dopustiti, da bi pravoslavni hram prekašal vse ostale cerkve v Boki. Zato je poslala dve vojni ladji, ki naj bi s topovi razrušili nekončano cerkev in samostan. Vse bližnje prebivalstvo se je zaman zbralo, da bi ohranilo nedogotovljeno svetinjo. Toda v času, ko sta se ladji že pripravili za streljanje, je nastala strašna nevihta. Večja ladja se je takoj vžgala in na mestu zgorela. Tako je bi!a cerkev rešena in potem kmalu popolnoma dograjena. Samostan Savina ima zelo bogat muzej, v katerem hranijo mnogoštevilne starine zgodovinskega pcmena. Vse te predmete so znesli skupaj menihi v času turškega robstva, ko so pribežali iz raznih srbskih in bosanskih porušenih in požga-nih samostanov. Najstarejša svetinja je preprost ročni križ sv. Save, izdelan iz stekla, okovan s srebrom in okrašen z rubini. Pa je še več raznih križev, miniaturni lesorezi, bogato okovani z zlatom in okrašeni z dragim kamenjem, izvirajo pa iz 15. do 17. stoletja. Zgodovinsko :n umetniško vrednost predstavljajo tudi bo-goslužna oblačila, srednjeveško ročno delo raznih srbskih princes in nun. Biblioteka je ogromna, bogata. To 90 rokopisne knjige najstarejšega datuma. Posebno VTedr | nost predstavljajo evangeliji v rokopisu, kanonske in cerkveno ustavne knjige srednjega veka, glasovita »Savinska kren-čija«, zborniki, tipikoni, letopisi, povelja, pisma, pečati. Arheologom in jezikoslovcem se nudi obilno gradivo, ki ga je pa težko v nekaj tednih le površno pregle-dati. V tako kratkem opisu, kakor je pričujoči, je težko prikazati verske in arheološke posebnosti /tega starega svetišča. Tudi ni moči opisati prirodno lepoto okolice, vse to je samo površen obris onega, kar zanima vsakega posameznega turista iz Jugoslavije ali tujine, ne glede na versko pripadnost. Vsakega zavednega Jugoslo-vena pa bo zan malo, kako je tužna" zgodovina poslednjih let izbrala tudi to svetišče za svoje torišče in mu je dala tako izrazit nacionalni značaj. Odprta je še rana, neutoLažene so naše duše in še je prezgodaj in prebridko opisovati nepre-boljeno nacionalno katastrofo, ki smo jo doživeli v Marseilleu. Vsaka beseda, vsaka napisana črka kralja Mučenika nem reže v živo. Zaito nerad, vendar pa iz čuta pietete in iz nacionalne dolžnosti sodim za potrebno, da obeležim nacionalni pomen Savine. kamor zadnja leta prihajajo številni jugoslovenski nacionalisti vseli slojev. Posebno siromašni primorski narod. kateremu preveliki stroški ne dopuščajo. da bi oohiteli v naše osrednje nacionalno svetišče, na Oplenac. da bi se tam poklonil na grobu Viteškega kralja, najrajši prihaja semkaj. Kako je bil Viteški kralj navezan na to prirodno lepoto in na zgodovinski ▼om, ogenj in moč svetovnega klanja, beg preko Albanije, Krf, Solun. Kajmakčalan, zaupanje v vero svojega rodu in polna zavest odgovornosti vojskovodje, zmagovalca in vladarja, mu ni dopustilo, da bi koga drugega pošiljal na tako misijo, nego se je odločil sam, da izvrši do kraja, kar je bil zasnoval v velikem konceptu svoje državniške sposobnosti, svojega nacionalnega čuv-stva in svoje državljanske dolžnosti in pravice. Tako je šel na pot — od prve postaje do druge, da se odpravi potem dalje... A tu so počili streli! Stavba, v duši dozidana do vrha, že navrtani vrelci miru in plodnega življenja, ki naj zažubore preko rodnih tal, kakor zavre in se razširi vonj in sok cvetoče pomladi — vse to se je v trenutku zrušilo, zatonilo in poniklo v njegovo krv. Zdi se danes, kakor da neizvršeno, neizgovorjeno, nenapisano živi v neiztroh-njencm srcu, ki utriplje še ta dan v ječečih sunkih pod kamenito ploščo na Oplencu! Ta neslišni glas. ta nemi krik po lepoti, plemenitosti, pravici, poštenju in miru tega viteškega srca udarja na ostrino kopja, ki ga zaščitnik tega božjega hrama, vitez sveti Jurij, namerja v zmajevo žrelo. Čujemo opomin tega neslišnega glasu in tega nemega krika: naj se alegorija pretvori v stvarnost, da se lepota, plemenitost, pravica, poštenje »n mir, v srcu stisnjeni, prelijejo v človeško dejanje in nehanje in poplavijo v narodu in zemlji vse. kar je dragocenemu jedru tega neiztrohnjenega srca in te nesmrtne duše nasprotnega in sovražnega. Če ni sestavin miru, tudi miru samega ni. Če ni lepote, plemenitosti, pravice in poštenja, ni v duši onega miru upravnovešenosti, spokojnosti, spoznanja in idealnega nastrojenja, ki je neogibno potreben, da se človeško dejanje in nehanje usmerja v pravce pozitivnega ustvarjanja, ki gradi dobrine v moralno in materialno korist vseh. Človek je kakor zemlja: kar ni iz nje in zanjo, je izven nje in proti njej. In če ni božjega razodetja v duši. so misli, težnje in dela proti Njegovim zapovedim. Mir vam bodi. bratje! Mir z borbo pridobljen! Tako njegovo gledanje na svet je bila njegova tragična krivda v drami našega na rodnega in državnega življenja Kdo ve, koliko postaj je bilo še označenih na njegovem apostolskem potovanju, preden bi mogel dovršiti delo, ki ga je začel! Toda on je — kakor je obljubil 6. januarja 1929 — izvršil svojo dolžnost brez kolebanja do kraja. A ostalo je njegovo sporočilo: »Čuvati edinstvo naroda in državno celoto, to jc najvišji smoter moje vladovine, a to mora biti tudi največji zakon za mene in vsakega!« Vidimo torej, da leži ta tragična krivda izven njega, kakor je izven zemlje, kar ni iz nje, in kakor je proti zemlji, kar ni za njo. Tako postaja tragika še boli tragična in bol še bolj boleča, postaja pa-dolžnost še večja in zakon še bolj obvezen in ne-izpremenljiv za vsakega in za vse. da ne bodo mislili, težnje in dela proti njemu. Nas Sokole prešinja zavesi, da imamo jasno začrtano pot pred seboj: prehoditi postaje, ki so ostale neprehojene, ker je morai pasti on za krivice drugih. Naše orožje je bratska ljubezen, naš ščit je rcsnica in pravica, naše sredstvo je vzgoia in naš smoter je dosega popolnosti moralnega in fizičnega zdravja onih. ki so stopili pod naše zastave K temu smotru mora stremiti vsak po edin ec zase, ker od nas nihče ne dobi ničesar brez lastnega truda. A če je v očeh onih. ki so izven zemlje in proti njej, tako delo naša tragična krivda, ki je zunaj našega delovanja, naj padajo žrtve, da bosta moralni temelj novega pokolenja in globoka brazda nove rasti toliko globlje zazidana in zarezana v duhovnem svetu enega naroda in v izmučenih in s krvjo napojenih tleh ene in edine domovine naše! Ker hočemo živeti po zakonih lepote, plemenitosti, pravice, poštenja in miru, se ne bojimo nobene žrtve, ker je največja žrtev že padla Mi smemo tako govoriti, ker vemo, kakšni odnosi so spajali mrtvega kralja s So-kolstvom že od časa. ko je kot mladi princ v predvojni Srbiji gojil toliko odkritih m iskrenih simpatij do nas. Te simpatije so nam ostale vse do njegove smrti. V premnogih njegovih izjavah in v radodarnosti njegovih rok so dobivale vidnega izraza. Sam je bil po svojem čuvstvu in mišljenju usmerjen v realnost slovanske vzajemnosti, ki mu naj Sokolstvo kuje bratske vezi in daje poleta v skupnem prizadevanju, da se do višme ponne moralna in fizična moč Slovanstva. »Tudi jaz sem .Sokol!« je izjavil naš kraljevski brat mescca julija 1928 pred pokrajinskim zletom v Skoplju. Ob žrtveniku so sedaj zbrani borci, ki slu^ajo neslišni glas in nemi krik neiztrohnjenega srca. Ta v veličastvo smrti Viteškega kralja Aleksandra I. Uedmitclja zatopljena in od tega veličastva do dna duše pre-sunjena straža čuva moralno veličino in idejno moč Njega, ki nam kaže pot k najvišjemu smotru! E. L. Gan&l Kralj s svojo vojsko In narodom Neštete prigode in izjave ohranilo Viteškemu kralju sloves pravega narodnega vladarja Dejanje in nehanje vladarjev naše dobe je že zaradi čisto tehnične strani sodobnega načina življenja močno odmaknjeno od vsakdanjih stikov s širšimi sloji naroda in čim večja je država, tem manjše so možnosti za nekdanji patriarhalni odnos vladarja do ljudstva. Pri današnjem upravnem ustroju je vladarju skor0 nemogoče vzdrževati neposredne stike z ljudskimi množicami in zato postaja vladar v očeh državljanov nekako bajeslovno bitje, njegovo življenje pa dobiva v predstavah ljudstva nekako legendarno in nesodobno obeležje. Ta oddaljenost često zabriše najznačilnejše črte značaja, najvišjega predstavnika države, tako da so širši javnosti skrite ravno najlepše osobine vladarja kot človeka in kot javnega delavca na najvišjem mestu državnega organizma. Zato je vsega priznanja vredno delD di-vlzijskega generala Aleksandra R. Di-mitrijeviča, ki je v svoji knjigi »Naš veliki kralj« otel pozabi ravno najlepše podrobnosti iz življenja našega pogojnega kralja Mučenika. G. Dimitrijevič je živel v okolici velikega pokojnika dobri dve desetletji, tedaj ravno v najbolj razgibanih dobah življenja tvorca Jugoslavije. Zato je v svojem delu javnosti lahko predstavil lik Viteškega kralja v vsej pri-rodni vernosti. Pisec je ze^ posrečeno podal sliko našega velikega vladarja. Pokojni kralj Aleksander je bil morda edini Jugosloven, ki je enako dobro poznal vse dele svoje države, edini Jugosloven, ki jo je često prepotoval od enega konca do drugega ter pri te.m spoznal ne samo prirodo, marveč tudi posebnosti naroda, kakor mu jih je izklesala zgodovina preteklih stoletij. S tisoči in tisoči je prihajal v osebne stike in jih je očaral s svojo pojavo, vendar so ostali še milijoni, ki niso nikoli imeli prilike, da ga vidiji osebno, ali da z njim izmenjajo nekaj besedi. Zato je Dimitrijevi-čevo delo zelo posrečena monografija Velikega kralja, katere se vsakdo lahko pouči o odličnih lastnostih, ki so dičile kralja Mučenika kot človeka, vojaka, vladarja in državnika. Iz te lepe knjige prevzemamo nekoliko kraljevih misli in iz-av, ki kažejo v najlepši luči značaj nikdar neprežaljenega tvorca Jugoslavije. Beseda o lepotah Jugoslavije Po osvobojenju in uedinjenju je regent Aleksander nekoč pokazal g. Dimitrije-viču najnovejši zemljevid države in pri tem mu je vrelo toplo navdušenje iz globine srca: »Glejte, kako je lepa in velika naša Jugoslavija! Glejte, to je delo naroda, delo našega vojaka. Samo poglejte tu lepo Slovenijo, zeleno in polno gozdov; glejte ravno in rodovitno Hrvatsko, potem naš Egipt: Slavonijo, Srem, Banat in BaSko — vse je ravno kakor dlan, pa našo šumadijo, ki jo je bog cfosul z vsake vrste bogastvom: polja in gozdovi, bogastvo na zemlji in pod zemljo. Glejte mojo južno Srbijo, moj ideal od rane mladosti. Kako jo ljubim in koliko sem hrepenel po njej. Ona je moj čudotvorni kamen, moj prvenec. Glejte ponosnQ črno goro in moje rodno mesto Cetinje. Kakor da jih vidim, svoje ponosne in vrle Črnogorce. Pa Besno in Hercegovino; bogastvo v gozdovih, kakor ga ni v vsej Evropi. Moja Bosna ponosna in junaška Hercegovina, kjer je počila prva puška nevesejinska in napovedala današnjost. Poglejte naš Jadran, naše morje, lepoto prirode in najlepšo obalo sveta. Vse to je naše, vse to je | delo mojih vojakov, vse to je Jugoslavija!« Viteški kralj, ki je v svoji skromnosti vse zasluge vedno pripisoval le narodu in vojski, je glede Južne Srbije in Jugoslavije ponosno zatrjeval, da je to njegovo delo. Južno Srbijo je osvobodil kot poveljnik one vojske, ki je bila odločilne bitke pri Kumanovu in Bitolju ter na Bregalni-ci. Za Jugoslavijo pa vš ves svet, da je Viteški kralj njen ustanovitelj, da jo je on poklical v življenje, potem ko je dolga leta nosila nerodno ime SHS, kakor da gre za kako kemično spojino. Kako dolgo bi bile te tri črke še v sjpotiko vsakemu domoljubu, da ni Veliki kralj z odločnostjo pomel z anahronizmom in dal državi ime, •ka ga je nosila že v zavesti naroda, ki so ga zahtevali naši najboljši možje in ki si ga je tudi tujina osvojila brez pridržkov! »Južna Srbija je moj prvenec, Jugoslavija pa krona mojega življenjskega dela«, je često zatrjeval pokojni kraj. Misel o kmetu in delavcu Na potu po njivah, travnikih in vinogradih so mu običajno privrele iz srca tople besede na naslov našega kmeta: »Dobri Ln vrli naš kmet, mučenik in ga-rač, zaslužil si je, da si v miru brez vsakdanjih skrbi odpočije svojo dušo in svoje zdelano telo. Za državo in njeno blagostanje je to delavno kmetsko ljudstvo izvor, iz katerega teče vse. On hrani in brani domovino! On je poosebljeno domoljubje. Kako je skromen in z malim zadovoljen, koliko moči in dela treši za s-upno korist. Dušo in srce, celo svoje bitje bi dal za ta narod, ker je tega popolnoma vreden.« Ko so mu prinesli vest o nesreči v ka-kanjskem rudniku, mu je izginil z lica zna^ čilni dobri nasmeh in vzdihnil je: »Da bi beg dal, da bi bila nesreča čim manjša! Nesrečni delavci, siromaki, nimajo na površini zemlje, da bi jo obdelovali, da bi od nje živeli in hranili svojce, pa so šli pod zemljo, da si v njeni notranjosti najdejo kruha. — in so tam našli smrt. Kako so nesrečni! Še bolj pa njihove rodbine, ki so izgubile rednike.