St. J02 Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVn it. FranCUka lštvu. Nenr^n:'v Izhaja, izvzemli pondeljek. vsak dan A.siškega št 20. L nadstropje: Dopiai— .uitvu. Neiank«r-pisma se ne sprejemajo, rokopisi se r^J^^j®. Izd .»j in r A £. 1 Anton Oerbec. — Lastnik Uskaroa edinost Tisk tiskar • 4 -^Jjk ** znaša za mese L 7.—, 3 mesece L 19.50^ pol leta L 32.— .'ti > ' ^ Za inozemstvo mesečno 4 lire več. — Telefon nredniJtva in ji prave St 11-57. NOS' Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se lačunajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—> oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Telefon jredni&va in uprave 11-57. Po sestavi Pašićeve vlade Ljudem, ki so na vodilnih mestih jaw_ nega političnega življenja, se rado dogaja, kakor igralcem v loteriji. Ti si izbirajo izmed tistih devetdeset številk tri, o ka_ t r h sodijo, da nudijo. največ nade do dobitka. Navadno pa prihaja razočaranje. Izžrebane so bile druge številke. Tudi vodilni pol'tiki ustvavjajo svoje ukrepe na podlagi domnev in računov, ki so morda v trenutku res najveljavnejše; jutri pa so že morda premise, na katere je nasloni voditelj svoje ukrepe, neveljavne, in mož ima — neuspeh. Radi tega pa ni voditelj — kakor mien jo ljudje, ki sodijo vrednost politika le po uspehih — nesposobnež. Neuspeh mu je donesla često nepreraćunijrva igra v razvoju dogodkov. Tako nekako se dogodilo sedaj tudi demokratsk', stranki v Jugoslaviji in njenemu glavarju Svetozarju Pribičeviču. Še tik pred sedanjo rešitvijo krizie z nastopom izključno radikalne vlade je računal mož, da s to krizo pride njegova stranka do še viečje veljave in da se njegova pozicija, še ojači- Zaračunal se je temeljito. Pr šla je na vlado stranka, ki. je njegovi najnevarnejša tekmovalka. S tem je demokratom odvzieto silno orožje, tista moč, ki jo ima na razpolago državni aparat napram raznim slojem prebivalstva, kar je še vedno absolutizem osebe, če je ta količkaj pametna in pravična, manje neprijeten, nego pa abtsolufzem stranke. Ta je nvarnejša, ker zna dlajati svojemu diktatore tvu videz zakonitosti in pravilnosti. Saj so to krvavo občutili narodi prejšnje Avstrije v sedemdesetih letih, ko so nneli «liberalno* in « ustavno* vlado, v resnici pa jih je tepel bič nemsko-nacionalnega absolutizma. Zato'mora narod Jugoslavenske države Le to želeti, da se ne ustali ne diktatura ene osebe, ne diktatura ene stranke. Ne more hoteti, da se (parlamentarni režim odpravi, do česar pa bi moralo priti, ako bi hotela le ena edalna stranka imeti v rokah vso moč v državi. Parlamentarni režim bi bil nemožen, ker bi vladna stranka prihajala vsak h'

sicer že revidiral svoje stališče napram državi. Treba pa, dla izpremeni tuidž način svoje borbe. Dosedanji način je bfl povsem zgrešen*in nelogičen. Hoteli so rušiti režim, a ostajali so doma za pečjo. Postavljali so se na. stališče, da mora poprej vlada pasti, potem da pridejo v Belgrad. Stvar pa je treba prijeti na nasprotni strani, V Belgrad morajo, če hočejo rušiti režim! Naše mnenje je, da sedanji stadij v re-švanju krize vendar pomeni korak do de-frnitvvne rešitve. Če bodo voEtve res svobodne, če se bodo vršile brez, vsakega pritiska — kakor se tudi cbeta z vladne strani — potem pride parlament, ki bo izraz mišljenja vseh delov države in; pride politična uredba, ob kateri bo imela sicer klub in demokratske desničarje Po dose-jdve skupihi, ki vodita dve politiki in je danjih rezultatih razgovorov sod%č fe SKS iz tega slkletpal, da bi bila poslovna vlada odklonila sodelovanje, Maglajičeva mtssli- nesposobna za izvedbo imenovanih za~ manska skupina se še ni odločila, dočim se konov. Demokratski poslanski klub je za-Pribićevićeva skupina zopet razgovarja z I radi tega poleg usImenih sporočil klubo-im predlsedniDom Parićem. ^ I vega podpredsednika Radoviča g. Nikoli O momentalni politični situaciji veli|Pašiču izdali še poseben komunike . v ka- «Vreme da se sedanja volilna vlada nahaja pred rekonstrukcijo, naglašijoč, da se vrše med Pašičem in Pnbičevičem neke vrste tajni razgovori s ciljem, da se Pribi-čevićeva demokratska skupina pritegne v ožjo koalicijo. « Vreme* veli: «Nova volilna vlada g- Pašiča m našla pri manjših parlamentarnih skupinah takega sprejema kakor je bilo pričakovati Samostojni kme-tjci so delinitvno odbili sodelovanje. Muslimani in demokratski desničarji se še niso defnitivno odločiti. Tudi okolnost, da so se takoj pojavili ugovori, da ima sedanja viada izključno srbski hegemonist'čni značaj, je v mnogem oslabila položaj vlade na dvoru. Radi tega ja g. Nikola Pašić zače posvetovanja in razgovore za rekonstrukcijo vlade in ustanovitev ožje koalicije. * Pašić je že začel preko svojih zaupnikov te razgovore m snoči je bila v parlamentarnih krogih že razširjena, doslej še ne potrjena vest, da je g, Pašić že v pogajanjih s Svietozarjem Pribičevićem glede ustanovitve ožje koalicije. Alko Pribičevićeva skupina vstopi v vlad!o( pride Je- razkola v demokratskem klubu, ker Davidovićeva skupina ne pojde s Pribičevićem. ItaSiJa Zakladni minister Tangcrra odstopil- RIM, 20. Zdravstveno stanje ministra Tangorre sicer ni tako slabo, da bi bilo treba biti v skrbeh, toda kljub temu n»e bo mogel še prevzeta vodstva zakladnega ministra, kajti zdravniki so imi svetovali, naj gre na dialjši odlmcr. Vslled tega je poslal min's ter Tangcrra ministnsketmi predsedniku pismo, v katerem mu stavi1 svoje mesto v vladi na razpolago. Ministrski predsednik je ostavko sprejel in poveril De Stefaniju začasno vodstvo zaikladnega m'nistrstva. V tozadevnem jpismiu pravi g. Mutssclini, da bo začaisno vodstvo zakladnega ministrstva trajalo le do tedaj, dokler se nie izvrši spojitev zakladnega in finančnega ministrstva v eno samo ministrstvo, kakor predivdeva načrt ministrskega predsednika za preosnovo vlade. čičerin o trgovinskih in gospodarstvenih rili z enakimi ukrepi! (proti italijanski trgovini v Rusiji. Trgovna med državama se ne bo mogla razvijati, dokler jo bodo ogrožale zaplembe. V Rusiji — je rekel Čičerin — gospodarstveni razvoj na novih podlagah napreduje m tesni stik!' bi lahko znatno koristili cbema državama, ' toda ponavljam: brez prspo, znanja «de jure* je normalen razvoj odno-šajev nemogoč. čičerin o vzhodnem vprašanju. O konferenci v Lansann: se je ruski delegat precej nugodno izraziL Zaveznki zasledujejo namen — je rekel —, dia kopičijo protii Rusiji pomorske sile, ruski predlogi se načeloma ne upoštevajo, sploh se ni storil neben resen poizkus, da bi se zavezniki z Rusijo sporazumeli ali da bi se našel kak kompromis- Nasprotno, zdi se, kot bi se hotelo z izzivanji konferenco raz, biti. O izidu konference pravi Čičerin, da bo odnosa jih med Italijo in Rusijo. j prinesla k večjemu kake previzorčne re- RIM 20. Dopisnik «Tribune» v Lausanni i šitve. Turško gibanje je premočno," da bi je imel razgovor s Čičerin om, tekom kate- p mogel zajeziti kakršenkoli: poizkus. Naj rega je podal rusk i komisar svoje vidike j bo že izid konference v Lausanni kakršen-gl£de gospodarstvenih in trgovinskih odno-1 ^bedi, turški narod bo nadaljeval svoj boj laje v med Italijo in Rusijo. Zbl;žairje med j V5em zaprekiam, ki se hcido polagale Italijo in Ria&r?o je stvar — je rekel Čiče rn —, kt jo z^thtefva. že narava sama Italija se mečno razvija in njena državna politika bo čezdal->e manj odvisna od drugih velevlasti. Od Rusije je nič ne loči, nasprotno, vse ckdnctslJ silijo k zbHžanju med obema državama, ki bo speče tka naravno povsem gospedarstvenega* značaja. Italija je trg za naše proizvode, t- j. žito, premog, Les, dečim nas njena bujno se razvijajoča industrija- lahko preskrbi z industrijskimi izdelk!. V današnji splošni krizi lahko zadobe adinošajs med Italijo in Rusijo vel iko važnost. Zlasti kar se tiče mesta Trsta, ki močno trpi vsled krize v sosednjih državah, bodio imeli največji pomen odnašaj? z Pusijo, posebno delovanje tržaškega Lloydai. Nedavno na novo postavljeno vprašanje italijanskega priseljevanja v Rusijo — je nadaljeval Čičerin — se proučuje v Rusiji z veliko pozornostjo. Prepričan sem, da se bodo dosegli zadovoljni rezultati. Sicer pa smatramo, da zahteva gospodarstveno zbližanje pripoznanje «de jure», kajti brez tega bi ostali odnosa ji nepopolni. V zadnjem času je Italija zaplenila nekaj ruskega M aga in kapitala. Na- to smo takoj cdjsovo- proti njegovemu svobodnemu razvoju. Jugoslavija Vzpostavitev proste trgovin« s tujimi valutami in devizami In odprava sistema konvencionalnih tečajev. BELGRAD, 20. Uradno poročilo finančnega ministra naznanja, da se bodo jugoslovesske borze ravnale od 20. decembra dalje po novem pravilniku, s katerim se med drugim vzpostavlja prosta trgovina s tujimi devizami in valutama in se odpravlja sistem, po katerem so se določevali za valuto konvencionalni tečaji. Pred rekonstrukcijo jedva sestavljene vlade? BELGRAD, 19. Novo sestavljena, homogena radikalna vlada g. Nikole Pašiča1, ki je kot mandatar prevzel od krone gotove obveznosti, je takoj naletela na tež-koče zelo delikatne narave. G. Nikola Pašić je odi krone sprejel mandat za sestavo vodilne vlade, v katero naj bi bile sprejete tudi druge parlamentarne skupine tako, da bi bila ta vlada izraz celokupnosti in da bi ne predstavljala samo del naroda. Radi tega je najpreje poskusil in £e vedno poskusa g. Nikola Pašić, da pridobi za sodelovanje v vladi SKS. muslimanski narodni. Demokratski desničarji. BELGRAD, 19. V pisarni predsedstva na. rodne skupščine je b i snoči sestanek demokratskih desničarjev. Pribičević je uvedel razgovor v vprašanju, ako bi bilo oportuno, da vstopi ta skupina v volilno vlado, dalje sta bili razmotrnvani tudi vprašanji o ohranitvi edđnstva v demokratski stranki in o prehodu demokratov v opozicijo. Neodločnost muslimanov. BELGRAD, 19. Min predsednik g. Nikola Paš:ć je v zadnjih dnevih skušal pridobiti tudi Maglajevićevo muslimansko skupino za sodelovanje v vladi Maglajićev poslanski klub je snoči ob 19. imel sejo. Izdan je bil kratek komunike: «Muslimanski narodni klub je po vsestranski debati* o politični situaciji in o taktiki stranke definitivno s tvoril sklep, da čuje mnenje strankinih prijateljev. Razgovori o situaciji se bodo nadaljevali na sestanku, ki se ima vršiti dne 25. decembra v Sarajevu.