T? rac Mg SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 36. KNJIGA 1985 LJUBLJANA 1986 YU ISBN 86-7131-007-8 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 36/1985 THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 36/1985 SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 36. KNJIGA 1985 THE YEARBOOK OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS VOLUME 36/J985 LJUBLJANA 1986 SPREJETO NA SEJI PREDSEDSTVA SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 20. FEBRUARJA 1986 KasJav — Addreas SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI sinol LJubljaHA I Novi trg a / p. p. 323 J teleloii luei) 331 (Ki I ORGANIZACIJA SAZU SKUPŠČINA SAZÜ Predsednik Janez Milčinski, redni član Podpredsednik Rubert Bllnc, redni član Podpredsednik Bratko Kreft, redni član Glavni tajnik Janez Bati s. redni član ČASTNI ČLAN Josip Vidmar REDNI ČLANI (60)__ Janez Batis, Oton Uerkopec, France Bezlaj, Robert Bitne, Jože Bole, Bogdan Brecelj, Srečko Brodar, Miroslav Brzin, Emili jan Cevc, Drago t in Cvetko, Bojan Čop, Davorin Dolar, Janez Fetticli. Alojzij Finžgar, Ivan Gams, Peter Gosar, Bogo Grafenausr, Stanko Grafenauer, Dušan Hadži, Anton Ingolič, Božidar Jakac, Janko Jurančič, Zdenko Kalin, Janko Kos, Stane Krašovec, Uroš Krek, Brat ko Kreft, Filip Kumbatovič, Rudi Kyovsky, Janez Logar, Valentin Logar, Boris Maj er. Er nest Mayer, Boris Merhar, France Mihelič, Janez Milčinski, Lev Milčinski, Dušan Moravec, Franc Novak, Boris Paternu, Vladimir Pavšič, Janez Peklenik, Anton Peter lin, Ivan Potrč, Stoj an Pretnar, Primož Ramovš, Edvard Ravnikar, Gabrijel Stupica, Lujo Sukije, Miha Tišter, Anton Trstenjak, Jože Udovič, Ivan Vidav, Josip Vidmar, Sergij Vilfan, Lojze Vodovnik, Anton Vratuša, Fran Zadra-vec, Fran Zwitter, Andrej O. Zupančič. DOPISNI ČLANI (IS)__________________ Aleksander Bajt, France Bernik, Stojan Cigoj, Matija Drovenik, Ferdo Gestrin, Josip Globevnik, Ludvik Gyergyek, Franc Jakopin, Vinko Kambič, Janez Matjaiič, Janez Menart, Milan Mihelič, Zdrav-ko Mlinar, Mario Plen ¡čar, Janez Stanonik, Jaroslav Sašel, Dragica TurnSek, Ciril Zlobec. Pri delu skupščine. SAZU lahko sodelujejo tudi zunanji dopisni člani (64); Mihailo Apostolski, Kreäi mir Balenovic, Derck Sir Bart on, FriedrichKarl ßcicr, Alojz Benac, Franliäek Beruh g rt, Nikolaj A. Borise vič. Vladi s lav B raj ko vič, Zoran Bujas, Johann Cilenšek, Edhem Čamo, Vasa Cubrilovič, Aleksandar Despič, Milan D i mit rije vič, Jovan Djor-djevič, Branislav Djurdjev, Boris ürujan, Kurt von Fischer, Rudolf FlotzInger, Aldo Franc hini, Ivo Frangeš, Milovan Gavazzi, Leon Ger-škovič, Drago Grdenič, Irena Gričkat-Raxlulovič, Erwin L, Hahn, Milka I vič, Pavle I vič, Roman Kenk, V an da Kochansky-Devide, Blaže Koneski, Josef Kratochvil, Miroslav Kravar, Emmanuel Laroche, Janko Lavrin, Henry Leeming, Florjan Lipuš, De sanka Maksimovič, Ju raj Martinovic, Esad Mekuli, Pavle Merku, Mihailo Mihailo vič, Joseph Milič-Emili, Andre Mohoroviüic, Zoran Mušič, Vladimir Ne-govski, Dimi t r Pantelcev, Branko Pavičevič, Bogdan Povh, Vladimir Prclog, Stanojlo RajiČic, Alfred RammeImeyer Chintamani N. R. Rao, Peter Safar, Harald Saeverud, Pavle Savič, Jakov Sirotkovič, Pel ar Stevanovič, Ivo Supičič, Jänos Szentügothai, Jaroslav šidak, Alan John Percival Tvlor, M s ti slav Volkov in Dimitrij Vučcnov, Pri delu skupščine S AZU sodelujejo še delegati: predstavnik delovne skupnosti SAZU (Bojan PJavc), predstavnik delovne skupnosti ZRC SAZU (Mitja Zupančič) in predstavnik 00 ZK (Ale5 Erjavec), Delovna skupnost SAZU je štela 31. decembra 1985 54 delavcev. Svet delovne skupnosti SAZU v letu 1985: Sonja Bah, Marija Brezigar-Kovič, Majda Fister, Drago Samcc, Cveta Stepančič, Anamarija Valantič in Branko Volkar. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata delovne skupnosti SAZU v letu 1985: Fatima Bäk, Majda Capuder, Marija Javoršck, Nada Kovač, Marija Kozlevčar, Darja Scrbelj in Marina Šinigoj. Člani nadzornega odbora: Carmen Narobe, Nada Kovač in Tatjana Brejc. ORGANIZACIJA SAZU IN NJENE DELOVNE SKUPNOSTI* A. PREDSEDSTVO Predsednik Janez Milčinski Podpredsednika Robert Blinc Brat ko Kreft Glavni tajnik Janez Bati s Tajnik 1. razreda (zgodovinske in družbene vede) in načelnik oddelka za družbene vede Alojz Finžgar Načelnik oddelka za zgodovinske vede Dragotin Cvetko Tajnik 11. razreda (filološke in literarne vede) Dušan Moravec Tajnik lil. razreda (matematične, fizikalne in tehnične vede) Dušan Ha d ži Tajnik IV, razreda (naravoslovne vede) Stanko Grafenaucr Tajnik V, razreda (umetnosti) Janez Menart Tajnik V L razreda (medicinske vede) Franc Novak Člani ptenuma Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ: Janez Milčinski, Janez Bat is, Anton Ingolič. Sedet Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je bil leta. 1985 v Prištini, predsedoval mu je akademik Surja Pupovci. 4 Organizacija ZRC SAZU — glej stran 237. B. POSEBNE ENOTE SAZU INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Vodil ga je akademik prof. dr. Viktor Korošec do svoje smrti 16. novembra 1985. INSTITUT ¿A IZSELJENSTVO Vodi ga dopisni član pro t. dr. Janez Stanu ni k. Znanstveni svet: akademik dr. Fran Zwitter (predsednik). Vida Tomšič, dr. Jože Vilfan, Jože Hartman, Matjaž Jančar, Tomu Martelanc, prof. dr. Mirko Jurak, prof. dr. Vladimir Klemenčič, prof dr. Helga Glu-šič, mag. Jerneja Petrič, Erna Umek in Anna Pračck-Krasna (člani). KABINET JOSIPA VIDMARJA Vodi ga akademik Josip Vidmar. SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Vodi ga ti pokoj eni znanstveni svetnik dr. Avguštin Lah. ODBOR ZA ENERGETIKO Vodi ga akademik dr Janez Peklenik. C. DELOVNA SKUPNOST SAZU Vodja delovne skupnosti; Bojan Plavc, dipl. oec. 1. Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del Vodi ga Bojan Plavc, 2. Finančnoračunovodski oddelek Vodi ga Silvana Adžic. 3. Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Vodi ga akademik prof, dr. Miroslav Brzin. 4. Biblioteka Vodi jo akademik Primož Ramovš. SKUPSČT NA SAZU PREDSEDSTVO POSEBNE ENOTE SAZU RAZREDI INSTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIF.NTA JNSTITUT ZA IZSELJENSTVO KABINET JOSIPA VIDMARJA SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA ODBOR ZA ENERGETIKO I. razred za zgodovinske in družbene vede Oddelek za družbene vede Oddelek za zgodovinske vede IL razred za filološke in literarne vede III. razred za matematične, fizikalne in tehnične vede IV. razred za naravoslovne vede V. razred za umetnosti VI. razred za medicinsko vede Preglednica organizacije Slovenske akademije znanosti in umetnosti DELOVNA SKUPNOST Oddelek za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in pomožnih del Tajništvo kabineta predsednika Tajništvo predsedstva Tajnlitvo razredov Referat sia tisk Fotolaboratorij Finančnoračunovodski oddelek Oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela Biblioteka II ČLANI ČASTMI ČLAN Josip Vidmar za častnega člana izvoljen 25. marca 1976, hkrati redni član. Glej Letopis 35, Str. ln 70—71. REDNI IN DOPISNI ČLANI I, RAZRED Z a zgodovinske in druibene vede Redni člani Emilij an Cevc rojen 5. septembra 1920, dr. sc. s področja umetnostne zgodovine, znanstveni svetnik in upravnik Unictnostnozgudovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 19S5. G3ej Letopis 35, atr, 21; 36, str. «7—6B. Drago t m Cvetko rojen 19. septembra 1911, dr. phi 1., upokojeni redni profesor za zgodovino slovanske in novejše svetovne glasbe na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1967, redni od 5. februarja 1970. Načelnik oddelka za zgodovinske vede L razreda SAZU, vodja umetnostne sekcijc Terminološke komisije ZRC SAZU. Predsednik znanstvenega sveta Muzi kol oškega in Umetnostnozgodo-vinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU; predsednik ekspertne skupine za humanistične vede, urednik za glasbo Enciklopedije Slovenije in Enciklopedije Jugoslavije; član International Musico-logical Society, American Mtisicological Society in Gesellschaft fiir Musikforschung; podpredsednik znanstvenega sveta International Institute for Comparative Music Studies and Documentation; predsednik jugoslovanske sekcije International Repertory of Music Literature. Leta 1985 je uredil Monumenta artis musicac Sloveniae (vol. 3, 5/1); v letu 198S je sodeloval z referatom Foreign Influence upon the Music of South-Eastern Europe na simpoziju v zahodnem Berlinu od 5. do 10. junija, kjer je bil tudi ehairman; na Poletni akademiji za baročno glasbo 27. julija % referatom Razvoj glasbenega baroka na Slovenskem; na simpoziju bolonjske in tržaške univerze od 5. do 7. oktobra z referatom Stile compositivo di Jacobus Gallus in na simpoziju Jacobus Gallus and his tirne v Ljubljani od 23. do 25. oktobra z referatom Jacobus Gallus-Personality. Glej Letopis 35, str. 15 In 54—sa. Alojzij Finžgar rojen 30. dccembra 1902, dr. j ur., upokojeni redni profesor za civilno pravo in rodbinsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 20. marca 1975, redni član od 23. marca 1978. Tajnik L razreda S AZU in načelnik oddelka za družbene vede v I. razredu. V dneh 28. in 29. januarja 1985 je Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj priredil znanstveni sestanek na temo Protislovja družbene lastnine, za katerega je napisal referat z naslovom Analiza normativno-pravne koncepcije društvene svojim, 27. marca 1985 se je udeležil v sekci ji Marksističnega centra CK Z KS za razvoj samoupravnih družbenih odnosov in socialno politiko razprave o protislovjih družbene lastnine. Sodeloval je v razpravah, ki sta jih organizirala marksistični center Pravne fakultete in Zdravniäko društvo o problematiki zakona o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa v zdravstvene namene. Na povabilo Republiškega sekretariata za pravosodje in upravo je dal pripombe in mnenje k osnutku zakona o nepravdnem postopku. Glej letopis 33, str, is—is m 59. Bogo Grafenauer rojen 16. marca 1916, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, od 22. junija 1984 njen zaslužni profesor, Dopisni član od 7. februarja 1968, redni član od 13. marca 1972. Srčna bolezen, ki ga je prizadela januarja, je do poletja bistveno ovirala njegovo delo, šele odtlej je vnovič prevzemal predsedniške naloge pri Slovenski matici in Klubu koroških Slovencev in pri Matici tudi naloge odgovornega urednika njenih publikacij. Predsedništvo komisije pri S AZU za ureditev in predelavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis je moral odložiti, pri čemer ga je uspešno nadomestil dopisni član Janez Menart, tako da je bilo to delo v bistvu dokončano — razen za dele, za katere je predlagal že na skupščini S AZU 1984 ustanovitev posebnih komisij. Od začetka poletja se je vrnil k svoji osrednji znanstveni tematiki zadnjih let, slovenskemu zgodovinopisju, in je v zvezi s tem pripravil za objavo knjigo izbranih razprav Milka Kosa (gl. bibliografijo). S predavanji je sodeloval pri večerih Slovenske matice (Bizantinsko poslanstvo in Slovenci. Ob 1100-ietnici Metodove smrti) in Kulturnemu plcnumu Osvobodilne fronte o enotnem slovenskem kulturnem prostoru (O slovenskem etničnem prostoru kot kriteriju pri zgodovinskih vedah; poleg tega v razpravi o vprašanju pojma »narod« in o različnih posameznostih v zvezi z različnimi referati). Glej Letopis 35. str. 18 in BO—51. Stane Krašovec rojen 14. juli ja 1905, dipl. ing, oec,, upokojeni redni profesor Ekonomske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. Drugič predsednik Zveze društev za varstvo okolja Slovenije, predsednik medakademijskega odbora za .specifičnc probleme mešanih gospodinjstev in član medakademijskega odbora za varstvo človekovega okolja. Ostal je član Sveta republike SRS. Predsednik strokovne komisije, izvoljene na letnem sestanku Zveze statističnih društev Jugoslavije za probleme statističnih publikacij Zveznega statističnega urada. Komisija naj bi proučila stališče v referatu akademika dr. Miloša Macure iz SANU o občutnem zmanjšanju doslej vpeljanega tiskanja statističnih publikacij in napotitvi uporabnikov na računalniško obdelavo banke podatkov ter dala svoje mnenje. Komisija je po štirih sejah sprejela stališče, da je Lreba poleg elektronizacije za znanstvenoraziskovalne in operativno-prakiične namene Se naprej objavljati statistične informacije tudi na tradicionalni način v tiskanih publikacijah. Razprava dr. Mature kakor tudi sporočilo predsednika komisije sta v tisku v Statistični reviji v Beogradu. Dal je pobudo in prvi načrt za organizacijo znanstveno-informativ-ne ekskurzije jugoslovanskih akademikov na ozemlje slovenskih narodnih manjšin na Koroškem, v Benečiji in Julijski krajini. Aktivno se je udeležil znanstvenih sestankov, ki ju je priredila SANU v Beogradu o problemih kmetijstva (konec aprila) ter o demografskih problemih naselij in strukturi migracije (konec maja). Referati in diskusije obeh sestankov izidejo v publikacijah SANU. Aktivno je sodeloval tudi na posvetovanjih slovenskih ekonomistov in planerjev konec marca v Velenju in Topolščici ter 17. oktobra v Portorožu. (Referat je citiran v bibliografiji») Glej Letopis 33, str. 17 in ffi. Rudi Kyovsky rojen 37. avgusta 1906, dr. j ur., upokojeni redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1970, redni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 35, str. 17. Boris Majer rojen 15. februarja 1919, dr, phil,, redni profesor za sodobno filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predsednik znanstvenega sveta Inštituta za marksistične študije ZRC SAZU. Dopisni Član od 20. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. V letu 1984/1985 je nadaljeval z delom v okviru raziskovalnega projekta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda (Zgodovina 2 Letopis 17 in razvoj marksistične misli na Slovenskem) In vodil skupino slovenskih raziskovalcev, ki je delovala v okviru jugoslovanskega projekta Spremljanje in analiziranje članske razprave ob predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. Leta 1984 in 1985 je sodeloval v Radovljici na seminarju za člane republiškega odbora dclavcev v kulturi in predsednike občinskih in mestnih odborov sindikatov delavcev v kulturi (Vloga umetnosti in ustvarjalnega dela v materialni proizvodnji), v Ljubljani na seminarju za sekretarje predsedstev občinskih komitejev ZKS, Medobčinskih svetov ZKS in mestnih komitejev ZKS (Od meščansko prosvetljenjskega k marksističnemu historično-materialističnemu pojmovanju in kritiki religije) marca 1964, na Zlherlovili dnevih v Skofji Loki (Ustvarjalno, neodtujeno svobodno združeno delo kot osrednja vrednota in cilj samoupravnega socializma) oktobra 1984, ji a posvetu Marksističnega centra C K ZKS (Naš razvoj in znanstveno tehnološka revolucija) decembra 1985. Aktivno je sodeloval v pripravi teoretičnih izhodišč za plcnumc C K ZKS o kulturi (Prelomiti s tradicionalnim pojmovanjem in se odločno odpreti prihodnosti) junija 1985, o inovativni dejavnosti in o opiranju na lastne moči ter vse leto pri pripravah teoretičnih izhodišč za kongresa ZK Slovenije in Z K Jugoslavije. Pomembnejše družbenopolitične dejavnosti v letih 1984 in 1985: član C K ZKS in predsedstva C K ZKS, član Sveta Marksističnega centra C K ZKS, član komisije predsedstva CK ZKS za idejno in teoretično delo v ZKS, delegat C K ZKS v Svetu za znanost pri predsedstvu RK SZDL, predsednik aktiva komunistov znanstvenih in raziskovalnih delavcev pri CK ZKS, član Sveta za povezovanje in usklajeno delovanje izobraževalne, raziskovalne in kulturne skupnosti Slovenije, član sveta Jugoslovanskega centra za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj; predsednik uredniškega sveta Teorije in prakse, član uredniškega sveta Anthropos, odgovorni urednik Vc-stnika (izdaja Inštitut za marksistične študije ZRC SAZIJ), čian glavnega uredniškega odbora Enciklopedija Slovenije, član sosveta Književnih listov pri Delu, član ekspertne skupine za družbene vede pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. O le] Letopis 35, str. IT. Stojan Pretnar rojen 23. januarja 1909, dr. j ur., upokojeni redni profesor za gospodarsko pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 25. marca 1975, redni član od 24. aprila 1981. Predsednik sveta ZRC SAZU; delegat SAZU v odboru podpisnikov družbenega dogovora o znanstvenem, tehničnem in kulturnem sodelovanju s tujino 21. decembra 1982; član ožje delovne skupine za izdelavo strategije tehničnega razvoja Slovenije do leta 2000, v letu 19S5 tudi zaključene v okviru projekta Dolgoročni razvoj Slovenije Republiškega komiteja za družbeno planiranje. V letu 1985 je posvetil posebno pozornost študiju zakonodaje LR Kitajske v okviru njene nove ekonomske strategije, s posebnim ozirum na zakone, ki urejajo industrijsko lastnino in institucionali-zacijo trga. Univerzitetni center za izobraževanje in raziskovanje industrijske lastnine v sestavu Univerze za družbene znanosti (Université des Sciences Sociales) in njene Pravne fakultete v Grenoblu, ga je imenoval v »Comité des Patronage« posebnega glasila, posvečenega 5 tudi ju intelektualne lastnine v socialističnih državah (Bulletin Documentaire de la Propriété Intellectuelle dans les Pays Socialistes). Udeležil se je dvodnevnega seminarja o pravnih aspektih Nove mednarodne ureditve v Beogradu s krajšim referatom (od 11. do 13, aprila 1985). V dneh od 8. do II. junija 1985 se je udeležil kongresa Mednarodnega združenja za avtorsko pravo (Internationale Gcscllschaft fur Urheberrecht — INTERGU). Glej Letupfs 35, str, is In 6B Anton Trstcnjak rojen 8. januarja 1906, dr, phil., dr. theol., upokojeni redni profesor Teološke fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. V letu 1985 je nadaljeval in končal okvirno antropologijo Človek, bitje prihodnosti. Razen tega je imel 21. junija predavanje na Radiu Ljubljana in intervju o antropologiji v zvezi s sodobno tehnizacijo življenja; 17. marca je na Radio-Televmj i Beograd govoril O psihologiji narodne himne, 25. marca na Radio-Televizij i Ljubljana o Psihologiji najnovejše likovne umetnosti in glasbe, 1. junija pa O tehnični ustvarjalnosti (pogovor s Petrom Likarjem); 5. junija je predaval v DO Iskra Telematika o temi Pota ustvarjalnega mišljenja in dela, julija Psihološka ekspertiza za Temeljno sodišče Maribor, enoto Slovenj Gradec in 26. septembra O funkcionalni barvi v tovarni Novo-teks, Novo mesto; 1. novembra je na drugem programu Radia Ljubljana imel pogovor na temo z okvirnim naslovom Rak ni smrt (skupno s prof. tir. Lu kičem, akad. dr. Levom Milčinskim idr,); 6. novembra je na simpoziju, ki ga je Slovensko estetsko društvo organiziralo v Cankarjevem domu, o Izidorju Cankarju, sodeloval s prispevkom Izidor Cankar v očeh njegovih sodobnikov, 7. in S. novembra se je s predavanjem udeležil letnega Posvetovanja psihologov Slovenije; 22. novembra je na Radio-Televiziji Ljubljana sodeloval v obširni oddaji o ustvarjalnosti (skupaj z V. Pečjakom); 2. decembra je imel na Radiu Ljubljana pogovor ob knjigi človek, bitje prihodnosti, 4, decembra pa predstavitev knjige človek, bitje prihodnosti v Slovenski matici v Ljubljani. Glej Letopis 35, str, IS. en In 10. Sergij Vilfan rojen 5. aprila 1919, dr, jur., redni profesor na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 23. marca 197S, redni član od 6. junija 1983. Izdelal je nov učni pripomoček (skripta) za pravno zgodovino, katerega besedilo jc v primerjavi s prejšnjim v obsegu ene tretjine nov 2' 19 in v obsegu ene tretjine močno predelan. Pripravil je nekatera nova poglavja sa Pravno zgodovino Slovencev in nekaj — tudi obsežnejših — gesel za Enciklopedijo Slovencev. Za gospodarsko zgodovino Slovencev je zbiral zlasti na Dunaju gradivo o kovancih, denarnih tečajih, merah, prometu in drugih kvantitativnih merilih in kazalcih. Za tisk je med drugim priredil svoje lansko kongresno predavanje y Gradcu o teoriji gospodarske in pravne zgodovine ter druga v bibliografiji navedena besedila. Opravil je zadnjo redakcijo svojega rokopisa o virih in literaturi »privatnega« prava na jugoslovanskem ozemlju do 1918 (za Max-Planck-Institut). Za ta namen je delal od 4. do 8. februarja v zagrebški Narodni in univerzitetni biblioteki in od 16. do 25. aprila v raznih frankfurtskih bibliotekah in drugih ustanovah. Za Gozdarske Studijske dneve (14.—16. februarja) je pripravil uvodni referat o pomenu zgodovinske perspektive. Kot predsednik Mednarodne komisije za zgodovino mest je usmerjal njeno delo, uredil in večidel spisal dva biltena ter pripravil njeno dvodnevno zasedanje (29. in 30. avgusta) v okviru 16. kongresa zgodovinskih ved v Stuttgartu (24. avgust—1. september), ki se ga je v okviru možnosti aktivno udeležil. Kot koordinator III. grupe (manjšine pred oblastjo) je sodeloval pri izvajanju mednarodnega projekta European Science Foundation: Comparative Studies on Governments and non-dominant ethnic groups in Europe 1850—1940. 16. februarja se je na Dunaju udeležil seje koordinatorjev z organizacijskim odborom (Steering Committee) in je 7. in 8. septembra v štrasburgu vodil sestanek III. grupe v stiku s V. grupo (mednarodno varstvo). Tudi sicer je organiziral delo svoje grupe, ki Šteje deset članov iz različnih delov Evrope, katere delo napreduje. Kot predsednik medakademijskega. odbora za navedeni projekt je vodil sestanek tega odbora 9. aprila (ob razmeroma Šibki udeležbi predstavnikov drugih akademij) in razposlal v razpravo del primerjalnega gradiva, ki je nastalo pri izvajanju projekta. (Prim, posebno poročilo o medakademijskem odboru.). V okviru projekta je posebej za Slovenijo zbiral gradivo o jezikovnem pravu. Na Pravni fakulteti je poleg pedagoških obveznosti kot predsednik Studijske komisije sodeloval zlasti pri pripravi novega vzgojnoizo-braževalnega programa za pravni Študij, in sicer za diplomski Študij (ki je bil medtem sprejet) in potem za podiplomski študij. 31. maja 1985 je bil izvoljen za zunanjega člana Poljske akademije znanosti. V mednarodnih organizacijah je imel iste funkcije kot v prejšnjem letu. Vabilom k članstvu v drugih organizacijah (npr. Združenje evropskih zgodovinarjev) se glede na razmeroma visok znesek dinarskih sredstev za kotizacije ni več inogoče odzvati. Glej Letopis 35. filr. 19 ln 71. Anton VratuŠa rojen 21. februarja 1915, dr. phil., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljub- Ijani in na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu. Dopisni član od 23- marca 1978, redni član od 23. maja 1985. V letu 1985 je znanstveno in politično deloval predvsem na področju političnega sistema socialističnega samoupravljanja v Jugoslaviji in jugoslovanske politike neuvrščanja v sodobnih mednarodnih odnosih. Istočasno je nadaljeval delo v zvezi z izvajanjem programa Mednarodnega centra za podjetja v družbeni lasti v deželah v razvoju in pri utrjevanju znanstvenih in strokovnih zmožnosti te skupne Institucije dežel v razvoju za raziskovanje, izobraževanje, svetovalne dejavnosti, dokumentacijo in podiplomski študij na področju podjetij v družbeni lasti. Kot delegat v Skupščini SFRJ je sodeloval pri formuli ran ju Resolucije o znanosti in v naporih za vzpostavitev posebnega skupščinskega delovnega telesa obeh zborov za znanost. Kot član upravnega sveta UNIT AR je deloval na strokovni in finančni konsolidaciji te pomembne institucije OZN za znanost in izobraževanje. Kot član sveta tribune Socializem danes je sodeloval pri okrogli mizi Socializem na pragu XXI. stoletja v Cavtatu (od 21. do 26. oktobra 1985). Kot predsednik Odbora za proslavo 400-ietnice Trubarjeve smrti in 150-letnice Stritarjevega rojstva vodi kolektivno delo na znanstvenem in kulturnem področju v zvezi z obeleževanjem teh pomembnih dogodkov v kullurni zgodovini slovenskega naroda. V okviru izvajanja programa dela Mednarodnega centra je sodeloval na več mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih s posebnimi prispevki. Pomembnejši med njimi so bili: simpozij o upravljanju za razvoj v Nairobi ju (Kenija) od 5. do 8. marca 1985; seminar o javnih podjetjih v deželah v razvoju in njihova učinkovitost v New Delhi ju (Indija) od 12. do 14. aprila 1985; zasedanje Ekonomsko-socialnega sveta OZN v Ženevi od 3. do 5. julija 1985; simpozij o viogi javnih podjetij in zadrug pri strategiji razvoja na vasi v deželah v razvoju v Amsterdamu (Nizozemska) od 30. septembra do 6. oktobra 1985. Na povabilo mednarodnih ali nacionalnih znanstvenih organizacij ali vlad jc sodeloval z lastnimi prispevki na simpoziju v Kairu (od 25. do 28. aprila) ob 30-lctnici Konference v Bandungu, na institutu Kari Renner na Dunaju 29. in 30. okLobra in na Institutu za sistem raziskovanja in informatike neuvrščenih dežel v New Delhiju (od 20. do 22. oktobra). V okviru raziskovalnega dela in življenja Edvarda Kardelja je priredil in predstavil publikacijo Krajevna skupnost v sistemu socialističnega samoupravljanja (Zagreb, maja) in enajsti zvezek zbirke Problemi naše socialistične graditve (SAZU, 12. novembra). Kot glavni in odgovorni urednik Zbranih del Edvarda Kardelja je nadaljeval z vodenjem redakcije tega dolgoročnega projekta. Za 1, zvezek zbranih del je napisal predgovor celotni izdaji. Kot predsednik odbora raziskovalnega programa Teorija in praksa samoupravnega prava je vodil priprave za prvo knjigo te zbirke z naslovom Teoretske osnove samoupravnega prava. Napisal je tudi uvodni prispevek za to publikacijo (Teorija in praksa razvoja santo- upravnega prava) in analitični prikaz ob njeni predstavitvi 26. junija v Beogradu. Na Fakulteti za sociologijo politične vede in no vinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je tudi to leto predaval teorijo in prakso samoupravljanja. Objavil je članke in razprave o jugoslovanski stvarnosti in sodobnih mednarodnih odnosih, V okviru L razreda SAZU končuje Studijo Vlaga družbenih svetov V političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Za obdobje 19B6—90 je prijavil dva projekta, in sicer: Politika dobrega sosed stva in odprtih mej — bistvo zunanje politike neuvrščene Jugoslavije in Krajevna skupnost, dejavnik samoupravljanja v komuni. Glej I-etoplg 33, str. 23; 3S, str. 69—70. Fran Zwitter rojen 24, oktobra 1905, dr, phil., upokojeni redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 17. oktobra 1953; zunanji dopisni član JAZU in SANU. Predsednik znanstvenega sveta Zgodovinskega instituta Milka Kosa ZRC SAZU in znanstvenega sveta Inštituta za izseljen s t vo SAZU, Kot zastopnik SAZU in Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je član Jugoslovanskega komiteja za historične vede in Jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne, član mednarodne komisije za zgodovino predstavniških in parlamentarnih ustanov, Častni član Zgodovinskega društva /a Slovenijo in Arhivskega društva Slovenije, podpredsednik Slovenske matice, član redakcije Slovenskega biografskega leksikona, podpredsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani, Kakor v prejšnjih letih se je tudi v letu 1985 nadaljevalo delo za izvedbo arhivskega sporazuma iz leta 1923 in protokola iz leta 1958 z Avstrijo; pri tem delu, ki se je nadaljevalo vse leto, je bil član mešane komisije, in predsednik slovenskih ekspertov in jugoslovanski predsednik v mešani drugi delovni grupi, ki razpravlja o naših zahtevah do arhivalij iz Slovenske Štajerske; rezultati so v tem letu in v zadnjih letih v primerjavi z leti do 1975 doslej zelu skromni. Nasprotno se pa zdi, da prizadevanje jugoslovanskih zgodovinarjev o sodelovanju pri drugi izdaji (pri prvi izdaji Jugoslovani niso sodelovali) publikacije Zgodovina človeštva. Razvoj kulture in znanosti, ne bo ostalo brez rezultata. Zaenkrat so za to publikacijo, ki je pod pokroviteljstvom Uncsca, izdelali začasno besedilo. Aktivno se je udeležil znanstvenega posvetovanja zgodovinarjev in predstavnikov sorodnih strok Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije 24. in 25. oktobra 1984; referati in diskusije tega posvetovanja Še niso objavljeni. Ob koncu leta 1984 se je prav tako aktivno udeležil sestanka jugoslovanskih in avstrijskih zgodovinarjev na Otočcu (od 26, do 28. novembra 1984), na katerem je potekala razprava o lemi avstrijsko-jugoslovanski odnosi med leti 1920 in 1938, V dneh 26. in 27. septembra 1985 je v Ljubljani prišlo do drugega sestanka jugoslovanskih in francoskih zgodovinarjev, ki se ga je udeležil; francosko skupino jc vodil profesor Georges Castellun iz Pariza; temi referatov sta bili Ilirske Province in francosko-jugoslovanski odnosi pred letom 1914. 18. novembra 1985 mu je bila podeljena nagrada AVNOJ za delo na področju zgodovinskih ved. Glej Letopis 35. str 1B—2fl in 72. Dopisni Člaili Aleksander Bajt rojen 27. februarja 1921, dr. oec., redni profesor politične ekonomije na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubi j ari i, predstojnik Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani. Dopisni član od 24, aprila 1981. Clan komisije ZIS za izvedbo programa ekonomske stabilizacije, predsednik ekspertne komisije RSS za družbene vede, član upravnega odbora novoustanovljene European Economic Association. V dneh od 29. avgusta do 13. septembra se je na povabilo vlade LR Kitajske in v organizaciji Svetovne banke, Washington, udeležil posveta o makroupravljanju na reki Jangtze. V Pekingu je imel predavanja na Akademiji družbenih znanosti in v Državni komisiji za presnovo ekonomskega sistema ter razgovor s predsednikom vlade. Glej Letopis 35, str. 20 in 55. Stoj an Cigoj rojen 27, junija 1920, dr. jur., redni profesor za civilno in mednarodno zasebno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6. junija 1983. Poleg rednih predavanj o obligacijskem pravu, mednarodnem zasebnem pravu in pravu transporta ter predavanj na izrednih tečajih Pravne fakultete je v okviru podiplomskih študij Pravne fakultete v Beogradu predaval o pravnih problemih zunanjetrgovinskih razmerij. Aprila je pripravil predavanje o vprašanjih kavze v jugoslovanskem pravu za Société de la Iégii slat ion comparée, ki ga je objavila Revue internationale de droit comparé (1984, IV, 1023). V okviru te institucije pripravlja skupaj s profesorjem Rouhcttom poročilo o francoskem in jugoslovanskem stališču pri presoji pravnomočnih sodb, katerih izrek je pravno nedopusten. Jugoslovanski del poročila je že sestavljen in predložen francoskemu sodelavcu. Oktobra je kot jugoslovanski delegat sodeloval na mednarodni konferenci o kolizijskih pravilih mednarodne kupne pogodbe v Haagu, za katero je pred tem napisal poročilo o problemih mednarodnega zasebnega prava v zvezi s kupno pogodbo z jugoslovanskega gledišča. Konferenci je predložil več pismenih sugestij. Poleg urejanja (dopolnitev novosti) knjig (izšlo je Nuklearno odškodninsko pravo, v tisku je III. in IV. del velikega komentarja obligacijskih razmerij), je izdelal parcialne raziskave o zdravniški odgovornosti, o arbitraži, o mednarodni kupni pogodbi ter o procesnih vprašanjih v zvezi s pravnomočnostjo odločb, ki jih pripravlja za objavo. Glej Le topli 35, str. 2H in se, Ferdo Gestrin rojen 8. oktobra J916, dr. zgodovinskih znanosti, upokojeni redni profesor za občo zgodovino fevdalizma na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6, junija 1983. Zavoljo bolezni je za daljši čas njegovo znanstveno delo zastalo. Vodil pa je priprave novega zvezka Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev o zgodovini prometa, dalje delo slovenske komisije pri projektu medakademijskega odbora o zgodovini vojnih krajin v jugoslovanskih deželah in organiziral delo ekipe za pripravo zgodovine Ljubljane v eni knjigi. Glej Letopis ffi. Str, 21 In 60, Zdrav k o Mlinar rojen 30. januarja 1933 dr. družbenopolitičnih znanosti, redni profesor na Fakulteti za sociologijo, politinče vede in novinarstvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981. Do 30. avgusta 1985 je bil na Studijskem dopustu. Dodeljena mu je bila Fulbrightova štipendija za podoktorske Študije, tako da se je v času od 18. januarja do 11. julija izpopolnjeval v ZDA, Pretežni del tega časa je proučeval problematiko prostor sko-družbenega razvoja, v manjši meri pa tudi predaval urbano sociologijo (Human Ecology) na Department of Sociology, University of North Carolina at Chapel Hill. Udeležil se je: letne konference, ki jo je organizirala International Studies Association v Washingtonu 8. in 9. marca, konference o znanosti in informacijski tehnologiji, ki je bila od 11. do 14, marca prav tam, ter strokovnega srečanja sociologov v okviru Southern Sociological Society v Charlotte, N.C., 11, in 12. aprila, imel je tudi javno predavanje Contradictions of Social Development-, Yugoslav Theory and Practice na univerzi v Chapel Hiiü, N. C. Med bivanjem v ZDA je zbral obsežno gradivo tudi za pripravo knjige o razvoju družbenih znanosti in knjige o sociologiji lokalnih skup-nos ti (prostorski sociologiji). V zimskem semestru 1985/1986 je predaval »sociologijo lokalnih skupnostih na dodiplomskem in »razvoj jugoslovanske družbe« na podiplomskem študiju na FSPN. Izvoljen je bil za predstojnika katedre za sociologijo. Organiziral je razpravo na temo Ecological Crisis, Growth and Development, ki bo na 11. svetovnem kongresu sociologije v okviru Research Committee for Social Ecology v New Delhi ju avgusta 1986 in deloval kot podpredsednik dveh raziskovalnih komitejev v okviru International Sociological Association. Začel je tudi s pripravami mednarodnega seminarja o razvoju informacijske tehnologije (telc-matike) in o njenih pros tors ko-družbenih implikacijah, ki bo pod pokroviteljstvom Research Committee on Sociology of Regional and Urban Development of ISA v Dubrovniku. Sodeloval je na mednarodnem znanstvenem srečanju Emerging International Nettworks ki ga je v sodelovanju z Wilson Center iz ZDA organiziral prof. Eugen Pusič kot član JAZU od 4. do 6. oktobra naMeduuniverzitetnom centru za podiplomske študije v Dubrovniku, Skupaj s S. Splichalom je napisal referat Informatika i dijalektika za posvetovanje Sociološkega društva Srbije Marksov metod pro-učavanja društva, Beograd, 29. marca 1985. 11. aprila je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Humani-zacija mesta. Sodeluje v uredništvu Teorije in prakse in v uredniških odborih več drugih strokovnih revij, kot so Sociologija sela, International Journal of Sociology, International Journal of Sociology and Social Policy idr. Glej Letopis 35, 3tr. 21—iS tO 56. Jaroslav šašel rojen 21. januarja 1924, dr. arheologije, znanstveni svetnik SAZU, Dopisni član od 23. maja 1985. Delal je v okviru projektov Inštituta za arheologijo ZRC SAZU na dveh skupinah virov, prvič na grških in latinskih virih, kolikor se nanašajo na slovenski prostor, in sicer od prvih omemb (v 5. st-pred n. e.) do vladarja Avgusta, drugič na epigrafskih virih, kjer je delo potekalo v dveh smereh: (a) skupaj z Ano SaSel je končal pregled v Jugoslaviji najdenih rimskih napisov, Inscriptioncs Latinae quae in IugoslavLa repertae sunt, in ga predal v tisk pri Narodnem muzeju; (b) nadaljeval je s pripravo korpusa latinskih napisov rimske dobe (od 1. do 6. st. n, e.), najdenih na Slovenskem. K obema skupinama virov je sproti pisal in objavljal poglobljene hisiorično-politične analize in komentarje, kar je razvidno iz bibliografije tega Letopisa. Poleg predavanj na kongresih oz. kolokvijih je treba omeniti konzultacije in delo z doktorandi (iz Jugoslavije, Kanade, Anglije in Avstrije). Izdelal je osnutek teme ppromet v starem veku« za publikacijo SAZU Socialna in gospodarska zgodovina Slovenije, katere zvezek Promet je v pripravi. Delal je tudi topografijo Emone za projekt Topografija Slovenije Inštituta za arheologijo ZRC SAZU ter — v okviru kolektivne akcije inštituta — pregled najvažnejših dosežkov v antičnih študijah na Slovenskem in oris vojaške zgodovine vzhodnoalpskega in zahodnobalkanskega p rostra v rimski dobi. Glej Letopis 36, str. 75—71 in 267, Zunanji dopisni člani Mihailo Apostolski rojen S. novembra 1906, zgodovinar in vojaški teoretik. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 2B, Str. 53—55. Friederich-Karl Bcier rojen leta i 926, dr. j ur., redni profesor na Pravni fakulteti v Miinchnu in direktor Inštituta Maxa Piancka za industrijsko lastnino in avtorsko pravo. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34. str. 66—59. A Loj i Benac rojen 20. oktobra 1914, dr. arhcol., redni profesor prazgodovinske arheologije na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23. marca 1978. Glej Letopla 25, str. fi2—&t, Vladislav Braj kovic rojen 24, januarja 1905, dr. j ur., upokojeni redni profesor za pomorsko in splošno transportno pravo na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4, aprila 1981. ciej Letopis 32, str. as—97. Zoran Bujas rojen 27. decembra 1910, dr. filozofije, upokojeni redni profesor za psihologijo na univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 36, str, iS—73, Vasa Cubrí lov ič rojen 14. januarja 1897, dr. zgodovinskih ved, upokojeni redni profesor za zgodovino narodov Jugoslavije v novem veku na fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letups 32. str. M—S3, Jo van Djordjevič rojen 10 marca 1908, dr. j ur., redni profesor za politične vede in ustavno pravo na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9. Str. Ji. Brani slav Djurdjev rojen 4. avgusta 1908, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino turškega obdobja in metodologijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni Član od 7. februar ja 1969. Glej LatopJs ?D. str. 37—36. Kurt von Fiseher rojen 25. aprila 1913, dr. phil., profesor za muzikologijo in direktor mtizikološkega seminarja na univerzi v Zürichu, Dopisni član od 29. marca 1979. Glej letopis 31). str. &3— 85, Rudolf Flotzinger rojen 22. septembra 1939, germanist in doktor muzikologije, od 197i redni profesor za muzikologijo in predstojnik muzikološkega inštituta na univerzi v Gradcu. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 3G, str. 73—74. Leon Gerškovič rojen 2. februarja 1910, dr. j ur., redni profesor političnih znanosti V pokoju. Dopisni član od 17. oktobra 1958. član Sveta federacije. Glej Letopis str. 49—5o, Emmanuel Laroche rojen 11. julija 1914, dr. sc., upokojeni profesor za splošno lingvisti ko in primerjalno slovnico na univerzi v Strasbourgu in direktor Francoskega arheološkega inštituta v Carigradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str. 60—ca. Branko Pavičevič rojen 2. marca 1922, dr. j ur. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 2B, str. 56—58. Jakov Sirot kovic rojen 7. oktobra 1922, dr. sc. oec., redni univerzi v Zagrebu. Dopisni član od 29. grado AVNOJ za leto 1982. Slej Letopis 30, str. 615 «3. Ivo Supičič rojen 18, julija 1928, dr. muzikologije, predstojnik Zavoda za muzi-kološke raziskave JAZU. Dopisni član od 24. aprila 19S1. Glej Letopis 32. sir. IDO- -IDI. Jaroslav Sidak rojen 4. januarja 1903, dr. zgodovinskih, ved, upokojeni redni profesor za občo zgodovino novega veka na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 4, aprila 1981. Glej Letopis 32. Str, 102—104. Alan John Percival Taylor rojen 25. marca 1906, profesor za zgodovino na univerzi v Oxfordu. Dopisni član od 6. junija 1933. Gle] Letopis 14, str, 69—70. II, RAZRED Za ftlološke in literarne vede Redni člani Oton Berkopec rojen 6. decembra 1906, upokojeni vodja Bibliografije slavi k v češkem tisku pri Akademiji znanosti (CSAV) v Pragi. Dopisni član od 5. februarja 1971, redni Član od 24, aprila 1981. Glej letopis 35, str, 26. France Bezlaj rojen 19. septembra 1910, dr. sc., upokojeni redni profesor za primerjalno slovansko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, predsednik Komisije za historične slovarje slovenskega jezika ZRC SAZU in član znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, Redni član od 3. julija 1964. Glej Letopis 35, str. 25. profesor za ekonomijo na marca 1979. Prejel je na- Bojan Čop rojen 23, maja 1923, dr. phil,, redni profesor za primerjalno indo-evropsko jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 13, marca 1972, redni član od 25. marca 1976. dej tetopis str. ze. Janko Ju ranči č rojen 18. decembra 1902, doktor filoloskih znanosti, upokojeni redni profesor za srbski in hrvaški jezik ter za starejšo hrvaško in srbsko literaturo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981. V letu 1985 je postal zunanji član Srbske akademije znanosti in umetnosti. Ole) Letopis 35, str. 25—37. Fi I i p K a la n-Ku m batovič rojen 25, marca 1910, dipl. inž. arh., gledališki zgodovinar, esejist, prozaist, upokojeni redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, nosilec zlate značke Borštnikovega srečanja in zlate značke Sterijinega pozor j a, dobitnik Prešernove nagrade 1981. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23, maja )985-Med 27. februarjem in 4. marcem 19S5 se je udeležil kot član direk-torija mednarodnega inštituta za gledališke raziskave (Istituto interna ion ale per la ricerca teatrale) v Benetkah programskih sej in generalne skupščine tega inštituta, kakor tudi mednarodnega simpozija L'abate Chiari e il teatro europeo del setteccnto, interveniral kakor že 1984 v Rimu zoper nepotrebno Italijani za ci j o za mednarodni značaj inštituta in opozoril na neizpolnjeno obveznost, da se natisne novi in dopolnjeni statut. Med 8. in 12. majem je sodeloval na 18. mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu (tema: L'ennemi héréditaire — The hereditary enemy). Med Î5. in 23. septembrom se je v Glasgowu udeležil X. svetovnega kongresa mednarodne zveze za gledališke raziskave (Fédération internationale pour la Recherche Théâtrale — FIRT) in simpozija o sodobni režiji (40 ans de mise en scène — 40 years of mise en scène .1945—1985) in kot stalni član Eksekutive FIRT, svetovalec Univerzitetne komisije FJR.T, član direkturija beneškega inštituta in dopisni sekretar za Jugoslavijo sodeloval na vseh sejah in pripravah za volitve, interveniral v duhu neblokovske strpnosti za ravnovesje med Vzhodom in Zahodom tudi pri porazdelitvi vodilnih funkcij v FIRT in za enakopravnost obeh uradnih jezikov {angleškega in francoskega) v javnih nastopih in v dokumentih; sam je bil znova potrjen v vseh dosedanjih funkcijah v FIRT za nadaljnjo mandatno dobo; pu izkušnjah na tem kongresu je v poročilih RSS hi SAZU analiziral stanje in zaostanek slovenske in jugoslovanske teatralogije zaradi restriktivne kulturne politike v SFRJ. Na skupščini Slovenskega centra PEN je bil 17. oktobra znova izvoljen v nadzorni odbor. Med 19. in 21. oktobrom se je udeležil 20. Borštnikovega srečanja v Mari- boru in govoril za televizijsko kroniko Srečanja o javnih nastopih Gledališča ljudske vstaje. Na povabilo berlinske Gesellschaft fiir Theatergeschichte je prispeval k stoletnici rojstva nemškega teatro-loga H ans a Knudsena razpravo Darstellung der Schauspielerleistung als theatergeschichtiiches Problem (Zbornik v tisku za 1986). V letu 1985 je prejel spominsko značko SNOUB M. Bračiča in zlato značko Zveze rezervnih vojaških starešin za zasluge v NOB; dodeljeno mu je bilo tudi francosko odlikovanje Viteza reda umetnosti in literature (Chevalier de l'Ordre des arts et des lettres}. Glej Letopie 35. Str. 31: 38. Mr. 75— Janko Kos rojen 9. marca 1931, doktor Hterarnozgodovmskih ved, redni profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977, redni Član od 6. junija 1983. V letu 1985 je bil redni profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ijubljanske filozofske fakultete in predstojnik tega oddelka. V tem letu je opravljal delo predsednika Znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. še naprej je bil član Strokovnega sveta SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje; kol član tega Sveta je bil predsednik komisije za učbenike-Bil jc predsednik izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost S RS. Kot prejšnja leta je bil tudi v tem član uredniških odborov pri revijah Primerjalna književnost. Slavistična revija in Sodobnost. V okviru del Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je bil glavni urednik Literarnega leksikona in tudi njegov sodelavec. Obenem je bil nosilec raziskovalne naloge Metode sodobne literarne vede in njihova slovenska aplikacija, prijavljene pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete v Ljubljani. Na posvetu o znanstvenem proučevanju avantgard, ki ga je organiziralo Društvo za primerjalno književnost S RS 23, januarja 1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je podal uvodne teze, vodil posvet in sodeloval v debati. Sodeloval je v debati na problemski konferenci ZKS o nekaterih idej no političnih vprašanjih dolgoročnega razvoja visokega šolstva kot delegat SAZU, Sodeloval je pri okrogli mizi Dela o usmerjenem srednjem šolstvu 29. maja 1985 (objava v Delu 1. junija 1985, Sobotna priloga: Okrogla miza, Štiri leta srednjih usmerjenih šol). Imel je referat na mednarodnem simpoziju Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani od 26, do 28. junija 1985 s temo Pripovedništvo socialnega realizma na Slovenskem in evropski modeli. V Novi Gorici je 3. oktobra 1985 predaval o Novih pogledih na Mat i j a Čopa na strokovnem zborovanju Slavističnega društva Slovenije. Poskus tipologije ju&mslovanskih književnosti je referat na znanstvenem posvetu Komparativno proučavanje Jugoslavenskih južnoslavenskih književnosti v Zavodu za znanost o književnosti. Filozofski fakultet v Zagrebu 4. oktobra 1985, Primerjalna tipologija jttžnoslovanskih književnosti je naslov predavanja v Društvu za primerjalno književnost SRS 30. oktobra 1985 na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Sodeloval je pri okrogli mizi o kulturi in kulturni rubriki Dela 19. novembra 1985. Glej Letopis 35. 9tr. 21 In az— B3. Janez Logar Tbjen 3. februarja 19G8, upokojeni višji znanstveni sodelavec Narodne m univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6, junija 1933, Kot urednik XI. knjige Razprav II. razreda je zbral in predložil za natis osem literarno-znanstvenih in štiri jezikovne prispevke. Avtorji so J, Kos, J. Mahnič, B. Paternu, D. Moravec, F. Zadravec, F. Bernik, M. Stan oni k, V. Pacheiner-KIarider, M. Ivič, I. Grickat-Radulovič, V. Novak in M, Snoj; XI, knjiga Razprav je sprejeta v izdajateljski program za leto 1986. Kot član uredništva Bibliografije rasprava i članaka Jugoslaven-skog leksikografskog zavoda Miroslav Krleža v Zagrebu sodeluje pri pripravah za tisk 14. knjige te izdaje. (Bibliografija r a sprava i članaka, 14. knjiga. Muzika, 2. zvezek, črke s—ž.) Kot zastopnik II. razreda se je udeleževal sej uredniškega odbora Slovenskega biografskega leksikona. Bi i je i lan znanstvenega sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ter sveta Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Glej Letopis 35, str. 27—28 ln 64. Valentin Logar rojen 11. februarja 1916, dr. phil., upokojeni redni profesor za zgodovino in dialektologijo slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor, Dopisni član SAZU od 13. marca 1972, redni od 24. aprila 1981-Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je v letu 1985 imel 3 ure predavanj na teden o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika. Na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture julija 1985 je imel cikel petih predavanj o razvoju slovenskega jezika in slovenskih narečij. Dve predavanji o slovenskih narečjih in razvoju slovenskega jezika je imel na univerzi v Amsterdamu novembra 1985. Udeležil se je delovnega zasedanja OLA v zvezi z redakcijo 1. fonet-skega zvezka OLA v Zadru (1 teden), Arandjelovcu (2 tedna), Brnu (1 teden) in Moskvi (12 dni). Je mentor pri vrsti diplomskih in magistrskih del na Filozofski fakulteti v Ljubljani, predsednik glavnega uredniškega odbora SSKJ, predsednik Znanstvenega s vela Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, predsednik Programskega sveta za jezikoslovne raziskave pri RS Slov-eni je, član ekspertne skupine za humanistične vede in član uredniškega odbora in delovne skupine OLA. Glej Letopl3 35, str. 20 Jn 64. Boris Merhar rojen I. marca 1907, upokojeni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Pedagoški akademiji v Ljubljani, upokojeni višji predavatelj za zgodovino slovenskega slovstva do moderne na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 23. maja 1985- GleJ Letopis 35, frtr. 31—31; 3(5. sir. 76—78. Dušan Moravec rojen 4. oktobra 1920, upokojeni ravnatelj Slovenskega gledališkega muzeja. Dopisni član od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik II, razreda SAZU. V začetku leta 1985 je pripravil za tisk monografijo o dramskem umetniku Ignaciju Borštniku in uredil slikovno gradivo za to knjigo. Nadaljeval je z urejanjem in komentiranjem Zbranega dela Loj za Kraigherja (VI. knjiga), sodeloval pri novi izdaji Del Ivana Cankarja v šestih knjigah pri Cankarjevi založbi in pripravil več prispevkov za slovenske in druge jugoslovanske zbornike in revije (B, Kreft, J, Vidmar, B, Stupica in drugo). Z referatom je sodeloval na simpoziju o gledališkem ekspresionizmu na univerzi v Mariboru; pri okrogli mizi o dr. Branku Gavelli na gledališki akademiji v Zagrebu je orisal posebni pomen tega režiserja za razvoj slovenskega gledališča in govoril o isti temi ludi na zagrebški televiziji. Kot član je sodeloval v več svetih, komisijah in uredniških odborih SA7.U in zunaj nje. Glej Letopis 35, str. is—2& In 68. Boris Paternu rojen 5. junija 1926, dr. sc,, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29, marca 1979, redni član od 23. maja 1985. Nadaljeval je z delom pri obeh svojih temeljnih raziskovalnih nalogah, od katerih prva zajema tipologijo slovenske književnosti v njenem celotnem razvoju od 16. stoletja do sodobnosti, druga pa medvojno slovensko pesništvo upora, (s terenskim zbiranjem, arhiviranjem, analizo in izdajo obsežnega gradiva, pri čemer je doslej sodelovalo 50 študentov književnosti). Novejše dosežke prve raziskave, ki osvetljujejo obdobje modernizma, je predstavil na mednarodnem simpoziju Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani 1985 in na Nobelovem simpoziju The Slavie Literature and Modernism, ki ga je avgusta 1985 priredila Švedska kraljevska akademija v Stockholmu, Temeljne ugotovitve o slovenskem pesništvu upora iz let 1941 do 1945 pa so v obliki sintetične študije izšle v zborniku Kultura i nauka u narodnooslobo-dilačkom ratu i revoluciji, ki ga je konec leta 1984 izdal Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ (Skopje). V poletnem semestru je kot gost predaval na univerzi v Trstu. S predavanji in referati se je udeležil še: Slavističnega srečanja univerz v Ljubljani in Ce- lovcu (Ljubljana, maja 1985), seminarja za tuje slaviste (Ljubljana, julija 1985), Strokovnega zborovanja Slavističnega društva Slovenije (Nova Gorica, oktobra 1985), z diskusijo strokovnih posvetovanj Društva za estetiko (novembra 1984) in Društva za primerjalno književnost (januarja 1985) o avantgardizmu, tribune društva pisateljev Slovenski narod in slovenska kultura (Ljubljana, januarja 1985), seje Sekcije SK SSRNI za obrazovanje, nauku i tehničku kul-turu v razpravi o »skupnih jedrilm (Beograd, septembra 1985) idr. Nekatere funkcijc: odgovorni urednik literarnozgodovinskega dela Slavistične revije; član komisije za poetiko in stilistiko pri Mednarodnem slavističnem komiteju; član komisije za proučevanje kulture in znanosti v NOB pri Svetu akademij znanosti in umetnosti SFRJ; član sveta Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU; član ekspertne skupine za humanistične vede pri RSS; predsednik sveta URP raziskovanje slovenske književnosti, književne teorije in primerjalne književnosti ter URP Raziskovanje slovenske gledališke ustvarjalnosti; predsednik odbora za Prešernove nagrade študentom Univerze EK v Ljubljani; član akcijskega odbora Plenuma kulturnih delavcev OF itd. Glej Letopis 25r str. 32; 38, str. 7s—>73. Josip Vidmar rojen 14. oktobra 1895, ür. h. c. Redni član od 6. decembra 1949; predsednik SAZU od 7. oktobra 1952 do 25. marca 1976; častni član SAZU od 6. marca 1976. 10. januarja se je udeležil javne tribune Društva slovenskih pisateljev Slovenski narod in slovenska kuliura v Cankarjevem domu, kjer je imel govor. 25. januarja se je udeležil seje za Memorial Milana Vidmarja na Elektroinštitutu Milana Vidmarja. 5. februarja je sodeloval na Televiziji Ljubljana I v oddaji Omizje s temo Enotni slovenski kulturni prostor. 8. februarja se je v Celovcu udeležil tiskovne konference, kjer so predstavili nemško izdajo Slovenskega pisma z naslovom Zwischen Verzicht und Behauptung; udeležil se je tudi odprtja obnovljene celovške knjigarne Naša knjiga, 18. februarja je na SAZU sodeloval v razgovoru o programu za dolgoročni razvoj visokega šolstva v Sloveniji. 22. februarja se je udeležil po delitve Kaj uho v ih nagrad v Cankarjevem domu, 25. lebruarja žalne seje za pokojnim akademikom dr. Jožetom Goričarjem na SAZU, zvečer pa je na občnem zboru Društva slovenskih pisateljev razpravlja! o pisateljski problematiki. 26, februarja je sodeloval v radijski oddaji na France Cul ture v Parizu z naslovom Slovenija med Dunajem in Trstom, kjer je govoril o slovenskem deležu v dunajskem kulturnem življenju. 28. februar ja je sodeloval na tiskovni konferenci Partizanske knjige ob izidu zbornika Pričevanja 2 (Iz lastnih korenin), kjer je govoril o svojem prispevku, 4, marca se je udeležil mirovne demonstracije slovenske sekcije PEN kluba pred Skupščino S RS, kjer je govoril v imenu članstva. 8, marca je na gradu Bogenšpcrk sodeloval pri tiskovni konferenci, ki jo je založba Borec posvetila knjigi Danice Ribičič: Zaupanje. 15. marca je bil na otvoritvi mednarodnega grafičnega bicnala v Moderni gaîerijî. 16. marca se je na Univerzi Edvarda Kardelja udeležil svečane promocije dr. Juliusa Nierereja, zvečer pa otvoritve Koroških dni v Cankarjevem domu. 28, in 29. marca je snemal oddajo I. Rade-noviča za Radio-Tclevizijo Zagreb. 2. aprila je vodil sestanek slovenske sekcije Enciklopedije Jugoslavije v Mariboru in se udeležil sindikalnega izleta na Slovensko Koroško. 9, aprila je v Francoskem kulturnem centru Charles Nodier francoski veleposlanik objavil, da je akademiku Vidmarju predsednik francoske republike podelil red Comandeur des palmes académiques, ki mu ga je zaradi bolezni ambasador Jacques Dupuy podelil na domu. 26- aprila se je v Cc-lovcu sestal z naprednimi avstrijskimi kulturnimi delavci. 9. maja se je na ljubljanskem Magistratu udeležil sprejema v počastitev 40-letnice osvoboditve Ljubljane. 10. maja je prisostvoval podeliLvi častnega doktorata dr. Bogdanu B reci ju, zvečer pa sprejemu v čast udeležencev mednarodnega pisateljskega srečanja, ki ga je organizirala slovenska sekcija PEN kluba. 26. maja je odpotoval v Novi Sad na jubilejni 30. festival Stenjinega pogorja, 30, maja je bila na Televiziji Zagreb predvajana Radenovičeva oddaja o J, Vidmarju. S. junija je vodil 2. sejo Sveta enciklopedij Jugoslavije na RK SZDL. 7. junija se je udeležil tovariškega srečanja ob 70-Ietnici Serge j a Kraigherja na Predsedstvu SRS. 14. junija se je na Mestni konferenci SZDL udeležil tovariškega srečanja ob življenjskih jubilejih Pcpcc Kardeljeve, Viktorja Avblja, Serge j a Kraigherja, Vladimir j a Krivica in Viktorja Stoparja, 17. junija pa je sodeloval na plenarni seji CK ZKS o kulturi in kulturni politiki. 19. junija je sprejel delegacijo skupščine A j dovščina, 21. junija se je udeležil Mcmoriala Milana Vidmarja na Elektrotehniški fakulteti Univerze Edvarda Kardelja, 22. maja je obiskal Računalniški center. 26. maja je Imel na VIO. mednarodnem slavističnem simpoziju o slovenskem jeziku, literaturi in kulturi uvodni govor: Socialni realizem 1930—1952. 27. junija je prisostvoval slovesnosti ob 40-letnici zmage in sprejemu novih akademikov na SAZU. 15. julija je sprejel Evgena Bavčarja iz Pariza v zvezi z rastavo o Trstu v Centru Georges Pompidou. 17. julija je imel intervju z Jovanom Petričevičem iz Zagreba, 9- septembra se je v Društvu slovenskih pisateljev udeležil komemoracije za Miro Mibeličevo. 24. septembra je bil v Trstu na pogovorih z gledališkimi delavci o problematiki Stalnega slovenskega gledališča. 27. septembra je sodeloval pri odprtju Kosmačcve spominske hiše v Portorožu. 1. oktobra je imel na I. programu Radia Ljubljana v oddaji Studio ob 17,00 razgovor z Andrejem Ar kom. 3. oktobra je imel v kristalni dvorani hotela Slon na kulturnem večeru z naslovom Stoletje, ki mu pripadam pogovor z Bojanom Stihom. 10. oktobra je sprejel delegacijo skupščine Novi Sad. Zvečer je Društvo slovenskih pisateljev priredilo v počastitev njegovega jubileja kulturno politični debat ni večer. 14. oktobra so na Radiu Trst v počastitev devetdesetletnice predvajali njegov prevod Wildove Balade iz Rea-dinga. Zvečer je bila v okrogli dvorani Cankarjevega doma pred televizijskimi kamerami tiskovna konferenca ob izidu knjig Obrazi, Sile časa, Improvizacije in 2. ponatis Slovenskega pisma, kar je bila hkrati delovna počastitev njegove devetdesetletnice. Po oddaji ozi- 3 Letopis 33 roma tiskovni konferenci je akademiku priredil predsednik Predsedstva SRS France Popit sprejem v viti Podrožnik. 16. oktobra je bil sprejem ob jubileju pri predsednici Skupščine mesta Ljubljane Tini Tomi je, ki so se ga udeležili predstavniki mesta Ljubljane in bližnji prijatelji. 17. oktobra mu je Slovenska akademija priredila sprejem ob jubileju in odprla razstavo o njegovem življenju in delu; istega dne je kot častni občan sprejel delegacijo občine Vič-Rudnik, 19, oktobra se je udeležil svečanega začetka Borštnikovega srečanja v Mariboru, kjer so mu izročili Borštnikovo plaketo in ga imenovali za častnega predsednika Borštnikovega srečanja. 25. novembra sta Knjižnica Franceta Bevka in DZS organizirali v Novi Gorici tiskovno konferenco ob izidu razširjenih Obrazov in pogovor avtorja s poslušalci, 18. novembra ga je obiskal metropoli t dr. Alojzij Šuštar v zvezi z enotnim slovenskim kulturnim prostorom in proslavami 400-letnice Trubarjevega rojstva. 19. novembra je režiser Iztok Tory z njim posnel sekvenco za fiJm. o LHi Novy. 20. novembra je bil v Cankarjevem domu na otvoritvi slovenskega knjižnega sejma, v PEN klubu pa na srečanju s književniki-jubilanti. Od 21, do 23. novembra je bil v Novi Gorici na 13. ptenumu kulturnih delavcev OF, kjer je imel uvodni govor. 22, novembra je v knjižnici Franceta Bevka odprl spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva Lili Novy. 26. novembra se je udeležil svečane seje skupščine SRS oh dnevu republike. 2. decembra se je udeležil proslave ob 4 0-1 et niči Sialnega slovenskega gledališča v Trstu. 4. decembra se je kot avtor knjige Sile časa udeležil tiskovne konference, ki jo je priredila Slovenska matica. 5. decembra je imel literarni večer v Narodni in univerzitetni knjižnici, ki mu je sledil pogovor s poslušalci. 10. decembra je bil v Celovcu na razgovorih s predstavniki založništva Drave. 12. decembra se je na S AZU udeležil žalne seje za akademikom dr. Gorazdom Kušejem. 18. decembra se je v Trstu udeležil proslave 40-letnice Založništva tržaškega tiska, 20, decembra pa počastitve jubilantov, ki jo je priredila slovenska sekcija PEN kluba. 24. decembra je prisostvoval odkritju doprsnega kipa Lili Novy na njeni hiši na Starem trgu IIa. Glej Letopis 3A, str. 29—3D in TO— 71. Franc Zadravec raj en 27. septembra 1927, dr. sc., redni profesor za slovensko literarno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 23, maja 1985. Raziskoval je predvsem poezijo Srečka Kosovela in pripravil rokopis za natis monografije Srečko Kosovel — pesnik, mislec, popotnik ter slovenski socialni realizem med vojnama. Na slavističnem srečanju ljubljanske in celovške univerze v Ljubljani od 16. do 18. maja je sodeloval z referatom Govorne oblike in jezik v Kranjčevem političnem povojnem romanu; z referatom Slowenische Literatur und neue Sachlichkeit je nastopil na jugoslavistični znanstveni konferenci na Humboldt Universität, Berlin, od 29. do 31. maja 1985. Od 26, do 28. junija jc vodil mednarodni znanstveni simpozij Socialni realizem na Slovenskem 1930—1952 in sodeloval t referatom Teorija realizma na Slovenskem 1920—1941. Z referatom Cankarjeva poetiska in estetiška izhodišča za roman S poti je sodeloval na znanstvenem simpoziju Izidor Cankar — delo in osebnost od 7. do 8. novembra 1985, Z referatom Marksistična estetiška orientacija Bratka Krefta je sodeloval na kolokviju 100-letnica rojstva Gydrgya Lukacsa in Ernsta Blocha 13. novembra 1985. Od 21. do 23. novembra 1985 je sodeloval na mednarodni konferenci, ki je na univerzi v Inns-brucku razpravljala o konccptu za skupno knjigo o srednjeevropskih literaturah. Z Beseda o Josipu Vidmarju je nastopil na slavnostni seji SAZU 17. oktobra 1985. Glej Letopis 35, str. 33; 36, str, IB—SD. Dopisni člani France Bernik rojen 13. maja 1927, dr. literarnih znanosti, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, naslovni redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Dopisni član od 6. junija 1983. Kot sodelavec mednarodnega znanstvenega projekta se je od 21, do 23. novembra 1985 udeležil posveta o zgodovini srednjeevropskih književnosti v lnnsbrucku, pred tem se je v zvezi z novejšim raziskovanjem literature ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja mudil teden dni v Miinchnu. Na slavističnem srečanju univerz v Ljubljani in Celovcu (Slavištentagung der Universitäten in KlagenEurt und Ljubljana) je 16. maja sodeloval z referatom Novejši pogledi na srednjeevropske književnosti okoli leta 1900. S predavanjem oziroma referatom se je udeležil mednarodnega simpozija Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani 27. junija 1985 (Tipologija vojne tematike v slovenski prozi od 1945 do 1952) in XXI. seminarja slovenskega jezika, literature in kulture 6. julija 1985, prav tako v Ljubljani (Simbolizem v slovenski književnosti). V interuniverzitetnem centru za podiplomski študij v Dubrovniku je imel dva cikla predavanj: Sodobna slovenska proza s posebnim ozirom na vojno tematiko (od 14, do 17. januarja) in Siovensfcci književnost med romantiko in simbolizmom (od 10. do 14. junija). Predaval je še na strokovnem zborovanju Slavističnega društva Slovenije 3. oktobra v Novi Gorici, na okrogli mizi Zveze društev bibliotekarjev Slovenije v Kranju 3. decembra, nastopil na tiskovnih konferencah v Ljubljani in Trstu ter v radijskih oddajah v zvezi s knjigami, ki jih je izdal, uredil in jim napisal uvodne študije z opombami (glej str. 279). V Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede je vodil raziskavo Tematika NOB v slovenski umetniški prozi in večidel dovršil svoj delež pri raziskavi, skrbel za publikacije iz zbirke Korespondence pomembnih Slovencev, ki so v tisku, in skupaj z urednikom sodeloval pri novem zvezku Razprav II, razreda. 3* 35 Kot glavni urednik Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev je usmerjal temeljno znanstveno kritično zbirko slovenske književnosti, v kateri so leta 1985 izšle ali bile dotiskane štiri knjige (tretji zvezek Aškerca, šesti Kraigherja, sedmi Finžgarja iti šesti oziroma zadnji zvezek Prijateljeve Slovenske kulturnopolitične in slovstvene zgodovine 1848—1895). Cl^J Letopis 35, air. 3CH-31 In 58. Franc Jakopin rojen 29. septembra 192i, dr. slavističnih znanosti, znanstveni svetnik SAZU in upravnik Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU. Dopisni član od 23. maja 1985. Je predsednik uredniškega odbora SSKJ, predsednik knjižnega odbora in član upravnega odbora Slovenske matice, sopredsednik Lingvističnega krožka pri Filozofski fakulteti, član komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis, član jugoslovanskega medakademijskega odbora za onomastiko, član uredniškega odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, član uredniškega odbora mednarodne revije za rusistiko Russian Linguistics. Glej Letopis 35, str. 61—BZ ln SfitL Janez Stanonik rojen 2. januarja 1922, dr, sc., redni profesor za angleško iu ameriško književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Je upravnik Inštituta za izseljen s tvo SAZU, član upravnega odbora Slovenske izseljenske matice in urednik revije Acta Ncophilologica. Dopisni član od 24. aprila 1981, V šolskem letu 1984/85 je imel študijski dopust za znanstvenoraziskovalno delo v ZDA. Kot štipendist Fulbrightovcga sklada za Jugoslavijo je delal v ZDA od 24. septembra 1984 do 11. julija 1985. Od prihoda v ZDA pa do 28. februarja 1985 je delal na Kalifornijski univerzi v Berkeley^, od 28. februarja do 10. marca 1985 na univerzi Nove Mehike v Albuquerqueju, od 10. do 18. marca v državni biblioteki Pennsylvanije v Harrisburgu, ter od 18. marca do 11. julija rta Harvard ski univerzi v Cambridgeu pri Bostonu. Proučeval je probleme iz zgodovine izseljevanja iz Slovenije v kolonialni dobi ZDA ter v prvi polovici XIX. stoletja. 5, februarja 1985 jc imel predavanje na Kalifornijski univerzi v Berkeley u na temo Viri za Mclvillov roman Moby Dick. Na isto temo jc imel predavanje 4, marca 1985 na univerzi Nove Mehike v Albuquerqueju, Za Enciklopedijo Jugoslavije je pripravil sestavke Slovenski izseljenci v ZDA. Kanadi, Avstraliji — kulturna dejavnost. Glej Letopis 35, atr. 32—33, Zunanji dopisni člani Ivo Frangeš rojen 15. aprila 1920, dr. literarnih znanosti, redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34. str, IS—76 M ilova n Gavazzi rojen 18. marca 1895, dr, phi!., upokojeni redni profesor za etnologijo na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Dopisni član od 25, marca 1976. Glej Letopis 37, str. 74—75. Irena Grickat-Radulovid rojena 19. januarja 1922, dr. filoloških znanosti, znanstvena svetnica v Inštitutu za jezik SANU. Dopisna članica od 6. junija 1983. Glej I.etopis 34, str, 7»—TB. Milka Ivič rojena 11. decembra 1923, dr. filoloških znanosti, redna profesorica za srbski in hrvaški jezik na Filozofski fakulteti v Novem Sadu. Dopisna članica od 6. junija 1983. Glei Letopis 30, str. 7S—77. Pavle I vid rojen 1. decembra 1924, dr. sc., upokojeni redni profesor za srbsko-hrvaški jezik na univerzi v Beogradu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 14, str, 30 In 109, Blaže Koneski rojen 19, decembra 1921, redni profesor za makedonski jezik na Filozofski fakuleti v Skopju. Dopisni član od 7. februarja 1968, etej Letopis 19, str. 37—38. Miroslav Krava r rojen 6. aprila 1914, dr. filozofije, upokojeni redni profesor latinskega jezika na Filozofski fakulteti v Zadru. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 3B, str. S5— BS. Janko Lavrin rojen 10. februarja 1887, upokojeni redni profesor za novejšo rusko literaturo na univerzi v Nollinghamu in Magister Arllum iste univerze. Dopisni član od 2. oktobra 1956. Glej Letopis 3S, str. S6—37. Henry Leeming rojen 6. januarja 1920, klasični filolog in izvedenec za indoevropsko filologijo, višji predavatelj za primerjalno slovansko filologijo na londonski univerzi. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 38, str. BS—BB. Juraj Martino vi č rojen 24. maja 1936, dr. slavističnih znanosti, redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 23, maja 1985. clej Letopis 3?, Str. 7 7? S Ali red Rammelrnayer rojen 31. decembra 1909, dr. filozofije, upokojeni redni profesor za slovansko filologijo na univerzi v Frankfurtu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, 6tr, 123—114. Dimitrij Vučenov rojen 30. oktobra J 911. dr. sc., literarni zgodovinar, redni profesor Filozofske fakultete v Beogradu. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, tir. 125r-126, ni, RAZRED Za matematične, fizikalne irt tehnične vede Redni člani Roben Blinc rojen 31. oktobra 1933, doktor fizikalnih znanosti, redni profesor Fakultete za naravoslovje iu tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; tajnik III. razreda do 2. oktobra 1980, podpredsednik SAZU od 2. oktobra 1980 dalje. S sodelavci je v okviru Inštituta Jožef Stefan in VTO Fizika FNT raziskoval fiziko neurejenih ali delno neurejenih kristalov: inkomert-zurabiinih feroelektrikov, feroelektrikov vrste red-nered in feroelek-tričnih tekočih kristalov. Določeni so bili: ekzaktna oblika NMR spektrov v inkomenzurabiInih sistemih ob upoštevanju neiokatnih efektov, fazonski spekter v komenzurabilnih fazah višjega reda in v in-komenzurabi!ni fazi, oblika NMR spektrov v komenzurabilnih fazah višjih redov, soli tonska gostota in intenziteta komenzurabilnih NMR črt v in komenzurabilnih sistemih; odkrita je bila zveza med vrzeljo v fazonskem spektru in velikostjo osnovne celice komcnzurabilne faze in Lifshitzova točka v inkomenzurabilnem kristalu RbHj(SeOj)j. Imel je uvodno plenarno predavanje na 6. mednarodni konferenci za feroelektrike v Kobeju na Japonskem, na 7. specializiranem kongresu Ampere New Developments in Nuclear Magnetic Resonance and Quantum Electronics pa uvodno predavanje konference (Bukarešta, Romunija). Vabljena predavanja je imel še na Gordonski konferenci o magnetnih resonancah v Wolfe boru. New Hampshire, ZDA, na mednarodni letni šoli v Waterlooju, Kanada, na konferenci RAM IS v Poznanu na Poljskem ter na 8. mednarodnem simpoziju o NGR spektroskopiji v Darmstadtu, ZNR. Je član Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, član Sveta za znanost pri RK SZDL, član sekretariata sekcije za znanost in šolstvo pri Zvezni konferenci SZDL. Je podpredsednik mednarodnega združenja AMPERE in član komisije za strukturo in dinamiko kondenziratie materije Mednarodne unije za čisto in uporabno fiziko (IUPAP); čiatl saške akademije znanosti; član The New York Academy of Sciences; član grške akademije znanosti; član širših uredniških odborov mednarodnih strokovnih revij Ferroelectric s, Ferrroelectrics Letters, Chemical Physics, PHYSIC A (See t ion B), Phase Transitions, Bulletin of Magnetic Resonance, Molecular Crystals and Liquid Crystals, Magnetic Resonance Review in uredniških odborov domačih revij Fizika, Obzornik za matematiko in fiziko, Raziskovalec. Glej Letopis 35, str, —33 In 56—57. Davorin Dolar rojen 1, februarja 1921, doktor kemijskih znanosti, redni profesor za fizikalno kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja J970, redni član od 10. marca [977. V letu 1985 je nadaljeval z raziskavami necoulombskih interakcij v raztopinah polielektrolibov in pričel z raziskavami faznih separa-cij v tekočih ter nami h sistemih. Z dvema referatoma se je udeležil 9. jugoslovanskega simpozija o elektrokemiji v Dubrovniku od 3. do 7. junija 1985. V letu 1985 je postal predsednik Prirodoslovnega društva Slovenije. Glej Letopis 35. str, 35. Peter Gosar rojen 15. oktobra 1923, doklor fizikalnih znanosti, redni profesor za fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 27. marca 1976. Leta 1985 je raziskoval lokalizacijo elektronov v dvodimenzionalnih prevodnikih v močnih magnetnih pol jih in s tem povezano problematiko kvantnega Hallovega efekta. Glej Letopis 35. str, 35. Dušan Hadži rojen 26. avgusta 1921, dr. kemijskih znanosti, dr. phil. h. c., redni profesor za strukturno kemijo, svetnik predsednika KPO tovarne Lek, raziskovalni svetnik in vodja raziskovalne enote za strukturno kemijo na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič. Dopisni član od 7. fe bruarja 1967. redni član od 21. marca 1979; tajnik III. razreda SAZU. Dopisni član SANU, JAZU in Indijske akademije znanosti. V letu 1985 je raziskoval dinamiko in nihajno spektroskopijo kristalov z močnimi vodikovimi vezmi, karakterizacijo f&rmakofornih vzorcev an dr energičnih in dopaminergičnih učinkovin z metodami molekularne mehanike in kvantne kemije in molekularni mehanizem funkcije rodopsina in kislih proteinaz. Udeležil se je regionalnega simpozija biokemikov in biofizikov (Ljubljana, od 12. do 15. junija) s predavanjem Kvantno mehansko modeliranje reaktivnega centra endotiapeptidaze] 1, evropske konference o spektroskopiji bioloških molekul (Reims, od 3. do 7. septembra) z vabljenim predavanjem (soavtor J. Kidrič) Interakcije majhnih molekul s fosfolipidnimi membranami, študije z jedrsko magnetno resonanco in infrardečo spektroskopijo; 16, simpozija jugoslovanskih biofizikov (Kranjska gora, od 9. do 12. septembra) z vab-ijenim predavanjem Molekularni mehanizem proženja receptor jev. Z vabljenimi referati se je udeležil na Gordon Research Conference for QSAR {Plymouth, N. H., od 22. do 27, julija) Kvantitativna kore-lacija med ajinitelo za at-adrenoceptorje nekaterih fenilimino-imida-zolidinov in razlika HOMO-LUMO energij (skupaj s F. Avbljem) in na mednarodni konferenci o rodopsinu (Szeged, od 4. do 7. septembra) Protonska potencialna funkcija vezi med Schiffovo bazo in kar-boksilno skupino — ab-initio izračuni (skupaj z M. HodoŠčkom). Glej Letopis 35, atr. 35—36 In SI. Janez Peklenik rojen 11. junija 1926, dipl. inž., dr. teh. znanosti, habil. redni profesor za tehnično kibernetiko, obdelovalne sisteme in računalniško tehnologijo na Fakulteti za strojništvo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 5. februarja 1970, redni Član od 29, marca 1979. V letu 1985 je raziskoval nekatere probleme proizvodne kibernetikc, in sicer površine kot vmesnike v inženirskih sistemih, fiziko obdelovalnih procesov z naključnimi komponentami, integracijo delovnih procesov v proizvodnji, konstruiranje, tehnološko planiranje in fleksibilne izdelave s posebnim o žirom na dosežke računalniške tehnologije in metode umetne inteligence. Je odgovorni urednik CIRP-Proceedings on Manufacturing Systems, Paris, sourednik revije SME Journal of Manufacturing Systems, Dearborn/Mich,, član uredniških odborov Robotics and Computer Integrated Manufacturing, New York, Precision Engineering, Anglija, CIRP-Annals, Paris, lnt Journal of Advanced Manufacturing Processes, New York. Je član Republiškega komiteja za družbeno planiranje IS in častni profesor Nankingškega aeronavtičnega inštituta. Kot predsednik mednarodnega CTRP-seminarja o obdelovalnih sistemih je aktivno sodeloval na 17. CIRP-seminarju o obdelovalnih sistemih v Budimpešti in bil njegov predsednik. Organiziral je 11. seminar LAKOS o kibernetizaciji dela v proizvodnji v Ljubljani in imel uvodno predavanje Kibernetizacija dela — strateška smer industrijskega razvoja Slovenije, Kot vabljen referent se je udeležil konference American Society of Metals v New Orleansu s prispevkom Surface Inter-face in Cutting Process. Na ClRP-generalni skupščini V Palermu je bil izvoljen za predsednika znanstveno-tehničnega komiteja Design. Kot vabljen referent se je udeležil ASM E-G rinding Symposiums v Miami Beach Florida s prispevkom Surface Interface Concept in Grinding. Organiziral je II. mednarodno konferenco o proizvodni znanosti, tehnologijah in sistemih bodočnosti v Ljubljani in imel enega od uvodnih referatov Manufacturing Cybernetics — Principle to Structure and Control Complex Objects. Glej Letopis 35, str, 30 In 07. Anton Peterlin rojen 25. septembra 1908, dr. sc. nat. (Berlin 1938), dr. se. nat. h, c. (Mainz 1979), upokojen 1. avgusta 1984 na National Bureau of Standards, Washington, D. C., ZDA. Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949, od leta 1979 dopisni član avstrijske Akademije znanosti na Dunaju (Avstrija), Clan uredniških odborov mednarodnih znanstvenih časopisov: Colloid Polymer Sci. v Ulmu (Zah, Nemčija}, J. Mater. Sci. v Londtmu (Anglija), J. Polym. Sci., Polym. Phy. Ed. v New Yorku (ZDA), Makro mol. Chem. v Mainzu (Zah. Nemčija) in Polymer v Londonu (Anglija), Maja se jc udeležil mednarodne konference o strukturi amorf-nih polimerov v Neaplju (Italija) s predavanjem o študiju amorfne faze vlečenih polimerov s transportom nizkomolekularnih tekočin in plinov. Julija je bil član posebnega odbora za ugotovitev dosežkov Makromolekulskega kongresa v Pragi (ČSSR) o morfologiji poli-merilih materialov. Na istem kongresu je skupaj z Dc Candio in Vittorio iz Neaplja razstavljal skupne dosežke o transportu metil-nega dioklorida v vlečenem polip rop llenu. Glej Letopis 35. str. 36—37 in 07. Lujo Suklje rojen 21. septembra 1910, dr, tehničnih znanosti, profesor Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7. februarja 1969, redni član od 20. marca 1979. Pripravil je zaključno poročilo o triletnem raziskovalnem projektu Projektni kriteriji in metode napovedi za nasipe na mehkih tleh, ki ga je v okviru Katedre za mehaniko tal FAGG vodil in o dosežkih skupaj s sodelavci poročal v devetih posebnih poročilih. Projekt sta financirala Raziskovalna skupnost Slovenije in U. S. Department of Transportation. V letu 1985 je bila izdelana izpopolnjena hkratna rešitev difuzijske in ravnovesnih enačb za zemljinc, katerih, reolo-škc sovisnosti so izražene z družinami deformacijskih izotah; za ravninske probleme je bil pripravljen in verificiran računalniški program, ki omogoča upoštevanje poljubne konture in heterogene sestave tal in nasipa ter kakršnekoli obtežbene, drenažne in robne pogoje. Eksperimentalno je bil osvetljen vpliv viskoznosti na deformacije pri razbremenitvah. Glej Letopis 35. str. 37 in so. Miha Tišler rojen 18. septembra 1926, dr. kemijskih znanosti, redni profesor za organsko kemijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni Član od 5. februarja 1970, redni član od 10. marca 1977, Dopisni član SANU. V letu 1985 je s sodelavci na VTOZD Kemija in kemijska tehnologija FNT raziskoval kemijo organskih spojin, zlasti na področju heterocikličnih spojin, binaftalenov in sorodnih sistemov. S področja heterocikličnih spojin so bile raziskave osredotočene na sinteze pirimidinov in kondenziranih pirimidinov ter na reaktivnost teh obroče v, zlasti glede na možnost odpiranja pod vplivom različnih nukleofilov. Sinteze v vrsti derivatov naftalena, binaftalenov in heterocikličnih anaiogov so bile usmerjene predvsem na iskanje novih možnosti povezav dveh obroče v s pomočjo oksidativnih di-merizacij. Udeležil se je X. mednarodnega kongresa za heteroci-klično kemijo v Waterlooju (Kanada) in imel predavanje z naslovom New Synthetic Approach for Pyrimidines or Pyridines from Enamines (soavtorji Č. Stropnik, L. Golič, B. Husu in B. Stanov-nlk). Udeležil se je tudi IV. evropskega simpozija o organski kemiji (ESOC IV) v A i x-en- Provence (Francija) z referatom /Vevv Reactions of FunctionaUzed Enamines for Synthesis of Some Heterocycles (soavtorji C. Stropnik, L. Golič in B. Stanovnik), 3. mednarodne kon fere nee o kemiji in biotehnologiji biološko aktivnih naravnih spojin v Sofiji (Bolgarija) z referatom FunctionaUzed Binaphtha-lene Models (soavtorji 0. Bajt, B. Husu, Z. Medja in S. Polanc) ter XI. evropskega kolokvija o he te roci klicni kemiji v Ferrari (Italija) s tremi posterji (s sodelavci). Kot predsednik znanstvenega odbora je sodeloval pri organizaciji TRISOC II (2, simpozij o organski kemiji univerz v Gradcu, Ljubljani in Trstu) na Bledu, kjer je s sodelavci predstavil več referatov in izda! zbornik izvlečkov prispevkov (z B. Stanovnikom). Obiskal in predaval je na raziskovalnih inštitutih in univerzah v Španiji (Universidad autonoma, Universidad complutense in Instituto de q ni mica medica v Madridu ter na univerzi v Murcii), na univerzi v Trstu pa je imel dvomesečni ciklus predavanj na podiplomskem Študiju. Na seminarju za profesorje srednjih šol v Ljubljani je imel predavanje o organskih spojinah v okolju. Je član komisije Izvršnega sveta S RS za sodelovanje z UNESCO, čian odbora za koordinacijo področij skupnega programa pri Raziskovalni skupnosti Slovenije, član univerzitetnega sveta, član znanstvenega sveta Kemijskega inštituta Boris Kidrič ter član založniškega sveta pri Državni založbi Slovenije. Je član The Mew York Academy of Sciences in član uredniških odborov Journal of Heterocyclic Chemistry, Heterocycles, Advances in Heterocyclic Chemistiy, Organic Preparations and Procedures International, Croatica Che-mica Acta in Vestni k Slovenskega kemijskega društva. Glej Lotopb 35, atr, 37 in SB. Ivan Vidav rojen 17. januarja 1918, dr. phil., redni profesor za matematiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 2J. decembra 1962. V letu 1985 je imel na VTO Matematika in mehanika na podiplomskem študiju iz matematične analize predavanje Teorija parcialnih diferencialnih enačb, na podiplomskem študiju iz izobraževalne smeri pa predavanje Teorija mere. Glej Letopis 35, str. IS. Lojze Vodovnik rojen 6. septembra 1933, dr. sc., redni profesor za biokibernetiko in dinamiko sistemov na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca i977, redni član od 6. junija 1983. S sodelavci na Fakulteti za elektrotehniko in Zavodu za rehabilitacijo je nadaljeval raziskave o terapevtskih učinkih električnih tokov pri bolnikih z različnimi abnormalnostmi živčno-mišičnega sistema. Pričel je raziskavo o vplivu električne stimulacije na hitrost celjenja preležanin in drugih ran. V sodelovanju z Inštitutom za patološko fiziologijo Medicinske fakultete in Inštitutom Jožef Stefan tečejo poskusi o vplivu električnih tokov na hitrost regeneracije perifernega živca pri podgani. O svojem delu je imel vabljeno predavanje na mednarodnem simpoziju o možganskih poškodbah v Ljubljani, na jubilejni konferenci britanskega društva za biomedicinsko tehniko v Cambridgeu in na konferenci o raziskavah v biofiziki držav SE V in Jugoslavije v Opatiji. Je Član uredniškega odbora revije Medical and Biological Engineering & Computing, Elektrotehniškega ves t ni ka in Raziskovalca ter predsednik Odbora za koordinacijo področij skupnega programa pri RSS. Glej Letopis 35. str, 3i—33 in 71—72. Dopisni člani Josip Globevnik rojen 6. decembra 1945, dr. matematičnih ved, redni profesor matematike na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. maja i985. Leta 1985 je raziskoval lastnost: analitičnih funkcij in analitičnih množic na robu definicijskega območja. Od 26. avgusta do 20. decembra je bil gostujoči profesor na Oddelku za matematiko. University of Wisconsin., Madison, ZDA. Udeležil se je Lreh konferenc z naslednjimi predavanji: Kompleksna analiza in uporaba (5. do 10. maj. Varna, Bolgarija), Banachovi prostori in klasična analiza {27. julij do 10. avgust, Kent State Universitö, Kent, ZDA) in Parcialne diferencialne enačbe v kompleksni analizi (16. do 20. oktober, State University of New York, Albany, ZDA), Od il. do 25. avgusta je gostoval na University of Washington, Seattle, ZDA. Obiskal je nekaj univerz, kjer je predaval o svojem delu: Ludwig-MaximiliansUni ve rsi ta t, München (6. do 8. februar), Washington University, St. Louis, ZDA (30. do 31. oktober}, Kent State University, Kent, ZDA (7. november), Ohio State University, Columbus, ZDA (8. november) in Texas Tech University, Lubbock, ZDA (14. do 15. november). Glej Letopis 36. str. SU—91, Ludvik Gyergyek rojen 2. septembra 1922, dr. sc, appl. (Bruxelles, Belgija, 1957), dr. h. c. (Budapest, Madžarska, 1982), dr. h. c. (Maribor, 1985), redni profesor za sisteme, avtomatiko in kibernetiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981. Leta 1985 je nadaljeval raziskave o obdelavi in analizi signalov, raziskovanja o razpoznavanju oblik in raziskave optimalnega načrtovanja in vodenja sistemov. Z referatom 3-D analysis of the left ventricular wall motion by a clustering technique (soavtorji Z. Bjelo grlič, S. Eiho in M. Kuwahara) se je udeležil Mediteranske elektrotehnične konference (MELECON '85) v Madridu od 8. do 10. oktobra 1985. Z referatom Detection of asynergic regions in spatial sequences of the left ventricular wall by a clustering technique {soavtorji Z. Bjclogriič, S. Eiho in M. Kuwahara) se je udeležil kongresa Computers in Cardiology 85 Linkoping, Švedska, od 9. do If. septembra 1985. Kot član delegacije Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je sode i oval na pogovorih o sodelovanju med sodelavci Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in sodelavci Tehniške univerze v Budimpešti. Pogovori so bili 15. aprila 1985 na Univerzi v Budimpešti. Kot član častnega odbora sedmega mednarodnega simpozija Projektiranje in proizvodnja, podprti z računalniki (PPPR oziroma CAD/CAM), ki je bil 16. in 17. oktobra 1985 v Zagrebu, se je udeležil simpozija in pozdravil njegove organizatorje in udeležencc. Ob deseti obletnici svoje ustanovitve mu je Univerza v Mariboru podelila 28. oktobra 1985 častni doktorat za njegov prispevek k razvoju in napredku tehniške znanosti, zlasti na področju elektrotehnike in uspešnega uveljavljanja našega razvoja elektrotehnike v svetovni prostor, povezanosti znanosti s prakso, obsežnega mentorskega in izobraževalnega dela, bogate publicistične dejavnosti in pomembnega prispevka k razvoju Tehniške fakultete Univerze v Mariboru. Organiziral in vodil je seminar (skupaj s sodelavci N. Pavešičem, S. Ribaričem in Z. Stojilkovičem) Razpoznavanje vzorcev, uporaba računalnikov in mikroračunalnikov v sistemih za razpoznavanje vzorcev. Seminar je bil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani od 18. do 22. novembra 1985. Na seminarju je i me i predavanji Razpoznavanje oblik (vzorcev) in Statistične metode razpoznavanja vzorcev. Je član sveta Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, delegat SAZU v svetu Inštituta Milan Vidmar, v svetu Inštituta za turbinske stroje in v svetu Inštituta za elektrotehniko in vakuumsko tehniko (vsi v Ljubljani) ter član komisije za stike s tujino Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Glej Letopis str, as in 6L Zunanji dopisni člani Krešimir Balenovič rojen leta 1914, dr. sc., upokojeni redni profesor za organsko kemijo in biokemijo na Inštitutu za kemijo univerze v Zagrebu. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27. str. 64—55- Derek Sir Barton rojen 8. septembra 1918, dr. tehniških znanosti, direktor inštituta za kemijo naravnih spojin pri Centre National de la recherche scientifique v Gif-sur-Ivette pri Parizu, Pariz. Glej Letopis 36, str. 92—33. Nikolaj A. Borisevič rojen leta 1923, dr. lizikalno-matematičnih znanosti, član AZ BSSR in dopisni član AZ ZSSR. Dopisni član od 24. aprila 1981, Glej Letopis 33, str, 130—131, Alcksandar Despič rojen leta 1927, dr. fizikalne kemije, redni profesor fizikalne kemije na Tehnološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 25. marca 1976, Glej Letopis 27, str. E7—Bfl. Drago Grdenič rojen leta 1919, dr. organske kemije, redni profesor za anorgansko kemijo na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugoslovanskega centra za kristalografijo JAZU. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, as—so. Erwin L. Hahn rojen 9. junija 1921, dr. sc., redni profesor fizike na University of California, Berkeley, Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32. str. 132—133. Mihailo Lj. Mihailovič rojen 22. januarja 1924, dr. kem., rednî profesor organske kemije na Naravosl o v no-m atem a t ič ni fakulteti v Beogradu, Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, 91—K, Bogdan Povh rojen 20. avgusta 1932, dr. fizike, redni profesor fizike na univerzi v Hcidclbcrgu, redni član in direktor Inštituta Maxa Plane k a za jedrsko fiziko. Dopisni član od 10 .marca 1977. Glej Letopis 20, str. 76—77, Vladimir Prelog rojen 23. julija 1906, dr, sc., upokojeni predstojnik laboratorija za organsko kemijo na ET H v Zurichu. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 80, str. 87—69. Chintamani Nagesa Ramachandra Rao rojen leta 1934, dr. znanosti na univerzi V Mysoru in na univerzi v Pordue (ZDA), predstojnik oddelka za strukturno kemijo in kemijo trdne snovi na Indian Institute of Scence; predsednik Indijske akademije znanosti od leta 1985. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 134—136. Pavle Savič rojen 10. januarja 1909, fizikalni kemik, upokojeni redni profesor za fizikalno kemijo na Naravoslovno-ma te matični fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 13. marca 1972. Glej Letopis 23. str. 59—61. IV. RAZRED Za naravoslovne vede Redni člani Jože Bole rojen 17, junija 1929, dr. bioloških znanosti, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU in njegov upravnik. Dopisni član od 10, marca 1977, redni član od 23, maja 1985. Leta 1985 je raziskoval taksonomske, zoogeografske in ekološke razmere pri mehkužcih na alpskem, predalpskem in dinarskem območju Slovenije. Za zoocenotske raziskave je podrobno proučeval polže na petih poskusnih ploskvah na višinskem profilu Raduhe. Nadaljeval je raziskave podzemeljskih in izvirskih vrst mehkužcev v Savinjski dolini. Oktobra je raziskoval mehkužce Bi okova in okolice, posebno pozornost je pri tem posvetil podzemeljskim vrstam. V Liki je zbiral dopolnilni material v jamah in iz izvirov, kjer so bile najdene nove vrste. Laboratorijsko delo je obsegalo sortiranje, prepariran je, dcterminacijo in uvrščanje v zbirke na terenu zbranega materiala. Za tisk je pripravljal opise novih taksonov podzemeljskih mehkužcev, ki so bili odkriti v zadnjih letih v Jugoslaviji. Je urednik Razprav IV. razreda SAZU, tajnik Me d akademijskega odbora za floro in favno Jugoslavije in sodeluje pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Glej Letopis 33, sir. «; 35, str. 34— sn In 31S ter 333. Srečko Bradar rojen 6. maja 1893, dr. phil., upokojeni redni profesor za kvartaro-logijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 22. junija 1953. clej LetOPlS 35. itr.it Ivan Gams rojen 5. julija 1923, dr. geografije, redni profesor za fizično geografijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23, marca 1978, redni član od 23, maja 1985. Leta 1985 je proučeval spremembe kratkega površja pod vplivom agrarnega izkoriščanja na Dinarskem krasu, zlasti v Kostanjevici na Krasu. Na povabilo Češkega spelcološkega društva se je med 20. in 25. junijem mudil na študijskem potovanju po Moravskem krasu. Vodil je skupino za pripravo geografske terminologije v okviru Terminološke komisije ZRC SAZU. Z referatom o mednarodnem proučevanju korozije s pomočjo standardnih ap ne nié kili tablet se je udeležil Prve mednarodne geomorfološke konference od 15. do 22. septembra 1985 v Manchestru (Anglija), kjer je zastopal Jugoslavijo in vodil sestanek študijske skupine (Mednarodne geografske unije). Udeležil se je simpozija o kraškem površju od i), do 14. junija 1935 v Postojni in predaval o Kontaktnem j!uvio-krasu. Na jugoslovanskem simpoziju Človek in kras od 7. do 11. junija na Kupresu je predaval o Človekovem vplivu na kraško klimo, Na kongresu jugoslovanskih geografov od 29. septembra «Jo 3. oktobra 1985 v Novem Sadu je predaval o Obsegu in pomenu proučevanja človekovega posega v kras. Souredil je 24. zvezek Geografskega zbornika. Je predsednik znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, Predseduje Programskemu svetu za geografsko okolje, je član ekspertne komisije za humanistiko pri RS Slovenije. Je predsednik študijske skupine človekov poseg v kras pri Mednarodni geografski uniji in dopisni član komisij oz. delovnih skupin Mednarodne geografske unije za neotektoniko, rečne in obalne ravnine, gorsko geoekologijo in geonioriološko kart ii an je. Glej Letopis 35. Bil'. 43—H; 3Û, str. 95—96. Stanko Grafenauer rojen 13. maja 1922, dipl. ing. rudarstva, doktor geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za kristalografijo, mineralogijo in petro-logijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 17. aprila 1973, redni član od 24. aprila 1981; tajnik IV. razreda SAZU. Leta 1985 je pripravil referat za simpozij o nastanku rude, ki jc bil v lieîdelbergu od 14. do 15. februarja v čast 90-lctnici prof. Paula Ramdohrja. Vodil je razpravo na simpoziju 15. februarja, ko je potekala razprava o eksploataciji mineralov v vulkanskih o točnih lokih. V tisku je izšel njegov učbenik Mineralne surovine za srednjo stopnjo usmerjenega izobraževanja geološke in rudarske usmeritve. Raziskoval je še nadalje zbrane vzorce mineralov z različnih pod ročij Slovenije in pripravlja knjigo Mineralni pojavi na Slovenskem. Glej Letopis o», Str. 41, Ernest Mayer rojen 10. novembra 1920, dr. phil., znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 6. junija 1983. V letu 1985 je nadaljeval z raziskavami endemizma in polimorfizma vaskularnc flore osrednjega dela Balkanskega polotoka s posebnim poudarkom na jugoslovanskem ozemlju. Na več manjših ekskurzijah po Sloveniji in na treh večjih ekskurzijah po Dalmaciji, Hercegovini, črni gori in Srbiji je proučeval razne, večinoma endemične polimorfne komplekse iz rodov Cerastium, Silene, Dianthus, Me-lampyrum, Centaurea, Serratula idr. V oktobru je bil na krajšem študijskem potovanju v Zvezni republiki Nemčiji (Munchcn, Bremen). Glej Letopis 3!. Str. 41—42 ln 64 Dopisni člani Matija Drovenik rojen M. februarja 1927, dr. tehniških znanosti, redni profesor za nahajališča mineralnih surovin, za nahajališča mineralnih surovin SFRJ ter mikroskopijo rud in premogov na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. marca 1978, Leta 1985 je nadaljeval s proučevanjem diagenetskega nastanka in ep ¡genetske ga preoblikovanja rude v svinČevo-cinkovem rudišču Topla. Pokazalo se je, da so nastala rudna telesa pri nekoliko drugačnih pogojih, kar velja zlasti za Zahodno in za Vzhodno rudno telo. Posebno pestri so bili ep i gene t ski procesi v Zahodnem rudnem telesu, kjer so nastajali minerali tudi iz koloidnih raztopin. V takšnih primerih zasledimo v rudi zanimive strukturne odnose galenita, sfa-lerita, pirita in dolomita; ti minerali so se izločali tudi v več generacijah. Prav tako je raziskoval mineralno paragenezo rude iz žilnih PbS-ZnS-BaSO* rudišč Maljek, Hrastarjja in Striglavec ter jz bakrovih nahajališč škofje in Fužine. V začetku februarja je obiskal vul-kanogeno-sedimentno ZnS-FcS;-BaSO+ rudiŠče Meggen v ZRN ter proučeval pogoje njegovega nastanka. Na povabilo je imel 6, februarja na Univerzi v Marburgu ob Lahni predavanje Geologic und Vererzung der Kupferlagerstatte Bor, Jugoslawien, V Bressanonu se je 15. in 16. marca udeležil okrogle mize o vprašanjih nastanka svinčevo-cinkovih rudišč v triadnih karbonatnih kamninah v Vzhodnih Alpah. Je predstojnik Inštituta za geologijo pri VTOZD Montanistika, član sveta ZRC SAZU, član sveta VTOZD Montani stika, član jugoslovanske komisije IGCP-UNESCO, član uredniškega odbora revije Geologija in svetnik Society for Geology Applied to Mineral Deposits, Zveza rudarskih, geoloških m metalurških inženirjev in tehnikov ga je odlikovala z Zoisovo plaketo. Glej Letopis 35, str. 'K—45 in S3, Janez Matjašič rojen 14. maja 1921, dr. naravoslovnih ved, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Dopisni Član od 21. marca 1974. Leta 1985 je nadaljeval z biologijo, taksonomijo, podrobno morfologijo in zoogeogralijo lemnocefalov (vrtinčarji). Proučeval je taksonomijo dekapodnih rakov in morfologijo ter zoogeografijo hrošče v iz skupine Lamellicornia. V letu 1985 je bil glavni urednik Biološkega vestnika in urednik zoološkega dela Razprav IV. razreda SAZU. Je član znanstvenega sveta Biološkega in Paleontološkega inštituta ZRC SAZU, predsednik od- bora za nagrade Toma Brejca, član predsedstva OK SZDL Kamnik, član izvršnega odbora OK SZDL Kamnik in član več komisij občinske skupščine Kamnik. Glej LctûpLa 35. str. 44. Mario Pieničar rojen 5. avgusta 1924, doktor geoloških znanosti, upokojeni redni profesor za fizikalno geologijo, biostratigrafijo in geološko k ar tir a-nje na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 24. aprila 1981. Leta 1985 je nadaljeval z raziskavami paleogeografskih razmer na kredni karbonatni plošči slovenskih Zunanjih Din ari do v od Tria-Ško-komenske planote preko notranjskih in dolenjskih planot do Kočevskega Roga. Raziskoval je deloma pri Inštitutu za geologijo Montanistike FNT v okviru raziskovalne naloge Kredni sk!adi Slovenije, ki ga financira Raziskovalna skupnost Slovenije, deloma v okviru raziskovalnega programa K redna karbonatna platforma na območju Slovenije in Italije, ki ga izvajajo geologi Odseka za geologijo Montanistike FNT in Geološkega inštituta tržaške univerze. Pri teh raziskavah je ugotovil fosilno favno z novimi vrstami ru-distov v »vremskih plasteh« na TržaŠko-komenski planoti. Skupaj z M. L. Zucchi-Stolfa je ugotovil nove vrste rudistnega rodu Bour-nonia, ki so se pojavile prav ob koncu krede in živele v lagunskem okolju Dinaridov. Na Kočevskem Rogu je našel kredno rudislno favno v nekoliko starejših plasteh kot na Tržaško-komenski planoti. Rezultate raziskav pri Kočevju je objavil v Razpravah IV. razr, SAZU. Nadalje je sodeloval z Geološkim zavodom Ljubljana ter INA Nafto Lendava pri izdelavi študije: Plan in program raziskav ležišč nafte in plina v SR Sloveniji za razdobje 1986—1990, Od 26. avgusta do 4. septembra je skupaj s prof, R Pavlovcem spremljal na študijskem potovanju po Istri in Primorski mikropaleontologinjo z Geološkega zavoda iz Aten S. Tsailo-Monopoiis. Med potjo je zbrala preccj vzorcev iz zgomjekrednih in paleogenskih kamnin. S tem se je nadaljevalo sodelovanje z grškimi geologi, ki je bilo začeto v letu 1984, ko sta R. Pavlovec in M. Pieničar obiskala grške terene. M, Pieničar je nadaljeval z delom pri geološkem izrazoslovju in izdelavi Kataloga fosilov Slovenije. Je predsednik znanstvenega sveta Inštituta za paleontologijo ZRC SAZU, član znanstvenega sveta Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, Član uredniškega odbora Bulletin Scientifique Section A za Slovenijo, Član uredniškega odbora revije Geologija, član znanstvene redakcije nevije Atti del Museo Geologico e Paleontologico d i Mon falcone, urednik Razprav IV. razreda SAZU za paleontologijo, član znanstvenega sveta za Nafto JAZU, član terminološke komisije SAZU za geologijo, član programskega sveta za geologijo pri RSS in SAZU, sodeluje pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je član recenzent ske komisije za osnovno geološko karto SFRJ, član uredniškega odbora pri Enciklopediji Jugoslavije, član uredniškega odbora Geološkega zbornika, ki ga izdaja odsek za geologijo FNT, predsednik 4 Letopis 49 Slovenskega geološkega društva, član Paläontologische Gesellschaft v Miinstru in častni član Društva prijateljev mineralov in fosilov. Glej Latepls 35. sir, 44—45 In B7—fiS. Dragica Turnšek rojena 6. avgusta 1932, doktorica geologije, upravnica Inäütuta za paleontologijo ZRC S AZU. Dopisna članica od 23. maja 1985. Glej I. et opis 3G, sir. D7—90 In 311] ter 323. Zunanji dopisni člani Roman Kenk rojen 25. novembra 1898, dr, naravoslovnih ved, upokojeni redni profesor za zoologijo in sodelavec Kongresne kn jižnice v Washingtonu v oddelku za zoologijo nevretenčarjev, Dopisni član od 6. junija 1983, Glej Letopis 34, Btr. B4—05. Vanda Kochansky-Devide rojena 10. aprila 1915, dr. naravoslovnih ved, redna profesorica na naravoslovno-matcmatični fakulteti univerze v Zagrebu, Dopisna članica od 20. marca 1975. Glej Letopis 26, str. 62—05. Josef Kratochvil rojen 6. januarja 1909, dr. naravoslovja in doktor biologije, upokojeni profesor zoologije, konzultant — vodilni znanstveni delavec Inštituta za raziskovanje vretenčarjev Češkoslovaške akademije znanosti. Dopisni član od 5. februarja 1970. Glej Letopis 21. str. 76—Ti. Petar Stevanovič rojen 3. junija 1914, dr, geoloških in mineraloških znanosti, redni profesor na Rtidarsko-geološki fakulteti v Beogradu. Dopisni član od 20. marca 1975. Glej Letopis as, str. on—es V. RAZRED Za umetnosti Redni člani Anton Ingolič rojen 5, januarja 1907, pisatelj, upokojeni gimnazijski profesor. Dopisni član SAZU od 25. