^ ¿M rasen »»obut. ' ta praznikov. , ¿gily «xcapt Saturday ^gyiulajra and Holiday* PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in uprsvniškl proatorl: 1657 South Lawndala Ava. Offioa of Publication: 1667 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall 4004 Cana lista je $6.06 batana m -.«ur w. iMs, at u. „ * pQNDELJEK. ÎT AVGUSTA (AUGUST 11). 1»41 Ac* W Qmrwi CHICAGO. Subacrlptlon $6 00 Yearly $TEV.—NUMBER 155 Acceptanca lor msillng at special rate of postage provided lor in section 1106. Act of Oct I. 191T, authorlied on June 4. 1616. rjetske čete uspešno it napade v dveh odbijajo sektorjih Sto nemških letal bombardiralo Moskvo. Bombe poškodovale K remi in in zanetile po-fat v »redišču mesta. Berlin naznanil uničenje dveh ruskih armad, Rusi pa trdijo, da io zdrobili deset nemških divizij. Glasilo sovjetske bojne mornarice poroča o velikih umikih izgubah na morju. Angleške oku-pscijske oblasti v Siriji internirale franco-ikega generala Dentza _ 11. avg —Srdite bit-¡Jj,j0 v dveh važnih sekate pri Leningradu ka-rii v Ukrajini. Sovjetske i» odbile vse naskoke na pozicije in prizadjale tež-gube sovražniku. prvič omertjajo sektor ? Ukrajini kot pozorišče daai so Nemci poročali, da «ktor že prekoračili. Rde-glasilo ruske armade, da je bilo deset nemških i} zdrobljenih v bitkah v Dih dneh. Čez 50,000 nem-vojakov jc bilo ubitih in Bsuh. ,11. avg.—Uradna čas-agentura DNB poroča, okrog sto nemških letal bombe na Moskvo. Krem-t bil poškodovan v letal-mpadu in bombe so zane-opomne požare v središču Ribe so padale tudi na pe-skladišča na južno-itrani mesta. Vrhovno jgvo pravi, da vojne ope-M vseh frontah se nada-i po načrtih. To dalje pra-je bilo 10,000 ruskih boj-kul uničenih od začetka 9. avg. — Vrhovno poje sinoči naznanilo, da Hi dve ruski armadi in del zdrobljeni v bitkah z Nem-ukrajinakih frontah. Čez 1 ruskih vojakov je bilo in ujetih. «ilo dalj« pravi, da so zaplenili 317 ruskih tan-W topov in 5250 motornih ruski letalci uprizorili že dva bombna napada na Berlin. Da so Rusi bombardirali nemško prestolnico, potrjuje izjava angleškega letalskega ministra, da so angleški letalci metali bombe na industrijska središča v zapad-ni toemčiji, ne pa na Berlin. Iz tega se lahko sklepa, da so se Rusi maščevali nad Nemci za bombardiranje Moskve. Iz nemških uradnih poročil ni jasno, kako veliko škodo so povzročile ruske bombe v Berlinu. Letalsko poveljstvo je priznalo napad, obenem pa pristavilo, da letala, ki so metala bombe, niso bila angleška. Bern, Švica. 9. avg. — Vesti, ki prihajajo sem iz zunanjih mi-litariatičnih krogov v Berlinu, pravijo, da je moralo vrhovno poveljstvo revidirati vojno taktiko, ko se je bliskovita vojna proti ruskim armadam izjalovila. Nemci so prvotno namera vali okupirati Ukrajino, Leningrad in Moskvo in se ob koncu tega meaeca približati Astrakha-nu ob KaspiŠkem morju, mestu, ki leži 1700 milj vzhodno od Berlina. Novi načrti določajo okupaci jo Moakve in Leningrada in prodiranje V kavkaške pokrajine, katere nej bi Nemci zasedli n zadnjih dneh prihodnjega mese ca. Ako ne bo odpor aovjetakih armad takrat že zlomljen, bodo Nemci izsilili odločilno bitko v vznožju Uralakega gorovja. Druga sem doapela vest pravi, da Hitler računa z japonskim Vrhovna poveljnika n* ,Rusija J™* J* h*» sovjetske «^igj^^ St birija. Da se Nemci pripravljajo na vojne operacije proti Ruaom zimskem času, dokazuje poroči-o, ki sicer še ni bilo uradno potrjeno, da je pričel Berlin zbirati kožuhe za pet ipilijonov nemških vojakov. Doslej je bilo zbranih že dva milijona kožu sovjetske arma «i bila ujeta. V operacijah jinskih frontah v zadnjih •o Nemci zdrobili 25 rti-**>jaškrh divizij. ASfit glavnih bitk jned Rusi je bilo na ozem-■»vzhodno od Umana. To fefa okrog 75 milj južno m 125 milj južno od glavnega mesta sovjet-^»Jine. Hitlerjeve kolo-•*ele prodirati proti Ode-JfrUti luki ob Črnem mor-** oddaljena jikrog 140 P Umana »letalci so včeraj bom 1,1 Jakovo, drugo rusko ** mesto ob Črnem »»be, k d Utre so vrgli, f*odova|(. eden vojaški več parnikov. Le-n*P*l je bil izvršen tudi *proprtrovsk in železnl-^be so razdejale vlakov na tej progi. 1'nski fronti mi nemške RaW kj |ea w od TaUina, glav Vr.ne h,tke so v » milj Meverno 'V™* V llerliou so pri-J*** «H* še drže se mni del eatonskega ^ u ?r«ka. fx>novno t'»da v glav-- ni bilo slišati J in grmenja pro t>ve b.,jn* le--^treljeni, toda ni '»bjavljena. « M'*kve Maki letalci ft ai pravijo timber • u ~ N«'ka oaebe * ,uk»jšnjimi ^JsviU, da ao I hov. Moskva. 9. avg. — Danes objavljeno poročilo pravi, da so ruske čete odbile vse naskoke sovražnika na svoje pozicije na frontah pri Kijevu, Leningradu in karelijski zemeljski ožini Ljute bitke se nadaljujejo smolenskem sektorju, pri Koro stenu in Čerkovu. Glasilo sovjetske bojne mor narice poroča, da so Rusi uničili 14 nemških podmornic, 30 pa trolnih čolnov, 10 rušilcev in 26 vojaških transportov na Baltl škem in Črnem morju. Bejrut. Libija. 9. avg. — General Henri Dentz, bivši vrhovni komiaar Sirije in Lebanona, bH interniran po angleških oku pacijskih avtoritetah, Poročilo pravi, da je bile internacija od rejene, ker ae ni držal pogojev sklenjenega premirja. Sovjeti priznali belgijsko vlado London. 9 avg — Sovjetska Rusije je priznels belgijsko vlado v; pregnanstvu v Londonu. Ruaki poslanik clvsn Msjski tn belgijski zunanji minister Psu! Speek sta se sestala v uradu angleškega zunanjega ministrs In sklenila dogovor gleda izmen Js-ve reprezentantov obeh vlad - ielgrad kaznovan zaradi sabotaže ■ .'; «B. Srbski četniki uničujejo pridelke Ankara. Turčija. 