* __ V pogajanjih s Pašićem zahtevajo muslimani zase dva resorta. Pričetek volilne borbe. BELGRAD, 20- Čeprav so točke dnevnega reda zadnje seje narodln; skupščine bistveno drugačne, je jasno, da bo narodna skupščina razpuščena, ker bo ministrski predsednik Nikola Pašić takoj po predstavitvi nove vladte dal. prečrtati kradjev ukaz o razpustu narodne skupščine in razpisu novih volitev. Splošno pričakujejo, da udeležba na zadnji seji nie bo mnogoštevilna, ker so razni parlamentarci že odpotovali na vcl;lno agitacijo. Demokrat je so že pričeli z volimo kampanjo in Ljuba Davi-d-ović je takoj, ko je bila sestavljena nova vodi na vlada, odšel med svoje volilce. Ljuba Davkbović je odločen voditi borbo proti radikaleem z vso odločnostjo in vztrajnostjo. BELGRAD, 20. Takoj po objavi novose-stavljene voHlne vlade je g. Ljuba Davi-dovič odpotoval v Kragujevac, središče Štmiadije, kjer ima med volilci najkrep-kejšo zasloanbo. 2 njim 9o odpotovali dr. I. Ribar, dr. An^elinov'ć 3n še drugi demokratski posdanei- Demokrat je so sklenili organizirati in voditi cdiksćno volilno borbo proti radakaloero. Na shodu v Kragujevcu je g. Ljuba Davidović imel obširen političen govor, v katerem je pozival demokratske Šumadince, da se strnejo v krepko fronto ter izvojujetfo demokratski misli pri bodočih volitvah zmago, kakor so jo bili izvojevali za ujedinjenje naretda. Dr. Ivan Ribar je omenjal, da vsaik Hrvat in Slovenec z vsemi simpatijami zasleduje delovanje Šumadince v in da zro z zaupanjem v bodočnost, ko bo Šumadija izvojevala tudi notranjo konsolidacija države. Demokratska stranka pripravlja volilni manifest na narod. Proglas demokratskega poslanskega kluba. BELGRAD, 2Q. D«nrJrrafdki poslanski klub je izdai včeraj sledeči komunike: «V želj?, da pojasni javnosti razvoj dogodkov zadnje krize, ki 6e je končala s sestavo radikalne volilne vlade podi g. Pašićem, konstatira demokratski poslanski klub sledeče: 1. Čim je bila z- ostavko koalicijske vlade z dne 3. decembra otvorjena vladna kriza, se je demokratsk«! poslanski klub postavil na stališče, da je treba* sestaviti novo poslovno vlado na stari bazi, a z omejenim delovnim programom, po katerem bi imela narodna skupščina pred razpustom' rešiti samo zakone o invalidih, o uradnikih, o agraru in a kmetskih kreditih ter novelo k stanovanjskemu zakonu. Nato bi se moglo preiti na volitve* Podpredsednik demokratskega kluba Andra Radovič je obvestil g. Pašiča kot mandator ja krone o tem sklepu demokratskega kluba, naglašujoč, da je bil sklep soglasen. 2. G. Pašić si je, toknačeč svojevoljno no« trainje raznkere v demokratskem klubu, ustvaril prepričanje, da obstojata v klubu. terem naglasa popolno solidarnost kluba glede donošenja navedenih zakonov. Za vsakega človeka je moralo po tolik h izjavah biti torej jasno, da vztraja demokratska stranka kot celota neomahijirva na svojem {programu in na deklaracijah svojega kongresa ter resolucijah, v katerih se je stalno naglašalo, da temelji njena politika na čuvanju vidovdantsike ustave, k3 je v veliki meri njeno delo. 3. Predsednik skupščine dr. L ukine je pri obveščeoju kralja predlagal, naj se sestavi nova vlada na podlagi koalicije med radikali in demokrati za rešitev imenovanih zakonov. Tega stališča predsednik skupščine dr. Liiik jiić nikdar ni opustH, ampak je jamčil za delomoežnost skupščine, ako radikalna stranka sprejme ta delovni program- 4. Kljub temu, kar je gori navedeno, je g. Pašić, da ba sestavil radikalno vJaJo, poročal kralju še dalje o razkolu v de- . c-, kratskem klubu m je končno l aciikćvini klub izdal 'komunike, v katerem1 odklanja koalicijo z demokrati Na ta način je rad*1 ;!"- -h stranica svojevoljno in zavestno r - A a široko :-kcijo za ohran'jtev vidovdans^e us!avfc m zlomila režim, ki je, naslanjajoč s«r. a dve veliki in dve malj parlamentarni skupini, imel v skupščini solidno večine. Nova volHna vlada se naslanja na ne' no in&r -išint ni dobila v narodu niti četi glasov. A* . tori te ta države, zasnovane na kšov Aaiv-k? ustavi, je s tem znatno oslabljena l^adl kalna stranka je v namenu, da dtabi o. ' '-č ' v svoje roke, zaradi strankarskih cilje, onemogočila rešitev najvažnejših vprašanj, od kojh je odvisen razvoj države. Invalidi ne bodo dobili pravičnejše podpore, ki jim jo dolguje diržava, uradniki ostanejo br^z garancij za svoje pravice 2n brez izboljšanja svojega materialnega položaja, agrarno vprašanje je v rokah partizanov, kar je izvor neštevihiih zlorab, masa naroda še dolgo ne dobi podpore za razne kredite, med stanovanjskimi najemniki in stanodajalci se bodo neznansko povečali spori. Demokratski klub smatra, da je s to rešitvijo krize uveden režim manjšiine brez kontrole in plemenski režim, ki bo še bolj razvnel strantkanske strasti in izzval mržnjo med posameznimi deli naroda, kar bo globoko ipretredb državni organizem. Da je bilo zadržanje radikalnega kluba napram vMovdanski ustavi dvolično, dokazuje najbolj dejstvo, diai se nahajajo v Pašić evi v o* lilni vladi Protićevi pristaši, ki ne morejo tvoriti jamstva za čuvanje ustavnih pridobite v». Poljska Pogreb predsednika Narutowicza — Nad 50.000 udeležencev — Nad 200.000 ljudi na ulicah. VARŠAVA, 20. Včeraj je bilo truplo predsednika Narutowicza svečano prepeljano z dvorca Belvedere v kraljevski dvorec. Sprevod, ki je bil veličasten, je šel po glavnih ulicah. Tekom sprevoda so bili zaprti vsi uradi, vsa skladišča in vse delavnice. Po vsej Poljski so zvonili zvonovi na cerkvah k mrtvaškemu sprevodu. Po ulicah, koder je šel sprevod, so bile svetilke zažgane in pokrite z žalnimi pečatni. Sprevod je krenil iz Belvedera opoldne ob zvokih državne himne «Jeszcze Poljska nie zginila* in se )'e premikal med zame tavanjem snega dve uri med dvema vrstama ginjenega in tihega ljudstva. Pred uradnim sprevodom so šli z zastavami zastopniki vseh socialističnih organizacij, kmetov, dijakov, delavcev in šol. Na čelu uradnega sprevoda je bil general Ku-linski, kateremu sta sledila dva eskadrona konjenice, dva bataljona pehote i^ ena topniška baterija. Prihajala so nato zastopstva menihov, nun, seminarjev in duhovništva stolni kapitelj, kardinal Makowski, apostolski nuncij mons. Lauri, škof, duhovništvo in ka-pitelj iz Gula in takoj za njimi mrtvaški voz, vlečen od štirih parov konj. Krsta je bila pokrita s poljsko zastavo. Na obeh straneh voza so šli visoki državni uradniki med dvema vrstama vojakov, ki so nosili bakl)e. Sledili so nato sinovi in sorodniki, za njimi pa uradniki civilnega in vojaškega doma pokojnega predsednika, maršal zbornice Rataj, maršal senata Trampesyrski( ministrski predsednik Sikorski, vsi vladni člani, ameriški, angleški, francoski in italijanski poslanik in ves diplomatski zbor, za njim pa zbornica in senat, razdeljena po političnih skupinah. Narodni Poljska vlada zahteva pomoč tiska za pomirjen je duhov. VARŠAVA, 20. Ministrski predsednik Sikorski je sklical zastopnike tiska ter jih prosil, da sodelujejo pri pomirjevanju duhov. Omenil je, da inozemski listi prinašajo vesti, ki so pretirane; čital je celo članke, ki opisujejo Poljsko, kakor da bi v njej divjata meščanska vojna. Zanikal je ob enem vse take vesti. Tudi vladni ko-mdsar je sklical novinarje ter jih pozival v istem smislu. Rusija Sovjetske republike se zbližujejo. LONDON, 20. V neki objavi naznanja ruska trgovska delegacija, da jei vseukra-jinski sovjetski kongres v Moskvi sklenil resolucijo, v kateri priporoča združitev raznih sovjetskih republik v eno samo -država, katera bi se imenovala Zveza so« vjetsikh socialističnih republik. Proces proti socialističnim r«vol«cionxrccm. 11 obtožencev obsojenih na smrt. LONDON, 20. «Times* javlja, da se je v Pe-tnogradu končal proces proti socialisiičniir. revoiucionarcem. 11 obtožencev je bilo obsojenih na smrt. Stališče sovjetskih republik napram konferenci. LONDON. 20. Listi prinašajo vest iz Moskve, da so pcslali sovjeti Čičerinu brzojavko, v kateri zahtevajo, naj jasno obrazloži, da sovjetske republike ne bedo do-pustile, da bi buržoazija ckrnila sovjetske mterese iln da se ne bo priznala nobena pogodba, ki bi biia v nasprcihstvu z interes j Zveze sovjetskih republik- Ogrska Ogrska zasikuje. ^UDAPEST, 20. Ogrska brzojavna agen. /avl ja: Odločno itn ura in o se zaniica ve c, katera je bila objavljena v Pragi, in glasom katere je ogrski vojni: mkii3ter na neki tajni seji parlamenta izjavil, če ne bosta konferenci v Lausanni in Bruselju :meli uspeha, bo treba- doseči revizijo mirovnih pogodb z vojno. Na tajni seji se je razpravljalo samo a zadevi, kil se je tikala osebno nekega poslanca. Francija. Francozi so izpustili nemške ujetnike. BERLIN, 20. Wolfova agencija objavlja to-le poročilo: Nemški poslanik v Parizu, -ki se že več časa trudi, da bi dosegel osvoboditev nemških vojnih vj,etnikov, ki se še nahajajo v Franciji, je dobil od francoskega ministrskega predsednika Poincareja zagotovilo, da se bo vpraš«n;e vojnih vjetnikov ponovno proučilo. Večina vjetnikov je bila že oktobra pomilo-ščena in tudi zadnjim patim vjetnikom, ki se še nahajajo v Toulonu, je bila dovoljena ara-nistija in se bodo čim prej poslali v domovino. Nemški narod je hvaležen francoski vladi, da je rešila na taka humanitaren način to vprašanje, ki je toliko časa zastrupljevalo nemško javno mnenje in odnošaje med obema državama. List «Germania-> piše: «Fraccija je častno izpolnila svoja besedo. To se mora priznati, ker so vjetniki, ki so bili sedai pomilo-ščeni, izvršili težke zločine. Angiiia Državljanska vojna na Irskem. LONDON, 20. Borbe med vladnimi, četami in republikanci so se v zadnjem času poostrile. Vstaši so se vrgli sposobno vnemo proti železnicam, katere razdirajo, tako da nastaja občutno motenje premeta.. Te dinJ so vjele vladne čete nekcliko -\sta'5ev, ki so.se udeležili takega pohoda proti železnicam. BiH so jpicistavljeni pred vojaška sodišče, katero je sedem izmed njih cbao/jilo na smrt. Obsojeni* so bili ustreljeni v ječi v Dubiinu. Vest, da je bil vjet tudi sam De Valera. se ne potrjuje. Amerika Ameriški program za rešiiev odškodninskega vprašanja. LONDON 20. Listi javljajo iz Washinj|tona da obstoja ameriški program za rešitev odškodninskega vprašanja v teh-le točkah: 1} Zedi-njene države se bodo dale zastopati v Komisiji« ki ima nalogo proučiti razmere v Nemči;i in določiti vkupna svoto odškodnine. Ta svota bo morala biti pravična in ne bo smela presegati plačilne znnoznosti Nemčije. 