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik V. razreda od 18. marca 1977 do 19. maja 1981, član Sveta jugo- slovanskih akademij od 17. decembra 1980, častni član Slavističnega društva Slovenije, častni član Slovenske izseljenske matice, častni občan občine Slovenska Bistrica, Član založniškega sveta Slovenske matice. Nagrajen je bil s Prešernovo nagrado (1949 in 1978) in z nagrado AVNÖJ (1983). V letu 1985 jc napisal daljšo mladinsko (planinsko) povest Čudovita pot in pripravil za tisk zbirko že objavljenih in neobjavljenih novel ter črtic pod naslovom Zgodilo se je. Obe knjigi sta v založniškem načrtu za leto 1986. Kot predsednik častnega odbora za vgraditev nove osnovne šole na Sp. Polskavi jc 8. februarja 1985 predal šoki njenemu namenu. Tudi to leto je imel več literarnih nastopov na šolah in srečanje drugimi bralci. Pomladi se je mudil deset dni na Poljskem, kjer si je ogledal kulturno-umetnostne znamenitosti Varšave in K rakova, obiskal pa jc tudi bivše taborišče Oswine i m in muzej v Wicliczki. Glej Letopis 35, str, 45 In BI—S2. Božidar Jakac rojen 16. ¡Lilija 1899, upokojeni redni profesor Akademije za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. V letu 1985 je imel naslednje razstave: od 6, do 31, maja Priključitev Slovenskega primorja v Kosovelovi knjižnici v Sežani; 8, maja razstavo grafike v šoli Lenart; 18. maja dve razstavi grafike v Va-raždinu (Dom armije in tovarna Varteks); poleti je ob stoletnici Strossmayerjeve galerije v Zagrebu razstavil 3 pomembne portrete; 26. avgusta se je z grafikami udeležil spominske proslave mladine v Vuzcnici; 25. oktobra je razstavil risbe in grafike za pesniško zbirko »Temna vrata« Lilli Novy v Kosovelovi knjižnici v Sežani; oktobra in novembra je v Vancouvru v Kanadi, British Columbia, dr. Pretnar uredil razstavo 50 grafik; oktobra je razstavil skupine grafik in risb v Muzeju v Slovenj Gradcu; oktobra je razstavil grafike v Tuzli; oktobra je v Tolminu razstavil grafike Priključitev Primorske; novembra je v Skofji Loki imel filatel i stično razstavo; od 8. do 26. novembra je razstavljal belokranjske risbe in grafike v Belokranjskem muzeju in jih daroval Metliki, ko je postal njen častni občan; 3. decembra je razstavil v Prešernovi hiši v Kranju dolgoletno delo neštetih poskusov in slik obnovitve nove podobe Prešerna, ki je še vedno nedomišljena; 26. decembra je v muzeju Mirana Jarca v Novem mestu razstavil ilustracije za pesniško zbirko »Temna vrata« Lilli Novy. Septembra mu je župan mesta Cleve!and, Ohio, ZDA, poslal listino častnega članstva. Glej Letopis 35, str. M In B2. Zdenko Kalin rojen 11. aprila 1911, akademski kipar, upokojeni redni profesor za kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dopisni član od 5. marca 1976, redni član od 24. aprila 1981; tajnik V. razreda od 19. maja 1981 do 8. januarja 1985, Glej Letopis 3s, str. M. Bralko Kreft rojen 11. februarja 1905 v Mariboru, dr. phil,, dr, h. c. mariborske univerze in kijevske univerze Tarai a Ševčenka, upokojeni redni (honorarni) profesor za novejšo rusko književnost (od Puškina do šo lohova) na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 22. decembra 1961; podpredsednik SAZU. V zimskem semestru 1961/62 gost-profesor na Goethejev! univerzi v Fran kf ur tu ob Majni. Od 1930 do 1962 član SNG v Ljubljani (režiser v Operi in Drami, od 1946 do 1955 dramaturg v Drami SNG v Ljubljani; dramatik, pripovednik, esejist in pisec različnih razprav s področja dramaturgije, teatrologije in slavistike), upokojen leta 1962 kot gledališki umetnik. Upravnik Inštituta za slovenski jezik od leta 1963 do 1984. Podpredsednik SAZU tretje mandatne dobe, dopisni član JAZU, MANU in Matice Srbske. Dobitnik treh Prešernovih nagrad (zadnja 1975 za življenjsko delo), nagrade AVNOJ 1975, priznanja Stcrijincga pozor j a za teatrološko življenjsko delo z zlato značko in plaketo, reda dela z rdečo zastavo, reda zaslug za narod z zlato zvezdo, spominskega odlikovanja Prezidija ZSSR ob 40-let-nici zmage nad fašizmom za dela v ruski književnosti, zlate značke Borštnikovega srečanja s plaketo in diplomo za petnajstletno pred-sed ni kovanje Borštnikovemu srečanju in bronaste ter zlate plakete mesta Maribor. Je častni član Slavističnega društva Slovenije in Srbije, častni občan mesta Gornja Radgona itd. Glej Letopis 33, str. « in G3. Uroš Krek rojen 21, maja 1922, skladatelj, upokojeni redni profesor za kompozicijo in teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni Član od 23. maja 1985. Novo komponirane skladbe v letu 1985: Koncertni diptihon za violončelo in orkester; 3 Impromptu ji za violino solo; Contrapunctus IX (po J, S, Bachu priredba za kvintet trobil); Espressivo za flavto in klavir; Preludij za flavto, klarinet in klavir; 3 skladbe za kvintet trobil; Aj, zelena je vsa gora (za mladinski pevski zbor). Glej Letopis 35, str, 47; 36, str. BS—IDO. France Mihelič rojen 27, aprila 1907, upokojeni redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. februarja 1963. Maja 1985 je imel samostojno razstavo 22 slik in 22 grafik v Jugoslovanskem kulturnem centru v Parizu; oktobra 1985 je na Mednarodni likovni razstavi Mir za mir v Slovenj Gradcu sodeloval s 23 lesorezi; v letu 1985 je imel več skupinskih razstav grafike doma in v tujini. Glej Letopis 35, str, 46. Vladimir Pavšič — Matej Bor rojen 14. aprila 1913, književnik. Redni član od 6, februarja 1965. V letu i985 je pri Državni založbi Slovenije objavil izbor svojih epi- gramov, ki so nastajali od leta 1945 do 1385 pod naslovom Sto manj en epigram. V Književnih listih Dela jc izšel v nadaljevanjih njegov članek o jeziku jadranskih VeneLov z obširnejšo polemiko (Jezik, ki govori tudi današnjemu Slovencu). V Književnih listih je objavljal svoje nove epigrame, v Sodobnosti pa večji pomenek o svojem književnem delu. V Sovjetski zvezi je v prevodu izšla njegova drama Zvezde so večne (Dramaturgija Jugoslavii, Moskva), Isto dramo je uprizorilo narodno gledališče v Belurusiji (v Minsku). Izšel je ponatis njegove pesnitve Ropotalo iti ptice pri Mladinski založbi z ilustracijami Maksima Sede j a. Glej Letopis 35, str. 40. Ivan Potrč rojen 1. januarja 1913, pisatelj. Dopisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 35, str, Primož Ramovš rojen 20. marca 1921, skladatelj. Dopisni clan od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983; upravnik Biblioteke SAZU. K rs Lilo izvedbo so doživele naslednje njegove skladbe: Koncert za trobento in orkester (Ljubljana), Srečanje za harmonikarski orkester (Pula). Studio za kljunasto flavto, violino, violončelo jn klavir (Trst), Miniature za flavto in violo da gamba (Trst), Syrigma za kljukasto flavto (Graz), Otbče naš h za moški zbor (Ljubljana). Koncertno izvedbo so med drugim doživele skladbe; Sinfonie!ta (Ljubljana, Dunaj, Vaduz, Oberhausen, Witten), Musiques funèbres (Minsk), Srečanje (Domžale, Camalo}, Psalm L (Trst), N akt urno za štiri flavte (Trst, Strassolo), Studio za kljunasto flavto, violino, violončelo in klavir (Koper, Opatija), Kontrasti za klavirski trio (Ljub Ijana), Sonatina za klarinet in klavir (Trst), Sonata za klarinet in kiavir (Ljubljana), Dve uspavanki za llavto in klavir (Trst), Trije nokturni za flavto in vibrafon (Trst), Impulzi za oboo in harfo (Stara Wieš), Sonata breve za violino in klavir (Koper) Inverzija za violončelo in klavir (Koper), Syrigma za kljunasto flavto (Ljubljana, Radovljica, Bled, Nova Gorica, Koper, Opatija, Celovec, Trst), Solo da trombe (Dubrovnik), Ekstremi za violino (Škofj a Loka, Gorica, Koper, Celje), Monolog za violončelo (Ljubljana), Za harmoniko (Ljubljana), Fanfara za orgle (Oisterwijk), Dve koralni predigri za orgle (Ljubljana), Utrinki ob Bachovem imenu za klavir (Ljubljana), Sarkazmi za klavir (Koper), Nihil obstat za klavir (Koper). 13. oktobra je RAI priredila skLadatelju avtorski večer v Trstu. Društvo prijateljev glasbe pa je priredilo avtorski večer v Kopru 12. decembra. Skladbo Syrigtna za kljunasto flavto je žirija uvrstila med najboljša dela letošnje opatijske tribune jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti. Glej Let op Lu 35, str. 47 In 69. Edvard Ravnikar rojen 4. decembra 1907, ing- ar h., upokojeni redni profesor za urbanizem in javne zgradbe na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 29. marca 1979. Glej Letopis ». Str. 47. Gabrijel Stupica rojen 21. marca 1913, a kad. slikar, upokojeni redni profesor Akademije za likovno umetnost Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Popisni član od 10. marca 1977, redni član od 6. junija 1983. V letu 1985 je sodeloval kot predstavnik Jugoslavije na pariškem Biennahl (Nouvelle Biennale de Paris). Na samostojni razstavi v galeriji Meduza je razstavljal gvaše in risbe iz obdobja Î958 do 1984. Razstava je bila prikazana še v Ljubljani (Galerija DSLU), Ajdovščini (Pilonova galerija), Celju (Likovni salon) in Sarajevu (Muzej XIV ZOi). V letu 1985 je razstavljal gvaše, risbe in slike tudi v galeriji Sebastian v Beogradu. Glej Letopis 35, str, iT. Jože Udovič rojen 17. oktobra 1912, pesnik in prevajalec. Dopisni član od 24. aprila 1981, redni član od 23. maja 1985. V letu 1985 so bili objavljeni prevodi njegove poezije; Verwirf nichts, Kahler Hüget, Stadtführer, Die Eiszeit, Gefangen, Eine kleine Nachtmusik, Umfrage. — Le livre Slovène, 1985, 1—2. Pripravil je naslednje prevode; Edgar Allan Poe (z drugimi) v knjigi Krokar, MK, Ljubl jana 1985. Novele: Žabji skok, Maska rdeče smrli, Ovalni portret. Izdajalsko srce, Sod amomiltada. Franz Kafka (z drugimi) v knjigi Babilonski rov, MK, Ljubljana 1985. Proza: Aiojf, Vrnitev domov, K vprašanju zakonov, Vrtavka, Zagovorniki, O prispodobah, O navidezni smrti. — Pismo očetu. — Dnevniki 1917—1923. Uprizoritev prevoda: Christopher Fry: Gospa ne bo zgorela. Slovensko ljudsko gledališče Celje, 1985. Glej Letopis 36, str. 4i; 36, str. iDtt—ifll. Dopisni člani Janez Menart rojen 29. septembra 1929, književnik, slavisL. Dopisni član od 6. junija 1983; tajnik V. razreda SAZU. Je vodja programa knjižnega kluba Sveta knjige pri Mladinski založbi v Ljubljani, V letu 1985 je bil član založniškega sveta založbe Obzorja v Mariboru in član uredniškega sveta Književnih listov v Delu. Vse ieto je redno sodeloval v komisiji SAZU za pripravo novega Pravopisa, od 29, Februarja 1985 kot namestnik predsednika. V letu 1985 je sam ali v družbi drugih stanovskih kolegov sodeloval z recitacijami in pogovori na literarnih nastopih: 14. decembra 1984 na srednji šoli Boris Ziherl v Škof j i Loki, v skupini književnikov; 8. februarja 1985 v Cankarjevem domu v Ljubljani na večeru Društva slovenskih književnikov; 13. marca v Ljubljani na srečanju z mladinci % Viča, sam; 27. junija na S AZI) ob sprejemu novih članov, v skupini; 16. julija na Vačah ob Kulturnih dnevih, v skupini; 5. oktobra v Cankarjevem domu ob 40-letnici Gradisa, sam. Glej Letopis 35, Btr, 1B In H—(55 - Milan Mihelič rojen 20. julija 1925, dipl. ing. arh. Dopisni član od 24. aprila 1981. Med pomembnejšimi realizacijami in načrti ponovna postavitev večkrat nagrajene veleblagovnice Supermarket v Osijeku, ki je pogorela v požaru leta 1982; stavba telekomunikacij v Pucarevu (prvo mesto na pozivnem natečaju, glavni projekt); projekt za poslovno stavbo Nafta-gas v Novem Sadu (pozivni natečaj); dodelava načrta za hišo in atelje slikarja F. Novinca; natečaj ni načrt enodružinske hiše v lesu. Slovenj Gradec 1985. V času od 7. marca do 15. aprila 1985 je bila v Muzeju savrcmenc umetnosti, Beograd, razstava Arhitekt Milan Mihelič (pripravil jo je Arhitekturni muzej v Ljubljani, avtor Stane Bemik. prenos dopolnjene razstave iz leta 1980, postavljene najprej v Ljubljani, nato Sarajevu, Wroclawu in Mcxicu D. F,), Pomemben pa je njegov prispevek Načrtovanje mdividtuUiziranega bivališča, objavljen v Sintezi 1984. leta, str. 89—98. Glej Letopis 35. str- 49 Ciril Zlobec rojen 4. julija 1925, slavist, pesnik, prevajalec, publicist in urednik. Dopisni član od 23. maja 1985. Glavni urednik umetniškega programa pri Radiu Ljubljana, glavni in odgovorni urednik revije Sodobnost. Glej Letopis 3Br str. 101—103. Zunanji dopisni člani František Benhart rojen 10. septembra 1924, slavist, kritik, prevajalec, Praga. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 3S, Str. 103—104, Johann C i lenSek rojen 4. decembra 1913. skladatelj, profesor na Franz Liszt-Hoch-schule für Musik v Weimar ju. Dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis ia, str. si—03. Florjan Lipuš rojen 4. maja 1937, pisatelj, ravnatelj osnovne šole na Slovenskem Koroškem. Dopisni član od 23. maja 1985. Glej Letopis 3Br str. 1D4—ms. Desanka Maksimovič rojena 16. maja 1898, književnica, Dopisna članica od 7. februarja 1969. Glej Letopis 20, str, 57, Pavle Merku rojen 12. julija 1927, slavist, skladatelj in violinist, srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst, Dopisni član od 23. maja 19S5. Glej Letopis 36, str, los—107. An dre Mohorovičič rojen 12, julija 1913, dr. arh., ing. arh. in umetnostni zgodovinar, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Zagrebu. Dopisni Član od 6, junija 1983. Glej Letopis 34, 6tr. 94— 35. Zoran Mušlč rojen 12. februarja 1909, slikar. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Lfltopis 32. str. 153—155. Dimitr Panteleev rojen 26. novembra 1901, pesnik iti prevajalec, član Zveze bolgarskih književnikov. Dopisni član od 24. aprila 1981. Glej Letopis 32, str. 156—157. Stanojlo Rajičič rojen 16. decembra 1910, skladatelj, redni profesor na Glasbeni akademiji v Beogradu. Dopisni Član od 20. marca 1975- Glei Letopis iS, Str. 71»— 72- Harald Saeverud rojen 17. aprila 1897, skladatelj in dirigent. Dopisni član od 25. marca 1976. Glej Letopis 27, Str. 103—106. VI. RAZRED Za medicinsko vede Redni člani Janez Batis rojen i5. marca 1919, dr. veterinarskih znanosti s področja mikrobiologije, imunol oglje in kužnih bolezni, redni profesor Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in parazitologijo VTOZD za veterinarstvo iste fakultete. Dopisni Član od 10, marca 1977, redni član od 6, junija 1983; glavni tajnik SAZU od 28. marca 1985. Leta 1985 se jc ukvarjal s pedagoškim, raziskovalnim in strokovnim delom na področju mikrobiologije in epizootiologije. Raziskovalno delo je opravljal v laboratorijih Inštituta za mikrobiologijo in para- zîtologijo VTOZD za veterinarstvo. Bil je koordinator raziskav pri usmerjenem raziskovalnem programu Epizootiologija in veterinarska dejavnost v javnem zdravstvu in higieni živil ter nosilec raziskovalne naloge Preučevanje m as t i ti sa pri kravah, povzročenega z »drugim i v streptokoki, sodeloval pa je pri drugih dveh raziskovalnih nalogah. Udeležil se je II. simpozija Imfoterma (Networking in Terminology) na Dunaju z referatom Terminological work at the Slovene Academy of Science and Arts, mednarodnega simpozija (Bacteria and the Host) v Pragi z referatom Phagotypes of human and bovine. Str.agalactiae isolates in Slovenia, V. kongresa mikrohiologov Jugoslavije v Poreču z referatom Str.agalactiae kod ljudi i krava sa seljačkih gazdinstava u Sloveniji, X. posvetovanja o diagnostiki, pro-filaksi in terapiji v Prjmoštenu z dvema referatoma, in sicer Osnovi kodeksa veterinarske etike u Jugoslaviji in Fagatipovi S.typhimti-rium — indikator i izvora infekcija u Itvotinja u Sloveniji, Udeležil se je tudi mednarodnega sestanka alpske skupine za zatiranje masti tisa v Kemptnu na Bavarskem z referatom Die Per sis t en z einiger Erreger der Mastitis im Kuheuter in znanstvenega sestanka o jezikovnih in strokovnih vprašanjih terminologije v Zagrebu na JAZL' z referatom Terminološko delo na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Bil je predsednik ekspertne skupine za raziskovalno delo na področju biotehniških ved, predsednik Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, član veterinarske in medicinske terminološke sckcije Terminološke komisije, predsednik meda kad e-mijskega odbora za projekt Proučevanje infekcij s Str.agalactiae pri ljudeh in živalih ter glavni in odgovorni urednik Zbornika BF-Veterinarstvo. Sodeloval je na sejah predsedstva M K SZDL kot član predsedstva, na sejah upravnega odbora Slovenske matice kot član odbora. Na univerzi je bil član odbora za Prešernove nagrade študentom, na VTOZD za veterinarstvo, pri Raziskovalni skupnosti Slovenije pa je sodeloval v več odborih in komisijah. Pri Zvezi veterinarjev in veterinarskih tehnikov Jugoslavije je bil predsednik zvezne sekcije za mastitis in pri Znanstvenem društvu za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije član izvršilnega odbora. Zveza veterinarjev in veterinarskih tehnikov mu je dodelila diplomo s priznanjem za prispevek k organizaciji posvetovanj o diagnostiki, profilaksi in terapiji v živinorejski proizvodnji. Glej Letopis 35. str. 43—5Q In 55, Bogdan B recel j rojen 6. maja 1906. dr. med., upokojeni redni profesor za ortopedijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, njen zaslužni profesor ter bivši predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Častni član Société Internationale de Chirurgie Orthopédique et de Traumatologie. 9, maja 1965 je bil izvoljen za častnega občana mesta Ljubljana, Proučevanje skolioze v leLu 1985 je zajelo nova področja, in siccr: šLudij motorične enote pri idiopatski juvenilni skoliozi, katere eti-ologija je še vedno nejasna, bo slonel na elektromiografiji posameznih mišičnih vlaken. Dosedanje raziskave so pokazale prisotnost sistemskih nevromišičnih sprememb konveksno pri bolnikih z idiopatsko skoliozo. Elektroterapija skolioz je po tridesetih mcsccih elektrostimulacije pokazala zmanjšanje a simetrije paravertebralnih mišic, znižanje refleksnih odgovorov na konveksni strani krivine in s tem zmanjšanje razlike v tonusih. Primerjava rezultatov zdravljenja idiopatske skolioze z električno stimulacijo, z milvankeejevim steznikom in s kombinirano uporabo obeh. Nosilec raziskav je bil prof. dr. Jože Trontelj, sodelavca sta bila doc. dr. Fcdor Peča k in doc. dr. Milan Gregorič. Raziskave so potekale na Ortopedski kliniki Medicinske fakulteLe, na Inštitutll za klinično nevrofiziologijo UKC in v Ortopedski bolnici Valdoltra. Na s t rokovno-organizac ij ske m področju je sodeloval v meda kad c-mijskem projektu Travmatologija v izjemnih razmerah. Za Zbornik dokumentov in podatkov sanitetne službe v NOV na Slovenskem 1941—1945 je izdelal oceno in predlog za podelitev nagrade vstaje slovenskega naroda 1985. Ob 40-letnic i Partizanskega zdravstvenega vestnika jc za ponatis PZV kot glasila sanitetnega oddelka Glavnega štaba NOV in POS priobčil uvodne misli. Glej Letopis 35, str. SO. Miroslav Brzin rojen 13. aprila 1923, dr. sc., redni profesor na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in sodelavec Inštituta za patološko fiziologijo. Upravnik oddelka za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela SAZU. Dopisni član od Z■ marca 1974, redni od 29. marca 1979, V letu 1985 je na povabilo sodeloval na simpoziju PET and NMR, new perspectives in neuroimaging and in clinical neurochemistry, Padova in na kongresu International Society for Neurochemistry, Riva del Garda. Je predsednik programskega sveta URP Nevrobiolo-gija ter član svetov URP SLO in URP Potrebe po raziskovalni dejavnosti v SRS, član odbora RSS za koordinacijo skupnega programa in predsednik ekspertne skupine za medicinske vede. Se naprej vodi raziskovalno delo na inštitutu za patološko fiziologijo M F v okviru programa RSS, ameriško-jugoslovanskega sodelovanja in raziskovalnega programa sanitetske uprave ZSNO v Beogradu. Glej Letopis 35, str. SO in S8, Janez Fettich rojen 9, oktobra 1921, dr. sc., dr. med., redni profesor dermatovenerologic in predstojnik katedre za dermatovenerologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, direktor TO Univerzitetne dermalološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani. Dopisni član od 21. marca 1974, redni član od 29, marca 1979. Leta 1985 je opravljal redno pedagoško delo za študente odseka za splošno medicino Medicinske fakultete in sodeloval pri podiplomskem študiju (socialna medicina, varstvo žena in otrok, medicina deia), magistrskem in specialističnem študiju. Dermatovcnerologijo je predaval tudi na Višji Šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Vključen jc v raziskovalne načrte matične ustanove (medikamen-tozni eksantemi, zdravljenje z retinoidi, s erodi agnostika si ril i sa, epidemiologija spolnih bolezni), Napisal je obširno poročilo Razširjenost spolnih bolezni v Sloveniji v letu J 984 za Univerzitetni zavod za zdravstveno varstvo SRS. Na 34. kongresu nemškega derma tal oškega društva v Züriehu (od 20. do 24. marca 1985) je imel predavanje Epidemiologie der Geschlechtskrankheiten in Slowenien. Sodeloval je na 1. jugoslovanskem simpoziju o stranskih učinkih zdravil v Portorožu (od 14. do 15. oktobra 1985) s predavanjem Medikamentozni eksanlem. Udeležil se je kongresa švicarskega dermatološkega društva v Zürichu (od 18. do 20. oktobra 1985). Na podiplomskem tečaju za zdravnike — Kogojevi dnevi — (Ljubljana, od 5. do 7. decembra 1985) je imel predavanja; Posebnosti klinične slike skabiesa, Epidemiotogija in nekateri socialno medicinski aspekti spolnih bolezni, Klinika, diagnostika in načela zdravljenja sifilisa in Sifilis v nosečnosti m prirojeni sifilis. Na strokovno organizacijskem področju je dcial kot predsednik republiškega strokovnega kolegija za dermatovenerulugijo in član republiške strokovne komisije za etična vprašanja. Je član uredniškega odbora Zdravstvenega vestnika, sodeluje v uredniškem odboru Enciklopedije Slovenije in pri sestavljanju gesel za Medicinski terminološki slovar. V Univerzitetnem kliničnem centru in na Medicinski fakulteti je sodeloval v številnih strokovnih komisijah. Olej Letopis 35, str, SO—SI in 58. Janez Milčinski rojen 3. maja 1913, dr. j ur., dr. med., častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni prolesor (1983). Do dopolnjenega 70. leta je bil redni profesor in predstojnik Inštituta za sodno medicino na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 23. decembra 1951, redni član od 5. februarja 1970. Od 25. marca 1976 predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ponovno izvoljen za štiri leta na skupščini SAZU 24. junija 1980 in na skupščini 13, novembra 1984. V letu 1985 je predaval na podiplomskih tečajih za zdravnike in zobozdravnike. Posamezna predavanja je imel na Inštitutu za medicinske vede in v Društvu slepih. Udeležil se je mednarodne konference znanstvenikov in učiteljev na temo Ah lahko preprečimo 3. svetovno vojno? na Dunaju od 26. do 28. julija 1985 in pozdravil konferenco v imenu Sveta akademij SFRJ. Z delegacijo SAZU se je udeležil srečanja na Madžarski akademiji znanosti in podpisal podaljšanje pogodbe o sodelovanju. Predsedoval je okrogli mizi Medicina v izrednih razmerah v Slovenj Gradcu 9. novembra 1985. Je predsednik programskega sveta skupnega raziskovalnega pro- grama SAZU in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ponovno je bil izvoljen za podpredsednika Jugoslovanskega centra za medi cinsko etiko in kvaliteto življenja. Od marca je zunanji dopisni član Črnogorske akademije nauka i umetnosti; 25. aprila ga je skupščina Rdečega križa Slovenije izvolila za častnega člana; 3. septembra jc prejel odlikovanje Officier de l'Ordre Saint Fortunat; 16, oktobra je prejel jubilejno priznanje Rdečega križa Slovenije — partizanskemu zdravstvenemu delavcu; 9. novembra je prejel plaketo prirediteljev v Slovenj Gradcu ob 40-letnici OZN; 14. decembra jc dobil priznanje ob 40-letnici popolne Medicinske fakultete v Ljubljani; 28. decembra jc bil na skupščini Jugoslovanske pagvaške konference v Zagrebu izvoljen za predsednika tc konference za naslednje mandatno obdobje. Glei Letopis 35, str. 51—52 in 65. Lev Milčinski rojen 23. junija 1916, dr. med., dr. sc., upokojeni redni profesor psihiatrije na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 29. marca 1979, redni član od 6. junija 1983. V letu 1985 je delal v pogodbenem razmerju z Univerzitetno psihiatrično kliniko v Ljubljani kot svetovalec, predaval na podiplomskih tečajih iz psihoterapije, toksikologijc (Ljubljana) in na tečaju za stažiste o tematiki: Zloraba drog in Samomor; na podiplomskem tečaju (Kazensko pravo — Ljubljana) forenžično psihopatoîogijo; na podiplomskem tečaju (Socialna medicina — Zagreb) o samomoru. 0 toksikomaniji je predaval tudi študentom prava. Na povabilo je predaval tudi v seminarju Klic v duševni stiski (Živeti s smrtjo), v Društvu socialnih delavcev Kamnik (Samomor iti samomor Uni poskus), v Zvezi mladine Slovenije (Skupina za duhovna gibanja) o Mističnem in meditativnem doživetju, za delavce Doma za usposabljanje prizadete mladine v Črni o Psihiatriji nekdaj in danes, na Srednji šoli za družboslovje in splošno kulturo v Ljubljani O drogah, v Društvu slepih in slabovidnih o Samosprostitverdh metodah in mentalni higieni, v Pionirskem domu je imel uvodni nagovor na začetku tečaja Avtogenega treninga. Sodeloval je na Radiu Ljubljana v pogovoru na temo Rak ni smrt. V juniju jc nastopil kot vabljeni predavatelj na IX. jugosIovansko-Češkoslovaškem kongresu s temo: Etika v psihiatrični terapiji. Ob tej priložnosti mu je bila »za zasluge za češkoslovaško psihiatrijo« dodeljena diploma psihiatrične sekcije Češkoslovaškega zdravniškega društva. Je nosilec raziskovalne naloge Primerjava treh vzorcev samomorilnih oziroma samomorilno ogroženih oseb. V letu 1985 jc izdal dve samostojni publikaciji, štiri znanstvene in strokovne sestavke in dva poljudna sestavka oz. oceni. Glej Letopis 35, str. 52 In B5—6Ë. Franc Novak rojen 2. junija 1908, dr. med., dr. sc., častni doktor univerze v Torinu, upokojeni redni profesor za ginekologijo in porodništvo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, od leta 1978 njen zaslužni profesor. Dopisni član od 22. decembra 1961, redni ¿lan od S. februarja 1970, tajnik VI. razreda SAZU; predsednik medakademijskega odbora za travmatologijo v izrednih razmerah. Od septembra 1983 je član Sveta SR Slovenije. Na povabilo Srbske akademije znanosti in umetnosti je imel 24, decembra 1984 v Beogradu predavanje: Od Wertheimovc radikalne abdominalne histerektomije do konizacije. Marca 1985 je sodeloval s predavanji na IX. tečaju ginekološke operativne tehnike za jugoslovanske ginekologe in nato aprila na XIII. intenzivnem operativnem tečaju ginekološke operativne tehnike za italijanske ginekologe. Oba tečaja je organizirala Univerzitetna ginekološka klinika v Ljubljani. V letu 1985 je pripravljal prevod svoje knjige Tecniche chirurgichc ginecologichc v srbskohrvatski in ruski jezik, le nosilec projekta Analitična študija o organiziranosti in usposobljenosti kirurških služb v SR Sloveniji za delo v izjemnih razmerah. Glej Letopis 33, str, b2. Andrej O. Župančič rojen 27. januarja 1916, dr. med., upokojeni redni profesor za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 3. julija 1964, redni član od 5. februarja 1970. V letu 1985 je posnel tisoč metrov filma o živalstvu na Slovenskem. Septembra je imel na povabilo plenarno predavanje na 13. kongresu Zveze fizioloških društev SFRJ. Od predsedstva Zveze fizioloških društev SFRJ je prejel plaketo za delo pri razvoju fizioloških znanosti v SFRJ. Do novembra je bil predsednik iniciativnega odbora za pripravo projekta o sistemu biomedicinskih znanstvenih informacij v SFRJ. Od novembra je predsednik Sveta za sistem biomedicinskih naučnih informacija u SFRJ. Septembra je bil predsednik mednarodne žirije 2. mednarodnega festivala etnološkega in ekološkega filma v Kranju. Je član sveta SAZU za proučevanje in varstvo okolja, član sveta za projekt Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, član izvršilnega odbora Zveze društev za varstvo okolja SR Slovenije, predsednik uredniškega sveta revije Acrocephalus, podpredsednik Društva za opazovanje in proučevanje ptic in podpredsednik Kluba D lana. Glej Letopis 35, str. 52. Dopisni člani Vinko Kambič rojen 7. aprila 1920, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in od leta 1969 direktor univerzitetne klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo. Dopisni član od 23. maja 1985. V letu 1985 je predaval na domačih in tujih strokovnih sestankih: v Chicagu na University of Illinois College of Medicine: The role of testosteron in laryngeal carcinogenesis; v D ort mu n du, v Vereinigung Westdeutscher Hals-, Nasen-, Ohrenärzte von 1997 Tagung im 89 Jahre des Besiehens: Bedeutung des verlängerten Processus styloideus bei Pharynxparästhesien*, v Beogradu v okviru Svečano obeleževanje: sezdeset godina klinike za otorinolaringologiju i ma-ksilofacijalnu hirurgiju, trideset godina katedre za otorinolaringologiju na MF u Beogradu, de vede set godina otorinolaringologije u Srbiji: Polipu slične tvorevine u nosno j šupljini; v Beogradu na strokovnem sestanku »srpska nedelja«: Indikacije za mikrohirurSku terapija karcinoma grla; v Napoliju, Clinica Otorinolaringoiatrica del I a Un i ver si ta di Napol i: Epiglottisplastica-ricostruzione della laringe dopo Vemilaringectomia verticale-, v Nišu na Symposium International: États précancereu* du larynx: Division personelle des aberrations hyperplastiques de la muqueuse du larynx; Photographie endoscopiqtie comme la documentation dans le traitement des états précancéreux du larynx in La désépitelisation — la méthode de choix dans le traitement d'épithelium suspect', v Poznan u, The XX" Congress of the Union European P hon i at ri es: Diagnostische Probleme bei der Parese des äusseren As fes des N, taryng. sup. bei Patienten nach der supraglotischen Laryngektomie y nit RM D; v Parizu LXXXII" Congrès Français d'OtoRhino-Laiyngologie et de Pathologie Cervico-faciale: Signification de dyskératose chez l'estimation des aberrations hyperplastiques de la muqueuse des cordes vocales; v Metliki na strokovnem sestanku hrvatske in slovenske otorinolaringološke sekcije: Uvodne besede, Ocena posledic poškodb grla, Maše izkušnje pri zdravljenju posttravmütskih stenoz ¡arin k sa in zgornjega dela traheje in Fotografiranje grla. Organiziral in vodil je podiplomski seminar za zdravnike splošne medicine SR Slovenije s temo Otorinolaringološki posegi v ambulanti splošnega zdravnika. Sodeloval je pri medicinskem terminološkem slovarju. Napisal je publikacijo — priročnik za laringekto-m i ranega bolnika z naslovom Tudi brez grla je vredno živeti, ki je v tisku. V letu 1985 jc bil mentor dvema doktorandoma Medicinske iakultete. Je nosilcc raziskovalnih nalog: Testosteron —■ etiološki dejavnik za razvoj karcinoma grla in Kritična ocena uporabe slušnih aparatov v SR Sloveniji. Sodelovaä je pri projektu Analitična študija o organizira nus ti in usposobljenosti kirurških služb v SR Sloveniji za delo v izjemnih razmerah, Gle] Letopis M, str, 10B—ins. Zunanji dopisni člani Edhem tam o rojen 30. decembra 1909, dr. vet., redni profesor za zoohigieno na veterinarski fakulteti v Sarajevu. Dopisni član od 13. marca 1972. Glej LetDpts 23, str. «¡—64. Milan Dimi t rije vie rojen 27. januarja 1931, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za nevrofiziologijo na Baylor College of Medicine v Houstonu, Texas. Dopisni čl&n od 24. aprila 1981, Glej letopis K. sir. 15B— !5G. Boris D rujan rojen 27. junija 1928, dr, organske kemije in farmakologije, predstojnik laboratorija za nevrokemijo TV1C v Caracas u, Venezuela. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letepla zs, str, fi3—MD. Aldo Franchini rojen leta 1910, dr. medicinskih ved, do upokojitve leta 1980 predstojnik Inštituta za sodno medicino v Genovi. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 3D, str. i [H—ion. Esad Mekuli rojen 17. decembra 1916, dr. veterine, pesnik in prevajalec. Predsednik Akademije znanosti in umetnosti Kosova od 20. decembra 1975 do 29. januarja 1979. Dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 3D, fttr. 107— 10B. Joseph Milič-Emili rojen 25. julija 1931, dr, medicinskih ved, redni profesor za fiziolo gijo in eksperimentalno medicino na McGillovi univerzi v Montrealu. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej LetDpi3 34, str, 39— Vladimir Aleksandro v ič Ncgovski rojen 19. marca 1909, dr. medicinskih ved, profesor za reanima tolo gijo v laboratoriju za splošno reanimatologijo Akademije za medicinske znanosti ZSSR. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letcpi3 34, str, 101— 10« Peter Safar rojen 12. aprila 1924, dr. medicinskih ved, profesor za reanimatologijo in direktor raziskovalnega centra za reanimad jo pri univerzitetnem zdravstvenem centru v Pittsburghu, ZDA. Dopisni član od 6. junija 1983. Glej Letopis 34, str. 103—104, J anos Szentágothai rojen 31. oktobra 1912, dr. medicinskih znanosti, redni profesor za anatomijo v anatomskem inštitutu v Budimpešti, Dopisni član od 24, aprila 1981. Olí J Letopis 32. str. 160—161. Mstislav Vasiljevič Volkov rojen leta 1923, doktor ortopedi je in redni profesor, direktor Centralnega inštituta za travmatologijo in ortopedijo N. N. Priorova v Moskvi; glavni travmatolog ZSSR. Dopisni član od 7. februarja 1968. Glej Letopis 19, str, 40, NOVI ČLANI I. RAZRED Za zgodovinske in družbene vede Emiiijan Cevc Umetnostni zgodovinar, upravnik Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Stclcta ZRC SAZU, je bil na skupščini dne 24. aprila 1981 izvoljen za dopisnega člana SAZU. Strokovna ocena, na kateri jc temeljila izvolitev, je poudarila široki diapazon Cevčeve strokovne razgledanosti in dela. Njegov glavni interes se je osredotočil na raziskovanje starejšega kiparstva na Slovenskem, vendar pa sega tematika, ki ga priteguje, od antike in njenih organskih zvez s srednjim vekom do baroka in 19. stoletja in tudi likovnega življenja našega časa ne pušča ob strani. Zadnji čas se posveča ziasti študiju dveh velikih umetnostnih tem na Slovenskem: slikarstvu 17, stoletja in umetnosti t. i. internacionalnega stila okoli 1400. Prvi temi je za izhodišče Cevčevo besedilo o slikarstvu 17. stoletja v katalogu Umetnost 17. stoletja na Slovenskem (Narodna galerija, 1968); zdaj to delo, ki v mnogočem orje Še ledino, nadaljuje s pritegnitvijo večjega števila umetnin in umetnikov, ob pomnoženih arhivskih podatkih in predvsem z nadrobnimi stilnimi analizami ter z razreševanjem ikonografskih problemov in vplivov grafičnih listov. Poglobil je problem Valvasorjevega umetniškega kroga, začenši s spremnimi teksti ob ponatisih Pas i jonske knjižice, Prizorišča človeške smrti in Ovidijevih Mctamorfoz, Pomembna je razprava o zgodnjebaročnem kiparju Leonhardu Kernu in njegovem gornjegrajskem oltarju iz leta 1613. Neposredno pobudo za drugo temo je dalo sodelovanje ob razstavi Parlerji in ,lepi stii' v Kolnu (1978/79). kjer je prispeval sintetičen pregled parlerjanskih vplivov na Slovenskem in Hrvaškem, Raziskave so prinesle nove rezultate o umetnostnem kompleksu Ptujske gore, o slikarju Janezu Aquilu iz Radgone in o zvezah med slovensko in furlansko plastiko 15. stoletja, o katerih je predaval tudi na mednarodnem simpoziju v Passarianu leta 1983 (I riflessi della scultura friulana nella Slovenia, A t ti del Simposio Intemazionale di Studi, Udine 1985). Nekatere značilnosti primorskega likovnega dialekta je formuliral v študiji Stilske strukture u gotičkoj skulpturi Jadrana i za le da (Radovi Instituta za povijest umjetnosti 3—6, Zagreb 1984). Na Mednarodnem umet- s* 67 n ost nozgodo vinskem kongresu na Dunaju 1983 je predstavil najpomembnejše plastike ok, 1300 na Slovenskem. Popolnoma nove rezulLate je dala revizija zapletenega stavbnega razvoja cerkve v Cmgrobu. Nove kritične izsledke obsega biografija in delo slikarja Matevža Langusa, katerega monografijo Cevc pravkar zaključuje. Z več študijami je posegel Cevc tudi v narodopisje, npr. z glosami ob II, knjigi Slovenskih ljudskih pesmi, z ikonografskimi ekskurzi o najstarejših glavah Janeza Krstnika na Slovenskem, o »sejanju svete Krvi«, s poročilom o narodopisnem delu akad, F. Steleta (vse izšlo v Traditiones 7—9, 10—12). Arheološko tematiko zadevajo pripombe Arheologija, arhitektura in zgodovina (A V XXXII, 1981} in razprava o pred romanske m reliefu v H odi šah (v tisku). Na simpoziju o kulturi in znanosti v NOB v Strugi 1981. leta je podal pregled likovne umetnosti v NOB na Slovenskem. Svoja znanstvena prizadevanja opravlja akademik Cevc zelo natančno, opirajoč se na vse dostopna gradivo in na primerjavo s podobnimi pojavi zunaj slovenskih etničnih meja. Umetnostno zgodovino pojmuje kot resnično zgodovinsko stroko, čeprav se metodološko opira najprej na stilna i/.hodišča in na morfološko strukturo umetnin. Njegova bibliografija obsega nad 300 enot, med temi Štiri knjige o srednjeveški plastiki, knjigo o kiparstvu med gotiko in barokom na Slovenskem, posebno mesto pa ima njegov pregled umetnostnega razvoja na Slovenskem od naselitve naših prednikov do začetka 20. stoletja (Slovenska umetnost, 1966). Te objave so razvidne iz bibliografije v zborniku Biografije in bibliografije znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnosti (do leta 1976), nato pa iz poročil v Letopisih SAZU (do 1985). Kot avtor strokovnih člankov in kot član uredniških svetov sodeluje Cevc v leksikografskih izdajah v Jugoslaviji in v svetu. Uveljavil se je tudi kot predavatelj in pedagog, vseskozi pa sodeluje pri spomeniškem varstvu in v galerijskih in muzejskih ustanovah, Fri več razstavah je sodeloval s konzultacijami, programi in uvodnimi študijami v kritične kataloge. Cevčevo delo in njegovi znanstveni rezultati so viden doprinos slovenski znanosti in kulturi in vključujejo slovenski umetnostni delež tudi v evropski okvir, s tem pa njegove znanstvene vizije presegajo slovenske regionalne meje. Leta 1982 je prejel Cevc za knjigo Kiparstvo na Slovenskem med gotiko in barokom nagrado sklada Borisa Kidriča, 1984 pa za svoje umetnostno-zgodovinsko delo in za posredovanje dosežkov slovenske umetnostne zgodovine mednarodni javnosti na Dunaju Herderjevo nagrado. Leta 1980 je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki, Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za rednega člana. Anton Vratuša Dopisni član dr. Anton Vratuša je kot priznan družbeni in znanstveni delavec tudi po izvolitvi za dopisnega člana 23. marca 1978 proučeval probleme socialističnega družbenega razvoja s stališča znanosti in samoupravne prakse in sc tudi intenzivno ukvarjal i vprašanjem neuvrščenosti in novega mednarodnega gospodarskega reda. Svoja dognanja je objavljal v uglednih revijah, kot so Teorija in praksa (Ljubljana), Polit ička misao (Zagreb), Mednaixsdna politika (Beograd), Arhiv za pravne in družbene vede (Beograd) ter v samostojnih publikacijah. Številni so tudi njegovi prispevki v tujih jezikih, zlasti angleščini. Tu je omeniti le nekaj det oziroma tem: Samoupravljanje — jugoslovanska pot v socializem, Razvoj neposredne socialistične demokracije v Jugoslaviji, Profili neuvrščenosti. Vodenje javnih podjetij v planskem gospodarstvu, jugoslovanske izkušnje ler študijo UNESCO o vlogi javnih podjetij v planskem gospodarstvu. Z referati sc je udeleževal številnih znanstvenih in strokovnih srečanj doma in v tujini, kakor tudi vsakoletnih srečanj mednarodne tribune Socializem v svetu v Cavtatu. Več sestankov in srečanj se je udeleževal kot predstavnik razreda ali oddelka za družbene vede. Leta 1981 je imel uvodni referat na posvetovanju Akademije in Raziskovalnega inštituta FSPN o vlogi znanosti pri oblikovanju strategije razvoja SR Slovenije. Vodi priprave za mednarodno izdajo publikacije Enciklopedija samoupravljanja in jugoslovanski raziskovalni načrt Teorija in praksa razvoja samoupravnega prava. Kot glavni in odgovorni urednik pripravlja izdajo Zbranih del Edvarda Kardelja, V okviru svoje dejavnosti je Anton Vratuša opravljal tudi pomembne družbene funkcije. Tako je bil leta 1982 vodja jugoslovanske delegacije na tretji Konferenci Združenih narodov o pomorskem pravu, ki pomeni začetek nove ere na morju in oceanih, leta 1983 pa podpredsednik pripravljalnega odbora in v. d. šefa jugoslovanske delegacije na šestem zasedanju Konfcrencc Združenih narodov za razvoj in trgovino (UNCTAD) v Beogradu. Na plenarni seji UNCTAD je poudaril potrebo po oživitvi gospodarstev v državah v razvoju, 0 problemih konference o pomorskem pravu je pisal v Arhivu 1983, št. 3, in v posebni publikaciji Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose v Zagrebu, izdani na temo novo pomorsko pravo. Posebej je treba poudariti ustvarjalni delež Antona Vratuše pri ustanovitvi Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lastnini v deželah v razvoju s sedežem v Ljubljani, katerega predsednik je bil vrsto let pri njegovi celotni koncepciji in usmeritvi. Sedaj je njegov častni predsednik. To njegovo delo je v veliki meri razvidno iz poročila Ten years of ICPE Public Enterprise, Ljubljana, Vol. 5. Anton Vratusa je častni doktor Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in član Mednarodne akademije za družbeni razvoj (International Social Prospects Academy), ki deluje v Ženevi, Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za rednega člana. Jaroslav Sašel Rodil se jc 21. januarja 1924 v Šmarju pri Jelšah. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1943. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani jc diplomiral leta 1950 (arheologija in stara zgodovina) in doktoriral leta 1969. Delal je kot asistent v Arheološkem seminarju (1951—1961), nato do leta 1972 v Sekciji za arheologijo oziroma na Inštitutu za arheologijo SAZU, kjer je bil Izvoljen za znanstvenega svetnika SAZU 1975, leta. Izpopolnjeval in študijsko poglabljal se je na univerzi v Gradcu, y Atenah v Ecole Française d'Athènes ter dve Študijski leti 1969/70 in 1981/82 v The Institute for Advanced Study, Princeton, Hew Jersey, kamor je bil povabljen. Strokovno delo je začel s terenskim raziskovanjem in z reševanjem spomenikov (Ptuj, Celje, Ljubljana, izkopavanja in topografija, ter topografija slovenjgraškega področja, Trojan in Iga), nato pa se je osredotočil na naslednja spécial na strokovna področja: epigrafiko, onomastiko, komentiranje historičnih besedil in drugih literarnih virov, vojaško-politično zgodovino in upravo na Balkanu, historično topografijo ter zasnovo teoretskih in terenskih raziskovanj obrambne cone na severovzhodni meji antične Italije (Claustra Alpium Iuliarum). Iz navedenega objavlja študije, analize in samostojna dela, posebej iz epigrafike; njegova osnovna tcndenca je sin Optično predložiti rim- sko epigrafsko gradivo, ki je bilo odkrito v Jugoslaviji po zaključku Mum i ii scnovega dela Corpus inscriptionum Latinarum (vol. III). Doslej sta bili objavljeni dve knjigi (1963 in 1978), tretja je rokopisno pripravljena (skupaj z Ano Sašel), Pripravlja novo, kritično in kompletno izdajo na Slovenskem najdenega epi graf skega gradiva (v delu). V okviru epi grafike se posveča onomastiki, kjer se od leta 1950 ukvarja z ana lizo strukture in razprostranjenosti kognominalnih in gentilnih osebnih imen glede na p rove nicnc o, ekonomsko osnovo in življenjski razcvet familij in njihovo vlogo v provincah rimskega imperija. Deta so odmevala po studijskem svetu in so pionirska. Komentiranje historičnih besedil in drugih literarnih virov je vključeno v načrt Akademije, z namenom izdali vse antične literarne notice, ki se nanašajo na vzhodno-alpski oziroma zahodnobalkanski prostor. Težišče komentarja je na topografiji in zgodovini. Pri proučevanju obrambne cone na stiku Balkanskega in Apeninskega polotoka, ki ga je sprožil leta 1955, ima osnovni pomen knjiga Claus t ra Alpium Iutiärum (vol, I), pripravljena s sodelavci, ki je izšla leta 1971, in v kateri je zbrano vse dotlej poznano gradivo, ki ga nudijo antični literarni viri, vidni ostanki ter dosedanji prispevki. Sodeloval in vodil je delo za izdajo mednarodne karte Tabula imperii Romani, list K 34 (Naissus, 1976). Dalje je sodeloval pri zaključni redakciji leksikona Arheološka najdišča Slovenije in za delo, skupaj s sodelavci, prejel Kidričevo nagrado leta 1977. Od leta 1972 do 1981 je urejal glasilo Arheološki vestnik, tj. od 23. do 32. letnika. Aktivno se je udeleževal mednarodnih kongresov za grško in latinsko epigrafiko (od 1957, leta dalje), kongresov za Študij rimskih vojaških mej (od leta 1961 dalje) ter številnih srečanj v Jugoslaviji in zunaj nje. Sodeloval je v različnih leksikonih in zbornikih] pomembnejša so Pauli-Wissowa, Real Encyclopedic der classischen Altertums-Wissenschaft, The Princeton Encyclopedia of Classical Sites (1976) ter Der Grosse Ploetz (29. izdaja, 1980). Povabljen je predaval na raznih univerzah in akademijah; v zadnjih dveh letih na univerzah v Gen tu, Leuvenu, Heidelbergu, Antwerpnu in na akademiji v Düsseldorfu. Mnogo znanstvenih prispevkov je objavljenih v svetovnih glasilih in v raznih jezikih (nemškem, iLalijanskem, angleškem, francoskem). Posebej pomemben je njegov delež pri vzdrževanju stikov z znanstvenimi ustanovami po svetu. Jaroslav Sašel je redni član Nemškega arheološkega inštituta (Das Deutsche Archäologische Institut) v Berlinu od 9. decembra 1977 (dopisni od 21. aprila 1964), častni član Deputazione di Storia Patria per le Venezie v Benetkah od 15. juni ja 1964, zunanji član CenLra za epigra-Fiku i numizmatiku Filozofskog fakulteta v Beogradu od 23. junija 1971, dopisni član Avstrijskega arheološkega inštituta (Das österreichische Archäologische Institut) na Dunaju od 29. septembra 1975, Častni član Society of Antiquaries (Hon. FS A) v Londonu od 2. marca 1978 in član Con sigi io degli Studiosi del Centro Italiano per L'Archeologia e la S tori a Antica .Giovanni Gozzadini' v Bologni od 29. Februarja 1980. Skupščina S AZU ga je 23. maja 1985 izvolila za dopisnega člana SAZU. Zoran Bu jas Rodil se je 27. decembra 1910, dr. phil., upokojeni redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu. Redni član JAZU od leta 1968. S svojimi raziskovalnimi deli, ki obsegajo nad 140 eksperimentalnih razprav, osem učbenikov in številne strokovne članke, se udejstvuje na petih različnih področjih; psihofiziologiji občutkov s psihofiziko, do-kimologiji, psihofiziologiji dela, psihometriji in nevropsihologiji. Bujasova psihofizična raziskovanja se nanašajo predvsem na raziskovanje okusa, občutka in raza ter sluha in vida- Posebno zanimivo je njegovo raziskovanje t. i. klimakoestezije; pomemben je tudi njegov prispevek v raziskovanju psihofizičnega skal i ran ja; za določanje absolutne občutljivosti čutov je predložil novo, t. i. kombinirano metodo; raziskoval je ne samo intenzivnost okusa, ampak tudi njegove kvalitete. V doki mol ogi j i je nadaljeval francosko, t. j. Piéronovo tradicijo, že pri začetnih raziskavah je dokazal, da so šolske ocene zelo subjektivne in nezanesljive, njegova kritika klasičnih testov pa je pomembna v tem, da opozori, da se z njimi meri samo tako imenovano faktografsko znanje. Psihofiziologiji dela je posvečal številne raziskave, v katerih je dokazal, da je utrujenost odvisna od oblike in vrste dela in specifičnih karakteristik deiavca samega, da klasična teorija delovne storilnosti s teorijo intoksikacije in podobno ne drži, da je bistvo utrujenosti v dezintegraciji prej integriranih funkcij in v ponovni integraciji teh funkcij na drugem nivoju. V psihometriji se je Bu jas veliko ukvarjal z izdelavo psiho diagnostičnih instrumentov, pri čemer je pokazal svojo izvirnost, ko je pri izdelavi inteligenčnih testov izhajal iz drugačnega koncepta inteligence, kot pa so ga imeli v klasični koncepciji z m uiti faktorsko analizo. Z nevropsiho-loškimi problemi se je ukvarjal že v Zagrebu, pozneje pa v Parizu in na Rockfellerjevem inštitutu v ZDA- Rezultati raziskav so mu pokazali, da je pomembna zveza med perifernimi aferentnimi reakcijami in posebnostmi občutkov, medtem ko je slabša med kortikalnimi. Odlika in značilnost Bujasovega znanstvenega dela je izredna, eksaktno izdelana metodologija raziskovanja. Metoda in pristop k problematiki ima zanj prioriteto pred problemom samim; zanj je vsak problem vreden raziskovanja, samo da se ga Lotimo s pravimi metodami. Ugled, ki ga ima jugoslovanska psihologija v svetu, je povečini zasluga Zorana Bujasa, ki velja za utemeljitelja smeri v psihologiji, v svetu znane pod imenom zagrebška šola. Njegovo ime navajajo v številnih tujih delih s področja psihologije občutkov; prišlo pa je tudi v številne učbenike. Posebej je treba omeniti tudi zasluge prof. Zorana Bujasa za razvoj psihologije na Slovenskem. S svojimi deli ni oplajal samo hrvaške psihologije, ampak tudi slovensko. Ljubljanskim psihologom je dal temeljito znanstveno metodološko formacijo, zlasti v psihometriji in psihofiziki ter vpogled v najnovejše smeri sodobne psihologije po svetu. Ima tudi zasluge za izpopolnitev organizacije oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Za zasluge, ki jih ima akademik Zoran Bujas za slovensko psihologijo, ga je Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani imenovala za svojega častnega doktorja. Skupščina SAZU ga je 23, maja 1985 izvolila za svojega zunanjega dopisnega člana. Rudolf Flotzinger Rodil se je 22. septembra 1939 v Vorchdorfu (Avstrija), Po osnovnem in srednjem šolanju z maturo (1958) je na dunajski Akademiji za glasbo in predstavljajočo umetnost študiral kompozicijo, na univerzi pa angli-stiko, germanistiko in muzikologijo. Iz slednje je 1965 promoviral za doktorja filozofije sub auspiciis Praesidentis reí publicae. Zaposlil se je v muzikološkem inštitutu dunajske univerze. V letih 1966 do 1968 je bil štipendist Humboldtove fondacije in se v muzikologiji izpopolnjeval na univerzi v Gottingenu pri prof. H. Husmannu, nato je postal asistent v muzikološkem inštitutu dunajske univerze pri prof. E. Schenku. Leta 1969 se je habilitirai na dunajski univerzi z razpravo Disccmtussatz m magnas liber umi seiner Nachfolge. Od leta 1971 dalje je redni profesor za muzikologijo in predstojnik muzikološkega inštituta na univetzi v Gradcu. Pro F. Flotzinger je doslej objavil za avstrijsko in evropsko zgodovino glasbe več pomembnih samostojnih publikacij in številne razprave; sodeloval je pri avstrijskih in mednarodnih leksikonih in bil urednik raznih muzikoloških in glasbenih izdaj. Tematika, ki jo obravnava prof. Flotzinger, sega v evropsko glasbo preteklih stoletij pa tudi sodobnosti, V svojem znanstvenem delu je precizen in prodoren, v sklepanju pa izviren raziskovalec, ki se uvršča med najpomembnejše avstrijske muzikologe, ter zaradi visoke ravni svojih dosežkov sodi tudi med osrednje osebnosti mednarodne muzikologije. Zanimiv in koristen je tudi za slovensko in jugoslovansko muzikologijo. Doslej je objavil v Muzikološkern zborniku (XII/1, 1981, 97—102} svojo razpravo Reduzierte Notre-Dame Conductus im sogenannten Codex Duranus, v publikaciji Slovenska opera v evropskem okviru značilno razpravo Zu den Atifängen des slowenischen Musiktheaters (1982, ib. 20—42), ki jo je tudi javno predstavil v Zborniku radova sa znanstvenog skupa održanog u povodu 150. godišnjice rodjenja Ivana Zajca (1982. 7—26), pa razpravo Ivan Zaje und das musikalische Wien titn 1870, ki je sodila med referate na omenjenem simpoziju, Z referatom je sodeloval tudi na simpoziju o K., Stankoviču v S A MU (Beograd, 1983), Razen tega je objavil v Muzikološkem zborniku (XVIII, 1902, 23—41) razpravo Die Anfänge des deutschsprachigen Musiktheaters in Graz zwischen Publikationsnähe und Aufklärung, ki je primerjalna študija glede na razpravo o slovenski operi. Kot gost je z uspehom večkrat predaval na ljubljanski Filozofski fakulteti, leta 1983 pa tudi v okviru SAZU; razen tega je bil osrednji sodelavec v oddaji Televizije Ljubljana na temo o razvoju opere, posebej slovenske (1983). Vse navedene objave, referati in predavanja so po kvaliteti na visoki ravni, problemsko naravnani tudi na slovenski oz. jugoslovanski prostor pri vzporejanju z evropskim prostorom, pronicljivo obdelani in so vreden prispevek k naši muzikologiji, Prof. Flotzinger z vidno naklonjenostjo spremlja naša muzikeloška prizadevanja in hkrati pozitivno vpliva nanje. Do dogajanj na južnuslovan-skem prostoru je v svojem razpravljanju popolnoma objektiven, kar dokazuje delo Musikgeschichte Oesterreichs (Flotzinger — Gruber) I (1977), II (1979). Glede na kvaliteto znanstvenega dela, mednarodno veljavo ter poudarjene simpatije do slovenske oz. jugoslovanske muzikologije in glasbe zasluži prof. Rudolf Flotzinger vse naše priznanje. Skupščina SAZU ga je 23. maja 19S5 izvolila za svojega zunanjega dopisnega člana. II. RAZRED Za filološke in literarne vede Filip Kalan-Kumbatovič Skupščina SAZU je izvolila prof. Filipa Kalana-Kumbatoviča za svojega dopisnega člana 24. aprila 1981 na podlagi poročila o njegovem izjemnem, obsežnem in vsebinsko tehtnem delu na področju literarne kritike, esejisti ke in zgodovine, gledališke zgodovine, dramaturgi je in tc-atrologije. V letih 1981 do 1985 je Filip Kalan z intenzivnim delom širil in poglabljal dognanja, do katerih so ga pripeljala prejšnja raziskovanja literarne in gledališke zgodovine. O tem priča vrsta objav, od katerih bomo omenili samo poglavitne. Leta 1981 je v gledališkem listu Primorskega dramskega gledališča izšel pod naslovom Molière na Slovenskem odlomek iz njegove večje študije; istega leta je bilo dvoje njegovih besedil objavljenih v reprezentativni antologiji slovenske dramaturglje Slovenski teater gori postaviti; v gledališkem listu celjskega gledališča je izšla v letu 1981/1982 njegova študija Žlahtni meščan v Dubrovniku XVIII, stoletja. Kot že prej je tudi v teh letih posebno pozornost posvečal izbranim temam evropske literature in gledališča tako, da jih je predstavljal bodisi v slovenskem okolju ali v mednarodnih glasilih in občilih. Tako je v letu 1982 avstrijska štajerska radijska postaja posredovala njegov esej o A. Schnitzlerju pod naslovom Sancta Simplicitas, Leta 1983 je v zborniku IX. Weltkongress der F1RT (Berlin) izšel n jegov prispevek k diskusiji na tem kongresu pod naslovom Die Schauspielkunst; srbohrvaška tcatrološka revija Scena je istega leta objavila njegovo razpravo Paradoks o Stanistavskem-, za knjigo S. Hermlina (Ljubljana 1983) je o tem nemškem pesniku in pripovedniku napisal esej Pesrtik in občan Stephan Hennlin. Glavnina njegovega objavljenega dela iz prejšnjih in zadnjih let bo zbrana v dveh obsežnejših knjigah, ki sta ta čas v tisku —- Scena in avditorij ter S v ci komedijantov — in ko bosta zaokrožili njegovo teatrološko in dramaturško delo, česar prejšnje knjižne izdaje niso mogle predstaviti v polnem obsegu. Ob tem je treba omeniti še številne intervjuje ter monografske predstavitve v revijah (Sodobnost, Le livre Slovène) în na radiu, zlasti pa kratko avtobiografijo Homo — mensura, objavljeno leta 1983 v knjigi Pričevanja. Kot prejšnja leta je bilo tudi v tem obdobju znanstvenoraziskovalno delo Filipa Kumbatoviča povezano z na široko razvejano organizacijsko, pedagoško in reprezentativno dejavnostjo, tako v Sloveniji kot tudi v širšem jugoslovanskem prostoru, predvsem pa v živih mednarodnih stikih. Leta 1981 je bit izvoljen za podpredsednika Istituto internazio-nale per la Riccrca Teatrale v Benetkah in v tej funkciji tudi odprl uvodni dan XIX, mednarodnega tečaja gledališke zgodovine v Benetkah. Istega leta je sodeloval v Leipzigu na kongresu FIRT; vodil je dciovno skupino na mednarodnem simpoziju na temo L'art de l'acteur in tu nastopil s predavanjem L'art du comédien. Septembra 1982 se je udeležil na Dunaju docentske konference FIRT in na njej vodil posebno delovno skupino na temo Nonverbial ritual s in Thcatrical codes. Oktobra istega leta je sodeloval na Borštnikovem srečanju v Mariboru z uvodnim govorom na spominski razstavi Milana Skrbinška. Novembra je imel predavanje in seminar na temo Schauspielerleistung a Is Problem der Theateirgeschichte na univerzi v Erlangenu, nato pa v Miinchnu, V letu 1983 je sodeloval z več znanstvenimi ustanovami v Nemčiji pri teatroloških raziskavah, zlasti pri novi izdaji priročnika Geschichte des Theaters. Septembra 1983 se je udeležil zasedanja vodstva FÏRT v Amsterdamu, hkrati pa je bil dejaven kot podpredsednik mednarodnega instituta za gledališke raziskave v Benetkah. Med priznanji, ki jih je prejel v tem času, je potrebno omeniti zlato Sterijino plaketo in Slerijino značko, s katerima je bil odlikovan v juniju 1981 in Prešernovo nagrado 1981. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za rednega člana. Boris Miiriiar Boris Mcrhar, dolgoletni profesor Pedagoške akademije in predavatelj Filozofske fakultete ljubljanske univerze, je bil na podlagi svojega raziskovalnega dela, ki zajema razvoj slovenskega slovstva od začetkov do moderne, izvoljen 25. marca 1976 za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti na predlog akademikov Antona Slodnjaka in Josipa Vidmarja. Med temeljnimi deli Borisa Merhar ja bi bilo treba najprej omeniti obsežno sintetično poglavje o ljudski pesmi, ki je izšlo v prvi knjigi Zgodovine slovenskega slovstva (Slovenska matica, 1956). Avtor razprave je že v uvodu spodbil romantično teorijo in dokazal, da je ljudska poezija v osnovi individualnega izvora, razložil je poglavitno razliko med »ljudsko« in »umetno« poezijo, pregledal in ocenil je delo prvih zapisovalcev in zbiralcev od začetka devetnajstega stoletja do naših dni in v dveh ločenih poglavjih orisal slovenske pripovedne in lirske pesmi. Pri tem se je posebej pomudil ob vprašanjih verza, jezika in pesniškega izraza, razčlenil je vrste pripovednih pesmi, zlasti v poglavju o liriki, kjer sledi razvoju od obrednih in otroških pesmi, ljubezenskih, vojaških in pivskih vse do partizanskih iz polpreteklega obdobja. S to Študijo je postavil Merhar pregleden in zanesljiv temelj tako Matični zgodovini kakor poznejšim podrobnejšim raziskavam ljudskega pesništva. Ob ljudskem slovstvu je našega raziskovalca vse življenje najbolj vabilo delo Ivana Cankarja, ki se mu je bližal vselej z znanstveno ak ribi jo svojih univerzitetnih učiteljev Prijatelja 111 Kidriča, z darom za esejistično izražanje in hkrati z namenom, da približa njegovo delo tudi širšemu krogu bralcev in ljubiteljem njegove umetnosti, Plod teh prizadevanj je zlasti nova izdaja Cankarjevih Izbranih del, ki je izšla v desetih knjigah pri Cankarjevi založbi v letih 1951—1959, Izbira besedil je premišljena in pretehtana, čeprav se je moral urednik ob posameznih primerih prilagajati duhu tistega časa in zahtevam založnice. Se pomembnejše pa so urednikove opombe, ki daleč preraščajo okvire tega pojma, in se ne omejujejo le na pojasnjevanje besedila, temveč segajo v zunanjo in notranjo genezo Cankarjevega dela in ugotavljajo motivne, oblikovne in miselne vezi, ki se v Cankarjevih delih prepletajo in vežejo ali pa opozarjajo na navidezne enakosti, ki pa so hkrati različice. Merhar jeva izdaja Cankarja je znanstvena in poljudna hkrati; ob izidu, ko so prvi Zbrani spisi že pošli in nove izdaje Zbranega dela še ni bilo, je bil njen pomen izjemen, svojo vrednost pa je ohranila tudi v naš čas. Poleg Cankarja in ljudske pesmi pa so vabila Merharja šc di~uga obdobja in ustvarjalci. Naj omenimo vsaj še njegove prispevke k prešer-noslovju, med katerimi sta pomembni /lasti razpravi Prešernovo Ne-iztrohttjeno srce v sklopu njegovih balad in Poezij in Besedna igra in Prešeren, nič manj pa odločna in vendar strpna ocena CaLvijcvega Prešerna, ki zavrača avtorjevo vplivanje in s tem podcenjevanje izvirnosti našega pesnika. Značilno je še Merharjevo uredniško delo, ki zajema tako knjižne izdaje (poleg Cankarjevih Izbranih del še vsaj dvajset dmgih), kakor tudi uredniško sodelovanje pri revijah (Jezik in slovstvo, Slavistična revija, Obzornik), pa tudi delo na SAZU, ki zajema poleg številnih poročil in recenzij tudi vodstvo Znanstvenega sveta Inštituta za slovensko narodopisje. Mcrharjeve zadnje raziskave so namenjene zgodovini slovenskega verza. S temi bo sklenjeno petdesetletno znanstveno delo, ki ga je začel v Levstikovem zborniku z razpravo Levstik in Stritarjevo svetoialje (1933). Za vse njegovo delo je veljavna oznaka, ki jo je zapisal že profesor Slodnjak v utemeljitvi svojega predloga za izvolitev Borisa Merharja za dopisnega člana: kot literarni zgodovinar je samosvoj učenec svojih akademskih učiteljev Prijatelja in Kidriča, vendar je »njuno metodo previdno, toda odločno obogatil z lastnimi literarnoteoretičnimi dognanji in sociološkimi pogledi«. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila sta rednega člana. Prof. dr. Boris Paternu je po letu 1979, ko je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU, raziskoval predvsem tri tematska področja v naši literarni preteklosti in sodobnosti, vendar tako> da jih je Siril čez meje nacionalne književnosti in obravnaval z novimi interpretacijskimi postopki. V prvem območju, V proučevanju 19, stoletja se je usmeril k širšim kompleksom, k obdobjem našega slovstvenega in literarnega razvoja. Objavil je sintetične tipološke študije, najprej Problem literarnostilne diferenciacije v slovenski književnosti razsvetljenstva (i960), sledi razprava o romantiki Konstituiranje slovenske poezije (1981), pa K tipologiji realizma v slovenski knjitevnosti {1982), Problem simbolizma v slovenski književnosti (1983), Problemi ekspresionizma kot orientacijskega modela (1984) ter Protestantizem in konstituiranje slovenske književnosti (pred izidom). Gre torej za prerez skoraj celotne zgodovine slovenske književnosti, s poudarkom na slogovnih formacijah, ki jih je Paternu prikazal z velikim smislom za diferenciacijo literarnih pojavov. Nadaljeval je z raziskovanjem sodobne slovenske poezije vseh generacij in slogovnih smeri, tudi tistih, katerih idejnovsebinska in oblikovna analiza je posebej zahtevna strokovna naloga. Vrh teh njegovih prizadevanj predstavlja sodelovanje pri dvojezični antologiji naše sodobne lirike v Izvirniku in nemškem prevodu Na zeleni strehi vetra — Auf den grünen Dach des Windes (Celovec 1980) s tehtno spremno študijo, v kateri razčlenjuje slogovni pluralizem slovenske lirske ustvarjalnosti. Kot pobudnik in vodja skupinske raziskave našega narodnoosvobodilnega pesništva je v jugoslovanskih in tujih publikacijah objavil več razprav na to itematiko. Posebno zapažena je bila njegova študija Te- Boris Paternu melji poetike slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva 1941—1945 (Skopje 1984). Paternu, redni profesor za zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti, je v zadnjih letih predaval tudi na tujih univerzah (v Celovcu, Trstu, Vidmu, Mannheimu, Marburgu, Giessnu) ter v akademijah znanosti in umetnosti. Udeleži) se je številnih znanstvenih posvetovanj v Jugoslaviji in tujini, zlasti mednarodnih simpozijev o obdobjih v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (kot organizator in predavatelj nosilnih tem), slavističnih srečanj univerz v Celovcu in Ljubljani, seminarjev slovenskega jezika, literature in kulture, kulturnih plenumov OF itd. Med drugim je urednik za literarne vede pri Slavistični reviji, član glavnega uredništva Enciklopedije Slovenije, član med akademijskega odbora za kulturo in znanost v NOB in revoluciji, član odbora za mednarodna znanstvena posvetovanja o romantizmu pri SANU, član komisije za poetiko in stilistiko pri mednarodnem slavističnem komiteju. Opravlja tudi več strokovnih in samoupravljalskih funkcij na Univerzi Edvarda Kardelja in Filozofski fakulteti. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za rednega člana. Franc Zadravec Skupščina SAZU je izvolila dr. Franca Zadravca za svojega dopisnega člana 29. marca 1979 na podlagi izčrpnega poročila o delu, ki ga je opravil v območju slovenske literarne zgodovine, zlasti njenih novejših obdobij, avtorjev in del. V letih 1979 do 1985 je delo dr. Franca Zadravca doseglo nov vrh- Bibliografija tega časa kaže izjemno število objav, med katerimi so obsežne samostojne knjige, daljše študije, krajše razprave in članki, tako da je prav iz teh objav videti, kako na široko je zajeta v Zadravčevem lile-rarnoraziskovainem delu problematika tistih obdobij, ki se jim je posvečal od vsega začetka, tj, modeme, ekspresionizma in socialnega realizma. V obliki širokopoteznih pregledov in orisov, pa tudi podrobnih analiz in interpretacij, je obdelal osrednje tematske, ideološke, formalne in stilne posebnosti teh obdobij in se ustavljal zlasti ob osrednjih avtorjih, kot so Cankar, Murn, Župančič in Gradnik, Kosovel, Jarc ter G rum, Preži hov Voranc, Miško Kranjec in Ciril Kosmač. Pri tem ga je literarni razvoj zanimal na obeh ravneh znanstvenega raziskovanja, tako na ravni literarnih vrst, zvrsti in oblik kot tudi v območju literarnih obdobij, smeri in struj. Zato je posebne razprave namenil obravnavi strukturnih značilnosti Cankarjevih romanov, Kosovelove lirike in Grumove dramatike, kompozicije Kranjčevih pripovedi ali pa grotesknim prvinam v Prežihovi prozi; po drugi strani se je problemsko ustavljal ob značilnostih slovenskega simbolizma v dobi moderne ali pa specifičnih potezah našega ekspresionizma, pri čemer je uvajal v svojo razlago tudi evropske primerjalne perspektive. Na obeh ravneh prinaša Zadravčevo deio toliko novega gradiva, vsestranskih osvetljav pa tudi nanovo odprtih problemov, da predstavlja bistven prispevek k literarnozgodovinski vednosti o slovenski književnosti novejšega časa. To se kaže zlasti ob ZadravČevih delih, izdanih po letu 1979. Leta 1980 je izšla knjiga Elementi slovenske moderne književnosti, ki z vrsto razprav o osrednjih slovenskih avtorjih po letu 1900 predstavlja skoraj kompletno analitično panoramo teh razvojnih obdobij slovenske književnosti. Dopolnjuje jo druga podobno zasnovana knjiga z naslovom Umetnikov sčrni piruh« iz leta 1981. Tega leta je bila objavljena tudi Zadravčeva knjiga o Alojzu Gradniku, prva znanstvena monografija o pesnikovem mišljenju in delu, Ob samostojnih knjižnih de i i h niso nič manjšega pomena številne ZadravČeve razprave, objavljene po letu 1979 v strokovnih revijah, zbornikih in publikacijah. Znanstveno delo Franca Zadravca se je po letu 1979 kot že poprej najtesneje povezovalo z obsežno predavateljsko in organizacijsko dejavnostjo, ki je pogosto segala v mednarodno znanstveno življenje. Leta 1980 je sodeloval na mednarodnem simpoziju v Ljubljani, posvečenem obdobju slovenske romantike, in bil istega leta član odbora za proslavitev Adamičevega jubileja. V letu 1981 je sodeloval na ljubljanskem simpoziju o realizmu, na simpoziju o Louisu Adamiču, na p I en umu kulturnih delavcev v Velikih Laščah, predaval pa tudi na slavističnem inštitutu univerze v Regensburgu. Leta 1982 je v Ljubljani vodi? mednarodni simpozij o simbolizmu v slovenski literaturi in kulturi, imel seminar o Prežihovem pripovedništvu na cclovski univerzi, predaval na Humboldtovi univerzi v Berlinu in na univerzi v Leipzigu, se udeležil konference literarnih zgodovinarjev v okviru posvetovanja Alpe-Jadran v Benetkah in sodeloval na jugoslavističnem simpoziju v Zagrebu. V letu 1983 je vodil mednarodni simpozij v Ljubljani o ekspresionizmu, se udeležil mednarodnega slavističnega kongresa v Kijevu, z referatom nastopil na mednarodnem kolokviju na univerzi v Jeni in predaval v inštitutu za primerjalno literarno delo v Innsbrucku; v tem letu se je udeležil več simpozijev in posvetov o Mišku Kranjcu, P rež iho vem Vo-rancu in Ivanu Preglju, predaval pa tudi na simpoziju o srbskem simbolizmu v Beogradu. Za svoje delo jc bil leta 1980 odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki . Skupščina SAZU ga je 23, maja 1985 izvolila za rednega člana. Franc Jakopin Prof, dr. Franc Jakopin, znanstveni svetnik SAZU, se je rodil 29. septembra 1921 v Dramljab pri Celju v kmečki družini. Po maturi leta 1942 so je zaradi vojne šele jeseni leta 1945 lahko vpisal na slavistični oddelek Filozofske fakultete v Ljubljani in na njem lela 1949 diplomiral iz ruskega in slovenskega jezika s pomožnimi predmeti: indoevr, primerjalno jezikoslovje, francoščina, nemščina, srbohrvaščina in narodna zgodovina, Izpopolnjeval se je na univerzah v Gottingenu, kjer je bil v Šlu-dijskem letu 1953/54 tudi lektor za slovenski jezik, v Krakovu in Varšavi (1959) ter na univerzi v Moskvi (1963, 1969, 1973). Pramoviral jc leta 1978 z disertacijo Poglavja iz slovenske an t rop onimi j e. Na slavističnem oddelku. Filozofske fakultete je bil več let asistent za ruski jezik (1949—60), nato predavatelj in višji predavatelj (do 1978), nato izredni profesor ruskega jezika do leia 1982, ko je prišel v Znanstvenoraziskovalni center SAZU, kjer je kot znanstveni svetnik SAZU prevzel vodstvo Inštituta za slovenski jezik, Jakopinova bibliografija, strokovna in znanstvena, je dovolj obsežna. Objavljati — zlasti krajše jezikoslovne članke in poročila — je začel kmalu po diplomi kot asistent na katedri ruskega jezika. Ko je postal predavatelj, jc svoje študente hotel čimprej oskrbeti z najbolj potrebno študijsko literaturo. Zato je pripravil izvrsten in obsežen Rrttsko-slo-venski slovar (1965, 536 str.), izdelan po principu frekventnosti v živem govoru najbolj uporabljanih besed, ki se je v dolgoletni rabi pokazal tudi semantično kot zanesljiv in uporaben. Podobno je tudi z njegovo Slovnico ruskega knjižnega jezika (1968, 494 str.) in Sodobnimi ruskimi teksti -- z jezikovnim komentarjem, ki jih je izdal kot skripla za Študente (1964, 251 str.). Njegova bibliografija s področja rusislike obsega med drugim nekaj izredno tehtnih razprav, ki vse pričajo o Ja kop mu ve m temeljitem poznavanju zlasti problemov ruskega in beloruskega knjižnega jezika kot tudi vse znanstvene literature zadnjih desetletij, povezane z reševanjem teh knjižno-jczlkovnih vprašanj. Omenili moramo zlasti razprave Vprašanje beloruskega jezika rit jezikoslovja (1969), Vprašanje norme in kulture ruskega knjižnega jezika (1975) in Ruski pravopis na razpotju Letopis (1964). Več kot rusističnih je njegovih kontrastivnih slovenistično-rusi-stičnih razprav. Tudi v teh se Jakopin kaže kot temeljit in suveren poznavalec problematike in strukture obeh knjižnih jezikov, slovenščine in ruščine, Nekatere od teh njegovih razprav in prikazov so tudi stilist ično-jezikovno med najlepše napisanimi tovrstnimi jezikoslovnimi znanstvenimi teksti po vojni pri nas in bi jih kazalo ponatisniti v posebni knjigi. Precej Jakopinovih razprav in Člankov pa je posvečenih čisto sloveni-stičnim jezikovnim vprašanjem. Izdal je tudi učbenik slovenščine za tujce, ki je izšel v Irancoski, angleški, španski in nemški verziji (1962), in se na tečajih za tujce Še sedaj uporablja. Jakopinove objave zadnjega desetletja pa kažejo na to, da se je njegovo znanstveno zanimanje začelo preusmerjati od rusistike, kontrastivnih študij slovenščine in ruščine in od problemov slovenskega knjižnega jezika na nova področja, na zgodovino slovenskega jezikoslovja in filo-logije in onomastiko, zlasti še na proučevanje slovenskih priimkov od najstarejšega obdobja, ko so šele naslajali, do današnjega časa. Iz zgodovine slovenskega jezikoslovja je Jakopin v zadnjih letih napisal vrsto dragocenih razprav in prikazov, ki jih je večidel prebral na različnih domačih in mednarodnih simpozijih in kongresih. Proučevanje slovenskih priimkov je bilo zadnje desetletje Jakopinova poglavitna preokupacija. S tega znanstvenega področja je 1978. leta tudi doktoriral. Tudi o tej tematiki je napisal vrsto razprav in referatov. V svojih študijah o slovenskih priimkih je med drugim prikazal nekatere značilnosti najpogostejših slovenskih priimkov, njihovo nagla-ševanje, obravnaval je priimke s sufiksom -man, prikazal strukturo slovenskih priimkov v statistični osvetlitvi, obravnaval osebna imena na Slovenskem ob prehodu v 16. stol,, razen tega pa je v krajših člankih poskusil razložiti nekaj značilnih slovenskih priimkov. Obsežna je tudi bibliografija Jakopinovih ocen, poročil in zapiskov v strokovnih revijah. Iz teh njegovih objav je razvidno, da mimo njega ni šlo neopaženo nobeno kolikor toliko pomembno znanstveno delo o problematiki katerega ko?i slovanskega jezika. Svoje razprave, študije, prikaze, refera Le in ocene je Jakopin objavljal v domačih in tujih revijah. Največ jili je izšlo v Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, v revijah Lingüistica in Onomastica Jugoslavica, v zbornikih Obdobja, publikaciji Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete v Ljubljani, v zbornikih SSJLK in drugod. Aktivno se je udeležil treh mednarodnih slavističnih kongresov (Praga 1968, Varšava 1973, Zagreb 1977) in vrste slovenskih in jugoslovanskih simpozijev. Organizacijsko je bil še posebno dejaven pri Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na Filozofski fakulteti in pri organizaciji jugoslovanskih onomástico i h simpozijev. Na Filozofski fakulteti je opravljal vrsto pomembnih funkcij; med drugim je bil nekaj let tudi vodja Oddelka za slovanske jezike in književnosti in vrsto let kaledre za ruski jezik. Skupščina SAZU ga jc 23. maja 1985 izvolila za dopisnega člana. Jakob Rigler Dr. Jakob Rigler se je rodil 2. decembra 1929 v Novih Ložinah pri Ribnici na Dolenjskem. Maturiral je v Ljubljani 1948 in diplomiral iz slovenskega in ruskega jezika s književnostma na univerzi v Ljubljani, Na is L i fakulteti je 1961 doktoriral t disertacijo z naslovom Južnonotranjski govori. Na SAZU oziroma ZRC SAZU je zaposlen od 1945, sprva koL asistent, od 1961 do 1966 kot znanstveni sodelavec, od 1966 do 1969 kot višji znanstveni sodelavec, od 1969 dalje pa kot znanstveni svetnik v DialcktoloŠki sekciji. Vnaprejšnja habilitacija za izrednega profesorja za slovensko historično gramatiko mu je bila podeljena leta 1969. Bibliografija dr. Jakoba Rigler j a je obsežna. Poleg 2 knjig, namreč disertacije Juinonotranjski govori (1963J in Začetki slovenskega knjiirtega jezika (1968) obsega Se 68 drugih bibliografskih enot (razprav, člankov, ocen itd.) in okoli 20 enot, pri katerih je bil Rigler soavtor. Večina jih je izšla v domačih revijah in časopisih (SR, JiS, itd.), nekaj pa tudi v inozemstvu (Poljska, SZ). Tematiko njegovih znanstvenih det lahko razdelimo na naslednja področja: slovenska dialektologija, zgodovina slovenskega knjižnega jezika, v glavnem jezika slovenskih protestantov, sodobni slovenski knjižni jezik. Značilna za njegovo znanstveno delo je samostojnost pogledov, originalnost in kritičnost do vsega, kar je bilo narejeno pred njim na področju slovenskega jezikoslovja in kar je nastajajo vzporedno z njegovim delom. Tradicionalnih sodb o kateremkoli problemu z njegovega raziskovalnega interesa ni nikoli sprejemal nekritično, kot suho zlato, temveč vedno z določeno skepso. Iz tega njegovega odnosa do tradicionalnih naziranj je nastal velik del njegovih publikacij. Ko je Rigler raziskoval južnonotranjske govore (Brkini), ki jih je Ramovš uvrstil med istrske, je ugotovil, da se je Ramovš pred njim zmotil, kajti v Brkinih se govori notranjščina z vsemi tipičnimi notranjskimi dialektičnimi posebnostmi. Glavni Riglerjev znanstveni dosežek v prvih letih po obrambi disertacije je njegov Pregled osnovnih razvojnih etap v slovenskem vokalizmu (1963). V njem je Rigler kot fonolog in strukturalist prepričljivo fonološko in sistemsko razložil razvoj slovenskih dolgih in kratkih vokalov od 10. do 11. stoletja do današnjega tako zapletenega stanja. Tudi Riglerjev prispevek o slovenskem akanju, objavljen v reviji Voprosy jazvkoznanija (1964), je vzbudil v mednarodni slavistični znanosti precejšen odmev. Največje presenečenje v slovenski pa tudi mednarodni slavistični javnosti je vzbudila Riglerjeva nova teza o nastanku slovenskega knjižnega jezika, ki jo je na široko obdelal v svoji knjigi Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968), že prej pa na kratko predstavil v JiS (1965). V njej Rigler dokazuje, da Trubar za osnovo slovenskega knjižnega jezika ni vzel lastnega raščiškega govora, kot je napisal Trubar sam in se je tako mislilo vse do Riglerjeve knjige, ampak govor Ljubljane. Kot dialektokig in zgodovinar slovenskega jezika je Rigler napisal še vrsto drugih dragocenih razprav. Izdelal je fonološko interpretacijo črnovrškega in zgoinjesavinjskega dialekta, obravnaval smeri razvoja panonskih slovenskih govora v in zavrnil Junkovičevo tezo o slovenskih panonskih in celo nekaterih štajerskih govorih kot nekdaj kajkavskih. Končno pa je za Splošno-slovanski lingvistični atlas (OLA) po posebni vprašal niči zapisal dialektu loško gradivo 7 govorov (Cerkno, Luče, Hruška, Ribnica, Sp, Ložnica, Videm ob Ščavnici, Brezni ca pri St, Jakobu na Koroškem) in o njih izdelal fonološke opise, ki so izšli v skopni jugoslovanski publikaciji (Sarajevo 1981), Nič manj pomemben ni delež dr. Jakoba Riglerja kot enega glavnih sodelavcev pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Njegova zadolžitev pri tem so bili pravopis, pravorečje, naglas in intonacija kot tudi obli-koslovna stran v SSKJ sprejetih besed in sploh oblikovanje glave z za-glavjem gesel s ki h člankov. To delo opravlja ves čas, odkar poteka delo za ta slovar, in je v zvezi z njim nastala cela vrsta Riglerjevih teoretičnih razprav in prikazov. Rigler je tudi soavtor Načrta pravil za novi slovenski pravopis. Pomemben je tudi Riglerjev delež pri delu za Slovenski lingvistični atlas (SI,A). Zanj je zapisal gradivo v vrsti slovenskih govorov, zlasti na Dolenjskem in Notranjskim. Rigler je tudi soavtor nove Karte slovenskih narečij in nove nemo karte SLA kot osnove za kartografiranje slovenskih narečnih pojavov. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za dopisnega člana. Miroslav Kravar Rodil se je 6, aprila 1914 v šibeniku v želczmčarski družini. Po končani klasični gimnaziji v Sibeniku je diplomiral na klasični filologiji in s lavis lik i na univerzi v Zagrebu in po diplomi se je eno leto izpopolnjeval v klasični lilologiji na Sorboni in na École des Hautes Études v Parizu; od aprila 1945 je predaval ruski jezik na Višji pedagoški šoli v Splitu in od januarja 1946 na Višji pedagoški šoli v Zagrebu. Leta 1956 je bil izvoljen za izrednega profesorja latinskega jezika na fakulteti v Zadru, leta 1961 pa za rednega profesor ja. V letih 1962 do 1966 je občasno predava kot gosi na fakulteti v Frankfurtu ob Maini slovansko filologijo s posebnim ozirom na ruski jezik, od 1968 do 1976 pa isti predmet v Bonnu, leta 1976 je bil na laslno željo upokojen, nato pa je do leta 1980 honorarno predaval na fakulteti v Zadru. Doktoriral je na univerzi v Zagrebu na klasični filologiji s tezo Vidska vrijednost oblika latinskog glagola. Njegovo znanstveno zanimanje se je razvijalo v treh smereh: v klasično lilo logi j o (glagolski vid v latinščini, klasična metrika v modernih jezikih, problemi iz homerologije), slovansko in občo lingvistih«. Njegova bibliografija šteje 122 enot, od tega je petdeset strokovnih, ostale so znanstvene, tiskane v domačih in tujih znanstvenih revijah v hrvaškem, nemškem, francoskem, angleškem, ruskem, i L al i j ans kem in latinskem jeziku. Njegove razprave in članki so bili sprejeti pozitivno, nekateri cum laude. Pomembnejša dela in razprave dr. Miroslava Krav ar j a so: Gramatika ruskoga jezika (kontrasLivna metoda), {1948); trije učbeniki ruskega jezika, vsi v sodelovanju z J. Badaličem in R, Poljancem; Srpskohrvat-ski jezik na pločama: izgovor i intonacija (Zagreb, 1955), sodelavca S tj. Ivšič in P. Guberina; Pitanja glagolskoga vida ti tatinskom jeziku, posebna izdanja, živa antika (Skopje, 1980); K voprosu o sogtasovanii vremen v ms s kom literaiitrnom jazyke, Skokov zbornik; Akcent i iktus u modemom kvant it ativnom stihu, Rad JAZU; več razprav je v tisku. V svojih študijah se ozira na slovenske in slovanske prozodijske probleme: Slovenska varianta homerskog heksametra (SR 1969, 209—225); O heksametru srpskog Homer a (Živa antika, 20/1970, 55—72); O make- dons kom prijevodnom heksametru {Živa antika, 21/1971, 27-—42); O odnosu metra i ritma u tonskom heksametru (Živa antika, 24/1974, 171 do 189); KlasiČka metrika u slovenskom pjesništvu, I. Kvantitativni pokuša ji, Obdobje razsvetljenstva v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi (L j., 1979, 319—341); Prešernov izbor izmed ju metra i ritma (Obdobja 2, Romantika, 1981, 441—454); Klasična metrika u pjesništvu jugoslovanskih naroda III. Borba oko »šestomera slovenskega« (Obdobja 3, Realizem, 1982, 261—284) itd. Prof, Kravat1 je dopisni član JAZU od 1983 in član več tujih znanstvenih organizacij: Société de linguistique de Paris (1938), Hrvatsko filološko društvo Zagreb — Zadar (1935), Sociedaie Brasileira de Romanitas, Rio de Janeiro (1953), Verband deutschcr S lav i sten, ZRN (1970—1976). Med uredniSko delo sodijo: Rado vi Filozofskog Fakulteta v Zadru, edicija u Zadru (1956/7). Prof. Miroslav Kravar se je pogosto udeležil znanstvenih srečanj doma (MSC v Beogradu) in v tujini (Bukarešta, 1968, Fircnzc, Bologna,, 1972, Dunaj, 1977, Kijev, 1983), Skupščina SAZU ga je izvolila 23. maja 1985 za zunanjega dopisnega člana. Henry Leeming Rodil se je 6. januarja 1920 v Man ehest ru kot sin ur ar j a in zlaLarja Thomas a Leeminga ter Mary Ellen Leeming, roj. Dünne. Po končani osnovni šoli je prejel štipendijo za St. Bede's College v Manche stru; po maturi leta 1936 se je posebej posvetil latinščini in grščini za spričevalo srednje šole (1938) in se začel spoznavati z ruskim jezikom na izrednih predavanjih. Po enoletni praksi kot Študent učitelj (1938—3939) se je vpisal na univerzo v Manche stru kot študent specialnega programa klasičnih jezikov. Avgusta 1940 so ga vpoklicali v vojsko; sprva je bil podkopnik v odlagališčih bomb, pozneje pa pri železničarskih operativnih enotah Kraljevih inženircev; poleti 1942 so ga poslali na Srednji vzhod in ga spomladi 1943 premestili v vojaške izobraževalne enote. Potem, ko je en semester poslušal angleško fonetiko in metodiko pouka tujega jezika (Bagdad, 1943), je preostanek svoje vojaške službe preživel kot učitelj in pozneje kot organizator in inšpektor pouka angleškega jezika za poljske vojake iz Drugega poljskega korpusa na Srednjem vzhodu in v Italiji, Po demobilizaciji pozimi 1946—47 se je ponovno lotil prekinjenega študija in je diplomiral z najvišjimi ocenami iz klasičnih jezikov (Manchester 1949) ter se specializiral za indoevrop-sko filologijo in poslušal izredna predavanja iz ruščine. V letih 1949—1952 je študiral na Šol L za slovanske in vzhodnoevropske študije na Univerzi v Londonu ter je z odliko končal specialni študi j ruskega jezika in književnosti in se specializiral v primerjalni slovanski filologiji, Po treh letih podiplomskega študija je bil leta 1955 nastavljen kot predavatelj in pozneje kot višji predavatelj (1975) za primerjalno slovansko filologijo na londonski univerzi. Obenem je predaval o slovanski filologiji in historični slovnici na univerzah v Cambridgeu in Oxford u, eno leto pa je bil gostujoči profesor na Avstralski narodni univerzi v Canberri, (1976). Kot raziskovalca ga najbolj zanimata primerjalna in historična lek-sikologija slovanskih jezikov. Predmet njegove doktorske disertacije (London, 1961) so bile poljsko-lalinske izposojenke v predpctruiski Rusiji; o tej temi je napisal vrsto razprav in knjigo. Jugoslavijo je prvič obiskal poleti 1956, ko mu je enodnevni izlet v Ljubljano vzbudil posebno zanimanje za Slovenijo. Njegov prvi prevod iz slovenščine, po naročilu UN ESC A, je bil roman Na kmetih Ivana Potrča; sledilo je več drugih prevodov, med ostalim Hiša Marije Pomočnice Ivana Cankarja, Na prigovarjanje prof. Janka Lavrina in prof. Antona Slodnjaka se je skupaj z ženo, dr. Moniko Leeming, lotil urejanja korespondence Emila Korytka in pisal članke za slovenske, poljske in angleške bralce o različnih vidikih Korytkovcga življenja in dela. Od leta 1965 redno obiskuje Slovenijo in se vztrajno zanima za slovenski jezik in kulturo; obiskuje knjižnice, še posebej NUK, in vzdržuje slike s slovenskimi kolegi. Razen prevodov iz slovenščine in razprav o slovenskih temah je objavil še vrsto člankov, zlasti v angleških in poljskih znanstvenih publikacijah, pa tudi v Avstraliji, na Češkem in v ZDA. Skupščina SAZU ga je izvolila 23, maja 1985 za zunanjega dopisnega člana. Ju raj Martinovih Dr. Juraj Mart i novic, redni profesor za slovensko literaturo na filozofski fakulteti v Sarajevu, se je rodil 24. maja 1936 v Sarajevu, kjer jc diplomiral 1962 s področja jugoslovanskih književnosti in srbohrvaškega jezika. Po diplomi je delal kot asistent za slovensko književnost na isti fakulteti. Podiplomski študij je opravil na Filozofski fakulteti v Ljubljani in magistriral 1969 s temo Vplivi srbohrvaške ljudske književnosti na slovensko epiko med leti 1948 do 1958. Doktoriral je 1975 v Ljubljani s temo Poezija Dragotina Ketteja. Leta 1975 je postal docent, leta 1977 izredni, leta 1983 pa redni profesor. Znanstveno delo dr. Juraj a Martino viča obsega obsežnejša dela; ta so: Apsurd i harmonija. Je dno vi d j en je Prešernovog pjesničkog djela, Sarajevo 1973, str. 387; Poezija Dragotina Ketteja, Ljubljana 1976, str. 153; Dragotin Kette, Znameniti Slovenci, Ljubljana 1978, str. 20; Sonetni vi-jenac Franceta Prešerna, Portret književnog dela, Beograd 1983, str. 113. čez petdeset znanstvenih enot je objavil v jugoslovanskih znanstvenih publikacijah, tudi v Slavistični reviji, nekatere v Izrazu in kot spremne študije k literarnim umetninam. V čez trideset Študijah obravnava slovensko poezijo in pripovedno prozo na črti Prešeren, Levstik, Jenko, Tavčar, Cankar, Župančič, Murn, Kosovel, Preži hov Voranc in Miško Kranjec, Tako v delih o slovenski književnosti kot v komparativnih študijah je Martino vid priznan analitik in teoretik strukturnih fines poezije in proze pa tudi transformacij pesniških ideologij in modelov znotraj slovenske in jugoslovanskih literatur, pri čemer upošteva relevantne družbeno zgodovinske silnice. Pripravlja obsežno monografijo o sonetu v juž-noslovanskih literaturah, v kateri je, sodeč po besedilu o Sonetnem vencu ter sonetu kot diferencialnem znamenju v jugoslovanskih literaturah v času nove romantike, v središču raziskave sonet slovenskih pesnikov. Juraj Mart i novic ni samo ugleden znanstvenik v jugoslovanski literarni vedi, ampak jc nasploh tudi največji neslovenski poznavalec in raziskovalec slovenske literature 19. in 20. stoletja ter zavzet sograditelj znanosti o slovenski literaturi. V času fakultetne kariere se je redno udeleževal znanstvenih simpozijev, ki jih je o slovenski literaturi prirejala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ter mednarodnega simpozija o obdobjih slovenske literature in kulture, ki ga prireja Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja. Slovenska literatura mu je redni komparativni Člen tudi pri znanstvenih srečanjih na drugih jugoslovanskih univerzah in mednarodnih slavističnih srečanjih. Prevajal je tudi slovenska literarna in znanstvena besedila in od Društva slovenskih pisateljev 1978 prejel Listino Otona Zupančiča. Bil je član več redakcijskih odborov v založbah Svjetlost in Veselili Ma-sleša, od 1973 do 1978 član redakcije revije za književno in umetnostno kritiko Izraz, član sveta sarajevske univerze ter Inštituta za jezik in književnost v Sarajevu; v tem inštitutu je predsedoval znanstvenemu svetu oddelka za književnost, Bil je član predsedstva Združenja književnikov BiH ter predsednik Društva za pouk srbohrvaškega jezika in književnost ter Zveze slavističnih društev Jugoslavije. Zdaj je dekan Filozofske fakultete v Sarajevu, član komisije za koordinacijo literarno zgodovinskega raziskovanja Akademije znanosti in umetnosti BiH, član redakcije Rado vi filozofskog Fakulteta ter predsednik sveta časopisa Books in Bosnla and Herzegovina. SkupšČina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za zunanjega dopisnega člana. III. RAZRED Za matematične, fizikalne in tehnične vede Josip Globevnik Dr. Josip Globevnik, redni profesor matematike na Fakulteti za arhitekturo, gradbedniStvo in geodezijo {FAGG) v Ljubljani, se je rodil 6. decembra 1945 v Ljubljani, Po končani gimnaziji na Viču je Študiral tehnično matematiko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT) v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1968. Podiplomski študij je nadaljeval na univerzi v Zagrebu in lam magistriral leta 1971, Naslednje leto je na FNT v Ljubljani promo viral za doktorja matematičnih znanosti na podlagi disertacije Analitične vektorske funkcije s konstantno normo. Leta 1969 jc postal asistent za matematiko na oddelku za gradbeništvo FAGG v Ljubljani. Na istem oddelku je bil leta 1973 izvoljen za docenta, leta 1978 za izrednega in leLa 1982 za rednega profesorja matematike. V šolskem letu 1973/74 je gostoval kot Visiting Assitant Professor na matematičnem oddelku Univerze v Kentucky ju (ZDA), v letu 1978/79 na matematičnem oddelku University of Washington, Seattle (ZDA), in leta 1984 na isti univerzi. Na matematični olimpiadi v Sofiji je dobil avgusta 1975 nagrado za svoja do tedaj objavljena dela. Za devet člankov o vektorskih analitičnih funkcijah jc prejel leta 1976 Kidričevo nagrado. Prof. Globevnik dela na področju funkcionalne analize in kompleksne analize. Ukvarja se z vektorskimi analitičnimi funkcijami, funkcijskimi algebrami in holomorfnimi funkcijami več spremljevalk. Njegova bibliografija šteje okoli 40 znanstvenih člankov, ki so bili objavljeni večinoma v uglednih mednarodnih matematičnih časopisih, V svoji disertaciji jc proučeval analitične vektorske funkcije s konstantno normo. Obravnavanje teh funkcij ga jc privedlo do študija strogo in enakomerno kompleksno konveksnih Banachovih prostorov. Dokazal je, da so prostori Li enakomerno kompleksno konveksni in to uporabil pri študiju analitičnih funkcij z vrednostmi v teh prostorih. Veliko se je ukvarjal z zalogami vrednosti analitičnih funkcij. Gre za vprašanje, katere množice v Banachovem prostoru so zaloge vrednosti kake analitične funkcije. To vprašanje je povezano s problemom razširitve, ki sta ga za skalarne funkcije rešila Rudin in Carle son, prof. Globevnik pa je odkril razne posploši t ve. Več njegovih člankov obravnava Patilov problem. V njih je med drugim dokazal, da je enotni disk analitično gost v vsaki odprti balansirani množici in v vsaki odprti povezani množici separabilnega Banachovega prostora, Karakterizacija zalog vrednosti analitičnih funkcij je v zvezi z intcrpolirjočimi zaporedji. Prof. Globcv-nik je podal karakterizarijo zalog vrednosti vektorskih funkcij, ki so analitične v notranjosti enotne krogle Banachovega prostora in zvezne še na robu. Veliko se jc ukvarjal s funkcijskimi algebrami. Posebej so ga zanimale algebre funkcij, ki so analitične v notranjosti enotne krogle in zvezne na robu. študiral je rob Si lova teh algeber in interpolacijske množice. V zadnjem Času sc je usmeril na študij holomorfnih funkcij več spremenljivk in holomorfnih preslikav. Obravnaval je robne vrednosti holomorfnih funkcij na enotni sferi, obstoj funkcij, ki se ne dajo nikjer nadaljevati čez rob in se tako ali drugače divje vedejo, ko gremo proti robu. Ukvarjal sc je tudi z analitičnim nadaljevanjem zvezne funkcije z roba v notranjost enotne krogle. Prof, Globevnik je predaval o rezultatih svojega dela na številnih univerzah: na matematičnem inštitutu v Riu de Janeiru (1975), v Dublinu in Corku na Irskem (1975), v Lelongovem seminarju na pariški univerzi (1976), na univerzah v Winsconsinu, Seat t leu in North Carolina v ZDA (1981), v Lodzu in Krakovu na Poljskem (1981 in 1934), v Uppsali in Umei na Švedskem (1984). Imel je predavanja na simpoziju o neskončno-dimenzionalni funkcijski teoriji na Northern Illinois University (1973) in na simpoziju o neskonenodimenzionalni holomorfiji na univerzi Esta-dual de Campinas v Braziliji f i975). Udeležil se je s predavanjem kon le renče o analitičnih funkcijah v Krakovu (1974), mednarodne konference o merah v vektorskih prostorih na Trinity College v Dublinu (1977) itd. Prof, Globevnik sodeluje s predavanji in kot mentor pri magistrskih delih in podiplomskem študiju matematike na univerzi v Ljubljani in Zagrebu. Od leta 1979 je predstojnik Oddelka za matematiko Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko ljubljanske univerze. Bil je član izvršilnega odbora področne raziskovalne skupnosti za matematično fizikalne vede, predsednik komisije za matematiko, član ekspertne skupine za pripravo skupnega programa naravoslovja pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Od leta 1981 pa je predsednik programskega sveta za mate mati ko in mehaniko pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za dopisnega člana. Sir Derek Barton Rod il se je S, septembra leta 1918. Kemijo je študiral na Imperial College of Science and Technology v London Li, k j er je leta 1942 doktoriral. V letih 1942—1944 je delal na raziskovalnih projektih vlade, v času od leta 1944 do 1945 je bil raziskovalec pri tvrdki Albright & Wilson y Birmingham!], nakar je postal predavatelj (assistant lecturer) na oddelku za kemijo imperial Collcgca (1945—1946), kasneje pa prav tam raziskovalec (1946—1949), Leta 1945 je bil imenovan za doktorja znanosti (DSc, London), V šolskem letu 1949—1950 je bil gostujoči predavatelj na oddelku za kemijo univerze Harvard v ZDA, v letih 1950—1953 je bil docent (reader), nato pa profesor za organsko kemijo na Birkbeck Collegeu, univerza v Londonu. Leta 1955 je bil imenovan za profesorja za organsko kemijo na univerzi v Glasgowu, od leta 1975 do 1978 je bil profesor na Imperial College, od leta 1978 je profesor emeritus univerze v Londonu. Leta 1977 je bil imenovan za direktorja inštituta za kemijo naravnih spojin pri CNRS (Centre national de la recherche scientifique) v Gif-sur-Y vet te pri Parizu in to dolžnost opravlja še danes. Že kot študent se je Sir Dere k Barton zanimal za terpenoidne spojine in Steroide ter je kasneje objavil številne članke, kjer opisuje zvezo med molekulskim zasukom in strukturo tovrstnih spojin. V letu 1950, ko je bil gostujoči profesor na univerzi Harvard v Cambridgeu, ZDA, je objavil svoj »klasičen« članek, kjer obravnava teorijo konformacijske analize. V številnih publikacijah je opisal strukture, sinteze in biosinteze naravnih spojin, predvsem s področja steroidov, terpenoidnih spojin, alkaloidov in antibiotikov. Je eden od pionirjev moderne organske foto-kemije, izrednega pomena pa so tudi njegovi novejši prispevki na področju uvajanja novih reakcij in selektivnih oksidantov. Sir Derek Barton spada med vodilne kemike na področju organske kemije in njegova dela spadajo med vrhunske dosežke kemijskih znanosti. Leta 1969 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za teorijo konformacijske analize, ki je postala osnova za vso kemijo organskih cikličnih ne arom at s k ih spojin, Že leta 1954 je bil izvoljen za člana Royal Society (London), nato pa še številnih drugih akademij: Royal Society of Edinburgh (1956), American Academy of Arts and Sciences (I960), Deutsche Akademie der Naturforscher Leopold i na (1967), National Academy of Sciences Washington (1970), Academia das Ciencias da Lisboa (1971), Royal Academy of Exact Sciences, Madrid (1971), Academy of Pharmaceutical Sciences, ZDA (1971), Danske akademije znanosti in umetnosti (1972), Nacionalne akademije eksaktnih, fizikalnih in naravoslovnih znanosti, Buenos Aires (1973), Academia Nazionale de i Lincei, Rim (1974), Madžarske akademije znanosti (1976), Indijske nacionalne akademije znanosti (1977), francoske Académie des sciences, Paris il978), Evropske akademije znanosti, umetnosti in humanističnih ved (1980) in Académie des sciences, Toulouse (1983). častni doktorski naslov so mu podelili: Univerza v Montpellieru (1962), v Dublinu (1964), St. Andrews (1970), Columbia, New York (1970), Coimbra (1971), Oxford (1972), Manchester (1972), La Laguna, Tenerife (1974), Western Virginia (1974), Sydney (1976), Valencia (1979), Sheffield (1979), Western Ontario (1979), Weizmann Institute of Science (1979), univerze v Frankfurtu (1980), v Mctzu (1981), v Lyonu (1983), Urugvaj (1983) in Stevens Inst i Lu Le of Technology, ZDA (1984). Je častni član Sociedad Química de Mexico (1969), Belgijskega (1970), Čilskega (1970} in Argentinskega kemijskega društva (1970), Farmacevtskega društva Japonske (1970), Indijskega kemijskega društva (1974), Ameriškega kemijskega društva (Centennial Foreign Fellow, 1976), So-cîela italiana per il progres so d el le scienze (1977), Holandskega kemijskega društva (1977), Société de chimie thérapeutique (1981), Japonskega kemijskega društva (1981) ter kemijskega in farmacevtskega društva Urugvaja (1983), Je časLni član univerze Concepción, C i le (1983). Sir Derek Barton je nosilec več odlikovanj in medalj. Prejel je Red vzhajajočega sonca (2. razred; Japonska, 1972), Royal Meda! (Anglija, 1972}; je nosilec odlikovanja Chevalier de la Légion d'Honneur (1974). Od Chemical Society in Royal Society v Angliji je prejel medalje: Coidan-Mor-gan (1951), Davy (1961), Longstaff (1972), Copley (1980). Ameriško kemijsko društvo mu je podelilo Fritschejevo (1956} in Roger Adamsovo medaljo (1959), medalje pa je prejel še od Indian Association for the Cultivation of Science (1972), od univerze v Sofiji in od Bolgarske akademije znanosti (1978) ter Hanburyjevo spominsko medaljo farmacevtskega društva Velike Britanije (1981). Bi i je gostujoči profesor na številnih univerzah po svetu, predsednik British Association for the Advancement of Science (1969), predsednik sekcije za organsko kemijo IUPAC (1969—1972), predsednik Perkin Division of the Chemical Society (1971—1973) in predsednik Chemical Society (1973). Že vrsto let ima zveze z jugoslovanskimi in slovenskimi kemiki, kot svetovalec sodeluje z nekaterimi farmacevtskimi tovarnami v Jugo s hi vi j i in njegovi iaboratoriji so bili vedno odprti za naše kemike, katerim je po svojih močeh pomagal in svetoval. Ko je bil leta 1984 simpozij organske kemije jugoslovanskih kemikov v Ljubljani, se je Sir Derek Barton z veseljem odzval povabilu na plenarno predavanje. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za zunanjega dopisnega člana. IV. RAZRED Za naravoslovne vede Jože Bole Dr. Jože Bole, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, je bil izvoljen za dopisnega člana 10. marca 1977. Od tedaj dalje je rta podlagi zelo obsežnih terenskih raziskav objavil štirinajst razprav, štiri poljudnoznanstvena dela in večje število stro kovnih prispevkov v ustreznih naravoslovnih revijah, enciklopedijah in leksikonih. Jože Bole je predvsem usmerjen v malakologijo, še posebej v spcleo-biološko problematiko podzemeljskih mehkužcev. Raziskuje zlasti tista območja v Sloveniji in Jugoslaviji, kjer so bile opažene določene takso-nomske posebnosti, ali pa so ta območja zaščitena oziroma predvidena za poseben režim varstva, Kot ekološko zanimiv objekt je v okolici Ljubljane nadrobno raziskal malakofavno Šmarne gore; zaradi velikega števila endemičnih, posebej še podzemeljskih vrst, je nadrobno raziskal širše območje Cerkniškega jezera, enako tudi Planinsko polje z bogato podzemeljsko favno. Posebno razpravo je posvetil podzemeljskim polžem na osamljenem krasu Posavskega hribovja, posebej zaradi ugotovitve njihovega odnosa do favne na strnjenem krasu zahodne Slovenije. Obsežne raziskave je posvetil durmitorskemu narodnemu parku v Črni gori; od dotedanjih, iz literature poznanih 30 vrst in podvrst, se je dvignilo število polžev na 89 na terenu ugotovljenih vrst in podvrst. S posebnimi raziskavami je zajel nadalje favno mehkužcev na. območjih Lubnika, Ratitovca, Blegoša in Dražgoš za vodnike po Loškem ozemlju. Z nadrobno zoogeografsko analizo Jože Bole obravnava nadal je kopenske polže dinarskega območja Slovenije. V zvezi s tem je pokazal, da na geografsko dinarskem območju prevladujejo alpske malakološke vrste. V malakološke m pogledu torej sodi dinarski svet Slovenije v alpsko subprovinco. Na podlagi tega spoznanja je zoogeografska karta zaradi pomaknit ve meje med alpskim in dinarskim območjem na Kolpi bistveno spremenjena. V taksonomskem pogledu izstopata razpravi, od katerih je prva posvečena rodu Lithoglyphus, katerega center območja razširjenosti leži v zahodni Sloveniji, Postavljena je bila nova taksonomska razdelitev tega rodu na podlagi anatomskih, konholoških in ekoloških raziskav. Druga razprava obravnava Aegopis, ki je zahteval zaradi množice veljavnih imen in še več sinonimov temeljito revizijo; to je Bole opravil na podlagi anatomije in še posebej z meritvami hišic iz populacij na različnih najdi ščiti. Na tej osnovi je določil resnične odnose med zelo spremenljivimi vrstami in populacijami. Posebno razpravo je posvetil majhni skupini drobnih insektov embiote-rov, ki živijo v najožjem obalnem pasu od Kopra do Ulcinja. Ugotovil je, da tu živita ie dve vrsti, ob tem pa je odkril veliko število novih nahajališč. Intenzivne raziskave podzemeljskih polžev na krasu Jugoslavije so nadalje odkrile nove, doslej še neznane vrste. Tako je v zadnjem času preiskal, obdelal in za objavo pripravil kar enajst novih vrst podzemeljskih vodnih polžev. S svojimi znanstvenimi deli, v katerih je vrsta zelo pomembnih novih rezultatov taksonomsko-filogenctskega in zoogeografsko-favni stičnega značaja, si je Jože Bole pridobil priznanje in sloves našega vodilnega strokovnjaka za obsežno malakološko in speleobiološko problematiko, posebej še za vzhodnoalpskoosrednjebalkanski prostor. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za rednega člana akademije. Ivan Gams Redni profesor za fizično geografijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je bil izvoljen za dopisnega člana 23, marca 1978. Po letu 1978 je objavil 45 razprav, od tega 15 v tujih jezikih, predvsem v tujini. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je potekalo v glavnem v istih panogah kot pred izvolitvijo leta 1978. Bolj je stopila v ospredje pokrajinska ekologija Slovenije, katere metodologijo je dopolnjeval z analizami soseske Soče in drugod v Posočju, mariborske regije. Gorenjske, srednje Krške doline in jugovzhodne Slovenije. Pri tem se je oprl delno pa izsledke svoje kvantitativne fizičnogeografske delitve Slovenije. Iz tc raziskave izhaja tudi njegova delitev Slovenije v učbeniku o Sloveniji (1983). Na področju krasoslovja lahko štejemo med izvirne ugotovitve: J. modifikacijo oblike stalagmitov zaradi spreminjanja mesta in količine nanje padajoče vode, 2. odnos med korozijo apnenca nad tlemi, na tleh in v prsti, 3. odnos med reLencijsko vodo v krasu in kraško denudacijo oziroma klimo, 4. ugotavljanje starosti koli ie v k iz morfometrije in 5. klasifikacijo kraških polj. Na področju geomorfologije je objavil karto srednje Krške doline, narejeno po izvirni legendi. Kot soavtor je objavil karto 1:100000 Litijske kotline v fazi preskušanja mednarodne legende za potrebe unificirane jugoslovanske legende, pri katere formiranju je sodeloval kot član zveznega znanstvenega sveta. V isti razpravi je objavil nove argumente za razvoj tega dela Posavskega hribovja. Prispeval je karto Jugoslavije za geomorfološko karto Evrope v merilu 1:2,5 milijona in opis našega reliefa za knjigo Geomorfologija Evrope (oboje v izdaji mednarodne komisije za geomorfološko kartiranje). Prof. Gams je obogatil poznavanje višinske klimatske pasovitosti v Sloveniji. V okviru programa Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU je sodeloval s študijo samotnih kmetij na Slovenjgraškem Pohorju in v njej uvedel računalniško analizo zbranih podatkov v okviru večletne teme. V istem okviru je sodeloval pri proučevanju naravnih nesreč. Njegova študija o metodi delitve ozemlja pomeni prispevek k teoretski geografiji (Geografski vestni k, 1984). Prof. Ivan Gams vodi pripravo slovenske geografske terminologije, podkomisijo za geografsko imenoslovje v Geografskem društvu Slovenije, Je predsednik znanstvenega sveta Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZLJ, predsednik programskega sveta za geografsko okolje in Član ekspertne komisije za humanistične vede pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. V letih 1981 do 1983 je bil upravnik Geografskega inštituta Antona Melika SAZU. Vodi podkomisijo za geomorfologijo pri Zvezi geografskih društev Jugoslavije. Je član nacionalnega komiteja za geografijo. Bil je predsednik Komisije za kraško denudacijo pri mednarodni speleo-loški zvezi, je predsednik študijske skupine za proučevanje človekovega posega v kras pri Mednarodni geografski uniji. Udeležil se je Številnih mednarodnih znanstvenih zasedanj; omenimo naj mednarodni geografski kongres v Tokiu in v Parizu (kjer je vodil jugoslovanska delegacijo). Poleg 45 razprav je objavil številne poljudne in krajše strokovne prispevke, s katerimi intenzivno posega v javno življenje. Srbsko geografsko društvo ga je izvolilo za svojega častnega člana. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za rednega člana. Dragica Turnšek Dr. Dragica Turnšek se je rodila 6. avgusta 1932 y Šalamencih v Prek-murju. Maturirala je leta 1952 na gimnaziji v Murski Soboti, diplomirala iz geologije na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani (1958), doktorirala 1965 na isti univerzi. Od leta 1953 do 1954 je službovala na Zavodu za statistiko in evidcnco v Ljubljani, leta 1954 se je zaposlila na Inštitutu za paleontologijo SAZU, kjer dela še danes. Od leta 1954 je bila labo-rantka, nato od leta 1958 do 1965 strokovna sodelavka, od leta 1973 znanstvena sodelavka, od leta 1976 višja znanstvena sodelavka in od leta 1976 do danes znanstvena svetnica SAZU. Od leta 1983 je upravnica Inštituta za paleontologijo ZRC SAZU. Je predsednica programskega sveta za geologijo pri skupnem programu Raziskovalne skupnosti Slovenije. S poglobljenim strokovnim delom in odličnimi znanstvenimi rezultati na področju fosilnih alg in mikrofavne iz jurskih in kreditih skladov, pozneje pa zlasti mezozojskih fosilnih knidarijev si je pridobila velik ogled med domačimi in tujimi raziskovalci. Že dalj časa usmerja svoje raziskave predvsem na mezozojske knidarije. Na tem področju je začela svoje raziskovalno delo z jurskimi hidrozoji, Prvič je na podlagi strukture hidrozojev sklepala na paleoekološke razmere. Postavila je drzno hipoiezo o razširjenosti kopna in morja v času zgornje jure, ki so jo kasnejša raziskovanja geologov ludi potrdila. Prav to paleobiološko shemo razvoja navajajo v svetovnih leksikonih. Po obdelavi hidrozojev je prešla na sistematični študij koral. Najprej se je lotila zahtevne fosilne skupine iz grebenov jurske starosti. Razvoju koral je sledila v kredno dobo. Nove temeljne raziskave o si s tematiki in palcoekologiji koral in hidrozojev so pripomogle, da je dobila v obdelavo bogate fosilne zbirke iz Jugoslavije in tujine. Njen ugled in priljubljenost sta v znanstvenih krogih doma in v tujini zrasla zaradi njenega temeljitega poznavanja široke problematike fosilnih hidrozojev in koral, kakor tudi zaradi izjemnih človeških lastnosti. Njen znanstveni opus obsega 37 paleontoloških razprav, ki jih je objavljala v Razpravah razreda za naravoslovne vede SAZU, Geologiji, v Analih geološkega inštituta v Budimpešti, V Glasniku Prirotlnjačkog muzeja v Beogradu, v Palcontologica Jugoslavica, v Geološkem vjesniku v Za- 7 Letopis 97 grobu, v Bolletino Soc. Palcont. Italia, v Eclogae geol. Helvetiae v Baslu ter v raznih geoloških publikacijah v ZDA. Poleg tega je napisala 22 strokovnih elaboratov za Geološki zavod, za Sklad Borisa Kidriča, pozneje za Raziskovalno skupnost Slovenije in za Gcozavod v Beogradu. Seznam njenih del je naveden v Biografijah in bibliografijah znanstvenih in strokovnih sodelavcev SAZU, Ljubljana 1976 (str. 339—341). Njene razprave delimo po vsebini v tri skupine: biostratigrafske, pale-ontološke in paleogpografske. Največjo težo imajo paleon to loška dela, sa j je njena razprava o jurskih h id rožo jih )z leta 1966 postala temeljno delu v svetovni literaturi o mezoz.ojskih hidrozojih. Tudi z razpravo Jurske korale iz južne Slovenije (1972), ki šteje med najbolj uporabljano literaturo pri paleontologih s podobno tematiko, je vzbudila zanimanje po svetu. Zaradi obdelave knidarijske favne iz starejših dob je postala Turnškova vodilna paleontologinja omenjenih hidrozojskih skupin v svetu; k njej so pričeli prihajati na specializacijo diplomanti in doktorandi z univerz. v Berlinu, Erlangenu, Bochumu ter iz Anglije. Pričeli so ji pošiljati fosilni material iz Jugoslavije, Nemčije, Francije, Italije, Švice in iz Amerike. Za rezultate raziskav so se zanimale že razne pctrolejske družbe. Sistematsko paleontološko delo Turnškove je vpleteno v skoraj sleherno osnovno geološko karto Slovenije. Z enako doslednostjo in notranjo disciplino, ki je značilna za njeno znanstveno delo, se loteva tudi društvenih in družbenopolitičnih nalog. V letih od 1965 do 1969 je bila tajnica Slovenskega geološkega društva; to funkcijo je ponovno prevzela sedaj za novo štiriletno obdobje. Je tudi član mednarodnega društva za raziskave fosilnih knidarjev. Za svoje znanstvene dosežke je Turnškova prejela leta 1967 nagrado Sklada Borisa Kidriča, Skupščina SAZU jo je 23. maja 1985 izvolila za dopisno članico. V. RAZRED Za umetnosti Krek redni profesor Akademije za glasbo v Ljubljani, je bil izvoljen za dopisnega člana SAZU leta 1979 na temelju poročila o njegovem ustvarjanju, ki je bilo že dotlej obsežno in kvalitetno. Od izvolitve do danes je Krek s kom poni r al številne nove skladbe s področja simfonične, komorne, zborovske in scenske glasbe. Med njimi je treba poudarjeno omeniti bolj klasično zasnovan Koncert za violončelo in orkester (1984), Simfonični diptihon za violončelo in orkester (1985), v katerem je tako po formi in izbiri sredstev kot po izrazu realiziral nove možnosti, sodobno zasnovan Godalni kvartet (1979), katerega težišče je v poglobljenem izrazu, temu sodobno Sonatina za klarinet in klavir (1980), Sonato za violončelo in klavir (1984), katerega osrednji »quasi una marcia len ta« je uvedel s kontrastnim allegrom, zaključil pa s finalom, v katerem se appassionato p re vrže v impresivni brio, in slednjič Suit o za klavir (1985), v kateri sta si tehnična virtuoznost in izraz, v enakovrednem odnosu. Razen tega je Krek v navedenem obdobju napisal vrsto efektnih zborov (Liberté, Pesmi za Evo, Skrinja orehova, Domov bom Sel, Poletna pesem, Mlini življenja) in glasbo k drami A. Hienga Krvava ptica. Tudi v teh skladbah je avtor ostal zvest svojemu neoktasicistično pogojenem stilu, ki pa ga je še obogatil z novimi oblikovalnimi dognanji. To in suvereno obvladanje kompozicijske tehnike mu je služilo za nadaljnje klesan je lastnega umetniškega izraza. Izoblikoval se je v zrelega, izpovedno prepričljivega ustvarjalca, ki predstavlja osrednjo osebnost sodobne srednje slovenske skladateljske generacije. Omenjene skladbe so bile večidel že izvedene (Godalni kvartet, 1980; Krvava ptica, 1919-, Pesmi za Evo, J 984; Liberté, 1932; Sonatina za klarinet in klavir, 1983; Domov bt Sel, 1984; Poletna pesem, 1985; Sonata za violončelo in klavir, 1985). Doma in v tujini (Ljubljana, Radenci, Opatija. Hamburg, Berlin, Dunaj, NDR, Pariz in dittgod) so požele priznanje publike in kritike. Slednja je še zlasti poudarila tehnično dovršenost in močno, učinkovito izraznost predstavljenih del. Skladatelj Uroš Krek, upokojeni i' 99 V tej zvezi je še treba omeniti, da so biLa v letih od 1979 do 1985 izvedena še številna prejšnja Krekova dela z občutnim uspehom tako doma kot zunaj slovenskih meja (npr. v Beogradu, Zagrebu, Celovcu, Beljaku, Gradcu, ZRN, ZSSR, ČSSR, na Švedskem, Norveškem, Danskem itn.) na koncertnih odrih in v radijskih oddajah. Krekovo delo in življenje je opisano tudi v raznih leksikonih in enciklopedijah (npr. Muzička enciklopedija, zv. 2, 1974, 380; Leksikon jugoslovanske muzike, z v. I, 1984, 472—473; Who's who in Music, Cambridge. — in the World, Chicago, — in Europe, Bruselj). Posamezne Krekove skladbe so tudi na ploščah raznih zborov, ansamblov (Slovenski kvintet trobil) in solistov (E. Novšak); avtorska plošča je bila realizirana leta 19S1. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za rednega Člana. Jože Udovič Za dopisnega člana je bil izvoljen 24. aprila 1981. Podrobnosti, ki so utemeljile njegovo izvolitev, so razvidne iz Letopisa 33, str. 53 in 73-Po tem času je Jože Udovič sadove svojega pesniškega ustvarjanja zbral v knjigi Oko in senca (1982). To delo vsebuje vse vsebinske izpovedne in oblikovne vrednote avtorjeve besedne umetnosti iz prejšnjih dveh zbirk Ogledalo sanj (1961) in Darovi (1975), vendar jih pesnik zdaj artikulira Z novimi doživljajskimi in miselnimi izkušnjami ter jim dodaja še druge razsežnosti, ki pomembno bogatijo njegov lirski svet. Odtujitve na stanja se kot stalna tema Udovičeve lirike pojavljajo tudi tukaj v različnih oblikah in značilno je, da jih pesnik premaguje v kritičnem soočanju z zgodovino, ki taka stanja povzroča, poskuša pa prekinjeno komunikacijo s človekom presegati še na sebi lasten način, s svetlo in notranje očiščujočo pesniško imaginacijo. Vsaka, še tako drzna domišljijska pustolovščina zanikuje namreč osamljenost in ustvarja neko zvezo čioveka z zgodovinskim okoljem. Optika 1 irskega doživljanja sveta je v zbirki seveda naravnana v duhovnost in tukaj se pesnik srečuje z mrtvimi, posebno s tistimi, ki so žrtve zgodovine. V njihovih usodah poskuša odkriti rcsnico časa in prostora, tembolj, ker se mu zgodovinsko dogajanje predstavlja kot nasilje, kot zlo, kot strah in umiranje, in s temi pojavi se pesnik spopada L udi na ravni meditacije. Kot subjekt zgodovine pa teži po etični čistosti bivanja, čeprav ga hkrati obteiuje že sama prisotnost v /.godovini, tako zavest sodelovanja v njej kakor tisto neznano in nedoumljivo v njem samem. Kljub mraku in noči živi v pesniku luč, to je slutnja o najdenju in spoznanju resnice. Ob izraziti etični občutljivosti, ki ima v slovenski književnosti od Cankarja naprej močno tradicijo, odpira prav gnoscološka mcdilacija Udovičevi poeziji širše razglede. Knjiga Oko in senca razkriva od vseh pesnikovih zbirk najvišjo stopnjo filozofsko razmišljajoče in družbenokritične zavzetosti. Obsežno je Udovičevo prevajalsko delo iz evropskih in svetovnih književnosti. Poleg več delno razširjenih ponatisov iz stvaritev Pabla Nerade, Charles a Baudelaira, Saint-Johna Persa, Jean a-Paula Sartra in Christo-pherja Fry a so po letu 1981 izšle povsem nove Udovičeve pošlo veni t ve pesmi hrvaškega pesnika Vladimira Vidri da (1981), srbskega pesnika Jovana Dučiča (1984), čilske pesnice Gabri ele Mistral (1981) in ruskega poeta Borisa L. Pasternaka (1982). Od proznih prevodov je treba omeniti Laxnessov Islandski zvon (1982), Umetnikov mladostni portret (1984) pisatelja Jamesa Joycea in Izmišljati je (1984), simbolistično fantastično prozo argentinskega pisatelja Jorgea L. Borgesa. Udovič je dosledna, sebi zvesta in do svojega dela izredno stroga pesniška osebnost, ki sodi v sam vrh naše sodobne literature, sodobna tako po duhu kot po slogovni usmerjenosti, kar vse velja tudi za njegovo prevajalsko delo, s katerim odpira Slovencem razglede po besedni umetnosti evropskih narodov in narodov neuvrščenih dežel. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za rednega člana. Ciril Zlobec Pesnik, pisatelj, prevajalec, publicist in urednik Ciril Zlobec se je rodi! 4. julija leta 1925 v Ponikvah na Krasu. Obiskoval je šolo v Gorici in Kopru. Med vojno jc najprej deloval kot aktivist, od leta 1943 pa je bil v partizanih. Po vojni je v Ljubljani dokončal gimnazijo ter diplomiral na slavisti ki. Sprva je bil novinar pri Ljudski pravici, nato na Televiziji Ljubljana in slednjič na Radiu Ljubljana, kjer je zdaj odgovorni ured- nik umetniškega programa. Od 1953 do 1957 je bil sourednik revije Beseda, od leta 1968 pa jc glavni in odgovorni urednik osrednje slovenske revije Sodobnost. Kot pesnik je Zlobec nastopil leta 1953 v skupni zbirki Pesmi štirih, nato pa je objavil še sedem izvirnih no vili zbirk in pet delno razširjenih izborov svojih pesmi, in sicer: Pobeglo otroštvo (1957), Ljubezen (1958), Na-jnia aa?.a (1964), Pesmi jeze in ljubezni (1968), Vračanje na Kras (1974), Glas (1980) in Nove pesmi (1985). Izbori so: čudovita pustolovščina, Dve Žgoči sonci, Kras, Pesmi ljubezni, Beseda. Za zbirko Ljubezen je prejel Prežihovo nagrado, za Najino oazo nagrado Prešernovega sklada, za zbirko Glas pa veliko Prešernovo nagrado za leto 1982, V ospredju Zlobce vega pesništva je bila sprva poleg spominov na otroštvo predvsem erotika, zdaj fantovska zdaj moško zrela in meditativna, V zadnjih zbirkah so se tej tematiki pridružili še motivi vojne in navezanosti na rodni Kras, Značilno za vso njegovo poezijo je, da je v njej nekako zadržan, Življenje sprejema takšno, kakršno je, in se spopada z njim neposredno in možato. Oblikovno ne izhaja iz tradicije, temveč goji samosvoj svobodni stih, večinoma neriman, vendar pa po svoje me-lodiozen, čeprav brez romantičnega sen ti menta. Zlobce va pesem je glas njegovih 1 i rs ko meditativnih in refleksnih odzivov na življenje, ki ga živi v sebi in v svetu okrog sebe, in se vidno loči od drugih pesniških glasov. Knjižni izbori Zlobčeve poezije v drugih jezikih so zelo številni; v samostojnih knjigah so doslej izšli štirje v srbščini, po eden pa v hrvaščini, albanščini, rusinščini, makedonščini in v italijanščini; z njihovim posre dovanjem je prejel v Srbiji Disovo plaketo, v Italiji pa mednarodno na grado Rhegium Julii — Cittá del lo Strel to za izvirno poezijo, oboje leta 1984. Ciril Zlobec jc napisal tudi dva romana, od katerih je prvi, Moška leta našega otroštva (1962) prejel Kajuhovo nagrado, drugi, Moj brat svetnik (1970) pa vzbudil še večjo pozornost in bil preveden tudi v madžarščino. Poleg dveh publicističnih knjig s članki o literarnih in političnih vprašanjih pa je posebnega poudarka vredno predvsem še Zlobčevo ogromno prevajalsko delo iz srbohrvaščine in italijanščine, ki obsega 24 pesniških in 7 proznih knjig. Od te bogate dejavnosti je treba omeniti vsaj Sodobno italijansko liriko, prepesnitev Dantejevega dela Novo življenje, in izbore iz pesniških del, ki so jih ustvarili Dante, Leopardi. Carducci, Quasimodo, Móntale, Ungaretti; med jugoslovanskimi imeni pa Djordje Radišič, Oskar Davičo, Vaško Popa. Mira Alečkovic, Slavko Mihalič, Ali Podrí m j a, Milivoj Slaviček, Za svoje prevajalsko delo je prejel doma Župančičevo nagrado, Listino književnih prevajalcev Jugoslavije ter Nobelovo plaketo Cankarjeve založbe, v Italiji pa Mednarodno nagrado Eugenio Móntale za prevode iz sodobne italijanske literature, razen tega pa le državno odlikovanje Commendatore al mérito del la República Italiana, Zlobec je uredil tudi deset antologij slovenske poezije, namenjenih predvsem neslovenski publiki. Med njimi je treba posebej omeniti vsaj dve: Antologijo slovenske poezije, ki je leta i974 izšla v Zagrebu, in pa izbor Nuova poesía jugo slava, objavljen leta 1966 v Parmi. Pri tem je treba omeniti, da je oba projekta tudi organizacijsko pripravil in izvedel. Slednjič naj navedemo še, da je leta 1951 prejel red zaslug za narod III, stopnje (za udeležbo v NOB), lela 1976 red dela z zlatim vencem za literarno in kulturno dolo ter leta 1984 zlato priznanje OF slovenskega naroda za literarno in kulturno delo. Skupščina SAZU ga je 23, maja 1985 izvolila za dopisnega člana. Dr. František Benhart, kritik in prevajalec, se je rodil IG. septembra 1924 v Sevluši v Podkarpatski Rusiji (danes Sovjetska zveza), 1949 diplomiral na slavisti ki na Karlovi univerzi v Pragi, nato delal kot urednik raznih praških založb in revij, nazadnje, od leta 1959 do 1969, kot vodja oddelka za kritiko literarne revije Plamen; od leta 1970 pa se posveča zgolj prevajanju, predvsem slovenske literaiture in kritiškemu delu. Dr, Fran Lišek Benhart je prevedel izredno veliko število slovenskih proznih, pesniških in dramskih del ter napisal okoli 150 ocen, člankov in esejev o slovenski literaturi in slovenskih besednih ustvarjalcih. V samostojnih knjigah je doslej izšlo 26 njegovih prevodov, in sicer: Jamnica, Potganica, Samorastniki in Sol žice Prežihovega Voranca; Tan-tadruj (skupaj z Balado o trobenti in oblaku) in Pomladni dan Cirila Kosmača; Srečanje in izbor novel Ivana Potrča; Tvegana pot, Vinski vrh, Tajno društvo PGC in Gitnnazijka Antona Ingoliča; Dolomiti se krušijo Karla Grabelj ška; Mladi mesec, Mavrica nad mestom in Hiša večera Mire Miheličeve; Sedmina, Plat zvona, Golohnjak in izbor novel Bena Zupančiča; Ukana I, II, III Toneta Svetine; Ne bog ne žival Kajetana Kovica; Draga moja I za Iva Zormana in izbor pesmi Jožeta Udoviča. Poleg romanov in povesti je dr. František Benhart prevedel tudi vrsto posameznih novel že omenjenih avtorjev in še petnajst drugih (Levstik, Peroci, Kavčič, Koprivec, L. Kovačič, Zidar, Petan, Cimerman, E, Kocbek, Hieng, Lokar, Cankar, Zupan, Vuga, Pečjak) ter jih objavil v dveh antologijah (Svil a tli za tmavych noči, Deset jugosldvskfch novel) in v raznih uglednih čeških literarnih revijah. Presenetljivo številni so tudi Benhartovi prevodi slovenskega pesniškega ustvarjanja. Skupno je objavil okoli 250 pesmi kakih 40 avtorjev vseh František Benhart generacij (Kajuh, Bor, Prešeren, Gruden, F. Kosmač, Krakar, Župančič, Minatti, Novy, Kovič, Filipič, Kosovel, Gradnik, J are, Utlovič, E. Kocbek, P. Leveč, Srni t, Pavček, Rotar, F. Zagoričnik, Gaj še k, Šalamun, D. Zaje, Vcgri, Makarovič, Strniša, S. Gregorčič, Cankar, Kuntncr, P. Oblak, Zlobec, Vodušek, Gorup, Novak, Forslnerič). Ti prevodi so s spremno besedo zvečine tudi objavljeni v reviji Svetova literatura, kjer najdemo tudi Benliartov obsežni esej o slovenski poeziji in prozi zadnjih let. Kot kritik pa dr, František Benbart že vrsto let redno spremlja slovensko književnost in o njej poroča; ne samo v Čeških revijah, pač pa tudi v slovenski Sodobnosti, Izbor teh in še drugih kritik je pod naslovom Bralnica izšel tudi v samostojni knjigi. Benhartovo pisanje o slovenski literaturi in njenih ustvarjalcih je vsega upoštevanja vredno delo razgledanega strokovnjaka in ljubitelja slovenske literature in slovenskega jezika, ki ga, mimogrede povedano, tudi izvrstno obvlada, saj vse v Sloveniji objavljene prispevke napiše sam v slovenščini. Dr. František Benhart je eden najuspešnejših prevajalcev naše literature v kak tuj jezik. S svojim delom si je pridobil velike zasluge za zbližan je češke in slovenske kulture. Skupščina SAZU ga je 23, maja 1985 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Florjan Lipuš, rojen 4. maja 1937, sodi danes ne le med najboljše slovensko-koroške pisatelje v Avstriji, marveč se je zlasti s svojim romanom Zmote dijaka T jata uvrstil med najboljše slovenske in jugoslovanske književnike. Mat uri r al je v podružnici celovške gimnazije v škofovem internatu na Plešiveu. Leta 395E je stopil v celovško bogoslovje, iz katerega pa je leta 1962 izstopil, opravljal nekaj časa različne poklice, dokler ni stopil v učiteljišče, ki ga je končal leta 1966. Najprej je bil učitelj v ljudski šoli v Lepeni na Koroškem, nato pa njen ravnatelj. Literarno se je Florjan Lipuš začel udejstvovati že v srednji šoli. ko je bil sodelavec in urednik in tematskega dijaškega lista Kres. V letih od 1960 do 1981 je bil glavni urednik osrednje koroške literarne revije Mladje, ki jo je ustanovil s tovariši. Napisal je alegorično simbolno dramo o ko- roškem slovenstvu Mrtvo oznanilo (1962), v glavnem pa se ukvarja s pripovedništvom. Kot leposlovec se je posvetil predvsem krajši prozi, novelam in kratkim romanom. Tako so nastale knjige črtice mimogrede (1964), zbirka kratkih nadrealističnih besedil z ljubezensko in vojno tematiko; Zgodbe o Časih (1973), satirično groteskne črtice o življenju med Koroškimi rojaki, o zaostalosti domačega sveta in o zavorah, ki ovirajo njegov napredek, in Odstranitev moje vasi (1983), zbirka osmih krajših proznih besedil, v katerih upodablja življenje slovenskega človeka na Koroškem, njegovo odtujenost in tesnobo. Glavno Lipuševo literarno delo pa je groteskno-satirični kratki roman z eksistencialno družbenim kritičnim odnosom do koroških razmer Zmote dijaka Tjala (1972 in več ponatisov). S tem delom je uspešno stopil v svet modeme pripovedne književnosti. V njem prikazuje, po kafkovsko podrobno, notranja in vnanja dijakova doživetja ter razgalja razmere, v katerih živi. Roman je doživel izjemen odmev tako doma kot v prevodu Petra Handkeja na nemškem knjižnem trgu. Zanj je prejel tudi avstrijsko državno nagrado, Florjan Lipuš sodi med najizvimejše slovenske pisatelje srednjega rodu, tako po svojem jezikovnem slogu kot po vsebini. Čeprav v večini svojih povesti riše domačijsko krajinske razmere, je njegov roman Zmote dijaka Tjala pripovedno tlelo nadlokalnega, tako rekoč občečloveškega značaja, ne glede na to, da živi v glavnem junaku dijaku Tjažu značilno slovenska bit, s katero se spopada s samim seboj, z ljudmi okrog sebe in z razmerami, v katerih živi, S Lem romanom se ni uvrstil le med najboljše slovenske in jugoslovanske književnike, temveč je ustvaril dragoceno literarno umetnino, ki je presegla jezikovne meje in se s svojo izvirno literarno močjo uveljavila tudi v svetu. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za zunanjega dopisnega člana. Pavle Merku Rodil se je 12. julija leta 1927 v Trstu. Je skladatelj, etnograf in publicist. Po študiju s lav is tike v Ljubljani in kompozicije ter violine pri Ivanu Grbcu in Vi tu Levi ju v Trstu je postal srednješolski profesor in programski urednik Radia Trst. Njegovo etnografsko delo je veljalo proučevanju ljudske kulture v Beneški Sloveniji, zlasti še v Te rs ki dolini. Obdeloval je ljudske pesmi in jih izdal v zbirki Ljudske pesmi Slovencev v Italiji (1968—1979, 1981}. Po drugi, lingvistični plati pa je izdal strokovno razpravo Ter s ko narečje (1972). Sodeloval je tudi pri narodopisnem delu Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji (1976). Kot publicist je uredil, komentiral in leta 1980 objavil delo Slovenska plemiška pisma drulme Marenzi-Coraduzzi s konca 17. stoletja, s katerim je dokazal uporabo slovenščine v dopisovanju med delom tujega plemstva. Kot skladatelj je Merku segel v skoraj vse kompozicijske zvrsti in povsod izpričal svojo temeljno privrženost ekspresionizmu z vplivi modalne, atonalne, dodekafonske in serial ne sistema tike, široko razgledan in vešč v kompozicijski tehniki je hkrati uveljavil svoj izrazit nagib za učinkovito formiranje tega, kar je doživljal v svojem duhovnem svetu. Rezultati so se kazali v raznih smereh. S področja orkestralne glasbe je treba omeniti Concertino (1954—1957), ki je nastal na osnovi tekstov S. Kosovela, Rapsodijo za godala ali Sijaj, sijaj sonce (1977), ki je lirično poudarjena in v kateri meša tonalno z atonalnim, pa še tehtno zasnovan Koncert za violino in orkester (1970) ter Koncert za trobento in orkester (1974). Morda še bolj je izstopil njegov individualno pogojeni izraz v vo-kalno-instfumentalnih delih. V tej vrsti gre posebna pozornost skladbi O detomorilki Mariji Farrar (1962) na Brechtovo pesnitev, ki je zasnovana tonalno, vendar prepletena s serialno tehniko, po izrazu pretresljiva, izpovedujoča, globoka, v dno duše segajoča čustva. Razen nje je v tej ustvarjalni smeri treba omeniti šc Tri majhne kan tate za zbor in nekaj glasbil (1967) na Kosovelove tekste, Divertimento za tenor in komorni orkester (1965) na besedila M. Kravosa, Qui ed al t rove a un poeta za bariton in godalni kvartet (1971) na tekste C. Bertocchija in impresivno skladbo Vojskin čas za alt, violino, čelo, mali klarinet, fagot in boben (1974) na tekste S. Mak arov iče ve, ki se uvršča med najbolj izpovedna in tudi najboljša Merkujcva dela. Vokal, često združen z instrumenti, je Merkuju nasploh blizu, še zlasti, ko gre za Kosovelove tekste. O tem pričajo tudi njegovi samospevi in med njimi ciklus Prijazna smrt za bas in klavir (1961—1964} na besedila Kosovela (2) in Prešerna (I)- Svojevrstno je Merku oblikoval samospev Pelin (1975), napisan za alt solo brez klavirja, po fakturi preprost, po občutju pa zelo intenziven. V vokai se uvrščajo tudi številni Merkujcvi zbori, v katerih je tematsko večkrat čutiti gradivo s področja slovenske ljudske glasbe. Pomembno mesto zavzema v Merkujevi ustvarjalnosti tudi dvodejanska opera Kačji pastir (1974—1976) na libreto S. Makarovičeve, Po stilu je to delo razvidno ekspnesionistično, težišče mu je v poglobljenem, značilno učinkuj očem izrazu, Merku je ustvarjalec z velikim smislom in čutom za formiranje lastnega, izvirno naglašenega izraza. Sodi med iščočo, sodobno usmerjeno slovensko ustvarjalno generacijo. Med zamejskimi slovenskimi skladatelji mu gre nedvomno osrednja vloga, ki je pomembna tudi v slovenskem glasbenem ustvarjanju kot celoti. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za zunanjega dopisnega člana. VI. RAZRED Za medicinske vede Vinko Kambič Rodil se je 7. aprila 1920 v Metliki. Leta 1939 se je vpisal na Medicinsko fakulLelo v Ljubljani, med vojno je študij prekinil in sodeloval v NGB. V Zagrebu je leta 1947 promoviral za doktorja splošne medicine, leta 1956 je naredil na otorinolaringološki kliniki v Beogradu specialistični izpit iz otoiinolaringoiogije. Na ljubljanski Medicinski fakulteti je bil izvoljen za asistenta in leta 1964 bab i li tiral za docenta. Doktorat znanosti je opravil leta 1968, istega leta je bil izvoljen za izrednega in leta 1973 za rednega profesorja ter predstojnika katedre za otormolaringologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Za direktorja Univerzitetne klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo je bil izvoljen leta 1969; obe nalogi opravlja tudi sedaj. Vinko Kambič si je s strokovnoznanstvenim, raziskovalnim in organizacijskim del um utrl pot med vodilne jugoslovanske otorinolaringologe in si pridobil ugled strokovnjaka in znanstvenika v mednarodnem merilu. Posebej pomembno je njegovo delo na področju kancerologije in obnovitvene kirurgije v otorinolaringologiji. Kambič je že leta 1969 s prof. Lenartom predlagal novo patuhistološko razvrstitev hiperplastičnih sprememb na laringalni sluznici, ki je bila rezultat dolgoletnih raziskovalnih naporov in kliničnih izkušenj. Ta izvirna klasifikacija je izredno pomembna pri izbiri zdravljenja in napovedi bolezni. Danes to razvrstitev v Jugoslaviji vsesplošno uporabljajo, sprejeli pa so jo tudi mnogi medicinski centri po svetu. Novotvorbam v področju glave in vrata, predvsem kirurškem zdravljenju, je posvetil Kambič posebno poz/imost. Med njegovimi novimi kirurškimi rešitvami tega problema sta pomembni zlasti H incizija na vratu in epiglotisplastika. H-incizija je uvrščena med 9 klasičnih incizij na vratu in v svetovnem merilu ocenjena kot pomemben prispevek k izpopolnitvi korenitih operacij zaradi kar činoma v področju otorinolaringologije. Z omenjeno izvirno incizijo je mogoče preprečiti sicer veliko število ne- kro2 kože in usodnih raztrganin velikih žil na vratu po korenitih operacijah (zlasti po predhodnem obsevanju). Z anatomom širni (za Kam biča je značilno, da k študijam, analizam ler k znanstvenoraziskovalnemu delu nasploh, kar je še posebej dragoccno, pritegne ludi strokovnjake drugih medicinskih ]>odročij) sta ugotovila, da se s splošno uporabljenimi incizijami poškoduje arterije, ker potekajo navpično od zgoraj navzdol in obratno ter se stikajo v razmeroma skopo prekrvijenem področju sredine vratu, H-incizija se je izkazala kot odlična metoda, ki je znižala število zapletov na minimum. Kambičeva izpopolnitev cpiglotisplastike pomeni za sodobne ohranjujoče (konservirajoče) kirurške posege radikalen kirurški pristop, obenem pa ohranitev vseh grlnih dejavnosti. Po Kam biče vi zaslugi se metoda danes uporablja po vsem svetu. Tudi Kam biče v delež pri razvoju mik rolaringos kopije je izredno pomemben in ljubljanska otori.nolaringološka klinika je po njegovi zaslugi razvila to metodo do popolnosti, Kambičeva anatomska študija o poteku in razvejenosti zunanje veje zgornjega laringalnega živca je za kirurgijo na vratu izrednega pomena. Kambič je prvi opozoril na pomen vpliva spolnih hormonov za razvoj hiperplastičnih aberacij, vključujoč prekanceroze in karcinum, na grtni sluznici. Njegove temeljite razprave o tem so med strokovnjaki naletele na velik odziv. Vse svoje izredno pomembne izsledke in rezultate znanstvenoraziskovalnega dela je objavil v 145 razpravah in člankih v domačih, predvsem pa v tujih strokovnih revijah, kjer ga tudi velikokrat citirajo. Poleg tega je napisal obilico poljudnoznanstvenih člankov in učbenik O turi nota ringologija (2 izdaji) za medicince, stomatologe in zdravnike spiošne medicine. Učbenik odlikuje poteg izredne sistematičnosii tudi velika skrb in pozornost do slovenske medicinske besede, kar avtorja kot fakultetnega učitelja še posebej odlikuje. Z referati je KambiČ sodeloval na številnih domačih in tujih simpozijih in kongresih, velikokrat je bi! glavni referent in vodja razprav za okroglo mizo. Mnogim kongresom je tudi predsedoval. V zadnjih letih svojega kliničnega in raziskovalnega dela je Kambič namenil še posebno skrb in pozornost vprašanjem laringcktomiranih bolnikov. Med pomembne in koristne prispevke na tem področju velja še posebej omeniti priročnik za laringektomirane Tudi brez grla je vredno iivetL Izredno bogata biografija in bibliografija uvršča Kambiča med zdravstvene delavce, ki so pomembno prispevali k razvoju zdravstvene stroke, znanstvene in raziskovalne misli v Sloveniji in Jugoslaviji ter pripomogli k mednarodnemu ugledu slovenske in jugoslovanske otorinolarin-gologije oziroma medicine, zato ga upravičeno uvrščajo med vodilne strokovnjake in raziskovalce na področju otorinolaringotogije v Jugoslaviji, Za svoja znanstvenoraziskovalna dela je dobil leta 1972 nagrado Sklada Borisa Kidriča in leta 1978 Kidričevo nagrado. Skupščina SAZU ga je 23. maja 1985 izvolila za dopisnega člana. BIBLIOGRAFIJA NEKATERIH ČLANOV AKADEMIJE ZA LETO 1985* * Člani SAZU lahko navedejo v tem poglavju sprotno letna bitjllofiraftja svojih inur.-stveno-atrokoviilh ali umetniških del. Aleksander Bajt Changes in Relative Producer Prices in Yugoslavia. 197!/SO. V: The Economics of Relative Prices, IE A, Macmillan, London 19&4, Str. 152—178. Propricdad social en el proyecto de ley del trabajo asociado. V: Socialismo Autogestionario en Marcha. Ed. J. Hočevar, Universidad de Loa Andes, Merida (Venezuela) 19&4, str. 71—81. Trideset godirta privrednog rasta. Ekonomist 19SS, št, 33, str. 1—18, Ekonomski osnovi stabilizacione strategije. (Elaborat za potrebe zveznih in republiških državnih in političnih organov), Ljubljana, 25. marec 1985, Str. 71, Učinkovitost samoupravnega gospodarjenja. Gospodarska gibanja (GG), 1985 1, št. 147, str. 29—49. (Objavljeno tudi v: Privredna kretanja Jugoslavije (FKJ) 19851, št. 147, str. 29—49; Direktor 17, 1935 2, str. 26—27. Tečaj kot temeljno, v danih razmerah edino sredstvo pospeševanja izvoza. GG 1935/5, St. 151, str. 25—50. (Objavljeno tudi v; PKJ 1985/5, St. 151, str. 21—45.) Devizne vloge prebivalstva. GG 1964/12, št, 146. str. 25—42, (Objavljeno tudi v: PKJ 1985.12, št. 146, sir. 25—42; Mesečni informa Lor [Udruženja bankarskih organizacija], 28, 1965, št. 2, str. 10—20.) Izenačevanje osebnih dohodkov za enako delo. GG 1985/7-8, št, 153, str. 35—61, (Objavljeno tudi v: PKJ 1985/7-8, št. 153. str, 31—58.) Kakvom politikom u 1968? PKJ 1985/9, št. 154, str. 5—29. Dolgovi in terjatve v inflacijskem gospodarstvu in njihov obračun. GG 1985 10, it. 155, str. 24-55. (Objavljeno ludi v: PKJ 1985 10. št. 155, str. 20—50.) Izenačevanje osebnih dohodkov za enako delo. Delo — Sobotna priloga, 5. oktober 1985, 18. in 28. september 1985, str. 18—19, 12. oktober 1985, str. 21, 19. oktober 1985, str. 24, 25. okiober 1985, str. 24, Mema samoupravi jonja bez tržiita. Ekonomska politika, 24. december 1934, št. 1708, str. 17—20 (avtoriziran intervju). Postopno znači— nikada. Svijet, 31. maja 1985, št. 1409, str. 16—18 (avtoriziran intervju), Janez Bat is Aten/IS bovis (dijagnostika masti tisa ti krava). Priručnik za iaboratOrijsku d i j agnostiku, Beograd 1984 (izšlo 1985). str. 173—180. Terminological work at the Slovene Academy of Science and Arts, II. Symposium — Infoterm, Wien 1985, 5 sir. Phagetypes of human and bovine Str- agalactiae isolates in Slovenia. International Symposium on Bacteria and the Host, Praha 1985, str. 151 (so-avtorici: I, Brglez in Z. Stropnik). F ago lipovi S. typtamurium — indikator i izvora infekcija u život in j a u Sloveniji. Zbornik X. Savetovanja o dijagnostici, profilaksi i terapiji. Pri mosten 1985, sir. 76—78 (soavtorji: 1. Brglezova, J. Mehle, D. Perkovičeva in E. Špiler). Osnovi kodeksa veterinarske etike u Jugoslaviji. Veterinarski glasnik, Beograd 1985, St. 6, sir. 6J1—646 (soavtorici: B. Djukič in Dj. Stubičan). Die P ar sistem eintger Erreger der Mastitis im Kuheuter. Arbeitsgruppe der A ] pen lander fur Mastitisbekampfung, Kempt en 1985, 3 str. France Kemik Od mladostne črtice do romana. Ivan Cankar. Dela I, Cankarjeva založba, Ljubljana 1985. str, 363—383 (opombe 385—395), Proza med hrepenenjem in .satiro, Tvan Cankar. Dela II, Cankarjeva založba, Ljubljana 1985, str. 337—360 (opombe 361—$12). Uporništvo in resignacija v socialni pripovedi. Ivan Cankar. Dela III, Cankarjeva založba, Ljubljana 1985, str. 371—402 (opombe 403—413). Zadnji val kratke proze. Ivan Cankar. Dela IV, Cankarjeva založba, Ljubljana 1985, str. 351—372 (opombe 373—382), Ivan Cankar. Dela I—VI. Cankarjeva založba, Ljubljana 1985 (uredili France Be mik, Dušan Moravec, Tone Pavček). Novejši pogledi na srednjeevropske književnosti okrog 1900. Slavistična revija 33, Ljubljana 1985, št. 2, str, 281—287. Simbolizem v slovenski književnosti. XXI. seminar slovenskega jezika, literature in kulture. Zbornik predavanj. Ljubljana 1985, str. 155—171, Tipologija vojne tematike v slovenski prozi (1945—1952). Naši razgledi 34, si, 19, 11. oktobra 1985. str. 578—579, F ran jo Smerdu — osemdesetletnik. Glasnik Slovenske matice 1985, IX, št, 1—2, str. 82—83. Dodatek k krnski bibliografiji: Negativni junak u slovenačkof rat no j novelistici (Na primeru Kocbekove Črne orhideje), Književna istorija XVI. Beograd 1984, št. 64, str. 621—629. France BezlaJ Iz slovenskega imenoslovja. Ruška kronika, KS Ruše, Maribor 1985, sir. 25—26, Namesto epiloga. Delo — Književni lis t L 30, oktober 1985, Str. 8, Robert Blinc CommettSU nihility and Defect-Induced P has on Gaps in Incommensurate Systems. Phys. Rev. Letters 54. 1985, str. 79—81 (soavtorji: D. C. Ailion, J. Do linšek in S. Žumer). Incommensurate Ferroelectrtcs, Proceedings of the International Conference on »Charge Density Waves in Solids«, Budapest 1984, Lecture Notes in Physics, Springer Verlag, Ed. Gy, Hutiray and J. Splyom, 1985, str 461—467. Time Resolved NMR Study of Self-Diffusion in the C holes t eric Phase. Phys. Rev. Letters 54, 1985, štr. 438^)40 (soavtorji: B. Marin, J. Pirš in J. W. Doane). EPR Study of the Pseudo-One-Dimensional Ferroelectric Phase Transition in TV Doped CsH.PO,. Phvs. Stat. Sol(b) 127, 1985, K147—K149 (soavtorja: P Cevc inN. I. Silkin). Nuclear Quadrupole Resonance Studies of Schiff Bases. Bull. Magn, Reson. 6, 1985. str, 116—122 (soavtorji: E. Hadjoudis, 1, Moustakali-Mavridis, F. Milia, J. Seliger in V. Žagar). Existence oj a Lifshitz Point in Incommensurate RbH_, (SsOsh. Phys. Rev, Letters 54, 1985, str. 1567—1569 (soavtorji: A. Levstik, C. Filipič, P. Pre-iovsek in L. A. Shuvalov). JVAJJ? in Incommensurate Systems: Nun-Local Effects. J, Phys. C.: Solid State Phys. 18, 1985, str. 2313—2330 (soavtorja; J. Seliger in S. Žumer). NMR Spectra ami Relaxation in Incommensurate Systems in the Presence of a Devil's S i airease. J. Physique 46, 1985, str. i 205—1209 (soavtorji: S. turner, D. C. Ai lion in J. Nicponski). Tunnelling Model of Proton Glasses, Z. für Physik B — Condensed Matter 61, ¡985, sir. 69—74 (soavtorja: R p¡rc in B. Tadic}. Solit on Density and Intensity of Commensurate Magnetic Resonance Lines in Incommensurate Systems. Solid State Commun. 56, 1985, str. 295—296 (soavtor: J. Sel iger). Phase Transitions in Superionic Pro tonic Conductors CsHSQ, and CsHSeOi. Solid State Commun. 55, 1985, str. 265—270 (soavtorji: M. Pham-Thi, Ph. Calumban in A. Novak). BPR of TP1 Doped Incommensurate KiSeOi. Phys, Stat. Sol. (b) 131, 1935, K)67—K172 (soavtorji: P, Cevc, J. Seliger, M. Koron in N. Silkin). The Observation of Phase Soli tons in Incommensurate insulators. Proceedings of the 3rd International School on Condensed Matter Physic »!\¡ on-Linear Phenomena, in Solid State Physics*, Varna, Bolgaria, september 3984; Ed. M. Borissov, World Sci. Pub I. Co. Singapore 1985, str. 131—158. Miro Brzin Correlation of assumed functions of acetylcholinesterase with its cellular and subcellular distribution. V: Molecular basis of nerve activity, Changeux, Hucho, M neb eke, Neumann, eds, Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1985, str. 679—696. Acetylcholinesterase in regenerating muscle. V: Molecular basis of nerve activity, Changeux, Hucho, Maelicke, Neumann, eds, Walter de Gruyter, Berlin, New York, 1985. str, 709— 718 (soavtorja; J. Sketelj in A. Biinc). Properties of acetylcholinesterase and nonspecific cholinesterase in rat SCG and plasma. Neurochem. Res. 10, 1965, str. 797—803 (soavtorji: B, Klinar, L. Kamaric in J. Sketelj). Functional implication of the localization, activity and molecular forms of čholinesteraseš. Microscopia Electrónica y Biologia Celular, 8, 1984 (Izšlo 1985), str. 187—196 (soavtorji: J. Sketelj, D. Sket In B. Klinar). Critical evatutioH of thiocholine procedures ofr ultrastructural localization of cholinesterase activity. Microscopia Electrónica y Biologia Celular, 8. 1984 (izšlo 1985), str. 197—198 (soavtor: Z. Grubid). Stoj an Cigoj Nuklearno odškodninsko pravo. Dela 26, Slovenska akad. znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985, 311 str. CLATÍÍÍI; Avtorska pravica obdelave iti priredbe v mednarodnem in primerjalnem pravu. Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakultete v Ljubljani (7.ZR), 44, 1984, str. 13—33. Analogija v osebnem in premoženjskem pravu. Pravnik, 1985, str. 107—120. Teza o objektivni pripadnosti družbenih sredstev in pridržek lastninske pravice in pravice razpolaganja. Združeno delo, 1965, 1, str. 5—32. Ali je dogovor o nespremenljivih cenah v gradbeništvu dopusten? Združeno delo, 1985, str. 424—428. Piksnost cen po pravilih o družbeni kontroli cen. Združeno delo, Í985, str. 704—711. Položaj civilnopravnih znanosti na Slovenskem. (Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem.) Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ljubljana 1985, str. 141—162. Medsebojna povezanost povzročiteljev pri alternativni vzročnosti. Pravna praksa, Ljubljana 1985, št. 15, str. 2. Sporovi u pogledu naknade ugovorne štete i iiloga kauze ugovora. Privreda i pravo, Zagreb 1985, str, 24—33, La cause en droit yougoslave. Revue internatkmale de droit comparé, 1985, str. 1023—1028, I nt emotional privatrechtliche As pek te der Urheberrechte. Festschrift für Karl Fisching, München 1965, str. 53—76. it Letopis Dragotïn Cvetko Skladatelji Ipavcl V,- Med Bočem in Pohorjem, Šentjur pri Celju 1984 (izšlo 1985), sir. 744—756. Rad Kornelija Stankoviča u svetiti razvoja muzike u Srbiji i Evropi. V: Nauč-ni skupovi SANU, knj. XXIV, 1985, str. 1—8. The Personality of Jacobus Gallus. V: Jacobus Gallus and Iris lime, 1985, str. 11—20. Die romantische Oper bei den Südslawen und ihre Eingliederung in den europäischen geschichtlichen Rahmen. V; Sbornik praci Filosofîcké fakulty brfienske University, 1984 (izšlo 1985), sir. 119—126. Glasbeni svet Antona La j ovca. Ljubljana (SAZU. I. razred, Opera) 1985, sir. 157. Bojan Čop Sur l'origine de quelques mots pré-romans. V: zbornik Melanges Skok, Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti, Zagreb 1985, str. 93—98. Davorin Dolar Ellipsoidal model of poly electrolyte solutions. J. Chem. Phys., 80, 1984, str. 5782—5789 (soavtor: D. Bralko). Kratkosežne interakcije v raztopinah polielektroUtov. IX. ju go si oven ski sim-pozijum o eiektrahemiji, Radovi, Dubrovnik 1985, str. 47—50. Srednji koeficient aktivnosti slabo topnega polielektrolita. Prav tam, str. 51—54 (soavtorica: M. Bešter), Matija Drovenlk Nekaj misli k razpravam o triadnih magmatskih kameninah na Slovenskem. Ruda rsko-met al ti rš k i zbornik, 31, 1984, St. 3-4. str. 335—348. Some Geochemicid Characteristics of Le.ad-Zi.nc Deposits in Slovenia, NW Yugoslavia. Monograph Series on Mineral Deposits 25. Berlin-Stull gart 1985, sir. 105—120. Janez FettIcli Epidemiologie der Geschlechtskrankheiten in Slowenien, Zbl, Haut. Gc-schleditskrkh, 160, 1985, sir. 629. Dermatoloîka problematika v splošni medicini. Za praktično medicino, Lek, Ljubljana 1985, St. 3, str. 5. Medikamentozni cgzantem. Zbornik I. Jugoslavcnskog simpozija o nus poj a-vama lekova. Slov. farmaceutsko društvo, Ljubljana 1985, str. 41—75 (stt-avtor: L Planinšič). Alojzij Finžgar Osebnostne pravice. Dela 29, Slovenska akatl. znanusli in umetnosti, Ljubljana 1985, 173 str Analiza normativno-pravne koncepcije društvene svojine. Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj : Protivrednosti društvene svojine, Naučni skup, Skopje 28.—29. januar 19S5, Izdavački centar Komunist, str. 563—573. Društveno vlasništvo (društvena sredstva). Geslo v Enciklopediji Jugoslavije v izdaji Leksikografskega zavoda Miroslav Krleža, Zagreb 1985, 3. zv,, str. 592-593. Kaj je družbena lastnina? Pravnik 40, 1985, št, 1—2, str. 9—14 (Objavljen tudi v: Socializam 28, 1985, št. 4, str. 437—444 z naslovom: âta je društvena svojina?}. Družbena lastnina v luči zakonodaje. Komunist — Idejno teoretska priloga Marksističnega centra CK Z K S, 17. maja 1985, str. 5—6. Pravne dileme oko društvenog vIîlshéîîvîj, Naša zakonitosi 39 1985, št. 7, str. 754—75S. Nekatere pravne dileme družbene i osi nine. Združeno delo 11, 1985, št. 4, str, 400—404. O varstvu posredne posesti, Pravnik 40, 1985, št. 8—10, str. 400—402. O zaščiti podataka u društvenom sistemu informisanja. Anali pravnog fakulteta u Beogradu 32,1985, št. 3-4, str. 463—468. Ivan Gams Nekaj naravnogeografskih značilnosti. V: Meet Bočem in Bohorjem, Šentjur pri Celju — Šmarje pri Jelšah 1984, str. 25—34. Prizadevanja Geografskega društva Slovenije za standardizacijo slovenskih lastnih geografskih imen. Zbornik radova savjetovanja o pitanj ima standardizacije geografskih naziva u jezicima naroda i narodnosti SFRJ, Sarajevo 1984, str. 156—163. Marjan Žagar, V: Med Bočem în Bohorjem, Šentjur pri Celju — Šmarje pri Jelšah 1934, str. 836—837. Svetozar llešič (1907—1985). Geografski zbornik XXIV, Ljubljana, 1985, str. 5—8, Communications on mountain geoecology. 25IJ1 congres international de geographic, Actes du congres Paris 1984, Cean-France, str. 125. V spomin prof. dr. V al t er j a Bohinca. Geografski vestnik L V, Ljubljana 1984, str, 118—119, Problemi sodobnega raziskovanja gorskih sistemov. Geografski vestnik, L Vil, Ljubljana 1985, str. 65—72. Se »O problematiki suše v Sloveniji«. Geografski vesinik, LVII, Ljubljana 1985, sir. 83—86. Sedemdesetletnica univ, prof. dr. Vincenca Malovrha. Geografski vestnik, LVII, Ljubljana 1985, str. 106— 107. Prva mednarodna geomorfološka konferenca. Raziskovalec (15), št- 11—12, 1985, str. 471. Nekaj značilnosti pri delu moravskih speleologov, Naše jame, 27 {1985), str, 52—53 (v tisku). Uputstvo za zradtt detaljne gComorfološke karte SFRJ u razmer u 1 : 100.000. Beograd 1985, str. 1—80 (soavtorji: M. Zeremski, M. Markovič, S. Lisenko in A. Bognarj. Sodelovanje pri pripravi Leksikona Cankarjeve zaloibe Slovenska krajevna imena! Ljubljana 1985 (za občini Dravograd in Slovenj Gradec), Krajši prispevki v: IGU Symposium »Geoccoiogy on mountain ecosystem«. Berne: 19S4; Naši razgledi 34, 1985, št. 4, str. 796; Obzornik (Prešernova druïba) 85, št. 6, str. 433—436; Delo — Sobotna priloga, 18. maja 1985; Geografski zbornik XXIV, ki ga je souredil; Delo, 6. februarja 1985 (nekrolog za prof. S, llešičem); Geografski vestnik 1985, Str. Ill—119, Actes du congrès Paris 1984; Naše jame 27 (1985), str. 68—69. Ferdo Gestrin Trgovsko prometni položaj Kamnika do 17. stoletja. Kamniški zbornik 1229—1979. Zbornik razprav s simpozija ob 7501etnici mesta, Kamnik 1985, str. 45—51. Bled v fevdalnem obdobju — do konca IS. stoletja. Kronika 32, 1984 (izšlo 1985), str. 119—130. Kulturne povezave med slovenskimi in italijanskimi deželami do 18. stoletja. Kronika 33, 1985. str. 11—17. Ljubljanski Lanihieriji in trgovina v Fanu, Zgodovinski časopis 39, 1985, str. 193—202. Fran Zwitter — osemdesetletnic. Glasnik Slovenske matice 9, 19S5, str, 77—80. Mednarodno znanstveno posvetovanje; Italija trt jugoslovanske dežele ob koncu srednjega veka (14.—15. stoletje), Beograd 7.—10. junija 1984: V: Zgodovinski časopis 38, 1984, str. 141—142 (poročilo). V. mednarodni kongres o povezavah med obema jadranskima obalama: / rapporti Cul t ur ali ed ar t is tiči (Vas to, San Salvo, Ort ona, Chieti, Ter-moli 23.-26. junij 1984). V: Zgodovinski časopis 38, Î984, str. 142—143 (poročilo). T. Popovič, Pisma Bartolomen Bord tant ju (1593—1595). Beograd, SANU 1984. Spomenik 124, Odeljenje is torij skih nauka 3, str. 249. V: Zgodovinski časopis 39, 1935, str. ä04—303 (ocena). Migracija Slovena u Italiji kroz vekove. Istorijski časopis 31, 1984 (izšlo 1985), str. 67—77. Rapport i commercial! tra le terre slovene e V Italia tra XIII e XVII secolo, V: Congressi suite relazioni tra ic due Sponde adriatiche 3: Le relazioni economtche e commercial], Roma 1963 (izšlo 1985), str. 61—84, Josip Globcvnik A hot amorphic function wilh wild boundary behavior. Proceedings of the American Mathematical Society, Vol. 93, 1985, str. 648—652. Peter Go&ar Source-Source Distribution Functions and the Electron Transport in Disordered Solids. Fizika 17, 1985, str. 37—48. Bogo Grafenaucr Milko Kos, Srednjeveška kulturna, družbena in politična zgodovina Slovencev. Izbrane razprave. Izbral, uredil, prevedel nekaj besedil in napisal Bogo Grafenauer: Življenje in delo Milka Kosa, str. 353—370, Bibliografski pregled dela Milka Kosa, str, 371—384, Pripombe h Kosovim razpravam, str. 385—388. Slovenska matica, Ljubljana 1985, str. 391 in 1 zemljevid v prilogi, Fran Zwitter — osemdesetletnik. Zgodovinski časopis 39, 1985, str. 5—7. Nekaj opomb k Prunkovemu članku o »Ve.siitiku Slovenska politika«. Prispevki za zgodov, delavskega gibanja 24, 1984, str. 163—164, Vprašanje pomena zgodovinske metode za druge družbene vede. V. Vprašanja znanosti. Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem, SAZU, Ljubljana 1985, str. 33—37 (v isti knjigi tudi v razpravi, str. 272—274). Dokumenti o združitvi nekdanjega šolskega sistema in uzakonitvi tako imenovanega »usmerjenega izobraževanja■ ter o Škodljivosti šolske »reforme« za našo bodočnost. Glasnik Slovenske matice 9, 1985, str, I—22, Bizantinsko poslanstvo in Slovenci. Prav tam, str. 23—35. Jote Koropec, Mi smo tu — veliki pun t na Slovenskem v letu 7(535. časopis za zgod, in narodopisje 56 (n. v. 21). str. 251—253 (ocena). Premalo znanja in še manj samokritike. Teleks 41, 15. avgust 1985, št. 33, str. 4—5. O Venetih in nastanku Slovencev. Delo — Književni listi, 3. oktober 1985, str. 10—11. Polemički iar i istina! NIN — rubrika Odjeci, št. 1815, 13. oktober 1985, str. 2—4, Stanko Grafenauer Mineralne surovine. Zavod SR Slovenije za šolstvo, Ljubljana 1985, str, 294. Triadne magmatske kamnine Vzhodne Slovenije. Geologija 26, Ljubljana 1983 (izšlo 1985), str. 189—241 (soavlorja: J. Duhovnik in D- Stmioletova), Triadne predomine na Dolenjskem. RMZ 1984, str. 350—361 (soavtor: J. Duhovnik). Ernest Mayer. Letopis SAZU, št. 34, 1983, str. 82—83. (Biografija.) Roman Kenk. Letopis SAZU, št. 34, 1983, str. 84—85. (Biografija.) Ivan Rakovec, petinosemdesetlemik. Delo, 18. september 1984, str. 2. Akademik Ivan Rakovec SS-letnik. Razprave SAZU, 1—IV, 25. januar 1984. Ivan Rakovec in memoriam (1985). Naši razgledi, 30. avgust 1985, str. 475. Ludvik Gyergyek Teorija vezi i in sistemov. Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1985, tretja razširjena izdaja, str, I—VIII in 1—999 (učbenik), Analyse de s Kvrzlich tbogenschweissens beim Dunnblech COi Schweissen, Schweisstechnik VEB Verlag Tec hm k Berlin, letnik 35, 1985, št. 9, str. 391—393 (soavtor j a A. Ko veš in S. Metelko). A Microcomputer for On-Line Analysis of Exercise Electrocardiographic Signals. Proceedings of the 1SMM International Symposium: Mini and Microcomputers and their Applications Sam Fclin de Guixols, Spain, 1985: sir. 307—310 (soavtorji: D. Zaznla, M. Vezjak, K, Turkulin, F. Solina in F. Mihelčič). 3 D Analysis of left Ventricular Waft Motion hy a Clustering Technique. MELECON85 Volume II, Digital Signal Processing, Elsevier-Scicnec Publishers B. v; (North Holland), IEE 1985, str. 217—220 (soavtorji: Z. Bje-logrlič, S. Eiho in M. Kuwabara). Detection of asynergic regions in spatial sequences of the left ventricular wall by a clustering technique. Computers in cardiology 85, Linkoping, Švedska, 9-—11 september 1985 (soavtorji: Z, Bjelogrlič. S. Eiho in M, Kuwahara}, Razpoznavanje oblik (vzorcev). Zbornik predavanj s seminarja Razpoznavanje vzgrcev, uporaba računalnikov in mikroračunalnikov v s i ste m i ti za razpoznavanje vzorcev, I. del, Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za elektrotehniko, Ljubljana 1985, str. 1.1. 1.9. Statistične metode razpoznavanja vzorcev. Zbornik predavanj na seminarju Razpoznavanje vzorcev, uporaba računalnikov in mikroračunalnikov v sistemih za razpoznavanje vzorcev, I. del. Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za elektrotelmiko, Ljubljana 1985, str. 25, I—28. Dušan Hadžl MNDO and MNDO H calculations on hydrogen bond — a comparison with ab initio and CNDCX2 methods. .1.MoT .Struct. (Theochem) 122, 1985, sir. 343—350 (soavtorji: J, Roller, V. Harb in M. Hodošček), Vibrational Characterization of Phase Transitions in Tetramethylarnmonium Hydrogen bis (trichloroacetaieJ. Phase Transitions 5, 1985, str, 151—1J9 (soavtorja: A. Brbol-Saranovič in B. Orel). X-ray diffraction and vibrational spectra of guanidinc : maleic acid (1:1) complex-two crystal forms. J. Crystal, and Spcctroscop. Res. 15 (3). 19S5, str. 215—228 (soavtorji: L. Golič, I. Leban, S. Det oni in B. Orel). Interaction of the am (mycotic drug ketoconazole with phopholipids — H M MR study. Vestn. slov. kem, druš. 32 (1), 1985, str. 11—21 (soavtorja: J. Kidrič in S. Zagorc), Potential energy function and the role of the conformational entropy of clo-nidine-like imidazolidincs in determining their affinity for ulphaadrener-gic receptors. Mol. Pharmacol. 27, 1985, str. 646—470 (soavtor: F. Avbelj). Ab-initio Calculation on the Retinal Schiff Base — Formic Acid Hydrogen Bond. Canad. J, Chem, 63, 1985, str. 152S—1531 (soavtor M. Hodošček). Vibrational spectra of potassium hydrogen mat eat e crystal and solution, Spectrochim. Acta 41 A (1/2), 1985, str. 75—88 (soavtorji: F. Avbelj, B, Orel in M. Klanjšek). Vibrational analysis of the hydrogen tnal eat e ¡ott using scaled ab initio force constants, Spectrochim. Acta 41A (1/2), 1985, str. 89—98 (soavtorja; F. Avbelj in M. Hodošček). Calculation of the spin-spin coupling constants with the extended Hiickel molecular orbital method. Vestn. slov, kem. diuš. 32 (3), 1985, str. 231—236 (soavtorji: V. Harb, J. Kidrič In J. Kuller). The Potential Energy Function and the Role of Conformational Entropy of Clonidine-Like [midazolidines for the Affinity to Alpha-Adrenergic Receptors. V: QSAR and Strategies in the Design of Bioactive Compounds (J. K. Sevdcl, Ed.), Verlag Chemie, Weinheim 1985, str, 83—89 (soavtor: F. Avbelj). NMR and infrared investigation of small molecule incorporation in phospholipid membranes. V: Spectroscopy of Biological Molecules (A. 1. P. Alix, L. Bernard and M. Manfait, Eds.), Wiley, Chichester 1985, str. 277—282 (soavtor: J. Kidrič), Anton Ingolič Podobe njenega življenja. Roman. Mladinska knjiga, Ljubljana 1985, sir. 267 (Nova slovenska knjiga), Robidovje na jasi. Novela. Sodobnost 1385. št, 2, str. 126—141. Moje pisanje za otroke. Zapis. Otrok in knjiga, 19SS, št. 20, str. 25—28, PONATIS: Gimnazijka. Roman. Mladinska knjiga, Ljubljana 1985, 251 str. (Zlata knjiga). FBEVODI: Rozriv. (Pretrgana naveza). Roman. V ukrajinščino prevedla Marina Grimič, Molod, Ki jev 1985, 200 str. Die Begegnung mit dem Nilpjerd. (Srečanje s povodnim konjem). Slikanica. V nemičino prevedel Fric Franki, Herrsching 1985, 32 sir. Ras lana k. (Slovo). Novela. V srbohrvaščino prevedel Dragan Kos lic, Jedin-stvo, Pristna, 10. april 1985, 11 Str. Seoska priča. (Kmečka zgodba), Novela. V srbohrvaščino prevedel D. Kos t i č. Slremljenja, Priština 1985, št. 3, str. 35—4L PONATIS: Tajno društvo PGC. V srbohrvaščino prevedla Vida Supičič, Nolit-Prosveta, Beograd 1965,124 str. Franc Jakopin Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & DZS 1985. 1128 str. (soavtor). Slovenska krajevna imena. Ljubljana, Cankarjeva založba, 1985, 360 str. (soavtor). Vprašanje dvojezičnosti v zgodovini slovenskih osebnih imen. XXI. seminar slovenskega jezika, literature Ln kulture. Zbornik predavanj, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 1985, str. 17—20, O nalogah slovenske sociolingvistike. Stanje in razvoj družbenih znanosti Tia Slovenskem. Zbornik posvetovanja, Raziskovalni inštitut FSPN, Um verza Edvarda Kardelja, Ljubljana 1985, str. 237—242. Anton Bajec. In memoriam. Naši razgledi. 34, 1985, str. 400. Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. Knjižna panorama 1, DZS, 1985, str. 7. PREDAVANJA: Usoda slavizmov v slovenskem knjižnem jeziku tridesetih in štiridesetih let. Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani, 27, junij 1985. Vprašanje dvojezičnosti v zgodovini slovenskih osebnih imen. Predavanje na XXI, seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, 3. julij 1985. Delo inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU od ustanovitve do danes. Referat na posvetovanju o stanju jezikoslovnih znanosti v Jugoslaviji v Sarajevu, 29, marec 1985. Pomen dvojezičnosti pri nastajanju slovenskih osebnih imen. Predavanje na Radiu Ljubljana, 21. november 1985, Janko Jurančič Rad brace prosvetitelja Cirila i Met odi je i severozapad naše zemlje kroz stoleča. Zbornik MS C. Beograd 1985, str. 21—30, Filip Kahin-Kumbatovič Paradoks o Stanislavskem. Delo — Književni listi, 28, marec 1985, str. 18. O audiovizuelnom jedinstvu teksta i akcije na sceni. Scena, Knjiga I, letnik XXI, Novi Sad 1985, št. 1—2, januar—april, str. 181—189. Alojz Gradnik, Pesmi. Četrta izdaja (miniaturka). Izbral in uredil Filip Ka-lan, Ljubljana 1985. Teatrološke raziskave Dušana Moravca, Obrazložitev predloga za Kidričevo nagrado. Prva verzija 30, oktobra 1984, obnovljena 1985. Zdenko Kalin Retrospektivna razstava, V Moderni galeriji v Ljubljani od 24. aprila do 26. inuja 19S5; v Novi Gorici od 28. maja do 12. junija 3985; v Aidovščini od 29. maja do 23. junija 1985; v Trstu od 3. do 16. oktobra 1985. Vinko KambiČ Testosteron — aetiologiseher Faktor bei der Entwicklung des Larynxkarzi-noms? HNO 1985, 33, Str. 115—117 (soavtorji: Z. Radäel, J. Preže) j in M. Žargi). Diagnostische Probleme bei der Parese des äusseren Astes des N, laryhg. sup. bei Parienten nach der supraglvtischen Laryngcktomie mit RND. Pro-eeedings of The XII"1 Congrcss of t he Union Europenn Phoniatrics Poznan-Poland, 1985, str. 51—53 (soiwtorja: Z, Radšel in M. Žargi). Kritična ocena uporabe sluSnih aparatov, ki smo jih predpisali, Svmp O(<> rhinol lug 1985, 20, str. 205—209 (soavtorji: S. černelč, A. Maček in J. Stare). Laryngite postérieure acide. Comptes rendus des séances, SI" Congres Français d'Oto-Rhino-Laryngologie et de Pathologie Cervico-fadale, Paris 19S4 (izšlo 1985), 81, str. 159—161 (soavtor: M. Žargi). Janko Kos Prispevek k proučevanju avantgarde? Sodobnost, 33. 1985, str, 111—112- Znanost in vera kot kulturni problem. Sodobnost, 33, 1985, str. 28—43, 679—692, 817—834, 1121—1131. Povojna pripovedna proza in Evropa. Sodobnost, 33, 1985, str. 533—540. Začetki slovenske dramatike in Evropa. Jezik in slovstvo, 30, 1934.'85, Str, 227—232. Josip Vidmar in slovenska zgodovinska avantgarda. Sodobnost, 33, 19S5, str, 943—967. Izviri in razvoj slovenske vaške zgodbe. Jezik in slovstvo, 3!, 1985/86, str. 2—10. Evropski izviri slovenskega romana t? 19. stoletju. Slavistična revija, 33, 1985, str. 27—50. Svetovna knjiievnost in literarna teorija v usmerjenem izobraževanju. Primerjalna književnost, 7, 1985, str. 63—67 (soavtorja: M. Dolean in P. Kolšek). Znanstveno proučevanje avantgard. (Sodelovanje na posvetu Društva za primerjalno književnost SRS), Primerjalna književnost, 7, 1935, str. 1—29. Stane Krašovec Ob rojstvu listine, ki naj združi svet. Delo — Sobotna priloga, 29. junij 1985, str. 22—23. O fenomenu mešovitih gazdinstava kod nas i u svetu. V: Motivacija u ekonomiji socialstičkog samoupravljanja. Edicija CDJ 7, Beograd 1985, str. 267—270. Nekoliko napomena o osnivačkoj konferenciji OUN. V: Medjunarodni problemi, Beograd 1985 (v tisku). Pripombe k planiranju človekovega okolja. IB revija za planiranje, XIX., Ljubljana, september 1985, št. 8—9, str. 92—101, Leta preverjanj in spoznanj. Pogovor z akademikom prof, Slanelom Kra-šovcem oh njegovi osemdesetletnici (pripravil Lojze Stradjot), Borec, XXXVII, Ljubljana 1985, st. 8 9, str. 389 4Ü5. (Popravki in pojasnila v tisku v št. 1/1986). Beleške na temu suprotnosti salo — grad. Tematska demografska številka časopisa Pregled, Sarajevo, št, 11-12, 1985, str. Î147—1155. Uroš Krek POMEMBNEJŠE IZVEDBE SKLADB: C.onceriino za pikolo in orkester — Ljubljana, Sonata za violončelo in klavir — krstna izvedba Ljubljana in arhivnt radijski posnetek, Poletna pesem bes. A, Malavašič — krstna izvedba Ljubljana, arhivu i radijski posnetek in Opatija. Trio za violino, violo in violončelo — Zurich. Rapsodični ples — Berlin (NDR), Leipzig. 3 skladbe za kvintet trobil — Ljubljana, Dubrovnik, Minsk. InvetUiones fer aies za violino in godalni orkester — Bonn. Espressivo za flavto in ktavir — krstna izvedba Ljubljana. Sonata za dve violini — Koln, Meditacija za orgle — Celovec. Sur une mélodie — Velenje, Vetrinje. Jutro bes. Jože Udovič — Ljubljana, Brežice, Senovo. Narodne pesmi za glas in klavir — Ohrid, Pesmi za Evo bes. Jože Udovič — izid rut plošči Helidon FLP 06-006, Založba Obzorja Maribor. ustvaitjena umetniška dela: Simfonični diptihon za violončelo in orkester 3 Impromptu ji za violino solo Contrapunctus IX (po: J, S. Bachu priredba za kvintet trobil) Espressivo za flavto in klavir Preludij za flavto, klarinet in ktavir 3 skladbe za kvintet trobil Aj, zelena je vja gora — za mladinski pevski zbor Valentin Logar Siov«H.sfca krajevna imena, Cankarjeva zaloïha, Ljubljana i985, 360 str. (so-avtor). Prvi fonetski zvezek OLA. Refleksi psi. č v slovanskih narečjih (soredaktor in soavtor), (v tisku). Prispevek povojne slovenske dialektologije v rekonstrukciji slovenskega jezika. 7 tipkanih strani (v tisku), Boris Majer ZNANSTVENI IN STROKOVNI SESTAVKI: Marksistično pojmovanje in kritika religije. Delo — Sobotna priloga, 17. in 24. marec 1984 Dve skrajnosti v odnosu do religije. Komunist, 23, marec 1984, str, 9—11. Marksistično analizirati razmere. Komunist — priloga, št. 21, 25. maj 1984. Delo kot pogoj za obstoj človeka ¡h kot prekletstvo. Delo — Sobotna priloga, 27, oktober 1984, Inovacije in socialistično samoupravljanje. Teorija in praksa, 1984, št. 5-6, str. 589. Ustvarjalnost in razodtujitev (vloga umetnosti in ustvarjalnega dela v materialni proizvodnji). Teorija in praksa, 1984 (izšlo 1985), št. 12. Ustvarjalno, neodtujeno svobodno zdraie.no delo kot osrednja vrednota in cilj samoupravnega socializma. Komunist, 1985, str, 71—85 (Objavljeno tudi y brošuri: Komunist danes z naslovom: Mesto, vloga in lik člana ZK v socialistični samoupravni družbi). Osvoboditev dela? (Odgovor Zvonimirju Tanku na njegovo vprašanje) Teorija in praksa, 1985, št. 7-8, str. 977. POLJUDNOZNANSTVENI SESTAVKI: Ali je potrebno, da tekmujemo s kapitalizmom? Dnevnik — Sobotna priloga, 29. september 1984. Za uresničitev stabilizacijskih, ciljev je potrebna večja vključitev znanosti in kulture v procese odločanja. Delo, 5. oktobra 1984. Upravljanje — napor i rizik. Borba — nedelj na, 11.—12, avgust 1984 (intervju). Idejna različnost ne sme biti idejna anarhija. Delo — Sobotna priloga, 26. januar 1985. Obdobje različnosti ne sme biti idejna anarhija. Komunist, št. 4, 25. januar 1985. Tribune in zrelost demokratične kulture, (Opombe k javni tribuni Društva slovenskih pisateljev o slovenskem narodu in slovenski kulturi.) Naši razgledi, Št. 6, 22. marec 1985. Kultura in način življenja. Dnevnik — Sobotna priloga, 8. junij 1985 (intervju). Dogovor o današnji in jutrišnji kulturni politiki Delo, 11, junij 1985. V vseh porah našega druibenega življenja moramo izzvati intelektualno revolucijo in Usmeriti njeno energijo v premagovanje. vsakrSne zaostalosti. Delo, 18. junij 1985. Prelomiti s tradicionalnim pojmovanjem in se odločno odpreti prihodnosti. Komunist — priloga, št. 25, 21. junij 1985. Skrb avantgarde: širjenje revolucionarne teorije med delavci. Komunist, št, 38, 20, september 1985, sir. 7—9. Teoretska prodornost in politična valja, Delo — Sobotna priloga, 21. september 1985, Gost oddaje »Integralu, ki je bila na sporedu RTV Ljubljana (pred sejo CK ZKS o kulturi). 2&. maja 1985, Nič kot argument. (Odgovor na pripombe Dimitrija Rupla,) Naši razgledi 1985, št. 9, Socialistična etika ima svojo značilno vsebino. Komunist, št. 6, 8. februar 1985. Janez Menart IZVIRNE PESMI: Pesnik se predstavi. Izbral in uredil Ivan Bizjak. Mladinska knjiga, Ljubljana 1985 (tretji natis izdaje iz 1969). Antisong v stilu straniščne poezije. Svobodni razgovori, leto 3, št. 1 (izhaja v Avstraliji). PREVEDENE PESMI: Victor Hugo: Olympiova žalost. (Pod naslovom Genij brez meju in s spremno besedo,) Sodobnost, 1985, str. 526—532. Victor Hugo: Jutri, Junijske noči, Sestri, Studenček, Prijel bom za ročici.... ■Se/alec, Jutranja pot. (Pod naslovom Živim le še zato, da imam kaj rad in s spremnim člankom ob stoletnici avtorjeve smrti.) Delo — Književni listi, 23. maj 1985. Victor Hugo: Ta cvet utrgal sem... (Pod naslovom Jubilej francoske poezije in s spremnimi besedami.) Obzornik, 1985, str. 357—358. Victor Hugo: Evtausko pokopališče. (S spremno besedo ob stoletnici avtorjeve smrti.) Borec, 1985, str. 507—514. Članki: Zadnji in prvi dan. (Spomin na zadnji dan vojne in prvi dan osvoboditve.) DeJo, 12. m 13. april 19S5. Slovenski narod in slovenska kultura. (Prispevek k debati na to temo v Cankarjevem domu v Ljubljani 10. januarja 1985, objavljen v brošuri.) Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana 1985, str. 118—124, HADIJSKE ODDAJE: Victor Hugo — mejnik francoske poezije. Radio Ljubljana I. Predvajano 23. maja 1985 od 21.05 do 21,45 (literarna oddaja). Gost na valu 202. Radio Ljubljana II, 10. november 1985 od 9.35 do 10.30 (intervju v živo). Janez Mile ins ki Real-Time intervention of Teams on Site for Identification of Victims. Emergency and Disaster Medicine. V: Proceedings of the Third World Congress, Rome. 24.'—27, maj 1983, (Objavljeno tudi v: Springer-Berlin, Heidelberg 1985, str. 280—282.) Mi pa nismo se uklonili. (Ponatis iz Zdravstvenega vestnika 1951, št. 28, str. 43—50.) V: Mineva štirideset let (Knjižnica Zdravstvenega vestnika), Ljubljana 1985, zv. 8, str. 7—27, Lev Milčinski SAMOSTOJNE PUBLIKACIJE; Samomor in Slovenci. Cankarjeva založba, Ljubljana 1985, 247 str. Slovar psihiatričnih izrazov. Univ. psihiatrična klinika, Ljubljana 1985, 174 str. 3NAN9TVi.Nl IN STROKOVNI SESTAVKI: Samomor (enciklopedični sestavek). V: Samomor in samomorilni poskus v Sloveniji v letu 198J. Interna publikacija UPK, Ljubljana, november 1984, Str. 1—7 (soavtor: M, Vi ran t-Jaklič). Spremna beseda. V: Psihoterapija 12, Klic v duševni stski, UPK, Ljubljana 1984, str. 1—7. Štiri glavna spoznanja suicidologije. Prav tam, str. 25—32. »Aha«. Kairos Hi prosvetljenje. Psihijatrija darías, XVII. (1985), str, 1—2 in 133—136. POLJUDNI SESTAVKI, RECENZIJE ITD-T Uš in detirii- V: Mineva Štirideset let (Knjižnica Zdravstvenega vestnika), Ljubljana 1985, zv. 8. str. 45—50- J. Zalokar: Kratek pregled psihiatrije. Psihiatrična bolnišnica Idrija, Zdravstveni vestnik. 1985, 54, str. 416—417 (ocena). Zdravko Mlinar Urban Social Processes in Poland and Yugoslavia. Volume I: Theoretical and Meihodologieal Issues, Polish Academy of Sciences, InstUute of Philosophy and Sociology, Warsxawa 1984 (izšlo 1985). (so-urednik in avtor prispevka 7. naslovom: Theoretical and Methodological Trends in Urban Social Research, prav tam, str. 15—561, Spoznavni procesi in razvojna protislovja družbenih znanosti v SR Sloveniji. V knjigi: Jože Goričar et al. (ured,). Stanje in rp:voi dručbenih znanosti na Slovenskem, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Raziskovalni inštitut FSPN, Ljubljana 1985. Lokacijska politika in dejavniki prostorske organizacije naselij. Teorija in praksa, 1985, Št. 11. Ekološko-humanistička polazištn formiranja savremenih gradova. Komuna — Časopis za pitanja teorije i prakse komunalnih zajednica, Beograd 1985, št. 2. Huían Moravec Borštnik, Podoba dramskega umetnika. Cankarjeva založba, Ljubljana 1985, 264 str. 4- 44 str prilog. O avtorju in njegovem delu. Spremna beseda k novi izdaji Krajnskib komedijantov Bratka Krefta, Mladinska knjiga. Ljubljana 19S5. str. 129—145 (Kondor 228). Ivan Cankar, Dela /-V7. Cankarjeva založba, Ljubljana 1985 (uredili France Bernik, Dušan Moravec in Tone Pavček). Cankarjevo dramsko delo. T van Cankar. Dela V. Cankarjeva založba Ljubljana 1985. str. 347—381. Cankarjeva esejistika in publicistika, T van Cankar. Dela VI, Cankarjeva založba, Ljubljana 1985. str. 413^—445. R rat ko Kreft. (Ne) jubilejni pogledi na njegovo delo. Sodobnost 1985, str. 113—125. Od gledališke impresije in polemične glose do Uve dramaturgi je (Josipa Vidmarja). Sodobnost, 1985, str. 969—980. lanez Jerman (Pctinosemdesetletnica). Naši razgledi, 7. junij 1985. VoSrtjakovo delo za slovensko gledališče. Referat na simpoziju Josipa Vošn jaka v Šoštanju 11. maja 1984. Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja 43, Ljubljana, marca 1985 (z letnico 1984), str. 185—193. Ktd t urni molk ali prerojen je? Zbornik Junaška Ljubljana 1941—1945, I, Ljubljana 1985, str. 339—346. Tristošestdeset gramov zlata za Borštnikove dediče. Kratki portreti dobitnikov Borštnikovega prstana. Gledališki list Borštnikovega srečanja 85, Maribor 1985, str. 112—118. Bojan Stupica u slovenačkim pozorištima. Zbornik Muzeja pozorišne umetnosti Srbije III. Beograd 1985, str. 32—49. Borštnikovo sudjelovanje i razmimoilaienje s intendantom Treščecom. Forum, Zagreb 1985, knjiga 50, str. 560—571. Boris Paternu Protestantism and the Emtirgance of Slovene Literature, Slovene Studies, 1984, 1, 2, Institute on East Central Europe of Columbia University, New York 1985, str, 73—91. Kersnikovo mesto v razvoju slovenskega romana. V knjigi: Janko Kersnik, Ciklamen in Agitator, Mladinska knjiga, Ljubljana 1985, str. 313—352 (zbirka Hram), Kocbekova kontinuiteta modernizma. Naši razgledi 34, št, 14 (80S), 19. julij 1985, str, 420. Kosmačevo pripovedništvo med arhaiko in modernizmom. V knjigi: Ciril Kosmač, Pomladni dan, Mladinska knjiga, Ljubljana 1985, str. 313—352 (zbirka Hram). Problem realizma i modernizma ti poslijeratnoj slovenačkoj lirici (1945—19S0). Izraz, 29, Sara jevo 1984, št. 9, str, 137—156. Pridones kon nova t a zamisla za jugoslovenskoto »jadro«, Treta programa Radio Skopje 3, Skopje 1984, str. 145—156. ideološka kritika tu več ne zadošča. Sodobnost, 33, 1985, št. 3, str. 26—263 (objavljeno tudi v: zborniku Slovenski narod in slovenska kultura, Javna tribuna Društva slovenskih pisateljev, Cankarjev dom 9. in 10. januarja 1985, Ljubljana 1985, str, 143—146), Nobelov simpozij na Švedskem o modernizmu v slovenskih literaturah. Delo — Kn jiževni listi, 15. avgust 1985, str. 7. Jane/ Pcklenik Kibernctizacija dela — strateška smer industrijskega razvoja Slovenije. M. seminar LAKOS Kibernetizacija dela v proizvodnji (CA DC AM), knjiga I, 17. in 18, april 1985, str. 1—22. Manufacturing Cybernetics — Principles to Structure and Control Complex Objects in Manufacturing. II. Intern, Conference on Manufacturing Science, Technology and Sslems of the Future, SAZU, Ljubljana, 12.—14. september 1985, Design of the Data Base for CAD Based on GT Principles. II. Intern, Conference on Manufacturing Science Technology and Systems of the Future, SAZU, Ljubljana, 12.—14. september 1985 (soavtorji: J. Grum, B. Logar in G, Hleban ja), Contribution to the Concept of Surface Interface in Grinding. II. International Conf. on Manufacturing Science Technology and Systems of the Future, Ljubljana, 12.-14. september 1985 (soavtorja: J. 2un in M. Junkar). Surface Interface Concept in Grinding AS ME. Grinding Symposium, Miami Beach,Florida, 20,—22. november 1985, Investigation of the Computer-Aided Drafting. C1RP Annals. Vol,, 34/1, 19S5, str. 197—200, Pomen CAD/CAM za našo industrijo. Mednarodni seminar C A D/CA M in metoda končnih elementov v strojništvu, Zbornik del št, 1, Maribor, oktober 1985, str. 1—13. Strojna industrija in njen prispevek k razvoju ruralnega območja in življenja V Sloveniji. Zbornik Gozdarski študijski dnevi, Areh na Pohorju, april 1983, Bnotehniška fakulteta, Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 1985, str. 63—69. Utilisation of Artificial Inteligence and Pattern Recognition Techniques in Manufacturing Engineering. Journal of Manufacturing Systems, št, 1. 1985. Surface Interface in Cutting Process. International Conference on High Pro ductivity Machining, Material and Processing, American Society of Metals, New Orleans, USA, 7.-9. maj 1985 (soavtor: I. Žun). Postopek in priprava za adaptivno krmiljenje obdelovalnih procesov. Patentna prijava 19267 — Dr. Gs. st. 10422, 6. maj 19S5. Anton Peteri in The Concentration Depedence of the Diffusion and Permeability in a Homogeneous Membrane: I. The Fickian and Chcmical Potential Formulation of the Diffusion Current, — Coll. Polym. Sci., 263, 35, 19S5. The Concentration Dependence of the Diffusion and Permeability in a Homo-geneous Membrane. II. The Difference between the Fiekian and Chemical Potential Formulation in the Case of a Linear Increase of the Sorption Coefficient with the Equivalent Penetrant Pressure. — Coll. Polym. Sei,, 263, 42.1985, Time Dependence of Mechanical and Transport Properties of Drawn and Annealed Linear Polyethylen. — J. Polym. Sei., Polym. Phys. Ed., 23, 1217, 1985 (soavtorji: F, DeCandia, A. Perullo in V. Vitt «ri a). Shrinkage and Retractive Force of Drawn I sot actio Polypropylene During Heating. — J. Appl. Polym. Sei., 30, 4159, 1985 (soavtorji: F. DeCandia. G. Romano in V, Vittoria). Mario Pleničar Oiigùcenske bazalne usedline v Sloveniji. Geološki glasnik, 28, Sarajevo 1985, str. 179—183 (soavtor: F. Čimer man). Geološka zgradba in kraški pojavi. Deveti jugoslovanski speleoioški kongres, K ari ovac 17.—10. oktober 1984, Zbornik predavanja, Zagreb 1985, str. 285 do 291 (soavtor: R. Pavlo vec). K poznavanju miocenskih plasti v okolici Briš pri Kamniku. Rudarsko-meta-Inrški zbornik, 32, Ljubljana 1985, št. 1-2, str. 11—26 (soavtorji: B, Bračič, J, Janež in R. Pav lovec). Senonijske radis t ne hiostrome severno od Kočevja. Razprave 4. razr, SAZU, 26, Ljubljana 1985 (v tisku). Stojan Pretnar Teze za izdelavo okvirnega programa izobraževanja s področja intelektualne lastnine, posebno glede na dežele v razvoju. V: Raziskovalec, 1985, št. str. 49—53, Osnutek predloga o pedagoških nalogah v zvezi s problematiko industrijske lastnine. V: Raziskovalec, 1985, št. 1-2, str. 54—56. Pogovor z urednikom RAZISKOVALCA, Prav tam, str. 53—54 in 56—57. Inovaciska kriza Jugoslavije, V: Glasnik Prav nog fakuheta ti Kragujeveu, Kragujevae 1984, str, 100—U4. Sodobna intelektualna revolucija in avtorske stvaritve. Naši razgledi NR po svetu, 19, julij 1985, str. 440—441 Razvojna strategija Kitajske v luči njene zakonodaje. Naši razgledi — NR po svetu, 13, september 1985, str, 521—523. Hanns Ullrich, Privatrechtsfragen der Forschungsförderung in der Bundesrepublik Deutschland. V: Pravnik, 1985, št. 5-7, str. 311—317 (recenzija). Le Droit des Marques dans les Pays Socialistes d'Europe de l'Est. Pravnik, 1985, št. 5-7, str. 317—318 (recenzija). Dva deli ob stoletnici podpisa Pariške konvencije za zaščito industrijske lastnine. V: Pravnik, 1985, št. 8—10, str. 423—426 (recenzija). Naš tehnološki au t, (Redakcijski) naslov razgovora z urednikom. V: Mladina, 6. junija 1985, St. 21, str. 6—9. Primož Ramovš Nokturno za 4 flavte. Edicije društva slovenskih skladateljev, Ljubljana, Editions Peters, Leipzig Dresden, Î985 (II) 4- 7 + (Ï) Str. Otbče naš t, za moški zbor. Cerkveni glasbenik 78.1-3, Ljubl jana 1985, 8 str. Duo moteli: Beat i immaculati. Loquebar. Cerkveni glasbenik 78 '4-6, Ljubljana 1985, 8 str. Veni Sancte Spiritus. Cerkveni glasbenik 78:7-9, Ljubljana 1985, 8 str. Diptychon orationis. Cerkveni glasbenik 78/10-12, Ljubljana 1985, 8 str. Koncert za trobento in orkester. Arhivni posnetek, Slovenska filharmonija, Ljubljana. Solo da trombone. Arhivni posnetek, RTV Ljubljana, RTV Skopje, RTV Novi Sad. Nihil obstat. Arhivni posnetek, RTV Ljubljana. USTVARJENA UMETNIŠKA DELA: Koncert za trobento in orkester. Miniature za flavto in violo dc gamba, TIL-ED za rog in violončelo. Štirje utrinki za violino in harfo, Tokata za ksilorimbo, vibrafon in klavir. Eikon za orgle. Gabrijel Stupica Razstava, del na. bienalu v Parizu marca 1985 in prispevek v katalogu M on vel le Bicnnale de Paris 1985 z uvodno predstavitvijo Ješa Denegri, Razstava del v galeriji Meduza v Kopru, maj—junij 1985 in prispevek v katalogu Z uvodno predstavitvijo Andreja Medveda. Razstava del v galeriji Sebastian in prispevek v katalogu z uvodno predstavitvijo Aleksa Celebonoviča, Razstave del v galeriji D SLU v Ljubljani, junij—julij 1985, v Likovnem salonu v Celju, september—oktober, v Ajdovščini v Pi Ionov i galeriji, september 1985 in v Sarajevu v Muzej XIV ZOI. oktober 1985. Lujo Suklje Previous secondary consolidation in a soil model. Constitutive Laws uf Soils, Report of ISSMFE Subcommittee on Constitutive Laws of Soils and Proceeding of Discussion Session IA XI JCSMFE, 168—171, San Francisco, 1985 (soavtorja: B. Majes in I. Kovačič). Milia Tišler KNJIGA: Narava, človek in kemija. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1935, 143 str. monografija in Članki: tf-Triazoiines. Advances in Heterocyclic Chemistry, 37, 1985, str. 217—349, Academic Press, New York (soavtorja: P. K. Kadaba in R. Stanovnik), Alkylidenation of Pyridines by Mediation of Pyridiraum Salts. Vest, slov. kem. d ruš., 32. 1985, str. 153—159 (soavtorja j' A. Petrič in B. Stanovnik). Applications of Magnetic Circular Dichroism: A H am melt-like Equation for Structural Work. Determination of Protona t ion Sites in Azamdolizines. J. Org. Chem., 50, 1985, str. 302—311 (»avtorji: J. W. Downing, J. W, Waluk, B, Stanovnik, B. Verček in J. Michl). Ring-Opening Reactions of Trtazolo- and Tetrazolo-Pyridopyrimidines or Quinazolines with Some Carbon Nucleophiles. Monatsh. Chem., 116, 1985 (soavtorja: A. Petrič in B. Stanovnik). Functionalized Binuphthalene Models. Commun, Bioorg, Chem,, 5, 1985, str. 299—304 (soavtorji: O Bajt, B, Hlisu, Z. Med j a in S, Polanc). UREDNIŠKO DELO: TRISOC II. 2** G raz—Ljubljana—Trieste Symposium on Organic Chemistry. Abstracts of Papers (sourednik B. Stanovnik), Univerzitetna tiskarna, Ljubljana, 1985, 74 str. Anton Trstenjak KNJIGE: Človek bitje prihodnosti. Okvirna antropologija. Slovenska matica, Ljubljana 1985, 490 str. Čovjek i sreča. (Prevod iz slovenščine, izvirnik Človek in sreča, Celje 1974.) Djakovo 19S5, 170 str. ČLANKI: Ob algoritmih ustvarjalnosti V knjigi Ustvarjam, torej sem (ur. Strgar), Celje 1985, str. 29—43. Predgovor h knjigi: Primož Kure t, Pričevanja glasbenikov, Ljubljana 1935. Ivanocyieva osebnost. Grafološka karakterološka osvetlitev, Ivanocyjev simpozij, Rim 1984, izdala SBA, Rim 1985. Človek bitje vrednot. Celovški zvon, 111,9, december 1985, Stanje in vloga psihologije v SR Sloveniji, V: Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem (Posvetovanje, Ljubljana, 29. in 30. marca 1984), i, j ubit ana (Slov. akad. znanosti in umetnosti in Univerza E, Kardelja v Ljubljani) 1985, str. 111—139. OCENE: Hogenson, Jung's Struggle with Freud. London 1983. V: Schw, Zt. f. Ps, 44, 1985 .4ii Fr., Bas C. G. Jung Lesebuch. Olten-Freiburg i. Br. 1983. V: Schw. Zt. F. Ps. 44, 1985. Jtiffe A„ Erinnertmgen, Triiume, Gedankcn von C■ G. Jung. 01 ten-Freiburg i. Br. 1934, V: Schw. Zt. F. Ps. 44, 1985. Ivan Vidav KNJIGE: Krilanič — Vidav: Navadne, in parcialne diferencialne enačbe. Variacij ski račun. Ivan Vidav napisal poglavje: Variacijski račun, str. 97—122. Zbirka Matematika — Fizika 22, Ljubljana, Društvo matematikov, fizikov in astronomov SRS, 1985 (ponatis). C LANE it: O številu J3. Presek 13 (1985), str. 66—69. Josip Vidmar Slovenska pismo. 3, izd. Prst, Založništvo tržaškega tiska — Drava, Celovec 1985, 220 Str, (Sloveniea. 1) Sile časa. Slovenska matica, Ljubljana 1985. 284 + 3 str. Obrazi. Državna založba Slovenije — Borec, Ljubljana 1985-612 + 3 str. Improvizacije. Ob avtorjevi devetdesetletnici. (Uredil Jože Javoršek.) Partizanska knjiga, Ljubljana 1985. 158 + 2 str. UREDNIŠKO DELO: Zbirka Znameniti Slovenci: Jože Pogačnik: Josip Stritar, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985, 194 str, Fran ček Bohanec: Ivan Tavčar. Partizanska knjiga, Ljubljana ¡985, 200 str. ČLANKI: Nisem nič, čc nisem kritik. Josip Vidmar — na tribuni slovenskih pisateljev o slovenskem narodu in njegovi kulturi. Dnevnik, 26. januar 1985, str. 9, Slovenska zgodovinska avantgarda 1910—1930 (III). Iz razprave. Sodobnosl, 33, 1985, št. 3, str. 302—305. Nišam politički vizionar. (Intervju Jožeta Horvata z Josipom Vidmarjem.) Danas, Zagreb, št. 165, 1985, str. 49—51. Ob jubileju Večera. Večer, Maribor 9. maj 1985, str. 1. Kje sta umetnost in humanizem po štiridesetih letih svobode. Večer — priloga, Maribor 9, maj 1985, str. 1. Kulturni problem slovenstva. Odlomek. V: Slovenska misel. Eseji o slovenstvu. (Izbral in uredil dr. Jože Pogačnik.) Cankarjeva založba, Ljubljana 1985, str. 156—164, Beseda urednika (ob izidu knjige Leva Mod le a o Borisu Kidriču, zbirka Znameniti Slovenci pri Partizanski knjigi). Delo — Književni listi, 25. julij 1985, str, 10, Ob Spominih Ivana Mačka. (Pričevanje piscev.) Delo — Književni listi, 12. september 1985, str. 7, Osvobodilna vojna in slovenska kultura. Referat na 4. zasedanju kulturnega plenuma OF. Teorija in praksa, 22., 1985, št. 4/5, str. 521—524. Iztrebiti ta, kar fe lepo, pa le ni mogoče.,. Zapis izbranih delov pogovora z večera z akademikom Josipom Vidmarjem. Dnevnik — Sobotna priloga, 5. oktober 1985. Nobeno nasilje ne more izruvati lepote iz človeških src. Delo, 5. oktober 1985, str. 19, Josip Vidmar — Zoran Odič: Svjcdok e polic. Uz 90. godišnjicu života Josipa Vidmara. Os lobod j en je, Sarajevo 9. oktober 1985. Josip Vidmar — B. t. J.: Nesvoboden ne morem živeti. TV-15 Naš tovariš, 10, oktober 1985, str. 12, Umetnost in humanizem. Delo, 10, oktober 1985. Literatura učinkuje samo s svojim Čarom. Delo, 10. oktober 1985. Misliti tisto, kar je res. (Intervju Jelke S progar z Josipom Vidmarjem). 7 D, Maribor 10. oktober 1985. Vidmarjeva podoba v Času. (Pripravil Janez Za d nikar.) Teleks, 10. oktober 1985, str. 25—29. »Nisem ¿t; potegoval za življenje, potemtakem je jasno, da sem po krivici obsojen na smrt... (Iz: Josip Vidmar: Improvizacije, Ljubljana, Partizanska knjiga 1985.) Večer, Maribor 12. oktober 1935, str. 8, 9. Za višjo raven sožitja. (Iz uvoda v Vidmar je vo knjigo Srečanje z zgodovino, Obzorja, Maribor 1963.) Večer, Maribor 12, oktober 1985, str, 9. Na Kamenjaku, Iz spominov na partizanske dni. Večer, Maribor 12. oktober 1985, str, 9, Tudi svoboda ima svoje meje. Pogovor Bojana Stiha z Josipom Vidmarjem. Nedeljski dnevnik, 13. oktober 1985, str. 2—3. Sveže in klene misli pokončnega Slovenca, ki je življenje posvetil napredku človeka. Pogovor Marija Čuka 7. Josipom Vidmarjem ob njegovem visokem jubileju. Primorski dnevnik, Trst 13, oktober 1985. Josip Vidmar — Branko Hofman: »Ego se ne stara...« Ob 90-Ietnici Josipa Vidmarja. Knjiga '85, št. 10/11, str. 536—544. Signum temporis. Sodobnost, 33, 1985, št, 10, str. 915—917. Josip Vidmar — Branko Hofman: »Ego se ne stara.. .a Ibid., str. 918—927. Prebujenje. Odlomek. (Iz: Izbrano delo, 3. Obzorja Maribor, 1975.) Ibid., str, 928, Miroslav Krleža, Odlomek. (Iz: Izbrano delo, 3. Obzorja Maribor, 1975.) Ibid., str. 942—943. Jesenske sanje. Odlomek, (Iz: Izbrano delo, 5. Obzorja Maribor, 1975.) Ibid., str. 968. Nikolaj V. Gogolj, Odlomek. (Iz; Izbrano delo, 4. Obzorja Maribor, 1975.) Ibid,, str. 981. Realizem in fantastika. Odlomek. (Iz: Izbrano delo. Mladinska knjiga, 1970.) Ibid., str. 989 , 990. Zvoki in pomeni. Odlomek. (Iz: Izbrano delo, 5. Obzorja Maribor, 1975.) Ibid., str. 994, 995. Prosojni element, Odlomek. (Iz: Izbrano delo, 5, Obzorja Maribor, 1975.) Ibid., sir. 1004. Biti smisel, biti moč. Dnevnik, 15. oktober 1985, str. 3. Pamet onih bez pameti (Intervju Jovana Pctričcviča z Josipom Vidmarjem.) Duga, Beograd 19, oktober—1. november 1985, str. 20—22. Josip Vidmar — Matjaž Kmecl: Smisel našeea obstoja. Delo, 19. oktober 1985. Draž fantastike. Politika, Beograd 19. oktober 1985, Vmjetnost i httmunizam. Vjesnik, Zagreb 19. oktober 1985. Josip Vidmar — Andrej Arko: Biti pravi človek. Pogovor z Josipom Vidmarjem v radijski oddaji »Studio ob sedemnajstih® 1. oktobra 1985. Naši razgledi, 25, oktober 1985, str. 604. 605. Vidmar o Slovencima. NIN, Beograd 27, oktober 1985, O znanosti, Sloveniji in naši republiki. (Intervju Dušana ieljeznova z Josipom Vidmarjem.) Iskra, 28. november 1985, št. 41, str. 2—3. Vztrajati na ustvarjanju enotnosti slovenskega življa. Dnevnik, 28. november 1985, str. 14. Vladimir Bartol. V: Pričevanja december 1984, Iz lastnih korenin. Avtobiografski eseji, 1. Ljubljana, Partizanska knjiga, 1984 (izšlo 1985), str. 7—18. Sergij Vilfan Dvorske službe — Slovenija SR. V: Enciklopedija Jugoslavije 3, Zagreb 1984, str. 712. Zgodovina Ljubljane do začetka 16. stoletja. V: Zgodovina Ljubljane, Prispevki za monografijo, Kronika, Ljubljana 1984 (izšlo 1985), str. 75—95. Pomen zgodovinske perspektive. V: Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu, Gozdarski študijski dnevi 1985, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana 1985, str. 11—21. 16' Congrès ¡mental¡una! des Sciences Historiques Stuttgart 25 Août — 1*' Septembre 1985. V: Nouvelles de la Commission Internationale pour l'Histoire des Villes, No 4. str. 2—11. Poglavja iz pravne zgodovine. Druga, predelana izdaja, Pravna fakulteta v Ljubljani, Ljubljana 1985, IV + 260 str. (skripta). L'approvisionnement des villes dans les confins germano^italoslaves, du XIV' au XVlP siècle. V; L'approvisionnement des villes de l'Europe occidentale au Moyen Âge et aux Temps modernes. Centre Culturel de l'Abbaye de Fiaran, Cinquièmes Journées inlcrnationales d'histoire, 16,—18, septembre 1983, Auch 1935, str. 53—74, Lojze Vodovnik Sot j re neuromuscular phenomena in hypnosis, V knjigi: Modern Trends in hypnosis, Ed. D. Waxman, P. C. Misra, M. Gibson, M. A. Bas ker. Plenum Press, New York 1985, str. 181—206 (soavtorja: M. Pa ¡mar in E. Roškar). Optunalna metoda funkcionalne električne stimulacije denervirane mišice tibialis anterior. XX Vili Jug. konf. ET AN, Split, 4,—S. juna 1984, 11 349— H 356 (soavtorji: V. VaJenčič, M, Kogovšek, S. Reherí ek, M, Stefančič in T. Jelnikar). Modification of spinal spasticity with various stimulai ion parameters. P roc. XIV ¡CMBE and VI j I CM P Espoo, Finland 1985, str. 412—413 (soavtorja; A. Štefanov ska in T. Bajd). Short term variations of ankle joint resistance during rest in spastic hémiplégie patients. Proc. XIV ICMBE and VII ICMP Espoo, Finland 1985, str, 432—433 (soavtorja: S. Reberšek in A. Stefanovska). Modification of abnormal motor control with functional electrical stimulation of peripheral nerves. V: Rcceri L achievements in restorative neurology 1 ; Upper motor neuron functions and dysfunctions, Kargcr, Basel 1985, Str. 42—55 (soavtorja: A. Kralj in T, Bajd). Functional electrical stimulation of denervated muscles in man. Proc. Int. Symp. cell biology and clinical management in functional electrostimulation of neurones and muscles, Abano Terme, Padova, avgust 1985, str. 99—102 (soavtorji: V. Vaienčič, M. Stefančič in T. Jelnikar). Dynamic model of denervated muscle in man, Proc Int. Symp, Cell biology and clinical management in functional electrostimulation of neurones and muscles, Abano Terme, Padova, avgust 1985, str. 119—123 (soavtorji: Dj. Juričič, V. Valenčič, A. Stefanovska in S. Reber Se k). Electrical stimulation for control of paralysis and abnormal movements. Proc. of Symp. Neurological rehabilitation and restrative neurology of brain injury, Ljubljana, september 1985, str. 105—116 (soavtorji: A. Stefanovska, S. Rebersek, J, Zidar, R. Ačimovi in N. Gros), Motor response due to electrical stimulation of denervated tibialis anterior muscle. Proe. of symp. neurological rehabilitation and restorative neurology of brain injury, Ljubljana, september 19S5, str. 122 (soavtorji: V. Valenčič, M. Stefančič in T. Jelnikar), Reduction in spasticity in hémiplégie patients using implanted peroneal stimulator. Proc. of symp. neurological rehabilitation and restorative neuro-rology of brain injury, Ljubljana, september 1985, str. 123. Functional electrical stimulation. Proc, Technology in Health Cane. Biol. Eng. Soc. 25'il Anniversary Conference Queens Col leg Cambridge, 23,—25. september 1985, str. 17—20 (soavtorji: S. Reberšek, A, Stefanovska, R. Ači-movič in N. Gros). Change in muscle force following electrical stimulation. Scant!. J. Rehab. Med 17, 1985, Str, 141—146 (soavtor: A, Štefanov ska). Ncvrokibemetika. Fakulteta za elektrotehniko, 1985, 350 str. Electrical Stimulation in Treating Spasticity Resulting from Spina/ Cord Injury. Archives for Physical Medicine and Rehabilitation 66, avgust 1985, str, 515—517 (soavtorji: T, Bajd, M. Gregorič in H- Ben ko). Some Developments in Functional and Therapeutic Electrical Stimulation of Neuromuscular Systems. Automatika, 26, št. 34, 1935, str. J 89—196 (soavtorji: A. Stefanovska, S. Reberšek, R. Ačimovič-Janežič in N. Gros). Anton Vratuša Načela se preverjajo v praksi. Teorija ni praksa, Ljubljana 1985/3, 15 sir. Krajevna skupnost v teoriji in prakst. Naši razgledi — Po domovini, 30. avgust 1985, l str. Razgovor o aktualnih Vprašanjih, Vestnik, Murska Sobota, 2L februar 1985, 1 str. Analitična predstavitev XL zvezka zbirke Edvarda Kardelja »Problemi naše socialistične graditve«, SAZU, 12, november 1985, 9. str. Odlučttjuči korak u borbi za ratifikacija Konvencije o pravu mora. Skupitina SFRJ, 27. november 1985, 9 str. Implementing Lasting Values of the Movement of Non-Alignement in a Changing World. Kairo, 15. april 1985. 22 str. Towards a New International Economic Order. Experiences and Perspectives Karl Renner Institute, Vienna, 30. oktober 1985, 22 sir. Key-note Address to the Second RlS Conference. New Delhi, 20. november 1985, 13 str. Convention on the Imw of the Sea in the Light of the Struggle for the New International Economic Order. Prinosi za poredbeno proučavanje prava î medjunarodno pravo, IS, Zagreb 1985, št. 21, str. 17—30. Nature of Public Undertakings in Developing Countries and Their Performance. Rajaji International Institute of Public Affairs and Administration, New Delhi, 12. april 1985,16 str. The Development Process: The Importance of Public Enterprise Management. Society for International Development. Nairobi, 5. marec 1985, 26 str. The. Rois of Public Enterprises and Cooperative y in Rural Development Strategy in Developing Countries. Royal Tropical Institute, Amsterdam, 30, september 1985, 9 str.. Frane Zadravec ŠTUDIJE IN RAZPRAVE : Govorne oblike in jezik v Kranjčevem povojnem političnem romanu. Slavistična revija, 1985, str, 231—237. Podobe vernikov y Kranjčevi prozi. Spremna beseda h knjigi Miška Kranjca Med zemljo in nebom, str. 5—26, ki jo je tudi izbral in uredil, Murska Sobota 1985. Kont aktimekontakti izmed j ti slovenačkog i srpskog simbolizma. Srpski sim-bolizam. Tipološka proučavanja, Beograd 19S5, str. 74(1—755. Beseda lepota v spis i h Srečka Kosovela, Sodobnost, 1985, str. 77—81. Mile Klopčič Pla/nteči okovi. Spremna beseda, Ljubljana 1985 (z letnico 1984), 24 strani. Pojmovanje literarnega, realizma na Slovenskem med vojnama. Delo — Književni listi, 20., 27. junij, 11.. 18. julij 1985. Sonet is i in basno pisec Rado Bur don. Spremna beseda k pesniški zbirki Sipine, Ljubljana 1985, str, 179—224. Beležka o dveh kritikah. Sodobnost 1985, str, 981—989. fObjavlje.no tudi v: Delo — Književni iisti, 10. oktobra 1985, pod naslovom: Beležka o dveh Vidmar je vi h kritikah.) Umetnina kot izraz umskega dela. Poe tiska in estetska izhodišča Cankarjevega romana S poti, Delo — Književni listi, 7. november 1985. I.a littérature Slovène. Encyclopaedia Universalis. Paris 1985, str, 1178—1180. Teorija, socijalne književnosti u Sloveniji (1920—1940). Zbornik radova, Soči jal is tička misao i književnost u Bosni i Hercegovini izmed ju dva rata, str. 237—245. Sarajevo, 1985. Ciril Zlobec KNJIGI: Beseda. (100 pesmi, izbor) z dodatkom »Takšna jc ta izpoved, tako jo vidim« (Beseda kritike), Lipa (Koper), Koper 1985. 172 str. Nove pesmi, Cankarjeva založba, Ljubljana 1985, 30 str. PESMI V REVIJAH lil ČASOPISIH: Izmed ju smrti i zaborava. (pre v. Roksanda Njeguš). Pobjeda, Titograd 23. marec 1985, str. 10. S Letopis V labirintu (Osamljeni orfeji, Z I karom okuženi, Med Sciio in Karibdo, V labirintu, Oslepljeni Polifemi, V Tantalove muke potopljeni, Večer II, Zamolčana pesem sinu. Pobegla pesem hčerki. Puščava v nas Za besedo časa). Sodobnost, 1985, št. 4, str 376—382. Starica (prev. R. Njeguš). Fobjeda, Titograd 30. april—2, maj 1985, str. 15. Od jutra do večeri (Oil julra do večeri. Izmed ju d vije zvijezde, Kad smo sami, Da li nas je dvoje?, Jedna mladost, v prevodu Spira Mati je vie«}. G rad i na 1985, NiŠ, št. 5, str, 37—39. Qetesia (prev. Baki Imeri). Zori i rinise, Priština 15. maja 1985, str. 53, Ciril Zlobec (Epilogu, Da reva, Come se nori fossi, Tra la morte e 1'oblio v prevodu Arnalda Bressana in Giacoma Scottija). Rassegna intemazionale di pocsia sCitta di C rem on a« 1985, Cenacolo S. Quasimodo, Cremona (Italija), str. 43—46. Ciril Zlobec (Usamljeni Orfeji, Izmed ju Scile i Karibde, Pod muki i Prometeji, Kratko vrijeme kentauri, Prokrust, U Tantalove muke potopljeni v prevodu R. Njeguš). Odjek, Sarajevo julij 1985, št. 13—14, str. 20. Sabathan aknama kadar (Turk^esi: N. Zeheriya). Priština 21. julij 1985, Str. 14. Ciril Zlobec (Cuvint adevar 1-3, Prokrust, Prometcu pustiit v prevodu Mariusa 0 rosa). Tribuna, Cluj-Napoca (Romunija), 8. avgust 1985, str. 10. Sest sonetov. Delo— Književni Usti, 10. avgust 1985, str. 10. Vonj po prednikih 1-10. Naš razgledi 30. avgust 1985, str. 479, Sonefi /—VI (prev, Milan Djordjevič) Književnost 1985, Beograd, št. 11, Str, 1884. Ciril Zlobec (Cine sin t?, Usa Vita, Intoarceri v prevodu Slefana Aug. Doi-rasa). Romania Literara, 28, november 5985, str. 21. Leta (prev, Nil Gilevič). Ryltmfa 1985, Minsk, št. 11, str. 36. H to ia7, Epilog, Noč, Maja karotkaja večnasc (prev, Nil Gilevič). Literatura 1 mastacstva, Minsk 29, november 1985, str, 8—9. Molodost (prev. Jaša Andrejev). Večerni Sverdlovsk, Sverdlovsk 29. november 1985, str. 3. Do vŠech smšroti (prev. Fran Lise k Benhari). Lidova demokracie, 29. november 1985. ¡z roda u rod (prev. D, Dimitrijevič). Politika, 7. december 1985, sir. 9. Podmukli Prometeji, Oslepljeni polifemi, Srečni Sizif (prev, C. Gueevič). Književne novine, Beograd 15. december 1985, str. 28, Vonj po prednikih 1-W. Svobodni razgovori, leto 3, Ingleburn (Avstralija), december 1985, št. 4, str. 9, REVIALNI PREVODI TUJIH PESNIKOVI Slavko Mihatič; Trinajst pesmi. Sodobnost 1985, št. 2, str. 152. Giacinto Spagnoletti: Mojemu očetu poleti (dvanajst pesmi), Sodobnost 1985, št. 6-7, str. 598—602, ESEJI. ČLANKI IN (NEKATEHI) INTERVJUJI: Slovenski narod in kultura. Prosvetni delavec, Ljubljana 4, fcbmar 1985. str. L ¿a večjo samozavest kulture. Naši razgledi, 8. februar 1985, str. 65—66. Ponos ni potreben le kulturi, ampak vsej slovenski družbi. Delo, 8. februar 1985, str. 2. Ali smo res tako obteieni z bolečino? Dnevnik, 9. februar 1985, str. 10. Slovencem je zapovedana skromnost (spraševal ka Nada Ravler). 7 D, Maribor 14, februar 1985, str. 14—16. Kako razumeti Prešerna (spraševal ec Dušan Veličkovič). NIN, Beograd 24. februar 1985, str. 40—41. Za narodno in kulturno identiteto. Sodobnost, 1985, št. 3, str. 241— 245. Za narodno in kulturno identiteto. Slovenski narod in slovenska kultura, izdalo Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana 1985, str. 31—37. Slovenski pisatelji: Ciril Zlobec (spraše valeč Arnaldo Bressan). Pustolovščina besede. Lipa (Koper). Koper 1985, str. 205—209, »S for ta e letter a t ura nel secondo dopoguerra: anali si di un rapporto nella regions Friul-Venezia Giulia e Istra-Fiume (Croazia e Slovenia)'.!. La Bat tana 1985, Rijeka, št. 75 (marec), str. 86—93. Odsev družbenega utripa (spraševalec Mitja Košir). Dnevnik, 5. april 1985, str. 4. Vsaka druíba potrebuje najostrejšo kritiko (spraševal k a Kača Mijanovič). Komunist (vse izdaje), 7. april 1985, str. 10—12, »Gora gluha, pusta gora..(spraSevalka Kača Mijanovič), Komunist (vse izdaje), 12. april 1985, str. 12—17. Za nacionalno samobitnost. Delo — Književni listi, 25, april 1985, Str. 8. Kongres upanja? Teleks, 25. april 1985, str. 5, Srdito in z upanjem (spraševalec Jože Horvat}, Delo - Književni listi, 25. april 1965, str. 7. Brigade su se zvale po piscima (spraševalec Boro Krivokapic), NiM, Beograd 28. april 1935, str, 30—34. Duhovno vrenje brače po peru. Vjesnik, Zagreb 30. april 1985, Í. in 2. maj 1985, str. 23. Za naciónainit samostalnost. Književne novine, Beograd 1. maj 1985, sir, 9. Jugoslaviens Samveten Kriiver Skaparfrihet (spraševalka Disa H listad), Dagens Nyheter, Stockholm 7, maj 1985, str. 19. Širiti za jed nič ki duhovni prostor (spraševalec Branko Bojičič), Pobjüda, Titograd 1. maj 1985, str. 9. Za nacionalnu samostalnost, IX, kongres S aveza književnika Jugoslavije — Dokumenta, Novi Sad, 18,—20. april 1985, str. 112—117. O narodu, drutbi... Slovenska misel — eseji o slovenstvu, Cankarjeva založba, 1985, str. 411—420. Kriza kot možnost. Delo — Književni listi, 20. junij 1985, str. 7. Za proširenje granica slobode (spraševalec Vlado Mičunovič), Svijei, Sarajevo 21. junij 1985, str. 16—18. Idcatizacija razmer ni potrebna, še manj koristna. Komunist, Ljubljana 21. junij 1985, sir, 14—15. Konfliktnost je normalno Stanje (spraSevalec Janko Lorencii, Teleks, 27. junij 1985. str, 10—11 in 48, Ciril Zlobec, Plen um Društva književnika Hrvatske (razprava). Republika. Zagreb, št. 6, str. 46—47, Opče «poboljšanje« stanja. Oko, Zagreb 4.—18. julij 1985, str. 17. Poezija i politika (spraševalka Ved rana Grisogno), S ludio, Zagreb 6. julij 1985, str. 10—12. U pot razi za vlastitim obrazom (sprašcvalec Tito Bilopavlovič), Da nas, Zagreb 30, julij 1985. str. 52—55. Mira Mihelič. Delo, 7. november 1985, str. 2. Kod nas su veliki ljudi nepoželjni (spraševaleč Luka Mičeta), Študent, Beograd 9. oktober 1985, sLr. 6. Vzgoja mora ohranjati narod za prihodnost. Prosvetni delavec, Ljubljana 21, oktober 1985, str. 3, Navzoč, odmeven in malo sam. Delo — Književni Isti, 17. oktober 1985. str, 7, Slovenski enotni kulturni prostor utrjuje zavest o pripadnosti skupnemu narodu. Primorski dnevnik, Trst 23. oktober 1985, str. 13. Osebnost Mire Mihelič. Sodobnost, 1935, št. 11, str, 1012—1014, Jezik in literatura kot identiteta naroda. Delo — Književni listi, 7, november 1985, .str, 7. Enotnost v različnosti. Naši razgledi, 8. november 1985, str. 640—64]. Nagy ellentéteket kell dthidatm (spraševalec Buránji Nándor), Magyar Szó, Szoinbat 9. november 1985, str, 13. Basic Featttres of Contemporary Yugoslav Literature. Socialisl Thought and P rac t ice 1985, Beograd, št. II, str. 82—89. Osnovnie prizna ki razvitij a snvretnmenoj jugoslavskoj literaturi, Socialističe-skaja misl i praktika 1985, Beograd, št. 11, str, 89—98. Hauptmerkmale der modernen jugostawischen Literatur. Sozialistische Theorie und Praxis 1985, Beograd, št. II, str. 37—96. Les principales caractéristiques du développement de la lit t ér ature con te m-poraine vugoslave. Quesiion ac t Utiles du Social i s me 1985, Beograd, št. 11, str. 89—97. Características básicas en del desatollo de la literatura jugoslava contemporánea. Cuestiones actuales del socialismo 1935, Beograd, št. 11, str. 88—97. T raí t i som matici principal i netla sviluppo della letteratura jugoslava contemporánea. Ouestioni attuali del socialismo 1985, Beograd, št. 11, str. 85—93131 Se bomo sprijaznili z usodo avtarktične province? (spraševalka Barbara Berce), Naši razgledi, 13. december 1985, str. 717—718. Smo Slovenci kulturno zaostal narod? Delo — Književni list i f 19, december 1985, str. 7. Muke kulturnog življenja (spraševalec Vlado Zagorac). Ncdeljna Borba, 21.