NASLOV DAN ZMAGE - VEČEN POMNIK stran 5 Leto XXXIV St. 17 Murska Sobota, 6. maja 1982 CENA 10 DIN VESTNIK KURIRČKOVA POŠTA v POMURJU VARNO PO SKRIVNIH POTEH Nosilci kurirčkove pošte, ki se uspešno izmikajo vsem nasedam, so danes že na poti Po ljutomerski občini. Prvi so Ponesli torbo pionirji osnov- ne šole Razkrižje, ki so jo pri mostu čez Muro prevzeli od vrstnikov osnovne šole Preži-howVoranc na Srednji Bistrici. Kurirji ljutomerske občine bodo z njo obiskali vse šole v občini in se posebej ustavljali tudi ob spominskih obeležjih narodno-ošvobodilne borbe. V ponedeljek. 10. maja. pa jo bodo pri Hovcih predali pionirjem ormoške občine. Povsod, kamor je doslej prispela kurirčkova pošta, so ji pripravili slovesne sprejeme, na katerih so mladi skupaj z borci NOB obujali spomine na svetle tradipije in boje jugoslovanskih narodov in narodnosti. V pismu, ki ga bodo poslali predsedstvu skupščine Socialistične federativne republike Jugoslavije, pa obljubljajo, da bodo negovali pridobitve narodnoosvobodilnega boja in še naprej hodili po Titovi poti. Naš posnetek je nastal na proslavi pionirjev osnovne šole Tišina, ki so kurirčkovo pošto prevzeli od vrstnikov iz radgonske občine (OŠ Radenci). Preden so kurirji nadaljevali pot. jim je spregovoril predsednik občinske organizacije Zveze, združenj borcev NOV Murska Sobota Štefan Šab-jan. ki je med drugim dejal, da so tudi pionirji po svojih močeh veliko prispevali v boju proti osvajalcem naše domovine. Tekst in foto: JOŽE GRAJ NAPREJ PO TITOVI POTI 4. maj 1980. Na kliničnem centru v Ljubljani je prenehalo biti plemenito srce človeka, revolucionarja, misleca, prijatelja in tovariša. Vsa Jugoslavija se je odela v žalost, žaloval pa je tudi ves napredni svet. Odšel je človek, legenda, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za mir in srečo človeka. Zadnje slovo je bilo nepozabno, enkratno. Ob njegovem grobu so se zbrali državniki iz vsega sveta ter tako ponovno potrdili spoštovanje, ki ga je užival. Jugoslavija pa je žalovala ... V teh dneh minevata dve leti od tistega žalostnega trenutka, življenje pa teče dalje. Ponosni, ker smo živeli s Titom in se bogatili z njegovimi idejami, delamo in ustvarjamo za svojo novo srečo. Odločno naprej po Titovi poti je bila tudi tokrat, ko smo s ko-memorativnimi slovesnostmi počastili njegov spomin, naša trdna zaobljuba. In ta zaobljuba bo ostala za vselej. 5. junija — 1.000 naročnikov z VESTNIKOM na izlet na KOROŠKO aktualno po svetu Toplejši vetrovi med Moskvo in Sovjetsko-ameriški odnosi' so v zadnjem letu in pol (po prihodu Reaganove administracije na oblast v ZDA, oziroma po 26. kongresu KP SZ, kjer je SZ opredelila in aktualizirala svojo zunanjepolitično doktrino) v tem trenutku dosegli najnižjo točko. Vendar pa. tudi po samih sovjetskih ocenah, nikakor niso presegli meje, kjer sporazumevanje med supersilama ne bi bilo mogoče. Nič presenetljivega ne bi bila tudi »nenadna«, hitra sprememba in otoplitev odnosov med SZ in ZDA. ki bi bila posledica te ali one diplomatske akcije. Sovjetski viri sami pravijo, da (na diplomatskem nivoju) kontakti med Moskvo in Washingtonom še zdaleč niso prekinjeni. Za diplomatsko osebje ameriškega veleposlaništva v Moskvi velja, da ima dnevne kontakte (po različnih vprašanjih in na različnih nivojih) z visokimi sovjetskimi funkcionarji. Isto pa velja, in še v večji meri, seveda, za sovjetske diplomate v Wa-shingtonu. Po nekaterih informacijah tečejo priprave za nadaljevanje pogajanj o zmanjšanju raket srednjega dometa v Ženevi povsem v »redu«. Oceno Washingtonom? o tem, ali sta pogajajoči se strani že dosegli kakšen napredek, se sicer razlikujejo in so si nasprotujoče, vendar pa vsi poudarjajo, da že samo dejstvo, da obe diplomaciji v zvezi s tem vprašanjem vzdržujeta kontakte, daje »upanje za optimizem«. Nobenih resnih zadržkov ali pa vzrokov ni, zaradi katerih ne bi bilo moč verjeti sovjetski strani, da si res želi »normalizacije« odnosov z Washingtonom. Vendar pa seveda pod točno določenimi »pogoji«. Drugo je vprašanje, do kakšne mere so ti »pogoji« v protislovju z njenimi željami in praktičnimi koraki. Gre preprosto za strogo blokovski koncept zunanje politike. V kolikor ga ameriška strategija sprejme, se je sovjetska stran pripravljena pogovoriti o vsakršnem vprašanju. Mednarodni dogodki, ki so sledili vojaškemu udaru na Poljskem, so jasno pokazali, da ZSSR ne odstopa niti za korak od povojne razdelitve interesnih sfer in da to zahteva tudi od ZDA. V Moskvi so se Z raketami iz helikopterja so britanski vojaki težko poškodovali argentinsko križarko »General Belgra-no« in potopili neki patruljni čoln. Britanska letala so uničila tudi edino letališče na Falklandskih otokih — v Port Stanlyju. Po britanski oceni naj bi bilo pred dnevi na Falklandskih otokih preko 10 tisoč argentin--skih vojakov. Na sliki: argentinski vojaki v Port Stanlyju. pripravljeni upreti vsakršnemu odstopanju od blokovske politike, istočasno pa so se pripravljeni »sporazumeti« z ZDA o »kakršnemkoli vprašanju in razdelitvi .vpliva’«, kjerkoli bi bilo treba. To so dali posredno Reaganovi amdinistraciji v zadnjih štirih mesecih tudi vedeti. Že sama blokovska opcija, na kateri danes v celoti temelji sovjetska zunanja politika in svetovna strategija, pa v sebi nosi tudi veliko pragmatičnih dimenzij, ki same po sebi .negirajo’ »brezizhodni položaj« v sovjetsko-ameriških odnosih in v svetu nasploh. Zaradi tega, kar se danes dogaja v odnosih med Moskvo in Washingtonom in ki izgleda na trenutke tako »zastrašujoče«. prav gotovo ni moč govoriti o tem. da v mednarodnih odnosih prihaja ledena doba. To potrjuje, končno, tudi nenehno prisotna želja in interes obeh supersil, da bi prišlo med njima do srečanja na najvišjem nivoju. V ospredju palestinsko vprašanje Po celotedenski razpravi so v OZN sprejeli še eno resolucijo o palestinskem vprašanju: 86 glasov je bilo za, 20 proti in 26 vzdržanih. Nova resolucija ima to novost, da Izrael opredeljuje kot državo, ki ni privržena miru, kot ga pojmuje ustanovna listina OZN. To pa tudi pomeni prvi korak k izključitvi iz organizacije združenih narodov. Številni diplomati menijo, da bo takšno diplomatsko zaostrovanje Izrael, pripravilo do tega, da spremeni svoje obnašanje. Mnoge države, ki sicer obsojajo Izrael in so glede palestinskih pravic enakega mnenja kot večina, pa sodijo, da so s to resolucijo prekoračili nevarno mejo in zmanjšali možnosti, da bi bila kriza sploh kdaj rešena. Prav zaradi tega so se glasovanja o resoluciji vzdržale vse latin- Katera diplomacija na svetu pa lahko ža tri mesece odpravi vse »prepreke«, če bi bile le-te res tako velike, kot izgledajo in kot jih nekateri prikazujejo. Realni državni interesi silijo obe supersili v pogajanja in sporazumevanja. to v Moskvi tudi poudarjajo. V prid sporazumevanju med Moskvo in Washingtonom govorijo tudi gospodarski procesi v svetu. Najprej je moč ugotoviti, da seje zahod, ob tako široko »reklamiranih« ekonomskih sankcijah proti ZSSR in Poljski sam ustavil, še preden je sprejel kakršenkoli resnejši ukrep. Zadnje »streznitve« na svetovnem gospodarskem področju so pokazale, da celo gospodarski »collapse« vzhodnoevropskih socialističnih dežel, o katerem se sicer povsod toliko govori, ne bi bil dobrodošel za kapitalistični svet in da Zahod še naprej z nekaterimi krediti, tudi ZSSR, blaži največje ekonomske pretrese na Vzhodu. Po drugi strani pa je tudi res. da še socialistične države v svojih težavah. yse bolj odkrito (in brez nekdanjih trojnih »ideoloških« zaves), zatekajo na kapitalistično tržišče. skoameriške države, pa tudi nekaj afriških in azijskih. Ameriška delegacija je že pred glasovanjem o resoluciji zagrozila, da bo za 25 odstotkov zmanjšala svoj prispevek za vzdrževanje OZN, če bo prišlo do izključitve Izraela iz OZN. Predstavnik arabske lige je obtožil Egipt in dejal, da trguje: pogojno je dobil nazaj Sinajski polotok, za protiuslugo pa daje Izraelu proste roke v zvezi s palestinskim vprašanjem. Izraelski veleposlanik v OZN je predlagatelje resolucije označil kot ,,tropske gulage”, ,.zločinsko kliko” in podobno. Po hodnikih palače OZN je bilo tudi slišati, da bodo ZDA poskušale z nOvim diplomatskim manevrom z zahtevo, da se glasuje o tem, ali se omenjena resolucija sploh ukvarja,, s pomembnim vpraša Spet demonstracije v Varšavi Pretekli ponedeljek, ko je zasedal poljski sejm (parlament) je prišlo na varšavskih ulicah do neredov. Opremljeni s specialnimi vozili in s ščiti so pripadniki varnostnih sil intervenirali in uporabili solzivec. Nekaj demonstrantov je bilo ranjenih, nekaj pa so jih aretirali. Demonstrirali so predvsem mladi ljudje. Predstavniki Demokratske stranke Poljske so' pred kraljevskim dvorcem položili cvetje v spomin na sprejetje ustave pred 191 leti, ki so jo takrat smatrali kot najbolj demokratičen akt te vrste v Evropi. Opazovalci sodijo, da je' v demonstracijah sodelovalo več tisoč ljudi. Poljski sejm je v posebni izjavi izrazil »željo po krepitvi države ter izvedbo gospodarskih, družbenih in političnih reform,« hkrati pa je podprl »domoljubno gibanje za sodelovanje vseh državljanov pri narodnem preporodu.« ALZIR — Alžirski tisk je obisk alžirskega predsednika v Jugoslaviji, Indiji in na Kitajskem ocenil kot pripravo na - vrhunski sestanek neuvrščenih. PEKING — Kitajska vlada je ponovno obtožila ZDA zaradi prodaje orožja Tajvanu. BRUSELJ - Ministrski svet EGS je povečal število jugoslovanskih izdelkov, kijih lahko brez carine članice EGS kupujejo v Jugoslaviji. Gre predvsem za naša umetna gnojila, gume, les, čevlje, izdelke iz bakra, cinka in aluminija, kolesa, pohištvo, tekstilne izdelke in naftne derivate. BUDIMPEŠTA - Za novega generalnega sekretarja zveze južnih Slovanov na Madžarskem so izvolili dolgoletnega funkcionarja te organizacije in dosedanjega vršilca te dolžnosti Djura Dju-roka. NAIROBI — Časopisje v vzhodnoafriških državah Jc pogovor ameriške delegacije z maroškim kraljem Hasanom ocenilo kot vojaško zbiijeva; nje obeh držav proti »sovjetski ekspanziji v severni Afriki.« RIAD — Saudska Arabija je demantirala iranske trditve, da je vpletena v poskus strmoglaviti teheranski režim. NEW DELHI - Indijska ministrska predsednica Indira Gandhi namerava svoj predvideni obisk v SZ in ZDA preložiti. Kot razlog za preložite« obiska navajajo predsedniške volitve. VARŠAVA — Na priporočilo predsednika vojaškega sveta generala Jaruzelskega so na Poljskem pred dnevi izpustili 800 interniranih, 200 pa na »pogojni oddih«. Po dvajsetih tednih prisilne »izolacij | je« se je znašlo na prostem 1™ funkcionarjev suspendiranega sindikata Solidarnost. VZHODNI BERLIN-,T» je bilo pod vodstvom povelju1' ka oboroženih sil varšavskega sporazuma maršala Kuliko«8 redno zasedanje sveta varšavskega pakta. V žarišču dogodkovi KOTEL — IMENOVAN LATINSKA AMERIKA Takoimenovana^Latinska Amerika, ki sega vse od Mehike do Patagonije na skrajnem jugu Južne Amerike, je s sporom med Argentino in Veliko Britanijo okrog Falklandskih otokov, postala središče svetovnega zanimanja, čeprav si je to vsaj zaradi nepojmljivih socialnih krivic, zaslužila tudi Prej. Falklandski ali Malvinski otoki seveda niso edina sporna ozemeljska zadeva Latinske Amerike, teh je vse polno, posledica pa so stare španske kolonialne posesti, ki sojo podedovali za Španci ponekod Britanci. Nizozemci ali ZDA. Če začnemo na severu, potem je treba najprej omeniti Nikaragvo, ki je lani Kolumbiji dala vedeti, da ne priznava njene suverenosti nad otoki San Andres, Pro-videncia, Serrana. Roncador in Quita Sueno blizu nikaragovske obale v Karibskem morju. Najbrž je samo še stvar časa kdaj bo izbruhnilo. To še zlasti zato, ker spada Kolumbija med tiste države, ki niso naklonjene sandini-stičnemu režimu v Nikarag vi. Drug takšen primer v soseščini je spor med Gvatemalo in Belizejem, ki se vleče že poldrugo stoletje. Do za ostritve je prišlo potem, ko je lani septembra postal Belize neodvisna republika (prej britanska kolonija). V Londonu so se zavedali nevarnosti. zato so v Belizeju pustili 1600 vojakov, ki naj bi jamčili za neodvisnost dežele. Naslednje krizno žarišče predstavljajo ozemeljski oziroma morski spori med Venezuelo in Kolumbijo in Venezuelo ter Gvajano. Še lani je kazalo, da sta Venezuela in Kolumbija naposled uspeli najti kompromisno rešitev za razmejitev voda med venezuelskim polotokom in Paraguano in kolumbijskim polotokom Guajira ob vhodu v venezuelski zaliv, ki se nadaljuje v jezero . Maracaibo, kjer' so najbogatejša nahajališča venezuelske nafte. Toda primerne rešitve še vedno ni. Venezuela zahteva kar dve tretjini ozemlja Kooperan-tivne republike Gvajane. Gre za območje z bogatimi nahajališči surovin. Venezuela trdi, da je zahtevano ozemlje izgubila po krivični kolonialni delitvi, ko je' upravo nad Gvajano prevzela Velika Britanija (do leta 1830 je bila Gvajana nizozemska kolonija), ki je svoje meje nenehno razširjala tako, da si je pridobivala zahodne in severne pokrajine. Mednarodno razsodišče je leta 1899 ozemlje prisodilo Veliki Britaniji, kar Venezueli ni bilo po volji. Ob neodvisnosti Gvajane leta 1966 sta se na posredovanje Londona venezuelska in gvajanska vlada dogovorili, da bodo spor rešili s pogajanji. Ker so ta pogajanja zašla v slepo ulico so se predstavniki Velike Britanije. Venezuele in Gvajane leta 1970 dogovorili o dvanajstletni zamrznitvi spora. Letos torej rok poteče in venezuelski predsednik je že lani povedal. da ga ne nameravajo podaljšati. Uradni krogi v Venezueli so zanikali, da se Venezuela pripravlja na aneksijo spornega ozemlja. Pred dobrim letom je ponovno izbruhnilo na meji med Ekvadorjem in Perujem. Dne 22. januarja so najprej ekvadorske čete vdrle na perujsko ozemlje, zatem pa je neprimerno močnejša perujska vojska napadalce potisnila nazaj čez mejo. Tisto glavno okrog tega spora se je zgodilo pravzaprav štirideset let prej, ko je v vojni s Perujem Ekvador izgubil velik del nacional-nega-ozemlja. Naslednja sporna zadeva je bolivijski pristop do Pacifika. Pred dobrimi sto leti je Peru premagal Bolivijo, ji zasegel ozemlje, kije deželo spajalo s Pacifikom. Še danes. po sto letih. Bolivijci čakajo na ugoden trenutek, da bi si ponovno^ pridobili odvzeta ozemlja. Čile, Bolivija in Peru so podpisale mirovno pogodbo šele leta 1929. ko so se dogovorili, da lahko pride do ozemeljskih sprememb le s soglasjem vseh treh dežel, ijeru in Bolivija sta nekajkrat predlagala Čilu kompromisno rešitev:'pet kilometrov širok in 150 kilometrov dolg koridor od bolivijske meje in ob pe-rujsko-čilski meji do pacifiškega pristanišča Arica. Čilenci niso popustili; postavili to celo pogoj, da naj bi za orotiuslugo koristili rudna bogastva na jugu Bolivije. Spor je redno na dnevnem redu zasedanja OAD (Organizacije ameriških držav), ki v glavnem podpira bolivijske zahteve. Čile pa je v sporu tudi z Argentino za tri majhne otočke ob vhodu v preliv Beagla. med Ognjeno zemljo in rtom Horn na skrajnem jugu celine. Spor je obe državi že nekajkrat privedel na rob vojaškega spora. Argentina trdi, da sta se obe državi že leta 1881 s podpisom sporazumna o mejah dogovorili glede teh otokov. Čile zatrjuje, da omenjeni spora zum-otokov sploh ne omenja. Pred enajstimi leti so se sporazumeli, da spor prepustijo kronskemu razsodišču v Londonu, ki je leta 1977 prisodilo Čilu suverenost nad spornimi otoki. Podo; bno je o sporu razsodilo tudi haaško mendarodno sodišče. Argentina je ponovno zanikala pravičnost razsodbe in za posrednika se Je ponudil Vatikan. Ta Je predlagal, da naj bi obe državi na območju preliva Be; agle ustanovili cono miru, ki bi bila pod skupno čilsko-argentinsko kontrolo. Hkrati naj bi obe državi s spoD nega območja umaknil' svoje vojske. Tudi ta predlog doslej še ni bil sprejet. STRAN 2 VESTNIK, 6. MAJ Aktualno doma Njegova misel mora Slovenija za hrano v drugih republikah in pokrajinah Ostala je zavesi, da je z nami, da je kažipot in pogled naprej. Bilje legenda in nekaj več kol samo izročilo . . . »Bil je državnik, ki je svojo državniško modrasi črpal iz najbolj vročega hrepenenja po dostojnem življenju doslej zatiranega sveta na zemeljski obli« — (Mitja Ribičič v dneh slovesa). »... sem imel občutek, da gre za na videz mirno osebnost, ki je navajena, da uveljavlja svojo avtoriteto le z nekaj besedami ali gestami in da narekuje nagonsko in popolno spoštovanje vsem okoli sebe, ker zna trezno presojati in se zna do dna obvladati« — (F- W. D. Deakin, član zavezniške misije). »Naš sovražnik je, ampak jaz bi hotel imeti ducat Titov v Nemčiji. . . To napravi lahko le zalo, ker je brezkompromisen in žilav vojak, ker je trdovraten poveljnik!« — (Heinrich Himmler, leta 1944). »O. spoznal sem vrsto ljudi, od Nehruja in Tita ter starega francoskega Leona Blumado Ceausescuja ali Fidela Castra. Eden izmed njih, ki so v meni zapustili največji vtis, pa le prav gotovo Tito. To je nedvomno velika osebnost, ^aj vse je doživel. Ko sem mu 'ako med pogovorom rekel: imeli ste silno zanimivo in z^o lepo življenje, pa se je "a grenko nasmehnil: Toda tudi težko!« lei^0 se P' dinci sodelujejo že dobro V času pohoda so 1,0 $ ženci mladinske briga0 po dajali posebno glasil0 hodnikov, pripravljali steu časopise, v vseh krajih, %! jih obiskali, pa krajše hun programe. Udeležili , kresovanja na predvečeru znika dela v Žerjavcih,|Z pa tudi nočni pohod ° čovo in Zavrh. J Tudi letošnji, izjemno pohod po poteh občine Lenart je v soočili nju z občinskim štabor” a« oddelkom za ljudsko 00 (ji1 bo SO Lenart organizira ZSMS. vpa/ ... sTR^ VESTNIK, 6. MAJA 1982 v RADENCIH SEJA SVETA SKUPNOSTI SAMOUPRAVNIH INTERESNIH RAZISKOVALNIH SKUPNOSTI SFRJ Nujnost medrepubliškega znanstvenega Konec aprila je bila v Radencih dvodnevna seja sveta skupnosti republiških in pokrajinskih samoupravnih interesnih raziskovalnih skupnosti SFRJ, ki je ponovno poudarila pomanjkljivosti in ne- raziskovanja dorečenosti ter predvsem premalo realiziranega od dogovorjenega raziskovalnega in znanstvenega murska sobota iLetos 12 priznanji Ob dnevu OF slovenskega naroda je bila v veliki dvorani B skupščine občine v Murski Soboti slavnostna seja občinske B I konference socialistične zveze, na kateri so podelili letošnja pri- B B znanja OF in društvena priznanja. Slavnostni govornik je bil predsednik OK SZDL Štefan Čahuk. kije zlasti poudaril pomen Ifrontnosti organiziranja, čigar temelje črpamo že od 27. aprila 1941, ko je prišlo do ustanovitve OF. Njena vsebina je aktualna | še danes, ko opredeljujemo najpomembnejše naloge SZDL pri I razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. _ bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. Ob spominu na I zgodovinske dogodke med NOB, je dejal tovariš Čahuk, pa se B krepi moč delovnih ljudi in občanov za razreševanje tekočih I problemov v današnjem času. Za dolgoletno družbenopolitično delo je dobilo priznanja I OF 12 posameznikov iz murskosoboške občine: IVAN FERBEŽAR, roj. 1925, upokojenec UNZ iz Murske I Sobote; m VLADO BOHAR, roj. 1926. kmetovalec iz Stanjevec; ANTON KOUTER, roj. 1922, trgovec iz Ižakovec; ERNA BRUMEN, roj. 1941, članica IS SO Murska Sobota; _ Erika VOGRINČIČ, roj. 1955, kvalif. delavka v Mun, iz B Kroga; I BORIS VERTOT, roj. 1915, upokojenec iz KS Ali Kardoš M. Sobota; I ŠTEFKA MILEK, roj. 1930. učiteljica na Tišini; I MILORAD VIDOVIČ, roj. 1938, magister, ravnatelj Sred- g nješolskega centra MS; ,, LUDVIK JONAS, roj. 1942. oddelek za LO pri SO, iz B Hodoša; ŽIGA VEREN, roj. 1926. upokojenec iz KS Lendavska M. Sobota; . B VILI »ŽIŽEK, roj. 1935, dipl, elektroinženir iz Murske So- J I GEZA ZRIM, roj. 1930, kmetovalec iz Kuzme. Podelili pa so tudi 5 društvenih priznanjjn sicer gasilskima društvoma MOTVARJEVCI IN PUCONCI ob njuni 90-letnici. P^rHo-umetniškem društvo ORSEG iz Hodoša ter SREČKU L Mii,JANU za prizadevno delo na področju ljudske tehnike in "LIVOJU ROŠU za dosežke na kulturnem področju. Milan Jerše sodelovanja vseh republik in pokrajin na zvezni ravni. Ni naključje, da so. se delegati tega sveta sestali prav v Radencih: Področje severovzhodne Slovenije je namreč, kot je uvodoma poudaril podpredsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Ši-. nigoj. napravilo v zadnjih letih velik razvojni korak tudi po zaslugi raziskovalne dejavnosti. Znanost, ki premaguje, še posebej združena, nerazvitost in takšna območja približuje razvitim, pa . veliko prispeva tudi k enakopravnosti narodov in narodnosti in k soži.tju mešanih jezikovnih območij. Svet skupnosti republiških in pokrajinskih samoupravnih interesnih raziskovalnih skupnosti SFRJ je ob svoji ustanovitvi — pred šestimi leti — sprejel kar 13 zveznih projektov, med katerimi so še posebej pomembni tisti, ki bi naj prispevali k izboljšanju preskrbe z energijo, večji proizvodnji hrane in pridobivanju ter izkori- storjen zares majhen korak, v realizaciji namreč. Zato na podlagi izkušenj vse bolj prevladujejo mnenje in potrebe po koordiniranih znanstvenih raziskovanjih, ki se ločijo od zveznih projektov po tem. da v njih sodelujeta dve ali več republik. Takšnih spodbud je danes že okrog dvajset, in zato ni nič nenavadnega, da dobivajo vse bolj element prednosti. Ob znanem dejstvu, daje danes v državi le bore malo, ali pa sploh nič. znanstvenih institucij s kadri. pa tudi opremo, ki bi zadostile velikim projektom, se že dolgo poraja potreba sodelovanja vseh razpoložljivih znanstvenih potencialov na zvezni ravni. Morda bo korak naprej v medrepubliškem sodelovanju prav sprejem pravilnika o koordiniranem znanstvenem delu, ki so ga na seji' delegati sprejeli. Ta bi naj uredil tudi sistem financiranja in poskusil še bolj animirati vse naše združeno delo. Na seji svetaje bil prisoten tudi dr. Anton Vratuša. V. Paveo Novo o otroškem varstvu in dodatkih Polno sklepčna je že prva skupščina otroškega varstva v Murski Soboti potrdila, kako pomembno je vprašanje otroškega varstva. Na njej so delegati tretjega mandatnega obdobja za predsednika izvolili Janeza Kovača, za njegovega namestnika pa Stanka Srako. Predsednica zbora izvajalcev pa je bila izvoljena Marjeta Obal. Prav tako v novem mandatnem obdobju prihaja do sprememb; namesto dosedanjega izvršilnega sveta so bili imenovani štirje odbori prav tako pa dve komisiji. Med prvimi so: odbor za razvojne, splošne in druge naloge, za svobodno menjavo dela, za uveljavljanje denarnih in materi- Podeljena priznanja OF in Tudi letos so v občini G°r^ Radgona v počastitev dneva- Or 'n praznika dela podelili občinska priznanja zaslužnim in dolgoletnim družbenopolitičnim delavcem. Na osrednji občinski proslavi. na kateri so slavnostno obeležili oba praznika so srebrni znak OF, ki ga podeljuje OK SZDL, prejeli: Franc Djura iz Apač.' Franc Zemljič iz Crešnje-yec, Jože Zagorc iz Žepovec. Lojzka Potočnik iz Gornic Rad- gone.Ludvik Klančar iz Radenec in Ela Štukliz Biserjan. Dobitniki pismenih priznanj pa so GD So-vjak, G D Orehovci, GD Podgorje in OO ZSMS Janžev vrh. Ob 1. maju pa je OS ZSS Gornja Radgona odlikoval sindikalne delavce iz občine s srebrnim znakom ZSS. Za uspešno delo v osnovnih sindikalnih organizacijah. v samoupravnih organih, v razvijanju deleeatskeea sistema so ga prejeli? Miroljub Mladenovič iz OO ZSS TOZD Transport Avtoradgona. Elica Starovasnik, OO ZSS Mercator Sloga, Darja 'Radičevič, OO ZSS TOZD Naravno zdravilišče Radenska. Jože Toplak iz konference OO ZSS Gorenje Elrad. Ferdo Flisar, OO ZSS TOZD Kmetijstvo Črnci KK Gornja Radgona in osnovna organizacija ZSS TOZD TPO Radenska. RUDI ZRINSKI — letošnji dobitnik zlatega znaka OF Med letošnjimi 20 dobitniki republiškega priznanja OF slovenskega naroda za dolgoletno uspešno družbenopolitično delovanje v občini Murska Sobota je tudi tovariš Rudi Zrinski. S svojo nesebično aktivnostjo v času NOB in povojnem razvoju naše samoupravne socialistične skupnosti, ki je zahtevala Polno angažiranost, je dal osebni zgled aktivista, ki dela na vsestranski krepitvi SZDL Rot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil. Rudi Zrinski, ki se je rodil 36. Oktobra 1923, izhaja iz re-yne kmečke družine, v kateri je moral zaradi zgodnje očetove smrti že kot otrok opravljati vsa težja kmečka dela. Kljub temu je našel prosti čas za branje različne gospodarske in politične literature, ki je širila obzorje. Po končani šoli se je vpisal na dvoletno obrtno šolo in jo uspešno končal. Kmalu se je porezal z nekaterimi člani KPS 'n postal njihov simpatizer, nato pa se je vključil v vrste Prvih aktivistov OF v Pre-Rrnurju. Pri opravljanju partijskih nalog pa so ga prijeli madžarski žandarji in ga kot mladoletnega obsodili na večletno zaporno kazen v Budimpešti, kjer je ostal vse do 20, novembra 1944. Nato so 9a premestili v koncentracijsko taborišče Sachenhaus pri — I . Berlinu v Nemčiji, od koder se je vrnil domov 3. maja 1945. Kljub bolehnosti ob vrnitvi pa je kmalu postal aktivist in tudi član KPJ. Že jeseni 1945 se je zaposlil na takratnem okrajnem in pozneje občinskem ljudskem odboru, kjer je RUDI ZRINSKI - dobitnik zlatega znaka OF. opravljal različne odgovorne naloge. Med drugim je bil kot uslužbenec uprave vodja komisije za razdelitev agrarne zemlje, tajnik občine, načelnik za finance skupščine občine, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov in sekretar OF. Zadnja leta pred upokojitvijo pa je bil zaposlen na oddelku za ljudsko obrambo, kot referent za SLO. Razen tega pa je tovariš Zrinski aktivno deloval tudi v krajevnih in občinskih druž- benopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, saj je bil tudi član OK ZKS in komisije za SLO pri OK ZKS, namestnik sekretarja OO ZKS v upravi skupščine občine Murska Sobota, član 10 OK SZDL, predsednik komisije za priznanja in odlikovanja pri OK SZDL in večletni odbornik. Sedaj pa je aktiven kot član predsedstva OK SZDL, predsednik KOO za LO in DS pri OK SZDL, vodi komisijo bivših aktivistov OF, je član delegacije in samoupravnih organov v krajevni skupnosti Turopolje v Murski Soboti, kjer živi, član političnega aktiva v okviru OK SZDL, delegat OO ZZB NOV v frontni organizaciji itd. Za svoje neumorno delo je prejel tudi številna priznanja: medaljo zasluge za narod, orden dela 3. stopnje, red zaslug za narod s srebrnim vencem, leta 1971 pa tudi občinsko priznanje OF. In kot piše v obrazložitvi za zlati znak OF slovenskega naroda — je s svojim požrtvovalnim, doslednim in vztrajnim delom, ki je vseskozi temeljilo na socialističnih samoupravnih odnosih, si je tovariš Rudi Zrinski ustvaril ugled med delovnimi ljudmi in občani murskosoboške občine, ker se je vedno dosledno zavzemal za vsestranski razvoj svoje pokrajine. Milan Jerše 9. maja 1945 seje s kapitulacijo hitlerjevske Nemčije končala druga svetovna vojna, ena najbolj mračnih strani človeške zgodovine, ko sta hotela nemški nacizem in italijanski fašizem pahniti svet v temo najhujšega nasilja. Boj naših narodov je s svojim deležem pri zmagi nad fašizmom zapisan na častno mesto v zgodovini boja za svobodo in napredek človeštva. Milijon 700 tisoč padlih Jugoslovanov, v gozdovih, taboriščih, na ulicah, v vaseh — te naše žrtve so tisto, kar nas znova in znova spodbuja v boju za mir, enakopravnost in sodelovanje med vsemi narodi sveta. Zato spomin na dan zmage ne more nikoli zbledeti. alnih pravic uporabnikov in odbor za ljudsko obrambo ter družbeno samozaščito. Med komisijama pa komisija za 'predšolsko vzgojo in varstvo ter komisija za letovanja otrok. Poročilo o delu skupnosti za preteklo mandatno obdobje je ifodala Greta Škerget, dosedanja predsednica skupščine, ob lej priliki pa je bil na skupščini v obravnavi in sprejet sklep o spremembah in dopolnitvah petletnega plana ter sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v tekočem letu, za katerega je bila podana tudi realizacija finančnega načrta. Posebne pozornosti pa je bil pred sprejetjem deležen sklep o višini denarnih pomoči (bolj znanih kot otroški dodatki). Te bodo v višini 1.200 dinarjev pripadale otrokom iz tistih družin, katerih dohodek po osebi ne presega 2.900 dinarjev. 