2) V slučaju, da evropske države odobre to svoto, bi zedi-njene države dale zagotovitev, da so ameriški bankirji pripravljeni izdati posojilo in taka omogočiti Nemčiji amortizacijo njenega dolga. Amerika bi bila pripravljena pristati na mani ^.'strogo stališče glede plaćanja zavezniških dol- demokrati imeli na čelu Korfantyja, generala Halierja in gov< nadškofa Teodorowicza. Pred man:šinskimi J - skupinami so šli rabini. Maršal PitodskC na-| KOItfereitCa V LSUS£NHS čelnik generalnega štaba, je poslal svojega za- > stopnika, ker je bolan. Zavezniki proti turškemu in ruskemu proti Pogreba so se udeležili tudi vsi poljski generali, ki se nahajajo v mestu. Za njimi so šli francoski in italijanski generali ter poveljniki inozemskih vojaških misij in vsi vojaški zastopniki. Nato so šli visoki uradniki ministrstev in zastopniki mest ter posebne delegacije. Sprevod je bil zaključen po topniški bateriji, po dveh bataljonih pehote in po dveh eskadronih konjenice. Ko je sprevod prišel v kraljevski dvorec, so nesli minister vojne in pravosodstva-in visoki državni uradniki krsto v dvorano vitezov. Med tem je godba igrala j državno himno. Kardinal Rakowski je med igranjem orkestra in petjem blagoslovil truplo, šča blagoslovil truplo. Sprevoda se je udeležilo nad 50.000 oseb. Na ulicah je prisostvovala sprevodu množica nad 200.000 ljudi. Vnanjemu ministrstvu prihajajo iz vsih držav sožalnice. Posebno mnogo sožalnic je prišlo iz Švice, kjer je bO Naruto-vricz zelo znan. načrta za rešitev vprašanja Dardanclske ožine. Romunska, jugosiovenska in grška delegaciju na strani zaveznikov. - Pred odločitvijo. LAUSANNE, 20. Na današnji seji je lord Curzon v imenu zaveznikov odgovoril ruski in turški delegaciji na njune proiinačrte glede vprašanja Dardanelske ožine. Rekel je-, da je ruski načrti nesprejemljiv, ker vsebu'e poizkus, da bi se Črno morje popolnoma zaprla« Ta poizkus je v popolnem navzkrižju z načelom prostosti Dardarelskih ožin, ki so ga zavezniki postavili kot podLago za svoje predloge. Lord Curzon je nato pripomnil, da vsebuje tudi turški protinačrt v svojem delu, ki se tiče demilitarizacije, nesprejemljive predloge, katerim je namen, da izključijo Orno morje od demilitarizacije. Lord Curzon je tudi izjavil, da je nemogoče sprejeti turške predloge, da bi Turčija v slučaju vojne lahko izpremenila določbe glede demilitarizacije, ne da bi bila obvezana vzpostaviti te klavzule pa a »KUlNUSl* Trst, dae 21- decembra 1922 predlog, da naj bi Turčija imela pravico imeti v G ali polju posadko 5000 mož. Turški predlog gre tudi za tem, da bi povsem izpremenil za. vezTBšioe predloge glede prostosti Dardanel-skih o ž m. Turki zahtevajo, da naj se število |adfy ki bodo smele skozi Dardanelsko ožino, računa skupno za vse tt*e mornarice, tako da bodo smele s!kozi Dardanele k večjemu tri fruje ladje. Razen tega predlagajo Turki zapletene določbe glede hitrosti in oborožitve teh ladij, raztegnitev demilitarizirane zone na -20 milj od vhoda v Egejsko morje. Sploh je Lord Curzon poudarjal, da turški predlogi niso sprejemljivi, ker so zavezniki že dovolj razpravljali o vseh teh vprašanjih in prišli do skrajne meje koncesij. • Lord Curzon je razen tega izjavil, da je nesprejemljiv turški predlog, naj se komisija za Dardanelsko ožino omeai' na zagotovitev plovbe in naj se ne vtika v .kontrolo demili-tariazcife in nadzorovanje vojnih ladif. Jamstva, ki se nudijo Turčiji z njenim vstopom v Društvo narodov za slučaj kršitve določeb za Dardanelsko ožino — je zaključil lord Curzon — 2adostno jamčijo za varnost Turčije. Spričo zavezniškega načrta, ki določa, da se vojne ladje ne smejo zadrževati v Dardanel-ski ožini, se ne bo mogel nikoli izvajati kak pritisk na turško prestolnico, za katere obrambo lahko Turčija povsem zadostno poskrbi, ker bo ohranila svoje obrambne sile in prostost gibanja turškega brodovja. Turška delegacija si je pridržala ponoven odgovor na zavezniške predloge glede demilitarizacije in prostosti morski hožin. Poudarjala je vnovič, da se komisija za Dardanelsko ožino ne sine brigati za drugo nego za zagotovitev proste plovbe. Zahtevala je nato odločno, naj se zavezniške države obvežejo, da bodo z vsemi sredstvi skrbele za spoštovanje prostosti Dardanelskih ožin tudi v slučaju vojne proti Turčiji. Ruska delegacija je branila svoj protinačrt, poudarjajoč, da je pristala na izjemo cd svoje zahteve po «mare clausum» (zaprto morje), samo zaradi znanstvenih in humanitarnih vzrokov. Pripomnila je, da je pripravljena sklicati konferenco držav ob Črnem morju, na kateri se bodo določila vzajemna jamstva za varnost vseh prizadetih držav, Rusija zahteva, da se ta vprašanja urede brez posredovanja drugih držav, ki bi prišle s svetimi ambicijami vojni. Nemogoče Je končno sprejeti turiki in povzročile nove mednarodne konflikte. Ru- f fev na Balkanu vsled vstop« Turčije v m--» Am T«"*^ i—J- — -ja ^ tudi proti kontroli mednarodne komi- j Evropo ni še odstranjenaL je, katero pa vtndar sprejema, če_ se ta potcm imamo tu Se Rusijo* Daaes se že opaža tvorba nove grupacije v Evropi. Vzhod in Zapad, Vzhod z Rusffo na čelu obsega Turčijo, velik del Azi^e in morda že Nemčijo, a Zapad1 tvorijo zapadne vesel le s svojimi trabanti Če. se nasprotstva med Zapadom in Vzbodbm n® ublažijo, tedaj je nevarnost bližnjih spopadov nekaj resničnega. Ta grupsrcija je danes še-le v povojih toda z oziram na nagHco, s katero se v zadnjem desetletja razvijajo svetovni dogodki, je pričakovati, dia se v slučaju nevarnih zapletijajev črez noč ustvari natančno določena grupacija evropskih sit. Taka točno oipreaieljeaa grupacija evropskih držav pa bi morala v najkrajšem času dovesti db vojne. Vkljub dolgotrajni vojni dterbi, vkljub vsem gfozotam in uničevanjem vofne, je nova vojna možna ravno vsied nakopičenega sovraštva; v tlačenih ,in ogroženih narodih. In za temi narodi stoji grozilno boljševika Rusija, ki zasleduje svoj cilj, ne meneč se za stranke in mam.j še cilje svojih zaveznikov in bodočih prijateljev in pristašev. sija sije, Katero pa _ _ omeji na nadzorovanje plovbe v Dardanelski ožini. Rusija zasleduje politiko miru, ogroža-nje turške suverenosti pa je politika vogne. Rusija — je zaključil Čičerin — ni osamljena, temveč ima za svoje zaveznike davkoplačevalce vseh drŽav, kateri se bore proti troškom za oboroževanje. Romunska, jugoslovenska, bolgarska in grška delegacija so se pridružile zavezniškim predlogom. Veoizelos je posebej opozarjal na pravico Grčije do članstva v komisiji za Dardanelsko ožino na podlagi njenih trgovskih in pomorskih interesov na Črnem morju. Lord Curzon je zelo odločno poudarjal, da so prišli zavezniki do skrajne meje svojih koncesij m da se ni mogoče vrniti k razpravi o vprašanjih, o katerih se je že razpravljalo 15 dni. Odklonil je predlog, naj bi se vršile še nadalnje seje zaradi Dardanelske ožine in je pristal edino-le na to, naj se vrši Še ena sama, zadnja seja, na kateri bo seslišan odgovor turške delegacije. Po prošnji Izmet paše, naj se njegovi predlogi vpoštevajo, ker gre za življenske interese Turčije, je bilo sklenjeno, da se bo zadnja seja vršila jutri popoldne. Manjšinsko vprašanje, - Albanija in turški javni dolg. LAUSANNE, 20. Včeraj se je sestala podkomisija za manjšine, ki je začela razpravo o zavezniškem načrtu in turškem protinačrtu. Turška delegacija je vztrajala pri zahtevi, naj se z besedo je zavlekel tudi naše društveno življenje na drugo pot — boljšo? Kdo ve! Duša skoro vseh društev je dandanašnji mladina. Njej poverja narod oedaj vse nade, ki j'h goji v dru&tivih. To je prav — novi čas zahteva nove ljudi in naša mladina — vzgojena v duhu časa, bo brezdvomno postala to, kar s* je stavičl za cilj — isti narod, isto srce a drugi ljudje. Mora. tako biti — čas ukazuje*. Ako pogledamo sedanje društveno življenje — posebno javno, moramo nehote opaziti, dia se ponavlja v sUnrh konvulzih. Danjefc je delo intenzivno, jutri zasipi in se v sunku čez nekaj časa zopet pojavi. Vzroka temu ne v etno — sklepajmo pa lahko, da sedaj naša društva preživljajo zdraVo krizo — preporoda. Je li res že tu tisti zlati čas? Gmotno krizo naših društev smo ze prestali — žalosten čas ognja in smodnika — sedaj je tu moralna kriza v notranjosti društev samih itn tudi ta bo kmalu prešla. V prerojenih društvih bo zavladal novi rod, in brslel iz korenin zdravil njegovih prednikov. In društva bodo imela še točneje začrtano pot, — tik ob narodu z njim skupno do istih ciljev — dtaševnega vstajenja. Naša društva so naš obstanek — njih hiranje je naša bofezže-n, njih proč vit je naše veselje. Mi bomo tu, dokler bodo društva _in ako društev ne bomo imeli, bomo za večno pozabljeni in skriti Narod — društva so tvoje žile — ako je sveža kri v njih, boš tudi ti zdrav! Češki narod posveča svojemu društvenemu življenju posebno pažnjo. Organizatorji, kakor pokojna Pulpan, sedanji Reis, in drug! bodo večno v spominu češkega naroda. Puipanu, apostolu mladine donaša ista iz vseh delov češke redno vsako leto svežega cvetja na grct>- In češki narod je zdrav in njegova mladina je vzorna. Komur se bo posrečilo reformirati naše društveno življenje, da bo po možnosti v vsem odgovarjalo zahtevam časa, ta bo brezdvomno laUco zakHcal: »Heureka!