—22, dcccmber 1985, str. 10. Kultura, njene razvojne možnosti in pomen. Dokumenti ZKS, založba Komunist. Ljubljana 198S, str. 71—76. Ni je to hobi aosadnjakoviča. Večernji list, Zagreb 31. decembcr 1985, str. 11. Oddaje poezije in razne oblike neposrednih nastopov na radiu in televiziji v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Novem Sadu, Titogradu, Skopju in Prištini. Individualna aH simpozijska predavanja v Novi Gorici, Tolminu, Trstu (3-kral), Cremoni, Asuoni (Švica), Budimpešti — vse na temo o slovenstvu ali sodobni slovenski literaturi. Jože Bole Igle] str. 333) Emilijan Cevc (glej str. 323J Ernest Maver (alej str. 334) Jakob Rlgler (elei sU. 32(1) J ar osla v šašel (glej str. 322) Dragica Turnšek (glej str. 333) umrli Clan i Ivo Andric rojem 10. oktobra I Bi!2, umrl 13. marca 1975, književnik. Nobelov nagrajenec za književnost. Zunanji dopisni član od 2, junija 1953. Gluj Letopis J, str. 133—134; 20, str. 37—102. Anion Bajec rojen 6. januarja I&97, umrl 10, junija 1985; izredni profesor za slovenski jezili na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 1972, redni član od 23, marca 1978. Glej Letopis 23, str, 45—1&; !S, str. 65—65; SS, str. 148-1S2, MIlan Bartoš rojen 10. novembra 1901, umrl 12, marca 1974, dr. prava, redni profesor na Pravni fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 195S, Glej Letopis a, str. 41—14; Z5, str. 97—98. Mirko Bedjaiiič rojen 29. junija 1904, umrl 15. februarja 1976, redni proicsor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Ljubljani, Dopisni član od 7. februarja 1968, redni Član od 21. marca 1974; tajnik razreda za medicinske vede od 20, marca 1975 do smrti. Glej Letopis 19, str. 39; 25, str. 50—53; 27, str. 125—1.23, Alcksandar Belič rojen 2. avgusta i 876, Umrl 26. februarja 1960, dr, phil., profesor za lingvist iko na univerzi v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka j umetnosti, Zunanji dopisni član od 7, novembra 1947, Glej Letopis 11, str. 3B—38. France Bevk rojen 17. septembra 1890, umrl 17. septembra 1970, književnik. Redni član od 2. junija 1953; tajnik razreda za umetnosti od 28. oktobra 1960 do 26. novembra 1966. Glej Letopis 5. str. 110—115; H, str, 117—121. Milan BogdanOvič rojen 4. januarja 1892, umrl 28. februarja 1964, književnik, gledališki kritik in esejist, profesor za sodobno jugoslovansko književnost na univerzi v Beogradu od 1946 do 1949, do 1962 upravnik Narodnega gledališča v Beogradu, Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 133—136. Mar j a B orani k rojena 24, januarja 1906, umrla 15. avgusla 1982, redna profesorica za Zgodovino slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dopisna članica od 10. marca 1977, Glej Letopis 23, Str, 59—62; 31, str. 40 in 191; 32, str. ss ln 2B4; 33. sir. S5—s7, Matija Braviličar rojen 24, februarja 1897, umrl 25. novembra 1977, skladatelj, redni profesor za kompozicijo in glasbeno teoretske predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Dopisni član od 13. marca 3972, redni član od 21. marca 1974. Glej Letopis 3, str. 63— 70: 25. atr. V?—79; 23. str. 117—121. Anton Breznik rojen 26. junija 1881, umrl 26. marca 1944, dr. phil., gimnazijski ravnatelj, jezikoslovec. Dopisni član filozofsko-filuloško-historičncga razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, utr. 157—100; 2, str. 61—74. Josip Broz-Tlto rojen 25. maja 1892, umrl 4. maja 1980. Predsednik SFRJ, maršal Jugo slavije. Prvi častni član SAZU od 1948. Glej Letopis 3, Str. 77—89 ; 31, str. 75—70. Vaso Butozan rojen 5. decembra 1905, umrl 14. maja 1974, dr. vet., dr. h. c., redni profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu, Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis iS, str. 50—51; 25, str. 1D3—1U4- Izidor Cankar rojen 22. aprila 1886, umrl 22. septembra 1958, dr phi!., redni profesor za zgodovino umetnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis D, str. 67—73; 9, str. SS—77. Franc Celešnlk rojen 27. oktobra 1911. umrl 28, avgusta 1973, redni profesor za čeljustno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 7, februarja 1969, Glej Letopis as, str. 49—50; 24, str. 07—91. Avgust Černigoj rojen 24. avgusta 1898, umrl 17. novembra 1985, akademski slikar in grafik. Dopisni član od 24, aprila 1981. Glej Letopis 32, str, 150—152; 3®, str. 153—158. Mirko Dcanovič rojen 13. maja 1890, umrl 16. junija 1984, dr. phiL, redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974. Glej Letopis 32, str. 58; 35, str. 38. Ilija Djuričlč rojen 18. julija 1898, umrl 2. aprila 1965, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Veterinarski fakulteti v Beogradu, predsednik Srpske akademije nauka i umetnosti V Beogradu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 1961. Glej Letopl3 iz, str, 4fl—43; n, str. 50—52. Metod Polenc rojen 19. decembra 1875, umrl 10. oktobra 1941, dr. j ur,, redni profesor za kazensko pravo na univcr/i v Ljubljani. Redni i lan pravnega razreda od 7. oktobra 1938, načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do smrti. Glej retopi3 i, str. 1BS-—197. Lojze Dolinar rojen 19, aprila 1893, umrl 9. septembra 1970, akademski kipar, redni profesor na Akademiji za umetnost v Beogradu, Dopisni član od 2, junija 1953, redni član od 1. februarja 1970. Glej Letopis S, str. 137—13B; 21, Str, 78—81 In 111—113, Ejnar Dvggve rojen 17. oktobra 1887, umrl 6. avgusta 1961, dr. h, c,, ing, h. c., arhitekt in arheolog v Kdbenhavnu. Zunanji dopisni Član od 17. oktobra 1958, Glej Letopis 9. Btr 17—12, Str. 31—32. Franc Šaleški Finzgar rojen 9. februarja 1871, umrl 2, junija 1962, književnik. Redni član od 7. oktobra 1938; načelnik razreda za umetnost od 28, januarja 1939 do 30. septembra 1949. Glej Letopis J, str. 23—25; 13, str. 43— Vlaksim Gaspari rojen 26, januarja 1883, umrl 14. novembra 1980, slikar. Redni član od 13. marca 1972. Glej Letopis 23, str. 65—57;. 31, str, 93—35, Vcllbor Gligorlč rojen 28. junija 1899, umrl 3. oktobra 1977, književni kritik. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis is, str, 42: 23, str, 113—us. Pavel Colia rojen 10, aprila 1887r umrl 13. avgusta 1959, književnik, upravnik Slovenskega narodnega gledališča. Redili član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str. 116—120; l(», str. 3f—33. Jože Gorlčar rojen 20, januarja 1907, umrl 20, februarja 1985, dr, jur., redni profesor za sociologijo na Pravni fakulteti 11 ni verze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 7, februarja 1969, redni član od 25. marca 1976; glavni ta jnik SAZU od 1980 do smrti. Glej Letopis 20, Str. 35—30; 21, str. 47—ffl; 311, str. 157—1 OD. Anton Grad rojen 23. marca 1907, umrl 27. marca 1983, redni profesor za romansko filologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 10. marca 1977. Glej Letopis 2S, str. 03—65; 34, str. 137—139. Alojz Gradnik rojen 3, avgusta 1882, umrl 14. julija 1967, dr. jur., književnik. Redni član od 21. decembra 1962. Glej I-etopts 13, str. 33—30; 10, str. 73—82. Ivan Grafcnaucr rojen 7. marca 1880, umrl 29. decembra 1964, dr. phil., gimnazijski profesor. Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za filološke in literarne vede od 30. septembra 1949 do smrti, Glej Letopis 1, str. 161—16S; 15. str. 65—TI. Milan Grošelj rojen 19. septembra 1902, umrl 12. februarja 1979, redni profesor za klasično lilologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja V Ljubljani. Dopisni član od 17. oktobra 1958, redni član od 10. marca 1977. oiei Let ep Is 9, str. 53—M; 29, str. BH—flt; 30, str, 133—132. Bran i m i v Gušič rojen 6. aprila 1901, umrl 7. julija 1975, dr, med., dr. phil., redni profesor za otorinolaringologijo na Medicinski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 3. junija 1964. Glej Letopis 33, str, 41—«; 26. Str, UB—121, lovan Hadži rojen 22. novembra 1884. umrl 11, decembra 1972, dr. phil., redni profesor za zoologijo na Prirodoslovno-matematiČni fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Lctoptï 1, str. 29—37; 23, str. 117—12EI. Ljudmil Hauptman rojen 5, februarja 1884, umrl 19, aprila 1968, dr. pbil., zlati doktorat univerze v Gradcu, redn.i profesor za občo zgodovino srednjega veka na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 16. januarja 1940. Glej Letopis 1, str. lffi: 13, str il—ta. Krsto Hegedušič rojen 28 novembra 1901, umrl 8. aprila 1975, akademski slikar-mojster. Zunanji dopisni član od 20, maIXa 1975, Glej Letopis 2S, str, 103—108, Miodrag Ihrovac rojen 24. avgusta 1S85, umrl 21. junija 1973, redni profesor romani stike na Filozofski fakulteti v Beogradu, Zunanji dopisni član od 17. aprila 1973. Glej Letopis 24, sir. 47—52 in 83—Sli. Svetozar Flešič rojen S, junija 1907, umrl 4. februarja 1985, dr. phil,, redni profesor za geografijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Dopisni član od 7, februarja 1967, redni član od 5. februarja 1970. Glej Letopis 13, str. 52—54; 21, str, 39—62; 3fi, str. 161—164. Rihard Jakopič rojen 12, aprila 1869, umrl 21. aprila 1943, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, str. «—13; z, str. 75—33. Matija lama rojen 4, januarja 1872, umrl 4. aprila 1947, akademski slikar. Redni član umetniškega razreda od 7. oktobra 1938. Glej Letopis 1, str, 47—43; 2. str, 30—133. Dimitrije J ovc iti rojen 14. oktobra 1889, umrl 16. Februarja 1973, redni profesor za ortope-dijo in travmatologijo. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis la, str. 55—34; 24, str. B9—72. Boris Kalin rojen 24. junija 1905, umrl 22. maja 1975, ki par-mojster, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 3, str, 121—122; 2S, str, 109—113. Edvard Kardelj rojen 27. januarja 1910, umrl 10. Februarja 1979. Marksistični teoretik in revolucionar, soorganizator Komunistične partije Jugoslavije in Komunistične partije Slovenije. V najožjem vodstvu narodnoosvobodilne vojne iti socialistične revolucije. Med vodilnimi političnimi funkcionarji nove Jugoslavije. Avtor mnogih pomembnih znanstvenih del s področja marksističnega družboslovja, ki so prevedena v mnoge svetovne jezike. Tvorec samoupravnega sistema SFRJ. Častni član SAZU od 6. decembra 1949. Glej Lctopls3, str. 110—132; 30, str, 121—127, Dušan Kermavner rojen 7. decembra 1903, umrl II. junija 1975, dr. jur., znanstveni svetnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Dopisni član od 5. febru ar j a 1971. Glej Letopis 22, str. 3B—15; 26, str, 115—1 IS. Boris Kidrič rojen 10- aprila 1912. umrl II. aprikt 1953; predsednik Gospodarskega sveta FLRJ. Redni član razreda za zgodovinske in družbene vede od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3. atr. 164; 5, 3tr. 161—1BT. France Kidrič rojen 23, marca 1880, umrl 11. aprila 1950, dr. phil., redni profesor za starejše slovanske jezike in slovensko literaturo na Univerzi v Ljub j an i, višji znanstveni svetnik akademije. Redni član filozofsko-filološko-hisloričnega razreda od 7. oktobra 1938; od 28. junija 1941 do 1. julija 1942 načelnik tega razreda; predsednik akademije od 2, oktobra 1945 do smrti. Glej Letopis 1, str. 51—fll; 2, str 34—44 In 257—25B; 4, sir. ifi—1TO, Mile Klopci e rojen 16. novembra 1905, umrl 19, marca 1984, pesnik in prcvajalcc. Dopisni član od 23. marca 1978, redni član od 6. junija 1963. Glej Letopis 34, str. 85—R7; 35, atr, 87—Si. France Koblar rojen 29. novembra 1889, umrl II, januarja 1975, dr. phil., redni profesor na Akademij:! za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Redni član od 3. julija 1964, lajni k razreda za filološke in literarne vede od 22. januarja 1965 do smrti. Glej Letopis 15. Str, 35—38; 2S, str. S3—B7. Fran j o Kogoj rojen 13, oktobra 1894, umrl 30. septembra 1983, redni profesor za derma tovcnerologijo Univerze v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 29. marca 1953. Glej Letopis 5, str. 101—102; 34, str. 14S—152. Viktor Korošec rojen 7, decembra 1899, umrl 16. novembra 1985, dr. jur., redni profesor na Pravili fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član SAZU od 2, oktobra 1956. Glej LelOpla 1!. 6tr, 33— 3B- 3S, rtr. IBS—10E. Gojiti i r Anton Kos rojen 24. januarja 1896, umrl 22. maja 1970, akademski slikar, redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Li-tOple 3. str. 214—Zl!; 21. str. 105—107, Milko Kos rojen 12. decembra 1892, umrl 24. marca 1972, dr, phil,, redni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; glavni tajnik akademije od 1950 do smrti. Glej Letopis i, str. 53—62; 23, str. 0S—95. Ciril Kosmač rojen 28, septembra 1910, umrl 28. januarja 1980, književnik. Redni član od 22, decembra 1961. Glej Letopis 12, str. 43—53; SI, str. 09—91. Marko Kostrenčič rojen 21, marca 1384, umrl 19, maja 1976, redni profesor za zgodovino države in prava narodov SFRJ od 19. stoletja na Pravni Fakuteti v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 7. str. 45—40; 24, str. 77—81. Alija Košir rojen 6. aprila 1891, umrl 9. junija 1973, redni profesor histologîje in embriologije na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni čan od 24. junija 1955. Glej Letopis 7, str. 45—40; 24, str. 77—BI. Juš Kûzak rojen 26. junija 1892, umrl 29. avgusta 1964, književnik. Redni član od 22, decembra 1961. Glej Letopis 12, Str. 54—52; 15, Str. 62—65. Marijan Kozina rojen 4, junija 1907, umrl 9. junija 1966, izredni profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5, str, 123—124; 17, str. 47—43. Venčeslav Koželj rojen 17. septembra 1901, umrl 6. avgusta 1968, dr. techn., redni profesor /a teoretično elektrotehniko na univerzi v Ljubljani. Dopisni član od 2. junija 1953, redni član od 21. decembra 1962. Glej Letopis 9. str, 55—56; 13, str. 31; iS, str, 49—5C. Miško Kranjec rojen 15, septembra 1908, umrl 8. junija 1983, književnik. Redni član od 2. junija 1953 Glej Letopis 5, stT, 125— 13Ï; 34, str, 141—144, Ivo Krbek rojen 23. avgusta 1890, umrl 15. januarja 1966, dr j ur,, redili profesor za upravno pravo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 9, str. SI—52; 17, str. 53—55. Gregor Krek rojeil 27. junija 1874, umrl 1, septembra 1942, dr. j ur., redni profesor rimskega in civilnega prava na univerzi v Ljubljani, Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938; prvi glavni tajnik akademije od 28. januarja 1939 do 11. julija 1942. Glej Letopis 1, str, 201—338- Gustav Krklec rojen 23. junija 1399, umrl 30, oktobra 1977, književnik. Zunanji dopisni član od 7. Februarja 1969. Glej Letopis 30. str. 56; 3B, str. 123—126. Miroslav Krleža rojen 7, julija 1893, umrl 30. decembra 1981, književnik. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis S. str. 139—Hi; 32, str, 176—177, Anion Kuhelj rojen 11. novembra 1902, umri 31. julija 1980, redni profesor za mehaniko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik, akademije od 22. decembra 1961 do smrti. Glej Letopis 3, str. 145; 31, rtr, 73—93, Otlimar Kutin rojen 5, novembra 1892, umrl 26, marca 1969, dr. phil-, redni profesor za paleontologijo in paleobiologijo na univerzi na Dunaju. Zunanji dopisni član od 6. februarja 1965. Glej Letopis 10, str. 53—54; !a>, str. 78—83, Rado Kušej rojen 21, julija 1875, umrl 10- maja 1941, dr, jur,, redni profesor za cerkveno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 7. oktobra 1938. Glej Letopis i, str. 185—190, Gorazd Kušej rojen 17. decembra 1907, Umrl 9, decembra 1985, dr. jur., redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravo na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in njen zaslužni profesor. Redni član od 17. oktobra 1958; glavni tajnik akademije od 1972 do 1980. Glej Letopis a, str. 33—34; 3fi, str. JG3—172, Anton l-ajovic rojen 19. decembra 1878, umrl 28. avgusta 1960, skladatelj in muzikolog. Redni član od 16. maja 1940; tajnik razreda za umetnosti od 30, septembra 1949 do smrti. Glej Letopis I, str. B3—7tf; n, str. 34-35, Božidar Lavrič rojen 10, novembra 1899, umrl 15, novembra 1961, dr. med., dr. b, C., redni profesor za kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani in predstojnik kirurgične klinike. Redni član od 6. decembra 1949; podpredsednik akademije od 2i. marca 1950 do smrti. Glej Letopis 3, str. 2D1—202; 12. str. 72—80. Feliks Lohe rojen 14. oktobra 1894, umrl 9. ni a i a 1970, dr. h. c., redni profesor na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Redni član od 6. decembra 1949. Glej Letopis 3, str. 136—107; 21, str. 99—10U. Franc Ksav. f.ukman rojen 24. novembru 1880, umrl 12. junija 1958, dr. theol., dr. phil., redni profesor za historično dogmatiko na Teološki fakulteti v Ljubljani. Dopisni član od 16. maja 1940, Glej Letopis 1, str. 160; 9. str. 70—31, Pavel LunaCek rojen 31. januarja 1900. umrl 2. aprila 1955, dr. med., redni profesor za ginekologijo in porodništvo, predstojnik ginekoloiko-porodniike klinike na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Redni član razreda za prirodoslovne in medioinske vede od 30. junija 1954. Glej Letopis 6, sir. 61—65; 7, str. 55—53, A il t un Melik rojen i, januarja 1890, umrl 8. junija Î966, dr. phil-, redni profesor za geografijo na Univerzi v Ljubljani, Dopisni član od 16. maja 1940, redni član od 21. decembra 1946; tajnik razreda za prirodoslovnc in medicinske vede od 8. oktobra 1955 do smrti; upravnik Inštituta za geografijo pri akademiji. Glej Letopis L, Str. 170—171; 17. str. 37—46. Vojeslav Molè rojen 14. decembra 1886, umrl 5. decembra 1973, redni pi-oFesor za srednjeveško umetnost na JageIonski univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 22. decembra 196]. Glej Letopis 12. str. 2B—34; 24, str. B3—9B. Matija Murko rojen 10. februarja 1861, umrl 11. februarja 1952, dr. phil,, redni profesor za slovansko filoloflijo na Karlovi univerzi v Pragi. Zunanji dopisni član filozofsko-1'iiološko-hLstoričnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, str. 172—174; S, str. lfl&—177, Marjan MuJlč rojen 16. novembra 1904, umrl 6. januarja 1984, arhitekt, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Dopisni član od 5, februarja Î970. redni član od 29, marca 1979, ciej Letcpl* 34. str, 18; 35, str, S3— 36. Raj ko Nahtlgal rojen 14 aprila 1877, umrl 29. marca 1958, dr. phil., redni profesor za slovansko fiiologiju in primerjalno gramatiko slovanskih jezikov na Uni-verv-i v Ljubljani in častni predstojnik Slovenskega inštituta na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938; prvi predsednik akademije od 4. januarja 1939 do 27 iunija 1942; načelnik razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 2. oktobra 1945 do 30. septem bra 1949, GteJ Letopis 1, str. 71—75; 9, str, 63-Ê7. Zdenek Nejedly rojen 10, februarja 1878, umrl 9. februarja 1962, profesor na Karlovi univerzi v Pragi; predsednik Akademije znanosti ČSSR. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 1, str. 23—23; 13, str. 43—IS. Robert Neubauer rojeil 7. decembra 1895, umrl 3. maja 1969, dr. med., redni profesor za fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani Redni član od 22, decembra 1961, Glej Letopis 12, Str, 36—33: 20, str, 74—77, Kazimîerz Nltsch rojen l. februarja 1874, umrl 26. septembra 1958, profesor poljskega jezika na univerzi v Krakovu. Zunanji dopisni član od 7, novembra 1947. Glej Letopis 9, sir. B5—fl7. Jean Nougayrol rojen 14. februarja 1900, umrl 23. januarja 1975, asiriolog, profesor na École pratique des Hautes Etudes v Parizu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1968. Glej Litopls 1B, str. 35—35; 20, str. B9-S5 Urga Novak rojen 2. aprila 1888, umrl 7. septembra 1978, dr. phil., redni profesor za zgodovino starega veka na univerzi v Zagrebu, Zunanji dopisni član od 22. dcecmbra 1961. Glej Letopis 12. str. 35—37; 29, str. IU3—105. Anton Ocvirk rojen 23. marca 1907, umrl 6. januarja 1980, redni profesor za zgodovino svetovne književnosti in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja V Ljubljani, Redni član od 3. junija 1964. Glej Letopis 15, str. Di.i—10; 31, str. 85—B7, Waclaw Olszak rojen 24. oktobra 1902, umrl 10. decembra 1980, eden od treh rektorjev Mednarodnega centra za mehanične znanosti v Vidmu (Ud i ne}. Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str. M—BC; 31, str. S J—99. Alfonz Pavlin rojen 14. septembra 1853. umrl L decembra 1942, gimnazijski profesor, strokovnjak za tloris t iko, fitogeografijo in botanično si s te mat i ko. Dopisni član matematično-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis l. str. 241—257. Leon f d Scmenovič Persianlnov rojen 18. avgusta 1908, umrl 27. decembra 1978, predstojnik L moskovskega medicinskega inštituta za ginekologijo in porodništvo. Zunanji dopisni član od 29, marca 1979. Glej Letopis 30, str. 143—llfl Jože Plečnik rojen 23. januarja 1872, umrl 7. januarja 1957, redni profesor za arhitekturo na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 1938. Glej Letopis t, str. 7B— B9; S, str. BI—67. Josip Pleme I j rojen 11. decembra 1873, umrl 22. maja 1967, dr. phil., častni doktor matematičnih in tehničnih znanosti, redni profesor za matematiko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7. oktobra 193S; načelnik matematično-prirodoslovnega razreda oziroma razreda za matematične, prirodoslovne in tehnične vede od 16. julija 1942 do 30. septembra 1949. Glej Letopis 1, str. 33—94: 1B. str. 73—7B. Janko Polee rojen 19. avgusta 1880, Umrl 12. maja 1956, dr. j ur., redni profesor za narodno in primerjalno pravno zgodovino na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 7, oktobra 1938; načelnik pravnega razreda od 23. februarja 1942 do 30, septembra 1949; predsednik Terminološke komisije pri akademiji. Gle] Letopis i, str. 97— 1 m; B, str, is—en Ivan Kakovec rojen 18. septembra 1899, umrl 3. avgusta 1985, dr. phil., redni profesor za geologijo in paleontologijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dopisni član od 21. decembra 1946, redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za naravoslovne vede od 1966 do 1981. Glej Letopis 2, str, 47—53; 3. str. BB; 3fl, str. 173—lTfl. Fran Ramovš rojen 14, septembra 1890, umrl 16. septembra 1952, dr, phil., redili profesor za fonetiko in zgodovino slovenskega jezika na Univerzi v Ljubljani. Redni i lan filozofsko-filološko-historičnega razreda od 7. oktobra 1938; načelnik tega razreda od 28. januarja 1939 do 31. januarja 1940; glavni tajnik akademije od 11, julija 1942 do 19, maja 1950; upravnik Inštituta za slovenski jezik; predsednik akademije od 19, maja 1950 do smrti. Glej Letopis 1. str. 105—110; 1, str. 14B—160, Zoran Ran t rojen 14- septembra 1904, umrl 12. februarja 1972, dr- tehniških znanosti, redni profesor za procesno tehniko na tehniški univerzi v 13ratinschweigu. Zunanji dopisni član od 3. julija 1964. Glej Letopis 15. str. 47—4D; 23. str, fll—M, Ivan Regen rojen 9. decembra 1868, umrl 27. julija 1949, dr. phil., gimnazijski profesor, strokovnjak za živalsko fiziologijo in občo biologijo. Dopisni član mate-matično-pr i rod os lovnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis l, str. 175—176; 2, str, 104—105. Jakob Rigler rojen 2. decembra 1929, umrl 8. julija 1985, znanstveni svetnik v Inštitutu za slovenski jezik ZRC SAZU. Dopisni član od 23, maja 1985. Glej Letopis 30, str. 83-84 in sLr. 177—I M. Marjan Salopek rojen 23. decembra 1883, umrl 23. februarja 1967, dr. phil. Redni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis IS, str. 53—60 ln 33—BS. Maks Samec rojen 27. junija 1881, umrl 1. julija 1964, dr. phil,, redni profesor za kemijo na Univerzi v Ljubljani od 1919 do 1945, nato do 1959 upravnik Kemičnega inštituta Boris Kidrič v Ljubljani in od 1959 znanstveni svetovalec. Redni član od 6. decembra 1949; tajnik razreda za malem a lične, fizikalne .in tehnične vede od 16. novembra 1962 do smrti. Glej Letopis 3, str. 168—1B0; 15, str. fitt—61. Ferdinand Seldl rojen 10. marca 1856, umrl 1. decembra 1942, realčni profesor, strokovnjak za meteorologijo, klimatologijo, seizmologijo in geologijo. Dopisni član matematičnO-prirodoslovnega razreda od 16. maja 1940. Glej Letopis l, str. 261—29«). Pefar Skok rojen 1. marca 1881, umrl 3. februarja 1956, dr. phil., redni profesor za romansko filologijo na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953, Glej Letopis 5, str. 89—91; 3, str, 77—52. Anton Slotlnjak rojen 13. junija 1899, umrl 13, marca 1983, dr, phil., redni profesor za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1967. Glej Letopis 10, str. 39—41; 34, str. 145—146. Anica Sodnik-Zupauc rojena 21, marca 1892, umrla 20, januarja 1978, slikarka. Dopisna članica od 25. marca 1976. Clej Letopis 34, Str, 2 J in 115—116. Anton Sov ce rojen 4. dccembra IS83, umrl 1. maja 1963, redni profesor za grški jezik na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5. str. 66— Sa; 14, str. 36—38. Slnlia Stanktrrič rojen 26. marca 1892, umrl 24. februarja 1974r dr, phil., redni profesor za zoologijo na univerzi v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2, junija 1953. Glej LetopiB S, str. 103—1M: 25, str. 93-34. France Štele rojen 21. februarja 1886, umrl 10, avgusta 1972, dr. pilil., redni profesor za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940. Glej Letopis 1, str. 113—123,13. sir, 103—lis. Pavel Sterti rojen 17. marca 1913, umrl 20. marca 1976, redni profesor za farinakolo-gijo na Medicinski fakulteti v Sarajevu. Zunanji dopisni član od 21. marca 1974. Glej Lctopii 25, str. 71—76; 27, str, 131—134. Lucijan Marija Skerjane rojen 17. decembra 1900, umrl 27, februarja 1973, redni profesor na Akademij i za glasbo. Redni član od 6, decembra 1949. Glej Letopis 3, str. 216—220; 24, str, 37—73. MIlan Skerlj rojen 4, septembra 1875, umrl 8. decembra 1947, dr. jur,, redni profesor za trgovinsko, menično in čekovno pravo na Univerzi v Ljubljani. Redni član pravnega razreda od 16. maja 1940. Glej LetCPlS I. 9tr, 127—13U; 2, str. 10B—125. Stanko Skerlj rojen 7. februarja 1893, umrl 21. julija 1975, dr. phil., redni profesor za romansko fila logi j O na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Redni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 2Í!. atr. 38—H; 2B, str. 123—J2B. Janko šlebinger rojen 19. oktobra 1876, umri 5, februarja 1951, dr. phil,, upravnik Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, slovenski bibliograf. Dopisni član razreda za zgodovinske in zemljepisne vede, filozofijo in filologijo od 21. dccembra 1946. Glej Letopis 2, str. 54—5fl; 4, str. 101—124, Maksu Snudcrl rojen 13, oktobra 1895, umrl 23, junija 1979, redili profesor za ustavno pravo SFRJ na Pravni fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Redni Član od 2. oktobra 1956. OleJ Letopis s, etr. 37—3B ln 3Dr str. 133—137. Andrija Stampar rojen 1. septembra 1888, umrl 26. junija 1958, dr. med,, redni profesor za higieno in socialno medicino na univerzi v Zagrebu, predsednik Jugo-slavenske akademije znanosti i umjetnosti. Zunanji dopisni član od 7. novembra 1947. Glej Letopis 9. str, S2—84. 10 Letopis 145 Alois Tavčar raj eu 2. marca 1895, umrl 2. marca 1979, redni profesor za genetiko in zlahtnjcnje rastlin na Agronomski fakulteti v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopla Str. 105—100; M, str. 139—142. Igor Tavčar rojen 2. novembra 1899, umrl 27. decembra 1965, dr, med,, redni profesor za interno medicino na Medicinski fakufteti v Ljubljani. Redni čfan od 6. decembra 1949; upravnik Inštituta za medicinske vede pri SAZU. Glej Letopis 3, str. 203 -2114; 10, otr. B3—65. Lucien Tcsnièrc rojen 13. maja 1893, umrl 6. decembra 1954, redni profesor za primerjalno jezikoslovje na uni veni v Montpellieru. Zima nji dopisni član razreda za filološke in literarne vede od 2, junija 1953, Glej Let opta J, str. 92—34; t, str. 5!»—63. Ko&ta Todorovič rojen 5. julija 1887, umrl 19. septembra 1975, dr, med,, redni profesor za infekcijske bolezni na Medicinski fakulteti v Beogradu. Zunanji dopisni član od 2. junija 1953. Glej Letopis 5. Str, 107; 26, atr. 127—13«. Sergcj Ivanov Ič Vavllov rojen 24. marca 1891, umrl 25. januarja Î951; predsednik Akademije znanosti ZSSR v Moskvi. Zunanji dopisni član razreda za matematičnopri-rodoslovnc, medicinske in tehnične vede od 7. novembra 1947-Glel Letopis 2, str. 31. Lado Vavpetič rojen 26, junija 1902 umrl 28, marca 1982, redni profesor za javno upravo in upravni postopek na Pravni fakulteti v Ljubljani, Redni član od 17. oktobra 1958. Glej Letopis 8. str. 34—37. 31, Str, 47; 33, Str, 31—34. Milan Vidmar rojen 22. junija 1885, umrl 9. oktobra 1962, dr. b.c., dr. tcchn. ing., redni profesor za elektrotehniko na Univerzi v Ljubljani. Redni član od 16. maja 1940; načelnik m atematično-prirodos lovnega razreda od 10. oktobra 1940 do 16. junija 1942; predsednik akademije od 27. junija 1942 do 2. oktobra 1945; tajnik razreda za matematične, fizikalne in tehnične vede od 30. septembra 1949 do smrti; upravnik Inštituta za elektriško gospodarstvo od L^unija 1948 do 1. maja 1959, konzuliant tega inštituta od 1. maja 1959 Glej Letopis 1, etr. i3o—142; 13, str, it—50. Vale Vouk rojen 21. februarja 1886, umrl 27. novembra Î962, dr. phil., redni profesor za botaniko na univerzi v Zagrebu. Zunanji dopisni član od 2, junija 1953, Glej Letopis 5, str. lr«—1Q3; J3, str. 51—S3, Frank Wollmau rojen 5. maja 1888. umrl 9. maja 1969, dr. pilil., redni profesor za slovansko slovstvo in splošne literarne vede na Filozofskih fakultetah v Bratislavi in Brnu. Zunanji dopisni član od 7. februarja 1969. Glej Letopis 23. str. 41 lu si— S2. Maks Wraber rojen 16. septembra 1905, umrl 14. maja 1972, doktor naravoslovja, znanstveni svetnik v Biološkem inštitutu Jovana Hadiija. Dopisni član od 7. februarja 1969, Glej Letopis 20, str. SI—55; 23. str. 97—IDI. Vlitim Urada rojen 22. maja 1905, umrl 30. novembra 1982, književnik, Zunanji dopisni član od 29. marca 1979. Glej Letopis 30, str. 97—90; 33, str. SS—102. Boris Ziherl rojen 25. septembra 1910, umrl II, februarja 1976, redni profesor za občo sociologijo in za zgodovino marksizma na Filozofski fakulteti in Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, Dopisni član od 6. decembra 1949, redni član od 17. oktobra 1958; podpredsednik akademije od 20. marca 1975 do smrti. Glej Letopis 3, str. 165—171; 9, str. 3S—40; 27, str. 113—124. Oton Župančič rojen 23. januarja 1678, umrl 11. junija 1949, književnik. Redni član razreda za umetnost od 7. oktobra 1938, Glej Letopis 1, str. 151—153: 2. Str. 225—259, ANTON BAJEC (1897—1985) Akademik Anion Bajec je bil slovenlst v polnem pomenu besede; pni je razvijal in utrjeval vedo o slovenskem knjižnem jeziku na univerzitetnih tleh in bii priljubljen univenštetnl učitelj več slavističnih rodov; kot sodelavec ali vodja Številnih skupinskih obravnav slovenskega knjižnega jezika je bil več kot pol stoletja med najvidnejšimi strokovnjaki tega nacionalno tako pomembnega predmetnega območja. Profesor Bajec je bil rojen v Polhovem Gradcu, maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1915; slavistiko in romanistiko je študiral od J918 do 1924 v Zagrebu, Pragi, Ljubljani in Parizu. Bil je med prvimi doktorji mlade slovenske univerze, saj je že leta 1921 branil svojo doktorsko tezo o režij anskem naglasu, Po diplomi se je habilltiral za do centa romani s like, vendar je skoraj dve desetletji poučeval slovenščino in francoščino na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Od jeseni 1946 do upokojitve konec leta 1956 (honorarno šc do začetka šestdesetih let) je predaval slovenski knjižni jezik na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani, najprej kot lektor, od 194S do 1951 kot docent in pozneje kot izredni profesor. Po upokojitvi je profesor Bajec do zadnjih dni življenja delal v Inštitutu za slovenski jezik SAZU (zdaj v sklapu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU), Bil je predsednik komisije za slovensko gramatiko, filologijo, pravopis in pravo reč je ter član glavnega uredniškega odbora pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Leta 1972 jc bii izvoljen za dopisnega in leta 1978 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti; za svoje delo je prejel Prešernovo (1951) in Kidričevo (1978) nagrado in bil odlikovan z redom zaslug za narod z zlatimi žarki. Anton Bajec je bil nenavadno široko razgledana jezikoslovna osebnost s tankim posluhom za življenje in utrip slovenskega knjižnega jezika. Ni bil samo opazovalec in razčlenjevalec njegovih pojavov; prizadeval si je za rast In razvoj slovenskega knjižnega jezika na domačem izročilu, bil pa je ludi sam odličen stilist, oblikovalec Širokim kulturnim plastem razumljivega strokovnega sloga. V tridesetih letih je Bajec kot izkušen šolnik sodeloval v znani skupini »čitankarjev« (Bajec, Kolarič, Rupel, Sovre, Šolar), ki je pripravila prve modernejše pripomočke za pouk slovenščine v nižjih razredih srednjih šol, po vojni pa je bil soavtor Slovenske slovnice »štirih« (Bajec, Kolarič, Rupel, Šolar); izšla je v več spremenjenih in dopolnjenih izdajah (1947, 1956, 1964, 1968, 1971, 1973). Se izrazitejši je bil Bajčev delež v pripravi Slovenskega pravopisa 1950 in 1962. Ob kritiki prvega je nastala njegova pomembna razprava Rast slovenskega knjižnega jezika, ob drugem pa več prispevkov pred izidom in po njem. Tudi pri oblikovanju pravil za novi slovenski pravopis v sedemdesetih letih je proiesor Bajec sprva še prizadevno sodeloval. Med temeljna dela slovenističnega jezikoslovja spada nedvomno Baj-čevo Bescdotvorje slovenskega jezika, izšlo je v štirih delih pri SAZU (I. izpeljava samostalnikov, 1950; II. in III. Izpeljava slovenskih pridevnikov. Zloženke, 1952; IV. Predlogi in predpone, 1959), medtem ko je poglavje o bese do tvor ju prislovov izšlo posebej v Slavistični reviji 1954. S svojim Bcsedotvorjem si je Bajec pridobil ugledno mesto tudi v mednarodnem slavističnem jezikoslovju. Zadnjih triindvajset let svojega življenja in dela je Anton Bajec vtkal v štiri knjige Slovarja slovenskega knjižnega jezika {1970, 1975, 1979, 1985). V dveletnih razpravah (1962—1964) o zasnovi slovarja je preudar na, strpna in umirjena BajČeva beseda odločilno pripomogla, da so bila izoblikovana jasna slovaropisna načela in da je delo steklo; sam je kot član glavnega uredniškega odbora previel redakcijo slovničnih gesel, katerih pomene in funkcije je ugotavljal z veliko sistematičnostjo in zanesljivostjo. Ves čas je v slovarju pomagal reševati zapletena vprašanja slovenskega naglasa, pravopisa in piavorečja. Ne gre prezreti tudi Bajčevega deleža pri urejanju slovenisličnih in slavističnih periodik (Slovenski jezik, Slavistična revija, Jezik in slovstvo), njegovega lektorstva v slovenskem dramskem gledališču, pa tudi ne njegovega prevajalskega dela in dvojezičnega slovaropisja, Akademik Anton Bajec bo ostal kot strokovnjak, učitelj in človek v zgodovini si oven is t ike svetlo ime. Franc Jakopin AVGUST ČERNIGOJ (189»—1985) V scdeminoscindesetem letu je 17. novembra 1985 umrl v Sežani slikar in grafik Avgust černigoj, glavni zastopnik jugoslovanskega konstrukti-vizma in avantgardizma med obema vojnama. Čeprav že bolchen je grafično ustvarjal skoraj do zadnjih dni, dokler mu bolehavost in starost nista dela povsem onemogočili. V dnini pa je kljub temu kar naprej snoval, misleč, da si bo s svojo tržaško kraševsko naturo in energijo vendarle za nekaj časa še podaljšal življenje in ustvaril vsaj še kakšno novo grafično skico, Predvsem si je želel, da bi dočakal odkritje lastne galerije v Lipici, kar pa se je žal zakasnilo zaradi prenavljanja za galerijo določenega prostora. Visoka leta in posledice nekdanjega težaškega in od pomanjkanja utesnjenega življenja so končno zlomila tega trdoživega človeka in nenehno ustvarjajočega slikarja in grafika, ki je pred več desetletji stal s svojim konstruktivističnim delom na čelu jugoslovanske viharniške avantgarde. Med svojim študijem v slovitem weimarskem Bauhausu se je pridružil revolucionarnemu konstruktivizmu, ki pomeni prelom v zgodovini sodobne likovne umetnosti in arhitekture. Prva Černigoj eva razstava v Ljubljani leta 1924 je bil velik in hkrati razburljiv kulturno-umctniški in revolucionarni dogodek tistega časa. Pomembno je Černigojevo prijateljevanje in sodelovanje s pesnikom Sreč kom Kosovelom in režiserjem Ferdom Dc lakom. Avgust černigoj je po letu 1924 še večkrat razstavljal v Ljubljani pa tudi v Mariboru, Celju, Celovcu, na Reki, v Beogradu, Dubrovniku, Berlinu in Zurichu. Poleg njegovih oljnih slik, akvarelov, grafik, lesorezov in bakrorezov so pomembne tudi njegove stenske slikarije v cerkvah na Primorskem in v Istri. Izdal je tudi dve mapi: Slovenski pesniki in pisatelji (1941) in Grafika (1951). Za svoje delo je dobil več priznanj v tujini in doma. Leta 1976 je dobil za življenjsko delo Prešernovo nagrado. Sodi med najpomembnejše jugoslovanske avantgardiste, Tudi v dobi najhujšega fašističnega pritiska je vztrajal v svojem rodnem Trstu in na strani svojega slovenskega ljudstva. Konstruktivizcm se je razmahnil že v prvih letih februarske in oktobrske rcvolucije. Prvi njegovi zastopniki so sprejeli idejo revolucijc v svoj umetniški program in jo skušali umetniško stvaritelj s ko uresničevati na poseben način v svojem delu. Konstruktivizem pomeni v zgodovini mednarodne likovne umetnosti in arhitekture eno izmed prelomnic od impresionističnega iluzionizma in larpurlartizma. Svoje težnje je skušal uveljaviti na vseh področjih umetnosti, predvsem pa v likovni, leposlovni in gledališki umetnosti. V naši književnosti zastopajo literarni konstruktivizcm predvsem Kosovelovi Integrali, ki so posredno nastali na Cernigojevo pobudo, čeprav so kot stvaritev izvirno delo mladega Kosovela. Ferdo De lak in Avgust Černigoj sta skušala zastopali konstruktivizem leta 1927 tudi v »mednarodnih reviji Tank (1927). V porevolucijski dobi je bil v Rusiji kon siruktivizem najbolj dejaven. V začetku sta mu stala na čelu Vasilij Kandinski in Aleksander Tatlin, kot scenograf pri režiserju Mejerholdu pa A. M. RodČenko. Tudi černigoj je ustvaril nekaj inscenacijskih osnutkov, ki so ohranjeni le v reprodukciji v Basi novem na pol monografskem katalogu Černigojeve razstave v Idriji (2S, 3. 1976). Med nekdanje naše konstruktiviste je treba Šteti tudi arh. I, Spinčiča. Na razstavi na ljubljanskem velesejmu (15.—25. avgusta 1924) je Černigoj z raznimi gesli pozival na nova pota sodobne umetnosti. Terjal je likovno vzgojo tudi za mladino in ljudstvo. Upravičeno jc zato zapisal prof. Stane Melihar v prvi takratni povojni revolucionarni reviji Zapiski delavs k »kmečke matice: »Navajati dcco in mladega človeka na povsem samostojno konstruiranje modela, ki živi samo v fantaziji, vcepiti mu ljubezen do materiala, s katerim morebiti dnevno v tovarni operira in seznaniti ga z vsemi lastnostmi tega materiala, pa naj si bo ze les, železo, glina, papirček ali karkoli drugega —• to je lepa m res življenjska naloga, da je povsem gotovo, da je buržoazija nikoli ne sprejme v svoje učne načrte.« Morala je zmagati naša revolucija in osvobodilna vojna, da se je Cernigojeva zahteva iz leta 1924 lahko uresničila tudi v naših osnovnih šolah. Zaradi svojega iskateljstva in včasih tudi stilno različnega in eksperimentalnega slikarstva, lepljenk, abstraktnih barvnih slik, kolažev in risb, eksperimentov v lesu in keramiki itd. mu je dal tržaški slovenski in kulturni svet ob tržaški kolektivni razstavi vzdevek »naš tržaški Picasso«. Umetnostna zgodovinarja in kritika Aleksander Bassln in dr. Peter Krečič sta ob retrospektivni Cernigojevi razstavi v Idriji (1978) izdala bogato ilustriran katalog, dr. Peter Krečič pa je leta 1980 izdal v TrsLu prav tako bogato ilustrirano monografijo o Černigojevem delu z izčrpno spremno študijo. Obe publikaciji dokazujeta, da sodi Avgust Černigoj med najpomembnejše avantgardistične zastopnike v jugoslovanski likovni umetnosti. Brat ko Kreft JOŽE GORIČAR <1907—1985) V noči od 20. na 21. februar jc v Novem Sadu, kjer se je udeležil sestanka Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, umrl redni Član razreda za zgodovinske in družbene vede in glavni tajnik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Goričar. Jože Goričar je bil rojen 20. januarja 1907 v Mozirju kot sin slovenskega izobraženca, tamkajšnjega zdravnika. Po končani srednji šoli v Celju je študiral pravo v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 5 930 diplomiral, leta 1931 pa promoviral za doktorja prava, nakar se je posvetil advokaturi. Kot zaveden Slovenec in socialno čuteč razumnik, je bil že v predvojni Jugoslaviji povezan z naprednim gibanjem. Po osvoboditvi je bil, po demobilizaciji s položaja sekretarja vojaškega sodišča divizije, spočetka v sodni službi, potem pa v sodni upravni službi, nazadnje kot pomočnik ministra za pravosodje. V maju 1951 je bil izvoljen najprej za docenta za predmet »Uvod v družbene vede» (uvod v sociologijo), leto dni kasneje za izrednega, leta 1957 pa za rednega profesorja za sociologijo. Od septembra 1959 do 31, avgusta 1961 je vodil sociološki oddelek Instituta za družbene vede v Beogradu, od leta 1964 do konca leta 1967 jc bil v. d, direktorja in kasneje direktor Inštituta za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti, Visoki šoli za politične vede v Ljubljani, katere soustanovitelj je bil, ter Visoki šoli za politične vede v Beogradu. Dne 7. februarja 1969 je bil izvoljen za dopisnega člana, 25, marca 1976 pa za rednega člana SAZU. Bil je načelnik oddelka za družbene vede 1. razreda, od 24. junija 1980 pa je opravljal funkcijo glavnega tajnika SAZU. Jože Goričar je v povojni dobi opravljal številne družbene funkcije; med drugim je bil član sveta za prosveto in kulturo Ludske republike Slovenije, član zveznega sveta za znanstveno delo in dolgoletni član jugoslovanske nacionalne komisije UNESCO. V letih 1948 do 1958 je bil urednik Časopisa Ljudski pravnik, pozneje Pravnik, v letih 1961—1964 urednik Časopisa Sociologija, od leta 1966 pa član uredništva Naših razgledov. Leta 1979 je dobil naziv zaslužni profesor Pravne fakultete in istega leta je prejel tudi Kidričevo nagrado za življenjsko delo. Prejel je tudi priznanje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo. Leta 1949 je bil odlikovan z redom dela III. stopnje, leta 1965 z redom dola z rdečo zastavo, ileta 1978 pa z, redom republike s srebrnim vencem. Bil je častni član Komiteja direktorjev v Centre Européen de Coordination de Recherche et de Documentation en Sciences Sociales (Dunaj) in član Institute of Sociology of Law for Europe (Bruselj). Bil je častni član sociološkega društva Slovenije, katerega soustanovitelj je bil, in sociološkega društva Srbije. Prelomnica v življenju in delu Jožeta Goričar j a je bilo študijsko leto 1949/5G, ko je pričel na tedanji Pravni fakulteti v Ljubljani honorarno predavali predmet Osnove marksizma in lenjnizma, Iz izvrstnega pravnika se je polagoma razvil v odličnega, v Jugoslaviji in v svetu, na zahodu in vzhodu, kjer je predaval v raznih univerzitetnih centrih, priznanega teoretika s področja marksistične sociologije. Akademik Goričar je pionir povojne sociologije na Slovenskem in vzgojil je veliko število strokovnjakov-sociologov in tudi politologov. Tu je treba predvsem omeniti njegove učbenike obče sociologije, izdane v razdobju od leta 1951 do 1981, in sicer 6 izdaj, ki so izšle v slovenščini ter 11 udaj v srbohrvaščini, zadnja od teh je Sociologija, Osnovi marksistične op Ste teorije o društvu — 11. izdanje, Rad, Beograd 1981. Ugotavlja se, da se je posebej v zadnjih izdajah tega učbenika dvignil na visoko raven vsebinske povezave spoznanj klasikov marksizma s spoznanji sodobne empirične in teoretične sociologijc. Posebno torišče Studijskega prizadevanja akademika Goričarja je spoznavanje zgodovine politične misli in razvoj sociološke teorije ter opredelitev predmeta in družbene vloge sociologije. Poseben predmet njegovega študijskega in raziskovalnega delovanja je tudi problematika razredne strukture, še posebej razredne strukture sodobne jugoslovanske drui.be, problematika socialnih konfliktov in razvoj samoupravljanja. To je področje, na katerem je akademik Goričar, poleg del trajne teoretične vrednosti, tudi smelo in odgovorno posegel v akutne probleme današnje jugoslovanske družbe. Sociologi soglasno ugotavljajo, da je akademik Goričar s svojo dejavnostjo prispeval h konstituiranju marksistične sociologije ter k njeni uveljavitvi kot znanstvene discipline, kot novega področja empiričnega raziskovanja in univerzitetnega izobraževanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot ustvarjalna osebnost je z vrsto izvirnih teoretičnih rešitev odločilno vplival na razvoj sociološke misli v pogojih samoupravne socialistične družbe. Velike so zasluge akademika Goričarja za Akademijo. Ne samo kot pravnik in sociolog, marveč predvsem zaradi svoje široke razgledanosti in komunikativnosti, jc vzorno opravljal odgovorno funkcijo glavnega tajnika. Alojzij Finžgar SVETOZAR ILESlC (1907—1985) Dne 4. februarja 1985 je umrl redni član razreda za naravoslovne vede, zaslužni profesor Univerze Edvarda Kardelja in najvidnejši slovenski geograf dr. Svetozar Ilešič, IlcŠiča je njegov univerzitetni učitelj in kasnejši akademik Anton Meli k pritegnil k raziskovanju slovenske zemlje šc kot slušatelja geografije na tedanjem geografskem inštitutu. Ko je leta 1933 dosegel naziv doktorja znanosti z disertacijo o kmečkih naseljih na v/h od nem Gorenjskem in postal asistent, se je lahko domala eno desetletje v miru poglabljal v različne geografske probleme in se izpopolnjeval doma in v tujini (v letih 1936/37 v Parizu). Plod te dobe so študije z različnih geografskih področij. Objavljene večinoma v Geografskem vestniku, mnoge do danes niso izgubile aktualnost (o planinah v Ziljski dolini, o lerasah na Gorenjski ravnini, Škofjeloško hribovje), Od objav v popularnih revijah je pritegnila morebiti največ pozornosti študija o agrarni prenaseljenosti Slovenije (Tehnika in gospodarstvo, 1940). Najbolj pri srcu pa sta pokojniku bili historična in agrarna geografija. Študij poljske parcelacije, ki jo je v razpravah prikazal za več krajev, jc po drugi svetovni vojni razširil na vso etnično Slovenijo ter leta 1952 objavil kot drugo knjigo Dela Inštituta za geografijo S AZU Sisteme poljske razdelitve na Slovenskem. Prinesli so mu Prešernovo nagrado. Knjigo je avtor prevedel in je izšla leta 1959 v nemščini z naslovom Die Flurformen Sloweniens im Lichte der europäischen Flurforschung v seriji Münchner Geographische Tiefte. Ker jc Ilešič s to tematiko nastopal tudi v tujini, si jc kmalu pridobil evropski sloves strokovnjaka za historično geografijo podeželja. Povojna leta, ko je hitro napredoval do zvanja rednega profesorja, so mu zelo razširila področje javnega delovanja. Prevzemal jc vodilne funkcije v Geografskem društvu Slovenije, v letih 1950 in 1953 jc bil dekan Naravoslovne fakultete, v letih 1950 do 1952 prorektor Univerze. Začel je predavati številne nove geografske predmete in zanje jc napisal skripta- Snov iz regionalne geografije pa je v poljudni obliki objavljal v geografskih opisih kontinentov. Od dosežkov tuje geografske literature, ki jo je z govorno in pisano besedo glosiral slovenskim geografom, ga je najbolj pritegnilo razpravljanje o konceptu geografije. Na slovenskih in jugoslovanskih geografskih zborovanjih je postal viden glasnik koncepta tako imenovane kompleksne geografije, s čimer je nedvomno vplival na idejni razvoj jugoslovanske geografije. V najbolj plodnem, eno desetletje in pol trajajočem povojnem razdobju, ko je nadaljeval objave s predvojno tematiko (o kmečkih naseljih, agrarni obljudenosti, zemljiški delitvi, podolžnem profilu Soče in Save, rečnih režimih v Sloveniji in Jugoslaviji, ki so svojo aktualnost ohranili do danes itd.), jc dodal še novo študijsko problematiko: geografska regionalizaclja Slovenije in Jugoslavije. Uvedel je dvojno delitev, na fiziognomske In t. im. funkcijske regije. Dosežki obeh glavnih tematik, o kompleksnosti stroke in o geografski delitvi ozemlja, s katerima je vidno posegel v razvoj jugoslovanske geografije, so povzeti v knjigi Pogledi na geografijo (Partizanska knjiga, 1979), ki ponatis kuje njegove glavne razprave. Po izvolitvi za dopisnega člana S AZU leta 1967 (od leta 1970 redni član) je postal upravnik Geografskega inštituta Antona Melika SAZU (do leta 19S1) in predsednik njegovega Znanstvenega sveta (do leta 1982). Skozi njegove uredniške roke je šlo v dvanajstih zvezkih Geografskega zbornika okoli 3200 strani čtiva o geografiji Slovenije. Znaten del odpade na poročanje o geografskih raziskavah poplavnih območij v Sloveniji, ki jih je sam usmerjal v smislu svojega pojmovanja geografije. Več let (od 1972 do 1975) je bil tudi upravnik Inštituta za raziskovanje krasa SAZU v Postojni in Se dlje predsednik njegovega Znanstvenega sveta ter urednik inštitutskega glasila Krasoslovni zbornik (Acta earsologica). Dal je pobudo za ustanovitev Sveta za proučevanje in varstvo okolja pri predsedstvu SAZU in bil njegov prvi predsednik. 0 Ilešičevem ugledu doma in v tujini priča obilica priznanj in odlikovanj, Bil je častni član treh jugoslovanskih geografskih društev in častni predsednik Geografskega društva Slovenije. Tri tuja geografska druStva so ga izvolila za častnega, italijansko za dopisnega člana. Je dobitnik Kidričeve nagrade za življenjsko delo (leta 1977), Mariborska univerza ga je izvolila za Častnega doktorja in Poljska akademija znanosti za zunanjega člana. Najvišje jugoslovansko priznanje pa je nedvomno avnojevska nagrada za leto 1979. Ivan Gams VIKTOR KOROŠEC (1899—1985) Viktor Korošec, rojen 7. decembra 1899 v Ljubljani, redni profesor za rimsko pravo in splošno zgodovino države in prava v antiki na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je obiskoval ljudsko šolo in humanistično gimnazijo v Kranju. Po končani pravni fakulteti leta 1924 v Ljubljani, kjer je leta 1926 pro mu viral za doktorja prava, se je izpopolnjeval na tujih univerzah v Münchnu, Londonu, zlasti pa v Leipzigu, V Leipzigu se je z delom Die Erbenhaftung nach, römischem Recht habilitiral za učitelja za rimsko pravo. Leta 1927 je postal docent, leta 1930 je bil imenovan za izrednega profesorja, leta 1935 pa za rednega profesorja, V letu 1938/39 je bil dekan Pravne fakultete, leta 1939/40 pa prode kan. Po osvoboditvi je nekaj časa predaval tudi antični del zgodovine države in prava. Bil je tudi dve leti (1948/50) prodekan Pravne fakultete. Upokojen je bil leta 1971, honorarno pa je še predaval do 30. septembra 1973. Predaval je tudi na Filozofski fakulteti, kjer je uvajal slušatelje v akadski jezik, pa tudi v zgodovino antičnega Egipta in Prednje Azije. Dne 2, oktobra 1956 jc bil Viktor Korošec izvoljen za rednega člana Sio venske akademije znanosti in umetnosti. Na njegov predlog je bil leta 1958 ustanovljen Inštitut za prava starega Orienta, katerega upravnik je bil do smrti. Od leta 1961 pa do ustanovitve ZRC SAZU je bil načelnik pravne sekcije Terminološke komisije S AZU. S področja, rimskega prava je Vifctor Korošec leta 1936 in 1941 napisal zgodovino in sistem rimskega prava, razen obligacijskega prava, ki ga je napisal G. Krek, kasneje pa je sam skrbel za potrebne učbenike za ta predmet. Ko je pisal prvo sistematično pravniško delo v slovenščini, je moral sam izbirati in ustvarjati potrebno izrazje. Napisal je tudi neka j priložnostnih spisov o rimskem pravu v moderni dobi. Odločilno za delo in razvoj Viktorja Korošca kot znanstvenika, poznanega širom po svetu, jc bilo njegovo uvajanje v jezikovno in pravno proučevanje akadijskih, hetitskih in sumerskih p ravnili virov v študijskem letu 1928/29 v Leipzigu. Tako je že leta 1931 objavil knjigo T leti t i sehe Staats vertrage, ein Beitrag zu ihrer juristischen Wertung. V številnih razpravah, referatih na sestankih asirologov in predavanjih v evropskih kulturnih središčih je nato zlasti obdelal zakonik mesta EŠnunne in Lip i t — Ištarjev zakonik, mednarodne odnose po državni korespondenci iz mesta Mari in po klinopisnih poročilih iz el-amarnskega in hetitskega državnega arhiva, pisal o sistematiki prve hetitske pravne zbirke in o problemu strukture hetitskih zakonov. V razpravi Hetitica je pisal o dognanjih o hetitske m civilnem in kazenskem pravu. Več razprav je posvetil hetitskemu družinskemu pravu in položaju žene po pravu asirske pravne knjige. Pisal je o razvoju države in prava pri Sumcrcih in obravnaval tudi nove klinopisne vire iz Ugarita in Alalaha. Objavil je slovenski prevod določb Hammurabijcvega zakonika. Napisal je tudi večje Število occn in knjižnih poročil. Najpomembnejše delo Viktorja Korošca je leta 1964 v Handbuch der Orientalistik izdano delo Keilschriftrecht, za katero je dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča, Tu je zajeta obdelava celotnega razvoja klinopisnih prav od starega sumerskega, preko babilonskega in asirskega do ugaritskega. Bil je član številnih domačih in tujih znanstvenih društev; ta so navedena v Letopisu Akademije, 30, knjiga, 1979. Leta 1980 mu je bil podeljen naslov zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, Je ta 1985 pa je dobil za življenjsko delo s področja antičnih prav Kidričevo nagrado. Odlikovan je bil leta 1970 i redom dela z rdečo zastavo, leta 1978 pa z redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Alojzi; Fintgar GORAZD KUSEJ fl907—1985) Gorazd Kušej, rojen 17. decembra 1907 v Gradcu, redni profesor za teorijo države in prava ter primerjalno ustavno pravu na Pravni fakulteti v Ljubljani, se je po končani pravni fakulteti v Ljubljani leta 1929, kjer je leta 1930 tudi doktoriral, izpopolnjeval na univerzah v Bordeauxu in na Dunaju ter na Akademi ji za mednarodno pravo v Haagu. Leta 1933 je postal privatni docent, leta 1935 je bil imenovan za univerzitetnega docenta na Pravni fakulteti v Ljubljani, avgusta 1939 je bil imenovan za izrednega profesorja, avgusta 1945 pa jc postal redni profesor. Z delom na Pravni fakulteti je prenehal v Študijskem letu 1977/78. Kušejevo delo sega v glavnem na štiri področja: pravno filozofijo, teorijo prava, državoslovje ali politične znanosti, domače in primerjalno ustavno pravo. Ta področja se ponekod prepletajo, kar daje Kušejevim dosežkom še posebno izvirno značilnost. Kušejevo znanstveno delo pa posega tudi v sociologijo in pravno zgodovino. Bibliografija Kušej evih del obsega več knjig in skript ter okrog 150 drugih spisov, razprav, člankov, ocen, poročil. V svojih člankih in razpravah je Gorazd Kušej obravnaval pomembna teoretična vprašanja: problem naravnega in pozitivnega prava, vprašanje pravnega pozitivizma in uporabe socialne metode, razmerje med državo in pravom, spiritual! stičen pogled na drŽavo in pravo in gledanje na te pojave z gledišča dialektičnega material i zrna, Ku Seje ve razprave posegajo tudi na pozitiv-nopravno področje; obravnavajo zlasti po osvoboditvi aktualna ustavnopravna vprašanja, kot npr. načelo enotnosti ali delitve oblasti, jugoslovanski federalizem, njegov razvoj in končno izoblikovani idejni koncept, volilni sistem. Od knjig in skript je treba omeniti pred vojno izdano delo Sodobna demokracija (Ljubljana, 1933) in Pravni svetovalec {Ljubljana, 1934), od povojnih del pa Politični sistem SFRJ (tri izdaje: 1963, 1964, predelana 1966), Uvod v pravoznanstvo (več izdaj) in v ciklostirani tehniki objavljeno Primerjalno ustavno pravo. V knjigi Politični sistem SFRJ je avtor dal idejne in organizacijske osnove političnega sistema SFRJ. Veliko vrednost ima tudi Kušejevo delo Primerjalno ustavno pravo. V delu Uvod v pravoznanstvo je prišla do veljave avtorjeva pravnofilozofska in sociološka orientacija, poznavanje domačega in primerjalnega ustavnega prava in poznavanje občega prava na posameznih pravnih področjih ter zgodovine države in prava. Tu akademik Kušej v izbrušenem jeziku, lepem stilu in z zgledno sistematizacijo snovi uvaja študente v spoznavanje temeljnih pravnih pojmov. V tem delu Gorazd Kušej daje trdne in trajne dosežke svoje dejavnosti na področju teorije države in prava. Za svoje znanstveno delo je Gorazd Kušej dobil priznanje, in sicer je bil 17. oktobra 195S izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti in leta 1980 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo na področju pravne znanosti. Gorazd Kušej ni predaval samo na Pravni fakulteti, kjer je zaradi svojega enciklopedičnega znanja lahko pomagal tudi pri zgodovinskih predmetih, marveč tudi na Filozofski in Biotehnični fakulteti ter na Višji upravni šoli. Za svoje delo kot univerzitetni učitelj je leta 1979 dobil naslov zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Gorazd Kušej je kot strokovnjak za ustavno pravo sodeloval v komisijah za pripravo ustavnih predpisov, zveznih in republiških. Bil je tudi član Pravnega sveta pri Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije dve funkcijski dobi- Gorazd Kušej je opravljal številne odgovorne naloge na fakulteti in Univerzi. V študijskem letu 1947/48 je bil dekan fakultete, v letih 1950/51 in 1951/52 je bil rektor Univerze, pred tem in po tem pa dve študijski ieti prorektor. Od leta 1972 do 1980 je bil glavni tajnik SAZU. Gorazd Kušej je bil zunanji dopisni član Académie de Stanislas (Nancy), član International Law Association v Londonu in Société de Législation comparé v Parizu, član Instituta za uporedno pravo v Beogradu. Odlikovan je bil z redom dela s srebrnim vencem in redom dela z zlatim vencem ter redom zaslug za narod z zlato zvezdo. Prejel je tudi zlato plaketo Univerze v Ljubljani in srebrno plaketo Univerze v Gradcu. Alojzij Finžgar IVAN RAKOVEC (1899—1985) Slovenska akademija znanosti in umetnosti se je v globoki žalosti poslovila od svojega uglednega člana, dolgoletnega tajnika razreda za naravoslovne vede in člana predsedstva prof. dr. Ivana Rakovca. Slovenski geologi so izgubili svojega dragega sodelavca, učitelja in mentorja, Ivan Rakovec se je rodil 18. septembra 1899 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1926 na Filozofski fakulteti in proinoviral leta 1927 z disertacijo Doneski h geomoi fologiji Ljubljanske kotline. Leta 1933 je nastopil službo docenta, leta 1939 je bil izvoljen za izrednega, leta 1948 za rednega profesorja. Polnih 44 let je deloval na ljubljanski Univerzi, vse do upokojitve leta 1971. V obdobju svojega plodnega dela na univerzi je opravljal vrstu odgovornih funkcij: v letih 1952/53 je bil dekan Prirodoslovno-mate-inatične fakultete; ko se je le-ta odločila, da sezida posebno poslopje za svoje inštitute, ga je določila za gradbenega gospodarja. Zaradi izrednih zaslug za razvoj geologije m kot priznanje za njegovo temeljito delo na najvišji znanstveni ravni je bil že leta 1946 izvoljen za dopisnega člana SAZU, leta 1949 pa za njegovega rednega člana. Tajnik razreda za naravoslovne vede je bil v letih 1966 do 1981. Od leta 1949 pa vse do 1983 je bil upravnik Inštituta za paleonlologijo SAZU. Leta 1968 je bil izvoljen za dopisnega člana Srpske akademije nauka i umetnosti v Beogradu in Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti v Zagrebu, Bil je častni član Slovenskega geološkega društva in Geografskega društva Slovenije, dopisni član Avstrijskega geološkega in Mednarodnega paleontološkega društva. Prejel je visoke nagrade in odličja, med njimi Kidričevo nagrado, red dela z zlatim vencem in red zaslug za narod s srebnimi žarki. Delo Ivana Rakovca je izredno obsežno. Proučeval je razvoj reliefa in porečij na Slovenskem. Dognal je, kako je nastal današnji Vintgar v Blejskem kotu, ugotovil je, kakšen je bil razvoj Peričnika in doline Vrat ter doline Save na Ljubljanskem polju in v Zasavju, Raziskal je vulkanizem na Slovenskem v triadni dobi. Najdba nosorogovih ostankov iz Dolarje ve jame pri Logatcu mu je dala pobudo za proučevanje ple-istocenske favne v Betalovem s pod molu pri Postojni, pleistocenskega mamuta pri Slovenski Bistrici in v šaleški dolini ter pleistocenskih sesalcev tudi drugod. Raziskal je na primer ostanke povodnega konja iz Postojnske jame in ugotovil, da je živel v jezeru, ki se je razprostiralo v Pivški kotlini, Raziskoval je fosilne sesalce iz Risovače pri Aran-djelovcu. Ugotovil je, da so se sesalci selili na naše ozemlje le iz vzhodnega dela Evrope in da so umikajoče se živali med poledenitvami imele dovolj prostora na kopnem delu severnega Jadrana, S svojimi več kot štiridesetletnimi raziskavami je postal Ivan Rakovec svetovno znan strokovnjak na tem področju. Akademik Ivan Rakovec pa je svoje znanje in izkušnje posvetil tudi našim operativnim ustanovam: določil je fosile idrijskega rudnika; raziskal je terene za nove hidrocentrale na Gorenjskem ir Štajerskem; za ugotavljanje novih ležišč premoga je organiziral geološko kar tiran je na štajerskem in Primorskem; za projektivni plovni kanal med Bratislavo in Jadranom je podal geološko značilnost zadevnega ozemlja. Kakor sta življenje in delo prolesorja Ivana Rakovca vzidana v ljubljansko univerzo in kot njegova prizadevanja živijo v rodovih njegovih nekda- njih študentov in sodelavcev, tako je delež pokojnega akademika v SAZU trajen in dragoccn. Njegove zasluge ga uvrščajo v zgodovino slovensko znanosti in kulture in ga potrjujejo kot eno naSih velikih osebnosti, zagotavljajo pa mu tudi spomin pri nas vsehp ki smo imeli srečo poznati ga in sodelovati t njim, Stanko Grafanauer JAKOB RIGLER (1929—1985) Jakob Rigler je bil slovenski dialektolog, zgodovinar slovenskega jezika na knjižni in narečni ravni, izviren in suveren poznavalec naglasnih vprajanj slovenskega jezika. V treh desetletjih svojega dela v Inštitutu za slovenski jezik je razširil in poglobil vednost o slovenskem jeziku na novih metodoloških izhodiščih. Jakob Rigler se je rodil 2. decembra 1929 v Novih Ložinah pri Kočevju; osnovno lolo je obiskoval v Ribnici, gimnazijo pa v Kočevju in v Ljubljani, kjer je leta 1948 maturiral. Na slavističnem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani je študiral slovenščino in ruščino (diplomiral 1954). 2e v času Študija je napisal več jezikoslovnih razprav in dobil trikrat Prešernovo nagrado za študente. V Inštitutu je leta 1954 začel delati kot asistent v dialektološki sekciji, hitro je z ras tel v samostojnega znanstvenega delavca in bil leta 1969 izvoljen za znanstvenega svetnika SAZU. Petnajst let je vodil sekcijo za dialektologijo, bil je član medakademij-ske komisije za dialektološke atlase, član predsedstva pravopisne komisije, član glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika, član znanstvenega sveta Inštituta. Prvo desetletje svojega raziskovalnega dela je Jakob Rigler skoraj v ce~ Joti posvetil proučevanju jugozahodnega območja slovenskih narečij. Na podlagi novega narečnega gradiva je spremenil klasifikacijsko podobo govorov med Snežnikom in slovensko Istro. V teh letih je napisal svojo doktorsko disertacijo (branil leta 1961), monografijo o južnono-tranjskih govorih, ki je v izpopolnjeni obliki izšla pri SAZU leta 1963. Delo je ena najtemeljitejših slovenskih dialektoloških študij. Tudi razprava Pregled osnovnih etap v slovenskem vokalizmu, ki jo je Rigler istega leta pripravil za sofijski mednarodni slavistični kongres, je doživela veliko pozornost v slavističnem jezikoslovnem svetu. Več let je Rigler posvetil proučevanju jezika naših protestantskih piscev, posebno v Trubarjevih delih, V svoji knjigi Začetki slovenskega knjižnega jezika (SAZU, 1968), je izluščil glasoslovne poteze, ki premikajo osnovo Trubarjevega jezika iz njegove rojstne vasi na širše ljubljansko področje. Obsežen sklop Riglerjevih razprav je povezan z njegovim delom za Slovar slovenskega knjižnega jezika in za novi (tretji povojni) Slovenski pravopis. V uvodnem delu prve knjige SSKJ (1970) je objavil vse ustrezne naglasne in obli ko s lov ne sheme, ki so podlaga za pravilno razumevanje »geselskih glav« v slovarju. V štirih knjigah SSKJ je Rigler skrbel za usklajeno predstavitev naglasnih razmerij, za pravopis, pravorečje in oblikoslovje. Ob slovarskem delu so nastale Študije, kot Premene to-nemov v obli ko s lovnih vzorcih slovenskega knjižnega jezika, Problematika naglaševanja v slovenskem knjižnem jeziku, Akcent ske variante in druge. Ob tako odgovornem delu pri SSKJ Rigler ni opustil dialektologije; obdelal je številne točke za Slovenski dialektološki atlas, prispeval sedem opisov za Slovanski lingvistični atlas (gl. FonoloŠki opisi, Sarajevo 1981); s Tinetom Logarjem sta v zadnjih dveh letih izdelala dokončno mrežo za slovenski atlas in izdala Karto slovenskih narečij. S svojim globokim dialektoloŠkim in jezikovnozgodovinskim znanjem je Rigler v zadnjih treh letih odločilno pripomogel, da so lahko izšla knjižno normirana Slovenska krajevna imena (1985). Jakob Rigler je moral veliko prezgodaj (umrl je 8. julija 1985) odložiti pero, s katerim je popisal trajne strani slovenskega jezikoslovja. Franc Jakopin III POROČILO O DELU SAZU V LETU 1985 POROČI I .A RAZREDOV RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Razred za zgodovinske in družbene vede je leta 19S5 izgubil tri redne člane. Tako je v noči od 20. na 21. februar nenadoma v Novem Sadu, kjer se je udeležil sestanka Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ, umrl akademik Jože Goričar, ki je bil glavni tajnik akademije, sicer pa tudi eminenten član razreda. Dne 16. novembra je umrl po letih najstarejši ugledni član razreda akademik Viktor Korošec. Dne 9. decembra je umrl akademik Gorazd Kušej, ki je bil od 1972 do 1980 glavni tajnik SAZU. Razred se je prizadeto poslovil od svojih dolgoletnih zaslužnih članov. Leto 1985 je bilo volilno leto. Na skupščini SAZU 23. maja 1985 je bil izvoljen za novega dopisnega člana znanstveni svetnik Inštituta za arheologijo Jaroslav Sasel; s tem je bila izpolnjena že dalj časa trajajoča vrzel v sestavu članstva razreda in posebej oddelka za zgodovinske vede. Za rednega člana akademije sta bila izvoljena dopisna člana Emili j an Cevc in Anton Vratuša, za zunanja dopisna člana pa član JAZU psiholog Zoran Bujas in muzikolog Rudolf Flotzinger iz Gradca, V obravnavanem letu je akademik Fran Zwitter dobil nagrado AVNOJ, pokojni akademik Viktor Korošec pa je dobil za življenjsko delo s področja antičnih ved Kidričevo nagrado, medtem ko je dopisni član Zdravko Mlinar dobil nagrado Sklada Borisa Kidriča za delo Humanizacija mesta. Akademiku Sto-janu Pretnarju je bil v letu 1985 podeljen naslov zaslužni profesor Pravne fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Akademik Sergij Vilfan je bil izvoljen za zunanjega člana Poljske akademije. Muzikološki inštitut ZRC SAZU je v dnevih od 23. do 25. oktobra 1985 priredil v dvorani SAZU simpozij Jaeobus Gallus in njegov čas z mednarodno udeležbo, v Prešernovi dvorani pa razstavo del Jacobusa Gallusa. Akademija je v sodelovanju z Jugoslovanskim centrom za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj in Državno založbo Slovenije v počastitev 40-letnice Združenih narodov predstavila dne 12, novembra 1985 11, knjigo zbranih del Edvarda Kardelja Problemi naše socialistične graditve z razpravo o sodobnih mednarodnih odnosih. Predstavitev je opravil akademik Anton Vratuša, v razpravi pa so sodelovali kot gostje Janez Stanovnik, član predsedstva SRS, Vida Tomšič, članica Sveta federacije, in dr. Marko Vrhunec, predsednik Družbenega sveta SRS za mednarodne odnose, 23. januarja 1985 je bila tiskovna konferenca L in IV, razreda. Na njej je v okviru I. razreda poročal akademik V. Korošec o dveh razpravah, ki jih je objavil v XIV. zvezku Razprav razreda, sodelavka Zgodovinskega inštituta Milka Kosa dr. Darja Mihe!ič o svojem delu Najstarejša piranska notarska knjiga, urednik Arheološkega vestnika Dragan Božič pa o Arheološkem vestniku, zvezek 35/1984. V tisku so bila tri individualna dela članov akademije, Od teh je na tem mestu posebe j omeniti monografijo akademika Drago!ina Cvetka o skladatelju Antonu Lajovicu. Natisnjeno je bilo delo Janeza Dularja Arheološka topografija Slovenije, ki ga je izdal Inštitut za arheologijo, in delo Jacobus Gallus: Opus musicum I/l:In adventu Domini nostri Jesu Christi, ki ga je transkribiral in revidiral Bdi Skal j in ki je izšlo kot prvo delo tega znamenitega skladatelja v zbirki Monumenta ar lis musicae Sloveniae. Natisnjeno je bilo delo znanstvene sodelavke Zgodovinskega inštituta ZRC SAZU dr. Darje Mihelič Ne-agramo gospodarstvo Pirana od 1280 do 1320. Izšel je tudi Vestni k Inštituta za marksistične čtudije za leto 1984. Za natis je bil poleg nekaterih drugih del odobren tudi Arheološki vestnik št. 36 za leto 1985 in pa prva številka Vestnika Inštituta za marksistične študije za leto I9S5. Za natis je bila odobrena tudi številka XV Razprav, ki vsebuje prispevke sodelavcev Umetnost-nozgodo vinskega inštituta Franceta S teleta, V letu 1985 razred ni organiziral nobenega javnega predavanja. Izredni profesor na FAGG dr. Boris Gaberščik ie svoje za leto 1985 načrtovano predavanje Z naslovom Mesto v Stiski ali preporodu ime] že 12. decembra 1984, Razred je ponovno razpravljal o besedilu osnutka resolucije Zvezne skupščine O razvoju in napredku znanstvenoraziskovalne dejavnosti v SFRJ in sodeloval po svojih članih pri sestavi pripomb akademije k vprašanju reforme univerze. Razred je razpravljal tudi o poslovniku akademije za izdajanje in razdeljevanje publikacij. Posebno skrb pa je razred posvetil vprašanju srednjeročnega načrta dela razreda in članov razreda za obdobje 1986—1990-Clana razreda Dragotin Cvetko kot predsednik ekspertne skupine za področje humanističnih ved in dopisni član Aleksander Bajt kol predsednik ekspertne skupine za področje družbenih ved sta pomembno sodelovala pri oblikovanju srednjeročnih programov raziskav na omenjenih področjih, zlasti tudi listih, ki niso vključene v raziskovalni projekt ZRC SAZU Naravna in kulturna dediščina. Razred je imel v letu 1985 8 sej, na katerih je razpravljal o tekočih zadevah. Na njih je volil tudi znanstvene sodelavce in asistente inštitutov in odobraval natis publikacij ZRC SAZU s področja razreda, Delo članov razreda v organih akademije, na raznih seminarjih, znanstvenih posvetovanjih, kongresih ter predavateljska in publicistična dejavnost je razvidna iz njihovih biografskih in bibliografskih podatkov. Oddelek za zgodovinske vede Delo članov, rednih in dopisnih, je teklo individualno ali v inštitutih, ki se vežejo z raziskovalnimi načrti oddelka za zgodovinske vede. Večina članov je sodelovala na domačih in tujih kongresih, simpozijih in podobnih znanstvenih srečanjih. Podrobnosti o tem so razvidne in razločno zgovorne iz biografskih in bibliografskih podatkov posameznih članov, Oddelek je imel do konca novembra 1985 več delovnih sej, na katerih so člani razpravljali o posameznih zgodovinskih problemih, posebno skrb pa so posvetili mladim znanstvenim kadrom in publikacijam, ki so deloma že natisnjene ali so še v tisku. Zelo široka razprava je veljala srednjeročnemu načrtu raziskovalnega dela oddelka in njegovih članov; izdelano je bilo tudi ustrezno besedilo. Oddelek si je skupno s celotnim I. razredom ter Predsedstvom SAZU in še zlasti z Muzikološkim inštitutom ZRC SAZU skrbno prizadeval za uspešno realizacijo simpozija o Gallusu in njegovem času. Oddelek za družbene vede Izšla je publikacija o posvetovanju Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem, ki je bilo v Ljubljani 29. in 30, marca 1984. Potrebno bo napraviti natančno analizo rezultatov tega posvetovanja in razmisliti o primernih ukrepih, kar bi mogla biti osnovna naloga v srednjeročnem načrtu za obdobje 1986—1990, o katerem je oddelek posebej razpravljal. V oddelku sta bili pripravljeni deli o pomembnih temah: o Osebnostnih pravicah in Nuklearnem odškodninskem pravu. Na predlog oddelka je bil za zima njega dopisnega člana SAZU izvoljen znan psiholog Zoran Dni as. ki ima, kot je razvidno iz poročila o njegovi izvolitvi, posebne zasluge za razvoj psihologi je na Slovenskem. Na področ ju ekonomije je bila posvečena posebna pozornost tudi proh-lemu varstva okolja. Že v poročilu razreda je bila omenjena predstavitev 11 -knjige zbranih del Edvarda Kardelja Problemi naše socialistične graditve. Področje filozofije pokriva Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU, Na štirih sejah oddelka in deloma tudi na sejah razreda so bile obravnavane tekoče zadeve, zlasti tudi tisk. RAZRED ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Po voli Ivah 23. maja 1985 je imel razred 14 rednih, 4 dopisne in 12 zunanjih dopisnih članov, vendar le nekaj tednov. Po smrti akademika Antona Bajta in novoizvoljenega dopisnega člana Jakoba Riglerja (10. junija in 8. julija) je ob koncu leta skupno število rodnih in dopisnih članov enako kakor lani (16), le razmerje med rednimi in dopisnimi člani je zaradi napredovanj spremenjeno. Med rednimi člani razreda je tudi častni član SAZU Josip Vidmar. Razred je imel v tem letu 7 sej. Seje je vodil tajnik D. Moravec, za zapis ilike pa je skrbel namestnik F. Bernik, Sej se je udeleževalo povprečno 9 do 11 članov. Na sejah SO razpravljali člani razreda o vseh tekočih organizacijskih, personalnih in predvsem strokovnih vprašanjih, Posebno pozornost so namenili pri tem publikacijam razreda in na vseh sejah spremljali priprave in natis posameznih knjig, ki naj bi izšle v tem in v naslednjih letih. Osrednje tri publikacije, o katerih se je največ govorilo, sta bila dva zvezka zbirke Korespondence pomembnih Slovencev (Pisma Matije Čopa, ki jih je pripravljal A, Slodnjak, po njegovi smrti pa v sodelovanju z Bredo Slodnjak dokončal J. Kos; Pisma Primoža Trubarja v ncdakciji J, Raj h mana) in pa nov zvezek Razprav II, razreda (XI) v redakciji J. Logarja in z dvanajstimi prispevki, ki so jih pripravili deloma člani, deloma pa znanstveni in strokovni delavci inštitutov ZRC SAZU in zunanji strokovnjaki, Vse tri publikacije so v tisku; oba zvezka zbirke Korespondence bosta izšla v prvi polovici, Razprave pa v drugi polovici leta 1968. Razen o teh je razred veliko razpravljal tudi o publikacijah, ki naj bi izšle v prihodnjih letih (Vorenc-Kastelčev Slovensko-Iatin-ski slovar, Valvazorjeva pisma, nova izdaja Briž(tiskih spomenikov, nova izdaja Slovenskega pravopisa, Trubarjeva posvetila itd.), prav tako pa tudi o publikacijah vseh treh inštitutov ZRC SAZU, ki so v delovni povezavi Z razredom, V zvezi z volilno skupščino 23- maja jc namenil razred veliko razgovorov tudi kandidatom za nove redne, dopisne in zunanje dopisne člane. Pri tem je skušal rešiti vsaj deloma kritično stanje v filološki veji razreda in predlagal dva nova kandidata; predsedstvo je s predlogom soglašalo in volilna skupščina je predloga potrdila, žal pa je razred neposredno zalem dva člana-filologa izgubil. Predsedstvo in skupščina sta podprli tudi prizadevanja razreda, da bi mogli izjemoma napredovati štirje dopisni član i v redne. Žal pa v tem letu ni bilo mogoče rešiti vprašanja zastopnika etnoloških ved v razredu, ki je že dolgo odprto. Med personalnimi vprašanji je razred skoraj na vseh sejah obravnaval reelekcije znanstvenih delavcev v inštitutih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU; dajal je mnenja o predlogih in jih predlagal predsedstvu v dokončno rešitev. Na vseh sejah je razred reševal tekoče dopise in okrožnice, potrjeval ali zavračal predloge, spremljal obiske gostov, predavateljev, med katerimi je bil to leto tudi češki filolog dr. Alois Jedlička, dajal mnenja o nekaterih širših vprašanjih in podobno. Razred je spremljal delo svojih članov v akademiji in tudi zunaj nje. Pri tem je ugotavljal, da so mnogi člani aktivni v Številnih svetih, komisijah ali odborih, bodisi kot delegati akademije ali ustanov, kjer delajo. Predvsem pa je bila večina članov dejavna na strokovnem področju, Mnogi so izdali v tem letu sani os Loj ne knjige ali sodelovali v periodičnih publikacijah, udeleževali so se znanstvenih srečanj doma, v drugih jugoslovanskih središčih in na tujem, imeli so stike z domačimi in tujimi akademijami, znanstvenimi ustanovami in kolegi tudi zunaj ožje domovine. Podrobnosti so razvidne iz sejnih zapisnikov v arhivu II, razreda, RAZRED ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Razred je imel 6 sej. Na njih je obravnaval tekoče zadeve s pred seda t ven i h sej ter razpravljal o tekočih problemih znanstvene politike, člani razreda so sodelovali v ekspertnih skupinah RS S pri ocenjevanju rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela in pri pripravah načrtov za prihodnje petletno obdobje ter za leto 1986. Razred jc spremljal delo URP Molekularna biologija, katerega dosežki raziskav Ln načrti za prihodnje leto so bili kot vsako leto predstavljeni na SAZU. Prav tako je razred sodeloval pri pripravah projekta biotehnologije. 19. februarja je bil na SAZU redni sestanek tajnikov razredov za matematične, naravoslovne in tehnične vede vseh akademij SFRJ. člani razreda so tudi predlagali člane svetov inštitutov, pri katerih je SAZU soustanoviteljica, razpravljali o predlogih za izmenjavo v okviru mednarodnih pogodb in o predlogih za znanstvene sestanke, člani razreda so bili nosilci organizacije več mednarodnih in domačih sestankov, o čemer govorijo obširneje poročila teh članov, V okviru razreda delujeta odbora za molekularne vede (predsednik Dušan Hadžil in za energetiko (predsednik Janez PekJcnik). Raziskovalno delo so notranji člani opravljali v okviru kateder in inštitutov na fakultetah, samostojnih inštitutih in v Lekovem TOZD Raziskave in razvoj. Delo je potekalo na naslednjih področjih: funkcionalna analiza, teorijska fizika trdne snovi, fizika feroelektrikov in tekočih kristalov, fizika polimerov, molekularna spektroskopija in struktura molekul, teoretična farma-kologija, termodinamika in transportne lastnosti polielektrolitov, sinteza, struktura in mehanizmi pretvorbe pri heterocikličnih spojinah, geomehanika, teorija obdelovalnih sistemov, proizvodna in tehnična kibernetika, bio-klbernetika in električna stimulacija mišic in tkiv, teorija informacij in umetna inteligenca. RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razred za naravoslovne vede ima 5 rednih in 4 dopisne člane. V letu 1985 je skupščina SAZU volila nove člane. Na predlog razreda je bila izvoljena nova dopisna članica, dva dopisna člana pa Sta postala redna člana. Razred je med letom izgubil dva redna člana: 4. februarja 1985 je umrl akademik prof. dr. Svetozar Ilešič, 3. avgusta 1985 pa akademik prof, dr. Ivan Rakovec-Razred je imel v letu 1985 sedem sej. Na seji 17. januarja so člani razpravljali o delegatih SAZU v svetu ZRC SAZU in predlagali predsedstvu SAZU za delegata ponovno dopisnega člana Matija Drcvcnlka. Obravnavali so predloge za nove dopisne in redne člane SAZU in predlagali, da se akademik Stanko Grafenauer udeleži simpozija o rudnih nahajališčih v Heidelbergu 14. in 15. februarja. Na seji 21. februarja so člani razpravljali o pripravi srednjeročnega in dolgoročnega načrta raziskovalnega dela razreda ter o predlogih za nove dopisne in redne Člane SAZU. Hkrati so podprli prošnjo dopisnega člana Matije Dreveni ka, da mu SAZU odobri devizna sredstva za udeležbo na posvetovanju geologov o alpskih rudiščih v marcu 1985 v Briksnu, medtem ko bi ustrezno dinarsko protivrednost sani plačal. Na seji 4. aprila so člani razreda razpravljali o kandidaturah za nove člane in o napredovanjih v redne člane v ostalih razredih; niso imeli pomislekov glede predlaganih kandidatov, zato so se strinjali s predlogi. Razpravljali so tudi o pripravljenem materialu za načrt raziskovalnega dela razreda. Soglasno so izvolili Branka Vrcša za raziskovalnega asistenta-fitocenologa v Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. Člani razreda so podprli prošnjo dopisnega člana, da se mu odobre devizna sredstva za udeležbo na prvi svetovni konferenci o geomorfologiji v Manehestru, kjer bo sodeloval kot vodja mednarodne komisije. Na seji 16. maja so člani sklenili, da naj Zbornik Ivana Rakovca izide kot 26. knjiga Razprav SAZU četrtega razreda za leto 1985 in sprejeli, da gradivo predlagajo predsedstvu za tisk. Razpravljali so nadalje o priporočilih in predlogih o osnutku dolgoročnega načrta SRS, ki jih jc dal Svet za proučevanje In varstvo okolja pri SAZU, in so se strinjali z njimi. Hkrati so sklenili, da naj se tajnik razreda akademik Stanko Grafenauer udeleži posvetovanja o izobraževanju v naravoslovju, ki je bilo ob IDOlctnici Hrvatskega prirodoslovncga društva v Zagrebu od 24. do 26. oktobra 1985. Na seji 19. septembra so obravnavali tiskovni načrt za leto 1986 In razpravljali o izobraževalnem programu RTV, v katerega se bo razred vključil leta 1987 s predstavitvijo Triglavskega narodnega parka. Sklenili sd, da bodo člani pripravili dokončne biografije in bibliografije umrlih članov razreda (Jovana Hadžija, Antona Melika, Alfonza Pavlina, Ivana Regena, Frana Seidla in Maksa Wrabra) pred koncem leta 1985. Metko Culiberg, raziskovalno asistentko na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU so ponovno soglasno izvolili v isti naziv. Na seji 31. oktobra so člani razpravljali o načrtu tiska za leto 1986. Sklenili so, da naj bodo rokopisi za vse periodike razreda za leto 1986 končani do 30. aprila 1986. Ker je tiskovni načrt večji od običajnega obsega publikacij, bodo uredniki izdelali vrstni red, pri čemer imajo prednost periodike. Soglasno so izvolili Mateja Gabrovca v naziv raziskovalnega asistenta v Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU in Tadeja Slabeta v naziv raziskovalnega asistenta v Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. člani razreda so na seji 5. decembra ponovno izvolili Stanka Grafenauer i a za tajnika razreda. Poleg tega je bilo v poslovnem letu več sej znanstvenih svetov: 2 seji Geografskega inštituta Antona Melika, 2 seji Inštituta za raziskovanje krasa, 6 sej Biološkega inštituta Jovana Hadžija in 2 seji Inštituta za paleontologijo. Razred je imel eno tiskovno konferenco o tiskovnih izdajah v letu 1984. 20. februarja je predaval na SAZLI dr. Vladimir čermak s Češkoslovaške akademije znanosti iz Prage Teoretični in praktični vidiki geotermičnih raziskav, 7. oktobra pa je predaval dr. Peter Bankwitz z Nemške akademije znanosti (NDR) O metodah in rezultatih analize deformacij kamnin, RAZRED ZA UMETNOSTI Po zadnjih volitvah v maju ima V, razred 12 rednih, 3 dopisne in (po smrti Avgusta černigoja v novembru} 10 zunanjih dopisnih članov. V letu 1985 je bilo sedem sej. Na sejah so člani pretresali tekoče zadeve s sej predsedstva ter razne dopise, ki so sodili v obravnavo umetniškega razreda. Veliko časa je bilo posvečenega predlogom in utemeljitvam za izvolitve novih članov, tako iz lastnega razreda kot iz drugih razredov. Precej so člani razpravljali tudi o najrazličnejših trenutnih vprašanjih s kulturnega področja: o stanju dramatike, o novinarskem poročanju s področja akademijskih dejavnosti, o postavitvi spominskega obeležja Janezu iz Kastva v H ras to vi j ah, o predlogih za Jakopičevo in Prešernovo nagrado, o raznih možnostih akademijskega vplivanja na kulturno dogajanje in o podobnem. Člani so sestavili tudi precej podroben načrt za delo razreda v srednjeročnem obdobju 1986—1990. V letu 1985 je izšlo 1, dejanje Kozinove opere Ekvinokcij, tik pred izidom pa je tudi dolgo pripravljana monografija o kiparju Lojzetu Dolinarju. Člani umetniškega razreda so se poleg akademijskega življenja aktivno udeleževali raznih proslav, razstav, odkrivanja spominskih oboležij in drugih podobnih prireditev in dogodkov ter imeli ob teh priložnostih v imenu SAZU tudi javne nastope. Član V, razreda je v tem letu kot namestnik predsednika komisije za pregled Načrta pravil za novi slovenski pravopis vodil delo tega akademijskega projekta. Razred za umetnosti je v letu 1985 zasnoval tudi več delovnih zamisli, ki jih bo uresničil v prihodnjem in v naslednjih letih. RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE V letu 1985 je skupščina SAZU volila nove člane. Na predlog razreda je bil izvoljen en dopisni član. Razred ima sedaj osem rednih, enega dopisnega in deset zunanjih dopisnih članov. Eden izmed rednih članov je veterinarske, ostali so medicinske stroke. Razred je imel 8 sej. Na sejah so člani razreda obravnavali naslednje važnejše zadeve: srednjeročni načrt dela za čas 1986—1990, načrt publikacij za tisk v letu 1986, financiranje medicinskih raziskav v srednjeročnem obdobju, poročilo s 1, sestanka medakademijskega odbora za stanje in probleme medicinskih znanosti, ki je bil pri JAZU v Zagrebu, nastavitev stažistov-razisko-valcev na področju znanosti v srednjeročnem načrtu, osnutek poslovnika za tisk pri SAZU, predloge za nove člane SAZU, priprave na volilno skupščino SAZU, darilo rojaka Puclja za Univerzitetni klinični center, predloge za odlikovanja, vprašanje pridobitve prostorov za eksperimentalno operativno dejavnost v Univerzitetnem kliničnem centru, sklepe 5. skupščine in 122. rednega letnega srečanja slovenskih zdravnikov na Bledu 31. junija in i. julija 1985. Delo medakademijskega odbora za proučevanje infekcij s streptokokom aga-Iakcije pri ljudeh in živalih, ki ga vodi član razreda za medicinske vede, je intenzivno v Ljubljani in v nekaterih drugih sodelujočih akademijah. V Sloveniji so leta 1985 nadaljevali z epidemiološkimi in epizootiološkimi raziskavami. Po obsežnih pripravah je bil 14. maja 1985 v Ljubljani ustanovni sestanek medakademijskega odbora za travm atol ogi j o v izjemnih razmerah. Izvoljeno je bilo predsedstvo odbora, ki ga sedaj vodijo akademik Prane Novak, akademik Bogdan Brecelj In dopisni član Vinko Kambič. Skupina pri SAZU je po številnih posvetovanjih pripravila program raziskovalnega projekta z naslovom Analitična študija o organiziranosti in usposobljenosti kirurških služb V SR Sloveniji za delo v izjemnih razmerah. V delo odbora so pritegnjene poleg vodij kirurških oddelkov in travmatoloških služb Še razne druge organizacije, ki delujejo na istem področju. Znanstveno in strokovno delo so člani razreda opravljali individualno v svojih ustanovah in v sodelovanju z njihovimi strokovnjaki. Podrobnejša poročila o tem delu so podana posebej, zato navajamo le Številčni pregled njihove dejavnosti: skupno so objavili 40 znanstvenih in strokovnih del; v to število je všteto so uredništvo samostojne knjižne objave in soavlorstvo v skupinski knjižni objavi znanstvenega dela. V domovini jc bilo objavljenih 22, v tujini 16 strokovno znanstvenih del. En član je posnel 1000 m filma o živalstvu na Slovenskem. Člani so imeli skupaj 17 predavanj z vabilom na domačih in 12 predavanj na mednarodnih konferencah. V domačih ah tujih raziskovalnih ustanovah ali univerzah so imeli 4 predavanja z vabilom. Dva člana sta organizirala in vodila 2 oziroma 1 domačo konferenco. V mednarodnem projektu sodeluje 1 član, v medrepubliških raziskovalnih načrtih 6 članov, trije pa pri skupinskih raziskavah ali elaboratih v Sloveniji. Trije člani so opravljali pedagoško delo na Medicinski in eden ti a Biotehniški fakulteti — VTOZD veterinarstvo, Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Člani razreda so sodelovali v raznih svetih, odborih, komisijah i L ti. Slovenije, Ljubljane, Medicinske in Biotehniške fakultete Univerze Edvarda Kardelja, Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, Raziskovalne skupnosti Slovenije itd. Bili so uredniki ali Člani uredniških odborov strokovnih časopisov, častni člani, predsedniki ali podpredsedniki strokovnih društev v domovini in v tujini, Dva člana sta predsednika po enega izmed dveh med-akademijskih odborov, za katerih delo skrbi razred, en član je namestnik predsednika in eden tajnik Medakademijskega odbora za travmatologijo v izrednih razmerah. Poročilo O delu Inštituta za medicinske vede je podano posebej, kar velja tudi za delo medicinske in veterinarske sekcije Terminološke komisije ZRC SAZU, Medakademijskega odbora za proučevanje infekcij s streptokokom agalakcije pri ljudeh in živalih in za delo Medakademijskega odbora za travmatologijo v izrednih razmerah. AKADEMIJA IN NJENA DELOVNA SKUPNOST SPLOSNO Slovenska akademija znanosti in umetnosti je imela konec decembra 1985 enega častnega člana, 60 rednih, 18 dopisnih in 64 zunanjih dopisnih članov. S AZU je leta 1985 izgubila akademika Svetozarja Ilešiča {4. februarja), Jožeta Goričarja (20. februarja), Antona Bajca (10, junija), Ivana Rakovca (3. avgusta), Viktorja Korošca (16. novembra), Gorazda Kušeja (9. decembra), dopisnega člana Jakoba Riglerja (8, julija) in zunanjega dopisnega člana Avgusta tern igo j a (17, novembra), ENOTE S AZU ima Inštitut za prava starega Orlen ta, Inštitut za izšel jenstvo, Kabinet Josipa Vidmarja, Svet za proučevanje in varstvo okolja, Mcdakadcmijske odbore za floro in favno, za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev, za proučevanje infekcij s Streptococcus agalaetiae pri ljudeh in živalih, za travmatologijo v izrednih razmerah, za vlade in ne vladaj oče etnične skupine (1850—1940), koordinacijski odbor za molekularne vede in odbor za energetiko. V okviru delovne skupnosti S AZU delujejo: tajništvo kabineta predsednika, tajništvo predsedstva, tajništvo razredov, referat za tisk, oddelek za načrtovanje in usklajevanje raziskovalnega dela, biblioteka, finančno-računovodski oddelek in fotoJaboratorij. JUBILEJI Leta 1985 so praznovali: 90-letnico akademik Josip Vidmar in zunanji dopisni član Milovan Gavazzi; SCUetnico akademiki Bratko Kreft, Fran Zwitter in Stane Krašovec; 75-letnico akademiki Francc Bczlaj, Lujo Sukije in Filip KalarvKmnbatovič ter zunanja dopisna člana Leon Geriikovic in Stanojlo Rajičič; 70-letnico akademik Anton Vratuša; 65-lctnico akademiki Dušan Moravče, Emili jan Cevc in Emest Mayer; 60-letnico akademik Franc Zadravec. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA. IZVOLITVE Nagrade. Nagrado AVNOJ je prejel akademik Fran Zwitter. Kidričevo nagrado za življenjsko delo je prejel akademik Viktor Korošec. Odlikovanja, priznanja Akademik Janez Milčinski je dobil odlikovanje Officier de l'Ordre Saint Fortunat, jubilejno priznanje Rdečega križa Slovenije — partizanskemu zdravstvenemu delavcu, plaketo prirediteljev v Slovenj Gradcu ob 40-letnici OZN in priznanje ob 40-letnici popolne Medicinske fakultete v Ljubljani. Akademik Bratko Kreft je prejel spominsko odlikovanje Preži di j a ZSSR ob 40-letnici zmage nad fašizmom, zlato značko Borštnikovega srečanja S plaketo in diplomo za lS-Ietno predsednikovanje BS, Spominsko listino in zlato Značko ob 50-lelnici Zlela svobode in postal častni občan mesta Gornja Radgona. Akademik Josip Vidmar je prejel Borštnikovo plaketo in bil imenovan za častnega predsednika BS, predsednik francosko republike mu je podelil red Comandcur des palmes académique in postal častni občan občine Vič-Rudnik. Akademik Janez Balis je dobil diplomo s priznanjem Zveze veterinarjev in veterinarskih tehnikov SFR Jugoslavije. Dopisnemu članu Ludviku Gyergyeku je bil podeljen častni doktorat Mariborske univerze. Dopisni član Matija Drovenik je dobil Zoisovo plaketo od Zveze rudarskih, geoloških in metalurških inženirjev. Akademik Filip Kalan-Kumbatovič je prejel spominsko značko SNOUB M. Bračiča in zlato značko Zveze rezervnih vojaških Starešin za zasluge V NOB, dodeljeno mu ie bilo francosko odlikovanje Viteza reda umetnosti in literature {Chevalier de l'Ordre des arts et des lettres). Akademik Lev Milčinski je dobil diplomo psihiatrične sekcije Češkoslovaškega zdravniškega društva. Akademik A, O. Župančič je prejel plaketo Zveze fizioloških društev SFRJ, Akademik Bogdan B recel j je postal Častni občan mesta Ljubljane in prejel častni doktorat. Izvolitve Akademik Janez Milčinski je bil izvoljen za zunanjega dopisnega člana CA NU, za predsednika gibanja Pugwash v Jugoslaviji in za častnega člana Skupščine Rdečega križa Slovenije. Akademik Robert Blinc je bil izvoljen za dopisnega člana Grške akademije znanosti v Atenah {13. 6. 1965). Akademik Janez Bati s je bil izvoljen za glavnega lajnika SA ZU. Akademik Stanko Grafenau er je bil izvoljen za lajnika IV. razreda SAZU. Akademik Sergij Vilfan je bil izvoljen za zunanjega člana Poljske akademije znanosti. Akademik Janko Jurančič je bil izvol jen za zunanjega dopisnega člana SANU. Akademik Davorin Dolar je bil izvoljen za predsednika Prirodoslovnega društva Slovenije. Akademik A. O, Zupančič je bil izvoljen za predsednika Sveta za sistem bio-medicinskih znanstvenih informacij v SFRJ. POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZVEZI Z ŽIVLJENJEM IN DELOM SAZU 3. 1. sta podpredsednika Kref! in Blinc vodila tiskovno konferenco ob izidu knjige s simpozija Znanost in vera (na SAZU); je bil podpredsednik Kreft na podelitvi nagrad Borisa Kraigherja v Skupščini SR Slovenije. 18. 1. je podpredsednik Blinc zastopal SAZU na seji Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologi jo, 23. 1. se je podpredsednik Kreii udeležil tiskovne konference ob izidu knjig I. in IV. razreda SAZU. 24. 1. so imeli podpredsednika Blinc in Kreft ter glavni tajnik razgovor s tajniki razredov o novih članih in pripravi gradiva za novi srednjeročni in dolgoročni načrt SAZU ter o programu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda; sestanek s predstavniki mesta in Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije glede sanacije Stavb SAZU; se je podpredsednik Kreft v imenu SAZU udeležil novoletnega sprejema za predstavnike verskih skupnosti v Sloveniji v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. 31. 1, se je podpredsednik Kreft udeležil proslave Goce Delčev v Cankarjevem domu. 7. 2, je bila žalna seja za pokojnim akad. Svetozarjem Ilešičem; je bil podpredsednik Kreti na otvoritvi razstave Goriška pričevanja v Cankarjevem domu. 6.— 8. 2. je podpredsednik Kreft vodil sejo Borštnikovega srečanja v Mariboru, 11. 2. je predsednik v prisotnosti članov ožjega predsedstva čestital podpredsedniku Kreftu ob 80-letnici; je bila odprta razstava knjig zunanjega dop. člana Janka Lavrina v Prešernovi dvorani, 19.—21. 2. so se glavni tajnik in upravni direktor ter akademik Ingolič udeležili seje Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Novem Sadu. 25. 2, je bila Žalna seja za pokojnim glavnim tajnikom Jožetom Gori- čarjem • seja predsedstva SAZU. 26. 2. je bila skupščina SAZU; se je podpredsednik Kreft udeležil razglasitve tehnične fakultete v Mariboru. 28. 2. se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve razstave Srečko Kosovel v Ilirski Bistrici. 5. 3. se je predsednik udeležil predstavitve 3 knjig, ki sta jih izdali Partizanska knjiga in Obzorja v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino delavskega gibanja v Cankarjevem domu, 7, 3, je bil predsednik na otvoritvi razstave Anice Sodnik Zupane v Gorenjskem muzeju v Kranju. 12. 3. je predsednik vodil sejo Programskega sveta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda v prostorih SAZU. 15. 3. je bil predsednik na podelitvi Jcsenkovih priznanj na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani. 26, 3. se je predsednik udeležil predavanja prof. dr. Vladimirja Murka »Starejši slov. učenjaki« v prostorih Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani; je bil podpredsednik Kreft v Sežani IIa seji odbora za proslavo osemdesetletnice rojstva Srečka Kosovela. 28. 3. je bila izredna seja skupščine SAZU. 29, 3. je bil predsednik na seji Odbora za izgradnjo Muzeja ljudske re- volucije v prostorih RO ZZB NOV Slovenije; se je glavni tajnik udeležil podelitve Žagarjevih nagrad in priznanj 1985 v Cankarjevem domu. 3. 4. je imel predsednik razgovor s predsednikom Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo dr. Martinom Zoričem. 5. 4. je bi] predsednik na podelitvi nagrad dr. Jožeta Po t ría v Skup- ščini SR Slovenije, 9, 4, je imel predsednik s člani ožjega predsedstva ter z akademikoma Dragotinom Cvetkom in Borisom Paternujem, dr, Mitjo Zupančičem in dr. Nacetom Šumi jem razgovor o programu Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda; se je podpredsednik Blinc udeležil seje CK ZKS o razvoju z.na-nosti. 10, 4. je bila seja predsedstva SAZU. 11, 4, so se predsednik, podpredsednik Blinc in glavni tajnik udeležili podelitve Kidričevih nagrad v Ljubljani; se je podpredsednik Kreti udeležil podelitve Kidričevih nagrad študentom univerze v Mariboru. 12, 4. se je podpredsednik Blinc udeležil seje »Vloga akademij v raz- voju znanosti in umetnosti v Beogradu; se je podpredsednik Kreft udeleži] razstave, ki jo je priredila knjižnica v Sežani ob njegovi SO-letnici. i 6. 4. se je podpredsednik Blinc udeležil seje Sveta za znanost pri RK SZDL Slovenije. 24. 4. je bil predsednik na seji predsedstva Rdečega krita Slovenije; podpredsednik Kreft in glavni tajnik sta se udeležila otvoritve razstave del Zdenka Kalina v Moderni galeriji. V imenu SAZU je navzoče pozdravil podpredsednik Kreft; so se predsednik, podpredsednik Kreft in glavni tajnik udeležili otvoritve osrednje knjižnice in njenega poimenovanja po pok, akad. Jožetu Gori čar: iu na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. 28. 4. sc je podpredsednik Kreft udeležil slavnostne seje univerzitetnega sveta ob dnevu Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, 6. 5. sla se podpredsednik Kreft in glavni tajnik udeležila proslave ob 40-leuiiei osvoboditve na Univerzi Edvarda Kardelja in dokumentarne razstave ¡»Univerza v revolucionarnem obdobju«. 7. 5. se je podpredsednik Blinc udeležil seje Marksističnega centra pri CK ZKS, 8. 5, se je podpredsednik Kreft udeležil otvoritve razstave publikacij Mednarodnega centra za upravljanje podjetij v družbeni lasti v deželah v razvoju; od predsednik Blinc se je udeležil seje Sveta za znanost pri RK ZDL Slovenije in seje na Republiškem komiteju za raziskovalno dejavnost in tehnologi j o. 9. 5. se je podpredsednik Kreft v imenu SAZU udeležil slavnostnega zbora mesta Ljubljane in podelitve naziva častni občan akademiku Bogdanu B reci ju. 20. 5. je bila seja predsedstva SAZU. 23, je bila volilna skupščina SAZU, .—31. 5. je bila seja predsedstva Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Ljubljani na SAZU in sprejem za udeleženec, ki ga je priredil predsednik Predsedstva SRS France Popit v vili Podrožnik, 5. 6. se je predsednik udeležil seje Sveta enciklopedije Slovenije in otvoritve razstave Umetnost Srbije v XIX. stoletju v razstavišču Arkade. II, 6. sta se podpredsednik Kreft in glavni tajnik udeležila otvoritve razstave Rokopisi Otona Zupančiča v Narodni in univerzitetni knjižnici. Letüplu 193 12. 6. je bil predsednik na proslavi ob 40-letnici Cankarjeve založbe v Cankarjevem domu; podpredsednik Kreft se je udeležil proslave ob 3Q-letnici izhajanja revije Jezik in slovstvo na Filozofski fakulteti. 13. 6, je bil predsednik na slavnostni podelitvi Levstikovih nagrad za leto 1984 v Cankarjevem domu. 14. 6. se je predsednik udeležil srečanja mladih raziskovalcev, ki ga je pripravila Zveza organizacij za tehnično kultura Slovenije na Filozofski fakulteti; podpredsednik Kreft se je udeležil seje v Gledališkem Muzeju v Ljubljani. 15. 6. je bil predsednik na otvoritvi razstave lutk Kimekomi (tradici- onalne japonske umetnosti izdelovanja lutk) v muzeju Goričane, 17. 6. je bila žalna seja za pokojnim akademikom Antonom Bajcem, 20, 6, je bil predsednik na proslavi ob 100 letnici rojstva Milana Vid- marja na Elektroinštitutu v Ljubljani in na seji Republiškega štaba za civilno zaščito na Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije; Se je podpredsednik Kreft z nagovorom udeležil odkritja stalne spominske Prešernove razstave v Vrbi. 21. 6. je bil predsednik na otvoritvi Mednarodnega grafičnega bienala v Moderni galeriji. 25. 6. se je predsednik udeležil proslave Dneva samoupravljal C£V v Skup- ščini SR Slovenije in otvoritve razstave del Študentov Akademije za likovno umetnost v Mestni galeriji Ljubljana. 26. 6. je bila seja predsedstva SAZU. 27. 6. je bila proslava ob 40-letnici osvoboditve na SAZU in podelitev diplom novoizvoljenim članom akademije. 3. 7. je bil predsednik na seji organizacijskega odbora za simpozij Žu mberak-Gorjanc i, 4. 7. je podpredsednik Kreft prejel spominsko listino in zlato značko ob 50-Ietnici Z leta svobode v Celju. 6. 7. je bil predsednik na zaključku XVIII. Tabora 1 i kovnih samorast-nikov v Trebnjem, 10. 7. je bila žalna seja za pokojnim dopisnim članom Jakobom Ri- glerjem. 21. 7. se je predsednik udeležil koncerta Partizanskega pevskega zbora v počastitev Dneva vstaje in 40-lelnico osvoboditve v poletnem gledališču Križanke, 22. 7. je bil predsednik na osrednji proslavi ob Dnevu vstaje slovenskega naroda v Skupščini SR Slovenije. 6. 8. jc bila žalna seja za pokojnim akademikom Ivanom Rakovcem. 15. 8. je bil predsednik na proslavi na kara vi i Prošenj akovci ob poime- novanju kara vi e po Mihi Marinku. 23. 8. se je podpredsednik Kreft udeležil z govorom otvoritve razstave zunanjega dop. Člana Avgusta Čemi go j a V Sežani. 11. 9, je bi! predsednik na slovesnosti imenovanja novega rektorja Uni- verze Edvarda Kardelja v Ljubljani prof. dr. Ivana Kristana. 16. 9. je bil predsednik na otvoritvi spominske razstave del pisateljice Mire Mihelič v Narodni in univerzitetni knjižnici. 17. 9. je bil predsednik na otvoritvi Bevkovega doma v Zakojci. 18. 9. se je predsednik udeležil predstavitve Zbornika dokumentov IV v zdravstveni službi v NOB v Slovenskem zdravniškem društvu in otvoritve razstave »Ameriška ljudska umetnost« v Etnografskem muzeju; podpredsednik Biinc se je udeležil seje Sveta za znanost pri RK SZDL Slovenije. 19. 9. je predsednik obiskal bolnišnico Zgornji Hrastnik. 20. 9. so se predsednik, podpredsednik. Kreft in glavni tajnik udeležili tiskovne konference ob izidu IV. dela Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki sla jo pripravili SAZU, ZRC SAZU in Državna založba v Cankarjevem domu. 25. 