Poprečnlna v gotovini plačana
K
ŠTEVI LKA 12 LETNIK XXXV
H
NARODNI
GOSPODAR
GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE V LJUBLJANI
V LJUBLJANI, DNE 15. DECEMBRA 1934
. L** :l^ Ati« , v
IfCCptllU A • Uredba 0 znščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. — Uredba o zaščiti kme-■	^1/4 ■ tijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez. — Vsem zadrugam! — Dr.Basaj: Nujni
ukrepi za pospeševanje zadružništva. — Zadružništvo v Inozemstvu. ...................
Priloga „Narodnega Gospodarja** žt. 12.. 1.1934.
Za vsa obfavtjena vabila, pri katerih hi Izrecno drugače določeno, velja določba: Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu In pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dolnji Slaveči, r. z. z n. z„ se bo vršil dne 23. decembra 1934 ob pol 12. uri dop. v prostoru Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornji Lendavi. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. odobritev računskega zaključka za leto 1933. likvidacija zadruge. 4. volitev likvidacijskega odbora. 5. slučajnosti.
Občni zbor Mlekarske zadruge v Izlakah pri Zagorju ob Savi. r z. z o. ž„ se bo vršil V nedeljo 30. dectjtnbra 1934 ob 8. uri v Z. domu. Dnevni red: 1. poročilo načelstva m nadzorstva. 2. odobritev računskega zaključka. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. volitev načelstva ih nadzorstva. 5. slučajnosti.
tibčni zbor Hranilnice iti posojilhlce v Št Lovrencu nh Dolenjskem, r. z. z n. z., se bo vršil dne 20. jartuarja 1935 ob pol 8. uri dopoldne v osnovni Šoli. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nad-
zorstvi. 2. potrjeHje računskega zaključka za leto 1934. 3. čitanje revizijskega poročila. 4. slučajnosti.
Občni zbor Strojne zadruge v Št. Lovrencu na Dolenjskem, r. z. z o. z., se bo vršil dne 27. januarja 1935 ob pol 8. uri dopoldne v osnovni šoli. Dnevni red: 1. poročilo načelstva in nadzorstva. 2. po-ttjenje računskega zaključka za leto 1934. 3. volitev načelstva. 4. volitev nadzorstva. 5. čitanje revizijskega poročila. 6. slučajnosti.
Redni občni zbor Kmetsko • delavske hranilnice in posojilnice na Teharjih, r. z. z n. z.,
se bo vršil v nedeljo dne 20. januarja 1935 ob 8. uri zjutraj v hranilnlčnem prostoru Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnjega občriega zbora. 2. ppročilo načelstva. 3. poročilo nadzorstva. 4. odobritev računskega zaključka za poslovno leto 1934. 5. sltrčajhosti.
Hranilnica in posojilnica v Adiešičih, r. z.
z n. z., javlja, da je nd švbji seji 22, novembra 1934 sklenilo tiačeislvo znižanje obrestne mete pri vlogah na 2%.
Hranilnica in posojilnica v Št. Juriju pri GroShpljem, t. z. z n. z., naznanja, da je na Svoji drje ti. decembra 1934 soglasno sklenila, da se obresti od tukdjšnih hranilnih vlofc znižajo ter sfe Bodo ttb-
restovale od 1. jdhuarja 1935 dalje po 3 Vj®/«.
MflRODNI GOSPODAR
GLASILO „ZADRUŽNE ZVEZE" V LJUBLJANI.
Člani „Zadruž. zveze* dobivajo list brezplačno. Cena listu za rftčlane po 25"— Din na leto, za pol leta 12‘50 Din. -	Cena inseratov po dogovoru. — Izhaja 15. dne vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. ..
Uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.*
I.	Občne določbe.
Člen 1. 1. Vsak denarni zavod, ki je postal nesposoben, da bi zadostil svojim obveznostim, sme podati v smislu te uredbe ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo:
a)	naj se mu dovoli odložitev plačil; ali
b)	naj se mu dovoli sanacija; ali
c)	naj se mu dovoli izvenstečajna likvidacija zavoda.
2.	Odložitev plačil ali sanacija se smeta dovoliti na prošnje, ki se podajo najkasneje v letu dni po uveljavitvi te uredbe.
Člen 2. 1. Prošnji po členu 1. je treba priložiti bilanco in vse listine, potrebne za nedvomno ugotovitev stanja denarnega zavoda. Minister za trgovino in industrijo predpiše s pravilnikom obrazce za sestavo bilance.
2.	Prošnjo podpišejo vsi Člani upravnega in nadzornega odbora, ki odgovarjajo za resničnost navedb in podatkov gmotno kakor tudi kazensko (člen 55).
3.	Prošnji za odložitev plačil ali za sanacijo je treba priložiti načrt prečiščene bilance. Za sestavo tega načrta veljajo določbe členov 12. do 14. Prošnji za sanacijo je treba priložiti načrt za sanacijo.
* „Službene novine kraljevine Jugoslavije1* z dne 24. novembra 1934, št. 272/LXXI/638. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v „Službenih novinah* z dne 28. novembra 1934, št. 275/LXXlI/663.
4.	Če poda denarni zavod ministru za trgovino in industrijo prošnjo, naj se mu dovoli odložitev plačil ali sanacija ali pa izvenstečajna likvidacija, mora javiti vložitev te prošnje z dokazom te vložitve in priloženim overovljenim prepisom te prošnje svojemu pristojnemu sodišču. Od dne sodišču podane prijave, pa dokler se ne izda odločba o omenjeni prošnji, se ne smejo u-kreniti zoper takšen zavod nikakršne odredbe radi izvršbe ali zavarovanja niti se ne sme uvesti o njegovi imovini stečaj.
Člen 3. O prošnjah iz členov 1. in 2. odloča minister za trgovino in industrijo. Če gre za dovolitev sanacije ali za odložitev plačil zavoda, ki uporabi odredbe, omenjene v členu 12., odstavek 2, kakor tudi za odreditev izvenstečajne likvidacije po členih 5. in 26., odloči minister za trgovino in industrijo po soglasnosti ministrskega sveta.
Člen. 4. Minister za trgovino in industrijo sme odrediti, preden izda odločbo po členu 3,, pregled denarnega zavoda, ki je podal prošnjo po členih 1. in 2., da se u-gotovi dejansko stanje tega zavoda, in tudi zaslišati posvetovalni odbor za bankarstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Člen 5. Če se po izvršenem pregledu pokaže, da denarni zavod, ki je zaprosil, naj se mu dovoli odložitev plačil, ni aktiven, obvesti minister za trgovino in industrijo
zavod o tem in mu določi hkratu rok 30 dni, da se izjavi, ali in katere odredbe za sanacijo zahteva (člen 2., odst. 3. Če zavod ne zaprosi pravočasno za sanacijo, je postopati po členu 3, sicer odredi minister za trgovino in industrijo likvidacijo zavoda. Istotako odredi minister za trgovino in industrijo likvidacijo zavoda, če mu ne dovoli sanacije.
Člen 6. 1. Zoper odločbe izdane po členih 3. in 5., ni tožbe na državni svet.
2.	Denarnemu zavodu, ustrojenemu v obliki delniške družbe, se da dovolitev za izvenstečajno likvidacijo s pogojem, da naknadno pristane na to redni letni zbor delničarjev. Družbi z omejeno zavezo se da dovolitev za odložitev plačil, za sanacijo ali za izvenstečajno likvidacijo s pogojem, da pristane na to prvi redni letni zbor družbenikov.
Člen 7. 1. Pri odseku za kreditne naprave in zavarovanje ministrstva za trgovino in industrijo se ustanavlja inspektorat, ki ima nalogo, voditi preglede, odrejene v členu 4, 26. Zaradi oprave teh pregledov dajo Narodna banka, Poštna hranilnica in Državna hipotekarna banka ministru za trgovino in industrijo na razpolago potrebno število tistih uradnikov, ki jim ti zavodi sicer po-verjajo oprevo pregledov. To število določi minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom, ki vodi nadzor nad dotično ustanovo.
2.	Za pokrivanje stroškov posvetovalnega odbora za bankarstvo in inspektoratu morajo plačati vsi denarni zavodi, ki spadajo pod nadzor ministra za trgovino in industrijo ali bana, neglede na to, ali se koristijo z zaščito ali ne, vsako leto tisto vsoto, ki jo določi minister za trgovino in industrijo in ki ne sme biti manjša od 200 dinarjev, niti večja od 0 35 °/o vplačane glavnice in stalnega rezervnega sklada po bilanci za
predhodno leto, začenši z dnem 1. januarja 1935. Plača se po nalogu ministra za trgovino in industrijo v sklad za nadzor nad denarnimi zavodi pri Državni hipotekarni banki. Sklad upravlja minister za trgovino in industrijo.
3.	Če denarni zavod skladu za nadzor nad denarnimi zavodi v prednjem odstavku predpisanega prispevka ne plača, se la na zahtevo. ministra za trgovino in industrijo kot javna davščina administrativno izterja.
Člen 8. 1. Člani upravnega in nadzornega odbora onih denarnih zavodov, ki se pregledujejo, kakor tudi direktor in ostali nameščenci zavoda morajo dati preglednikom na razpolago knjige, pisma, spise (listine) in ves ostali material, potreben za pregled zavoda, če pregledniki to od njih zahtevajo, in jim morajo tudi dajati vsa ostala potrebna pojasnila.
2.	Nesoglasja med pregledniki in organi zavoda glede dajanja na razpolago knjig itd. in dajanja pojasnil rešuje dokončno inspektorat.
Člen 9. Pregledniki in vsi ostali, ki so udeleženi pri delu za pregled, morajo opravljati njim poverjeni posel vestno in skrbno. Dolžni so, varovati kot službeno tajnost vse to, kar zvedo ob opravljanju pregleda.
Člen 10. 1. Če se pregled ne opravi, kakor določata ta uredba in pravilnik, omenjen v členu 11., zlasti pa, če se poda o reviziji neresnično poročilo ali se v njem za-molče ali izprevrnejo važne okolnosti, odgovarjajo tisti, ki so sodelovali pri pregledu, poleg odgovornosti po predpisih grajanskega prava tudi kazensko (člen 55.).
2.	Prav tako odgovarja gmotno in kazensko (čl. 57.), kdor prekrši dolžnost službene tajnosti (člen 9.) ali pa neupravičeno uporabi to, kar zve ob opravljanju pregleda.
Člen 11. Natančnejše določbe o oprav-
1 jan j u pregleda denarnega zavoda predpiše s pravilnikom minister za trgovino in industrijo.
II.	Skupne določbe za odložitev plačil in za sanacijo.
1.	Denarni zavod, ki se želi služiti bodisi z odložitvijo plačil bodisi s sanacijo, mora predvsem radi prečiščenja bilance odpisati izgube in uporabiti za to rezervni sklad in druge dejanske prihrane. Od tega se izvzemajo prihrane za pokojnine in dobrodelne namene v korist zavodskih nameščencev in delavcev.
2,	Če ne zadošča odpis prihran za pokritje izgub, se more koristiti zavod v ta namen z odredbo, omenjeno v členu 13., točki le Če tudi to ne zadošča za pokritje izgub, se odpiše tudi osnovna glavnica sama, kolikor je to potrebno.
Čl. 13. Zavodu, ki prosi za odložitev plačil ali za sanacijo, se smejo dovoliti:
1.	valorizacija nepremične imovine;
2.	olajšave ob združitvi (fuziji) s kakšno drugo družbo;
3.	finančne olajšave za odredbe, omenjene pod točkama 1. in 2.
Člen 14. 1. Zavodske nepremičnine se smejo valorizirati do zneska dejanske vrednosti na dan valorizacije. Višek, ki se pokaže med ceno, s katero so bile nepremičnine doslej vnešene v bilanco, in ceno, določeno s cenitvijo, se uporabi predvsem za pokritje izgub, kolikor se te niso dale pokriti z odpisi, označenimi v odst. 1 člena 12. Če se pokaže po pokritju teh izgub še kakšen višek, se mora vnesti v rezervni sklad.
2.	Če obstoji sklad za amortizacijo nepremičnin, se za to porabi tudi ta sklad na način, določen s prednjim odstavkom.
3,	Zavod, ki se želi koristiti s to valorizacijo, mora izvesti cenitev svojih nepremičnin in priložiti to cenitev prošnji za do-
volitev odložitve plačil, odnosno sanacije (čl. 2). Minister za trgovino in industrijo odredi lahko preizkus opravljene cenitve po revizijski komisiji: stroške zanjo trpi zavod.
Člen 15. Glede odredb, omenjenih v členih 12. do 14., se dovoljujejo zavodu tćle finančne olajšave:
1.	Vsi odpisi propadlih in dvomljivih aktiv denarnega zavoda in valorizacija nepremičnih po predpisih tega oddelka so oproščeni davka.
2.	Oproščeni so davka in taks kakršnekoli vrste, izvzemši takse za vloge radi vpisa v trgovski register: spojitev (fuzija) denarnih zavodov med seboj in tudi z njim pridruženimi podjetji, ki obstoje v obliki delniških družb ali družb z omejeno zavezo, kamor spada tudi izdaja novih delnic, odnosno priznanje novih deležev; zvišba osnovne glavnice prevzemajoče družbe radi izvedbe spojitve; prenos imovine prevzetih družb kakor tudi vpis pravic prevzetih družb v javnih knjigah in registrih na firmo prevzemajoče družbe.