* — našel sem nekaj, kar fe narodu potrebno. Vsa naša društva spaja en sam in vzvišen namen — koristiti' narodu — le sredstva so različna! Zato bo ena sama reforma vsem društvom Ustregla. In tega potrebujemo! Poskušajo naj se sistenri, uporabljajo rajzoe taktike — med tisoči bo ena gotovo prava. Posebno naj se hitro sistenrizirajo delo mladinska društva, ki so ponos in up primorske raje! Procvit teh društev je balzam za rane julijskih Slovencev. Bodočnost fe mladine — ona jo bo ravnala! Zato je) hudi naloga mladine, da se na to pripravi — da spozna' odgovornost, ki jo čaka. Dobri društveniki, dobri narodnjaki in obratno!. Sevedla je tudi za mlade rame to breme pretežko, zato mora narod slediti s pripravljeno roko delu mladine. In če bo delo mladine res delo za narod, delo za blagor tega velikega, naravnega- dru- NOVOLETNA VOŠČILA. Vse gg. trgovce, obrtnike, gostilničarje itd., ki se hočejo po-flhunti iiiiifcjfa lista, da voščijo svojim odjemalcem, gostom, in prijateljem srečno novo leio, vljudno prestaro, da sam pravočasno dopoš-Ijejo svojo narocŠb. Ker se morajo objave plačevati vedno t naprej, prosimo, da se nam istočasno nakaže tudi znesek L 30__ Uprava lisia «Edinost« Trst, nt S. Francesco 20/1 Štiridesetletni ca usmrtitve Oberdaaa. Včeraj ee je obhajala štiridesetietnica Oberda-nove usmrtitve, ki se je izvršila dne 20. decembra 1882. Oberdan je bil obešen na dvorišču nekdanje velike kasarne, ki se sedaj imenuje po njem «Caserma Oberdan». Oberdan je pripadal k raznim tajnim iredentističnim organizacijam, ki so se ustanovile v Trstu tako; po koncu vojne iz 1. 1866. Ko je dovršil svoje srednješolske študije v Trstu, je šel najprej na tehniko na Dunaj in je pozneje nadaljeval šole v Italiji, kjer je bil v stalnih zvezah z vsemi iredentističnimi organizacijami v Italiji in njenimi voditelji Iredentistično gibanje je bilo posebno močno v prvem desetletju po vojni iz 1. 1866., medtem ko je začelo pozneje opadati predvsem radi tega, ker se je Italija bila priklopila k trozvezi in je morala sprejeti gotove obveze, ki so bile naperjene proti ire-dentističnemu gibanju, Trozvezo med Avstrijo, Nemčijo in Italćjo, ki je bila sklenjena 1. 1882., so smatrali vsi iredentisti za velik udarec. Istega leta se je slavila v Trstu petstoletnica priključitve mesta k Avstriji. To proslavo so smatrali iredentisti za Še hujši udarec in so vsled tega sklenili, da se mora ta prilika porabiti za kako veliko protiavstrijsko demonstracijo, ki bi vzela slavnosti ves pomen. Kljub vsem agitacijam pa se je bilo Avstriji posrečilo organizirati omenjenega leta veliko pomorsko in industrijsko razstavo, katero je obiskal tudi cesar Franc Jožef. Oberdan in njegovi tovariši so sklenili tedaj, da se mora nameravana demonstracija izvršiti v obliki atentata na cesarja. Za izvršitev atentata sta se javila Oberdan sam in njegov prijatelj Dona ti Ragosa iz Buj v Istri. Dne 15, septembra 1882. sta se oba sestala v Vidmu in naslednji dan sta se odpeljala v kočiji na avstrijsko ozemlje. Dne 17. septembra se je Oberdan ustavil v Ronkah v neki gostilni, medtem ko se je nje* gov prijatelj odpelijal dalje proti Trstu. Oberdan je bil še isti dan aretiran od nekega orožnika, kateremu so pomagali tudi drugi ljudje. Aretacija se je izvršila po srditi borbi med njim in orožnikom, katerega je Oberdan tudi ranil s strelom iz revolverja. V Ofcerdanovi sobi so našli pri preiskavi zabojček z dvema bombama, ki ju je aretirani priznal za svoje. Iz Ronk je bil Oberdan prepeljan v zapor v Trst, medtem ko se je bilo njegovemu prijatelju posrečilo se tajno vkrcati na neko italijansko ladjo, na kateri se je zopet rešil v Italijo. Oberdan je pri sodni obravnavi priznal, da je bil njegov namen umoriti cesarja, in je bil obsojen na smrt. Obešen je bil, kakor rečeno, dne 20. decembra 1. 1882. na dvorišču sedanje- «Ca_ serma Oberdan». Italijani ga slavijo kot velikega narodnega mučenika. Italijansko - čehcslovaška konferenca. Po jiapornih pogajanjih sta se italijansko in čeho-slovaško odposlanstvo sporazumeli za sklep sledečih dogovorov: glede znižanja pristojbin javnih skladišč; glede stabiliziranja jadranskih tarif; glede direktnih vlakov; glede sklepai posebnih konvencij za pomorske prevoze; glede telefonske službe; glede potnih listov. Doseženi sporazum je velike važnosti radi dejstva, da uveljavlja načelo, da morajo imeti tarife značaj konkurenčnih tarif in ker dopušča železniški upravi, da uravnava tarife po kolebanju valute in po posebnih potrebah danega trenutka. Dogovori sklenjeni na konferenci bodo morali biti spopolnjeni s konvencijami med paroplovnimi družbami ter uvozniki in izvozniki. — Čim bo za to ppsebej določeni odbor sestavil besedilo dogovorov, se bodo isti lahko podpisali. Stopili bodo v veljavo, čim bodo odobreni od prizadetih vlad. Nasedli so! Te dni so poročali italijanski listi z ogorčenjem, da je kongres 3. intema-cionale v Moskvi pozval italijanske maksima-liste, naj se združijo s komunistično stranko. Nekateri listi so razburjali italijansko javnost s sporočilom, da prevzame vodstvo te združene italijanske stranke sam Zinovjev, član sovjetskega izvrševalrega odbora. Na to je razglasil «GiornaIe dTtalia® debelo tiskano, da s-o Zinovj-eva prijeli v Bologni v vlaku. Na široko pripoveduje, kako da je varnostno ob-lastvo v Bologni prejelo iz Trsta poročilo, da se je neki Rus z imenom Zinovjev odpeljal z D-vlakom v Italijo. V Bologni so preiskali ves vlak in ukrenili vse potrebno, da se oseba tujca ugotovi. In res so našli nekega Rusa v spalnem oddelku. Potnik je seveda debelo gledal, ker ni razumel, kaj hočejo od njega. Pokazal je svoj potni list, v katerem je bil označen za Aleksandra Zinovjeva, starega 68 let, iz Petrograda. Uverjeni, da so zasačili pravega rovarja, so ga varnc-stni organi odvedli na re_ J - — « -- - - Z 1r «m Inovt^f Pi-o^olrt Ahriie^on n jpi gena, vendar pa nevarnost novih zaoletlia- napram ujet! darstveni komisariat Prefekt, obveščen o tej aretaciji nevarnega propagatorja, je hitro to brzojavno sporočil ministrstvu za notranje stvari v Rimu. Rus je seveda slovesno trdil, da ni istoveten z vodjo boljševikov. Nista mu koristili niti pripombi ruskega in francoskega konzula v Rimu (v potnem lsistu), da ni nikak boljševik. Vsi njegovi ogorčeni protesti so bili brezuspešni. Ministrstvo za notranje stvari je brzojavilo v Bologno, da navedbe, ki jih je dal Rus v Bologni, ne soglaSajo z onimi, ki jih je podal v Trstu, Na to je odredil prefekt, naj nevarnega Rusa odpošljejo v Rim. «Giornale d'I-talia* je priobčil tudi životopis boljševika Zi-novijeva. Razburjenje v Bologni in v Rimu velikansko. V Rimu pa so se uverili iz listin, da so sicer res^ prejeli nekega Zinovijeva, ne pa pravega. Prijeli so nedolžnega potnika Aleksandra Dimitrijeviča...... ki nima prav nič opraviti s sovjetskim izvršilnim odborom v Moskvi, Se manj pa s socialistično - komunistično propagando v Italiji! Lovili so volka in zagrabili so goloba. Nasedli so. Razburjeni Rimljani pa so se mogli oddahniti od strahu pred pravim, nevarnim Zinovijevim, — «Ind£pendentex>, To je bil pred vojno list, ki je odkrito zastopal skrajno, iredentistično smer v tukajšnjem italijanskem taboru. Značilno pa je, da je imel tedaj le malo zaslombe pri ljudeh, ki se danes gnetejo v prvih vrstah velikih patriotov. Njegova naklada je iznašala le nekaj stotin izvodov. So bili pač drugačni časi tedaj in — drugi gospodarji. Z gospodarji se menjajo seveda tudi ljudje. Razume se, da je bil «Indi-pendente* neizprosen nasprotnik Slovanov. Priznati pa moramo, da je bil način njegove pisave dostojen in se ni spuščal v osebne prosta šč ine, kakor to danes, žal, tako v navadi v politični borbi proti nam. Tako pišejo pač ljudje, U čisto služijo svoiim idealom. Zato je tudi moral prenehati z izbruhom vojne, d očim so mnogi, danes tako glasni, dalje živeli — pcf razmerah. Sedaj je začel «Indipendente» zopet izhajati in urejeval ga bo prejšnji urednik Ric-cardo Zampieri. Radovedni smo, kake smeri ba ubiral, ko je tu že toliko velepatriotičnib glasil? Združitev fašist o vske in D'Annunzijeve Zveze pomorščakov. Zveza pomorščakov, katere osrednje vodstvo se nahaja v Genovi, se je bila že pred nekoliko meseci postavila pod okrilje politikujočega pesnika D Annunzija. S tem se je Zveza pomorščakov ločila od tako-imenovanih «prevratnih» delavskih organizacij in se «povrnila» na narodno podlago. Čim še jeto zgodilo, se je začel pesnik D'Annun-zio pogajati z Mussolinijem o združitvi «svoje» Zveze s fašistovsko Zvezo pomorščakov in par tednov pred fašistovsko revolucijo §e bil tudi sklenjen sporazum, s katerim se je Mussolini obvezal, da razpusti fašistovsko zvezo pomorščakov in ukaženjenim članom, naj vstopijo v D'Annunziievo. Đ^e 14. t. m. je bil sklenjen in podpisan v Milanu sporazum glede izvršitve omenjene pogodbe. Po tem sporazumu ostane kapitan Giulietti nadalje glavni tajnik zveze pomorščakov s to razliko, da mu bo stal ob strani poseben upravni svet iz 5 članov. Dva člana upravnega sveta bo imenoval Mussolini kot načelnik fašizma, dva kap. Giulietti kot odgovorni tajnik Zveze pomorščakov in petega bi določili ti štirje člani na podlagi medsebojnega sporazuma. Ako bi bil tak sporazum nemogoč, bo obstojal upravni svet samo iz štirih članov. Ta sporazum sta odobrila Mussolini in D'Annunzio in nato je izdal Mussolini dne 18. t. m. ukaz o razpustu fašistovske zveze in o pristopu njenih Članov v Zvezo italrjansdcili pomorskih delavcev. Na ta način —- je rečene v posebnem poročilu, ki ga je ob tej prilik: razposlala poluradna agencija Štefani — se j< doseglo pomirjenje med pomorščaki in njihov? Zveza, katero bo fašizem priznaval in ščitil, se je povrnila v kolovoz narodne in fašistovske politike. K zadevi obnove obilnih dovoljenj za javne lokale, V