9. je imel predsednik sestanek v zvezi z izgradnjo Biološkega sre- dišča v Ljubljani na SAZU. 26. 9. je podpredsednik Kreft vodil sejo Borštnikovega srečanja v Ma- riboru. 1.10. je bila seja predsedstva SAZU. 3.— 4. 10. so se predsednik, glavni tajnik in upravni direktor ter akademik Ingolič udeležili seje Sveia akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Sarajevu. 7. 10. SC je predsednik udeležil otvoritve mednarodnega sejma »Elektronika 65« na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. 9.10. je bil predsednik na tiskovni konferenci Republiškega komiteja za informiranje v zvezi s pripravami na slovesnosti ob 40-letnici OZN v Slovenj Gradcu v mesecu oktobru. 10.10. je predsednik predaval o temi uMedicinski Utrinki S poti okoli gore Atos* v okviru diskusijskih večerov Inštituta za medicinske vede ZRC SAZU. 12.10. se je predsednik udeležil sestanka Jugoslovanskega centra za medicinsko etiko v Zagrebu, kjer je bil ponovno izvoljen za podpredsednika Centra. 14.10. se je predsednik udeležil strokovnega sestanka, ki ga je v okviru RK SZDL Slovenije organiziralo Društvo za združene narode za SR Slovenijo; podpredsednik Kreft je vodil tiskovno konferenco Borštnikovega srečanja v Mariboru; istega dne zvečer so se predsednik, podpredsednik Kreft En glavni tajnik udeležili slovesnosti ob 90-letnici akademika Josipa Vidmarja v Cankarjevem domu. 16. 10. se je predsednik udeležil srečanja partizanskih zdrav Si veni ll delavcev, ki ga je pripravila skupščina Rdečega križa Slovenije ob 40-letnici osvoboditve in ob tej priložnosti prejel jubilejno priznanje Rdečega križa. 16.10. Je podpredsednik Blinc sodeloval v razpravi na seji Zbora zdru ženega dela Skupščine SS Slovenije o osnutku družbenega plana razvoja SR Slovenije od 1986—1990. 17.10. je bila slovesnost ob 90-letnici akademika Josipa Vidmarja v SAZU skupaj z otvoritvijo razstave o njegovem življenju in delu v Prešernovi dvorani. 19.10. je na skupščini Borštnikovega srečanja podpredsednik Kreft prejel zlato značko Borštnikovega srečanja v Mariboru. Skupščine in otvoritve jubilejnega 20. Borštnikovega srečanja se je udeležil tudi predsednik, 18,—25. 10. je podpredsednik Kreft vodil Borštnikovo srečanje v Mariboru in ob zaključku po 15 letih odložil predsedništvo. 20.10. se je predsednik udeležil osrednje slovenske proslave ob 40-letnici OZN v Slovenj Gradcu. 23.10. se je predsednik udeležil koncerta Komornega zbora RTV Ljubljana v Narodni galeriji v okviru znanstvenega simpozija Jacobus Gallus in njegov čas. 24.10. ob otvoritvi simpozija Jacobus Gallus in njegov čas v SAZU je predsednik pozdravil udeležence in sprejel referente, Udeležil se je tudi sprejema, ki ga je pripravil predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Sloveni je Dušan Sinigoj. 27,10. se je podpredsednik Kreft udeležil odkritja spominske plošče akademiku Anionu Slodnjaku v Budkovcih pri Ptuju in v imenu SAZU govoril o njegovem delu. 2%. 10. sta bila predsednik in podpredsednik Bline na razgovoru pri predsedniku Predsedstva 5RS Francetu Popi tu zaradi družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1986—1990. 29.10. jc predsednik vodil sestanek Odbora za ureditev Bevkove domačije v Zakojci; Se je predsednik Kreft V imenu SAZU udeležil 10-letnicc Univerze v Mariboru. 7.11. je bil predsednik na otvoritvi razstave »Arhiv SR Slovenije 1945 do 1945« v prostorih Arhiva SRS. 9.11. je predsednik vodil okroglo mizo -»Medicina v izrednih razmerah« v Slovenj Gradcu v okviru proslav ob 40-letnici OZN in prejel plaketo prirediteljev. 12. 11. so se predsednik, podpredsednik Kreft in glavni tajnik udeležiti predstavitve knjige Edvarda Kardelja »Problemi naše socialistične graditve XI« in razprave o sodobnih mednarodnih odnosih V prostorih SAZU- 18.11. je bil predsednik na projekciji filma ¡Portret Frana Zwittra« ob akademikovi BO-letnici in se udeležil tudi otvoritve 7. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. 19.11, je bila žalna seja za pokojnim akademikom Viktorjem Korošcem; predsednik in podpredsednik Kreft sta se udeležila predstavitve prve knjige iz zbirke Temeljna izdaja del Marxa in Engelsa, ki so jo pripravili na SAZU Založba Delavska enotnost, Inštitut za marksistične Študije ZRC SAZU in Sekcija za marksistično publicistiko CK ZKS. 20.11. se je predsednik udeležil otvoritve razstave Bibliotece Trivulziane i/. Milana »Umetniške knjižne vezave« v Narodni galeriji; podpredsednik Kreft se je v imenu SAZU udeležil in govoril ra pogrebu pokojnega zunanjega dopisnega člana Avgusta Cernigoja v Sežani. 21.—22,11. je delegacija Akademije znanosti in umetnosti Bosne in Hercegovine obiskala našo akademijo. 21.11, se je podpredsednik lil i ne udeležil sestanka tajnikov matematičnih in naravoslovnih razredov jugoslovanskih akademij znanosti in umetnosti na SAZU; se je glavni tajnik udeležil simpozija o terminologiji na JAZU v Zagrebu; je bila žalna seja za pokojnim zun. dop. članom Avgustom Čer-n igo jem. 25.11. se je predsednik udeležil javne razprave Raziskovalne skupnosti Slovenije o humanističnih vedah v prostorih SAZU. 27,11. se je predsednik udeležil slavnostne seje zborov Skupščine sr. Slovenije ob Dnevu republike v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. 28.11. je predsednik odprl razstavo ZRC SAZU o rezultatih programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda v Prešernovi dvorani; je predsednik ob tovariškem srečan ju v SAZU ob Dnevu republike izročil državno odlikovanje Red zaslug za narod s srebrnimi žarki Sekciji za glasbeno narodopisje ZRC SAZU, 3.12, je podpredsednik Kreft v imenu SAZU v Kranju pozdravil razstavo Prešernovih portretov akademika Božidarja Jakca. 4.— 6.12. je predsednik sodeloval z referatom na znanstvenem srečanju »Zadar i zadarsko područje u NOB i socialističkoj izgradnji« v Zadru. 10.12, se je predsednik s pozdravnim nagovorom udeležil simpozija «Medicinsko izvedenstvo 85« v Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani in Se udeležil tudi otvoritve razstave »Stalna arheološka zbirka« v Mestnem muzeju Ljubljana; je bil podpredsednik Kreft V Mariboru na odkritju spominske plošče Zvezi mladih intelektualcev. Po prireditvi je rekior Univerze v Mariboru priredil slavnostni sprejem ob 80-Jetnici podpredsednika Krefta. 11.12. se je predsednik ob Tednu solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami agresije udeležil recitala revolucionarnih pesmi in poezije v Cankarjevem domu. 12. 12. je bila žalna seja za pokojnim akademikom Gorazdom Kusejem. 13.12, je predsednik v imenu SAZU odprl razstavo Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovenskega prosvetnega društva Ziljska Bistrica iz Avstrije »Arhitektura na Žili« v Prešernovi dvorani. 14.12, se je predsednik udeležil proslave 40-letnice popolne Medicinske fakultete V Ljubljani in prejel priznanje, 16. 12, je predsednik sodeloval Z uvodnim referatom na posvetovanju Zavoda S RS za varstvo pri delu »Alkohol — rizični dejavnik pri delu in v prometu« v Cankarjevem domu. 17, 12. je bila seja predsedstva SAZU. 19. 12. sta se predsednik in upravni direktor udeležila seje predsedstva Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ v Prištini; se je podpredsednik Kreft v imenu SAZU udeležil svečane prireditve ob Dnevu JLA 22. decembra v Cankarjevem domu. 20.12. je bila v Prištini slovesnost ob 10-letnici Akademije znanosti in umetnosti Kosova. Na željo predsednikov akademij je predsednik pozdravil navzoče v imenu vseh jugoslovanskih akademij. 25.12. se je predsednik udeležil otvoritve razstave j»Lili Novy 1885—1958— —1985« v Narodni in univerzitetni knjižnici. 27.12. je bil predsednik na otvoritvi razstave stilnega pohištva v Mestnem muzeju Ljubljana. 28.12. se je predsednik udeležil v Zagrebu skupščine jugoslovanske pag-waške konference in bil na predlog dosedanjega predsednika akad, Ivana Supeka soglasno izvoljen za novega predsednika Jugoslovanske pagwaskc konference za naslednje mandatno obdobje 30. 12. je predsednik na novoletnem srečanju pozdravil člane SAZU in ZRC SAZU ter jim čestital ob Novem letu. RAZSTAVE 11. 2. odprtje razstave knjig, ki jih je podaril SAZU zunanji dopisni član Janko Lavrin. 17.10. odprtje razstave o delu in življenju Josipa Vidmarja. TISKOVNE KONFERENCE 23. 1. tiskovna konferenca ob izidu razprav: Neparitetni značaj Sunaššurove pogodbe in paritetni značaj Na-ram Sinove pogodbe, avtor akademik Viktor Korošec. Najstarejša piranska notarska knjiga, avtorica dr. Darja Miheiič. Arheološki vestni k 35/1984, Aeta Carsologiea 12/1983. Geografski zbornik XXIII. Razprave IV. razreda XXIV/83 (4, S} in XXV/M (1-2), Kariiranje vegetacije in vegetacijska kartografija, 12.11. tiskovna konferenca ob izidu knjige: Edvard Kardelj: Problemi naše socialistične graditve XI, ki so jo priredili SAZU, Jugoslovanski center za teorijo in prakso samoupravljanja Edvard Kardelj in Državna založba Slovenije, PREDAVANJA NA SAZU V LETU 1985 Prof. dr. Siniša Maričič, Zagreb, Sistem znanstvenih informacija a Jugoslaviji, 9. januarja 1985 Dr Vladimir čcimak, Praga, Teoretični in praktični vidiki geotermičnih raziskav, 20. februarja 1985 (predavanje je bilo na Filozofski fakulteti) Prof. dr. Alois Jedlička, Praga, Razvoj znanosti o knjižnem jeziku, 30. septembra 1985 Prof. dr. Peter Bankwitz, NDR, Vber M et hod en und Resultate der Deformationsanalyse von Gesteinen, 7. oktobra 1985 STIKI S TUJINO 24. 1. sta glavni tajnik in podpredsednik Kreft sprejela svetnika poljske ambasade v Beogradu Romualdu Czubackega. 8, 2. je predsednik sprejel generalnega konzula ZR Nemčije v Zagreba Albrechta Franka. 10,—14. 3. se je podpredsednik Blinc udeležil 12, mednarodnega seminarja MECÛ, Aussois, Francija s predavanjem NMR Observation of Phasons and Ampliludons in Incommensurate Phases. 25. 3. je bil predsednik na otvoritvi razstave 2ivljenjc in delo ZllOU Ën Lai a v Cankarjevem domu. 27. 3. je predsednik sprejel veleposlanico ZRN v Beogradu dr. Gisele Rheker, ki je bila v Sloveniji na nastopnem obisku. 29.3.—1,4, se je podpredsednik Blinc udeležil letne skupščine akademije Leopoldi na, Halle (Saale), NDR. 3. 4. se je predsednik udeležil otvoritve razstave francoskega kiparja René j a Cou teli a v Cankarjevem domu. 15.—17. 4. se je glavni tajnik udeležil II. simpozija o strokovnih terminologijah v okviru info terma na Dunaju. 19. 4. se je podpredsednik Kreft udeležil kosila, ki sta ga pripravila Kulturna skupnost Slovenije in ZAMTES ob obisku izvršnega sekretarja Evropskega komiteja za evropsko leto glasbe Thomas a Aleksandcrsona. 11.—17. 5. je bil glavni tajnik na simpoziju o streptokokih v Pragi. 4. 6. je bil predsednik na večerji, ki jo je v čast kenijskega predsed- nika Arapa Moia priredil predsednik Predsedstva SRS France Popit na Brdu pri Kranju. 6, 6. je bil predsednik na kosilu, ki ga je v čast kanclerja ZRN Hel- muta Kohla priredil predsednik Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Dušan Sinigoj na Brdu pri Kranju. 7. 6. je bil predsednik na sprejemu, ki ga je ob italijanskem državnem prazniku priredil generalni konzul republike Italije v Zagrebu Sandro Maria Siggia v hotelu Lev, 1C. 6. je bil predsednik na otvoritvi razstave knjig iz Sovjetske zveze, posvečene 40-letnici zmage nad fašizmom, na Gospodarskem razstavišču. 10.— lé. 6. se je podpredsednik Blinc udeležil Waterloo NMR Summer Institute, Waterloo, Oniario, Kanada, s predavanjem NMR in Incommensurate and Fractal Systems. 11. 6, je bil predsednik na kosilu, ki ga je v čast delegaciji Vrhovnega sovjeta Beloruske SSR priredil predsednik Skupščine SR Slovenije Vinko Hafner v prostorih Skupščine, 14. 6. je bil predsednik na slovesnosti ob izročitvi listine častnega člana Pravne fakultete dr. He in rich u Ricsenfeldu, bivšemu generalnemu konzulu republike Avstrije v Ljubljani. 17.—21. 6. se je podpredsednik Blinc udeležil Gordon Research Conference on Magnetic Resonance, Wolfeboro, NH, ZDA, s predavanjem NMR in Incommensurate, Chaotic and Randon Systems. 25. 6. je predsednik sprejel Ilse Kuriert, bivšo direktorico oddelka za slovanske jeziku Univerze v Tübingenu; je sprejel lud i veleposlanika LR Bolgarije v Beogradu Štefana Stoj kova. 22,6.-4.7. je podpredsednik Blinc imel vrsto predavanj na National Bureau of Standards, University of Kent, Kent, Ohio, in Montana Slate University, Bozeman, Montana; University of Washington, Seattle, Washington; University of Utah, Salt Lake, Utah, ZDA; MIT, Cambridge, Mss-, ZDA v okviru izmenjave z National Academy of Sciences, ZDA, 6. 7, je imel predsednik razgovor s sekretarjem OZN Perezom De Cuellarjem na gradu Slrmol. 9. 7. sta predsednik in podpredsednik KrelL sprejela zunanjega dopisnega člana prof, Henry j a Lecrninga iz Londona, predsednik pa mu je izročil diplomo o članstvu. 11. 7. so predsednik in podpredsednika Kreft in Blinc sprejeli predse d nika Indijske akademije znanosti in zunanjega dopisnega člana prof. dr. C. N. R, Raa ter predsednika Vcnczuelske akademije znanosti dr. Gustava Rivasa-Mijaresa. Predsednik je prof. Ran izročil diplomo o Članstvu ter podpisal protokola O sodelovanju z obema akademijama. 22.—25. 7. se je podpredsednik Blinc udeležil 3. mednarodnega simpozija (Nuclear Quadrupelc Resonance Spectroscopy) s predavanjem Quadrupole Coupling and Ferroelectric Phase Transitions, Dannstadt, ZRN in obiskal univerzo v Havani, Kuba, kot ekspert Mednarodne agencije za atomsko energijo- 25,—29, 7- je bil predsednik na Dunaju na Mednarodni konferenci znanstvenikov m učiteljev AH lahko preprečimo 3. svetovno vojno? in pozdravil konferenco v imenu Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ. 12.—16. 8. se je podpredsednik Blinc udeležil 6. mednarodnega kongresa O feroelektriki v Kobeu, Japonska, s predavanjem Incommensurate-Commensurate Transition in Solid and Liquid Crystalline Ferroelectric s in External Fields. 27. 8. sta predsednik in podpredsednik Kreft sprejela generalnega kon- zula republike Avstrije v Ljubljani dr. Georga Weissa. 28. 8. sta bila predsednik in podpredsednik Kreft na poslovilnem spre- jemu na Generalnem konzulatu republike Avstrije v Ljubljani. II. 9. je predsednik sprejel udeležence simpozija International Conference of Manufacturing Science, Technology and Systems of the Future. 7.10. sta podpredsednika Kreft in Blinc sprejela predsednika znanstvenega sveta (z univerze v Kyotu) Japonske, fizika dr. Sakae Shimi-zuja. 8. 10. je podpredsednik Kreft sprejel prof. Johnson a iz Anglije. 25.10. je podpredsednik Blinc sprejel prof. Carlosa A, Martina iz Argentine. 23.—26.10. je bil glavni tajnik v Kemptenu na Bavarskem na sestanku skupine Arbeitsgruppe der Al pen lander für Mastitis be kämpfung. 4.— 5.11. so bili predsednik, glavni tajnik in upravni direktor v Budimpešti na podpisu pogodbe o znanstvenem sodelovanju med SAZU in Madžarsko akademijo znanosti v letih 1986—1990, 19.11, sta predsednik Ln glavni tajnik sprejela prof. Helmuta Felberja, vodjo mednarodnega informacijskega centra za terminologijo »tn-fbterma z Dunaja, ki je imel predavanje na SAZU, 20—24.11. je podpredsednik Kreft sprejel in imel razgovore z dr. E. Kowalski m, direktorjem Inštituta za literature iz Berlina. 25.11. sta predsednik in podpredsednik Blinc sprejela, dr. Aleksandra Novaka iz laboratorija za spektrokemijo iz francoskega mesta Thies, SVET AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ Sedež Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ je s 1. januarjem prešel iz T it ograda v Prištino, kjer bo naslednja tri leta, Predsednik Sveta je postal predsednik Akademije znanosti in umetnosti Kosova akademik Sur j a Pupovei. V letu 1985 je Svet imel dve plenarni seji, in to v Novem Sadu 20. in 21. februarja ter Sarajevu 3. in 4. oktobra. Predsedstvo Sveta je zasedalo 30, maja v Ljubljani in 19. decembra v Prištini. V Novem Sadu so člani Sveta akademij poslušali daljšo informacijo o organizaciji, delu in znanstvenih programih Vojvodinske akademije ter poročilo o delu Sveta akademij v času, ko je bil sedež Sveta v T! to gradu (oktober 1981—december 1984), Razpravljali so in sprejeli predloženi program dela Sveta v letu 1985 ter potrdili zaključni račun za leto 1984 in sprejeli finančni načrt za leto 1985. Glavni urednik centralne redakcije Bulletin Scientifique Milan Moguš, JAZU, je podal obširno poročilo o delu in programu redakcije, V razpravi so člani Sveta ugotovili premajhno zavzetost republiških in pokrajinskih redakcij za poročanje o znanstveni produkciji njihovega področja. Pripombe so imeli tudi na način in hitrost pritekanja denarja za izdajanje časopisa, ki ga v ta namen odobravajo pristojne samoupravne interesne skupnosti. Po poročilu predsednika Komisije za mednarodno sodelovanje je Svet potrdil program sodelovanja z Akademijo ZSSR v času 19S6—1990 ter določil delegacijo za razgovore z njimi. Prav tako je imenoval člane delegacije za razgovor s Kitajsko akademijo in potrdil program sodelovanja za naslednje srednjeročno obdobje. Komisija je pregledala, kako so akademije izpolnjevale predvidene kvote brezdeviznih zamenjav znanstvenikov po posameznih pogodbah. Sklenjeno je bilo, da se takšni pregledi napravijo 2—3-krat letno. Določena je bila nova višja dinarska dnevnica za tuje znanstvenike, ki pridejo na osnovi teh pogodb v Jugoslavijo. Predsednik Komisije za medaka-demijsko sodelovanje je podal poročilo o delu medakademijskih odborov v preteklem letu. Na drugi plenarni seji Sveta, ki je bila v Sarajevu, je predsednik ANU BiH akademik Svetozar Zimonjič v svojem nagovoru poleg dela njihove akademije podal predlog spremembe programa dela Sveta akademij, O predlogu naj bi razpravljale posamezne akademije in na eni od prihodnjih sej Sveta akademij povedale svoje mnenje k predlogu. Komisija za mednarodno sodelovanje je predložila v potrditev prerazporeditev akademijam potrebnih tednov za zamenjavo znanstvenikov z akademijami Avstrije, ČSSR, NDR, Poljske, ZDA. ZSSR in Bolgarije. Zaradi nenormalnega porasla cen je Svet že drugič v tem letu moral dvigniti višino dnevnic za tuje znanstvenike, ki pridejo k nam na osnovi pogodb o zamenjavi. Svet je bil seznanjen z delom, načinom dela in financiranjem projektov, ki jih Svet akademij izvaja v okviru pogodbe z Evropsko znanstveno fondacijo. V medakademijskem sodelovanju je Svet potrdil ustanovitev dveh novih medakademijskih odborov, in to MO za filozofijo in družbeno teorijo in MO za koordinacijo znanstvenoraziskovalnega dela razredov in oddelkov za matematične, prirodoslovne in tehnične vede. Po poročilih, ki naj bi jih pripravili glavni tajniki akademij, o položaju znanstvenoraziskovalnega dela v akademijah, bi Svet pripravil obširnejši pregled le dejavnosti v Jugoslaviji, Na seji predsedstva, ki je bila v Ljubljani, je predsedstvo razpravljalo o besedilu in obliki glave pisma in ovojnice Sveta akademij, ki ga je po smernicah prejšnje seje in določilih Statuta Sveta pripravila JAZU. Predsedstvo je priporočilo akademijam, naj kritično pregledajo predlog Resolucije Skupščine SFRJ o razvoju znanstvenoraziskovalne dejavnosti v SFRJ do leta 1990 ter pripombe in dopolnila pošljejo posebni komisiji pri Svetu akademij, ki bo pripravila skupni odgovor. Pri točki dnevnega reda o mednarodni de javnosti Sveta so razpravljali o povabilu, naj predsednika SANU in SAZU obiSčeta Bolgarsko akademijo znanosti. Dogovorili so se, da akademije pri pravijo nove predloge o sodelovanju s tujimi akademijami, s katerimi letos poteče jo pogodbe, Z akademijami Italije in Francosko akademijo Svet nima še pogodbe o sodelovanjUj zato sta bili naprošeni JAZU za Italijo in SANU za Francijo, za konsullacijo doma kakor tudi v Italiji oziroma Franciji, na katerih področjih in v kakšnem obsegu bi sodelovanje bilo mogoče. Predsedstvo je pooblastilo predsednika SAZU akademika Janeza Milčinskega, da je na mednarodnem srečanju Ali lahko preprečimo tretjo svetovno vojno?, ki je bilo julija 1985 na Dunaju, zastopal tudi Svet akademij. Na seji v Prištini je predsedstvo razpravljalo o poročilih predsednikov za medakademijsko in mednarodno sodelovanje. Predložen program dela za leto 1986 so v razpravi dopolnili še Z Željo JAZU, da V tem letu pripravi V okviru programa Človekovo okolje dva simpozija, in to: Jadransko morje v Zadru in Reka Sava v Zagrebu, Sprejet je bil finančni načrt za leto 198-6 v višini 2,8 milijona dinarjev oz. 350.000 dinarjev po članici Sveta akademij. Naslednji dan so se člani predsedstva Sveta akademij udeležili slovesne seje skupščine Akademije nauka i umetnosti Kosova ob proslavi desete obleLnice obstoja akademije. IZMENJAVA RAZISKOVALCEV V OKVIRU SVETA AKADEMIJ ZNANOSTI IN UMETNOSTI SFRJ VELIKA BRITANIJA _____ Dr. Adolf Miklavc (KIBK) je bil 3 tedne v maju v Kraljevskem društvu v Londonu 1 aidvenslti raziskovalec je poiabli 3 tedne, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE ___ Dr. Ladislav Kos ta in dr. Peter Stegnar (IJS) sta bila 2 tedna v maju na sestanku Workshop NAS-SAJ v Washing tonu Dr. Dušan Repovš (FNT) je bil 4 tedne v avgustu na raznih univerzah ZDA Akad. Robert Blino (SAZU) je bil 3 tedne v juliju na raznih univerzah ZDA Dr. Woli Dettbarn je bil 4 tedne v juliju na Pa to fiziološkem inštitutu MF v Ljubljani Dr. Ann Foster je bila 2 tedna v avgustu na Paleontološkem inštitutu ZRC SAZU (na stroške SAZU) 4 Slovenski raziskovalci so porabili ti tednov, 2 ameriška raziskovalca sta povabila 6 tednov. SOVJETSKA ZVEZA_______ Akad. Valentin Logar (SAZU) je bil 2 tedna v oktobru na zasedanju OLA v Moskvi Dr. Vladi len Bub nov je bil 1 teden v septembru na Inštitutu Jožef Stefan V Ljubljani Dr. Mai j a Kuzenkova je bila 2 tedna v oktobru na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani ] slovenski raziskovalec je porabil 2 tedna, Z sovjetska raziskovalca pa 3 tedne. ČEŠKOSLOVAŠKA ____ ________ Prof. Nada Gspan-Prašelj (ZRC SAZU) je bila 1 teden v juniju v Pragi na Inštitutu za literature CSAV Iva Levstik, Adrijan Levstik in Cene Filipič (IJS) so bili 1 teden v juniju na Fizikalnem inštitutu CSAV v Pragi Dr. Zdenek Pfevorovsky je bil na lastne stroške 10 dni v septembru na FNT v Ljubljani Dr. Vladimir Kostka se je na stroške IJS udeležil simpozija o proteinih v septembru (1 teden) Dr. Fremysl Vanek je bi i 4 dni v novembru na IJS v Ljubljani 4 slovenski raziskovalci so porabili 4 tedne, 3 deški raziskovalci pa 3 tedne. BOLGARIJA__ Prof. Milan Natek (ZRC SAZU) je bil 2 tedna V juniju na Geografskem inštitutu BAZ v Sofiji A kad. Miha Tišler (SAZU) je bil I teden v septembru na IUPAC kongresu za naravne spojine v Sofiji 2 slovenska raziskovalca sta porabila 3 tedne. ROMUNIJA____________ Dr. Florin Gaišeanu in Mihai Mihaila sta bila 5 dni v maju na 13. jugoslovanski konferenci mikroelektromke MIEL S5 v Ljubljani 2 romunska raziskovalca sta porabila 1,5 tedna. POLJSKA_______________ Vanja Tonin (Vodnogospodarski inštitut) je bila 1 teden v februarju na Vodogradbenem inštitutu v Gdafisku Mag. Aleš Erjavec (ZRC SAZU) je bil 9 dni v avgustu na Jagelonski univerzi v Krakovu Dr. Dragica Turnšek (ZRC SAZU) je bila 1 teden v septembru v Inštitutu paleozoologije v Varšavi in Katedri za geologijo UJ v Krakovu Brane Širok in Edvard Höfler (Inštitut za turbinske stroje) sta bila 1 teden V septembru na Vodogradbenem inštitutu v Gdarisku Dr. Wtodzimierz Bo j ar sk i je bil 1 dan v septembru na stroške JAZU na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Dr. Stanislaw Dabrowski je bil 10 dni v septembru na inštitutu za turbinske stroje v Ljubljani Dr. Jan Rudmcki je bil 10 dni v novembru na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU v Postojni 5 slovenskih raziskovalcev Je porabilo 3 tednov in 2 dni, S poljski raziskovalci pa 4 tedne. KITAJSKA___ Sin Mo Cen, Van Tjunsy in Li Hunčjunj so bili 2 dni v oktobru na FNT v Ljubljani Van Sjučžan in čžan Baogui sta bila 5 dni na stroške S AZU na obisku rudnikov Mežica in Idrija S kitajskih raziskovalcev je porabilo 2 tedna in 2 dni. NEMŠKA DEMOKRATIČNA REPUBLIKA____ Dr. Radovan Kome! (Inštitut za biokemijo MF) je bi J 2 tedna v oktobru na Z IMET v Jeni Dr. Venceslav Rutar (I J S) je bil ] teden v novembru na Kari Mars univerzi v Leipzigu Mag. Alel Fajgelj (IJS) je bil 1 teden v novembru na Jedrskem inštitutu v Rosendorfu Dr. Branko Varacha (upokojeni uni v. prof.} je bil 2 tedna v decembru v Pots- damu na Inštitutu H, ilertza Prof. Niese je bil 1 teden v aprilu na IJS v Ljubljani Dr. Waldemar Hermel je bil 1 teden v avgustu na IJS v Ljubljani Dr. Peter Bankwitz je bil 2 tedna v oktobru na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC S AZU v Postojni Dr. Edward Kowalski je bil 4 dni v novembru na obisku na SAZU in v Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU 4 slovenski raziskovalci so porabili P tednov, 1 nemški raziskovalci p Ft 4,5 tedflfl- AVSTRIJA___________ Mag. Andrej Kranjc (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU) je bil 1 teden v maju na Dunaju Dr. Alojz Ser cel j (Biološki inštitut 7.RC SAZU) je bil 1 teden v septembru na Paleolimnološkem simpoziju v Ossiachu Dr. Jurkica Kidrič (K1BK) je bila 1 teden na univerzi v Gradcu Dr. Radoslav Gospotlarič (Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU) je bil 1 teden v novembru na univerzi v Gradcu Prot. Majda Stanovnik-Blinc (Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU) je bila I teden na Dunaju Dr. Renale Pillinger je bila 3 dni V maju na Oddelku za zgodovina FF v Ljubljani 5 slovenskih raziskovalcev je porabilo S tednov, 1 avstrlj&kl raziskovalec pa 3 dni. MADŽARSKA_ ___ Dr, Olo Norčič (Ekonomska fakultcla) je bil 10 dni v juniju na Ekonomskem inštitutu HAS Dr. Vc kos lav Potočnik (Ekonomska fakulteta) je bil 1 teden v avgustu na Ekonomskem inštitutu HAS Dr. Ivan Zclko (honorarni sodelavec Zgodovinskega inštituta ZRC SAZU) je bil 10 dni v Budimpešti Mag. Karel Na tek in Matej Gabrovec (Geografski inštitut ZRC SAZU) sta bila 1 teden v septembiu na Geografskem inštitutu univerze v Deb rečen u Dr. Katica Drobne (Paleontološki inštitut ZRC SAZU) je bila 11 dni v septembru na B. kongresu RCMNS za stratigrafijo mediteranskega neogena v Budimpešti Marjan Vezjak in France Mihelič (Fakulteta za elektrotehniko) sta bila 1 teden v septembru na Centralnem raziskovalnem inštitutu za fiziko HAS Dr. Vida Hudnik (KIBK) je bila 1 teden v septembru na Scientific Session on Environmental Analysis v Szombathelyju Igor Cvetko (Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU) je bil 2 tedna v oktobru na Etnografskem inštitutu v Budimpešti Marko žumer in Vinko Nemarni! (Inštitut za elektroniko in vak. tehniko) sla bila 4- dni v oktobru v Fotometričnem in analitskem laboratoriju H AS Peter Barlič (Inštitut za elektroniko in vakuumsko tehniko} je bil 2 tedna v novembru v Fotornetričncm in analitskem laboratoriju H AS Arkadi j Popovi i (IJS) je bil 1 teden v oktobru na oddelku za fizikalno kemijo univerze v Budimpešti Dr, Marjan Sen j ur (Ekonomska fakulteta) je bil 4 dni v decembru na simpoziju ekonomistov v Budimpešti Dr. Miroslav Glas (Ekonomska fakulteta) je bil 1 teden v decembru na simpoziju ekonomistov v Budimpešti Dr, Magda Hangos je bila 1 teden v maju v KIBK v Ljubljani Dr. Andrea Hrabeczv PalI je bila 1 teden v maju na KIBK in FNT Janos Sarkadi, Istvan Molios, Joscph Giglcr in Karoly Ziegelmann so bili 4 dni v maju. na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani na stroške SAZU Dr. Endre Fukcs je bil 1 teden v maju na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU Dr. Andras Vladar in Janos Labar sta bila 1 teden v juliju na inštitutu za elektrotehniko in vakuumsko tehniko Annamaria Fiirst in dr. Joscph Tardos Sta bila kot predstavnika HAS 2 dni v juniju na SAZU Dr. Julia Marosi-Szabo je bila 2 ledna v septembru na Umetnostnozgodovinskem inštitutu ZRC SAZU Karoly Tardos je bil na stroške HAS J tedne v septembru na Ekonomski fakulleti v Ljubljani Karoly Atlila Soos, Andras TothfaJusi in Laszlo Toth so bili 1 teden v novembru na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Dr, Gyula Szoke je bil I teden na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Dr. .Janos Rakonczai in Tam as Bauko sta bila 1 teden v oktobru na Geografskem inštitutu ZRC SAZU in Inštitutu za geografijo univerze v Ljubljani ]Q slovenskih, raziskovalcev Je porabilo 19 tednov. 13 m&SiarsIciTi raziskovalcev pa 13 tednov in 2 dni. Celotna zamenjava v letu 1985 je obsegala 83 oseb in 101 teden. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je finančno omogočila 13 delavcem Znanstvenoraziskovalnega centra. SAZU 16 tednov študijskega bivanja v tujini in je financirala S tujim raziskovalcem 11 tednov bivanja ila ZRC SAZU. INŠTITUT ZA PRAVA STAREGA ORIENTA Zaradi smrti upravnika inštituta akademika Viktorja Korošca ni poročila o opravljenem delu v letu 1985. INSTITUT ZA IZSELJENSTVO Inštitut za izseljenstvo S AZU je v letu 1985 doživel pomenil? ne personalne spremembe. Upravnik inštituta dr. Janez Stanonik je bil kot štipendist Ful-brightovega sklada za Jugoslavijo do srede julija 1985 na znanstvenoraziskovalnem delu v ZDA. Konec oktobra 1984 je zbolela tov. Mila Senk, ki je od ustanovitve inätituta delala kot honorarna sodelavka ter si pridobila velike zasluge z zbiranjem in urejanjem arhivskega gradiva o izseljencih; s tem je postavila temel je arhiva za izseljenstvo pri inštitutu. To njeno delo sedaj nadaljuje tov. Janja žitnik. Decembra 1984 je bila sklenjena pogodba s tov. Silvo Mežnarič, z veljavnostjo do konca leta 1965, z nalogo, da izdela program inätituta za srednjeročno obdobje. Kol nova sodelavka je bila 15. oktobra nastavljena raziskovalna asistentka SAZU tov. Janja žitnik. Institut je 27. februarja 1985 organiziral razpravo na temo: Mcslo in vloga inštituta v obstoječi konstelaciji raziskovanja izseljenstva in potreb porabnikov ter 20. marca 1985 na temo: Možnosti in smotrnosti organizacije enotnega URP za izseljenstvo in migracije. Dne 28. maja 1985 je bil pogovor med predstavniki RS S RS, Znanstveno raziskovalnega centra SAZU, družboslovja in human ist i ke o predvidenih variantah razvoja inštituta. Inštitut je i?.delal program ter ga oddal do 1, juli ja 1985, kjer je bil v okviru »humanistike« sprejet kot predlog v osnutek programa za srednjeročno obdobje. Sklicani sta bili dve seji sveta inštituta, 31. januarja ter 16. oktobra 1985. Na slednji je bil sprejet sklep sveta, da predlaga predsedstvu SAZU priključitev inštituta k ZRC SAZU. Inštitut so obiskali 24. julija g, Edwin Polšak iz South Euclida, Ohio, 22, septembra Vera in Marianne Candon iz Clevelanda s tov. Vido Tomšič ter 30, oktobra zopet Vera in Marianne Candon. Tov, Silva Mežnarič, pogodbeno zaposlena v inštitutu, je v tem letu delala na srednjeročnem programu inštituta ter v tej zvezi dala iniciative ter vodila posvetovanja o organizaciji raziskovanja izseljenstva. Poleg tega sc je s strokovnimi relerati udeležila naslednjih konferenc: 1. junija 1985 v Dubrovniku, In teruni vers i ty Center of Postgraduate Studies, konference: International Migration in the Contemporary Economics Studies z referatom: Internal, externalized, and return migration — the case of Yugoslavia; 2. junija 1985 V Strugi simpozija Opštestveno-ekonomski aspekti na m igrači s kite dvižen j a vo našata zemlja z referatom Neki teorijski vidici sociologije migracije u Jugoslaviji; 3, septembra 1985 v Beogradu kolokvija Marksistične perspektive in et ničnost ter nacionalizem v sodobnem svetu, ki sta ga pripravila Inštitut za politične študije ter British Sociological Association z referatom na temo: Doomed nations and doomed schemes. Some Elements for the sociology of nationalism. KABINET AKADEMIKA JOSIPA VIDMARJA Delo kabineta je bilo v veliki meri zvezano z devetdesetletnico Josipa Vidmarja, ki jo je hotel zaznamovati predvsem s svojim delom. Za obletnico je izdal tri knjige: Obraze v razširjeni obliki, Sile časa in Improvizacije. Za vse te knjige je bilo treba izbirati dokumentacijo, literaturo, vire, opraviti vse iektorske in korektorske posle, vzdrževati stike z izdajatelji, uredniki, opremljevalci in tiskarnami. Akademik Vidmar je pripravil tudi novo izdajo knjige Slovensko pismo pri založbah Drava v Celovcu in ZTT v Trstu. Poleg dela z novimi knjigami (1273 strani) je kabinet sodeloval pri organizaciji natisov v periodičnem tisku in pri številnih intervjujih v sredstvih javnega obveščanja v SRS in drugod ter skrbel za fotografsko in radio Consko dokumentacijo, vzdrževal stike s kulturnopolitičnimi institucijami, časnikarji, založniki in javnostjo. To delo je terjalo celotno poznavanje življenjskega opusa akademika Josipa Vidmarja in njegovih stikov s kult u rnopo] 11 ičn i m i potrebami v naši družbi. Poleg dela, ki je bilo namenjeno predvsem devetdesetletnici jubilanta, je kabinet spremljal in izpisoval literarne, kulturne in politične informacije iz časnikov, revij, knjig in drugih, tudi inozemskih medijev, kar akademik Vidmar potrebuje za svoje vsakdanje literarno in družbenopolitično delo kot član Sveta federacije SFRJ, predsednik Plenu ma kulturnih delavcev O F, predsednik Sveta enciklopedij in slovenskega dela Enciklopedije Jugoslavije, kot član sosveta Književnih listov Dela itd. Kabinet pomaga akademiku pri urejanju zbirk Znameniti Slovenci in Polemika. Izšle so naslednje knjige: Ivan Tavčar Francka Boh a ne a, Josip Stritar dr, Jožeta Pogačnika, Josip Jurčič dr. Štefana Barbari ča in Boris Kidrič Leva Modica. Za tisk sta pripravljeni knjigi: monografija o Antonu Martinu Slomšku Vlada Habjana in o Antonu Lajovicu akad. dr. Dragotina Cvetka, Hkrati je kabinet pod vodstvom akademika Josipa Vidmarja pripravil načrt za dopolnitev zbirke; v ta namen je organiziral sestanke z avtorji in posvetovanja z najrazličnejšimi strokovnjaki. Kabinet dopolnjuje bibliografijo, izpopolnjuje arhiv (biblioteko, fo tO teko in lonoteko), zbira odmeve na akademikovo literarno delo in družbeno, kulturno in politično delovanje, SVET ZA PROUČEVANJE IN VARSTVO OKOLJA Svet je na podlagi usmeritev Predsedstva SAZU in v nespremenjeni sestavi nadaljeval z uresničevanjem trajnih nalog in je svoja spoznanja oziroma stališča vgradil v predloge srednjeročnega načrta razvoja SRS do 1990 in v dolgoročno projekcijo razvoja do leta 2000 in pozneje, Stališča sveta, da so problemi človekovega okolja hkrati ekološki in ekonomski (razvojni) in da k njihovemu razreševanju laliko pomaga predvsem znanost, ki omogoča dobro preventivo in sanacije žarišč in posledic onesnaževanja, so prispevala k jasnejši opredelitvi in delitvi nalog tega sveta in raziskovalnih organizacij, pa tudi k usklajenemu sodelovanju z drugimi dejavniki v republiki. Predstavniki sveta so posredovali stališča in ocene v okviru projekta O ti C D 0 problemih in učinkovitosti politike varstva okolja v Jugoslaviji, V akciji vseh akademij znanosti in umetnosti v Jugoslaviji za zaščito reke Tare se je svet zavzel za dosledno varstvo tc izjemne naravne dediščine. Obravnavana so bila vprašanja prostorskega in ekonomskega načrtovanja, konkretno pa 1 udi problematika gradnje hidroelektrarn na Savi in Muri. Svet se zavzema, da je potrebno preprečiti onesnaževanje obeh rek in nevarnosti za naselja in naravo, ko se bo odločalo o dovoljenjih za gradnjo akumulacij in energetskih objektov. Svet je obravnaval varstvo zraka in vidike sanitarne higiene ter ocenil pravne vidike varstva okolja. Posebno prizadevanje sveta je usmerjeno v celovitejše načrtovanje raziskovalnega deta za ta namen v SR Sloveniji in SFR Jugoslaviji. Člani sveta so uveljavili ta stališča v vrsti raziskovalnih projektov, ki obravnavajo varstvo okolja, pri izobraževanju specialistov teh usmeritev in pri informiranju oziroma angažiranju vodilnih gospodarskih kadrov in strokovnjakov v soli za poslovodne kadre Gospodarske zbornice SRS. Prispevali so tudi k objektivnemu informiranju strokovne in širše javnosti o odprtih problemih ali nalogah, ki se rešujejo. Predsedstvo SAZU je potrdilo ocene in stališča sveta, večini članov podaljšalo mandat in na predlog sveta dopolnilo njegovo sestavo, ki je naslednja: svetu predseduje znanstveni svetnik SAZU dr. Avguštin Liih, člani pa So dr. France Adamič, inž. Srečko Brus, dr, Milan Dular, dr, Primož Gspan, dr. Peter Habič, dr, Dan i mir Kerin, akademik Stane Krašovec, dr. Lojze Ma- rinček, dr. Dušan M is, inž. Bojan Paradiž, Emil Milan Pintar, dr. Hubert Požarni k, dr. Darko Radinja, dr, Lovro Sturm, dr. Marjan Tepina in akademik dr. Andrej O. Župančič. MED AKADEMIJSKI ODBOR ZA FLORO IN FAVNO JUGOSLAVIJE Po daljšem premoru se je posrečilo sklicati Medakademijski odbor za floro in favno, čeprav še vedno v nepopolni sestavi, ker nekatere akademije kljub večletnim urgencam niso imenovale svojih predstavnikov. Sestanek je bil 24. septembra v prostorih SANU v Beogradu. Po krajši obravnavi stanja v Medakademijskcm odbora za floro in favno Jugoslavije je bila razprava usmerjena v pripravo za edicijo Favna Jugoslavije. V pripravi je nekaj zvezkov kalalogov flore in favne Jugoslavije, katerih tisk je zaradi neurejenih materialnih razmer ogrožen, MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE PROBLEMOV MEŠANIH GOSPODINJSTEV Odbor je imel konec decembra 1985 posvet o tem, ali je izšlo že dovolj publikacij popisa iz leta 1981, da bi začel z nameravanim raziskovanjem (glej Letopis 35, str. 124). MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA PROUČEVANJE INFEKCIJ S STREPTOCOCCUS AGALACT1AE PRI LJUDEH IN 2IVALIH Člani medakademijskega odbora in sodelavci so se sestali marca 1985 na SAZLJ in analizirali delo pri projektu Proučevanje infekcij s StreptococCuS agajactiae pri ljudeh in živalih ter pripravili letni načrt dela. Raziskave opravljajo tri jugoslovanske akademije: Stiska akademija nauka i umetnosti (SANU), Akademija znanosti i umjetnosti BiH (ANU BiH) in Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU), ki je nosilka medakademijskega raziskovalnega projekta. Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti (JAZU) se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni vključila v raziskave, razen nekaterih sodelavcev z veterinarskega področja, ki delajo v Veterinarskem inštitutu v Zagrebu. Predsednik odbora je imel več posvetovanj s sodelavci pri projekiu zaradi usklajevanja raziskav. Rezultati raziskav so bili prikazani na mednarodnem simpoziju Bacteria and the H ost v Pragi, na V. kongresu mikrob iologov Jugoslavije v Poreč u. na 27, znanstvenem sestanku mikrobiologov v Puiju in na X, posvetovanju o diagnostiki, profilaksi in terapiji v Primoštcnu. S serološko tipizacijo in fagotipizaeijo, ki je bila uvedena v laboratorijsko diagnostiko, je bilo ugotovljenih več idenličnih sevov Str. agalactiae pri ljudeh in živalih. Epidemiološke in epizooliološke raziskave so leta 1985 nadaljevali v Sloveniji, razširjenost infekcij s Str. agalactiae pri ljudeh in živalih ter kontaminacijo živil s tem strektokokom pa so raziskovali v Srbiji in Bosni. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA TRAVM ATOLOGI JO V IZREDNIH RAZMERAH Na znanstvenem sestanku razredov za medicinske vede jugoslovanskih akademij leta 1983 v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se ustanovi medakademij sk i odbor za travmalologijo V izrednih razmerah in Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ je odobril njegovo ustanovitev na svoji seji februarja 1984 na Brdu pri Kranju. Na ustanovni sestanek, ki je bil 14, maja 1985 v Ljubljani, so vse akademije delegirale svoje zastopnike. Izvoljeno je bilo predsedstvo odbora, ki ga vodijo predsednik akademik Franc Novak, namestnik predsednika akademik Bogdan Brecelj in tajnik dopisni član Vinko Kambič, Predsednik je razložil razloge za ustanovitev odbora in njegove naloge. Po bogati razpravi SO se vsi delegati strinjali o nujnosti tega organa in sklenili, da je potrebno pripraviti enoten program travmatološke službe za vso Jugoslavijo, Po ustanovnem sestanku so člani razreda za medicinske vede SAZU intenzivno začeli S posvetovanji in pripravami za začetek dela- Skupina pri SAZU je pripravila program raziskovalnega projekta z naslovom Analitična študija o organiziranosti in usposobljenosti kirurških služb v SR Sloveniji za delo v izjemnih razmerah, ki naj bi ga opravili v dveh letih. V delo tega odbora so bili pritegnjeni vsi vodje kirurških oddelkov oziroma travmatoloških sluib bolnišnic v SR Sloveniji. Na prvem sestanku skupine, ki so se ga udeležili vsi člani, z izjemo dveh, je bil predstavljen vprašalnik za kiruge, ki obsega 38 točk, in posebej Vprašalnik za Člane reševalnih postaj oziroma prometne milice. Zapisnik tega sestanka z vprašalniki so bili poslani v vednost vsem akademijam, t Jani skupine so se dogovorili za sodelovanje tudi Z Zdravstveno skupnostjo Slovenije, Republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo, Upravo javne varnosti in reševalnimi postajami. Začetek anketiranja bo 1, januarja 1986, odgovore pa bodo računalniško obdelali na Univerzitetnem zavodu za zdravstveno in socialno varstvo. MEDAKADEMIJSKI ODBOR ZA VLADE IN NEVLADAJOCE ETNIČNE SKUPINE V EVROPI (1850—1940) K odboru je pristopilo pet akademij, od katerih so v letu 1985 aktivno sodelovale iri: akademija Bosne in Hercegovine, Makedonije in SAZU, ki odbor vodi. Na mednarodni ravni so jugoslovanski sodelavci projekta sodelovali na sestankih koordinatorjev (skupina III, dostop do oblastnih organov) in nekaterih skupin, zlasti II. (etnične skupine in religija), III. in V. (politično predstavništvo), Zastopani smo tudi v skupini 1 (šolstvo). Naši prispevki so bili deloma organizacijski, deloma razi s kovni. Danih je bilo več pobud za priteg-deloma organizacijski, deloma raziskovalni. Danih je bilo več pobud za pritegnitev nadaljnjih sodelavcev iz Jugoslavije v razne skupine. Ker je število neposrednih sodelavcev omejeno, bo Medakademljski odbor iz vrst domačih sodelavcev zbral krajše prispevke k obravnavi ostnih v mednarodnem projektu določenih tem, predvsem povzetke doslej že opravljenih raziskav s teh področij. Prispevke nameravamo objaviti v angleščini in dati na voljo koordinatorjem skupin, da bodo upoštevali jugoslovanska dognanja v končnih elaboratih. V letu 1985 smo že določili ožje teme, za katere bo treba pridobiti sodelavce, KOORDINACIJSKI ODBOR ZA MOLEKULARNE VEDE Odbor je imel sejo 22. aprila 1985 v Ljubljani. Na seji je bil obravnavan osnutek programa koordiniranih raziskav s področja molekularnih ved, ki ga bo odbor predložil Svetu SZNJ. Osnutek je treba dopolniti s podatki po določilih Pravilnika o koordiniranih raziskavah. Delo pri zbiranju podatkov je v teku in bi naj bilo zaključeno do konca tekočega leta. V programu so udeleženi ccnlri iz Ljubljane, Zagreba in Beograda. ODBOR ZA ENERGETIKO Odbor za energetiko se je v letu 1935 sestal le enkrat iti razpravljal o konceptih razvoja energetike v Jugoslaviji. Člani odbora so bili mnenja, da koordinator za energetsko področje SANU, ki pripravlja material iz skupnih sej medakademijskega odbora za energetiko, prepočasi posreduje sklepe in ugotovitve našemu odboru. Predlagamo, da se to delovanje oživi in intenzivira. Odbor je obravnaval predlog članov za organizacijo posvetovanja o racionalni uporabi energije kot pomembni temi za bodoče delovanje na državni ravni. ODDELEK ZA NAČRTOVANJE IN USKLAJEVANJE RAZISKOVALNEGA DELA Oddelek ima stalne naloge, ki jih opravlja vsako leto. Sodeluje z vsemi akademijami znanosti in umetnosti v Jugoslaviji, po navodilih Predsedstva SAZU zbira gradivo v okviru akademije za stanje znanosti v Sloveniji, sodeluje s Svetom akademij znanosti in umetnosti SFRJ, zbira in usklajuje predloge raziskovalcev SAZU in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ter drugih raziskovalnih organizacij Slovenije za pripravo programov mednarodnega sodelovanja s tujimi akademijami, zbira in pripravlja osnutek akademijskega letopisa in podobno. V okviru sklenjenih pogodb pripravlja bivanje in usklajuje strokovno dejavnost tujih znanstvenikov pri nas ter naših raziskovalcev v tujini, V letu 1985 je bilo v Sloveniji 41 tujih znanstvenikov, 42 slovenskih znanstvenikov pa je Studijsko bivalo v tujini (skupaj 101 teden zamenjav). Oddelek tudi sodeluje pri zbiranju podatkov o stanju znanosti v SR Sloveniji predvsem na podlagi gradiva in analiz RSS ter registra raziskovalcev. Gradivo je na razpolago razredom SAZU in ekspertnim skupinam. Predstojnik oddelka akademik prof dr. Miroslav Brzin sodeluje v Medaka-demijskem odboru Problemi znanosti v SFRJ (s sedežem pri JAZU), je delegat SAZU v Medakademijskem odboru za mednarodno sodelovanje. Oddelek je organiziral štiri predavanja (z enim domaČim in tremi tujimi predavatelji). 11 Letopis 209 ZAKLJUČNI RAČUN SAZU ZA LETO 1985 PRIHODKI DIN 3. Republiški proračun 2. Raziskovalna skupnost Slovenije IN DOK 3. Prihodki ZRC SAZU za delo del. skupnosti 4. Drugi prihodki — od prodaje knjig — za tekoča popravila in vzdrževanje zgradb — RSS za inštitut za izseljeniStvo — prenos iz leta 1984 — ostali prihodki 108,693.385,00 10,612.709,81 2,142.183,50 373.176,00 2,016.000,00 524.554,00 8.233,98 408.821,00 SKUPAJ 124,778.663,89 ODHODKI 1. Delovna skupnost: — za osebne dohodke — za sklad skupne porabe 2. Materialni stroški 3. Amortizacija 4. Članske nagrade 5. Tisk 6. Sredstva za posebne namene 7. Sredstva za investicijsko vzdrževanje 55,471.728,00 1,919.438,00 18,678,70253 659,677.00 30.721,320,00 11.759.454.00 3,527,734,00 2.016.000.00 SKUPAJ 524,754.053,53 Presežek prihodkov za prenos v leto 1986 24.610,36 124,778.663,89 BIBLIOTEKA SAZU V skladu s 45. členom Statuta Slovenske akademije znanosti in umetnosti je Biblioteka v letu 1935 izpolnila vse naloge. Vsi dokumenti so bili obdelani, zato je bilo možno ustreči vsem željam uporabnikov. Sicer pa je ustaljenost dela, ki traja že nekaj let. značilna tudi za leto 1985, Delovne razmere biblioteke so težke, saj prostori že zaradi svoje gradnje niso primerni za bibliotečne namene. Predvsem pa SO premajhni. V danih možnostih bi bilo težko misliti na radikalnejšo rešitev. Vse izboljšave so sicer zelo dobrodošle in omilijo trenutno stisko, vendar je vse to le začasno. Tako smo novo kletno skladišče, ki nam je bilo predlanskim dodeljeno, napolnili skoraj v celoti. Biblioteka je postavila v akademijski dvorani razstavo knjig, ki nam jih je daroval akademik Janko Lavrin iz Londona. Biblioteka je tudi razstavila akademijske publikacije na Slovenskem knjižnem sejmu \ Ljubljani, na Jugoslovanskem knjižnem sejmu v Beogradu in na sejmu Interliber v Zagrebu. V skladu s programom srednjega usmerjenega izobraževanja je bilo v preteklem letu na obvezni dvotedenski praksi v biblioteki pet dijakinj. Od posebnih delovnih akcij moramo še omeniti kompletno revizijo domače in inozemske knjižne zamenjave. Ta je bila potrebna zaradi raznih komplikacij in nesoglasij v poslovanju z našimi partnerji. Končana pa bo v letu 1986. Posebno aktivnost so nekateri bibliotečni delavci izkazali s public i ranjeni in z udeležbo na raznih strokovnih posvetovanjih ali bibliotekarskih in dokumentacij sko-i n form ac i j s kih sem inarj i h. Finaneerja biblioteke sta Republiški proračun in Raziskovalna skupnost Slovenije. Akceslja Prirastek knjižnega funda je razviden iz naslednje tabele: Zamena Darilo Nakup Obvezni izvodi Skupaj Knjige Rokopisi Mikrofilmi Geografske karte Fotografije in reprodukcije Plošče in kasete 4757 2148 - 3 2200 336 9441 — — 3 3 1 7 77 8 It 2 14 78 17 Skupaj 4768 2233 2213 336 9553 Pri akcesiji daril moramo posebej omeniti rokopisno zapuščino pukojne dopisne članice Mar je Borštnik. Zelo obsežno knjižno darilo nam je poslal akademik Janko Lavrin iz Londona. Večja knjižna darila pa so nam še poslali akademik France Mihelič ter zunanji dopisni člani Pavle Merkii, Henry Lee-ming in Rudolf Flotzinger. Obsežnejša darila so nam še poslali dopisna članica Dragica Turnšek, znanstveni svetnik Mitja Brodar in Knjižnica Bežigrad, Dubletnl fond Sezname dvojic, ki so se nabrale med letom, smo objavili štirikrat ter jih poslali v izbiro 125 ustanovam (od tega 70 v inozemstvo). Zamenjali smo 750 dvojnic. Rokopisni oddelek Rokopisno gradivo je v celoti obdelano razen zapuščine Mar je Borštnik. Pisma Franu Ramovšu v izpisih so bila objavljena. V pripravi za objavo pa je rokopisna zapuščina Koste Str a j niča, Celotni knjižni fond Ob koncu leta 1985 je imela Biblioteka SA7.U inventariziranih: Knjig in letnikov revij 329.470 Rokopisov 113 Mikrofilmov 733 Geografskih kart 3396 Fotografij in reprodukcij 7.078 Gramofonskih plošč in kaset 250 Skupaj 341.042 Katalogi Lastna baza podatkov obstaja v obliki inventarnih knjig za zameno, nakup, darila, obvezne izvode, zapuščine In posebne fonde, dalje v obliki klasičnih llstkovnih kartotek: matični Af katalog, čitalniški Al katalog, UDK katalog, katalog ekspedita zamene, katalog prejema zamene in signaturni katalog. Ves knjižni fond je inventariziran in katalogiziran. Klasificiran pa je fond, ki je prispel po letu 1951. Biblioteka pošilja kataloške listke inštitutom ZRC SAZU, centralnim katalogom SRS in Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu. Izdelujemo tudi vhodne dokumente za centralno bazo podatkov o tujih monografskih publikacijah v Sloveniji. Posredujemo podatke o tujih periodičnih publikacijah, ki so objavljeni v Raziskovalcu. Nadaljevali smo tudi Z dopolnitvijo čital-niškega kataloga. Zamenjava Zamenjava akademijskih publikacij predstavlja naše najobširnejše in najaktivnejše delovno področje. Kljub težavam, ki nastajajo zaradi zamud pri tisku, doslej še ni bilo večje škode, Ob koncu leta je bila naša zamenjevalna mreža razširjena na 31 držav vsega sveta in je obsegala 1532 naslovov (1265 v inozemstvo in 267 v SFRJ). Med letom smo redno poslovanje prekinili s 24 naslovniki v inozemstvu in z enim v SFRJ» Nove zamenjevalne stike pa smo navezali z naslednjimi ustanovami; SFRJ Ljubljana: Inštitut za geografijo Univerze Edvarda Kardelja Inštitut za zgodovino delavskega gibanja Narodna in univerzitetna knjižnica Novi Pazar: Zavičajni muzej Piran: Medobčinski zavod za spomeniško varstvo Visoko: Zavičajni muzej AVSTRIJA Wien: Niederösterreichisches Landesmuseum BELCIJA Treignes: Centre d'Études et de Documentation Archéologiques CSSR Praha : Üstav pro etnografiî a fol klor istikû ČSAV ITALIJA Imperio.: Gruppo Speleologico Imperiese CAX Milano: Soprintendcnza Archeologica deli a Lombardia Potenza: Centro di Geomoríologia Integra ta per l'Area del Mediterráneo Ravenna: Istituto di Antichita Ravennati e Bizantine Trento: Uíficío Tutela Archaeologica MADŽARSKA Budapest: Egyetemi ôslénytani Tanszéknek Debrecen: Foldrajzi Intézet POLJSKA Gtogów: Muzeum w Glogowie Poznan: Biblioteka In sty tu tu Filolûgii Rosyjskiej i Siowiahskiej Warszawa; Instytut Muzykologîi UW ROMUNIJA Bucu.re.sti: Intreprinderea de ProSpectiuni Geologice si Geofizice, Sectia Hi-drogeologie ŠPANIJA Murcia: Departamento de Historia Antigua ŠVICA Chur: Rattaches Muséum Lausanne: Institut d'Archéologie et d'Histoire Ancienne Sotothurn: Kantonsanchaologie VELIKA BRÏTANIIA Glasgow: Glasgow Archaeological Society ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE Ithaca: Cornell University Libraries ZIMBABWE Harare: The Classica] Association of Central Africa ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA_____ Frankfurt: Museum für Vor- und Frühgeschichte Kiel: Institut für Ur- und Frühgeschichte der Universität Passau: Lehrstuhl für Alte Geschichte der Universität Recenzija Akademijske publikacije pošiljamo v oceno 40 naslovnikom (od tega 31 v inozemstvo). Ekspedlt Razposlali smo akademijske publikacije, skupne publikacije naše aka'demije in Sveta akademij, izdaje, ki jih je S AZU prejela kot dediščino nekaterih ustanov, in publikacije Biblioteke S AZU: V zameno 11.037 V dar 1.625 V prodajo 2.556 Obveznih izvodov 2.654 fliblioiečnih publikacij v dar 2.791 Bibliotečnih publikacij kot obvezni izvod 537 Skupaj 21.200 Izposojanje Knjižni fond biblioteke je vsakomur dostopen, bodisi v čitalnici ali za izposojo na dom. Pri zadnjem veljajo omejitve za dragocene knjige, za rokopise, priročnike in posamezne zvezke revij, V čitalnici, ki ima 6 mest in posluje 49 ur tedensko, so uporabnikom na voljo po prostem pristopu enciklopedije, leksikoni, atlasi, slovarji ter okoli 400 raznih revij, Velikega zanimanja so deležni tudi knjižni oglasi založb in razni prospekti. Biblioteka je izposodila v letu 1985 iz svojega knjižnega fonda 2906 uporabnikom. Ti so biblioteko obiskali 8296-krat (4300-krat za izposojo v čitalnici, 3996-krat za izposojo na dom). Števila izposojenih zvezkov v preteklem letu je bilo: V čitalnici 17.792 Na dom 8.439 Inštitutskim bibliotekam 7.023 Mcdbibliotečna izposoja 111 bibliotekam v SFRJ 488 Medbibliotečna izposoja 12 bibliotekam v inozemstvu 21 Skupaj 33.763 Publikacije Da bi mogli javnost seznaniti s svojim delom in kn jižnim fondom, zlasti z novostmi, izdaja Biblioteka razne publikacije. Te tiskamo v ci k los ti In i tehniki in jih broširamo. Naklada je 200 do 300 izvodov. Te publikacije pošiljamo članom akademije, inštitutom ZRC SAZU ter ustanovam, ki se zanje zanimajo. Leta 1985 je Biblioteka vsak mesec izdala Seznam O akcesiji knjig. Razen tega je bil objavljen Letni seznam periodik, Kratko poročilo o delu v letu 1984, štirje Seznami, dvojnic, Seznam najnovejših publikacij SAZU in dva zvezka Objav, V Letopisu SAZU pa jc Biblioteka objavila bibliografijo akademijskih publikacij za preteklo leto. Opravili smo tudi njihovo klasifikacijo po UDK, Administracija Delovodnik Bibliolcke je obsegal v letu 1985 2002 številki. V zvezi s prodajo akademijskih publikacij Cankarjevi založbi, ki to prodajo v celoti opravlja, pa smo izstavili 46 računov. Biblioteka je med letom dala številne pisne informacije. Ustnih in telefonskih informacij pa je centralna biblioteka posredovala 6092. Knjigoveznica Akademijska knjigoveznica jc leta 1985 zvezala 715 knjig. Poleg tega je broširala bibliotečne publikacije, restavrirala stare tiske in opravljala druga knjigoveška dela. Osebje Centralna biblioteka ima 22 sistemiziranih delovnih mest- Dve od teli nista zasedeni. Personalne razmere so o teže val i bolezenski dopusti. V inštitutih ZRC SAZU in njihovih sekcijah opravljajo knjižničarske posle (dokumentacija, pomožne kartoteke, izposojevanje) njihovi delavci poleg svojih obveznosti. Objave M. Fabjančič Pregled jugoslovanskih ekonomskih revij. — Ekonomska revija (Ljubljana), 35,1984, 4, str. 527—5.13. Pregled jugoslovanskih ekonomskih revij. — Ekonomska revija (Ljubljana). 36, 1985, 1, str. 80—89. Publikacije SAZU v letu 1984. — Utopiš SAZU, 35(1984), 1985, str. 135—140. A. Koblar-Horetzky Korespondenca Frana Ramovša. 1, Izpisi pisem dopisnikov. — Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1985, VI + 157 + (1) str, — (Objave, 7) Korespondenca Frana Ramovša. 2, Kazala, — Ljubljana, Biblioteka SAZU, 1985, III 53 str. — (Objave, 8) P. Ramovš Biblioteka. Kratko poročilo o delu v letu 1984, — Ljubljana, Biblioteka SAZU. 1985,8 str. + III pril. Biblioteka SAZU, [Poročiio o delu v letu 1984,} — Letopis SAZU, 35(1984), 1985, str. 129-^132. Letni seznam periodik. Biblioteka SAZU, 1985 (urednik). Seznam prejetih knjig. Biblioteka SAZU, januar—december 1985 (urednik). IV PUBLIKACIJE SAZU PUBLIKACIJE Slovenske akademije znanosti in umetnosti v letu 1985 SPLOŠNE IZDAJE Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 35. knjiga. 1984. Ljubljana 1985. 271 + (I) str, 22 cm. 2200 izv. Vestnik. Instituí za marksistične Študije. Letnik V: 1984. Ljubljana 1985. 24 cm. 800 izv. Številka 1-2\ (206 str.) Miran B o i o v i č : Galileo, Con sideración i drča 1'opinione copernicana. Str. 7—16. Vojislav Litar: (Ne)možnost utemeljitve epistemologije, Str. 17—-23. Matjaž Potrč: Analiza kot mode) teorije opisov. Str. 25—43. Je lica Š u m i č - R i h a : Prae-tendere. Status fikcije v filozofiji navadne govorice. Str- 45—56, Okrogla miza: Vprašanje razlage procesa oblikovanja znanstvenih teorij in konceptov v epistemologiji in filozofiji znanosti. Str. 57—121. I. Aleš Erjavec: Estetika — znanost, filozofija. Str. 58—60. Slavko H o z i an , Andrej Ule: Analitična teorija znanosti kot racionalna rekonstrukcija znanosti in njenih preobrazb. Str. 61—56. Vojislav Likar: K vprašanju odnosa filozofije in znanosti v epi s te mol o-gi j i. Str. 67—72. Neda Pagon-Brglez: Poti v znanstvenost. Od utopije do znanosti — in nazaj. Str. 73—77. Dodatek: Pismo R.[oJandaJ DanieIsa K,[arlu] Marxu. S- april 1S51. Str. 78—79- Matjaž Potrč: Družboslovna metodologija. Str. 80—89. IL [Razprava, v kateri so sodelovali Vojo Likar, Andrej Ule, Slavko H o z j an, Rado R i fi a , Matjaž Potrč, Valentin K a 1 a ti , Valter Motaln, Aleš Erjavec in Neda Pagon-Brglcz.} Str. 90—121. Bogomir Kovač: Marxovo razumevanje produkcijskega načina (politično ekonomski aspe k t). Str, 123—148, Božidar Deben ja k: Produkcijski način. Str. 149—157. Božidar Debenjak: Darwin. Str. 159—163. Rastko Močnik: Strukturalizem. Str. 164—170. Aleš Erjavec: Umetnost in znanost: načini obstoja in nekatere medsebojne zveze. Str. 171—175. Rado Riha: Das Subjekt der Wert form anal yse von Marx. Str. 177—184 S lavo j Žižek: Der »Steppunkt«: das Konzept einer fundamentalen ideologischen Operation. Str. 1ÍÍ5—193. Aleš Erjavec: John B. Thompson: Sturfies in the theory of ideologv. Cambridge 1984. [Prikaz.] Str. 195—201. Sinopsisi. Str. 203—206. Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. [2.] Raziskovalni program Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Ljubljana 1965. 74 + (IJ str. 24 cm. 250 izv. Vprašanja znanosti. [2.] Stanje in razvoj družbenih znanosti na Slovenskem. Posvetovanje, Ljubljana, 29, in 30. marca 1984, Ljubljana, SAZU & Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Raziskovalni inštitut 1985. 302 -f- (I) str. 25 cm, 500 izv. Vsebina: .Tanez M i J č in S k j; Otvoritveni nagovor, Str. 9—10, Boris Frlec: Uvodni nagovor. Str. 10—11. Niko T oš : Uvodne besede. Str. 11—12. Jože Goriiar; Uvodne besede. Str. 12—14, Zdravko Mlinar: Spoznavni procesi in razvojna protislovja družbenih znanosti v SR Sloveniji. Str. 17—25. Niko T o S : Družbene predpostavke uveljavljanja družboslovja. Str. 27—32. Bogo Grafenauer: Vprašanje pomena zgodovinske metode za druge družbene vede. Str. 33—37. Tine Hribar, Franc Mali: Družboslovje v odnosu do naravoslovja. Str, 39—49. Andrej K i r n : Izobraževanje in vzgoja mladih za raziskovanje. Str. 51—56, Ciril Baškovič: Inovacijska vloga družboslovja. Str. 57—61. Aleksander Bajt, Vladimir Frankovič: Ocena razvoja in stanja raziskovalnega dela v ekonomiji. Str. 65—73, Stane Krašovec: Pripombe na Bajt -- Frankovičev referat. Str. 74—75, Stane S a k s i d a . Zdenko R o t e r : Stanje in razvoj sociologije na Slovenskem. (Teze/I Str. 77—83. Adolf Bibič: Politična znanost na Slovenskem, Nekaj aktualnih vidikov. Str. 85—101. France V r e g : Komunikacijska znanost na Slovenskem. Str. 103—109. Anton !t r sten i ak: Stanje in vloga psihologije v SR Sloveniji. Str, 111—139. Stojan Ci g o j : Položaj civilnopravnih znanosti na Slovenskem. Str. 141—162. Ljubo B a v c o n : Pregled razvoja in problemov kazenskopravnih znanosti na Slovenskem. Str. 163—171. Katja Vodopivec: Stanje, dileme in možnosti razvoja kriminologije v Sloveniji. Str. 173—180. Lovro Sturm: Prispevki k pogledom na položaj upravne znanosti v Sloveniji. Str. 1S1—195. France Strmčnik: O stanju in problemih slovenske pedagoške znanosti. Str. 197—207. Igor V r i i e r : Položaj, stremi jen ¡a in dosežki slovenske socialne geografije. Str. 209—225. Slavko Kremenšek: Stanje in razvojne perspektive slovenske etnologije. Str. 227-236, Franc Jakopin: O nalogah slovenske sociolingvi stike. Str. 237—242. Frane Jerman: Stanje in razvoj filozofije na Slovenskem Str. 243—248. Razprava [v kateri so sodelovali Andrej K i r n, Stojan Pretnar, Filip Lipovec, Stane Krašovec. Zdenko Rotar. Rudi Kyovski, Peter Kobe, Janez Pečar, Viljem Merhar, Alojz Finžgar, Mišo T e z e r n i k, Niko T o š, Bogo Grafenauer, Maca Jo^an, Neda P a ^ o n-B r glez , Braco Rotar. Rastko Močnik, Vladimir Kle-menčič. Stane Saksida, Igor Vrišer, Tine Hribar. Spomenka Hribar, Zdravko Mlinar in Jože Gori čar]. Str. 251—290. Povzetki. Str. 291—296. Summaries, Str. 297—302, IZDAJE RAZREDA ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Dela 26, Stojan Cigoj : Nuklearno odškodninsko pravo, Ljubljana 1985, 311 + (I) str. 24 cm. 1200 izv. Dela 27. Zgodovinski inštitut Milka Kosa 8. Darja M i h e 1 i č: Ncagrarno gospodarstvo Pirana od 12S0 do 1340. Ljubljana 1985. 244 + (I) str. 24 cm. 900 izv. [V kolofonu 800 izv.] Dela 28. Dragotin Cvetko: Glasbeni svet Antona Lajovca. Ljubljana 1985. 157 + (II) str. + fotografija A. Lajovca. 24 cm. 800 iz vDela 29. Alojzij F i n ž g a r : Osebnostne pravice. Ljubljana 1985. 173 4- (I) str. 24 cm. 120U izv. Arheološki vcstnlk XXXVI. 1985. Ljubljana 1985. 439 + (I) str, + (4) pri L. + i JO) str. sük. 24 cm. 1100 izv. Viefeina: Mitja Brodar: Potočka zijalka in Mokriška jama. Str. 11—23. Milja Brodar: Iskanje novih paleolitskih postaj v letih 1971—1982. Str. 25—38. Zorko Markovic: Ražište-tip sopotske kulture. Str, 39—76. Biba T e r ž a n : Poskus rekonstrukcije halStatske družbene strukture v dolenjskem kulturnem krogu. Str. 77—105. Lâzslô [îLâszlo] BartOsiewicz; Most na Soči: a Preliminary Faunal Analysis of thc Hall statt Period Seulement, Str. 107—130, Michael N. Geselowitz: Metallographie Analysis of a Spear from the Mecklenburg Collection. Str. 131—135. Herbert Lorenz: Neue Untersuchungen im Oppidum von Manching. Sir. 137—145. Mitja Güstin: Antične najdbe iz Posavja, Poročilo o izkopavanjih v letih 1974—1982. Str. 147—161. ïrena Horvat-Savel: Sondiranje rimske ceste od Kota do Dolge vasi. Str. 163—177 + 2 pril. Iva Mikl-Curk: Posoda iz rimskih nekropol v naših krajih [in] o navadah pri mizi. Str. 179—185. Robert M a t i j a š i č : Buzetski Si Ivan — novi nalaz iz sjevernc Istre. Str. 187—194 + (3) str. si. Drago S v o 1 j š a k : Sv. Pavel nad Vrtovinom. Rezultati sondiranj leta 1966. Str. 195—236 + 1 pril. Tone Pogačnik: Poročilo o pregledu izkopanih skeletov na Sv. Pavlu nad Vrtovinom. Str. 225—227, Davorin Vuga: Moški grob/ 1885 z vrla Narodnega muzeja v Ljubljani. Poznorimske in barbarske ledvičaste pašne spone z ovalnim okovom. Str. 237—254. Slavko Ciglenečki: Potek alternativne ceste Siscija—Akvileja na prostoru zahodne Dolenjske in Notranjske v Času A, do 6. stoletja. Preliminarno poročilo o raziskovanjih Korinjskcga Iitiba in rekognosciranjih zahodne Dolenjske. Str, 255—284 + {4) str. si. 4- 1 pril. Iva Mikl-Curk, Ivan T u š e k : O središču Poetovione. Str. 285—313. Matej Župančič: Ser m in ob Rižani. Pretres virov in arheoloških podatkov. Str. 315—324. Jaro šašel: K rimskim napisom v Beli krajini. Str. 325—336 + (3) str. sL Paola K O r O S e C ; Ungarische Elemente aus der Nekropol e auf der Burg zu PLuj. Str. 337—350. Andrej Pleterski : Karan L ans ki Slovani in Neslovani. Str. 351—357. Marija Stefančič: Starohi-vaška nekropol a Nin-Zdrijac — možnosti pa-leodcmografske analize populacij v zgodovinskih obdobjih. Str. 359—367. Knjižne ocene in poročila, Str, 369—429, [Prospekt novih arheoloških knjig.] Str. 431—+36. Dragan Božič: Seznam razpoložljivih publikacij arheološke vsebine, ki jih je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Str. 437—440. Monument a a rt Is musicae SJovetliae V. Iacobus Gallus: Opus musicum. I/l: In adveniu Domini n ostri lesu Christi, (Transkribiral in revidiral Edo S k ulj.) Ljubljana 1985, XXV + 135 + (I) str, 29 cm. 1000 izv. Jiicobus Gallus and his Time, Simposium 23,-25. oktober 1985. 168 4- (I) str. 21 cm. 400 izv. Vsebina: Dragotin C ve t k a : Préfacé. Str. 7. Walter Scheel: Geleitwort ides Präsidenten des Europäischen Organisations komi tees für Europäisches Jahr der Musik 1985]. Str. 8. Primož K ure t: Zum Geleit, [Geleitwort des Vorsitzenden des Slowenischen Organi sat ion s kom i tees für Europäisches Jahr der Musik 1985,] Str. 9—10. Drago t in Cvetko; The Personality of Jaeobus Gallus. Str. 1]—21, Koraljka Kos : Jaeobus Gallus' Zeit (1550—1591). Einleitende Betrachtungen. Sir. 22—25. Marija Bergamo: Musik im südslawischen Raum in der zweiten Hiilfle des 16. Jahrhunderts. Sir. 26—33. Heilmut Federholer: Zur Saiztechnik von Jaeobus Gallus. Str. 34—49. Alien B.tennet] S k e i: A Problem of Triple Meter in t he Music of Jaeobus Gallus. Str. 50—58. Rtidolf F l o t z i n g e r : Die Ave Maria Kompositionen des Jaeobus Gallus. Str. 59—69. Bojan B u j i č: »Peccantem me quotidie* — Gallus' Homage to Josquin? Str. 70—81. Wolfgang Boetticher: Stilistische Beobachtungen an textgleichen Kompositionen von Jaeobus Gallus und O. di Lasso. (Entwurf.) Str. 82—83. Jože S i v e c: »Ecee, quomodo mori tur jus tu s« von J. Gallus und einigen seiner Zeitgenossen. (Versuch eines stil kritischen Vergleichs.} Str. 84—102. Edo S k u 1 j: Word Painting in the First Volume of Jaeobus Gallus's Opus musicum, Str. 103^—117. Danilo Po körn: Animal Pictures in Gallus' Moralia. Str. 118—133. J i tka Snižkova: Jaeobus Händl Gallus und Prag in drei Dokumenten. Str. 134—141. Elzhieta Zwolirtska; Einige Bemerkungen zur Verbreitung der Werke des Jaeobus Gallus in Polen. Str. 142—148. Renate Federhofer-Königs: Zur Überlieferung der Motelten von Georg Prenner. Str. 149—161. Nadežda Mos u sova: Die Renaissanceidee in der Musik der Südslawen im 19. und 20. Jahrhundert. Str. 162—168. Arheološka topografija Slovenije [XI]. Janez Dular; Topografsko področje XI (Bela krajina). Ljubljana 1985. 120 + (IV) str. + (8) str. slik + 1 zvd. 28 cm. 1000 izv. IZDAJE RAZREDA ZA FILOLOSKE IN LITERARNE VEDE Traditiones 14. 1985, Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje. Ljubljana 1985. 228 + (IV) str. 24 cm. 1000 izv. Vsebina: Zmaga Kumer: Slovenska ljudska pesem in sodobnost. Str. 5—10, Cv jetko R i h t m a n : Narodna muzička tradicija u sadašnjostL Sir, 11—12, Radmila Petrovič: Prilog proučevanju tradicije i inovacije u srpskim narodnim pesmama. Str, 13—18. Gian Paolo G r i : Furlanska diskografija, ljudska glasba, potrošniška družba. (Prev. Ingrid Slavec.) Str, 19—22, Milko Matičetovt O bajnih bitjih Slovencev [=na Slovenskem] s pri- stavkom o Kurentu, Str. 23—32. Marija Stanuni k: Etnološki oris žirovske družine (1914—1916) (po pismih slovenskega vojaka). Str, 33—54, Angelos B a š : Oblačilni materiali in sprejemanje oblačilne mode na Slovenskem v 1. polovici 19, stoletja. Str. 55—79, Herta Laissegger: Mlini na južnokoroškem dvojezičnem ozemlju v Avstriji. Str, 81—94. Sinja Zemljič-Golob: Lan kot oljna rastlina. Str. 95—104. Dušan Ludvik: Ljudska imena za repatice. Str, 105—108. Marija Stanonik, Ni ko Jež: Nekaj folklornih zapiskov iz zapuščine Emila Korytka v NUK. Sir. 109—122. Emilijan Cevc: Steletovo predavanje o narodopisnem zbirateljskem delu. Str. 123—127 + str. 134, France Stele: Predavanje o narodopisnem zbirateljskem delu. Str. 128—134. Alenka Auersperger: Dnevi na gradu, kot jih je doživljala Gabriele Rechbach-Žegarac v prvih letih tega stoletja. Str. 135—145, Helena Ložar-Podlogar: Svatbene šege v spominu Zil janov. Str. 147—164. Vilko Novak; Stare prekmursko-kajkavske povezave v cerkveni pesmi, (Milovanu Gavazziju oh devetdesetletnici.) Str. 165—169. M.[ilovan] Gavazzi, M,[ilkoJ Matičetov, V.[ilko] Novak: Klicanje dežja z ognjem na vodi. (Ad Traditiones 13. 195—6> Str. 169—170. Tone Cevc : O imenu ziljske planšarske koče »fača«, Str, 171—174. Janez D o i e d c : Ob stoletnici izida prve vseslovenske zbirke ljudske proze. Str. 174—177. Mirko K r i i, m a n : O pehtri babi idr. Str. 177—178. Jurij Fikfak: Pogovor z Nikom Kuretom. Str. 179—18S. Zmaga Kumer: »Pusti peti mojga slavca...t Sir. 189—190. Angelos BaS: O terenskih ekipah zgodovinskega društva V Mariboru 1948. Str. 191—192. Milko M a tiče I Ov: Nezaupnica novi beograjski izdaji »Luj Leže: Slovenska mitologija«. Str. 193. Vilko Novak: Rajko Ložar (1904—1985). Str. 195—200. Mirko Ramovš: Proslava 50-letnicc ustanovitve Folklornega inštituta, Str. 201—205 + str. SO, 146, 194. Zmaga Kumer: Ob stoletnici Zdravka. Švikaršiča. Str. 205—207. Mirko Ramovš: Osemdeset let etnokoreologinje Marije Suštarjeve. Str, 207—208. Knjižna poročila in ocene. Str. 209—227. Miiko M a t i č e t o v : Sklepna beseda glavnega urednika. Str, 227, Sodelavci tega zbornika. Str. 228. Gradivo z:t narodopisje Slovencev 3. N.iko Kure!: Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848. Topografski podatki po odgovorih na vprašalflicc nadvojvode Janeza <"1618) in Georgia Gotha (1842), Prvi del. I, snopič. Ljubljana 1985. 112 + (I) str. 24cm. 900 izv. [V kolofonu S00 izv.] Leo R i g I e r : Veterinarski anatomski slovar. Index verborum anatomicorum veterinariorum. Ljubljana 1985, IV + 270+ (X) str. 24 cm. 700 iz.v. IZDAJE RAZREDA ZA NARAVOSLOVNE VEDE Razprave XXV. Ljubljana 1984. 24 cm. 1000 izv. Vsebina: 4. Anton R a m o v S , Dragica TurnSet: Lower Carnian Reef Buildups in the Northern Julian Alps (Slovenia, NW Yugoslavia). Str. 161—200 + 15 tab I. 5. Darinka Trpin: Alyssum montanum kompleks v jugovzhodni Jugosla- viji. I. Str. 233—291 4- 15 tabl. 6. Narcis M r š i č : Ccnotske raziskave deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) gorskega sveta zahodne Jugoslavije. Str, 309—338 + (IV) str. + 5 tab. + 1 pri L Geografski zbornik XXIV. 1984. Ljubljana 1985. 245 str.+ (3) zvd. 24 cm, 850 izv. Vsebina: Ivan Gams: Sveto/ar IleSič 1907—1965. Str. 5—8, Ivan Gams: Uvodna pojasnila k razpravam o poplavnem območju na Ljubljanskem barju. Str, 9. t. Marko Kol bežen: Hidrografske značilnosti poplav na Ljubljanskem barju Str. 11—32 -f 1 zvd. 2. Franc Lovrenčak: Pcdogcografske in vegetacijskogcografske značil- nosti poplavnega sveta na Ljubljanskem barju. Str. 33—51 4- 1 zvd. 3. Milan N a t e k : Kmetijska izraba Ljubljanskega barja. Str, 53—73 + 1 zvd 4. Milan Oroi.cn Adamič: Prebivalstvo, poselitev in promet na Ljub- ljanskem barju. Str. 75—127. 5. Milan Na tek: Izraba pogonskih moči pritokov Ljubljanice na območju Ljubljanskega barja. Str. 129—156. 6. Karel Na te k: Suša v letu 1963 v Sloveniji. Str. 157—211. 7. Milan S i f r e r , Milan Orožen Adamič: Učinki viharja 9.—11, febru- arja 1984 v Sloveniji. Str. 213—24S. Acta carsologica. — Krasoslovni zbornik XIII. 1984. Ljubljana 1985. 112 + (11) str. + (2) pril. 24 cm. 1200 izv. Vsebina: L Rado Gospod a rič: O speleogenezi Divaškc jame in Trhlovce. Str. S—36 + 1 pril. 2. Peter Habič: Vodna gladina v Notranjskem in Primorskem krasu Slo- venije. Str. 37—77 4- 1 pril. 3. France S u S t e r š i č: Metoda morfometrije in računalniške obdelave vrtač. Str. 79—98, 4. Janko Urbane, Jože P e z d i č, Tade j D o 1 e ne c., Silva P e r k o t O izo- topih kisika in ogljika v jamskih vodah in sigah Slovenije. Str. 99—112. IZDAJE RAZREDA ZA UMETNOSTI Dela 37. Serija za likovno umetnost 1. Spelca Čopič: Lojze Dolinar. Študija in dokumentacija, Ljubljana, Partizanska knjiga 1985, 202 + (II) Str. 26 cm. 1000 izv. KOPRODUKCIJSKE IZDAJE Slovar slovenskega knjižnega jezika, četrta knjiga. Preo-Š. Ljubljana, Državna založba Slovenije 1985. 1125 + (I) str. 25 cm. Literarni leksikon. Študije. Ljubljana, Znanstvenoraziskovalni center SAZU 1985. 20 cm. Zvezek: £25 a J Darko Dolinar [ur.]: Dopolnilni zvezek. Povzetki in stvarno kazalo k zvezkom 1—25. 180 str. 26. Kajetan Gantar: Antična poetika- 117 + (V) str, 27. Drago Bajt: Ruski literarni avantgardizem, Fu turizem, konstruktivizem, absurdizem. 123 -f (IV) str, SUMMARY THE PRESIDENCY President: Jane z Milčinski Vice-President: Robert BliilC Vice-President: Bratko Kreft Secretary-General: Jancz Bads The members of the Presidency are also the Secretaries of the Sections SECTION ONE_____Historical and Social Sciences Secretary: Afojzij Fini.gar SECTION TWO__Philological and Literary Sciences Secretary-. DuiSan Moravec SECTION THREE___Mathematical, Physical and Technical Sciences Secretary: DuSau Hadii SECTION FOUR_______Natural Sciences Secretary: Stanko Grafcnauer SECTION FIVE___ ____Arts Secretary: Janez Menart SECTION SIX Medical Sciences Secretary: Franc Novak 15 LcLopla THE MEMBERS OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS (On 31 December, 1985) HONORARYMEMBER Vidmar, Josip SECTION ONE___Historical and Social Sciences Regular Members Cevc, Emilijan, Ph. D., born in 1920, Scientific Consultant and Head of the Franc Stele Institute of Art History, the SASA Research Centre, Ljubljana. Cvetko, Dragotin, Ph. D,, born in 1911, Professor of History of Slavonic and Modern World Music, Facuhy of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Finigar, Alojz, LL. D., born in 1902, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Grafcnaucr, Bogo, Ph. D., bom ill 1916, Professor of Slovene His lory, Facully of Arts, University oE Ljubljana, Ljubljana. KraSovec, Stane. born in 1905, Professor, Faculty of Economics, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Kyovsky, Rudi, LL. D., born in 1906, Professor, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Majer, Boris, Ph. D., bom in 1919, Professor of Philosophy, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana. Prctnar, Stojan, LL, D., born in 1909, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Trstenjak, Anton, Ph, D., born in 1906, Professor of Psychology, Theological Faculty, retired, Ljubljana. Vilfan, Sergij, LL. D.: bom in 1919, Professor of Legal History, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Vratuia, Anton, Ph. D.f born in 1915, Professor at the Faculty of Political Sciences in Belgrade and the Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana. Ljubljana, 2witter, Fran, Ph. D., born in 1905, Professor of General Modern History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members: Bajt, Aleksander, D. Econ., born in 1921, Professor of Economics, Law School, University of Ljubljana; Director, Economics Institute of the Law School, Ljubljana, Cigoj, Stojan, LL. D,, born in 1920, Professor of Law, Faculty of Law, University of Ljubljana, Ljubljana. Gestrin, Ferdo, Ph. D., born in 1916, Professor of Mediaeval History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Mlitiar, Zdravko, Ph. D., bom in 1913, Professor of Sociology of Local Communities, Faculty for Sociology, Political Sciences and Journalism, University of Ljubljana, Head of the Local Communities and Work Organizations Research Centre and also Chairman of the Social Work Seminar at the FSPJ, Ljubljana. Saäel, Jaroslav, D. Archaeol. Sc., born in 1924, Scientific Advisor of SAS A, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members: Apostolski, Mihailo, born in 1906. Historian and Military Theorist, Skopje. Beier, Friedrich- Karl, LL. D., born 1926, Professor at the Law Faculty in Munich and Director of the Max-Planck-Institute for Industrial Ownership and Copyright Law. Benac, Alojzij, Archaeol. D. Sc , bom in 1914, Professor for Prehistoric Ar chaco logy. Faculty of Arts, Sarajevo. Brajkovic, Vladislav, LL. D., boni in 1905, Professor of Naval and Transportation Law, University of Zagreb, retired, Zagreb. Bujas, Zoran, Ph. D„ horn in 1910, Professor of Psychology, University of Zagreb, retired, Zagreb, tubriloyic. Vasa, Ph, D., born in 1897, Professor of History of the Yugoslav Nations in Modern Times, University of Belgrade, retired, Belgrade. Djordjevic, Jovan, LL. D., born in 190S, Professor of Political Sciences and Constitutional Law, Faculty of Law, University of Belgrade, Belgrade. Djurdjev, Branislav, Ph. D,, born in 1908, Professor of History of the Turkish Era and Historical Methodology, Faculty of Arts, University of Sarajevo, retired. Sarajevo, von Fischer, Kurt, Ph. D., born in 1913, Professor of Musicology, University of Zürich, Zürich, Swiss. Flotzinger, Rudolf, Ph. D., born in 1939, Professor of Musicology, University of Graz, Austria. Gerskovic, Leon, LL. D., born 1910, Professor of Political Sciences, Belgrade, I-aroche, Emmannuel, Ph. D., born in 1914, Professor of Oriental Languages, Collège de France, Paris, France. Paviievic, Branko, LL. D., born in 1922, Professor of History, University of Titograd, Titograd. Slrotkovié, Jakov, Ph. D., Professor of Economics, University of Zagreb, President of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Supidic, Ivo, Ph. D., born in 1928, Professor of Musical History and Sociology, Music Academy of Zagreb, Head of the Institute for Musicological Research at the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Zagreb. Sidak, Jaroslav, Ph. D.r bom in 1903, Professor of General Modern History at the Faculty of Philosophy, University of Zagreb, retired, Zagreb, Taylor, Alan, John, Per ci val, Ph. D., born in 1906, Professor of History, University of Oxford, G. B. SECTION TWO Philological and Literary Sciences Regular Members Berkopec, Anton, Ph. D., born in 1906, Senior Scientific Collaborator, The Slavonic Institute of the Chechoslovakian Academy of Sciences, retired, Ljubljana. Bezlaj, France, Ph. D., born in 1910, Professor of Comparative Slavonic Philology, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Cop, Bojan, Pll. D,, born in 1923, Professor of lndi> Europe an Comparative Linguistics, Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Ijana. Jurančič, Janko> Ph. D., born in 1902. Professor of Serbian and Croatian Languages and of Old Croatian and Serbian Literatures, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Kos, Janko, Ph. D., born in 1931, Professor of Comparative Literature and Literary Theory, Philosophical Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Kumbatovič, Filip Kalan, bom in 1910, Professor of Theatre History. Academy of Theatre, Radio, Film and Television in Ljubljana, retired, Ljubljana. Logar, Janez, Slavist, Bibliographer, born in 1903. Senior Scientific Collaborator of the National University Library, retired, Ljubljana. Logar, Valentin, Ph. D., born in 1916, Professor of the History and D i alec to logy of the Slovene Language, Faculty of Arts, University ot Ljubljana, Ljubljana. Merhar, Boris, born in 1907, Professor of Slovene Literary History, Teachers' Training College, retired, Ljubljana. Moravec, Dušan, born in 1920, Director of Theatre Museum, Ljubljana, retired, Ljubljana, Paternu, Boris, Ph, D., born in 1926, Professor of Slavic Literatures. Faculty of Arts, University of Ljubljana, Ljubljana, Vidmar, Josip, D. h. c., born in 1895, Literary' Critic. Essayist, Ljubljana, Zadravec, Franc, Ph, D., bora in 1925, Professor of Slavic Literatures, Faculty of Aits, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members Bernik, France, Ph., D,, born in 1927, Scientific Advisor at the Institute for Slavic Literatures and Literary Sciences, the S ASA Research Centre, Ljubljana. Jakopin, Franc, Ph. D., bom in 1921, Head of the Institute of Slovene Language, the S ASA Research Centre, Ljubljana, Stanonik, Janez, Ph. D., born in 1921, ProEessur of Germanic Languages and Literatures, Faculty of Philosophy, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Frangeš, lvo. Ph. D., born in 1920, Professor of Literary Sciences, Faculty of Arts, Zagreb. Gavazzi, Milo van, Ph. D., born in 1895, Professor of Ethnology, University of Zagreb, retired, Zagreb. Griekat-Radulovič, Irena, Ph. D., born in 1922, Scientific Advisor of Philology, Institute for Languages, Academy of Sciences and Arts, Belgrade. Tvid, Milka, Ph, D,, bom in 1923, Professor of Serbian and Croatian Languages, Facidty of Arts, Novi Sad. IvitS, Pavle, Ph. D,, born in 1924, Professor of Slavic Languages, University of Movi Sad, retired, Novi Sad. Koneski, Blaže, born in 1921, Professor of Macedonian Language, Faculty of Arts, University of Skopje, Skopje. Kravar, Miroslav, Ph. D., born in 1914, Professor of Latin, Faculty of Phylo-sophy, Zadar, University of Zagreb. Lavrin, Janko, born in 1887, Professor of Modern Russian Literature, University of Nottingham, retired, London, G. B. Leeming, Henry, born in 192G, Senior Lecturer of Comparative Slavic Philology, University of London, London, G. B. Marti novič, Ju raj, Ph. D., born in 1936, Professor of Slovene Literature, Faculty of Philosophy, University of Sarajevo, Sarajevo, Ram me I may er, Alfred, Ph. D,, bom in 1909, Professor of Slavisties, University of Frankfurt, retired, Frankfurt, Germany. Vučenov, Dimitrij, Ph. D., born in 1911, Professor of Yugoslav Literatures, Faculty of Philosophy, University of Belgrade, Belgrade- SECTION THREE _Wi7thematical, Physical and Technical Sciences Regular Members Blinc, Robert, D. Phys. Sc., born in 1933, Professor of Electromagnetic Field and Optic, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Dolar, Davorin, D. Chem, Sc., burn in 1921, Pro lessor of Physical Chemistry, Faculty or Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Gosar, Peter, D. Phys. Sc., born in 1923, Professor of the Physcis of Solids, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Hadzi, Dusan, D. Chem. Sc., born in 1921, Professor of the Chemistry of Structures, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. I'eklenik, Janez, D. Eng.. born in 1926. Professor of Technical Cybernetics and Processing Systems, Faculty of Mechanical Engineering, University of Ljubljana, Ljubljana. Peterlin, Anton, D. Sc., born in 1908, D. Sc. h. c. Ass. Chief, Polymer Science and Standards Div., National Bureau of Standards, Washington, D. C,, U.S.A. Suklje, Lujo, D. Eng., born in 1910, Professor of Soil Mechanics and of Basic Technical Mechanics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. TiSler, Miha, D. Chem. Sc., born in 1926, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Vidav, Ivan, Ph, D,, born in 1918, Professor of Mathematics, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Vodovnik, Lojze, D. Phys. Sc., born in 1933, Professor of Biocybernetics, University of Ljubljana, Ljubljana. Corresponding Members Globevnik, Josip, D. Math. Sc., born ill 1945, Professor of Mathematics, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, Ljubljana, Gyergyek, Ludvik, Sc. D., D. h. c,, D, h, c„ bom in 1922, Professor of Networks Systems and Information Theory and Statistic Methods at the Electro-technics Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Balenovic, Kresimir, D. Chem. Sc., bom in 1914, Professor of Organic Chemistry and Biochemistry, Institute of Chemistry, University of Zagreb, Zagreb. Barton, Sir Derek Haroid, D. Sc., born in 1918, Director of the institute for the Chemistry of Natural Compounds at CNRS, Paris, France, Borisevic, Nikolaj Aleksandrovit, D. Sc., born in 1923, Professor at the Lenin University of Minsk, President ol the Academy of Sciences of Beiorussia, Minsk, U.S,S,R. Despic, Aleksander, D. Phys. Chem. Sc., bom in 1927, Professor of Physical Chemistry Faculty of Technology, University of Belgrade, Belgrade. Grdenic, Drago, D. Chem. Sc., born in 1919. Director, Institute of "Anorganic and Analytical Chemistry. University of Zagreb, Zagreb, Hahn, Erwin, L- Sc. D, born in 1921, Professor of Physics, University of California, Berkeley, U. S, A. Mihailovic, Mihailo, D. Chem. Sc., born in 1924, Professor, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, Belgrade. Povh, Bogdan, D. Phvs. Sc., born in 1932, Professor of Physics, University of Heidelberg, Director of the Max-Planck-Institute for Nuclear Physics, Heidelberg, F. R. G. Prelog, Vladimir, D. Chem. Sc., born in 1906, Head of the Laboratory for Organic Chemistry ETH, retired, Zurich, Swiss. Rao, Chintamam, Nagcsa, Ramachandra, D. Sc., born in J934, Professor at the Indian Institute of Technology, Kan pur, Tndia. Savic, Pavle, D, h, c,, bom in 1309, Professor of Physical Chemistry, Faculty of Natural Sciences and Mathematics, University of Belgrade, retired, Belgrade, SECTION FOUR Natural Sciences Regular Members Bole, Jože, D, BioL Sc., bom in 1929, Scientific Adviser at the Jovan Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana, B rudar, Srečko, Ph. D., D, h. c„ born in 1893, Professor of the Prehistory of Man, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Gams, Ivan, D, Geog. Sc., bom it] 1923, Professor of Geography, Faculty of Aits, University of Ljubljana, Ljubljana. Gra fena ne r, Stanko, D. Geol, Sc., born in 1922, Professor of Mineralogy and Petrography, Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana, Ljubljana. Mayer, Ernest, Ph. D., born in 1920, Scientific Adviser, Jovan Hadži Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana. Corresponding Members Drovenik, Matija, D. Geol. Sc., born in 1927, Professor of Ore Deposits and Ore and Coal Macroscopy in the Faculty of Natural Scienccs and Technology1. University of Ljuhljana, Ljubljana. Maljašič, Janez, D, Biol. Se,, born in i921, Scientific Adviser, Jovan Hadi.i Institute of Biology, the SASA Research Centre, Ljubljana. Pleni čar, Mario, D, Se,, born in 1921, Professor of Geology, Biostratigraphy and Geological Map-Making at the Faculty of Natural Sciences and Technology, University of Ljubljana. Ljubljana, Turnšek, Dragica, D. Geol. Sc., born in 1932, Head of the Institute of Paleontology, the SASA Research Centre, Ljubljana. Nonresident Corresponding Members Kenk, Roman, D_ Nat. Sc., born in 1898, Professor of Zoology and Collaborator for the Library of Congress in Washington, D, C,. retired, U. S- AKoch an sky-Be vide, Vanda, D. Nat, Sc., born in 1915, regular member of the Yugoslav Academy of Sciences and Arts, Professor, Geological-Palaento-logical Institute, Žagreb. Kratocbvjl, Josef, D, Nat. Sc., born in 1909, Professor of Entomology, Department of Agriculture in Bmo, Brno, Czechoslovakia. Stevanovič, Petar, D. Nat. Sc., born in 1914, regular member of the Serbian Academy of Scienccs and Arts, Professor, Faculty of Metallurgy and Geology, University of Belgrade, Belgrade. SECTION FIVE_____________ Regular Members Ingolič, Anton, Writer, boni in 1907, Ljubljana, Jakac, Božidar, Painter, born in i899. Professor, Academy or Fine Arls, Ljtib-Ijana, retired, Ljubljana. Kalin, Zdenko, Sculptor, born in 1911, Professor, Academy of Fine Arts in Ljubljana, Ljubljana, Kreft, Brat ko, Ph. D., bom in 1905, Professor of Modern Russian Literature, Faculty of Arts, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Krek, Uroš, Composer, bom in 1922, Professor of Composition and Theory, Academy of Music, Ljubljana. Mihclič, France, bom in 1907, Painter, Professor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Pa v šič, Vladimir (Matej Bor}, bom in 1913, Poet, Writer, retired, Radovljica. Potrč, Ivan, Writer, born in 1913, Ljubljana. Ramovš, Primož, Composer, born in 1921, Head of the SASA Library, Ljubljana. Ravnikar, Edvard, Architect, bom in 1907, Professor of Public Buildings, Projecting and Arranging Settlements, Faculty of Architecture, Civil Engineering and Geodesy, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Slupica, Gabrijel, Ac. Painter, bom in 1913, Pro lessor, Academy of Fine Arts, Ljubljana, retired, Ljubljana. Udovič, Jože, Writer and Translator, bom in 1912, Ljubljana. Corresponding Members Menart, Jane?., Writer, bom in 1929, Ljubljana. Mihelič, Milan, Architect, born in 1925, Director and Chief Projcct Coordinator at the Konstrukla firm for project planning, Ljubljana. Zlobec, Ciril, Poet, born in 1925. Translator, Ljubl jana. Nonresident Corresponding Members Ben hart, František, born in 1924, Slavist, Critic, Translator, Prague, Czechoslovakia. Cilenšek, Johann, born in 1913, Composer, Professor, Franz Listz Hochschule für Musik, Weimar, F. R..G. Lipuš, Flori j an, bor ti in 1937, Writer, Carinthia, Austria. Maksimovič, De sanka, bom in 1898, Poetess, Belgrade. Mcrku, Pavle, bom in 1927, Slavist, Composer and Violinist, Editor of the Trieste Radio Programme, Trieste, Italy. Mohorovičič, Andre, D, Arch it, Eng., bom in 1913, Professor of Architecture, University of Zagreb, Zagreb. Mušič, Zoran, Academic Painter, born in 1909, Paris, France. Panteleev, Dimitr, Writer, born in 1901, Sofija, Bulgaria. Rajičič, Stanojlo, born in 1910, Professor, Academy of Music, Belgrade. Saevcrud, Harald, Composer, born in 1897, Norway. SECTION SIX_Medical Sciences Regular Members Batis, Janez, D. V. M-, born in 1919, Professor, Biotechnieal Faculty, University of Ljubljana, Ljubljana, Brecelj, Bogdan, M, D., bom in 1906, Professor of Orthopedics, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Brzin, Miroslav, M. D., born in 1923, Professor of Biochemistry, Faculty of Medicine, Scientific Adviser at the Institute for Pathological Physiology, University of Ljubljana, Ljubljana. Fetlich, Janez, M. D., bom in 192i, Professor of Dermatovenerology, Facuhy of Medicine. University of Ljubljana, Ljubljana. Milčinski, Janez, M. D., LL, D., bom in 1913, Professor of Forensic Medicinc, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Milčinski, Lev, D, Sc., born in 1916, Psyhiatrist, Professor at the Faculty of Mcdicinc, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Novak, Franc, M. D., bom in 1908, Professor of Obstetrics and Gynaecology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana, Župančič, Andrej, M. D., bom in 1916, Professor of Pathological Physiology, Faculty of Medicine, University of Ljubljana, retired, Ljubljana. Corresponding Members Kambič, Vinko, M. D„ bom in 1920, Professor of Otolaryngology. Faculty of Medicine, University of Ljubljana. Ljubljana, Nonresident Corresponding Members Camo, Edhem, D. V. M., bom in 1909, Professor of Zoohygienc, Faculty of Veterinary, University of Sarajevo, Sarajevo. Dimitrijevió, Milan, M. D., born in 1931, Neuropsychiatrist, Professor of Neurophysiology at the Baylor College of Medicine, Houston, Texas, Head of the Department of Clinical Neurophysiology at the Texas Institute for Rehabilitation and Research, Houston, U.S.A. Drujan, Boris, D. Chcm, Sc., born in 1928, Director of the Laboratory of Neurochemistrv I VIC in Caracas, Venezuela. Pranchiní, Aldo, M. D.r LL. D., born in 1910, Head ol the Forensic Medicine Institute, University of Genova, Genova, Italy, Mekuli, Esad, D. V. M., born in 1916. Professor óf Veterinary Sciences, Poet, Writer, Pristina, Milic-Emili, Joseph, M. D., born in 1931, Professor of Physiology at McGilJ University, Montréal, Canada. Negovski, Vladimir, M. D., born in 1909, Professor of Rcanimatology, Academy of Sciences, Moscow, U. S, S, R. Safar, Peter, M, D„ born in 1924, Professor of Rcanimatology, University Medical Centre of Réanimation, Pittsburgh, U. S. A. Szentágothai, János, M, D., born in 1912, Anatomist, President of the Hungarian Academy of Sciences in Budapest, Budapest, Hungaiy. Volkov, Mstislav VasiljeviÈ, M, D,, horn in 1923, Orthopedist, Director, Central Institute of Traumatology and Orthopedics, Moscow, U. S. S. R. REPORTS ON THE ACTIVITIES OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS IN THE YEAR 19S5 GENERAL At the end of December, 1985, Lhe Slovene Academy df Sciences and Arts I]ad one honorary member, 60 regular, IS corresponding and 64 external members, in total 142 members. In the year 1985 SASA (the Slovene Academy of Sciences and Arts) lost its regular members; Anton Bajcc, Jože Goričar, Svctozar Ucšič, Viktor Korošec, Gorazd Kusej, Ivan Rakovec, corresponding member Jakob Rigler and nonresident corresponding member Avgust Čem igo j. UNITS THE INSTITUTE FOR THE LAWS OF THE ANCIENT ORIENT THE INSTITUTE FOR THE SLOVENE EMIGRATION RESEARCH AT SASA Director: Janez Stanom k THE CABINET OF JOSIP VIDMAR Head: Josip Vidmar THE COUNCIL FOR THE ENVIRONMENTAL RESEARCH AND PROTECTION Head: Avguštin Lah THE DEPARTMENT FOR PLANNING AND COORDINATING RESEARCH PROJECTS Director: Miroslav Brzin THE LIBRARY Director: Primož Ramovš THE DEPARTMENT FOR SPECIALIZED, ADMINISTRATIVE, TECHNICAL AND ANCILLARY AFFAIRS Community Manager: Bojan Plavc THE INTER-ACADEMY COMMITTEES The Inter-Academy Flora and Fauna Committee of Yugoslavia The Inter-Academy Committee for the Questions of Mixed Households The Inter-Academy Committee for the Study of Infection of Humans and Animals with Streptococcus agalactiae The Inter-Academy Coordinating Committee tor the Trauma t hology in Emergency Circumstances The Inter-Academv Committee for Governments and non-Dominant Ethnic Groups in Europe (1850—1940) The Coordinating Committee for Molecular Scicnces Committee for Energetics THE INSTITUTE FOR THE SLOVENE EMIGRATION RESEARCH AT SASA The Institute had a number of personnel changes during this year. Dr. Janez Stanonik. the administrator of the Institute, was on leave during research in the USA till July 12". Mrs. Mila Sen k, time paid Coworker of the Institute, had to discontinue her work at the institute due to her illness. Dr. Silva Mežnarič has been appointed on a temporary basis at the Institute to lead its administration. A new member of the Institute is Mrs. Janja žitnik who has been appointed as a younger assistant working for an M. A. degree on Louis Adamič. During the year the Institute has organized a number of consultative meetings discussing the position of the Institute within the sphere of researches on emigration from Slovenia, and it has prepared its plan of work for the period of the next five years. THE CABINET OF JOSIP VIDMAR The Cabinet devoted itseif to the literary, editorial, scientific, cultural and political work of the academician Josip Vidmar. Documentary materials were gathered and classified, preparatory-technical work for the academician's publications and books was accomplished. In 1985 Josip Vidmar published three books: Obrazi, Sile časa and Improvizacije-, the book Slovensko pismo was reprinted. Two new books arc in print (Zagreb). He edited four books in the collection Znameniti Slovenci; one book is in print. He published 42 articles, gave numerous lectures, interviews and made numerous public appearances. The Cabinet was responsible for assisting the academician with his work supplementing the materials for his bibliography and for the celebrations of his 90'11 birthday. THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR QUESTIONS OF MIXED HOUSEHOLDS The Committee is to decide before January next whether the present state of printed 1981 Census results is already sufficient to expand its activity as planned. (See the Yearbook Vol. 35, p. 151.) THE INTER-ACADEMY COMMITTEE FOR THE STUDY OF INFECTION OF HUMANS AND ANIMALS WITH STREPTOCOCCUS AGALACTIAE The researches within this inter-academy committee in 1985 were carried out by the academicians and academic collaborators from Ljubljana, Belgrade, Sarajevo and Zagreb. The Slovenian experts proceeded with epidemiological and epizootiological research while the research on the spread of Streptococcus agalactiae among humans and animals and its presence in food (as a contaminater) were carried out in Serbia, Bosnia and partially in Croatia. A number of identical Streptococcus agalactiae strains were established by means of the serological typing and phagotyping what enlarges the possibility of the human to infect himself drinking milk of the cows suffering from mastitis caused by Streptococcus agalactiae. The research results were presented in the international symposium in Prague and three symposiums in Yugoslavia. THE INTER-ACADEMY COORDINATING COMMITTEE FOR THE TRAUMATIIOLOGY IN EMERGENCY CIRCUMSTANCES A project and a working programme on »The Analytical Study of the Organization and Efficiency of the Slovenian Surgical Services in Emergency Circumstances« have been initiated to be carried out in two-years-period of time. All the head surgeons of the surgical departments and hospital traumatholo-gical services in the SR of Slovenia have been included in this project. The data forms for surgeons, workers of ihe first aid stations and policemen have been prepared for this purpose. TIIE COORDINATING COMMITTEE FOR MOLECULAR SCIENCES The Committee met on 22"' April to discuss the project of coordinated research in molecular sciences. The project will be proposed for approval by the Federal Council of Self Managed Communities for Scientific research. The project proposal has to be completed according to the requirements of the Council and the necessary data are being collected- The project will cover research activities of Centres in Ljubljana, Zagreb and Belgrade. THE LIBRARY The SASA Library worked intensively on its programme and accomplished it in spite or the problems to cope with (lack of storage room, shorttagc of personnel) due to the efficiency, high professionalism and extraordinary efforts of the Library Staff and management, Publications and duplicate stock exchange established through 1532 institutions throughout the world represents the most significant arid active sphere of the Library's work. In 1985 the Library coIlcction increased for 4763 volumes on the basis of exchange; considering donations (2233), purchases (2213) and obligatory editions (336), the total increase was 9553 units, At the end of the year the Library collection comprised 341.042 units, recorded in various catalogues in an alphabetical (according to authors) and sistematical way (LÍDC). The Library regulary informs its readers of the new acquisitions and its activity monthly publishing a bulletin and pamphlets. Its collection is accessible to all, either in its reading room or for home-use. In total the Library has lent out 33.763 works to 2906 readers and it has recorded 82% visits. The Library proceeds with dispatching the SASA publications. AI the end of the year its staff consisted of 20 employees, 15 of them enlisted as the professionals. ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI I ORGANIZACIJA SVET ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA CENTRA SAZU Predsednik: akademik prof. dr. Stojan Pretnar. Namestnik: dr. Demetrij Brodar (do 16.4.), Neda PagooBrglez (od 16.4.). Delegati delavcev ZRC SAZU: dopisni član SAZU dr. France Bernik, dr. Demetrij Brodar (do 16,4), dr, Andrej Pleterski {od 16.4.), dr. Tone Cevc, dr. Rado Gospodarič (do 16.4.), mag. Janja Kogovšek {od 16.4,), France Novak, mag. Milan Orožen Adamič (do 16.4.), mag. Karel Naiek (od 16.4.), Neda Pagon-Brglez, dr. Alojz šercelj (do 16.4J, dr. Narcis Mršič {od 16.4.), Janez Šumrada. Delegati SAZU: akademiki prof. dr. Miroslav Brzin, prof. dr. Jože Goričar (do 20,2.), prof. dr. Matija D rove ni k, prof. Janez Logar, prof. dr, Boris Majer (od 17.6.), prof. dr. Sergij Vilfan, prof, dr. Stojan Pretnar, prof. dr, Lujo Suklje. Delegati samoupravnih organizacij: Raziskovalne skupnosti Slovenije prof. dr. Vladimir BraČiČ {do 31.3.), dr, France Kresal (od 17. 6.)i Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije dipl. inž. Erik Vrenko; RepubliSke konference SZDL Slovenije prof. dr. Mara Bešter (do 31,3); Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani prof. dr. Andrej Martinčič; Univerze v Mariboru doc, dr. Bruno Hartman; Občinske raziskovalne skupnosti L j ubij ana-Cen ter proF, dr. France Adamič (do 31.3,), dr. Draga Cernelč (od 17.6.); Občinske raziskovalne skupnosti Postojna dr, Edvard Rebula. DIREKTOR Dr. Mitja Zupančič, Pomočnika: mag. Stane Granda, Majda Stanovnik-Blinc. TAJNIŠTVO ZRC SAZU Glavni pomočnik direktorja: Jože Pakiž. Samostojna referentka: Magda Kregar. Tajnica: Božena Gabrijelčič- Samostojni referent za gradbene zadeve: Tone Podboj, Računovodska in nekatera splošna opravila za potrebe ZRC SAZU opravljajo delavci delovne skupnosti SAZU. Kolegij; dr. Jože Bole, dr. Emilijan Cevc, mag. Darko Dolinar, dr. Janez Dular, mag. Stane Granda, dr, Peter Habič, dr, Franc Jakopin, Vojislav Likar, dr. Milko Matičetov (do 3 L 5,), Mirko Ramovš (od 1.6.), dr. Danilo Pokom, dr, Milan Šifrer, dr. Dragica Turnšek. Samoupravtia delavska kontrola: Janez Kcber, Helena Ložar-Podlogar (od 16.4.), Majda Merše, Jože Mun-da (predsednik do 16.4.), mag. Andrej Seliškar (do 16.4.), Julijan Straj-nar (do 16.4.), mag. Marko Terseglav (predsednik od 16.4.) in delegata SAZU akademika prof dr. Janez Bat is in prof. dr. Rudi Kyovsky, Disciplinska komisija: mag, Frančiška Buttolo (od 16. 4.), dr. Marjan Dolgan, Sonja Horvat, mag, Karel Na tek (do 16.4.), Vlasta Pachciner-Klander, Ivan T ur k (predsednik) in zunanji članici Breda Pretnar ter Marija Snoj. Odbor za delovna razmerja: dr. Katica Drobne, Maja Košmrlj-Levačič (do 26. 4.), dr. Darja Mihelič (predsednica od 26, 4.), dr. Andrej Pleterski (predsednik do 26. 4.). Rado Riha (do 26.4), Jurij Snoj, Nastja Vojnovič (od 26.4.). Odbor za razporejanje sredstev sklada skupne porabe: Metka Culiberg (od 26. 4.), Juri j Fikfak, Polona Kostanjevec, mag. Andrej Kranjc (predsednik do 26.4.), Vojislav Likar {predsednik od 26.4.), mag. Metka Pavčič. Stab za civilno zaščito: Magda Kregar, Alenka Maček, mag, Karel Natek (do 26.4.), mag, Milan Orožen Adamič (poveljnik od 26.4.), dr, Damjan PrelovSek (poveljnik do 26. 