« Takoj je odredil, da se prizadetim pošlje prva obilna pomoč. Visoka pesem materi Na fronti je kralj Aleksander živel v tesnem stiku s svojimi vojaki. Kadar je premišljeval, odkod preprostemu vojaku silna moralna moč. da prenaša brez nejevolje svojo težko usodo, je vedno prihajal do zaključka, da je V6e to zasluga njihovih mater. Pri takih priložnostih je z nenavadno pobožnostjo razvijal Bvoje misli: »Hiša in otroci brez matere, to je čreda brez pastirja, piščeta brez koklje — prepuščena sama sebi. da se proh ranijo in obranijo. Oče nikoli ne more nadomestiti otrokom matere. Priroda je vsadila v dušo in srce materi ono, česar mož in oče nikoli ne moreta občutiti; zato človek v nesreči nikoli ne kliče očeta, marveč vedno le mater. Dete raste in se vzgaja ob materi, ob njeni ljubezni in skrbi, prve svoje korake dela, naslonjeno na materino roko, prvih besed se nauči od matere. Mati ga uspava s pesmijo, mati ga prebudi s svojim materinskim poljubom. Oče že po svoji priredi nima te nežnosti, kakor mati. Kako milo se mi stori, kadar gledam kmetico-rna-ter. ko dela na polju in je v mislih vedno pri svojem detetu, ki spi kraj njive. Ko se delo prekine, gredo vsi v senco, da se od-počijejo, mati pa hiti k detetu, da ga po-doji in mu da del svoje moči. Ta požrtvovalnost materina ni samo vredna spoštovanja. ampak bi moral človek pristopiti in pomen savinskega samostana, dokazuje njegovo zanimanje* ki ga je kazal od tistega časa, ko je prvikrat obiskal ta kraj. Pred s amim vhodom v samostan, na majhni planoti, stoji ponosna bela piramida na grobu revolucionarjev-mučenikov, ki so kot preprosti primorski ljudje izpovedali svojo narodno zavest za ceno lastnega življenja in oznanili bližajočo se zmago jugoslovanske ideje. Morali so takoj v pričetku vojne pred puške in na vešala. Ali ni morda poleg vseh drugih zanimivosti tega kraja tudi ta dokaz pLarn-te-če narodne zavednosti bokeljskih ribičev in pomorščakov vedno in vedno privabljal ljubljenega kralja v ta, z mučeni-ško krvjo posvečeni, mistični kraj? Samo enkrat je On prišel v ta kraj po službeni dolžnosti, triumfalno sprejet od hvaležnega naroda kot »božjiipomazanik«, kakor nam pravi marmorna plošča na samostanskih vratih. Drugače pa je vedno in vedno prihajal zasebno največkrat popolnoma sam ter je nemoteno pregledoval arheološke. zgodovinske in verske zanimivosti. Z neverjetnim poznavanjem težkega sta-rocerkvenega jezika je prelistaval in raz-tolmačeval dotlej še številne nerazjaznje-ne staroslovanske zapise v rokopisnih knjigah in na najstarejših cerkvenih predmetih. A mnogokrat je popolnoma neopa/en prispel v samostan ter je po cele ure sedel na kamenitih klopeh ob cerkvi. Nemoten v svojem miru in razmišljanju je užival panoramo morja in Boke. Zakaj, mu je bil ta kraj toliko ljub, kaj ga je tako vezalo na Savino? Lahko uganemo: prekrasna romantičnost in starodavna zgodovina. A danes si v neutešeni Koli l!>hko tudi mislimo, da ga je na ta kra' vezala sk^vn^ttM »T**Ha. morda celo slutnja, da se bo iut ttui svelem. Njunu tako milem kraju, nekoč poslednjič posilo-vil od svoje ljubljene Jugoslavije, preden bo še] čez burno morje iskat svojemu narodu srečo, drugim narodom mir, sebi pa viteški mučenški venec. Savina, 6. oktobra 1934. Neposredno pod Savino je pristanišče Zelenika. »Dubrovnik« čaka vsak čas povelja za odhod, da ponese velikega kralja po Sredozemlju. Srca n.iroda tiho šepeče-jo željo za srečno potovanje in vrnitev. Kako topla in iskrena je taka prošnja, vč najbolje premorski narod, ki stoletja živa ob morju in zna soditi, kaj vse lahko človeku prinese pomorsko življenje. Kako šele če kralja ženejo v tuje kraje resne in velike naloge! Čudno, kralj, ki je tako blizu svoji Savini, se ni prišel od nje poslovit. Le kako da ne. ko dobro pozna običaj starih bokeljskih pomorščakov, pa se ni prišel priporočit savinski Bogorodioi. mornarski zaščitnici, za srečno potovanje in srečno vrnitev! — To bi bi'o nerazumljivo, neverjetno... In res, ko je »Dubrovnik« že čakal, da dvigne sidra, iznenada, tik pred odhodom, v spremstvu najbližjega sorodstva prihiti Viteški kralj v samostansko tišino. Na dvorišču in v cerkvi ni bilo ta čas nikogar. Ko se oglasi zvonenje zvončka, pogleda samostanski starešina skozi okno in ugleda človeka v admiralski uniformi, kako zvoni, zvoni... Niti mislil ni. da je pred vrati kralj. Pohiti v cerkev in presenečen spozna — Njega ... Kralj, ki je s biho in vročo prošnjo pozvanjal z navčkom, je po pravoslavni navadi stopil v cerkev in prižgal svečko za srečno pot. Vsedel se je v bližnji stol in se jc nemoten četrt ure priporočal Najvišjemu za uteho in pomoč. Le kdo bi tiga-nil, kaj je ta čas mislil, kaj želel! — Tih, ji kakor svetnici poljubiti ček) te rok A. To je najboljši primer, kaj je za otroka oče in kaj mati in kaj mati sebi pritrga in žrtvuje, da da svojemu detetu. Mati trpi porodne muke materi poka srce. da si puli lase, •5e izgubi dete. trpi in trpi dolgo, preden se ii zaceli rana izgube. Cenim mater in materinsko ljubezen, ker mati rodi. hrani m vzgaja naš nov naraščaj, vzgojila je sedanje in prošla pokolenja. ki so in ki so bila velika v svojem domoljubju, poštenju in junaštvu«. Ko Ja nekoč bd, da je enemu lm*cd njo govih oficirjev umrla mati, ki je zgodaj ovdovela in z izrednim naporom vzgojila in preskrbela kopico otrok, je globokoum-no pripomnil: »Kakšna škoda za narod, da nam odhajajo te stare majke! Vse so si zaslužile naše spoštovanje. ker so vzredile celo pokolenje naših najboljših ljudi. Kak sijajen vzgled so te naše stare matere današnjim mlajšim materam, pa tudi nam vsem! Kako globoko jih spoštujem in cenim!« Junak med junaki Med obstreljevanjem Beograda leta 1914. prestoloua-olednik Aleksander ni hotel zapustiti mesta, dasi mu je vlada nujno priporočala, naj se umakne in je polovica prebivalstva že zbežala v zaledje. »Moje mesto je pri mojih vojakih«, je prekinil vsako prigovarjanje in posečal čete na najopaznejših položajih. V onih dneh je bil Kalemegdan cilj vseh avstrijskih topov. Sredi najhujšega obstreljevanja se je prestolonaslednik naenkrat pojavil v rovih. »Ljuto vas bije Svaba«, jih nagovori in v tem trenutku — kakor v potrdilo njegovih besed — buhne orjaška granata v neposredni bližini. »Ta je pa res udarila, na srečo rii zadela v rov. Kaj se ti nič no boji?« se obrne kralj na bližnjega vojaka. »Jaz jih poznam že po zavijanju, kam katera leti. Toda Če tudi poginem, nič za to. Saj sem zato tu. da branim Beograd in da poginem, če nanese. Samo vi se pazite. Vi-sočanstvo. to ni mesto za vas. vas nam ne smejo ubiti! Kako, da ste prišli ravno da-nes. ko je tako ol«tre!jevanje? Ko simo vas videli, da prihajate, smo se močno prestrašili. Zdaj smo mirni, ko vas vidimo živega in zdravega. Zdaj pa le ostanite pri nas. dokler ne odneha.« — »Zdaj itak grem«, pravi prestolonaslednik, ali kmalu pridem spet. ker imam rad junake m jih rad po-seča-m«. Čez dva dni so spet začuli brnenje voza. in to pot je prestolonaslednik zašel v hujši ogenj. Naenkrat se čujejo obupni klici na pomoč — granata je bila udarila v skupino vojakov. On pa ukaže mirno, dasi je videl m rasne rane dveh vojakov: »Brž no-silnice in v moj voz. pa na obvezovališče! Samo hitro, hitro!« — Obrnjen proti častni- ku doda tise: »Vojna je strasna, ubogi moji vojaki!« Na soiUiioki fronti so bili Bolgari po naključju izvedeli, kje je piestoioiaasieUnikov glavni stan. To je bila koča iz debelih brun. pred njo pa okorna miza, kjer je prestoio-naslednik sprejemal poročila svojih podre jenih. Nedaleč od koče je bilo močno betonsko zaklonišče za primer hudega obstreljevanja. toda prestolonaslednik se m nikoli zatekel vanje, dasi so bila huda obstreljevanja zelo cesta. General Dimitrijevič pripoveduje, kako je kot ordonaDčni oficir nekega jutra prinesel prestolonasledniku kot vrhovnemu poveljniku raporte vojvode Mišiča in vojvode Stepe Stepanoviča. Opozoril je pre stolonaslednika na hudo bombardiranje in izrazil željo, da bi šla na levo, kamor sovražnik ne bije. Med čitanjem Mišičevega poročila je postajalo obstreljevanje še huj še, vrhovni poveljnik pa pravi hladnokrvno: »Vse pada preko nas v globe!, če le tam ne bo kake škode. Daj mi Stepo!« Ko se je poglobil v Stepino poročilo, začujeva brnenje iz zraka. Bilo je sovražno letalo. Prestolonaslednik mirno prečita raport. nato pa pravi: »Pojdiva na opazovališč>e! To bo zanimiva igra. ko ga bodo naši topovi skušali sklatiti«. Komaj sva bila kakih 20 korakov stran, v majhni rupi. »e za-čuje silna eksplozija. Bila je tempirana granata, ki se je razletela komaj nekaj korakov od mesta, kjer je prej sedel prestolonaslednik. Kmalu priteče vojak in nama prinese ogromen, še topel kop želeja, ki je zadelo prestolonaslednikov stol. Pred dobro minuto je tam še sedel naš vrhovni poveljnik ... Kralj in hrvatska zastava Po strahovitem porazu avstro-madžarske vojske leta 1914.. ko so čete generala Po-tioreka v divjem begu zapustile tla Srbije, je regent Aleksander že s prvimi srbskimi patruljami prišel v osvojeno prestolnico, ki jo je nekaj dni prej general Libori Frank ▼ bahati brzojavki »položil pred noge avstrijskemu cesarju«. Kraljevi dvor, nad katerim so se v svojem azijskem barbarstvu znesli osobito madžarski vojaki, so bili ie za silo očistili in pospravili, da bi bil pripravljen za bivališče regentu. Avstrijski okupatorji 60 bili nad dvorom izobesili avstrijsko in hrvatsko zastavo, da bi tako za vselej zasejali seme razdora med Srbi in Hrvati. Pred prihodom regenta so vojaki sneli obe zastavi ter ju z mnogimi drugimi zaplenjenimi prapori razprostrli po tleh. da bi regent po tej improvizirani preprogi šel v dvorec. Regent pa je sam dvignil hrvatsko zastavo in dejal zbranemu občinstvu: »Ta zastava je bila po sili okolnosti izvešena nad mojim domom poleg avstrijske. Toda po njej ne smemo hoditi kajti ona bo obenem z našo fcrobojnico. svojo sestro po !>arvah. kmalu svobodno zavih rs! a nad mojim domom uedinjenja. Shranil jo bom. da jo razvijem v slavo naše skupne jugoslovenske svobode«. Izreden spomin velikega kralja General Dimitrijevič pripoveduje o tem kopo podatkov in pravi, da se je moral vedno čuditi izrednemu kraljevemu spominu. Nekoč sta se sprehajala po solunskih ulicah, ko jima pride nasproti navaden redov. Prestolonaslednik ga opazuje že od daleč in pravi spremljevalcu: »Naši vojaki so si često nekako podobni, k temu pride še uniforma, ki izenačuje in prestani napori, ki takisto ustvarjajo nekake skupne črte trpljenja. Toda tega vojaka poznam.« — General se je nekoliko neverjetno nasmehnil, toda prestolonaslednik takoj pove ime in priimek, četo, bataljon, polk in divizijo, kjer je služil ta vojak. Spremi jevaJcu se je vse to zdelo še bolj čudno, nakar ustavita vojaka in ta je na silno preeenečenje generala povedal vse iste podatke. Prestolonaslednik dodi: »Ali ni res, Mileta. Videla sva se na položaju na Čuki?« »Da, Viso-čanstvo«. Drugič sta spet srečala vojaka m prestolonaslednik ga povpraša: »Kako ti služi desna noga. prijatelj?« Od kod je le poznal tega vojaka? Pri posetu neke bolnišnice je zamišljen se je naposled poslovil. Ne dosti voljan, pač pa na ponovno prošnjo samostanskega predstojnika se je podpisal v knjigo. Tiho, kakor je bil prišel, je tudi odšel. Še nekajkrat se je ozrl. Ravno tisti čas. ko je stopil iz cerkve, je začel skozi solnčne žarke padaiti blag dežek, ki je potem spremljal kralja do morja. In rosilo je še, ko je »Dubrovnik« že dvignil sidro in krenil proti izhodu iz Boke. kjer so se kopičili valovi. -. Ali ni morda bila ta toplota, blaga rosa z neba predznak, ki je že tri dni vnaprej s5mboliziraI neštete tople solze za muče-niško žrtvijo... Le kratke <*o bile minute, ko nam ga je »Dubrovnik« odnesel izpred oči v smrt. ki mu je namenila nesmrtno slavo. In Savina danes? Kakor je nekoč Mojzes čul besede Nevidnega: »Sezuj čevlje svoje z nog svojih, kajti mesto, na katerem stojiš, je sveta zemlja« — prav tako moramo čuti te besede in čutiti enako dolžnost vsi nacionalisti, ki se približamo narodnemu svetišču na Oplencu aH pa na Savini. Ze na kamenitem portalu pri vhodu v samostan ti vztrepeče srce, ko zajedaš ploščo v spomin na kraljev prvi obisk. Se bolj pa. ko čitaš na drucn". novi plošči, ki govori kratko resnico, da Ga ni več, da jc padel kot mučenik z« Veliko Jugoslavijo. Prideš pred cerkev in nehote potegneš za isti zvonček, s katerim je On pozvanjal poslednjikrat v molitvi za našo srečo, mi pa zdaj za njegov pokoj. Ali ni usoda krnita? Slučajno je to najmanjši zvon cerkve, ki se uporablja samo za umrle. In tako si danes neutolaženi narod upravičeno ali neupravičeno razlaga, zak^i je moral mučeniški kralj pozvoniti ravno na ; mrliški zvonček. 1 Vstopiš v cerkev. Na svetem mestu stoji pod steklom sveča, ki jo je poslednjo prižgal v življenju. Spe* se zastonj izprašuješ, kako, da ni do kraj* zgorela. Njemu za življenje, nam pa na srečo, marveč je skoraj pred polovico sama ugasnila. Z vedno težjmi občutji stopaš dalje in zagleJ^i pod steklom knjigo z Njegovim poslednjim podpisom: »Aleksandar, 6. X. 1934«. Spet bodljaj v dušo. Ko pa sc obrneš na levo, zagiedaš med preprostimi obzidnimi cerkvemmi stoli preprost stoi sredi ko-vhiaste ograje, sedišče pa je zapečateno. Plošča z napisi nad temi svetinjami ti pove vse. četudi sem le začasni gost v tem bratstvu, časih nerad razkazujem številnim domačinom in tujim obiskovalcem zanimivosti samostana in bolestne spomine tega svptišča. Ne morem povedati, kako mi je bilo pri duši nekega dne. ko je prišla semkaj večja skupina turistov in se je med njimi slučajno znašla stara dalmatinska majka Duševne bolečine ji niso dble ziadržaiti bridkosti. Kljub množici turistov, inozemskih in naših, je poljubila te svetinje in je glasno kakor na grobu svojcev oplakala »svojega kralja« ... Sleherni dan prihajajo domači in tuji turisti. Z največ-j'm spoštovanjem opazujejo ostanke kraljevega slovesa, prižigajo voščenke po pravoslavnem običaju, in sicer ne na svečniku »za žive«, marveč ob njem, v pesku, »zm. mrtve«. Tu je svetišče naše žive narodne vere, tu se preveriš, da Viteški kralj v našem narodu res živi. Njegov duh je med nami, nas tolaži, nas čuje, vodi hi čuva. In nas bo čul, vodil in čuval daleč v bodočnost. Savina, oktobra 1936. O. Gorazd. bil prestolonaslednik slučajno prisoten pri operaciji, ko so nekemu vojaku iz noge jemali velik kos granate. To je bil ti6ti vojak, ki si ga je bil prestolonaslednik dobro zapomnil. še bolj presenetljivo je, da kralj niti po dolgih letih ni pozabil obrazov in imen vojakov, s katerimi je prišel v dotike. Ob priliki svojega poseta v Šabcu leta 1934. je kralj v nekem selu v Mačvi i7jmed množice poklical kmeta in ga prijateljsko povprašal: »Kako se ti godi, Zivane?