Člen 16. Minister za trgovino in industrijo sme predpisati s pravilnikom natančnejše določbe o izvajanju poedinih odredb, določenih s predpisi predhodnih členov.
III.	Odložitev plačil.
Člen 17. 1. Odložitev plačil se sme dovoliti največ za šest let.
2.	Odložitev plačil se nanaša samo na tiste dolgove zavoda, ki so nastali do dne, ko se je podala sodisču prijava o prošnji, podani ministrstvu za trgovino in industrijo po členih 1. in 2.‘te uredbe, odnosno do dne prvotne odložitve, dovoljene po § 5. zakona o zaščiti kmetov z dne 19. aprila 1932 ali uredbe o ureditvi izplačevanja vlog z dne 26. decembra 1932, odnosno do dne, ko se je podala sodišču prijava po členu 2., odst. 4., uredbe o zaščiti denarnih zavodov in
12*
njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933 (stari zavodski dolgovi).
3.	Od odložitve plačil se izvzemajo terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke, Privilegirane agrarne banke, terjatve, zavarovane z ročno zastavo, in vse javne davščine.
4.	Novi zavodski dolgovi se vodijo v posebnih knjigah. Če upnik ne dvigne dela svoje stare terjatve, ki mu pripade po razporedu, se prenese ta del v upnikovo korist v račun novih zavodskih dolgov, za katere ne velja odložitev plačil.
5.	Denarni zavod mora ločeno vknjiže-vati naložbo denarja in novih terjatev svojih upnikov in služi ta naložba predvsem za zavarovanje novih zavodskih upnikov. Čisti dohodek od nove naložbe gre na skupni račun izgube in dobička. Glavnica in prihrane (rezerve) zavoda so skrajno jamstvo za nove in stare terjatve zavodskih upnikov.
Člen 18. 1. Stare terjatve proti zavodu, zavarovane z vknjižbo ali predznambo ali iztoževane ali razsojene, se izenačujejo glede načina izplačila z ostalimi starimi terjatvami.
2.	Dolgove in terjatve pri istem zavodu je dovoljeno pobotati po tehle določbah:
a)	Zavodski dolžnik sme svoj dolg popolnoma pobotati z lastno terjatvijo proti zavodu iz vloge ali iz tekočega računa.
b)	Vsak zavodski dolžnik sme pobotati svoj dolg tudi s pribavljeno staro terjatvijo kakšnega drugega upnika proti zavodu iz hranilne vloge do največ 50% pri vsakem izplačilu ali odplačilu svojega dolga; ostanek pa mora istočasno položiti v gotovini.
c)	Denarni zavod je upravičen, odkloniti pobot svojih terjatev, ki so dane v re-eskompt ali ki so zastavljene.
3.	Pobotati po odst. 2 smejo tudi tisti kmetovalci, ki se koristijo z uredbo o zaščiti
kmetov, in sicer tako za poplačilo vsega dolga kakor tudi za poravnavo poedinih letnih odplačilnih obrokov (anuitet).
4.	Stare terjatve zavodskih upnikov so tiste, ki so označene v odstavku 2. člena 17. kot stari zavodski dolgovi.
Člen 19. 1. Obrestna mera za stare hranilne vloge in za tokoče račune ne sme biti manjša od 2% niti večja od 4% na leto celotno (brutto). Zavod mora v prošnji, vloženi po členu 1. te uredbe, predlagati obrestno mero, ki jo lahko plačuje na stare vloge. Minister za trgovino in industrijo odredi v svojem odloku višino obrestne mere za stare vloge in dan, od katerega ta velja. Če so dogovorjene nižje obresti, kakor jih odredi minister za trgovino in industrijo, veljajo te nižje obresti.
2.	Predlog po odstavku 1. o višini obrestne mere, najsi je ta za vse vloge enaka ali pa različna, obrazlože denarni zavodi v svojih prošnjah, s katerimi prosijo za odložitev plačil.
3.	Če denarni zavod za veljavnosti določene obrestne mere na vloge spozna, da mu stanje in razmere dovoljujejo, plačevati za-naprej višje obresti od tistih, ki jih je določil minister za trgovino in industrijo, poda o tem obrazložen predlog in odloči minister po odstavku 1. Isto velja, če zavod spozna, da ne more zanaprej plačevati tiste višine obrestne mere, ki jo je določil minister.
Člen 20. 1. Denarni zavod, ki mu je bila dovoljena odložitev plačil, mora napraviti po izteku vsakih šestih mesecev razpored denarja, izterjanega iz terjatev v tem razdobju. Po tem razporedu se uporabi v naslednjem tromesečju vsa vsota izterjanih terjatev za poravnavo zavodskih starih dolgov po predhodnem odbitku režijskih stroškov, javnih davščin ter odplačil in obresti pri denarnih ustanovah, katerih terjatve so od odložitve plačil izvzete. Pri napravi raz-
poreda se mora ravnati zavod po tehle določbah :
1.	Vlagatelji na vložne knjižice in te-čoče račune, ki imajo terjati do 10.000 dinarjev, se izplačujejo z obrestmi vred prvenstveno z najvišjim odstotkom.
2.	Za ostale vlagatelje in druge upnike se določi v razporedu, da dobe manjši vlagatelji in upniki odstotno več, večji pa manj.
3.	Razpored mora obsezati tudi izjemna izplačila vlagateljem za primer bolezni, smrti in neobhodnega vzdrževanja njihovega in njihovih rodbin.
4.	V prvih šestih mesecih po dovolitvi odložitve plačil sme denarni zavod po sredstvih, s katerimi razpolaga, svoje upnike deloma in občasno izplačevati in napraviti z njimi po izteku šestih mesecev po razporedu končni obračun.
2.	Razpored je treba razgrniti na vidnem mestu v prostorih centrale denarnega zavoda in v prostorih podružnic.
3.	Denarni zavod predloži razpored vsakih šest mesecev ministru za trgovino in industrijo, ki ga v 15 dneh zaradi boljše in pravilnejše porazdelitve lahko prenaredi in zavodu odredi, naj tako postopa.
Člen 21. Denar iz novih dolgov mora biti naložen v zapise Narodne banke kraljevine Jugoslavije, v državne kratkoročne bone, državne papirje in take papirje, pri katerih jamči država za glavnico ali za dividendo, v tromesečne menice, ki so popolnoma varne in se dajo ob rokih izterjati, v tromesečne varante, v lombard na podstavi zlata, srebra, tujih valut, državnih ali po državi jamčevanih papirjev in v devizne posle. Od skupnega zneska tega denarja mora biti najmanj 10% v gotovini v zavodskih blagajnah ali pri Narodni banki na ži-rovnem računu ali pa tudi pri Poštni hranilnici in Državni hipotekarni banki, toda le, če se lahko dvigajo brez odpovedi,
Člen 22. Denarni zavod ne sme iz denarja, dobljenega iz novih terjatev, kreditirati eni osebi več, nego znaša desetina lastnih sredstev, ne sme dajati posojil svojim članom upravnega in nadzornega odbora niti svojemu osebju, ne sme za lastni račun kupovati papirje, ki so omenjeni v predhodnem členu, za več nego znaša tretjina lastnih sredstev, ne sme dajati hipotekarne kredite, niti kupovati nepremičnine ali blago za lastni račun niti stopati v industrijska in druga trgovinska podjetja bodisi z nakupom njih delnic bodisi v skupne namene.
Člen 23. 1. Zaradi opravljanja nadzora nad poslovanjem denarnih zavodov, ki jim je dovoljena odložitev plačil, sme postaviti minister za trgovino in industrijo komisarja.
2.	Spore med komisarjem in zavodskimi organi rešuje minister za trgovino in industrijo.
3.	Če komisar spozna, da nasprotuje kakšen sklep organov zavoda zavodskim pravilom ali določbam te uredbe ali veljavnim zakonom, ga lahko zadrži od izvršitve. Komisar mora o tem takoj obvestiti ministra za trgovino in industrijo, ki izda odločbo v 15 dneh. Če minister za trgovino in industrijo ne izda odločbe v tem roku, se sklep lahko izvrši.
4.	Zoper odločbe ministra za trgovino in industrijo, izdane po določbah tega člena, ni tožbe na državni svet.
Člen 24. Odločba ministra za trgovino in industrijo, s katero se dovoljuje odložitev plačil, se mora odjaviti (člen 66,). Razen tega se odločba vpiše tudi v trgovinski register, odnosno priobči sodiščem, pristojnim za centralo in podružnice zavoda, in sodiščem, v katerih območju leže zavodske nepremičnine.
Člen 25. Dokler traja odložitev plačil, se ne smejo zoper zavod izdajati nikakšne odredbe za zavarovanje ali izvršbo niti o
zavodski imovini uvesti stečaj. Toda za izterjavo starih upniških terjatev ali njih delov, dospelih po razporedu (člena 17. in 20.), kakor tudi za izterjavo novih upniških terjatev sme zavod biti tožen, se sme zahtevati zavarovanje na zavodski imovini in opravljati izvršba.
Člen 26. 1. Minister za trgovino in industrijo sme odrediti v času, ko traja odložitev, ponovni pregled stanja zavoda. Če se ob ponovnem pregledu pokaže, da zavod ni več aktiven, se odredi po razmerah poedinega primera ali njegova sanacija ali pa njegova likvidacija. Sanacija se sme odrediti samo s pristankom zavoda.
2.	Minister za trgovino in industrijo sme tudi razen primerov, omenjenih v odst. L, pred iztekom roka, za katerega je dovoljena odložitev plačil, ukiniti na zahtevo zavoda odložitev, če ni več potrebna.
Člen 27. Zavod, ki mu je dovoljena odložitev plačil, ne sme zahtevati več nego tretjino dolga na leto iz naslova odplačila za terjatve, ki niso večje od 10.000 dinarjev, od tistih svojih dolžnikov trgovcev in obrtnikov, ki jih našteva člen 42., druga skupina, št. 2. a), 4., 5., 6. in tretja skupina, zakona o neposrednih davkih.
Člen 28. Poroki in sodolžniki zavoda, ki je zaprosil za odložitev plačil ali ki jo je tudi dobil, ne odgovarjajo za obveznosti zavoda strože od zavoda samega, če je ta glavni dolžnik. Proti njim pa se sme opravljati zavarovanje.
Člen 29. Upravni odbor denarnega zavoda, ki mu je bila dovoljena odložitev plačil, predlaga vsaki glavni redni letni skupščini vsoto rednih osebnih in materialnih izdatkov za naslednje leto v odobritev.
Člen 30. Minister za trgovino in industrijo sme predpisati natančnejše določbe o dolžnostih komisarja, odrejenega za vršitev nadzora nad zavodom, ki mu je bila dovo-
ljena odložitev plačil. Za komisarja po določbah te odredbe sme biti postavljen tudi sodnik po predhodnem pristanku ministra pravde.
IV.	Sanacija.
Člen 31. 1. Denarnemu zavodu, ki je pasiven tudi še, ko je odpisal po določbah člena 12. vso osnovno glavnico ali ko je odpisal razen svojih prihran polovico svoje glavnice, se sme dovoliti, če velevajo važni interesi, da se ta zavod ohrani, radi njegove sanacije poleg odredb, označenih v členih 12. do 14., tudi pretvoritev dela starih terjatev zavodskih upnikov v delnice, odnosno prednostne delnice, in v posebni rezervni sklad. Taka pretvoritev se sme dovoliti radi pokritja izgube tako, da postane zavod aktiven in da se mu povečajo sredstva za nadaljnje poslovanje. Zadrugi se sme dovoliti sanacija, če je odpisala svoj rezervni sklad; minister za trgovino in industrijo pa odredi, naj plačajo zadružniki v rezervni sklad del ali vso vsoto, s katero jamčijo deleži zadružnikov. Če so zadružniki zavezani neomejeno, se omeji tako plačilo na račun zaveze na višino dvajsetkratnega zneska na vsak delež.
2.	Od pretvoritve starih terjatev zavodskih upnikov v delnice, odnosno prednostne delnice, in v posebni rezervni sklad se izvzemajo terjatve Narodne banke kraljevine Jugoslavije, Poštne hranilnice, Državne hipotekarne banke, javnopravnih teles in njih denarnih zavodov, terjatve iz reeskompta pri zasebnih zavodih, stare terjatve do 10.000 dinarjev glavnice, s hipoteko ali zastavo zavarovane terjatve, vse javne davščine in terjatve, ki jih omenja člen 70. te uredbe. Minister za trgovino in industrijo sme na zahtevo denarnega zavoda izvzeti tudi vloge, prejete izza dne 1. oktobra 1931.
3.	Stare terjatve zavodskih upnikov se smejo pretvoriti v delnice, odnosno pred-
nostne delnice, in v posebni rezervni sklad samo do 40% njih zneskov. Koliko se naj od tega zneska porabi za delnice, odnosno prednostne delnice, koliko pa za posebni rezervni sklad, o tem odloči za vsak poedini primer posebej minister za trgovino in industrijo.
4.	Če je izgubil denarni zavod razen svojih prihran tudi polovico svoje glavnice, a se noče koristiti z določbami odst. 1. in 3., se njegova glavnica zmanjšuje s to uredbo na polovico. Minister za trgovino in industrijo pa sme v nekih primerih po pokazani potrebi odrediti, naj se glavnica zmanjša tudi pod polovico, ostanek pa prenese v rezervni sklad.