tej zadevi smo že priobčili odlok kraljeve prefekture v Trstu, Potrebno je, da podamo v naslednjem glavne tozadevne določbe zakona o javni varnosti. Pod javnimi lokali, ali bolje: javnimi obrati (eserctzi pubblici) razume omenjeni zakon (čl.50) sledeče obratei: Prenočišča, rcstavra_ cije, gostilne, krčme, kavarne ter druge obrate, v katerih se na drobno prodajajo ali zavživajo vino, pivo, likerji ali dlruge pijače, nadalje javne dverane za biljard ali druge dovoljene igre ter kopal šča. Le ti javni cfcrati1 so torej obvezani prositi za obnovitev. V poslovniku, ki je dcdieJjen omei-njenemut zakonu, je zapisano, da se cbno-vitiev koncesije zabeleži na koncesijski listini. Prošnji za obnovitev bo< treba torej priložili koncesijo- Ke MIHca za narodno varnost. Poslanec Finzi je predložil pred par dnevi načrt za preureditev vojaške organizacije fašizma In za obratovanje milice za narodno var-, ncćrt. Pri toussolmiju se je vrš-'lo pred vće-rajšn;kn zaključno posvetovanje, na katerem je biia določena korsčnoveljaviia oblika omenjenega načrta. Kakor poročajo ne kateri risnskš iisti, predvideva ta načrt, Ida se bodo z ncHvoustanovljeno milico spojki karabinerj; in kraljevi stražniki, tako da bodo skupno s fašisti tvorbi novo enotno policijo. Častniki bodo imenovair. s kr. odlokom na predlog vojnega ministra. K predp sani iraiiiformi bo spadala tudi faši-ktcveka črna srajca. Ako so ti podatki rim. skih j is to v resntčni, bi to pcttnenilo, da bodo karab;nerji iui kr. stražniki popolnoma odpravljeni in nadomeščeni z ncvo faššstcvsko policijo. Pozdravi vojakov. Vesele praznike in prečno novo leto voščita iz Spezrje Julijan SWkar :'ffi J- Belko. Pozdravi vojakov. Slovenski fantje v Sa-Iuzz>o prideljeni I. planinskemu polku, pošiljamo meiioge srčne pozdrave, starišem, bratom, sestram, fantom in dekletom. Obenem vam voščimo vesele božične praznike, ter srečno novo leto. Bog živi slovensko zemljo! Podpisani: Turk Jožef (Brje), Abram Franc (Kobjeglava), Likar Ivan (Otlica), Likar Franc (Doi. OtlicaJ, Pipan Jožef (Sveto), Gomizelj Mirko (DutovJje), Andrej Golja (ŽosJove pri Poumelcu), Stok Franc (Povir), Živec Franc (Pcvir), Stanič Franc (Brestovica), Klobas Ar.tcn (Brgudac Istra). Žgaljardić Anton (Čepić Istra), Božič Gabrijel (Slom Istra), Cerin Anten (Rnčjavas Istra). Slovenski fan-ie prideljeni k 2. polku težkega poljskega topništva v Modeni, voščimo vsem starišem, bratom in sestram, fantom in dekletom in vsem čitateljem ^Edinosti", ves ele Božične praznike in srečno novo leto. Čeravno daleč od domačega kraja se vedno spominjamo svo^e domačije. Batista Rudolf in De-renčin Josip Ilirska Bistrica, Vovk Franc Plače, Pibrovec Franc Smrie, Roje Anton Vrbica, Zogar Josip Tomnje, Kovačič Anton Ost. Brdo, Jerkič Jožef Dobravl}e, Zobec Ivan Boljunec, Scvdat Josip Tolmin. Križman Andrej Rihenberg, Beligar Franc Kronberg. Tukajšnji srednješolci priredijo ob priliki božičnih počitnic dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Del. Kons. društva pri Sv. Jakobu božični večer. Na programu je igrica deklamacija, monolog in živa slika. Po končanem sporedu nas obišče Božič, kateri bo obdaroval vse one, ki so ostali ob priliki Miklavževega prihoda praznih rok. Veliko razsvetljeno božično drevo bo dalo čarobno sliko božičnega večera. Upamo, da se bo občinstvo udeležilo tega večera v čim večjem številu, da prebije sveti večer v prijetni družbi in v krogu naše dijaške mladine v njegovo največjo zadovoljnost. — Srednješolsko društvo «Zora». Važno! Izšla je knjižica, ki vsebuje vsa navodila in določbe za prejemanje invalidske pokojnine oziroma vzdrževalnih prispevkov starišem, sirotam in vdovam po vojakih, ki so v vojni padli ali izginili. Knjižica ima za prilogo tudi vzorce za vse potrebne slučaje prošenj. »Knjižica za invalide® stane L 2'50, po pošti 30 stotink več. — Pri pošiljat vi po pošti naj se nakaže denar prej. Tudi po povzetju se ne bo pošiljalo, ker so troški nerazmerno večji. Knjižica se naroča pri pol. društvu «Edinost» v Trstu. Danes zvečer ob 20.45 nastopi v gledališču »Teatro Filodrammatico« znamenita ruska plesalka in sestavljalka simboličnih plesov gospa Higcnija Taurskajo Papakosta. Ker bo njen nastop nudil obilo umetniškega užitka, se priporoča ljubiteljem ruske plesalne umetnosti, da se prireditve udeležijo v čim večjem števihi. _ Društvena ves*3 Društvo « Presveta* t Trstu o tvori po novem letu v prostorih «stare policije« pri Sv. Jakobu tečaj za italiiaričino za Slovence. Pouk ve bo vršil dvakrat na teden in sicer od 18.—19.30 ure. — Istcčasno bo društvo otvorilo tudi tečaj za slovenščino za Slovence, t. j. izpohijevalni tečaj za materinščino. Prijave sprejema tajništvo društva »Prosveten v Trstu, via Fabio Filzi 10. I, v uradnih urah (od 8 in pol do 13. in od 16. do 19. ure, izvz^mši praznike in nedelje). — Rok za vpisovanje za oba tečaja: do 30. decembra t. 1. — Pristojbine: za teča,; za italijanščino: Vpisnina 2 liri, mesečni prispevek 15 Kr; za tečaj za slovenščino: Vpisnina 2 liri, mesečni prispevek 10 tir. — Gmotno slabosioječi se lahko deloma oproste mesečnega prispevka. Če se priglasi zadostno število, se bodo /»tvorili tudi tečaji za srbo-hrvaščino in even-iuefno tudi za druge moderne jezike. Akad. fer društvo «Balkan», Danes ob 20 redni sestanek. Uro prej odborova seja v navadnih prostorih. — Odbor. — Hocolski otroški vrtec priredi v nedeljo dne 24. decembra ob 3 uri popoldne božičnico s petjem, deklama cijami in prizorčki. Po prireditvi bodo otroci otroškega vrtca obdarovani! Stariši in prijatelji mladine, udeležite se prireditve polnoštcvilno. TIJmItm Matica*. — Ustanovni občni zbor D. Ml m bo vita prve dni drugega meseca; zatorej naj vsak pravočasno javi svoj pristop k D. M. nt sledeči naslov: D. M. ul. Fabio Filzi 10,1. (uradne ure od 7 do 8 zvečer). Opozarja se, da se »prejemajo priprave za pristop k D. M. samo do 8 dni pred omenjenim občnim zborom. Požurite se zatorej, ker to je Vaša dolžnost! — Pripravljalo} odbor D. M. Po*nžuaac »Šolskega draitra« pri Sv. Jakobu priredi kakor običajno tudi letos božičnico v nedeljo, 24. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih »Konsumaega društva« pri Sv. Jakobu. Nastopali bodo gojenci otroškega vrtca s petjem, igricami, deklamacija mi, prizorčk itd. Ljubitelje naše mladine vabimo, da se udeležijo v čim večjem številu. Iz tržaškega žhfllanla Eksplozij« ▼ ulici Gtouae Cardncd. — Hada maščevanje. — Ponesrečen atentat. — Nad petindvajset najcacer. Bilo je včeraj popoldne okoli tretje ure, ko se je nenadoma zaslišala v ulici Giouse Carducci močna detonacija, povzročena po petardi, ki je počila pred trgovino muzikaličnih instrumentov Buffa. _ Kaj se je zgodilo? Nekaj fartistov, med njimi znani Mario Forti, je srečalo pred omenjeno trgovino tri druge fašiste. Med temi, ie bil neki Marijan Brelich, star,20 let, stanujoč v ulici del Bosco št. 18. Brelich je bil pred nedolgim časom izključen iz tržaškega faoja. Toda kljub temu je nosil črno srajco. Tudi sedaj, ko je srečal Marijana Fortija, je imel na sebi črno strajco. Forti pa ga je ustavit ter mu velel, naj sleče srajco, ker ni več fašist. Brelich mti ?e slabo odgovoril, kar je Fortija tako razkačiio, da mu je raztrgal srajco, - j ' i — Sed£$ bova poravnala zadevo — je dejal Brelich ter se odstranil nekoliko korakov. Nato je povlekel iz žepa petardo, jo zagnal proti Fortiju ter zbežal, Forti pa se ie vrgel ob tla (pri tem si js pretresel možgane), dočim se je petarda razpočila z močnim pokom v njegovi bližini, ne da bi ga ranila. Drobci petarde so pa ranili nad petindvajset pasantov. Ranjenci se imenujejo: Del Gos, star 20 let, stanujoč v ulici dell'Olmo, Coh Kari, star 20 let, stanujoč v ulici S. Michele, Volpin Ida, stara 25 tet, stanujoča v ulici Riborgo, Coter Marian, star 48 let, stanujoč v ulici Sergente, Juriševič Fran, star 55 let, stanujoč v ulici Benvemitti, Spacapan Viktor, star 46 let, stanujoč v ulici Carducci, Popak Spiridione, star 39 let, stanujoč v ulici Zaccaria, Brosolo Josip, star 32 let, stanujoč v ulici Molino a vento, Duri Narcizio, star 12 let. Duri Gesare, star 8 let, oba stanujoča v ulici Guerazzi, Sartari Viktor, star 25 let, stanujoč v ulici Cunicoli, Penovič Simon, star 51 let, stanujoč v ulici Catedrale, Zennaro Egidij, star 29 let, stanujoč v ulici dell'Olmo, B resi g ar Fran, star 25 let, stanujoč na Škorklji, Serobole Ivan, star 41 let, stanujoč v ulici Do no ta, Parisi Fran, star 30 let, stanujoč v ulici Solitario, Verbas Mirito, star 27 let, st v ul. Fabbrica, Levi Albert, star 36 let, stanujoč na Greti, Masina Prorido, Benussi Gildo, star 29 let, stanujoč" v ulici S. Filippo, Panofe Rosetta, stara 16 let, st. na trgu S. Sovino, Benussi Otton, star 15 let, stanujoč v ul. Molino a vento. Štirje izmed teh "ranjencev so težko ostali, pa lahko poškodovani. Pozneje se je pojavilo v mestni bolnišnici še par lahko ranjenih oseb. O metalcu bombe ni do sedaj še sledu. Domneva se, da je zbežal iz Trsta. Polička ga Človeški okostnjaki ▼ ulici defle Mura. — Pred par meseci so odkopali zidarji v neki hiši v ulici Madonna del Mare dva človeška okostnjak. Včeraj popoldne so nekateri zidarji odkopali druge človeške okostnjake, in sicer v hiši št. 6 v ulici Mura. Okostnjaki so velik!. # Velika sleparija. Policija zasleduje te dni nekega Milana Durinija, ker je opeharil razne osebe za 100.000 lir. Vesti z Goriškega V soboto 23. f. m. točno cb 8 H zv. se dvigne zastor v dvorani «Trgovskega doma» v Gorici. Mlad. društvo *Prosveta* gostuje namreč ta večer pod okriljem bratske «Omladine» z dvema zanimivima igrama. Pittani-jevi: «Volkovi«, katero nam mladina prvič uprizori na goriškem odru, je drama, ki obeta mnogo užitka in uspeha. Dejanje se vrši v borni koči še bornejšega ruskega mužika, ki gnan vsled bede in lakote postane enak volkovom tulečim v mrzli zimi ruske stepe iskajoči plen. Prizori se vrst« hitro, mrzlično... Krik! In ruska