« »Hvala. Vaše Veličanstvo«. Mož je bil bivši bolničar, ki je stregel bolnemu prestolonasledniku pri umiku preko Albanije. Toda vme« je bilo poteklo že 20 let in kralj se je moža še natančno spomnil. Slično stvar nam je pripovedoval neki naš dobrovoljec: »Naš bataljon je na solunski fronti dobil krajši odmor, pa se nas je zbrala večja družba v Oficirskem doanu v Solunu k neprisiljeni zabavi. Bilo je že preko enajstih, ko so me tovariši naprosili, naj jim za pojem kako slovensko. Branil sem »e, ker glas imam gromovit, posluha pa prav nič. Naposled sem se le vdai in šel na oder. Med silnim smehom tovarišev sem odpel komaj pol prve kitice: Je pa davi slan'ca padla... Pa se odpro vrata in v dvorano stopi družba višjih častnikov s prestolonaslednikom. Neopaženo sem jo hotel pobrisati z odra. vrhovni komandant me je že zagledal n. mi namignil, naj nadaljujem pesem. Pel sem dalje, vroče mi je bilo, rdeč sem bil ko kuhan rak. v dvorani pa čedalje večji smeh. Tudi prestolonaslednik se veselo smeje. Naposled je bilo moje pesmi le konec, da sem jo pobral z odra. Silno veselje sem bil napravil s pesmijo... Več ko leto dni kasneje, ko srno gnali Nemce že proti Skoplju. s^-m s svojo četo počival ob poti. Vojaki so ležali v travi. jaz pa sem sedel na oprtniku ob <*stt Pribrzel je avtomobil, se ustavil in pred menoj je stal prestolonaslednik. Javil sem se po predpisih, on pa me pazno pogleda in pravi: »Saj vi ate oni glasoviti pevec od lanskega leta!« — »Da. Vaše Vi&ocanstvo«. — Stisnil mi je roko m prav Žida ne volje odšel dalje. To pot me ni bilo sram mojega petja., ki sem bil nanj skoraj popolnoma pozabil... KINO IDEAL JTJTRI! JUTRI! PREMIERA Najnovejši film si; mega režiserja E. A. DUPONTA HELIOTROP (POZABLJENI OBRAZI) \ ce ve * agronlmJ v IfrahroviiiKu. V Čredo 90 prispeli v Du orov-iu bolgarski agrcmimi. Pozdravili so Jih igrami referenti banske uprave na Otinju ln sre-skega poglavarstva v imorovni u ter jiim razkazal! zanimivost; mesta N« p og a-mu Je bil izlet na Lokrum. ar pa je moralo zaradi »labega vremena odn ,sti Bolgarski gostje so bili lepo pogošč m v kavarni »Dubravka«. * i*v1car*K| in angleški tunsti * Splitu. V sredo Je prispelo v Split s parni kom »Kralj Aleksander« 28 Švica skih turistov Potovanje Je organizirala Švicarska turistična agencija Maiss. Ti izletniki so zadnja skupina, ki nh letos ta agenc ja pošilja na Jadran.Med letom je poklala ta agencija od 800 švicarskih turistov VeC tisoč švicarskih turistov pa je obisk« 1" naše obmorske kraje po posredo ar.ju agencij Taub in Cuoni. s pamikem >Kr=>lj Aleksander« jp prispela v Split tniii =ku-pina angleških turistov, Se več angleških gostov pa pride z vlakom pre-o Zagreba. * Varaždinci se »pomfrfjajo na p->!to 'nega maxlžai-sKega ministrskega predsednjlta. O pokojnem predsednik Gombos,j se mnogo govori v Varaždinu. ker g pozna vse mesto iz časov, ko je služil pri 25-domobranskem polku v Varaždinu. V Varaždinu je mnogo bivših častnikov, ki so bili njegovi tovariši. Načelnik železniške postaje Mirko Medved ie z njim obiskoval kadetnico v Pečuhu. Kot domobranski poročnik si je Gombos izbral za svojega slugo nekega vojaka, k1 je govoril najlepše hrvatsko narečje. Od sluge se Je naučil hrvatskih povelj in hrvatskega jezi-a. Strastno je igr?! taro^ in njegovi nekdanji partnerji pri taroku pripovedujejo, da je W1 pri igri zelo oprezen ter da tudj do "tem, ki so z njim Igrale, ni kazal nobene popustljivosti. Mnogo Iskrenih prijateljev je zapustil v Varaždinu. ko je bil kot ge-neralštabni oficir premeščen k 42. diviziji •r Zagreb. Hrvatskega jezika Se Je že v Varaždinu popolnoma naučil. Blago za" moške suknje Največja m najlepša izbera ln najsolidnejše cene! A.Žlender Ljubljana - Mestni trg 2? Vas postreia najbolje! * Veterinarski kongres. Po sklepy uprave združenja je kongres veterinarjev v Zagrebu odgoden za nekaj dni in se bo vrfel cxi 23. do 25. t. m., da bodo kongre-sisti lahko obiskali tudi velesejemske razstave. * Izletniški vlak Ljubljana—Jeseuiee. Ob odkrftju spomenika Viteškemu kralju na Jesenicah bo vozil v nedelj > na progi Ljub* ljana gL kol. — Jesenice izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane g!, kol o'o 6. in pri. hodom na Jesenice ob 7.S2. V obratni smeri bo vozil z odhodom z Jesenic ob 20.28 in s prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 22.12. Oba vlaka bosta imela postanek na vseh posta* jah in postajališčih od Škofje Loke do Jesenic in obratno. * Župančičevo »Veroniko Deseniško« vpri-'Bori v nedeljo 11. t m. ob 20. uri v veliki dvorani Ruskega doma Društvo Slovencev v Beogradu, Predprodaja vstopnic na blagajni ruskega doma. Opozarjamo vse beocra;ske Slovence, da si pravočasno preskrbijo ■»stopnice za to predstavo! Oni, ki mnogo j«do in veliko sede ter lEaradi tega najcešče trpe na trdi stolici, laaj pijejo dnevno po eno čašo naravne Franz-Josefove grenčiee, ki jo je treba prej nekoliko segreti. Davno preskušena Franz-Josefova grenčica se odlikuje po sivo jem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod. ->gi rae a at • Ekskurzija ljubljanske sekcije Udrn-ienja jugoslovenskih Lnzenjerjev in ariiu lektor h gradnji železniške zveze Sevnica— St. Jani bo vsekakor y nedeljo 11. L m. Prijave se zaključijo v eoboto 10. t. m. opoldne. • Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani se je preselila 5. t. m. iz dosedanjih prostorov na Aleksandrovi cesti t nove prostore t >Uliei 29. oktobra« št. 241 {Rimska cesta), štev. telefona 3809. * ZTeza združenj gostilničarskih obrti dravske banovine v Ljubljani poziva vse članstvo, da na današnji dan, ki je posvečen spominu blagopokojnega in nepozabnega vladarja, ne izvaja v svojih lokalih nobene godbe. • Novega mlina ob Sotli ne bo. Iz Dobove nam poročajo: Sotla je počasna reka. Tvori-b je prej mejo med štajersko in Hrvatsko, zdaj med Dravsko in Savsko banovino. Od svojega izvira do izliva v zračni črti 30 km naredi 90 km poti. Vijugasta je, posebno še na dolnjem koncu, kjer ee vije kakor gor* ske serpentine. Ob nji je precej mlinov-Zadnji pred izlivom je bivši graščinski, zdaj Holkov mlin. V novejšem času bi nekateri radi postavili nov mlin ne daleč od Hotkovega Dne 4. t. m. je bila komisija. Povabljeni so bili vsi interesenti, med njimi zastopniki vodne zadruge. Novzočen je bil tudi inž Hočevar, ki je sestavil načrt za regulacijo Sotle Ugotovil je, da je situacij* Aki načrt požrešen Na podlagi tega in izjav odločujočih mož je komisija ovrgla postavi, tev novega mlina Kdaj pa ho Šotla regu'i rana. ostane odprto vprašani* ♦ Tragedija mlade ljnhezn!. Blizu Ku-rnanova so našli kmetje 16-letco Jeli ave-to Brajkovičevo, poleg nje pa je ležal že mrtev njen 19-letni izvoljene- SI bo 'an IV-k» s svojim izvoljencem vrcsto-. olir>' v *mrt, ker njegov star?; i i so Hov,-lili »>o- k-" Mladenič dekle ranil ir, ko je '5Ml, rta je že ~ntva, je ubil sebe. Za fisažc VN • N«vi grobovu V Mariboru le umrl g. Enient Riiavy. blvš, upravitelj skladišča puii'tigain*k<> pivovarne in sedanji uradnik Themove tovarne svile Pogreb bo jutri ob |x>l 16 na Pobrežju _ V Dol*»jeu Logatcu !>odo dan>* pokopali go^po Marijo Mulley^vo. vdovo i>o poštnem nadupravitelju. _ Po* kojn m blag spomin žalujočim naše takre.. no sožalje! * Nevaren požar na SuAaku. V neki veliki baraki na Delt je Izbruhni' ogenj ter v kratkem času zajel velike sklade bukovih drv. Drva in bara a so last delniškega društva Vilar, ki se bavi t ekspertom drv. Ker je pihal močan veter, je bila velika nevarnost, da bi se ogenj razširil še na razna druga skladišia Gasilcem je m:ral priti na pomoč bataljon vojakov. Gasili so šest ur in. ko so ogent lo-| kalizirali, s0 ostali vojaki na straži. Vzrok nevarnega požara še ni ugotovljen. hrlpnvost ublažijo Mr. Bahovčevi „&mretia"• bonboni sestavljeni te smrekovega ekstrakta in merv-ti.ia. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločevanje s'uzi ter ^sinflcirajo osta ln grlo. 9 P Sv^vrteits***- bonboni zavitek Din 4,— m 6. Apoteka Mr. L. Bafefpvec UllBUANA Kougresru tr° štev. 12, • Ovomaltina 9pef cenejša. Od 6. t. m so že drugič v dobi manj ko leto dni znižane cene koncentrirane krepČilne hrane Ovomaltine. Te ugodne vesti se bodo mno-. gi čitatelji razveselili, najbolj pa matere, katerim je na srcu skrb za vso rodbino. Nlnoge matere bodo lahko spet kupovale ta proizvod, ki je tako koristen za zdravje otrok. Ovomaltina pomaga vsem: odraslim in otrokom, zdravim in bolnim. Ovomaltina nadomesti moči, ki ee potrošijo pri rasti, prekomernem telesnem bi duševnem delu, boiezni in starosti, pri športnikih pa ustvarja rezervo moči. potrebnih za tre* ning in tekme, a nikdar ne obremenjuje želodca. Na olimpiadi v Berlinu je bila Ovomaltina uradno priznana kot športna okrepčilna hrana in so jo športniki vseh narodnosti z velikim užitkom uživali. Nove cene Ovomaltine so naslednje; navadni omot 6.50, mala škatla 10.50. srednja ■škatla 24, velika škatla 43, steklena po« soda 47, zavoj za družino 76 Din. * Tovarna JOS. REICH sprejema mehko ln šlcrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. h LftiMJane u— Ljubljančanom! v spomin obletnic* tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I-U> dinitelja prirede vsa viška društva žalno komemoraeijo drevi ob poi 20. pred spomenikom kralja Aleksandra I. na v iču v Ljubljani. Vabim ljubljansko prebivalstvo, da se te žalne slovesnosti udeleži in izkaže časi in u danost manoiu uepo* zabnega vladarja. Predsednik mestne občine dr. AdlešiČ Juro I. r u— Vojnim dobrovoljcem. Vojni dobro-voljci v Ljub Ijani bodo imeli v petek 9. t. m. ob 19. v društveni sobi Frančiškanska ulica 10 žalni sestanek za blagopo-kojnim Viteškim kraljem Aleksandrom L Uediniteljem. Potem se Udeležimo žalne svečanosti na Taboru. Prihodnji mesečni sestanek ljubljarske sreske organizacije vojnih dobrovoljcev bo v torek 13. t m. ob 20. v običajnem prostoru v restavraciji »Briški« (preje Zvezda). Na tem sestanku bo »P-leg drugega programa, poročal tov. dr. Meršol o romanju vojnih dobrovolj-cev v Dobnudžo. Odbor. u— Vsi ljubljanski pevski zbori moški in mešani, ki so včlanjeni v Hubadovl župi, naj se zberejo prihodnje nedeljo 11. t. m. ob 10. na Glasbeni Matici v Huba-dovi dvorani (vhod iz Vegove ulice). Sestanek je zelo važen, zato prosimo, da se udeleže vsi brez izjeme! u— Komorni koncert v mali filhapmonlč-nl dvorani. V ponedeljek 12. t- m. bo v mali filharmonični dvorani komorni koncert, katerega spored tvorijo skladbe za godalni orkester tei dva koncerta za č m-balo in godalni crkester. To je prva prilika, da bomQ slišali v Ljubljani pravi čembalo, katerega igra francoski klavirski virtuoz Artur Gerlin. V zgodovini glasbe je nastopil čembalo leta 1400 Kmalu je pcstal neobhodno potreben inštrument vseh orkestrskih prireditev in pozneje tudi solistični inštrument. Vsi največji skladatelji 16., 17. in 18. stoletja so plslai mnogo svojih del za čembalo in or'-ester, med njimi tudi slavni Johan Seb. Bach. 2e samo igranje na čembalu zasluži največjo pozornost na ponedeljkovem koncertu, ki ga vodi gost-dirigent mladi bolgarski skladatelj Bojan Ikonomov. Sedeži po 15, 12 in 10 Din, stojišča po 5 Din, dijaška po 3 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Društvo Soča priredi, kakor je bilo že objavljeno, v sob"to 10. t. m. ob pol 21. v salonu restavracije »Zvezde« na Kongresnem trgu vhod v dvorane iz veže pritlično desno 1 komemoraeijo. ki b"> p">-svečana v prvem delu kralju Aleksandru I. Žaln spominske besede bo govoril „So-čin predsednik dr Dinkn p^c D"jgi d*l bo sp- minjal na koroški plebiscit. Narodnega muoenika Mihael« HuVha b* opisal priznani prodava teli dr J. C. Oblak 50-Čar.e ?n prijatelje vabimo dn s? udeleži J" tega žalnega večer:: V .-te* p pro.-t. n— ;?\Ak Bfiastvo poziva svoje ?iarwtvo, da KP rolpo^.evPr;^ 'idel /j komemoracdr1 'n pokojnim kraljem r--»dn-1teli->;: k' -' lričnl dvorani na univerz^ o v« jj »jr| do-poidne Odbor n-- .IV»1» .TDdran poz'v« članstvo .-j? »'ie]"?.? ' nor i: "'lf! >.;' !•-)!