4,), mag. Vinceitc Rajšp (od 26.4.), Cvetan a Tavzes. Komite za splošno ljudsko obrambo in civilno samozaščito: dr. Demetrij Brodar (do 16. 4.), Ncda Pagon-Brglez (od 26. 4,), dr. Marjan Dolgan (do 20.lt.), Marij čuček (od 30.11.), mag. Aleš Erjavec (predsednik), dr. Damjan Prelovšek (do 26. 4.), mag. Milan Orožen Adamič {od 26,4.), akademik prof. dr. Slojan Pretnar, dr. Ivo Puncer, dr. Mitja Zupančič. Delegacija za zbore združenega dela: Martin Ahlin, mag, Darko Dol i na r, dr. Katica Drobne, dr. Božo Drovenik, dr, Rado Gospodaric, Vojislav Likar, mag. Metka Pavčič (predsednica), Janez S um rad a, mag. Marko Terseglav in Ivan Turk. Posebna delegacija za zbor izvajalcev za raziskovalne SI S: dr, Angelos Baš, dr, Janez Dular, mag. Stane Granda, dr. Peter ITabič, Maja Košmrlj-Levačič (predsednica), dr. Zmaga Kumer, dr. Alojz Malin ček, Jože Mtinda, mag. Milan Orožen Adamič, Ne da Pagon-Brglez, Jože Pakiž, dr, Damjan Prelovšek, dr. Jakob Rigler (do 8.7.), Majda Stanovnik-BIinc in dr, Dragica Turnšek. Združena delegacija SIS za znanost, kulturo, zdravstveno varstvo in skrbstvo, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje* mag. Frančiška Benedik, Dragan Božič, mag. Franc C i me rman, Marij Cuček, mag. Aleš Erjavec, Ivana Hafner, Milena Hajnšek-Holz, mag. Eva Holz (predsednica), Polona Kostanjevec, Majda Marše, VI as ta Pachei-ner-KIandcr, Jurij Snoj, Julijan Strajnar, Angela Turnšek in Nas tja Vojnovič. Izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov: mag. Frančiška Benedik (do 20.11,), Marjeta Humar (od 20.11.), Kata Cvetko, Andreja Dolenc-Vičič (do 20.11.), dr. Franc Leben (od 20.11.), dr. Marjan Dolgan (predsednik do 20, 11.), Jola škulj (od 20.11.), dr. Božo Drovenik (do 20. 11.), Marij čuček (predsednik od 20. H.), Marjan Luzar (do 20.11.), Andrej Mihevc (od 20.11.), Božo Otorepec (do 20.11,), Borut Uršič (od 20.11.), Maruša Rupert (do 20. 11.), Tone Podboj (od 20. 11.), Sinja Zemljič-Golob (do 20. 11.), Igor Cvetko (od 20. II.). I. INŠTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Znanstveni svet: akademiki prof. dr, Janez Batís, prof. dr, France Bezlaj, prof. dr. Valentin Logar (predsednik), dopisni Član SAZU dr. Jakob Rigler (do 8.7.), prof. dr. Martin Orožen, doc. dr, Alenka Sivic-Dular, strokovna svetnica Milena Hajnšek-Holz, raziskovalna asistentka Majda Merše (od J. 10,). Upravnik: dopisni član SAZU dr. Franc Jakopin. Pomočnica upravnika-, strokovna svetnica Zvonka Ledcr-Mancini (do 1.30, strokovna svetnica Milena Hajn5ek-Holz (od 1.3.). Samostojna strokovna delavka: Ivana Hafner. a) Leksikoloska sekcija Vodja: strokovna i vet nica Milena HajnJek-Holü, Znanstvena svetnika: dopisna člana SAZU dr. Franc Jakopin (delno angažiran), dr. Jakob Rigler (do 8.7.). Strokovni svetniki: Ivana Černelič, Milena HajnSek-Hol¿, Zvon ka Le-der-Majicini (do 1.3.), Jakob Mliller, Marta Silvester. Višji strokovni sodelavci: Martin Ahlin, Marjeta Humar, Janez Keber, Polona Kos tan jevec, Bori slava Košmrlj-Levačič, Zvonka Praznik, Ivanka Sircclj, Cvet ana Tavzcs (do 1.3.). Strokovne sodelavke: Ljudmila Bokal, Alenka Gložančev, Branka Lazar, Jerica Snoj, Nastja Voj novic, Samostojna strokovna delavka: Mari ja Dolenc. Samostojna tehnična delavka: Ana Anžel, Tehnične delavke: Alenka Koren. Irena Orel Pogačnik, Nataša S lavi nec. Zunanja znanstvena sodelavca: akademika dr. Anton Bajcc (do 10.6.), prof. dr. Valentin Logar (do L 10,). b) Dialektološka sekcija Znanstveni svetnik: dopisni član SAZU dr. Jakob Rigler (do 8.7,). Raziskovalna sodelavka: mag. Frančiška Benedik, Raziskovalni asistentki: Sonja Horvat, Vera Smole (od 15. 10.). Zunanji znanstveni sodelavec: akademik prof. dr. Valentín Logar. c) Etimološko-ononiastična sekcija Znanstveni svetnik: dopisni član SAZU dr, Franc Jakopin (delno angažiran). Raziskovalni asistent: mag. Marko Snoj. Stažistka raziskovalka: Metka Furlan. Zunanji znanstveni sodelavec: akademik prof. dr, France Bezlaj. i) Komisija za historične slovarje Višja raziskovalna sodelavka: mag. Francka Prem k. Raziskovalni asistentki: mag. Majda Merše, Jožica Narat-Škerl (od 15.10.). Strokovni svetnik: Franca Novak. Člani komisije; akademik prof. dr. France Bezlaj (predsednik), prof, dr. Jože Koruza, dr. Vilko Novak, prof. dr, Martina Orožen, prof, dr, Breda Pogore.lec in redna sodelavca dr. Franc Jakopin, France Novak. IS Letopis d) Terminološka komisija Terminološko komisijo oziroma njene sekcije sestavljajo zunanji sodelavci, razen Zvonke Leder-Mancini, Miloša Rybafa, Marjete Kalin, Cvetane Tavzes (od 1. 3.) in Andreje Janežič (do 15. 10 ), Predsednik komisije; akademik prof. dr. Janez Batis. Strokovni i ver; akademika prof. dr. Janez Batis (predsednik) in prof. dr. Dragotin Cvetko, prol. dr. France Adamič, prof. dr. Ivanka Brglez, dr. Ciril Kržišnik, Gabrijel Simčič, prof. dr. Bogomil Var-gazon. Pomočnica predsedniku komisije: strokovna svetnica Zvonka Leder-Mancini (od 1,3.), S/fofcuvfra sodelavka: Marjeta Kalin. Strokovna delavka: Janja Žitnik (do 14. 10.). PRAVNA SEKCIJA Vodja: dr. Ciril Kržišnik. Strokovni svetnik: Miloš Rybar. TEHNIŠKA SEKCIJA Vodja: prof. dr. France Adamič. Jezikovna svetovalka: Bori slava Košmrlj-Levačič. MEDICINSKA SEKCIJA Vodja: prof. dr. Bogomil Vargazon. Višja strokovna sodelavka: Cvetana Tavzes (od 1,3.). Strokovna sodelavka: Andreja Janežič (do 15, 10,). VETERINARSKA SEKCIJA Vodja: prof. dr. Ivanka Brglez. Jezikovna svetovalca: Stanislav Suhadolnik, Cvetana Tavzes. NARAVOSLOVNA SEKCIJA Vodja: Gabrijel Simčič. Jezikovni svetovalec; Stanislav Suhadolnik. UMETNOSTNA SEKCIJA Vodja: akademik prof. dr. Dragotin Cvetko. 2. INŠTITUT ZA ARHEOLOGIJO Znanstveni svet: znanstvena svetnika SAZU dr. inž. Demetrij B rod ar (predsednik) in dr. France Leben, prof. dr. Stane Gabrovec, prof. dr. Franc Osole, višji raziskovalni sodelavec mag. Slavko Ciglenečki. Upravnik: dr. Janez Dular, znanstveni sodelavec. Znanstveni svetniki: dr. inž. Demetrij Brodar, dr. Francc Lcben, dopisni član SAZU dr. Jaroslav Sašel. Znanstveni sodelavec: dr, Janez Dular, Višji raziskovalni sodelavec: mag. Slavko Ciglenečki. Raziskovalna sodelavca: dr. Andrej Pleterski in Dragan Božič. Višji strokovni sodelavec: Ivan Turk. Strokovna asistentka: Andreja Dolenc-Vičič. Višji strokovni delavki: Dragica Knific-Lundcr in Barbara Ravnik-Toman (do 31. 5.). Stažistka-raziskovalka: Snežana Tecco-Hvala, Tajnica: Breda Pavčič-Justin. 3. ZGODOVINSKI INŠTITUT MILKA KOSA Znanstveni svet: akademiki dr. Fran Zwitter (predsednik), dr. Bogo Grafenauer, dr, Sergij Vilfan, dopisni član S AZU dr. Ferdo Gestrin, raziskovalni svetnik Božo Otorepec, znanstvena sodelavka dr. Darja Mihelič, Upravnik: mag. Stane Granda, višji raziskovalni sodelavec. Znanstvena sodelavka: dr. Darja Mihelič. Raziskovalni svetnik: Božo Otorepec. Višji raziskovalni sodelavec: mag. Stane Granda, Raziskovalni sodelavci: mag. Eva Holz, mag. Vinko Rajšp, Janez £u- mrada. Zunanji sodelavci: akademiki prof. dr. Fran Zwitter, prof, dr. Bogo Grafenauer, prof. dr, Sergij Vilfan, dopisna člana SAZU prof, dr. Ferdo Gestrin in dr. Jaro Sašel, prof. dr. Ange.los Bas, prof. dr. Jože Pir-jevec, prof. Ema Ume k, inž. Tadej Brate, inž. Rudolf Cimolini (do septembra), prof. Majda 2 on t ar, Sand i Sitar, prof. Olga Janša-Zorn, dr. Ivan Zel ko, prof. Branko Marušič. 4. UMETNOSTNOZGODOVINSKI INŠTITUT FRANCETA STELETA Znanstveni svet: akademik prof. dr. Dragotin Cvetko (predsednik), univ. prof. dr. Scrgej Vrišcr, dr. Marijan Za dni k ar in znanstveni sodelavec dr. Damjan PrelovŠek. Upravnik: akademik dr. Emilijan Ccvc, znanstveni svetnik SAZU. Znanstveni sodelavec: dr. Damjan Prelovšek. Raziskovalna asistenta: Ana Lavrič in Blaž Resman. Višja strokovna sodelavka: Vida Urek. Stažist raziskovalec: Borut Uršič. S. MUZIKOLOSKI INSTITUT Znanstveni svet: akademika dr. Dragotin Cvetko (predsednik) in Primož Ramovš, prof. dr. Andrej Rijavec, prof. dr, Jože Sivec, raziskovalni asistent Jurij Snoj. Upravnik: dr. Danilo Pokorn, višji znanstveni sodelavec. Raziskovalni asistent: Jurij Snoj. Zunanji sodelavci: dr. Mirko C ude rman, prof. dr. Jože Sivec, dr. Edo Skulj. 6. INŠTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Janko Kos (predsednik), Dušan MoraveC, Janez Logar in prof. dr. Boris Paternu, dopisni član SAZU prof, dr. Francč Bernik, strokovna svetnika Jože Munda in Majda Stanovnik-Blinc. Upravnik: mag. Darko Dolinar, raziskovalni svetnik. 1B< 243 Samostojna strokovna sodelavka: Angela Turnšek. Tajnica: Alenka Maček. a) Sekcija za slovensko literarno zgodovino: Znanstveni svetnik: prof. dr. France Bernik, Znanstveni sodelavec: dr. Marjan Dolgan. b) Sekcija za literarno teorijo; Raziskovalni svetnik: mag, Darko Dolinar. Strokovni svetnici: V las ta Pachciner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc. Raziskovalna asistentka: Jola Škulj, c) Sekcija za biografi ko, bibliografijo in dokumentacijo: Strokovna svetnika; Jože Munda, Nada Gspan-Prašelj. Raziskovalni sodelavki: mag, Frančiška Buttolo, mag. Metka Pavčič. 7, INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Bogo Grafenauer, prof. dr. Sergij Vilfan in prof. Boris Mcrhar {predsednik},, znanstvena svetnika SAZU dr, V al en s Vodušek in dr, Angelos Baš, raziskovalna svetnica mag. Helena Ložar-Podlogar in višji strokovni sodelavec Mirko Ramovš, Upravnik: dr. Milko Maiičetov, znanstveni svetnik SAZU (do 31.5.), Mirko Ramovš, višji strokovni sodelavec (od 1. 6.). Pomočnik upravnika: Mirko Ramovš, višji strokovni sodelavec (do 31.5.). Znanstveni svetniki: dr. Angelos Baš, dr. Tone Cevc, dr. Zmaga Ku- mer, dr. Miiko Matičetov (do 31. 5.). Raziskovalna svetnica: mag. Helena Ložar-Podiogar, Višji strokovni sodelavci: Naš ko Križnar, Mirko Ramovš, Julij an S t ra j na i-. Raziskovalni sodelavec: mag. Marko Tcrseglav. Raziskovalni asistentij Igor Cvetko, Jurij Fikfak, Marija Stanonik. Strokovna asistentka: Sinja Zemljič-Golob, Samostojna tehnična delavka: M ari a Koren. Tajnica: Tatjana Narlnik. 8. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Znanstveni svet: akademika prof. dr. Boris Majer (predsednik) in prof. dr. Rudi Kyovsky, dopisni član SAZU prof. dr. Zdravko Mlinar, prof. dr. Adolf Bibič, prof. dr. Božidar Debcnjak, Ivan Križnar, raziskovalni sodelavec Radivpj Riha. Upravnik: Vojislav Likar, raziskovalni asistent. Višji raziskovalni sodelavec: mag. Aleš Erjavec, Raziskovalni sodelavec: Radivoj Riha, Strokovna svetnica: Neda Pagon-Brglez, Raziskovalni asistent: Vojislav Likar. Samostojni strokovni delavec: mag. Tomaž Mas mak (od 1.10). Tajnica: Zvezdana Bizjak-Pitamic. 9, GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MELIKA Znanstveni svet: akademiki dr. Svetozar Ilešič (do 4.2.), dr. Ivan Gams (predsednik) in dr. Stanko Grafenauer, znanstveni svetniki SAZU dr. Peter Ha bič, dr. Avguštin Lah in dr. Drago Mcze, univ. prof. dr. Darko Radinja, dr. Igor Vrišer in strokovni svetnik Milan Na te k. Upravnik: dr. Milan Sifrer, znanstveni svetnik SAZU. Znanstvena svetnika: dr. Drago Meze, dr. Milan šifrer. Strokovni svetnik: Milan Natek. Višji raziskava!rti sodelavec :mag. Milan Orožen Adamič. Raziskovalni sodelavec: mag. Karel Natek. Statist raziskovalec: Matej Gabrovec. Samostojna strokovna delavka: Marija Gorcnšek. Samostojna tehnična delavca: Maruša Rupcrt, Vlado Vi vod. Višja tehnična delavka: Meta Ferjan, 10. INŠTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Znanstveni svet: akademiki prof. dr. Srečko B rod ar, prof. dr. Sveto zar Ilešič (do 4. 2.), prof. dr. Ivan Rakovec (do 3.8.), dr. Jože Bole (predsednik) in prof. dr. Ivan Gams, dopisni član SAZU prof. dr. Mario Pleničar in izr. prof, dr. Rado Gospodaric, znanstveni svetnik SAZU. Upravnik: dr. Peter Habič, znanstveni svetnik SAZU. Znanstvena svetnika: dr. Rado Gospodaric, dr. Peter Habič. Strokovna svetnica: Mchtilda Urleb. Višja raziskovalna sodelavca: mag. Andrej Kranjc, mag. Janja Ko-govšek. Raziskovalni sodelavec: France Sušteršič. Raziskovalni asistent: Andrej Mihevc. Samostojni strokovni delavec: Ivan Kenda (do 31, 8,). Višji strokovni delavki: Maja Kranjc, Božena Kafol {do 29.6.). Tajnica-. Stanka Tomšič (od L 10.). Strokovni delavec; Franc Malečkar. Samostojni tehnični delavec: Jurij Hajna. Višja tehnična delavca: Leon Drame, Marjan Luzar. Tehnični delavec: Samo More!. Jamski vodnik: Alojz Vadnjal. Snažilka: Slavuljka Sušak. 11. INŠTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Znanstveni svet: akademika dr. Ivan Rakovec (do 3. 8.) in dr. Jože Bole, dopisna člana SAZU prof. dr. Mario Pleničar (predsednik), in dr. Janez Matjašič, znanstvena svetnica SAZU dr. Katica Drobne, Upravnica: dopisna članica SAZU dr. Dragica Turnšek, znanstvena svetnica. Znanstveni svetnici: dr. Katica Drobne in dr. Dragica Turnsck. Raziskovalni svetnik: mag. Franc Cime rman. Stažistka raziskovalka, od 15,11. samostojna strokovna delavka: Spe la Goričan. Samostojna tehnična delavka: Milojka Huzjan, Tehnična delavka: Kala Cvetko. 12. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HAD2IJA Znanstveni svet: akademik prof, dr. Ernest Mayer (predsednik), dopisni član SAZU prof. dr. Janez MaTjaSlč, prof. dr. Kazimir Tarman, znanstvena svetnika SAZU dr. Alojz Sercelj in dr. Ivo Puncer. Upravnik: akademik dr. Jože Bole, znanstveni svetnik SAZU. Znanstveni svetniki; akademika prof. dr, Ernest Mayer in dr. Jože Bole, dr, Jan Carnelutti, dr. Lojze Marinček, dr, Ivka Marija Munda, dr. Ivo Puncer, dr. Alojz Sercelj in dr. Mitja Zupančič. Višja znanstvena sodelavca: dr. Božidar Dravenik in dr. Darinka Trpin. Znanstveni sodelavec: dr. Narcis Mršic. Raziskovalni sodelavec: mag. Andrej Seliš k ar. Raziskovalna asistenta-. Metka Culibcrg in Marij tuček. Višji strokovni sodelavec: Milan Prešeren. Strokovni sodelavec: Vinko Žagar, Samostojni strokovni delavec: Branko V res (do 9, 4.). Strokovna delavka: Olga Dežman-Jokič. Samostojna tehnična delavca: Inge Kakui in Peter Tonkli. 13. INŠTITUT ZA MEDICINSKE VEDE Upravnik: akademik dr, Bogdan Bnecelj. Zunanji znanstveni sodelavci: prof. dr. Stanko Banič, primarij dr. Slavko Rakovec, prof. dr. Miroslav Kališnik. II POROČILO O DELU V LETU 1985 SAMOUPRAVNI IN UPRAVNI ORGANI V letu 1985 je potekla dvoletna mandatna doba prvemu svetu ZRC SAZU, Zato so bile skladno s 103. členom statuta ZRC SAZU 14, 6. 1985 razpisane volitve za delegacijo delavcev v svet. Hkrati so ustanoviteljica naše delovne organizacije SAZU in samoupravne organizacije v skladu s 141. členom statuta ZRC SAZU imenovale svoje delegate. Na novo so bili tudi izvoljeni delegati samoupravne delavske kontrole, disciplinske komisije in odbora za razporejanje sredstev sklada skupne porabe ter glede na novo izvoljene delegate izmenjani nekateri delegati komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Na 1. seji novega — drugega sveta ZRC SAZU 17. 6. je bil le-ta konstituiran in za predsednika sveta ponovno izvoljen akademik prof. dr, Stojan Pretnar, za namestnico pa Meda Pagon-Brglez. Delo samoupravnih in upravnih organov je potekalo v različnih oblikah: na 2 referendumih, 2 zborih delovnih i j udi, 2 sejah sveta, 11 sejah ožjega sveta, 9 sejah odbora za delovna razmerja, 5 sejah odbora za razporejanje sredstev sklada skupne porabe, 10 sejah komisije za pravilnik o razporejan ju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, 5 sejah posebne delegacije izvajalcev za raziskovalne S iS, 3 sejah izvajalcev PoRS, 34 sejah združene delegacije SIS uporabnikov, 8 sejah delegacije za delegiranje v skupščine DPS, 5 sejah kolegija, 4 sejah komisije za tisk in 10 sejah komisije za prostorski razvoj. Pomembnejše samoupravne odločitve delovnih ljudi so bile volitve V nove samoupravne organe, sprejetje sprememb Pravilnika o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil ZRC SAZU in sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost ZROS z referendumom, dne 16.4. Svet v ožji sestavi je na svoji 3, seji dne 17.6. sprejel Pravilnik o organizaciji in vodenju knjigovodstva ter popisu sredstev, razpravljal in dal v razpravo delovnim ljudem Pravilnik o uresničevanju samoupravne delavske kontrole in PraviInik o obveščanju delavcev. Kot doslej je obilo dela in nadaljnje usklajevanje pripomb povzročal Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, ki je sedaj dobil bolj ali mani dokončno obliko in bo v začetku prihodnjega leta predlagan za referendum. V letošnjem letu so se vrstile številne razprave in seje v samoupravnih in upravnih organih o predlogu našega srednjeročnega (od 1986 do 1990) in dolgoročnega (od 1986 do 2000) multidtsciplinarnega in interdisciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki je bil izdelan lansko leto na podlagi načrtov dela v posameznih inštitutih ter predložen ekspertnim skupinam in drugim ustreznim organom RSS, ki so zavzele do njega pozitivno stališče in je sedaj predlagan za sprejem skupščini RSS. Poleg teh dveh dokumentov smo izdelali načrt za leto 1986, ki bo prav tako obravnavan na prihodnji skupščini RSS in predlagan v sprejem. Glavne značilnosti in najpomembnejše rezultate raziskovalnega dela v srednjeročnem obdobju 1981—85 ter dolgoročni in srednjeročni delovni načrt smo predstavili tudi v publikaciji NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA SLOVENSKEGA NARODA, ki jo je aprila 1985 izdala SAZU. O našem delu in rezultatih dela je poročalo dnevno časopisje, in sicer Delo in Ljubljanski dnevnik 24. 1, O organizaciji in programih posameznih inštitutov pa je poročal Ljubljanski dnevnik 19.1. in 11-6., kjer sta sodelovala E. Cevc in A. Sircelj. Posamezni važnejši rezultati v letu 1985 so bili predstavljeni na tiskovnih konferencah ob izidu znanstvenih del. Glavni rezultati dela v petletnem obdobju <1981—1985) v okviru programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda so bili predstavljeni na razslavi, ki je bila odprta od 28. 11. do 6, 12. in opisani v Prosvetnem delavcu 23. 12. (36, št. 19). Finančno poslovanje prikazuje: ZAKLJUČNI RAČUN ZRC SAZU V LETU 1985 DIN CELOTNI PRIHODEK 317,385,949,28 MATERIALNI STROSKI 88,590.253,49 DOHODEK 228,795.695,79 OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 32,914.927,00 ČISTI DOHODEK 195,880,768.79 RAZDELITEV ČISTEGA DOHODKA: za osebne dohodke 171,077.442,50 za SSP —• stanov, del 7,255.834,50 za SSP — za druge potrebe 6,000.000,00 za rezervni sklad 4,575.914,00 za poslovni sklad 6,971577,79 SKUPAJ 195,880.768,79 OSNOVNA ORGANIZACIJA ZVEZE SINDIKATOV V letu 1985 je bilo treba pripraviti Se nekatere samoupravne akte, ki so nujno potrebni za delovanje ZRC SAZU. Njihova zahtevnost je terjala dolgotrajnejše oblikovanje, saj je bilo treba upoštevati tudi mnoge zakonske spremembe. Eden takšnih aktov je pravilnik o razporejanju dohodka. Ko je ta dozorel za osnutek, je sindikat pozval delavce, naj ga kritično pregic dajo in sporočijo komisiji, ki ga je pripravljala, svoje pripombe. Ob tem aktu je postalo aktualno vprašanje financiranja celotne raziskovalne dejavnosti v družbi, To sicer presega okvire našega sindikata, vendar že vpliva na našo delovno organizacijo. V prihodnje ga bodo morale reševati vse družbenopolitične organizacije. Izvršilni odbor si je prizadeval, da bi rešil tudi druge naloge. Tako je organiziral preventivne zdravstvene preglede, ob smrti nekaterih delavcev je pomagal njihovim ogroženim di-užinam. Da bi omogočili čim večjemu številu dclavcev dopus to vanje na morju, je sindikat najel še eno prikolico, eno pa kupil, Nadaljeval je organiziranje tradicionalnih prireditev rekreativne narave: smučarsko tekmovanje, ki je bilo letos na Starem vrhu pri Škof j i Loki, in pohod ob žici okupirane Ljubljane, Strokovna ekskurzija je bila usmerjena na Dolenjsko. Otrokom naših delavcev je bila namenjena novoletna obdaritev. Sindikat je poskrbel tudi za ogled pomembnejših kuturnih prireditev, zlasti slikarskih razstav pod strokovnim vodstvom in gledaliških uprizoritev. Ves čas smo plodno sodelovali s sindikatom SAZU. Občinski svet zveze sindikatov Ljubljana Center je spomladi odlikoval izvršilni odbor sindikata ZRC SAZU s srebrnim znakom Zveze sindikatov Slch veni je. Na občnem zboru 20,11. je bilo pregledano sindikalno delovanje v zadnjih dveh letih in izvoljen nov izvršilni odbor, kajti staremu se je iztekel mandat. NAGRADE, ODLIKOVANJA, PRIZNANJA Nagrada Nagrado Kidričevega sklada za leto 1985 za monografijo Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem je prejel dr. Tone Cevc. Odlikovanje Red zaslug za narod s Srebrnimi žarki je prejela Sekcija za glasbeno narodopisje Inštituta za slovensko narodopisje. Priznanja Za redna člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti sta bila izvoljena dr. Jože Bole in dr. Emilij an Cevc. Za dopisne člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti so bili izvoljeni dr. Franc Jakopin, dr, Jakob Rigler, dr. Jaroslav Sašel in dr. Dragica Turnšek. Za dopisnega Člana Gesellschaft für historische Waffen- und Kostümkunde v Berlinu je bil izvoljen dr. Angelo s Baš. Zaslužni član Suveza speleologa Jugoslavije je postal Franc Malečkar. Zlato Gallusovo značko Zveze kulturnih, organizacij Slovenije je za uspešno dolgoletno delo na področju glasbene dejavnosti prejel dr. Danilo Pokom. Priznanje ob 210-letnici Narodne in univerzitetne knjižnice za prispevek k strokovnemu razvoju ustanove in slovenskega knjižničarstva je prejel Miloš Rybär. Plaketo Civilne zaščite je za 30-letno preučevanje naravnih nesreč na Slovenskem in dosežke pri razvoju civilne zaščite prejel dr. Milan Sifrer. Priznanje "Miroslav Vtlhar« je za dosežke na področju kulturne dejavnosti na Postojnskem prejela Met h II d a Urleb. Bloudkovi znački TKS Postojna sta dobila dr. Rado Cospodarič in dr. Peter Habič. SODELOVANJE Z VISOKIMI IN VIŠJIMI ŠOLAMI Dr. Angelos Baš — konzultacije iz predmeta Etnologija Slovencev za študente podiplomskega študija etnologije na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Dr. France Bern i k — dva cikla predavanj v In te runi verzi te tnem centru za postdiplomski študij v Dubrovniku: Sodobna slovenska proza s poseb nim ozirom na vojno tematiko (14.—17.1.); Slovenska književnost med romantiko in simbolizmom (10.—14.6.). Dr. Franc Jakopin — pogodbeni profesor za slovansko filologijo na Facolta di lettere e filosofia v Trstu. Naš ko Križnar — ciklus predavanj fakultativnega predmeta Vizualna etnologija z naslovom Video delavnica za študente etnologije na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja V Ljubljani, V šolskem letu 1985 86- Dr. Zmaga Kumer — Uvod v glasbeno narodopisje — predavanja za 3. letnik Oddelka za muzikologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kar-def ja v Ljubljani. Dr. Darja Mihelič — izbrana poglavja iz starejše slovenske zgodovine — predavanja na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. France Novak — predavanja o slovenskem jeziku na Višji upravni šoli v Ljubljani. Božo Otorepec — predavanja o Patinski paleografiji, kronologiji in diploma-tiki z osnovami herald i ke na zgodovinskem in umetnostno-zgodovinskem oddelku Filozofske fakultete Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Neda Pagon-Brglez — ciklus predavanj iz sociolog je kulture z naslovom Samoupravna organiziranost kulture za ID. letnik oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani. Mirko Ramovš — Slovenski ljudski plesi. Predavanja (2 uri tedensko) na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani. Julijan Strajnar — Uvod v glasbeno narodopisje; predavanja za študente na Akademiji za glasbo v Ljubljani. ZNANSTVENA POSVETOVANJA Simpozij o kraškem površju Pobudo Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, da bi organiziral znanstveno raz.pravo in izmenjavo izkušenj pri proučevanju kraškega površja z vidika njegovega nastanka in pomena ter geomorfološkega kartiranja, so podprli Zveza geografskih društev Slovenije, predsedstvo študijske skupine ta posege v kras pri Mednarodni geografski zvezi ter Raziskovalna skupnost Slovenije, ki je prispevala tudi del sredstev za organizacijo zborovanja in objavo referatov, Z intenzivnim razvojem krasoslovja ob hkratnem naraščajočem izkoriščanju in pomanjkljivem varovanju krasa se pojavljajo nova vprašanja, a tudi novi odgovori in rešitve, ki jih je treba preverjati v strokovnih krogih. Simpozija, ki je bil v Postojni od 12. do 14. julija, se je udeležilo skupno 54 krasoslovcev iz skoraj vse kraške Jugoslavije. V treh dneh se je zvrstilo 2J predavanj, 3 poldnevne ekskurzije po notranjskih kraških poljih, Pivški kotlini in matičnem Krasu ter posebej pripravljen razgovor o morfogenezi in kartiranju kraškega površja. V prostorih inštituta je bila na ogled razstava o kamniti podobi krasa, dopolnjena z objavljenimi domačimi in tujimi genmorfološkimi kartami krasa. Odvisnost kraškega reliefa od geološke zgradbe so predstavili član JAZU dr. Milan Herak, dr. Rado Gospodaric in dr. Jože Čar. O morfogenezi, tipologiji in klasifikaciji kraškega površja so poročali akademik prof. dr. Ivan Gams, dr. Darko Radinja, dr. Peter Habič, dr. Srečko Božičevič, mag. Andrej Kranjc, mag. Janja Kogovšek, France Sušteršič in Srdjan Beli j. Problematiko geomorfološkega kartiranja krasa so obravnavali dr. Jurij Kun a ver, dr. An dri j a Bon ar skupaj z Ištvanom Blazekom, Andrej Mihevc in mag. Karel Na tek, rabo in varstvo krasa pa dr. Fran jo Fritz, mag. An te Pavičič, dr. Jo-van Petrovič, dr. Ognjen Bonacci, dr, Slobodan Sestanovič ter Ljupče Milj-kovič, Marjan Debelak in Matjaž Puc. Z regionalnega vidika je 16 referatov obravnavalo dinarski kras, 2 karpatsko balkanski in 1 alpski kras, 4 prispevki pa so bili pretežno teoretskega značaja. Slovenski kras je podrobneje obravnavalo 12 referatov, od teh so jih kar 8 prispevali sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa, zato lahko štejemo to srečanje tudi za predstavitev in-štitutskega programa in njegovih rezultatov jugoslovanski strokovni javnosti. Da je bilo srečanje kvalitetno, tematika aktualna in vzdušje delovno, najbolje kažejo vprašanja, pripombe in razprava, ki je bila često daljša od samega prispevka. Tudi razlaga na terenu je spodbudila živahno strokovno razpravo, pri kateri je prišlo tudi do križanja mnenj o vprašanjih morfo-geneze, tipologije kraških oblik, legende geomorfološke karte in organizacije geomorfološkega kartiranja v Jugoslaviji. Na področju varstva krasa je zbudil zanimanje predlog za ustanovitev Notranjskega kraškega parka, udeleženci simpozija pa so sprejeli tudi skupno stališče v prid zaščiti našega znamenitega Cerkniškega jezera. Izoblikovanih je bilo več koristnih sklepov v zvezi z organiziranjem prihodnjega raziskovalnega dela, nakazana je bila potreba in želja, da hi v Postojni nastalo krasoslovno središče tudi z jugoslovanskega vidika, vprašanje pa je, če je inštitut v sedanji sestavi in s se- danjimi sredstvi kos tej nalogi. Za strokovne pogovore je zmanjkovalo časa — tO kaže, da bi se morali jugoslovanski krasoslovci večkrat srečali. Jugoslovansko posvetovanje »Vloga avdiovlzualne dokumentacije pri etnološkem terenskem delu« Avdiovizualni laboratorij je ob 2. Mednarodnem festivalu etnoloških in ekoloških filmov v Kranju organiziral 1,—2. 10. jugoslovansko posvetovanje, ki SO se ga udeležili referenti iz Skopja, Sarajeva, Zagreba, Ljubljane in Kratlja. To je bilo pno tovrstno Strokovno posvetovanje na jugoslovanski ravni. V dveh dneh se je zvrstilo 8 referatov, ki so zajemali tematiko večinoma iz lastne prakse. Pokazala se jc aktualnost in raznoličnost jugoslovanske uporabe avdiovizualne dokumentacije in s tem potreba po pogostejših strokovnih srečanjih. Obravnavano je bilo tudi sodelovanje s TV. V popoldanskem času so potekali razgovori in prikazi video kaset ter filmov, ki so jih udeleženci prinesli s seboj. Podobne je jc bilo predstavljeno tudi delovanje Avd i ovizualnega laboratorija ?,RC SAZU. Zadnji dan se je udeležencem pridružila še gostja iz ZDA, dr. A. Jablonko, sicer članica letošnje mednarodne žirije kranjskega festivala, ki je prikazala video kasete. V začetku 1. 1986 bodo referati kranjskega posvetovanja izšli v posebni brošuri v založništvu fnterfilma, organizatorja Mednarodnega festivala etnoloških in ekoloških filmov v Kranju. Mednarodno znanstveno srečanje »Aktualnost Marsovih OČRTOV« Neposredno pred izidom prve knjige Temeljne izdaje del Marxa in Engelsa V slovenščini, tj- Karla Marx;t Kritika politične ekonomije 1S57 S8, v kateri je znamenito Marxovo rokopisno besedilo Očrti kritike politične ekonomije, je InStitut za marksistične študije ZRC SAZU na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti 3. 10. organiziral mednarodno znanstveno srečanje, na katerem so poleg slovenskih filozofov sodelovali še gostje iz ZR Nemčije, Hans-Georg Baekhaus, Heinz Brakemcicr in Helmut Reichelt, Vsi referati SO SC bolj ali manj neposredno navezovali na problema !iko Očrtih', H. Reichelt je v svojem referatu analiziral Dve inačici historičnega mate-rializma pri K. \iarxa, H. Brakemeier je obravnaval Teorijo družbenih formacij in izvor dr lave, B. Debcnjak pa problem Blago delavnit zmožnost. V razpravi, ki jc sledila, so se dotaknili problemov razlike med zgodnjim Markovim »modelom™ dialektike produktivnih sil/produkcijskih razmerij in j»modelom« realne/idealne subsumpcije produktivnih sil iz Kapitala, pomena kategorije ^samoraslosti«, razlike med pojmoma »delovna moč« in »delovna sila« itn. Po razpravi sta Z referatoma najprej nastopila S lavo j Žižek (Problemi teorije fetišizma) in Rado Riha (O nekaterih problemih denarne teorije v Očrtih), sledil pa je še daljši referat H. G. Backhausa Razmerje med ekonomijo in filozofijo, ki se je osredotočil na denarno teorijo G. Simmla, in končno referat Tomaža Mastnaka Marxova kritika politične ekonomije kot kritika socializma, V razpravi, ki se je razvila tako med posameznimi referenti kakor tudi v sklepnem delu, so se jasno artikulirala različna teoretska izhodišča sodelujočih. Kljub občasni nepovezanosti je bila razprava koristna prav zato, ker je omogočila, da se prikaže ta različnost, in ker si ni prizadevala nasilno poenotiti gledišč. Poleg teoretsko-zgodo vinskih vprašanj o razmerju »kritike teorije družbe«, zlasti Adorna, do Marsove kritike politične ekonomije, je poudarila še nekaj bodisi starejših odprtih problemov (razmerje med logičnim in historičnim, vloga in pomen analize vrednostne forme), bodisi novejših (ustreznost Marsovega dojetja »občanske« oz. »ci- vilne« dražbe), s katerimi se sooča teoretska analiza Očrtov. Referati in di skusija z znanstvenega srečanja bodo objavljeni v Vestniku Inštituta za marksistične študije ZRC S AZIL Simpozij »Jaeobus Gallus in njegov čas« Evropski svet in Evropska gospodarska skupnost sta na predlog Evropskega parlamenta razglasila leto 1985 za Evropsko leto glasbe. Povod za to je bila tristoletnica rojstva Johanna Sebastiana Bacha, Georga Friedrieha H and 1 a in Domenica Scarlattija. Razglasitev je spodbudila obsežno mednarodno manifestacijo, v katero se je vključilo 24 evropskih držav, med njimi Jugoslavija, pridružile pa so še Kanada, ZDA in Japonska. M amen manifestacije ni bilo le zaznamovanje jubilejev omenjenih treh skladateljev, ampak tudi varstvo, uporaba in bogatitev skupne glasbene dediščine, poglabljanje zavesti o kulturni identiteti Evrope ter splošno izboljšanje pogojev za glasbeno delo. Muzikološki inštitut ZRC SAZll je v tem okviru in v okviru svojega raziskovalnega dela pripravil pod pokroviteljstvom predsedstva SAZU mednarodno znanstveno srečanje Jacobus Gallus in njegov čas, hoteč z njim opozoriti na največjega skladatelja, kar se jih je doslej rodilo na slovenskih tleh, in hkrati tudi eno markantnih osebnosti v evropski glasbeni kulturi 16. Stoletja. Simpozij je bil ena od petih jugoslovanskih prireditev v Evropskem letu glasbe, ki so bile sprejete v evropski okvir, a med njimi edina, ki jo je — poleg Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti Slovenije in Zavoda SR Slovenije za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelovanje — finančno podprl tudi Evropski organizacijski odbor za Evropsko leto glasbe, dasi Jugoslavija ni članica Evropske gospodarske skupnosti. Simpozij je potekal 24. in 25. oktobra v prostorih SAZU. Referate zanj je prispevalo 15 muzikologov iz Evrope in Amerike, in sicer dr. Wolfgang Boetticher, dr. Hellmut Fedcrhofer in dr. Renate Federhofer-Konigs iz Zvezne republike Nemčije, dr. Rudolf Flotzinger iz Avstrije, dr. Jitka Snižkovž iz češkoslovaške, dr. Elžbieta Zwolinska iz Poljske, dr. Bojan Bujič \i Velike Biiianije, dr. Allen B. Skei iz ZDA ter akademik dr. Dragotin Cvetko, dr, Marija Bergamo, dr. Koral j ka Kos, dr, Nadežda Mosusova, dr. Danilo Pokom, dr. Jože Sivec in dr. Edo škulj iz Jugoslavije. Njihovi referati so izšli v zborniku, za katerega je napisal spremno besedo predsednik Evropskega organizacijskega odbora za Evropsko leto glasbe g. Walter Scheel. Simpozij je večer pred njegovim začetkom uvedel koncert Gallusovih moletov v izvedbi Komornega zbora RTV Ljubljana pod vodstvom tir. Mirka Čude rmana. V okvira simpozija je bila v Prešernovi dvorani odprta Gallusu posvečena razstava in predstavljena sta bila tudi komplet treh gramofonskih plošč RTV Ljubljana z izborom iz skladateljevih maš, motetov in latinskih madrigalov ter prvi zvezek motetov iz njegovega največjega dela, zbirke Opus musician, ki je kot V. zvezek zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae izšel dan pred začetkom simpozija. Z njim je Muzikološki inštitut v Evropskem letu glasbe začel objavljanje ne le te zbirke, ki naj bi v celoti izšla do leta 1991, za štiristoletnico Gallusove smrti, ampak vsega njegovega dela v novi transkripciji. Prireditev je lepo uspela. Ni le opozorila domače in mednarodne javnosti na tega našega mojstra, ampak je tudi poglobila vednost o njem in nakazala nekaj smeri nadaljnjih raziskav. Bila je zelo dobro obiskana in je naletela na zelo močan odmev v javnosti. INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Delo Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU je usmerjeno v raziskovanje aktualnih vprašanj slovenskega jezika in na tej podlagi v pripravo in izdelavo temeljnih slovenističnih jezikoslovnih del. Ker gre za raziskave slovenskega jezika, ki so splošnega družbenega pomena, so Je-te sestavni del usmerjenega raziskovalnega programa Raziskovanje slovenskega jezika in hkrati del multidisciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. V Okviru teh programov je delo na Inštitutu določeno s programskim sklopom Slovenski jezik v sinhronem in diahronem razvoju in Terminološki slovarji. Delo temelji na sprejetih izhodiščih slovenskega jezikoslovja, ki dolgoročno opredeljujejo smer razvoja in prednostne naloge. Znotraj programskega sklopa je šest tematskih sklopov. Delo v okviru vsakega tematskega Sklopa poteka v posameznih sekcijah Inštituta za slovenski jezik, in sicer: v Le.ksikološki sekciji tematska sklopa Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis, v Etimološko-onomastični sekciji Etimološki slovar slovenskega jezika, v Komisiji za historične slovarje Historični slovarji slovenskega jezika, v Dialektološk.i sekciji Dialeklo-loški atlasi in v Terminološki komisiji tematski sklop Terminološki slovarji. Inštitut za slovenski jezik je v letu 19S5 izgubil dva ugledna slovenska jezikoslovca, akademika dr, Antona Bajea in dopisnega člana SAZU dr. Jakoba Riglerja, Oba sta imela odločilno vlogo pri Slovarju slovenskega knjižnega jezika, sooblikovala sta zasnovo Slovarja v začetku Šestdesetih let in bila do konca njegova glavna soavtorja in člana glavnega uredniškega odbora. 1. 10. je prenehal sodelovati v glavnem uredniškem odboru Slovarja slovenskega knjižnega jezika kot član in predsednik akademik prof. dr. Valentin Logar; z istim datumom je bil imenovan za predsednika glavnega uredniškega odbora doposni član SAZU dr. Franc Jakopin. Delo Inštituta je bilo v letu 1985 javno predstavljeno, in sicer v okviru programskega sveta URP Raziskovanje slovenskega jezika, drugih slovanskih in neslovanskih jezikov ter primerjalnih jezikoslovnih raziskav in v okviru mult ¡disciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Člani Inštituta so sodelovali na posvetovanju o stanju jezikoslovnih znanosti v Jugoslaviji (Sarajevo, 28,—3L 3.), na strokovnem simpoziju o slovenskem jeziku, književnosti in kulturi 1930—1952 (Ljubljana. 26,—JO, 6.), na strokovnem posvetu slovenskih slavistov (Nova Gorica, 3,-5. 10.), na simpoziju o računalniški obdelavi jezikovnih podatkov (Bled, 30, 9-—4. 10.), na 6. ono mastični konferenci (Don j i Milanovac, 9.—12, 10,), na simpozijih ob 1100-let-nici Metodove smrti (Rim, 8,—11. 10., Zagreb. 16,—17, 10.) in na 11. kongresu Zveze slavističnih društev Jugoslavije (Sarajevo, 16.-19- 100. Inštitut za slovenski jezik je obiskalo več tujih znanstvenih delavcev, med njimi udeleženci seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo (dr. V. Fe-tračkov^, znanstvena sodelavka Inštituta za češki jezik ČSAV; dr. J. Soko-lovski iz Kaiovic; B. Zvanela, kulturni delavec iz Benečije, in drugi). En mesec je bila na študijski praksi v Etimološko-onomastični sekciji Jasna Vlajič-Fopovič Z Inštituta za Srbohrvaški jezik SANU v Beogradu. Inštitut so obiskali tudi učenci Osnovne šole Marjan Novak-Jovo iz Ljubljane. [nštitutska knjižnica: v okviru Inštituta dela tudi znanstvena knjižnica; v letu 1985 je zaradi začasne preselitve delala v okrnjenem obsegu. Leksfkološka sekcija Leksikološka sekcija dela v okviru tematskega sklopa Slovar slovenskega knjižnega jezika. Delo je zasnovano v petih knjigah. Septembra 1985 je izšla 4. knjiga (Preo—S), nadaljevala se je redakcija za 5. knjigo. Uredniki slovar- ja so redili znanstveni in strokovni delavci; z njimi sta. sodelovala dva zunanja znanstvena sodelavca in občasno terminološki svetovalci za posamezne stroke. V letu 19SS je bilo treba opraviti zahtevne tiskarniške korekture za 4- knjigo Slovarja slovenskega knjižnega jezika, ki ima 19.357 gesel in 3172 podgesel na 1128 straneh. Tiskovna konferenca ob izidu knjige je biia 2(3. 9, v Cankarjevem domu. Knjigo smo predstavili tudi v krajši televizijski oddaji 17,9. v okviru oddaje Integrali in 5.10. po radiu v oddaji Kulturna panorama- V tem letu se je nadaljevalo delo za 5. knjigo slovarja, Zredigiranih je bilo 2500 gesel (T., U). Pripravljen je bil Splošni dodatni alfabeiarij za črke T—Z (228 strani. 9067 gesel) in Splošni alfabet arij za dodatke, ki bodu izšli v 5. knjigi slovarja, in sicer v štirih delih: A—H (401 stran. 15,869 gesel), I—M (343 strani, 13.684 gesel), N-O (344 strani, 13.726 gesel), P-S (369 strani. 14.634 gesel). Za interno publikacijo je pripravljeno besedišče, ki ni zajeto v Slovar slovenskega knjižnega jezika. V tej publikaciji bo zajetih okoli 200,000 besed; do konca leta 1985 je bilo tehnično pripravljeno za razmnožitev gradivo L knjige A—M. V omejenem obsegu se je nadaljevalo ekscerpiranje. Pri izpisovanju tekoče knjižne produkcije je bilo obdelanih 40 knjižnih enot in v njih podčrtane 1604 besedne enote. S tem izpisovanjem je bilo pridobljenih 28.246 kartotečnih listkov. Pri posebnem ekscerpiranju je bilo zbranih 11.190, od tega pri popolnem izpisu (Murko) 5329, pri izpisovanju jezikoslovne literature 4106 in pri priložnostnem izpisovanju 1755 listkov. Vse gradivo je bilo alfa-betirano in uvrščeno v ustrezne kartoteke. Kartoteka za Slovar slovenskega knjižnega jezika ima zdaj 3.928.082 listkov. Dopolnjuje se tudi specialna redakcijska kartoteka sinonimov. Pregled vsega doslej zbranega leksikalnega gradiva Karakteristika skupine Narejeno v letu 1985 Stanje 31.11.1985 I. Literatura 20. stot. a) poezija 1.313 124.220 b) proza 17378 743.962 868.182 II, Literatura 2. pol. 19. stoletja a) poezija 22.647 b) proza 423.124 445.771 III. Literatura 1750—1850 a) poezija 55.412 b) proza 178.195 233.607 IV. Stara literatura a) poezija 515 b) proza 95.977 96.492 V. Ljudska literatura a) poezija 90.311 b) proza 10.205 c) dialektično gradivo 51.123 151.639 VI. Starejši slovarji 698.852 698.852 VII. Novejši slovarji 5.329 513.921 513-921 VIII, Strokovno a) literatura 14.002 1.177.719 b) terminologija 1.414 460.865 1.638.584 IX. Splošna zbirka 997.655 997.655 Skupaj 39,436 5.644.703 5.644.703 Kot interna publikacija Inštituta za slovenski jezik je bilo v 250 i/vodih razmnoženo Gradivo za Prešernov slovar, ki ga je pripravil S. Suhadolnik. Celotno kartoteko za Prešernov slovar (hrani jo S. Suhadolnik) je pregledala posebna komisija, ki so jo sestavljali akademik prof. dr. B. Paternu, prof, dr. J. Toporišič in dopisni član SAZU dr, F. Jakopin, in ugotovila, da zbrano gradivo omogoča sestavo popolnega slovarja Prešernovega jezika; komisija je predlagala, da bi skrb za ta slovar prevzela Leksikološka sekcija Inštituta za slovenski jezik. Delo Leksikološke sckcije je zelo ovirala preselitev v začasne prostore; zaradi takšnih okoliščin tudi ni bilo mogoče redno sklicevati sej glavnega uredniškega odbora. Delavci Leksikološke sekcije SO angažirani na različnih jezikovnih področjih: dopisni član SAZU dr, F. Jakopin je predsednik knjižnega odbora in član upravnega odboi-a Slovenske matice, sopredsednik Lingvističnega krožka pri Filozofski fakulteti, član komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis, član jugoslovanskega medakademijskega odbora za OnO-m as ti ko, član uredniškega odbora za jezikoslovje pri Enciklopediji Slovenije, član uredniškega Odbora mednarodne revije za rusistiko Russian Linguistics. — Kot jezikovni svetovalki oziroma sodelavki delata M, H um ar pri papirniški in B. Košmrlj-Levačič pri tehniški terminologiji. L, Bokal je lektorica pri Zdravstvenem obzorniku. M, Hajnšek-Holz pri Biološkem vestniku, M. Hum ar, J, Snoj in P, Kostanjevec (za srbohrvaški del) pri Rudarsko-me-talurškem zborniku, I. Sircelj pri reviji Presek, C. Tavzes pri reviji Sco-polia, M. H um ar in J, Snoj jezikovno prirejata besedila za zbirko Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (F. S. Finžgar. A, Kraigher); M, Hajn-šek-Holz je lektorirala vodnik Triglavski narodni park (Bled 1985) in monografijo Rogatec — ob 700-letnici podelitve trških pravic (Rogatec 1985). M. Ahlin je član jezikovnega razsodišča sekcije Slovenščina v javnosti pri RK KZDL in član komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis; 1. OrcJPogačnik ureja gradivo sej pravopisne komisije. Z. Leder- Man-cini sodeluje v okviru medrepubliškega projekta terminološkega informa cijskega sistema za oblikovanje avtomatiziranega terminološkega centra pri ZIS v Beogradu, Sodelavci Leksikološke sekcije so dajali pismene tn ustne odgovore na jezikovna vprašanja posameznikov in organizacij. Kartotečno gradivo si je ogledalo in uporabljalo več domačih in tujih strokovnjakov ter študentov, V delovni okvir Leksikološke sekcije sodi tudi tematski sklop Slovenski pravopis, V letošnjem letu je posebna komisija za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis pri SAZU in RK SZDL, imenovana 24.4.1982, nadaljevala z usklajevanjem pripomb, ki jih je dala javna razprava o Načrtu, Komisija je imela 30 sej. Delo bo predvidoma končano do konca marca 1986, EI i mu los ko-onumii s t JČna Sekcija Delo Etimološko-onomastične sekcije poteka v okviru tematskega sklopa Etimološki slovar slovenskega jezika. V letu 1985 so se nadaljevala dela za 3. knjigo (P—Ž), Izdelanih je bilo 400 gesel. Stažistka M. Furl an je nadaljevala obdelavo registra in dopolnil za 4. knjigo. Stažistki M. Fur lan je bila potrjena tema za doktorsko disertacijo iz primerjalnega jezikoslovja. Komisija za historične slovarje slovenskega jezika Delo Komisije za historične slovarje slovenskega jezika poteka v okviru tematskega sklopa Historični slovarji slovenskega jezika, ki je dolgoročno ri Letupis 257 raziskovalna delo in obsega v skladu s predvidenim delovnim programom sistematično izpisovanje in leksikografsko obdelovanje starejše slovenske literature. Skupaj z že izpisanimi starejšimi rokopisnimi in natisnjenimi slovarji omogoča oblikovanje kartoteke, ki obsega doslej blizu tri milijone i/pisav. V letu 1985 so se nadaljevala pripravljalna dela za slovar slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja ter redakcija slovarja stare knjižne prekmur-ščine. 5 popolnim in deloma primerjalnim izpisovanjem (izpisovanje obsega glosiranje listkov in pregled) je bilo narejenih 253,000 gesel iz sedmih protestantskih del. Letos je bilo končano izpisovanje dveh del: J. JTuričič, Postili a (prvi del; 1578) in J. Znojilšek, Katechismus doetoria Martina Luthra (1595). Začelo se je izpisovanje treh del: P. Trubar, Ta celi novi testament (1581—15S2) in P, Ti-ubar, Hishna postilla (drugi in tretji del; 1595); iz lanskega leta se je nadaljevalo izpisovanje dveh del; J. Dalmatin, Biblie /, -./ pervi deil (1578) in P, Trubar, Hishna postilla (prvi del; 1595). Za izpisovanje je bilo na podlagi matric izdelanih 233.000 kseroksiranih listkov. Dokončno je bilo alfabetiranih 330.000 listkov, po prvi črki pa 219.000. Delo vodi komisija, ki ji predseduje akademik prof. dr. F. Bczlaj, njeni člani pa so: dopisni član SAZU dr. F. Jakopin, prof. dr, J. Koruza, dr. V. Novak, prof. dr. M. Orožen, prof. dr. B. Pogorekc, doc. dr. A. Sivic-Dular in F. Novak. Nadaljevala so se dela pri urejanju kartotek, zlasti glavne in imenske. Rezultat so tudi trije alfabeiariji: P. Trubar, Articuli oli detli (1562), P. Trubar, Ta celi catehismus (1567), P. Trubar, Eni psahni (1567). Nadaljevala so se pripravljalna dela za redakcijo, Komisija je obravnavala redakcijsko problematiko najprej načelno, potem pa tudi ob obsežnejših skicah za gesli arcat in gospoščina. Ob tem je bilo nakazano in potrjeno nekaj poti za nadaljnje delo. Dr. V. Novak jc izdeloval gesla za slovar stare knjižne prekmurščine, in siccr jc zredigiral 2600 gesel za črke P—S, Pripravlja uvodni del slovarja z opisom jezikovnega sistema lega jezika. Delovni načrt za izdelavo slovarja je predstavil 4,11, v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete. Mag. Francki Premk je bila potrjena doktorska tema. Diale&tološka sckcija Dolgoročno zasnovano raziskovalno delo Dialektološke sekcije poteka v okviru tematskega sklopa DialektoJoški atlasi In obsega pripravo gradiva in izdelavo treh dialektoloških atlasov; Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA), Splošnoslovanskega lingvističnega atlasa (OLA) in Evropskega lingvističnega atlasa (ALE). Poudariti je treba, da sta OLA in ALE v sklopu mednarodnih raziskovalnih projektov. V letu 1985 je potekalo delo v okviru tematskega sklopa v skladu s predvidenim delovnim programom. Doseženi so naslednji rezultati: Slovenski lingvistični atlas fSLAJ Na kartotečne listke so prepisani zapisi govorov naslednjih krajev: Banja Loka, Dobovec, Mrsiri, Rakitna, Šentrupert, Škocjan, Večeslavci, Gradivo prejšnjih prepisov je vloženo v kartoteka, V zvezi s pripravami za SLA je bilo pregledano zbrano gradivo od vprašanja 113—284. Pregledanih je 45 kseroksov diplomskih nalog, zapisanih po vprašalmci za SLA; opravljena je tudi vezava. Po novi osnovni karti sta napravljena dva zemljevida zapisov in poskusna karta vprašanja 197 — koruza. Zanjo je sestavljen tudi celotni seznam gradiva. Splošnoslovanski lingvistični atlas (OLA) Sodelavci OLA so pripravljali prvi fonetski zvezek s tematiko č. Akademik prof, dr. V. Logar se je udeležil delovnih zasedanj v Zadru od 16. do 23.4, {tu je bila tudi mag. Z, Zor ko s Pedagoške akademije v Mariboru), v Beogradu 27. S., v Brnu od 6. do 14. 6., v Arandjclovcu od 22. do 30.9. in v Moskvi od 14. do 26.10. Evropski lingvistični atlas (ALE) Redna sodelavka je opravljala delo v zvezi s pripravami za 2. zvezek vpra-šalnice. Zunanja sodelavka doc, dr. A, Sivic-Dular se je udeležila zasedanja ožjega redakcijskega odbora za ALE v Beogradu od IS. do 19.5. S/ovflr kostelskega govora V letu 1985 je S. Horvat skupaj z avtorjem J. Gregor ičem obdelala gesla trke P in deloma črke R. Terminološka komisija PRAVNA SEKCIJA Sekcija je v prvem polletju delala na skupnih sejah in obravnavala pridržana gesla črk N, O, P, S za pravni slovar, V drugem polletju so bila obravnavana gesla s specialisti ožjih področij. Nadaljevalo se je izpisovanje uradnih listov SFRJ in S RS; sekcij ska kartoteka ima zdaj 268.678 list kov. Pravna sekcija je preko Terminološke komisije sprejela sodelovanje s prevajalsko službo Z IS; po sporazumu verificira termine za računalniško obdelavo (gradivo iz zakona o obligacijskih razmerjih — 1978). M. Ryb âf je član komisije za zgodovino pri centralni komisiji za klasifikacijo pri F ID (Fédération internationale de documentation) s sedežem v Haagu in član CERCOM (Centre Européen de Recherches sur les Congrégations et Ordres Monastiques) v St. Etiennu ter podpredsednik Mohorjeve družbe. TEHNIŠKA SEKCIJA Sekcija je na rednih sejah obravnavala pripombe, dopolnila in razlage terminov Splošnega tehniškega slovarja za prvo knjigo načrtovane 3. izdaje. Sekcija je obravnavala predloge prevodov strokovnega izrazja v JUS; obravnavala je tudi gradivo ISO o standardizaciji in atestiranju ter priročnik in-foterma. Sekcija je pripravila 4. simpozij tehniške besede (16, 4.). Na simpoziju je z referati nastopilo vseh 12 članov sekcije, skupno pa je bilo predstavljenih 36 referatov in koreferatov. Zbornik referatov je v tisku. MTEDICTNSliA SEKCIJA Uredniški odbor Medicinskega terminološkega slovarja je delal na sejah enkrat tedensko; usklajeval in oblikoval je razlage gesel črke A. Posamezni sodelavci sekcije so nadaljevali Z obravnavo gesel nadaljnjih črk. Končano je bilo delo za 2. izdajo Cerničevega Zdravstvenega besednjaka. VETERINARSKA SEKCIJA Za tisk je pripravljen 2. zvezek Veterinarskega terminološkega slovarja (C—G). Nadaljevalo se je delo za 3. zvezek. Izšel je siovensko-latinski in latinsko-slovenski Veterinarski anatomski slovar, ki ga je pripravil dr. L, Rigler. Nadaljevalo se je izpisovanje novejše strokovne literature in učbenikov, NARAVOSLOVNA SEKCIJA Narejen je bil računalniški zapis 8-jezičnega matematičnega slovarja dr. A. Vadnala; geografi so obravnavali geslovnik 15 geografskih terminoloških področij; nadaljevalo se je delo za splošni geološki slovar; meteorološka terminološka skupina je na 18 sejah obravnavala dopolnila k osnovnemu geslovniku; biologi so pripravljali gradivo za slovar splošne biologije; v glavnem so končane priprave za slovenski botanični slovar. UMETNOSTNA SEKCIJA Delo sekcije je potekalo v pod sekcij ah ¿a likovno umetnost, za glasbo, za film in gledališče, delo v baletni podsekciji je v zastoju, V likovni in glasbeni sekciji se je nadaljevalo redakcijsko delo z vključevanjem novega gradiva. V filmski podsekciji so izpisali večino ustrezne literature, manj izpisovalcev pa je imela gledališka podsekcija. Vse skupine so občutile prostorsko stisko in pomanjkanje ustrezne tuje strokovne literature. Člani vseh sekcij Terminološke komisije so sodelovali pri obravnavi terminoloških gesel v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV Sonja Horvat fiostelski govor. Predavanje v Lingvističnem krožku Filozofske fakultete v Ljubljani, 15.4, Franc Jakopin Usoda slavizmov v slovenskem knjižnem jeziku tridesetih in štiridesetih let. Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani, 27.6, Vprašanje dvojezičnosti v zgodovini slovenskih osebnih imen. Predavanje na XXI. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani, 3.7. Delo Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU od ustanovitve do danes. Referat na posvetovanju o stanju jezikoslovnih znanosti v Jugoslaviji v Sarajevu, 29. 3. Pomen dvojezičnosti pri nastajanju slovenskih osebnih imen. Predavanje na Radio Ljubl jana, 21. U. Janez Keber Slovenska osebna imena. Ciklus 40 predavanj na Radio Ljubljana (okrog 100 tipkanih strani). Borislava Košmrlj-Levačič Dve besedotvorni vprašanji. Referat na 4. simpoziju tehniške besede v Ljubljani, 16,4. Jakob Muller Mačeta ¡n uresničitve slovenskega tehniškega stovarstva. Referat na 4. simpoziju tehniške besede v Ljubljani, 16. 4. France Novak Terminološka prizadevanja s posebnim ozirom na Henrika Turno. Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi v Ljubljani, 26.6. Imena v starejših slovenskih slovarjih. Referat na 6. jugoslovanski onoma- stični konferenci v Don jem Milanovcu, 12.10. Vprašanja jezikovne kvalitete besedil v poslovnem in itradovalnem jeziku. Referat na 11. kongresu Zveze slavističnih društev Jugoslavije v Sarajevu, 18.10. O jeziku naših reformatorjev. Predavanji na Radio Ljubljana 21. 2. in 25, 4. Miloš Rybaf De t radi t ione quadam cirea itinera s s, Cvrilli et Methodii per territorium Sloveniae. Referat na mednarodnem kongresu ob ! 100-letnici Metodove smrti v Rimu, 11.10. bibliografija raziskovalcev je NA straneh 313—321. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Delo inštituta je spremljal in usmerjal Znanstveni svet, raziskovanja pa so potekala v okviru programa Slovenija od predzgodovine do zgodnjega srednjega veka, ki je del muli ¡disciplinarnega programa Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda. Inštitut ima v svoj program vključeno ludi naloge, ki jih financira Posebna raziskovalna skupnost za družbene dejavnosti. Izvajalke so bile muzejske in spomeniškovarstvene ustanove s svojimi raziskovalci. Arheološka topografija- Sistematsko topografsko delo sta letos v celjski regiji nadaljevala A. Pleterski in S. Ciglenečki. A. Pleterski je pregledal področje topografskih enot Strmec in Dobrna, kjer mu je uspelo locirali mnoga v starejši literaturi le bežno omenjena najdišča. Časovno je opredelil tudi nekaj dosedaj nepoznanih stavbnih objektov. S. Ciglenečki je v okviru delovnega tabora Spominskega parka Trebčc sondiral nekaj podrobneje neopredeljenih najdišč na jugovzhodnem delu celjske regije. Arheološko sta posebej pomembni najdišči Veliki vrh nad Osredkom z ugotovljenimi sledovi močne prazgodovinske obrambne arhitekture in kasnejšimi antičnimi najdbami ter gradišče Bukovica z doslej najstarejšimi prazgodovinskimi os talina m i v tem prostoru. Vzporedno s terenskim delom je potekala akcija dopolnjevanja slovenskih arheoloških najdišč z novejšimi podatki iz literature in terenskih zapisnikov. Izšel je prvi zvezek arheološke topografije (J. Dular, Arheološka topografija Slovenije, Topografsko področje XI, Bela krajina). Arheološka terminologija. Potem ko so se člani terminološke komisije L 1984 odločili, da bodo slovenski arheološki terminološki slovar tematsko razdelili, je I. 1985 pet delovnih skupin začelo delati v najširšem sklopu — materialna kultura. Najbolj je delo napredovalo pri skupini za nakit in orodje. Iz poskusnega geslovnika so člani izbrali gesla, jih razvrstili v manjše skupine z jedrom v pomembnejšem geslu, medtem ko so neprimerna gesla izločili. Delovna skupina za nakit je kot manjše, vzorčno »zbirno« geslo izbrala FIBULO, skupina za orodje pa ORNO ORODJE. Izdelan je kratek abecedni geslovnik ter dragi, obširnejši del, ki bo kasneje del tematskega zvezka ORODJE. Ti termini so opremljeni z razlagami, kazalkami, ilustracijami ter deloma tudi ustreznimi izrazi v več tujih jezikih. Poleg ORMEGA ORODJA je enako urejeno tudi vse PALEOL1TSKO ORODJE. Precej časa je bilo vloženega še v spremljanje podobnih prizadevanj v svetu. Centralna arheološka kartoteka. Nadaljevali smo obdelovanje fonda klasičnih avtorjev v knjižnici Oddelka za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, S sprotno katalogizacijo vseh knjižnic, zajetih v CAK, se zaenkrat ne ukvarjamo, ker čakamo, da se nabere zadostno število novih enot (vsaj 10.000!), Dokumentacija arheološkega gradiva in arhivov. Sproti smo arhivirali vse tekoče gradivo. Poleg tega smo uredili celoten arhiv, ker smo inventarizirali še vse doslej nein ven tarizi rane kopije tujih arhivov in muzejev, originalne risbe arheološkega gradiva in geodetske posnetke. Letos smo začeli prepisovali in urejati Szombathyjeve terenske dnevnike in zapiske, Arheološki vestnik. Izšel je Arheološki vestni k 36 za leto 1985. Vsebuje 20 razprav iz prazgodovinske arheologije, rimske dobe, dobe preseljevanja ljudstev in staroslovanske dobe, arheološke topografije in ep igrati ke lev 27 ocen in prikazov. Ta letnik je finančno podprl tudi Znanstveni inštitut Filo zofske fakultete, za prihodnjega pa smo vložili prošnjo za sofinanciranje tudi pri Kulturni skupnosti Slovenije. Povišani so bili avtorski honorarji, zbrano pa je bilo tudi že gradivo za naslednjo številko in oddano V oceno 1. razredu SAZLi. Paleolitska raziskovanja. Nadaljevali smo velika in dolgotrajna izkopavanja v jami Divje babe I nad Reko pri Cerknem, kjer smo poglobili v letu 1984 začet čelni izkop pred 10. metrom v jami in razširili prav tako v preteklem letu začeto poglobitev pred jamo, V poglobljenem čelnem izkopu smo raziskali doslej najbogatejši kulturni horizont E in našli 40 odbitkov, med katerimi je več izredno lepih orodij. V razširjeni poglobitvi pred jamo smo našli v lani odkritem kulturnem horizontu F še en odbitek. Zato bi kazalo v prihodnje omenjeni horizont raziskati v večjem obsegu. Ker smo letos odkrili na meji plasti 19 in 20 ostanke manjšega kurišča, ki nedvomno pripadajo še starejšemu kulturnemu horizontu G, sedmemu od zgoraj navzdol, je sistematično izkopavanje obeh najstarejših kulturnih horizontov postalo nujno, preden se lotimo nadaljnjega poglabljanja izkopa pred jamo in odkrivanja novih plasti oziroma jamskega dna, Možnosti za to se ponujajo na več kot 110 m3 površine, nad katero smo že raziskali vse mlajše horizonte do vključno horizonta E. Trenutno dosežena globina pod nivojem jamskih tal pri 10. metru je v poglobitvi pred jamo 8 m. Potrebno je poudariti, da smo, enako kot lani, izkopavali izključno po kvadratnih metrih in V celoti dokumentirali samo končne profile, vmesne pa smo zabeležili sproti po delih od plasti do plasti. Tako smo dobili boljši pregled nad vsemi najdbami in pojavi v tlorisu (v začetku smo v tlorisu natančno vodili samo odbitke in orodja ter posamezne druge najdbe in pojave v skladu z možnostmi prvotno nujne »vertikalno-horizontalne« metode izkopavanj). Z uvedbo druge metode smo lahko med drugim sistematično pobirali vse ostanke jamskega medveda iz horizonta E (približno 500kg!), ki jih nameravamo za začetek podrobno tafonomsko obdelati skupaj z ostanki, odkritimi v preteklem letu, Kot vsako lelo smo tudi letos nabrali večje število vzorcev za sedi mentol o-ške, mineraloške, geokemične, pelodne in druge analize. Nekatere kot na primer pelodne analize, so bile že narejene ali pa so v delu in so dale dobre rezultate. V sodelovanju z a vdi o vizualnim laboratorijem ZRC SAZU smo posneli tudi kratek dokumentarni film o izkopavanjih, za katera je med domačini vse večje zanimanje. Rezultat tega zanimanja je tudi izdatno sofinanciranje raziskovanja Divjih bab od Občinske raziskovalne skupnosti Idrija. Poleg izkopavanj smo v tekočem letu opravili tudi več sondiranj in ogledov jam. Sondirali smo v spod molu Podstanajca v dolini Sevnice pri šebreljah, kjer smo ugotovili debele holocenske plasti z drobci oglja in ostanki favne. Nadaljevali smo s sondiranjem v jami Vandloh nad Lazanti pri P red gradu, kjer kljub doseženi globini 2,7 m in pleistocensklm sedimentom še nismo ugotovili nobenih paleoiitskih najdb. Veliko pozornost smo posvetili ogledom jam — potencialnim paleolitskim najdiščem. V različnih predelih Kamniških Alp smo si Ogledali 4 jame (brez imen). Na Koprskem smo si ogledali 11 jam in previsov (spodmoli pri So-čergi, spodmoli pri Ladrici, Jama pod Gabrkom, Jama pod Damjanco, previs pod Brcžccm, Jama Mrjavka, Jama Grad, Locka jama, Ladrica, lama pod škorjašeo in Jama pod Krogom), na Sežanskem Z (Skedenj in Soskovca), na Krasu 2 (Jama pod Pečino in Pečinka), pri Postojni 1 previs (brez imena), v Bohinjskih gorah 3 jame in previse (brez imen), na Pokljuki 1 jamo (Pod luknjo), na Kneških Ravnah 1 previs (brez imena), pri Pero vem 1 jamo (Kevderček). Ogledali smo si tudi piano najdišče -sileksov Veliko Grmlje pri Sočergi in obhodili vsa najdišča sileksov na Ljubljanskem barju. Raziskovanje neolitika in encolitika. Nadaljevali smo četrta sistematična izkopavanja v jami Mali Triglavci na Divaškem krasu. Lotili smo se kva- drantov osrednjega dela spodmola, kjer je Še ostaL blok najstarejšega prazgodovinskega kulturnega horizonta od 3,20 do 4,10 m globine. Zamudna, vendar koristna metoda sušenja in sejanja plasti nam je dala očitno več mikrolitskega gradiva, ki bo omogočilo natančnejšo časovno in kulturno opredelitev tega predneolitskega brezkeramičnega horizonta, značilnega predvsem po koščenih in roženih najdbah. Iz vseh holocenskih in pieistoccnskih plasti so bili vzeti vzorci za granulacijsko analizo. Tudi paleontološko gradivo je odbrano za strokovno obdelavo. Skupna raziskovanja s PZE za arheologijo smo posvetili mikrotopografiji nco-eneolitske naselbine v Moverni vasi pri Semiču in neposredni okolici (Krupa, Praprot. Stranska vas). Hkrati smo ugotavljali naselbinske kulturne plasti na obeh bregovih reke Krupe od izvira do iziiva v Lahi njo. Z vrtanjem in precizno dokumentacijo najdb keramike in kamnitih orodij smo tod odkrili Štiri poselitvene pasove iz tega obdobja. Sondiranje v Judovski hiši pa je odkrilo še starejše kulturne prazgodovinske os taline, od doslej znanih iz bronaste dobe. Studijsko smo obdelali kulturno stratigrafijo Veiikega zjota, dokumentacijsko pa mikro topografijo M o verne vasi in sondiranje v Judovski hiši. Prazgodovinska raziskovanja. Letošnje sistematično raziskovanje bronasto-dobne naselbine v Dolnjem Lakošu je bilo osredotočeno predvsem v sondiranje jarka, ki obdaja naselbino. Izkopano je bilo 5 sond, ki so v glavnem potrdile dognanja sondiranj iz preteklih let. Raziskan je bil torej obodni sistem naselja, ki ga je obdajal z vodo napolnjen jarek. Hkrati smo izvrtali tudi več vrtin, da smo zbrali vzorce za palinološke analize. Z letošnjim posegom so terenska dela v Dolnjem Lakošu zaključena. Ker je v Sloveniji obdobje pozne bronaste dobe razmeroma slabo raziskano, je inštitut sklenil pospešiti raziskovanje tega pomembnega obdobja. 7. raziskavo želimo pojasniti predvsem problematiko kronoloških in kulturnih odnosov posameznih skupin na prostoru jugovzhodnih Alp in zahodnega Balkana. Tako je bilo že letos zbrano in urejeno vse objavljeno gradivo iz Slovenije in sosednje Hrvaške. Za 5. zvezek Praistorije jugoslavenskih zemaija, ki bo predstavil železno dobo na ozemlju Jugoslavije, je bil napisan sintetični prikaz zahodne skupine mlajše železnodobne keltske kulture v Jugoslaviji. V njem je obdelano Stanje virov, Zgodovina raziskovanj, relativna in absolutna kronologija, tipologija premičnega gradiva, razprostranjenost skupine, naselbine, grobišča, gospodarstvo, duhovna kultura, etnična pripadnost nosilcev skupine in politična zgodovina, ki zajema neprestane spopade z rimsko republiko, študija je opremljena, s tablami, na katerih so z risbami predstavljeni pridatki izbranih grobov, značilnih za vsako od štirih Časovnih stopenj, ki so po glavnem najdišču poimenovane Mokronog I, II a, II b in III, in s tipološkimi tablami z značilnimi oblikami posameznih stopenj. Antična raziskovanja. Nadaljevalo se je delo pri korpusu rimskih napisov iz Dardanije ter analiza posameznih tekstov za bodoči Corpus inseriptio-num Latinarum in Slovenia repertarum. V zvezi s to temo je bilo zaključeno snemanje napisov v lapidariju muzeja Joancum v Gradcu in v Posavskem muzeju v Brežicah. Delo za temo Grški in latinski literarni viri za vzhodnoalpski prostor se je odvijalo po načrtu, Pripravljeni so bili komentarji k posameznim tekstom (npr, Anonima Valesiana. Scriptores Historiae Augustae), v delu pa je komentar Apianove Ilirske knjige. V tisk je bil oddan L zvezek antičnih virov, ki bo izšel prihodnje leto. Zaključena je bila arheološka topografija Emone in napisan koncept prispevka Promet v antiki za Gospodarsko in družbeno zgodovino Slovencev. Raziskovanje preseljevanja ljudstev. Nadaljevala se je akcija rekognosciranja poznoanličnih postojank v vzhodnih Alpah. Pregledali smo velik del podrobneje neopredeljenih postojank na Gorenjskem. V poznoan tično obdobje smemo zanesljivo postavili le utrdbo Hom nad Soro, kjer so bile na prazgodovinskem gradišču antične os taline. Funkcija utrdbe je bila nedvomno pribežališčna. Sodi med največje doslej, skromne najdbe pa smo ugotovili na številnih terasah na pobočjih hriba. Najverjetneje so biLe obrambne naprave zgrajene v drugi polovici 4. stoletja. Ogled že pred leti pridobljenega gradiva in terenski obhodi so pokazali močno naselbinsko točko tudi na Puštaln pri Škof j i Loki. Utrdba je bila dalj časa poseljena in je — sodeč po dosedan j i h najdbah — dočakala prve Slovane. Pri topografski akciji na področju Spominskega parka Trebče smo izkopali sonde na prazgodovinskem gradišču Veliki vrh nad Osredkom in ugotovili antično plast. To odkritje je posebej važno, saj smo našli predmete, ki antično poselitev zelo zanesljivo datirajo V Čas druge polovice 3, stoletja. Tako je ta, prej le domnevana zgodnja poselitev višinskih utrdb tudi materialno izpričana in ima izreden pomen za kronologijo poznoantične poselitve v vzhodnih Alpah. Prav tako smo rekognoscirali nekaj najdišč v Liki in Bosni, Posebej pomembni sta doslej v literaturi neznana Cradina pri Slunju in le noti ramo večplastno najdišče Kirin grad, Zadnje ima vse značilnosti strateško izredno pomembne trdnjave iz časa preseljevanja ljudstev- Hkrati s terenskim delom smo nadaljevali tudi pripravljanje gradiva o postojankah Ti nje nad Loko pri Žusmu, Kučar nad Podzemljem in Korinjski hrib nad Velikim Korinjem za monografsko objavo. Največ časa smo posvetili keramičnemu gradivu, ki jc najmanj poznano, a odločilno za datacijo in etnično strukturo na teh najdiščih. Za objavo smo pripravili geodetski posnetek najdišča Tin je s podrobnostmi lesene arhitekture. Sproti je potekalo tudi dopolnjevanje kartoteke zgodnjekrščanskih najdišč. Težišče smo postavili na področje nekdanje province Dalmacije. Staroslovanska raziskovanja. Glavnina terenskega dela je bila opravljena pri nadaljevanju načrtnega raziskovanja Blejskega kota, pri katerem sodelujeta z Inštitutom Arheološki oddelek Filozofske fakultete in Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine v Kranju. Delo je trajalo od 29. 5. do 29. 6. Usmerjeno je bilo v iskanje čim večjega števila novih staroslovanskih najdišč. Že v aprilu je bilo raziskano staroslovansko grobišče v Sp. Gorjah, junija pa sta bili odkriti staroslovanski grobišči na Žalah pri Zasipu in pri Sv. Martinu v Gradu. Ponovno so bili najdeni sledovi staroslovanske naselbine v Zasipu. V isti vasi so bili najdeni še ostanki srednjeveške hiše, pri vasi pa nekaj odlomkov prazgodovinske lončenine. Prazgodovinska lonče-nina je bila najdena tudi na hribu Bledeč, na severnem pobočju Blejskega gradu pa lepo ohranjena prazgodovinska hiša in številne stavbe iz časa preseljevanja ljudstev. V vrtnariji med Blejskim gradom in Pristavo so bili najdeni ostanki antične ceste, ki je povezovala Pristavo preko Zake z Bohinjem, in odlomki antičnih in prazgodovinskih posod. Konec junija je našel domačin v Sebenjah med Zasipom in Podhomom staroslovanski zaklad orodja in orožja, katerega reševanje je potekalo v juliju. Od 14, do IS. 10. je potekalo poskusno izkopavanje pri cerkvi Sv. Mihaela v liki vasi, da bi odkrili morebitno staroslovansko grobišče. Odkriti so bili trije grobovi antičnega grobišča, nad njimi ruševina, v kateri so bili razbiti deli človeških okostij. Na to ruševino je bila postavljena romanska cerkev iz 12.—14. stoletja. Možnost staroslovanskih grobov ni bila niti dokazana niti zanikana. Kabinetno delo je bilo posvečeno izdelavi elaboratov o izkopavanjih in O SC-benskem zakladu. Za tisk je bila pripravljena monografija O Blejskem kotu v srednjem veku z naslovom Zupa Bled, s čimer je bila dokončana večletna raziskava o gospodarski in družbeni podobi obravnavanega prostora. Inštitutska knjižnica. Pridobili smo 1052 novih knjižnih enot. Na dom smo izposodili 374, v čitalnico pa 516 enot. Razširili smo zamenjavo Z več tujimi in domaČimi ustanovami- Zvezali smo 30 letnikov italijanskega časopisa Notlzie degli scavi. Delo delavcev inštituta Dr. Mitja Brodar je nadaljeval sistematično raziskovanje paleolitskega najdišča v Divjih babah v dolini Idrijce. V okviru tega dela je bil izveden tudi poskusni izkop v previsu Podstanajca. Na Ljubljanskem barju na najdišču Zamedvedca je na podlagi profila v novoizkopanem odvodnem jarku izvedel manjši izkop. Pokazalo se je, da najdišče ni na trdnem robu barja, kakor je bilo domnevano doslej, ampak v vsem obsegu na barskih tleh. Dokončal in predal za tisk je monografsko obdelavo paleolitske postaje v Jami v Loži. V letu 1985 je bil predsednik znanstvenega sveta Inštituta za arheologijo in predsednik programskega sveta za LJRP arheologijo. Dr. France Leben raziskuje starejšo prazgodovino, obdobje predneolitika ter neo- in eneolitik s prehodom v starejšo bronasto dobo. V okviru skupnega programa je nadaljeval izkopavanje v Mali Triglavci in usmerjal m ikro topografij o in sondiranje okrog eneolitske naselbine v M o verni vasi, ki je hkrati skupna akcija s PZE za arheologijo FF. Študijsko je obdeloval kulturno statigrafijo Velikega zjota in se specialno ukvarjal s problematiko predalpske eneolitske kulture in njenimi vplivi v panonskem in jadransko-primorskem prostoru. Izpopolnjeval je arheološko karto prazgodovinskih jamskih najdišč jugovzhodnega alpskega ozemlja in antropo-speleološko hibi iogralijo Slovenije in sosednjih pokrajin. Dr. Jaroslav šašel je delal za korpus rimskih napisov Dardanije in analiziral posamezne tekste za bodoči Corpus inseriptionum Latinarum in Slovenia repertarum. Za temo Grški in latinski viri za vzhodnoalpski prostor je napisal nekaj komentarjev in oddal koncept prispevka Promet v antiki za tretji zvezek Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev. Zaključil je tudi študijo o obrambi Italije v antiki, medtem ko delo na vojaški zgodovini vzhodnoalpskega in zahod n obal kan s kega prostora še teče. Imel je več konzultacij za domače in tuje mlade strokovnjake. Dr. Janez Dular se je konec julija vrnil iz ZR Nemčije, kjer se je v Miinehnu kot štipendist Iiumboldtove fondacije 10 mesecev ukvarjal s problematiko pozne bronaste in starejše železne dobe na Balkanu in v sosednjih pokrajinah. Septembra je vodil sistematična izkopavanja bronastodobne naselbine v Dolnjem I-akošu, ki so bila v tem letu zaključena. Pričel je zbirati gradivo za večjo študijo o pozni bronasti dobi na severozahodnem Balkanu. Avgusta je znova prevzel dela upravnika inštituta. Je član več odborov, svetov in komisij (Komisija za prostorski razvoj SAZU in ZRC SAZU, Uredniški odbor Arheološkega vestni k a, Programski svet za arheologijo, Odbor za mednarodno in medrepubliško sodelovanje RSS itd.). Mag, Slavko Ciglcnečki je letos terensko delo omejil na manjša sondiranja in rckognosciranja. Tako je z mednarodno delovno brigado v času od 22. do 28. 7, v Spominskem parku Trebče sondiral nekaj najdišč in dobil izredno dragocene rezultate, ki so važni za poselitveno sliko v širšem prostoru. Tudi rekognosciranja poznoantičnih najdišč, ki jih je opravil pretežno v Sloveniji, deloma pa tudi v Liki in Bosni, so dala veliko novih podatkov, ki pomembno razširjajo obseg do sedaj znanih utrdb. V drugi polovici leta je večino časa porabil za pisanje doktorske disertacije »Utrjene višinske postojanke 3.—6. stoletja v Vzhodnih Alpah«. Za tisk je pri pravi i pregled raziskovanj in iz- S led kov arheologije £2 obdobja preseljevanja ljudstev v Sloveniji ter poselitveno podobu okoliša Velikega Kamna v arheoloških obdobjih. Bil je tudi mentor pri gibanju »Znanost mladini®. Do 1. 9. je nadomeščal upravnika inštituta. Dr. Andrej Pletetski je v aprilu sodeloval pri izkopavanju staroslovanskega grobišča v S p. Gorjah. V istem meseeu je bil na arheološki topografiji v enotah Strmce in Dobrna. Junija je bil eden od vodij izkopavanj v Blejskem kotu. Julija je reševal staroslovanski zaklad iz Sebenj, v oktobru pa je vodil poskusno izkopavanje v Iški vasi. Pri kabinetnem delu je pripravil za tisk doktorsko disertacijo, ki jo je obranil 26» 6-, in bil 30. 9. promoviran za doktorja zgodovinskih znanosti. Izdelal je elaborat v zvezi S terenskim delom, pisal gesla za Enciklopedijo Slovenije in Staroslovansko enciklopedijo. Bil je mentor v gibanju »Znanost mladini«, strokovni svetovalec za arheologijo pri SSKJ, član odbora za delovna razmerja in nato sveta ZRC SAZU ter Odbora občinskega sind i kal a dejavnosti. Dragan Božič je uredil 36. številko Arheološkega vestnika in začel urejevati 37. številko. Opravljal je izposojo in katalogiziranje ter skrbel za zamenjavo, nakup in vezavo knjig. Uredil je tudi knjigo Marjete Sašel-Kos Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Jadranom in Sirmijem pri Kast ju Dionu in Herodijanu. Za sintetično delo Praistorija Jugoslavije je napisal poglavje o zahodni skupini keltske kulture v Jugoslaviji. Je član izvršnega odbora Slovenskega arheološkega društva, komisije za pripravo pravilnika o razporejanju in delitvi dohodka ZRC SAZU, pripravljalnega odbora za kolokvij Bronasta doba v Sloveniji in sekretariata osnovne organizacije ZK ZRC SAZU. Ivan Türk je sodeloval pri velikih paleolilskih izkopavanjih v jami Divje babe I kot terenski vodja. Pripomogel je k popularizaciji izkopavanj v dnevnem časopisju in radiu. Sondiral je v spodmolu Podstanajca v dolini Sevnice pri Sebreljah in nadaljeval sondiranje v jami Vandloh nad Lazami pri Pred-gradu. Ogleda! si je 26 jam in spodmolov ter eno piano najdišče sileksov. Taksonomsko je obdelal favnistične ostanke iz naslednjih arheoloških najdišč: Vis — Mrtvilo 19S4, Predloka 1981, 1983, Ajdovščina 1984, Benkovac 1983 in Jakob nad. Preddvorom 1985. Posebej se je ukvarjal s tafonomsko in statistično analizo osteodontološkili ostankov jamskega medveda iz Divjih bab I. Pripravlja elaborat izkopavanj v jami Divje babe I za tekoče leto s pregledom šestletnega terenskega in kabinetnega dela na tem vsestransko pomembnem najdišču, Poleg navedenega je opravljal še razna priložnostna dela, med katerimi jc najvažnejše tehnično uredništvo inštitutskih publikacij. Andreja Dolenc-Vičič je bila prvo polovico leta odsotna zaradi porodniškega dopusta. V tem času jo je nadomeščala Barbara Ravnik-Toman. Urejala je arheološko dokumentacijo, dopolnjevala bibliografske podatke za zbirne mape arheoloških najdišč in arhivirala prispele elaborate ter topografske dnevnike. Nadaljevala je tudi delo za arheološko terminologijo. Je tajnica izvršnega odbora osnovne organizacije zveze sindikatov ZRC SAZU. Dragica Knific-Lunder je risala gradivo iz Dolnjega Lakoša, T inj a in Velikega Korinja ter oblikovno popravljala slikovno gradivo za Arheološki vestnik. Snežana Tecco-Hvala sodeluje pri temi Halštatska naselbina na Mostu na Soči. Breda Pavčič-Justin je Opravljala tajniške in ostale pisarniške posle, Gostje inštituta Na inštitutu se je mudilo več domačih in tujih strokovnjakov. Iz Hrvaške Sla biia tu Vladimir Sokol (Zagreb) in mag, Fran jo Smiljanič (Zadar), iz tujine pa dr, Krisztina Szirmai (Budimpešta), dr. Manfred Kandier (Dunaj), prof. dr. Reinhard Härtel (Gradec), dr. Hermann Parzinger (München) in Ursula ibler (Bonn), Študijska potovanja, kongresi, simpoziji Dr. M. Bradar se je aprila udeležil zasedanja Obermaiergesellschaft v Duis-burgu (ZR Nemčija). D. Božič si je ogledal več terenskih raziskovalnih akcij v Sloveniji (Jelcrji pri Kopru, Slatina v Rožni dolini, Verdun pri S t opicah), Hrvatski (Kuzelin pri Zagrebu) in se udeležil skupščine SAD, ki je bila oktobra v Celju, Oktobra se je mudil tudi V ZR Nemčiji, kjer se je najprej udeležil 26. mednarodnega visokošolskega tedna Südosteuropagesellschaft V Tutzingu pri MUnchnu, nato pa si je Ogledal Še arheološki razstavi v Augsburgu (2000 let Rimljanov na Svabskem) in Stuttgartu (Keltski k ti« iz Hochdorf a). Mag. S. Ciglenečki se je maja udeležil strokovne ekskurzije po severni Dalmaciji in obiskal izkopavanja na Bledu, Kuzelinu pri Zagrebu, Ajdni nad Jesenicami in Teurniji pri Spittalu, Ogledal si jc tudi razstavi 2000 let Rimljanov na Svabskem v Augsburgu in Keltski knez iz HoeJldorfa v Stuttgartu, A, Dolenc- Vičič se je oktobra udeležila simpozija Südosteuropage.sellschaft V Tutzingu pri Münchnu in si ogledala razstavi v Augsburgu in Stuttgartu. Dr. J. Dular je obiskal izkopavanja v Verdunu pri Stopčah in na Kuzelinu pri Zagrebu ter si oktobra ogledal razstavo Keltski knez iz Hochdorf a v Stuttgartu. Dr, F. Leben se je na povabilo ustanove Alexandra von Humboldta udeležil svetovnega kongresa zgodovinskih znanosti v Stuttgartu od 25, S, do 2. 9. 1985, leden dni prej pa je študijsko potoval v Blaubcurcn, Tübingen in Heidelberg. Dr, A, Pleterski se je udeležil v začetku maja enotedenske strokovne ekskurzije po Dalmaciji, Ogledal si je avgustovska izkopavanja na Vran ju in se v oktobru udeležil srečanja SAD v Celju in ekskurzije po Zgornji Savinjski dolini. Dr, J, Saše! je aprila sodeloval s predavanjem na akvilejskem tednu v Aquilei in ob stoletnici muzeja v Po reč u, oktobra pa se je aktivno udeležil kolokvija o administrativni členitvi rimskih provinc v Augsburgu. Maja je vodil strokovno ekskurzijo Društva klasičnih filologov Slovenije v Aquileio, oktobra pa ekskurzi jo arheološkega seminarja dunajske univerze po Emoni. REFERATI Mitja Brodar Die post glazialen Kulturen Stoweniens. Tagung der Hugo-Obermeier-Geseilschaft, Duisburg, 10. 4. Slavko Ciglenečki Das Weiterleben der Spät an tike bis zum Auftauchen der Slawen in Slowenien. 26. Intcrnazionale Hochschulwoche, Die Völker Südes teuropas im 6. bis 8. Jahrhundert, Tutzing, 10. 10. Andrej Pleterski Metoda retrogradne analize pisanih virov in njihova povezava s tvamimi viri. Predavanje za študente Filozofske fakultete, Ljubljana, 20. 3. Sebenjski zaklad in njegov pomen. Predavanje ob otvoritvi razstave sebenj- skega zaklada, Bled, 21. 8. Arheološka podoba župe Bled. Predavanje na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja, Ljubljana, 25. 9. Jaruslav šašel Le sfere d'Interesse e d'azione econotnica di alcune famigUe aquileiesi. Setti mana dl Aquilcia, 21. 4. Administrativne etape u razvoju parentinskog grada. Znanstveni skup Poreč i Poreština, Poreč, 25. 4. Die regionale Gliederung in Pannonien, Probleme der regionalen Gliederung in den Provinzen des »Römischen Reichesa, Augsburg, 27. 10. BIBUQCHAt'JJA IIAZI5KOVALCEV J:: NA STRANEH 321-322. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA J. januarja 1985 je ob velikem razumevanju ostalih inštitutov ZRC SAZU, zlasti pa njegovega vodstva, sklenila delovno razmerje tovarišica Cvetka Puneer kot tajnica inštituta. S tem so bila končana več kol 10-lctna prizadevanja, da bi inštitut dobil delavko, ki bi prevzela določena tehnična dela in izposojo knjig. Čeprav opravlja isla dela in naloge tudi za Umetnostno zgodovinski inštitut Franceta S teleta in Muzikološki inštitut, je vendar njeno aktivnost še kako čutiti pri izvajanju našega raziskovalnega programa. Postopek izvolitve v naziv raziskovalnega sodelavca za asistenta Janeza Šum-rado je bil uspešno končan IS. 3. 1985. Publikacije Zaradi zahtevnih in obsežnih registrov monografije Neagrarno gospodarstvo Pirana 1236—1340 se je natis tega dela nekoliko zavlekel, vendar je knjiga ob koncu leta izšia. Delo Najstarejši ljubljanski trgovski knjigi, ki so ju za nalis pripravili akad, Sergij Vilfan, J3ožo Otorepec in Vlado Valenčič, je v tiskarni in pričakujemo prve korekture. Historična topografija slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške pokojnega dr. Pavleta Blaznika v letošnjem letu ni mogla iziti zaradi premajhne subvencije, Obljubljeno je, da bo prvi zvezek tega dela izšel 1986. V tisk je oddan rokopis pok. Miroslava Pahorja in Janeza Sumrade Siafu/i piranske konwne od 13,—17, stoletja. Edicija virov do leta 19IS in bibliografija za zgodovino Slovencev Prepisana je druga piranska notarska knjiga iz let 1284—1288, katere avtor je Dominik Petenarij. Narejen je že tudi edicijski uvod. V sodelovanju S Pokrajinskim arhivom v Kopru poteka delo na pripravi izdaje listinskega gladiva iz predbeneškega obdobja, ki jih hrani arhiv v Piranu. V zvezi Z doslej vrnjenimi srednjeveškimi listinami Hišnega, dvornega in državnega arhiva na Dunaju so bile kolacionirane in obdelane dosedanje edicije lega gradiva v Archiv für Kunde österreichischer Geschichtsquellen 1—12 (1848—1854) in v prilogi Notizenblatt 1—6 (1851—1856). Nadaljevalo se je delo z diploma tari j Cm grofov Celjskih za leta 1130—1456. V zvezi s tem je bila tudi za obdobje 1130—1290 pregledana kronološka kartoteka listin dr, Franca Kosa in evidentirane listine, ki pridejo v poštev za diplomatarij-Preverjene in dopolnjene so bile kartotečne obdelave 92 listin grofov Celjskih iz let 1377—1393. — Nadaljevalo se je tudi identificiranje toponimov za edicijo njihovih fevdnih knjig iz let 1436—1456- Izrcdno veliko dela je bilo vloženo tudi v raziskave arhiva knezov Auer-spergOV, pri Čemer je bilo ugotovljeno, da je tam še ogromno za nas izredno dragocenega gradiva. Čeprav prodor v ta arhiv štejemo za enega naših velikih dosežkov, pa postaja vprašljivo, kako ga bomo izrabili. Potrebne so namreč devizne dnevnice, saj delavci inštituta ne morejo kriti stroškov bivanja na Dunaju iz lastnih sredstev. V zvezi z izdajo virov za revolucionarno leto 1848,49 je treba poudariti, da je arhivsko gradivo v Gradcu pregledano. Potrebno bo pregledati le še gradivo v tamkajšnjem škofijskem arhivu. Nadaljevalo se je tudi delo za pripravo izdaje korespondence E. H. Coste in H, Turne. Tekoča historična bibliografija za leta 1978—1981 je še vedno v tisku, redno pa poteka enako delo za leta 1982—85. Za Deutsches Institut für Urbanistik v Berlinu je bila izdelana bibliografija za zgodovino jugoslovanskih mest, urbanizacije in industrializacije v 19, in 20. stoletju, Historična topografija in kolonizacija slovenskega ozemlju Začela so se usklajovalna dela za register Historične topografije slovenske Štajerske in jugoslovanskega dela Koroške pokojnega dr. Pavleta Blaznika, ki bo izšel v drugem zvezku. Narejen je bil spisek mikrotoponimov S piranskega področja, iz centralne kartoteke srednjeveških listin /a Slovenijo pa SO bili izpisani topOnimi za Primorsko in dopolnjeno Kosovo Gradivo za historično topografijo Kranjske do lela 1500. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev V zvezi s pripravo edicije fevdnih knjig grofov Celjskih so bile opravljene primerjave celjskih in kasnejših habsburških fevdnih knjig za celjsko posest o gospodarskem in družbenem položaju fevdnikov. Veliko dela je zahtevala monografija Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280—1340, zlasti izdelava registrov. Za potrebe gozdarjev je bil ob njihovih Gozdarskih Študijskih dnevih izdelan kratek pregled zgodovine gozda in gozdarstva na Slovenskem, Nadaljevalo se je tudi raziskovanje Prve občne zavarovalne banke Slovenija v Ljubljani. Težišče dela pa je bilo na zgodovini prometa na Slovenskem, V branje in diskusijo sta bila oddana prispevka O tej problemaliki V antiki in o rečni plovbi. Intenzivne so bile tudi raziskave kopenskega prometa V srednjem veku in prvih stoletjih novega veka ter o prilagajanju cestnega prometa železniškemu na Kranjskem. Delovno skupino, ki jo vodi dopisni član SAZU prof, dr. Ferdo Gestrin, je zelo prizadela smrt dipi. ing. Rudolfa Cimolinija, ki je bil z nami dogovorjen, da bo obdelal cestni promet v stari in novi Jugoslaviji. Problemi slovenske politične zgodovine od konca 19. stoletja do leta ¡918 Za potrebe drugega sestanka francoskih in jugoslovanskih Zgodovinarjev, ki je bil 26. in 27. septembra, sta bila izdelana dva referata o odnosih med našimi ljudmi in Francozi v času a vstrij s ko-francoskih vojn in ilirskih provinc. Delo za izdajo virov za revolucionarno leto IS48 49, korespondenca E. K. Coste, H. Turne in ne nazadnje tudi banke Slovenije je zahtevalo poglabljanje v družbene in politične razmere tega obdobja. Rezultati tega dela bodo strnjeni v uvodnih študijah in zlasti v opombah. Obiski, sestanki Mag. Vinko Rajšp je v okviru študija gospodarskih in družbenih razmer v prvih stoletjih novega veka julija obiskal več arhivov in razstav v ZR Nemčiji, Švici in Avstriji. Dr. Darja Mihelič in mag. Stane Granda sta se aklivno udeležila Gozdarskih študijskih dnevov v Ljubljani od 14. do 16, marca. S, Granda se je skupaj 7. Janezom Sumrado udeležil tudi drugega sestanka francoskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, ki je bil 26. in 27. septembra v Ljubljani. J. Šumrada pa kmalu zatem še šeste jugoslovanske onomastične konference 11. oktobra v Dolnjem Milanovcu. Organizacija, uprava in biblioteka Znanstveni svet Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU je imel v letu 1984 dve redni seji, 5. junija in 5. novembra. Ob obletnici smrti dr. Pavleta Blaznika so se člani sveta in delavci inštituta udeležili tudi odkritja spominske plošče na njegovi rojstni hiši v Skofji Loki. Biblioteka je v letu 1965 prejela 473 novih knjižnih enot. Obiskovalcev je bilo 177, izposodili so si 339 knjig. Del biblioteke in arhiva smo preselili v sobo akad. Boga Grafenauerja. Posebno delo delavcev instituta Buzo Otorepec je član izdajateljskega sveta Kronike, 33 let pa je tudi član uredništva. Sodeluje kot terminološki svetovalec pri SSKJ. Dr. Darja Mihelič je predsednica Zgodovinskega društva Ljubljana. Sodeluje tudi pri SSKJ. Janez Sum rada je urednik Notranjskih listov. Mag. Stane Granda je član uredništva Kronike. Posebej pa je treba poudariti delo članov znanstvenega sveta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU akad. Zwittra in akad. Grafenauerja ter delavcev inštituta Boža Otorepca za izvedbo arhivskega sporazuma z Avstrijo iz leta 1923. V zvezi s tem so imeli veliko sej, izdelati so morali tudi več elaboratov. Vsi raz is ko valci inštituta sodelujejo pri pisanju gesel za Enciklopedijo Slovenije. PREDAVANJA, REFERATI Stane Granda Kratek prerez zgodovine gozdov in gozdarstva na Slovenskem, JI. Gozdarski študijski dnevi 1985, Ljubljana 15.3, Odnos med slovenskimi kmeti in francosko vojsko. II. sestanek francoskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, Ljubljana 27. 9. Darja Mihelič Kratek prerez zgodovine gozda in gozdarstva na Slovenskem. I. Gozdarski študijski dnevi 1985. Ljubljana 15,3. Vinko Rajšp čarovniSki procesi na Slovenskem. Članski sestanek Zgodovinskega društva Ljubljana, 16.5. Janez Sum rad a L'cpoque du gouvernement français en Illyrie et les adversaires. II. sestanek francoskih in jugoslovanskih zgodovinarjev, Ljubljana 27.9. Nekaj najnovejSik rezultatov siovenjfce historiograftje. Šesta jugoslovanska onomastična konferenca, Dolnji Milanovae, 11.10, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRATTEH 322—323 UMETNOSTNOZCODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Delovni načrt inštituta za leto 1985 je bil zaradi objektivnih težav (tudi tehnične narave) v nekaterih nadrobnostih okrnjen, delno pa tudi razširjen; zadnje velja predvsem za raziskovalne posege, ki jih je metodološko narekovalo reševanje načrtovanih nalog. Raziskava umetnosti okoli leta 1400 na Slovenskem zajema obsežen in zaradi kulturnogeografsko različnih slogovnih vplivov dovolj zapleten sklop, ki ga je treba zato raziskovati v vseh smereh, od koder so vplivi pritekali, prav tako pa velja osvetliti različne ikonografske kontaminacije. To leto so bile zajete predvsem stilne silnice od italijanske (in furlanske) smeri, ki so bile doslej v kiparstvu in arhitekturi manj osvetljene kot v slikarstvu. Terensko so bili pregledani in revidirani predvsem spomeniki na Tolminskem in Ko-bariSkem. Ikonografsko so bile vnovič analizirane nekatere nadrobnosti v Celj u in na Ptujski gori ter v v 7 !i odnos loven -k i arhitekturni plastiki poznega 14. stoletja. — Kot posebno slogovno varianto in tako od italijanske kot od srednjeevropske Strani vplivano skupino je bilo treba zajeti problematiko romanske retrospektive, ki se nakazuje že v prvi polovici 15. stoletja in se nadaljuje nato v 16. stoletje. Ob pisanju monografije o slikarstvu 17, stoletja so sc dodatno razrešili nekateri slogo™ in ikonografski problemi, zadevajoči zlasti prvo polovico stoletja, dopolnila pa se je tudi podoba Valvasorjevega umetniškega kroga (tako se je npr. obogatila evidenca o opusu slikarja Bartolomeja Ramb-schissla). — Več na novo ugotovljenih skulptur v kamnu in lesu je pomembno dopolnilo inventar plastik 16. stoletja. V problematiki arhitekture 16. in 17. stoletja na Slovenskem se je raziskovanje osredotočilo predvsem na že lani začeto poglavje notranjih opornikov kot prostorsko in slogovno odločujočih elementih. Pregledana je bila vrsta ključnih spomenikov na Dolenjskem in Štajerskem, pregledano je bilo v strokovni literaturi in v dokumentaciji spomeniških zavodov zbrano gradivo in sestavljena je bila prva kartoteka v poštev prihajajočih arhitektur. Naše spomenike dopolnjuje primerjalno gradivo iz širšega srednjeevropskega kroga — in prav temu je bilo namenjeno desetdnevno študijsko bivanje asistenta Blaža Resmana na Dunaju. Raziskava plastike in oltarne arhitekture 17. stoletja na Primorskem je terjala najprej terensko delo. Pregledanih je bilo okoli 50 objektov na Notranjskem, v Vipavski dolini, v slovenski in delno tudi hrvaški Istri. Spomeniki so bili izčrpno fotografsko dokumentirani in vneseni v specialne kartoteke in na tematske zemljevide. To delo se je koristno izkazalo tudi ob restavri-ranju nekaterih rezlj anih oltarjev 17, stoletja. Delno avtopsično ali pa vsaj po reprodukcijah in fotografijah so bili pritegnjeni v razvid časovno in stilno vzporedni spomeniki drugih pokrajin, kar omogoča dialektološko diferencirano primerjavo stilne govorice in tipoloških vzorov posamičnih pokrajinskih skupin. Študij arhitekture 19. in prvih desetletij 20. stoletja se je nadaljeval z zbiranjem arhivskih in drugih podatkov po dosedaj ustaljenih tirnicah. Nadrobneje je bila preiskana starejša in novejša stavbna zgodovina umetnostno zelo pomembne šentjakobske cerkve v Ljubljani. Konec minulega leta je bil dr. Damjan Prelovšek imenovan v ožji pripravljalni odbor za razstavo arhitekta Jožeta Plečnika v Parizu, ki jo organizira Center Georgesa Pompidouja, pri čemer sodeluje tudi mesto Ljubljana. V zvezi z razstavo je bilo precej organizacijskega in Studijskega dela (zbiranje podatkov o razstavljenih objektih, tekst o življenju in delu arh. Plečnika ipd,). Ker gre za mednarodno sodelovanje in za prvo kompleksno predstavitev tega našega velikega umetnika, se je moral intenzivirati študij njegovega opusa, ki ga je dopolnilo tudi enotedensko študijsko bivanje dr, Pre-lovška na Dunaju. Med temeljne naloge inštituta se uvršča študij in zbiranje virov in njihova kritična redakcija ter interpretacija, V tem letu se je nadaljevala obdelava arhivskega gradiva iz kroga in časa Tomaža Hrena, opremljenega s kritičnimi prepisi, opombami in literaturo, pritegnjeni pa so bili tudi spomeniki, kolikor so ohranjeni. Delo je dozorelo v magistrsko nalogo asistentke Ane Lavrič, — V obdelavi je zapisnik apostolskega vizitatorja Agostina Valierja, ki je leta 1580 z veliko slovesnostjo stopil z ladje na koprska tla, Zapisnik hrani Vatikanski arhiv, prepisane in komentirane pa so strani, ki zadevajo slovenske župnije koprske škofije. Dokumentacijski fond se je občutno povečat s terenskimi zapiski, z ckscerpti iz starejših periodik in. ne nazadnje, s folograEskimi posnetki in arhitekturnimi načrti. Med zadnjimi omenimo vsaj zelo skrbno izmerjeni načrt cerkve v Crngrobu, kakršnega smo ob tem pomembnem in po različnih stavbnih fazah zelo zapletenem spomeniškem objektu zelo pogrešali- Zaradi preobremenjenosti fotografskega laboratorija in tudi zaradi težav pri nabavi ust rez nega fotomateriala je precejšnje število negativov še nekopiranih, Inštitut je sodeloval in imel stike z domačimi in nekaterimi tujimi strokovnimi ustanovami, še posebej pa so bili njegovi sodelavci in v inštitutu zbrano dokumentacijsko gradivo v pomoč pri akcijah spomeniškega varstva in pri organizaciji razstav, Kot gost je septembra delala v inštitutu madžarska kolegica dr, Jtilia Marosi-Szabo, ki se je želela seznaniti s slovenskim slikarstvom polpreteklega časa, Dr. Emili j an Cevc je v oktobru sodeloval na kongresu o Cirilu in Metodu v Rimu s predavanjem o ikonografiji sv. Cirila in Metoda na Slovenskem in njeni vzporednosti z razvojem zgodovinskih študij o solunskih bratih. Bivanje v Rimu je izkoristil tudi za študij umetnostnih spomenikov in obisk galerij in muzejev. V maju se je udeležil IV, kongresa jugoslovanskih umetnostnih zgodovinarjev v Sarajevu, Dr. Damjan Prelovšek se je mudil ob študiju opusa arb. Plečnika v Pragi in na Dunaju. Blaž Res man se je med desetdnevnim študijskim obiskom Dunaja posvetil v U met nos t n «zgodovinskem inštitutu na univerzi za njegovo raziskovalno delo potrebni, a pri nas nedosegljivi literaturi. Blaž Res man in Borut Uršič sta se udeležila pogovorov o baročni umetnosti, ki so bili oktobra v Radovljici. Delavci inštituta sodelujejo pri sestavljanju Enciklopedije Slovenije. Dr. Emili jan Cevc in Blaž. Resman sta vključena tudi v njeno redakcijsko telo. Fond knjižnice inštituta, ki jo vodi Vida Urek, je to leto narasel za 144 knjig in 182 kosov revij. Zelo smo občutili pomanjkanje deviznih sredstev za nakup lileralurc. Tuje revije prihajajo po pred leti skrčenem programu, vendar navadno z zamudo. Število obiskovalcev knjižnice in porabnikov dokumentacijskega gradiva znaša 110, v porabi zunanjih obiskovalcev je bilo ali v pros to lih Inštituta ali v Čitalnici Centralne biblioteke 424 knjig in revij, na dom je hilo za zelo kratek čas in s posebnim dovoljenjem izposojenih 66 knjig. Nadaljevali smo z izdelavo stvarnega kataloga. Udeležba »a strokovnih srečanjih Emili jan Cevc Četi-ti kongres Zveze društev umetnostnih zgodovinarjev Jugoslavije, Sarajevo. 16. do 19, 5, Zborovanje ob 40-letnici konservatorske službe, Novo mesto, 15. 11. Srednjeevropska srečanja in priprava na simpozij o dunajski umetno s tno- zgodovinski šoli, Gorica, 13. do 15. 12, Damjan Prelovšek Mednarodni simpozij O identiteti v arhitekturi, Portorož, 22. do 24, 11. Blaž Resman Šesti pogovori o baročni umetnosti, Radovljica, U. 10. Borut Uršič Šesti pogovori o baročni umetnosti, Radovljica, 11. 10. PREDAVANJE Damjan Prelovšek Terezijanski Trst. Predavanje v Trstu, IS, 3, BTDLIOGRAfJjA RAZISKOVALCEV JE NA STHANEH 323—334. MUZIKOLOSKI INSTITUT Muzikološki inštitut je vključen v multiilisciplinarni raziskovalni program SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda s programskim sklopom Temeljne raziskave slovenske glasbene preteklosti. V okviru tega sklopa raziskuje glasbeno umetnost starejših obdobij na Slovenskem, od njenih začetkov do narodnega prebujenja sredi 19. stoletja. Kar zadeva evidentiranje in katalogiziranje glasbenih virov, ki je ena izmed osnovnih in dolgoročnih nalog inštituta, je bila v letu 1985 dokončana katalogizacija glasbenih zbirk opatij ske cerkve sv. Danijela v Celju in frančiškanskega samostana v Ljubljani, Pred dovršitvijo je katalogiziranje dragocene glasbene zbirke grofov Allcmsov, ki jo danes hrani Studijska knjižnica v Ptuju, popisuje pa se še in bo nato po načelih fUSM katalogiziran tudi starejši glasbeni fond frančiškanskega samostana v Novem mestu. Od srednjeveškega gradiva je bil fotografiran, vnesen v katalog grcgorijanike in preučen zanimiv fragment rokopisa iz 13. stoletja, in sicer ostanek graduala, ki se je ohranil na platnicah vipavskega župnijskega urbarja iz let 1693—1718. Velika pozornost je bila ne nazadnje posvečena delom Jakoha Gallusa, evidentiranju, zbiranju in kopiranju domače in tuje znanstvene literature ter mi sploh gradiva o njem. V okviru prizadevanj za novo moderno izdajo velike motetne zbirke tega skladatelja Opus musicum je bila dokončana transkripcija celotne druge knjige, ki obsega štiri razdelke s skupno 70 kompozicijami za štiri do šestnajst glasov. Prva polovica te knjige bo pripravljena za natis in naj bi po načrtu inštituta izšla V dveh zvezkih prihodnje leto. V zbirki MonumentU ar t is musicae Sloveniac, ki jo pripravlja inštitut, izdaja pa SAZU s podporo Kulturne skupnosti Slovenije in je namenjena tako za slovensko glasbeno preteklost zainteresiranemu raziskovalcu kot izvajalcu, domačemu in tujemu, sta izšla dva nadaljnja Zvezka; Z letnico 1984, a z zamudo zaradi tehničnih zadržkov šele v letu 1985 tretji zvezek S simfonijami za dve violini in bas Amandusa Ivančiča ter — skladno Z načrtom za leto 19S5 — peti zvezek s 26 moteti prvega razdelka prve knjige mon um en t al nega Gallusovega dela Opus musicum. Četrti zvezek, v katerem bo objavljena Missa villana Janeza Krstnika Dolarja, je bil oddan V tisk in lik pred koncem je notografiranje gradiva za šesti zvezek, ki bo obsegal drugi razdelek prve knjige Gallusove zbirke Opus musicum z 38 moteti. Že daljši čas je pripravljen za notografa tudi zadnji, tretji razdelek prve knjige omenjene Gallusove zbirke z 39 kompozicijami, vendar bo očitno mogel iziti — Z letnico 1985 — šele prihodnje leto. Ovire za bolj pravočasno izhajanje teh zvezkov so izključno tehnične narave, predvsem v notografiranju, Strokovnjakov za to delo je pri nas, žal. premalo in kar jih je, SO prezaposleni, zato pa močno zamujajo dogovorjene roke. Izmed treh razprav, vsebovanih v delovnem načrtu inštituta za leto 1985, bo prva med njimi, čez 400 strani obsegajoča razprava o srednjeveških glasbenih fragmentih s poznogotsko notno pisavo, dokončana v rokopisu konec leta. Podroben študij melodičnih obrazcev v izbranih rokopisih je odkril večjo raznolikost od pričakovane in je zato zahteval več časa, kot je bilo predvideno. Delo v zvezi z razpravo o skladatelju Amandusu lvančiču se je v začetku leta sicer nadaljevalo, kmalu pa je moralo bili, v sporazumu 7. znanstvenim svetom, odloženo zaradi zavzetosti s pripravami za simpozij o skladatelju Jakobu Gallusu, s katerim se je inštitut vključil v prireditve Evropskega leta glasbe 1985. Akademik Dragotin Cvetko je svojo razpravo o skladatelju Antonu Lajovcu dokončal v predvidenem roku, delo je v tisku in pred izidom. Knjižnica inštituta se je obogatila s 135 enotami, od tega je 60 knjig, 70 zvezkov revij in 5 gramofonskih plošč- Poročilo o mednarodnem znanstvenem sestanku Jacobus Gaihis in njegov čas, ki mu je inštitut posvetil veliko časa in truda, je na str. 254. nt Letopis 273 Delo posameznih sodelavcev Dr. Danilo Pokom je katalogiziral glasbeno zbirko celjske opatij ske cerkve, lektoriral in uredil gradivo za četrti in peti zvezek zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae, zlasti pa je bil zaposlen s pripravami in izvedbo simpozija o Jakobu Gallusu. Na njem je sodeloval z referatom, redigiral je simpozij ski zbornik, oskrbel njegov pravočasni natis, pripravil razstavo o Gallusovem življenju in delu ter organiziral koncert njegovih motetov v Narodni galeriji na predvečer začetka simpozija. Napisal je več strokovnih člankov za razne publikacije, radio in televizijo ter delal kot urednik zbirke gramofonskih plošč RTV Ljubljana Ar s musica Sloveniae, urednik jugoslovanske glasbene revije Zvuk, predsednik programske komisije mednarodnega festivala komorne glasbe 20. stoletja v Radencih, namestnik predsednika Skupščine kulturne skupnosti Ljubljana Center ter član strokovne delovne skupine za glasbeno in baletno dejavnost pri Kulturni skupnosti Slovenije. Jurij Snoj je nadaljeval preučevanje v Ljubljani ohranjene gregorijanike. Največ je bil zaposlen s pisanjem obsežne razprave o koralnih rokopisih s poznogotsko notacijo, ki jo končuje. Del svojih dognanj je podal v dveh razpravah, od katerih je ena izšla v Ljubljani, druga pa v Zagrebu. Tran-skribiral je deset na Slovenskem ohranjenih glasbenih rokopisov iz srednjega veka, kar bo osnova izboru za gramofonsko ploščo v zbirki Ari musica Sloveniae, in katalogiziral glasbeno zbirko frančiškanskega samostana v Ljubljani. Skrbel je Še za inštitut s ko knjižnico in delal kot član Odbora za delovna razmerja ter kot član združene delegacije ZRC SAZU za samoupravne interesne skupnosti. Zunanji sodelavci: dr. Mirko Cuderman je pripravil IV. zvezek zbirke Monumenta artis musicae Sloveniae; revidiral je transkripcijo skladbe J. K. Dolarja Missa villana, napisal uvod in revizijsko poročilo; prof, dr. Jože Sivec je napisal povzetke za zbornik simpozija o Gallusu, bil je konzulent pri transkripciji njegovih motetov in član znanstvenega sveta inštituta; dr. Edo Škidj je transkribiral Gallusovo zbirko Opus musicum. ki je v njegovi redakciji začela izhajati v letu 19SS. RAZSTAVA Danilo Pokom Jakobus Gallus, življenje in delo. Prešernova dvorana SAZU, 24. 