9. avg. — General Dackelmann, novi nemški komandant Belgrada, je naložil denarno kazen 10,000,000 dinar-,ev prebivalcem mesta saradi sabotaže, se glase poročila, ki so , ih prejeli zunanji krogi v Ankari in Istanbulu. Kazen je bi-a naložena potem, ko eksekuci-in težke zaporne kazni niso ustavile sabotaže in guerilske vojne v Belgradu in okolici. Srbski kmetje, kakor ruski, vodijo sabotažo proti Nemcem velikem obsegu. Ta je zlaati učinkovita v Banatu, bogati po-jedelski pokrajini. Srbski četniki (komitaši) so uničili žitna polja in druge pridelke. Nemci pobijajo srbske kmete na debelo. Veliko število je bilo u-atreljenih zlasti v Velikem Be-čereku. List Donau Zeitung pravi, da so bile eksekucije odrejene, ker so sabotažniki požgali žitna polja in uničili akla-dišča živeža. Med onimi, ki so bili ustreljeni, je bilo mnogo komunistov. Bolgarski komunisti tudi vodijo sistematično sabotažo. V zadnjih dneh so iztirili več vlakov v bližini Sofije, glevnega mesta, Plovdiva in Varne. • Vojaške atraže so bile ojačane ob progah vseh glavnih bolgarskih železnic, da preprečijo sabotažo. AMERIŠKO-AN-GLESKA POMOČ S1AMSKI VLADI Novo »varilo japoiukim imperialUtom EVAKUACIJA AMERIŠKIH DR2AV-UAI^OV ~ C. 9. avg. — Zaposlite v v industrijah se povečala Washington, D. C., 9. avg. — Industrijski konferenčni odbor poroča, da je število v industrijah uposlenih delavcev doseglo najvišjo točko v juniju. V tem mesecu je znašalo 53,120,000, 1,359,000 več kot v maju. Število brezposelnih je v juniju pscHo na 2,536,000. Rusi prijeli nemiko spionko Moskva, 9. avg. — Izveatjs glasilo sovjetske vlsde poročsjo da je bils prijeta nemška špion-kaš ki je noslls uniformo Rde čegs križa. Ona je povedala, ds je bils ena izmed osmih ženskih, ki so se spustile ns tis s padsli v ozadju ruske bojne črte. Avtoritete so odredile lov na ostale Nemke. ' Waahlngton. Amerika in VeliMi Britanija ata zagotovili siamakfc vlado, da jo bosta zalagali s bejnim materialom, če ae bo up^la japonski a-gresiji, zaeno pe «ta ji svetovali, naj zsvzame odločno stališče proti Japonski, ki zahteva vojaške baze v Siamu, Državni tajnik, Cordell Hull in angleški zunanji minister Anthony Eden sta lašočasno posvarila Japonsko, da se bodo odno-šaji poslabšali, če bo storila korake, ki bi ograšsli neodvisnost Siama. V Washingtonu so nsmignili, da bo ameriška pomoč Siamu omejena na bojni material, do-čim je Velika Britanija obljubila siamaki vladi poleg materialne tudi vojaško pomoč. Japonska invazija Stanu bi ogražala Burmo, britsko kolonijo, Singa-por in Malajaki polotok. Vladni krogi adaj> proučujejo načrte glede evakuacije ameci ških državljanov, ki ae nahajajo v Tokiju in drugih japonakih meatih. Tokio. 9. avg. Koh Iši je v imenu vlade izjavil, da Japon-aka ae zaveda miliUriatičnega ekonomskega in političnega ob-kroženja po Veliki Britaniji, Združenih državlfh, Kitajski in holandski Vzhodni Indiji. Veli ks Britanija hoče prikriti avoje namene glede Siama s strašilom, da preti državi nevarnoat z ja ponske strani. Bengkok* Slam, 9. avg. — "Vlada je hvaležna onim, ki ji ponujajo zaščito, katero pa odklanja." je dejal komentator na tukajšnji radiopoataji. "Slam razpolaga z močno oboroženo ailo za obrambo avojega ozemlja, hve ležni pa bomo prijeteljskem dr žavam, če nsm bodo nudili pomoč v obliki bojnegs materiala ki ga potrebujemo." Neki vladi uradnik je dejal da Amerika razume položaj.l katerem se Slam nahaja. To je pokazal sestanek rned ameriškim državnim tajnikom Hullom in sismskim poslanikom v Waah ingtonu. Dalje je rekel, da ne verjame, da bo Japonsks provo-cirala krizo zdaj, ko sta Amerika in Anglija obljubils pomoč Sls mu. Komunist obtožen krive prisege Odstranitev komunističnega profesorja San Franclaco. Cel.. 9. avg.,— Sam Darcy, ki je bil kandidat za govemerja v Californiji na listi komunistične stranke 1. 1934 in potem tajnik komuni-atične stranke v Pennsylvanijl, je bil obtožen krive prisege. Obtožnica pravi, da se je registriral kot volllec v Californiji pod priaego, da je bil rojen v New Yorku, dočim ao federalne obla-ati dobile dokaze, da je bil ro-en v Rusiji. Njegovo pravo ime je Samuel Derdeck. Federalni aodnik je odredil uridržitev Darcy j a brez poro->tva, dokler ne izreče obsodbe. Možnost je, da bo Darcy obao-en v zapor od enega leta do štirinajst let. #ew York. 9. avg. — Višješolski odbor je apoznal A. R. Braunlicha, profesorja angleščine na meatnem kolegiju, za krivega vaeh prestopkov, katerih ga je obdolžil odaek državne zbornice, kateremu je bila poverjena pretakava aubverzivnih aktivnosti v newyorških šolah. Odbor je priporočil takojšnjo odstavitev Braunlicha. Braunlich je bil med drugim obtožen, da je bil član komuni-atične organizacije in da je pomagal urejevati Uat, ki ao ga izdajali komuniatični študentje. Preteklo leto je bil kandidat za državnega poalanca na listi A-meriške delavake atranke. r ADF za pomoč sovjetski Rusiji Eksekutiva odobrila okupacijo Islandije Ckleago. 