}. Vi*evkep^ Tombola v Kranju preložena na 18* oktober kralja, ki bo danes ob ti. v zbornični dvora, ai na univerzi. Zberemo se ob pol LL v lo. kalu. Odbor. ii— Združenje trgovcev sporoča, da morajo biti dane* ob 10 do 11. ure vse trgovin® zaprte Istočasno se obveščajo učni gospo« da rji. da odpade ta dan tudi pouk na trgovski nadaljevalni šol). u— Ruski tečaj. Že deseto leto deluje pri Ruski Matici ruski tečai za Slovence. Ta tečaj se deli v tri skupine; I. za začetnike, II in III. za naprednejše. Za II. skupino so predvidene vaje iz rusko klasične lite* rature Puškinove dobe. za tU. skupino pa iz literature dobe po Puškinu. Ukovina znnša 20 Din mesečno in enkratna vpisnina 10 Din. Podrobnejša pojasnila in vpisovanje vsak torek in četrtek od 6.20 do 8 3o zvečer. Ljudska šola na Zoisovem grabnu. u— Dri. II deška meščanska šola r Ljub. Ijani—Bežigrad. Otvoritvena služba božja bo v nedeljo ob 8. uri v cerkv) sv. Frančiška v Spodnji šički. Zbirališče pred cerkvijo. Po sv masi odid -jo dijaki k blagosloviti no. ve šole. ki bo ob 9. uri. V ponedeljek se prične redni pouk ob 8. uri. Učenci prvih tn drugih rezredov ee zbero v hodniku v pritličju ostali pa na hodniku v 1. nadstropju. u— Jutri v »oboto »otvoritveni plesni večer z revijo letošnjih pl< snih novosti« v Jenkovi šoli _ Kazina. Vsi Interesenti vljudno vabljeni. To nedeljo ob 4. uri »prvi popoldanski plesni t^čjij.« Posebne plesne ure — informacije dnevno. Letos je članarina zn'žana. u— Kinematografi Matica, Sloga tn Union so danes zaradi narodnega žalovanja zaprti. Fran Grobath ie umrl Z delom A )e ustvaril najtrajnejSi spomenik Kranj, & oktobra, Kranj tal slovenski trgovski svet sta fa- gubila enega svojih najmočnejših stebrov. Umrl jo sinoči v Kranju na pragu svoje 80-leHiice ugledni ve; e trgovec in industrije« g. Fran Crobath. Ie ponovno no imeli v »Jutru« priliko, da smo opisali gospodarski dvig in delo vedno podjetnega moža, ki je s svojo tvrdko podal zgled slovenske marljivosti. Franc Crobath se je rodil leta 1857. v Stražišču pri Kranju. Bil je iz ugledne družine. ki je lahko ponosna na svojo zgodovino segajoče v 15. stoletje. Oče je bil veleposestnik, sina pa je namenil trgovini. Ko se je izučil v Kranju je Franc Crobath nabral mnogo izkušenj kot pomočnik v Mariboru in Ljubljani. Kmalu pa se je osa- moevojiL Leta 1&& je icupU na Glavnem trgu v Kranju rFančičevo hišo ter je t&iu še tisto leto L avgusta otvorii lastno ugc vino. Tvrdka je po poi stoletju še veuiio v jati h'»l Z lepimi vtaiuuiii, zusti pa s pn--▼o trgovsko postreišjivostjo si je »Frau-oelj« pridobil ugled tn sloves daleč naokrog, saj je Kranj tiste čase bil trgovsko središče auoke okolice pa tudi koroških ui pr morskih krajev. Leta 1888. si je uiiacu tel poiskal nevesto ▼ ugledni Pollaku v. družini in zakon je bil blagoslovljen o 4 sinovi in 8 hčerami, ki jim je skrbni ote preskrbe! najboljšo vzgojo. V vodstvu trgovine ga bo v polni meri nadomeelAJvai sin Soča« v Celju pozivata svoje članstvo, da se korporativno udeleži komemoracije. e— Ljudsko vseučilišče bi letos priredilo dva tečaia. če se javi dovolj Interesentov. Prvega (Otrok v šolski in poSolski dobi) bi vodil g. prof. Zgeč, drugega (Tehnika go* vora) pa g- prof. Melihar. Interesenti naj javijo naslov z dopisnico Ljudskemu vseučilišču ali pa ee naj osebno zglasijo pri taj> niku g prof. Meliharju na gimnaziji. o— 0 Vseh »svetih in na vernih duš dan ho drušlvo R-de?ega kriza pobiralo prosto. vo'fne nrifnevkp pri vhodih na obeh celjskih pokopališčih ' Ko se boste ob teh dneh spo mi?i a'i svojih dragih pokojnikov, se spomni, tp s krom ni m darom tudi on'h katere ekrbf društvo Rdečega kr:>a' e__I>rii«tro jtiKfw! obrtnikov o «rar>a vse --.roje Rane :n ostale obrtnike, j* je vo. Ii'n< invnik 7f vol tve v 7b irn 00 za TOT razgrnjen sa^io nekaj dni ir> »icer de I '' 1' ■i I •1 . ■ .< 1 i ki ' letnic« smrti nckojnega n»Uaj t. r- v Ohrfrom lomi: Ker ie !met>iV preroi 'vjmnnjkliiv »n -^po-oln orporo^mr vssm, da pog'edaio, ali so vpisani v ime- nik. Vpogled je mogoč dnevno od 9- do 12. in od 16. do 18. •— Zaradi telefonskega sprejema osmrtnice Večaj se nam je včeraj vrinila pomota in 6e mora pravilno glasiti ime >Vecaj«. KINO METROPOL. Danes »MODERNI ČASI« in najnovejši Merkurjev tednik. e— Žegnanje pr| Sv. Uršuli r Dramljah bo letos pred godom in to 18. t m. Romarji Sv. Uršule 60 vabljena na obilno udeležbo. Uršulinski sejem pa bo 22- t. m. Ker se pričakuje velik naval tujcev za ta glavni letni sejem, ee kramarji opozarjajo, da se glede stanovanja in prostora obrnejo na naslov: Občinski urad, Dramlje. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 opereta »Juanila« in dve predigri. Iz Maribora a— Meščani! Mariborčani se b:mo danes s težkim 3rcem in z bolestjo spominjali krute usode, ki nam Je pred dvema letoma ugrabila našega nepozabnega bla-gop-kojmga Viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Vabim meščane, da razobesijo danes na svojih hišah žalne zastave in da opustijo v svojih privatnih stanovanjih veselo ln hrupno glasbo. Lastnike trgovskih In obrtnih lokalov pozivam, da jutri dopoldne med 10. in 11. u*"o zaprejo svoje lokale. Predsednik dr. Juvan, s. r. a— Angleški odličniki t Mariboru. V okvi» ru propagande znanega potovalnega biroja »G. P. Tours & Travelc v Londonu, ki usmerja angleško potovalno občinstvo v na» šo državo, je prispela včeraj v Maribor skupina 10 odličnih gostov iz najuglednejših angleških krogov. Na meji so sprejeli odK&ne goste predsednik Angleškega kluba dr. Janko Kotnik, ravnatelj biroja G. P. I. Brandeis, Putn;kov zastopnik v Št. Ilju Ivan Roglič in uradnik Tujsko prometne zveze Putnik v Mariboru g. Karel Konič. Pri Orlu je bil skupen obed, ki so se ga med drugim udeležili Miss Edith Oxley, francoski častni konzul dr. R. Rapotec in Putnikov podrav. natelj A. Pfeifer V imenu ljubiteljev angle« škega jezika in kulture je izrekel dragim gostom prisrčno dobrodošlico prof. dr. Janko Kotnik. Odlični gostje so po obedu odpo* tovali 7 avtomobili v Rogaško Slatino im Zagreb. a— Dr. Mihajlo Ros to bar v Mariboru. Semkaj je prispel znani ln ugledni znanstvenik filozof dr. Mihajlo Rostohar, univ. ! prof. iz Brna, ki bo v času svojega več-l dnevnega bivanja v Mariboru imel danes 1 ln jutri zanimivi ln poučni predavanji za profesorje vzgojitelje ln šolnike. a— Uboge lastovice. Na Pristanu so včeraj videli okoli 150 lastavic, ki so se vse premražene in onemogle stiskale ob hišah. Odborniki Društva za varstvo živali so jih spravili v zaboje ln jih odposlali v Dalmacijo. a— Na mariborskem delovnem trgu. Tri čevljarske pomočnike, 1 krojaškega pomočnika in 1 pečarja išče tukajšnja Borza dela a— Odsek brezposelnih učiteljskih abi< turientov ▼ Mariboru vabi svoje člane in članice na občni zbor, ki ee bo vršil v petek 9. t. m. ob 16. v lokalu Pedagoške centrale, učiteljska šola. a— Ameriški gentleman. Pri Pragerskem je ameriški državljan Bradish Galllard Johnson, ki stalno biva v Parizu, za vozil v železniške zapornice ter jih razbil. Našim obmejnim organom v št. Ilju je zadevo prijavil, preden je šel prekQ meje, nakar je takoj plača: dolžni znesek 250 Din in nadaljeval pot proti Dunaju. a— »Očenaš zmoli, ker te bom za' lal.« Pri Sv. Martinu na Pohorju je neznani moški navalil na posestnika Jerneja Ra-folta lz Bojtine, ko se je ponoči vra?al z vozom domov. Neznanec je po spregovorjeni navede grožnji nekaj rat zamahnil z bikovko tako močno po Rafoltovi glavi, da se je pesestn'k zružil na tla Doma Je dognal, da mu je izginilo z voza več kekegra posestnika s Pobrežia, v katerem je oškodovani mlinar spoznal moškega, j Blago za Največja ln najlepša izbera in najsolidnejše cene! damshe plašče^ i A.Žlender Ljubljana - Mestni trg 22 Vas postreže najbolje! ki mu je izročil kokain. Posestnika so na policiji zaslišali, vendar je zanikal vsako krivdo, češ, da še nikoli ni videl mlinarja s Kozjaka, ki je prejel namesto kokaina jedilno sodo in plačal zadnjo 5.000 Din. Ker pa je oškodovani mlinar z gotovo^.jo trdil, da Je omenjeni posestni^ dejansko oni moški ki mu je pri Treh ribnikih izroča zavojček, ga je policija oddala v zapore okrožnega sodišča. Tudi posredovalca pri tej »kupčiji« so že izsledili v osebi nekega godbenika, ki pa, kakor posestnik s Po-brežja, taji vsako krivdo. a— Vlomilci na Pobrežju. še neizsledeni storilci so vlomili v trgovino L Zamude v Nasipni ulici na Pobrežju ter odnesli večjo zalogo masti in drugih predmetov v vrednosti nekaj tisoč dinarjev. Iz Ptaja j— Ob obletnici koroškega plebiscita v soboto ob pol 8. v proštijeki cerkvi zadušnica za narodnim mučenikom, za vratno umorjenim Mihaelom Habihtom. Zvečer ob 20. bo v »Mladiki« komemoracija, t govorom o koroški zemlji. Prebivalce vabi Društvo primorskih in koroških rojakov. Vstopnine nL j— Spet dva požara. Zaova je seveda gorelo v Cirkovcah in to pri posestnici Julijam Kmetčevi. Zgorelo je gospodarsko poslopje s senom, s kolarnico pa nekaj orodja. Skupna škoda je 20.000 Din. Nadalje je pogorelo gospodarsko poslopje s oi odjem in poljskimi pridelki posestnika Franca Petroviča v Bukovcah. Škode je 15 000 Din. j— Za banovinskega tajnika 10. položaj-ne skupine pri sreskem odboru v Ptuju je postavljen g. Bogomir Christof. —j Občni zbor društva »Šola in dom« bo 11. oktobra ob pol 10. v risalnici ptujske gimnazije. Nato predavanje prof. Canjkar-ja o vplivu kina. Starši in varuhi dijakov vabljeni. j— Kino. V eoboto in nedeljo fSm »Ne pozabi me!« V glavnih vlogah Benjamin Gigli in Magda Schneider. Nase gledališče DRAMA Petek, 9. oktobra; Zaprto. Sobota, 10. oktobra: Kralj Lear. Red A. Nedelja, 11. oktobra: Florentinski slamnik. Izven. OPERA Petek, 9; Zaprto. Sobota, 10. oktobra: Dvojno knjigovodstvo. Premie.ski abonma. Nedelja, 11: ob 15. Lue.ia di Lammermoor. I/ven. Znižane rene. Ob 20. Ve6e» •la vdova. Izveu. Ga. Marica Brumen-Lubejeva bo nastopila zopet kot gost v Grijnovi opereti »Dvojno knjigovodstvo«. Predstava se bo vršila v so* bofo za premienski abonma. V glavnih parii* jah so zaposleni: Smrkolova, Gabrijele: če v a Japlje-va, Br-carjeva in gospodje: Peček.' Gorski. Zupan, Janko, FreKh. Režiser: prof. Šest. pri klavirju: g. Zebre. P. n. obiskovalce gledališča opozarjamo, na prihajajo točno ob 20. na pričetek pred* etav. Ker motijo zamudniki potek dejanja na odru je odredilo vodstvo gledališča, da biljeterji ne smejo dovoliti po pričetku dejanja zamudnikom vstopa. P. n. občinstvo naoroSamo. naj v lastnem interesu prihaja fočno. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 9: Zaprto. Sobota 1A: Prva legija. Premiera. Bloki. Nedelja, 11: Pohujšanje v dolini Seniflorjan 44. fPovsod sledovi snežnega naleta B a samo rreblamo in pustimo ne tropa pcr c|>eti, da dobi barvo. Polomljen brest ob glavni tivolski promenadi Ljubljančani ogledujejo razdejanje pri dveh topolih Ljubljana, 8. oktobra Snežne padavine so se dopoldne unesle, po vsej državi je narasla temperatura in pričelo je deževati Popoldne je v presledkih ponehal tudi dež. V zraku je pa se zmerom dosti prenasičene vlage in nizko stanje barometra pravi, da so v našem sosedstvu razvita vlažna območja pripravljena le počasi umakniti se lepšemu vremenu. Jedro anticiklonskega vedrega vremena se drži nad Anglijo in zajema podse le ozek del Evrope ob Atlantiku in Severnem morju. Nestanovitno, zdaj vedro, pa spet deževno nebo pokriva ozek pas kopnega od Portugalske, preko Španije, Nem-jije in Češkoslovaške na Poljsko. Južneje odtod je Evropa v deželah ob Sredozemskem , morju pod prav tako vlažnim, deževnim nebom, kakor pokrajine na severu, ob Bal- 1 tiku. Ker se Je pa običajna oktobrska množina padavin, pretvorjena v sneg, izpraznila že v precejšnji meri in ker so temperature že skoraj, povsod nadvladale hlad, se nadejajmo kmalu spet sončnih, toplejših dni. O veliki škodi po parkih, poljih In gozdovih v dolinah smo že poročali. Kakšni snežni orkani so besneli po planinah in gorskih velikanih, pa bodo lahko opisali le oskrbniki planinskih koč. Nekatere važne planinske koče so namreč še odprte do 15. oktobra. Ponekod je v gorah zapadlo do 1 m snega. Oskrbnikom je težavno priti v dolino zaradi velike nevarnosti snežnih plazov. Po raznih gozdovih Gorenjske, Notranjske in okoli Kočevja leži nad 30 cm snega. Krim, Mokre in Kurešček so prav močno zasneženi 20 do 30 cm na debelo. Foloitripna prkoda v Tivoliju Kostanjev drevored ob tivolskem bajer-ju v smeri proti graščini je razdejan. Zlasti hudo je bilo v sredo proti večeru, ko je že mrak legal na zemljo. Poznega sprehajalca je spremljalo ob vsakem koraku čudno bobnenje, da je nehote zadrževal korak. Veje so se lomile za in pred njim. z višin so se vsipali majhni plazovi. Marsikdo je prišel domov opraskan. Vejevje je skoro-da zaprlo cesto in je bilo ob bajerju le težko priti dc gradu. Na križišču, kjer vodi pot proti I\>drožniku. je menda razdejanje najhujše. Tu je sneg odlomil' skoraj polovico močnega kostanja- Žalostna je tudi slika ob potočku, kjer se običajno zbirajo prijatelji ptic h krmljenju. Tu ni drevesa, ki ne bi -bil več ali manj okleščen. Venomer se vsipa sneij in ni čudno, da so ti plazovi prepodili vse ptice. Tako so preplašene, da se ne odzovejo več niti najboljšim prijateljem. Zastonj jih vabijo z žv;žganjem in najslajšim krmilom, pinjola-roi. više gori, tik gradu, nud' žalostno sliko toli priljubljen gaber, v či«ar senci so se otroci najrajši igrali. Sneg ga je razk'al skoraj na polovico. Človek ne bi verjel, i giavi... V obupu sem se spomnila tega sredstva. Morala sem za vsako ceno ubraniti, da ne bi vidva z Boh tonom našla ženske, ki io iščeta. Ko ie Lav/rtncs ob štirih zjutraj prišel z novico, da bo takoj odplula, sem videla v tem migljai usode. Sk'enila sem vas vzeti s sebo.i. Ostale goste sem dala zbu* diti in spraviti na kopno. Vas ni vobče nihče po- grešil. Sicer bi jim bili pa rekli, da ste že prej zapustili ladjo...« Milica je umolknila. Morda je pričakovala, da bom po njenem priznanju vzrojil. Vprašal sem: »Stava zastran Bejruta torej ni izmišljena?