ravnina je izginila izpred naših oči. Zastor nas spomni, da je bila to ena mnogih tragedij, katerih pozorišče ni večkrat samo nepregledna ruska stepa, ampak tudi dežela v kateri živimo. Drugo igro-grotesko, Czimer-jev «Masko satana* smo že videK pod spretnim vodstvom našega priznanega igralca Skrbinška. Je to umetna igra v igri in drži gledalca v napetem pričakovanju na izid. Vloga giediškega ravnatelja naravnost fascinira vsakogar. — Podrobnim zanimivostim bo lahko vsak sledil, ako le pride v soboto v »Trgovski dom». Poživljamo prav posebno okoličane iz Solkana, Standreža, St. Petra in ostalih bližnjih krajev, ki so radi vedno prihajali k dram. predstavam' v Gorico, da se tudi takrat odzovejo vabilu mladine, ki jim kliče: Nasvidenje v soboto v »Trgovskem đomu» v Sam največem številu. * Cene sol oU6upc dram. predstavam. Vstopnice kakor eedeži so v predprodaji v uradnih urah v tajništvu G. S. « Omladine » (Trgovski dom II. nadstr.). Prodajalcem aaaopoMrih predmetov v nili^r Prejeli smo in objavljamo: Kakor znano bi se morala vrirti v Genovi glavna skupščina prodajalcev tobaka v Italiji. Skupščina se je morala odložiti na nedoločen čas, ker je bil predsednik zveze prodajalcev monopolskih predmetov v Italiji gosp. vit. Tortan-dini pozvan v Rim, da pri ministrstvu stavi potrebne spremmjevalne predloge k novemu zakonu o monopolih. Kljub temu «o se zbrali odposlanci posameznih zvez, da skupno obravnavajo najvažnejša stanovska vprašanja. Med odposlanci se je nahajal tudi tajnik zveze tobakarnarjev v Julijski Krajini gosp. Bruno Piccioli iz Gorice, ki je objavil v goriškem listu «Corriere di Gorizia* od 5. decembra t. L poziv vsem tobakarnarjem v Julijski Krajini, ki ga tudi podajamo v skrajšani obliki. « Tovariši! Upal sem da Vam prinesem iz Genove potrebno poročilo o delu na skupščini. Toda, ker se je morala skupščina iz znanega vzroka odpovedati, mi ne preostaja dražega nego da Vas poživljam, da se krepko oklenete naše organizacije. Naš program Vam je dobro znan. Tudi mi hočemo sodelovati pri vzpostavitvi državnih financ. Po drugi strani pa zahtevamo, da nam vlada ne sme biti mačeha- Zahtevamo, da izginejo imetniki koocesij, ki poverjajo razprodajo drugim osebam, ker moramo s temi brezpotrebnimi parasiti deliti skromen sad našega dela. Zahtevamo nadalje, da se odpravi prispevek (canone). Ne radi tega, da bi se branili plačevati pravičen davek, temveč da se poenostavi birokratični sistem ori pobiranju onih malih zneskov, ki bi se lahko odbili pri nabavi blaga. Kaj imamo od tega, da se nam da 7%, ako moramo 2%—3% vrniti. AH bi ne bil o bolj logično, da se nam da 10» kar zasluži danes vsak natakar, ki ne izpostavlja svojega kapitala in kS dela smo osem ur na dan. Če dosežemo izpremembo zakona v gori omenjenem smislu, bomo lahko ponosni, da smo napravili državi veliko usluge, ker se nam je posrečilo odstraniti iz državnih uradov celo vrsto uradnikov ki bi lahko svo^e moči uporabili z večjim uspehom drugod. To sta dve najslavnejši točki našega programa, katerega moramo udejstviti Zato Vam ponovno kličem: Oklenite se tesno naše organizacije! Godbeno društvo v Nabrežuu uprizori na dan Sv. Štefana v veliki dvorani kavarne v Nabrežini s pomočjo domačih dH-letantov komedijo v 4. dejanjih «Svet». — Začetek ob 16. uri — Po predstavi prosita zabava in ples. — Ker bo ta večer nudil res veFko užitka in razvedrila vsem, se pričakuje, da se ga domačini ter okoličani v čim večjem številu udeleže. — Odbor. «Sptoiao slov. žensko društvo t Gorici* priredi «božičnico* v sredo, t. j. 20. L m. ob 2 pop. v dvorani »Trgovskega doma*. Na sporedu so deklamacije, petje, igrica (pri sv. Petru — J. Ribičič), nakar sledi pri razsvetljenem -božičnem drevescu obdarovanje revne šol. mladine. K tej Božičnici so vabljene članice in prijatelji društva. * Zgoalk. V nedeljo, dne 24. t. m., ob 2 in pol popoldne bo v Repniču predavanje «0 gospodarstvu*. Toplo priporočamo: da primerjate kakovost in cene in da si ogledate naša okna in naše napise TRST, CORSO VITT. EM. III. 16 Književnost In umetnost Potom društva «Prosve£a» v Trstu, via Fabio Filzi 10/1, se lahko naroče sledeče knjige: Mladinski spisi: Ks. Meško: Volk s pokornik (vezana), cena: L 13.—; K. Ewald: Mati narava pripoveduje (vezana), cena: L 10.80; M. Vaijavec: Zbrani spisi za mladino (vezana), L 13.—; Dr. L So ril: V deželi Ciri-murcev (vezana), L 9.60; O. Zupančič: Ciciban (H. izdajal, (cena) L 3.60; — Vse knšjge so elegantno vezane. Vsak otrok bo vesel, ko bo dobil med božičnimi darili kako izmed navedenih knfig. — Razni spisi: F. Jaklič: Ljudske povesti (broS.), oena: L 4.70; A. Vodnik: Žalostne roke (broš.), cena L 4.40; L. N. Tolstoj: Spoved (bros.), cena L 4-60; Dr. I. Prijatelj: Aškerčeva Čitanka (bro*.), cena L 3.50; Ivan Cankar: Podobe iz sanj (broš.), cena L 5.20; S Sardenko: Dekliške pesmi (broš.), cena: L 6.—; A. Gradnik; Pot bolesti [elegantno vez.), cena: L 6.—; Kuna ver: Kraški svet in njega pojavi (krasno vfczaaa s krasnimi slikami), oena: L; A. Strindberg: Bedakova izpoved (broS.), oena: L; " ms Miran (Stritar): Struman slovo! (bno&j, cena: L 3.40; Boris Miran: Struman (vezana), cena: L 5.—; 1. S. Orel: Pasti in zanke (broš.), cena: L 2.80; Rado Murnik: Ženini nase Koprnele (broš.), L 2.80; L Zoreč: Zmoie in konec gospodične Pavle (bro&), cen« L 2.80; Arbiter pri Tri-malhfjonu (vtz.), cenai L 4.—; Ljubljanski Zvon 1. 1922. nevezan, cena: L 25.—; Zemljevid slovenskega ozemlja (1:200.900), cena: L 12.—. — Pri vseh naročbah prosimo naj se pošlje denar vnaprej po poitni nakaznici (ne v pisma) ter naj se priključi tudi poštnina. (Za vsaki 2 knjigi L i.—, priporočeno L 1.50). POHIŠTVO lastnega izdelka v vsakem slogu. — Velika izbera popolne opreme za hiie, pisarne In gostitae. Brezkonktirančne cene. Trst — Vlale XX. Settembre 35 — Trst Telefon 34-34 bls (palača Eden) (87) Telefon 34-34 bls Mali oglasi se računajo po 2« stol. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2___ Debele črke 40 stot. besede, — Najmanjša pristojbina L 4.—. Kdor Išče službo, plača polovično ceno. KONTROLNE blagajne National, Monopol, Union, Martin, prodaja po zmernih cenah Miiller, Trst, Ireneo della Crooe 6 2257 ACETILENSKI aparat, rabljen, za razsvetljavo, dvana^t plamenov, kupim, čeh Ivan, Barkovlje. _ 2260 © Dr. A GRUSOUIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcioniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 In od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoli. 60) KRASNO POSESTVO, oddaljeno % ure od Maribora, 17 oralov vinograda, velikanski sadonosniik, zelenjadni vrt, gosposko poslopje, viničarija, hlevi, vso v dobrem stanju, se proda skupno ali pa posamezne parcelc s h&nimi poslopji. Stanovanje s 4 sobami takoj na razpolago. Natančnejše podatke daje g. dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mart. boru, Sodna ulica St 14/1. 2258 3EE 31 TRTE Terre promisse, do 1 m dolgi grozdi, ter druge, za namizno grozdje in za vino, prodaja Josip Strekelj Komen. 2259 APNO živo se dobiva po konkurenčnih cenah vedno pri J. Wiid v Nabrežini. " 2261 Steklene šipe vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobro. — Postrežba ni dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan štev. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. is V ŠENTJAKOBSKEM okraju se išče malo stanovanje, (soba, sobica in kuhinja) proti nri-merni nagradi. Naslov pri upravništvu. 2262 KLAJNO APNO za živinorejce, strup za podgane, lisice in miši, se dobiva v lekarni v H. Bistrici. 78/2 OVRATNICE, pletene, najboljše vrste, po nizkih cenah prodaja na debelo Taccari, Isti. tuto 46 - 2248 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15. II. 10 94 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovje po najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, via Madonnina 10. I. 82 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefcmtane 1. 39 POZOR pevska in glasbena društva! Na prodaj imam več klavirjev, harmonijev, gosli, citer, starih in novih. Pogoji ugodni. Ivan Kacin, via Carlo Favetti 6 Gorica 2114 RADI PREMEMBE obrata prodam slovečo žago na šest klinj, žago za furmir, tračno žago, drkularke, stroje skobelnike, struž-nike, vrtalnike, mizarske klopi, kolarsko orodje itd. Nussbaum, Ajdovščina 53 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacinto GalKna 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 67 l¥AN KERŽE ima v lastni zalogi najraznovrstnejše kuhinjske in druge hišne potrebščine iz daniBija. steklovine, lesa is emsilirane prsti. TRST —Piazza San Giovanni 1 Najvišje cene p3ačulem za O - kyn, zlatic, lisic, dihurjev« vider, jazbecev. mačk, veveric, krtov, divjih In domatfh zajcev« D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Baftistl It. 10 II. nadsft., vrata 16 ^ Sprejemajo se pošiljatve po pošti. PODLISTEK igralec, ki dobiva. Spisal Mavricij Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 69 «Pa poslovilnega večera nisi prebil ž njo?* __ rNe, to prepuščam tebi. Naj bo iz slovesa svidenje.* — «Ah, moj velikodušni, dobri prijatelj! In s čim si hol-el ti prebiti to noč?» — ♦ Posmehuj se mi zato: brenkam na mandolino, — «Kaj, vraga? Na mandolino? In komu igraš? »• — 3Le seboj samemu. — Odkrito ti priznavam: kadar mislim na ono ubogo deklfe, tam v onem pustem gradu, sem turoben, da bi &e skoraj zjokal. Takrat se skrivam ljudem. Zaklepam se med svojimi štirimi stenami, pri-mem za mandolino in v samoti zagodem ono barkardo, ki sem yo zadnjič zapel sestri, ko sem jo peljal na sveji barki do onega gradv. O bij u bil sem ubožici, da, kadar se povrnem k njej, da bi }o vzel s sebej, bo začula od daleč ono pesem, bržiko se ji približam s čolnom.» — «Ah, to Te zelo lepo. Barkarola, po kateri te bo spoznala! Ali je ne bi zapel tudi meni?» — *Burke! Smešno! Vsakdo ima take slabosti. — Kadar jaz mislim na ubego svojo sestro, se ome čim, em ganjen. — Uboga meja mačica!» — «No, tak vzemi v roke tisto mandolino! Če ti utegneš peti barkaroio, jo utegnem jaz poslušati. Misli si, kakor da bi bil jaz lady in d« bi ti pel!