9. avg. — Člani ekse-kutivnega odbora Ameriške delavake federacije, ki zboruje v hotelu Drake, ao izjavili, da ao za to, da Amerika nudi pomoč sovjetski Rusiji, da ae bo lahko borila proti Hitlerjevi vojni ma šini. Aretacije Hitlerjevih ipionov na Kubi Havana, Kuba, 9. avg. — Oaem Nemcev je bilo aretiranih na obtožbo ipioneže, se glasi ns-znamk) Aretecije ao bile iz-vršene v nsvslu ns urad nacij-akega bunda. Policija , išče 24 drugih Nemcev, ki so se z be-gom izognili sretacljl. Oblssti •o izjavile, da bo sličns skeljs podvzets proti japonakim podanikom, "ki vodijo sumljive ek-tivnosti " , — Kostarika zaprla nemike firme Vslpsrslso, Čile. 7. avg — Vse nemške trgovine In firme so sv-tort tete zaprle ne Kostertki, se glasi sem dospelo poročilo. Za Angleii vidijo vstop Amerike v vojno London, 9 avg — Karkoli se dogaja v odnošejih med Ameriko in Anglijo, narašča tu mnenje, da so Združene držsve že ns prsgu vojne List Daily Herald, glasilo delavake atranke, piše, da morata biti obe. Velika Britanija in Amerika, pripravljeni za nastop proti Japonski, če Izvrši nadaljnjo agresijo. "Med Londonom In Washtngto-nom ne vlads samo popoln apo-rszum, temveč tudi odločnost glede skupne militerlstlčne. ekonomske in politične ekcije/' piše ta Ust. "Popolna sngleško-smeriške kooperacije v podrobnostih kekor tudi v načelih je najboljše garancije za mir na Daljnem vzhodu " Eksekucije "sabotalni-kov" v Trstu Rim, • avg — Devet oaeb Ja bilo obaojenih v smrt in ekaeku , ^ ilil^nradiierin 1 Ir tiranih v Trstu ns obtožbo sabo- jrjztvi -v,dene. d. «> firm. tU I« Dl "«»• ZZl.ir aklivnoct) H.tl«j«lh »kodov.l. In u.U-«r.l- •gentov. 1 »k* IV"* "Čeprav smatramo komuni stični režim v Rusiji za sovrsž niks demokracije, ne amemo pre zreti dejstvs, ds je Rusljs zdsj tudi sovrsžnlca nacijske Nemčl je," ae glasi izjava ekaekutivne ga odbora ADP. "Amerika mora pomagati RuaiJl iz praktičnih razlogov, ne pa pod pretvezo, da je prijateljica Stalinovega reži ma in da sploh more kdej posta ti prijateljica tega režima. ADF se boji, ds izprememba vojne slike Ishko navduši nekatere ljudi zs aovjete, da jih t>odo ti sprejeli kot prtjstelje In zaveznike v obrambi demokracije ter jim podali roko, ker pa se ne sme zgoditi. Komunistični ns-ukl in teorije so nsm prav tsko zoprni kot] teorije nacizma In fašizma." Člani eksekutlvnega odbora so tudi odobrili okupacijo Islandije, danakega otoka, po ameriški oboroženi sili kot gesto za1 obrambo zapadne hemisfere In zaščito parnikov, ki vozijo sme rlško bojru» opremo v angleške luke, Izrekli J* *> se proti te mu, da bi Amerika poslsla eka-pedicljsko armad o v Kvropo Domače vesti Oblaki Chicago. — Mary Tomšič, žena Edwarde Tomšiča, gl. dis-triktnega predaednika SNPJ iz Walaenburga, Colo., je bila zadnje dni z dvema sinovoma vred obiakovalka gl. urada in uredništva Prosvete. — Dne 7. t. m. so obiskali gl. urad ln uredništvo sledeči člani mladinakega krožka št. 24 SNPJ iz Waukegana, Hl.: Chrlatlne Stritar, upravite-Ijics, Alma Gantar, pomožna u-praviteljtca; Frank Jereb, Mary Celarec in Frances Gregorin. Člani in članice krožka: Frankie Stritar, Dolores Rode, Frank Gantor, John Simcic, Anne Mo-zek, Marilyn Pierce, Virginia Nagode, Dorothy Meadie, Agnes Brnot, Phyllis Gantor, Joan Kor-rlnen, Arlene Kutcler, Virginia Pekol, Juliette Gabroaek, Dorothy Gabroaek, Klla Jane Buckingham, Margie Kenik, Mary Debelak, Bobby Nagode, Ronald Lötz, Dick Peklay, Kenneth Kirn, Ray Ark, Henry Blrtlc, Francea Aahmua, Ann Simcic, Danielle Simcic, Gertrude Zni-dersic, Madeline Despot, Millie Gregorln, Clifford Lots, Daniel Ark, John Karlovlch, Rose Znl-dersic, Courtney Makels, William Trnovec, Jr., Ellen Mary Celarec. Nov grob v Waukeganu ~ Waukegan, 111. — Dne 5. avgti-ata je v okrajnem aanatorlju po dolgi bolezni umrla Rosle Ban dy, roj. Košlc, stara 28 let. Rojena je bila v Evelethu, Mlnn., ln zapušča moža, petletno hčer ko, atarše ln aeatro. Ae eden nov «rob v Jušnem IUlnotau Lincoln, lil. — Dne 28, julija je tu umrl Frank Zupan, star 58 let ln rojen v ftt. Rupertu na Dolenjskem. V Amarlkl je bil 35 let ln tu zspušče Ženo In hčer, v Chlcagu drugo hčer, Pennsylvanijl ps brsta. Bil član društva 116 SNPJ. Avtna neareča v Chlcagu Chicago. — Zadnji teden avto do amrtl povozil Martina Varaaanlča, ki je bil atar okrog 35 let ln doma Iz Gornje Bistri ce. Tukaj zapušča ženo. Veett U Jollets Jollet, 111. — Pred dnevi je tu umrl Matija Bežek, stsr 85 let ln rojen v Omoti prt Semiču Bell Krajini, V Ameriki je bi čez 50 let ln zspuščs ženo ter odrasle sinove in hčere. — Dne 3. t. m. je umrl Ernest Jakšetič star 66 let, ki je bil dolgo let ko-mlj v Sternovl prodajalni, -Hollywoods, Cslif., je prišla vest, da je tam umrl bivši Jo-lletčan Anton Hilar, atar 65 let in doma Iz Toplic pri Novem meatu. VLADA ZAHTEVA KONEC STAVKE V LADJEDELNICAH Pomoini mornarični tajnik grozi z intervencijo ZMAGA JEKLARSKE UNIJE Waahlngton. D. C., 9. avg. — talph Bard, pomožni mornarični tajnik, je zapretil z direktno akcijo, ako ne bo stavka v ladjedelnicah Federal Shipbuilding < i Drydock Co. v Kearney ju, N. J., kmalu končana in obrat obnovljen. Stavko je okllcala industrijska unija ladjegradnlških delavcev, včlanjena v Kongresu industrijskih organizacij. "Ako ne bo kmalu doaešen sporazum med unijo ln kompa-nljo, bomo podvzell korake, da se obrat obnovi," je rekel Bard. "Sporazum je mogoč, ako obe stranki pokažeta dobro voljo." V ata v ki je prizadetih okrog 8,000 delavcev, Gradnja dveh križark, šeatih rušilcev ln več zamikov je bila uatavljena. Knmpantja je nedavno dobila nadaljnje naročilo glede konstrukcije petih krlššrk ln 21 rušilcev, Peter Flynn, podpredsednik unije, je sugestiral, naj vlada prevzame ladjedelnice. "Ako ae K) to zgodilo, bo obrat obnov-jen," je dejal. "Val atavkarjl ae bodo vrnili na delo." Unija je okllcala stavko, ko Je* kompanlja zavrnila zahtevo glede zvišanja plače ln aaprte delavnice. Caldwell. N. J« 9, avg — Več atfo strojnikov, članov unije A-meriške delavske federacije, je včeraj zastavkalo v tukajšnji tovarni Curtlaa-Wrlght Aircraft Corp., ko je korporecija odbila zahtevo glede zvišanja plače aa 20 centov na uro ln minimalne plače 75 centov na uro, Pred-atavnlk korporecija je dejal, da zahteval aploh ne bo upoštevane, če ae atavkarjl takoj ne vrnejo na delo. Ko ae to zgodi, ae bo pogajala z unijo. Huntington. W. Ve«. 