5.	Za stare terjatve zavodskih upnikov (odst. 3.) sc izdajo delnice, če je odpisal zavod vso osnovno glavnico, prednostne delnice pa, če je odpisal najmanj polovico svoje glavnice. Prednostne pravice prednostnih delnic je v tem:
a)	da na ostale delnice ni moči dati dividendo, dokler niso dobile prednostne delnice vsaj 5% dividende;
b)	da ostale delnice ne morejo biti deležne razdelitve čiste imovine, dokler niso izplačane prednostne delnice z zneskom svoje imenske vrednosti.
6.	Pretvoritev starih terjatev v delnice, odnosno prednostne delnice, in v posebni rezervni sklad se sme odobriti samo, če pristane na to večina upnikov, katerih terjatve niso izvzete od pretvoritve. V ta namen pozove zavod upnike po novinah, določenih po tej uredbi (člen 66., odstavek 2., in sicer dvakrat v presledku osmih dni, naj v 15 dneh od dne druge objave podajo sodišču, v čigar trgovinski register je družba vpisana (člen 66., odst. L, svoje pismene izjave, ali pristajajo na pretvoritev, s pripombo, da se tisti, ki svoje pismene izjave ne podajo o pravem času, smatrajo, da so na pretvoritev
pristali. Če ima upnik svojo terjatev pri podružnici družbe, poda prijavo sreskemu sodišču, v čigar območju je ta podružnica. Podpis na izjavi mora biti pristojno overovljen. Sodišče preizkusi prijave po knjigah zavoda, odnosno podružnic, in odloči o nesoglasjih v nepravdnem postopku. Te izjave so vsake takse proste. Sodišče podružnice pošlje po izteku omenjenega roka preizkušene izjave s spiskom neutegoma sodišču, v čigar trgovinski register je družba vpisana. To sodišče ugotovi neutegoma na osnovi preizkušenih prijav z odločbo, ali je večina upnikov, računaje po znesku terjatev, pristala na pretvoritev ali ne. Pravomočno odločbo vroči sodišče zavodu. Zoper odločbe sodišča o nesoglasjih ni pravnega sredstva. Toda ta sodna odločba velja samo glede vprašanja, ali in s katerim zneskom sme upnik glasovati, ne pa glede tega, ali in v katerem znesku mu pristoji terjatev.
7.	Če predloži zavod sodišču, pristojnemu po odst. 6., overovljene pismene izjave enega ali več upnikov, katerih terjatve tvorijo po znesku večino vseh terjatev, ki od pretvoritve niso izvzete, da pristajajo na pretvoritev v delnice, odnosno v prednostne delnice, in v posebni rezervni sklad, preskusi sodišče te izjave po knjigah zavoda, in če jih ugotovi, izda zavodu pravnomočno odločbo. V tem primeru ni uporabiti določbe odstavka 6. glede objave v novinah in vložitve pismenih izjav upnikov pri pristojnem sodišču.
8.	Če dovoli minister za trgovino in industrijo po zaslišanju posvetovalnega odbora za bankarstvo denarnemu zavodu sanacijo in ta uvede postopek po odstavku 6. ali 7., mora zavod v treh mesecih pod dnem, ko se je odložitev dovolila, izvesti po knjigah zmanjšbo starih terjatev svojih upnikov z dotičnimi obrestmi do tega dne vred v glavnico, odnosno tudi v posebni rezervni
sklad, in pripraviti nove delnice. Če se se zmanjša prva glavnica, pripravi denarni zavod tudi za stare delničarje nove delnice ali pa prekolkuje stare delnice, ko je predhodno izvedel po knjigah zmanjšbo te prve osnovne glavnice in eventualno tudi rezervnega sklada.
9.	Če je kaj ostankov, da ni moči izdati novo delnico v imenski vrednosti za to vsoto, ostane delničar zavodski upnik ali pa se sme izplačati v gotovini.
10.	Če postopa denarni zavod po odstavku 8., mora objaviti trikrat v „Službenih novinah" pa tudi v kakšnem drugem listu na svojem glavnem sedežu kakor tudi na sedežu svojih podružnic, če jih je kaj, poziv svojim upnikom, odnosno tudi starim delničarjem, naj prevzamejo delnice z dividendnimi kuponi in talonom. V tem pozivu je navesti, da se dobe te delnice lahko v treh mesecih od tretjega poziva, natisnjenega v „Službenih novinah". Ob prevzemu delnic morajo vlagatelji predložiti svoje vložne knjižice, da odpiše denarni zavod v njih dotične vsote, ki so pretvorjene v delnice in v rezervni sklad. Zavodski upniki, ki imajo terjatve v drugih oblikah, morajo napraviti ob prevzemu delnic z zavodom pismen obračun glede vsot, pretvorjenih v delnice in v posebni rezervni sklad. Če upniki ne dvignejo svojih delnic v spredaj označenem roku, položi denarni zavod za vsakega izmed njih ustrezno število delnic pri Narodni banki kraljevine Jugoslavije, Državni hipotekarni banki ali Poštni hranilnici ali pa pri njihovih podružnicah, ki iih te ustanove v ta namen odrede. Ob vsaki položbi mora biti navedeno ime, komu pripada, če pa gre za terjatev vlagateljev na prinosnika, številka vložne knjižice ali napisa. Če se kateri teh upnikov obrne do denarnega zavoda, da bi bi prevzel delnice, izda zavod, ko napravi z njim obračun, imenovanim ustanovam na-
log, naj mu izroče delnice, ki so pri njih položene.
11.	Ostale terjatve zavodskih upnikov, ki se vpišejo v posebni rezervni sklad odstavek 3., se odplačujejo tem upnikom postopno in sorazmerno po možnosti, iz či-čtega letnega dobička zavoda, če ga kaj preostane:
a)	po redni letni dotaciji rezervnemu skladu, dokler ne znaša ta 50% glavnice; in
b)	po izplačilu dividende na prednostne delnice.
Znesek, izplačan tako tem upnikom, se smatra glede obdačenja za odbitno postavko.
12.	Kar se od starih zavodskih terjatev, bodisi iz ločenih bodisi odpisanih na račun posebnega rezervnega sklada, sestavljenega po odst. (3.), izterja, se porabi konec vsakega leta po opravi rednega občnega zbora za sorazmerno izplačilo starim upnikom, katerih terjatve so bile deloma vnesene v posebni rezervni sklad. Izločitev in odpis dvomljivih terjatev (dubioz) je treba voditi posebej in o njihovem stanju posebej obveščati na vsakem rednem letnem zboru.
13.	Pri obračunu po odst. (10) z vlagatelji zaznamuje denarni zavod posebej v vložni knjižici, katera vsota se je odvzela za posebni rezervni sklad; z upniki pa, ki imajo svoje stare terjatve v drugih oblikah, je v obračunu posebej označiti, kolika je vsota, odvzeta za rezervni sklad. Vse to izvede zakon tudi po knjigah.
Člen 32. 1. Ko se izroče delnice upnikom, odnosno tudi starim delničarjem, ali se polože pri ustanovah, označenih v odst. 10. člena 31., mora upravni odbor denarnega zavoda sklicati in opraviti zbor vseh delničarjev najkasneje v dveh mesecih.
2. Upravni odbor obvesti zbor o dovoljenih odredbah za sanacijo zavoda in o prečiščenem stanju zavoda, izvedenem na osnovi sanacijskih odredb.
3.	Zbor izvoli za upravni in nadzorni odbor nove člane. Od starih članov teh od-boroh ostane po izteku njih mandatov toliko število, kolikor se določi v sanacijskem do-volilu. Stari člani ki izpadejo se smejo iznova voliti.
4.	Na tem zboru mora biti zastopanih toliko delnic, kolikor je potrebnih za redni letni občni zbor; sklepa se pa z navadno večino glasov. Če na takem zboru ni zastopanih toliko delnic, se je ravnati po določilih pravil denarnega zavoda.
Člen 33. Denarni zavod, ki mu je bila dovoljena sanacija, sme skleniti v prvih petih letih od. dne dovolitve sanacije likvidacio samo, če glasujejo za ta predlog 4/6 starih delnic in 4/s prednostnih delnic in če minister za trgovino in industrijo tak sklep o-dobri. Če minister za trgovino in industrijo likvidacijo dovoli, se izvede td po dotičnih predpisih zavodskih pravil in zakona.
Člen 34. 1. Dovolitev za sanacijo ob-seza tudi že dovolitev za zvišbo glavnice ali tudi rezervnega sklada s pretvoritvijo starih terjatev upnikov v delnice, odnosno na prednostne delnice, ali tudi v posebni rezervni sklad, kakor tudi za potrebne iz-premembe pravil.
2.	Zvišba glavnice z izdajo novih delnic v zvezi s pretvoritvijo starih terjatev v delnice je oproščena takse vseh vrst, izvzemši takso radi vpisa v trgovinski register.
3.	Za delnice, dodeljene starim upnikom za njih terjatve, se smatra, da so vplačane v gotovini.
4.	V določbah, ki veljajo za sanacijo, se razumejo, kjer se govori o delnicah in delničarjih, pri družbah z omejeno zavezo deleži in družbeniki.
Člen 35. 1. Zavodu, ki se mu je dovolila sanacija, se lahko dovoli poleg odredb, o katerih govore predhodni členi, tudi odložitev izplačila starih dolgov, če je to po
razmerah dotičnega primera potrebno, da se zavod ohrani.
2. Tudi v takem primeru je ustrezno uporabljati predpise členov 17. do 29.
V.	Izvenstečajna likvidacija.
Člen 36. 1. Kolikor niso izpremenjene z določbami tega oddelka, veljajo tudi v izvenstečajni likvidaciji določbe zakona in pravil o likvidaciji. Pred poravnavo vseh obveznosti zavoda pa se članom družbe ne sme na osnovi članstva nič plačati.
2.	Denarnemu zavodu, čigar likvidacija je dovoljena, postavi minister za trgovino in industrijo lahko komisarja.
3.	Komisarju je naloga, da nadzira izvajanje likvidacije, kolikor se ta ne opravlja pri sodišču, in da vrši druge posle, njemu poverjene z določbami tega oddelka.
4.	Prehod v likvidacijo se objavi na vidnem mestu v vseh prostorih zavoda, ki rabijo občevanju z občinstvom.
Člen 37. 1. Minister za trgovino in industrijo odstrani lahko upravo zavoda od dolžnosti in poveri njene posle komisarju, dokler se ne postavijo likvidatorji. Zoper takšno odločbo ni tožbe na državni svet. Ostali organi zavoda vrše v takem primeru svojo dolžnost lahko samo s pristankom komisarja.
2. Komisar mora v takem primeru prijaviti svojo postavitev pristojnemu sodišču radi vpisa v trgovinski register in jo objaviti na vidnem mestu v vseh prostorih zavoda, ki rabijo občevanju z občinstvom.
Člen 38. 1. Uprava, odnosno komisar (člen 37., odstavek 1.) odredita brez odlašanja, česar je po zakonu in pravilih treba, da se izvolijo, odnosno postavijo likvidatorji. Števi- ■ lo tako postavljenih ali izvoljenih likvidatorjev ne sme znašati več ko 5. Enako število likvidatorjev izvolijo upniki po postopku, za katerega predpiše minister za trgovino in
industrijo sporazumno z ministrom pravde pravilnik.
2.	Minister za trgovino in industrijo sme postaviti namesto likvidatorjev, izvoljenih ali postavljenih po odst. L, ali poleg njih tudi druge likvidatorje predvsem izmed vlagateljev in drugih upnikov zavoda. Likvidacijo sme poveriti tudi kakšnemu drugemu denarnemu zavodu.
3.	Pred postavitvijo likvidatorjev po odst. 2. zasliši minister za trgovino in industrijo upniški odbor, če že obstoji. Tudi upniški odbor lahko predlaga, naj se določne osebe postavijo ali odstranijo kot likvidatorji.
4.	Nagrado določa likvigatorjem minister za trgovino in industrijo po zaslišanju up-njškega odbora.
Člen 39. 1. Likvidatorji predlože začetno likvidacijsko bilanco v odobritev zboru delničarjev (družbenikov), ki ga morajo sklicati brez odlašanja, kakor tudi upniškemu odboru, če ta že obstoji. Odobreno bilanco predlože likvidatorji ministru za trgovino in industrijo, in sicer po komisarju, če je postavljen. Minister za trgovino in industrijo pa lahko odredi, naj se mu predloži bilanca tudi brez te odobritve.
2. Med likvidacijo morajo predložiti likvidatorji, če ne določajo pravila ali ne določi sklep zbora ali minister za trgovino in industrijo krajših rokov, konec vsakih 6 mesecev, računaje od dne nastopa dolžnosti, bilanco in poročilo o stanju likvidacije in podajo tudi svoje predloge (odst. L).
Člen 40. 1. Likvidatorji objavijo brez odlašanja trikrat v presledkih, ki ne smejo biti krajši od 8 dni niti daljši od enega meseca, da je prišel zevod v likvidacijo. S temi objavami se obenem pozovejo upniki, naj prijavijo vse svoje terjatve v roku treh mesecev. Znani upniki se v tem smislu ob-veste posebej, izvzemši upnike po vložnih knjižicah.