850 dinarjev prejme otrok iz družine s prejemki do 3.700 dinarjev po članu družine in 450 dinarjev vsak otrok, če je dohodek družine do 4200 dinarjev mesečno na člana družine mesečno. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarnih pomoči se upošteva dejanski socialni položaj; pri obrtnikih se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero davka, pri kmetih pa se dohodek iz kmetijske dejavnosti upošteva v osemkratnem znesku katasterskega dohodka. Težje telesno in duševno prizadeti otroci imajo pravico do denarne pomoči v znesku 400 dinarjev (kar je za 50 dinarjev manj kot doslej in bo tako 90 najbolj prizadetih otrok -v soboški občini dobivalo manj sredstev. Razlog, da je v sedanjem obdobju temu tako, je v viru solidarnostnih sredstvih, saj ne bi bilo umestno, da bi imele občine, ki jih prejemajo (med njimi tudi soboška) višjo postavko kot občine, ki solidarnostna sredstva dajejo. Brigita Bavčar priznanja OF Na svečani seji občinske konference SZDL Lendava so podelili letošnja priznanja — srebrni znak OF štirim posameznikom in karavli v Žitkovcih. Priznanja so dobili: Drago Pahor za dolgoletno družbenopolitično aktivnost in krepitev obrambne sposobnosti občanov, Stanko Mlinarič za družbenopolitično aktivnost v krajevni skupnosti Lendavske gorice in drugih organizacijah, Štefan Gyerek za aktivno dolgoletno delo v družbenopolitičnih organizacijah in krajevni skupnosti Kobilje ter Aleksander Šimonka za dolgoletno aktivno delo v družbenih organizacijah in društvih v Lendavi. Karavla v Žitkovcih je prejela priznanje OF za sodelovanje z vaščani in mladino pri podružbljanju SLO ih DS. Jani D. LOJZE VALENČIČ, Murska Sobota: O veličastni zmagi in navdušenju tokrat največ razmišljam, kajti vedno pomislim na štiriletno prehojeno pot in žrtve za veliko zmago, hkrati pa to povezujem z današnjim časom. Ugotavljamo, da so bile vse žrtve upravičene, ker je socialistični razvoi. ki smo si ga zastavili, že v veliki meri uresničen. Zlasti pa je pomembno, da je mladina ta boj pravilno doumela in nadaljuje svetla izročila revolucije. Kljub vsemu temu pa nas včasih prizadene, da tisto, kar bi lahko naredili, še ni storjeno, in delamo nepotrebne napake. Zato bomo borci svoje napore vložili v to. da bo dogovarjanje in sporazumevanje hitreje napredovalo; s tem pa tudi zagotavljali naš hitrejši razvoj. ELEMIR MELIN, Murska Sobota: Mladi se močno zavedamo pomena tega datuma, saj smo pred 37. leti dočakali težko pričakovano svobodo. To je vsekakor izjemno pomemben dogodek v naši novejši zgodovini, zato si prizadevamo tudi mladi, da krepimo pridobitve slavnega narodnoosvobodilnega boja in povojne izgradnje naše domovine. Prav gotovo tudi s številnimi delovnimi zmagami v samih organizacijah združenega dela ali pa z raznimi mladinskimi delovnimi akcijami, s čimer dajemo svoj prispevek k razvoju socialističnega samoupravljanja in utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. To je v današnjem času splošnih stabilizacijskih prizadevanj še kako pomembno. pomeni JANKO MUNDJAR, Ljutomer: Dolgo je že tega, kar je bila izbojevana zmaga, zmaga ki nam je prinesla svobodo, novo Jugoslavijo. Sem iz mlajše generacije, ki ni doživela vsega trpljenja in radosti v borbi. A mnogi si mislijo, da je to šlo kar taFo, mimo nas vseh mladih. Ni res? Dobro se zavedamo, kaj se boriti, znamo ceniti pridobitve NOB. Dandanes Dan zmage ni izgubil na pomenu, ampak ngs vsako leto znova spomin ja na tiste dni, na borce, komuniste, ki so dali svoja življenja za to, kar danes imamo. Izročilo, ki so nam ga pustili, je globoko in prav tako aktualno, kot je b|i< takrat. Tudi danes nadaljujemo njihovo tradicijo. ) lo STANKO MLINARIČ, Lendavske gorice: Naš razvoj se je got ovo začel v dneh, ko je bila končana druga vojna. Morda se tega dne danes ne spominjamo tako, kot pred leti, vendar pa za nas pomeni veliko. Stari družbeni red se je kompromitiral že pred vojno, še posebej pa med vojno, začeli smo graditi novo družbo, začeli smo iskati poti, ki naj bi nas pripeljale v boljše življenje. Če danes pogledamo, toliko let nazaj, lahko s ponosom povemo, da smo .uspeli. Ljudem je zagotovljen razvoj, sami so kovači svoje bodočnosti, to pa je veliko. V tistih povojnih letih je bilo potrebno veliko delati, da bi se uresničile vse sanje ljudi; veliko tega je uresničenega, veliko dela pa nas seveda še čaka. Na dosedanji razvoj pa smo lahko le ponosni. DRAGO JANČAR iz Gornje Radgone: Lepo je, da se ob Dnevu zmage, kot opomin, spet spomnimo na žrtve, ki so bile potrebne, da so leta zavojevani narodi in narodnosti dočakali luč svobode. Ta spomin naj bo trajen spomin tudi za vse, ki imajo še danes razne zemeljske težnje po tujih deželah in izko-narodi in narodnošti so težko riščanju narodov. Naši plačali priborjeno svobodo, zato jo znajo ceniti. Ta dan pa nam mora biti vodilo za doseganje novih delovnih zmag. Le na tak način se bo lahko naša generacija oddolžila tistim, ki so darovali življenja za naš danes. Y^STNIK. 6. MAJA 1982 STRAN 5 kmetijska panorama Izvršni svet o kmetijstvu Člani murskosoboškega izvršnega sveta so razpravljali o delovnem gradivu za pripravo statuta skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini, ki ga bo treba še dopolniti v zvezi s sprejetim odlokom pred leti. Večja pozornost v razpravi pa je tokrat veljala tudi zahtevku za kritje disparitet cen pri junčjem in prašičjem mesu, ki ga je na izvršni svet naslovila delovna organizacija Mesna industrija ABC Pomurka. Predstavniki te delovne organizacije so na pobudo posebne komisije pri republiškem izvršnem svetu, ki naj bi predložila način pokrivanja izgube v rhesno-pre-delovalni industriji SRS, opravili razgovore v več kot 20 slovenskih občinah, ki jih oskrbujejo z mesom. Predvsem z namenom, da bi skupno poiskali možnosti za nepovratno kritje izgub iz leta 1981 ter o sistemu naročene proizvodnje in pokrivanju disparitet v letošnjem letu. Že na predhodnem sestanku predstavnikov pomurskih občin pa je sprejet sklep o domicilnih cenah, po katerem 30 odstotkov disparitete krije mesna industrija, 70 odstotkov pa občina. Ob tem je murskosoboški izvršni svet sprejel sklep, da bodo dispariteto cen v mesni industriji — sredstva bi naj zagotovili iz lanskoletnega viška proračuna — lahko pokrili v maju oziroma v začetku junija letos, pri čemer pa bo nujno ugotoviti dejansko potrošnjo svežega mesa v prvih treh mesecih. Za lažje reševanje problematike mesne industrije, ki je vsekakor širšega pomena, pa bi naj čimprej predložili tudi sanacijski program. Milan Jerše Nekmeto valeč v kmetijstvu Navada je že. da predstavljamo kmetovalce, ki so dosegli pomembne uspehe, ki so vzorni kooperanti in sploh vse. kisi to zaslužijo. Dosti pa jih je takšnih, ki kljub temu, da nišo Sami intenzivni kmetijski proizvajalci, dosti prispevajo k razvoju kmetijstva ali pa k intenzivnejši pridelavi hrane. . Eden takšnih je 7Andrej Belak, traktorist pri kmetijski zadrugi Ljutomer Križevci. Sam ima le košček zemlje, približno 50 arov« in ga ne moremo prištevati h kmetom. A kadar je potrebno, se odpravi na njivo in s strojem poskuša storiti čimveč, Tovariš Belak, vi sicer niste kmetovalec, a vaše delo je kljub temu tesno povezano s kmetijstvom? . »Resje, na moj ih nekaj arih zemlje, ki jo imam doma, se sicer ne ukvarjam z intenzivnim kmetijstvom. Letos sem sicer posejal nekaj kuruze, ki pa jo bom v glavnem porabil doma in je ne bom prodajal. Sicer pa sem traktorist pri kmetijski zadrugi in tam združujem delo.« Zadnjih nekaj let se pojavljajo težave pri oskrbi z rezervnimi deli in tudi z nafto; kako pd premagujete te težave? »Kadar gre za rezervne dele, je problem še delno rešljiv, saj imamo pri zadrugi nekatere tudi na zalogi, ki pa hitro kopni. Ko zmanjka teh, se ustavi tudi delo na polju. Škoda je velika, saj nobena izgubljena ura se ne vrne.« Takoj na začetku pomladi je bila tudi nafta velik problem. Pomanjkanje je povzročilo velike zastoje pri spomladanskih opravilih. Pri nas v zadrugi je ta problem še nekako rešljiv, huje je zasebnikom. Andrej Belak za volanom svojega jeklenega konjička. Kadar je potrebno, mu ni žal niti dvanajstih ur, ki jih presedi na svojem delovnem mestu in orje in brana in seje. Kmetijstvo ne pozna delovnega časa. Kljub temu pase takšne stvari sploh ne bi smele dogajati, saj je borba za hrano T teku in sami se trudimo, da bi bitko dobili. . Tisti dan, ko sem srečal Andreja na njivi, je deževalp. Naslednje vprašanje se je ponujalo kar samo od sebe: Kako vreme ovira delo in kakšni pogoji so za delo? Resje, da je naše delo odvisno predvsem od vremena. Če je lepo in sončno, potem delo ni problem. Huje je takrat. ko dežuje. C e je to zmeren dež. z delom nadaljujemo. če pa ne. pa se delo ustavi. Letos imamo srečo, kajti lanska jesen je bila dokaj ugodna in lepa, tako da smo' precej dela na njivah opravili že takrat. Pogoji za delo so težki, predvsem na višku sezone. Kako pa je takrat? Delo teče neprekinjeno. Delamo po devet, deset tudi dvanajst ur. Seveda nam ni težko, ker se vsi zavedamo, kaj pričakujejo od nas.' To nam daje voljo in moč, da vzdržimo. Zahvaljujoč današnji moderni strojni opremi je dela veliko lažje, kakor včasih, ko niso poznali traktorjev in drugih strojev, ter so vse obdelovali ročno.«. Pa se vrniva za trenutek še. k vam domov. Ali vam te izkušnje, ki jih dobivate na svojem delovnem mestu, pomagajo tudi doma? »Seveda mi pomagajo. Izkušnje so neprecenljive. Sam sicer nimam strojne mehanizacije, tako da mi priskočijo na pomoč sosedje, nekaj pa opravim. tud? s stroji, ki jih ima zadruga.« Na koncu pa še tole: imate kakšno željo? »Seveda jo imam. Predvsem do. da bi naše delo dalo dobre rezultate in bi tako uresničili zastavljene načrte. Trudili smo se in škoda bi bilo, da bi kakšni nepredvideni dogodki pokvarili naš trud.« ' Dušan Loparnik S SEJE NALOŽBENE KOMISIJE VSEM NE BO UGODENO Na svoji zadnji, osmi seji — prejšnji četrtek v Murski Soboti — je regijska naložbena komisija prP' medobčinski gospodarski zbornici obravnavala več vprašanj. Poleg drugega je tudi — kot ponavadi — pretresala nekatere investicijske zahtevke. Tokrat je šlo za tri: nadaljevanje regulacije potoka Ščavnica za obrambo pred poplavami in ureditev osnovne odvodnje za melioracije, preureditev prostorov motela Garda v Martjancih in bifeja Pivnica v Murski Soboti in dograditev hotela Lipa s termalnim kopališčem v Lendavi. Prvoomenjena naložba bo — kot je pojasnil predstavnik območne vodne skupnosti Mura iz Murske Sobote — po predračunski vrednosti veljala 25 tnilijonov dinarjev, ki jih bodo v celoti zagotovili iz lastnih oziroma združenih sredstev ostalih območnih vodnih skupnosti v naši republiki. Potrebna dela naj bi predvidoma sklenili junija prihodnje leto, nakar se bodo lotili gradnje zadrževalnika v Bolehnečicih, ki bi moral biti — če bo šlo seveda vse po načrtih — končan do izteka leta 1984. Za tem planirajo nadaljevanje regulacijskih del na potoku Ščavnica v občini Gornja Radgona. Komisija je brez posebne razprave omenjeno naložbo potrdila, saj gre posredno za proizvodnjo hrane oziroma primarno kmetijsko proizvodnjo. Zeleno luč je regijska naložbena komisija dala tildi preureditvi kuhinje motela Garda v Martjancih in posodobitvi prostorov bifeja Pivnica v Murski Soboti. Sanacijska dela bodo Radenskin tozd Zvezda veljala kakih 7,6 milijonov dinarjev, pri čemer bodo manjši del vložili sami, dva milijona dinarjev bo xlo iz sklada gospodarskih rezerv skupščine občine Murska Sobota, po predvidevanjih pa naj bi dobili še znaten blagovni kredit izvajalcev iz Ljubljane, ih tako ne bi obremenjevali domače banke. Kot smo slišali, je navedena sanacija neobhodna, saj bo v nasprotnem — kot so bili že nekajkrat posvarjeni — posredovala sanitarna inšpekcija. To bi kajpada v precejšnji meri zavrlo sicer utečeno dejavnost in-hkrati ogrozilo socialno varnost zaposlenih. Malone soglasno >— z enim vzdržanim glasom — pa je komisija zavrnila zahtevek Integralove-ga tozda Gostinstvo v Lendavi. Tu namreč načrtujejo dograditev hotela Lipa s termalnim kopališčem ob dejstvu, da so imeli v letošnjem prvem trimesečju poldrugi milijon - dinarjev izgube. REGIJSKO TEKMOVANJE TITO — REVOLUCIJA — MIR V GORNJI RADGONI Uspeh domačinov V osnovni šoli Gornja.Radgona je bilo regijsko tekmovanje mladih iz vseh pomurskih občin Tito — revolucija — mir. V prvi kategoriji, med osnovnošolci, je bila udeležba’popolna, med srednješolci pa so izostali tekmovalci iz lendavske občine. Domačini, OK ZSMS Gornja Radgona, ki so se tudi tokrat izkazali kot vzorni organizatorji, so se najbolje pripravili na tekmovalni del preizkušnje in pobrali največje število lovorik. Med osnovnošolci je slavila KSENIJA ROŽMAN iz OŠ Gornja Radgona, ki je zbrala 41 točk. Drugo mesto je osvojil MATJAŽ MAUKO, prav tako učenec OŠ Gornja Radgona s 40 točkami, tretje pa MATIJA-HALAS, OŠ Crenšovci, iz lendavske občine z 38 točkami. V drugi kategoriji, med srednješolci, je slavil ANTON LOPERK, dijak SCTPU Murska Sobota s 43 točkami, za njim pa sta se uvrstila na drugo oz. tretje mesto ANTON ŠTEINER, OO ZSMS Janžev vrh, in ZORICA KEREC, SŠGT Radenci, ki sta zbrala 41 in 40 točk. Vsi našteti bodo predstavljali mlade Pomurce na republiškem tekmovanju, ki bo 8. maja v Ravnah na Koroškem. vp Pojasnilo, da Lipa brez termalnega kopališča ne more normalno poslovati in da se ji zato ob koncu leta obeta najmanj šest milijonov dinarjev izgube, pa zagotovilo, da se bo tesno povezala z ljubljanskim Kompasom, ki naj bi prevzel odgovornost za realizacijo 57 odstotkov izvoza z aranžmaji tujih gostov in s tem deviznim prilivom — kakor tudi pomislek ali se tedaj sploh splača razvijati gostinsko turistično dejavnost v lendavski občini — vse to naložbene komisije ni prepričalo. Se najbolj pa. se je spotaknila ob zasnovano finančno konstrukcijo, po kateri bi Integralov tozd Gostinstvo od skupaj 152 milijonov dinarjev, kolikor bi jih naj stala dograditev, primaknil le nekaj nad 9 milijonov dinarjev. Zato je menila, da se zahtevek začasno odloži in da. v omenjenem gostinskem tozdu v Lendavi najprej dodobra pretuhtajo težak likvidnostni položaj, v kakršnem se je znašla Lipa, uredijo dohodkovne odnese z Integralom in Kompasom, vnovič proučijo možne vire. /sredstev in se šele nato podajo v zasnovo nameravane investicije. Naložbena komisija se je za tem prodrobneje zadržala pri nekaterih programskih-nalogah, oblikah in metodah svojega dela in se seznanila z zajetnim spiskom manjših naložbenih vlaganj organizacij združenega dela in delovnih skupnosti v Pomurju v vrednosti par deset tisoč dinarjev. Poleg tega so člani dali nekaj predlogov za dopolnitev letošnjega programa investicij v naši republiki, kjer sta doslej iz regije našli mesto le dve naložbi: Murina in Radenskina. Hkrati so se dogovorili, da morajo še ta mesec občinski izvršni sveti, "komiteji za plan in družbenoekonomski razvoj, investitorji in banke zbrati potrebne podatke os predvidenih naložbenih vlaganjih v posameznih občinah —- mišljena so ylista, ki veljajo nad 15, ne presegajo pa 50 milijonov dinarjev — in jih posredovati regijski naložbeni komisiji pri medobčinski gospodarski zbornici za Pomurje. Branko Žunec KAJ BOMO DELALI V MESECU MAJU - NA VRTU V tem mesčcu je na zelenjavnem vrtu polno dela-. Sejemo še seme raznih kapusnic in solat, ponovno posadimo visoke in kasne sorte graha. V začetku meseca sadimo nizki in plazeči fižol, sredi meseca pa tudi kumare in buče. Da ne bi plazečemu fižolu pri postavlianiu prekel poškodovali korenin; prekle postavimo pred sajenjem. Paradižnikov in . paprike še ne presajamo na prosto. Previdni bomo zaradi slane, ki nam rada zagode ob dnevih ledenih mož, bolj zanesljivo bo, če bomo paradižnik in papriko presajali po 15. maju. N „ 'JB- Konec meseca sejemo seme radiča in jesenske rumene.endivije. V v suši zalivamo, redno okopavamo in plevemo, posebno pa rahljamo žemljo po zalivanju in močnem dežju.— nalivu. Vrt krasimo z raznimi cveticami, ki smo jih pridelali v topli gredi ah v sejalnih zabojčkih. Na prosto sejemo seme raznih letnih cvetic Lončnice je v deževnem vremenu priporočljivo postaviti na prosto. Ob tej prihki jih po potrebi presadimo, razrahljamo prst in pognojimo (cveta! — za rast in cvetenje). ~ -41 — V SADOVNJAKU V mesecu maju je sadno drevje v polnem cvetju. Samice jabolčnega zavijača začno odlagati na mlade polodove zalego, kar povzroči črvivost polodov. Zato bomo takoj po cvetenju škropili in na ta način obranimo -pelodove pred črvivostjo, uničujemo pa tudi mlade ličinke kaparja. Zatiramo listne uši. da se ne razmnože. V suši cvetoče drevje-predvsetn mlade nasade-zalivamo. Oplojeno drevje zalivamo z gnojnico, katen dodamo kalij, da pospešimo zdravo rast in razvoj plodov,. Na marelicah in breskvah odmirajo pogostokrat že ozelenele veje. Uničuje jih mo-nilija, zato jih odrežemo v živo, do zdravega lesa, rane dobro zamažemo, da preprečimo širjenje. Odrezani les pa sežgemo. - V VINOGRADU Proti koncu maja (ponekod že tudi prej) vežemo mladike, kijih n£ polomijo vetrovi. Ozelenele vinograde plitvo okopljemo in ob tej prilik* tudi gnojimo. Proti koncu maja bomo izvršili prvo zaščitno škropljenj6 proti oidiju. Škorpimo po navodilih peronosporne službe, ki soobja-vljena po radiu. V kleti pustimo vipo pri miru. Kleti zračimo ponoči, podnevi pa zapiramo, da ostanejo hladne. Sode redno dotakamo. prazne pa sproti očistimo — zažveplamo. u^rvat lesnina Lesnina proizvodno in trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom s. sol. o. Ljubljana — TOZD tovarna pohištva Mizarstvo n. sub. o. Ljutomer, Prešernova 31 razpisuje po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oz. naloge: 1. skladiščnik gotovih izdelkov Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: — srednješolska izobrazba tehniške, ekonomske smeri ali poklicna trgovska šola — najmanj 3 leta delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na zgornji naslov z oznako-»zarkomisijo za delovna razmerja«. Rok v.katerem se morajo kandidati prijaviti je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. splošno gradbeno podjetje konstruktor n. sol. o. maribor, sernčeva ulica 8 Odbor za delovna razmerja TOZD Gradbeništvo Maribor n. sbl. o. Maribor, Sernčeva ulica 8 prosta dela in naloge 1. KV in PU zidarjev z ’ 2. KV in PU tesarjev . 3. KV in PU zelezokrivcev 4. NK in PK gradbenih delavcev Za dela in naloge od 1. do 3. se zahteva končana poklicna šola oz. opravljen izpit za priučenega delavci ustrezne stroke ter 1 leto delovnih izkušenj. Delavci od 1 .do 3. imajo po enem letu dela v domovini možno razporeditve na delo v tujino. ' Delavcem nudimo bivanje in prehrano v našem samskem domu. Kandidati za navedena dela in naloge naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo nanas^ SGP Konstruktor Maribor, Sernčeva 8, splošno kadrovski sektor ali se osebno oglasijo v kadrovski sluz v 15 dneh od dneva objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po poteku objavnega roka. STRAN 6 VESTNIK, 6. MAJA kulturna obzorja PRIZNANJA KULTURNIKOM SOBOŠKE OBČINE kulturni koledar " V galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti se v I okviru mednarodne likovne razstave Pannonia 81 predstavlja s svojimi deii devetindvajset likovnih umetnikov iz Slovenije, Avstrije in Madžarske. Pri prvih gre za sodobni likovni trenutek, ki je izraz dveh poti: poti iz realnosti — (naturalizma v abstrakcijo in samo abstrakcijo. Pri avstrijskih umetnikih kaže posebej izpostaviti risbo in grafiko, madžarske likovnike pa po besedah vodje soboške galerije, umetnostnega zgodovinarja Franca Obala, označuje ekspresivna figuralika. Poleg omenjene ume-| tniške, pa ima medna-| rodna likovna manife- stacija nedvomno tudi velik družbenopolitični I pomen. V petnajstih le-I tih, ki tako kot zaporedna številka osem, pričajo o tradiciji izmenjav-, je li-I kovna Pannonia po-I membna za številna od-* prta vrata na področju (mednarodnega sodelovanja treh narodov: Slovencev, Avstrijcev in Madžarov, ki živijo na (območju pokrajine Pan-rionie. Prav tako pa je Pomembno tudi to. da ne gre le za soočanje stvari-Itev slikarjev in drugih umetnikov ter izmenjavo likovnih izkušenj. Ob tem »Postajajo meje, ki so predaje. nepomembne. Pomembno pa je na primer priznanje, kot je iskreno dejal akademski slikar Štefan Galič, eden od dveh domačih nagrajencev Pannonie 81. Drugi, akademski slikar Franc Mesarič, pa je dejal: »Zares se mi zdi. da slikarstvo in likovna umetnost nista samo o- > kras, da dejansko bogatita naše življenje, naš vsakdanjik, to pa opravljata tudi' Pannonia in naše delo.« O tem ne gre dvomiti in upati, da bo številki osem čez dve leti sledila tudi številka devet te bienalne likovne manifestacije, ki je prav gotovo osrednji kulturni dogodek pri nas. Brigita Bavčar Letošnja priznanja in nagrade za delovanje na kulturnem področju v soboški občini so prejeli: lutkovna skupina vzgojnovarstvenega zavoda Murska Sobota, Kulturnoumetniško društvo Beltinci, Jože Janež, Alojz Smodiš in Štefan Kržanko. „ Podelitev priznanj in nagrad kulturnikom soboške občine je potekala v galeriji Kulturnega centra. Vročal jih je Ivan Obal, za povezovanje je poskrbela Marija Rituper, na sliki pa je še Alojz Smodiš, ki se je ganjen v imenu vseh nagrajencev zahvalil za prejete nagrade in priznanja. Foto: A. Abraham LUTKOVNA SKUPINA VVZ MURSKA SOBOTA praznuje letos jubilej — desetletnico delovanja. Vodijo Jožica Roš. v letih od svojega nastanka pa so lutkarji pripravili trinajst premier ter dvakrat obiskali najmlajše v Porabju. »Zaskupinosta značilni izvirnost in lastna ustvarjalnost, že dvakrat je snemala celotno prireditev oziroma predstavo RTV Ljubljana, sodelovala pa je tudi kot gost na srečanju gledaliških skupin Slovenije«, je zapisano v obrazložitvi podelitve. KUD BELTINCI že vrsto let uspešno deluje doma in na tujem z različnimi sekcijami. Gre ji zasluga za ohranitev kulturne dediščine, zlasti na področju foklorne, pevske, tamburaške in dramske dejavnosti. S tako bogato kultur-nodejavnostjo je eden od nosilcev kulturnih dogajanj v občini Murska Sobota. JOŽE JANEŽ je upokojeni polkovnik JNA, nosilec spomenice 1941, številnih odlikovanj in priznanj, ki je svoj prosti čas posvetil proučevanju prekmurske pokrajine in njene zgodovine, o kateri je sodeloval ali pa sam izdal vrsto publikacij (pri Zborniku-Umrli so v boju za svobodo. Krik prekmurske zemlje, Revoluči-onarno izročilo — Domicili v slovenskih občinah). ALOJZ SMODIŠ že trideset let vodi kinematografsko dejavnost v Murski Soboti, kjer je nastopil službo kinooperaterja v mestnem kinu 1. 'maja 1949. V njem je pokazal veliko iznajdljivosti in organizacijskih sposobnosti pri reševanju finančnih in programskih težav. V času gradnje nove kinodvorane je bil v eni osebi nadzorni organ, usklajevalec iti kontrolor poteka del. Velike zasluge pa ima tudi pri združe vanju kulturnih ustanov v kulturni center. ŠTEFAN KRŽANKO je eden od ustanoviteljev kulturnoumet-niškega društva Avgust Gašparič v Vučji Gomili in tistih ljubiteljev kulture, ki ji namenja ves svoj prosti čas. Znan je kot dolgoletni organizator, režiser številnih proslav in veselih večerov na vasi, posebej pa kot ustanovitelj dramske, recitatorske in folklorne sekcije ter pevskega zbora in glasbenega ansambla Fantje treh vasi. B. Bavčar Sredin večer v galeriji soboškega kulturnega centra je po podelitvi priznanj in nagrad kulturnim delavcem in društvom v občini Murska Sobota, popestrila igralka Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora — Breda Pugljeva. Predstavila se je v monodrami Ženske, oh te ženske. ČETRTEK, 6. MAJA LENDAVA — V galeriji Lendava bo ob 11. uri otvoritev razstave otroških likovnih del osnovnih šol in vzgojno varstvene organizacije občine Lendava. Prireditev je v počastitev 9. kongresa ZKS, 12. kongresa ZKJ, 11. kongresa ZSMS,40-letnice pionirske organizacije, 90-letnice rojstva tovariša Tita in 25. maja, dneva mladosti. PETEK, 7. MAJA MURSKA SOBOTA - V grajski dvorani gostuje ob 19.30 gledališka skupina iz Novega mesta. Ljubitelji gledališča se predstavljajo s ČRNO KOMEDIJO Petra Shafferja. SOBOTA. 