Naš tovariš Zvonček
V domu, kjer se po končanem šolanju odpočijemo in najemo, imamo majhno ambulanto. Zanjo skrbi tovariš Žvonček, ki daje zdravila, obvezuje prste in podobno.
Tako ime smo mu dali zato, ket je sošolki, ki je prišla k njemu na prevezovanje prsta, rekel: »Zvonček, daj mi svoj prstl« Od tega dne dalje mu pravimo le tako.
Je zelo prijazen in nosi očala (na smirčanje hodi z nami s torbo za prvo pomoč). Rad se šali z nami in je vedno nasmejan. Nekega večera je moje sošolke in mene namazal s peno za britje. To se nam je smejal!
Tovariš nas ima zelo rad in mi imamo radi njega.
Špela Lokovšek, S. c. OS MAJOA VRHOVNIK