« »Ne — Lawrence je v resnici sklenil z vojvodo Salisburyjskim takšno stavo ...« »In — ali vaš stric zdai ve, zakaj sem na ladji?« »Da...« je tiho rekla Milica. *S tem hočete reči, da pritrjuje vašemu sklepu ...?« sem nadaljeval. To pot nisem dobi! odgovora. Rekel sem: »Veste, gospodična Borgholmova, moia prva misel je bila. da se tudi vi udeležujete lova na maharadževe zaklade in hočete zaradi tega preprečiti, da ne bi Bolton z mojo pomočo našel Williamsove sokrivke. \ zdai se m' ne zdi več verjetno, da bi se bili polakomnili nagrade, ki jo ponuja zavarovalnica. Če vam je samo do tega. da bi obvaroval: ono žensko odkr;t;a. zaka; ie n'sfe ootem kraiko malo posvarili? V tak:m primeru ;e res odveč, da me vozite s seboj v Malo Azijo!« Komaj slišen vzdih se je izvtf mladenk'. Nato je rekla: »To n: bilo mogoče... sa' nit j ne vem. kje_je ta ženska. Vem samo toliko, da se ie hotela peljati na rivirero. Zato sem neutegoma polrtela iz Berlina v Nizzo, tem bolj, ker me je čakal v Menite Carlu stric s svojo jahto. Ko ste mi povedali, da ;o :ščete tudi vi se mi je iz obupe porodil ta načrt...« Milica ni dokončala stavka. In tedaj sem izrekel vprašanje, ki mi je bflo zdavnaij na jeziku: »Gospodična Borgholmova, kdo je neznanka?« Vse tiho-- Ta mah je zapel ladijski zvonec. Pol ure ie bflo minilo, odkar sva bila začela razgovor. Milica še vedno ni odgovorila. Ponovil sem: »Kdo je ta ženska?« »Maja... mati... je zašepeteJa Mil:ca. 9. poglavje Jahta Milica je bila minila tuneško obalo in je plula zdaj proti Malti. Ves čas je bilo vreme neskaljeno jasno, in vsi. kar jih je bilo na ladji, so bili dobre volje. Vsi — razen Milice in mene. Ladijsko moštvo je imelo malo opravka ki ie ležalo v prostih urah na sprednji palubi, ali se je pa kratkočasilo v svoMh prostorih. Častniki so opravljali službo, kadar niso igrali z Lawrenceom brezkončnih partij bridgea. Milijonar .ie bil posebno razigran. *Milica« je bila prevoz la vso dosedanjo pot v rekordnem času. »Ako ne pride kaj posebnega, je moja stava dobljena.« se je hvalil Lavvrence. Mimo tega je imel veliko srečo pri igri: svoje častnike je bil obral že za precejšnje vsote. Seveda si zastran tega nobeden izmed trojice ni belil glave. saj so vedeli, da bo Lavvrence po končani vožn.i: izročal vsakemu izmed irlh ovitek, v katerem bo njihova, navzgor zakrožena »izguba«. Od tiste noči, ko sem bil zvedel, da je žena, ki jo išče Bolton, Miličina mati, je bilo med mene« in med dekletom nekaj takega kakor skrivna zveza. Usodo Miiičine matere sem zvedel deloma še tisto noč, deloma pa naslednje dni.t Miličina mati se je bfla kot na po? doraslo dekletce z očetom — vrlim čevljarjem — in materjo vred izselila iz majhnega dalmatinskega gnezda v Združene države. Ko se je Borgholm, prvi inže-njer velikega industrijskega podfetja, seznanil s svojo bodočo ženo. je mlado, zelo lepo dekletce še delalo v njegov* tovarni. Inženjer se je na prvi mah zaljubil v malo delavko. Njegova ljubezen je premagala vse pomisleke, in kmalu se je poročil s komaj sedemnajstletno plavolaso Dalmatinko. Prva leta njunega zakona so Ma srečna. Mladi ženi 01H še ni bilo osemnaist, ko je postala mati. Milica je bila ravno v četrtem letu, ko se je materin zakon razbil. Ker so prisodili krivdo materi, je ostala Milica pri očetu. Površni opazovalci so takrat pograbili puhlico o »vroči krvi« in so si z njo tolmačili izpremembo mlade Dalmatinke. Vendar ni bilo ne to ne prirojena lahkoživost pravi vzrok. Mlada žena je bfla zapadla pogubnemu vplivu moža. s katerim se je bila nekega dne v družbi seznanila! Ta mož je bil Robert Williams. TUDI VAŠ NOVI PLAŠČ m PAULINA KER SI HOČEMO S POŠTENIM DELOM, SOLIDNIMI CENAMI IN POSTREŽBO PRIDOBITI ZAUPANJE IN STALNOST NAŠIH STRANK KONFEKCIJA PAUUN, LJUBLJANA, KONGRESNI TRG. 5 Gospodarstvo Emisija 20 milijonskega obligacijskega posojila Ljubljane % jutrišnjim dnem se prične vpisovanje 6*Ai obligacijskega posojila mestne občine ljubljanske v višini 20 milijonov Din. Kakor smo že ponovno navedli, je to posojilo v zvezi z akcijo za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske. Istemu namenu služi tudi najetje 30 milijonskega posojila pri Državni hipotekam; banki. Obe posojili v skupni višini 50 milijonov Din bosta služili izključno za to, da mestna občina ljubljanska odplača pri Mestni hranilnici del svojega dolga, ki znaša okrog 115 milijonov Din in se bo po tej transakciji zmanjšal na 65 milijonov. Ker bo torej občina z novimi posojili izplačala stara posojila se v zvezi s temi kreditnimi operacijami ne bo prav nič povečala celotna vsota občinskih dolgov. Emisijski pogoji Kakor je razvidno iz razpisa ljubljanske mestne občine za emisijo tega 6"/« obligacijskega posojila, ki ga objavljamo na drugem mestu, se bodo obveznice tega posojila lahko vpisale s starimi vlogami Mest-ne hranilnice ljubljanske (na knjižice ali po tekočih računih) in sicer po pariteti 100 za 100, tako da bo dobil vpisnik za 1000 Din stare vloge 6 odstotno obligacijo mestne občine za 1000 Din. Pri vpisu v gotovini pa je treba plačati 97 Din za vsakih 100 Din nominala vloge. Obveznicam je zajamčeno 6'/« obrestovanje in se bodo obresti plačevale polletno za nazaj, in sicer od 15. februarja 1937 naprej, tako da. bo prvi polletni kupon obresti zapadel v plačilo 15. avgusta prihodnjega leta. Za čas od dneva vpisa posojila do 15. februarja pa se že pri vpisu obračunajo 4•/• obresti, to je za približno štiri mesece. Kdor bo n. pr. 15. oktobra vpisal obligacijsko posojilo s staro vlogo, bo po zaračunanju teh obresti plačal z podpisom na staro vlogo 98.77 Din za vsakih 100 Din nominala, pri vpisu v gotovini pa 95.77 Din za 100 Din nominala. Obveznice se bodo Izdajale samo v komadih po 1000, 5000 in 10.000 Din, očitno zaradi tega. ker bi se pri manjših komadih precej komplici-rala kuponska in amortizacijska služba in je tudi izkušnja v zadnjih letih pokazala, da se večji komadi vrednostnih papirjev vedno lažje prodajo nego manjši. Posojilo bo mestna občina odplačala v 15 Iptih in bodo obveznice vsako leto dvakrat izžrebane za amortizacijo po nominalni vrednosti. Prvo amortizacijsko žrebanje bo Že 15. februarja prihodnjega leta in nato vsakega pol leta. Izžrebane obveznice pa se bodo izplačale 6 mesecev po izvršenem žrebanju. Tako bo 15. avgusta prihodnjega leta mestna občina plačala poleg prvera kupona tudi prve za amortizacijo izžrebane obveznice. Vsota, ki bo potrebna za izplačilo obresti in izžrebanih obligacij, bo reako leto predvidena v mestnem proračunu. Za ta plačila jamči mestna občina z vso svojo imovino in vso svojo davčno močjo. Omeniti je Se. da bo mestna občina sprejemala te obveznice tudi za kavcijo po nominalni vrednosti. In sicer pri vseh licitacijah, bodisi za potrebe občine ali njenih podjetij. Kje se lahko vpiše posojilo Pri vpisovanju tega obligacijskega posojila bo sodelovalo 20 denarnih zavodov v Ljubljani z vsemi podružnicami, ki jih imajo ti zavodi na deželi. V tem številu so vštete tudi ljubljanske podružnice izven-ljubljanskih zavodov. Poleg tega se bo posojilo lahko vpisalo pri vseh samoupravnih hranilnicah dravske banovine, 27 po številu. Sodeluje pa 48 kreditnih zadrug, ki so Gospodarske vest! Opozorilo k volitvam v Zbornic« za TOI. Razpis volitev določa, da ima vsak vo= Hlec ne glede na število obrtnih pravic samo fm glas. Zato se opozarjajo vsi pripadniki Zbornice, da povzročijo do 13. oktobra t. 1. svoj izbris v onem volilnem telesu oziroma imeniku, kjer nimajo namena voliti. Kdor te. ga ne stori, izgubi 6ploh vsako volilno pravico. Prijave je poslati pristojnemu združenju oziroma krajevnemu volilnemu odbo* TU. = Okrepitev klirinške marke. Zadnje dni se je na naših borzah znatno dvignil tečaj klirinške čeke v markah. Dočim so ti klirinški čeki pred tednom dni rootirali okrog 13.50 Din, so se poslednje dni povzpeli na 14.-40 in celo 14.50. Ta dvig marke je predvsem posledica zastoja našega izvoza v Nemčijo. Nemčija je sredi preteklega meseca ustavila skoro vse nakupe pri nas in se prav zaradi tega sesiane 10. t. m. mešana jugoslovensfko-nemska komisija, da uredi vsa sporna vprašanja. Po zastoju izvoza v Nemčijo prihaia sedaj na trg mnogo manj klirinških čekov, med tem ko dospevajo roki za plačilo zna!nega uvoza nemškega blaga. Kakor znano je že v aprilu letošnjega leta nemška delegacija zahtevala, da stabiliziramo tečaj marke na višini najmanj 14.50 Din. = Cena zlatu se ie zadtnje dni pri nas ponovno dvignila. Napoleondori so se v Beogradu že v začetku tedna trgovali po 340. Sedaj pa je cena skočila na 330. ker ni skoro nikake ponudbe. Odvetniška pisarna v gorenjskem mestu se prepusti s 1. oktobrom prevzemniku pod ugodnimi pogoji. Ponudba pod »Dobra eksistenca« na ogl. oddelek »Jutra«. včlanjene v Zvezi slovenskih zadrug, in 69 kreditnih zadrug, ki so včlanjene v Zadružni zvezi. Interesenti lahko vpišejo posojilo pri 164 denarnih zavodih, !>oi.>g Mestne hranilnice in mestnega knjigovodstva. Zanimanje za vpis Kakor se zdi bo zanimanje za vpis teh 6•/. občinskih obligacij prav živahno. Se preden je bilo posojilo javno razpisano >o se pri Mestni hranilnici nriiavili. ž" števil* ni interesenti in je v tej predbeležki podpisana vsota 3,278.000 Din. Obligacije mestne občine so sploh priljubljen papir za obrestonosno naložbo kapitala. Mestna občina ljubljanska je že 1. 1927. izdala 6% obligacijsko posojilo in so te obveznice skoro v celoti v trdnih rokah, tako da jih ni mogoče kupiti. Priljubljene pa so te obligacije predvsem zaradi tega, ko je mestna občina v redu in brez vsakega odlašan ja vršila kunonsko in amortizacijsko službo tudi v dobi najhujše krize, ko so morali imetniki državnih papirjev pogosto po več mesecev čakati na vnovče-nje kuponov in je država vrhu tega prenehala z amortizacijo na podlagi žrebanja in izplačevanja no nominalni vr^Hno-i; t°r se danes standardni državni papirji amortizirajo le z odkupom na borzi. Tudi ie omeniti da ie amortizacijska doba ljubiianskih obveznic razmeroma kratka. Kakor 6 odstotne obveznice iz leta 1927 se bodo tudi nove 6 odstotne obveznice amortizirale v 15 letih. Od skupne vsote emitiranega obligacijskega posojila iz leta 1927. v višini 12 milijonov Din je doslej mestna občina odplačala na glavnici že 5.16 milijona Din. tako da ima na glavnici izplačati le še 6 84 milijona Din. Na obrestih pa je doslej plačala imetnikom obveznic že 4.69 milijona Din. Več nego polovica takrat izdanih obveznic je že izžrebanih in izplačanih. lani. ko ie Ml v iainuariu obiavljen načrt akcije za vzpostavitev likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske, je ta vest zelo ugodno vplivala med številnimi vlagatelji in je takoi tudi cena knjižicam poskočila. Zadnje tedne pa je vest o končni odobritvi 30 milijonskega posojila pri Državni hipotekami banki vzbudila med vlagatelji Mestne hranilnice splošno zadovoljstvo. V zartniem «p ie znova občutno povečala cena za knjižice Mestne hranilnice, ki se vedno bolj približuje nominalni vrednosti. Stari vlagatelji knjižic ne prodajajo več ali le po visoki ceni, ker se jim sedaj nudi možnost, da s temi knjižicami vpišejo posojilo in si s tem zasigurajo 6% obresti, kakršnih danes ne plačuje noben denarni zavod za vlo«re Pa Mid; oni. k' ima* jo na razpolago gotovino se zanimajo za te obligacije in skušajo predvsem z gotovino kupiti stare knjižice, da sami potem vpišejo posojilo. Zadnja uredba o likvidaciji kmečkih dolgov, ki denarnim zavodom nalaga gotova bremena na račun rezerv za del odpisa kmečkih dolgov, ni prav nio vplivala na splošno razpoloženje vlagateljev, ker ima Mestna hranilnica ljubljanska pri skupni višini 400 milijonov Din tujih sredstev le za 11.4 milijona Din terjatev nasproti zaščite« n'm kmetom, tako da bo odpisala v najslabšem primeru le nekaj nad 2mil. Din. dočim znaša skupna vsota izkazanih rezerv Mestne hraniln;ce 18.7 milijona Din in ob« stojajo vrhu tega še precejšnje tihe rezerve v razmeroma nizki bilančni vrednosti zavo-dovih nepremičnin, ki jih zavod lahko va« lorizira. Spričo navedenih okolnoeti. je računati, da bo posojilo vpisano pred pote« kom enomesečnega roka. = Obseg devalvacije v Češkoslovaški do 17 V poteku parlameutarne obravna- ve uevalva cijskega zakona v Češkoslovar ški je v sredo popoldne prišlo do nepričakovanih zaprek. Ko je bil že zakon predložen parlamentu in je finančni minister podal svoj ekspoze so prišle nekatere koalicijske stranke z zahtevo, da se mora obteg devalvacije še razširiti tako, tla bi celotna devalvacija od leta 1934 naprej dosegla devalvacijo funta m dolarja. Ti predlogi ao naleteli na oster odpor vodstva Narodne banke in je guverner dr. Engliš zagrozil celo z deinisijo. Tako je prišlo končno do kouii/promisa v tem smislu, da se najvišja meja devalvacije češkoslovaške krone pomakne navzgor od 16 na 17 tako da bo skupna devalvacija od leta 1934 naprej znašala 245—33®/®, kakor je to predvideno za francoski frank. = Prenos kmečkih dolgov na PAB. V zvezi z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je izšla v »Službenih novinah« 26. septembra t. L, obvešča Privilegirana agrarna banka v Beogradu vse prizadete, da do sprejetja pravilnika za izvajanje uredbe ne bo sprejemal dokumentov na zahtevo denarnih zavodov in ne t>o stopil v nikakršne odnošaje v smislu določb uredbe. Po razglasitvi pravilnika bo v svnho enotnega postopka Priv. agrarna banka izdala potrebna pojasnila v zvezi s sprejemanjem teh dokumentov. = Obligacijsko posojilo ljubljanske mestne občine. Na nekaterih lepakih, ki jih je meslna občina te dni razposlala v zadevi razpisanega obligacijskega posojila, so pomotoma izostala imena naslednjih treh zavodov, ki so tudi pristopili k sodelovanju ob podpisavanju po.so.jila, in sicer: Zadružna hranilnica. Vzajemna posojilnica in Splošno jugoslovensko bančno društvo d. d., podružnica v Ljubljani. Tudi pri teh se lahko podpisujejo obligacije pod istimi pogoji. kakor pri drugih, ki so navedeni na lepakih. Žrebanje srečk državne razredne loteriie I. RAZREDA 33. KOLA bo dne 1$. in 14- t. m. Izžrebani bodo sledeči večji dobitki: 1 premija v znesku Din 200.000.