« '— Metel je prijel za mandolino ter spremljat na njo tole pesmteo: •Prišel večerni veter, — zibal mojo barčico, — Šepetal ime deklice, — katero obožujem. — Zjutraj v moji barčici, — Zvečer v moji postelji, — Mifiora, Miliora!* — «Zelo lepo! Jako lepa misel: naznaniti svoj prihod od daleč z znano pesmijo! Ona bo iz stolpnega okna poslušala pesem in potem stekla doli na obrežje, tebi naproti. To bo lepo svidenje.* *— Potem fe zapel Metćl še drugo in tretjo kitico barkarole, da bi se je tudi lord Adam naučil. — «Torej ti svojo sestro zelo ljubiš, Metćl?» •Pravzaprav izmed vseh žensk imam samo njo resnično rad.» — «Pa te ne boli srce, ko zapuščaš Pariz, Palais royol, tatarski tabor, da bi zopet zagledal kvarnerske skale?» — »Gotovo ne pustim tukaj ničesar, zavoljo Cesar bi se mi tožilo po Parizu.« — «Kaj, tudi jaz ti nisem nič ia nihče?» — Metel objame lorda: «Ti si zame izjema iz vsega človeškega rodu. Ko sem te imel za damo, sem te ljubil prav tako kakor sedaj: kakor dobrega priajtelja. Ve5, da faz nimam navade, da bi ti to pravil.* «Ampak z dejanji si to razodel, dokazal. Na primer zdaj, ko me zapuščaš ali prav za prav bežiš pred menoj.* — <*Res, veš, moja ljubezen do tebe ima primes nekega strahu.» — «Mene se boiii?» — «Da. Nekoč si mi povedal, — ko si se ločil od mene — da mi ene reči ndkoli nie odpustiš, namreč da sem te prisđil sneti Snsko maškaro ter se prikazati v moški podobi. — Zato s me vselej, kadarkoli mSslkn nate, poloti tak občutek, kot da bi ti dolgov** wUk dolg. IdHtedi pion» (— Angleško) je moškega. — Mladeniča sta zapustila Cameiboroughovo palačo po tajnih stopnicah, ne da bi bila služinčad zvedela, da se je njen pravi gospodar vrnil s potovanja Eo daljnem svetu. — V klubu še niso igrali, s nekaj starih gospodov je igralo tah, da bi ubili čas. Ko sta mladeniča vstopila, so ju takoj obkrožili znanci; lorda Adama so sprejeli dosti prisrčneje, kot se je nadejal. Njegovim nekdanjim osleparjenim čestilcem se je bila jeza Se razkadila; šala se fon je zdela zdaj prav dobra, uspela, in kar je bilo «resnih odmevov*, to je bila že poravnala sablja a!2 pištola. ZvaH so ona dva mladeniča, ki sta se držala pod pazduho, O res ta in Pilada. —• Samo oni Rut se je spakoval — «Ti morda še nisi dobil satisfakcije?* ga je ogovoril lord Adam brez ovinkov. — «Vzel sem si jo sam.* — «Kje pa?* — «V ulici Vivlenne, v hotelu «pr| akacijah*.* — «Med mojo nenavzočno* st)o4* H dejal zaničtHvo lord Adam. (Dalie). IV. «CMCOST» Trst, dne 21- dBCIBlUl 1922» Šest angleških poroti, — Poslovenil Jan Bankar L Maribor 1922. Tisk Mariborske tiskarne. Ivan Baukart je prevel tri povesti ameriškega pisatelja Washdngto»na Irvinga. dve govesti Edgarja Allana Poea irf eno pavesi Charlesa Dickensa. Ti prevodi so zbrani v lepo in okusno opremljeni knjigi, ki je te dai izšla v založbi Mariborske tiskarne. Povesti so zelo nične ki si bodo gobovo pridobile široki krog čitateljev. Irvingove dve povesti se dogajata ob zelenem Hudsonu, med nizozemskimi naseljenci v Ameriki, tretja «Pošastni ženin* pa se godi v srednjeveški Nemčiji. Poeova fantastična slika »Maska rdeče smrti* je biser ameriške pripovedne umetnosti-. Dickesonove «Večerne sence* so prožete s tistim globokim altruizmom, ki diči vsa dela odličnega angleškega pripovednika. Prevod je jezikovno dovršen in ima kojiga p ovsebini in obliki trajno literarno vrednost. Čitatelji, ki jih ne morejo zadovoljiti najmodernejši proizvodi, bodo radi posegli po teh osvežujočih povestih. Knr'iga se dobiva tudi v vseh knjigarnah. Pripominajmo še, da sta izšli Irvingovi povesti «Rip van Vinkle* in «Povest o dolini sna* v posebnem zaključnem zvezku pod naslovom «Dve angleški povesti*, cena broš. D 7.50, po pošti D 8.50, ostale povesti pa tudi v posebnem zvezku pod naslovom «Štiri angleške povesti«, cena broš. D 7.50, po pošti D 8.50, In končno vseh šest povesti v skupnem zvezku pod naslovom: «Šest angleških povesti*, cena broš. D 14.—, po pošti D 15.— Tako je mogoče, da si tudi manj imovitejši sloji nabavijo celo delo. Toplo priporočamo zlasti javnim knjižnicam. Alojzi} Remec: Iz moje domovine. — Mlade povesti. — Založila Goričar & Leskovšek, Celic 1922. — Pod tem naslovom je zbral naš goriški rojak in priznani pesnik in pisatelj Alojzij Remec dvanajstero svojih cmladih povesti*, ki so nastale, kakor razvidno iz letnic, navedenih v kazalu, v dobi od 1. 1907 - 1912. Že naslov kn:ige «Iz moje domovine* kaže, kje nara bo iskati prizorišče, ,kjer nastopajo tipi in se odigravajo prizori, s katerimi nas seznaijja pisatelj v tej svoji knjigi- Je to naša in pisateljeva soinčna Goriška. Vendar pa se prepričamo, ko prečitamo teh dvanajst krasnih črtic, da je prava prizomica mnogo ožja, da je celo ožja nego ožja domovina pisatelja samega (Vipavska dolina). Ako hočemo pravilno lokalizirati dejanje in nehanje, ki nam ga pisatelj slikovito predstavlja od črtice do črtice, ga moramo postaviti v našo slovensko vas sploh, in to katerokoli slovensko vas v naši Julrski Krajini. Tako bomo zadeli tudi ono umetniško jedro, v katerem ye prava in velika književna vrednost te zbirke: pisatelj se nam je razodel z njo .kot izboren slikar naše primorske vasi in njenih značilnih tipov in tipičnih vaških dogodkov, po katerih ostaja naša vas vsem, ki smo njerd sinovi, naj nas poznejša usoda vrže že kamorkoli, v večnem neizbrisnem in prijetnem spominu. Ti vaški značilni tioi in značilni tipični pojavf iz vaškega življenja ne morejo biti vsakdanji in povprečni. Kar se drži povprečne črte, je tudi na vasi prozaično in brez izrazitejše oblike. To dejstvo je pisatelj spretno upošteval ,kot nekdaj Jurčič in zato se bomo seznanili v njegovi knjigi samo s postavami, ki nastopajo pod povorečnico «normalnega* vaščana ali nad V prvo vrsto spadajo razni vaški originali in čudaki, ki so igrali od nekdaj posebno vTo-^o v vaškem življenju, a v drugo redka vaška inteligenca: duhovnik, učitelj, učiteljica, t. j. zastooniki mestne kulture, ki so gih usoda in dolžrosti poklica zanesle v »nekulturno* vaško sredino. Eni in drugi so v tej knjigi sorazmerno zastopani. Priorostosti predmetov odgovarja tudi jezik, ki je domač in lahek, toda ravno vsled tega tudi umetniški in brezhiben. Knjigo bo čital z užitkom vsakdo: inteligent, ki je izšel iz .kmetske hiše, ker mu bo poklicala v prijeten spomin, kar je sam doživljal ali doživlja; meščan, ker mu je v niej podana umetniški obdelana tvarina za izpoznavanje in razumeva-rje tega, kar edino lahko imenujemo kot čislo naše, t. j. naše vasi; in končno tudi preprosti vasčan sr>m, ker bo v njeij našel sebe in svojo vsakdani« okolico. «M!adi!ra» v prihodnjem leta. — Potreba po družinskem listu, ki bi bil kulturna vez širokih slojev vseh Slovencev: v Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in drugod, je več kot pereča. Resnica 'e, da imamo Slovenci listov za tako maloštevilen narod toliko, kakor jih razmeroma noben drug narod nima. To priznanje nam dajejo vsr tuci, člani velikih kulturnih narodov, tki prihajajo k nam in občudujejo naš tisk in požrtvovalnost našega naroda, ki vzdr-luje toliko kulturnega dela. Kljub temu si moramo priznati, da pravega družinskega lista, kakor jih imajo vsi izobraženi narodi v obilici, mi vendarle še nimamo. Slovenci v Juljjski Krajini imamo lep list, ki je prcrdrl že na široko med narod: Mladiko. Želeti je bilo le, da bi se razširila po vsej slo- I venski zemlji. V ta namen se je lastništvo in uredništvo v Gorici sporazumelo z Mohorjevo družbo, da naj «Mladika* izhaja istočasno v Gorici m na Prevaljah. Ker se pa s tem delokrog «Mladike» znatno razširi, je pridobila za sourednika našega najboljšega in najbolj priljubljenega pisatelja F. S. Finžgarja, ki s Francetom Bevkom jamči, da bo list na višini v vsakem oziru. Oba urednika sta usmerila načrt ^Mladike* tako, da bo ustrezala najšir. Šim slojem slovenskega naroda, da jo bo umela in z veseljem brala naša mladina, a da bosta tudi mož in žena dobila: v nji zabave in pouka. Vsaka mesečna številka, bogato ilustrirana, bo obsegala 40 strani ▼ veliki obliki. Za okras si Te «Mladika* nabavila lepe slike in vinjete j naših umetnikov. Tako bo imel vsak naročnik koncem leta 480 strani debelo knjigo s podobami < Mladika* bo strogo nepolitična! Mladika bo razdeljena na. 5 oddelkov. Prvi oddelek bo posvećen leposlovju. Tam bo izhajala glavna povest. Za leto 1923. bo prinašala < Mladika* A. K. Tolstojevo prezanimivo povest, ki vejja na Ruskem za najboljšo ljudsko povest: Knez Sereberjani, izza Časa Ivana jroznega. Za to povestjo bodo sledile povesti, pesmi, drame, črtice slovenskih pisateljev. Že v prvi številki sodelujejo: Ivan Prege^, AL Remec, Fr. Bevk, F. S. Finžgar, Le a Fattur, Stano Kosovel in drugi. Obljubilo pa je sodelovanje pri «Mlad*ki» še prarv mnogo drugih starejših in mlajših priznanih leposlovcev. V t«m oddefloft bo prinašala «Mladika* tndl po-IjttdBeznaaatnDi spisa. Leto* čbmkfe o naHk •Iflnrjib (Viktor Steskaj, da opozori ljudstvo, koliko lepih m dragocenih umetnin naše cerkve in domovi m kako naj se te dragocenosti čislajo in ohranjajo. «Po okrogli zemlji*. Tak je naslov drugemu oddelku. Tu bo odprto okno v svet. Opisani bodo važni svetovni dogodki, politični, gospodarski, iznajdbe, slike mož, ki so na vodilnih mestih posameznih držav. Zlasti se bo oziralo na vse države, koder bivajo Slovenci. «P o d domačo streh o>». Gospodar in gospodinja bosta našla pod tem zaglavjem od meseca do meseca vb« potrebne migljaje in navodila za tekoči letni čas o zdravstvu, o vrtu, čebelah, sadju, kuhinji. Tudi načrte hiš za delavca in za kmeta — skromne enodružinske stavbe — bo prinašala «Mladika* od časa do čas a in s tem skušala dajati dobre svete vsem, ki si mislijo zgraditi lastne domove. Takisto ne bo pozabila »Mladika* obleke in mode in vsega drugega, kar