9 avg. — Jeklarska unija CIO je sinoči neznanlla doaego sporazuma z American Car & Foundry Co., ki je končal stavko, katera Je bila oklica na pred tremi tedni. Kompanlja Je prtatala akoro na vae zahteve unije ln naznanila, da bo podplaala pogodbo Val atavkarjl ao ae danea vrnili na delo Creen hvali vlogo ADF v oboroievanju Chicago, 9 avg — Wllliam Creen, predsednik Ameriške de lavske federacije, Je v avojem govoru po radiu hvalil vlogo, ki jo Igra njegova organizacija pri izvajanju oborožitvenega programa "Člani unij ADK ao izvršili čudeži* v produkciji in lahko ae zanesemo, da IhkIo dovršili delo v rekordnem čaau," je dejal. "Rii/glaall aem Že, da je politika federacije odprava konfliktov, ki bi ovliali produkcijo bojne opreme Č«* ne bi de lave! kooperirall v vjm4» ozlrlh z vlado, ae ne bi noben«» kolo vrtelo, nobena ladja ne bi bila ¡spuščene v morje ln nobeno letalo ae ne bi dvignilo v zrak.M Japonci zasegli ameriško olje ftanghaj, 9 avg — Tu je bilo naznanjeno, da ao je|Nfnak<" vojaške oblast» zaaegle dva tiao^ aodov olja in gaaollna na ladji ameriške kompanlja Atendard Oil Co. To ae je zgfidiln. ko ao Japonci v teku preiakeve ugotovil!. de Je bilo olje namenjeno kitajakl armadi, ki ae nahaja ob reki Jangtae Japonske bombe spet padale na Cungking Čungklng Kitajska, tt avg — Jajionaki letaki ao ponovno napadli to meato, kjer Je aedež ki-tajake vlede, ( bombami Napad je trajal eno uro ln v tem čaau ao Japonci vrgli čez ato bomb, ki ao porušile več poslopij O-krvg 'Mi ljudi je Mlo ubitih In ranjenih. Stalin je največji driavnik, pravi Shaw London, » avg — George Bernard Khaw, sloviti dramatik In Igropiaec, je dejal, da Je Hta-lin največji državnik na avetu. Drugi za njim je predsednik Rooaevelt. Khaw je podal to izjavo v pismu, ki ga Je poalal ljudski konvenciji v Warnngto-nu m v katerem Je odklonil povabilo. naj naatopi kot govornik On pravi o Stalinu: "Ko M*m m* aetital z njim v tem letu. aem takoj poznal, da atojlm pred največjim državnikom V tla, ki ga je napravil name, nI Izpremenll mojega mnenja Staline fa' vedno ametram za najbolj a|>o»obhega državnika na svetu. Roosevelt je drugI zs nJim. oatuli pn aploh ne pridejo V poitev Ameriško bombakno blago za Kitajsko Waahlngton, D C., • svrf — Uprava p«iaojilno-na)emntnake-ga zakona je naročila 10.000,000 bf»mba>riega blaga ze uniforme mm kltajako armado. Naznenllo i! federalni zakladnik Hemy Mergenthau. P ROB VITA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT •LAHU) IM LASTNIMA ILOVBNSU Ni PODPOtMI JI * Mi ■ lisam fcr p«0 na Uto. «SM m pul tet». IIA« u ¿»trt UU, u Chic««© to rA* m m* kto. »II » a* • ........ U.M. ■ton.%11 r nUa: f«# U- U»IU4 StoU> (nmH CklNe») M4 "»n«~k UN imT y «ar. CSU«e» u4 Otaw* #7A# »«v »«r. Mil Ü.M p«r rw. cmm of imov po dogovoru rosopfcri doptaov in nono* roteniit tlmkov m o* vračajo. Kofco^Ui Utortra* VMblM ifclSe'i 'litt áruM. P«w»l •« ) •• vn*Jo pošiljatelju te v Blateju. A« J« prUoAÜ poémtoo. _ A4*«rUal»f f»U» M HhhmiI MlénirtlH «i wwwl-^UtM «»d «üMlUiUá artict« will jm4 k« «tarMt OAot - . MM, «te.. -U) to Nta/M* te PROSVETA MK« a» ImmmUh te«, usases or m riorntiD Glasovi Datuv v oninwiu M pri«« (Attfiwt Ii. tail), »Uf **I«C» loru m pomml. d. »mi U • to» fctoM »otekta m. rttfala*. I'oMvSa U pwwteM»«. Sfrop za cene Predsednik Roosevelt je apeliral na kongres, naj postavi "strop za cene," to je mejo, katere ne smejo prekoračiti cene vsakdanjih potrebščin niti stanarina. To je zadeva, katera se tiče slehernega človeka v Združenih državah, kajti vsak človek mora jesti, mora biti oblečen in mora spsti pod streho — cene tega trojega poleg drugih stvari pa danes silno rastejo. V normalnih razmerah kapitalistične družbe je vlada najmanj poklicana, da bi regulirala cene. Običajno so rekli, da "natumi gospodarski zakon zalaganja in povpraševanja" avtomatično določa cene. Da je ta "zakon" votla fraza, ki že desetletja nič ne pomeni, je že davno znano. Danes pa niti najbolj zakrknjeni branitelji kapitalističnega sistema ne morejo več trditi, da je sploh še kakšen sled za omenjenim "zakonom" — odkar je vlada Združenih držav začela izvajati program obrambe in s tem vrgla "naturno gospodarstvo" popolnoma iz tira. Vlada mora imeti potrebščine za vojno brez ozirs ns cene.. Te vojsške potrebščine morajo imeti prednost pred vsemi civilnimi potrebščinami- Na primer vojaški avtotruki in vojaška letala morajo imeti prednost pred civilnimi avtomobili in letali. To pomeni, da se mora civilna produkcija omejiti na račun vojaške produkcije; to pa pomeni, da bo civilnega blaga vedno manj na trgu — in ker ga bo manj, bo dražje. Privatni lastniki tega blaga se bodo okoristili s položajem in bodo dvigali cene. S tega stališča se ogromna večina Američanov strinja s predsednikom, da mora kongres postaviti mejo cenam civilnega blaga in stanarini za stanovanja. AH se ps kongrss odzove? Ne brez boja, kajti prizadeti interesi imajo v kongresu močne manjšine, kt bodo na vse načine intrigirale In mešetarile, tako da bo zakon za regulacijo cen nazadnje vse nekaj drugega, kot pa kar hole Rooseveltova administracija. *i Da bo vlada le s težavo dobila kontrolo nad cenami, je vzrok ta, ker se interesi privatnega gospodarstva zelo kriiajo. Na primer farmarju pravijo, da je "mali kapitalist", ker