— 1 dobitek v znesku Din 80.000.— 1 dobitek v znesku Din 50.000— ln 68 večjih dobitkov od Din 36.000 do Din 1.000; poleg tega še 1930 manjših dobitkov. Vse izžrebane številke naših igralcev bomo objavljali v časopisju. Posebej bomo obveščali s pismom tudi vse one, katerih srečke bodo izžrebane. Kdor se želi udeležiti igre, naj pohiti z nakupom pri ZADRUŽNI HRANILNICI — Dalmatinova nt 6. = Hranilne vloge pri PoStnl hranifrrid so w od konca avgusta do konca septembra povečale za 6.5 na 937.5 milijona Din. čekovne vloge pa so v septembra narasle za 28 na 1133 milijonov ter so pri tem stanju za 11 milijonov večje nego lani ob koncu septembra. Čekovni promet je bil v septembru prav znaten in je znašal 6353 milijonov (lani 5824). = Tudi Prizad kupuje pšenico po dnevnih cenah. Ko so se cene pšenici občutno dvignile preko Prizadovih intervencijskih ; cen je Prizad praktično prenehal kupova-j ti pšenico. Meditem ko znaša Prizadova j cena za potisko pšenico v šlepu le 137 Din je ta cena v svobodnem trgu narasla že na 160 Din. Ker pa mora Prizad izkoristiti preferenčne kontingente je pričel pšenico I kupovati na domačem trgu tudi po dnev-! nih cenah. Prizad sedaj objavlja, da ti na-, kupi niso v nikaki zvezi z njegovo inter-; vencionistično vlogo na žitnem trgu. ki mu ; je bila naložena od strani vlide = Po znatnom do*r>ku zlata, ponovno znižanje diskonta v Franciji. Francoska banka ie že kmalu m sklenjeni devalvaciji franka znižala diskont 2. t m od 5 na 3%. Včern; na ie cktpnHa nad d in ie znižanje od 3 do 2..r'00/n. To znižanje diskonta ie Francoski bank; omogočilo ogromen dotok zlata v prvem tednu po devalvaciji. Od zadniegi izkaz? dne 25. septembra «o se z1«te rezerve Francoske banke povečale za 7 248 miliiono- frankp.v ;n so zdaj zopet dosegle 57.350 mi'Tjonnv frankov (v^e računano po stari zlati pariteti"). V tem tednu pa se je povečal tudi obtok bankovcev za 2267 na 86.026 milijona frankov. Na voeraišpii seji širšega pravnega odbora Francoske b-mke ie izjavil guverner, da v prihodnjih tedensk;h izkazih n? bo docela jasno razvidno, kakšno je gibanje stah:1izac?jskege fonda, dokler np bodo končane operacije Francoske banke z zlatom, ki so zaenkrat v tajnosti. = Poštna hranilnica, podružnica t Ljubljani zaradi obhajanja druge obletnice smrti kralja Aleksandra dtne 9. t. m. ne posluje. Borze 8 oktobra Na ljubljanski borzi se oficielni tečaji deviz danes niso mnogo spremenili, le Amsterdam in Newyork sta nekoliko čvrstej-ša. V privatnem kliringu je Narodna banka nadalje intervenirala pri funtu in je oddajala funte po 250. Avstrijski šilingi pa eo se trgovali po 8.42. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v funtih po 250, v avstrijskih šilingih po 839 in v grških bonih po 30.52. Nemški klirinški čeki so nadalje čvrsti in stanejo v Ljubljani 14.46, v Beogradu po 14.3383 in v Zagrebu po 14.39. odnosno za 15. oktober po 14.30. za konec novembra pa po 14.39. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v vojni škodi nadalje čvrsta in je danes prišlo do prometa po 369 in pozneje po 372 (v Beogradu po 368 — 370). V 7% investicijskem posojilu je bil promet po 82. Izrazito čvrsta pa je tendcnca v dolarskih papirjih in je danes prišlo do prometa v 7% investicijskem posojilu po "8 in pozneje po 80 ter v 8% investicijskem posojilu po 90. Delnice Trboveljske, ki so se zadnje dni sitalno dvigale, sc danes za malenkost popustile in notirajo 182 — 190. Promet je bil še v delnicah PAB po 203 — 210 (v Beogradu po 200 — 205). Devize Ljubljana. Amsterdam 2302.66 — 2317.26, Berlin 1738.02 — 1751.90, Bruselj 728.95 — 734 01, Curih 996-45 — 1003.52, London 21955 — 221.61, NewYork 4298.50 — 4334.81, Pariz 202.14 — 203.58. Curih. Beograd 10, Pariz 20,29. London 21-2450, Newyork 434.50. Bruselj 73.15, Milan 92.90. Amsterdam 331, Berlin 174. Dunaj 69.50, Stockholm 109.60, Osdo 106.75, Kobenhavn 94-85, Varšava 81.50, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. + Newyork. London 4.8975. Pariz 4.67, Amsterdam 53.28, Milan 5.2625, Curih 23.02. Efekti Zagreb. Državne vrednote: vojna Skoda 370 _ 372, 4% agrarne 48.5 den., 6% beglu-šike 68-50 den., 7°/» invest 83 — 85, 7% Blair 77 — 78, 8% Blair 87 — 90: PAB 205 — 210, Trboveljska 182 — 190. Šečerana Osijek 135 bi. Beograd Vojna škoda 371.50 — 372JO, (368 — 370). za dec. — (373). 4®/o agrarne 49 _ 4950 (48 50 — 49). 6% begluške 68-75 — 69.25 (68.50 — 69). 7®/o invest. 84.50 — 85, 7% Drž. hip- banka 89 den., 7% Blair 77.26 — 78, 8°/o BlaiT 87 — 88, Narodna banka — (6900). PAB 201 — 204 (200 — 205). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago. 8. oktobra. Začeftni tečaji: pšenica: za dec. 113.50, za maj 111.50, za julij 107.75: koruza: za dec. 94-375, za maj 90. + Winnipeg, 8. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 109, za dec. 107.50. za maj 108-75. -f Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca čvrsta. Pšenica (vse 78 kg): baška, sremska in slavonska 148 — 150: ba-natska 146 — 1.50: baška ladja Tisa. Begej 158 — 160; sremska ladja Sava 154 — 156 Ječmen: baški, sremski, 64 kg 97 — 100-Oves: baški, sremski in slavonski 87.50 — 90- Rž: baška 110— 112. Koruza: baška in sremska 100 — 102. banatska 98 — 100. Moka: baška, sremska, slav., banat. »Og« in »Ogg« 235 — 345; »2« 215 — 225; »5« 105 _ 205; »6« 175 — 185. »7« 145 — 155: »8« 102.50 — 107.50 Otrobi: baški, sremski 76 — 80. Fižol: baški in sremski brez vreče 160.50 — 162. baški beli z vrečami 170 — 172.50. B0MBA2 4- Liverpool, 7. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaj«: za okt. 6.64 (6 69), za dec 6.60 (6.06). 4- Newyork, 7. oktobra. Tendenca komaj staina. Zaključni tečaji: za okt. 12.08 (11.97), za dec. 12.02 (11.90). 2IVINA + Živinski sejem v Ptuju. Na sejem dne 6. t. m. je bilo prignanih 37 volov, 206 krav, 13 bikov. 32 juncev. 53 telic 7 telet, 19 konj, 43 kobil 8 žrebet skupaj 418 glav. Od teh eo prodali 218 komadov, in sicer 22 volov po 3—4.25 Din za kg, 109 krav po 2.10—3.75 Din. 8 bikov po 2-70—3.75 Din, 10 juncev po 2.75—3.25 Din, 34 telic po 3.25—4 Din, 4 te« leta po 4—4-50 Din, 28 konj po 300—3.500 Din komad, in 3 žrebeta po 800-1500 Din komad. Dne 7. 10. t. 1. je bilo prignanih 78 evinj. in 8 prascev. skupaj 86 komadov. Prodali so 46 komadov. Cene so bile naslednje; pršutarji 6—6.50 Dnn za ks, debele svinje 6.75—7 Din te p4aanenske 5.50—Dia za kg- Če imate se tako visoke zahteve: boste gotovo zadovoljni Jugoslovanski proizvod ŠPORT Konkurenca za Davisov pokal Švedski kralj O uma v V. je navdušen prijatelj in tudi dober igralec tenisa. Svojo naklonjenost belemu športu je nedavno pokazal še z razpisom tekem za kraljev pokal, dragoceno lovoriko za najboljšo teniško ekipo mv^i 10 evropskimi državami. Za te tekme, ki se bodo vršile v zimskih mesecih v kritih prostorih, veljajo enaka pravila kot za Davisov pokaL V konkurenco je bilo razen braniteljice Švedske povabljenih še 9 držav, in sicer Nemčija. Norveška. Danska. Irska. Belgija. Francija. Finska. Holandska in Čehoslovaška. Te dni je bilo žrebanje parov., pri katerem je bil navzoč sam kralj in po katerem b<>sta v I. kolu nastopili samo Norveška in Danska, v IT. pa zmagovalec iz I. kola in Irska, dalje Nemčija in Belgija. Holandska in Finska ter Francija in Češkoslovaška. Po propozi-cijah mora biti II. kolo odigrano do 8. 11., III. pa do 22. 11. Semifinalno tekmovanje bo od 4. do 6. 12 v Stockholmu, finale s Švedsko pa takoj po Novem letu v novi teniški dvorani v Alviku blizu Stockholma. Službene objave LNP 3. seja k. o. dne 6. t. m. Turner Frane, Slavija. se zasliši na prihodnji seji; v zvezi s tem postopkom ee zasliši tudi Baumgartner Miro, Slavija — V zadnjih objavah k. o. pomotama ni bilo beležke: Kaznuje 6e po §§ 30 in 31 k. p. Hribar Josip, Korotan—Lj_, s sedemdnevno zabrano igranja od dneva objave; ugotovi se. da mu je medtem kazen potekla. — Opravičita se zaradi odsotnosti Anžič Da-niel, .Jadran, in Stupica Milan, Grafika: slednji se zasliši preko člana k. o. g. Guzi-ne. — Poziva se Olimp, da nemudoma ugodi zahtevi k. o. z dne 1. oktobra t. L Tudi se naproša o. o. Trbovlje, da nemudoma ugodi zaprosilu glede zaslišanja z dne 1. oktobra t. 1. — Suspendira se po § 55 k. p. Ramovž Drago. Mladika. — Kaznujeta se po §§ 30 in 31 z uporabo §§ 13 in 14 k. p. Sinkule Rudolf, Svoboda—Lj.. in Stupica Milan. Grafika. — Kaznuje se po § 18 in x uporabo §§ 13, 14 k. p. Krerner Ernest. Ra^ pid, s 14-dnevno zabrano igranja. — Kazni tečejo od dneva objave. — Zabeleži se izključitev Lli a na Adolfa, Slovan, na tekmi 20. septembra t. 1. Službeno iz SO pri LNP. Delegirajo se k tekmam dne 11. t m. Svoboda jun—Korotan jun Dolinar, Svoboda—Jadran Be-teto, Mladika jun—Hermes jun Štiglič, Mladika—Mars Vidic, Slavija—Grafika Ku-šar, Moste—Korotan Jokšič, Slovan—Amater Ramovš, Reka jun—Ljubljana jun Škerlj, Reka—Hermes Cimperman, Želea-ničar jun—Rapid jun Bizjak, Železničar— Celje Maooratti (sporazum), Slavija—Gradjanski Bergant (rez. Peteln), Žalec—Hrastnik Reinprecht, Celje jun—Atletiki jun Seitl, Atletiki—Maribor Čamernik, (stranska SeitI in Jegrišnik), ČSK—Rapid Luke-žič (sporazum), Korotan—Olimp Pečar, Sparta—Kamnik Kos. Mengeš—Domžale Dorčec, Drava—Ptuj KJippstaetter, Mura —Lendava Kopič, KAK—Radeče Erlih, Kovinar—Bratstvo Hobaher, Zagorje—Trbovlje Jordan. Stranske sodnike delegirajo poverjeniki Sporoči se JNS, da je s. 8. Jančič premeščen v Skoplje, kjer naj se javi tamkajš-nemu SO. — Odobri se p. s. 8. Klanščku in Vrhovniku dopust do nadaljnjega. — Suspendirajo se v smisJiJ § 63 s. s. Jančič in kandidata Janša in Puntar, ker niso dali sodniskih poročil o tekmah za kraljev fond. Pozivajo se, da poročila dostavijo nemudoma. — Zadeva Grafika—Dorčec—Erlich se odstopi v nadaljnji postopek UO. Opravičilo s. s. Ramovša in Dolinarja se vzame na znanje. — Dopis s. s. Ramovša se odstopi UO. V nekaj vrstah Zaradi slabih vremenskih razmer je morala SK Ilirija odpovedati za to nedeljo nameravani lahkoatletski dvoboj z zagrebškim Marathonom. Prireditev je za zdaj preložena za teden dni. na 18. oktobra. Ce se vreme ne bo izboljšalo, pa tudi ta termin še ni dokončen. V Ptuju sta preteklo nedeljo za kraljev ,fond igrali moštvi SK Ptuja in SK Drave. Tekma se je končala 2 : 0 za Ptuj. Moštvi sta nastopili v precej kombiniranih postavah. Mladika : Mars igrata v nedeljo svojo tretjo prvenstveno tekmo v borbi za naslov prvaka II. razreda. To prvenstvo se je letos kaj zanimivo obrnilo, saj so prišla na površje mlada moštva Marsa, Mladike in Jadrana. Vsi trije imajo enake upe za prvo mesto. Od nedeljske tekme je odvisno, kdo se bo boril z Jadranoom v odločilnih borbah. Vse prijatelje lepe kom-binacijske igre vabimo v nedeljo na Ko-deljevo na igrišče SK Mladike. SK. Slovan (Bok9 sekcija). Slovanova boksarska sekcija bo zopet pričela z rednimi treningi. Sestanek bo drevi ob pol 19. pred kavarno Emono. Udeležite se v čim večjem številu! Tudi novinci, ki se zanimaš jo za boks. naj pridejo' 8.K. Jadran. Drevi ob 20- sestanek vseh nogometašev. Udeležba obvezna. SK Svoboda. Ob 19. članski sestanek radi prv tekem. Igramo na Primorju, juniorji ob 9. s Korotanom, I. moštvo ob 10. s Jadranom. Sestanka se morajo udeležiti zla- sti: črne, Dekleva, MedveSček. šuštar. Butara, Kokalj, šuštaršič, Klevišar in Werk. Zemljak v nedeljo ob 9. v naši garderobi. Ob 20 seja odbora v Del. zbornici. SK Slavija. Drevi ob 20. v restavraciji Marinšek obvezen sestanek, na katerega se pozivajo igralci I. moštva in Pogačar, Cvirn, Smerkolj, Lojanje. — Tajnik STK Moste. Drevi ob 20. zelo važen in za vse nogometaše obvezen sestanek. Ob 19. seja odbora nog. sekcije. SK šparta. Drevi ob 20. članski sestanek v klubskem lokalu v rest. »Novi Svet«. Točno in zanesljivo vsi! Važno zaradi prvenstvene tekme z Kamnikom. — Tajnik. Konjake dirke, ki bi se morale vršiti 11. t m. eo zaradi slabega vremena preložene na prihodnjo nedeljo dne 18. oktobra. Prijavljenim dirkačem sporočamo, da bo dir« kaldšče v Fužinah za trening od ponedeljka zopet na razpolage Sokol 2&lna svečanost na Taboru. Uprav«, So- kolske župe Ljubljana ponovno vabi vse pripadnike sokolstva in prijatelje, da se drevi ob pol 21. udeležijo v velikem številu žalne spominske svečanosti ob drugI obletnici prvega Sokola in viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja ▼ veliki dvorani na Taboru, članstvo tn naraščaj, ki ima kroj se udeleži svečanosti v kroju s črnim florom na levem rokaru surke, ostali y civilni obleki » sokolsldm znahYVm. ovitim v črno kapremo. Vsa društva naj prineso s seboj članske tn naraščajske prapore, ovite v črn flor. Spored talne svečanosti je tale: 1. godba Sokola X. — žalna koračnica, 2. spominski govor o kralju Mučeniku, župni podstarosta br. inž. Lado Bevc, 3. aokolskl pevski ibor, »Jugoslovenski zavete ln >Slava Tebi, Kralju Mučeniče!