spada v gospodinjstvo. Za vse take spise so obljubili sotrudništvo naši strokovnjaki m strokovnjakinje. »Pisano polje* pa bo za izprehod, da si ogleda vsa/c nove knjige, izve njih smisel m vsebino, se pouči o važnih zgodovinskih dogodkih, o domovini, o domači obrti itd. Odtod pa bo pri§el bravec med Zanke in uganke«, kjer se bo nasmejal k rat koč a sni cam in smešnicam, razvozlaval uganke in rebuse, stikal po skrivalnicah in se smejal ilustriranim šaljivim dogodivščinam. Za pravilno rešitev ugank se bodo delile knjige kot nagrada. Tak bo torej v bodoče družinski list «Mladika*, ki naj ga naroče vse družine, knjižnice, šole, društva in posamezniki. Naročnina ostane ista kot letos: 20 L na leto, kar je v resnici malo, 6e pomislimo na obseg in opremo lista. A «Mladika* se bo s to skromno naročnino le tedaj mogla vzdržati, če se razširi do zadnje gorske koče. Naročnina naj 9e pošilja na upravo »Mladike*, Gorica, Via Carducci 4, rokopisi pa na urednika Fr&nnceta Bevka, istotam. Slin J* za uekaf Časa zaspala. Ko se fs pa aa novo podmaio, so klicali dekana v grad naj le enkrat izjavi, kako si želi predrugattti «d prenoviti hišo »t 82 v župnišče. Odgovoril je, da pri istem ostane, kar je fe prej zrekeL šli so točke za točko po vseh sobah in hodnakih, za vsako spraševali, kako m zakaj, ali bi ne bde kako drugače boljše. Ker je dekan pri vseh točkah ostal pri isti trditvi kakor prej, se ni dalo več za vleči. Domači inžhurji so dobili nalog, naj po že izdelanem načrtu napravijo stroSkovmk za vse poprave. Nekaj nad 5000 kron je znašal račun. Preden so začeli popravljati, so morali za stranke, ki so sedaj bivale v hiS, dobiti nova hišo. Ko so dali prostor za realko, so v zameno tirjali hišo Karolbe Lapajne. To so po-drli in zidali novo poslopje za uradnike. Ker se je v ajem Mt^ng rudniški zdravnik dr. Papež, so takoi krstiti hišo in ji dali ime «Va-tikan*. Ko je bila hiša dovršena, so. se stranke pre. selile tja in začela 9e je hiša 82 prirejati za župniŠČe. 19. februarja 1906 se je duhovščina in župnijska ter dekanijska pasarna preselila v sedanje župniŠče. Iz prejšnje obokane kuhinje se je napravil arhiv, vrata obila z močnim železnim plehom, okna so dobila železne za-tvornice, da v slučaju kakega požara važne listine ne zgore. Tako se je zadostilo ministrski odredbi, tako tudi rešilo sporno vprašanje, ki se je dolgo vrsto let kakor kača vleklo, a ne. moglo {»iti h koncu. Vesti z NotrarilsHeia Idrija. Dramatični odsek kat. deL družbe v Idriji vprizori 26. in 27. grudna t L Pavel Go-lijevo božično povest v 4. slikah: «Peterčkove poslednje sanje*. Povest je novost, ki je bila vprizorjena doslej samo v ljubljanskem dramskem gledišču. Polna bajnih momentov, kot si jih more ustvarjati le priprosta otrokova odmiši#a, nas vodi v sveti noči v Kralj Matjaževo dvorano ter pod Gorjance k blagoslovu gordnega prebivalstva. Igra nudi mladina, kakor tudi odrastiim velik užitek, ki more zadovoljiti vsakogar. Odsek se je potrudil po svojih najboljših močeh in izdal lepe svote za dekoracijo in kostume. Imeli smo priliko si ogledati krasne sEke za Kralj Matjažev dvor in zimsko pokrajino, ki jih ije izvršil akad. slikar prof. Ščuka. So to umetniško dovrSene stvari, ki bodo ostale vsakomur v trajnem spominu. Naj nihče ne zamudi ugodne prilike si ogledati to krasno mladinsko povest, ki je žela tudi v Ljubljani najlepše uspehe.* nekaj Idrijska cerkvene zgodovine Leta 1897. je v dopisu na poljedelsko ministrstvo zahteval novi dekan primerno župniŠče, sklicujoč se na odlok naučnega ministra glede župnih arhivov. Nič kaj jim ni bilo všeč, da novi in še »premladi* dekan kar zahteva od ministrstva novo župnišče. Vprašajo ga, na kaki podlagi zahteva od ministrstva, saj bi lahko župfjani pre skrbeli, kakor drugod. Dekan je odgovoril z dokazi. Po več mesecih mu ponudijo 44.000. kron — toliko bi patrona zadelo, a naj s tem sam zida in preskrbi novo stavbo. Dekan je odgovoril, da se stavbeni prostor v Idriiji težko dobi, pač pa se lahko erarična hiša št. 82 priredi za župcdšče. S tem pa je zadel v sršenovo gnezdo. V tej hiši so stanovale 4 stranke, vsaki je bilo zelo nerodno se seHti. Ministrstvo pa ni odbilo ponudbe, celo za-ukazalo je, naj se dekan izrazi, kako naj bi se hiša št. 82 pripravila, da bi odgovarjala vsem predpisom. To se je zgodilo. Le majhne izpremembe z malimi stroški so bile potrebne. Pričakovalo se je, da se vse odobri A čez 14 dni pride odgovor z Dunaja, da se stvar opusti, ker «es fiegt nicht im Werks-interesse das Haus No. 82 abzutreten*. Ponudili so pa staro erarično hišo, kjer je bilo gozdno osJkrbništvo. To so pred par leti podrli in na istem prostoru sezidali popolnoma novo lepo stavbo, ravno nasproti sedanjemu župnišču. Dekan pa je moral to ponudbo odbiti, ker ni odgovarjala predpisom in se ni DAROVI Gospod Jakob Novak učitelj v Desklah, je poslal « Šolskemu društvu* znesek 200 lir nabran med prireditelji petelinovega večera dne 11. XI. 922 v Desklah. Darovalcem iskrena hvala in Bog daij še mnogo takih petelinovih večerovl Trgovec gosp. A. M. iz Grete daruje za «Šol. društvo* 50 L. V počeščenje spomina pokojnega očeta, tasta ia deda Mateja Nebergoj darujeta: družina Peter Krali L 50.— za Dijaško Matico, L 50.— za šentjakobsko podružnico Šolskega društva. — Družina Sluga« L 50.— za DFjaak® Matico, L 50.— za Šentjakobsko podružnico Šolskega društva. Za «cBo£i£nlco» Ženske podr. Šolskega društva na polo gdč. Savice GocKna so darovali: po 50 L: Dr. Obeljen in Vladko, po 25 L: N. N. po 19 L: Kodrič, Vrčtm S. G., papa in mama, Muha Dolenc, N. N. N. N. N. N. D. R. po 5 L Milka M.; A. D.; M. S.; H. Vodopivec, nečit-lfhro, 5 bančnih uradnikov, Luković N. N. Velušček. 51 lir priden nabiralec med svojimi kolegi Skupno 341 lir. Tvrdke M. M. 15 m flanela, L T 15 m bom-baževine; M A. 5 m parhenta; D S. 1 duc. žepnih rut; G L. 1 ducat žepnih rut in svileno črno šerpo; A. V. 3 m hlače vine. lnserlrajte g „Edinosti" inisa v Trstu registrovana z&dr. z neomejenim jamstvom Unca Mer LalglUa Polesfflnait4.1. OMjeoavaMAvteo 501 ^^ 10 = vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 57a7e ak° znašajo 20-30.000 Lit. po 6*/t ako znašajo 3o-40.000 , po 6*/,•/, ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Te!, št. 16-04. Tel. št 16-04. Srebrne krone h zlato plačujem po ntMlii cenah ALOJZIJ POBU Trst Plazza Garlbaldl št 2 s (prej Barriera) ODVETNIKA 84 iz Trsta, vlfl FfAio FHzi !L m (tel. 26-50) sprejemata svoje klijente iz sežanskega okraja vsako soboto pri AMFU v SEŽANI fllMITiHTH B5233 jSI Tržaška posojilnica in hrnullsileci registrovana zadruga z omejenim poroštvom uraduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, 1. n. na Sprejema navadne hranilne vloge knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje p@4 večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne ure za stranke od 9 (lo 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št. lelef. 25-67. ŽIVNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Mita trn TOial »L Hazzhl — Lastsa palilo. DelalAka glavnica In rezervni zakla J K €• SI. 22j,0&).9M Izvršuje kitami nt Ms ia mpte&e teflsakcljt - Uradna ur« od »-13 ■ ! Ljubljanska kreditna Podružnica v Trstu. Vogal m UaMiriuo 27 — Vin 30 oifoDre Borzna poročita. Taja Talatc aa trzafirezn tx£ui oerslie krone avstrijske krotil . . • Češkoslovaške Krone • • dinarji •••••••• le jI .!.••••*••• marke dolarji ..»••••• francoski franki • • • • švicarski franki • • . • angleški funti papirnati • Trst, 20 decembra 1922 .....—.80.--.87 .....—.0275 031* .....57.60.— 5H.25 ..........21.90.- 22.30 .....11.-*- 12— .....-.2*.--30 . . . « . 19.45.— 19.60 .....i45 —.—145.76 ..........370,—373. .....€0.H5.— 91.— Izvršuje vse banina posle. Kupuje in prodaja raznovrstne tuje valute. — Prodaja in kupuje jugoslovanske krone* — Izvršuje nakazila SHSkron v Jugoslavijo. Sprejema SHS krone na obrestovanje po dogovoru. Vloge na knjižice v Lirah obrestuje W nitto Oj 2 |0 Vezana vSoge obrestuje najugodnejše po dogovoru« Vloge na tekoče račune po 41 POHIŠTVO. NOVI DOHODI s poročne sobe, solidno, slavonsko delo. javorjev«, ćreinjeve, jesen o ve, me-hagonijeve, hrastove L 1500, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovinasto vzmetjo L 15 ?URK, VI« S. Lazsaro it. 10. — VELIKA IZD ERA == pošlljatve na deželo najboljša, brezplačna embalaža. Glavni sedež banke: LJUBLJANA Podružnice: Gorica, Maribor, Celje, Krarij, Ptuj, Brežice, Novlsad, Sarajevo, .Split, Metković. Delniška glavnica in rezerve: SH$ kron 159.000.60d.—. Tel. št. 5-18. Uraduje od 9 do \21/i in od 141/, do 16. in^naa beisb IIESS- Za Masi vEdlnosfl imajo najboljši u Razno usnja najboljših tovarn. Velika izbera kopit. Gumijevi podpetnlkl „Plrelll". Čistilo za M 12 „Brili" ta „Ecla" Vse po najnižjih cenah. h mntajab urini mi 49 Via Udi ne (pni Betvedere) 49 Tel. 41-38 ZALOGA V5AK0V0STNFGA USNJA IN KOZ TEJ* VSEH ČEVLJARSKIH POTREBŠČIN IZDELOVANJE ZGORNJIH DELOV IN VSAKOVRSTNO ■ NA OBROKE ene obleke po meri za meSke h ženske, paletois, neprentiJM ptaJfl, nottvice preproje, žlmoice, vzrnefl, Avm M. KrofefiUa mem iHl cene zmerne, MoJ Trst. Via XXX ottobre ŠL 3. L nadstr. Telefon 99-20. CENTRALA TRST <> DelnKka slovnica L 15,000.000 Rezerve L 5,100.000 Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj. Aflllrattl zavodi: Jadranska Banka Beograd in njene podružnice: Bted, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković, Novlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb. NEW-YORK: VALPARA1SO: Frank Sakser Stale Bank. Banco Vugoslavo de Chile. Izvršuje vse bančne posle. PREJEMA VLOGE ni krulile knjižic« ii no tekočI račun ter ]1H obrestuje m 3 3U°L Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. =sb= Daje v najem varnostne predale (s a fes) ===== Zavodov! uradi v Trstu: Via Cassa m Msparmlo Stev. 5 — Via s. Nlcold štev. 9. Tehta iL m. 17». 2171 llam postaje ei 9.36 tli 12.39 ii ed 14.30 lo 16.