8. maja TIŠINA — Gledališka skupina kulturno umetniškega društva Štefan Kovač gostuje s komedijo Marca Camolettija DA, PRAV STE PRIŠLI. Predstava soboških ljubiteljev gledališča bo v prireditveni dvorani ob 1930. NEDELJA, 9. MAJA GRAD — Ob 1430 bo v kulturnem domu predstava novomeških ljubiteljev gledališča ČRNA KOMEDIJA. razstave MURSKA SOBOTA - V galeriji kulturnega centra je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 81. LJUTOMER — V galeriji Anteja Trstenjaka razstavljajo Ivo Bošnjakovič, Endre Gbnter, Ivo Hirci, Oto Jurgec in Geza Kocan — člani likovne skupine 676. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin so še vedno na ogled dokumentarne fotografije Edija Šelhausa. ^RNJA RADGONA -------------------- vrsta prireditev ob mesecu V gornjeradgonski občini so k drugje v Pomurju zvezno štafeto mladosti že pospremili dalje P° njeni poti, izvedb občinsko štafeto mladosti in pospremili tudi kurirčkovo pošto, za nami sta tudi osrednja občinska prireditev ob obletnici OF in osrednja proslava L maja, ki so jp združili s lw-letnico GD Gornja Radgona m otvoritvijo novega gasilskega doma in doma CZ. Prav tako so za njimi tradicionalni nogometni turnir KS, spominske ure posvečene tovarišu Titu in občinsko tekmovanje s področja SLO, ki so ga tokrat pripravili v Vidmu. Kljub temu pa ostaja program Prireditev ob mesecu mladosti, ki so ga letos organizirali OK ZSMS, občinska zveza kulturnih in občinska zveza telesnokulturnih organizacij ter občinska gasilska zveza, v občini Gornja Radgona bogat vse do konca meseca maja. 15. maja bo v organizaciji Avtoradgone rokometni turnir v MLADOSTI OŠ Gornja Radgona, 21. maja pa se bodo srečali najuspešnejši iz občinskih na regijskem tekmovanju s področja SLO v Vidmu ob Ščavnici. 22. maja se bodo mladinci iz gornjeradgonske občine podali že na 8. pohod ob mejnikih revolucije, ki bo krenil z Janževega vrha. Letošnja osrednja občinska prireditev ob dnevu mladosti bo 23. maja v Apačah, kjer tukajšnje vo najslovesneje v vseh osnovnih šolah v občini, kjer bodo pionirji svečano sprejeti v mladinske vrste. Ta dan bosta še kulturna prireditev Mladina se predstavlja in že 4. poylični tek mladosti. Od 27. do 30. maja se bodo mladi Gornje-radgončani udeležili že 27. festivala bratstva in enotnosti, ki bo tokrat v Kranju, 29. maja pa se bodo vp Dokležovski lutkarji v Porabju Slovenski knjižni jezik je za porabske Slovence še vedno dokaj trd oreh, čeprav imajo otroci v šolah od 3 do 4 ure tedensko pouka iz materin- GORNJI senik Slovenska pesem in beseda po radiu v Avstriji in v Porabju na Madžajskem. ^^viii tud. »to prizorišče tekmovanja Gornji Senik, j Koncert pevCev zabavne glasb« iz Slovenije. „orabski Slovenci iz ra^i J^movalci, tokrat so bili to prvič le nagovarjali na vprašanja živU^s*1 kraiev’ so ustanovili dve ekipi, ki sta . županiji, PredvSp Jenju, delu in pomembnejših dogodkih v . prOgram, v kater ’ Porabskih vaseh. Vmes je tekel kulturnozaba P ® nsU pev« «' baVnSlOpili ansambe' Predmestje iz Li^fi^^vulturnih skupin pa so ‘er 8,edaUški i8ralci’ od n°mHnrvHetošnji nastop), ansam ^stavih mešani pevski zbor Avgust PavelI (prvi I J' Senlka. ?ček banda in šolski pionirski pevski zbo zmagali obe ekipi, s j sta Aoddaj' ni bilo zmagovalca, oz.roma sta zrn nagrado nagovorili na vsa vprašanja in zbrali enako št 1 ter kasete knjižna darila Mladinske knjige iz Ljubija Mubljana. . j« madžarski radio on- omeniti, da je priMl j---• au , ^»onalni studio v Gyoru, ki ima vsako nedeljp bskim Sloven-ce^"^ oddaje v slovenskem jeziku, namenjen P ščine. Očitno je to zanje premalo, pri čemer pa so še drugi vzroki, zato jih je potrebno dodatno usposabljati. Med izvenšolskimi oblikami so vsekakor zelo koristne razne odrske predstave, predvsem še lutkovne igrice, ki so med otroki zelo priljubljene. V Porabju lastnih lutkovnih skupin nimajo, če izvzamemo Monošter, kjer v okviru tamkajšnjega kulturnega doma deluje madžarska skupina. Vendar porabski otroci niso več prikrajšani, kajti vsako leto jih obišče ena izmed lutkovnih skupin iz soboške občine. Tako je pretekli torek gostovala na Gornjem Seniku, v Sakalovcih in Stevanovcih šolska lutkovna skupina iz Dokležovja, ki jo vodi Marija Zverova. Malčkom iz otroških vrtcev in učencem osnovnih šol so prikazali igrico Grdi raček. Povsod so bili mladi gledalci zelo navdušeni nad igrico. Da je prišlo do tega gostovanja, gre posebna zasluga Zvezi kulturnih organizacij občine Murska Sobota in kulturnemu oddelku okraja Kor-mend na Madžarskem. J. Graj ZIV-TAM MODEL UL — Univerzalni toplovodni kotel z ali brez bojlerja za ogrevanje sanitarne vode. Možnost uporabe tekočih, plinastih in trdih goriv. »BORIS KIDRIČ« n. sol. o. Maribor 62000 MARIBOR, Leningrajska 27 Telefon: n. c. 24-171 - Prodaja: 39-779, 20-361 - Telex: 33'61 TOZD PROIZVODNJA BOJLERJEV LENART Je ogrevanje tudi naš problem? IZBERITE REŠITEV TVT »Boris Kidrič« vam poleg že uveljavljenih izdelkov toplotne tehnike nudi rezultate večletnega razvoja in raziskav. PRIHRANEK ENERGIJE IN ČASA MODEL „H" — Peč za centralno ogrevanje n« trdna goriva omogoča kurjenje z vsemi vrstam trdih goriv in odpadkov. MODEL KL — Kotel z dvojnim kuriščem z ali brez bojlerja, združuje dva kotla v enem. Eno kurišče je namenjeno za uporabo olja in plina in drugo za kurjenje trdih goriv. \Jskrene čestitke ob prazniku občine Lenart STRAN 7 mRRIBORSKA LIVARNA TOZD PROIZVODNJA OGREVALNIH dopisniki so zabeležili Proizvodnja montažno izgotovljenih in končno barvanih aluminijskih radiatorjev z ustrezno montažno opremo ter ventili za centralno ogrevanje. HOTIZA Kdaj čiščenje potoka Jedro? V krajevni skupnosti Hotiza se že nekaj let pripravljajo na regulacijo potoka Jedro. Dogovori z območno vodno skupnostjo Mura iz Murske Sobote so usmerjeni v to. da bi potok letos očistili. Vzporedno s čiščenjem potoka Jedro na Hotizi se območna vodna skupnost zavzema tudi za izkop velikega jarka v Veliki Polani v Hotizi za odvajanje vode v hidromelioracijskem sistemu. Ureditev jarka naj bi veljala okoli dva milijona dinarjev. Izvršni odbor območne vodne skupnosti meni, da bi s čiščenjem potoka Jedro in z ureditvijo odtokov trajno odpravili prenekatere težave in precej prispevali k hitrejšemu razvoju kmetijstva. Ob tem je treba zapisati, da potok priteče od Žižkov preko katastrske občine Polana in priteče pri Korošovem mlinu pri Hotizi v katastrsko občino Čakovec. kambrsodi večji del zemlje krajanov Hotize. Potok češče zaliva gospodarske in kletne prostore na Hotizi, v Kapci in Kotu. Vodna skupnost je manjše čiščenje opravila pred štirinajstimi leti vzdolž struge od Korošovega mlina pa do katastrske občine Kapca, toda delavci so takrat zaradi močnega naliva dela prekinili. Krajevna skupnost Hotiza že nekaj let odvaja za čiščenje potoka dobršen del sredstev. Krajani so se obvezali. da bodo pomagali z delom in denarjem. J. Žerdin ČENTIBA 50 let plodnega dela Gasilci v Čent ibi ugotavljajo, da je delo društva iz leta v leto boljše in da so tudi mladi našli svoje mesto v gasilskih vrstah. Letos bodo proslavili 50-Ietnico ustanovitve društva. Ob tej priložnosti bodo na društveni prapor pripeli pozlačene žebljičke in trakove, kupili nove paradne uniforme in uredili vodne razmere; pred' vsem bodo poskrbeli za dodatne hidrante. Površinska obdelava tlačnih ulitkov odkovkov in kokilnih ulitkov za vgrajevanje v industriji motornih vozil, elektro aparatov, gospodinjske opreme, elektronskih naprav in sanitarnih armatur. Marjan Maučec v najetih prostorih stare pošte na Tišini skrbno reže steklo in izdeluje okvirje za najrazličnejše slike in goblene. Ob tem delu pa ga včasih zamikata tudi čopič in paleta. Takole je naslikal staro domačijo, lahko pa bi nam pokazal še več primerkov. foto: F. Kuhar GORNJA RADGONA MURSKA SOBOTA Posvetovanje vzgojno varstvenih organizacij Od trinajstega do petnajstega maja bo v Kiurski Soboti posvetovanje vzgojno varstvenih uslitno Slovenije. Obravnavali bodo temi: Za otroka v družini in Vzgojno varstvene ustanove v družbi-z referati bodo prispevali svoj strokovni delež na-priznani strokov njaki s področja- predšolske vzgQle in izobraževanja: uvodni referat bo imela Zora Tomič. - V program so uvrstili tudi delo po skupinah-kp bodo lahko udeleženci izmenjali izkušnje in dogovarjali za prihodnje naloge. Ponuja se WreJ možnost za strokovno obogatitev. Zakonca Jožefa in Franc Mataj iz Murskih Črnec sta po petdesetih letih še enkrat rekla DA. Zlatoporočno listino jima je predala Marija Rodič. F. K. Izdelava drsnih ležajev, polžastih prenosov, zobatih koles, vretenastih matic, obročev, delov armatur in elektrod. Izdelovanje sestavljivih aluminijskih ograj za balkone, vrtove, okna in vrata. Proizvodni program obsega tudi okrasne pregrade prostorov in garderobno opremo. Tradicionalna prireditev ob dnevu mladosti Kot vsako leto se tudi letos Gornja Radgona vključuje v program praznovanja Dneva mladosti. V počastitev tega dne bo 22. maja odigrana že šesta tradicionalna nogometna tekma »debeli—suhi«, katero organizira KS Gornja Radgona. Za popestritev programa pripravljajo na ta dan tudi povorko po radgonskih ulicah, v kateri bodo sodelovali: predstavnik združenega dela, ki bodo prikazali svoje dejavnosti, šolska mladina, gasilci in drugi. Pred pričetkom te za vse obiskovalce priljubljene tekme bo aeromiting, nato pa bodo gotovo prišli na svoj račun moški, ki bodo spremljali prireditev, saj se bosta z nogometno žogo pomerili ženski enajsterici KS in DO Gorenje Elrad. Vesel« raspoloženje pa se bo prav gotovo še stopnjevalo na prostorih gospodarskega razstavišča ob prijetni glasbi in daleč naokrog poznani kapljici radgonsko kapelskih goric. Rada Vreča LENDAVA Še ženska desetina Člani industrijskega gasilskega društva Gorc-nje-Varstroj posvečajo posebno pozornost usposabljanju članov, zato bi radi pritegnili čim več mladih. Društvo v enoviti delovni organizaciji deluje že štiri leta. MURSKA SOBOTA Praznik dela Pred proizvodnimi prostori delovne organizacjJ Panonija v Murski Soboti je mladina priprav'1 proslavo, na kateri so za kulturni program noskrb®. pevski zbor Mure in recitacijska skupina iz te ° večje delovne organizacije. Med programom so doživet način oživili spomine na ustanovitev osv« bodilne fronte in vseh tistih, ki prvi maj še vedn izredno spoštljivo in srčno doživljajo kot svoj Pra znik, praznik leta. p. K KOBILJE Mladi gasilski rod Gasilci v Kobilju so prizadevni, zato se stat^ šini, izkušenim, pridružujejo tudi mlajši. .-^ijf to so tudi uspehi gasilskega krožka v osnovni s kjer ima jo kar dve desetim — za učenke in UCLl’ |n dekleta so doslej dosegla boljše rezultate. h‘n pa želimo, da bi v prostem času gasilstvu p<’sV TURNIŠČE: cene pujskov Nič drugače ni bilo pretekli četrtek(2 . aprila) kot že nekaj tednov. Rejci sopni» J nj samo 38 pujskov, kupci pa bi jih kupih naj r še dvakrat toliko. Prodajne cene pa so se gibale od 4.000,00 do 4.500,00 dinarjev za ” pujskov. Čestitamo ob lenarškem občinskem prazniku! MARIBORSKA LIVARNA 62000 Maribor—Kejžarjeva 11 Pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi sprejema kadrovski oddeli podjetja ,,SOBOTA" Murska Sobota, Kopališka 2 v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka objave. STRAN 8 kronika šport z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI TKS Murska Sobota Nesrečni prazniki POMEMBNI VSEBINSKI PREMIKI POŠKODOVAN NA GRADBIŠČU — 28. aprila ob 6.50 uri se je na gradbišču Konstruktorja, TOZD Pomurje, hudo poškodoval skupinovodja Adolf Topolovec. Padel je namreč z nestabilnega zidarskega odra. PADEL POD TRAKTOR -Ludvik Gjergjek, kmetovalec iz Pečarovec, je 30. aprila pustil na Pobočju hriba traktor, ne da bi zategnil ročno zavoro. Čez čas se je vozilo premaknilo, Gjergjek Pa je stekel proti, da bi ga zavrl. Zgodila se je nesreča: kolo traktorja je zapeljalo čezenj in mu Prizadejalo na prsnem košu in medenici hude poškodbe. GOZDNI POŽAR- 28. aprila okrog 18. ure je izbruhnil požar v gozdu pri Selu. Zajel je listje, travo in podrast, vendar pa ni povzročil večje materialne škode, ampak le za 5 tisočakov. Ogenj so namreč pravočasno opazili in Pogasili. Vzrok: kaže, da je nekdo odvrgel cigaretni ogorek. SLAMA V PLAMENIH -30. aprila ob 16. uri je zagorela Lopiča slame Irme Časar iz Lipe. Gmotna škoda znaša 3 tisoč Omarjev. Lastnica je, brž ko je opazila ognjene zublje, poklicala gasilce, ki so ogenj kmalu pogasi-. Kaže, da so se v bližini slame tgrali otroci z vžigalicami. NAMERNI POŽIG? — Ko to Poročamo, še ni znano, kdo je Požigalec. 30. aprila je namreč nekdo okrog 22. ure vžgal kozo-J.ec Helene Pintarič v Gerlincih. Gorela je tudi slama, deske ... Materialno škodo so omilili varani in gasilci Gerlinec, tako da ™ večja od 30 tisočakov. OKRADEN upokojenec ,. 2- maja okrog 8. ure sta “'skali upokojenca Antona Žu-Panca v Berkovcih dve ženski. Medtem ko se je ena z njim Pogovarjala, je druga stikala po ^snovanju in na postelji pod Pregrmjalom našla 21 tisoč di- Ko sta ženski odšli, je ohS posumil v resničnost m ko je ugotovil, da sta krvodajalci M), a. KOVCI — Milan Škafar (5), Marjan Štaus(l), Milan Klepec Žižek n\“aligač (2). Marija Kerčmar (4), Mirko Žižek, (5), Amalija Kristin-, d °Jz Matko (15), Dragica Petek (2). Helena Mesarič (18), Sreš Qi v? j °$ (3)- Terezija Kuzma (4). Marjeta Tratnjek (7), Alojz Ptičko Petek (2). Ivan Poredoš (1), Mirko Poredoš (7), Karel - Mirt^ Martin Zver ‘ " "" Mirko ^’Martin Zver (3), Marija Zver (2), Emilija Gregorec (1), Stefan p ?ar Slavko Škafar (4), Janez Bico (1), Branko Žižek (1), Kuzma m । — Franc Jerebic (6), Andrej Zadravec (4), Janez cen (S\ ," Frančiška Pozdrerec (3). Marija Fekonja (4), Vlado Maj-Maroša (2), Stanko Cvetko (2),Martin Majcen (2). Franc Stanislav r ^tefan Petek (8). Štefan Dugar (5), Anton Maroša (2), Gvetko (1). VSEM KRVODAJALCEM HVALA! dovolj zavedamo posledic alkoholizma? Recidiva alkoholizma Kaj je recidiva alkoholizma? je ponovno pitje (tudi najmanjših količin) alkoholnih Pijač pri zdravljenem alkoholiku, ki se je začel zdraviti, abstinira nepretrgoma eno leto, ki je opravil izpit iz alkoholizma in se uspešno predstavil na terapevtski skupini. Če začne alkoholik piti po nekaj mesecih abstinence, tega ne štejemo kot recidivo, ampak za nadaljevanje alkoholizma. Recidivist ni več zdravljeni alkoholik, temveč ,,pravi” alkoholik. Kako spoznamo recidivo oziroma recidivista? Po prvem, neopaženem kozarcu alkoholne pijača potreba po alkoholu pri alkoholiku hitro narašča. Kmalu recidivist pije več kot pred zdravljenjem. Redkim alkoholikom uspe dalj časa prikrivati svojo recidivo in ob tem zmerno Piti. Obdobja abstinence so ved-< no krajša, značilnosti alkoholizma pa vse bolj očitne. V tej fazi svojci in sodelavci recidivo gotovo opazijo. Zakaj pride do recidive? Največkrat so za to krive osebnostne lastnosti alkoholika in okolje, v katerem zdravljeni alkoholik živi in dela. Če je zdravljeni alkoholik motena osebnost (npr. delomrz-nei> kriminalec) ali če je neza- mu pobrali denar, je obvestil soseda, ta pa je po telefonu poklical ljutomerske miličnike. Le-ti so ob sodelovanju občanov ženski prijeli v Kokoričih. 24-letna Stanka Baranja iz Dolge vasi pri Lendavi je, ko je videla, da soji na sledi, denar odvrgla v obcestni jarek. Na ta način seveda krivde ni odpravila, saj so jo prijavili temeljnemu tožilstvu. Ob tem dejanju' oziroma primeru najbrž ni odveč znova, poudariti, da moramo biti občani vselej previdni. Torej takrat, ko kramljamo z neznanci, prav tako pa seveda pravo mesto za hrambo denarja niso omare, odeje, zglavniki, posteljni vložki itd, ampak banka oziroma pošta. KMET POD TRAKTORJEM — Nesreče s traktorji prihajajo spet v ospredje. Leopold Panker iz Šalamenec je 30. aprila ob 1330 uri pripeljal na njivo zemljo in v trenutku, ko jo je hotel odložiti, se je vozilo zaradi preobremenitve premaknilo po strmini navzdol. Traktor se je prevrnil na Pankerja in mu prizadejal hude poškodbe. VEČKRAT SE JE PREVRNIL — 1. maja ob 2.15 uri seje Evgen Spač iz Brezovec peljal z osebnim avtom iz Martijanec proti Murski Soboti. V ostrem levem ovinku v Nemčavcih gaje zaneslo na desno, zapeljal je v jarek, kjer se je vozilo večrkat prevrnilo. Voznik in sopotnica Slavica S. sta se lažje poškodovala, popravilo avta pa bo stalo okrog 40 tisočakov. SMRT NA CESTI - 29. aprila ob 14.45 uri se je 46-letni Jože Himelrajh iz Radenec peljal s kolesom z motorjem po regionalni cesti iz Radenec proti Kapeli. Zaradi neprimerne hitrosti je izgubil oblast nad vozilom, padel in se tako hudo poškodoval, da je za posledicami na kraju samem umrl. ’ SMRT TRAKTORISTA — Jože Gumilar iz Črnuč, star 48 poslen, razvezan in ima nepopravljive telesne okvare zaradi alkoholizma, se mu zdi zdravljenje nesmiselno in ga izvaja samo zaradi pritiska določenega družbenega okolja. Ko ta pritisk preneha, tak zdravljenec ponovno začne piti. Cesto je vzrok recidivi v zdravljenčevi družini. Ta ga je že odpisala in mu ne želi pomagati. Posebno težko je v družinah, kjer je žena v času moževega alkoholizma prevzela moževo vlogo. Zapusti jo le po dolgotrajnem intenzivnem družinskem zdravljenju. Takšna žena svojega moža ,,žene” v recidivo, ker ji položaj, ki ga je prevzela v družini, povsem ustreza. Zgodi se, da se trezen in delno rehabilitiran alkoholik zavč svoje življenjske napake, zapade v depresijo in išče rešitev v recidivi in ali samomoru. Na drugi strani so zdravljenci, ki z mnogo truda skušajo nadoknaditi zamujeno (predvsem materialni položaj) in ko jim to ne uspe v celoti, postanejo razočarani, malodušni in sežejo po kozarcu. Najbolj pogosto pride do recidive zaradi slabega vpliva okolja. Predvsem v delovnih organizacijah, kjer je dosti alkoholikov, so do zdravljenca nestrpni, očitajo mu napake, za katere ni kriv, dražijo ga z let, je 2. maja ob 13.20 uri peljal traktor po vaški cesti Radovci— Poznanovci. V ostrem ovinku, kjer se cesta vzpenja, je prestavljal ročico v nižjo prestavo, pri čemer pa ni bil dovolj Spreten, zato so se najbrž zobniki v menjalniku. znašli v prostem teku, kar je imelo za posledico, da sila ni več delovala na pogonska kolesa. Traktorje 15 metrov drsel nazaj, zapeljal na cestni usek, nato pa se je prevrnil na streho in podse stisnil voznika, ki je bil na mestu mrtev. AVTOBUS V KRIŽ — 2. maja se je v Gaberju zgodila nanavad-na prometna nesreča: voznik avtobusa Sašo Benedik iz Trnja pri Škofji Loki se je skozi Gaber-je vozil s hitrostjo 80 kilometrov in nameraval prehiteti osebni avto, s katerim se je peljal Jože Šimonka iz Gaberja. Le-ta je nenadoma nakazal spremembo smeri, hoteč zapeljati v stransko ulico, vendar je bilo že prepozno: naletel je avtobus in obe vozili sta se zaleteli v avtobusno postajališče in križ ter oboje podrli. Skupna škoda znaša 170 tisočakov. Telesnih poškodb pa k sreči ni. NESREČA S KULTIVATORJEM — 76-letni Jože Režonja iz Lendave se je 3. maja peljal z motokultivatorjem po cesti Lendava—Lendavske gorice. Med vožnjo po vzpenjajoči se cesti je motor ugasnil in začel drseti nazaj. Režonja je padel s prikolice in se hudo poškodoval. NEPRIMERNA HITROST — Neprimerna hitrost, neizkušenost ter vožnja brez dovoljenja so glavni »krivci« za prometno nesrečo 18-letnega Milana Zorjana iz Sotine. 3. maja ob 11.10 uri se je z osebnim avtom peljal iz Serdice proti Cankovi, zapeljal izven ceste ter čelno trčil v neko hišo. Lažje se je poškodoval sopotnik 16-letni P. P. od Jurja pri Rogašovcih. Škoda na vozilu in objektu znaša 80 tisočakov. TRAKTOR BREZ VOZNIKA — 3. maja okrog 13.30 ure je Anton Hilli iz Dolnjih Slaveč naposled zapustil gostilno na Kuzmi, sedel na traktor in se nameraval zapeljati domov. Z njim je bil tudi sopotnik Anton Grah iz Dolnjih Slaveč. Med vožnjo proti domu pa je voznik za trenutek pogledal nazaj, izgubil oblast nad krmilom, zapeljal na levo proti obcestnemu jarku, ki gaje traktor »preskočil«. Hull in Grah sta padla z vozila in se lažje poškodovala, medtem ko je traktor brez voznika še peljal kakih 30 metrov naprej čez šolsko dvorišče, trčil v gospodarsko poslopje in se končno ustavil. Škoda: 20 tisočakov. $ neprimernimi vzdevki in mu na vsakem koraku ponujajo alkoholno pijačo. Takim pritiskom se lahko upre samo zdravljenec, ki redno obiskuje terapevtsko skupino zdravljenih alkoholikov in pri zdravljenju sodelujejo vsi družinski člani. Vzrok recidive je lahko tudi v neuspešnem ali neprimernem načinu zdravljenja, ki alkoholika ni dovolj motiviral za zdravljenje oziroma ni pripravil pogojev za uspešno rehabilitacijo. Kako ravnamo z recidivistom? Zavedati se moramo, da so tudi pri drugih boleznih recidive pogoste, vendar bolnike kljub temu zdravimo naprej. Zakaj bi torej z alkoholikom, ki je tudi bolnik, ravnali drugače? Recidivist je še bolj potreben zdravljenja, saj je recidiva zanj hud osebni poraz in obenem klic na pomoč. Recidivi-sta zato čimprej ponovno vključimo v zdravljenje, ki mora biti dosti bolj obširno in temeljito kot prvič. S pomočjo terapevta in terapevtske skupine mora recidivist sam spoznati vzroke, ki so ga pripeljali do recidive in jih odpraviti. Zato s”etujemo svojcem recidivistov, da ne obupajo. S ponovnim zdravljenjem in zavzetim sodelovanjem vseh prizadetih bo tudi recidivist našel pravo po* v življenje. z Pripravila: dr. Zdenka Čebašek Travnik V preteklem mandatnem obdobju so v soboški občini dosegli pomembne vsebinske premike v razvoju samoupravnih odnosov, kakor tudi v sami dejavnosti. Tako postopoma, vendar vztrajno vplivajo na izboljšanje možnosti za zadovoljevanje potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju telesne kulture. Najpomembnejši dosežek pa je vsekakor spreminjanje zavesti delovnih ljudi, ki se izraža v vse večji osveščenosti, da je telesna kultura nujen del njihovega vsakdanjega življenja in dela. To je med drugim poudaril dosedanji predsednik skupščine TKS Murska Sobota Ferdo Pihlar na prvi seji v novi sestavi. ---KOLESARSTVO Lah zmagovalec XI. kriterija narcis Športni delavci iz Veržeja so pod pokroviteljstvom OZD Ingrad iz Ljutomera pripravili tradicionalno prvomajsko križno kolesarsko dirko po veržejskih ulicah »XI. kriterij narcis«. Nastopilo je 65 kolesarjev iz šestih klubov: Rog Ljubljana, Partizan Dol, Branik Maribor, Sloga Varaždin, Pomurje Beltinci in Partizan Veržej. Največ uspeha so imeli kolesarji Roga iz Ljubljane, ki so premočno zmagali v obeh mladinskih konkurencah, njihov tekmovalec Drago Lah pa je bil tudi zmagovalec letošnjega kriterija narcis. Uveljavili pa so se tudi pomurski kolesarji. V konkurenci starejših pionirjev je zmagal Edvard Miholič iz Beltinec, Andrej Rojnik je bil tretji, Stefan Donša šesti, Jože Cigut sedmi in Sandi Vezjak osmi. Pri mlajših pionirjih je Tomi Zrinski zasedel tretje, Robert Sooš četrto, Bojan Gjerek peto, Miran Maučec šesto, Jože Brunec sedmo in Bojan Baša osmo mesto. Pri mlajših mladincih je Dalivoj Titan zasedel četrto, Andrej Berden peto, Sandi Bokan deveto in Slavko Čeh dvanajsto mesto. V tekmovanju starejših mladincev je bil Tomislav Sreš peti. Velja omeniti, da so Titan, Berden in Sreš prišli na cilj v času zmagovalca. V tekmovanju članov pa je zmagal Borut Kapun pred Cirilom Škafarjem in Slavkom Ivančičem, Alojz Štiblar pa je bil peti. Rezultati — Pi-B 4 km: L Jeromel (Br) 7:15, 2. Rombo (Rog), 3. Zrinski (Pom), 4. Šooš (Pom.), 5. Gjergjek (Pom); Pi-A — 6 km: 1. Miholič (Pom) 935, 2. Golob (Rog), 3. Rojnik (Pom), 4. Bernik (Rog), 5. Trdan (Rog)l Ml. mladinci — 30 km (39,410 km/h): 1. Pavlinič (Rog), 45:40, 2. Vrevc, 3, Jeršin (oba Rog), 4. (Totan 5. Berden (oba Pom); St. mladinci — 50 km (38,810): 1. Lah JRog) 1:01,50, 2. Hamun, 3. Trampuš, 4. Gale (vsi Rog), 5. Sreš (Pom). Člani C — 10 km (39,670): L Kapun (Veržej) 30:15, 2. Škafar (Pom)? 3. Ivančič (Ve), 4. Kunaver (Dol), 5. Štiblar (Pom). „ M „ USPEH POMURCEV KK Rog—Franek je v Ljubljani pripravil spominsko kolesarsko dirko padlim kolesarjem partizanom. Tekmovanja se je udeležilo 250 kolesarjev iz 16 klubov, med njimi so bili tudi Pomurci in se lepo odrezali. V tekmovanju starejših pionirjev je Edvard Miholič zasedel tretje, Andrej Rojnik pa deveto mesto. Pri mlajših pionirjih je bil Bojan Gjergjek 13, Tomislav Zrinski pa 14. V konkurenci mlajših mladincev je Andrej Berden zasedel sedmo, Dalivoj Titan in Slavko Čeh pa sta se uvrstila od 10. do 15. mesta. Pri starejših mladincih je bil Tomislav Sreš osmi. Dušan Kalamar pa štirinajsti. ---LJUTOMER Občinsko prvenstvo v krosu ŠŠD gimnazije Frana Miklošiča je bilo organizator spomladanskega prvenstva v krosu ljutomerske občine. Tekmovanja seje udeleži lo blizu 300 atletov in atletinj iz osmih šol, žal pa ni bilo predstavnikov društev Partizan in TOZD. Rezultati— ml. pionirke (1970): L Zajnkovič (Ša). 2. Kovačič (Ce). 3. Rojht (Bu); ml. pionirji (1970): 1. Rozmarič (Ve), 2. Gaberc (Ve), 3. Črešovnjak (Ša); ml. pionirke (1969); L Kovačič (Ce), 2. Kump (Bu). 3. Kuzma (Ve); ml. pionirji (1969): L Vučko (Lj), 2. Habjanič (Lj). 