je lastnik zemlje ln orodja In ker producira za trg, ampak pravi kapitalist je vedno v konfliktu z njim zaradi cen farmskih pridelkov. Burboncl v kongresu so že zavpili, da je Koosevelt pristranski, ker je izvzel farmarje Iz reguliranja cen njihovih pridelkov. Burbonci imajo tudi piko na delavske plače. Njihova priljubljena pesem je, da visoke plače Izzivalo visoke ceno — in zdaj Jih jezi, ker Koosevelt ne priporoča "stropa" za plače, temveč le za cene ln stanarino. Dejstvo Je — kakor Je pred dnevi statistično dokszal American Federatiomst, glasilo Ameriške delavske federacije — da izdatki za mezde niso nobeno opravičilo «a visoke cene. Mezde in plače delaVcev znašajo |>ov prečno konta j «I odstotkov vaeh izdatkov industrijskih korpo-racij. Če torej korporacije zvišajo pljtfe zs 10 odstotkov, naraatejo povprečni izdatki vsled tega komaj nekaj 6ez en odstotek. Ali naj to oprsvlčuje zvišanje cen za pH ali deset odstotkov? Nekakšna kontrola cen mora priti, drugače je inflacija cen neizogibna Realne razmere zadnjih mesecev dokazujejo, da ameriški busi-nesaman si ne bo proatovoljno omejil dobička m poskušal se ho okoristiti tudi z največjo kri-zo, v kateri se nahaja republika. Potreben Je torej zakon, ki obdrži cene civilnega blaga na neki točki. Zakon /a reguliranje cen pa mora hiti enakopraven. enako veljaven za vae kategorije buKinesiui. ako hoče biti pravičen. Ce bodo v kongreau kiptn.iil tn krpueali, kot Je že atara navade, in akrpucalt nekaj, kar bo dsjslo is-jemščine neki kategoriji buHineeaa na rovaš drugih kategorij, bo zakon kompromisno ¿mašilo, katero bo brez vrednoati in efekta Temeljne potrebščine za (»batanek človeka, ki Jih slehernik mora Imeti JU ves, obleka ln aisnovanjc - bi moral«' vedno imeti nsjniljo zmerno ceno. To bi ar naju*|ie*nejfte doeeglo s kooperativno zvezo med farmarji ln delavci v meatib IZ naselbin Pri Clevelandčanlh Akron. O. — Ce Ui& se tstko pripravim k pisanju, kot najbr že tudi večina drugih, in to posebno v teh pasjih dneh, dar človek bolje počuti, ko pove, kar mu leži na srcu.. Tako tudi vročino lažje prenese. V naši naselbini nt ns društvenem polju nič posebnega. Le delo se bo najbrže omejilo za e-no tretjino v takih oddelkih, kjer se ne dela za obrambo, ker pravijo, da primanjkuje kavčuka in drugo. Kot slišimo, ae tudi nekaj kuha med Ameriko in Japonsko, ki posnema Nemčijo in si hoče korak za korakom pridobiti kontrolo nad Vzhodno Indir jo in drugimi kraji Daljnega vzhoda, ki so bogati na kavčuku in žlahtnih rudah, ki jih A-merika z malo izjemo večinoma dobiya od tam. Tako bodo morda prizadeti tiati delavci, ki ne delajo na vladnih narotylih. To se že opaža v nekaterih drugih industrijah, ki izdelujejo za civilne potrebščine in katerim že primanjkuje važnega materiala. Tudi ženskam se slaba obeta, ker ne bo več toliko svilenih nogavic. No, poleti so lahko brez njih, posebno še mlade z lepimi tačkami. Kot vemo, je sedsj dobs piknikov in izletov, tods sezona se že bliža h koncu in kmalu bodo tu zopet hladnejši in krajii dnevi. Tudi v Prosveti marsikdo napiše o svojih izkušnjah, kar ke večkrat zanimivo. In kot druge, tako tudi mene rado vleče na piknike ali v prosto naravo. Tako sem se spet odločil, da se udeležim piknika coUinwood-skega ženskega društva Svobode 748 SNPJ, ki se je vršil 27. julija na izletniški farmi cleve-iandake federacije. Omenjenega dne je solnce že zjutraj pripekalo in toplomer je kazal blizu 90 stopinj. Mislil sem si, da bo morda v Cleve-landu ob jezeru Erie uli na omenjeni farmi kaj bolj hladno. Odpeljal sem se proti metropoli in sil kmalu na Public Squaru. Ko se peljem vzhodno po St. Clairju, sem videl, da se je več pasailr-jev obrnilo v eno stran. To sem1 storil tudi jaz in videl velikanski kup starih aluminijskih pis-krov, skled, čebrov in podobnega. Nikdar še nisem videl toliko takih predmetov skupaj. Te stvari so nanosill skupaj v tednu tako zvane aluminijske kampanje, ki se je vršila po vsej A-meriki. Mislil sem si: Well, Wheeler, Nye, Lindbergh in Co., tukaj vidite, da ameriško ljudstvo ne da nič na vaše blebetanje za pomiritev z nacijsko zverino. Dalje sem po St. Clairju opazil, da polagoma izginjajo tiste stare hiše, v katerih je pred leti živelo številno mladih fantov-boardarjev in kjer je bilo v družbi lepih slovenskih deklet mnogo veseljs. Ts hiše izginjajo, na njih mestih ps postavljajo male stavbe trgovskega značaja, aH ps se prostor porsbi za kaj drugega. Po trotoarjlh le tu pa tam vidiš kakega potnika, ker večinoma vse drvi po ulicah v avtih v nepretrgani črti. Ob nedeljah gredo večinoma v prosto naravo, k jezeru all kam drugam radi hude vročine. Spet malo naprej sem opazil, da popravljajo cesto, toda nisem opazil po tleh tistih rdečih luči kot takrat, ko smo se za časa elevelandske konvencije SNPJ peljali na banket v SND. Takrat sem se peljal z neko družino. Že od daleč vpraša voznik, kaj so tiste luči pred nami. "Najbria ao'jih prižgali na č%st delegatom," aem hitro odgovoril. "O ne, Joie, ti ae motiš. Tukaj 'širit flksnjo'," me je poučila njegova prijazna družica v pristni angleški slovenščini. Peljal aem se napr« j v Collin-wood do "večnega popotnika". Ko potrkam in vstopim, je Cilka ravno pečeno kokoš na mizo | poatavila in še več drugih do-Ibrot. Po poadrsvu in par besedah so mi^pH laku) vsaati h kosilu ne kokoši ac vendar sem ae rsdl le|iM«gs malo I »ranil Mudil pa sem »i ' Fant, ali vidiš kako ne pride poceni do dobrega knaila." VpraAal nem TVmeta, kako m» bodo peljali, če so namenjeni na piknik. "Milan Medvetek je