10.—8. 11. REFERAT Danilo Pokom Živalske podobe v Gallusovih mor ali j ah. Mednarodni simpozij Jacobus Gallus in njegov čas, Ljubljana, 25. 10, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANI 324. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDE Inštitut je vključen v multidisciplinarni in interdisciplinarni raziskovalni program SAZU Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in v usmerjeni program Raziskovanje slovenske književnosti, književne teorije in primerjalne književnosti v okviru skupnega programa Raziskovalne skupnosti Slovenije s programskim sklopom, ki ima naslov Raziskave z literarnozgo-dovinskih in teoretičnih področij. Predmet teh raziskav je slovenska literatura z različnih vidikov od biografskega, bibliografskega in dokumentarnega do sintetičnega literamozgodovinskega, primerjalnega in literarnoteoretič- nega. V tem okviru se usmerjajo na posamezna ožja področja, k a Čeri h i/bor določajo današnje stanje in razvojne potrebe literarne vede na eni ter specifične možnosti skupinskega inštitutskega dela na drugi strani- Glede na to so združene v naslednje vsebinsko zaključene tematske sklope: Tematika A'OB v slovenski umetniški prozi; Izdajanje gradiva s področja slovenske literature — starejših slovstvenih tekstov, rokopisov, korespondenc in lite-rarnozgodovioskih del; Literarni leksikon — sklop temeljnih raziskav iz literarne teorije; Slovenski biografski leksikon — sklop temeljnih biobibliograf-skih raziskav z dokumentacijo. Raziskave so dolgoročne oziroma večletne in zahtevajo angažiranje večjega števila zunanjih sodeiavcev. Njihovi rezultati se objavljajo v ustrezni obliki, bodisi kot temeljna leksikalna dela, monografije in znanstveno kritične izdaje tekstov, bodisi kot razprave v strokovni periodiki, v katerih so sproti formulirana dognanja o posameznih problemih. Dejavnost inštituta usmerja njegov znanstveni svet, ki je v sprotnih Konsul taci j ah obravnaval delo v tekočem letu, načrte za prihodnje leto in za novo srednjeročno obdobje ter kadrovske zadeve. Delo je organizirano po inštitutskih sekcijah, ki obravnavajo posamezne tematske sklope. Sekcija ta slovensko literarno zgodovino Raziskava Tematike NOB v slovenski umetniški prozi je stopila v sklepno fazo, ki predstavlja sintetiziranje dognanj v tipološko monografsko razpravo in končno redakcijo besedila. Dokončana in objavljena je bila študija LogO-tehnika partizanskega pripovedništva, ki razkriva temelje, iz katerih so nastajala med letoma 1941 in 1945, pa tudi še pozneje, zlasti polliterama besedila S propagandno funkcijo, in vzroke, ki so blokirali uveljavljanje literarno-estetskih prvin. Razprava upošteva tudi gradivo, ki je bilo objavljeno v zadnjem času, kajti arhivi se počasi odpirajo javnosti. Poleg tega so napisana še druga poglavja, ki obravnavajo pripovedna prizadevanja na to temo v vojnem obdobju. Ta SO se večidel ustavila v reportažno-propagandnem modelu, ki SO ga narekovale vojne razmere. Natančnejši pregled besedil pa je pokazal tudi poskuse širjenja tega modela, ki sicer v nekaterih ozirih navidezno nasprotujejo obveznim splošnim določilom, dejansko pa ostajajo znotraj normativne »logotehnike«. To najbolj korenito presegajo nekatera besedila Mirana Jarca, Jožeta Rrcjca-Javorška in Vitomila Zupana, ki so kljub literaturi nenaklonjenim razmeram poskušala vsaj fragmentarno ohraniti in nadaljevati nepragmatično, estetsko izročilo slovenskega pripovedništva. — Dovršeno je poglavje o vojni prozi v letih 1945—1951, ki obravnava pisatelje starejšega rodu; njihova dela se dajo razvrstiti v tri skupine: v ideološko shematično, subjektivno psihološko ter etično in filozofsko meditativno prozo. Dovršeno je tudi poglavje o negativnem junaku vojne tematike v nekaterih paradigmatskih delih tovrstne proze v petdesetih letih, ki nadaljuje tipološki vidik obravnave. V fazi zaključne redakcije je poglavje o otroški perspektivi, ki vstopa s pisatelji srednjega rodu v našo vojno prozo sredi sedemdesetih let in je še danes ena izmed tematsko strukturalnih posebnosti slovenske sodobne proze. V sklopu Izdajanje gradiva s področja slovenske literature sta bila dovršena dva obsežnejša rokopisa iz zbirke Korespondence pomembnih Slovencev. Akademik prof. dr. Janko Kos je za tisk pripravil Pisma Matije Copa v dveh knjigah in v uvodu sintetično predstavil Matijo čopa s posebnim poudarkom na njegovi korespondenci. Prva knjiga obsega 71 pisem, druga pa Čopov spis Die Literatur der Winden, Prav tako je dr. Jože Rajhman zaključil Pisma Primola Trubarja ter nemškim izvirnikom in slovenskim prevodom napisal uvodno študijo in znanstvenokritične opombe. Obe publikaciji, Tru- bar jeva pisma v eni in Čopova pisma v dveh knjigah, sta v tiskarni in se stavita. Druge strokovne in družbene naloge sodelavcev sekcije: Prof. dr. France Bernik je opravljal iste strokovne in družbene funkcije kot v prejšnjih dveh letih (prim. Letopis SAZU 34 za 1. 19S3, str. 255). Član delovne skupine pri odboru za knjigo v Kulturni skupnosti Slovenije je bil do 9. 11. Dr, Marjan Dolgan je poleg funkcij, ki jih je opravljal v prejšnjih dveh letih (prim. Letopis SAZU 34 za L 1963, str. 255—256, in 35 za L 1984, str. 200), bil tudi član komisije pri Prešernovi družbi za izvirno slovensko povest ali roman. Sekcija za literarno teorijo Glavna naloga sekcije je pripravljanje in izdajanje Literarnega leksikona, ki bo pos I oporna obdelal temeljne probleme literarne teorije V vrsti vsebinsko zaokroženih tn metodološko poenotenih študij, katerih vsaka formulira dognanja samostojnih raziskav O izbranem problemu. V skladu z dolgoročnim načrtom cclotc sta proti koncu leta 19SS izšia dva zvezka Literarnega leksikona: Dopolnilni zvezek k 1.—25. zvezku in Kajetan Gantar, Antična poetika (LL26), pred izidom pa je bi! tretji — Drago Bajt, Ruski literarni avantgardizem (LL27). 26. in 27. zvezek sta bila predstavljena javnosti z vnaprejšnjimi objavami odlomkov, opremljenih s spremnimi besedami avtorjev in članov uredniškega kolegija, v prilogi Dela Književni listi. Ob izhajanju Literarnega leksikona je bilo že dalj časa čutiti potrebo, da bi njegovo celotno zamisel, skupna metodološka izhodišča in pa dosedanje rezultate pregledno predstavili domačemu in tujemu občinstvu. Ko se je edicija približala polovici predvidenega obsega, so sodelavci sekcije (Darko Dolin ar, VI as t a Pacbeiner-Klander, Majda Stanovnik-Blinc, Jola škulj) v letošnjem letu pripravili za ta namen posehen dopolnilni zvezek k 1,—25, zvezku: v njem so objavljeni slovenski in angleški povzetki doslej izdanih Študij ter stvarno kazalo, v katerem so združena, metodološko poenotena lil nekoliko .skrajšana kazala iz. posameznih zvezkov, v uvodu so prikazani zasnova, historiat ii> namen leksikona; dodan je tudi tematski pregled celote in seznam avtorjev, Obenem SO tekle priprave za nadaljevanje edicije. Dr. Tanko Kos je dokončal razpravo o razsvetljenstvu, V zadnji fazi izdelave Sta razpravi dr. Andreja Inkreta o razmerju med literaturo in gledališčem ter mag. Marka Terse-glava o ljudski pesmi; koncu se bližata razpravi Draga šege o literarni kritiki in Lada Kralja o ekspresionizmu. Vzporedno so se nadaljevala druga nujna študijska, dokumentacijska in organizacijska dela, zlasti dopolnitev kartoteke slovenskih litcramoteoretič-nih terminov in kartoteke tujih literarnih avtorjev v slovenskem periodičnem tisku (pri m. Letopis SAZD 35 za 1, 1984, str. 200). Delavci sekcije so opravljali tele raziskovalne in druge naloge: Mag, Darko Dolinar je sodeloval pri organizacijskih, redakcijskih in korek-torskih delih za 26, in 27, zvezek Literarnega leksikona, uredil dopolnilni zvezek in napisal nekaj prispevkov zanj. V okviru te edicije je raziskoval vprašanja literarne hermenevtike, — Bil je glavni urednik večdisciplinaniega zbornika o družbeni in kulturni podobi slovenske reformacije (v tisku), — Opravljal je iste strokovne in družbene funkcije kot v letu 1983 (prjm, Letopis SAZU 34 za 1. 1983, str. 257), poleg tega je bil še član tiskovne komisije SAZU ter predsednik strokovne komisije za pregled osnutka študijskega programa primerjalne književnosti pri PIS za pedagoško usmeritev. Via sta Pacheiner-Klander je sodelovala pri korekturah in dopolnjevanju bibliografije za 26. zvezek Literarnega leksikona. Posredovala je uporabnikom informacije iz kartoteke tujih avtorjev in kartoteke literarnoteoretičnih terminov, Kot soavtorica dopolnilnega zvezka Literarnega leksikona je imela na skrbi zlasti pripravo združenega stvarnega kazala, — Sodelovala je pri usmerjenem programu »Raziskovanje izvenevropskih kultur« s programskim sklopom »Raziskovanje Ved kot književnosti«, — Opravljala je iste funkcije kot v t 1983 in 1984 (priin. Letopis SAZU 34 za L 1983. str. 257). Majda Stanovnik-Blinc je sodelovala pri redakcijskih in korektor.skih delih za Literarni leksikon in napisala več avtorskih prispevkov za 26. in za dopolnilni zvezek. V okviru Literarnega leksikona je nadaljevala raziskavo 0 teoretičnih vidikih literarnega prevoda nasploh in posebej na Slovenskem. — Opravljala je iste strokovne in družbene funkcije kot V prejšnjih dveh letih (prim. Letopis SAZV 34 za 1. 1983, str. 257>. Jola Skulj je zaključila zbiranje in redakcijsko obdelavo dokumentarnega gradiva iz ljubljanskih šolskih izvesti j za kartoteko slovenskih liter arno-teoretičnih terminov in tujih literarnih avtorjev, Sodelovala je pri pripravljanju dopolnilnega zvezka in pri korekturah 27. zvezka Literarnega leksikona. — V okviru svojega podiplomskega študija je 24, 6. 1985 opravila (z odlično oceno) izpit iz teorije modernega romana in zaključila konsultaci je o strukturno tipoloških in historičnih vidikih modeme evropske proze. S tem prehaja njena raziskava v zaključno formul i ran je rezultatov. — Je članica izvršilnega odbora Društva za primerjalno književnost SR Slovenije. Sekcija za biografiko, bibliografijo in dokumentacija Pri Slovenskem biografskem leksikonu, ki j C osrednja naloga sekcije, je tekla tretja faza dela za 14. zvezek, ki bo obsegal gesla z začetnimi črkami od Vo do Za. Pridobljenih je bilo 60 novih člankov, od tega so jih napisali člani sekcije osem. Redakcijsko so pripravljene v čistopisu tri četrtine predvidenega. Napisanih še ni 21 člankov s področja zgodovine, umetnostne zgodovine in jezikoslovja, dasi so jih avtorji prevzeli v delo že pred dvema letoma ali prej. Od pridobitve teh člankov je odvisen zaključek rokopisa za 14. zvezek. — Ob kolektivu sekcije, ki šteje štiri raziskovalce, deluje pri leksikonu kot strokovno in družbeno telo uredniški odbor, sestavljen iz predstavnikov razredov SAZU (gl. Letopis SAZU 34 za L 1983, str. 258). Na svoji seji 11. 6, je obravnaval predvsem gesla iz začetnih črk Za in določil akademika Janeza Logarja in Ivana Vida v a za recenzenta 14. zvezka, ko bo rokopis kompleten. — Poleg tega so delavci sekcije načrtno zbirali biobiblio-grafske informacije in gradivo, sproti pregledovali slovenski dnevni tisk in dajali informacije znanstvenim organizacijam in raziskovalcem. Družbena in strokovna dejavnost delavcev sekcije; Jože Munda je imel iste funkcije kot leto prej (prim, Letopis SAZU 34 za l, 1983, str. 258, in 35 za 1984, str. 202), Je član redakcije Bibliografije rasprava 1 članaka (Zagreb). Nada Gspan-Prašelj je sourejala slovenski delež za Gsterreichisches biographisches Lexikon 1815—1950 (Dunaj). Metka Pavčič je imela dva meseca študijskega dopusta za pripravo doktorske disertacije; opravljala je iste samoupravne funkcije kot prej (gl. Letopis SAZV 34 za i. 1983, str. 258). /nštirutska knjižnica in tajništvo V letu 1985 se je knjižni fond obogatil za 365 knjig in 513 zvezkov oziroma letnikov revij. Vse nove knjige so bile kalalogizirane in uvrščene v stvarni ter list kovni signal umi katalog. Od tuje strokovne literature smo letos smeli naročiti 103 knjige in eno revijo. 36 knjig smo Že prejeli. Od starejšega knjižnega fonda je bilo stvarno obdelanih 50 knjig. S kseroks kopijami smo dopolnili nepopolna šolska izvestja in nekaj starejših revij — skupaj 130 letnikov. Za vezavo smo pripravili 135 knjig in letnikov revij. V knjižnici je bilo S7G obiskovalcev, ki so si izposodili na dom ali ogledali v čitalnici skupaj 2450 knjig in revij. Angela Turnšek je urejala knjižnico in sodelovala pri postavitvi razstave glavnib rezultatov programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda* za obdobje 19SD—1935. Alenka Maček je poleg rednih administrativnih del opravljala tudi tehnična in pomožna dela za vse tri sekcije inštituta; pripravila je čistopis dopolnil' nega zvezka Literarnega leksikona za razmnoževanje; za interno uporabo sekcije za biografiko, bibliografijo in dokumentacijo je izdelala osebno kazalo k delu Josipa Vošnjaka Spomini. Zunanji sodelavci Pri raziskovalnem delu inštiiuta so z obsežnejšimi avtorskimi ali uredniškimi prispevki, objavljenimi ali pripravljenimi za objavo, sodelovali: — pri izdajanju gradiva s področja slovenske literature; dr. Janko Kos, dr. Jože Raj h man; — pri Literarnem leksikonu: Drago Bajt, dr. Kajetan Gantar, dr. Andrej Inkret, dr, Janko Kos, Lado Kralj, Drago Sega. Pri Slovenskem biografskem leksikonu je s krajšimi prispevki sodelovalo okrog 90 avtorjev in konzul t an tov. Obiski na inštitutu 13. 6, Prof, dr. Peter V. Zima, predstojnik seminarja za primerjalno književnost na celovški univerzi, se je seznanil z delom sekcije za literarno teorijo in se pogovarjal o morebitnem bodočem sodelovanju. 8.10. Dr. Malcolm V. Jones, profesor slavistike in dekan univerze v Nottinghamu, se je seznanil z delom inštituta. 25. il. Dr. Edward Kowalski, sodelavce osrednjega literarnozgodo vinskega inštituta akademije znanosti NDR, se je seznanil z delom inštituia in se pogovarjal o možnostih za sodelovanje pri določenih temah. Studijski obiski, potovanja v tujino France Bern i k 13.—19.10, V Münchnu: pregled novejših raziskav O srednjeevropskih književnostih konec 19. in na začetku 20. Stoletja. 21.—23.11, V ïnnsbrucku; udeležba na pripravah za zgodovino Srednjeevropskih književnosti. Darko Dolinar 16.—28, 8, V Parizu: udeležba na 11, kongresu AILC, pregled novejših de] s področja literarne metodologije in hermenevtike. Nada Gspan-Prašelj 16,—23. 6. V Pragi, v okviru medakademijske izmenjave kot gost Cstavu pro českou a svétovou literaturu ČSAV: v bibliografskem oddelku tega inštituta, v Pamâtniku pisemnietvi, Uni vers itnf knihovni in Slovanski knihovni je raziskovala in zbirala gradivo za potrebe Slovenskega biografskega leksikona ter navezala stike za bodoče sodelovanje. Majda Stanovnik-Blinc 10.—16.11. Na Dunaju, v okviru sodelovanja med SAZU in avstrijsko akademijo znanosti: študij novejše literature o teoriji in zgodovini literarnega prevoda. Jola Skulj 19.—31. 8. V Parizu: študij novejše strokovne literature o narativistiki in udeležba na 11. kongresu AILC, Udeležba na strokovnih posvetovanjih in tiskovnih konferencah, intervju (podatki za L ID&t so navedeni lato. ker so po pomot L izpadli Iz Letopisa S A ZU 34. str. 203]. France Bernik 14.11.1984 Predstavitev knjige akad. Antona Slodnjaka France Prešeren na tiskovni konferenci v Slovenski matici. 18.12.1984 širša informacija o isti knjigi na Radiu Ljubljana v oddaji Dogodki in odmevi. 4. 2.1985 Predstavitev knjige Trst v slovenski poeziji v Založništvu tržaškega tiska V Trstu. 14. 2.19S5 Predstavitev novih knjig iz Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev na tiskovni konferenci Državne založbe Slovenije. 6. 5.1985 Intervju o Delih Ivana Cankarja i—VI na Radiu Ljubljana v oddaji Kulturni globus. 7. 5.1985 Predstavitev Del Ivana Cankarja na tiskovni konferenci Can- karjeve založbe. Marjan Dolgan 23. 4.1965 Sodelovanje v pogovoru o zbirki Kondor v založbi Mladinska knjiga. Nada Gspan-Prašelj 17.—IS. 11.1985 Udeležba na strokovnem posvetovanju slovenskih knjižničarjev v Ljubljani. Jože Munda 25. 4.1984 Pogovor o Slovenskem biografskem leksikonu (z Alenko Zor-Simoniti) na T V Ljubljana, oddaja Kulturna panorama. Vlasta Pacheiner-Klander 24. 4. 1984 Sodelovanje pri predstavitvi knjige: R, Tagore, Sadhana, pot k popolnosti, v založbi Mladinska knjiga. Majda Stanovnik-Blmc 14. 2.1985 Predstavitev knjige akad. Antona Ocvirka Misceltanea na tiskovni konferenci Državne založbe Slovenije. 4,—- 5. 10. 1985 Udeležba na srečanju jugoslovanskih književnih prevajalcev ob stoletnici rojstva akad. prof. Antona Sovreta na Ptuju, Angela Turnšek 17.—18.11.1985 Udeležba na strokovnem posvetovanju slovenskih knjižničarjev v Ljubljani. PREDAVANJA, REFERATI, PRISPEVKI NA RTV France Bernik Novejši pogledi na srednjeevropske književnosti okoli leta 1900. Referat na slavističnem srečanju univerz v Ljubljani in Celovcu (Slawistentagung der Universitaten in Klagcnfurt und Ljubljana). Ljubljana, 16. 5-Tipologija vojne tematike v slovenski prozi (1945—1952). Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana, 27. 6. Simbolizem v slovenski književnosti. Predavanje na 21. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, 6. 7. Tipologija vojne tematike v slovenski prozi od J945 do 1952. Predavanje na Radiu Ljubljana, III. program, oddaja Kultura danes, iS. 7, Poezija Simona Jenka, Predavanje na strokovnem zborovanju Slavističnega društva Slovenije. Nova Gorica, 3. 10, Literarno zgodovin s k a raziskovanja o Simonu Jenku, Okrogla miza na temo Domoznanska dejavnost v slovenskem knjižnično informacijskem sistemu. Kranj, 3. 12. Franca But toki Motiv izgubljenega sina kot ključni motiv Cankarjevega romana S poti (1913) in Rilkejevega Zapiski M. L. Briggeja (1910). Referat na simpoziju Društva za estetiko o Izidorju Cankarju. Ljubljana, 8. 11. Marjan Dolgan Slovenski literarni salon v zelenem. Referat na mednarodnem simpoziju Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 28, 6, Ekspresionizem v slovenski književnosti. Predavanje na 21. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, 11. 7. Interpretacija sodobnih slovenskih proznih del. Tečaj na 21. seminarju slovenskega jezika, literature in kulture. Filozofska fakulteta Univerze Edvarda Kardelja, Ljubljana, 8.—13. 7. Slovenska pripovedna proza in dramatika zadnjih dvajsetih let. Predavanje na 21. seminarju za profesorje šol s slovenskim učnim jezikom v Tržaški pokrajini. Trst, 17. 9, Roman S poti — roman dvojnika. Referat na simpoziju Društva za estetiko o Izidorju Cankarju. Ljubljana, S, 1L Nova slovenska pripovedna proza. Cikel literarnih večerov na Radiu Ljubljana, III. program: Florjan Lipuš (16. L 1984); Drago Jančar (19. 3. 1984); Marko Svabič (21. 5. 1984); Branko Gradišnik (16. 7. 1984); Emil Filipčič (17 . 9. 1984); Uroš Kalčič (19. 11. 1984); Edo Torkar (21. 1. 1985); Boris Jukič (18. 3. 1985); Vladimir Kovačič (27. 5. 1985). Uporna Evropa. Cikel sedmih literarnih večerov na Radiu Ljubljana, L program: 4. 4., 2. 5., 6. 6., 4. 7., 1. 8., S. 9., 24. 10. Logotehnika partizanskega pripovedništva — skrajšana verzija študije za Radio Ljubljana, III. program, oddaja Kultura danes, 25. 4, Darko Dolinar Literarna teorija na 11. kongresu Association internationale de littérature comparée. Poročilo v Društvu za primerjalno književnost SRS, Ljubljana. VI asta Pacheîner-Klaiidcr Staroindijske vede II (Atharvaveda). Literarni večer na Radiu Ljubljana, I. program, 20. 12. 1984. » Kako, da sonce dol z neba ne pade... k Literarni večer o vedski poeziji na Radiu Ljubljana, I. program, 30. 12. 1985. Staroindijski pogledi na jezik. Predavanje v lingvističnem krožku Filozofske fakultete. Ljubljana, 19, 3. 1985. Metka Pavčlč Raziskave mmarhe v Sloveniji. Referat na 24. kongresu Antropološkega društva Jugoslavije. Vršac, 5. 6. .Toia Skulj Naratologija na 11. kongresu Association internationale de littérature comparée. Poročilo v Društvu za primerjalno književnost SRS, Ljubljana, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE IMA STRANEH 32S—325. INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Sekcija za ljudsko slovstvo Za pravljičarko Tino Vajtovo je zdaj nemara že mogoče reči, da so zadnji še »raztreseni udi« njenega repertoarja prišli na varno. V Mestrah jih je pri tamkajšnjih izseljencih v sporazumu z. M. Matičeiovim poiskal in pre- snel s starih Iraku v na dve kaseti Solbičan Severino Negro in jih izročil arhivu Sekcije 16. 3. 1985, Potem ko je bila sklenjena in podpisana pogodba o sodelovanju med ISN ZRC in etnografskim muzejem Gorske skupnosti za Karnijo in Kanalsko dolino (Museo etnográfico della Comunilži Montana de Ha Camia — Val Canale) s sedežem na Tabli (Pontebba), se pri nas pospešeno restavrirajo stari magnetofonski zapisi. Delo je bilo zastavljeno prav pri Tini Vajtovi; do zdaj je obnovljena približno polovica repertoarja. Iz Križ ni ko vega pripovednega gradiva, ki ga je ISN poslal arhiv znanosti ZSSR v Leningradu 1984, je bilo prepisanih 60 strani. Za goriško izdajo knjige Leggende da! Friuli e dalle Alpi Giulie, ki jo je v nemščini pripravil Anton von Mailly leta 1917, izšla pa je leta 1922 v Leipzigu (opombe je takrat prispeval Johannes Bol te), je M. Matičetov zdaj napisal obsežne nove opombe (okoli 100 strani rokopisa) in izčrpen predgovor (1 tiskano polo). V opombah in predgovoru je posebej razgrnil skrita ozadja in delikat na razmerja med raziskovalci — pripadniki treh-štirih narodov na mejnih tleh nekdanjega avstrijskega »Primorja« (Küstenland). Osvetlil je skoraj neznano podobo zbiralca teh (ponajveč slovenskih in furlanskih) povedk, rojenega v plemiški družini francosko-slovenskega rodu (oče A, Chaurand de Mailly St. Eusthace, mati Leopoldina de Premerstein iz Vipave), ki pa se je čutil Nemca, tako da se je pO prvi svetovni vojni odselil V Avstrijo. Načrtovana raziskava slovenskih povedk ni mogla biti v celoti realizirana, saj poročilo zajema čas le do 22.7.1985, ko je morala nosilka raziskave M» Stanom k v bolnišnico in je še ves čas na bolniškem dopustu. Glede na predvideni načrt je pridobivanje gradiva s terena potekalo zadovoljivo, saj se je na prošnjo in pobudo M. S tan on i k arhiv ljudskih pripovedi povečal za okrog 50 enot. Po zaslugi B. Gracerja je arhiv pridobil tudi zbirko folklornih pripovedi doslej še ne dokončno identificiranega zbiralca (ke?) iz Kranjske gore, del svojih zapisov iz Bele krajine pa je odstopil tudi H. Vilfan, ki je tam učiteljeval. Slovenci v Italiji in na Madžarskem so že izdelali del svoje pripovedne folklore v knjižni obliki (Merku, Tomasetig, Krajcar). Da bi kaj takega uresničili tudi pri Slovencih v Avstriji, je M. Stanonik skupaj z dr. Hcrio Lauscg-gerjevo pripravila načrt za izpeljavo te zamisli. Prošnji za sodelovanje se je odzvala tudi Slovenska gimnazija v Celovcu in njeni dijaki so po zaslugi ravnatelja dr. R. Vospcmika in prof. dr. M. Spieler j eve nabrali okrog 40 folklornih pripovedi. Veliko truda je bilo vloženo v organizacijo mreže bolj ali manj kvalificiranih sodelavcev, ki so že doslej pokazali mnogo lastnih pobud in zrelosti pri zbiranju slovstvene folklore v okolju, kjer živijo in delajo. Z omenjenimi sodelavci je sorazmerno pokrila zahodna Slovenija (Primorsko, Gorenjsko) in na drugi strani Bela krajina in Prekmurje, medtem ko se doslej še ni posrečilo najti vsaj po enega sodelavca za Dolenjsko, Štajersko in Koroško. Izpisovanje slovstven o folklornih odlomkov iz slovenske literature je primerno potekalo. Štiri izpisovalke so ekscerpirale dostopne objave 16 slovenskih pisateljev in del Mohorjevih koledarjev. Vseh izpisov je 4723. Za članek o sv. Cirilu in Metodu v slovenskem ljudskem izročilu je M. Stanonik raziskovala V Dovjem in Mojstrani, Tupaličah, Hotcmažah in Komendi, na zadevne oglase v Družini, Nedelji, Našem tedniku in Primorskem dnevniku pa je dobila osem Odgovorov. Žal delo zaradi bolezni ni končano, enako je zastala dokončna priprava zbirke izbranih pripovedi, ki so prišle s terena v zadnjih letih; gradivo je v poglavitnem urejeno, manjkajo pojasnila in spremna beseda. Zbrano je tudi gradivo in oblikovan idejni koncept za študijo o razmerju med slovstveno folkloro in trivialno literaturo, M, Stan on i k je na terenu odkrila dve obsežni kroniki, ki sta ju pisala M. An-celj in I. Pečnik, ter ju tudi že pregledala. Poiskala in izbrala je fotografije ter pripravila podnapise k članku o čipkah za Slovensko enciklopedij o. Z organizacijo in mentorstvom študentov je sodelovala pri projektu Slovensko NOB pesništvo 1941—1945 na Filozofski fakulteti. Pri magistrski nalogi iz navedene problematike je napisala sedem razdelkov četrtega poglavja. Sekcija za ljudske Šege iti igre Za zgodovino etnološke dejavnosti s poudarkom na šegah so bili obravnavani še nekateri zbiralci ljudskga izročila in nekateri pisci bolj strokovno (tudi etnološko) oblikovanih člankov {Malavašič, Likar, Kozler, Levičnik, Navratil, Kociančič, Zdešar, Ver lovec, Trdina, Eržen, Bile, Istenič, Ccgnar in Trste-njak). Predvsem so bila ovrednotena njihova izhodišča za pisanje in uporaba strokomega aparata. Pokazalo se je, da v večini primerov že izobrazba predpostavi nagnjenost k določeni obliki upodabljanja načina življenja in prav tako ljudskih šeg. Obravnava šeg je zelo pogosta, pri tem šege služijo kot vir za dokazovanje starosti in porekla slovenskega naroda (npr. Trstenjak), za etnografske statistike (ugotavljanje etnične identitete) ali pa so zgled za neprimerno, nerazumno obnašanje (Malavašič). V nekaterih primerih so obravnavane kot ritual. Statistična obdelava besedil je pokazala, da so v več kot polovici Člankov omenjene aH obravnavane šege in navade. Povezane so z drugimi elementi duhovne kulture (pesmi, verovanja), a tudi z gospodarstvom, medtem ko povezanosti z ostalimi elementi materialne kulture ni zaslediti. Torej je okolje, v katerem se pojavljajo šege, predvsem duhovna kultura. ■T. Fikfak se od oktobra izpopolnjuje v tujini (Dunaj, Gradec, Miinchen). Tema njegovega študija je priprava za analizo besedil, v katerih je razviden etnološki vidik, in posebej obravnava vloge in pomena šeg v prvi polovici 19. stoletja. H, Pod logar je zbirala gradivo o ženitovanjskih šegah v Suhi krajini, od koder v anketni akciji pred leti ni bilo odziva. Glavno težišče dela je bilo na predelu med Sotesko in Smihelom pri Žužemberku (Dvor, Mačkovec, Sredin j a vas, Lipovec, Reber). Vzporedno z ženitovanjskimi je bilo zbrano gradivo tudi o rojstnih šegah. Raznolikost v šegah je na tem območju dokaj vidna: na eni strani je Suha krajina revnejše območje Dolenjske, tam je od nekdaj bilo le malo trdnih kmetov, na drugi strani pa je že od nekdaj imela močno delavsko plast (žage — Soteska, fužinarstvo — Dvor), ki še ni imela izoblikovanih svojih šeg, Čeprav ženitovanjske šege kmečkega prebivalstva niso nikdar popolnoma zamrle, pa je v novejšem času opaziti ponovno oživljanje predvsem tistih elementov, ki imajo družbeno-zabavni značaj (fantovščine, dekliščine za kolege na delovnih mestih, oživljanje šrange, šaljiva ženitovanjska pisma, večje in bogatejše gostije), pomeščanjenje v oblačilnem videzu in drugo (npr. vožnja z avtomobili, moderni plesi itd,). Nadaljevalo se je zbiranje in dokumentiranje rojstnih šeg na Koroškem v Rožu (S t. Lenart, St. Jakob, Rožek, Goriče). Zbrane in zapisane so bile vse šege z Jezerskega po vprašalnici Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja št. IX (Rojstvo, Žen i te v, Smrt, Letne in koledarske šege, Delovne šege agrarnega območja) in vprašalnica o Verstvu. Tonsko, filmsko in fotografsko SO bili dokumentirani karneval v Postojni in odhodi škoro-matov v Obrovu in Javorju. Izšel je prvi snopič prvega dela zbirke Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1948, ki vsebuje po geslih urejene topografske podatke po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza in dr. G. Gdtha. Izpisovanje se je nadaljevalo in v pripravi je rokopis drugega snopiča. H, Pod logar je za Internationale volkskundliche Bibliographie odbrala in obdelala za leto 1981 90, ¿a 1982 pa 66 slovenskih bibliografskih enot, Sekcija za glasbeno narodopisje Iz trakov so bile izpisane vse pripovedne pesmi, ki so jih sodelavci Sckcije posneli v letih 1970—1980, Prve tri knjige korpusa Slovenske ljudske pesmi so nam ret upoštevale le gradivo, zbrano do leta 1970, za 4. knjigo pa je bila letnica pomaknjena do 1980. Pregledani so bili vsi terenski zvezki tega obdobja in rokopisne pesmarice, pridobljene v teh letih. Pesmi so razdeljene in klasificirane, tako za 4. knjigo kot tudi za dodatke k prvim trem knjigam. Za 4, knjigo je v dokončni redakciji obdelanih 10 tipov pesmi z variantami, Opravljen je bil tudi tekstološki del za 6 dodatnih lipov oziroma skupin. Zaradi obsežnosti nekaterih tipov, h katerim so bile dodane nove variante iz let 1970—1980 ter zaradi urejanja in primerjanja variant je delo jca 4. knjigo SLP teklo počasneje od predvidevanj. Dokončano je bilo oštevilčenje terenskih posnetkov, ki so zdaj evidentirani do konca leta 1985. Za boljši pregled arhiva sta bila izdelana dva podrobna seznama: 1. po tekočih številkah trakov (s podatki O Številu posnetkov s pripadajočo nu me racijo, o kraju in letnici snemanja ter z opozorilom na terenski zapisnik) za obdobje 1955—1985, 2, po tekočih številkah posnetkov (s podatkom, na katerem traku so). Za monografijo o instrumentalni glasbe Rezi je se je nadaljevalo transkribi-ranje novega gradiva in redi gi ran je starejših transkripcij, pripravljen je uvodni del študije (27 strani rokopisa) ter izbrano slikovno gradivo. Opravljeno je bilo dodatno terensko raziskovanje V Sel ah in na Obirskem, dokončan je rokopis za 2. knjigo Slovanske ljudske pesmi Koroške (Kanalska dolina) in redakcija za tisk. Tako sta zdaj L in 2, knjiga hkrati v tisku. Priprava gradiva za 3. knjigo je zajemala transkribi ranje pesmi (150 enot), V okviru priprav za izdajo regionalnih zbirk slovenskih ljudskih plesov se je nadaljevalo zbiranje na terenu, dopolnjevanje podatkov iz pisnih virov in urejanje gradiva Z ustrezno klasifikacijo in katalogizacijo. Kot del razprave »Izviri in oblikovanje slovenskega ljudskega izročila« je bil izdelan prispevek Btnokoreološka podoba Bele krajine, pripravljeno pa je gradivo za študijo o prvem reju, Načrtovane etnomuzikološke raziskave na terenu so zajemale predvsem krajša snemanja v izbranih krajih, nekaj pa je bilo priložnostnih na vabila raznih pevcev. Snemanja (45 dni) so potekala v krajih Globasnica, Zreče, Vitanje z okolico, Sp. Pohanea, Slatnik, Precetinci, Brezje, žabja vas. Stranice, Lju-bnica, Kot, Koroška vas, Cerklje na Gorenjskem, Stopiče, Ilirska Bistrica, Koritnicc, Hrušica {I. Cvetko), Beltinci (Z, Kumcr in M, Ramovš), Stična, Zg. Korena, Bohinjska Bistrica (M. Ramovš), Osojane, Šmarna gora, Brežice, Mokronog, Smihel nad Mozirjem (J. Strajnar), Obirsko (J. Strajnar in I, Cvetko, Z. Kumer in M. Ramovš), Zemelj, Podzemelj, Kapi j išče. Bor št, Griblje, Otok, Krasinec in Boginja vas (M. Terseglav). Posnetih je bilo 512 pesmi, instrumentalnih in plesnih melodij ter mnogo narodopisnih podatkov z območja duhovne kulture. Z. Kumer je za Komi s s ion fiir Volksdichtung pri S, LE.F. (Société International d'Ethnography et Folklore) uredila 14, zvezek Jahresbibliographie der Volksballadenforschung, ki obsega naslove in ekstrakte strokovnih del, ki so s tega področja izšla po svetu leta 1946. L Cvetko je sodeloval v že navedenih raziskavah in nadaljeval magistrsko nalogo z naslovom Funkcija zvoka v slovenskih ljudskih šegah ter pripravljal gradivo za TV serijo z isto temo. Za študijo o J. Vodovniku in izdajo njegovih pesmi je dopolnjeval že zbrano gradivo, napisal krajše prispevke Oktetovstvo — da ali ne, Pritrkavanje nü Visu ter Odsev »Ijudskostiv v slovenski umetni glasbi, za Bilten Etnomuzikologija v Jugoslaviji pa je poročal o delu v Sloveniji. Z. Kumer je redigirala gradivo za izdajo Ljudske pesmi Zivčkove Katre, izdelala k njej študijo in zbrala del gradiva za raziskavo Balade iz fevdalnega okolja. Napisala je študijo Za š pitalo m nekdo hodi o vprašanju inter-etničnih odnosov v ljudskem izročilu, za nemški strokovni časopis Fabula pa je prispevala nekrolog Mariji Kosovi. Kot članica Komisije za oceno doktorske disertacije R. Petrovič iz Beograda je sestavila poročilo. M. Ramovš je napisal 1. del daljšega članka o metodiki pouka slovenskega ljudskega plesa ter geslo Folklorne skupine za Enciklopedijo Slovenije. J. Strajnar je sodeloval pri pripravi notnih primerov za objavo ljudskih pesmi Živčkove Katre in napisal teoretično študijo Quelques remarques concernant la documentation des instruments et de la musique instrumentale populaire. M, Ter-scglav je dokončal rokopis Ljudsko pesništvo za Literarni leksikon, redigiral gesla za Enciklopedijo Slovenije, pripravil slovenski del za antologijo otroških ljudskih pesmi alpskih dežel, ki jo bo izdal Inštitut za ljudsko umetnost v Gradcu in izbral slovenski prispevek za angleško antologijo jugoslovanske ženske lirike, ki je izšla septembra v Indiji. Sodelavci Sekcije so posredovali gradivo in nasvete vsem, ki SO tO potrebovali za pedagoško, kulturno-prosvetoo ali umetniško delo in se tudi sami vključevali vanj. Ta dejavnost često seže prek začrtanih okvirov inštitutskega dela, vendar jo družba od tovrstne ustanove pričakuje in upravičeno terja. Sekcija za materialno kulturo Dr. T. Cevc je v okviru raziskave Planine na Slovenskem dopolnil, razširil i rt pripravil za ponatis svojo monografijo o Veliki planini, ki je izšla leta 1972, Dopolnjena izdaja študije bo izšla leta 1986 pri Državni založbi Slovenije. Uspešno so potekale organizacijske priprave za druge predvidene monografije O planinah na Slovenskem. Zunan ja sodelavka A, Nuvak je izdelala prvi dve poglavji študije o Bohinju. Celotno njeno delo naj bi bilo končano v letu 1986. Zunanja sodelavka I. Brezigar je nadaljevala popisovanje kobariških in tolminskih planin in poleti raziskovala Sužiško, Svinsko, Idrsko planino ter planine Sleme, Podi, Lašta, Rute in Razor, Dr. T, Ccvc je za študijo O kmečkem stavbarstvu v Karavankah na avstrijski strani te gorske skupine, ki jo pripravlja s sodelavci s Koroške, obiskal več zaselkov in vasi V Rožu in Podjuni ter evidentiral značilne stavbe V Sel ah, Zgornjem in Srednjem Kotu, na Šajdi, V Bajdišah, v Slovenjem Plajberku, Rutah, na Obirskem in v okolici Železne Kaple. Poleg terenskih zapisov je bilo posnetih nekaj več kot 300 črnobelih in barvnih fotografij in evidentiranih približno 60 objektov, kar bo fundus za predvideno etnološko študijo. Izšla bo leta 1966 pri celovški založbi Drava, Dr. A. Baš je končal knjigo Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času ti. polovica 19. stoletja). Poleg besedila v ožjem pomenu je napisat tudi povzetek, sodeloval pri njegovem prevodu v francoščino in sestavil natančnejše podnaslove za 121 slik, ki bodo objavljene v knjigi. Med stavljenjem bo dodano strokovno, krajevno in osebno kazalo. Knjiga bo izšla 1986 pri Državni založbi Slovenije, Za tretjo knjigo Gospodarske in družbene zgodovine Slovencev, ki je namenjena prometu, je napisal dve poglavji: splavarstvo in šajkarstvo na Slovenskem. Za glasilo, ki ga izdaja Gesellschaft für historische Waffen — und Kostümkunde, je napisal prispevek Der gegenwärtige Stand der Kleidungsforschung in Slowenien. Avdiovlzualiii laboratorij Leto 1985 j C bilo za A vdio vizualni laboratorij prelomno, kar zadeva tehnično opremo. V januarju je prispelo darilo Emone-Hitachi, in sicer: video komplet VHS lil avdio stolp. Končani so bili uvozni postopki za nakup opreme, od katere je AVL doslej plačal in prejel video kamero ter del Sonyjevih aparatur U-matic: prenosni in stadonirani video rekorder, monitor ter drobni pribor, ni pa še prejel drugega rekorderja s priborom. Iz sredstev za opremo je bilo v okviru amortizacije kupljeno še sledeče; kinoprojektor 16 mm, (Umska kamera 16 mm, barvni televizor in prenosni rekorder (diktafon) Avdiovizualni laboratorij deluje v okviru Inštituta za slovensko narodopisje, gostuje pa v Sekciji za glasbeno narodopisje na Wolfovi 8. Prostorska stiska ostaja v letu I9S5 največji problem AVL, ki se s prihajajočo opremo še povečuje. Terensko delo AVL je bilo večji del povezano s pripravo in izdelavo avdio-vizualnc dokumentacije za potrebe inštitutov ZRC SAZU- N. Križnar je bil V Reziji, V Žejnem pri Brežicah, v Številnih krajih občine Škofja Loka, v Lo-kvici pri Metliki, v Sp. Pohanci pri Brežicah, v Precetincih, v Cerkljah in V Solkanu. Z arheologi je bival med izkopavanji v Divjih babah pri Šebreljah in na Bledu. Na podlagi sofinanciranja Kulturne skupnosti Slovenije, Raziskovalne skupnosti obalnih občin. Medobčinskega zavoda za Spomeniško varstvo Piran in Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana je leta 1985 stekla izdelava nujne filmske dokumentacije kulturne in naravne dediščine. Izdelane so delovne kopije filmov in material pripravljen za montažo. Uspešno se je nadaljevalo sodelovanje z RTV. Avdiovizualna dokumentacija, izdelana v letu 1985: a) filmska (5 enot): — Florjanjevanje, dokumentarni film, zvočni, barvni, 16 mm, 25 min., scenarij in režija Naško Križnar, kamera Jože Perko, montaža Tone Sever. Film je nastal v koprodukciji s T V Ljubljana. Posnet je bil v Precetincih 3.—4, 5, in 11. 5, Predvajan je bil na ljubljanski televiziji in predstavljen na 2. Mednarodnem festivalu etnoloških in ekoloških filmov v Kranju (30. 9.—4.10,), — Sečovlje: kulturna in naravna dediščina sečoveljskih solin. 10S0 melrov posnetega gradiva, barvni, 16 mm, snemanje še ni končano. — Postavljanje mlaja: podiranje in okraševanje smreke, postavljanje prvomajskega mlaja v Sp. Pohanci. 720 m posnetega gradiva, barvni, 16 mm, snemanje zaključeno, film v montaži. — Divje babe pri Sebretjah: dokumentacija arheoloških izkopavanj paleolii-ske postaje. 600 m posnetega gradiva, barvni, 16 mm, v montaži. — Arheološka izkopavanja na Bledu in v okolici: dokumentacija arheoloških izkopavanj Inštituta za arheologijo ZRC SAZU na Pristavi, na gradu, pri blejski cerkvi, v Zasipu. 240 m posnetega gradiva, barvni, 16 mm, nedokončan. b) video (VHS) (42 enot): S TV mreže so bile posnete na video kasete naslednje oddaje: Citre, Beltin-ška banda. Zdrav ko Švikaršič, Bratko Kreft ter oddaja o Sekciji za glasbeno narodopisje. V lastni produkciji je nastala naslednja video dokumentacija: — razgovor s citiravcem G- Buttolo-Palajem iz Osojan v Reziji; Citiravca G-Buttolo in njegov sin iz Osojan; S i Ivana Palet ti iz Ravance v Reziji recitira svoje pesmi; pripovedovalka M. Chinese iz Osojan v Reziji pripoveduje pravljico; pletenje vencev za mlaj v Lokvici pri Metliki; jurjevanje v Žejnem pri Brežicah; Portret Tončke MaroltOve; portret Marije Suštarjeve; portret Zmage Kumrove; portret Valensa Voduška; tekmovanje pritrkovalcev v Cer- kij ah na Gorenjskem; šege, obrti in ljudska umetnost na območju Škofje Loke (13 enot); arheološka izkopavanja Inštituta za arheologijo ZRC SAZU v Divjih babah pri Šebreljah; etnološka video dokumentacija okolice Pod zemlja, dela Video delavnice mladinskega raziskovalnega tabora v Podzemlju; arheološka izkopavanja Inštituta za arheologijo ZRC SAZU na Bledu; tekmovanje čipkaric V Železnikih; solkanski mizarji; slovesnost ob 90-letnici J. Vidmarja na SAZU; slovesnost ob SO-letnici F, Zvvittra v Klubu delegatov v Ljubljani, c) avdio: — seja medakademijskega odbora za medicino jugoslovanskih AZU (ne hrani AVL); — slovesnost ob 90-letnici J, Vidmarja na SAZU, Poleti je Avdiovizualni laboratorij omogočil Video delavnico Mladinskega raziskovalnega tabora Podzemelj 85 (30.6.—7.7.), v okviru katere je bilo posneto gradivo za video tek o AVL. V okviru mednarodnega festivala etnoloških in ekoloških filmov v Kranju je vodja AVL N. Križnar v Kranju organiziral in vodil L jugoslovansko posvetovanje Vlaga avdiovizualne dokumentacije pri etnološkem terenskem delu (1.—2. 10.), glej Str. 253. Knjižnica Knjižni fond se je v letu 1985 povečal za 366 knjižnih enot. Od tega je bilo 254 zvezkov revij in druge periodike ter 112 knjig. Poleg že utečenih načinov pridobivanja novitet (nakupi, zamenjave, darila) je bilo precej knjig kupljenih antikvarno. Zdaj šteje knjižnica 8618 knjižnih enot. Na dom je bilo izposojenih 168 knjig in revij, medbibliotečne izposoje so bile tri. Za delavce 1SN so bili uvedeni novi izposoji!ni listki za interno uporabo t. j. za izposojo v prostorih inštituta. Obnovljen je bil knjižni fond z restavracijo knjig. Sem je treba prišteti tudi vezave kseroks kopij Štirih knjig. Do in ven ta me številke S5.000 so knjige na novo urejene. Sproti je bila pregledana in urejena tuja periodika. Knjižnica ima težave zaradi pomanjkanja prostora za revialni tisk. Rešitev bo treba poiskati v izločitvi duplikatov in triplikatov. Ciijusfvo v Uredniških in drugih odborih ter komisijah A. Baš je kot predstavnik SAZU član jugoslovanskega medakademijskega odbora za etnologijo, je urednik slovenskega dela v Etnologiji narodov in narodnosti Jugoslavije, član programskega sveta Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda in programskega sveta URP Etnološka raziskovanja. T. Cevc je tehnični urednik zbornika Traditiones. I. Cvetko je član uredniškega odbora inlormativnega biltena Etnomuziko-logija v Jugoslaviji. N. Križnar je g lami urednik Glasnika Slovenskega etnološkega društva, član uredništva Etnološkega pregleda, Mednarodne komisije za vizualno antropologijo pri IUAES, Evropske zveze za vizualne znanosti o človeku. Odbora za film pri zvezi etnoloških tiru štev Jugoslavije in selekcij s kc komisije Mednarodnega festivala etnoloških in ekoloških filmov v Kranju. Z. Kumer je članica uredniškega odbora zbornika Traditiones, urednica Jahresbibliographie der Volksballadenforschung, podpredsednica mednarodne študijske skupine za raziskavo balad, članica mednarodne žirije za »EuropaPreis ftir Volkskunst« s sedežem v Hamburgu, članica redakcije v glasbeni podsekeiji Terminološke komisije in programskega sveta URP Etnološka raziskovanja pri RS S, M, Matičetov je glavni In odgovorni urednik zbornika Traditiones, član uredniškega odbora Slovenskih ljudskih pesmi, član Odbora mednarodne sekcije za slovansko folkloristiko in zunanji član Deputazione d i storia pa tria pcr il Friuli. H. Ložar-Podlogar je glavna urednica za slovenski del pri mednarodni etnološki reviji DEMOS (Internationale ethnographisehe und folklori stisehe Informationen) ter mednarodni etnološki bibliografiji (Internationale volkskundliche Bibtiographie), zastopnica deželnega komiteja za Ethnugraphiu Pannonico ter članica Strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Z K. OS. M, Ramovš je član uredniškega odbora revije Folklorist, predsednik Strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Z KO Slovenije in član Strokovnega odbora Mednarodne smotre folklora v Zagrebu, M, Stanom k je članica 10 Slavističnega društva, uredniškega odbora Narodnega stvaralaštva-Folklora in izdajateljskega sveta Glasnika SE D. 5. Strajnar je član uredniškega odbora Slovenskih ljudskih pesmi, uredniškega odbora revije Folklorist, uredniškega odbora Informativnega biltena Btnomuiikologija v Jugoslaviji in član Strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri Z KOS. M. Terseglav je član uredniškega odbora Slovenskih ljudskih pesmi, uredniškega odbora časopisa Narodno stvaralaštvo-Folklor, do septembra 1985 glavni in odgovorni urednik Glasnika SED, član komisije SED za etnološko enciklopedijo oziroma leksikon, podpredsednik SED in član predsedstva Zveze društev folkloristov Jugoslavije. Studijska potovanja v tujino I. Cvetko je bil od 14, do 26,10. v okviru med akademijske izmenjave na študijskem obisku v Mtizikološkcm inštitutu Madžarske akademije znanosti v Budimpešti. Ogledal si je biblioteko, arhiv ljudske glasbe z oddelki za vokalno in instrumentalno glasbo ter ples, Bar t okov arhiv, zgodovinski oddelek, ki preučuje glasbeni delež v šegah, glasbeno-zgodovinski muzej (z bogato zbirko ljudskih in zgodovinskih glasbil) ter avdiovizualni laboratorij in studio (z najmodernejšimi tonskimi napravami za restavracijo in arhiviranje posnetkov iti klimatiziranim tonskim arhivom). Poleg Muzikološkega inštituta je obiskal še Glasbeno akademijo, njeno bogata knjižnico ter Etnografski muzej. J. Strajnar je 4.—15, 7. sodeloval pri terenskem raziskovanju ljudskih glasbil v Kovačevi in De t vi (ČSSR). Obisk sodi v okvir sodelovanja med slovenskimi in slovaškimi emomu/.ikologi. Obiski 4,— 5. 1. Prof. Liliana Spinozzi-Monai iz Čedada; pogovori z dr. M. Ma-tičetovim o špetrškem in drugih nadiških govorih ter o zbiranju tamkajšnjega pripovednega gradiva. 4. 2. Založnik Ossola-Beindl iz Gorice; dr, M. Matičetovcmu prine-nesel obnovljeni prevod zbirke A, von Mailly »Sagen aus Friaul und den Julischen Alpen« za izdelavo opomb in predgovora, 16. 3, Sever i no Negro iz Solbice, sicer živi v kraju Cordcuons v Fur-laniji; prinesel dve kaseti s presnetki pravljic Tine Vajtove. 9. 4. Prof. dr. Kari Gaal z Dunaja; skupaj z 28 študenti na ogledu inštituta, 13. 4. Endra Fiizes iz Budimpešte; pogovori o slovenski ljudski arhitekturi. 16. 4, Elek Berla iz Debrecena; zbiral gradivo o verovanju in religij S ki etnologiji. 2. 9. Marta Ložar iz Wauvatose, ZDA; ogled inštituta. 19, 11. Marta Cinovska, redaktorica založbe SLOVART iz Bratislave; obisk pri M. Matičetovcmu zaradi vključitve slovenskega gradiva v izdajo pravljic evropskih narodov. Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih 9. 2. Posvetovanje o pustnih maskah na Slovenskem v Ptuju. — N. Kriinar 2 referatom (glej str. 2,90). 14—16 3. Gozdarski študijski dnevi v Ljubljani. — T. Cevc z referatom (glej str. 269). 20, 3. Posvetovanje konservatorjev v Kranjski gori. — T. Cevc z di-skusijskim prispevkom, 19,—20, 4, Posvetovanje o uporabi računalnikov pri arhiviranju etnomu-zikološkega gradiva v St. Wolfgangu (Avstrija). — J. Strajnar in M. Terseglav. 2.— 3. S. Posvetovanje v organizaciji Gesellschaft für historische Waffen- und Kostüm künde v Gradcu (Avstrija)- — A. Baš z di-skusijskimi prispevki, 29. 6. Mednarodno posvetovanje »Obdobje socialnega realizma v slovenskem jeziku, književnosti in kultu rix v Ljubljani. — M-Stanonik z referatom (glej str. 291). 22.—24. 7. Mednarodno posvetovanje ob Evropskem letu glasbe »Glazbeno stvaralaštvo narodnosti (narodnih m an j i na) i etničnih grupa« v Zagrebu. — M. Ramovš in J. Strajnar z referatom (glej str. 293). 26. 8,— 1. 9. Mednarodni simpozij o raziskovanju ljudskih balad v Dublinu (Irska). — Z. Kumer Z referatom (glej str. 290). S.— 8. 9. Mednarodno posvetovanje »Musica e cultura popolare in area Alpina: II violino* v Trentu (Italija). — J. Strajnar z referatom (glej str. 291). 15.—19. 9. Mednarodno posvetovanje »Rencontre t ri laterale de musique« v Delfih (Grčija). — J, Strajnar z referatom (glej str. 291). 26.—30, 9. 32. kongres Zveze društev folkloristov Jugoslavije v Somborn. — M. Terseglav z 2 koref er atoma (glej str. 291), 30. 9.— 4. 10. Kongres ROP J 3 na Bledu. — J. Fikfak z referatom (glej str. 290), 1.— 2. 10. Jugoslovansko posvetovanje »Vloga avdiovizualne dokumentacije pri etnološkem terenskem delu« v Kranju. — N- Križnar 7, referatom (glej str. 290) in video kaseto ter M. Ramovš in J. Strajnar, 7.— 2. 10. Kongres nemških etnologov v Bremnu (ZRN). — J. Fikfak. 10,—13, IÛ. Posvetovanje »Elementi drevnog u tradicionalno j muzici jugo-slovenskog prostora« v Sarajevu, — I. Cvetko in J. Strajnar z referatoma (glej str. 289 in 291). 10.—13. 10. 19. posvetovanje Zveze etnoloških društev Jugoslavije na Ce- tinju. — A. Baš z referatom (glej str. 289) in N. Križnar. 11.—13. il. Posvetovanje madžarskih, avstrijskih in jugoslovanskih etno- logov na temo Ethnographia pannonica v Velemu (Madžarska), — A. Baš in H, Ložar-Podloga r z diskusijskimi prispevki. 5,— 6, 12. Posvetovanje »Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije« v Karlovem — A. Baš, I. Cvetko, Z. Kumer, N. Križnar in M- Ramovš z referati (glej str. 289—291). Razstava »Arhitektura na Žiti* 13.12. je bila v Prešernovi dvorani SAZU odprta razstava fotografij o ljudski arhitekturi v Ziljski dolini. Na črn obe lih in barvnih fotografijah je bilo predstavljeno stavbno izročilo iz 22 slovenskih krajev v Ziljski dolini. Avtor razstave dr. L. Druml, po poklicu advokat, se je v komentarjih s slikami zavzel za ohranitev arhitekturnih značilnosti v Ziljskj dolitli, V predavanju, ki ga je imel v dvorani SAZU, pa je opozoril na nujnost strokovnega preučevanja ljudske arhitekture V tej dolini, Srečanje z ljudskimi pevci in godci Sodelavci Sekcije za glasbeno narodopisje so izbrali pevce in pripravili prt> gram za prireditev Srečanje z ljudskimi pevci in godci, ki je v okviru Evropskega leta glasbe potekala 10.11, ob 18. uri v srednji dvorani Cankarjevega doma. Srečanje je pokazalo vso pestrost slovenske ljudske vokalne glasbe od različnih načinov petja do raznovrstnosti pesmi in nekatere izbrane primere slovenskega godčevstva. Nastopili so pevci z Dobrega polja, Bizeljskega, iz Koritnic prt Knežaku, z Gorenjcga na Pohorju, Šentjanža v Rožu, pevke iz Beltinec, Bile v Reziji, Smol en je vasi pri Novem mestu, iz Adlešičev, Roza-lija Ofič-Kolarjeva iz Drame!j pri Celju ter harmonikarica Pepca Blejc iz Mengša, godci iz Gorenjega na Pohorju in Smrečja nad Vrhniko. Prireditev je izzvenela ubrano in v splošno zadovoljstvo občinstva ter samih izvajalcev. Ves večer je posnel Radio Ljubljana, ki je p resne tke vključil v tri oddaje cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. PREDAVANJA. REFERATI, RTV ODDAJE Angelos Baš O modi kot socialni instituciji. Predavanje v Klubu kulturnih delavcev v Celju, 11.4. Oblačilna moda kot sredstvo politične propagande. Referat na 19. posvetovanju Zveze etnoloških društev na Cetinju, 11.10. PletUna tehnika jalb V Vzhodnih Alpah. Referat na posvetovanju Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške elnologije v Kar lovcu, 5. 12. Prof. dr. Angelos Baš o svojem Življenju in delu, Radijska oddaja Naši znanstveniki pred mikrofonom, 14.10. Tone Cevc Drvarske in oglarske koče in zavetišča — vir za zgodovino gozdarstva. Referat rta Gozdarskih študijskih dnevih v Ljubljani, M—16.3. Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Javna predstavitev avtorjeve knjige v okviru Slovenskega etnološkega društva na Filozofski fakulteti v Ljubljani, IS, 4. Igor Cvetko Zvočna podoba koledovanja na Slovenskem. Referat na posvetovanju jugoslovanskih etnomuzikologov v Sarajevu, 10,—13- 10-Funkcija zvoka v belokranjskih obhodih kresnic. Referat na posvetovanja Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije v Karlovcu, 5.-6.12. O slovenskih ljudskih inštrumentih Predavanje ob kulturnem dnevu na Centru strokovnih Šol na Ptuju, 8. 2, O instrumentalni glasbeni spremljavi v folklornih skupinah. Predavanje na folklornem seminarju v Piranu, 23. 3-Zvočna oprema z ljudskimi instrumenti (zvočili) v gledališki predstavi. Predavanje v okviru Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani, 12.4 Zvočna oprema scenskih del z ljudskimi in improviziranimi glasbili. Ciklus predavanj na gledališkem seminarju ZKOS v Radencih, 28.6—i. 7. O pohorskem kmetu — Ko smo koreje ptele — Konjička imam prav bistrega — Na skalini notranjski. Pet oddaj iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi« na RTV Ljubljana. Je partizanska pesem tudi ljudska pesem? Tri oddaje iz cikla «Vsa zemlja bo 7. nami zapela« na RTV Ljubl jana. Zvok in slovenski ljudski običaji. Scenarij za šest T V oddaj (SI strani), 19 Letopis 289 Jurij Hkfak Statistična in računalniška raziskava besedil, pomembnih za zgodovino etnologije med leti 194$ in i860. Referat na kongresu ROPJ 3 na Bledu, 2.10. NaSko Križna r Bilanca Avdiovizualnega laboratorija. Referat na posvetovanju O vlogi avdio-vizualne dokumentacije pri etnološkem terenskem delu, 1.—2.10. v Kranju. Zahodnoslovenska ljudska pustovanja. Predavanje na posvetovanju o slovenskih pustnih maskah. 9, 2. na Ptuju. Prepletanje na Kolpi iz video kaseto). Referat na posvetovanju Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije v Karlovcu, 5.—6.12, Slovenska ljudska pustovanja. Radijska oddaja v živo na Valu 202. Zmaga Kumer Die Fremde und der Fremde in der slowenischen Volksballade. Referat na mednarodnem simpoziju o ljudskih baladah v Dublinu, 26. 8.—1. 9. Jurjevske kolednice v Beli krajini. Referat na posvetovanju Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije v Karlovcu, 5.—6.12. Pleši, pleši, črni kos. Radijska šolska ura na RTV Ljubljana, 6. 12. Milko Matice tov O bajnih bitjih na Slovenskem. Predavanje na občnem zboru Slovenskega etnološkega društva, 22.2. Giuseppe Pitre nel quadro europeo. Predavanje ob predstavitvi nove izdaje G. Pitre, Bibliografia dellc tradizioni popolari d'11 alia, ki jo je pripravil Centro di etnostoria pri univerzi v Palermu, 13.4. La raccolta di V go de Ros si nel quadro d ella narrativa alpina oriéntale. Predavanje na študijskih dnevih, ki jih je pripravil Institut cultural ladin »Majon di Fašegn« oh izidu zbirke Ugo di Rossi, Sagen und Märchen aus dem Fassat ale (Fiabe e 1 eggende dalla Val di Fassa), Vigo di Fassa, 21, 4. Sulla let t erat ura po pol are resiana. Predavanje v šolskem centru »Aldo Moro« za učence šol v Reziji, Ra vanea (Prato di Resia), 27.4. La cultura tradizionale resiana. Predavanje za režij anski kulturni krožek »Rt> zajanski dum«. Ra vanea, 2ó. 4, Predvajanje filmov (Rezija — deveta dežela in Pravljičarka Tina Vaj tova), ki ju je vrtel J. Strajnar, je bilo ponovljeno isti dan zvečer v hotelu »Val Resia« in 27. 6. na Solbici. Moja raziskovanja med Slovenci v Italiji. Predavanje na seminarju za vzgojitelje, učitelje in profesorje slovenskih šol na Tržaškem, Trst, 10.9. Rezija: dežela, ljudje in njihovo besedno izročilo. Predavanje za Delavsko univerzo v Novi Gorici. 5, II. Prispevek Rezije za slovensko besedno umetnost. Predavanje za plenum kulturnih delavcev OF v Novi Gorici, 22. 11. Mirko Ramovš Etnokoreološka podoba Bele krajine. Referat na posvetovanju Zgodovinske vzporednice slovenske in hrvaške etnologije v Karlovcu, S.—6.12, Gorenjski plesi, primerni za otroke. Predavanje na seminarju za vodje otroških folklornih skupin v Piranu, 22.—23.3. Oris zgodovine plesa. — Tipološka razvrstitev slovenskih ljudskih plesov. — Vloga ljudskega plesa v livljenju Slovencev. — Ljudski plesi in folklori-zem. -— Prenašanje ljudskega plesa na oder. — Slovenski ljudski plesi (pouk plesov). Predavanje na republiškem seminarju Z KOS za vodje folklornih skupin v Ljubljani. Slovenski ljudski plesi. Predavanje za vodje folklornih skupin na Koroškem, Železna Kapla, 20. 7. Otroški ljudski plesi na Slovenskem. Predavanje za vzgojiteljice ljubljanskih vrtcev, Ljubljana, 1.6, Otroški ljudski plesi Koroške. Predavanje za vzgojiteljice na slovenskem Koroškem v Avstriji. Reber ca, 19, 7. Večer v Obreiu. Oddaja iz cikla »Slovenska zemlja v pesmi in besedi« na RTV Ljubljana, 7. 5. Slovenski ljudski plesi: Brkini in ljubljansko predmestje — Zahodne Slovenske gorice. Scenarij in besedilo za dve T V oddaji, Marija Slanonik Pesništvo odpora 1941—1945 pri slovanskih narodih kot metodološki problem. Referat na mednarodnem posvetovanju o socialnem realizmu v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, Ljubljana, 29.6. Slovensko ljudsko pripovedništvo. Oddaji na 3. programu RTV Ljubljana. Julij an Strajnar V logu fjudsfce glasbe Slovencev zunaj matične domovine (Dosedanje delo Sekcije za glasbeno narodopisje ISN ZRC SAZU). Referat na znanstvenem posvetovanju v Zagrebu, 22.—24.7, 11 violino in Val Resta: repertorio, prassi esecutive, ruolo dei suonatori. Referat na Convegno seientifieo v Trentu, 5,—S. 9. Quelques éléments mythotogiques dans la chanson traditionnelle Slovène. Referat na mednarodnem posvetovanju v Detfih, 15,—19.9. Pritrkavanje — ljudska glasbena umetnost. Referat na posvetovanju jugoslovanskih muzikologov v Sarajevu, 10.—13.10. Slovenska ljudska vokalna in instrumentalna glasba. Predavanja na republiškem seminarju za vodje folklornih skupin v Ljubljani, 16.—17.11. Marko Tcrscglav Ljudska književnost — del množične kulture. — Nekateri problemi raziskovanja ustne in pisne književnosti. Koreferata na 32. kongresu Zveze društev fol klor istov Jugoslavije v Somboru, 26.—30. 9, BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANËU 32B— 3M. INSTITUT ZA MARKSISTIČNE ŠTUDIJE Znanstvenoraziskovalno delo Inštituta za marksistične Študije je potekalo v okviru programskega sklopa Zgodovina in razvoj marksistične misli na Slovenskem, ki je del multidisciplinarnega programa »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda*- in URP Teorija samoupravnega socializma. Programski sklop tvorijo tri dolgoročno zasnovane raziskave : Zbrana dela Borisa Ziherla, Temeljna slovenska izdaja del Marsa in Engelsa ter Aktualna vprašanja teorije znanosti in marksizem. Pri raziskovalnem delu je poleg redno nastavljenih raziskovalcev sodelovalo tudi večje število zunanjih sodelavcev. Zbrana deta Borisa Ziherla Težišče raziskovalnega in strokovnega dela je bilo na preučevanju Ziher-lovcga teoretičnega in publicističnega delovanja v obdobju 1949—1955. V tem obdobju je na podlagi njegovih predavanj na Institutu za društvene nauke v Beogradu (v letih 1949.50) izšla najprej rokopisna inačica besedila teh predavanj (1. 1949) in nato leta 1952 knjižna izdaja v srbohrvatskem jeziku z naslovom Dialektički i historijski materializam. Strokovno delo za pripravo tega besedila za slovensko izdajo je zato potekalo kot primerjalna analiza med omenjenima besediloma, ki pa ju bo treba v prihodnjem letu primerjati še z besedili predavanj na ljubljanskem Inštitutu za sociologijo iz let 1952/53 in 1954/55, ki so ohranjena v Zihcrlovi zapuščini, in izluščiti tekstne inačice. Ti Ziherlovi spisi bodo kot prvi zvezek IV, knjige njegovih Zbranih del predvidoma pripravljeni za tisk v prihodnjem letu, Temeljna slovenska izdaja del Marxa in Engelsa Strokovno delo v okviru slovenske temeljne izdaje del Marsa tli Engelsa je zajemalo zahtevne korekture Marsovega besedila in redakcijo spremnega znanstvenega aparata h knjigi Karl Marx: Kritika politične ekonomije 1857 58, ki je izšla v novembru kol S. zvezek 1. razdelka omenjene izdaje. Osrednja problematika znanstvenoraziskovalnega dela v zvezi z zgodovino nastanka in učinkovanja Marsove kritike politične ekonomije je bilo vprašanje znanstveno-teoretskega statusa Marsove analize vrednostne forme. To vprašanje je bilo obravnavano S Stališča kontroverze med heg lov s ko interpretacijo kritike politične ekonomije in althusserjanske kritike heglovstva v marksizmu, pri čemer je raziskava v letu 1985 sintetizirala raziskovalne rezultate prejšnjega dela. Raziskava problemov analize forme v heglovskem marksizmu je pokazala, da ostane v njegovih okvirih brez odgovora vprašanje, kako konceptualizirati moment samostojnosti, zunanjosti vselej že vsebinsko posredovane forme. Heglovska interpretacija sicer pravilno dojame moment vselejšnje posredovanosti, »dialektične enotnosti® bistva in pojava, vsebine in forme, itn,, ki ga uveljavlja analiza forme, a ne razvije njegove nujne konsekvcncc, tj., da je prav heterogenosl, tujost vselej že vsebinsko posredovane forme znamenje materialistične sinteze vsebine in forme. Raziskava althusserjanske kritike hcglovskega marksizma je izhajala iz tega, da althusserjanske materialne analize »relativne avtonomnosti« različnih družbenih praks realizirajo intenco analize forme, da je treba v posredovanem sklopu vsebine in forme razčleniti tudi ločeni moment forme kot forme, Vendar pa je temeljna pomanjkljivost althusserjanskega marksizma, da ni razčlenil »tipa odvisnosti«, ki proizvaja relativno neodvisnost različnih družbenih ravni od bazične strukture blagovne reprodukcije. Zaradi te neizpolnjene teoretske naloge se rešitve althusserjanskega spoprijema z različnimi oblikami redukcionizma v marksistični teoriji ustavijo pri beleženju soobstoja različnih ravni in instanc družbene prakse. Ob sicer uspešni afirmaciji momenta avtonomnosti forme, njene ireduktibilnosti na vsebino in njeno posredovanje, althusserjanskemu marksizmu tako ne uspe določiti, kako v tej avtonomnosti kot taki že učinkuje moment vsebinskega posredovanja. Raziskovanje sodobne kontroverze o t, i, možnosti »teorije fetišizma« je poleg Balibarjcve kritike teorije zajelo še analize skupine P roje k t-Ideologie-Theorie, ki deluje v krogu W, F. Hau ga. Raziskava je prišla do rezultata, da je kritika teorije fetišizma ali abstraktna, zalo pa nas napotuje k protislovjem Marsovega razvijanja vrednostne forme, ali imanentna, zato pa umanjka pojasni te v razlogov za protislovja in zagate, v katere se zaplete heglovsko-mar-ks is lični poskus, da bi ideologijo izpeljali iz strukture blagovne produkcije. Pozitivni prispevek te kritike pa je, da izdela nekatere nastavke za konstrukcijo koncepta materialnosti ideologije, ki je neogibni pogoj za razdelavo materialistične teorije ideologije. S pomočjo konceptov Lacanove psihoanalize jc bila materialnost ideologije v raziskovanju opredeljena kot moment nesmiselnega konstituensa smisla, zunanjosti, ki sodi v samo notranjost konsli-tucije smisla in subjekta. Nujna naloga marksovske teorije je, da ta moment spozna najprej v obliki problematike preloma v kontinuiranem razvojnem nizu kategorij kritike politične ekonomije. Raziskovanje se jc sklenilo z rezultatom, da je treba konstruirati strogi koncept ideologije, ki bo omogočil, da se zatrjevana nezvedljivost zunanjosti materialnosti ideologije artikulira kot takšna nezvodljiva zunanjost v sami blagovni strukturi, Analiza vrednostne in denarne teorije v Očrtih je pri tem kot točko taksne »notranje zunanjosti« blagovne Strukture izpostavila moment materialnosti denarja. V okviru raziskovanj vloge, ki jo ima koncept razrednega boja v strukturi logičnega razvijanja občega pojma kapitala v Očrtih, je biia raziskana tudi teorija mehanizmu v ideološko-političnega bojar ki jo je razvil argentinski marksist Ernesto Laclau, zlasti v svojem najnovejšem delu Hegemony and Socialist Strategy, Towards a radical democratic politics, London 1983. Nadaljevalo se je tudi raziskovalno delo v zvezi z zgodovino konstitucijc socialistične ideologije v Nemčiji. Delo Lorenza von Steina je ključnega pomena ne samo zaradi tega, ker vpelje sodobni družboslovni pojem proletariat; zelo instruktivna za današnjo socialno teorijo je tudi njegova zastavitev razmerja med (politično) državo in (civilno) družbo, prav tako pa njegovo pojmovanje socialnega oziroma družbenega gibanja. To so tri vozlišča, okoli katerih se začne konstituirati socialistična ideologija. V nadaljevanju raziskave bo treba najprej obravnavati še pojem dela in koncepte proletarskega organiziranja. — Stein pa ni zanimiv samo s tega vidika, marveč še posebej zato, ker predstavlja obenem poskus mišljenja socializma oziroma zasnu-tek teorije socializma. Za kom peten tno historično analizo je bilo treba pritegniti v raziskavo (poleg Steinovega Socializma in komunizma današnje Francije je bistvenega pomena njegova Zgodovina socialnega gibanja v Franciji, 1851) po eni strani historične, zlasti leksikalne Študije (Conze, Riedcl, Mom-be rt, Herre, Schieder idr.), po drugi strani pa sodobne razprave o dišavi (zlasti Offe), civilni družbi (Cohen, Keane, Hahn, Con kine r, Pierson, vzhodnoevropski avtorji) in družbenih gibanjih (Touraine, Rammstedt, Cohen, Edcr, Habermas idr.); instruktivna je bila tudi analiza Sombartovega dela, ki hkrati opozarja na pomen diskusij konec prejšnjega in na začetku tega stoletja. Aktualna vprašanja teorije znanosti tn marksizem V letu 1985 se je nadaljevalo raziskovanje estetskih in epistemoloških problemov umetnosti in ideologije. Največji poudarek je bil na raziskovanju sodobnih anglosaksonskih teorij ideologije, raziskovanje pa se je pričelo širiti tudi na sodobne francoske, bolj sociološko usmerjene avtorje (Lefort, Castoriadis, itd.). Preučevanje odnosa ideologij in umetnosti je potekalo na konkretnem primeru: analizi razmerja med italijansko futuristično umetnostjo in fašistično ideologijo, ki sodi v okvir Študij, posvečenih posameznim izstopajočim primerom konfrontacije ali sodelovanja med umetnostjo in politično ideologijo ali filozofsko teorijo. V smislu tako zastavljenih raziskav je bil predmet preučevanja tudi Ziherlov odnos do umetnosti in literature glede na sočasni zgodovinski kontekst in zlasti njegova polemika z Vidmarjem, Osrednja tema raziskovanja aktualnih problemov epistemologije je bilo vprašanje opredelitve teoretskega statusa epistemologije. Skozi analizo tekstov R. Blanchčja in J. T. Desantija se je pokazalo, da je za teoretsko utemeljitev epistemologije in njen nadaljnji razvoj neproduktivna tako njena dihotomična delitev na t. i. znanstveno in filozofsko epistemologijo, kakor tudi v zgodovini filozofije dolgo časa prevladujoča tendenca, da se v samo utemeljeval ni diskurz filozofije enciklopedično povzame in sistemsko zaokroži sicer notranje razčlenjena in razpršena množica posameznih znanstvenih vednosti. Izkaže se, da je za prvo tendenco v bistvu značilen poskus pozi ti vi Stične redukcije filozofije, za drugo pa podvojevalni in ponavljal ni postopek, ki v bistvu zreducira znanost samo v tem, ko znanstveno vednost, ki tvori jedro znanstvenega diskurza, preoblikuje in vključi v pojmovni sistem filozofije in jo s tem podredi zuna¡znanstvenemu, heterogenemu diskurzu. V raziskavi se je tako pokazalo, da je perspektivo za odgovor oziroma pojasnitev vprašanja teoretskega statusa epistemologije mogoče iskati v začeteim preučevanju odnosov in povezanosti temeljnih koncepluv epistemologije s koncepti in kategorijami materialistične filozofije. Raziskovanje problemov formalizacije se zaključuje s sistematičnim pregledom temeljev formalizacije, kakor se artikulirajo s semantičnega in sin- taktičnega zornega kota. V okviru logične teorije opisov so bile obdelane tri teme: današnje stanje kontroverze o določenih opisih; de dieto in de re; realizem in antirealizem znanstvenih teorij. Raziskava, ki je vzela v pošte v tudi družbeno ozadje problematike formalizacije, je z razpravo o ontologiji in z njo povezanim problemom realizma znanstvenih teorij postavila temelje in odprla nove možnosti za preučitev marksističnega pristopa k teoriji znanosti. Organizacija, biblioteka in druge dejavnosti Kadrovsko zasedbo inštituta je s 1. oktobrom okrepil mag. Tomaž Mastna k, ki bo sodeloval predvsem pri znanstvenoraziskovalnem delu za pripravo Temeljne izdaje del Marsa in Engelsa v slovenščini. Knjižnica je v letu 1985 prejela 150 knjižnih enot in 63 enot publicistike. Trideset obiskovalcev in pet sodelavcev si je izposodilo 82 knjig. Pri dotoku tuje strokovne literature je bilo opaziti komaj zaznavno izboljšanje, ki pa še zdaleč ne more zadovoljiti osnovnih potreb raziskovalnega dela kakor tudi ne zapolniti velike vrzeli, ki jo je povzročila prepoved uvoza tuje literature v preteklih letih. Aleš Erjavec je V preteklem letu poleg funkcije sekretarja 00 ZK ZRC SAZU in SAZU imel še tele strokovne in družbenopolitične naloge: predsednik Društva za estetiko in tajnik sekcije za estetiko pri Slovenskem filozofskem društvu, član Sekcije filmskih kritikov in publicistov pri Društvu slovenskih filmskih delavcev, član uredništva in sveta Nove revije ter član sosveta Književnih listov Dela, predsednik Sekcije za idejna vprašanja kulture pri MC MK ZKS Ljubljana, član Sekcije za kulturo pri MC C K ZKS in član Sveta za kulturo pri P RK SZDL. V okviru Društva za estetiko je sodeloval pri organizaciji znanstvenega srečanja »Izidor Cankar: delo in osebnost«, ki je bilo v Ljubljani 7, in 3.11. Vo j i slav Likar je član Sekcije za znanost in filozofijo pri M C CK ZKS, do novembra je bil podpredsednik Slovenskega filozofskega društva, V uredniškem odboru zbirke »Studia humanitatis« je sodeloval kot član programske skupine. Tomaž Mastnak je član redakcijskega odbora METI in odgovorni urednik »Knjižnice revolucionarne teorije« (KRT), ki jo izdajata republiška in univerzitetna konferenca ZSMS. V okviru Sekcije za preučevanje družbenih gibanj Slovenskega sociološkega društva je sodeloval pri organizaciji simpozija »Marksizem in družbena gibanja«, ki je bil v Ljubljani 6. in 7.11. Neda Pagon-Brgjez je članiea Sekcije za publicistiko MC CK ZKS. sosveta Ilf. programa ljubljanskega radia in komisije za učbenike STM pri Zavodu za šolstvo SRS, Kot članica je sodelovala tudi v strokovnih društvih, in sicer v Slovenskem sociološkem društvu, Slovenskem filozofskem društvu, Društvu za tuje jezike in Društvu za estetiko. Radivoj Riba je član redakcijskega odbora METI in član Sekcije za publicistiko pri MC CK ZKS. Opravlja funkcijo v. d. glavnega in odgovornega ured nika revije Problemi in je tajnik Društva za teoretsko psihoanalizo. Organiziral in vodil je mednarodno znanstveno srečanje »Aktualnost Marxovih Očrtovki je bilo na SAZU 3. 10. (glej str. 253—25+). Gosti inštituta Od 3. do 5.10 so bili gosti inštituta dr. Helmut Reichelt z Univerze v Bremnu, dr. Hans-Georg Backhaus in dr. Heinz B rake meter z Univerze v Fran k fu rtu, ki so tudi sodelovali pri mednarodnem znanstvenem srečanju »Aktualnost Marsovih. Očrtov«. Radivoj Riha je imel s prof. Baekhausom, Adornovim učencem, daljši pogovor in intervju o položaju in vlogi kritične teorije družbe v ZR Nemčiji. 6.11. je bil na krajšem obisku doc, dr. Eduard Urbanek s Filozofske fakultete Karlove Univerze v Pragi, S katerim Strto se pogovarjali o položaju m usmeritvah znanstvenoraziskovalnega dela na področju sociologijo in filozofije. Študijski obiski in potovanja Aleš Erjavec je bil od 13. 11. do 2. 12. na študijskem obisku na Institut d'esthétique et des sciences de l'art pri CJM.R.S. v Parizu. REFERATI, PREDAVANJA Aleš Erjavec Futurizem in fašizem. Predavanje v organizaciji Društva za estetiko in MC CK ZKS, Cankarjev dom, Ljubljana L 4. H futurismo e il suo tempo. Predavanje na mednarodnem znanstvenem srečanju »11 futurismo giuliano tra pnovinzia ed Europa«, v organizaciji Musei provincial! Gorizia, Gorica 17.—18.5, Ples v filozofiji. Predavanje v poletni plesni šoli ZKOS v Ljubljani 9.7. Correlation Between Art and Aesthetics, Referat na 2, mednarodni konferenci o estetiki (2-e colloque int. d'esthétique), Krakov 23-—29.8. F u tarts tue et la politique. Predavanje na Institut d'esthétique et des sciences de l'art (C.N.R.S.), Pariz 28. 11. Tomaž Miistnak Konspekt knjige A. Touraina Vaprès socialisme. Oddaja na Radiu Študent, junija. Kritik des Sozialismus und Begriff der bürgerlichen Gesellschaft in den Grundrissen von Marx. Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju »Aktualnost Marsovih Očrtov, Ljubljana 3,10-Delavsko gibanje in nova družbena gibanja. Referat na simpoziju »Marksizem in družbena gibanja«, ki sta ga organizirala MC CK ZKS in Sekcija za preučevanje družbenih gibanj SSD v Ljubljani 7,11, Socialistična civilna družba. Predavanje v organizaciji medobčinskega študijskega središča Z K, Novo mesto 12.11. Neda Fagon-Brglez Protislovja v opredeljevanju »intelektualcai. Referat na posvetovanju »Vloga in pomen inteligence®, Speransovi dnevi, Ljubljana 16.5. Vel j ko Vlahovič in prenos tradicije. Referat na posvetovanju »O liku V, Vla- hoviča i poruci njegove mislii, Sarajevo 12. in 13. 6. Avantgarda in utopija. Predavanje v okviru cikla »Umetnost ob koncu tisočletja« v Cankarjevem domu v Ljubljani 4, IL Marksizem in utopizem. Predavanje na Radiu Ljubijanji, ciklus »Aktualni problemi marksizma«, 16.10, Ekspresionisnmsstre.il in njegove posledice. Diskusij ski prispevek na znan stvenem posvetovanju »Socialni realizem in polemika Bloch-Lukacs«, Cankarjev dom, Ljubljana, 13. 1!. Tuj jezik kot domača naložba. Diskusij ski prispevek na posvetovanju »Pomen in vloga tujih jezikov za združeno delo« v organizaciji Društva za tuje jezike, Ljubljana 22.11. RadivoJ Rlha Nekateri problemi teorije denarja v Očrtih, Referat na mednarodnem znanstvenem srečanju »Aktualnost Mancovih Očrtov*, Ljubljana, SAZU, 3. 10. Protislovja heglovskega marksizma. Predavanje v okviru seminarja »Nemška klasična filozofija« na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, IS. 10. Problemi teorije fetišizma. Predavanje v okviru seminarja »Sodobni marksizem« na oddelku za filozofijo Filozofske fakuliete v Ljubljani, 12, 11. BIBLIOCHAKJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 323—330, GEOGRAFSKI INSTITUT ANTONA MEI.IKA Raziskovalno delo inštituta je potekalo v okviru programa SAZU »Naravna in kuJturna dediščina slovenskega naroda«, in sicer v programskem sklopu z naslovom »Proučevanje geografskega okolja Slovenije«. Program je obsegal naslednje tematske sklope: Geografija poplavnih področij na Slovenskem, Redna leina merjenja in proučevanje Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, Geomorfološka karta Slovenije v merilu 1 : 500 000 in 1 i 100 000, Geografske značilnosti hribovskih kmetij na Slovenskem, Regionalizacija Slovenije in Proučevanje naravnih nesreč na Slovenskem. a) V okviru teme Geografija poplavnih področij na Slovenskem smo v tem letu zaključili sedmo fazo proučevanj, ki obsega poplavni svet ob Radomlji m Rači (Milan Orožen Adamič), Leda vi (Darko Rariinja) ter v dolini Mirne na Dolenjskem (Milan Sifrer). Zaključili smo tudi osmo fazo proučevanj, ki Se omejuje na poplavni svet ob Vogla j ni (Milan Natek). b) Redna letna merjenja in proučevanja Triglavskega ledenika smo opravili 19. in 20. septembra (Milan Sifrer, Dušan Košir), ledenika pod Skuto pa 21. Septembra m 19. oktobra (Dušan Košir). c) Izdelali smo avtorski original geomorfološke karte Slovenije v merilu L500 000 in nadaljevali delo za geomorfološko karto Slovenije v merilu 1:100 000 (Karel Natek in Matej Gabrovec), d) Pri proučevanju hribovskih kmetij na Slovenskem smo se osredotočili na kmetije v Cerkljanskem hribovju, na Idrijskih planotah in v Pomežju ter zajeli tako v obravnavo kar 510 kmetij (Drago Meze in Milan Natek). e) V okviru teme Regionalizacija Slovenije (Ivan Gams) smo v letu 1985 v redakcijskem odboru dosegli soglasje o nekaterih najpomembnejših osnovah tega dela ter o podrobni vsebinski zasnovi prve knjige splošne monografije Slovenije. Avtorji posameznih poglavij so začeli tudi že zbirati in urejati gradivo (Vladimir Bračlč, Ivan Gams, Matjaž Jeršič, Vladimir Kle-menčič, Vladimir Ko kole, Avguštin Lah, Franc Lovrcnčak, Drago Meze, Dtirko Radinja, Milan Sifrer, Igor Vrišer). O tem delu smo razpravljali tudi v znanstveni sekciji Geografskega društva Slovenije. f) Močan poudarek smo dali tudi proučevanju naravnih nesreč na Slovenskem (Milan Orožen Adamič). Tako smo se zlasti lotili zbiranja in analize gradiva O posledicah pozebe, ki je v zgodnji pomladi najbolj prizadela Primorsko, Na željo Seizmološkega zavoda SRS smo poglobili raziskai-e o potencialni potresni ogroženosti Slovenije in izdelali ustrezen elaborat (Milan Orožen Adamič), Še bolj sistematično kot V letu 1984 smo zbirali najrazličnejše gradivo o naravnih nesrečah na Slovenskem (časopisi, knjige, karte, fotografije). Geografski zbornik Spomladi je izšla 24. knjiga, novembra smo oddali v tiskarno rokopis za 25. knjigo, ki bo obsegala okrog 34 avtorskih pol Z razpravami: Hribovske kmetije v Polhograjskem hribovju, bližnji okolici in sosednjih Rov lah (Drago Meze), Cerkniško jezero in njegove poplave (Andrej Kranj c). Geografske značilnosti poplavnega sveta Kolpe in njenih pritokov v zgornjem Pokolpju (Dušan Plut, Franc Lovrenčak). 24. in 25, knjigo Geografskega zbornika Sta uredila Ivan Gams in Drago Meze, Pomembnejši sestanki Znanstveni svet Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU se je V letu 1985 sestal dvakrat, 27.6 in 17.10. Uredniški odbor Geografskega zbornika je imel dve seji. Do svoje smrti, 4. februarja, je bil glavni urednik akademik Svelozar llesič, nato je uredništvo prevzel Ivan Gams, člani pa so: Dragu Meze, Milan Orožen Adamič in Milan Sifrer. Redakcijski odbor za geografsko monografijo Slovenije je imel štiri seje (15. in 22.3, 2.4 in 20.5). Vodja tega odbora je Ivan Gams, člani pa Vladimir Kokole, Avguštin Lah, Drago Meze, Darko Radinja, Milan Silrer in Igor Vrišer. Gostje inštituta Od 4. do 7. 11. sta se pri nas mudila madžarska geografa dr. Janos Rakonczai in Tomas Bauke iz Miškolca. Po Dolenjskem sta ju vodila Marjan Ravbar in Drago Khulnik, po Primorskem Karel Natek in Matej Gabrovec, po Ga renjskem pa Milan šifrer in Matej Gabrovec. Na inštitutu in terenu smo gosta seznanili z dosežki naših raziskav. Kartografski oddelek V kartografskem oddelku smo ob sodelovanju z geofotolaboratorijem in avtorji razprav izdelali avtorski original gcomorfološke karte Slovenije v merilu 1:500 000 ter vrsto tematskih kart in drugih grafičnih prikazov za 25. številko Geografskega zbornika, S številnimi kartografskimi ponazoritvami smo dopolnili tudi tekoče raziskovalno delo inštitutskih delavcev in sodelavcev. Nekaj tematskih kart pa smo izdelali tudi za potrebe drugih inštitutov ZRC SAZU. Kartografsko zbirko smo dopolnili Z novimi kartami V merilu 1:5000 in 1:10 000, tako da jih imamo že več kot 15 000. Gre torej za eno najbogatejših kartografskih zbirk v Ljubljani, ki pa je neprimerno shranjena zaradi pomanjkanja prostorov. Oddelek je vodil Milan Orožen Adamič, risali sta Maruša Rupert in Meta Fer jan. Geofotolaboruto rij V geofotolaboratoriju je Vlado Vivod izdelal vrsto reprodukcij topografskih kart in drugih risb v različnih merilih. Opravil je še vrsto drugih specializiranih fotografskih opravil za potrebe raziskovalcev in kartografskega od-defka, s katerim še posebno tesno sodelu je. Gre namreč za sodelovanje, s katerim smo močno pospešili in pocenili izdelavo številnih tematskih kari pa tudi gcomorfološke karte Slovenije v merilu 1:500 000. Po potrebi je Vivod prevzemal tudi številna dela za druge inštitute ZRC SAZU. Knjižnica Obsežno knjižnico in tajniško delo na inštitutu zelo uspešno vodi Marija Go-renšek. Knjižni fond je v letu 1985 na rast el za 168 knjig in 388 enot periodike. Poročila raziskovalcev Matej Gabrovec je sodeloval pri izdelavi pregledne gcomorfološke karte Slovenije v merilu 1:500 000. Pripravil je karto reliefnih oblik severozahodne Slovenije ter klasifikacijo slemen in litološke podlage na ozemlju celotne Slovenije. V okviru podiplomskega študija na Filozofski fakulteti je opravil kolokvij in izpit iz geologije kvartarja in izpit o kvantitativnih metodah v prostorskem planiranju. Začel je izdelovali magistrsko nalogo Vloga reliefa za geografsko podobo Polhograjskega hribovja. Kot član izvršnega odhora Ljubljanskega geografskega društva je organiziral sedem strokovnih ekskurzij, od katerih je dve tudi vodil. Opravljal je tudi funkcijo blagajnika Zveze geografskih društev Slovenije. Dr, Drago Meze je nadaljeval raziskovanje hribovskih kmetij po že ustaljeni metodi, zapisani v njegovih Osnovnih smernicah za proučevanje hribovskih kmetij na Slovenskem, Najprej je dokončal vse še manjkajoče izračune in analize o hribovskih k met i j ali na Idrijskih planotah, Črnovrški planoti z Zadlogom in Godov ičcm ter na Javorniku, katerih raziskave je začel v letu 1934 in na teh področjih naredil še nekaj terenskih ogledov. Tako je izračunal tudi nagnjenost kmetijskega zemljišča na osnovi kart merila 1:10 000. Od gozdnega gospodarstva mu je uspelo dobiti podatke o letnem etatu, s čimer je bilo dopolnjeno celotno statistično gradivo, potrebno za sestavo elaborata. Z njim pa je počakal, ker je v letu 1985 razširil raziskavo na Cerkljansko hribovje z namenom, da obdela za objavo celotno zbrano in analizirano gradivo o hribovskih kmetijah na Idrijskem in Cerkljanskem, Kot v dosedanjih raziskavah hribovskih kmetij so bile tudi na Cerkljanskem izvršene vse potrebne terenske raziskave in zbrano obstoječe statistično gradivo; to bo v zimskem času obdelal in analiziral ter pripravil za tisk v Geografskem zborniku XXVi.1968. Na Cerkljanskem je bilo zajetih v proučevanje 386 kmetij v 29 naseljih. Idrijsko in Cerkljansko je bilo obdelano v obsegu idrijske občine, ker pa spada organsko k Idrijskim planotam tudi šentviška planota, ki je upravno vključena v tolminsko občino, je v načrtu tudi proučitev hribovskih kmetij na njej; v letu 1985 to ni bilo mogoče, zato bomo prestavili raziskavo na pomlad 1986. Zaradi nekaterih nejasnosti je naredil še nekaj terenskih ogledov hribovskih kmetij v porečju Davče, desnega pritoka Selščice, v hribovskih naseljih Davča, Podporezen, Zala, OsOjnik in Potok, s čimer je zaključil raziskavo hribovskih kmetij v Selški dolini, začeto leta 1983. Za Geografski zbornik XXV je pripravil študijo o hribovskih kmetijah v Polhograjskcm hribovju in sosedstvu, za Geografski vestnik pa jubilejni članek o dr. Antonu Sonetu, Za enciklopedijo Slovenije je obdelal 12 gesel, za enciklopedijo Jugoslavije pa tri. Je član Znanstvenega sveta Geo grafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, programskega sveta URP Proučevanje geografskega okolja Slovenije in širšega redakcijskega odbora za Geografsko monografijo Slovenije. Kot član uredniškega odbora Geografskega zbornika je, skupaj z Ivanom Gamsom, predsednikom uredniškega odbora, uredil 25. številko zbornika. Mag. Karel Natek je delal v glavnem pri tematskem sklopu Geomorfološke karte Slovenije v merilu 1:500 000, kjer je vodil izdelavo avtorskih originalov kart reliefnih kategorij in reliefnih oblik v merilu 1:100 000. Izdelal je 18 rokopisnih kart reliefnih oblik in preveril ter dopolnil vseh 24 listov teh rokopisnih kart s pomočjo 3200 letalskih posnetkov in terenskega dela. S strokovnega in kartografskega vidika je uskladil karti reliefnih kategorij in oblik ter s sodelavci pripravil skupno 48 rokopisnih listov za nadaljnjo kartografsko obdelavo. Za 12. kongres geografov Jugoslavije je izdelal še rokopisno geomorfološko karto Slovenije v merilu 1:500000 ter rokopisno geomorfološko karto Litija v merilu 1:200.000, Pri geomorfološki karti Slovenije L100 000, list Celje, je nadaljeval zbiranje in proučevanje literature, ponovno geomorfološko fotointerpretacijo in detajlno terensko proučevanje nekaterih ključnih območij karte, Milan Natek je nadaljeval terensko proučevanje hribovskih kmetij v Zgornjem Pomezju. V 12 naseljih, ki so v neposrednem zaledju črne in Mežice, je za 115 domačij zbral osnovne podatke o nekdanji in današnji kmetijski proizvodnji, njihovi gospodarski trdnosti in usmerjenosti, o demografskih značilnostih na kmetijah živečih ljudi, velikosti in spremembah domov itd. Večina kmečkih gospodarstev črnjanskega območja so obsežne hribovske kmetije, ki jim daje gozd osnovne vire za vsakdanji obstoj in gospodarski napredek. V Zadnjih letih pa je že čutiti domala na vsem proučevanem območju prenekatere škodljive učinke strupenih izpušnih plinov žerjavske topilnice svinca in cinka. V prihodnjih mesecih bo dopolnil zbrano gradivo še z nekaterimi drugimi podatki (naklon obdelovalnega zemljišča, velikost tržne proizvodnje, letni gozdni etat itd). V okviru teme Geografija poplavnih področij na Slovenskem je v porečju Voglajne, ki meri 437 km1, opravil večino terenskega dela. Na podlagi zbranega gradiva je preveril učinke in posledice regulacijskih del, s katerimi so v večini primerov tudi odpravili najrazličnejše vzroke povodnji, obenem pa je skušal dognati spremembe v izrabi tal na nekdanjem poplavnem svetu, ki je obsegal blizu 360 ha. Zbral je osnovno gradivo o geografski podobi izrabe vodnega pogona. Ob tem je ugotovil, da je bila samooskrbna proizvodna usmerjenost naselij v porečju Voglajne prvenstveno navezana na izrabo razpoložljivega lokalnega energetskega potenciala, to je Voglajne in njenih številnih pritokov. V letih med svetovnima vojnama je bilo na te ni območju nad 250 obratov na vodni pogon (215 mlinov, 17 žag itd.), a danes so le še štirje, Ln sicer 3 mlini in manjša hišna elektrarna. Več kot polovica obratov je prenehala delali v letih od 1946 do 1960, Kol zanimivost navajamo, da so bili v letih med svetovnima vojnama v severnem predelu (Bodrišna vas, Dolga Gora, Hotunje) tudi mlini na veter. Je član uredniškega odbora Geografskega vestnika in Etnološke topografije slovenskega etničnega ozemlja — 20. stoletje, predsednik komisije za nagrade in priznanja ter kadrovske zadeve pri Zvezi geografskih društev Slovenije, od poletja pa tudi član tehnične komisije pri OOZS za letovanje delavcev. Mag, Milan Orožen Adamič je zaključil proučevanje poplavnega sveta ob Rači in Radomlji- V okviru proučevanja naravnih nesreč na Slovenskem je izdelal obsežno razpravo o potencialni potresni ogroženosti Slovenije, ki bo objavljena pri Seizmološkem zavodu SRS- V sodeiovanju z Republiškim sekretariatom za ljudsko obrambo je za televizijo izdelal secnarij o naravnih nesrečah v Sloveniji. Organiziral je tudi zbiranje gradiva o teh pojavih in ga računalniško uredil. Sodeloval je pri izboljšavi informacijskega sistema o naravnih nesrečah in pri ustanavljanju ustrezne publikacije, ki bi jo začel ob tesnem sodelovanju z našim inštitutom že v prihodnjem letu izdajati Republiški sekretariat za ljudsko obrambo — Civilna zaščita, — Za področje kartografije je izdelal prvo fazo geslovnika za geografsko terminologijo, ki ga pripravlja Terminološka komisija Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU. Sodeloval je tudi pri pripravi Enciklopedije Slovenije. S sodelavci je pripravil in objavil računalniški program »Diagrami«, — Je vodja kartografskega oddelka in fotolaboratorija na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, član uredniškega odbora Geografskega zbornika in revije Naše okolje. Opravljal je dolžnost namestnika predsednika skupščine Posebne raziskovalne skupnosti za družbene dejavnosti (PoRS 10). Je član Koordinacijskega odbora za razvijanje in uveljavljanje socialističnega solidarnosti pri predsedstvu SZDL in član komisije za investicije in opremo ZRC SAZU. V okviru Zveze geografskih društev Slovenije je bil član izvršnega odbora in predsedstva, kjer je vodil tudi finančno komisijo. Dr. Milan Šifrer je v letu 1985 zaključil proučevanje poplavnega sveta v porečju Mirne na Dolenjskem, ki je bilo predvsem iz geomorfoloSkega vidika izredno zanimivo (prim. Letopis SAZU, 35, str. 223). V okviru sistematičnega proučevanja Triglavskega ledenika in Ledenika pod Skuto je sproti analiziral fotografije ter podatke o vremenskih in snežnih razmerah, o plazovih ter drugih pojavih, ki nam jih vse leto redno pošiljajo meteorološki opazovalci na Kredarici. 19. in 20.9. je skupaj z Dušanom Koširjem opravil redna opazovanja in merjenja Triglavskega ledenika, ki se še ves čas krči. Za to govore opravljene meritve pa tudi nove grbine, ki so ob koncu poletja 1985 pogledale izpod ledu. Veliko časa je posvetil tudi zbiranju in obdelavi gradiva za sintetično predstavitev reliefa na Slovenskem, ki bo objavljeno v prvi knjigi splošne monografije Slovenije. Je član ožjega in širšega redakcijskega odbora za Geografsko monografijo Slovenije, vodja tehnične komisije za Geo grafsko monografijo Slovenije, član uredniškega odbora Geografskega vestnika in Geografskega zbornika ter koordinator usmerjenega raziskovalnega programa Proučevanja geografskega okolja Slovenije. Udeležba na znanstvenih posvetovanjih in kongresih Milan Natck je sodeloval na 3, jugoslovanskem agramogeografskem simpoziju v Mariboru od 15. do 17.5. Milan Orožen Adamič se je udeležil posvetovanja o pouku geografije v Soli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Matej Gabrovec, Karel Natek in Milan Sifrer so sodelovali na simpoziju o kraškem površju v Postojni 12.—14.6. Malej Gabrovec, Karel Natek in Milan Sifrer so se udeležili 12. kongresa jugoslovanskih geografov v Novem sadu od 29. 9. do 6. 10, Drago Meze je za znanstveno tehnični posvet »Biotehniška znanost v službi človeka«, ki ga je decembra pripravila v Ljubljani Zadružna zveza Slovenije, prispeval referat o hribovskih kmetijah na Slovenskem, Studijska potovanja y tujino Karel Natek je bil od 23.6. do 6.7. na študijskem poiovanju v Zvezni republiki Nemčiji, kjer je obiskal geografske inštitute na univerzah v Trier ju, Braunschweigii, Frankfurtu in Heidelbergu. Milan Natek. je od 23.6 do 3.7. v okviru medakademijskega sodelovanja obiskal Geografski inštitut Bolgarske akademije znanosti v Sofiji ter inštitut za hribovsko kmetijstvo v Trojanu pod Balkanom, kjer se je seznanil s sodobnimi problemi bolgarskega podeželja ter z geografskimi metodami proučevanja kmetijstva in prebivalstva. Matej Gabrovec in Karel Natek sta bila od 8. do 14.9. v okviru medakade-mijske izmenjave v Debrecenu na Madžarskem, kjer Sta se seznanila Z najnovejšimi geomorfološkimi dognanji. Milan Orožen Adamič je bil od 22. 10, do 11. H, na Strokovnem izpopolnjevanju na Japonskem. Udeležil se je seminarja z naslovom »Technology for Disaster Prove ntion«, ki je bil v Toki ju in v Tsukubi v okviru inštituta National Research Center for Disaster Prevention. Med svojim bivanjem na Japonskem je imel pel predavanj o naravnih nesrečah v Sloveniji. PREDAVANJA, REFERATI Draga Meze Nekaj splošnih ugotovitev o hribovskih kmetijah na Slovenskem. Referat za znanstveno tehnični posvet »Biotehniška znanost v službi človeka«. Ljubljana. Karel Natck Problematika geomorfološkega kartiranja. Predavanje v Znanstveni sekciji Geografskega društva Slovenije. Ljubljana 17. L Projekt geomorfološke karte Jugoslavije in kar tiran je kraškega površja. Referat na simpoziju o kraškem površju. Postojna 12.—14.6. Novi pogledi na intenzifikacijo in racionalizacijo geomorfološkega kartiranja v Jugoslaviji. Referat na 12. kongresu jugoslovanskih geografov, Novi Sad 29.9—6.10. Milan Natek Nekatere geografske značilnosti zemljiško-pasestne strukture v SR. Sloveniji v letu 198!. Predavanje na 3. jugoslovanskem agramogeografskem simpoziju. Maribor 15.—17.5. Milan Orožen Adamič Predavanja v National Research Center for Disaster Prevention: Yugoslavia as a Multinational S id if, 6. 9. Ljubljansko Barje the Biggest Flooded Area in Slovenia, 25. 9. Landslides in Slovenia, 1. 10. Earthquake Vulnerability Study, U. 10. An Overview of Nature Disaster Problem in Slovenia, 6.11. Primer uporabnosti večnamenskega računalniškega programa pri pouku geografije. Referat na 12. kongresu jugoslovanskih gcosrafov, Novi Sad 29.9—6. ID. Mflail Slfrer Kratak osvrt na razvoj reljefa u Sloveniji. Referat na. 12. kongresu jugoslovanskih geografov. Novi Sad 29. 9.—6.10, BIBLIOGRAFIJA RAZI S ICO VAL CEV JE NA STBANEH 330—331 INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA V usmerjenem raziskovalnem programu »Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda« smo proučevali sklop »Temeljne raziskave krasa«, in sicer s področja speleologije in geografije, posebej v predelih Primorskega in Notranjskega krasa, kjer se v družbenem in gospodarskem razvoju prepletajo številna vprašanja krasoslovnc znanosti in gospodarstva. S temeljnimi spoznanji smo obogatili znanje o krasu in ga uporabili pri raziskavah, ki so bile posebej naročene. Speleogeološke raziskave Osnovno delo je zajemalo odkrivanje in raziskovanje ter dokumentacijo kraških pojavov Slovenije, na Primorskem in Notranjskem krasu pa SO bile izvedene posebne raziskave prenikanja vode v krasu, spelcogeneze jam, morfoluško-rnaiematičnega modeliranja kraškega površ ja in I itoloiko-si.ruk-turne sestave zakraselih kamenin. Nova spoznanja so biia objavljena v 8 prispevkih in predstavljena na strokovnih srečanjih doma in v tujini, S 15 predavanji, na več ekskurzijah in s programom mednarodnega sodelovanja. Dopolnili smo kataster kraških pojavov s 183 novimi enotami na skupno 5584 dokumentiranih kraških jam. Računalniško urejen kataster s skupno 4713 v nošeni m i enotami je prek lastnega terminala in mikroračunalnika omogočil učinkovit pregled osnovnih podatkov kraških votlin v Sloveniji, delno pa je že urejen tudi po občinah. Moderniziran kataster je zdaj bolj uporaben, po programih pa je originalen v Jugoslaviji in v svetu Poboljšani in na novo so bili sestavljeni računalniški katalogi krasoslovne literature in specialnih bibliografij, hkrati pa je tudi vpeljana računalniška obdelava tekočega prirastka jugoslovanske krasoslovne literature. Pri preučevanju vertikalnega prenikanja padavin skozi pretrto vadozno cono smo z dodatnimi analizami dopolnili dosedanja spoznanja o višji trdoti voda, ne pa tudi višjo stopnjo korozije na Primorskem, v primerjavi z Notranjski ni krasom. Ob letošnji ek s trem ni suši smo registrirali minimalne pretoke curkov V dosegljivih jamah. 7. ugotovljenimi hidrokemičnimi zakonitostmi vertikalnega prenikanja padavin je bilo možno preiti na preučevanje samo-čistilne sposobnosti komunalnih odplak v Pivki jami. Na terenu smo izvedli številne hidrološke meritve, v laboratoriju pa nad 4000 fizikalnih, kemičnih in bioloških analiz prenikle in ponorne vode. Speleogenetska preučevanja so bila izvedena v jami Vilenici, kjer je % novo izmero ugotovljena 120m globoka in 480m (glavni poligon) dolga votlina, delno zapolnjena s sigo in naplavinami pleistocenske starosti. Proučeni in za tisk so bili pripravljeni speleogenetski podatki D i vaške jame, kabinetno pa so obdelani podatki o zakrasevanju Divaškega krasa v kvartarju. Ker so bili v komparativni Študij zajeti tudi geološki, paleolitski, arheološki in pali-nološki podatki, smo spoznali geološka obdobja bolj ali m arij intenzivnega zakrasevanja. Vse kaže, da so se kraške jame v največji razsežnosti razvijale V srednjem kvartarju. Sestavljeni prikazi razvojnih faz zakrasevanja bodo uporabni kol geokronološki modeli nastajanja različnih jam in kraških pojavov tudi zunaj klasičnega krasa. Strukturno-litoioške razmere smo študirali na zahodnem obrobju Pivške kotline, kjer je razvodje Pivke in Notranjske Reke. Pri podrobnem geološkem kartiranju površja smo razčlenili kredne in paleogenske litoioške enote apnenca. in fliša ter v njih ohranjene narivne strukture in prelomne deformacije. Izsledki pojasnjujejo razvoj hidrografske mreže in izvor roženčevih sedi-mentov v sekundarnih kvartarnih ležiščih tako v jamah kot na površju ter usmerjajo nadaljnje iskanje meje med tektonskima enotama Snežnik—Javorji k i—Pivška kotlina na eni strani ter Sla venski ravnik—Brkinsko-vipavske flišne gube na drugi strani. Na področju geomorfološko-matematičnega modeliranja so bili izdelani postopki za napovedovanje poteka neznanih jamskih rovov na osnovi znanih odsekov, dopolnjen je bil programski paket za analizo vrtač in izdelan program za proučevanje jamskih poligonov. Ključni programi modeliranja so bili prevedeni iz jezika Fortran v jezik Basic, tako da so uporabni tudi za hišni računalnik. Geografske raziskave Geografsko raziskovanje krasa je obsegalo proučevanje recentnih fluvialnih jamskih sedimentov, proučevanje pojavov na matičnem Krasu ter nadaljnje meritve in analize prenikanja kraških voda v dolomitu. Rezultati so bili predstavljeni z 12 predavanji na domačih in tujih srečanjih, v 7 prispevkih pa tudi objavljeni. Zbrani vzorci jamskih in drugih sedimentov so delno že analizirani, nekaj pa jih še čaka na obdelavo. Rezultati teh raziskav dopolnjujejo znanje o dogajanjih na stiku fluvialnega in kraškega reliefa. Sklepna razprava o tej problematiki je v končni obdelavi. V izredno hladnih zimskih dneh smo spremljali mikroklimatske razmere v nekaterih jamah matičnega Krasa. Ugotovljene so pomembne morfološke spremembe, ki nastajajo z vdiranjem hladnega zraka tudi 100 m gioboko v kraško podzemlje, Zaradi zmrzovanja razpadajo kapniki, kondenzirana vlaga pa po svoje spreminja n jihov zunanji videz. Posledice je ponekod možno omiliti z zaščitnimi ukrepi, ki jih bo treba v Dimnicah vsaj poskusno zastaviti. Nadaljevali smo geomorfološko tipologijo in klasifikacijo kraškega površja ter analizirali zakonitosti kraškega razčlenjevanja. Spremljali smo zastavljene agrarne melioracije Krasa in ob tem našli vrsto novih podatkov o nekdanjih denudacijskih procesih, ki so prispevali k postopnemu razlaganju Krasa. V jesenskem sušnem obdobju smo skušali zbrati čimveč podatkov o vodnih razmerah, kar je obogatilo že poprej zasnovano razpravo o nihanju vodne gladine v kraškem podzemlju. Odkrili smo tudi nove rove za sifonom v Gn-lobini pri Danah. Po prednostnem programu smo spremljali hidrološke razmere v izbranih dolomitnih kraških izvirih ter pobrali in analizirali tri serije vzorcev voda. V okviru Zveze geografskih društev Slovenije in s podporo RSS smo organizirali Simpozij o kraškem površju, ki se ga je udeležilo 54 krasoslovcev iz vse Jugoslavije, Prebranih je hiio 22 referatov o geomor-fogenezi. funkciji in geomorfološkem kartiranju kraškega površja. Koristni so bili tudi ogledi notranjskih kraških polj, Zgornje Pivke in okolice Škocjanskih jam, kjer se je razvila živahna razprava o odprtih raziskovalnih problemih. Drugo raziskovalno delo je bilo povezano s pogodbenimi nalogami v zvezi s pripravo vodnogospodarskih osnov v Pivški kotlini, s pripravo kompleksnega sledilnega poskusa na območju matičnega Krasa, s proučevanjem vodnih razmer na spodnji Vipavi ter s hidrogeološkimi raziskavami v zaledju Lijaka in Avščka. Posebej smo proučili način iztekanja vode v Malnih pri Planini v zvezi s sanacijo vodovodnega zajetja. Pripravili smo tudi nadaljnji program hidrogeoloških in speleoloških raziskav v zaledju Malnov in izvirov Dobličice ter Lahinje v Beli Krajini. V sodelovanju s francoskimi krasoslovci smo pripravili program sodelovanja v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Izdelali smo tudi program speleoloških raziskav v Postojnskem sistemu in nadaljevali priprave za ustanovitev slovenskega krasoslovnega muzeja v Postojni. Raziskovalno in strokovno delo pri Kraški muzejski zbirki, posebni delovni enoti inštituta, je obsegalo registracijo in dokumentacijo naravne in kulturne dediščine za bodoči Slovenski krasoslovni muzej. Vsebino muzeja smo dopolnili z elaboratom »Kraško površje« in »Geomorfologija krasa« ter z ustrezno slikovno in tekstovno razstavo. Zbirali smo gradivo o odkrivanju, raziskovanju in turističnem razvoju Postojnske jame ter pripravljali razstavo »Kras v Jugoslaviji«, ki je pred zaključkom, dopolnjevali smo tudi speleo-biološko zbirko. Na področju arheologije smo zaščitno izkopavali gradišča na Cvingerju in Tržišču pri Cerknici, kjer so bili odkriti kulturni sloji halštatskifi naselbin. Nadaljevali smo raziskovanje v okolici Orchka, kjer so bile geokemično in sedimentološko analizirane kulturne plasti. Podobne analize smo opravili tudi na 20 vzorcih iz gradišča v Smihclu. Zunanji sodelavci so proučevali etnografijo Selc, stavbno dediščino in notranjo opremo na Zgornji Pivki, ovčerejo na Pivki in noše v Pivški kotlini ter rckognoscirali posamezne vasi na Planinskem polju. Razvejana razstavna dejavnost je opisana na Strani 305. Sodelavci zbirke so spremljali problematiko muzejske dejavnosti na Notranjskem, skrbeli za muzejske zbirke v Pred jamskem gradu, v okviru kulturnih in naravoslovnih dni v usmerjenem izobraževanju ter pouku na osnovnih šolah pa predavali in vodili po razstavah, Z gradivom so pomagali pri ureditvi spominske sobe o partizanski bolnišnici Zalesje in razstave o narodnem heroju Pinku To-mažiču. Razstave in zbirke v Postojni si je ogledalo nad 10 500, Predjamski grad nad 75 000, gostujoče razstave zunaj Postojne pa nad i6 000 obiskovalcev. Dr. Peter Habič je spremljal zimska temperaturna nihanja v jami Dimnice ter proučeval posledice zmrzovanja v kraškem podzemlju v Vilenici, Divaški jami in Škocjanskih jamah. Nadaljeval je geomorfološko proučevanje matičnega Krasa in na podlagi prejšnjih dognanj o strukturnih značilnostih dopolnil tipologijo in klasifikacijo površinske razčlenjenosti. Spremljal je agrarne melioracije na Krasu in ob tem zbral nove podatke o nekdanjih naplavinah na kraškem površju in v podzemlju. O vsem tem je poročal na Simpoziju o kraškem površju v Postojni in na 12. zborovanju jugoslovanskih geografov v Novem Sadu, za tisk pa oddal študijo o gladini kraške vode v Notranjskem in Primorskem krasu, kjer je zbral podatke iz preteklih let in jih dopolnil z opazovanji nizkih voda v letošnji jeseni. Na 5. mladinskem raziskovalnem taboru v Sovodnjah pri Gorici je kot mentor proučeval hidrološke in sedimentološke razmere ob Soči in Vipavi. Za Kraško muzejsko zbirko je pripravil elaborat in razstavo »Kamnita podoba krasa«. Za Enciklopedijo Slovenije je prispeval 5 gesel. Uredil je 13,, 14, in 15. številko Acta carsologica. Kot delegat je sodeloval pri strokovnih društvih in pri RS S, pri Svetu za proučevanje in varstvo okolja SAZU, pri Komiteju za družbeno planiranje SO Postojna in v Svetu za znanost pri SZDL v Postojni ter v občinskem štabu za CZ. Dr. Rado Gospodarič je proučeval speleogenetske faze jame Vilenice in matičnega Krasa ter Dinarskega krasa v Sloveniji, o čemer je sestavil dve razpravi za tisk. Na terenu je raziskoval hidrogeološke in tektonske probleme ozemlja na razvodju Pivke in podzemeljskih pritokov Notranjske Reke ter v zaledju Lijaka nad Vipavsko dolino. Pri mednarodnem raziskovalnem projektu je aktivno sodeloval pri izvrednotenju kombiniranega sledilnega poskusa v Grčiji in pri izdelavi sklepne publikacije. V okviru medakademij-skega projekta je s kolegi iz nemške akademije znanosti v Berlinu primerjalno študiral paleomagnetizem v kvartarnih jamskih sedimentib in metode za ugotavljanje tektonskih deformacij v kamninah. Opravljal je redaktorska dela pri Acta carsologica, pri 2, knjigi publikacije Ljudje in kraji ob Pivki pa je bil glavni urednik. Opravljal je delegatske dolžnosti v ZRC SAZU, RS S in ORS ter ZK. Mag. Janja Kogovšek je nadaljevala proučevanje samočiščenja odpadne vode pri prenikanju skozi strop Pivke jame in onesnaženja reke Pivke na njenem toku od ponora do izvira pri Planini, Sklenila je dopolnilna vzorčevanja pre-nikle vode v Škocjanskih jamah, v okviru dopolnilnega prednostnega programa pa raziskovala prenikanje vode v dolomitu. Pri programu Kraške muzejske zbirke je analizirala kulturne plasti. Mag. Andrej Kranjc je proučeval rečentne fluvialne jamske sedimente, analiziral, uredil in preračunal dobljene prodne analize s pomočjo novega računalniškega programa Hi s to. Z izpopolnjeno sedimentološko-kemijsko tehniko sta z J. Kogovšek obdelala nekaj deset vzorcev drobnozrnatih sedi men tov s Krasa, Vipavske doline. Idrijskega in okolice Postojne. Meril je tudi kalnost prenikajoče vode v Pivki jami, Skrbel je za nabavo računalniške opreme in organiziral prenos podatkov v računalnik. Sodeloval je pri organizaciji Simpozija o kraškem površju in pri načrtovanju sodelovanja s Francijo, Vodil je jugoslovansko delovno skupino za Projekt 200 mednarodne geološke korekcije v okviru UNESCO, pri delovni organizaciji pa je bil član skupine za skupno opremo, za organiziranje računalništva in za pripravo Pravilnika o delitvi dohodka. Aktivno je sodeloval pri različnih strokovnih društvih. France šušteršič je nadaljeval matematično modeliranje posameznih kraško-niorf o loških pojavov. Izdelal je postopke za napovedovanje poteka neznanih jamskih rotov na osnovi poznavanja znanih odsekov z metodo, ki temelji na kombinaciji frak talne in harmonske analize in je teoretično bistveno boljša od dosedanjih. Dopolnil je programski paket za obdelovanje vrtač in odkril doslej neznane zakonitosti v odnosih med oblikovanostjo pobočij, geološko podlago in smerjo pol reza. Ta problematika je predmet oddane doktorske disertacije. Prevedel je več ključnih programov iz jezika Fortran v Basic ter izdelal tudi program za preračunavanje jamskih poligonov. Bil je organizacijski sekretar Simpozija o kraškem površju, nekaj časa skrbel za obrambni načrt inštituta in bil član predsedstva ORS V Logatcu. Andrej Mihevc je proučeval speleomoriološko literaturo, sicer pa je bil skoraj celo leto v bolniškem staležu. Mehtilda Urlep je skrbela za izvajanje programa Kraške muzejske zbirke, poleg tega pa še vodila zaščitna arheološka izkopavanja na gradišču Cvinger in Tržišče pri Cerknici, nadaljevala študijsko obdelavo arheološkega gradiva iz Orehka in nekropole Trnovo pri Ilirski Bistrici ter Strokovna nadzirala arheološke terene v občinah Postajna, Ilirska Bistrica in Cerknica. Opravljala je delegatske dolžnosti pri spomeniškem varstvu in kulturi v Postojni in Novi Gorici. Ivan Kenda je vodil speleogeodetske meritve Vile niče in pogodbeno delal pri strokovni sanaci ji Povhove jame. Maja Kranjc je skrbela za knjižnico inštituta, katere fond je pridobil 343 enot periodike in 143 knjig in separatov oziroma kopij. Urejala je izposojo s Sodelavci inštituta (178 enot), Z drugimi obiskovalci (124 enot) in bibliotekami (98 enot). Dopolnjevala je obstoječe kataloge in stvarne kartoteke, zbirala literaturo za posebne bibliografije in vnašala bibliografske podatke v računalnik, Tri mesece je opravljala tajniške posle in prevajala za potrebe inštitut s kili sodelavcev. Rožena Kafol je opravljala številne tajniške, administrativne in dokumentacijske naloge, a žal 28. junija nenadoma preminila. Njeno delo je od oktobra nadaljevala Stanka Tomšič. Franc Malečkar je delal pri številnih nalogah Kraške muzejske zbirke, posebej pri razstavni, propagandni in pedagoški dejavnosti. Aktivno je sodeloval pri strokovnih jamarskih organizacijah v Sloveniji in Jugoslaviji. Jurij Hajna je opravljal konzervatorska, fotolaboratorijska, dokumentacijska in telmična dela pri stalnih zbirkah in razstavah ter sodeloval pri arheoloških izkopavanjih in pri raziskovanju kraških jam. Leon Drame je opravljal tebnično-risarska dela za dokumentacijo, za objave, za elaborate in za razstave, skupno 70 listov, urejal je tudi arhiv načrtov in kart s 1913 enotami. Registriral in raziskoval je jame v okolici Cerknice. Marjan Luzar je delal pri hidrokemičnih analizah in skrbel za Opazovalne postaje v jamah ter Opravljal še druga tehnična dela. Samo Morel je pomagal pri različnih speleogeodetskih meritvali in raziskavah kraških jam, posebej pri potapljaških akcijah, za kar je opravil potrebni tečaj. Skrbel je za jamarsko opremo in prevzel vodenje katastra, pri sindikatu pa je skrbel za počitniške prikolice, Alojz Vadnal je opravljal kurirske naloge in skrbel za ogrevanje prostorov. Slavujka šušak je skrbela za čistočo delovnih prostorov. Na inštitutu so občasno delali Kristina Čepek kot dokumentaristka, Rozalija Vidmar kot varuhinja zbirk, prakticirali so študentje Jana Jerman, Jork Prc-stor in Jurij Gospodarič ter 10 dijakov Centra usmerjenega izobraževanja iz Postojne. Kongresi, simpoziji, posvetovanja 23, 4.