3. Belec (Ve); st. pionirke (1968): L Kovačič (Ce), 2. Belšak (CG), 3. Rozmarič (Ve); st. pionirji (1968): 1. Kolman (Ša), 2. Kapun (Ve), 3. Farkaš (Ve); st. pionirke (1967): L Flinčec (Ša). 2. Cimerman (Ša), 3. Petovari (Ša); st. pionirji (1967): L Tršovec (Cv), 2. Marčec (ČG), 3. Weis (Lj). Skupna uvrstitev šol: 1. OŠ L Cankar, Ljutomer 50 točk, 2. OŠ Veržej 49. 3. OŠ Šafarsko 47. 4. OŠ Cven 33, 5. OŠ Cvetko Golar, Ljutomer 31. 6. OŠ Cezanjevci 18. 7. OŠ Bučkovci 14, 8. OŠ Stročja vas 11 točk. . T. Ficko IZ RAZNIH ŠPORTOV — NOGOMET — Na 20. tradicionalnem prvomajskem nogometnem turnirju v Veržeju za pokal Emila Gaberca je zmagal Veržej, kije v finalu premagal Ljutomer 3:1. V borbi za tretje mesto pa so Bakovci premagali Dokležovje 4:3. — ROKOMET — V nadaljevanju prvenstva v slovenski moški rokometni ligi je vodečia Lipa premagala Polet 26:19. Rokometašice Polane pa so premagale Savinjsko z 22:9. — NOGOMET — V finalni pokalni nogometni tekmi na območju MNZ M. Sobota Je Mura premagala Beltinko s 3:0. Strelci golov so bili: Šavel. Cener in Sebjan. — MALI NOGOMET —Po 11. kolu v prvi občinski ligi Ljutomer vodi Stročja vas s 16 točkami pred Triglavom 13, Križevci I 12, Grlavo 11. Presiko 9. Križevci II in Vesno po 8, Kamenščakom 7 m Cezanjevci 2 točki. V drugi ligi pa vodijo Bučkovci z 18 točkami pred Bunčani 16. Cvenom I 13. Staro cesto 11. Žel. dyeri 9. Obrtniki 8 in Cvenom 11. Razlagovo in Veterani po 7 in Pristavo 1 točko. ((FT) — NAMIZNI TENIS — V Ljubljani je bilo finalno tekmovanje ŠŠD. na katerem so imeli največ uspeha tekmovalci OVIZ iz M. Sobote, ekipno (Kovač. Veren) in v moških dvojicah, so osvojili prvo mesto Kovač pa je bil med posamezniki drugi. — DELAVSKI ŠPORT — V počastitev praznika OF in dela sta se pomerili v streljanju, namiznem tenisu in šahu ekipi AP M. Sobota in Garnizona M. Sobota. V namiznem tenisu in šahu so zmagali pripadniki JLA s 3:1, v streljanju pa AP s 571:495 krogi. — NOGOMET — V finalnem pokalnem tekmovanju na območju ONZ Lendava je zmagalo Turnišče pred Hotizo. Nafto in Nafto — old boys. V soboški občini so torej v preteklem mandatnem obdobju dosegli napredek tako pri povečanju števila osnovnih telesnokultur-nih organizacij in vključevanju delovnih ljudi in občanov v razne aktivnosti, pri povečanju telesno-kulturnih objektov, strokovnih kadrov in vrhunskega športa. Čedalje pomembnejše mesto dobiva telesna kultura v krajevnih skupnostih in združenem delu, hkrati pa se tudi uveljavlja sistem samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Delegati skupščine TKS Murska Sobota so v preteklem mandatnem obdobju ocenjevali, preverjali in usmerjali dejavnost športne rekreacije v vseh okoljih, vlogo šolskih športnih društev, informativno in propagandno dejavnost, analizirali kadrovske značilnosti in pomen amaterskega dela v telesni kulturi ter druga vsebinska vprašanja. Seveda pa so ostala še nekatera odprta vprašanja, ki se jih bodo morali lotiti delegati nove skupščine TKS. Na prvi seji so delegati izvolili novo vodstvo. Za predsednika skupščine TKS Murska Sobota je bil izbran Jože Kovač, za predsednika zbora uporabnikov Janez Škrilec in za predsednika zbora izvajalcev Janko Rožman. F. Maučec KEGLJANJE - SLOV. LIGA Čarda druga V zadnjem kolu tekmovanja v slovenski moški kegljaški ligi je Gradis iz Ljubljane premagala Gardo iz Murske Sobote z rezultatom 5.260:5.155 podrtih kegljev. Garda: Horvat 858. Drvarič 824. H. Steržaj 855. Kovačič 854. Smodiš 883 in M. Steržaj 881 podrtih kegljev. Gradis 10 9 0 2 +493 16 Garda io 6 o 4 +124 12 Konstruktor 10 5 0 5 — 84 10 Triglav 9 4 0 5 +156 8 Celje 10 4 0 6 + 21 8 Tekstil 9 2 0 7 —710 4 ŠAH Mladinci Sobote drugi V Kranju je bilo hitropotezno prvenstvo slovenskih mest v šahu, katerega so se udeležili tudi šahisti in šahistke Murske Sobote. Zlasti so se izkazali mladinci, ki so osvojili drugo mesto za Novim mestom, kar je lep "uspeh. Ženska ekipa Murske Sobote je zasedla 3 do 5 mesto. Glanska vrsta Murske Sobote pa je bila v drugi skupini tretja in se ni uvrstila v sklepno tekmovanje. ROKOBORBA Vrbančič in Fajs prvaka V Mariboru je bilo republiško rokoborsko prvenstvo za mladince, na katerem so nastopili tudi tekmovalci iz Pomurja in se lepo odrezali. Najuspešnejša sta bila Jože Vrbančič v kategoriji do 56 kg in Vlado Fajs v kategoriji do 60 kg (oba MS), ki sta osvojila naslova republiškega prvaka. Edi Vogrinec, Ivica Kurbus in Franc Fajs, vsi iz MS. so v svojih kategorijah zasedli tretja mesta. Pangeršič iz Radenec. pa je bil četrti. L MNL M. SOBOTA Rezultati — 17. kolo Garda—Radgona 6:2 Rogašovci—Tišina 0:3 Veržej—Puconci 6:2 Lipa—Tešanovci 3:2 Bakovci—Beltinka 4:2 Dokležovje—Rakičan 0:2 Garda—Rogašovci 4:2 II. MNL M. SOBOTA Rezultati — 13. kolo Pušča—Bogojina 1:2 Romah—Vrelec 10:4 Melinci—Gančani 1:2 Apače—Ižakovci 1:0 Šalovci—Grad 7:2 IH. MNL M. SOBOTA REZULTATI — 13. kolo Cankova—Selo 3:2 Križevci—Slaveči 4:0 Tromejnik—Prosenjak 3:1 Serdica—Filovci 0:2 I. ONL LENDAVA Rezultati — 15. kolo Mladost—Nedelica 1:0 Petišovci—Turnišče 2:2 Crenšovci—Nafta 2:2 Hotiza—Olimpija 2:2 Dobrovnik—Panonija 3:1 II. ONL LENDAVA REZULTATI — 15. kolo Žitkovci—Zvezda 4:0 Pince—Odranci 2:2 Polana—Bistrica 1:1 Renkovci—Mostje 4:2 6. MAJA 1982 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan S hipnozo nad kriminal Že celih pet let ameriška policija uporablja v borbi s kriminalom nenavadnega zaveznika — hipnozo. Ne uporabljajo je pri kriminalcih samih, ker zakon ne dopušča takšnega zasliševanja osumljenih, marveč pri zasliševanju prič. V hipnotičnem stanju se ljudje menda spomnijo raznih podrobnosti, ki so jim ušle iz spomina. Verodostojnost izjav v globoki hipnozi je sicer sporna. Ko so pred kratkim delali analizo, so ugotovili, da pod hipnozo ljudje izrekajo tudi takšna zapažanja, ki so jim bila sugerirana. Zato kot dokazno gradivo na sodni razpravi izjave, izrečene v hipnotičnem stanju, ne veljajo. Nedvomno pa so lahko zelo koristne pri zbiranju veljavnega dokaznega gradiva. Naštejmo nekaj primerov. Močno je odjeknil primer Chowc-hille. Šlo je za ugrabitev 26 učencev. Šoferja avtobusa, kije bil priča ugrabitvi, so v triurni hipnozi spraševali in dosegli neverjeten uspeh. Šofer se je spomnil registrske številke kamioneta, ki je odpeljal ugrabljene. Storilce so kmalu izsledili. Lani so s pomočjo hipnoze dosegli še en izjemen uspeh: 44-let-na ženska se je v hipnotičnem stanju spomnila podrobnosti zločina, kateremu je bila priča pred 35 leti. V klasiko pa že sodi primer iz leta 1973, ko so izraelski krimi-nalogi pod hipnozo spraševali šoferja avtobusa, v katerem je neki terorist podtaknil bombo. Šofer je v hipnotičnem stanju podal natančen opis vseh potnikov. Na osnovi teh opisov so odkrili tudi terorista. KAMELA NE ČUTI BOLEČIN pomoč pastirjem Življenje pastirjev v pustinjah Turkmenije ni bilo nikoli lahko. Sonce je poleti požigalo krhko življenje in za pol site želodce skromnih čred je bilo treba biti kar naprej na nogah in hoditi. Danes so naravne razmere še vedno takšne kot so bile pred stoletji, v življenju pastirjev pa se obetajo velike spremembe. Sonce, nekdanji uničevalec, bo poglavitni vir blaginje: pozimi bo ogrevalo, poleti ohlajevalo, dvigalo bo vodo iz zemeljskih globin, razsoljevalo slanico, pomagalo pri gojenju zelenjave in sadja, pripravljalo krmo za ovce in predelovalo njihove odpadke. V Turkmeniji so namreč začeli poskuse, ki bodo v bližnji prihod-njosti ustvarili živinorejske heliokomplekse kot imenujejo živinorejske enote, kjer naj bi na različne načine uporabljali sončno energijo. V Sovjetski zvezi je doma pridelane hrane še vedno premalo, zato jo morajo uvažati. V boju za zadostno samooskrbo nočejo zanemariti tudi tistih področij, kjer so razmere za pridelovanje hrane in živine slabe, je pa dovolj neizkoriščene sončne energije. Med največjimi sovjetskimi dosežki s tega področja energetike je sončni reaktor, v katerem vzgajajo klorele, zelenkasto snov, ki je bogata z vitamini, beljakovinami in aminokislinami in je kot takšna zelo primerna za živinsko krmo. V reaktorjih gojena klorela raste desetkrat hitreje, kot bi zrasla v naravnih razmerah. Vnemar ne puščajo tudi živalskih odpadkov. S pomočjo sončne energije in posebnih naprav jih pretvarjajo v umetna gnojila in gorilne pline. I Kamelo sekajo kos za kosom kar živo. Biologi trdijo, da kamela ne čuti bolečin. Zdravniki vedo povedati, da so tudi med ljudmi taki, ki ne čutijo bolečin. Bolečina je pravzaprav zelo pomembna zadeva, ker je opozorilni znak, da preti nevarnost. I Človek loči predvsem dve vrsti bolečine: ostro in hipno ter stalno, trajajočo bolečino. Prvo (opeklina, vrez, vbod), zaznavajo in prenašajo živčna vlakna A-delta. drugo pa _ C-vlakna. Ljudje, ki bolečin ne čutijo, imajo v »obveščevalnem« I g sistemu okvaro. Same živčne poti, čutila in središča, za zaznavanje bolečine so lahko popolnoma zdrava, pa se g vendarle pripeti, da »sporočila« o bolečini možgansko sre- . dišče ne »sliši«. Pevec Phil Jones in izvoljenka njegovega srca Mandy Todd, ki sicer tudi poje sta se namesto staromodnega poročnega prstana odločila raje za nekaj povsem novega. Izdelati sta si dala zlato verižico in se pripela za —nosove. Kajpak pomeni, da sta tako zvezana za vse življenje, le navidezno. Prvi ženski nogometni klub so ustanovili leta 1917 vVeliki Britaniji. To je bil klub »Preston Ladies«. XXX Golob pismonoša leti s povprečno hitrostjo 90 km na uro. XXX Na Zemlji je samo 14 planinskih vrhov, ki presegajo 8 tisoč metrov. Vsi so v azijskem gorstvu Himalaja. XXX • Prvi buldožer, ki ga je poganjala para so izdelali leta 1839 v Veliki Britaniji, XXX Leta 1971 so v Ameriki »razrezali« svojevrstno vozilo ameriške kopenske vojske ta-koimenovani »cestni vlak«, ki so ga uporabljali za prevoz raket. Vozilo je bilo dolgo 175 metrov, imelo je 54 koles, poganjali so ga štirje motorji, v rezervoarjih pa je bilo 30 tisoč litrov bencina. Sadje in korenje proti raku Med najpomembnejšimi odkritji raziskav, katerih namen je bil ugotoviti povezavo med prehrano in rakom, je gotovo tisto, ki seje posrečilo skupini ameriških raziskovalcev. Ugotovili so namreč, da karoten vpliva zaviralno na razvoj pljučnega raka. Karoten je rumenkasta snov, nahaja pa se v korenju, brstičnem ohrovtu, bučah, marelicah, breskvah in špinači. Raziskava je trajala celih 19 Jet vanjo pa so zajeli 1.954 ljudi iz različnih slojev družbe in seveda^ različnimi prehrambenimi navadami. Ko so po skoraj dveh desetletjih analizirali zbrane podatke, so med drugim ugotovili tudi, daje bilo med 488 ljudmi, ki so uživali hrano z malo karotena, 14 obolelih za rakom na pljučih, medtem k° sta bila med 488 ljudmi, ki so uživali hrano, bogato s karotenom, le 2 primera obolenja za pljučnim rakom. Analiza kaže, daje karoten ščitil pred rakom celo kadilce. Odkritje je dragoceno, ni pa * znanstveno povsem potrjeno. Zaenkrat je vse skupaj še precejšnja uganka, saj raziskovalci ne morejo razložiti, kako karoten v organizmu deluje zaščitno pred rakom-To pa naj ne ovira nikogar da ne bi zaužil nekaj več sadja in korenja, saj so ti plodovi narave zanesljiv0 koristni. stare koprive najbolj pečejo »Ob koncu leta smo ustvarili milijardo starih dinarjev prometa, ponosno pravijo člani lendavskega Varstroja«. je 9. januarja 1970 poročal v našem časniku lendavski (takratni in še zdajšnji) dopisnik Jani. »Kdo bi verjel, daje to najmlajše podjetje v pičlih štirih letih uspelo doseči priznanje doma in v tujini. Dejstva so dejstva, toda če gre za podjetje v nerazviti občini, so tolikanj bolj prijetna in spodbudna. Kaj je vzrok za tako hiter napredek? 'Zavedali so se. da v vsak svoj proizvod morajo vnesti znanje strokovnjakov, da kupca ne smejo pod nobenim pogojem razočarati. Varstroj danes nima problema s kadri. V podjetju je dobrodošel vsak strokov- Varstroj milijarder leta 1969 za razvedrilo njak. Bodočnost kolektiva počiva na realnih načrtih, potrebe. po prostoru in denarju trkajo na vrata. V prihodnjem letu se mora odločiti, ali bo Varstroj postal velikan na področju varilne tehnike, ali pa bo ostal v sedanjih okvirih. Za občino to ne more biti vseeno. saj je- odvisna od vsakega. pa še tako malega ekonomskega napredka. Krog odjemalcev Varstroja se širi Tako po številu kot po območjih, reklamacije so redke, proizvodi čedalje boljši. Če so' v letošnjem letu postali milijarderji, nameravajo čez pet let doseči realizacijo v vrednosti čez tri milijarde starih dinarjev, to pa pomeni, da bi s sorazmerno skromno pomočjo družbe postali eno najmočnejših podjetij v lendavski občini. Ni kaj. da ne bi temu najmlajšemu kolektivu zaželeli vse najboljše.« * Kar je bilo v letu 1969 nekako samoumevno, se zdaj bere kot senzacija. Kot cenena tendencioznost, ki nikomur in ničemur ni v prid, še najmanj kolektivu Varstroja. Znano je. da mu »visi nad glavo« pravcati Damoklov meč vseh mogočih nadlog, ki jim ni videti konca. Bodrilne želje našega dopisnika izpred 131etšojim. namreč zaposlenim — če že drugega ne — vsaj hlad(i)len obliž na odprte poslovne zanke in uganke. Kako obnoviti (ponoviti!) nekdanjo tradicijo? Hočeš nočeš se te polasti sardonič-no (bridko ironično) muzanje z vzdihom: je za nastalo, »slepo ulico« v resnici kriv zgolj in samo kolektiv?!? -brž- NEZNOSNO — Nekateri ste zares neznosni, vse hočete takoj: ta rabi samokolnico, ko bi jo doma najbolj potrebovali, drugi bi rad motorno žago, ko smo na poti v gozd, tretji vlečno vrv, ki se nam je dan prej pretrgala ... — Sosedska pomoč, prijateljček! — Saj sem pomagal. Po vlečno vrv sem skočil k drugemu sosedu, onemu tretjemu pa res nisem mogel ustreči, ko mu je gorel hlev. Vedro mi je nekdo ukradel... PO HITREM POSTOPKU — Si za vrček piva, dragi prijatelj? — Seveda. Prav prileglo se mi bo. — Pa pojdiva, vendar ti takoj povem, da sem brez denarja. Aira Vsaj za en spomladanski dan bi lahko druflj® da bi pred blokom pošteno očistili zelenice TIPITIPITIP - Miha, ljudje se vas čedalje bolj izogibajo- — Zakaj. - Kupili ste tako dra' gega psa, da do hiše s inkasanti ne upajo. i D • a -------------- VESTNIK, 6. MAJAJ-'' STRAN 10 za vsakogar nekaj Sedite udobno Gradnja stopnic Na sliki vidite tri najpogostejše načine sedenja za volanom. Na prvi sliki je voznik preblizu volana, na drugi sliki sedi normalno, na tretji pa je preveč oddaljen od volana. Okrog 90 let človek že proučuje, kako najudobneje sedeti za volanom, zato ne bo odveč, če tudi v naši rubriki zapišemo nekaj besed o sedenju zakrmilom avtomobila. Stara garda voznikov je imela volan v skoraj navpičnem položaju, to pa zato, ker je bilo s tedanjimi vozili težko upravljati. Pred kakimi tridesetimi leti )e prišlo v modo upravljanje vozila s povsem sproščenimi rokami, vendar se je pokazalo za preveč naporno, zlasti na daljših vožnjah. To je bil tudi vzrok, da so se poklicni vozniki na avtomobilskih dirkah Ponovno približali volanu, to-rej so spremenili način vožnje. Povedati je treba, da ne prvi ne drugi niso bili v zmoti, kajti Položaj voznika za volanom je Predvsem odvisen od konstrukcije vozila, a šele potem od karakteristike voznika. Stopnice so gradbena konstrukcija, ki veže posamezne etaže po višini. Sestavljene so iz določenega števila stopnic z enako višino. Prva stopnica je nastopna in zadnja je izstopna ali podestna. Začetek stopnic je v pritličju na koti, ki jo označujemo — 0,000 m. Stopnice označujemo s puščico, ki pomeni vedno smer ifavzgor. Vsaka stopnica ima višino, globino in širino. Po obliki ločimo: enoramne, dvoramne, triramne, zavite, polkrožne in vretenčaste stopnice. Število stopnic naj ne bo večje od 15 višin v ramenu. Ce je večje, postavimo vmes podest ali počivališče, ki naj bo vsaj tako globoko, kot je širina stopnic. Pri večramnih stopnicah imamo tudi podhod pod stopnicami, ki naj bi bil pri družinskih hišah vsaj 2 metra. Po prostoru, kjer so stopnice, ločimo: kletne, pritlične, nadstropne in podstrešne stopnice. Pred vhodom v hišo imamo zunanje, diferenčne stopnice. S terhi premostimo višino od terena do prvega podesta. Širina stopnic v družinski hiši je 80 do 90 centimetrov. Minimalna širina je 120 centimetrov. Med dvema ramenoma je prazno ali polno vreteno. Vsaka rama mora imeti tudi stop-niščno ograjo, visoko 1 meter. Širina (svetla) med ograjnimi prečkami ne sme biti večja kot 13 centimetrov. Varnejše so pokončne prečke, da pod njih ne plezajo otroci, Hoja po stopnicah mora biti varna in udobna. Stopnišče mora biti dobro osvetljeno in prezračeno. V modernem avtu se voznik ne utruja; sedi tako, da z rokami z lahkoto upravlja volan in z nogami sklopko, zavore, pedal za plin ... Sodoben voznik oziroma upravljalec avta ima roke na pol iztegnjene, a z nogami brez posebnega napora lahko aktivira »nožne, komande«. Pravilo je, da šofer mora obračati volan, ne da bi preveč premikal gornji del telesa. Voznik, ki sedi za volanom tako, da ni ne preblizu ne predaleč, ki sedi relativno ravno in ki uporablja varnostne pasove na predpisan način, zelo pripomore k povečanju varnosti v prometu in ima tako več možnosti, da preživi prometno nesrečo. PIŠČANEC BREZ KOSTI SESTAVINE: 2 piščančji bedri, 1 piščančje prsi, 3 dekagrame prekajene slanine, 1 piščančja jetra, 1 žlica na drobno narezane čebule, 1 žlica drobtin, maslo ali olje, sol, zelen peteršilj, poper, 6 rezin prekajene slanine, limonin sok, 3 kosi klobasic (lahko zamenjamo tudi s svinjskimi .jetri). Na bedrih odločimo meso od kosti, kožo odstranimo, meso pa potolčemo. 3 dekagrame prekajene slanine zrežemo na majhne kocke, ki jih prepečemo in v maščobi prepražimo na drobno zrezano čebulo, na majhne kocke zrezana piščančja jetra in nazadnje še drobtine. Ohladimo; Na potolčeno meso piščančjih beder razdelimo nadev po eni polovici (bedra razpolovimo), posiplje-mo s sesekljanim zelenim peteršiljem in pokrijemo z drugo polovico mesa. Položimo na dobro pomaščeno folijo, solimo, popramo in zvijemo. Damo v pekač ali na žar. Prsi razpolovimo in meso odločimo od kosti, kožo odstranimo in meso razrežemo na 2 do 3 rezine. Potolčemo jih. Štiri rezine pripravimo tako, da položimo na meso po eno rezino prekajene slanine, na te pa po pol klobasice (ali na kocke zrezana svinjska jetra), posipljemo z drobno zrezanim zelenim peteršiljem, malo solimo, zvijemo in spnemo. Dva zrezka pa pripravimo tako, da damo spodaj rezino prekajene slanine, na to piščančje meso, klobasice (ali na kocke zrezana jetra), posipljemo z na drobno zrezanim zelenim peteršiljem, malo solimo zvijemo in spnemo. Te zvitke damo v pomaščen pekač in skupaj z bedri spečemo v že prej ogreti pečici; če je potrebno, prilijemo malo vode. Lahko jih tudi nabodemo na raženjčke, in to tako, da so zvitki, pri katerih je slanina zunaj, na sredini; skupaj z bedri jih spečemo na grilu. Predno vzamemo folije iz pečice, jih prerežemo, da meso pordeči. Iz drugih delov piščanca in iz kosti pripravimo juho ali rižoto. Nastopne plošče morajo biti hrapave, da človek ne zdrsne na njih. Prek stopnic iz brušenega kamna položimo preprogo. Pri stanovanjskih hišah imamo določeno etažno stanovanjsko višino z 2,80 metra, to je 16 stopnic, to je 28/175 centimetra (globina, višina). Kletna konstrukcijska etažna višina je 2,45 metra, to je 14 stopnic 28/175 centimetra. Stopnice so sestavljene iz nosilne konstrukcije in samih stopnic. Stopnice ležijo obojestransko na zi-du in na drugi strani na nosilcu, na oboku (starinske konstrukcije), na dveh stranskih nosilcih, na enem nosilcu v sredini stopnic. Najenostavnejša je konstrukcija stopnic na armiranobetonski plošči, ki je vsaj 8 centimetrov debela. Stopniščni zidovi morajo biti najmanj 19 debeli. Prostonosne ali enostranske konzolne stopnice za stanovanjsko hišo niso dovoljene. To so stopnice, ki so vpete vsaj 20 centimetrov globoko v opečni ali betonski zid. Stopnice iz naravnega in umetnega kamna imajo klinaste, pravokotne in profilirane oblike. Zunanje stopnice morajo imeti vedno padec 1 odstotek, da odteka meteorna voda. Zunanje stopnice, ki vodijo v gornjo etažo, morajo biti vedno pokrite in zavarovane pred vetrovi in padavinami. Granitne masivne stopnice so na vseh straneh zbrušene in polirane, le nastopna površina mora biti zaradi varne hoje ozrnjena' Stopnice v hiši obložimo z različnimi oblogami, kot so linolej, topli pod, vinilit, les, iglaste talne obloge itd. Hoja po stopnicah mora biti varna, tiha in udobna. A/- VRTNI ZABOJ Pri vrtnih opravilih bo sila dobrodošel prenosni zaboj za različna semena, lončke in orodje, W ga potrebujete pri delu. Model, ki vam ga predlagamo, je preprost, izdelan iz vezanega lesa in lesenih profilov. Primerna dimenzija za zaboj je dolžina od 35 do 45 centimetrov. V zaboj montiramo tudi predalčke iz letvic, ki jih pričvrstimo z žeblji sekanci. Zaboj krasi dekorativni rob iz polkrožnih letev. Držalo, ki je iz okrogle letve, podpirata dve držajni letvi, prilepljeni nanj. Dno zaboja je iz vezanega lesa. MESO NA RAŽNJU Pečenje nad žerjavico je najstarejši način pripravljanja mesa. V razvitih deželah so v preteklosti nanj nekoliko pozabili, medtem ko je še vedno močno razširjen na manj razvitih območjih. Toda zadnja leta je zanimanje za pečenje mesa v naravi spet oživelo. Priprava mesa nad žerjavico je najbolj naraven način. Njegove gustatorne lastnosti so neprimerno bolj mikavne kot pri kakršni koli drugi pripravi mesa. Vse priprave in opravila v zvezi s tem v naravi pomenijo ljudem sprostitev, zabavo in prijetno razpoloženje. Nad žerjavico si lahko pripravimo okusen in zdrav obrok na družinskem izletu, na vikendu na domačem vrtu. Zanimivo je tudi dejstvo, da so mnogokrat pravi mojstri v tem poslu tisti družinski člani, ki pri pripravi hrane v kuhinjah sploh ne marajo sodelovati. Na žaru lahko pečemo vse vrste svežega mesa: mlado govedino, svinino, kunčje meso, divjačino, perutnino, ribe, nekatero drobovino, prekajeno meso in nekatere klobase. za razvedrilo kar tako — Ste s kolesom, Lali? — Ne, ker so mi ga medtem, ko sem govoril s tabo, ukradli. — Pa ukradi enega še ti. — Raje ne, ker sem tak nasvet že dvakrat upošteval. obroki — Tovariš natakar, je ta skledica juhe za dva, ali za tri? — Za tri, tako, kot ste naročili. — Kje pa je potem tretja muha? primeru. Denarnico je žena staknila v mojem žepu, le okrog tistega stotisočaka je bil majhen direndaj. Ni ga našla ... VIDEZ VČASIH VARA — Tri pare raztegljivih'nogavic, prosim. Takšne malo temnejše. — Ženske, ali moške? — Zame. — Zmedli ste me. Frizuro imate takšno kot ženske, obnašate se kot moški, oblečeni pa ste tudi fako, da še dober prodajalec včasih spole zameša. Pa nič ne zamerite! OVE MOŽNOSTI — Dragi prijatelj, si še vedno prepričan, da ti je sinoči v restavraciji nek-od nas ukradel denarnico? Pa o stotisoča-si govoril. — Veš, v življenju sta vedno dve možnosti, tako je bilo tudi v mojem GLADOVNA STAVKA — Tinč, po radiu včasih slišim, da nekateri v zaporih z gladovno stavko dosežejo svoje cilje. — Tudi jaz sem se doma odločil za to, zdaj pa mi pravijo, da naj grem ven. Poskusi še ti. DOBER NASVET — Rad bi eno prav prijetno dehtečo vodico, veste, takšno, ki ženske pritegne v trenutku. — Imamo nekaj primernega, vendar na steklenički piše: PRED UPORABO SE VSAJ UMIJTE, ČE ZA KOPANJE NIMATE ČASA! STROJEPISKA NA PREIZKUŠNJI — Tovarišica, prijavili ste se na naš razpis za strojepisko. Bolj počasi vam gre, komisijo pa zanima zakaj tipkate samo z dvema prstoma. — Iz previdnosti! Za sesekljane mesne pripravke odbiramo meso od srednjega dela zaklanih živali. Zlasti od govejega in svinjskega mesa vzamemo po možnosti pleče in vrat. Meso teh kosov namreč bolj zadržuje sok med pečenjem in sesekljanine so zato bolj sočne. Za nabodala, zrezke in pečenke kupimo tako imenovane mehke kose mesa. To so pljučna pečenka, bržola, notranje stegno in beli krajec. Zarebrnica je pri svinini najprimernejši kos za peko na žaru. Od divjačine pečemo na žaru predvsem pernate živali, in to najbolje v celem na ražnju. Površina na žaru pravilno pečenega mesa je enakomerno rjava, mastnina pa svetlo, rjava, brez skorje in ožganin. Od kod na žaru pečenim jedem poseben vonj in okus? Tleče lesno oglje seva infra rdeče žarke. Žarki prodirajo v obrobni sloj mesa, ga ogrevajo in obenem povzročajo spremembe, ki so značilne za meso, pečeno na žaru. Med tlenjem oglja se oblikujejo tudi aromatične snovi in se nalagajo na površini mesa. Tega okusa in arome ne nadomeste nobene soli in začimbe pri nobeni drugi tehniki priprave mesa. Tako pečeno meso uživamo samo sveže, vroče. Kako pripravimo žerjavico? Kot gorivo pripravimo lesno oglje. Kosi oglja naj bodo čim bolj enaki, prah zavržemo. Najbolj preprosto in varno zakurimo s trskami in dračjem. Ko se oblikuje žerjavica, stresemo nanjo oglje in razpihamo. Vžigalnih tekočin ne uporabljamo, ker so nevarne, poleg tega pa dobi oglje neprijeten vonj. Ce želimo žerjavico pripraviti hitreje, si pomagamo z ročnim razpihavanjem. Žerjavica je primerna za pečenje, ko je pokrita s sivim pepelom. Ce ni pokrita s tanko plastjo sivega pepela, je temperatura na mrežici previsoka. Izogibajmo se peke zelo mastnih mesnin, ker se nam med postopkom maščoba izceja in vžge. Vse večje pripravke: zrezke, klobase . . . enkrat obračamo. Čevapčiče najprej malo popečemo, da zakrknejo, nato jih z lopatico nepretrgoma obračamo, dvigamo in spuščamo, dokler niso pečeni do zaželjene stopnje. Vsekakor pa morajo ostati sočni. Po končanem pečenju raženj ohladimo, očistimo in spravimo. Posebej skrbno pa pogasimo žerjavico zavarujemo okolico. Zato vzamemo vedno s seboj, ko se odpravljamo v naravo, kjer morda ni vode, vodo v plastenkah. Kraj našega bivanja v naravi zapustimo šele, ko smo trdno prepričani, da za nami ni ostala niti iskra ognja. Cilka Sukič Sestavil Marko Napast Naslov