nam obljubil, da nas tja popelje ob določeni uri, ia on vedno drli besedo, če le more." Vaeeno sva a Tonetom odšla v bližnji Delavski dom, da dobiva malo mokrega. Malo ava čakala in ob-določeni uri je bil Milan pa mestu. Cilka je bila že v avtu, kot tudi neki parček, Milanova družica pa je bila tam že prej na počitnicah. Prisedla sva še midva in se odpeljemo. Med vožnjo smo se pogovarjali o tem in onem, tudi o sodniku Franku Laushetu, ki kandidira zs elevelandskega županu na demokratski listi. Njegova osebna privlačnost, njegova preprostost in odločen nastop proti raketirjem, vse to in drugo je bilo omenjeno. O njem veliko pišejo elevelandski vodilni listi, ki so večinoma naklonjen ni njegovi kandidaturi. (Se v a-kronskem angleškem dnevniku sem čltal parkrat jako pohvalno o njem.) Radi njegove zmožnosti in priljubljenosti je soditi, da bo imel veliko simpatičarjev pri jesenskih volitvah. Upati je torej, da bo on prvi slovenski župan ameriškega velemesta in ne le Slovenci v Clevelandu, marveč tudi po vsej Ameriki in v stari domovini bomo lahko ponosni na tako vrlega slovenskega sina. Med vožnjo sem sedel poleg boljše polovice (imena ne vem). Ne bilo bi nerodno, saj imam rad ženske, ampak dotična je imela nekaj pokritega na večjem krožniku, ki ga je držala na kolenih. Ugibal sem, kaj je in se spomnil na potico, mojo najboljšo dell-kateso, in res sem zahoval nekaj takega. In ko sem jo še zagle- mine, pa sem se tolažil, da še malo potrpljenja, &j jo bom še presit na pikniku Večkrat sem se ozrl nanjo in poslušal, ko so pripovedovali, da so večinoma le eni in isti člani aktivni pri društvih, da morajo nositi vse od-odgovornosti in žrtvovati čas in denar. Medtem ko nekateri pridejo le takrat, kadar hočejp kaj kritizirati, včasih še taki, od katerih bi človek pričakoval, da razumejo težave društvenega in kulturnega delovanja; ln namesto priznanja in sodelovanja, pa jim hočejo prisolltl moralno zaušnico. "Well, smo že na farmi", pravi Milan in zavije z glavne ceste na ozko, netlakovano cesto. Par sto jardov še ln smo na prostoru. Piknikarjev še ni bilo dosti, toda jih je več prišlo pozneje, a lahko bi jih bilo še več. Kmalu smo se pozdravili z več znanci — s Petrovichem, Durnom, ki je bil priden za baro, mrs. Bar-hie. .Tončko Simčičevo, katero vedno rad slišim peti, Terbiia-nom in več drugimi. Nekateri so ballnali v senci košatih dreves, drugi jih gledali, tretji sedeli v družbi po hribu ali pa korakali dalje na "Višarje", kot ao rekli. Tam, kjer je mokrota, saj veste, da ni prazno. Plesali so pa bolj malo, ker je bilo menda prevroče. Farma se je zopet nekoliko izboljšale od lsnskega leta. Vssko leto nekaj, pa bo ača-aoma vse lepo urejeno. Pogovor med rojaki je tudi na-nesel na sedanjo vojno in vsakdo je želel zmago Angliji in Rusiji. "Ksj boste grajali Hitlerja, mar gs hvalite, ker Imamo >prt enkrat delo," se je oglasil nekdo ln stopil bližje v nsš krog. In ko se je pogovor nadaljeval, je dotični resno pripomnil, * da so nas Slovane imeli Nemci vedno zs nekaj nižjega, za narod hlapcev. Nas so tudi cestukrat imenovali "slovenske svinje" afi "pse". Gorje Slovencem in tiru- gledajo na našo pomoč iz Amerike. Čez nekaj časa sem šel po malo lonca. Vprašal sem za sendvič in ga dobil. Za tem sem vprašal za potico, a misleč ns štrudel. (Štajerci navadno pravimo štrudelnu potico.) Tudi to sem dobil. Bila je zelo dobra. Odiel sem z mislijo, da se kmalu vrnem po štrudel. Da me bodo razumeli, bom vprašal za štrudel. Sel sem zopet med pik-nikarje in zabavali smo se naprej. v Milan je medtem pripovedoval, kako so se "Človelci" mučili in vlekli z vrvmi, ko so "mu-fall" turistične koče bolj v hrib. Opazil jih je sosednji .farmar, ki je pozneje tiste kočice prav tako z lahkoto in hitro "premu-fal" kot je Tone Valenthnčič izpraznil voz sena. Počasi sem se zopet približal "luneh counterju" z namenom, da dobim kos štrudelna.. Stal sem v bližini in med pogovorom z rojakom opazil, da je postrež-nica privlekla izpod mize velik krožnik štrudelna. Neka rojakinja si jih je naložila nekaj kosov m odšla. Strežnica pa je ostale zopet skrila "Saj sem vedel, da ne manjka štrudelna, samo prav nisem vprašal," sem si mislil. Stopim zopet h kuhinji in zahtevam kos štrudelna. Sicer nisem bil dosti lačen, pač pa bolj trmoglav, da dobim, kar želim. "Nimamo nič štrudelna za prodajo," dobim dogovor. Meni je kar vroče postalo. Zakaj me imajo za norca? "Saj vem, da ga imate, tamle pod mizo je. Saj vam plačam s kešem ali tiketi." "Plačate ali ne plačate, štrudelna ne dobite, ker ni na prodaj, je le za zasebne ljudi," je bil odgovor. Malo nejevoljen sem odšel, misleč, da izrek, da se za denar vse dobi, ne drži več niti pri i gostoljubnih Slovencih. Tudi ne bom več verjel, kar bo France napisal, namreč o vseh dobrotah, ki bodo na pikniku. Seveda, obljubiti in dati sta dve različni stvari. Večer je prihajal in Milan nas dal, mi je napravila velike sko- je pozval na odhod. Zapustili smo prijazno družbo, se posedli v avto in odpeljali proti Clevelandu. Ko smo se peljali ob o-brežju jezera Erie, je bilo natrpano ljudstva in avtov. Ljudje so se tam hladili s kopanjem in drugače, ker bilo je še vedno izredno vroče. Lepa hvala Milanu za vožnjo in Jankovichu za dobro kosilo. Tako je bil zopet lep dan zabave pri prijaznih članicah SNPJ. Čeprav nisem dobil štrudelna, morda še pridemo skupaj in se še pozabavamo. Pozdrav! Joseph Irman. 