«, 4. recitacija, br. Viktor Markič, 5. enominutni molk tn državna himna. Sokoli, nacionalisti udeležite se žalne svečanosti v velikem številu! Sokol LJubljana—Vič priredi jutri ob 20. v dvorani Sokolskega doma prosvetni večer o priliki obletnice koroškega plebiscita s pestrim sporedom. PQ sporedu bo poslovilni večer bratom, ki odhajajo o vojaško službovanje. Vstopnine ni. Sokol St. Vid nad Ljubljano. Spominu Viteškega kralja se bo poklonilo sokolsko članstvo in naraščaj danes ob 2o. v telovadnici narodne šole. K spominski slavnosti vabi društvena uprava vso javnost. Za so« koteke pripadnike je udeležba dolžnost Obleka temna civilna s članskim znakom, ovitim v črno kopreno. Posebnih vabil ne bo! Zdravo! Sokol Trbovlje. V počastitev spornima največjega Jugoslovena kralja Aleksandra pri« redj trboveljski Sokol e sodelovanjem pevskega društva »Zvona«, delavskega pevskega društva »Zarje« in Okteta rudniških na« meščencev žalni koncert drevi ob 20. ▼ veliki dvorani Sokolskega doma. Spored: Uvodna beseda. E. Adamič: »Zalobna koračnica (sokolski orkester). Žalni govor. Fčrster »Umrl je mož« (združeni pevski zbori). V. Tauferieva; »Na Oplencu«, Z. Prelovec: »Oj Doberdob« (Zarja), 0. B-ie« d ing- »Slovo«, (violina 6ok>). Schwab: »Zdrava Marija« (Zvon). L Petelinova; »Kralju mučeniku« (dekla macija). S^hubert; »Ave Mariia« (čelo solo). Z. Prelovec: »Zadnje slovo« (oktet) 0. Dev: »Gozdič je Se zelen« (oktet). P. Locateili; »Zafoia simfonija« (sokolski orkester). Sokol Trbovlje vabi vse rojakel Radio Petek 9. oktobra Ljubljana 11; Šolska ura: Prenos z Oplen-ca; Spominska svečanost za b lagopokoj n i m kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. — 12; Junaku v spomin (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. _ 13: čas, epored, obvestila. _ 13.15: Slovenske elegične skladbe (-Radio orkester). _ 14: Vreme, borza. — 16; Prenos odkritja spomenika pok. kralju Alek« sandru. iz Pariza. — 18: Ženska ura: Kaj mora vedeti žena o zakonodaji (ga. dr. Do-nata Capuder). — 18-20: Orgelski koncert na ploščah. — 18.40; Mladina se mi smili (dr. Karel Osvrald). _ 19; Čas, vreme, po« roČila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Blagopokojni viteški krali Aleksander I. Zedinitelj (prof. Mile Pavlovič _ iz Beograda). _ 19.50; Zanimivosti. — 20; Rezervi« rano za prenos iz Beograda. — 22: Čas. vre. me, poročila. Beograd 17.20: Plošče. _ 19.50; Zborov. sko petje. _ 20; Rezervirano za prenos.— Zagreb 17.15: Koncert orkestra. — 20; Program po napovedi. — Praga 19.20: Od pelini do plesa. — 20.05: Prenos koncerta iz Smetanove dvorane. — 21.05: Klavirsko skladbe*. _ 21.35; Zvočna itrra. — 22.15: Pesmi. — 22.35; Plošče. — Varšava 19.20; Lahka glasba. _ 20: Massenetova opera »Werther« na ploščah. _ 22.45; Lahka in plesna muzika. _ Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.C5: Priljubljene operne melodije. _ 17.30: Koncertna ura. — 19.30; lz Brucknerjeve IX. simfoniie. — 20- Godala in pihala—22.20; Skladbe za čelo. — 23.10: Barski program. _ 24.10; Melodije z Dona« ve. — Berlin 19.20; Plošče. _ 20.10: Orkestralen koncert. _ 22.80: Prenos iz Stutt- garta. _ Mjjnrhen 17.15; Orkester in solisti. — 20.10: Nemški mojstri — 22.30; Zvočne slike. — 28.30; Prenos iz Stuttgarta. — Stnttgart 19: Spevoigra. — 20.10- Pester ve« čer. — 22,30: Orkestralen " 8 Fefefc * X »35 ~ živa pokopana Mož je zaprl ženo v grobnico in jo priklenil na krsto, ker je bila napoti njegovi novi ljubezni Bukareštanski sodniki so te dni razpravljali o čudnem primeru. Pokopališki čuvaj v malem mestu Tlgri-ni je čul neke noči zateglo, bolestno ječanje iz neke zidane grobnice. Ko so naslednje jutro grobnico odprli, so odkrili nekaj grozovitega. Na neki krsti je ležala z železnimi sponi pritrjena ženska, ki je bila že bolj podobna okostnjaku nego živemu človeku. Bila je nezavestna. Spravili so jo v bolnišnico, kjer je zdravnikom uspelo, da so jo ohranili živo. Se na bolniški postelji je potem policiji povedala svojo zgodbo: Nje mož se jo je naveličal, začel je razmerje z nekim uekle-tom in je zahteval od nje privolitev za ločitev. Ko se je upirala, si je priskrbel ključ od grobnice, spravil je ženo zvezano vanjo in jo pritrdil na krsto. Nesrečnica je bila več dni v grobu, preden so jo rešili. Razprava je spravila še mnogo? druge strašne podrobnosti na dan. Zverinski moži> ni mogel tajiti in so ga obsodili na dosmrtno ječo. Ali astrolog odgovarja za svoje napovedi? Sodišče v Kalk*iti se je moralo baviti te dni z nenavadnim sporom. Neki policist, ki je hotel postati bogat, je vprašal nekega astrologa, kakšne usi>ehe bi rmel, če bi se spustil v špekulacije na kalkutskem trgu jute. Astrolog mu je dal dobro napoved. Ko je pa potem policist tvegal 100 rupij, je 6voj denar izgubil. Ves- besen je tožil astrologa za odškodnino. Toženec meni. da so bile njegove napovedi pa-č »skoraj« pravilne. Sodnik je tožbo na zadnje odklonil, češ, da ni nesigurnejše stvari, nego so cene jute v Kalkuti in da so pogodbe na tej podlagi nemogoče. V Londonu je prišlo zadnje dni do ostrih medsebojnih razračnnavanj na ulici meni komunisti in fašisti. Londonska policija je nemirneže na obeh straneh ukrotila 8 tem, da je izzivače odnesla s pozorišča Prvi finančni škandal Razvrednotenje denarja pred 2500 leti Devalvacija je bila ie v starem veku priljubljen pripomoček ia reševanje zavoženih državnih gospodarstev. Tudi modrijan Solon, ki je ukazoval v Atenah, se je pesku-sQ s tem pripomočkom, ko so L 536. pred našim štetjem državni dolgovi preveč narasli. Odredil je razvrednotenje atenske valute za prilično 27 odstotkov. Toda uspeh ni ustrezal pričakovanjem. Začela se je divja špekulacija na vseh trgih tako, da je dežela zašla v ge 6labši položaj. Ogorčenje ljudstva je strašno naraslo, ko je zvedelo, da je Solon, modrijan, ki je znal tako lepo pridigovati o morali, o namerah vlade glede devalvacije še pred časom izdal trem svojim prijateljem, ki so to znanje seveda temeljito izkoristili za osebno obogatitev. Tako je prišlo zavoljo te devalvacije do prvega velikega finančnega škandala X zgodovini. Marseille danes pred dvema letoma: V trenutku po atentatu na ulici Canebišre se je polastila množice panika Sadisžifea zločinka — na vešala Mož Jožefine Lunerjeve obsojen na Sest let ječe, proti mladoletni hčeri se bo vršila posebna obravnava Obed v kroglicah Nov način prehranjevanja — Izum ruskih kemikov Neki francoski list poroča o izumu, ki baje omogoča cel obed v obliki kroglice. V romanih, ki slikajo bodočnost, često beremo, kako si bo človek nekega poznejšega stadija razvoja racionaliziral svojo prehrano in živel izključno od kemikalij. Namesto opulentnh obedov se bo zadovoljil s hranilnimi kroglicami. Takšno hranilno kroglico pa je po poročilu tega lista izumil že danes moskovski kemik Abramov. V svojem laboratoriju je zmešal praške tako velike redilne vrednosti, da morejo v neznatni količini nadomestiti bogat obed. Ta mešanica praškov je po mnenju strokovnjakov tudi zelo zdrava. Tudi to, da postane hrana po njej zelo enolična, nima po njihovem mnenju neugodnih učinkov, kajti sestoji iz najrazličnejših sestavin, ki jih potrebuje človeški organizem za svojo prehrano. A kakor izjavljajo številni zdravniki, ima ta jedilna kroglica še po- sebno prednost: ohranja namreč telo čilo, krepko in prožno, pa mu ne dovoljuje, da bi postalo tolsto. Izdelava novih kroglic je obenem zelo pocenii in jih bo sovjetska vlada po daljšem preizkušanju v praksi začela izdelovati na veliko. Recepta redilnega praška nočejo izdati, vendar pravi poročilo, da je mogoče dobiti vse sestavine v zadostnih množinah na ozemlju Sovjetske Rusije, tako da ne bo treba ničesar uvažati iz inostranstva. »Ker postanejo redilne kroglice bržkone monopol sovjetske države«, piše francoski list, »ni verjetno ,da bodo morali naši sladokusci v doglednem času opustiti svoje hors d' oeuvres, beefsteake in torte. Verjetno je celo, da bodo ostali tudi v Sovjetski Rusiji pri običajni hrani in da bodo redilne kroglice hranili le za primer, da bi kje zmanjkalo živil.« Za poldrag dolar - Drakonski ukrepi ameriške vlade v Alabami Ameriška država Alabama je pred kratkim izdala zakon, po katerem se tatvine v obljudenih stanovanjih kaznujejo s Ras Smrti ostavil Abesinijo Zdi ee, da je v zadnjem easu odnehal zadnji odpor Abesincev proti italijanski zasedbi dežele. Kakor poroča angleški konzul iz mesta Gore, je namreč ras Imru, ki je vo« dil eevemo abesinsko armado ter je pozneje stopil na čelo abesinske vlade v Goreju-odpotoval v Ugando, kjer se kani stalno naselita. Smatrajo, da je s tem dejanjem pre« nehala zadnia funkcija abe^inske oblasti tudi v tistih pokrajinah, ki jih italijanska vojska še ni zasedla. Uvoz montiranih radio-aparatov v avtomobilih Tuji avtomobil isti, ki potujejo v Švico ter imajo v svojih avtomobilih montirane radio* aparate, se morajo držati sledečih predpisov; Na triptiku avtomobilistov, ki potujejo v Švico se mora radio-aparat vnesti z rdečilom v posebno, za to predvideno rubriko. V avto« mobilih uvezenih s »Carnet« de passages« je treba radio-aparat označiti na vseh od-rezkih, kontrolniku in platnici zvezika. S provizorno vstopnico uvedeni radio aparati »e morajo ravnotako posebej zabeležiti z rdečilom v tozadevno karto. Posebno jamstvo i V6eh zgoraj omenjenih slučajih ni potreb« no. Radijski aparati so 90 dni prosti pristojbine za koncesijo. smrtjo. Vlada je hotela s tem zakonskim ukrepom vlomilce dokončno prestrašili. Te dni je stal pred sodniki zamorec James Thomas, da bi ga kot prvega sodili po tem zakonu. Thomas je bil vdrl v stanovanje neke dame in jo je z grožnjami prisilil, da mu je oddala razne malovredne zapestnice in steklene verižice. Pozneje so ga aretirali. Čeprav je bil ves n.igov plen vreden komaj poldrug dolar, so ga obsodili na smrt. Njegov zagovornik je naslovil na guvernerja prošnjo, naj bi bili vsaj v tem prvem primeru milostni in spremenili smrtno kazen v dosmrtno ječo. Kakor je pač bilo pričakovati, je dunaj« s ko sodišče obsodilo Jožefino Lunerjevo na smrt na vešalih, njenega moža pa na šest let ječe. Proti lGIetni hčeri obsojene sadistke bo vložil državni tožilec posebno tožbo, ki se bo obravnavala pred sodiščem za mladoletne. Tudi hčeri namreč nameravajo naprtiti delež in pokoro za sodelovanje pri umoru služkinje Augusitinove. Lunerjeva je. kakor smo poročali, do zad» njega tajila svojo krivdo, čeprav je bila la nepobitno dokazana. Priznala je 6aino, da je včasih »nekoliko« mučila služkinjo. Priče so obtoženko močno obremenile. Lunerjeva jih je zato opsovala pred sodiščem in so jo morali prav zavoljo tega nekajkrat od« etranJti iz razpravne dvorane. Obzirna ni bila niti napram državnemu tožilcu, ki ga je večkrat vehementno napadla. Višek procesa je bil nedvomno zaslišanje lOletne Grete Lunerjeve, ki bi se lahko bila vzdržala pričevanja pro',i materi, a se temu ni odpovedala. Pojasnila je strašne mu« ke, katerim je bila služkinja izpostavljena v službi pri njeni materi. Mož Lunerjeve je napravil vtis strtega moža. Nobenega dvoma ni, da je ravnal docela pod vplivom svoje žene, ko je skušal zabrisati vsako sled za zločinom, ki ga je ta izvršila. Psihiatri so izjavili, da je Lunerjeva paž dedno obremenjena, za svoj čin pa v celoti odgovorna. Njene osebnosti ne diči niti ena Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemajo revijo življenje in svet" zastonj. poteza v dobrem pomenu besede Sovek. Ko je presednik obravnave prečital sodbo, se je Lunerjeva cinično smehljala. S tem procesom je zaikliučena ena izmed največjih kriminalnih senzacij, kar jih pozna novejša zgodovina dunajskih zlo&nsterv. Zatiranje ljubosumnosti Nekatere londonske dame so ai rekle, da ljubosumnost ne spada nujno k ljubezni iu so ustanovile organizacijo za njeno pobi-« janje. To naj bi bila nekakšna rešilna družba, h kateri bi se zatekel vsakdo, ki ga zasleduje ljubosumno bitje. Člani organizacije imajo dolžnost obiskati ljubosumni del doma in mu na ljubezniv način dokazat^ da je njegova ljubosumnost neupravičena. Ženske postajajo v zraka vedno bolj pogumne Odkar se je posrečilo prvi ženski prelete« Atlantski ocean iz Evrope v AmerBra, dobivajo tudi drage letalke pogum za stične podvige. Na sliki vidimo miss Joana Battenovo (v krogu), ki Je odletela * letališča Lympne proti Novi Zelandiji Sama z letalom v Novo Zelandijo Novozelandska letalka Jeanne Batteno-va je odletela sama iz Londona v svojo domovino. Prva postaja je bila v Marseilleu, nato bo vozila v Atene. Vsa proga je dolga okrog 23.000 km. Ali ptice pozabljajo petje? Kitice postajajo krajše, enoličnejše in zvokovno suhe • •• Pruski ornitolog Christoleit meni na podlagi lastnih opazovanj, da je lepota ptičjega petja v zadnjih desetletjih občutno po- Dva, ki se borita za iste cilje Predsednik španske vlade v Madridu L a r g o Caballero (na levi) v razgovoru B sovjetskim poslanikom pil madridski vladi, Bosenbergom (v profilu na desni) postila. Posebno pri ščinkavcu, penici m velikem slavcu je opazil, da postajajo po-edine »kitice« njih petja krajše, enoličnej-še in po zvoku bolj suhe. Craoglavka obvlada dandanes komaj še odlomke svoje pesmi, ki je nekoč zvenela kakor kratka, krepka koračnica. Christoleit meni, da je takšnih pojavov kriva naraščajoča industrializacija, ki ptice vznemirja. Drugi ptičeslovci pa pravijo, da se za sedaj ni bati. da bi ptice pozabile na svoje petje razen mestnih ptic, ki eo že prilično degenerirane. ANEKDOTA Predsednik parlamentarnega sodišča de Hraley je nekoč posvaril neke svetnike, ki so se med sejo glasno pomenkovali s besedami: »Ce bi gospodje, ki se pogovarjajo delaK manj hrupa nego gospodje, ki spijo, bi bilo gospodom, ki slede razpravi, zelo všeč«. VSAK DAN ENA Smetanova hči umrla V Pragi je umrla ga. Zdenka Hayduse-Smetanova, ena izmed hčeri slavnega skladatelja Smetane. Pred nekoliko dnevi je praznovala svoj 75. rojstni dan. Bila je učenka svojega očeta in klavirska virtuozi-nja. Poročila se je z nekim gozdarjem z Nižje Avstrijske, ko je ta umrl se je preselila k svoji hčeri v Prago. Kupujte domače blago! »Ali ne bi kupili tega-le kovčega?