2. Upnikom po vložnih knjižicah ni treba prijaviti teh svojih terjatev, razen če zahtevajo boljši isplačilni red, nego jim gre po § 51 , točki 2., stečajnega zakona, ali če zahtevajo več nego znesek, na katerega se glasi knjižica s še nevpisanimi obrestmi vred, če uveljavljajo kakšne posebne pravice, ki iz knjižice niso razvidne.
Člen 41. Nepremičnine prodajo likvida-datorji po javni dražbi. Na drug način jih smejo vnovčili samo, če dopuščajo to pravila ali sklep zbora in na to pristaneta upniški odbor in komisar, če je postavljen. To velja zlasti tudi glede odsvojitve vse imovine zavoda z aktivi in pasivi. V tem primeru je treba za sklep zbora tričetrtinske večine glasov, zastopanih na zboru, kakor tudi pristanka treh četrtin glasov upniškega odbora.
Člen 42. 1. Pri zavodih v likvidaciji se postavi upniški odbor, ki je sestavljen iz največ 11 članov.
2.	Upniški odbor volijo upniki pod predsedstvom komisarja, če pa komisar ni postavljen, pod predsedstvom sodnika, ki ga določi predsednik sodišča, pristojnega za stečaj denarnega zavoda. V odboru morajo biti po razmerju deleža pri celotnih pasivih zastopane razne skupine upnikov, kakršne so: manjši in večji vlagatelji na hranilne knjižice in na tekoče račune, upniki po drugih tekočih računih, hipotečni upniki, menični upniki itd.
3.	Natančnejše določbe glede sestave, volitve in ustroja upniškega odbora predpiše minister za trgovino in industrijo s pravilniki po zaslišanju posvetovalnega odbora za ban karstvo. Pravilniki so lahko občni ali pa za poedine vrste zavodov, kakršno so: banke, hranilnice itd. Minister za trgovino in industrijo predpiše lahko posebne določbe tudi glede poedinih zavodov.
4.	Upniški odbor daje mimo drugih nalog, ki mu jih nalaga ta uredba, likvida-
rje m tudi nasvete, nadzira in pospešuje njihovo poslovanje in odobruje likvidacijske bilance in poročila ter oddaja svoje mnenje o predlogih likvidatorjev.
Člen 43. Če delnice zavoda še niso popolnoma vplačane, izterjajo likvidatorji od vsakega delničarja v mejah njegove zaveze, določene s pravili in zakonom, ki je še niso izpolnili, sorazmerni del, kolikor je to radi poplačila upnikov potrebno. Če ima zavod delnice raznih vrst, se najprej izterjuje po delnicah, ki jim ne gre prednost ob razdelitvi družbene imovine. Nevplačani del vlo-gov na delnice se sme izterjati, tudi če še ni potekel rok plačila, določen z zakonom ali pravili ali s sklepom zbora. To velja ustrezno tudi za družbe z omejeno zavezo.
. Člen 44. 1. Glede zaveze zadružnikov ob izvenstečajni likvidaciji zadruge velja nastopno :
a( Če je zadružnik članstvo odpovedal in je prestalo njegovo članstvo po predpisih zahona ali pravil pred uveljavitvijo te uredbe, traja njegova zaveza toliko, kolikor odrejajo zakon, odnosno pravila zadruge.
b)	Če je odpovedal zadružnik članstvo pred uveljavitvijo te uredbe, toda mu po predpisih zakona ali pravil članstvo ni prestalo pred uveljavitvijo te uredbe, traja njegovo zaveza do završetka inzvenstečajne likvidacije.
c)	Od dne, ko zaprosi zadruga za iz-venstečajno likvidacijo ali se ji ta odredi, zadružnik članstva ne more odpovedati.
č) Pri zadrugi z neomejeno zavezo se pretvori neomejena zaveza od dneva zapro-šenja ali odrejene izvenstečajne likvidacije v omejeno, in to v višini desetkratnega zneska podpisanih deležev; skupni znesek iz zaveze v tem primeru ne sme biti manjši od 1000 dinarjev.
2. Dokler zaveza traja, ne more zahtevati bivši zadružnik izplačilo svojega članskega
deleža niti izplačilo obresti zanj in tudi ne tistega dela letnega bilančnega viška (dobička), ki bi mu sicer po pravici pripadel.
3.	Zastaranje zaveze zadružnikov zadruge z omejeno ali neomejeno zavezo se ne prekine s tem, da se koristi zadruga z odložitvijo plačil ali s sanacijo.
4.	Pri zadrugah, ki zaprosijo za odložitev plačil ali za sanacijo, traja zaveza zadružnika, čigar članstvo je prestalo izza dne zaprošene odložitve plačil ali sanacije, ves čas, dokler traja sanacija, neglede na drugačne določbe zakona ali pravil: vendar se pri zadrugah z neomejeno zavezo ta pretvori v omejeno po odst. L, točki č).
Člen 45. 1. Glede likvidacije veljajo, kolikor ni določeno v tem oddelku drugače, ustrezno določbe stečajnega zakona, in sicer:
1.	določbe §§ 10. do 20., 43., 45. do
53,,	57., 95., petega in šestega odstavka, prvega stavka, 96., 97. in 98.; le da se namesto dneva, omenjenega v §§ 11. in 12. stečajnega zakona, razuma dan, ko je bila odrejena likvidacija, in da stopi v primerih §§ 96. in 98. na mesto stečajnega sodnika komisar; če ga pa ni, stopi v primeru §96. na mesto sodnika po letih najstarejši član upniškega odbora, v primeru § 98. pa minister za trgovino in industrijo;
2.	določbe §§ 117. do 126.; le da morajo predložiti likvidatorji prejete prijave (člen 40.) s svojimi izjavami o resničnosti in o izplačilnem redu prijavljenih terjatev sodišču, pristojnemu za stečajni postopek, in da odredi sodišče, brž ko prejme prijave, narok za preizkušanje terjatev, kakor tudi, da se vrši ugotavljanje terjatev po vložnih knjižicah, ki niso posebej prijavljene, na osnovi knjig zavoda po službeni dolžnosti;
3.	deločbe §§ 136., 140. do 150.; vendar se uporabi višek, ki bi se pokazal po končni ali naknadni razdelitvi pri delniških družbah in pri družbah z omejeno zavezo
po veljavnih predpisih in po pravilih, za razdelitev med delničarje, odnosno med družbenike, če ni s statutom določeno kaj drugega;
4.	določbe §§ 183. do 189., kolikor teče postopek pred sodiščem.
2.	V postopku pred stečajnim sodiščem imajo likvidatorji dolžnosti upravitelja stečajnega sklada.
3.	Gotovina se polaga samo pri Poštni hranilnici ali Državni hipotekarni banki.
4.	Prihrane (rezerve), ustanovljene za pokojnine in dobrodelne namene v korist nameščencev in delavcev zavoda se ne smejo uporabljati, če ne določajo pravila drugače, niti za poplačilo upnikov niti v smislu odst.
1.,	točke 3., dokler se lahko izpolnjuje namen, za katerega so določene. Takšne prihrane se pretvorijo po končani likvidaciji v ustanove po določbah pravil bivšega zavoda.
5.	Predpisi člena 19., odst. 1., veljajo tudi tukaj.
Člen 46. Denarnemu zavodu, ki je v izvenstečajni likvidaciji, sme dovoliti na njegovo prošnjo in po zaslišanju nadzornega in upniškega odbora minister za trgovino in industrijo prisilno poravnavo, za kateri postopek veljajo sicer predpisi stečajnega zakona o prisilni poravnavi v stečaju. Z Istimi pogoji sme dovoliti minister za trgovino in industrijo, naj zavod, ki je v stečaju, preide v izvenstečajno likvidacijo.
VI.	Zaščita hranilnic javnopravnih teles.
Člen 47. Hranilnicam javnopravnih teles, ki so aktivne, se sme dovoliti odložitev plačil po tej uredbi, če realizacija njih terjatev ne zadošča za poplačilo njihovih dolgov. Hranilnicam, katerih bilance niso aktivne, se sme dovoliti, da ukrenejo odredbe, da bi se spravile v aktivno in likvidno stanje.
Prošnjo po prednjem odstavku vloži hranilnica in priloži pismeno soglasnost jav-
nopravnega telesa, ki jamči za obveznosti hranilnice.
Člen 48. Minister za trgovino in industrijo sme odrediti pregled hranilnice, ki proži za zaščito. Enega ali več preglednikov izbere in odredi minister za trgovino in industrijo.
Člen 49. Če se s pregledom hranilnice ugotovi, da njena bilanca ni aktivna, obvesti minister za trgovino in industrijo o tem javnopravno telo, ki jamči za vse obveznosti hranilnice, in mu določi rok 30 dni, da se izjavi, ali in katere odredbe predlaga, da bi se spravila hranilnica v aktivno in likvidno stanje. Sicer predpiše minister za trgovino in industrijo te odredbe sporazumno z ministrom za notranja dela, potem ko je zaslišal posvetovalni odbor za bankarstvo.«
Člen 50. Hranilnice, katerih bilance niso aktivne, smejo istočasno dobiti dovolitev, da se ukrenejo odredbe, da bi se spravilo njih stanje v aktivnost in likvidnost, kakor tudi, da se odlože plačila.
Člen 51. Da se doseže aktivnost bilance in likvidnost hranilnice, se smejo dovoliti tele odredbe:
a)	da se javnopravno telo, ki jamči za vse obveznosti hranilnice in ki je dolžnik hranilnice, s pravnoveljavnim sklepom zaveže, vnesti potrebne vsote v letni proračun radi odplačila svojega dolga hranilnici;
b)	da se javnopravno telo, ki jamči za vse obveznosti hranilnice, na način, omenjen v točki a), zaveže, da bo prispevalo za pokritje odpisov in za okrepitev poslovnih sredstev svoje hranilnice. Ta prispevek se lahko opravi tudi s tem, da se izdajo zadolžnice na podstavi hipoteke na prvem mestu njenih nepremičnin. Obresti in izplačilo teh zadolžnic imajo prednost pred ostalimi terjatvami proti izdajateljici.
Člen 52. Kazenske določbe, ustanovljene
s to uredbo, veljajo tudi za hranilnice javnopravnih teles.
Člen 53. Kjer se omenjajo v uredbi hranilnice samoupravnih teles in družb, se razumejo hranilnice javnopravnih teles.
VII.	Kazenske določbe.
Člen 54. Kdor kot član upravnega odbora alr kakšnega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vedeči uradnik, kot zastopnik ali kot komisar denarnega zavoda z dejanjem ali z opustitvijo naklepoma prekrši svoje dolžnosti in s tem povzroči, da ima zavod izgube, zbog katerih samih ali pa v zvezi z drugimi izgubami ne more redno zadoščati svojim obveznostim proti upnikom, se kaznuje, kolikor ni ta prekršitev dolžnosti kaznivo dejanje, ki ga je kaznovati strože, zaradi prestopka v denarju do 200.000 dinarjev.
Člen. 55. Kdor kot član upravnega odbora ali kakega drugega upravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodeči uradnik, kot zastopnik, kot komisar ali kot vršilec pregleda denarnega zavoda v zapisnikih o sejah organov zavoda, v vlogah, podanih oblastvom, v poročilih o poslih zavoda, v poročilih o pregledu, v pozivu za vpis delnic ali v kakšnem drugem priobčilu ali pozivu naklepoma prikaže imovinsko stanje zavoda krivo ali zamolči ali izprevrne dejstva, ki so važna za presojo imovinskega stanja zavoda, se kaznuje, kolikor ni to dejanje ali ta opustitev kaznivo dejanje, ki ga je kaznovati strože, zaradi prestopka v denarju do 100.000 dinarjev.
Člen 56. Kdor kakorkoli naklepoma moti, otežuje ali preprečuje opravo pregleda denarnega zavoda, odrejenega na osnovi določb te uredbe, se kaznuje, kolikor ni takšno dejanje kaznivo dejanje, ki se kaznuje strože, zaradi prestopka v denarju do 50.000 dinarjev.
Člen 57. 1. Kdor to, kar je kot član
upravnega odbora ali kakšnega drugega u-pravnega organa, kot član nadzornega odbora, kot likvidator, kot vodeči uradnik ali nameščenec na kakšnem drugem položaju, kot zastopnik, kot komisar ali kot vršilec pregleda denarnega zavoda zvedel o razmerah zavoda in kar bi po svojem značaju moralo ostati poslovna tajnost, priobči ali se s tem neopravičeno služi, se kaznuje, kolikor ni to kaznivo dejanje, ki ga je kaznovati strože, zaradi prestopka v denarju do 50.000 dinarjev, če je pa od tega dejanski nastali škoda za zavod, z zaporom do dveh let in v denarju do 200.000 dinarjev.
2.	Ne kaznuje se pa, kdor je storil dejanje, omenjeno v odst. 1., pri uveljavljanju svoje pravice ali ob izpolnjevanju dolžnosti, njemu naložene z zakonom in nalogom o-blastva, ali če je razrešen dolžnosti, varovati tajnost, ali če je to storil z vlogo, poslano oblastvu zato, da se nepravilno poslovanje ustavi.
Člen 58. Člani upravnega odbora denarnega zavoda, ki ravnajo naklepoma zoper določbe členov 21. in 22. te uredbe, se kaznujejo v denarju do 30.000 dinarjev in odgovarjajo zavodu solidarno za škodo.
Člen 59. 1. Kazenska dejanja iz členov 54. do 57. so prestopki v smislu kazenskega zakonika; ta dejanja se kaznujejo samo, če se nanašajo na denarni zavod, ki se je koristil s to uredbo.