romana Janka Kersnik Zaupen sodelavec policije Nevidna zmes plinov Stranski del telesa Notranja zarodna plast jajčeca Ameriški filmski igralec (Gary) Gozdna žival, ki prespi zimo v brlogu Veliki tjulenji arktičnih morij Strokovnjak za kmetijstvo Atomska peč Četrti rimski kralj Osnovna partijska organizacija German Titov Močna zožitev Padavina Grafični postopek Kisik Seneni drobir Oborožena sila Grško gozdno božanstvo, favn Grški katolik Žensko ime Prismuknjen človek Mesto v Sibiriji Natrij Pisane papige Pritrdil-nica Mangan Gorovje v Sahari Pritok Kame v SZ Najvišji čin v mornarici Zbiranje podatkov o čem REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kompost, aviatik, angrada, Al, oven, I, lari, izba, in, zor, ata, abota, Canaris, IT, bori, Jesenin, Acis, GG. IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA 6. MAJA 1982 STRAN 11 naši kraji in ljudje LOMANOŠE Odprta vrata sodobnemu kmetovanju Lomanoše — prijetna vasica ob republiški cesti Gornja Radgona — Maribor, z jedrom. ki se naslanja na obe strani omenjene ceste in polja, ki se razprostirajo na jugovzhodnem delu bogate Apaške doline. Ena redkih, v krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica. kamor sodi, pa tudi ostalih zaselkov v gornjeradgonski občini, ki se ne ubada s problemi cestne povezave z - občinskim središčem. Še več, okrog 300 vaščanov počasi, pa vztrajno hiti boljšim časom nasproti. Lep dokaz za to so prenovljena gospodarska poslopja, v tem kraju že veliko usmerjenih kmetovalcev, korak naprej v razvoju kmetijstva pa so melioracijska in komasacijska dela, kijih na lomanoških poljih pravkar opravljajo. BODO ZDRUŽENE NJIVE RAZDRUŽILE VAŠČANE!? Dobra je lomanoška zemlja. kot so tudi lomanoški kmetje dobri gospodarji. Se boljših, oziroma lažjih za obdelavo bo teh 130 hektarov, ko bodo končana agromelioracijska dela. Teh so se vaščani veselili in bili vedrih obrazov, ko so lansko jesen njihove razdrobljene njive začele spreminjati staro podobo, ko so pričeli z deli na od-vodnjavanju, ko so preorali vse travnike na tem območju. Geodetski zavod iz Ljubljane, kije pripravljal projekt, je želel ugoditi sleherni domačiji in večkrat so popravljali že pripravljeno. Danes, ko gredo dela h kraju, pa se, žal. stvari zapletajo. Vsi na- mreč niso mogli dobiti starih njiv, bodisi daje bila njihova prejšnja zemlja manj kvalitetna. ali da so dobili polja meter vstran od plotov domačije. Težko je vse zadovoljiti in tega se zavedajo tudi člani vaškega odbora, ko so še kako zaslužni, da bodo poslej njive vaščanov kakovostnejše, zložene na večjih površinah in tako primernejše za usmerje no kmetovanje in strojno obdelavo. Le drenaž, pravijo, bi bilo potrebno narediti še več in potem se bo prenehalo tudi negodovanje, kije med posamezniki prisotno. No, pa že prihodnje leto, ko bo žetev spet tudi na lomanoških poljih in še bogatejša kot doslej, bodo vsa nesoglasja odpravljena, še več tržnih viškov pa bo v gornjeradgonski kmetijski zadrugi. KDAJ DO PRVIH TELEFONSKIH PRIKLJUČKOV? Kmetje, pa tudi delavci — teh je v Lomanošah približno enako — si želijo, da bi dobili v vas še telefon. Osnovni kabel za telefon sega že kakšen kilometer od sosednjega Podgrada, položili so ga istočasno. ko so sanirali apaško dolino, in kakšnih petnajst Lomanošarjev nestrpno pričakuje prve telefonske priključke. Sredstev za to jim ni žal in upajo, da bodo v dogovoru zgornjeradgonsko pošto in krajevno skupnostjo Spodnja Ščavnica kmalu zazvonili prvi telefoni tudi v njihovem kraju. V Lomanošah pa uspešno kmetujejo in živijo s krajem tudi mladi. Močno se čuti delo mladinske organizacije, ki šteje okrog 25 aktivnih članov. Kljub temu da v vasi ni prostora, kjer bi se lahko sestajali in kovali načrte ali se razvedrili po napornem delu, se znajdejo karsami in poskrbijo za družabno in kulturno, življenje. Doslej so se zbirali in pripravljali proslave in prireditve ob različnih jubilejih in priložnostih kar na svojem nogometnem igrišču. Z agromelioracijskimi deli pa so ga izgubili. Mladinci sami, pa tudi ostali vaščani se trudijo, dbi uspeli zagotoviti, nadomestni prostor. S skupnimi močmi jim bo to verjetno uspelo, saj si to loma-no.ški mladinci zaslužijo. V. Paveo I OBNAVLJANJE SOBOŠKEGA BAZENA — Pred kratkim so delavci TOZD Gradbeništvo podjetja Sobota pričeli z obnavlja- I njem starega mestnega kopališča, ki je v celoti dotrajano. V I soboškem bazenu, kije bil zgrajen že leta 1938, bo potrebno urediti I | kompletno betonsko školjko, hkrati pa opraviti sanacijo na samem črpališču. Poleg tega bodo uredili tudi dodatno elastično prevleko । v novem olimpijskem bazenu in poskrbeli za njeno okolico. Vre- g dnost vseh del ocenjujejo na 2 milijona dinarjev — finančna I sredstva so zagotovile mestne krajevne skupnosti — ki bi jih naj | opravili še v tem mesecu; torej pred začetkom glavne kopalne sezone. R Tekst in foto: M. Jerše. Slavje v Cezanjevcih Pred 38 leti, 25. aprila, je okupator ustrelil 25 talcev, zavednih Slovencev, pri Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Ta dan so si krajani tud’ izbrali za svoj krajevni praznik. V nedeljo so ga slavnostno obeležili — dvanajstič po vrsti. Ze zjutraj so ustanovili krajevno organizacijo ZZB, nato pa je bila slavnostna seja družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti, katere so se udeležili tudi najvidnejši predstavniki občine Ljutomer. ” krajevnem prazniku in razvoju krajevne skupnosti je spregovoril Frane Jurša, predsednik KK SZDL Cezanjevci, nakar so podelili srebrne znake OF. To priznanje sta prejela: Jožica Jurša in Matija Kavčič za prizadevno in aktivno delo v krajevni skupnosti. Po slavnostni seji seje pred gasilskim domom v Cezanjevcih pričel® slavje, na katerem je spregovoril Anton Kosi, predsednik IS SO Ljutomen Praznik je bil posvečen 90-letnici rojstva maršala Tita, dnevu O*1 Slovinije in prazniku dela — prvemu maju. Na koncu slavnostnega programa, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Janko Ribič člani kulturno-prosvetnega društva tega kraja, so učencem in mladm1 krajevne skupnosti Cezanjevci predali v oskrbo spominski park maršala Tita. 14. aprila letos so v tej krajevni skupnosti v spominskem parku posadili 88 dreves. D. L Čimbolj je razmišljala, kaj naj stori, tembolj jo je vleklo k Francetu. Tako- vleklo, da se je odločila in šla. Fant ni mogel skriti svoje vznemirjenosti. Glas mu je trepetal, če ji je hote! kaj reči in tudi med kosilom je komaj skrival, kako ima vilice in nož slabo v oblasti. Mati in hčerka sta bili na Franceta izredno navezani. Pri hiši se je porodil najbrž nedogovorjen načrt, in takoj po kosilu sta se odpravili kopat na Gradaščico, Vida in France pa sta ostala sama. Zavezniško družinsko igro je Vida seveda opazila. Ko sta ostala sama, je France stopil k njej, jo objel in jo začel poljubljati, kakor da bi bili njuni trenutki šteti. Vida mu je poljube vračala, kar ga je tako prevzelo, da je trgal obleko z nje, jo odnese! v posteljo in znova in znova ljubil. Po nekaj urah ljubezni sta se umirila. 0 svojem početju sta skušala razmisliti; ona bolj kot on, a ni šlo. Kaj se je zgodilo z njima? Njuna srečanja so se potem ponavljala. Spremenila so se v burno ljubezen. Včasih je nastal v sobi pravi pekel. Nihče je ni imel tako rad kakor France. Slavkova ljubezen je bila drugačna, mirnejša, razumnejša, milejša, a Francetova strahotna, silna. Bili so časi, ko je ne bi rad niti za trenutek pustil iz rok. Vendar je Vida sčasoma postajala hladnejša. V misli se ji je vračal Slavko. Ne očitajoč. BH je prisoten s samo njemu lastno mehkobo. Franceta je sicer skušala zadovoljiti, a bil je prezahteven, da ne bi opazil sprememb. ,, Mrtvega ne boš obudila, "ji je dejal o Slavku in jo skuša/ potegniti nazaj v ljubezenski vrtinec. In nekoč po takem divjanju sta zaspala kot ubita. Ko je Vida odprla oči, je zagledala nad seboj Francetov obraz. Ležal je ob njej, oprt s komolcem na zglavnik, si z roko podpira/ glavo in jo nepremično gledal. „ Kaj pa je?" ga je vprašala začudena. ,,Moram se te nagledati. " • Menila je, da je to pač eden izmed njegovih domislekov. A čez čas je dodal: ,, Vem, da bom padel. Cez kak mesec je bil poslan na Gorenjsko, kjer je res padel. A ne od krogle. V planinah je reševal angleške padalce in zaspi ga je snežni plaz. Vedno kadar se je Vida dotaknila tega občutljivega obdobja življenja, je postala drugačna, kot sem jo navadno poznala. Ce je s Francetom doživljala trenutke, ki mi jih je opisovala, se je zgodilo z njo nekaj nenavadnega. Mirna, vase pogreznjena je postala. Spominjam se je z nekega sestanka, ki ga je vodila še pred najinim skupnim odhodom iz Ljubljane v hribe. Izžarevala je neko posebno privlačnost, da je nisi samo poslušal, temveč si ji hotel biti bližji, hotel si biti njen prijatelj. Najbolj nevaren položaj je znala razvozlati s humorjem, z dobro voljo. Zato je bi! tisti del mesta,' kjer je delovala ona, presenetljivo na gosto in temeljito posut z listki, zidovi so bili popisani z drznimi gesli o Mussoliniju, pregled delovanja OF in nadzor nad ljudmi je bil tu nenavadno dobro izpeljan. Zato govorim o njenem žilavem, vedrem pristopu do ljudi. Njena srečanja s Francetom so morala biti res nekaj izjemnega, da je lahko pozabila, kako se je treba smejati ob nevarnosti in s čim vznemirjaš sovražnika. Ce je res pozabila, je srečanje s Francetom doživljala, v nekem izjemnem obdobju, ko se je borila s spoznanjem, da Slavka ne bo nikoli več. Pa vendar jo je hromil v ljubezni, ko bi se bilo treba predati zgubljenemu Francetu. Zgubljenemu zaradi prekletih mesecev taborišča. In naenkrat jo je srečal. Kakor da je življenje, ki ga je edino vredno živeti, samo med njunimi štirimi stenami; ne, še stene so preveč: kakor da je življenje samo ona, njeno golo telo, ki pa vendar ne pripada njemu ampak drugemu, ki ga ni, ki ga nikoli več ne bo: Zato si jo je moral spečo vtisniti v spomin, vsaj za toliko časa, dokler mu bo ta spomin služil. Slavko je padel, France sanja o tem, da vojne ne bo preživel, kako morem jaz pričakovati, da. bo z menoj kako drugače. Saj mogoče Darko sploh ne živi več. Nič se ne oglasi. Dolgo je, odkar sem mu poslala odgovor na njegovo pismo. I/ tem času smo šli na zakusko k Loti. Lota so rekli dekleta operni zboristki, altist ki. Ta je pribežala pred Nemci iz Maribora v Ljubljano in tudi tu so jo sprejeli v operni zbor. V Mariboru je imela srečo, da je nekoč zaradi bolezni solistke odpela vlogo , Carmen'. Solistični nastop ji je razpihal domišljijo, da je postala , Carmen' njen življenjski umetniški vrhunec, saj je bila njena rast v operi zaradi vojne onemogočena. V Ljubljani ni imela zvez in tudi za nadomeščanje v operi ni bilo nobenega upanja, ker so bile vse ljubljanske operne solistke trdnega zdravja in so neznansko rade pele. . / krogu novih ljubljanskih prijateljev in prijateljic je Lota briljirala. Pri njih je dosegla s svojim igralskim in pevskim talentom velik uspeh. Ker ni bila bolno ambiciozna, se je s tem zadovoljila in kot umetnica v tem krogu dosegla svoj veliki cilj. Počela pa je v ciganskem stilu stvari, ki so njeno družbo razživele, da je postala posebno za dekleta ilegalke razkošna, nepogrešljiva paša za razvedrilo. Lota je bila Helenina sošolka s poljanske gimnazije. Sorodni duši že v šolskih klopeh. 0 sebi sta trdili, da sta biH edini v razredu nadpovprečni. Taki sta tudi ostali. Lota na svojem pevskem področju, Helena pa kot obveščevalka. Ko.je Lota prišla v Ljubljano, je poiskala Heleno in v njuno družbo sta med drugimi zahajali še Vida in Katja. Lota se m zanimala, kaj dela katera izmed deklet. Po svojem prepričanju je pripadala nekako k OF, ker je bila OF blizu njenim življenjskim idealom o človeških odnosih, ki si jih je zgradila sama in so temeljili na nesebičnem, prabitnem prijateljstvu, na uživanju in zabavi. Nikoli ne bi izdala aktivista, ki se je v sili zatekel k njej in pri njej prenočil. Zadnjo noč pred ' odhodom v partizane je pri njej prespal tudi Tine. Povsem bi ji Helena zaupala tudi, če bi Lota ljubimkala z gestapovcem. Helena mi je slikala podobo Lote zato, da bi me pripravila na praznovanje njenega rojstnega dne, na katerega naj pridem tudi jaz, čeprav sem bila že zelo okorna. Moje breme, za katerega se je kar naglo bližal čas, da ga bom odložila, je bilo močno opazno, kar je Helena smatrala za dobro kamuflažo za skupno praznovanje Lotinega rojstnega dne. Celo mene je premagala želja po sprostitvi, kaj šele dekleta, ki so bila mlajša in brez ovir. Vse smo se gibale med smrtjo in življenjem in doživljale mnogokrat huješe stiske kot partizani v hribih. Kdo bi nas smel omejevati v našem ravnanju, ko smo bile vedno izpostavljene slučaju, ki se je nemalokrat končal tragično. Zato ti popustijo zavore, nezadržno se ti obudi želja po kančku nekakega normalnega življenja. Lota je stanovala pod gradom na strmini, ki pada proti Gruberjevemu kanalu. Iz Predovičeve ulice do tja je bila pot kar dolga, a odločila sem se, da jo bom tvegala. Kot običajno sem hodila kakih trideset metrov za Heleno. Pred staro bajto, v kateri je stanovala Lota, je bil majhen, viseč, pokošen travnik. Nedaleč od hiše je na travi ležalo omelo in zraven kangla s sledovi razstopljenega apna. Najbrž so belili- Hiša je bila pritlična. Stala je na strmini tako, da je bila s pročelja videti visoko pritlična, zadaj pa so se njena okna skoraj dotikala zemlje. Ko sem vstopila, je bila vsa družba že zbrana. Presenetil me je prostor, ki ni bil običajna soba, ampak nekaka 'obokana čumnata brez oken. Dišalo je po svežem beležu. čumnata pa ni bila beljena običajno, ampak je bila poslikana-Na nasprotni strani mize, za katero smo sedeli, je bila čez vso steno naslikana opica, viseča za rep na palmi. Za palmo je žarela v rumenih Van Goghovih barvah pokrajina, najbrž afriška. Po obokanem stropu je bilo naslikano nebo, ki je bilo natrpano s temnimi oblaki, iz katerih so sekali bliski. Sredi stropa je brlela viseča petrolejka. Kavč in steno so prekrivale stare preproge. Za improvizirano steno, ki je prede/jevala čumnato, je bi! verjetno kak prostor, če so tu lahko prenočevali aktivisti. Ambient je skušala približati sceni iz ,La Bohema', le viharno pojasnila naša gostiteljica, ki je bila temperamentna in lepa. Oblečena je bila v tesno prilegajočo se smaragdno zeleno obleko iz tafta. (Nadaljevanje prihodnjič) STRAN 12 ko so cvetele marelice VSEBINA 3. ŠTEVILKE „ DELEGATSKEGA VESTNIKA " - zasedali bodo zbori občinske skupščine 18. maja - spremenjeni pogoji narekujejo dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov - ali smo lahko z uresničevanjem srednjeročnega družbenega plana občine v letu 1981 zadovoljni? Predsednica Družbenopolitičnega zbora ter predsednika Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti SKLICUJEJO STRAN 13 VESTNIK, 6. MAJA 1982 dnevni red: 1. izvolitev verifikacijskih komisij 2. poročilo verifikacijskih komisij 3. potrditev zapisov: 1. seje Zbora združenega dela, 1. seje Zbora krajevnih skupnosti, 1. seje Družbenopolitičnega zbora in 1. skupne seje vseh treh zborov občinske skupščine 4. analiza gospodarskih gibanj in uresničevanje Družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 v letu 1981 5. informacija o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 6. analiza spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 7. informacija o problematiki zdravstvenega varstva v občini Murska Sobota 8. informacija o izvedbi mladinske delovne akcije »Goričko 81« in pripravah na akcijo v letu 1982 9. predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zaselek Pušča v k. o. Černelavci 10. osnutek odloka o sprejetju zazidalnih načrtov za posamezna območja v naselju Bakovci 11. osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini M. Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini M. Sobota za leto 1982 12. osnutek odloka o zaključnem računu proračuna občine Murska Sobota za leto 1981 13. delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja 14. predlogi, sklepi, mnenja in obvestila Predsednica Družbenopolitičnega zbora pa predlaga dnevni red: 1. Ugotovitev pristonosti delegatov na seji, na to pa bo zbor obravnaval 3., 4., 5., 6., 7., 13. in 14. točko dnevnega reda ostalih dveh zborov občinske skupščine. Gradivo za obravnavo 4. in 6. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji 3. številki Delegatskega vestnika, gradivo za obravnavo ostalih točk iz dnevnega reda pa so prejeli vodji delegacij in konferenc delegacij, vključno z informacijo o problematiki zdravstvenega varstva v občini Murska Sobota, ki bo objavljena v naslednji 4. številki. Delegatskega vestnika dne 13. maja 1982. Kljub prizadevanju, da bi informacijo, ki živo zadeva interes slehernega občana naše občine objavili že v današnji številki Delegatskega vestnika ter tako pravočasno omogočili, da preko svojega delegata vpliva na oblikovanje.stališč, ki jih bo do tega vprašanja zavzela Občinska skupščina, nam to zaradi omejenega prostora, ki nam je na voljo, ni uspelo. 2 - DELEGATSKI VESTNIK Analiza gospodarskih gibanj in uresničevanje družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 - 1985 v letu 1981 1. UVOD V predloženi analizi so prikazana globalna gospodarska gibanja, prihodki in odhodki skupne in splošne porabe ter uresničevanje ciljev in nalog iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Murska Sobota v letu 1981. Leto 1981 je bilo prvo leto v srednjeročnem planskem obdobju 1981 —1985, za katerega so po družbenem planu bila predvidena nekoliko nižja gospodarska gibanja in umirjenje inflacijskih trendov, ki so bili prisotni v preteklem srednjeročnem obdobju. Kljub zaostreni kontroli izvajanja politike cen so za leto 1981 značilna močna inflacijska gibanja, ki so vplivala na večje zaostajanje rasti dohodka od celotnega prihodka in zmanjšanje likvidnosti gospodarstva. Zaradi sprememb kot so plačevanje prehrane proizvodnim delavcem iz materialnih stroškov, obračun prispevkov za zdravstvo iz dohodka in spremenjenega načina financiranja stanovanjske izgradnje, posamezni podatki iz leta 1981 niso primerljivi s podatki iz leta 1980. Gradivo je izdelano na podlagi podatkov, ki izhajajo iz analize Službe družbenega knjigovodstva, statističnih podatkov komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ter podatkov, ki sojih posredovale SIS in proračun občine. 2. OSNOVNE ZNAČILNOSTI GOSPODARSKIH GIBANJ V OBČINI V LETU 1981 Gospodarstvo občine Murska Sobota je v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 povečalo celotni prihodek za 47 %, porabljena sredstva za 52 %, dohodek za 31 % in čisti dohodek za 22 %. V absolutnih zneskih je gospodarstvo doseglo naslednje rezultate: Po podatkih iz zaključnih računov je celotni prihodek bil dosežen s prodajo na domačem trgu v višini 88,6 %, na tujem trgu 3,1 %, s prihodki doseženimi pri skupnem prihodku 4,6 % in ustvarjenimi s svobodno menjavo 1,2 % ter drugimi prihodki 2,^ %. Po podatkih iz ankete, ki so jo posredovale organizacije združenega dela znaša vrednost izvoza 1.143.944 tisoč dinarjev, od tega 88,2 % na konvertibilno področje. Gospodarstvo je uvozilo blago v vrednosti 405.394 tisoč dinarjev. Večji izvozniki v občini so Mura, ki dosega 64 % občinskega izvoza. Mesna industrija 18 %, gostinske organizacije 5,2 %, ostali izvoz pa so dosegle DO Zunanja trgovina, Panonija, Pomurski tisk in druge organizacije. Za gospodarstvo občine je že nekaj let značilna hitrejša rast porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka. V letu 1981 so se povečali stroški surovin in materiala za 62 %, stroški porabljene energije pa za 71 %. Ti podatki kažejo na neugodno gospodarsko strukturo, ki troši pretežno deficitarne surovine katerih cene so se zaradi velikega povpraševanja tudi nadpovprečno povečale. Na povečanje porabljenih sredstev delno vpliva tudi povečanje proizvodnje namenjene za izvoz, kjer se dosega nižji dohodek kot na domačem tržišču. Nadalje vpliva na višjo stopnjo rasti porabljenih sredstev tudi sprememba v plačevanju prehrane proizvodnim delavcem med delom v breme materialnih stroškov, dočim so se ta sredstva v letu 1980 zagotavljala iz sklada skupne porabe. V letu 1981 je od skupno razporejdnega. dohodka ostalo organizacijam združenega dela za čiste osebne dohodke,skupno porabo in akumulacijo 61,3 %, za obveznosti za splošno in skupno porabo iz dohodka in iz osebnega dohodka ter druge obveznosti iz dohodka pa je bilo oddvojeno 38,7 % razporejenega dohodka. V primerjavi z letom 1980 se je to razmerje poslabšalo v škodo organizacij združenega dela, saj je takrat ostalo organizacijam 62,4 %, za ostale potrebe pa je bilo namenjeno 37,6 % razporejenega dohodka. Najmočneje so porasle ostale obveznosti iz dohodka, zlasti obresti za kredite, ki so se povečale za 46 % v primerjavi z letom 1980. Povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur je ostalo isto kot v letu 1980, povprečno število zaposlenih na podlagi stanja na koncu meseca pa se je povečalo za 1,5 %.• To kaže na povečanje bolniških izostankov oz. zmanjšanje izkoriščenosti delovnega časa. Za bruto osebne dohodke je gospodarstvo namenilo 30 % več sredstev kot v letu 1980. Cisti osebni dohodki so se povečali za 27 % in prav tako za 27 % povprečni osebni dohodki so se povečali za 27 % in prav tako za 27 % povprečni osebni dohodki po zaposlenem delavcu. Po podatkih statistike so povprečni čisti osebni dohodki po delavcu v občini v letu 1981 znašali 10.387 din, v gospodarstvu 9.887 din in v negospodarstvu 12.752 din. V letu 1981 je v gospodarstvu občine bila izkazana izguba v višini 106.658 dinarjev. Izgubo je izkazala delovna organizacija Mesna industrija, in sicer TOZD Klavnica 86.618.000, TOZD Predelava 18.252.000, TOZD Transport 1.365.000 in TOZD Trgovina 423.000 dinarjev. Osnovni vzroki izgube v Mesni industriji so dispariteta cen med klavno živino in svežim mesom oz. mesnimi proizvodi, visok porast stroškov energije, visoke obresti, neusklajenost predelovalnih kapacitet z dejanskimi potrebami, visoki stroški vzdrževanja dotrajane opreme in podobno. Organizacije združenega dela so se v preteklem letu srečevale z velikimi likvidnostmi, težavami, kar so reševale predvsem z najemanjem kratkoročnih kredtov za obratna sredstva, ki so se v primerjavi z letom 1980 povečali za 68 %. Terjatve gospodarstva; ki izhajajo iz poslovnih razmerij so se povečale za 68 %, obveznosti iz poslovnih razmerij pa za 71 %, kar pomeni, da je gospodarstvo slabše plačevalo svoje obveznosti kot vnovčevalo terjatve oz., da gospodarstvo iz ostalih območij delno kreditira gospodarstvo občine. Na nelikvidnost gospodarsva vpliva tudi močnejše povečanje zalog, ki so skupno porasle za 1.026.256 tisoč dinarjev, oz. 55 %, v tem so se zaloge materiala povečale za 42 %, nedokončane proizvodnje za 77 % in zaloge gotovih izdelkov za 59 %. Zhradi zaostrenih pogojev investiranja in izvajanja sprejetih kriterijev pri kreditiranju investicijskih naložb ter pomanjkanja investicijskih sredstev so se le delno-realizirale investicije predvidene ž resolucijo. Gospodarstvo je v letu 1981 namenilo za investicije 740 milijonov dinarjev ali 4,5 % manj kot v letu 1980. Od načrtovanih investicij za leto 1981 so organizacije združnega dela gospodarstva realizirale naslednje: Radenska TOZD DIANA je dokončala dozidavo hotela DIANA. KZ Panonka je zgradila skladišče krompirja v Lipovcih in sušilnico za dodelavo semen na Hodošu. KG Rakičan je rekonstruiral prašičjo farmo Jezera, dogradil farmo Nemščak, dokončal melioracijo na površini 60 ha v Tešanovcih in odkupil 107,10 ha zemljišč, Agromerkur je rekonstruiral brojlerske objekte v Gornjih Petrovcih. Slovenija ceste TOZD Mehanični obrati so dokončali izgradnjo proizvodnih prostorov. MURA je preuredila kotlovnico in zgradila skladišče za plin. Tovarna mlečnega prahu je razširila proizvodne prostore in urejevala zbiralnice mleka. DELEG ATSKIVESTN IK - 3 V preteklem letuje pričela gradnja sledečih investicij: V DO KONSTRUKTOR TOZD Gradbeništvo gradnja industrijskega obrata v Lipovcih. V DO RADENSKA TOZD Moravske Toplice izgradnja hotela v Moravcih. ABC POMURKA AGROSERVIS dozidava hale za proizvodnjo prikolic. Načrtovana gradnja novega proizvodnega obrata ISKRA Dp Elektromehanika TOZD ERO Kranj je prenešena v letošnje leto. Gradnja se bo predvidoma pričela v drugem polletju. 3. SKUPNA PORABA a) Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti Celotni prihodki vseh samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini so v letu 1981 za dejavnost in vzajemni program znašali 756,306.000 din in so se v primerjavi z letom 1980 povečali za 23,3 %, z upoštevanjem investicijskih sredstev po prispevnih stopnjah pa znašajo prihodki 790,998.000 ter so porasli 23,1 %. V okviru celotnih prihodkov so porasla sredstva za dejavnost 26,8 %, za vzajemnost so nižja za 63,4 %, sredstva za investicije pa so višja za 18,9 %. Med sredstvi za dejavnost so večji prihodki za osnovno dejavnost za 25,7 %, denarne pomoči 18,4 %, iz solidarnosti 37,5 % ter ostali prihodki za 27,6 %. * Po posameznih področjih so porasla sredstva, in sicer v skupnosti otroškega varstva za 22,6 %, izobraževalni skupnosti 24 %, telesnokulturni skupnosti 8,6 %, skupnosti socialnega skrbstva 28,5 %, zravstveni skupnosti 28,3 %, skupnosti za zaposlovanje 19,6 %, medtem ko so v kulturni skupnosti nižja za 46,4 %. Sredstva za dejavnost so v skupnosti otroškega varstva večja za 22,6 %, od tega za osnovno dejavnost 7 %, za denarne pomoči 18,4 %, sredstva iz solidarnosti za 10,8 %, zaradi solidarnosti za denarne pomoči, katerih v letiu 1980 niso imeli. V izobraževalni skupnosti so porasla sredstva za dejavnost 26,3 % med katerimi za osnovno dejavnost 25,7 %, ter iz solidarnosti 20 %. Kulturna skupnost je imela prihodke za dejavnost višje za 16 % v okviru katerih so za osnovno deiavnost porasli za 10 %. Sredstva za dejavnost v telesnokulturni skupnosti so bila večja za 25 %, od tega za osnovno dejavnost 22,5 %. Prihodki skupnosti socialnega skrbstva so za dejavnost večji za 30 % in sicer za osnovno dejavnost 19 % in iz solidarnosti za 170,9 % zaradi povečanja denarnih pomoči. V zdravstveni skupnosti so prihodki za dejavnost večji za 28,4 %, med temi ža osnovno dejavnost 30,1 %, iz solidarnosti 31 % in ostalih virov 17 %. Skupnost za zaposlovanje je povečala sredstva za dejavnost za 19,6 %, od teh za osnovno dejavnost 22,8 %, iz solidarnosti 58 %, nižji pa so bili prihodki iz ostalih virov za 42,8 %. Sredstva za vzajemnost so porasla v zdravstveni skupnosti 19,8 %, skupnosti za zaposlovanje 21,4 %, nižji za 50 % so v izobraževalni skupnosti, za 28,9 % v skupnosti socialnega skrbstva, kulturni ter telesnokulturni skupnosti pa za 93,5 %. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so skupno imele naslednje prihodke: 5 1980 — v 000 din 1981 Indeks SKUPAJ PRIHODKI 613.237 756.306 123,3 dejavnost od tega: 589.563 747.651 126,8 — za osnov, dejavnost 439.216 551.916 125,7 — za denarne pomoči 34.486 40.837 118,4 — iz solidarnosti za: 71.385 98.159 137,5 — osnovno dejavnost 71.385 85.950 120,4 — denarne pomoči — • 12.209 — — iz ostalih virov - 44.476 56.739 127,6 vzajemnost 23.674 8.655 36,6 INVESTICIJE 29.178 34.692 118,9 VSEGA SKUPAJ 642.415 790.998 123,1 Celotni odhodki v samoupravnih interesnih skupnostih v občini so za dejavnost in vzajemnost znašali 791,357.000 din in so glede na enako obdobje predhodnega leta porasli za 28,5 %. Odhodki skupaj z investicijami pa so znašali 832,114.000 in so bili večji ža 28,7 %. Med odhodki so najbolj porasla sredstva za dejavnost in to za 32 %. Močan porast odhodkov za dejavnost je prisoten v zdravstveni skupnosti 38,4 %, na kar vpliva 35,051.000 din ustvarjenih nekritih odhodkov Zaradi povečanega števila odsotnosti z dela, bolnišničnega zdravljenja, splošno ambulantnega in dispanzerskega zdravljenja ipd. V skupnosti socialnega skrbstva so odhodki za dejavnost višji za 30 % zaradi povečanega števila in zvišanja družbeno denarnih pomoči kot edini vir preživljanja, v izobraževalni skupnosti 26,3 %, skupnosti otroškega varstva 22,6 %, telesnokulturni skupnosti 25 %, skupnosti za zaposlovanje 25,4 %, ter kulturni skupnosti za 5 %. Višina in gibanje skupnih odhodkov je bilo naslednje: — v 000 din 1980 1981 Indeks SKUPAJ ODHODKI 615.723 791.357’ 128,5 — dejavnost 591.835 781.397 132,0 — vzajemnost 23.674 8.655 36,6 — investicije (kultura) 214 1.305 — INVESTICIJE 30.862 40.757 132,1 VSEGA SKUPAJ 646.585 832.114 128,7 b) Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje • Pri samoupravnih.interesnih skupnostih materialne proizvodnje se je v letu 1981 skupno zbralo 364.182.000 din prihodkov ali za 6 % manj kot v letu 1980. Manj sredstev so zbrali v cestno-komunalni skupnosti in samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer je bil dotok sredstev precej pod planiranim. Prihodki SIS materialne proizvodnje so bili po posameznih SIS naslednji: . — v 000 din 1980 1981 Indeks SIS za cestno in kom. dejavnost . 159.772 129.302 81 .Samoupr. stanovanj, skup. 192.533 186.979 97 Skupn. za varstvo pred požarom 7.952 10.328 129 Kmet, zemljiška skupnost 11.330 11.033 97 Območna SIS za PTT pr. 3.247 5.670 175 Območna vodna skupn. MURA 13.950 20.870 150 SKUPAJ: 388.784 364.182 94 V letu 1981 so imele samoupravne interesne skupnosti 356.998.000 din odhodkov, kar je bilo v primerjavi z letom prej za 4 % manj sredstev. Enako kot pri prihodkih je tudi tu prisoten padec sredstev pri cestno-komunalni in stanovanjski skupnosti, zaradi česar ni bilo možno realizirati vseh načrtovanih nalog. Posamezni SIS so imeli naslednjo višino odhodkov: 1980 1981 Indeks SIS za cestno in komun, dejavnost 147.631 127.780 86 Samoupr. stanov, skupnost 192.533 186.979 97 Skupn. za varstvo pred požarorjj 7.149 10.081 141 Kmetijska zemljiška skupn. 6.961 7.072 102 Območna SIS za PTT promet 4.073 4.633 114 Območ. vodna skupn. MURA 13.671 20.453 150 SKUPAJ: 372.018 356.998 96 4. SPLOŠNA PORABA Na področju splošne porabe v občini so biii v letu 1981 doseženi prihodki v višini 170,955.000 din in so za 25 % večji kot v letu poprej. Porasli so: davki na dohodek in iz OD za 26 %, prometni davki, davek na premoženje in dohodek od premoženja 28 %, zaradi povečanega prometnega davka od prometa proizvodov ter prometnega davka od alkoholnih pijač, takse za 19 % ter prihodki po posebnih predpisih za 45 %. Prihodki uporavnih organov so glede na leto 1980 manjši za 15 %, kar pa je vzrok v manjši realizaciji vseh vrst prihodkov upravnih organov. Za potrebe splošne porabe je bilo porabljenih 143,294.000 din ali 17 % več kot v letu 1980. Odhodki za dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti so porasli za 17 %, za potrebe ljudske obrambe 23 %, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij 21 %, negospodarske investicije 114 %, za socialno skrbstvo 21 %, zdravstveno varstvo za 18 %, za dejavnost krajevnih skupnosti 15 %, za komunalno dejavnost 4 % ter izločena sredstva v stalni rezervni sklad za 25 %. Nižji za 77 % so odhodki za gospodarske posege zaradi delno neporavnanih obveznosti skupnosti za pospeševanje kmetijstva in tekoča proračunska rezerva za 73 %- 5. GOSPODARSKA INFRASTRUKTURA Cestno komunalna dejavnost .Na področju cestne in komunalne dejavnosti so se že v prvem letu iz- ‘ vajanja srednjeročnega programa pojavile velike težave. Zmanjšal se je'dotok sredstev iz dogovorjenih virov in manj je tudi bančnih sredstev, ob tem pa so cene zelo močno porasle. Vse to je imelo za posledico, da je bilo treba že v letu 1981 načrtovani program zmanjšati in nekatere naloge prenesti v leto 1982. Pri izvajanju modernizacije cest so bile v letu 1981 položene asfaltne prevleke v dolžini 4,4 km in sicer na cesti Gornji Petrovci—Križevci ter skozi naselje Vidonci—Otovci. Opravljena so bila tudi določena dela na Cesti Šalovci—Moravci. V komunalni dejavnosti se je ihvestiralo v gradnjo severnega kolektor-ja, dokončanje del kolektorja v Beltincih in dokončanje železniškega prehoda v Murski Soboti. Iz potrebe stanovanjske izgradnje so bile opravljene priprave in opre iWi 4 - DELEGATSKI VESTNIK ma zemljišč v Beltinci—Jugovo, v industrijski coni, Cemelavcih, v Murski Soboti — Lendavska ulica, v Krogu, Martjancih ter Moravcih. Stanovanjsko gospodarstvo Na področju stanovanjskega gospodarstva je bilo ugotovljeno, da sta glede na nove pogoje financiranja stanovanjske graditve, odstopanja od postopnega prehoda na ekonomske stanarine sprejeti samoupravni sporazum in srednjeročni plan narekovala dopolnjevanje planskih dokumentov. Stanovanjska gradnja se je odvijala v skladu s sprejetim planom. V letu 1981 je bilo dograjenih skupno 116, v gradnji pa je bilo ob koncu leta 228 stanovanj. Gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš se je odvijalo v glavnem preko skupnosti in sprejetim programom vzdrževanja. Sredstva za solidarnostne namene t. j. za nakup stanovanj in subvencioniranje stanarin so se stekale v glavnem v višini planiranih sredstev. Z novim zakonom sta uveljavljeni le ti dve obliki družbene pomoči, odpravljeno pa je bilo premi-ranje namenskega varčevanja. Vodno gospodarstvo V prvem letu tekočega srednjeročnega planskega obdobja je bil na področju vodnega gospodarstva v občini opravljen manjši obseg del kot leto poprej predvsem zaradi izpada kreditnih sredstev in deloma manjšega priliva iz združenih sredstev pri Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Tako je bil program za leto 1981 prilagojen razpoložljivemu obsegu sredstev. V letu 1981 so bila na območju občine opravljena naslednja vzdrževalna, dela na razbremenilniku Ledava—Mura, Predanovskem, Mačkovskem, Marijanskem potoku, na Lipci, akumulacijskem jezeru Krašči — Ropoča, Mali Krki v Domanjševcih in kamnometu Melinci in Ižakovci. PTT promet Zaradi zmanjšanja razpoložljivih sredstev v letu 1981 tudi na področju PTT prometa ni bilo mogoče realizirati vseh s planom načrtovanih investicij. Ob tem pa so bile še prenešene določene naloge iz predhodnega leta. Glede na razpoložljiva sredstva so bila na območju občine v letu 1981 opravljena naslednja dela: Povečane ali na novo montirane so bile kapacitete avtomatskih telefonskih central v Bakovcih, Bogojini, Cankovi in Kuzmi. V montaži so ATG na Tišini, v Križevcih in Salovcih. Opravljene so bile širitve krajevnih in medkrajevnih telefonskih omrežij v Bogojini, Mačkovcih, Andrejcih in v Murski Soboti ter položen koaksialni kabel Lipovci—Beltinci. Elektrogospodarstvo V letu 1981 je bilo zgrajenih na območju občine 23 transformatorskih postaj ter postavljeno nizkonapetostno omrežje v dolžini 14 km in visokonapetostno 29 km. 6. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Družbeno varstvo predšolskih otrok V otroškem varstvu je uresničevanje skupnega programa in zagotovljenih programov minimalnih denarnih pomoči, priprave na šolo ter varstva predšolskih otrok motenih v telesnem in duševnem razvoju potekalo v skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana. V organizirano vzgojo in varštvo je bilo ob koncu leta 1981 v občini Murska Sobota vključenih 1670 otrok ali 26 % vseh predšolskih otrok. V program male šole je bilo zajetih vseh 1078 predšolskih otrok, od tega 546 otrok ali 50,7 % v okviru celotne male šole ter 532 otrok oz. 49,3 % v skrajšano pripravo otrok v obsegu 120 ur vzgojnega programa. Redne oddelke vzgojno varstvenega zavoda je obiskovalo 330 ali 33 % petletnih otrok, v okviru 80-urnega vzgojnega programa pa 547 ali 55 % otrok. Dokončana ie gradnja VVZ v Lipovcih za 2 oddelka, v katerih je vključenih 53 otrok, nerealizirana pa je ostala predvidena investicija v Ro-gašovcih. Vzgoja in izobraževanje Na področju vzgoje in izobraževanja se je v lanskem letu nadaljeval proces podružbljanja vzgojno izobraževalnega dela na vseh ravneh. V skladu z materialnimi in kadrovskimi možnostmi je bil izvršen prehod na celodnevno osnovno šolo na predmetni stopnji osnovne šole Beltinci, tako seje število oddelkov povečalo iz 28 na 43. V redno obliko celodnevnega dela in življenja je bilo na novo vključenih 480 vseh šoloobveznih otrok. Na 10 šolah v občini Murska Sobota so organizirani oddelki podaljšanega bivanja, v mestu Murska Sobota pa so ti oddelki prerasli v oddelke, ki imajo enak program kot COS. S pričetkom šolskega leta 1981/82 je bil v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju izvršen prehod na usmerjeno izobraževanje. Vse srednje šole so se ustrezno samoupravno organizirale, kadrovsko okrepile in si ustvarile materialne pogoje za začetek usmerjenega izobraževanja. Vpisi v občini so dosegli razmerje cca 65 %: 35 % v korist proizvodnih poklicev. Z ,,mrežo šol” izvajalcev vzgojnoizobraževalnih programov (VIP) v SR Sloveniji se je pridobil VIP za elektro usmeritev (smer elektroenergetika), za cestno prometno usmeritev (smer avtomehanik—voznik), kakor tudi za veterinarskega tehnika v programih agroživilstva. Na področju investicijske dejavnosti je bila dokončana gradnja dvojezične osnovne šole v Prosenjakovcih in zgrajen montažni prizidek k obsto ječemu vrtcu v Domanjševcih. V teku je gradnja osnovne šole Puconci ter opravljena je bila adaptacija pritličnih prostorov osnovne šole Gornji Petrovci. > Zdravstveno varstvo Osnovni cilji v zdravstvu so bili v lanskem letu uresničevanje prednostnih nalog dogovorjenih s srednjeročnim planom za obdobje 1981—1985 predvsem hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti, medicine dela ter splošnega in mladinskega zobozdravstva, uvajanje in širjenje zdravljenja in zdravstvene nege obolelih na domu, širjenje dispanzerskih metod dela pri izvajanju zdravstvenega varstva delavcev, zmanjšanje obsega in skrajševanje trajanja bolniškega zdravljenja idr. Ugotovljeno je, da se zastavljeni cilji prepočasi uresničujejo. Splošno; ambulantno in dispanzersko zdravljenje se je v letu 1981 povečalo za 29,4 %, bolnišnično za 27,6 % in zdraviliško za 43,1 %. Za 10,6 % se je povečalo tudi število dni odsotnosti z dela do 30 dni ter za 13,1% odsotnost z dela preko 30 dni. V prvem letu tekočega srednjeročnega obdobja se je pričela gradnja kirurškega bloka pri splošni bolnišnici v Rakičanu in dograjena je bila pralnica. Socialno skrbstvo V preteklem letu je bila nudena pomoč otrokom iz socialno šibkih družin, otrokom in mladini, ki so prizadeti v telesnem in duševnem razvoju ter odraslim invalidnim in ostarelim osebam. Višina družbeno denarne pomoči kot edini vir preživljanja je znašala ob koncu leta 3-400 din mesečno, do katere je bilo upravičeno 204 občanov, družbeno denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja pa je prejemalo od 1/10-1981 dalje 262 občanov v višini. 1.700 din mesečno. Občinska skupnost socialnega skrbstva je kot soustanoviteljica delavnic namenila del sredstev, ki so bila planirana za gradnjo posebnega socialnega zavoda v Lukavcih, za urejanje prostorov za invalidske delavnice. Kultura V kulturni dejavnosti so poskušali čim bolj približati kulturne vrednote delovnim ljudem in občanom. Pozornost je bila namenjena nadaljnjemu razvoju knjižničarstva, razširitvi, poglobitvi in utrditvi ljubiteljske dejavnosti ter dejavnosti pripadnikov madžarske narodnosti. Nadaljevalo se je sodelovanje s Slovenci v Porabju, z delavci zaposlenimi na tujem ter s pobrateno občino Paračin. Telesna kultura V letu 1981 je bila osnovna skrb namenjena povečanju števila aktivnih udeležencev v športni rekreaciji. Dejavnost je bila usmerjena v nadaljnje podružbljanje telesne kulture v krajevnih skupnostih in TOZD. Posebni poudarek je bil dan delu v izbranih panogah. Z izobraževanjem in šolanjem kadrov se je izpopolnjevalo in povečevalo število strokovnih delavcev. Raziskovalna dejavnost V lanskem letu se je občinska raziskovalna skupnost organizirala in pričela delovati v skladu z novim zakonom o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih. Občinska raziskovalna skupnost je prvič ' sprejela svoj lastni program raziskovalnih nalog. Za financiranje tega, programa je združeno delo na novo sprejelo prispevno stopnjo 0,04 % od dohodka. Z zbranimi sredstvi so sofinancirale raziskovalne haloge: raziskava zalog in oskrbe s pitno vodo v občini, raziskava zalog gramoza in razvoj sadjarstva na Goričkem. V okviru občinske raziskovalne skupnosti so bile tudi prvič podeljene nagrade za novacije. Iz lastnih sredstev so bili kriti sroški delovanja Občinske raziskovalne skupnosti in njenih organov. 7. URESNIČEVANJE RESULUCIJE O IZVAJANJU DRUŽBENEGA PLANA OBČINE MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981—1985 V LETU 1981 Z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Murska Sobota v letu 1981 so bila načrtovana naslednja realna gospodarska gibanja: rast družbenega proizvoda 4 %, industrijska proizvodnja 4 %, kmetijske proizvodnje 4 %, izvoza 8 %, uvoza 1 %, rast zaposlovanja 2,5 % in produktivnosti 1,5 %. Določeno je bilo tudi, da bodo sredstva skupne porabe rasla 10 %, sredstva splošne porabe 30 % in sredstva za osebne dohodke 5 % počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine. Na osnovi doseženih nominalnih gibanj in prisotne rasti cen ocenjujemo, da so bila v letu 1981 v občini dosežena naslednja realna gibanja: industrijska proizvodnja se je povečala za 7 %,-kmetijska proizvodnja 3 %, izvoz za 16 %, družbeni proizvod za 1 %, in zaposlovanje 1,9 %. Produktivnost dela je ostala na nivoju predhodnega dela, zmanjšal pa se je uvoz za 3 % in realni osebni dohodki na zaposlenega za okoli 10 %. Z resolucijo načrtovana gibanja so bila dosežena in celo presežena pri rasti izvoza in industrijske proizvodnje, zaostala pa predvsem rast družbenega proizvoda, osebnih dohodkov, zaposlovanja in pro- duktivnosti dela. Zaradi izvajanja stabilizacijskih ukrepov.je prišlo tudi V skladu z določili resolucije so v globalu naraščala sredstva za do občutnega padca realnih investicijskih sredstev. , — osebne dohodke in sredstva splošne porabe ter nekoliko hitreje sredstva Realizirana je bila usmeritev iz resolucije o hitrejšem naraščanju skupne porabe predvsem zaradi močnejše rasti sredstev za dejavnost v sredstevakumulacije od rasti dohodka. zdravstvu. Ugotovitve in stališča o gospodarskih gibanjih in uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 - Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota je na seji dne 12.4.1982 razpravljal o gospodarskih gibanjih in uresničevanju družbenega plan občine Murska Sobota za obdobja 1981 —1985 v letu 1981 in ugotovil: V letu 1981 se je v gospodarstvu občine povečal celotni prihodek za 47 %, porabljena sredstva 52 %, amortizacija 37 %, dohodek 31 %, čisti dohodek 22 %, sredstva za osebne dohodke 30 %, sredstva poslovnega sklada 54 %, akumulacija 51 %, izvoz 32 %, povprečni osebni dhodki na zaposlenega 27 % in število zaposlenih za 1,5 %. Izkazana je bila izguba v DO Mesna industrija v višini 106.658.000 din, ki je enaka kot leto poprej. Iz analize gospodarskih gibanj v letu 1981 izhaja, da so bili doseženi pozitivni premiki in resolucijsko načrtovana gibanja pri rasti izvoza, industrijske proizvodnje in povečanju sredstev poslovnega sklada oz. sredstev akumulacije. V skladu z določili resolucije so v globalu naraščala sredstva za osebne dohodke in sredstva splošne porabe, sredstva skupne porabe pa so zradi hitrejše rasti sredstev za dejavnost v zdravstvu rasla nekoliko hitreje. Ob tem pa so bila prisotna tudi negativna in zaskrbljujoča gibanja kot izredno močna rast porabljenih sredstev, zlasti stroškov surovin, materialov in energije, prisotnost izgube v Mesni industriji, povečanje obveznosti za skupne potrebe, naraščanje zalog, motnje v preskrbi na tržišču predvsem z reprodukcijskim materialom, poslabšanje likvidnosti, upadanje investicijske aktivnosti, slaba izkoriščenost delovnega časa, padec realnih osebnih dohodkov ter visoka rast cen in življenjskih stroškov. 1985 v letu 1981 V občini so bila dosežena višja gibanja od povprečnih slovenskih pri rasti celotnega prihodka, porabljenih sredstev amortizacije in sredstvih poslovnega sklada ter nižja pri rasti dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov. Na podlagi ugotovitev je izvršni svet sprejel naslednja STALIŠČA: 1. Zaradi hitrejše rasti porabljenih sredstev od celotnega prihodka morajo vse organizacije združenega dela podrobneje analizirati naraščanje materialnih in drugih stroškov poslovanja ter pod vzeti ustrezne mere in ukrepe za zmanjšanje materialnih stroškov. 2. V organizacijah združenega dela je treba vložiti maksimalne napore za nadaljnje povečevanje izvoza na konvertibilno področje. 3. V vseh organizacijah kjer so hitreje porasle zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov je potrebno te zmanjšati ter zagotoviti boljšo likvidnost. 4. Za doseganje ugodnejših rezultatov v gospodarstvu občine je potrebno analizirati poslovanje OZD, ki poslujejo na meji rentabilnosti ter v agroživilskem kompleksu in širše pod-vzeti vse potrebne ukrepe za odpravo izgube v Mesni industriji. 5. Organizacije združenega dela se morajo zavzemati za produktivno zaposlovanje, ki naj vpliva na povečanje proizvodnje. 6. Ob predlogih za povečanje cen je potrebno upoštevati določila dogovora o izvajanju politike cen in povečevati dohodek na osnovi hitrejše rasti produktivnosti dela in boljšega gospodarjenja. 7. Vse oblike porabe v občini je treba uskladiti z realnimi možnostmi v okviru ustvarjenega dohodka in določil resolucije. Analiza spremenjenih pogojev in okvirov za dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov v občini Murska Sobota za obdobje 1981 - 1985 l.UVOD S predloženo analizo posredujemo nosilcem planiranja v občini prvo informacijo o okvirih in usmeritvah v zvezi z dopolnjevanjem in spreminjanjem srednjeročnih planskih aktov za obdobje 1981 —1985, z namenom, da bodo i^silci planiranja na skupnih osnovah začeli spreminjati in dopolnjevati svoje planske akte vse povsod tam, kjer je to potrebno. Družbeni plan občine in plane samoupravnih organizacij ter skupnosti bo treba spremeniti in dopolniti zaradi novih ugotovitev in ocen razvojnih možnosti v tekočem srednjeročnem obdobju. Dosežena gospodarska gibanja v letu 1981 in ocena razvojnih možnosti v letu 1982 kažejo na to, da so zaradi gibanj izvoza in uvoza, predvsem s konvertibilnim območjem plačilno bilančne in devizno bilančne možnosti zožene, ob tem pa se povečujejo obveznosti za odplačevanje anuitet in zmanjšujejo finančni krediti iz tujine. S tem so zmanjšane možnosti financiranja investicij v tekočem srednjeročnem obdobju. Manjši bo tudi dotok bančnih kreditov iz varčevanja prebivalstva zaradi visoke inflacije in počasnejše gospodarske rasti. Obstoječe stanje pa zahteva večjo usmeritev v povečanje izvoza in vključevanje v mednarodno delitev dela. Se nadalje bo treba usklajevati vse oblike porabe z razpoložljivimi sredstvi, še posebej pa investicije. Ugotovljeno stanje zožuje razvojne.možnosti in zahteva spreminjanje in dopolnjevanje srednjeročnih planskih aktov. Pri spreminjanju in dopolnjevanju planskih aktov je treba med drugim upoštevati naslednje: — pri nosilcih planiranja, kjer to še ni bilo storjeno je treba dosledno uveljaviti izvozno usmeritev in konkretizirati planske naloge; — potrošnjo na vseh področjih je treba v okviru razpoložljivih sredstev še bolj selektivno naravnati; 1 — rast osebnih dohodkov bo treba povezati z rastjo produktivnosti tako, da realno ne bi več padali; — zaradi realnega zmanjšanja investicij se bo treba še bolj usmeriti v njihovo selekcijo in povečati njihovo učinkovitost ter izvozno usmerjenost. Zožiti bo treba investicijski program predvsem na področju^ gospodarske infrastrukture; — dopolnitve planskih aktov morajo tudi odgovoriti na tekoče probleme razvoja in dati trdnejše osnove razvoja ter prispevati k uveljavljanju dinamične rasti na kvalitetnih osnovah, 2. SPREMENJENI OKVIRI RAZVOJA SR SLOVENIJE V LETIH 1981—1985 2. 1. Globalna ocena razvoja ŠR Slovenije v letu 1981 Analiza izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1981 in osnovne usfneritve ekonomske politike za leto 1982 kažejo, da So poglavitni napori in problemi pri uresničevanju tako zastavljenih in z resolucijo konkretiziranih usmeritev osredotočeni na ekonomske odnose s tujino ter, da razmere na tem področju odločilno vplivajo na vso družbeno reprodukcijo. Uresničevanje plačilno bilančnega položaja SR Slovenije v enotni plačilni bilanci Jugoslavije, je slovensko združeno delo z velikimi napori uspelo izpolniti. Tako se je v SR Sloveniji povečal izvoz blaga za 22,9 % (realno 12,7 %), uvoz blaga za 7,9 % (realno zmanjšal za 2 %), pokritje 6 - DELEGATSKI VESTNIK uvoza blaga z izvozom pa se je izboljšalo za 85 % (74,6 % leta 1980). S tem se je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino od 625 mio dolarjev v letu 1980 zmanjšal na 399 mio dolarjev v letu 1981. Izvoz blaga in storitev je bil v celoti za 189 mio dolarjev večji od uvoza blaga in storitev..Na konvertibilna področja je ta presežek znašal r 64 mio dolarjev. Taki rezultati so bili doseženi z izrednimi napori združenega dela in ob ukrepih ostrega omejevanja uvoza. V SR Sloveniji je bilo v letu 1981 uvoženo realno za 26,4 % manj opreme, za 39,1 % manj blaga za široko potrošnjo in za 2,3 % manj reprodukcijskih materialov. Zmanjšane možnosti uvoza in slabša oskrbljenost s surovinami in ‘reprodukcijskimi materiali z jugoslovanskega tržišča kot posledica njihovega uvoza in neurejenih dohodkovnih povezav združenega dela so tako v prvem letu srednjeročnega obdobja postali odločilna omejitev, proizvodnje predvsem, v industriji in tudi nekaterih drugih dejavnostih. Industrijska proizvodnja je v letu 1981 porasla za 1,9 % (povprečna letna rast iz srednjeročnega plana 3,6 %) in družbeni proizvod se je povečal za 0,8 % .(družbeni plan 3,5 °7o). Izplačila za investicije v osnovna sredstva so nominalno porasla za 11,6 %, v tem gospodarske investicije za 8,1 %, za stanovanjsko dejavnost za 26,6 % irt ostale negospodarske investicije za 6,8 %, kar je bistveno manj od rasti cen in kaže narealni padec investicijske dejavnosti za okoli 20 %. Tudi ostale oblike potrošnje so se pretežno gibale v začrtanih okvirih za leto 1981. Povprečni osebni dohodki na delavca so porasli za 30,1 %, v gospodarstvu 31 % in negospodarstvu 25,7 %. Realni osebni dohodki so zmanjšani za 8,8 %, v gospodarstvu 8,1 % in v negospodarstvu 11,9+. Sredstva skupne porabe so se povečala za 34,3 % kar je v okvirih predvidenih z revalorizacijo programov družbenih dejavnosti. Sredstva za zvedbo programov SIS so realno manjša za okoli 4 %. Močno so zmanjšani programi investicij. Sredstva splošne porabe so porasla za 27,4 %, vključno z 0,9 % davkom iz .osebnih dohodkov za kompenzacije. Odliv sredstev v federacijo se je povečal za 58,3 %, v tem za kotizacijo 67,4 %. Sredstva splošne porabe so se realno zmanjšala za 5 %. Odliv sredstev v federacijo je realno porasel za 18 %. V pogojih počasnejše gospodarske rasti se je zaposlenost povečala za 0,7 %, v gospodarstvu 0,5 % in negospodarstvu 2,1 %. Zaostreni pogoji gospodarjenja, slabša oskrbljenost proizvodnje z reprodukcijskimi materiali in trganje reprodukcijskih verig so vplivali na to, da So cene na drobno porasle za 45,1 % (planirano 20 %) in življenjski stroški 42,6 %. 2. 