535. Še o Plitaburghu Cleveland. — Ko boste v Pitt-sburghu kot delegatje ali gostje, boste hoteli vedeti, če še ne veste, kje je naseljen naš narod, kje Ima svoj Narodni dom in kam hodi k maši. Naše zborovanje se bo vršilo na 10. cesti in Penn ave. (Ne smete pozabiti, da so tam v glavnem delu mesta cestne številke, če jih niso še spremenili, samo "East End", to je na južni strani ali South Carson st. — ta dopisnik je bil uposlen na South in 9th st.) Ce hočete k našim rojakom z avtom ali poulično, se vozite po Penn ave. do 35. ceste. Tam boste opazili, da se na levi strani prične druga cesta, ki vodi vzporedno s Penn ave., tc je Buttler st., središče naših starih naseljencev. Ko pridete na 57. cesto in Buttler st., zavijete desno in ste pri Slovenskem domu ln cerkvi. Buttler vodi do Wsshing-ton Bulevarda, kjer je Highland Park. V okolici Slovenskega doma boste našli naše rojake in lahko zapravili svoje pri svojih. Nsši ljudje se dobe tudi na North Sidu. prej Allegheny, toda jih je bolj teiko najti. Glavna ulica na severni strani je O-hio st. Tam je tudi Heinzova tovarna zs preterviranje vssko-vrstnega sadja in socivjs. Kot pravi Ijudsks govorica, je imel stari Heinz, ko je pričel z blzni-som. ssmo eno kumsico, Iz kate- gim Slovanom, ¿e oatanejo pod Hitlerjevo peto. Potrdili amo. da je tako, ker mnogi od naa amo,1* J9 pozneje zraslo kar 07 rsz-/e občutili švabeki bič na naftihi1^1^ vn,t plečih že pred prvo svetofno V Plitaburghu na Grand ave. vojno. Vsakdo je ngazil upanje.1 in 7. centi bnate tudi opazili veda Nemčija ne uide porazu in da lilu> poslopje GULF (oljne dru-reklt, da ae moram | bo Slovenija, sedaj raztrgana na ibe istega imena), ki je visoko Na peče jtUirl kuse. potem »oprt /druše- 582 čevljev. V to pualopje ime dobro razumem, a na v Jugualavljl s ostalimi b«*t- ' »kimi slovanakimi narodi Da ar to le rea uresničilo ln da bi bilo konec Kalvarlje ubogih na-*ih bratov in sester v stari do- te pruet vstop med deveto uro zjutraj In pelo popoldne Z vrha tega nebotičnika b•" bil zraven!" Glede na na Trati pa je Ver-< da je bil tedaj itak ran na Jezici in se torej ni mogel udeležiti tatin-i*°da, Mati» j€ Hace spet ki je skušal re-W**{\ ¡atvino: "Da, tako lahko bilo!" * * predsedniku čudno moje je mogel Verle r M'vljati, če je brez «wn in tja, je Ver- JlJbrttdomec, gospod u «em l)ic/|xjseln, — J* »teči, zato sem ¡1 K' 1 ' * kiaj'" w ji- dolžila obtož-rilul in ko so na Opo- mJ" na mestu P** prstni ■ P*njejc ■ W,U' presenetil 1 «nek, trditvijo: ngoče, pomota!" J^*«1 P-iotelk ; bil») vseka-n pomagal z vso svojo dobrohotnostjo in znanostjo. Rud bi vedel, Če bi bil danes v starem kraju mr, Zaitz in bi tamkaj umiral od gladu, pa bi videl človeku, ki mu prinuša kruh, ali bi ga vprašal, če je kruh klei ikulen uii socialističen? Prav gotovn |š vzel ponujeni kruh a aolzami v očeh in s hvaležnostjo v srcu, da so še ljudje na svetu, ki v veli ki katastrofi pozabijo nu vse, du ohranijo pri življenju svojega rodnega brsta. Vodstvo slovenske^sekcije Ju goslovunskega pomožnega odbo-v Ameriki je danes v rokuh vodilnih slovenskih bratskih or-ganiraeij, ki po svojih zaatopni* nikih nesporno vodijo te humanitarne naloge. Nobeden posamezni glavni odbornik si ne pri-»vaju pravice do strsnkarskegu vodstvu, ker po mojem skromnem mnenju so vsi dovolj iskreni in jxištenl, dovolj toleruntni in inteligentni, da bi ae spozabili tako daleč, du bi omadeževali avoj najsvetejši notranji čut z brezobzirnim atrunkarstvom. V velikih zgodovinskih časih nam Je treba tudi duševno velikih ljudi, katerih ne motijo laenee vsakdanjosti. Naša pomožna akcija' ima vzvišene in humanitarne naloge in nsmene, ob katerih se le človek z majh-dušo splesom je gledala Pavla po sobi, Pravica se je srečal z njenimi o-čmi in dekle se mu je nasmeja-o z belimi zobmi. On je umaknil oči od nje in me vprašal: "Kdo p* it ta?" — Skoda, da e ne poznam! Kaj pa tisti stari dedec, ki pleše ž njo' Povedal sem mu na kratko, on me je poslušal, a ni izpraševal več. Pil pa je vrček za vrčkom. V moje začudenje je jel govoriti s kmetom, ki je prisedel k isti mizi. Vračal se je domov. Kmalu sta se začeli prepirati. Kmet je trdil, da mora delati trdo šestnajst ur na dan, medtem ko delavec samo osem ur. To je vzrok draginje in pomanjkanja. Pravica mu je živahno ugovarjal, posebno ker je postajal čedalje bolj pijan. "To je življenje. Štirinajst dni sem delal in danes sem prejel denar, a lahko vsega zapravim nocoj, še pijan ne bom!" je govoril. Medtem sem celih štirinajst dni stradal. In danes sem dobil obračun. Niti delati ne sme človek, tudi če bi rad. Evo knjige!" Pomolil je po mizi ogljeno delavsko knjižico, ker pa so izza njenih listov gledali bankovci, se je preplašil in lokavo shranil knjižico nazaj pod bluzo. Po kratkem pomembnem molku je nadaljeval: "Oženil bi se sploh se bom! Če dobim kakšno, ki bi imela, recimo, dvesto-tisoč kron, jo bom vzel, pa naj bo stara, ali mlada ali grda, samo da bo denar! . . . Dvestoti aoč kron — oženjena je!" Uda ril je r dlanjo po mizi in pogledal po omizju. Navzoči so ga počeli poslušati z zanimanjem in se mu smejati. "Kaj se režite? Ali je to kaj smpšnega? Glavno je, da se rešim! Samo denar sem, pa bom tudi jaz znal živeti. — Saj niti toliko ni treba nazadnje — pet-desettisoč bi bilo končno tudi dovolj. S petdesettisoč kronami bi postal človek." "Kaj pa bi napravil, recimo, če bi ti dal zdajle ¡>etdeset tisoč kron?" ga je vprašal konjski ve-rižnik. ' "Vprašanje! Vi ste bedak! — Toda, če bi jih imel, kakor jih nimam — hm! Najprej bi povabil na primer vse prijatelje, ki so reveži, pa bi jim priredil ve-čarjo, piti in jesti kolikor bi hoteli — do smrti bi jih opijanil