2. V primerih členov 54. do 57. izreče sodišče lahko, da ne more biti obsojenec določeno dobo, ki ne sme biti daljša od treh let, član kakšnega organa ali likvidator denarnega zavoda, ki ima svoj sedež ali sta-nišče v kraljevini Jugoslaviji.
Člen 60. Predpisi §§ 344., 345., 346.,
350.,	351., 354., 355. in 356. kazenskega zakonika veljajo tudi za izvenstečajno likvidacijo po tej uredbi.
Člen 61. Vodeči uradnik v smislu določb tega oddelka je nameščenec denarnega zavoda, ki mu je neglede na službeni naziv (kakršni so: direktor, prokurist, dirigent, dis-ponent, generalni pooblaščenec, reprezentant in pod.), poverjena voditev vseh družbenih poslov ali poedinih vrst ali podružnic denarnega zavoda.
VIII.	Prehodne In končne določbe.
Člen 62. Z denarnim zavodom se razumejo v smislu določb te uredbe denarne ustanove, ki so osnovane kot delniške (akcijske) družbe ali kot družbe z omejeno zavezo, kakor tudi hranilnice samoupravnih teles ali združb in zadruge v smislu veljavnih trgovinskih zakonov in zakonov o zadrugah, ki jim je namen organizacija trgovinskega, obrtnega, industrijskega in hipotečnega kredita.
Člen 63. Pridruženo v smislu te uredbe je tisto podjetje, pri čigar osnovni glavnici je po stanju poslednje letne bilance denarni zavod, ki se je koristil s to uredbo, udeležen vsaj s 30%, odnosno, ki mu je denarni zavod dal kredit, ki doseza vsaj 40% lastnih sredstev, t. j. osnovne glavnice in pravih prihran po stanju poslednje letne bilance tega podjetja. Tudi če udeležba pri osnovni glavnici ne doseže 30%, odnosno krediti ne dosežejo 40%, oboje skupaj pa doseže 50% lastnih sredstev tega podjetja, je podjetje pridruženo.
Člen 64. 1. Imovino spojenih družb tudi pred poplačilom ali zavarovanjem prijavljenih terjatev ni treba upravljati ločeno; toda v takem primeru odgovarjajo člani uprave in nadzornega odbora prevzemajoče družbe nerazdelno za škodo, ki bi nastala upnikom ene spojene družbe iz tega, ker bi bili upniki druge spojene družbe ugodneje zadovoljeni, nego bi mogli biti, da se je upravljala imovina spojenih družb ločeno.
2. Če gospodarski interesi to zahtevajo sme minister za trgovino in industrijo na prošnjo družb, ki se spajajo, po zaslišanju posvetovalnega odbora za bankarstvo odločiti, naj se v dovolilu za spojitev družb določi olajšava, da za spojitev ni pogoj predhodno poplačilo ali zavarovanje upnikov družb, ki se spajajo. Člani upravnega odbora odgovarjajo za škodo v primerih in na način, kakor to določa odst. 1. tega člena.
Člen 65. Z odločbami te uredbe, ki se nanačajo na odložitev plačil, se smejo koristiti tudi tisti denarni zavodi, ki ne izpolnjujejo pogojev iz člena 62., če so se koristili z zaščito po § 5. zakona o žaščiti kmetov,
Člen 66. 1. Kjer se omenja v tej uredbi vpis v trgovinski register, se razume, kakršen je pač poedini primer, tudi protokolacija pri sodišču.
2.	Objave, predpisane s to uredbo, kolikor jih ne opravlja sodišče, pri katerem se vodi trgovinski register ali pri katerem se opravlja protokolacija, se vrše na način, določen s pravili denarnega zavoda glede njegovih objav, in če ni to že s pravili določeno, tudi v banovinskih službenih listih, pri delniških družbah pa, ki njih osnovna glavnica preseza 5,000.000 dinarjev, kakor tudi pri hranilnicah na sedežu banske uprave tudi v „Službenih novinah".
3.	Rok, ki teče od dne objave, se računi od dne objave v „Službenih novinah"; če pa objava v „Službenih novinah" ni predpisana, od dne objave v banovinskih službenih listih.
Člen 67. Prošnje, ki so jih podali denarni zavodi ministru za trgovino in industrijo po členih 1. in 2. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933, se smatrajo, da so vložene po predpisih člena 1. te uredbe; toda ti zavodi imajo pravico, te svoje prošnje v
mesecu dni po uveljavitvi te uredbe izpre-meniti ali dopolniti. Če so se pa ti zavodi ob vložitvi prošnje koristili z zaščito po § 5 zakona o zaščiti kmetov ali z uredbo o ureditvi izplačevanja vlog, so ti zavodi te zaščite še nadalje deležni, dokler se ne izda odločba na prošnje, ki so jih podali.
Člen 68. Finančne olajšave iz člena 16. se smejo dovoliti tudi denarnemu zavodu, ki želi izvesti sanacijo, ne da bi se koristil s to uredbo. O taki prošnji odloča minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo. Prošnji za dovolitev finančnih olajšav je treba priložiti sanacijski načrt in dokaze, da je izvedba tega načrta zagotovljena.
Člen 69. 1. Denarni zavod, ki je aktiven in prostovoljno sklene likvidirati, dobi lahko istočasno od ministra za trgovino in indu strijo dovolitev za likvidacijo kakor tudi za odložitev plačil po tej uredbi, da likvidacijo laže izvede.
2. Pri takšni prostovoljni likvidaciji morajo biti zastopani v likvidacijskem odboru vlagatelji in ostali upniki s polovico članov. Za opravo te likvidacije veljajo sicer predpisi pravil zavoda in zakonov o delniških druž bah, odnosno trgovinskih zakonov. Pri likvidaciji se predvsem poplačajo zavarovani upniki po vrsti zavarovanja, nato pe ostali upniki sorazmerno s svojimi terjatvami.
Člen 70. Vsote, ki jih je kdo poveril denarnemu zavodu, ki se mu dovolila odložitev plačil zbog nemožnosti, da bi z njimi razpolagal, ki je nastopila zbog predpisov o deviznem prometu, se odplačujejo na način in v rokih, ki jih določi v svojem odloku minister za trgovino in industrijo po pred-
hodem sporazumu z ministrom za finance. Zoper tako odločbo ni tožbe na državni svet.
Člen 71. Minister za trgovino in industrijo se pooblašča, da izda uredbo o posvetovalnem odboru za bankarstvo pri ministrstvu za trgovino in industrijo kakor tudi sporazumno z resortnimi ministri vse pravilnike, potrebne za izvrševanje le uredbe, tudi v primerih, glede katerih z uredbo ni izrečno določeno, da se pravilniki izdado, in da jih po potrebi popolni in izpremeni; minister za finance pa se pooblašča, da izda naredbe, potrebne za izvrševanje določb te uredbe o finančnih olajšavah za denarne zavode, ki se s to uredbo služijo. Razen tega se pooblašča minister pravde, da izdaja skupno s prizadetimi ministri avtentična tolmačenja predpisov te uredbe.
Člen 72. Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v „Službenih novinah" ; s tem dnem prestane veljati uredba o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 22. novembra 1933, razglašena dne 4. decembra 1933 v „Službenih novinah". Do nadaljne odredbe ostanejo v veljavi pravilnik o se-stavljenju prečiščene bilance denarnih zavodov, ki se hočejo korištiti s predpisi uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, izdan pod št. 38 na osnovi člena 2. gorenje uredbe, kakor tudi uredba o posvetovalnem odboru za bankarstvo, izdana pod št. 189 na osnovi člena 59. gorenje uredbe, dalje pravilnik o opravljanju pregleda denarnih zavodov z dne 8. oktobra 1934, II. br. 34.781/K, „Službene novine" št. 149, priloga LXI/34.
V Beogradu, dne 23. novembra 1934; II br. 41.032/K.
Uredba o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez."
Člen 1. Kmetijskim kreditnim in drugim gospodarskim zadrugam, ki sprejemajo hranilne vloge, kakor tudi njihovim zvezam se sme dovoliti zaščita po predpisih uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934, izvzemši pretvo-ritev starih terjatev v deleže in odpis deležev ob odložitvi plačil ali ob sanaciji, če so zašle v nemožnost, redno zadoščati obveznostim proti svojim upnikom, in to z izpre-membami, navedenimi v naslednjih členih.
Člen 2. 1. Odločbe, ki jih izdaja po predpisih omenjene uredbe minister za trgovino in industrijo, izdaja glede zadrug minister za kmetijstvo, glede zvez pa ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo. Zoper njihove odločbe ni tožbe na državni svet.
2. Na preglede določene s predpisi o-menjene uredbe, odreja minister za kmetijstvo predvsem revizorje Privilegirane agrarne banke. Predpisi člena 7., omenjene uredbe ne veljajo za zadruge in njihove zveze. Stroški pregleda v zvezi s prošnjami za zaščitne odredbe se poravnajo iz sklada za te preglede, ki se ustanovi. V ta sklad plačujejo vse zadruge, ki sprejemajo hranilne vloge, in njihove zveze ne glede na to, ali se koristijo z zaščito po tej uredbi ali ne, prispevek, čigar višino odreja minister za kmetijstvo; ta prispevek pa ne sme biti večji od 10/oo vplačanih deležev in rezervnega sklada, izkazanih v letni bilanci vsake zadruge, odnosno zadružne zveze. Natančnejše določbe o skladu za preglede predpiše s pravilnikom minister za kmetijstvo. Če zadruga (zveza) skladu za preglede ne plača prispevka v roku, določenem s pravilnikom o skladu za preglede, se izterja ta prispevek kot javna davščina. *
* „Službene novine' z dne 28. novembra 1934, št. 275/LXXII/650.
3.	Kjer je določeno v omenjeni uredbi zaslišanje posvetovalnega odbora za bankarstvo, je zaslišati zadružno zvezo, v kateri je zadruga včlanjena, razen tega pa še Privilegirano agrarno banko.
Člen 3. Prošnjo, naj se dovolijo zaščitne odredbe, označene v omenjeni uredbi, vlože pri ministru za kmetijstvo, i to:
1.	zadruga, če je včlanjena v kakšni zvezi, po tej zvezi;
2.	zadružna zveza in pa zadruge, ki niso včlanjene v nobeni zvezi, neposredno.
Člen 4. 1. Izvenstečajno likvidacijo zadruge poveri lahko minister za kmetijstvo tudi kakšni zadrugi (zadružni zvezi).
2. Zavezo zadružnikov proti zadrugam ali njihovim zvezam iz članstva ostvarjajo likvidatorji po predpisih, ki veljajo na sedežu zadruge (zadružne zveze) za uveljavljanje zaveze ob stečaju zadruge (zadružne zveze). Likvidatorjem gre v tem pogledu položaj upravitelja stečajnega sklada.
Člen 5. 1. Glede zaveze zadružnikov ob izvenstečajni likvidaciji zadruge (zveze) velja nastopno:
a)	Če je zadružnik članstvo odpovedal in je prestalo njegovo članstvo po predpisih zakona ali pravil pred uveljatvijo te uredbe, traja njegova zaveza toliko, kolikor odrejajo zakon, odnosno pravila zadruge (zveze).
b)	Če je odpovedal zadružnik članstvo pred uveljavitvijo te uredbe, toda mu po predpisih zakona ali pravil članstvo ni prestalo pred uveljavitvijo te uredbe, traja njegova zaveza do završetka izvenstečajne likvidacije.
c)	Od dne, ko zaprosi zadruga (zveza) za izvenstečajno likvidacijo ali se ji ta odredi, zadružnik članstva ne more odpovedati.
č) Pri zadrugi (zvezi) z neomejeno zavezo se pretvori neomejena zaveza od dne
zaprošene ali odrejene izvenstečajne likvidacije v omejeno, in to v višini desetkratnega zneska podpisanih deležev; skupni znesek iz zaveze v tem primeru ne sme biti manjši od 1000 dinarjev.
2.	Dokler zaveza traja, ne more zahtevati bivši zadružnik izplačilo svojega članskega deleža niti izplačilo obrestt zanj in tudi ne tistega dela letnega bilančnega viška (dobička), ki bi mu sicer po pravilih pripadel.
3.	Zastaranje zaveze zadružnikov zadružnikov zadruge (zveze) z omejeno ali neomejeno zavezo se ne prekine s tem, da se koristi zadruga (zveza) z odložitvijo plačil ali s sanacijo.
4.	Pri zadrugah (zvezah), ki zaprosijo za odložitev plačil ali za sanacijo, traja zaveza zadružnika, čigar članstvo je prestalo izza dne zaprošene odložitve plačil ali sanacije, še ves čas, dokler traja odložitev plačil, odnosno ves čas, dokler traja sanacija, ne-glede na drugačne določbe zakona ali pravil; vendar se pri zadrugah z neomejeno zavezo ta pretvori v omejeno po odst. 1„ točki č.
Člen 6. Zadružne zveze smejo neglede na to, ali so zaprosile za zaščito ali ne, ustanoviti s sklepom skupščine sanacijske sklade. V ta namen sme pobirati zveza od včlanjenih zadrug do 10% letnega čistega dobička; razen tega sme ubrati od njih enkrat za vselej 10% rezervnega sklada vsake včlanjene zadruge, in to po poslednji letni bilanci. Uporaba sklada v korist sanacije zadrug in zveze se odredi s sklepom skupščine zveze.