« »čemu pa mi bo rabil?« »I, za obleko vendar!« »Prijatelj, če jaz spravim svojo obleko v kovčeg, bom hodil nag po svetu«. .(»Nebelspalter«) Umazano pristanišče Romantika beznic starega Marseillea Princ —vohun Neprijeten doživljaj Je imel grški princ Peter, ki se mudi ta čas na Poljskem. Pri Tarnopolu je fotografiral staro zidovje, ne vedoč, da stoji na vojaškem ozemlju, kjer je fotografiranje prepovedano. Kmalu so ga imeli v rokah in ga spravili na policijo. Tam so mu grozili zavoljo prepovedanega fotografiranja in ponarejenih osebnih dokumentov z zaporom. Niso mu namreč verjeli, da je res princ. Končno se je stvar pojasnila in so ga izpustili. Odšel je potem v neko poljsko zdravilišče. Povsod Izzivajo la povzročajo nerede Stara luka v Marseilleu, kjer se je izkrcal blagopokojni kralj Jubilej železnice na Jungfrau Letos bo minilo 40 let, odkar so pričeli z gradbenimi deli železnice na Jungfrau. To veliko delo je bilo svoj čas, vsled težkoč, ki so nastale v gradbi pri takih višinah, izvršeno v več etapah. Leta 1912 je bila zgrajena železnica do Jungiraujocha/ (3437 m). »•Marseille postane še lepša«, piše neki francoski list v zvezi z nameravanimi pre« ureditvami v pristanišču tega živega južno-francoskega velemesta. »Čeprav bo pri tem izginila neka romantika, romantika beznic starega pristanišča, je ne bo škoda, kajti ta goljufiva romantika pomeni nakazo v obrazu Marseillea. Četrti uboštva ob stari luki bodo dale prostor modernim, higienič-nim stanovanjskim zgradbam in vrtovom«. Na tujca, ki se je izgubil v labirint uma« xanih pristaniških ulic, ki so ozke kakor razpotke, učinkuje pogled na črnikaste, razpadajoče jame, ki jim res ni videti, da bi bile človeška stanovanja, gotovo zelo sli ko vi« to. Toda te jame so zavetišča neštetih bolezni in neštetih zločincev. Če greš kakšen vroč poletni popoldan skozi te predele, se moraš res čuditi, da nalezljive bolezni tu neprestano ne divjajo. Hodišča so polna odpadkov in nesnage, na tlaku vidiš crknje« ne mačke in podgane. Pa 6trmih uličicah derejo včasih potoki vode, ki naj bi jih vsaj malo oefetile. Toda ti potoki, ki 6o prepojeni s kužnimi klicami, prenašajo nesnago v resnici na vse strani. Če stopiš v takšno teh hiš z vegastimj stopnicama in neznatnimi, temnimi, brezOTačnimi sobica« ini, kjer 6e gnetetjo kupi otrok pristaniških delavcev, boš mislil, da s« moraš zadušiti Iz neštetih zganjam najnižje vrste se raz- V človeškem vrvežu starega marsefllskega V človesakm vrvežu starega marseillskega pristanišča prežijo najnevarnejši zločinci. Ni. ti v Šanghaju niti v Jokohami bi se ne mo* gii bolje skrivati nego tu. Gorje tujcu, ki bi se zvečer, brez varnega spremstva podajal skozi to blodišče. Doživel bo nevarne prigode. i Te četrta revšSne in zločina, ki uflldku* jejo tako slikovito, če jih opazuješ e pojnos. ne višine Transbordeurja, bodo sedaj izginile. Sam ministrski predsednik Blum se zanima za te načrte ga. JoHot-Curiejeva, ki je baš te dni odstopila kot državna podtaj-nica, ima velike zasluge, da se bodo priče* la prenovitvena dela. Noben pameten človek ne bo mogel objokovati stare, slikovito »slave«, ki ji je namenjeno, da v doglednem času popolnoma izgine. A tudi v novi luki bodo marsikaj spremenili in razširili. To je potrebno zavoljo srt» ne porasti marseilleskega ladijskega prometa. Pristaniške naprave tega mesta slovijo že danes po vsem svetu zavoljo svojih vzornih, modemih naprav. Nujno potrebno pa je, da se še izpopolnijo. Ob devalvaciji lire Italijanski finančni minister Thaon de Revel Pefef, f. T. patfllfja — JI o man v sliGah. 102« Copyright »Pantneon« & »Jutro«. •m- mnnmn tam je sprejel Test • Patovi zaroki z zelo »nešanlmi čustvi. Navidez je bil vesel v srcu pa mu je bilo hudo. Tega tudi ni prikrival Moly, ki pa ni imela nobenega razumevanja za to njegovo razpoloženje. nJUUUULHJUUJ »Dragi moj dečko, kaj naj pomeni vse to I čudno vedenje MoIy? čisto sem zmešan, p Govori moj zlati pob!« p■ nCT \- »Z Moly je ^ »Moly me ljubi? To ven dar ni mogoče?« _ tako, kakor s teboj ^ iS* moj stari prijatelj.« im? 7 £ \\ » m«, rinj T«tCTo žr*^'«, Iik. Grot Briiain rt»» wry«l- ^^:■:■:■:■>:•..■.-. I""- ' 1 i J i l t K'-. • l M m % m jj Flidva pa ostaneva sama Hektor.« CENE M A L IM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka, za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. NajmanjSi znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—, Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— ca šifro ali dajanja naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostaB oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17<—* Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od 0gls3neg.MMta.Jutg« D|„ y Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek wJatrau, Ljubljana« Feieri« 1 Din, davek 3 Din r-a Šifro »Ii dajanje nagicrva S Din. Najmanjši znesek 17 Din. IZagreh. — Gostiona Blaževič, Tomičeva 3. fkraj Uspenjače) nudi dolini domaču koštu po zmerni c«n . &ilS7-<14 Beseda 1 Din, davek S Din Šifro sli dajanje naslova C Din. Najmanjši znesek 17 l>in. Manufakturist ?w>polBoma Hvežbaji, dober prodajalec, z znanje-m num-*čin«, dobi mesto. P.eflek-tina se samo na prvovr?too moč. Iran Savnk, Kranj. J40S7-1 Pletiljo Jwrj«ni», Rf.^jme.m takoj. Trnovski pristan 14. Frizerko moč, sprejme v ?ta]-IW> nameščen > salon Ela, Ljuhli.-i.na, Oa;-eva n!. ft. 34197-1 Natakarico i»pT€ ime hotel Mozirje. Majerhold, 24303-1 Chetličarko vezalko, pomožno imf, ta-Vr.j sprejmem. Naslov v v^-h posl. Jutri. 94187-1 Izvežbane pletilje Bi'-e.;meir. Ponudbe na og'!. Trisob. stanovanje sončno, z vsem komfortom, centr. kurjavo oddam 1. novembra. Naslov v vseh posl. Jutra. 34204-31 Trisob. stanovanje komfortno v novi vili od-1. novembrom oddam. Ko-bi, Resljeva 18,. asios-31 Stanovanje solnč.no, 2 sobi. kab:ne-23 Solnčno sobo opremljeno oddam. Cesta okt. štv. 18. pritličje V centm Ljubljane po možnosti Dukičev blok, iščem takoj »obo. Souporaba kopalnice in klavirja. Burger, Tavčarjeva. Celie. 34202-i-3a Opremljeno sobo za eno osebo, po 160—200 D:n, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »?o-bicac. 3il98-23a 2 lepo opremljeni sobi s kopalnico t lepi okolici išče za takoj zakonski l»ar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [»od »Boljše sobe« 24.72-23a Opremljeno sobo snažno, event. na periferij, iščem. Ponudbe na oil. odd. Jutra pod I'o-strešček 22». 24'7Q-33a mmmm levo. 24104-23 Kupim karnise za zavese. Ponudbe na Alomo Company -Aleksandrova l/I. Iščemo za čimprejšnji nastop izkušenega rudarskega kovstjaka. Pogoj je znanje jamomerstva in rudarskega prava. — Prošnje je nasloviti na oglasni oddelek Jutra pod značko: »Ruda in premog«. w V ogSasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Brinetka, BoljSa mož. Domoljub. Diskretno, Don o« 1U;X>, l>obroidoča. Delavnica, Dober delavec. Gostilna in mesarija. Gotovina 0;i.000, Hrepenenje, H;ša 20, Hladna jesen 8SS, Inteligentna, Izurjena. Koliko obresti, Kuharica 39-', Lokomubila, Lastni dom, Lep donos, Mir, Marija Nakujiovalec, Nujno, Obema prav 35, Odrasli točen plačnik, Trodajalka čevljev, Prijeten dom 40, pošteno družabniStvo, Pohištvo, Sol;den, S. D. Sposoben. Točne in zanesljive, Točna plačnica, Uspeh 12, Ugodna prii ka SSts Vzgojiteljica, Varčna gospodinja 90, Zelo soliden, Z večletnimi spričevali, Zanesljivo, 7:012. ZA JESEN SMO | zopet CENEJŠI. I — Trenškoti Din j j 375.—, Hubertus |Din 250.—, Pum-[parce izpod Din 1100.—. V ogromni lizberi modne hlaCe. ! P R E S K E R, | Ljubljana, [Sv. Petra c. 14. Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri I. POGAČNIK Bohoričeva ul- 5. Ctfno&ene&af dobite 10 % popusta na sefmn tvrdke ANT. KRISPER v Ljubljani Ne zamudite te ugodnosti ! DAMSKE PLAŠČE dekliške in otroške v vseh velikostih, kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo cenejše vrste — dobite v največji izbiri pri F. I. GORIČAR LJubljana, Sv. Petra c. 29 Lastna delavnica za konfekcijo. Sprejemamo tudi po naročilu. Gostilna HVAR Vsaki petek morske ribe po izberi. — Prima Hvarska in viška vina. — Vsaki čas gorka in mrzla jedila. TOČNA POSTREŽBA. Se priporoča SOMALT7K MARKO, Poljanska e. 11 □□□□□□□□□□LJUuLODani n b ilpddi m h it i i ■ 11 n«»i n i»i m ■ n luuujuuLijaDDa (Kdor oglašuje — ta napreduje f Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nadvse ljubljeni in nepozabni soprog, oče, dobri stari oče in tast, brat, stric in svak, gospod ERNEST RIŠAVY bivši upravitelj skladišča I. graške delniške pivovarne »Puntigam« in sedanji uradnik tovarne svile K. Thoma po dolgotrajni in mučni bolezni danes, v četrtek, dne 8. oktobra 1936 ob pol 4. uri zjutraj, previden s sveto-tajstvi za umirajoče, v 61. letu starosti. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 10. oktobra 1936 ob pol 4. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na frančiškansko pokopališče na Pobrežju. MARIBOR, dne 8. oktobra 1936. ŽALUJOČI OSTALI. V svrho vzpostavitve likvidnosti Mestne hranilnice ljubljanske, za poživitev vsega našega gospodarstva razpisuje ljubljanska mestna občina po sklepu mestnega sveta z dne 19« avgusta 1936., potrjenega, od vseh nadzornih oblastev, ° obligacijsko posojilo neska 20,000.000 Din pod sledečimi pogoji: 1. Obveznice se glasijo na prinašalca. Protivrednost se lahko poravna ali v gotovini po Din 97.— za Din 100.—, ali v starih hranilnih vlogah oziroma vlogah na tekočih računih Mestne hranilnice ljubljanske po Din 100.— za Din 100.—. Obveznice se izdajajo v izvodih po nominali Din 1000.—, Din 5.000.— in Din 10.000.—. 2. Obveznice se obrestujejo po 6% letno, plačljivo polletno za nazaj. Obrestovanje se prične 15. februarja 1937., prve obresti pa zapadejo v plačilo 15. avgusta 1937. 3. Od dneva podpisa do 15. februarja 1937. se podpisnikom priznajo 4% obresti, ki se obračunajo takoj ob podpisu. 4. Obveznice se izplačujejo po žrebanju v njihovi nominalni vrednosti in sicer tako, da bodo najkasneje v 15 letih izžrebane vse obveznice. Žrebanje bo vršilo mestno poglavarstvo v Ljubljani v prostorih mestnega knjigovodstva v navzočnosti javnega notarja. Prvo žrebanje bo dne 15. februarja 1937. in nato na vsakih 6 mesecev. Prvo izplačilo izžrebanih obveznic pa bo dne 15. avgusta 1937. in nato na vsakih 6 mesecev. V Ljubljani, dne 9» oktobra 1936. 5. Vsota, potrebna za izplačilo obresti tn izžrebanih obligacij bo predvidena v vsakoletnem proračunu mestne občine ljubljanske, ki jamči za redno izpolnjevanje teh obveznosti z vso svojo premično in nepremično Imovino in z vso svojo davčno močjo. 6. Javno podpisovanje posojila se prične dne 10. oktobra 1936. rn traja do 10. novembra 1936. Podpisovanje sprejemajo poleg mestnega knjigovodstva in Mestne hranilnice v Ljubljani vsi de-denarni zavodi v Ljubljani z vsemi podružnicami, ki jih imajo po deželi; posredujejo pa podpisovanje vsi ostali denarni zavodi v Dravski banovini. Ob podpisu prijave mora podpisovatelj položiti vpisani znesek. Kdaj se bodo obveznice izročale podpisovateljem' bo objavljeno v dnevnem časopisju. 7. Obveznice se bodo sprejemale kot kavcija pr! vseh ficftacijah mestne občine ljubljanske in njenih podjetjih po nominalni vred" nosti. 8. V treh letih nedvignjene obresti in v 10 letih nevnovčene obveznice, računano od dneva dospetka, zastarajo v korist mestne občine ljubljanske. Za mestno poglavarstvo v Ljubljani predsednik DR. JURO ADLEŠIČ, s. r. - V tau - mmM Bes* 'irfe J? V globoki žalosti sporočamo vsem, da je nai srčnoljubljeni predobri soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod FRHHC ŠEF-SENIOR TVRDKE FRANC CROBATH D.Z O.Z v 79. letu starosti previden s tolažili sv. vere nocoj ob 22. uri Gospodu vdano preminul. Nepozabnega pokojnika bomo v petek, dne 9» oktobra ob % 5» uri pop. prenesli iz doma žalosti v rodbinsko grobnico na pokopališče v Kranju. KRANJ, 7. oktobra 1936. Marija roj. Pollak, soproga; dr. Fred, sin; Anica por. Vukojevic, Marica por. Den, Jožica por. Bedenk, Heda por. dr. Pušenjak, Milena por. Prah, Vita, Živa, Stoja por. dr. Kosti, hčere; Vukojevic Stipica, zadruž. ravnatelj, Deu Bogomir, sreski podnačelnik, Bedenk Janko, poveljnik drž. policijske straže, dr. PuSenjak Stanko, zdravnik, Prah Adolf, tovarnar, dr. Kosti Janko, pomočnik direktorja, zetje; Hedica, Ljubček, Tomažek, Dušica, Borut, Cvetka, vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. - Vsi v Ljubljani