2. Nove ocene možnih okvirov razvoja SR Slovenije v tekočem srednjeročnem obdobju ' Glede na dosežena gospodarsrksa gibanja v letu 1981, ob upoštevanju materialnih okvirov razvoja za leto 1982 izhaja, da v SR Sloveniji ne bo mogoče doseči vseh s planom začrtanih ciljev in da bo treba nekatera planska predvidevanja spremeniti. Družbeni proizvod naj bi v letih 1981 —1985 naraščal povprečno letno po 2 % (po planu 3,5 %), industrijska proizvodnja 2,7 % (po planu 3,6 %), zaposlenost 1,1 % (plan 1,8 %) in produktivnost dela 1,1 % (plan 1,8%). Povprečna letna rast izvoza naj bi se povečala od 8 % na 10 % in . uvoza od 1 % na 3,1 %. Delež investicij v osnovna sredstva v družbenem proizvodu se bo znižal od 26,7 % na 25,4 %, v tem gospodarstvo od 17,6 % na 17,5 % in negospodarstvo od 9,1 % na 7,9 %. Zaradi močnega padca sredstev osebnih dohodkov v letu 1981 . (— 8,4 %) bi naj bila povprečna letna rast — 0,2 % (plan 3,1 +), v ' letih 1983 —1985 pa bi ta povprečno letno naraščala 2,6 %. Sredstva samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti se realno ne bi povečevala (plan 3,1 %), vendar bi zaradi padca v letu 1981 in 1982 v letih 1983—1985 realno naraščala povprečno letno 2,3 %. Sredstva splošne porabe naj bi prav tako ostala v tem srednjeročnem . obdobju realno na.istem nivoju (plan predvideva 3,1 % letno rast), letih 1983—1985 pa bi rasla povprečno letno za 2,3 % zaradi padca v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja. V srednjeročnem obdobju bo predpisana amortizacija gospodarstva porasla za 80 % kar bo povzročilo realno zmanjšanje dohodka. Povečanje sredstev amortizacije tudi v družbenih dejavnostih bo zahtevajo bistvene spremembe v gospodarjenju s sredstvi, zato bo potrebno medsebojno povezovanje in združevanje sredstev zaradi smotrnega izkoriščanja sredstev. Po novi oceni naj bi se povečala sredstva za reproduktivno sposobnost gospodarstva,- manj pa bo domačih in tujih kreditnih sredstev in zaradi tega bodo v globalu razpoložljiva sredstva za reprodukcijo zmanjšana. Manj bo tudi sredstev na osnovi združevanja za razvoj gospodarsl^ infrastrukture. . Se nadalje bodo prisotni pritiski na poviševanju cen v imenu ohranjanja dohodkovnega položaja in preprečevanja izgub. Večje napore bo treba vložiti v povečanje produktivnosti, ekonomično in rentabilno poslovanje. Preprečevati bo treba prevaljanje posledic povišane amortizacije na rast cen. 3. SPREMENJENI OKVIRI RAZVOJA OBČINE MURSKA SOBOTA V LETIH 1981—1985 3. 1. Globalna ocena razvoja občine v letu 1981 Spremenjeni in zaostreni pogoji gospodarjenja v državi, neučinkovita politika cen, trganje reprodukcijskih verigt težave pri nabavi surovin in reprodukcijskega materiala, administrativno omejevanje uvoza, zapiranje gospodarstva v lokalne okvire in še drugi negativni pojavi so neugodno vplivali na dosežena gospodarska gibanja v občini v letu 1981. Ob ocenjevanju uresničevanja planskih nalog in ciljev v letu 1981 ugotavljamo, da so kljub težavam in zaostrenim ekonomskim pogojem bile v precejšnji meri dosežene osnovne planske usmeritve, vendar pri nekaterih kazalcih nižja in počasnejša gospodarska gibanja od načrtovanih. Združeno delo občine je z velikimi napori uspelo povečati izvoz za okoli 16 % (po družbenem planu 8 %). Doseženi uvoz je realno manjši za okoli 3 primerjavi z letom 1981. Industrijska proizvodnja je v letu 1981 porasla za 7 % (povprečna letna rast po družbenem planu 6 %), povečala pa se je predvsem v grafični, živilskopredelovalni, tekstilni in nekovinski industriji. Kmetijska proizvodnja se je v letu 1981 povečala za 3 % (po družbenem planu 4 %). Po oceni je rastlinska proizvodnja porasla za okoli 2,5 % in živinorejska proizvodnja za okoli 3,5 %. V gospodarstvu občine je porasel družbeni proizvod za okoli 1 % (povprečna letna rast po družbenem planu 5,5 %). Na tako rast je vplival velik padec realnega družbenega proizvoda, gradbeništva, stanovanjsko-komunalne dejavnosti, obrti in vodnega gospodarstva. Število zaposlenih se je v občini povečalo za 321 delavcev ali za 1,9 % (povprečna letna rast po družbenem planu 4 %), v gospodarstvu 238 ljudi ali za 1,7 % (po družbenem planu 4,4 %) in v negospodarstvu 83 delavcev ali 2,8 % (po družbenem planu 2,2 %) Izplačila za investicije v osnovna sredstva so v letu 1981 nominalno porasla za 5 %, v tem gospodarske investicije za 4 %, gospodarska infrastruktura 2,2 % in družbene dejavnosti 25 %. Zaradi močne rasti cen so investicije realno padle za 28 %, v gospodarstvu za 27 %, gospodarski infrastrukturi za 30 % in družbenih dejavnostih za okoli 14 %. Do zmanjšanja investicij je prišlo predvsem na področju trgovine, prometa, gostinstva in cestno-komunalne dejavnosti. Sredstva za osebne dohodke so v globalu porasla v načrtovanih okvirih za leto 1981. Povprečni osebni dohodki na delavca so se povečali v občini za 27 %, v gospodarstvu 28,1 % in negospodarstvu 21,9 %. Realni osebni dohodki so -zmanjšani za 10,9 %, v gospodarstvu 10,2 % in v negospodarstvu za 14,5 %. Sredstva skupne porabe SIS družbenih dejavnosti so v letu 1981 nominalno porasla za 32 %, enaka rast je bila dosežena pri sredstvih za dejavnost predvsem zaradi močnega povečanja v zdravstvu 38,4 %, v ostalih interesnih skupnostih pa so ta porasla za 29 %. Sredstva za izvedbo programov so v globalu realno manjša za okoli 6 %. Sredstva splošne porabe v občini so se v letu 1981 nominalno povečala za 17 % toda realno padla za okoli 12 %. Izvajanje investicijskih in ostalih nalog v gospodarstvu; gospodarski infrastrukturi in družbenih dejavnostih družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 v letih 1981 je prikazano v Analizi gospodarskih gibanj in uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 v letu 1981. 3. 2. Nove ocene možnih okvirov razvoja občine MURSKA SOBOTA v tekočem srednjeročnem obdobju Glede na dosežena gospodarska gibanja v občini v letu 1981, nižja načrtovana gibanja v letu 1982 od srednjeročnih načrtovanih gibanj, ob upoštevanju spremenjenih in zaostrenih pogojev gospodarjenja z večjim poudarkom na izvoz usmerjenega razvoja in jManjšanih materialnih okvirov srednjeročnega razvoja v republiki in c^Evi izhaja, da v občini ne bo mogoče doseči vseh z družbenim planom načrtovanih gibanj in nalog in da bo treba planska predvidevanja znižati. Ocenjujemo, da bi v spremenjenih pogojih in možnostih bilo mogoče v tekočem srednjeročnem obdobju v občini doseči naslednja gibanja: Družbeni proizvod naj bi naraščal povprečno letno 3 %, industrijska proizvodnja 4,5 %, zaposlenost 2,5 %, v tem . gospodarstvo 2,5 % in negospodarstvo 1,6 % in produktivnost dela 1 % (po družbenem planu 2 %). Povprečna letna rast izvoza naj bi se povečala od 8 % na 10 % in uvoza od 1 % na 3 %. Delež investicij v osnovna sfedstva v družbenem proizvodu se bo znižal od 29 % na 27,6 %, vtem gospodarstvo od 19,7 % na 19,5 % in negospodarstvo 9,3 % na 8,1 %. ' Zaradi močnega padca sredstev osebnih dohodkov v letu 1981 bi naj bila v srednjeročnem obdobju povprečna letna rast 1 % (po planu 4,8) s tem, da pa bi v letih 1983—1985 povprečno letno naraščala 4,6 %. Povprečni osebni dohodki na delavca naj bi v letih 1981—1985 zaradi močnega padca v letu 1981 povprečno letno padli za okoli 1 %. Sredstva samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti se realno ne bi povečevala (po planu 4,8 %), vendar bi pa zaradi padca v STRAN 15 VESTNIK, 6. MAJA 1982 DELEGATSK\\/ESTN\K- 7 letu 1981 in 1982 v letih 1983—1985 realno naraščala povprečno letno 2,9 %. Sredstva splošne porabe naj bi prav tako ostala v tem srednjeročnem obdobju realno na istem nivoju (povprečna letna rast po planu 4,8 %), v letih 1983—1985 pa bi naj rasla povprečno letno za 5 % zaradi padca v prvih dveh letih. V skladu z usmeritvami in zakonskimi določili se bodo tudi v gospodarstvu občine v prihodnjih letih občutno povečala amortizacijska sredstva na osnovi predpisanih stopenj, kar bo povzročilo realno zmanjšanje dohodka in s tem zmanjšanje možnosti financiranja vseh oblik porabe. V gospodarstvu pa bo treba še nadalje krepiti akumulacijo in izboljšati reproduktivno sposobnost na osnovi ustvarjenih lastnih sredstev. saj bo zaradi novih pogojev domačih in tudjih kreditnih sredstev manj na voljo kot jih je bilo v preteklosti, njihova cena pa bo tudi neprimerno višja. V občini bo tudi manj sredstev za investicije, predvsem na osnovi združevanja za razvoj gospodarske infrastrukture (zlasti za cestno-komunalno in ptt dejavnost). Glede na zožene možnosti financiranja bo treba pri vseh nosilcih planiranja ponovno preveriti vse načrtovane investicije in njihove prioritete, nekatere investicije pa tudi prenesti na kasnejše obdobje. V poslovanju bo treba vložiti večje napore v povečanje produktivnosti, ekonomičnosti poslovanja ter smotrno trošenje vseh družbenih sredstev. OCENA GLOBALNIH OKVIROV RAZVOJA OBČINE V OBDOBJU 1981—1985 — — cene 1980 — stop, rasti v % Ocena Nova Družbeni možn. ocena plan Dosež. Resol. raz v. mož. razv. 1981—85 1981 1982 83/85 81—85 Družbeni proizvod 5,5 1 2 3,9 3 Industr. proizvod. 6 7 2,5 4,8 4,5 Kmetijska proizv. 4 3 4 4,3 4 Zaposlenost 4 1,9 2 3,0 2,5 9 Izvoz 8 16 13 9,2 10 Produkt, dela gosp. 2 0 1 1,3 1 Sred. oseb, dohodkov 4,8 —9 0 4,6 1 Sred, skupne porabe 4,8 —6 —2,6 2,9 0 Sred, splošne porabe 4,8 — 12 —3,7 5 0 Delež inv. v osnov, sred, v PD 29 22,0 21,7 31,6 27,6 * — gospodarstvo 19,7 14,9 15,3 22,5 19,5 — gosp, infrastr. 7,2 4,9 4,3 7,0 6,0 — družb, dejavn. 2,1 2,2 2,1 2,1 2,1 pomanjkljivosti: ni jasno ali gre za prejeto politiko ali samo za strokovno zamisel, ni razvidno kdo je nosilec nalog in usmeritev, ni razvidno v katerih planskih dokumentih je nosilec planiranja prevzel določene obveznosti, ni upoštevano, da plan ne prikazuje primarnih naravnih danosti, ampak družbene odločitve, kaj se bo s temi danostmi naredilo, ni razvidno, za katere aktivnosti so se nosilci planiranja odločili — organizacijske ali investicijske. Glede na zakon o planiranju je treba občinske planske dokumente dopolniti po predpisani obvezni enotni metodologiji. Dopolnitve se nanašajo na prostorsko usklajevanje funkcij in rabe posameznih območij tudi pri samoupravnih interesnih skupnostih. Pri izvajanju prostorskega vidika družbenega planiranja so povzročale probleme tudi pomanjkljivosti v zakonodaji. Normativno še ni urejeno urejanje prostora (zakon o urejanju prostora). 4. DOPOLNJEVANJE PROSTORSKEGA VIDIKA RAZVOJA SREDNJEROČNIH PLANSKIH AKTOV V skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja je treba v družbenem planu zajeti celoto družbenih odnosov, način reševanja nalog in materialne obveznosti pa opredeliti v dogovoru. Dogovor o temeljih družbenega plana občine naj obravnava konkretne naloge, nosilce in obveznosti, v tem pa tudi prostorske naloge, ki naj bodo konkretno lokacijsko, količinsko in kakovostno izražene. V planskih dokumentih morajo biti točno opredeljene razmejitve območij za kmetijstvo, poselitev in infrastrukturo. Po oceni republiških planskih organov se ugotavlja, da so v občinskih planskih dokumentih na področju prostorskega vidika prisotne naslednje Predlog stališč za spremembo in dopolnjevanje planskih aktov v občini Murska Sobota za obdobje 1981 - 1985 Na osnovi ocenjenih možnosti in pogojev razvoja Skupščine občine Murska Sobota s temi stališči opredeljuje izhodišča in usmeritve za dopolnjevanje in spreminjanje srednjeročnih planskih aktov v občini Murska Sobota skladno z načelom kontinuiranega planiranja. Spremembe nekaterih ključnih pogojev gospodarjenja in razvoja v Jugoslaviji v prvem letu srednjeročnega obdobja so spremenile osnove planov predvsem glede ekonomskih odnosov s tujino in oblikovanja razpoložljivih sredstev. Pokazale so se tudi neusklajenosti planskih usmeritev in nalog predvsem tam, kjer so bili plani preveč odraz želja oziroma ni bilo zadostnega dogovarjanja in sporazumevanja v času njihovega sprejemanja. Visoke obveznosti za odplačevanje tujih kreditov v prihodnjih letih ter usmeritev na manjšo odvisnost prihodnjega razvoja od nadaljnjega zadolževanja narekujejo združenemu delu v SR Sloveniji, da ustvari suficit v tekoči menjavi s tujino. Zato je nujna tudi v občini odločnejša usmeritev vseh nosilcev razvoja v izvoz na konvertibilno področje in izbolj- šanje zunanje likvidnosti. Takšna usmeritev narekuje intenzivnejše dohodkovno, proizvodno in tehnološko povezovanje združenega dela na samoupravnih osnovah v celotni državi. Vsi nosilci samoupravnega planiranja morajo preveriti svoje razvojne možnosti in če je potrebno dopolniti svoje planske akte, vendar ne s pasivnim prilagajanjem, ampak z akcijo za učinkovito obvladovanje zaostrenih gospodarskih razmer. To pomeni, da ni potrebno avtomatično spreminjati planskih aktov zaradi sprememb, ampak storiti vse, da se začrtani cilji v celoti uresničijo. V kolikor to ne bo možno, je treba planske usmeritve prilagoditi realnim možnostim. Pri tem pa je treba v planske akte vnesti vse tisto, kar pri sestavi iz različnih vzrokov ni bilo zajeto. V celotnem združenem delu se mora uveljaviti trajnejša usmeritev izvoza blaga in storitev na konvertibilno področje. Vključiti se morajo tudi tiste organizacije združenega dela, ki so se doslej uveljavile samo na domačem tržišču. V proizvodnih in dohodkovnih povezavah morajo organizacije združenega dela krepiti odnose pri skupni proizvodnji 8 - DELEGATSKI VESTNIK blaga in storitev za izvoz. Na tej osnovi morajo usklajevati uvozne potrebe in usmeritvam v izvoz prilagoditi nove programe. Te temeljne usmeritve naj bodo izhodišče za presojo možnosti razvoja vsake organizacije združenega dela. Manjši obseg sredstev za investicije zahteva nadaljnjo selekcijo in družbeno verifikacijo na osnovi zaostrenih kriterijev investiranja. Pospešiti je potrebno pripravo in izvajanje investicijskih programov proizvodnje za povečanje izvoza na konvertibilno področje in v razvoj primarne kmetijske proizvodnja. Sredstva za izvajanje teh programov je treba zagotavljati predvsem s samoupravnim združevanjem sredstev za izvajanje skupnih razvojnih interesov. Z usmeritvami za razporejanje dohodka bomo v obdobju 1983—1985 nadaljevali s stabilizacijskimi prizadevanji in povečanjem reprodukcijske sposobnosti združenega dela. Okrepiti bo treba prizadevanja za stimulativnejšo delitev sredstev za osebne dohodke. Rast realnih osebnih dohodkov bo v naslednjih letih srednjeročnega obdobja sledila rasti produktivnosti dela, pri čemer bo treba ustrezneje opredeliti in uveljaviti osnove in merila za nagrajevanje po delu in rezultatih dela. Nadaljevati bo treba z omejevanjem splošne porabe. Nosilci planiranja morajo izvajanje svojih programov prilagoditi razpoložljivim sredstvom, programe za katere pa niso zagotovljena sredstva je treba zamakniti v prihodnje srednjeročno obdobje ali jih opustiti. Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine morajo potekati skladno s spreminjanjem in dopolnjevanjem planskih aktov posameznih nosilcev planiranja. Postopek za spremembe in dopolnitve planskih aktov je enak postopku, ki velja za njihovo sprejemanje. Celotno akcijo je treba izpeljati racionalno, 4a bodo v skladu z načelom kontinuiranega planiranja spremembe izvedene le na bistvenih točkah in v predvidenih rokih. V organizacijah združenega dela je treba ponovno preveriti osnovne usmeritve in proporce svojih planov, predvsem razmerja med izvozom in uvozom, devizni učinek ter planirane investicije s poudarkom na izvozu in realno razpoložljivih sredstvih za njihovo izvedbo. Oceniti je treba učinke sprememb amortizacijskih stopenj in njihov vpliv na politiko delitve dohodka. Ponovno preveriti bilančno pokritje, možnost zagotavljanja kadrov, energije, surovin in reprodukcijskega materiala, deviz, prostora in sredstev za enostavno in razširjeno reprodukcijo. , V bankah bo potrebno pripraviti nove bilančne ocene o oblikovanju sredstev, naložbe pa osredotočiti predvsem na tiste razvojne naloge, ki lahko prispevajo k izvajanju ključnih razvojnih usmeritev skladno z načrtanimi prednostnimi nalogami. Porabniki in izvajalci v SIS materialne proizvodnje bodo morali prilagoditi porabo za razvoj dejavnosti zoženim materialnim možnostim in poiskati možnosti za krčenje svojih programov. Poskrbeti za racionalno trošenje razpoložljivih sredstev in poslovanje. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti morajo poskrbeti za smotrno rabo sredstev, preveriti obseg sprejetih razvojnih programov, standardov in normativov. V zaostrenih razmerah se bo treba zavzemati za pridobivanje sredstev po načelu solidarnosti za zajamčene programe in v večji meri uveljavljati neposredno svobodno menjavo dela. Ponovno bo treba preveriti obseg skupnih programov, za katere se združujejo sredstva po načelu vzajemnosti na ravni republike. V krajevnih skupnostih bodo morali ponovno preveriti predvidene investicije na osnovi samoprispevkov in drugih virov. Poudarek bo treba dati zagotavljanju socialne varnosti krajanov na osnovi njihovega celovitega materialnega položaja. V občini bomo morali dogovor o temeljih družbenega plana občine dosledno oblikovati na samoupravnih sporazumih o temeljih planov, kar bo planskim aktom v občini zagotavljalo realnost glede materialnih okvirov za njihovo izvedbo. Preveriti bo treba predvidene investicije in programe na področju skupne in splošne porabe ter jih uskladiti z novimi ocenjenimi možnostmi. Dopolniti in konkretneje opredeliti prostorski vidik razvoja v družbenem planu občine. Skupščina občine Murska Sobota poziva delavce organizacij združenega dela, da v postopku preverjanja svojih planov oz. njihovem spreminjanju in dopolnjevanju v cilju povečanja izvoza prevzamejo svoj del nalog in odgovornosti za uresničevanje skupno dogovorjenih usmeritev v celotni Jugoslaviji. Skupni cilj je, da z večjo in učinkovitejšo usmeritvijo v izvoz ustvarjamo pogoje za potreben uvoz in tekočo gospodarsko rast na kvalitetnih osnovah, ki bo omogočala izvajanje zahtevnih izvoznih nalog, boljšo in stabilnejšo oskrbo domačega trga, zaposlovanje naravnega prirasta prebivalstva in učinkovitejše razreševanje neskladnosti dosedanjega razvoja. Nadalje se pozivajo organizirane subjektivne sile v vseh okoljih in ravneh odločanja, da svoje razvojne odločitve preverijo z vidika stabilizacijske politike in vključevanja v mednarodno menjavo ter zaostrijo družbenopolitično in materialno odgovornost za racionalno uporabo družbenih sredstev in za izvajanje sprejetih usmeritev, dogovorov in sporazumov. STRAN 13 VESTNIK, 6. MAJA 1982 Radijski in televizijski spored od 7. maja do 13. maja PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK . TOREK SREDA ČETRTEK | RADIO RADIO Kkasobota. murskasobota MURSKAsobota 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik,16.10 — Ob koncu tedna, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.50 TV v šoli: Tv koledar. Francoščina, Glagolica, 10.00 Poročila, 10.05 Tv v šoli (do 12.10), 15.30 Tv v šoli:Francoščina, glagolica (do 16.30), 17.25 Poročila, 17.30 Mak ob progi, 1. del otroške serije TV Skopje, 18.00 Domači ansambli: Ansambel Janeza Kalška s solisti, 18.30 Obzornik, 18.45 Ekonomsko-politični sistem: Osnovna načela in merila uspešnosti gospodarjenja v TOZD. 19.05 Psihofizična rekreacija: Savna, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Včeraj... Za jutri: Trenutki svobode, dokumentarna serija. 20.40 ; Modni utrinki. 20.45 Ne prezrite, 21.00 W. Ateway: SKAG, nadaljevanje in konec, 21.50 Spremljajmo— sodelujmo, športna oddaja, 22.00 Poročilo z 8. Kongresa ZK Makedonije, 22.15 Nočni kino: Konfor-mist. italijanski film, 23.55 Poročila, ljubljanska banka —____ Pomurska bank* IL TV mreže: t„n, 3Test, 17.00Posl?deh Tv oarev°Iucije, dok. serija * Putina, 17.45 Kolibri. °Toska oddaja. 18.15 Na-vn °.toP liste, 18.45 Zaba-19-30 Tv dne- 20 50 7 M°j svet S'asrie’ 21 ns panorama, spA Vldiki, dokumentarna Otm’ 2155 Nočni kino: film lz omare, francoski ‘"m (do 23.40) TvZagreb 16.45 Napoved sporeda, 16.55 Poročila, 17.00 Po sledeh kontrarevolucije, dok. serija TV-Priština, 17.45 Kolibri, 18.15 Tv koledar, 18.25 Kronika občine Reka, 18.45 Koraki, mladinska oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 »Hill Street Blues« serijski film, 21.00 Beogradu z ljubeznijo, zabavno glasbena oddaja, 21.45 Tv dnevnik, 22.00 Poročilo z 8. kongresa žK Makedonije, 22.20 V petek ob 22. uri, kulturni mozaik, 00.20 Poročila. ™ AVSTRIJA PRVI PROGRAM 8.00 Jutranja poročila, 8-05 Šolska TV. 10.30 Matere so ... (film). 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski program. 17.00 Panoptikum. 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. '9.15 Stari (ser. film). 20.15 Modna revija. 20.20 Zabavna oddaja, 21.10 Šport. 21.20 Nočni studio. Jv madžarska 15 355,An H;25 Šolska TV. 16 lOFm fT svela: Atene. Studio £a^i-ldA5 meteornU-: 7,25 5 minut napoved°^e; vremenska njiVak 7'3° Pomlad na dnevnik ^?,rtaža- 18 30 TV Dru^^ 9 00 De|ta 19.25 Umenn' 2015 20 so p,a 'edna, 20.20 Kviz. ^minaiUi?«' angelčki, P. Razgovor; S 22.10 TV dnevnik. 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA i 8.00 Poročila, 8.05 Ciciban dober dan: Čudno, da se ladja ne potopi. 8.20 Mladi virtuozi: Klarinet. 8.35 Mi smo mali muzikanti: Monika in harmonika, 9.05 Mak ob progi, otroška serija TV Skopje, 9.35 Pisani svet: Bela krajina, 10.00 Mesta: Sidney, angleško-kanadska serija, 10.45 Pred izbiro poklica: Poklici v ladjedelništvu, 11.15 Po sledeh napredka, 11|45 A. Marodič: Naša krajevna skupnost — Prisilno. mrtev, 12.30 Ljudje in' zemlja — ponovitev, 13.30 Poročila (do 13.35), 15.55 Ljubljana: RUGBY Jugo-slavij a: Švedska, prenos v odmoru ..., 17.30 Kupil sem očka, sovjetski mladinski film, 18.4'5 Naš kraj: Orehova vas, 19.00 Zlata ptica: Martin Krpan, 19.10 Risanka, 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 TV križanka, 21.40 Propagandna oddaja, 21.45 Zrcalo tedna, 22.00 Poročilo z 8. kongresa ZK Makedonije, 22.30 Chisum, ameriški film, 00.15 Poročila, Oddajniki II. TV mreže: 16.00 Po sledeh kontrarevolucije, dokumentarna serija TV Priština, 17.00 Iz sporeda TV, 17.30 Kako domov, informativno-zaba-vna oddaja, 18.15 Premor, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 Narodna glasba, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Koncert zabavne glasbe, 20.30 Poezija, 21.05 Poročila, 21.10 Feljton, 21.55 Športna sobota, 22.15 Človek — skrivnost, stara miljone let, dok. oddaja (do 23.00) TV ZAGREB 9.30 TV v šoli, 10.00 Poročila, 10.05 Tv v šoli — nadaljevanje, 11.25* TV v šoli, 15.45 Poročila, 15.55 TV koledar, 16.00 Po sledeh kontrarevolucije dok. serija TV Priština. 17.00 Izsporeda TV, 17.30 Kako domov, informativno zabavna oddaja, 18.15 »Arioso«, operna glasba. 18.30 Ti dnevi, ta leta, dokumentarna serija. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Ura obupa, ameriški film. 21.45 TV dnevnik. 22.00 Poročilo s kongresa ZK Makedonije. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 12.00 Opoldanska redakcija, 14.00 Veliki diktator (film). 16.00 Abeceda športa. 16.30 Mladinski film. 16.55 Spanček zaspan; ček. 17.00 Tedenski spored 17.25 Dober večer v soboto. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Astro schow. 20.50 Šport. 21.10 Olivia^Newton John TV MADŽARSKA 8. IO Naš ekran. 8.30 Za otroke. 9.55 TV reprize. 12.50 Risanka. 13.15 Orel. 2. del. 13.40 Tomi in njegov pes. 14.50 Zgodovina nogometa. 15.20 Dan Rdečega križa, 15.45 Zidajmo! 16.40 Zunanja politika. 17.40 Zabavna glasba. 19.05 Telepodij. 20.00 Robert Ra-tonyi. 20.35 Stokrat lepe, češki film. 21.50TV dnevnik. 22.00 To je variete Maxim. 10.05 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meje, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14,30 -- Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 21-232 telefon: TV LJUBLJANA 9.10 Poročila. 9.15 Živ žav, otroška matineja, 10.15 S. Pavič: Vroči veter, humoristična serija TV Beograd, 11.10 TV kažipot, 11.30 Tržaški narodni ansambel (za J RT 1), 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila (do 13.05), 13.55 Orehova vas: SP v motokrosu, prenos 1. vožnje, 14.45 Osem filmskih pričevanj — Kosovo: Rdeči udar, igrani film, 16.25 Orehova vas: SP v motokrosu. vključitev v prenos 2. vožnje, 17.00 Šanson po naše: Atomski vek, 17.30 625, 18.05 Športna poročila, 18.20 Ti dnevi, ta leta: Filmska kronika 1960. dokumentarna serija. 19.10 Risanka, 19.15 Cik cak, 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 P. Pavličič: Nepokor-jeno mesto, nanizanka TV Zagreb. 21.25 Od Ruda do Kupreškega polja, dokumentarna oddaja TV Sarajevo, 22.00 Športni pregled, 22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00), 16.15 Sence preteklosti, ameriški film. 17.45 Nedeljsko popoldne, 19.00 Risanke. 19.30 TV dnevnik, 20.00 Velikani jazza. 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Gledalci in TV, 21.35 Mladost Karla Marxa, serijski film (do 22.30) TV ZAGREB 9.50 Poročila, 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke, 11.30 Narodna glasba, 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Znanje, 14.45 Tito na vojnih fotografijah, dok. serija, 15.45 Ikone. 16.15 Sence preteklosti, ameriški film, 17.45 Pretežno jasno, 19.00 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Nepokorjenp mesto, dramska serija.. 21.30 Titovi vojni domačini, dokumentarna oddaja. 22.00 Športni pregled. 22.30 Dnevnik. . TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 10.00 Tiskovna ura. 11.00 Vzgojna oddaja. 13.55 Mladinski program. 16.45 Klub seniorjev. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Teta Marija (TV film). 20.55 Šport TV MADŽARSKA 7.30 Sola za vsakogar. 8.00 Za otroke. 10.00 Otroci za mir. prenos zborovanja. 12.35 Narodne v priredbi. 13.00 Elo Klara, madžarski film. 13,45 Igre narave. 