Člen 7. Kazenske določbe omenjene uredbe se uporabljajo ustrezno tudi pri zadrugah in njihovih zvezah.
Člen 8. Kjer je v omenjeni uredbi beseda o „denarnem zavodu", „osnovni glavnici", „delničarju" ali „članu družbe", „zboru delničarjev", „trgovinskem registru", je treba v tej uredbi razumevati „zadrugo", odnosno „zadružno zvezo", „deleže zadružnikov", „zadružnike", „skupščino zadružnikov". „zadružni register".
Člen 9. Minister za kmetijstvo se pooblašča, da izda sporazumno s prizadetimi ministri vse pravilnike, potrebne za izvrševanje te uredbe. Razen tega se pooblašča minister pravde, da izdaja sporazumno s prizadetimi ministri avtentična tolmačenja predpisov te uredbe.
Člen 10. Ta uredba dobi obvezno moč na dan ko se razglasi v „Službenih novi-nah". Tega dne prestanejo veljati vsi predpisi, ki ji nasprotujejo; ostanejo pa v veljavi pravilnik o sestavi bilance in načrta prečiščene bilance in o določitvi obrestne mere za stare hranilne vloge št. 8958/V z dne 13. februarja 1934, pravilnik o opravljanju pregledov zadrug (zvez) in o skladu za opravljanje pregledov št. 17.308/V z dne 16. marca 1934, pravilnik o postopku za volitev likvidatorjev po upnikih št. 47.410/V z dne 4. julija 1934 in pravilnik o sestavi, volitvi in ustroju upniškega odbora št. 48.028 z dne 12. julija 1934, kolikor ne obsezajo predpisov, nasprotnih tej uredbi.
V Beogradu, dne 23. novembra 1934; št. 81.070/V.
Vsem zadrugam!
1.	Letno poročilo o poslovanju v letu
1934. — Tej številki Narodnega Gospodarja je za vsako zadrugo priložena tiskovina
Glavne zadružne zveze v Belgradu za njene statistične svrhe z naslovom „Letno poročilo o poslovanju v letu 1934". Glavna zadružna zveza v Belgradu ima po svojih pravilih tudi nalogo, da za vse zadruge v
državi sestavi statistiko, ki služi predvsem zadružništvu samemu, dalje državnim oblastem in ustanovam in naposled mednarodnim socialnim in zadružnim ustanovam in uradom. Da spravi to statistiko v sklad z zadružno statistiko drugih držav, je Glavna zadružna zveza v Belgradu sklenila obvezno za vse včlanjene zveze in njihove zadruge enoten statistični obrazec. Naša zveza je sicer ugovarjala, da bi se zadrugam nalagalo novo delo in pisarije, češ da podatki v dosedanjem obrazcu računskega zaključka zadostujejo. Morala pa se je ukloniti zahtevi večine in pristati na enotni statistični obrazec za vse zadruge v državi. — Prosimo Vas, da priloženi obrazec izpolnite v vseh oddelkih po podatkih, ki jih imate, in ki jih še boste mogli zbrati takoj, ko bo občni zbor odobril Vaš računski zaključek za poslovno leto 1934. Izpolnjeni obrazec nam potem vrnite. Letno poročilo po tem obrazcu zahteva tudi podatke o poklicu članstva (II.), o zadružnem domu in o članih z zadružno šolo (III), o velikosti posestva članov (IV), pri nabavnih in prodajnih zadrugah o tem, koliko so vnovčile kmetijskih proizvodov svojih članov, in koliko so nabavile svojim članom potrebščin za gospodarstvo, koliko pa živil in gospodinjskih potrebščin (V), naposled pri proizvajalnih zadrugah (mlekarskih, vinarskih itd.) podatke o predelavi (VIII). Ker je to letno poročilo namenjeno le Glavni zadružni zvezi, imate kot doslej poleg tega poslati nam računski zaključek za leto 1934 na običajnem obrazcu in prepis zapisnika občnega zbora, ki je računski zaključek odobril.
II. Opomlnjevalne tožbe za obresti. — Z okrožnico od 3. decembra t. 1. je Zveza razposlala vsem posojilnicam obrazec opo-minjevalne tožbe proti zaščitenim.'dolžnikom, za letošnje 6% obresti. Na razna vprašanja dodatno še pojasnjujemo:
1.	Opominjevalna tožba se vlaga pri sreskem sodišču, pristojnem za toženca, na zneske do Din 6250'—. Mogoče bo torej vtoževati z opominjevalno tožbo 6% letošnje obresti od zaščitenih dolžnikov, katerih posojilo ne presega Din 104.166-66. Kmečka posojila preko te višine pa bodo najbrže le redke izjeme.
2.	Zastopstvo po advokatu pri sreskih sodiščih ni obvezno; opominjevalno tožbo vloži posojilnica sama, in sama stavi lahko tudi na podlagi pravomočne opominjcvalne tožbe predlog za izvršbo.
3.	Redoma se toženi dolžnik ne bo uprl in boste tako brez razprave in z najmanjšimi stroški dobili z opominjevalno tožbo proti dolžniku za letošnje obresti izvršilni naslov. Pomen tožbe je v tem, da bo marsikateri dolžnik obresti plačal, ko mu bo grozila izvršba, dočim jih ne plača sedaj, ko mu grozi šele tožba. Pravni pomen pa je v tem, da vtožene obresti ne zastarajo v treh letih, kot bi brez tožbe zastarale.
4.	Strogo po uredbi (čl. 3. odst. 1. a) ima zaščiteni dolžnik letos plačati 6% obresti za čas od dne 23. novembra 1933 do dne 15. novembra 1934, t. j. en teden manj kot za eno leto. Ker so pa posojilnice lani večinoma kapitalizirale obresti zaščitenih dolžnikov ne s 23. novembrom, ampak s koncem leta, bodo vtoževale 6% obresti za eno leto brez navedbe datumov.
5.	Zadružna zveza z izdajo opominje-valne tožbe in s pojasnili v okrožnici seveda ni mislila, naj sedaj posojilnice vto-žujejo 6 % - ne obresti od vseh zaščitenih dolžnikov brez izjeme. Nasprotno svetujemo, naj obravnava skupna seja načelstva In nadzorstva vse zaščitene dolžnike In določi, od katerih je obresti vtožlti, od katerih pa ne. Merodajno mora biti to, ali je pri dolžniku dobra volja, da bo plačal, čim dobi prvo gotovino, ali pa take dobre volje
ni. Kjer ne bi bilo izgleda, da se bo pri dolžniku samem s tožbo in izvršbo kaj dobilo, bi bilo pametno, da opominjate na plačilo obresti in jih potem vtožujete od plačila najsposobnejšega poroka.
6.	Vložiti je (po § 180 civ. pravdnega postopnika) en izvod za sodišče na celi poli in en izvod za toženca; če pa jih je več, po en izvod za slehernega.
D r. Basaj:
Nujni ukrepi za pospeševanje zadružništva.
(Referat na skupščini Glavne zadružne zveze v Zagrebu 2. decembra 1934.)
Naslov ni točen, ker ne gre danes v stvari za pospeševanje zadružništva, amkak za obrambo in reševanje zadružništva. Ne smemo zakrivati oči pred stvarnostjo, katera nam ukazuje, da se posvetujemo in sklepamo o obrambi zadružnih pravic in o nujni pomoči zadružništvu. To je še edina organizacija, ki nudi pomoč kmetu. Ako še ta organizacija ne bo več pomagala, je kmet prepuščen svoji nemili usodi. Dve stvari sta danes posebno aktualni za zadružništvo: 1. rešitev vprašanja kmetskih dolgov, 2. o-bramba in pomoč zadružništvu.
I. Vprašanje kmetskih dolgov.
Prvo, o čemur moramo govoriti, je zaščita kmeta-dolžnika. S tem vprašanjem v nujni zvezi pa je vprašanje likvidnosti kreditnih zadrug in odtod potreba pomoči zanje.
Z nastopom splošne gospodarske in posebej ostre denarne krize je tedaj država v soglasju z veljavnim načelom totalitarne države takoj nudila pomoč kmetom-dolžnikom na ta način, da ga je že v aprilu leta 1932 zaščitila pred upniki s posebno uredbo. U-redba z zakonsko močjo se je ponovno menjala in je danes v veljavi že peta uredba o zaščiti kmeta, ki se pa precej razlikuje od prvotne.
Gotovo je bila zaščita na mestu napram privatnim upnikom, ki so bili najčešće podeželski oderuhi. Ravno tako umestna je
bila tudi napram denarnim zavodom, ki so od kmeta - dolžnika zahtevali oderuške obresti, kakršnih kmetsko gospodarstvo ne prenese in pri kakršnih mora kmetija prej ali slej priti na boben. Ni pa bilo na mestu, da je uredba šla tako daleč, da je zaščitila zadrugarje pred lastno zadrugo, katero le zadrugarji vodijo in za katero zadru-garji neomejeno jamčijo.
Že takoj prva uredba o zaščiti kmetov je obetala konverzijo kmečkih dolgov. Vsi smo bili tedaj prepričani, da je zaščita pač le začasna mera, ki naj velja samo dotlej, da država pripravi dalekosežen načrt in spravi skupaj potrebna sredstva za meritorno rešitev vprašanja kmečkih dolgov, za razdolžitev kmeta na podlagi dolgoročnih odplačil, minimalnih obresti in novih sredstev. Ko so pa potem prihajale razne varijante uredbe o zaščiti kmetov, smo videli, da je ta konverzija izvršena precej priprosto na bazi, da kmet odplačuje svoje dolgove v 12 letnih obrokih do leta 1946 in to na bazi 6 0/0 obresti denarnim zavodom in 3 in pol % obresti privatnim upnikom. Pričakovali smo nekaj velikopoteznega, prišlo pa je nekaj majhnega, da so vsi kmetski dolgovi postali dolgoročni in je maksimalna obrestna mera 6 odnosno 3 in pol %•
Zaščita — jnl rešitev.
Zato moramo zadrugarji odkrito povedati, da nas uredba o zaščiti kmetov, reše-
vana s tako ozkosrčnostjo, ni zadovoljila in je popolnoma razumljivo, da je imela za celo gospodarstvo, posebej za denarno krizo tudi neugodne posledice.
1.	Kolikor ta uredba pomeni zaščito in olajšanje za dolžnika-kmeta, gre to izključno na račun in breme upnika odnosno pri denarnih zavodih vlagateljev denarnih zavodov, ki bodo koncu koncev morali nositi vso nastalo škodo.
2.	V teku več kot dveh in pol let je veljala taka zaščita, da kmet ničesar ne plača, V letu 1932 in 1933 so se po določbi zakona morale obresti kapitalizirati. V letu 1934 mora kmet dolžnik pod pretnjo tožbe šele s 15. decembrom plačati 6 “/o obresti.
3.	Posledica uredbe je večja pravna nesigurnost, ker politična oblast odloča, kdo je kmet in torej deležen zaščite. Politična oblast ne bi mogla reševati temeljnega vprašanja odnosa med upnikom in dolžnikom; kajti politična oblast more in mora reševati vsako vprašanje le po polit, vidikih.
4.	Ravno tako razumljivo pa je, da so vsled take zaščite bili dolžniki - kmeti demoralizirani. Ker ni bilo treba preko dveh in pol let ničesar plačati, niti obresti, so demagogi začeli govoriti, da bodo kmečki dolgovi sploh brisani.
5.	V tem času pa finančna oblast ni vodila nikakega računa o težki krizi kmečkega gospodarstva ter ni bil zemljiški davek prav nič znižan, davčna praksa pa celo poostrena. Rubežni kmetovega inventarja s transferacijo zarubljenih predmetov so postali reden pojav, s katerim davčna oblast pride do svojega denarja, ker kmet ne more več plačati davka.
Ko bi morali kmetje končno po treh letih plačati kreditnim zadrugam 60/0 obresti in so bili javno opozorjeni na to dolžnost in na posledice, če bi te dolžnosti ne izpolnili, so prišli finančni organi in uspeli
pobrati za davke gotovino, ki je bila po treh letih enkrat namenjena denarnim zavodom za obresti.
6.	Neizbežna in najhujša posledica zaščite kmeta, kot se je pri nas izvedla na račun denarnih zavodov, je pa popolna nelikvidnost In iz tega izvirajoče nezaupanje vlagateljev. Nezaupanje vlagateljev je stalno in tako veliko, da so denarni zavodi trajno nelikvidni. Vlagatelji dvignejo vsak dinar, ki pride v posojilnično blagajno, novega denarja pa posojilnici nihče več ne zaupa.
7.	Zato pa tudi kreditne zadruge nimajo nlkaklh sredstev za nove kredite. Žalostna je resnica, da za kmeta danes sploh ni nobenega kredita. Živimo v dobi kreditnega gospodarstva in v dobi kreditnega gospodarstva nima kmet nobenega kredita. Ko so hoteli ščititi kmeta, so uničili kmetu vsak kredit. Nehote človek misli na rusko basen, ko je medved hotel spečemu puščavniku pregnati z nosa muho, pa mu je s skalo razdrobil glavo.
