ranjene. Drevo takšno vendar krepko raste naprej, poganja močne šibe in obilno rodi. V Brežicah videl sem drevesa voščenkina, da so bila podobna votlim vrbam in utegnejo biti okoli 100 let stara.) Poletai izrastki so močni, volnasti, zeleno-rujavi; sadna očesa velika in volnasta, lesna pa debela in kratko k lesu stisnjena. — Listi: so jako veliki, pokroglasti, na zgornjej strani temnozeleni, na spodnjej svetlozeleni in tukaj volnasti, rob je izzobčan. Listov pecelj: debel, srednje dolg ln svetlo-zelen. Cveti: se prikažejo sredi meseca aprila (pri nas pozneje od 20. aprila). Drevo ni za podstave drugim. Rodi zvečinoma le sleharno drugo leto, pa jako obilno (navadno tako, da treba veje podpirati). Cena tržna je 8 — 10 fl. za q, posamezno jabelko velja 4—6 kr. Kolikor je meni znano, ne zvrže se ta sadež nikoli. V knjigi Durfeldovi nObstkabinet" je drevo izvrstno naslikano, da je kmalu spoznaš kot voščenko, slabše pa v časopisu ,,Obstgarten", kjer ni izpoznati. Kmetovalcem in sploh sadjarjem pa svetujemo, naj se podvizajo, da svoje sadovnjake z voščenkami zasadijo, a ne s sortami, o katerib. še nismo skusiii, sodijo li za naše kraje ali ne. Gospod V. Veršec na JBizeljskem nad Brežicami prodava prav lepe voščenke visokorašče po 40 kr., srednje-visoke pa po 30 kr. Karl Valentinič, posestnik v Laškem trgu. Svetloba v hlevih. Kakor tloveku, tako je treba tudi živini svetlobe in zraka; ako čemo, da se razvija ter nam donaša koristi, za katere voljo jo redimo pri hiši, treba nam je, da skrbimo za oboje. Po zimi pa je v tem še najbolj treba naše skrbi. Veliko jih misli, da je po zimi glavno toplota v hlevu, ali to ni po vsem resnica. Mrzlo seveda ne sroe biti v hlevih, toda tako tudi ni treba, da je toplo v njih, da je zaduhlo, temno po hlevih. Kar se tiee svetlobe, treba je je v hlevu toliko, da najde človek brez težave v njih, če so tudi vrata zaprta, nered pri jaslih, pri privezah itd. Okna naj bodo torej v hlevih dovolj velika in snažna, da se lehko vidi skozi nje. Nikakor torej ne kaže, da so deskice ali slama mesto šip v oknu. Da ne postane v hlevu premrzlo, zato je že skrbeti ali naj se nikoli vsled tega ne zanemarja svetloba. O hudem mrazu je prav, da pustimo malo manj svetlobe v hlev, ali premaio je zato ne sme postati za živino. Vsled tega skrbi gospodar za to, da ni premalo oken v hlevu in da so na pravem mestu in kar je tudi nekaj, v dobrem stanu Okvirje naj se pritisne tedaj trdo v zidovje in šipe naj so vse cele; ne bilo bi dobro, če človek lehko dene roko med okvirje in pa med zid in istotako ni prav, če manjka šip ali le njih koscev, kajti skozi take luknje piha sapa in po zimi prihaja še mraz — oboje na škodo zdravja pri živini. Solnce ne sme ravno živini v oci sijati, kajti to ji jemlje, kakor se pravi, oči; zato so okna v lilevu le tam na svojem mestu, kjer ne stoji živina z glavo proti oknu Kjer stoje torej živali le v eni vrsti, tam naj bodo okna zadej, za živino in torej po straneh vrat. Kjer pa stoje živali v dveh vrstab, tam naj bodo okna na sredi, tako, da oseva svetloba živali po zadnjih delih života. Bele stene, torej večkra pobeljene z vapnom, služijo tudi za svetlobo in kar ni brez vsega, za snago v hlevih. Pametni gospodarji zato ne opuščajo beljenja hlevov, vendar pa gledajo pri beljenji na to, da ne postane stena preveč bela pri glavah živine in to še posebej takrat, ako so okna zadej, pri vratih. V beli steni se namreč blešči svetloba, ki prihaja skozi okna in to je na kvar živini. V tacem slučaji se pusti stena pri jaslih malo bolj temna, kakor po drugih straneh. Gospodarji, ravnajte se potem in naj se vam ne zdi škoda skrbi in dela, ki ga je treba v tem za hleve in to skorej vse eno, ali imamo v iijih goveda ali konje ali tudi drobnjad. Sejmovi. Dne 13,vfebruvarija v Gradci, na Bregu v Ptuji in v Soštanji. Dne 14. febr. v Račah, v Sevnici, na Ponikvi, v Brežicah in v Zalci. Dne 15. februvarija v Poličanah (za svinje). Dne 17. februvarija v Bučah, v Braslovčah v Podplatu in na Vidmu.