14.10 Veliko tekmovanje, animacija. 14.40 Padalci. 14.55 Rokomet. 16.55 Kviz. 18.00 Teden: aktualnosti, reportaže. 19.05 Rokomet. 16.55 Kviz. 18.00 Teden; aktualnosti. reportaže. 19.05 Lju-baša. sovjetski film. 20.20’ Telešport: športne vesti, motokros. RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske na-rodno-zabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Naj- bolj iskane preteklega 17.00 -osrednjega skega sporeda. plošče tedna, Vključitev sloven- TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: Tv koledar, Zemljepis. Po sledi partizanske narodne pesmi, Krsto Hegedušič. 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.05), 15.25 TV v šoli: Morje pripoveduje. Zemljepis, Doba zorenja, Č. Priča: Balada o Romih (do 16.30), 16.55 Poročila, 17.00 Novo vznemirja: Tehniški mehanizem, angleška poljudnoznanstvena serija, 18.00 Znanstveno-tehnični film: Prenos električne energije na velike razdalje, 18.30 Obzornik. 18.45 Kontra ri- tem. mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 O. W. Walter: Mutec, švicarska drama. 21.50 Kulturne diagonale, 22.35 V znamenju ljubljanska banka Pomurska bank* Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik. 17.45 Baš Čelik, lutkovna serija. 18.00 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna serija TV Lj, 18.15 Izobraževalna oddaja,. 18.45 Telešport, 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost, 20.55 Zagrebška panorama, 21.15 Dober večer: Kičo Slabinac, ponovitev zabavnoglasbene oddaje (do 22.05) TV ZAGREB 8.45 TV koledar, 8.55 Zemlja, topla kot mati. 9.10 Partizanske narodne pesmi, 9.30 Krsto Hegedušič. 10.00 Poročila, 15.25 Morje pripoveduje. 15.40 Zemlja, topla kot mati, 15.55 Čas odraščanja. 16.10 Balada o Romih. 16.40 Poročila, 16.45 Šahovski turnir, 17.45 Lutke, 18.00 Kronika skupnosti občin Sisak, 18.45 Kontrari-tem. mladinska oddaja, 19.15 Risanka. ,19.30 Dnevnik. 20.00 Izsiljevanje, tv film. 21.35 Izbrani trenutek. 21.40 Argumenti, zunanjepolitična oddaja. 22.25 En avtor, en film. 22.40 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 12.00 Opoldanska redakcija. 16.00 Mladinski spored. 17.30 Družinski magacin. 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Šport v ponedeljek. 20.05 Profesionalci (ser. film), 20.55 Večerni šport. Vaš oglas VESTNIKU> TV MADŽARSKA 10. maja — ponedeljek: — Ni sporeda 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.40 — Pota mladih — Radijski disko klub, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: Tv koledar. Matematika. O pogumu. Dnevnik 10. 10.00 Poročila, 10.05 TV v šoli (do 12.05). 15.55 Šolska TV: Življenje na mehkem dnu. Zimski šport. Zaloge energije.' 17.20 Poročila. 17.25 Slovenske ljudske pravljice: Ančica in pisana- mama — 2. del. 17.40 Luigi Boccherini: Plesna šola, baletna oddaja. 18.00 Pustolovščina, otroška serija TV Beograd. 18.30 Obzornik. 18.45 Mostovi—hidak. oddaja za madžarsko narodnostno skupnost. 19.00 Knjiga. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak, 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19,30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Skupno, oddaja TV Skopje in drugih jugoslovanskih studiev, 20.45 Propagandna oddaja, 20.50 P. Turrini—W. Pevny: Alpska saga, avstrijska nadaljevanka, 22.35 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Tv dnevnik v madžarščini. 17.30* Tv dnevnik, 17.45 otroška oddaja, 18.15 Knjige in misli. 18.45 Prijatelji glasbe. 19.30 Tv dnevnik. 20i.00 Narodna glasba, 20.45 Spomini: 10. kongres ZKJ, 21.30.TV dnevnik, 21.35 Zagrebška panorama. 21.50 Dokumentarni filmi neuvrščenih dežel (do 22.20) Opomba: Miinchen: SP v boksu — četrtfinale TV ZAGREB 9.00 TV koledar, 9.10 Uganke, 9.25 O hrabrosti, 9.45 Dnevnik 10. 10.00 Poročila, 15.30 Ne pozabi. 15.50 Gibanje neuvrščenih, 16.10 Zanimivo potovanje. 17.15 Kronika Čehov in Slovakov. 17.40 Poročila. 17.45 Oddaja za otroke. 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Osijeka. 18.45 Prijatelji glasbe. 19.15 Risanka, 19,20 Loto, javno žrebanje, 19.30 Dnevnik. 20.00 Skupno, notranjepolitična oddaja. 20.50 Bernadette, kanadski film. 22.20 Dnevnik. ! TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 16.00 Mladinski spored. 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki. 18.30 Čas v sliki. 19.15 Kadarjev eksperiment. 20.00 Videoteka, 20.30 Mož v naglici (film), 22.00 Nogomet, TV MADŽARSKA 7.05 in 12.45 Šolska TV. 14.55 Spreminjajoča se vas. 3.del. 15.40 SP v boksu, prenos. 17.00 Hip hop. ža cicibane. 17.30 Računalniška tehnika; študio Szeged. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Budden-brookovi. 9. del nadaljevanke. 19.55 Študio 82. kulturni tednik televizije. 20.55 Tveganje. konkurenca na svetovnem tržišču. 21.25 TV dnevnik. RADIO MURSKA SOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z...... 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 —• Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 9.00 TV v šoli: TV koledar, Ne pozabi. Gibanje neuvrščenih dežel, Zanimivo potovanje, 10.00 Poročila. 10.05 TV v šoli (do 12.05). 17.25 Poročila. 17.30 Ciciban dober dan: Moj dedek je bil partizan. 2. del. 17.50 Družina Smola, madžarska risana serija. 18.15 Pozdravljena. Makedonija, 18.30 Obzornik. 18.45 Zapisi za mlade: Mira Voglar, 19.15 Risanka, 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Velika hiša, španski film, 21.30 Propagandna oddaja, 21.35 Portret: Janez Knez — slikar. 22.05 V znamenju /© ljubljanska banka Pomurska bank* Oddajniki II. TV mreže: .17.10 TV dnevnik v madžarščini, 17.30 TV dnevnik, 17.45 Čas za pravljico, 18.15 Obramba in samozaščita, 18.45 Glasba narodov: Meksiko, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Glasbena oddaja, 20.30 Finale pokala pokalnih zmagovalcev v nogometu Barcelona—Standard (Liege) v odmoru .. ., 22.15 Glasba Vasilija Mokranjca. 23.00 TV dnevnik (do 23.20p TV ZAGREB 9.00 TV koledar, 9.10 Ne pozabi, 9.30 Gibanje neuvrščenih. 9.50 Zanimivo potovanje. 10.00 Poročila, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika skupnosti občin Varaždina. 18.45 Aktualnosti. 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik. 20.00 Glasbena oddaja, 20.30 Barcelona; Nogomet, 22.15 Glasba Vasilija Mokranjca, 23.00 Dnevnik. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 11.05 Risanka, 11.15 Kadarjev eksperiment, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Mladinski spored, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dober večer, Mrs., Campbell (film), 21.05 Nogomet DRUGI PROGRAM 17.00 Dežela iri ljudje, 17.30 Karavana, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kultura v sredo, 20.05 Prelistano, 20.50 10 pred 10, 21.20 Umetnine TV MADŽARSKA 7.05 in 12.50 Šolska TV. 15.45 Rojeni komik, francoski TV film. 17.25 Pa če še oni ne? Komu koristi, zakaj koristi. 3. del. 17.50 Obvestila. služba za stik z javnostjo. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Živa ljudska pesem. 19.10 Pot do finala. 19.25 Nogomet; prenos finalne tekme za pokal pokalnih zmagovalcev iz Barcelone. 21.15 (ali ob 21.50) TV dnevnik. 5. junija Vestnikov izlet RADIO MURSKASOBOTA 15.30 Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.45 TV v šoli: TV koledar. Športi in plavanje. Elektronske cevi. Življenje in smrt na barju, 9.50 Poročila. 9.55 TV v šoli (do 12.00). 15.50 Šolska TV: Življenje na mehkem dnu. Zimski šport. Zaloge energije, 17.15 Poročila. 17.20 Zbis: V lesu skrite pravljice, 17.30 Mi smo mali muzikanti: Dolgi, široki in ostro-vidni, češka glasbena serija. 18.05 Mozaik kratkega filma: Jabuka, jugoslovanski film, 18.30 Obzornik, 18.45 Na sedmi stezi. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Mednarodna obzorja. 21.30 Sad v ustih smrti, balet na glasbo J. M. Jarra Oxygen, 22.10 Poročila in poročilo z 9. Kongresa ZK Hrvatske Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Foča: Otvoritev partizanske Olimpiade, 17.45 Smogovci, otroška serija, 18.15 Znanost, 18.45 Glasbena oddaja, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Teleskopija, 21.00 Po izbiri, 22.30 24 ur (do 22.35) Opomba: 17.55-20.45/21.00 Munchen: SP v boksu — polfinale TV ZAGREB 8.45 TV koledar, 8.55 Šport in plavanje, 9.10 Elektronske cevi, 9.30 Življenje in smrt v barju, 9.50 Poročila, 9.55 Kongres ZKH. 15.30 Vlado Cviič. 16.10 Poročila, 16.15 Kronika kongresa ZKH, 17.00 Partizanska olimpiada v Foči, 17.45 Smogovci, oddaja za otroke. 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika skupnosti občin Splita, 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.15 Male skrivposti velikih mojstrov kuhinje, 19.30 Dnevnik, 20.00 Spekter, politični magazin, 21.20 TV kiosk, zabavna serija, 22.20 Dnevnik, 22.35 Kronika kongresa ZKH. TV AVSTRIJA PRVI PROGRAM 8.05 Šolska TV, 9.30 Dober večer, Mrs. Campbell (film), 11.15 Dogodivščine v Namibiji, redakcija, 12.00 16.00 Poldanska Mladinski program, 17.30 Družinski magacin, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Charlie Veliki (film), 20.00 Mala apokalipsa, 20.45 Kljub temu brat, 21.30 Večerni šport, DRUGI PROGRAM 10.30 Papeževo bogoslužje iz Fatime (prenos), 16.45 'Šolska TV, 17.00 Popotovanja po Avstriji, 17.30 Karavana, 18.30 Čas v sliki 19.15 Dalli, dalli, 20.50 10 pred 10. 21.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 7.35 in 12.20 Šolska TV. 15.05 TV borza. 15.15 Prišle na kuharsko tekmovanje, sovjetski film. 16.?5 Perpe-tuum mobile, poljudnoznanstveni program za otroke. 17,10 Okusi in klofute. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Panorama, svetovnopolitični magazin zunanjepolitičnega uredništva. 19.50 Zvezda .utrne se. ameriški film. 21.25 TV dnevnik. iva 6- MAJA 1982 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 7. maj — Gizela SOBOTA, 8. maj 5— Dan Rd. križa NEDELJA, 9. maj— Dan zmage PONEDELJEK, 10. maj — Izidor TOREK, 11. maj — Žiga SREDA. 12. maj — Pankracij ČETRTEK, 13. maj — Servacij kino LJUTOMER 8. maja ob 19. uri ter 9. maja ob 16. in 19.30 uri ameriški film: »V VRTINCU«. LENDAVA 8. maja ob 17.30 in 20. uri ameriški film: »MESA NA RI-OGRANDE«; 9. maja ob 17.30 in 20. uri ameriški film »JENKI«; -13. maja ob 17.30 in 20 . uri ameriški film: »DETEKTIV TOMI«. »PARTIZAN« ŠALOVCI 8. maja ameriški barvni film: »ROJ MORILCEV«; K. maja francoski barvni film: »NISMO ANGELI, ONE PA TUDI NE«. ČRENŠOVCI 7., 8. in 9. maja ameriški barvni film: »PASJE POPOLDNE«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 15. in 16. maja film: »POZIV HUDIČU«. prodam TRAKTOR s koso, enoosno prikolico s trosilcem za gnoj in molzni stroj (nemške znamke) prodam. Mirko Zver, Velika Polaba 85. M—1326 RENAULT 4, december 1974, ugodno prodam. Pertoci, Štefana Kovača 13, Murska Sobota. M—1546 NOVI SINGER SKARLET, namizni, univerzalni šivalni in vezilni stroj prodam. Naslov na upravi lista. M—1549 STAREJŠO KRAVO, vozno, osem mesecev brejo, prodam. Peter Horvat, Dokležovje 88. M—1551 PLEMENSKO KRAVO, brejo z drugim teletom, prodam. Štefan Horvat, Petanjci 109, pri mostu. M—1552 TOVORNI AVTO TAM 60 T5 BK, letnik 1977, kiper, prodam. Telefon 062-71-413. M—1556 KRAVO, staro tri leta, prodam. Karl Antolič, Žerovinci 24. M—1556 a SI LAŽNA KOMBAJNA PUT-TINGER MEX T in 2, prikolico furgon za avto in sod za gnojnico (aluminijasti, 1200 1) prodam. Vu-čja vas 58. M—-1559 SEDEŽNO GARNITURO, dobro ohranjeno, po ugodni ceni prodam. Oglasite se popoldne. Nikolaj Hochstteter, Ciril Metodova 11, Murska Sobota. M—1561 KOMPLET DISCO OPREMO PRODAM. Vlado Dlohi, Panonska 1, Gornja Radgona. M—1562 OLTOV PLUG, 10-colni, in železno slamoreznico (ne puhalnik) prodam. Sebeborci 21, p. Martjanci. M—1565 KRAVO, staro 5 let, brejo, prodam. Gančani 71, p. Beltinci. M—1566 MALE PUJSKE PRODAM. Murski Petrovci 25, p. Tišina. M—1567 ZAMRZOVALNO SKRINJO, 300 1, hladilnik in otroško posteljo prodam. Mladinska 62, Murska Sobota. M-1581 ZDOMCI POZOR! 20 arov vinograda in 10 arov sadovnjaka, vse novo sajeno in rodno, na lepi sončni legi, z novo kletjo, primerno za stanovanje v Lendavskih goricah (elektrika, vodovod), naprodaj. Ponudbe pod šifro: ,.SONČNA LEGA” na upravo. M-1583 OSEBNI AVTO POLONEZ UGODNO PRODAM. Telefon 70-066. M-1585 LADIJSKI POD (cca 140 kv. m) in 2 kub. m borovega rezanega lesa, prodam. Cena po dogovoru. Ogled in prodaja možna ob sobotah in nedeljah. Pavel Korošec, Kobilje 32. M-1586 VISOKO BREJO TELICO PRODAM. Mostje 76, p. Lendava. Le-137 STREŠNO OPEKO BIBER UGODNO PRODAM. Rakičan 39. M-1588 STREŠNO OPEKO BIBER (1000 kom.) prodam. Trstenjakova 30, Murska Sobota. M-1589 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER, 48.000 kalorij, malo rabljeno, prodam. Mar-koč, D. Slaveči 50/A, p. Grad. M-1592 HLADILNIK GORENJE PRODAM. Koder, Štefana Kovača 13, Murska Sobota. M-1594 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 140. M-1595 OSEBNI AVTOMOBIL JEEP MUNG DKW, OPEL REKORD, letnik 1955, avto prikolico, nosilnost 1500 kg, in moped motto guzzi prodam. Telefon 22-790. M-1596 KAVČ in trajno gorečo peč prodam. Informacije Stanko Senjur, Križevci 54/A, 69242 Križevci pri Ljutomeru. In-140 ŠKODO 120 LS, letnik 1979, prodam. Prekmurske brigade 2, Murska Sobota. M-1568 REGAL »KATARINA” za dnevno sobo prodam. Lendavska 19/B, III. nadstropje, stanovanje 43. M-1569 KRAVO, staro pet let, brejo sedem mesecev, kontrola A, prodam. Terezija Kutoš, Dankovci 12, p. Mačkovci. M-1571 MOTOR ZA ŠKODO 120 prodam. Čopova 22, Murska Sobota. M-1572 DVA HI-FI ZVOČNIKA 120/80 W prodam. Ogled od 14. do 16. ure. Stojan Anželj, Panonska 1, Gornja Radgona. M-1573 SEMENSKI KROMPIR PRODAM. Šalamenci 61, p. Puconci. M-1575 VW 1200 PRODAM. Šiftar, Stru-kovci 1. M-1577 ZASTAVO 750, na novo registrirano, prodam. Madjar, Večeslavci 99, p. Rogašovci. M-1578 ŠIVALNI STROJ SINGER — TEŽKI, z motorjem ali brez, prodam. Pečuh, Stara 8, Murska Sobota. M-1579 ŽETVENI PRIKLJUČEK ZA KOSILNICO BCS PRODAM. Gornja Bistrica 77, p. Črenšovci. M-1580 HRASTOVE PLOHE PRODAM. Rakičan 118. M-1582 AVTO 125 PZ, letnik 1974, industrijsko obnovljen motor, prodam. Milan Korošec, Dragotinci 25, p. Videm ob Ščavnici. M—1597 KRAVO, brejo devet mesecev, staro sedem let, prodam. Žižki 45, p. Črenšovci. M—1598 BUČNO OLJE PRODAM. Naslov v upravi lista. M—1599 Gostilna Horvat-Lovenjak, Polana 40, pri Murski Soboti sprejme takoj KV NATAKARICO ali PK NATAKARICO z nekaj let prakse samostojno, z delnim znanjem nemščine in DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI Nedelje proste, OD ih delovni čas po dogovoru. Hrana in stanovanje v'hiši. Telefon (069) 23-282. ABC POMURKA Gostinsko podjetje ,,SLAVIJA MOSTE" Zadobrovška 88 61260 Ljubljana — Polje Objavljamo prosta dela in naloge za nedoločen čas: 2 kvalificirani natakarici Poskusno delo traja 2 meseca. Prijave sprejema kadrovska služba. Nudimo samska ležišča. Jože Žižek nadzorni elektromonter v pokoju iz M. Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nain izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI Dragi hčerki Suzani Pal iz Nedelice, ob praznovanju 16. rojstnega dne iskreno čestitajo ter želijo izpolnitev življenjskih ciljev, uspeha v šoli in zdrava, srečna leta tudi v prihodnje — mama, oče, brata Silvo in A rpi ter stara mama. —VESTNIKA! SMREKOVE in hrastove suhe deske (debelina 5 cm), prodam. Poznanovci 34. M—1600 FERGUSON 542, novi, 57 delovnih ur, prodam. Turnišče 215. M—1602 ŠKODO 120 LS, letnik 1978, prodam. Berden, Tropovci 70. M—1604 ZASTAVO 750, letnik 1973, ugodno prodam. Črenšovci 186. M—1605 LADO 1600 PRODAM. Jurij Morčič, Agroservis, M. Sobota. M—MM 126 P UGODNO PRODAM. Selo 9. M—1506 FIAT 750 letnik 1976, registriran do marca 1983, prodam. Ogled popoldne. Bogomir Lindič, Rankovci 22/A, p. Tišina. M—1607 ZASTAVO 750 SE, 30 KM-22 KW, leto izdelave 1979, prevoženih 22000 km, prodam. Informacije: Temlinova 3, Murska Sobota. M—1608 AVTO RENAULT 15, letnik 1975, prodam. Milan Gomboc, Vrtna 8. M—1609 DVE KRAVI, po izbiri od treh, vse breje, ena vozna in fiat 125, letnik 1975, prodam. Pečarovci 112. M—1610 CITROEN GS Super 1,3 letnik 1980 karamboliran, prodam. Informacije, Mikola, Vaneča 59, ali tel. 21-515. M—1611 42 arov dobre njive, prodam. Informacije, Brumen, Stara Nova vas 4, Križevci pri Ljutomeru. M—1613 kupim Podpisani..............................kraj............ ulica ...................................hišna številka naročam VESTNIK. Letno naročnino v znesku 375 din bom plačal v enem ali dveh obrokih po splošni položnici. dne 1982 1 astnoročni podpis V neznano se je zatekel nemški ovčar, črno-rjave barve, sliši na ime BOR. Vse informacije o pogrešanem sporočite proti nagradi Viktorju Časarju, Tišina 2J. M—1555 Berite Vestnik, ki izhaja vsak četrtek ter vas seznanja z dogodki doma in po svetu. Naročniki imajo pri malih oglasih in zahvalah poseben popust. Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga nisem dosegel, ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju sem legel. ZAHVALA Nepričakovano in za vedno nas je v 46. letu starosti zapustil dragi mož. oče, brat in stric NOVEJŠO HIŠO v Murski Soboti kupim. Naslov v upravi lista. M—1557 STREŠNO OPEKO FOLC KUPIM. Janez Gibičar, Vučja gomila 74/A. M—1584 SLAMO (RITONJE), večjo količino, kupim. Telefon 22-151. M—1527 zaposlitve Jože Himelrajh iz Radenec Iskrena hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k preranemu grobu ter mu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikom za poslovilne besede, kolektivu OZD Marles in KS Radenci. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter nam v najtežjih trenutkih stali ob * strani. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sinova Jožek in Marjan, hčerka Majda in ostalo sorodstvo PK ali NK delavca kovinske stroke, sprejmem za določen čas. Milan Benko, Puconci 52. M—1593 OSNOVNA ŠOLA KUZMA razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: — učitelja ali vzgojitelja v oddelkih priprave otrok na šolo — učitelja matematike, fizike — učitelja slovenskega jezika, srbohrvaščine — učitelja nemškega jezika, slovenskega jezika — učitelja razrednega pouka Pogoj: končana izobrazba predpisane stroke in stopnje. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1982. ZAHVALA Trpel in upal je v življenje, a mnogo prezgodaj nam je po kratki in zahrbtni bolezni iztrgalo izmed nas v 62. letu starosti ljubega moža, atka in starega ata Emila Šepa učitelja iz Sebeborec Ob boleči izgubi nam dragega in nenadomestljivega se iskreno zahvaljujemo kolektivu OŠ Puconci, vsem govornikom za posebno ganljive poslovilne besede, ravnatelju OŠ Puconci tov. Matisu, tov. Škaliču. vsem gasilskim društvom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu darovali številne vence in cvetje ob poslednjem slovesu. Posebna zahvala tov. Ratkaju za njegovo izredno pozornost v času njegove bolezni. VSI NJEGOVI In smrti ni!... Jaz vidim le življenje, ljubezen večno vidim krog in krog. (D. Kette) V 63. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lopamik, Feri Maučec (šoort), Vlado Paveo. Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo^Branko Žunec, Gonter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: novinarji 21 232,21 064 in 21 383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21 064 in 21 383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74 597, dopisništvo Lendava tel. 75 085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81 317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celoletna naročnina 375,00 din, polletna 188,00 din, letna naročnina za inozemstvo 875,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 500,00 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900—603—30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100—620—000112—25730—30—4—01176 — Cena posamezne številke 10,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. VESTNIK STRAN 18 VESTNIK, 6. MAJA]?? kmetijsko-vinarska inšpekcija uprave za inšpekcijske službe občin GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA V MURSKI SOBOTI Srce je dalo vse kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo, odšel je praznih rok neznano kam ... OBVEŠČA PROIZVAJALCE VINA, ki so vpisani v register proizvajalcev grozdja in vina na področju SR Hrvatske in ki želijo nevstekleničena vina dajati v promet na področju SR Slovenije, da morajo imeti potrdilo o analizi vina, izdano v smislu 9. člena Pravilnika o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obr'atih (Ur. list SRS, št. 18/77) in dopolnitvi citiranega Pravilnika (Ur. I. SRS, št. 1/81), ki mora biti izdano od pooblaščene organizacije združenega dela za analizo vina in vsebovati naslednje podatke: — alkoholno stopnjo — sladkorja prosti ekstrakt - prosti SO2 — skupno kislino — hlapno kislino — organoleptično oceno vina ter — ugotovitev, da v vinu ni primesi samorodnic. OZD pooblaščene za analizo vina v SR Sloveniji (Kmetijski zavod Maribor, Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana, in Kmetijsko-veterinarski zavod Nova Gorica), bodo izdajale potrdila o analizi vina, samo, če bo vzorcu vina priložena ,,dozvola za stavljanje u promet vina godišnje proizvodnje za zaštitu geografskog porijekla", ki jo izda Republiški komite za poljoprivredu i šumar-stvo SR Hrvatske Zagreb, Drage Iblera 9. Potrdilo o analizi vina lahko izdajajo tudi pooblaščene OZD za analizo vina v SR Hrvatski (Institut za vinogradarstvo, vočarstvo, vinarstvo i vrtlarstvo Zagreb, Kačičeva 9, Jugoinspekt laboratorij Zagreb), mora pa vsebovati vse podatke skladno s citiranimi predpisi SR Slovenije in številko ,,dozvole za stavljanje u promet vina godišnje proizvodnje za zaštitu geografskog porijekla vina" (Narodne novine, br. 34/78). Vina proizvedena na področju SR Hrvatske, se-ne bodo mogla dajati v promet na področju SR Slovenije, če navedeni pogoji ne bodo izpolnjeni. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, brata, svaka, dedka in pradedka JakobaS?'^ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, bivšim s°delavcem. ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, z nami sočustvovali ter mu darovali vence in cvetje. Iskrena hvala vsem zdravnikom in sestram intenzivne nege internega oddelka splošne bolnišnice v M. Soboti za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih življenja. Zahvaljujemo se predstavniku KS Park tov. Merklinu in predstavniku kolektiva Tovarne mesnih izdelkov za poslovilne besede, č. duhovniku za žalni obred in pevcem. jskrena zahvala kolektivu Tovarne mesnih izdelkov, osebju hotela Diana, društvu upo-Kojencev. kolektivu Panonije, sodelavkam računovodstva Jeklotehne iz Maribora za darovano cvetje, vence in nam izrečeno sožalje. Žalujoči; žena Marija, hčerka Marika, sinova Drago in Jože z družinami, vnukinja Darja z družino in ostalo sorodstvo V SPOMIN Mineva boleče leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, in oče Ivan Stanko cestar v pokoju iz G. Bistrice zgu bili smo to, kar smo najbolj ljubili. Čeprav nasje ločila ta neusmiljena usoda, bo spomin nate ostal vedno živ med nami. Hvala vsem, ki se ga še spominjate! Žalujoči: žena ter sinova in hčerke z družinami Pomlad prihaja v deželo, vse se veseli. naša srca pa so žalostna, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nasje komaj v 55. letu starosti za "vedno zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat Matija Jakob iz Bratonec Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili vence in šopke, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečine, duhovnikom g. kaplanu, g. Jakobu in g. Veleberiju, pevcem, tov. Cigutu za poslovilne besede, sodelavcem TMK M .-Sobota in NK Bratonci. Bralonci, 25. aprila 1982 Žalujoči: žena Kristina, sin Štefan, sin Franc z družino, hčerka Hedvika z družino, mama, brat Štefan in sestra Amalka z družinama ter ostalo sorodstvo Pomlad prihaja v deželo, vse se veseli, naša srca pa so žalostna, ker tebe dragi mož. oče in stari oče več med nami ni. V SPOMIN 2. maja minevata dve leti žalosti, odkar nasje zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Štefan Matjašec iz Velike Polane Solze so se posušile, a bolečina, kije nastala v naših srcih ob tvojem odhodu,je trajna. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in na njegovem grobu prižigate sveče. ŽALUJOČI: VSI TVOJI ZAHVALA V 79. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica Marija Košar iz Beltince Med nami je nastala praznina, v naših srcih bolečina. Težko je spoznanje, da te ni več in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Naše misli so pri tebi in tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom', ki so nam pomagali v težkih trenutkih in v času njene bolezni. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala duhovščini za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbi na pihala iz M. Sobote. Beltinci. M. Sobota. Bogojina. Šoštanj. Velenje. Ljubljana, Izola, Ottawa, Toronto, 16. aprila 1982 VSI NJENI Tvoje roke pridne, dom so nam gradile, MF" • a v njem je zdaj praznina .. . ZAHVALA V 76. letu starosti nasje brez slovesa za vedno zapustil naš dragi H ' ’ brat in stric Karel Sovjak ključavničarski mojster v pokoju iz Ivanovec Iskreno se zah valj ujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in predstavniku KS za poslovilne besede. Ivanovci, 24. aprila 1982 Žalujoči: VSI NJEGOVI W -X. f V SPOMIN 'W 9. maja mineva boleče leto, odkar nasje v 14. letu za vedno zapustil naš dragi sin. brat in vnuk Anton Gubič > izTrdkove smo‘S?°leČma Y naših srcih pa ostaja še vedno z nami. Živita tvoj glas in nasmeh, kot dnevavd' * Va^n*- ‘n težka je resnica, da te ne bo nikoli več med nami. Nemo zremo iz resnice d3n a te^e Tonček n> več domov. Ne moremo in nikoli ne bomo preboleli krute se Z obisL Pr