8.	Z neprestanim spreminjanjem uredb
o zaščiti kmeta so nezaupanje le še povečali, saj imamo sedaj že menda peto uredbo; pravilnikov, ki so jih uredbe predvidele, pa niso izdajali. Uredba o zaščiti kmetov od 22. novembra 1933 je ostala brez pravilnika do svoje smrti kljub mnogim nejasnostim v bistvenih določbah, ko n. pr. še danes nihče ne ve, kako je bilo razlagati določbo o 20/0 popustu za predčasno plačilo.
9.	Pri sistemu zaščit pa ni dana kmetu-dolžniku zaščita napram Privilegovani a-grarni banki, ustanovi za kmečki kredit.
10.	Kot minimalna obrestna mera za kmečke kredite kot bistvena točka vse zaščite se je vzela 6% obrestna mera, ki je gotovo za razmere našega kmetijstva previsoka, tako da je kmetijsko gospodarstvo ne prenese. V istem času pa ima Narodna banka
za reeskont menic nominalno 6 in pol % obrestno mero, katera pa znaša dejansko 7 in pol »/o, če jo preračunamo s prištetimi stroški za golice na bazo letno za nazaj.
11.	Druga bistvena točka zaščite, to je amortizacijsko odplačevanje kmetskih dolgov v 12 letih pa je napravljeno na podlagi rastočih amortizacijskih obrokov, to je na predpostavi, da se bo kmečko gospodarstvo od dne, ko stopi v veljavo rešilna uredba, vsako leto toliko zboljšalo, da bo kmet mogel odplačevati vsako leto višji obrok.
12 V stvari vse te uredbe ne pomenijo nič drugega kot odložitev težkega vprašanja kmečkih dolgov na poznejši čas, nikakor pa ne rešitev. Le sama po sebi umevna posledica takega reševanja kmečkih dolgov je popolno upropaščenje kmetove kreditne sposobnosti.
Liberalna gospodarska doktrina.
Zakaj je stvar tako izpadla? Reči moramo, da radi nedoslednosti. Merodajen je bil princip totalitarne države, ko se je začelo z zaščitnimi uredbami. Nasprotno pa je bila merodajna liberalna gospodarska doktrina tedaj, ko bi bilo vprašanje kmečkih dolgov treba meritorno reševati in skleniti, kakšne žrtve bo država doprinesla za rešitev vprašanja, pri katerem je življensko prizadet najštevilnejši in najvažnejši stan v državi. Pred meritornim vprašanjem je zmagala izključno liberalna gospodarska doktrina ne-vmešavanja države v privatno gospodarstvo, češ pomagajte si sami kot veste in znate.
Radi te doktrine država ne more pomagati kmetu kljub temu, da so cene kmetskim pridelkom horendno padle, ker je pojemal bolj in bolj izvoz. Ni mogoče pomagati kmetu, je bila zahteva doktrine, ko mu je bila uničena popolnoma kreditna sposobnost. Ni mogoče pomagati kmetu, ko gre za pretirane zaščitne carine v korist tako-
zvani domači industriji. Pa je vendar notorično, da se s temi carinami na umeten način držijo cene industrijskih izdelkov na nenormalni višini in spravlja v žep visoke dobičke kapitalistični podjetnik, ki plačuje prav malo davka in ki si je znal nadeti narodno krinko. Cene industrijskih izdelkov niso v nobenem pravem razmerju s cenami, po katerih mora kmet prodajati svoje pridelke. Da se pritisk teh klešč med cenami industrijskih in kmetijskih pridelkov na kmečki stan vsaj ublaži, za to se ni moglo nič napraviti. Ni mogoče pomagati kmetu, ko bi bilo nujno potrebno znižati prevozne in izvozne železniške tarife za kmečke proizvode, ko bi bilo treba znižati obrestno mero Narodne banke vsaj na 4, če ne 3%, kar bi bilo naravnost blagodejno vplivalo na celokupno gospodarstvo v tej težki krizi.
Potreba konverzije.
Kaj pa bi bila zahtevala doslednost pri reševanju vprašanja kmečkih dolgov? Izvesti bi se morala konverzija kmečkih dolgov tako, da se s tem obvarujejo kmetske kreditne zadruge nelikvidnosti, da se kmet reši previsoke obrestne mere in da se vsemu gospodarstvu pomaga v nezaslišanem pomanjkanju gotovine in v počasnem umiranju, ki je nastopilo kot posledica nezadostne cirkulacije denarja.
Konverzija kmečkih dolgov ni še izvršena z uredbo o amortizacijskih obrokih in 6 °/o obrestih. Konverzija kmečkih dolgov še čaka svoje izvršitve.
Pradlog za konverzijo.
Kako si zadrugarji zamišljamo rešitev vprašanja kmečkih dolgov? Naš predlog je ta, naj bi država oziroma po nalogu države Privilegirana agrarna banka izdala približno 4 milijarde dinarjev novega denarja. S temi sredstvi naj bi se izvršila faktična konver-
zija kmečkih dolgov tako, da bi se terjatve kreditnih zadrug napram kmetom prenesle na Privilegirano agrarno banko, katera bi zadrugam izplačala njih kmetske terjatve. Od kmetov dolžnikov pa bi Agrarna banka dobivala skozi 25 let 4% vsakoletno za odplačilo kapitala in 1 % za upravne stroške, tako da bi bili kmetski dolgovi v 25 letih pri 5% amortizacijskem obroku popolnoma plačani. V istem razmerju kot bi kmetje odplačevali Agrarni banki svoje dolgove, bi se tudi novi denar jemal iz prometa, tako da bi s poplačilom kmetskih dolgov po 25 letih tudi ne bilo več v prometu novega denarja.
Kot podlaga oziroma kritje za novi denar bi služile vknjižbe na prvo mesto na zemljišča vseh onih kmetov, katerih dolgovi bi se konvertirali. Sicer je po statistiki Privilegirane agrarne banke vseh kmečkih dolgov okoli 7 milijard, vendar pa se računa, da bi za konverzijo prišlo v poštev le 4 mi-jarde kmečkih dolgov.
Kaj bi s tem dosegli?
1.	S tako konverzijo bi bilo kmetu dejansko pomaganu, ker 4 do 5% odplačilo na leto bi kmet zmogel. V 25 letih pa bi bila razdolžitev kmeta izvršena. Vsa teža kmetskih dolgov se razdeli na 25 let.
2.	Kreditne zadruge, pa tudi drugi denarni zavodi bi dobili z odstopom kmečkih terjatev na Privilegirano agrarno banko nova sredstva, z novimi sredstvi bi se vrnila toliko pogrešana likvidnost denarnih zavodov. Z likvidnostjo zavodov pa bi se vlagateljem povrnilo zaupanje v zavode.
3.	Denar bi začel krožiti in poživljati umirajoče gospodarstvo, ki umira radi pomanjkanja gotovine in pomanjkanja cirkulacije.
4.	Kreditna sposobnost kmeta bi bila upostavljena in s tem dana zopet možnost napredka kmetijskemu gospodarstvu.
5.	Obrestna mera, ki je sedaj previsoka za razmere našega kmetijstva, bi nujno šla znatno navzdol.
6.	Agrarna banka bi dobila delokrog, za kakršnega je bila poklicana v življenje. Privilegiji te banke bi bili upravičeni v veliki akciji za razdolžitev kmeta.
7.	Neugodne, da celo škodljive posledice deflacijske politike, ki so najbolj zadele kmeta s padcem cen, bi bile vsaj delno paralizirane, in bi se cene kmetijskih pridelkov vsaj nekoliko popravile.
8.	Ljudska štednja, ki je bila z nelikvidnostjo in s splošnim nezaupanjem v denarne zavode do temeljev potresena in je izgubila moralno osnovo, bi zopet dobila svoj smisel in svoj veliki pomen. Res nima več smisla varčevanje, ako mora varčevalec prodati hranilno knjižico špekulantu z ogromnim disašom, včasih celo za polovico no-minala, če denar nujno potrebuje. Najhujša nevarnost sedanjega sistema zaščitnih odredb tiči ravno v tem, da je narod v glavnem prenehal štediti in da se še oni skromni prihranki, kolikor jih je, tezavrirajo po skrinjah in nogavicah. V takih razmerah je jasno, da se bo vseh najboljših gospodarskih postojank polastil tuji kapital in bo naša lepa in bogata zemlja z gospodarskega vidika le kolonija za eksploatacijo tujemu kapitalu, ker organiziranega domačega kapitala več ne bo. Če bi od nas predlagana rešitev kmečkih dolgov imela že samo to posledico, da se zopet začne varčevanje, pa jo je radi te posledice treba izvesti.
Upravičeno se povdarja, da so ravno radi posledic deflacije dolgovi postali za kmeta silno težki. Ko se je kmet zadolžil, so bile cene kmetskih pridelkov dvakrat, celo trikrat večje nego danes. Zato je gospodarsko mogel računati na vračilo dolgov in zadolžitev ni bila lahkomišljena. V tem je ne-obhodnost predlagane konverzije najbolj o-
snovana, da se daje vsaj mala korektura trdotam, ki so nastopile z deflacijo.
Nismo za Inflacijo.
Ali pomeni taka rešitev kmečkih dolgov inflacijo? To ni inflacija, kakršno smo doživeli po vojni. Gospodarstvu bi se le dala nova sredstva, ker jih gospodarstvo krvavo potrebuje in bi bila zato zanj koristna in zdravilna, ne pa škodljiva. Naše gospodarstvo, pravijo, da je podobno danes suhi strugi reke, v katero more steči mnogo mnogo vode, ne da bi nastala nevarnost po-ptave. Gospodarstvo je radi pomanjkanja plačilnih sredstev in zastoja v cirkulaciji podobno malokrvnemu organizmu, kateremu je potrebna znatna transfuzija krvi, da se popravi. Ako bi se pa kljub temu pokazalo, da je prišlo začasno preveč denarja v obtok, potem je pač naloga Narodne banke, da regulira denarni obtok in s povišanjem eskontne obrestne mere potegne znatna sredstva iz obtoka in s tem prepreči škodljive pojave inflacije. Ni pa novi denar inflacija tudi radi tega, ker ima čisto solidno pokritje v zemlji, pokritje skoraj enako vredno zlatu. Saj vemo, da je do zakonite stabilizacije dinarja Narodna banka sama vodila v svoji bilanci kot kritje državne domene.
II. Obramba in pomoč zadružništvu.
Drugo, o čemur moramo govoriti, je obramba zadružništva. Zadnja tri leta je akcija nasprotnikov zadružništva postajala močnejša in smo doživljali udarec za udarcem. Izgubili smo oprostitev poštnine. Dobili smo za prostost družbenega davka tako drakonske pogoje, da se je mnogo zadrug odločilo, da raje plačujejo družbeni davek, kakor da bi izvrševale te drakonske pogoje. Izgubili smo delno taksno prostost in sicer v važni stvari, ko gre za taksiranje računov. Agrarna banka, v katero je svobodno zadružništvo vložilo
znatne kapitale, ker je nanjo stavilo veliko nade, je začela s politiko kreditiranja, kakršne svobodno zadružništvo ni moglo akceptirati. Narodna banka je imela za zadružništvo in za kmeta tako malo denarja, da vsi zadružni krediti ne predstavljajo niti 2°/0 njenega portfelja. In še pri tem cenzurirajo zabružne menice cenzorski odbori, sestavljeni iz zastopnikov trgovcev in industrijcev. Denarne pomoči za zadružništvo že dolgo ni, čeprav gre za tako važne stvari kot so revizije, zadružna propaganda, zadružne šole i. t. d.
Pravica do podpor In ugodnosti.
Svobodno zadružništvo pa mora povda-riti, da ima z ozirom na veliko važnost svojega dela, ki je izključno namenjeno pomagati malemu človeku, pravico do vseh vrst ugodnosti in do denarnih podpor. Revizijsko delo zadružnih zvez, gospodarska organizacija za kredit, nabavo, prodajo in produkcijo v področju najmanjših, a zato najštevilnejših in najpomembnejših gospodarskih jedinic, vzgojno in prosvetno delo med narodom, zlasti širjenje narodnega varčevanja, naposled zbiranje raznih podatkov v statistične svrhe, to so tako važne in ne-obhodne naloge za napredek gospodarstva in za socialno povzdigo malega človeka, da so tudi najširši privilegiji in znatne denarne podpore nič drugega kot zahteva pravičnosti napram organizaciji, ki tako delo vrši.
Nujni predlogi.
Zato je nujno potrebno, da se zadružništvu vzete pravice vrnejo in se mu denarna pomoč ravno v sedanjem času, ko mu je najbolj potrebna, zopet uudi.
1. Naj bi se v enotnem zadružnem zakonu, ki vse zadružništvo v državi izenači, enkrat za vselej in neodjemljivo zajamčile zadružništvu ugodnosti, do katerih mu daje pravico njegovo delo.
Davčne, taksne in poštninske ugodnosti naj se pod enakimi pogoji nudijo vsem vrstam zadrug, organiziranih v svobodnih revizijskih zvezah in v Glavni Zadružni zvezi v kraljevini Jugoslaviji.
2.	Proračuni ministrstva za poljedelstvo, ministra za socialno politiko ter ministrstva za trgovino in industrijo naj vsebujejo redno postavko za podpiranje zadružništva in to za revizijsko ter prosvetno-vzgojno delo zadružnih zvez in posebej za podpiranje produktivnih zadrng.