in nahranil bi jih, da bi popokali. — Potem bi užival — dobil bi si žensko, kakršno bi hotel. — Tro-šil bi, da bi vedel, kdaj sem živel . .. Sploh ne vem, — menda bi niti ne znal ravnati z denar em. Mogoče je prav, da ga nimam. Prav ni . . " Ko je govoril o ženski, sem slučajno pogledal proti Pavli. Vi del sem, da se ji iskrijo oči. Gledala je naravnost proti Pravici. Njen kavalir jo je držal o-crog pasu in jo stiskal, toda ona je bila očividno neobčutljiva za te objeme. Silil jo je, naj pije, ona je ubogala molče toda niti alkohol je ni mogel omamiti. Čakala je samo prilike, da bi ga mogla pahniti od sebe. Čez nekoliko časa je godec zopet zaigral in Pavla je šla plesat s prejšnjim. Čisto mrtva je visela ob njem.. Ko pa je plesala mimo Pravice, se ga je skušala dotakniti. Pravica, ki je že nehal sanjariti o denarju, se je srečal z njenimi očmi. "Kaj bo^, plesala zmerom z i stim!" je rekel lahkomiselno in iztegnil roke po nji. Ona se mu je spustila v naročje. Pravica ni umel plesati dobro, ali kar je bil že pijan, je plesal vseeno. Po plesu je izpustil Pavlo sredi izbe, toda ona se ga je oklenila za roko in odšla njim na stol. On jo je objel preko pasu in ji dal piti. "Zdaj mi je vseeno," je rekel "Pa pij, toliko imam, da se boš opila, pa če vse zapravim nocoj." Prejšnji ljubimec Pavle nt sedel za mizo, ampak je z mračnim obrazom stal za njenim hrbtom. Dvakrat je zaklical: "Pavla! Pavla!" Toda ona se mu ni odzvala. Potem pa je siknil skozi zobe: "Vlačuga!" in zlezel tiho za mizo. Njegov zoprn obraz je bil še zopmejši in zde se je mnogo starejši kot prej. Naenkrat pa se je dvignil izza mize Tevž, ki je doslej čisto mirno sedel na mestu; dvignil se je njegove oči so gorele v jezi in bil je tako razburjen, da si je moral oddahniti, ko je hripavo rekel: "Sedaj je dovolj! Plačaj hrano, ali pa —!" Bil je grozen v svoji razljuče- nosti, kakor razkačen gad se mi zdel. Pravica je ta pojav popolnoma srezrl, tudi Pavla sc je delala, cakor bi ne slišala ničesar. To ; e Tevža še bolj razburilo. "Denar takoj, ali pa grem po orožnike!" se je zadri še bolj grozeče. Cela soba je prisluškovala, na videz pa je govorila glasno čisto druge reči. Godec se je zo-)et začel igrati s posameznimi glasovi harmonike. Tevž pa je nadaljeval: "Hrano sem mu dajal mesec dni; rekel je, da bo plačal, ko >rejme denar; prejel ga je, plačil ni, prejel ga je zopet in plača ti zOp&t noče. Daj denar!" Prejšnji ljubimec Pavle je zmagoslavno gledal. Prišel je naši mizi in govoril zasmehlji-vo: "Pavla, ali te ni sram?" Toda njegovih besedah je bilo več prošnje kot zasmehljivosti. Pavla pa se ni zmenila zanj, niti sovražnega pogleda mu ni privoščila. Tudi proti ostalim ni čutila nikake sramote. Pravica se je smehljal, bil je pijan, poleg sebe je čutil topli Pavlin život. "Greva!" je rekla končno ona Hotela je vstati. "Denar sem!" je vpil Tevž in žep "To je premalo' Kom, teden! Daj ¿e več!" "Vi ste pravi bedak" Pravica cinično nasmehnil Verižniki ob mizi so * hotali na glas. Ne vem Jim je zazdelo smešno ' ^Greva!" je silila ** Pravica pa se ni zgenil ie cisto mjrno, da ga Je Tevž za suknjo. Naenkrat zaigrala na njegovem obra boka bolest, pomešana mom. Otresel se je nadl upnika, potem je izvleke bluze delavsko knjižico, nje ves denar, ga istisnil in ga zagnal po r|uzi. 'Tu imate! Nažrite se, Meni je vseeno!" je zakrk Po denarju sta planila in natakarica hkrati in i zanj. Takrat se je Pravica da se ga Pavla še vedno "Poberi se tudi ti! Ka žeš? Beži k vragu! Za ka pravzaprav? Stran!" ji surovo in jo pahnil od i se je opotekla po sobi. kamor se je zaletela, se je la in zaplakala. Delavec Pravica pa se krenil proti vratom in n sto mimo: "Lahko noč!" in odšel Od takrat ga nisem vit ti nisem o njem cul. M( je oženil in priženil d\ Pa gotovo ne! Drugače gotovo povabil na pojedii je rekel da bo takrat pov pojedino vse siromašne Pavlo pa vidim večkrat Najsanesljlvejie dnevi larske vastl so v dnerslk sveti." Ali Jih fcitats TISKARNA S.N.P PREJEMA VSA obrt spadajoči M Tiska vabila sa veselice la shoda. Tisltnlce. &«nlks. koledarja, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, slonih ¿•tkem. angleškem Jeslku ln dragih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJU> TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne^-Cene saserne. ual|«ko «toki P Pišite po informacije na naslovi SNPJ PRINTERY 2657-59 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO. IU TEL. ROCKWELL 4004 Člsnl newyoréke bretovičtne elektrlčsrjev na shodu, ae ktttrfa tO M isrekll sa oklic splošne stavke. Pa sklepa 11. lahko noreči***! dva. trt šllri ali pat članov is ene dreita« s »jj člane ali List Skmkba^^f^rT^ aa }t» ta prišteje k naiušalal Totemi da le list ptedrag sa tlaae SNPJ. List Pre«ve!« |e gotovo |e v vsaki družini nekde. Id M rod čital lisi *** Pojasnilo!—Vsolej kakor hitro kateri ^¿lanovp^^ SNPJ, aH ¿e se preseli proč od družine In bo *ahU*w tednik, bode moral tisti član ls dotične druitnc kl K naročena na dnevnik Prosveto, te takoj naznaniti upr«™»^ ln obenem doplačati dotično vsoto listu Pno**» vjl stori, tedaj mora upravnlštvo «nižati datum xs to «o«> "1 |ai | Za Cleero ta Cktest» P 1 tednik Is----- S ••dniks In----- S tednike la.---- 4 tednike la.-------- | tednikov la----- ln in Za Evrope |e-------- I «polnite spodnji kopon. »rlloéûe l Money Order v pismu la «i naročite Fiestels. --- PROSVETA. SNPJ. 2S57 So Lawndale Ava. DL Prileten a poéllfani naročnino «s Usl Pro."»« CL N..IOV k »oll eefoêsÉe! * in Ustavite članov im). «fruit« û Čl druèf t\ d