—25, 4. Jugoslovansko posvetovanje o hidrologiji, Bled (R. Gospodarič, P. Habič). 9. 5.—12, 5. Strokovni sestanek 5. SUWT, Karlsruhe (R, Gospodaric). 16, 5,—19. 5. Specialni seminar o speleotopografiji in elektronsko podprti dokumentaciji, Dunaj (A. Kranjc). 23. 5, Srečanje primorskih muzealcev, Piran (F. Malečkar), 23. 5.—25. 5, Mednarodni krasoslovni dnevi v spomin J. Corbela, Mctz (A, Kranjc). 7. 6.— 9, 6. Simpozij »Človek in kršt, Kupres (L, Drame, P, Habič, J, Ko-govšek, A, Kranjc, M, Kranjc, F, Malečkar, A, Mihevc), 11. 6.—14, 6. Simpozij o kraškem površju, Postojna {vsi delavci inštituta). 29. 9.— 5.10. 12. kongres geografov Jugoslavije, Novi Sad (P. Habič). 6. 11.—10. 11. Strokovno izpopolnjevanje prek medakademijske zamenjave v Gradcu in strokovni sestanek 5. SU\VT na Dunaju (R, Gospodaric). 4,11.—13. II. Table ronde sur les Trave rti nes holocencs in ekskurzija po krasu Provance in Vercorja v okviru znanstveno-tehničnega sodelovanja s Francijo (A. Mihevc). Razstave 12. 2.—20. 5. Kras in voda, na Pivki, v Logatcu, v Kopru, v Idriji, v Ljub- ljani, v Cerknici, na Vrhniki, v Divači in v gradu Snežniku, 26, 2,— 9. 3. Slikarska razstava Janka Kastelica, v Postojni. 24. 4.—31,12. Kamnita podoba krasa, v Postojni, 27. 5.—10. 6. Kraško podzemlje pri nas in v svetu, v Sežani. 12, 6—30. 9. Pregled geomorfološkega kartiranja kraškega površja doma in v svetu, v Postojni. 20 Letopis Sodelovanje z drugimi organizacijami Akademie für Wissenschaften DDR. Berlin (pri paleomagnetnih raziskavalil Institut für Géothermie und Hydrogeologie am Forschungszentrum, Graz (pri hidrogeoloških raziskavah Pece in 5- SUWT) Tins t ä lu te of Geology and Minerai Exploration, Atene (pri sledenju voda na Peloponczu) Instilut tle Géographie, Université Aix-Marseille Ii, Aix-en-Provcnce Francija (pri geomorfologiji krasa) Laboratoire souterrain, C. N. R. S., Ministère de la recherche et de la technologie, Moulis (Saint Girons), Francija (pri hïdrokemiji krasa) Gradjevinski institut, Zagreb, Split Prirodoslovnomaiematične fakultete, Odseki za geografijo v Beogradu, Sarajevu in Skopju Biološki inštitut BT F. Ljubljana (pri sledenju podzemeljskih voda) Ekonomski center Maribor. TOZD Ravne na Koroškem (pri hidrogeoloških raziskavah Pece) Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana (pri raziskavah kraških voda in jamskega zraka) Geološki zavod Ljubljana (pri geoloških in hidrogeoloških raziskavah) Hidrometeorološki zavod S RS, Ljubljana (pri sledenju voda) Jamarska zveza Slovenije, Ljubljana (pri dopolnjevanju katastra kraških pojavov) Javor Pivka Kemijski inštitut »Boris Kidrič«, Ljubljana (pri kemičnih raziskavah) Kulturna skupnost Slovenije (pri Kraški muzejski zbirki) Kulturna skupnost Postojna (pri Kraški muzejski zbirki) Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (na področju arheologije) Muzej v Idriji Narodni muzej Ljubljana (na arheološkem področju) Občinska raziskovalna skupnost Postojna ipri vodnogospodarskih in arheoloških nalogah) Pokrajinski muzej Koper Računalniški center Univerze E, Kardelja, Ljubljana (pri računalniški obdelavi podatkov) RTV Ljubljana — Koper Rudarsko-energetski kombinat E. Kardelja, TOZD Rudarsko gradbena dejavnost, Trbovlje (pri speleološkem delu v Povhovi jami) Rudnik živega srebra Idrija (pri geoloških in hidrogeoloških raziskavah krasa) Slovenski etnografski muzej Ljubljana (pri etnografskem gradivu Pivške kotline) Univerza E. Kardelja, FNT in FF (pri izobraževanju študentov) THO Postojnska jama (pri Kraški muzejski zbirki in speleoloških raziskavah v Postojnski jami) Vodnogospodarski inštitut, Ljubljana (pri reševanju vodnogospodarskih problemov na krasu) Vodnogospodarsko podjetje Soča, Nova Gorica (pri proučevanju vodnih virov na krasu) Zavod za mednarodno znanstveno, tehnično, prosvetno in kulturno sodelo vanje, Ljubljana (pri mednarodni zamenjavi) Zavod za hidrotehniko giadbene fakultete, Sarajevo Zveza vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana (pri planiranju in financiranju raziskav) Zavod SR S za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, Nova Gorica (pri varovanju naravnih spomenikov). Obiski 13. 3.—14. 3. Geolog Alsushi Fujii, Kitakyushu Museum of Natural History, Kitakyushu, Japonska. 28. S. Bradley Schmidt in Irena Hribar Schmidt, Geography DepL. The University of Calgary, Kanada. 3, 6. Fizika Arthur in Ruth Diamond, Des Moines, Iowa, ZDA. 4. 6.—14. 6. Dr. Michael Bakalowicz, hidrogeolog iz Laboratoire sou terrain du CNR S, Moulis, Francija. 10. 9. Dr. Petrica Kovoscl-Zic, Prir.-mat. fakultet, Geografski institut, Zagreb, in 9 geografov iz Leningrada. 30. 9,— 1.10. Dipl. ing. Hubert Riesch, Dies sen. 30. 9,—12.10. Prof, dr, Peter Bankwitz, Zenlrallinstitut für Physik der Erde, Potsdam, DR Nemčija. 8.10, Kemik Michael f. Hodson, Melbourne Water, Avstralija. 14. 11.— 4.12, Dr. Jan Rudnicki — Instytut nauk geologicznych Polskiej Aka- demii Nauk, Warszawa, PREDAVANJA. REFERATI Leon Drame Snežnice in ledenice v Notranjskem Snežniku in vzhodnih Javornikih. Simpozij »Covjck i krš Ijansko barje in nekaj drugih predelov Jugoslavije. V okviru tematskega sklopa Zgodovina biologije na Slovenskem je proučevanje zajelo delovanje A. P, Mattiolija in K. Clusiusa na Slovenskem, Sklop favnistične raziskave je obravnaval tak son om i j O, ekologijo in bioceno-logijo nekaterih živalskih skupin, zlasti Mollusca, Oiigochaeta, Tardigrada, Diplopoda, Araneae, Acariña, Coleóptera, Lcpidoptera in nekatere manjše skupine žuželk. Malakološke raziskave so obsegale taksonomijo in zoogeogra-fijo alpskih, dinarskih in mediteranskih vrst, posebej pa smo proučevali podzemeljske in izvirske vrste polžev. Zoocenotske raziskave deževnikov so bile opravljene v raznih gorstvih Jugoslavije. Tardigradc smo raziskovali na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju, železne kačice smo raziskovali na površju in v jamah na dinarskem krasu Jugoslavije. Taksonomske raziskave hroščev so bile usmerjene v mnoge predele Jugoslavije, zlasti Slovenije. Metulje smo raziskovali v Sloveniji, Dalmaciji, Črni gori in Makedoniji-Cenotske raziskave favne so bile izvedene na višinskem profilu na Raduhi, kjer smo zbirali favno na 5 poskusnih ploskvah. Tern ;U s ki sklop Ekologija morskih beri roški h alg je obravnaval probleme iz ekologije morskih alg, zlasti proučevanje biomase, flori stične sestave, kemične sestave in vpliva težkih kovin na alge. Opravljeni so bili poskusi gojenja alg v različnih razmerah in re kolonizacije alg na den udi ranih površinah. Delo posameznih delavcev Dr. E. Mayer je vodil in usmerjal raziskave s področja endemizma in poli-morfizma vaskulame flore Jugoslavije. Terenske raziskave je usmeril v Dalmacijo, Hercegovino, Črno goro in vzhodno Srbijo. Obdelal je obsežen her-barijski material, posebno pozornost pa je posvetil reviziji raznih sekcij rodu Ceniaurea, nadalje Serratula radia ta- kompleksu in Minuarlia baldaccii itd. Za Alias florae europaeae je revidiral rodove Sitene s. lat, in Dianthus s. lat. Dr. Darinka Trpin je nadaljevala raziskave na Aiysstim montanum agg, Terensko raziskovanje je usmerila v južno Srbijo in Makedonijo. Za Atlas florae Europae je na osnovi materialu in navedb iz literature izdelala arealne karte za ozemlje Jugoslavije za rodove iz družine Caryophyllaceae in pod-d ružine Silenoideae: Lychnis, Agrostemma, Cucubalus, Drypis, Gypsophita, Suponaria, Vaccaria, Petrorhagia, Dianthus, Valesia in Sitene S. lat. Dr. M. Zupančič je usmerjal delo geobotanične skupine. Nadaljeval je proučevanja primarnih in sekundarnih smrekovih gozdov na Slovenskem. Raziskave so zajele del Koroške med Mežo, Kotijami, Slovenj Gradcem in Hol-mecom, jugozahodni del Pohorja med Malo Kopo in MisLinjskim grabnom ter Julijske Alpe med Vojami in Dednim poljem. S temi raziskavami je dopolnjeval vedenje o primarnem smrekovem gozdu tipa Adenostylo-Piceetum M, WRABER 1958 (n. nud.) in sekundarnih smrekovih gozdovih tipa Aposeri-Piceetum ZUPANČIČ 1978 (mser.), Calanmgrostidi-Piceetum ZUPANČIČ 19S3 (prov,) in Avenello flexuosae-Piceetum M. WRABER 1953, 1960 in. nud.) (syn,; Deschampsio-Piceetum). Nadalje je raziskoval posebno geografsko varianto submonlanskega bukovega gozda Fagetum submontanum praedinaricum var. geogr. Geranium nodosum ZUPANČIČ 1981 (mser.) na Notranjskem. Kot glavni redaktor Vegetacijske karte Jugoslavije je precej časa posvetil teoretičnim vprašanjem vegetacijske problematike Jugoslavije, zlasti pa izdelavi Prodromusa in redakciji ustreznih tekstov, ter vodil delovne sestanke in kolokvije. V letu 1985 jc napisal 5 recenzij raziskovalnih programov, 2 recenziji znanstvenih razprav in recenzijo univerzitetnega učbenika. Dr, L. Marinček je nadaljeval raziskovanje gorskih bukovih gozdov in gozdov belega gabra. Proučevanja gorskih bukovih gozdov so zajela Pohorje, okolico Matajurja, v Makedoniji Galičico, Bistro in Mavrovo, v Bosni pa Bjelas-nico, Vranico in Zvijezdo, Gozdove belega gabra je proučeval v Kolpski do-iini, Acidofilne gozdove belega gabra je raziskoval v okolici Ljubljane in o tem predložil razpravo za tisk. Nadaljeval je raziskave o jelovi združbi v dolini Kolpe. Raziskave submontanskih bukovih gozdov je razširil na Balkanski polotok. Skupaj z dr, M- Zupančičem sta začela proučevati bukove gozdove v Brdih, kjer SO prve raziskave pokazale, da uspevajo tudi v sub-mediteranskem delu Slovenije submontanski bukovi gozdovi, ki pa imajo ekstrazonalni značaj. Te gozdove bomo morali odd eliti od združbe Seslerio-Fegetum (HT. 1950) M. WRABER (1957) 1960 (prov.). Glede na te raziskave pripravljamo z italijanskimi kolegi mednarodno delovno skupino, ki bo raziskala vegetacijo celotnih Brd. Za operativne namene je vodil raziskave in karti ran je vegetacije gozdov na ohmočju G. G. Kočevje. Dr. I. Puncer je v okviru vegetacijskih raziskav Slovenije nadaljeval študije predpanonskega in predalpskodinarskega jelovo-bukovega gozda. Dopolnjeval je poznavanje predalpskih jclovo-bukovih gozdov v Zgornji Savinjski dolini. Kot tehnični urednik Karte naravne potencialne vegetacije Jugoslavije v merilu l : 1.000,000 je veliko časa posvetil redakciji in spremljanju tiska te karte, ki je dobro uspela in je pripravljena za kompletiranjc s teksli. Vodil je raziskavo in kartiranje gozdne vegetacije na območju gospodarske enote Luče za gozdno gospodarstvo Nazarje. V. Žagar je nadaljeval z raziskavo te rmof finega grmišea tipa Querco-Oslry-e t tiru H T. 1938 s. lat. v osrednji Sloveniji. Pomagal je pri proučevanju bukovih gozdov dr, L. Marinčku in dr. Ljerki Markovi t pri raziskavah rude raine vegetacije. Urejeval je dokumentacijsko gradivo za področje vegetacijskih raziskav. Mag. A, Seli šk ar je nadaljeval predvsem proučevanje travišč v monlanskem in subalpinskem pasu Karavank na nekarbonatnih tleh. Ugotovil je, da Sta združbi Arnico-Nardetum in Festuco-Nardetum v raznih razvojnih stadijih v odvisnosti od intenzivnosti gospodarjenja. Združbo Festuco-Nardetum je raziskal tudi v višjih predelih Kobanskega in Kozjaka. V zgornjem m on lanskem pasu je zasledoval najnižjo mejo pretežno subalpske združbe Seslerio-Caricetum st-mpCrvi rCnlis in ugotavljal spreminjanje flori stične sestave. Tra-vjšča na vlažnih in močvirnih nižinskih rastiščih je proučeval v severovzhodni in vzhodni Sloveniji, na Dolenjskem in na Primorskem, Ugotovil je naslednje /.družbe: Cladietum marisci, Caricetum elatae. Carice t um gracilis, Phragmite-tum communis, Serratulo-Sanguisorbetum, Cirsietum rividare, Deschampsio-Plantaginetum altissimae, Agrostidi-Junceium, Bromo-Cvnosurctum in Dc-schampsietum caespitosae. Na majhnem prostem vzhodno od Slovenske Bistrice je našel vrsto Hydrocotiie vtdgaris, kar je njeno drugo znano rastišče v Sloveniji. Popisal je še naslednje tipe travišč: Arrhenateretum mc-dioeuropaeum, Danlhonio-Scorzoneretum villosae, Bromo*Chrysopogpnetum grylli, Bromo-Danthonietum calycinae, Broino-Bracky podietum pinnati. Dr. Ljerka Markovič je raziskovala ruderalno vegetacijo v predalpskem in alpskem fitogeografskem območju Slovenije, na območju Tolminskega in na območju Mislinjske, Šaleške, Spodnje Savinjske in Tuhinjske doline. M a tein območju je uvrstila ruderalno vegetacijo v 11 asociacij. M. Prešeren je opravljal kartografska in druga tehnična dela za pripravo čisiorisnih vegetacijskih kari ter strokovne priprave za obdelavo zbranega gradiva. Mednarodna delovna skupina (L, Marin ček, L. Poldini, K. Zakrigl, M. Zupančič) je nadaljevala raziskave asociacije AnCmOne-Fagetmn TRLGUBOV 1957, Dognali smo, da jc areal te združbe mnogo širši in sega v Karnijske Alpe (Italija) in na severna pobočja Karavank (Avstrija), Izločeni sta dve geografski varianti Anemone+Fagetum var. geogr. Helleborus niger in Ane-mone-Fagetum var. geogr. Luzula nivea ter več subasociacij, Delo uspešno nadaljujemo in predvidevamo, da bodo rezultati objavljeni v letu 1986. Dr. A. Sercelj je vodil in koordiniral terensko in laboratorijsko raziskovalno delo palinološkega laboratorija icr vzdrževal stike s sorodnimi ustanovami in raziskovalci doma in v tujini. Raziskoval jc na Pohorju, Krškem polju, Ljubljanskem barju in na Plitvičkih jezerih. Metka Culiberg je delala palinološke analize sedi men tov iz raznih krajev Slovenije, Hrvatske in Srbi je. Raziskovala je predvsem kasnoglacialne sedimente. Občasno je delala [udi ksilotomske in karpološke analize rastlinskih ostankov iz arheoloških najdišč Parii, Ajdovska jama, Divje babe. Dobljene podatke je statistično obdelala za grafične prikaze. Dr. V. Pctkovšek je nadaljeval raziskovanje o delovanju A. P, Mailiolija in K, Clusiusa v naših krajih. Dr. J. Bole je raziskoval mehkužce na alpskem območju Slovenije, zlasti v Savinjski dolini in v Triglavskem narodnem parku, Zbiral je dopolnilni material na Kočevskem, V oktobru je 10 dni raziskoval na Biokovu in jemal vzorce iz kraških izvirov in jam. Cenotske raziskave je opravil na 5 poskusnih ploskvah na Raduhi. Pripravil je opise novih vrst podzemeljskih meh- kužcev, ki j iti je v zadnjih letih našel na dinarskem in V alpskem krasu. Dr. J, Carnelutti je lavnlstično in zoogeografsko raziskoval metulje v ra 7.11 i h predelih Slovenije, V Orni gori in Makedoniji, kjer je odkril nekaj novih vrst Za Jugoslavijo in Evropo. V Sloveniji je raziskoval predvsem v Slovenskem Pri morju, Istri in Kamniških planinah. Nadaljeval je zbiranje podatkov za evropski projekt »Faunislica Europaeorum — Noctuidae«. Sodeloval je pri organizaciji kartiranja in računalniške obdelave favnističnih podatkov. Dr. D, D ro veni k je nadaljeval raziskovanje dinamike podzemeljskih hrošče v V nekaterih jamah V Savinjski dolini. Usmerjal je delo jamarjev iz Kamnika, katerim so uspele pomembne najdbe podzemeljskih hroščev. V maju je raziskoval na Biokovu in v Dalmaciji, kjer je zbral obilo koleopterskega materiala v jamah in na površju, zlasti krešiče. Za zoocenotske raziskave je imel vso vegetacijsko sezono lovne pasti v 5 različnih rastlinskih združbah na Radiih i. Lovil je tudi na Kamniškem sedlu. Zgodaj spomladi je bil na enomesečni ekskurziji po Turčiji in Grčiji, kjer je raziskoval zlasti kozličke iz rodu Dorcadion in krešiče iz rodu Carabus. Na terenu zbrani material je prepariral, etiketiral, determiniral in uvrstil v zbirko. Precej časa je posvetil urejanju zbirke in zapuščine E. Premer j a. Dokončal je pregled hroščev ko-čevsko-ribniškega območja in napisal za vodič po Soricl in okolici prispevek o hroščih. Dr. N. Mršič je raziskoval deževnike in železne kačice v Julijskih Alpah, na Durmitorju in Biokovu. Odkril in opisal je novo vrsto deževnika in tri nove vrste Železnih kačje, Nadaljeval je raziskovanje deževni šk i h cen oz. Obdelal jc zbirke železnih kačic Biološkega oddelka Biotehniške fakultete v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja v Skopju in deloma Prirodoslovnega muzeja v Beogradu. M. Cucek je nadaljeval favni stične in ekološke raziskave ta rdi gradov, predvsem na Cerkniškem jezeru in Ljubljanskem barju. Ugotovil je, da se favna tardigradov spreminja v odvisnosti od sprememb vegetacije. Našel je 30 vrst. Vzorce je jemal tudi na ekstremnih rastiščih, kot so visoka drevesa in strehe hiš, proučeval je tudi sezonsko dinamiko vrst, P, Tonkli je samostojno in s sodelavci zbiral na terenu entomološki material, zlasti metulje. Zbrane primerke je prepariral, determiniral in uvrščal v zbirke. Skrbel je za velik del inštitutske opreme. Sodeloval ie pri organizaciji entomoloških srečanj, Olga Dežman-Jokič je preparirala in sortirala malakološki material. Podrobno je proučevala rod Vallonia za Jugoslavijo. Dr. Ivka Munda je proučevala biomaso in iloristično sestavo alg pri Piranu, determinirala material in začela kemijsko analizirati sestavine biomase. Izvedla je poskuse rekolonizaeije na denudiranih poskusnih kvadratih v različnih globinah. Determinirala in sortirala je zbrani material, posebej je obdelala diatomeje. Proučevala je vpliv težkih kovin na rast rjavih aig, obdelala je rezultate in pripravila dela za tisk. V različnih medijih je gojila makroalge, merila rast in naredila kemične analize. Obdelovala je algološki material iz Atlantika in Jadrana, lnge Kalan je vodila inštitutsko knjižnico in opravljala vsa administrativna dela. Gostje inštituta Inštitut je obiskalo veiiko domačih in tujih znanstvenikov. Iz Jugoslavije jih je bilo 14, iz tujine pa 42, največ iz Avstrije, Italije in Nemčije. Vdeleiba na kongresih, znanstvenih sestankih in študijska potovanja Jan Carnelutti se je kot član organizacijskega odbora za »Favno Durmitorja« udeležil sestanka odbora na Žabljaku, udeležil se je zbora Hrvatskega ento-mološkega društva in rednega letnega simpozija Jugoslovanskega entomolo- škega društva v D on jem Milanovcu, I. kongresa biosis tema t i kov Jugoslavije na Popovi Šap ki, Jan Carnelutti in Božo Drovenik sta se udeležila zbora avstrijskih entomo logov na Dunaju in abora koroških entomoiogov v Celovcu. Jan Carnelutti, Božo Drovenik in Peter Tonkli so organizirali in se udeležili zbora entomoiogov sosednjih dežel v Ljubljani. Meta Cuiiberg, Alojz Šereelj sta se aktivno udeležila Gozdarskih študijskih dni 14.—16, 3, v Ljubljani. Božo Drovenik se je udeležil zbora bavarskih entomoiogov v Munchnu in zbora hessenških entomoiogov v Frank fur tu. Božo Drovenik in Peter Tonkli sla se udeležila zbora čeških entomoiogov v Pragi. Lojze Marinček in Mitja Zupančič sta organizirala sestanek in ekskurzijo mednarodne delovne skupine za proučevanje gorskih bukovih gozdov pri Vzhodnoalpsko-dinarskem društvu za proučevanje vegetacije 13.-- 14. 4. v Ljubljani. Ernest Mayer je bil oktobra na študijskem potovanju v Zahodni Nemčiji, kjer je delal v herbarijskih zbirkah Inštituta za sistematsko botaniko v Munchnu in Prekomor.skega muzeja v Bremnu, Ivka M lin da se je aktivno udeležila I. jugoslovanskega kongresa mikrobne ekologije v Portorožu in II. mednarodnega fikološkeea kongresa v Kopen-hagnu, kjer je bila članica organizacijskega komiteja, Ivo Punoer in Mitja Zupančič sta se udeležila sej redakcijskega odbora Vegetacijske karte Jugoslavije 28. 2. in 2.—3. 4. v Zagrebu, seje znanstvenega sveta in redakcijskega odbora Vegetacijske karte Jugoslavije 24.—25. 4. v Beogradu, organizirala sta kolokvij redakcijskega odbora Vegetacijske karte Jugoslavije 20.—25. 5. v Bribiru, udeležila sta se seje ožjega redakcijskega odbora in lehnične komisije Vegetacijske karte Jugoslavije in Karte naravne potencialne vegetacije Jugoslavije 18.—21. II. v Beogradu. Alojz Ser cel j se je udeležil IV. mednarodnega simpozija o paleolimnologiji, Ossiach, 2.-7. 9. Mitja Zupančič se je udeležil sestanka ožjega redakcijskega odbora Karte naravne potencialne vegetacije Jugoslavije 18,—19. 6. v Beogradu, PREDAVANJA. INTERVJUJI Jan Carnelutti Entomolngija, tehnika gojenja žuželk — ter ari j, akvaterarij, insektarij. Za profesorje biologije na Zavodu za šolstvo v Ljubljani. Meta Cuiiberg, Alojz Se reel j Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. Gozdarski študijski dnevi, Ljubljana, 15, 3. Palinologija — zgodovina gozdov. Gozdarski študijski dnevi, Ljubljana, 16. 3, Late-Glacial Vegetation in Slovenia. IV. International Symposium on Paleo- limnology, Ossiach, 6, 9. Narcis M rs k: Pregled favne deževnikov (Lumhricidae) Slovenije. L kongres biosis te mati kov Jugoslavije, Popova Sapka. Trenutno stanje raziskanosti deževnikov (Lumbricidae} Jugoslavije. IX. jugoslovanski simpozij o fauni zemljišta, Beograd. Ivka Marija Munda Vpliv slanosti na akumulacijo težkih kovin pri jadranski rjavi algi Fucus virsoides. Predavanje na L jugoslovanskem kongresu mikrobne ekologije v Portorožu, 20. 4. Mitja Zupančič Proučevanje in kar tiran je vegetacije danes. Intervju v radijski šoli za v iS jo stopnjo, Radio Ljubljana, 17. L O temeljnih raziskavah. V oddaji Spoznano — neznano, T V Ljubljana, i 8. 2. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV JE NA STRANEH 3:B—335. IXSTITUT ZA MEDICINSKE VEDE člani in zunanji sodelavci Inštituta so kot doslej raziskovali na svojih delovnih mestih na inštitutih in klinikah Medicinske fakultete, tj. zunaj ZRC SAZU. Z namenom, da bi spremljal in usmerjal razvoj medicinske znanosti, prireja inštitut predavanja in diskusij ske večere, na katerih raziskovalci in povabljeni strokovnjaki medicinskih in sorodnih vej poročajo o svojih izkušnjah in rezultatih raziskovanj. Na povabilo inštituta je 20. 6. prof. dr. Vinko Kambič, redni profesor in direktor Univerzitetne klinike za otorinolaringoiogijo in cervikalno kirurgijo, dopisni član SAZU, predaval o temi »Epiglotisplastika — metoda za obnovo grla po vertikalni hemilaringektomiji«. 10, 10. je na povabilo inštituta predaval akad. prof. dr. Janez Milčhiski, predsednik SAZU, o temi »Medicinski utrinki s poti okoli gore Atos«. BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV V INSTITUTIH ZA LETO 1985 INSTITUT ZA SLOVENSKI JEZIK Martin Ali lin Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV, — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtor.) Frančiška Benedik O nastanku škofjeloškega govoru. — Loški razgledi, 31, 1984, str. 29—32. France Beziaj (plej 3lr. 112) Ljudmila Bokal Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtorica.) Zdravstveni obzornik in slovenska medicinska beseda, — Zdravstveni obzornik, 19. 1985, Str, 3—13. (Soavtorica.) Ivana Černelič Slovar slovenskega knjižnega jezika. íV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije, 1985, 1128 str, (Soavtorica.) Metka Furlan H it lite huelpi- *young, tender, fresh« and IE ■Htdp-, HH lup-. — Lingüistica, 24, 1984, str. 455-JÍ6Ó, Alenka Gložančev Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 Str. (Soavtorica.) Milena HajnSck-HoIz Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. - Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, i 128 str, (Soavtorica.) Marjeta Humar Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV, — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtorica.) Franc Jakopin (ilej str. 116) Janez Kcbcr Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtor.) Slovenska imenu mesecev iz imen svetnikov. — Koledar Mohorjeve družbe 1936. Celje, 1985, str, 160—163. Polona Kostanjevee Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str, (Soavtorica.) Bori slava KoSmrlj-Levačič Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtorica,) Branka Lazar Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtorica.) Zvon fea Leder-Mancínt Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str, (Soavtorica-) O nekaterih lingvističnih pogledih na terminološko problematiko. — Terminologija v znanosti. Zbornik, Ljubljana, 1984, str. 81—89. V zre ¡a ali zreja? — Ribič, 44, 1985, str. 257—258. Jakob Miiller -Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtor.) Zvonka Praznik Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV, — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije, 1985, 1123 str, (Soavtorica.) Jakob Rigler Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU Si Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtor.) Slovenska krajevna imena. — Ljubljana, Cankarjeva založba. 1985, 360 str, (Soavtor,) Miloš Rybáf Sedemdesetletnica prof. Boga Crafenauerja. — Koledar Mohorjeve družbe 1986. Celje, 1985, str. 101—102. Usoda slovenščine v cerkvi na slovenskem Štajerskem v letih J94]—1945. — Koledar Mohorjeve družbe 1986. Celje, 1985, .str. 143—146. Jerica Snoj Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU. ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtorica.) Marko Snoj Slovansko ' porá »življenjska doba, čas«. — Jezik in slovstvo, 30, 1984/85, str. 117—120, Indoeuropeas e in Luwian. — Lingüistica, 24, 1984, str. 467—476. So bili Etruščani Slovani? — Naši razgledi, 33, 1984, str. 714—715. So bili Etruščani Slovani? — Naši razgledi, 34, 1985, str. 210. Ivanka Šircelj Sí ovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1128 str. (Soavtorica.) Cvetan a Tavzes Slovar slovenskega knjižnega ¡ezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU & Državna založba Slovenije. 1985, 1123 str. (Soavtorica.) Nastja Vojnovlč Slovar slovenskega knjižnega jezika. IV. — Ljubljana, SAZU, ZRC SAZU &, Državna založba Slovenije, 1985, 1128 str. (Soavtorica.) Janja Žitnik Pregled slovenskih terminoloških prizadevanj na področja prava, tehnike, medicine, veterine, naravoslovja in umetnosti. — Terminologija v znanosti. Zbornik, Ljubljana, 1984, str. 151—160. INSTITUT ZA ARHEOLOGIJO Mitja B rod ur Die Höhlen Potočka zijedka und Mokriška jama. — Quartär, Bonn, 35/36, 1985, str. 69—80. Potočka zijalka. in MokriSka jama. — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. II—24. Iskanje novih paleolitskih postaj v letih 1971—1982, — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 25—38, Slavko Ciglenečkt Donačka gora, PeČovnik, Prapretno, Pristava nad Stično, Veliki Korinj. — Varstvo spomenikov, 27, 1985, str. 275—276, 278—279 (soavtor D. Pirk-majer), 280, 280—281, 281. Potek alternativne ceste Siscija—Akvileja na prostoru zah. Dolenjske in Notranjske v času 4. do 6. stol. — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 255—284, Dor de Jankovič: Podonavski deo oblasti Akvisa u VI i počet kom VII veka. Beograd 1981. — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 4ÎS—419. (Ocena.) Ivan Mikulčič: Staro Skopje so okolnite tvrdtni. Skopje 1982. — Arheološki vestnik, 36. 1985. str. 372—373, (Ocena,) Veliki Kamen. Topografij a Velikega Kamna. — Brežice, Posavski muzej Brežice. 1985, knjiga 7, 7 str. Janez Dular Arheološka topografija Slovenije. Topografsko področje XI (Bela Krajina). — Ljubljana, SAZU I. razred za zgodovinske in družbene vede — Inštitut za arheologijo. 1985, 123 str. + topografska karta. France Leben Novood krite prazgodovinske plasti v jamah na Krasu. — Arheološka i straž i-vanja u Istri i Hrvatskom Primorju, Pula, 1985, str. Frais tori j a jugoslovenskih zemalja ill: eneolitsko doba, Sarajevo 1979, — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 393—40L (Ocena) Praistoria nellVdinese. Testimoniale di cult ur a materiale. V dine 1981. — Arheološki^ vestnik. 36, 1985, str. 401—403. (Ocena.) Arheološka zaščitna raziskovanja na Ljubljanskem barju v letu 1979, I. Ljubljana 1980. — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 373—376. (Ocena.) Andrej Pteterski Die karantanisehen Slawen und die Nichtslawen. — Interaktionen der mitteleuropaischen Slawen und anderen Ethnika im 6.—10. Jahrhundert, Symposium Nové Vozokanv 3.-7. Oktober 1983, Nitra, 1984, str. 199—204. Župa Bled. (Interpretacija). — Kronika, 32, 1984, str. 110—118. Škof ¡a vas; TomaŽ nad Vojnikom — cerkev sv. Tomaža; Zasip-Zadnje polje; Hrenova-Velki vrh; Bled-Grad-Pristavski grič; Zasip, — Varstvo spomenikov, 27, 1985, str. 260. 260—261 (soavtor J. Sašel), 264—265 , 276—278, 282—283 (soavtor T. Knific), 284, Tone Cevc: Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Staven-sketn. Ljubljana 1984. — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 371—372. (Ocena.) Davorin Vuga: Vipavska dolina I. Ljubljana 1984. — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 376—377. (Ocena.) Janko Beloševič: La nécropole paléocroate Kašič-Maklinovo brdo. Zudar ¡981. — Arheološki vestnik. 36, 1985, str. 419—420. (Ocena.) Franc Kos; Izbrano delo, Ljubljana 1982. — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 420, (Ocena.) Milica Jankovič: Srednjevekovno naselje na Veli kom Gradcu u 10.—11. veku. Beograd 1951. — Arheološki vestnik, 36, 1985, str. 420-^22. (Ocena.) str. 634—635. 11 Letopis Karanianski Slovani in Neslovani. — Arheološki vcstnik. 36. 1985, str. 351—358. Veneti — naši davni predniki? — Naši razgledi, 34, 1985, št. 15, str. 450—451. Jc polj udnfr»znanstvena* diskusija mogoča? — Naši razgledi, 34, 1985, št. 21, Jaroslav Saše! K zgodovini Emone v rimskih napisih in literaturi — Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo, 1984, str. 35—45. Sistemi di difesa della 'porta itlirico-italica* net Tardo A n t ico. — Ii crínale d'Europa. L1 área illirico-danubiana nei suoi rapporti con il mondo cías-sico. Istituto deila Enciclopedia Italiana, 1984, str. 113—123. H krajevnima imenoma Emona in Ljubljana. — Lingüistica, 24, 1984, Str. 251—253. Flavius Hermadion. — Epigraphica, 46, 1984, str. 247—248. Ein zweiter Numerianus in der Familie des Kaisers Carus. — Epigraphica, 46, 1984, str. 248—252. Siidostcuropa, Dabnatien. Mösicn. Dakien. Thrakien, Ostmitteleuropa. Pan-nonien. Noricum, — Ploetz: Grosse illustrierte Weltgeschichte in 8 Bänden. 1985, Bd. 2, str. 111—135. (PonaLis iz: Der Grosse Ploetz, Auszug aus der Geschichte. 198SF.) Zur Frühgeschichte der XV. Legion und zur Nordostgrenze der Cisalpina zur Zeit Caesars. — Römische Gcschichte, Altertumskunde und Epigraphik. Festschrift für Artur Betz zur Vollendung seines 80. Lebensjahres — = Archäologisch-epigraphiscfie Studien. 1985, Bd. I, str, 547—555. Semcio auetor insidiatum (Kommentar zu Anón. Vales. I 13—15). — Lebendige Altertumswissenschaft. Festgabe zur Vollendung des 70. Lebensjahres von Hermann Vetters, Wien, 1985, str. 262—264. Zgodovina nagrobnikov. — Kamnik 1229—1979, Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, 1985, str. 10—13. O kraju Metodijevega izgnanstva: nemška raziskovanja, — Bogoslovni vest-nik. 45, 1985, str. 193-196. K rimskim napisom v Beli Krajini. — Arheološki vcstnik, 36, 1985, str. 325—336. Ivan Türk Reka, Divje babe I, Divje babe II. — Varstvo spomenikov, 27, 1985, str. 189—192. (Soavtor J. Dirjec.) Prva najdba ledenodobnega leoparda v Sloveniji. — Proteus, 48, 1985/86, str. 33—35. (Soavtor J. Paviič.) Arheološka izkopavanja v Divjih babah pri Šebreljah. — Primorska srečanja, 52, 1985, str. 106—107. Arheološka izkopavanja v Divjih babah pri Šebreljah. — Idrijski razgledi, 26/28, 1981/83, str. 154—156. ZGODOVINSKI INSTITUT MILKA KOSA Slane Granda Poskus organiziranja slovenske Ljubljanske občne banke. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 165—170. Kratek prerez zgodovine gozda in gozdarstva na Slovenskem. II. Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. — Gozdarski študijski dnevi, 1985, str. 67—73. Redovništvo na Slovenskem: benediktinci, cistercijani, kartuzijani. I. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 148—149. (Ocena.) Acta Ecclesiastica Stoveniae 6. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 149—150. (Ocena.) Terezijanski gozdni red za Kranjsko 1771. ■— Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 343—344. (Ocena.) Eva Holz Plačevanje ljubljanskih mestnih uradnikov v drugi polovici 19. stoletja. — Zgodovinski časopis, 39, 1985, str. 75—78. Darja Mihelič Neagrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. — Ljubljana, SAZU 1985, 244 sir. (Dela, t razred, 27,) Agrarno gospodarstvo Pirana od 1280 do 1340. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 193—224. Prispevek k osvetlitvi zaslužkov in cen v srednjeveškem Piranu. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 291—296. Kratek prerez zgodovine gozda in gozdarstva na Slovenskem* / Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. — Gozdarski študijski dnevi, 1985, str. 61—66. XXII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Bretice — Krško, 27.—29. september 1984. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 335—338. (Soavtor V. Rajgp.) Delovanje Zgodovinskega društva Ljubljana od 14, aprila 1983 da 7. junija J984, Poročilo z občnega zbora. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str, 139—141. Delovanje Zgodovinskega društva Ljubljana od 7. junija 1984 do 16. maja 1985. Poročilo z občnega zbora. — Zgodovinski časopis, 39, 1985, str. 151—152. Božo Olorcpec Doneski k zgodovini srednjeveškega Kamnika. — Kamnik 1229—1979. Zbor nik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, 1985, str. 19—22. Listina iz 1232 in starejša zgodovina Kamnika. — Kamnik 1229—1979, Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, i985, Str. 23—32. Iz najstarejSe zgodovine krajev v kamniški občini. — Kamnik 1229—1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-1 etnici mesta, 1985, str. 33—4L Vinko Rajšp Slovenski protestantizem, uraška tiskarna in cene. ~ Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 161—164. Dosedanje raziskave zgodovine prometa na Slovenskem. — Zgodovinski časopis. 39, 1985, str.' 41—47. Reformacija na Wurttemberškem. (Razstava 15. maja—22. julija 1984 v Stut-tgartu.) — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 339—340. (Poročilo.) Janez Sum rada Gospodarjenje neke stovenske družine konec 19. in v začetku 20. stoletja. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 171—177. Les rapports entre I a France et les Slaves du Sud. — Zgodovinski časopis, 38, 1984, str. 245—247. (Poročilo.) UMETNOSTNOZCODOVINSKI INSTITUT FRANCETA STELETA Emilij an Covc Die gotische Plastik um 1300 in Slowenien. — XXV. Internationaler Kongres s fiir Kunstgeschichte, Arbeitsgruppe Neue Forschungsergebnisse und Arbeits vorhaben 9. Wien 1983, str. 69—72. I riftessi della scultura Italiana nella Slovenia. — La scultura lignca in Friuli, Udine, 1985, str. 17—25. Umetnostni vzponi in upadi kamniškega mesta. — Kamnik 1229—1979. Zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta, 1985, str, 65—74, Umetnostni zgodovinar France Stele in loško ozemlje. — Loški razsiledi, 32, 1985, str. 11—16. France Stele in narodopisje. — Traditiones, 14, 1985, str. 123—127. Marjan MuŠiČ, — Letopis SAZU, 35, 1985, str, 95—96. (Nekrolog.) Ana Lavrič Rezbars ko delo Bruna Ortnerja. — Loški razgledi, 32, 1985, str. 27—32. Damjan PrelovSek Hiša slovenske zavarovalnice. — Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav. 1985, 12 str. liustr. The Slovene insurance Company Building. — Ljubljana, Zavarovalna skupnost Triglav. 1935. 12 str. Ilustr. Župnijska cerkev sv. Jakoba v Ljubljani. — Ljubljana, Župnijski urad sv. Jakoba. 1985, 28 str. Ilustr. Žale — mesto mrtvih. — Arhitektov bilten, 1984/35, št. 73/74, str, 24—28. Terezijanski Trst. — Kronika, 33, 1985, sir. 23—41. Plečnikova Ljubljana. — Sinteza, 1984, št. 65/66/67/68, str. 38—41, O kontinuiteti umetnosti na Slovenskem. — Arhitektov bilten, 1985, št. 77/78, str. 54—56. Konstruiranje na trhlih temeljih. (0 knjigi Braca Rota rja. Risarji: Učenjaki.) — Delo, Književni listi, 13. 6. 1965. Božo Pengov. — Delo 2. 8. 1985. (Nekrolog.) Kako fotografirati umetniške spomenike. (Ob knjigi Lepote slovenskih cerkva fotografa J. Anderliča in pisca M. Zadnikarja.) — Delo, Književni listi, 27. 11. 1985. Terezijanski Trst — primer habsburškega uradniškega urbanizma. La Trieste di Maria Teresa — esempio asburgico di sistcmazione urbanística buren era tica del set tecen to. — Most, Trst 1985, št. 71—72, str. 2—36. Vida lírek Bibliografija revije Pod Lipo. — Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 25, 19S5, str. 220—249. Borut Uršič Alt ari lignei d ella bottega d'intaglio di Kobarid fCaporettó). — La scultura lignea in Friuli, Udinc, 1985, str. 121—129, Topografski popis spomenikov sakralne arhitekture v črmošnjiški dolini. — Dolenjski zbornik, 1985, str, 131—160. (Soavtnrica M. Uršič.) Katalog riztjanih oltarjev 17. stoletja v Goriških brdih. — Goriški ietnik, 1Í, 1985, str. 145—184. Razstava iluminiranih rokopisov v Fur lani ji, — Naši razgledi, 34, 1985, Št. 22, str. 690. (Poročilo.) Primorski slovenski biografski leksikon, 11, 1985. Geslo: Ferdinand Bamberger. MUZ I KOLO SK f INSTITUT Danilo Pokom Slovenačka protestantska pesma i njen odjek u muijčkoj literaturi. — Zvuk, Sarajevo, 1985, št. 2, str. 38—44. Animal Picture in Gallus' Moralia. — Jacobus Gallus and His Time, 1985, str. 118—133. (Sourcdnik.) Amandus Ivančič, Two Symphonies. — The Symphony 1720—1840, New York, 1985, Series B. Vol XIV, str. XIII—XXIV, 1—44. (Uvod .s tematičnirn katalogom skladateljevih simfonij ter rekonstrukcija in revizija simfonij v F in D duru.) Štirideset let Komornega zbora RTV Ljubljana. — Naši zbori, 37, 1985, št. l/Ž, str. 6—S, Simfonični orkester RTV Ljubljana. — 30 let Simfonikov RTV Ljubljana, 1985, str. 4—7. 30 let Simfonikov RTV Ljubljana. — Ljubljana, RTV Ljubljana. 1985, 22 str. (Urednik.) Komentarji h koncertom Simfonikov RTV Ljubljana 25. I., 8. III., 22. IV., 24. V., 31. V. in U. X. 1985 ter Komornega zbora RTV Ljubljana 10. IV, in 17. IV. I9S5. Jurij Snoj Eli, Eli, lamma sabac tkani: koralne melodije pasi jonskih besed treh ljubljanskih rokopisov, — Muzikološki zbornik, 20, 1984, str. 5—18. Antifonalni fragmenti iz inkunabule NU K 117 397. — Arti musices, Zagreb, 15, 1984, št. 2, str. 99—114. INSTITUT ZA SLOVENSKO LITERATURO IN LITERARNE VEDK France Bendt (glej etr, 1121 Franca Buttolo Anion Vodnik: Glas Usine. — Ljubljana, Mladinska knjiga. 1985, 202 sir, (Kondor, 224.) (Izbor, spremna beseda in opombe.) Pesnik in smrt. Ob 20-letnici smrti Antona Vodnika, — Celovški zvon, 3, 1985, št 7, str. 43—44. Svetovna književnost. — Primerjalna književnost, 8, 1985, št, 1, str, 70—73. (Ocena.) Marjan Dolgan Logo tehnika partizanskega pripovedništva. — Jezik in slovstvo, 30, 1984/35, št. 7/8, str. 232—24!. Enciklopedija Jugoslavije II (slovenska izdaja), — Zagreb, 1985. Geslo: Izidor Cankar. Ekspresionizem v slovenski književnosti. — Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 21, 1985, str. 173—178. Vprašanje tov. Stanetu Kavčiču. — Nova revija, 4, 1935, št. 39/40, str. 1035—1036. Darko Dolinar Dopolnilni zvezek k zvezkom 1—25. Povzetki in stvarno kazalo. — Ljubljana. ZRC SAZU. 1985, 180 str. (Literarni leksikon.) (Soavtor in odgovorni urednik.) Beseda urednika. — Delo, Književni listi, 29. 8. 19S5, str. 10. (Ob objavi odlomka iz Literarnega leksikona 26.) Itermenevtika in interpretacija. Terminološki vidiki. — Primerjalna književnost. 8. 1985, št. 1, str. 1-18, O mestu prevoda v literaturi. — France Prešeren y prevodih, 1985, str. 5—15. (Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 8/9.) Znanstveno preučevan ie avantgarde — problemi in teme. — Primer jalna književnost, 8r 1985, št. 2, str, 1—29. (Diskusijski prispevek in priredba celotne diskusije.) Peter V, Zima: Komparativistika v Celovcu, — Primerjalna književnost, 8, 1985, št. 2. str. S9—62. (Prevod.) Primerjalna književnost, 8, 1985. (Glavni in odgovorni urednik.) Jože Munda Bibliografija Cankarjeve založbe, 1980—19S4. — Ljubljana, Cankarjeva založba. 1985, 118 str. Bibliografsko kazalo Jezika in slovstva. I—XXX, 195516—/9S4 5. — Ljubi j an a. 1985. 99 str. Bibliografija izdaj Državne založbe Slovenije. V. 1980—1984. — Ljubljana Državna založba Slovenije. 1985, 198 str. Ivan Prijatelj: Slovenska kultumopolitična in slovstvena zgodovina 1X4$—1895. Šesta knjiga. — Ljubljana, Državna založba Slovenije. 1985, 527 Str. (Besedilo pripravil, opombe napisal in sestavi] kazala,) Enciklopedija Jugoslavije IF (slovenska izdaja). Zagreb, 1985. Gesli: Časopisi, Slovenija, Thomas Mami pri nas. — Thomas Mann: Jožef in njegovi bratje. IV. Ljubljana Î985, str. 592—596, (Bibliografija.) Gotding pri nas. — William Gol ding: Grabi jivec Martin. Ljubljana, 1985, str, 398. (Bibliografija.) Andrič pri nas. — Tvo Ari d riti: Izbrana krajša proza. Ljubljana, 1985, str, 464—478. (Bibliografija.) Seifert pri nas. — Jaroslav Seifert: Koncert na otoku. Ljubljana, 1985, str. 456—458. (Bibliografija.) Frédéric Mistral pri nas. — Frédéric Mistral: M ire j a. Ljubljana, 1985, str, 285—286. (Bibliografi ja.) Vlasta Pacheincr-Klander Dopolnilni zvezek k zvezkom. I—25. Povzetki in stvarno kazalo. — Ljubljana, ZRC SAZU. 1985, 180 str, (Literarni leksikon.) (Soavtorica.) Kulture I stoka. — Primerjalna književnost. 8, 1985, ät. 1, str. 87—90. (Ocena.) Ašvaghoša: Budovo Življenje I. — Sodobnost, 33, 1985, št. 4, str. 434—441. (Uvod in prevod.) Majda S (an ovni k-Blinc Dopolnilni zvezek k zvezkom 1—25. Povzetki in stvarno kazalo. — Ljubljana, ZRC SAZU, 1985, ISO str. (Literami leksikon.) (Soavtorica,) Beseda urednice. — Delo, Književni listi, 3. 10, 1985, str. 10. (Ob objavi odlomka iz Literarnega leksikona 27.) Stvarno kazalo. Imensko kazalo. — Kajetan Gantar: Antična poetika, 1985, str. 110—117. (Literarni leksikon, 26.) Kafka na Slovenskem. 'Zgodnji zapiski, prvi prevodi. — Primerjalna književnost, 8, 1985, št. 1, str, 42—58, — Skrajšana verzija: Griinov prevod Kafke. — France Prešeren v prevodih, 1985, str. 229—253. (Zbomik Društva slovenskih književnih prevajalcev, 8.9.) O pisatelju Milmi in Medvedu Puju. — A, A. Milne: Medved Pvi, 1985, str. 5—9. (Moja knjižnica, letnik 10, knj. 7.) (Ponatis,) Anton Oevirk, Miscellanea. — Primerjalna književnost, 8, 1985, št. 2, str. 49—50. (Ocena.) Znanstveno preučevanje avantgarde — problemi in teme. — Primerjalna književnost, 8, 1985, št. 2, str. 18. (Diskusijski prispevek.) Jola Skill] Dopolnilni zvezek k zvezkom J—25. Povzetki in stvarno kazalo, — Ljubljana, ZRC SAZU. 1985, 180 str. (Literarni leksikon.) (Soavtorica.) Primerjalna književnost 1984, 2, — Delo, Književni Usti, 18. 4. 1985, str. 7. (Poročilo.) Poetics today I, It (1979^1981). — Primerjalna književnost, 8, 1985, št. 1, str. 81—87. (Poročilo.) Primerjalna književnost v sečišču pol stoletne tradicije. — Naši razgledi, 34, št. 10, str, 304. (24 . 5, 1985.) Znanstveno preučevanje avantgarde — problemi in teme, — Primerjalna književnost, 8, 1985, št. 2, str. 6—7. (Diskusijski prispevek,) Intervju. — Franci Zagoričnik: Nihilizem je humanizem, 1985, str. 37—40, (Znamenja, 84.) (Ponatis.) INSTITUT ZA SLOVENSKO NARODOPISJE Angelus Baš Oblačilni materiali in sprejemanje oblačilne mode na Slovenskem v 1. polovici 19. stoletja. — Traditioncs, 14, 1985, str. 55—79. O etnološkem delu terenskih ekip Zgodovinskega društva v Mariboru. — Traditioncs, 14, 1985, str. 191—192. Surke, rdeče kape in bele ko kar de. — Večer 14. 9. 1985, T. Gebhard; H. Sperber: Alte bäuerliche Geräte aus Süddeutschland. — Traditioncs, 14, 1985, str. 223—224. (Ocena.) Das Recht der kleinen Leute. Festschrift für K. S. Kramer. — Traditioncs, 14, 1985, str. 222—223. (Ocena.) K. S. Kramer; Li. Wilkens: Volksleben in einem holsteinischen Gutsbezirk. — Traditioncs, 14, 1985, str. 224. (Ocena.) H. Gerndt: Kultur als Forschungsfeld, — TradiUones, 14, 1985, str, 224—225, (Ocena.) Tone Cevc Zijalke — naravna zavetišča in shrambe pastirjev v Kamniških ali Savinjskih Alpah. — Rodna gruda, 32, 1985, št. 1, str. 26—27. Hiške in skorjevke — prvinsko stavbno izročilo na Slovenskem. — Rodna grada, 32, 1985, št. 4, str. 24—25. Stavbe na nižjih ali senožetnih planinah. — Rodna gruda, 32, 1985, št. 3. str. 24—25. Bohinjski nadstropni stanovi. — Rodna gruda, 32, 1985, št. 4, str. 24—25, Stavi «a dediščina s planin pod Krnom in nad dolino Trente. — Rodna gruda, 32, 1985, št. 5, str. 24—25. O ziljskih planšarskih kočah in imenu »fača.«. — Rodna gruda, 32, 1985, št. 6, str, 24—25, Vabljiv svet Velike planine (1660 m) in njene arhitekture. — Rodna gruda, 32,1985, št 7, str. 24—25. TipoloSke značilnosti pastirskih, drvarskih in oglarskih stavb na Slovenskem. — Rodna gruda, 32, 1985, Št. 8/9, str. 25. Ljudsko arhitekturno izročilo na Ozemlju. Triglavskega narodnega parka. — Triglavski narodni park, Vodnik, J985, str, 139—146. Drvarske in oglarske koče in zavetišča — vir za zgodovino gozdarstva. — Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. —* Gozdarski studijski dnevi, 1985, sir. 207—214. »Fača«, ime ziljske pastirske koče. — Traditiones, 14, 1985, str. 171—174. Igor Cvetko Oh 50-letnici ustanovitve Folklornega inštituta. — Naši zbori, 36, 1984, št. 5/6, str. 125—126. Vprašanje »ljudkosti« v slovemki partizanski pesmi. — 22. festival Kurirčck. Ljudska glasba v NOB in revoluciji, 1984, str. 11—27. Kaj in kako s tematiko MOB je danes še sodobno in aktualno. — Jugoslovanski festival djetcla, Sibenik 1984, sir. 67—70. Slovenci in terensko delo pri raziskovanju glasbenega izročila. — Glasnik SED, 24, 1964, št. 3, str. 51—52. izvirnost in variete. — Delo 24.7.1965. Koncert Ljubljanskega okteta. — Koncertni list 2.4.1985. Nekaj o tradicionalnem japonskem lulkarstvu. — Lutka, 37, 1985, str. 32—36, Klinček lešnikov. — Traditiones, 14, 1985, str. 211—213. (Ocena,) Jurij Fikfak Pogovor z dr. Nikom Kuretom. — Traditiones, 14, 1985, str. 179—187. Naško Križnar Druga zgodba filma: Od parnega stroja do politega zalivanca. — Pionir, 41, 1985, št, 1, str. 34—35. Druga zgodba filma: Dve smeri filmskega razvoja. — Pionir, 41, 1985, št 2, str. 26—27. Etnologija planinskega pašništva. Uvod. — Triglavski narodni park. Vodnik, 1985, str. 138. Sir ar s tvo na ovčjih planinah. — Triglavski narodni park. Vodnik, 1935, str, 161—169. Odlomki iz materialne kulture na Krasu. Kamnita hiša. (Katalog razstave.) — Trst, 1984, str. 13—21. (Z italijanskim prevodom,) Zmaga Kumur Slovenska ljudska pesem nekdaj in danes. — Ustvarjam, torej sem, 1985, str. 80—84. Slovenska ljudska pesem in sodobnost. — Traditiones, 14, 1985, str. 5—10. Slovenska ljudska pesem — znana neznanka. — Delo, Književni listi, 25.4.1985. Volksmusik ins t rum ente in Slowenien. — Studia instrumentorum musicac popularis VIII, Stockholm 1935, str. 144—146. Odsev vernosti v slov en s ki ljudski pesmi, — Cerkev v sedanjem svetu, 19, 19S5, št 1/2. str. 10—13, Ob stoletnici Zdravka Svikaršiča. — Traditiones, 14, 1985, str. 204—205. »Pusti peti moj ga slavca...«. — Traditiones, 14, 1985, str. 189—190. Ljudsko glasbena izročilo. — Stane Stražar: Orni graben. Od Prevoj do Trojan, 1985, str, 173—186. Samovoljno brskanje po narodopisni njivi, (Ob zbirki »Slovenska ljudska pesem v besedi in glasbi« Dušice Kunaver. — Delo, Književni listi, 21,2, 1985. (Ocena.) Zablatnik Pavle: čar letnih časov v ljudskih šegah. — Celovec, 1985, — Traditiones, 14, 1985, str. 218—220. Jahresbibliographie der Volksballadenforschung. Mit Nachträgen. Bd. 14. — Ljubljana, S.LE,F. Kommission für Volksdichtung und Inštitut za slo- vensko narodopisje ZRC SA2LI, 1984 (J985), 44 str. (Sodelavca Rolf Wilh. Brednich in Jürgen Dittmar.) (Rcdaktorica.) Niko Kuret Slovensko Štajersko pred mračno revolucijo 1948, Topografski podatki po odgovorih na vprašalnice nadvojvode Janeza (1818} in Gcorga Gčitba (1842). Prvi del, 1- snopič, — Ljubljana 1985, 160 str. (Gradivo za narodopisje Slovencev, 3.) Ein Masken-Survival in Slowenien. — Ethnographies et Folklorica, Debrecen, 1985, str. 215-224. Čar naših šeg. —■ Mohorjev koledar, Celovcc, 1985, str. 138—139. Drabosnjakovo sporočilo. — Mohorjev koledar, Celovec, 1985, str. 55—58. Antoni jevič Dragoslav: Obredi i običaji balkanskih s t očara, Beograd 19S-2. — Traditiones, 14, 19Ä5, str. 221. Le folklore de l'enfance. Actes du colloque organise par la Commission des Arts et Traditions Populaires, Bruxcllcs 1982. — Traditiones, 14, 1985, str, 225—226. Helena Podlogar Svatbene šege v spominu Ziljanov, — Traditiones, 14, 1985, str 147—164. Šege ob novem letu. Spet bomo otepali. — Pavlihova pratika, 1986 (1985), str, 149—152. Pust, pust, krivih ust. — Ciciban, 19S5, št. 6, str. 24—25. Mirko Ramovš 80 let etnokoreologinje Marije Suš t ar j eve. — Traditiones. 14. 1985, str. 206—207. Proslava 50-letmce ustanovitve Folklornega inštituta. — Traditiones, 14, 19&S, str. 201—204. Soč Vladimir: Starocrnogorske narodne igre. Zagreb 1984, — Traditiones, 14, 1985, str. 221—222. (Ocena.) Marija Stanonik Vprašanje folklorizacije slovenskega NOB pesništva 1941-1945. — 22, festival Kurir ček. Ljudska glasba v NOB in revoluciji, 1984, str, 28—48. (= Naši razgledi, 10.5.1985, str. Tlb—lTl.) Ženski lik v slovenskem NOB pesništvu 1941-1945. — Devetnaesetti potkozjač-ki revoluc¡onemi literaturni sredbi, Kumanovi, 1982, str 54—65. {— Borec 1985, str. 371—378,} Pozabljene spretnosti. — Loški razgledi, 31, 1984, str. 57—71. Prva monografija o J. V. Valvasorju v slovenščini. — Jezik in slovstvo, 30, 1984 85, str. 99—101. Antona Dolinarja Opis Lučinske kraj ni je iz leta 1870. — Loški razgledi, 31, 1984, str. 147-157. Josip Vandot: Daleč od Prisanka. — Ljubljana, Borec, 1985, (Spremna beseda na ščitnem ovitku.) V grobnici. (Pripis k pesmi J. Vandota.) — Planinski vestnik, 1984, št. 11, str. 512. Julij an Strajnar Vloga ljudske glasbe med NOB, — Ljudska glasba v NOB in revoluciji, 1984, str. 1—10, Problemi prilagajanja tradicionalnih oblik sodobnemu odrskemu izvajanju. — Glasnik SED, 24, 1984 (1985), str. 52—53. Pritrkavanje — slovenska ljudska glasbena umetnost. — Slovenski izscijeniški koledar 1936 (1985), str. 55—58. The Role of Folk Music of Slovenians living outside of their Mother Country. (Research by the Department of Ethnomusicology at the Institute of Slovene Ethnology-Centre of Scientific Research at Slovene Academy of Sciences and Arts in Ljubljana.) Glazbeno stvaralaštvo narodnosti (narodnih manj in a) i etničkih grupa. — Zbornik radova sa znanstvenog skupa u povodu Evropske godine glazbe 1985, Zagreb 1985, str. 126—134. Pritrkavanje. Gramofonska plošča. Helidon FLP 03013, Ljubljana 1985. (Izbor, spremna beseda, transkripcije in pri lože na knjižica v slov., nem., angl, in franc,; 21 str. teksta in 2 str. fotografij.} Marto Terseglav Nekateri problemi interdisciplinarnega raziskovanja ustnega slovstva. — Glasnik S F. D, 24. 19S4 (1985), str. 53—55. 50 let Folklornega inštituta. — Glasnik SED, 24, 1984 (1985), str. 55—56. Poročilo o 31. kongresu Zveze društev folkloristov Jugoslavije. — Glasnik SED. 24, 1984 (1985), str. 67—68. Sinja Zemljič-Golob Lan kot oljna rastlina. — Tratil t ione s r 14, 1965, str. 95—104. INSTITUT ZA MAKSI STIČNE STUDI IE Aleš Erjavec Pobuda za napredek založniške etike. Delo, Književni listi, 21.3.1985, str. 7. Slovenska zgodovinska avantgarda 1910-1930. — Teorija in praksa, 1985, št. 1 '2, str. 156—158. (Poročilo.) Janko Kos: Marksizem in problemi literarnega vrednotenja. — Teorija in praksa, 1985, št. 1/2, str. 159—162. (Ocena.) Ruski formalisti. (Izbor teoretičnih besedil.) — Teorija in praksa, 1985, št. 1/2, 1985, str. 165—167, (Ocena.) Rušeče se novogradnje? — Teorija in praksa, 1985, št. 6, str. 672—676. Razlaga umetnosti glede na preoblikovanja v filozofiji: primer Franza Kafke. — Anthropos. 1984 (1985), Št. 3/6, str. 92—96. Oblika kot alibi. (Ob knjigi jfaneza Strehovca »Oblika kot problem«,) — Delo. Književni listi, 25. 6. 1985, str. 7. (Ocena.) Razsuto stanje estetike. (Prispevek k razpravi o korelaciji med umetnostjo in temeljnimi estetskimi kategorijami.) — Delo, Književni listi, 8. 8. 1985, str. 7. Correlation Between Art and Aesthetics. — The Eidos of Art, Krakow, 1985, II. zv„ sir. 18—23. Ples v filozofiji. — Maši razgledi, 34, 1985, Št. 16, str. 47(5—477. (30.8,1985.) Estetsko vprašanje kritiške metodologije. — Naši razgledi, 34, 1985, št. 807, str. 477. Ar kite k tura d he bietet. — Fjala, Priština, 1. 9. 1985, str. 11. V Ospredju: problemi vrednot, (O 2. mednarodnem kolokviju za estetiko, Kraköw 23,—29.8.1985.) — Delo, Književni listi, 19.9.1985, str. 9. (Poro čilo.) Estetika — znanost, filozofija. — Vestnik IMŠ, 1984 (1985), št. 1/2, str. 58—60. Umetnost in znanost: načini obstoja in nekatere medsebojne zveze. — Vestnik IMS, 1984 (1985), št. 1,2, str. 171—175. S Indije o teoriji ideologije. (John B, Thompson: Studies in the Theory of lde-ologv, Cambridge 19S4. — Vestnik IMS, 1984 (1985), Št. 1/2, sir. 195—201. (Prikaz.) Družbena vloga umetnosti. — Anthropos, 1985, Št. 5/6, str. 152—165. Vojislav Likar (Ne)možnost utemeljitve epistemologije. — Vestnik IMS, 1984 (1985), št- 1 2, str. 17—23. K vprašanju odnosa filozofije in znanosti v epis t etnologiji — Vestnik TMS 1984 (1985), št. 1/2, str. 67—72. Louis Althusser in filozofija. — Louis Althosser: Filozofija in spontana filo zofija znanstvenikov (1967), SKUC. 1985. str, 141—151, (Studia humanitatis.) (Spremna beseda.) Tomaž Mastnak H kritiki Židovskega Vprašanja, — Problemi, 1965, št, t. Str. 37—41 De la démocratie en Yougoslavie. — Problemi, 1985, št. 7, str, 43—55. Socialistična civilna družba. — Ljubljana, RK ZSMS, 1985 , 470 str. (KRT.) (Izbor in redakcija.) Neda Pagon-Brglez Znanstveno preučevanje avantgarde — problemi in teme. — Primerjalna književnost, 8, 1985, št. 2, Str. 5—6, 15, 20, (Disku si j ski prispevek,) Poti v znanstvenost. — Vestnik IMS, 1984 (1985), št. 1/2, str. 71—79. Veljko Vlahovič: Sporočila revolucije. — Ljubljana, Komunist, 1935, 10 str. (Uvodna študija, izbor in ureditev.) J. Cazeneuve: Sociologija obreda. — Ljubljana, 1985, ??? str. (Studia humani-tatis,) (Spremna beseda.) R:i divo j Riha Problemi teorije fetišiztna. ■— Filozofija skozi psihoanalizo II, 1985, str. 5—60. (Soavtor S. Žižek.) Das dinghafte der Geldware. — Wo es war. Letopis Društva za teoretsko psihoanalizo, 1984 (1985), str. 121—132. Vprašanje razlage procesa oblikovanja znanstvenih teorij in konceptov v epis t etnologi ji in filozofiji znanosti. — Vestni k IMS, 1984 (1985), št. 1/2, str. 96—99,116, (Diskusijski prispevek.) Das Subjekt der Wertformanalyse von Marx. — Vestnik IMS, 1984 (1985), št. 1/2, str. 177—184. Marxovi Očrti in zgodovina marksizma. — Karl Ma nt: Očrti kritike politične ekonomije 1857/58. Znanstveni aparat, 1985, str. 667—674, (Soavtor P. Zgaga.) Marxova dediščina kot izziv teoriji. (Ob izidu Marxovih Očrtov kritike politične ekonomije.) — Delo, Književni listi, 21. 11. 1985, str. 13. (Soavtor P. Zgaga.) (intervju.) GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA Drago Mczc Enciklopedija Jugoslavije II (slovenska izdaja), Zagreb 1985, Gesla: Dobre-polje, Grosuplje, Ivančna gorica. Karel Natek Ogroženost Slovenije zaradi suše. — Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost, 1984. str. 94—100, Suša v letu 1983 v Sloveniji. — Geografski zbomik. 24, 1984 (1985), str. 157—209. Geomorfološko dogajanje, čas in mi. — Proteus, 47, 1985, str. 301—305. Milan Natek Kmetijska izraba Ljubljanskega barja. — Geografski zbornik, 24, 1984 (1985), str. 129—156. Izraba pogonskih moči pritokov Ljubljanice na območju Ljubljanskega barjcc — Geografski zbomik, 24, 1984 (1985), str. 129—156. Nekatere geografske značilnosti zemljiško-posestne strukture v SR Sloveniji v letu 1981. — Geographica lugoslavica, 6, 1984 (1985), str. 177—191. Zemljiško-posestna struktura in prebivalstvo v celjski regiji. — Celjski zbornik, 1985, str. 83—110. Prebivalstvo v gospodinjstvih z zemljiško posestjo v S Tí Sloveniji 1981. leta. — Geografski vestnik, 57, 1985, str. 35—50. Nekatere geografska značilnosti Polzele in njenega zaledja. — Polzela, 1985, str. 38—80. Milan Orožen Adamič Nekatere kapacitete seizmičnih območij Slovenije. — Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost, 1984, str. 27—40. Organiziranost naše družbe za primer naravnih nesreč. — Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost, 1984, str. 135—139. Podvodni relief slovenske obale. — Pionir, 41, 1985, št. 1, str. 27—29. An Overview of Nature Disaster Problem with an Example of Earthquake Vulnerability Study. — Seminar on Technology for Disaster Prevention. Tokyo, vol. 9, 1985. Classification of earthquake prone areas on the basic of potential damage in Slovenia, Yugoslavia. — E kis ties, Atene, 51, 1984, št. 309, str, 536—539. Prebivalstvo, poselitev in promet na Ljubljanskem barju. — Geografski zbornik, 24, 1984 (1985), str. 75—125. Učinki viharja 9.—1L februarja 1984 v Sloveniji. — Geografski zbomik, 24, 1984 (1985), str. 213—245. (Soavtor M. Sifrer.) Mavrični grafikoni. —- Ljubljana 1985. (Soavtorja J. Lajovic, P. Jakopin,) (Kaseta.) Naravne nesreče. Scenarij za film RTV Ljubljana. 1985. Milan Siirer Vzroki in učinki rečnih poplav na Slovenskem. — Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost, 1984, str. 41—49. Učinki viharja 9.^—11. februarja J984 v Sloveniji. — Geografski zbornik, 24, 1984 (1985), str. 213—245. (Soavtor M. Orožen Adamič.) INSTITUT ZA RAZISKOVANJE KRASA Rado Gospodarlč Age and Development of Collapse Defines above the Cave System, the examples from Classical Karst of Slovenia (NW Yugoslavia). — Annales de la Société Géologique Belgique, Liege, 1985, t. 106, str. 113—116. Starost sedim en tov v jamah Dinarskega krasa Slovenije. — Deveti jugosla-venski speleološki kongres. Zbornik predavanja, Zagreb, 1984, str. 225—229. Geološke razmere V PoStO/ni. — Ljudje in kraji ob Pivki, 2, 1985, Str. 145—153, Peter Habič Kraško površje. — Vodnik, 9, 1985, str. 1—18. Jamska nadstropja v ATV delu Dinarskega krasa. — Deveti jugosla ven ski speleološki kongres. Zbornik predavanja, Zagreb, 1984, str. 231—236. Vrednotenje kraških votlin v občini Sežana. — Naše jame, 26, 1984, str. 21—26. Janja Kogovšck Vertikalno prenikanje vode na matičnem Krasu v primerjavi i prenikanjem v Planinski jami. — Deveti jugoslavenski speleološki kongres, Zbornik predavanja. Zagreb, 1984, str, 323—328. Andrej Kranjc Speleological characteristics of alpine kar s t in Si o ve« in, north-western Yugoslavia, — Norsk Geografisk Tidsskrift, Oslo, 38, 1984, sir. 177—183. Speleološki inventar Bele krajine. — Deveti jugoslavenski speleološki kongres. Zbornik predavanja, Zagreb, 1984, str, 345—351, (Soavtor M. Luzar) Poplavni svet na Pivki. — Ljudje in kraji ob Pivki, 2, 1985, str. 155—172, Poplave ti a kraških poljih. — Obzornik Prešernove družbe, 1985, št. 4, str. 317—320. Gregor Kebe (1799—1885). — Obzornik Prešernove družbe, 1985, št. 11, str. 828—830. Poročilo o študijskem bivanju v Franciji 1. P.—7. 9.1984. — Raziskovalec, 14, 1984, str. 461. Človek in kras 1985 (Kupres, 7.—9. 6.1985). — Raziskovalec, 15, 1985, str, 436. Simpozij o kraškem površju (Postojna, 12.—14.6.1985). — Raziskovalec, 15, 1985, str. 436—437. Računalništvo v speleologiji. (Seminar o spela/topografiji in elektronski obdelavi podatkov, Dunaj 16.—19. 5.1985). — Raziskovalec, 15, 1985, str, 437. Mednarodni krasoslovni dnevi v spomin J. Corbela, Metz 23.—25.5.1985. — Raziskovalec, 15, 1985, str. 437—i38, izveš ta j o radu Komisije za krašku denudaciju SSJ 1981-1984. — Develi jugoslavenski speleološki kongres, Zagreb, 1984, str, 57. Saar, R. & R. Pirker: Geschichte der Höhlenforschung in Oesterreich. Wien 1979 — Kronika, 33, 1985, .str. 90—91, (Knjižno poročilo.) 9 manjših prispevkov v Delu, Proleusu, Speleo Stamp Collector in Spezi al Seminar Unterlagen. Maja Kranjc 30 let jugoslovanskih spelcoloških kongresov, — Deveti jugoslovanski speleološki kongres. Zbornik predavanja, Zagreb, 1984, str. 767—773. (Soavtor F. M ale č kar.) Franc Malečkar 30 let jugoslovanskih speleoloških kongresov, — Deveti jugoslavenski spele-ološki kongres. Zbornik predavanja, Zagreb, 1984, str. 767—773. (Soavto-rica M. Kranjc.) Preliminarni rezultati II. jugoslavenske ekspedicije v Juinu Ameriku — Kolumbija '84. — Deveti jagoslavenski speleološki kongres. Zbornik predavanja. Zagreb 1984. str, 381—393, Columbia. — British Caver, New Milton, 1985, str. 94—95. Spéléologie u Jugoslavii v race 1984. — Spclcoforuni, Brno, 1985, str. 66—71. Attivita speleologiche per gli stranieri nella re pub lica socialista di Slovenia (Nord lugoslavia). — Bolletiino del gruppo speleologico imperiese C.A.I., Impcria, 14.1984. str. 40. Naši v kolumbijskem podzemlju. — Proteus anguinus, 14, 1985, št. 2, str. 12. Yougoslavie. — Spelunca, Paris, 17, 1985, str. 9. Columbie — l'expédition yougoslave. — Spelunca, Paris, 17, 1985, str. 8—9, Jugoslavenska speleološka ekspedicija u sistem luskini Snieznej — Speleo-log, Zagreb, 30/31, 1985, str. 2—5. Janičja jama v luči raziskovanja podzemlja Matarskega podolja. — Naše jame, 26, 1985, str. 31—39. (Soavtor S. Morel.) Druga jugoslovanska jamarska odprava v Južno Ameriko »Kolumbija 84«. — Naše jame, 26, 1985, str. 100—105. (Soavtor D. Naraglav.) Rassegna di attivita deli a societa speleologiche t ries tine. — Naše jame, 26, 1985. str. 132—133. Potrebe po jamarski opremi y Jugoslaviji do leta 1990. — Bilten Saveza spe-teologa Jugoslavije, Sarajevo, ¡985, st, 1/3, str. 4—6. Novo u opremi t tehnici. — Bilten Sa veza Speleoloea Jugoslavije, Sarajevo. 1985, št. 1/3, str. 13—15. (Soavtorja S. Morel, J. Prestor.) Koledar o Etdoradu. — Bilten S a veza speleologa Jugoslavije, Sarajevo, 1985, št, 1/3, str, 16, Slovenački Spil j aru u 1984. godini. — Bilten Sa veza Speleologa Jugoslavije, Sarajevo, 1985, st. 1 % str. 1—2. Forum. — Bilten Savcza speleologa Jugoslavije, Sarajevo, 1985, št. 1/2, str. S. 5 člankov v Primorskih novicah, 31 kratkih novic v Delu »Jamarske novice" in 15 novic v Primorskih novicah »Jamarske vesti«. Andrej Mihove Nova spoznanja o Kačni jami. — Naše jame, 26, 1985, str. II—20. Kačna jama. — Deveti jugoslavenski speleološki kongres. Zbornik predavanja, Zagreb, 1984, str. 417—422. Samo Morel Janičja jama v luči raziskovanja podzemlja Matarskega podolja. — Naše jame, 26, 1985, str. 31—39. (Soavtor F. Malečkar.) Novo u opremi i tehnici. — Bilten Sa veza speleologa Jugoslavije, Sarajevo, 1985, št. 1/3, str. 13—15. (Soavtor F. Malečkar.) France Sušlcršič Samogovor o speleogenezi. — Naše jame, 26, 1985, str. 59—62. Methilda Ur lep Arheološke najdbe iz Postojne. — Ljudje in kraji ob Pivki, 2, 1985, str. 133—144. INSTITUT ZA PALEONTOLOGIJO Franc Cime rman L'Analyse statistique des Foraminifères arénacés et porcelanés à l'ouest de Hvar (Adriatique moyenne, Yougoslavie.). — Rapports et proces-verbeaux des réunions CIESM, Monaco, 29, 1985, št. 5, str. 345—346. Oligocenske bazalne usedline v Sloveniji — Geološki glasnik, Sarajevo, 28, 1985, str. 179—183. (Soavtor M. Pleničar.) Nekatere velike (oraminifere iz zgornjeeocenskih in bazalnih oligocenskih skladov v severni Sloveniji. — Geološki glasnik, Sarajevo, 28, 1985, str. 77—117 + tab. 1—15. (Soavtorj i K. Drobne, R. Pavloveč, F. Drobne, L. Ši-kič.) Simpozij o problemih danija v Jugoslaviji. — Geologija, 26, 1985, str. 247—248. (Recenzija.) Katica Drobne Paleogcne limestone as gravel deposits in younger sediments of North-Eastern Slovenia (Yugoslavia.) — Abstract Vil"1 RCMNS Congress, Hung. Geol. Surv. Budapest, 1985, str. 186—197. (Soavtorja R. Pavlovec in F. Drobne.) Nekatere velike foraminifere iz zgornjeeocenskih in bazalnih oligocenskih skladov v severni Sloveniji. — Geološki glasnik, Sarajevo, 28, 1985, str. 77—177 + tab. 1—15. (Soavtorji R. PavJovcc, F, Drobne, F- Čimer man in L. Sikič.) Periloculina dalmatina. a new tremutophorid miliolid from the Cuisian of Yugoslavia. — Razprave SAZU IV. razred, 26 = Zbornik ïvana Rakovca, 1985, 16 str. + tab. 1—10. Organisms from submarine cliffs — a source of sediments and a mirror of ecological conditions in the Adriatic sea. — Rapports et proces-vcrbaux des réunions C1ESM, Monaco, 1985, št. 5, str. 357—358. Dragica Turnšek Lower Carnian Reef Buildups in the No them Alps (Slovenia, NW Yugoslavia.) — Razprave SAZU IV. razred, 25, 1984, str. 161—200 + lab. 1—15. (So-aytor A, Ramovš.) Carman coral Thamnotropis rakoveci n. s p. from Perbla near Tolmin (NW Yugoslavia). — Razprave SAZU IV, razred, 26 t= Zbornik Ivana Rakovca, 1985, 7 str. + tab. 1—3. BIOLOŠKI INSTITUT JOVANA HAD2IJA Jože Bole Živalstvo. — Triglavski narodni park. Vodnik, 1985, str. 87—100. Podzemeljski vodni polzi kažejo na razvoj porečja Ljubljanice. — Proteus, 48, 1985, str. 16—20. Metka Cullberg Rastlinski ostanki iz Ajdovske jame pri Nemški vasi. — Poročilo o raziskavah paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji XII, 1985, str. 33—35. (So-avtor A. Sercelj.) Ksilotomske in karpološke raziskave kolišča na Partih (Izkopavanje 1981.) — Poročilo O raziskavah paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji XII, 1985, str. 91—100. Palinologija — zgodovina gozdov. Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu, — Gozdarski študijski dnevi. 1985, str, 131—138. (Soavtor A. Sercelj.) Pelod rodu Eucommia v pliocenskih in pleistocenskih sedimentih na ozemlju Jugoslavije. — Biološki vestnik, 32, 1985, št. 2, str. 1—8. Pelod in palinologija. — Proteus, 47, 1985. str, 306—310. Marij Cucek Tardigradi Cerkniškega jezera in okolice. — Biološki vestnik, 33, 1985, št. 2, str. I—10. Hožo Drovcnik Etne neue Subspecies des Carbus croaticus I.. (Col: Carabidae). — Entomo-logisehe ZeitschriEt, 95, 1985, št, 3, str. 31—32. (Soavtor D. Pavičevič.) Prispevek k poznavanju krasnikov (Buprestidae — Coleoptera) Jugoslavije, — Biološki vestnik, 32. 1985, št. 1, str. 7—18. (Soavtor J. Hladil.) Prispevek k poznavanju družine Cerambycidae (Coleoptera) Jugoslavije, — Biološki vestnik, 32, 1985. št. 2, str. 9—20. (Soavtor J. Hladil.) Lojze Marintek Carpinetum subpannonicum ass. nova. — Razprave SAZU, IV. razred, 25 (3), 1984, str. 133—159 + tabela. (Soavtor M, Zupančič.) Syntaxonomische Probleme der Waldgesell Schäften im Ostalpin-dinarischen Raum. — Acta Botanica Croatie a, Zagreb, 43, 1984, str. 217—223. (Soavtor M, Zupančič.) Mosaikkompleks der realen Phytocönosen und ihre syndinamischc Beziehungen auf dem Standort der potentiell-natürlichen Assoziaton Ostryo-Fagetum. — Studia Geobotanica, Trieste, 2, 1982, str. 33—4Û. (Soavtor A. Selivk ar.) Vegetacijska in rastiščna analiza za G. F,. Poljanska dolina (G. G. Kočevje.) 1985 (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; soavtorja L Puncer in M. Zupančič.) (Elaborat,) Rastlinske združbe na melioracijski površini Lozice-Podnanos. — 1958 (Biološki institut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; soavtor A. Seliškar,) (Elaborat.) Ernest Mayer Ferulago macédonien AiicfVjfri el E. Mayer spec, nova eine neue endemische Art der Balkanhalbinsel. — Acta Botanica Croatica, Zagreb, 44, 1985, Str. 77—81. (Soavtor Kiril Micevski.) Über zwei kritische Caprifoliaceen-Sippen aus den illyrischen Gebirgen, — Priloži MANU, Skopje. 4, 1985. str. 117—124. Aristolochia merxmuellert, ein neuer Serpentin-Endemit aus Süd-west-Serbien. — Botanischen Jahrbuch, München, 105, 1985, str. 3Î7—321. (Soavtor W. G reu ter.) Narcis Mršlč Research on fauna and associations of earthworms (Lumbricidae) in Velebit and Kapela, Hrvatska (Croatia.) — Biološki vestnik, 32, št. 1, Ï9S5, str. 55—70. C enot ske raziskave deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) gorskega sveta zahodne Jugoslavije, — Razprave SAZU, IV. razred, 25 (6), 1984, str. 315—358. Nekatere nove vrste za favno m cenotske raziskave deževnikov (Lumbricidae, Oligochaeta) Slovenije. — Scopolia, 8, 1985, str, 1—32. Research on the fauna and associations of earthworms (Lumbricidae) in the regions of Včka and Gorski Kotar in Croatia, — Biološki vestnik, 33, 19»5, št. 1, str. 41—55. Deževniki doline Kokre in Jezerskega. — Ekskurzija naravoslovnih krožkov, II, 1985, str. 22—31. Deževniki, komercialni hit, resničnost ali zabloda? — Moj mali svet. 1985, št. 1. str. 38—39. Deževniki in njihov pomen za nastanek tal, J. Morfološke in anatomske značilnosti deževnika. — Moj mali svet, 1985, št. 3, str. 41—42. Deževniki in njihov pomen za nastanek tal, 11. Mnogostransko delovanje deževnikov. — Moj mali svet, 1985, št. 4, str. 38—39. Deževniki in njihov pomen za nastanek tal, III. Humus. — Moj mali svet, 1985. fit. 5, str. 38—39. Deževniki in njihov pomen za nastanek tal, IV. Naj pogostne jše vrste deževnikov v slovenski favni. — Moj mali svet, 1985, št. 6, str. 36—37. Deževniki in njihov pomen za nastanek tal, V. Priprava gojišč. — Moj mali svet, 1985, št. 7/8, str. 44—45. Deževniki in njihov pomen za nastanek tal, VI. O gojitveni podlagi. — Moj mali svet, 1985, št. 9, str. 34—36. Ivka Marija Munda Patterns of algal zona t ion on some islands of the Rovinj archipelago, North Adriatic. — Rapports et proces-verbeaux des réunions CIESM, Monaco, 29, 1985, It 5, str, 271—272. Restitution of artificially denuded rocky surfaces in differently polluted habitats near Rovinj (North Adriatic.) — Rapports et proces-verbcaux des réunions CI EM S, Monaco, 29, 1985, št 5, str. 283—284. Effects of heavy metals and their combinations on the growth of Fucus species. — Journe de Pollution, 1985. The henthic al gal Vegetation of t he Snaefellsnes Península, southest Iceland, — Hydrübiologia, lió, 1985, str. 371—373. Ivo Puncer Die ökologische und wirtschaftliche Bedeutung der Ostrya carpimfolia SCOP. in Slowenien. — Studia geobotánica, Trieste, 2, 1982, str, 25—32. (Soavtor M. Zupančič,) Vegetacijska in rustique analiza za G. E, Poljanska dolina (G. G. Kočevje.) — 1985 (Biološki inštitut J o van a Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; soavtor j a L. Marinee k in M. Zupančič.) (Elaborat.) Andrej Seiiškar Mosaikkompleks der realen Phytoconosen ttnd ihre syndinamische Beziehungen auf der Standar i der potentiell-natürlichen Assoziation Ostryo-Fagetum. — Studia Geobotánica, Trieste, 2, 1982, str. 33—40. (Soavtor L, Marinček.) Rastlinske združbe na melioracijski površini Lozice-Podnatios. —- 1985 (Biološki inätitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; soavtor L. Marinček.) (Elaborat.) Flora in vegetacija Mariborskega otoka. — 1985 (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana,) (Elaborat.) Vegetacija Mokrega polja. — 19S5 (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana.) (Elaborat.) Vegetacija na območju predvidene akumulacije Medvedce. — 1985 (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana.) (Elaborat.) Alojz Sercelj Razvoj kasnoglacialne vegetacije v obrobju Panonske nižine. — Rado vi ANU BiH, 76, 1984, str. 165—170. Rastlinski ostanki iz Ajdovske jame pri Nemški vasL — Poročilo o raziskavi paleolita, neolita in eneolita v Sloveniji XII, 1985, sir. 33—35. (Soavtorica M. Culiberg.) Pattnologija — Zgodovina gozdov. Pomen zgodovinske perspektive v gozdarstvu. — Gozdarski študijski dnevi, 1985, str, 131—138. (i ioavtorica M. Cu-liberg.) Darinka Trpin Atysstun montanum-kompleks v jugovzhodni Jugoslaviji J. — Razprave SAZU, IV- razred, 25 (5), 1984, str. 233—291, Mitja Zupančič Carpinetum subpannonicum ass. nova. — Razprave SAZU, IV. razred, 25 (3), 1984, str. 133—159. (Soavtor L. Marinček.) Syntaxonomische Probleme der Waldgesellschaften itn Ostalpm-dinarischen Raum, — Acta Botánica Croatica, Zagreb, 43, 1984, str. 217—223. (Soavtor L, Marinček.) üie ökologische und wirtschaftliche Bedeutung der Ostrya carpinifolia SCOP. in Slowenien. — Studia Geobotánica, Trieste, 2, i982, str. 25—32. (Soavtor I Puncer.) Vegetacijska in rastiščna analiza za G. E. Poljanska dolina (G. G. Kočevje.) — 1985 (Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana; soavtor j a L, Marinček in I. Puncer.) (Elaborat.) ANNUAL REPORT OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS' RESEARCH CENTRE, 1985 Summary The activities and achievements of the S ASA and its Research Centre's project entitled The Natural arid Cultural Heritage of the Slovene Nation arc summarized in the reports from the individual Institutes -which follow. 1985 was the final year of the 19S1—85 period, so the main results obtained during that time were presented, along with the plans for the forthcoming period, 1986—1990, in the booklet Naravna in Ktdturna Dediščina Slovenskega Naroda, which was published in April. In addition, the major publications of the 1981—8-5 period were presented at an exhibition which was held from November 28th to December 6th. In 1985, four scientific meetings were organized by the S ASA Research Centre's Institutes. They were as follows: — International Symposium on Karst Surfaces (June !2th—14th, Postojna), — Yugoslav Conference on the Rote of Audio-Visual Documentation in Ethnological F i eld-Work (October 1st—2nd, Kranj). — International Meeting on the Contemporary Relevance ol Marx's Grundrisse (October 3rd, Ljubl janaV — International Meeting on Jacobus Callus and His Time (October 24th—25th, Ljubljana). The mandate of the Council of the S AS A Research Centre expired in Tune. Consequently, a new council was elected, with some of the members being re-elected. Prof. S to i an Pretnar, a member of S AS A, was confirmed as the Council's President for another term and Neda Pagon-Brglez was elected Vice-President. Several other committees and commissions had also to be reappointed or elected afresh. THE INSTITUTE OF SLOVENE LANGUAGE Hie fourth volume of the Dictionary of the Slwene Literary Language (Preo-S) has been published. Excerpts were prepared and the arranging of card-index materials continued, Preparatory work for the publication of words not included in the Dictionary of the Slovene Literary Language (approximately 200,000 words), and editorial work on the fifth volume continued. The commission discussing the draft of new rules for Slovene orthography (appointed on April 24th 1982), continued revising it following comments from public debate. Work on the third volume of the Etymological Dictionary of the Slovene Language (P—2) and on the fourth volume (comprising the index and supplements) continued. 22 Lc-topis 337 Preparatory work continued on the Dictionary of Slovene Protestant Writers (16th century) and the discussion of test articles began. Two thousand six hundred head-words for the letters P and S were prepared for the Dictionary of the Old Prekmurje Literary Language. Work on the S. L. A. (Slovene Linguistic Atlas), O. L. A. (General Slavic Linguistic Atlas), A. L, E. (European Linguistic Atlas) and the Dictionary of the Kos t el Dialect continued in accordance with the previously established programme and with international research projects for the O.L. A. and A. L. E. The work of the Terminological Commission and its departments comprised the preparation and editing terminology of the legal, technical, natura i scientific, medical, veterinary and artistic fields, The Slovene-Latin / /Latin-Slovene Veterinary Anatomical Dictionary was published. THE INSTITUTE OF ARCHEOLOGY According to its programme, the Institute of Archaeology carried out exca-vat i on s in the Divje Babe (paleolithic) and Mala Triglavca (neolithic) caves; at Dolnji Lakoš (Bronze Age) and in Bled (Early Middle Ages). Research work on other subjects also continued. The Late Bronze Age in N. W, Balkans and the cultures of the Early Iron Age in W. Yugoslavia were studied. Research concentrated on the preparation of the volume Corpus Inscriptlonum Lati-narum in Slovenia Repertarum and on the study of Roman inscriptions from Dardania. The Arheološki vestnik 36 (I9&5), and a volume of the Arheološka Topografija Slovenije, Topografsko Področje XI (Bela Krajina) were issued. The volume Zgodovinska Podoba Prostora med Akvilejo, Jadranom in Sirmijem pri Kaši ju Dionu in Herodijanu is about to be printed, The monograph Blejski Kot v Srednjem veku has been prepared for printing. The library received 1052 new units. Members of the Institute actively participated in several scientific conferences both at home and abroad. THE MILKO KOS INSTITUTE OF HISTORY In 1985 the monograph The Non-agrarian Economy of the Town of Piran, 1280^1340 by Dr. Darja Mihelič was published. As they became ready, those additional works listed in our previous annual report were sent to the printers. Members of the Institute read 6 papers at Yugoslav and international scientific conferences, published 14 treatises or articles and some reports and reviews in specialised periodicals. They continued to work on entries for the Encyclopedia Slovenica. Research into the history of commercc prices, revenues, money and banking continued. THE FRANCE STELE INSTITUTE OF ART HISTORY The Institute's research has continued in much the same way as in previous years. Research into Slovene art around 1400 was mainly directed towards an analysis of stylistic elements adopted from Italian art. Echoes of Romanesque in the Late Gothic were discovered. Some stylistic and iconographic problems of 17,h century painting in Slovenia, as well as the influence of graphics on this painting were elucidated. Research on 161*1 and 17^ century architecture in Slovenia concentrated on the role of internal buttress-piers as archi tee tonic elements. The intention of the investigation into 171" century Sculpture and the compositional schemes of early baroque altars in Slovene Pri morje and the Slovene part of Is tria was to reveal the relationship between these works and those of Central Slovenia and Furlanija. Special attention was paid to research into the work of the Slovene architect, Jože Plečnik as one of the pioneers of modem European architecture, in connection with the big exhibitions being prepared for 19S6 at the Georges Pompidou Cultural Centre in Paris. The collection and commentary on sources of Slovene art history focussed on the period of Bishop Tomaž Hren (end of the 16ijl to the first three decades of the 17lh centuries) and the analysis of data from the examination record of A gos t in o Valier (1580 — manuscripts held by the Vatican Archives} in the Slovene part of the diocese of Koper. Documentary material (extracts, plans, photographs etc.) continued to be collected, THE INSTITUTE OF MUSTCOLOGY In accordance with its research project. Fundamental Researches into the Musical Past of Slovenia, the Institute has continued to catalogue musical sources. A comprehensive treatise on mediaeval musical fragmcts in late Gothic notation has been completed. In the Monumenta Artis Musical Slo-veniae series, two further volumes have been issued. With the volume containing the first motets from Jacobus Gallus' collection Opus Musicum, the Institute has begun to issue this monumental work in a modernised transcription; the edition should be completed by 1991 to coincide with the quartocentenary of the composer's death. The international symposium, prepared by the Institute in European Music Year i935 was dedicated to Gallus. Papers presented by the fifteen musicologists from Yugoslavia, Austria, Czechoslovakia, Poland, West Germany, Great Britain and the United States appeared in the volume entitled Jacobus Callus and His Time, THE INSTITUTE OF SI-OVENE LITERATURE AND LITERARY SCIENCES Work on the Institute's programme Investigations into the History and Theory of Literature was continued by its three departments, with contributions by numerous external experts. Department of Slovene Literary History Research on the theme of the National Liberation War in Slovene fiction resulted in several new chapters (on the writers of the older generation, on the negative hero, on the propaganda-reportage type of prose) for the monograph, A treatise was published on the normative aspects (»logotechnique«) of Liberation War narratives. Two lectures were given on the typology of war themaLa and on literary activities under the special conditions of the Partisan War. Within the Slovene Literature editorial programme, the letters of Primož Trubar and Matija Čop are at the printers. Department of Literary Theory Editorial work on the Literary Lexicon continued. Three volumes were published: Supplementary Volume, containing summaries and subject index, for vols. 1—25; Kajetan Gantar, Classical Poetics (No. 26); Drago Bajl, Russian Avantgardism: Futurism, Constructivism, Absurdism (No. 27). A further three volumes are to be edited and printed. Documentation (to the card indices of Slovene literary terms and of foreign authors in Slovene periodicals) was supplemented. Department of Biography, Bibliography and Documentation Additional material for vol, 14 of the Slovene Biographical Lexicon was collecte d and edited, Research in libraries and archives continued and the collection of biographical and bibliographical documentation was supplemented. THE INSTITUTE OF SLOVENE ETHNOGRAPHY Department of Folk Literature The fairy-tale repertory of T. Vaj t has been collected and archived, M. Ma-tičetov wrote comments and a preface to Anton von Mailly Gorica Edition of Leggende dei Friuti e dalle Alpi Giulie. A volume of Selected Folk Stories is in preparation. The collection of folk prose material has increased to 4723 units. Department of Folk Costumes and Plays In researching into the history of folk costumes the articles of fourteen 19111 century authors have been evaluated. The statistical data of their texts have also been processed. Material on nuptial rites in Suha Krajina and Dolenjska was collected. Documentation of birth rites in Koroška continued. The first number of VI. 1. of Slovene Styria Before the March Revolution of 1848 (Slovenska Štajerska pred marčno revolucijo 1848), including the answers to Goth and Archduke Johannes' questionnaire, was published. Department of Ethnomuskology Ten song types, with variants, were processed within the framework of the 41h Volume of Slovenian Folk Songs (Slovenske ljudske pesmi). An introduction to the monograph on the instrumental music of Resi a (Instrumentalna glasba Rezije) has been prepared. Two volumes of Slovene Folk Songs of Carmthia (Slovenske ljudske pesmi Koroške) are in print. The gathering of material for regional collections of folk dances continued. Five hundred and seventy-two songs and melodies from the ethnic territory of Slovenia were taped and other ethnomusicological material gathered and documented. Department of Material Culture A new edition of the monograph on Velika Planina has been completed. A further monograph — On Mountains in Slovenia (Planine na Slovenskem) is in preparation. The research into the rural architecture of the Karavanke Mountains ill Carintllia (Kmečko stavbarstvo v Karavankah na Koroškem) is complete. The book on Slovene Costume During the Time of Prešeren, (Oblačilna kultura na Slovenskem v Prešernovem času, l. pol. 19. stoletja) is in print. Additional materials for the 17" and IS"1 centuries were collected. Audio-Visual Laboratory In 19&S the laboratory acquired some video and film equipment and a hi-fi. The research am! field work was oriented towards providing grounds required for audio-visual documentation and the needs of all SASA Research Centre's Institutes. In addition five films and forty-two video items were produced. In 19S5 the staff of the Institute published seventy-three units, including two books, twenty-eight dissertations, Forty-two papers, one redaction and one record, They participated in eighteen domestic and international scientific meetings and conferences and were active in various councils and commissions. In addition to their scicntific activities they made their material available to the public and gave advice on scientific, pedagogical, cultural and artistic work to anyone who requested it. THE INSTITUTE FOR MARXIST STUDIES The programme of the Institute consists ol three major long-term research projects within the rubric of T fie History and Development of Marxist Thought in Slovenia. The Collected Works o j Boris Ziherl. The third volume is now in print. It includes Ziherl's texts from t lie period 1945—1950, an introduction, textual variations and explanatory notes. The first book of the fourth volume is in preparation. The Basic Slovene Edition of the Works of Marx and Engels. Research on the history of the origin and influence of Mate's Critique of political economy continued. The first book of the above work was published in two volumes. The first volume includes Marx's important text: Grundrisse, the Foundations of the Critique of Political Economy (Rough Draft). The second volume includes a preface, annotations, textual variations, an index of names and subjects, and a general bibliography. The next two volumes of the Basic Edition are ill preparation. Curent Questions in the Theory of Science and Marxism. Research was carried out on. the following: correlations of art and political ideology; the relations between aesthetics and science, and philosophy; the problem of the theoretical status of epistemology; distinctions between so-called scientific and philosophical epistemology; semantic and syntactic aspects of formalisation; realism and anti-realism of scientific theories. THE ANTON MELIK INSTITUTE OF GEOGRAPHY The research programme of the Institule The Study of the Geographical Mtiviromeni of Slovenia contains six long-term projects. As part of The Geographical Investigation of the Flood Areas in Slovenia research on the flood areas of the Ra£a, Radotnlja, Ledava and Mima rivers in Dolcnjska and Voglajna was completed. Within the second project. Investigations into Mountain Farms in Slovenia (i. e. farms situated either above 600 m. or at lower altitudes if their cultivated areas are located on slopes steeper than 11*), investigations into mountain farms in the Cerkno mountains and in the upper Pomeije region were concluded. The regular observation of the Triglav (Julijske Alpe) and Skuta (Kamnisko-savinjske Alpe) glaciers at the end of the melting period of 1985, showed that both had been continually decreasing. For the federal project The Geomorphological Map of Yugoslavia work on the 1:500 000 scale section for Slovenia was completed and mapping of the Geomorphologicat Map of Stovenia (Celje Sheet) on the 1:100 000 scale continued. As part of the project The Geographical Monograph of Slovenia the collection of material began for the first volume General Geographical Monograph of Slovenia. The consequences Of the frost which occurred early in the spring of 1985, and most affected the Primorska region, in the south western part of Slovenia, and the earthquake hazard for individual areas of Slovenia, were studied from a geographical viewpoint for the project entitled Natural Disasters in Slovenia. THE INSTITUTE FOR KARST RESEARCH The scientific research programme included speleogeological and geographical studies of karst in Slovenia, especially of Notranjsko and Primorsko karsts. Slovene karst register was explanded to 559S units of documented karst caves. These data were almost completely computerised. Karstological literature has been similarly up-dated. Within the framework of speleological investigations a study was made of vertical precipitation, percolation and waste waters in the vadose zone of limestone and dolomite. The data on Quaternary speleogenesis of cave systems were completed, and some lithological-slructural conditions were explained. Geographical studies encompassed recent fluvial sediments, the occurence of climatic changes and the oscillation of underground water levels. Research into agrarian melioration and denudation processes, geomorphologic typology and karst surfaces classification continued. Museum activity included archaeological excavations and the sounding of sconces and Halls tat t settlements on karst, the completion of collections, some special exhibitions and the corresponding preparation of documents. The members of the Institute published their results in thirty-four papers, held twenty-seven lectures and actively participated in eight symposia at home and abroad. International investigative programmes were carried out with France, the German Democratic Republic and Greece. The Institute was visited by several karstologists from Europe and America. Two volumes of Acta Carsologica (13, 14—15) are ready for printing. THE INSTITUTE OF PALEONTOLOGY The 1985 research programme included studies of cnidaria, foraminifera and radiolaria, their systematica, strati graphical distribution and paleoecolo-gical importance, Cmdaria: included the in ves ligation of Triassic reef communities in Perbla, Celje and Zlatibor, and the classification of Jurassic corals from Sardinia, Foraminifera: included studies of new trematophore nulioli.de Periloculina dalrnatiria, morphometric analyses of Sphaerogypsina globula with .stable isotopes O and C: investigations of microfossil associations in the Dolenja Vas section at Senožeče; analyses of foraminifers from Flysch strata in the Vipava Valley, and the collecting of samples from Palcogenc beds in Dalmatia and Hercegovina. Foraminifcia from recent marine sediments in the shallow Pirovački Bay and the open area of the mid-Adriatic were studied. Radiolaria: investigations included analyses of Triassic and Jurassic-Creta-ccous samples from eight localities in the Julian Alps and Dolenjsko, and determinations of Triassic and Jurassic radiolaria from some parts of Serbia and Montenegro. Fossil Catalogue of Slovenia: IS taxa of foraminifcra and anthozoa were made. THE J OVAN HAD21 INSTITUTE OF BIOLOGY The 1985 research programme included eight projects. Studies of polymorphism and endemism in the flora of Yugoslavia were concerned with taxonomical and horological problems relating to certain species and genera of the vascular flora in Dalmatia, Bosnia, Hercegovina, Montenegro and Macedonia. Investigations of the flora of Slovenia included the Study of pontic and pannonic geo-elements in Slovenia, Phytocenological investigations included the study of different forests, dry, moist and wet grasslands and rudcral vegetation in all the phytogeographical areas of Slovenia. The geobotanical group mapped out 1006 square kilometres of new surfaces in Slovenia for the Vegetation Map of Yugoslavia. Palinologieal investigations included the study of the development of vegetation in the quaternary period Studies of the history of biology in Slovenia have clarified the activity of A. P. Matlioli and K. Clusius in Slovenia. Studies of fauna included investigations of the taxonomical, zoogeographical and biocenolo-gical problems of the animal groups Mol lusca, Oligochacta, Tardígrada, Di-plopoda, Acariña, Aranea, Lepidoptera and Coleóptera. The study of marine benthic algae included investigations of the effects of polluted water, of the effect of heavy metals on brown algae and of the ch cm i cal composition and resistance of algae in the Northern Adriatic and Atlantic. THE INSTITUTE OF MEDICAL SCIENCES The Institute continued operating without a regular staff. Its members have been working at the institutes and clinics of the Medical Faculty. Two further public lectures were given with the aim of pursuing and proposing new activities within [he medical sciences: on June 201'1, Professor Vinko Kambič, a corresponding member of S ASA, gave a lecture on Epiglottis-plastics — a method of larynx restoration after vertical hemilaryngectomy, and on October 10'\ Professor Janez Milčinski, the President of SASA, spoke of his Medical thoughts on tour around Alt. Athos. VSEBINA SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI L ORGANIZACIJA 5 Skupščina SAZU, častni član, redni člani, dopisni člani 7 Organizacija SAZU in njene delovne skupnosti 9 Preglednica organizacije SAZU 11 II. ČLANI 13 Častni član 15 Redni, dopisni in zunanji člani 15 Razred za zgodovinske in družbene vede 15 Razred za filološke in literarne vede 27 Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede 33 Razred za naravoslovne vede 46 Razred za umetnosti 50 Razred za medicinske vede 56 Novi člani 65 RAZRED ZA ZGODOVINSKE IN DRUŽBENE VEDE Emilijan Cevc 67 Anton Vratuša 69 Jaroslav Sašel 70 Zoran Bujas 72 Rudolf Flotzinger 73 RAZRED ZA FILOLOŠKE IN LITKRAKNE VEDE Filip Kalan-Kumbatovič 75 Boris Merhar 76 Boris Paternu 78 Franc Zadravec 79 Franc Jakopin 81 Jakob Rigler 83 Miroslav Kravar 85 Henry Leeming 86 Juraj Martinovič 88 IIAZRF.D ZA MATEMATIČNE, FIZIKALNE IN TEHNIČNE VEDE Josip Globcvnik 90 Sir Dere k. Barton 92 RAZRED ZA NARAVOSLOVNE VEDE Jože Bole 94 Ivan Gams 95 Dragica Tiirnšek 97 RAZRED ZA UMETNOSTI Uroš Krek 99 Jože Udovič 100 Ciril Zlobec 101 František Benhart 103 Florjan Lipuš 104 Pavle Merku 106 RAZRED ZA MEDICINSKE VEDE Vinko Kambič 108 Bibliografija nekaterih članov S AZU za leto 1985 111 Umrli člani 133 Anton Bajec 149 Avgust čemigoj 153 Jože Goričar 157 Svetozar Ilesič 161 Viktor Korošec 165 Gorazd Kušej 169 Ivan Rakovec 173 Jakob Rigler 177 IIL POROČILO O DELU SAZU V LETU 1985 181 Poročila razredov 183 Razred za zgodovinske in družbene vede 183 Razred za filološke in literarne vede 185 Razred za matematične, fizikalne in tehnične vede 186 Razred za naravoslovne vede 186 Razred za umetnosti 188 Razred za medicinskc vede 188 Akademija in njena delovna skupnost 190 Splošno, enote, jubileji 190 Nagrade, odlikovanja, priznanja, izvolitve 191 Pomembnejši dogodki v zvezi z življenjem SAZU 192 Razstave, tiskovne konference, predavanja 197 Stiki s tujino 198 Svet akademij znanosti in umetnosti SFRJ 200 Izmenjava raziskovalcev prek Sveta akademij znanosti in umetnosti SFRJ 201 Inštitut za prava starega Orienta 204 Inštitut za izšeljenstvo 205 Kabinet Josipa Vidmarja 205 Svet za proučevanje in varstvo okolja 206 Medakademijski odbor za floro in favno Jugoslavije 207 Medakademijski odbor za proučevanje problemov mešanih gospodinjstev 207 Medakademijski odbor za proučevanje infekcij s Str, agalaetiae pri ljudeh iti živalih 207 Medakademijski odbor za travm atologijo v izrednih razmerah 207 Medakademijski odbor za vlade in nevladajoče etnične skupine v Evropi (1850—1940) 208 Koordinacijski odbor za molekularne vede 208 Odbor za energetiko 209 Oddelek za načrtovanje in Usklajevanje raziskovalnega dela 209 Zaključni račun za leto 1985 210 Biblioteka 211 IV. PUBLIKACIJE SAZU 217 SUMMARY (The Members of S ASA. Report on the Activities) 225 ZNANSTVENORAZISKOVALNI CENTER SAZU I. ORGANIZACIJA 237 II. POROČILO 0 DELU V LETU 1985 247 Samoupravni in upravni organi 249 Zaključni račun za leto 1985 250 Osnovna organizacija zveze sindikatov 250 Nagrade, odlikovanja, priznanja 251 Sodelovanje z visokimi in višjimi šolami 251 Znanstvena posvetovanja 252 Inštitut za slovenski jezik 255 Inštitut za arheologijo 261 Zgodovinski inštitut Milka Kosa 268 Umetnostnozgodo vinski inštitut Franceta S teleta 270 Muzikološki inštitut 272 Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede 274 Inštitut za slovensko narodopisje 280 Inštitut za marksistične študije 291 Geografski inštitut Antona Melika 2% Inštitut za raziskovanje krasa 301 Inštitut za paleontologijo 308 Biološki inštitut Jovana Hadžija 313 Inštitut za medicinske vede 318 BIBLIOGRAFIJA RAZISKOVALCEV V INSTITUTIH ZA LETO 1985 319 ANNUAL REPORT (Summary) 337 345 LETOPIS SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI 39. KNJIGA 1995 izdala slovenslca akademija znanosti In umetnosti v Ljubljani Realizacija Paralele, LJubljana Natisnila tiskarna Učne delavnice, Ljubljana Naklada 2290 izvodov Ljubljana 1335 ISBN 06-7131 -M7-B