¦*   23   «¦ Snežec.
Lahno.                          Po narodnem napevu priredil Vinko Kreh
|jii^!ppigi3fpnHEpiiippi
•>            mf\         ,     j*j*            |         '     f     |              I       i       '       I              I       |       |
Sne - žec be-li         vse   po - be-li         črez do-li - no         in go - rd, Ka - kor sne-žec     či - sto   be-li           vsi bo - di-mo         zme-raj mi,
či - sta nje - ga        je     be-li-na,         še   či - stej-ša,       še     či-stej - ša v dja-nju   in    na         du - ši     ce - li         pol - ni     le-pih,      pol - ni    le - pih
v    r r r              f 5 '"~f     r~' r  r"~
kot sre-bro.                            Či - sta   nje - ga              je      be -  li - na,
čed - no - sti.                       V dja - nju     in   na             du   -  ši      ce - li              '
3f-—f=t/- -*—{¦—^^F—č—f—tf—*--f—*—*------d:l
še       či  - stej - ša,             še     či - stej - ša              kot   sre - bro.
pol - ni       le - pih,           pol  -  ni   le   -   pih            čed - no - sti.
Iz življenja ptic.                            naglega letanja.   Deževnik  in  divja kokoš
se  večkrat ubijeta,   ker   v   hitrem  letanju
Možnost,   da   ranjene   in   pohabljene      trčita ob zid.   S kako silo   lete   ptice   po
ptice ševdalje žive, je  večja, nego mislijo      zraku, za  to podaje  dokaz dejstvo, da je
vobče. Živali okrevajo po ranah, dobljenih      nekdaj   navadni   drozg   popolnoma   prebil
s strelom, padcem itd. nepričakovano hitro.     30 mm debelo ogledalno šipo. Mnogo ptic
Tako poročajo o jerebici, da se je držala     se ubije,   ker  se  zalete v brzojavne  žice.
svojcev brez nog ter se veselo  dalje raz-      Pomorske   ptice trčijo   večkrat skupaj   ter
vijala.   Dobili   so  fazane,   ki   so   se   prav      se tako poškodujejo. Eden najzanimivejših
dobro počutili, čeravno  so  izgubili zaradi      slučajev je morda bil  pač ta, da je 16 je-
strela ali padca večji  del kljuna.    Znan je      rebic  istočasno  priletelo   y brzovlak, zato
tudi slučaj o koscu, da je živel brez težave     jih je ostalo 11 takoj mrtvih. dalje, ko se je zaletel v brzojavno žico ter
si pri tem  odlomil  perutnico.   Divje ptice                 Te,esna visokost Evropejcev.
kazejo   posebno   socutje   nasproti   svojim
družicam, ki so  se  kakorsibodi  poškodo-            Angleži   in   Norvežani   so   povprečno
vale.   Večkrat so  že  opazovali, da so  si      najvišji ljudje,   za njimi prihajajo Danci in
pomagale   v sili.    Tako  pripoveduje  neka      Holandci, potem južni narodi Avstro-Ogrske,
lovska   družba, ki je   slučajno   naletela na      dalje Švicarji, Rusi, Belgijci, za temi Nemci
divje kokoši.   Ena je bila   slepa,   druga je      in Francozi, končno pa Italijani.   Zanimivo
očividno   prevzela   njeno   preskrbovanje:     je tudi to, da so angleški   delavci višji od
vodila je svojo družico, ji prinašala hrane      bogatinov,    dočini    zaostajajo   nemški    in
ter bila vedno ob njeni strani. Ptice sploh     francoski   delavci  v  rasti   za   francoskimi
dolete    čudne    nezgode    posebno    zaradi      bogatejšimi ljudmi.