3.	Pri ministrstvu za kmetijstvo obstoji fond za zadružništvo. V ta fond naj bi vsako leto iz dobička prispevala Državna razredna lotarija, Poštna hranilnica, Državna hipotekarna banka, poslednja posebej v višini kolikor odpade dividende na državne delnice PAB. Iz fonda naj se zvezam in zadrugam delijo podpore v razmerju z njihovim delom.
4.	Za zadružništvo naj se določi pri Narodni banki reeskont v taki višini, ki odgovarja delu in pomenu zadružništva. Tudi
obrestna mera za zadružne kredite pri Narodni banki mora biti vsaj za 1 in pol % nižja kot je obrestna mera za kredite trgovine in industrije.
Zadružništvo ima v današnjih razmerah težke gospodarske krize, ki je najtežje zadela kmeta, važno nalogo, da gospodarsko in socialno pomaga narodu. Njegovo revizijsko delo, pa tudi vzgojno in prosvetno med narodom sta v interesu celine, v interesu države, še več, sta takega značaja, da bi jih morala vršiti država, ako jih ne bi vršilo zadružništvo. Veliki zadrugar kralj Aleksander I. Ujedinitelj je zapisal zlate besede: da je zadružništvo najboli zdrava oblika gospodarskega uveljavljanja In socljalnega napredka naše vasi.
Iz tega je jasno, da mora ekonomska in socialna politika države biti v popolnem soglasju z zadružništvom, da se mora zadružništvo kot organizacija malega človeka podpirati in ščititi.
Zadružništvo v inozemstvu.
Razdolžitev kmeta v Češkoslovaški.
Poročajo, da je kmetijsko ministrstvo v Češkoslovaški izdelalo načrt zakona o razdolžitvi kmeta. Načrt predvideva prisilno znižanje obrestne mere na 4 oziroma 3% za vse kmetijske dolgove. Upniki bodo morali pristati na odgoditev plačil in na amortizacijsko plačevanje dolgov v dobi 20 let. Pa tudi država bo pomagala kmetu s tem, da mu odpiše polovico dolžnih davkov. Napram upnikom prevzame država garancijo za kmečke dolgove.
Razdolžitev kmetijstva na Poljskem.
Tudi na Poljskem so listi prinesli poročila o akciji vlade za razdolžitev kmetijstva. Načrt razdolžitve bo uzakonjen z ukazom predsednika republike. Glavnična terjatev ostane v načelu nezmanjšana. Bistvo razdolžitve je v tem, da se pretvorijo zasebni dolgovi v dolgoročne kredite. Ti dolgoročni krediti pa se zopet pretvorijo v 41/2°/o obveznice, katere mora upnik po no-minalu sprejeti za odplačilo dolga. Te obveznice se potem amortizirajo v dobi 50 let.
Rokopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Narodnega Gospodarja* Ljubljana, Zadružna zveza izdajatelj: „Zadružna zveza* v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, tajnik „Zadružne zveze v Ljubljani.
Tisk Zadružne tiskarne (Srečko Magolič) v Ljubljani.
Gospodarska zveza v Ljubljani notira naslednje cene: Tpmaževa žlindra baza 18°/0 Din 134—; rudninski superfostat v vrečah po 50 in po 100 kg ž Din 98'—; kalijeva sol po 100 kg Din 156'—, kdstni superfosfat Din 118 —; apnehi dušik v jilo čevinastih bobnih Diri 200'—; apneni dušik v papirnatih vrečah Din 185'—; kostna moka Din 100'—; mavec (gips) Din 40'—; hitrdtds-kal v vrečah Din 144; klajno apno Din 275; lanene tropine Din 1 80; modra galica Din 6'—; žveplo Din 2 60. Pri vagonskem odjemu se dene za gndjila in cement znatno zrtižajo na fratičo vsaka postaja. Mlatilnice s tresali in reto Din 4.100'—; slamoreznice Din 1.700 do 2.000; čistilnik 10 Sit Din 1.500 ; plugi Din 500 do Din 940; repo-rezhica M. R. piti 550; trijčrji Din 2.000 do 3 500; mlatilnice na ročni pogon Din 2.200; robkači Din 900; sadni mlini Dirt 1.400 do Din 1.700; brzoparilniki Din 1.050 do Din 2.800; kosilni stroji Din 2.000; travniške brane z zvezdnatimi členki Din 900; travniške brane z jeklenimi špicami Din 800; patent motike „Rapp1* Din 70'—. — Nitro-foskal, apneni dušik pri najmanjšem odjemu 50OO kg franko vsaka postaja. Modra galica iz tovarne „Zorka* po konkurenčnih cenah.
Manufakturo vseh vrst po ugodnih cenah tudi proti plačilu s hranilnimi knjižicami Člinic „Zadružne zveze" nudi Obla-čilnica za Slovenijo v hiši Gospodarske zveze.
POSLOVNE KNJIGE IN TISKOVINE.
Vse članice opozarjamo, da ima Zveza v zalogi vse knjige in tiskovine, kakor jih zahteva poslovanje kreditnih, blagovnih, produktivnih in drugih vrst zadrug. — Mnoge tiskovine nudijo za poslovanje znatno olajšanje in zasigurajo pravilnost kot npr. zapisnik o občnem zboru, vloga na sodišče, rač. zaključek. — Zveza ima v zalogi tudi vse pisarniške potrebščine, kot npr. svinčnike, peresa, pečatni vosek, papir, pivnike, registratorje, preluknjače itd. — Zveza z naročanjem na debelo zaslgura tudi najnižje cene.
V sledečem podajamo cene za najvažnejše tiskovine (I.), knjige (II.) in vzorna pravila (III.)«
I.	Komad
Rač. zaključki za hranilnice in posojilnice .	.za blagovne zadruge . . .
Zapisnik o rednem občnem zboru . . . Vloga na sodišče (sprememba v načelstvu,
ali prememba pravil)....................
Izpiski iz knjige hranilnih vlog oz. posojil
Obvezne izjave za dolžnike................
Tiskovine za izvl. tek. rač...............
Zadolžnice na poroštvo....................
Zadolžnice na vknjižbo....................
Zadolžnice na amortizacijo................
Prošnje za posojilo.......................
Pogodba za kredit v tek. rač..............
Obrestne tabele (na kartonu S'/^/o do 6°/p .	.	6Vi0/, do 7«/, (na papirju)
.	.	7'/2»/0 do 8«/2»/.	.
.	,	9°/o do 10°/q	.
Listek za izplačilo vloge.................
Listek za izplačilo posojila..............
Opomin dolžniku Din —"10, Opomin porokom Opomin za podaljšanje posojila ....
Zemljeknjižni predlog (list)..............
Pole za inventuro.........................
Potrdila..................................
Izpiski (nova tisk.) tek. rač.............
Rač. zaključki (kartonirani po 20 komadov) za kreditne in nekreditne zadruge (zvezki)
Denarne kuverte...........................
Kuverte za dopisovanje z Z. Z. . . . . Dopisnice za dopisovanje z Z. Z. ...
Mlekarske pole............................
Tiskovine (priloge menični kredit) . . .
Mape za zadolžnice........................
Mape za ustanovne listine.................
celo platno pol usnje
II.
Knjiga hranilnih vlog 50 listov . » . 100 .	150
. 200
Knjiga	posojil	50	listov
.	.	100	...........
.	.	150	............
,	„	200	, pol usnje .
Razdelnik	za	kreditne	zadruge	50	listov .
v	•	.	.	100	.
.	.	.	.	ISO	. rilo	pL
Razdelnik za	nedenarne zadruge 24	listov	.
■	,	a	•	50	,	.
.	100	.	.
...	.	200	„	.
Blagajniški dnevnik 100 listov .... Blagajniški dnevnik 200 listov celo platno
Komad Din 60 . 105 . 160 , 270 . 70 . 115 . 155 . 270 » 60 . 100 135 40 60 100 170 45 95
Komad
Knjiga tekočih računov 50 listov . . . Din 40— Knjiga tekočih računov 100 listov cel gradi . 72-— .	,	„	200	. celo plat. . 120"—
Amerikanski journal za blagovne zadruge .	„ ISO1—
.	.	.	.	„ nova Izdaja. 230 —
Knjiga denarnih listkov 100 strani ...	.	15-—
.	.	„	200	. ...	.	25 —
Knjiga pristopnic 50 listov...................12'—
100............................I6--
.	.	200	..................... 34--
„Straca* 100 listov Din 65-—, 50 listov .	.	40'—
Blagovni skontro 100 listov................... 75"—
Blagovni skontro 50 listov....................45'—
Nakupna	prodajna	knjiga 100	listov . .	.	75-—
Nakupna	prodajna	knjiga 50	listov . .	.	45-—
Blago oddajni bloki...........................22-—
Vložni zapisnik 50 listov Din 30, 100 listov . 50-—
Vložni zapisnik 200 listov...................90’—
Hranilne knjižice (lično vezane v šagrinpapir) „	41—
„	.	(vezane)......................3 —
.	„	(broširane)...................V—
,	, (celo platno)...............„ 5'SO
Zadružno-posojilne knjižice........................3-—
Nakupne knjižice.................................  V40
Knjižice za Imetnike tekoč, računa 16 list.	„	475
Knjižice za električni tok.........................V50
imenik zadružnikov 20 listov.................„	20'—
Imenik zadružnikov 30	.	................ 25'—
Imenik zadružnikov 60	..................... 40'—
,	.	100	..................... 70-—
Knjiga porokov...............................,	20’—
Knjiga odstopnic (broširano).................. 6"—
Sejni zapisniki . . ..........................26'—
,	.	100 listov......................30-—
Trgovske knjige z 2 kolonami ....	,	26'—
Indeksi ......................................20'—
Mlekarske knjižice...............................  375
Salrio-Konti na trdem papirju 50 listov .	„	30'—
.	. I, 100	...	„	SO-
HI.	Komad
Pravila za hranil, in posojil. (Rajfeis.) . .	Din	2'—
Pravila za hranil, in posojil. (Schulz.) . .	,	2'—
Pravila za kmet. nabav, in prod. zadruge	,	2-—
Pravila za živinorejske zadruge ....	,	2.—
Pravila za kmetijska društva (strojne za dr.)	,	2'—
Pravila za mlekarske zadruge.................... 2'—
Pravila za zadružne elektrarne..................2.—
Pravila za zavarovanje goveje živine . .	,	2'—
Pravila za strojne zadruge...................... 2'—
Pravila za živ. selekcijske zadruge ...	,	2'—
Pravila za pašne in gozdne zadruge . .	„	2'—
Priloga k 1. št. Narodnega Gospodarja Iz 1. 1936.
------------------------------------------------.A
Statistični pregled.
poslovanja članic Zadružne zveze v Ljubljani
za leto 1934:,
Število vseh članic Zadružne zveze koncem leta 1934 je znašalo 667. Statistični pregled se nanaša na 656 zadrug, ker 11 zadrug ni poslalo računskega zaključka.*
V tem pregledu izkazane zadruge so imele koncem leta 1934 151.380 članov in sicer je znašalo število članov pri posojilnicah 95.642, pri nekreditnih zadrugah pa 55.738. Najmanjša posojilnica je imela 17 članov, največja pa 5.376, med nabavnimi in prodajnimi zadrugami je imela najmanjša 8, največja 8.267, med mlekarskimi zadrugami 22 oziroma 632, med živinorejskimi zadrugami 19 oziroma 263, med vinarskimi zadrugami 52 oziroma 438, med zadružnimi elektrarnami 13 oziroma 730, med stavbinskimi zadrugami 7 oziroma 1.054, med obrtnimi zadrugami 8 oziroma 400, med vodovodnimi zadrugami 17 oziroma 55, med kmetijsko-strojnimi zadrugami 9 oziroma 126, in med raznimi zadrugami 17 oziroma 4.235.	..
Celokupni promet vseh zadrug je znašal Din 2.625,422.280 08. Vsota vplačanih deležev je znašala Din 7,14041625. Skupni rezervni zakladi so dosegli višino dinarjev 51,307.481 21, skupni čisti dobiček Din 2,840.589'94 in skupna zguba Din 1 252.671'61.
Hranilne vloge in pasivni tekoči računi so se napram prejšnjemu letu znižali za Din 27,386 613-13 ali za 2-7% (leta 1933 so se znižali za 4-5%). Posojila in aktivni tekoči računi so se znižali za Din 34,811.386-14 ali za 4 8 % (leta 1933 so se znižali za 4%). Na vsakega člana pri posojilnici odpade povprečno Din 4.434 posojila. Najmanjša posojilnica je imela 9.406 50 hranilnih vlog, največja pa Din 149,367.512.
Najnižja obrestna mera za hranilne vloge je bila 1 V2%i najvišja pa 5%, povprečna obrestna mera je znašala 3 "/o. Najnižja obrestna mera za posojila je znašala 3%, najvišja pa 10%, dočim je bila povprečna mera za posojila 6%.
Upravni stroški so znašali pri hranilnicah in posojilnicah 4-2 %„, pri prodajnih zadrugah 13-1 %0, pri mlekarskih zadrugah 19-3%„, pri obrtnih pa 22%» od prometa.
* Od teli 11 zadrug 6 zadrug ni poslalo računskega zaključka, ker so v likvidaciji, ali pa ne poslujejo in smo jih radi tega izključili iz članstva, 5 zadrug pa v letu 1934 še ni začelo poslovati.
Število zadrug	Število poročil	Število zadružnikov		Povprečna obrestna mera			
			Okraj	hranilnih vlog v 7„	posojil V 7„	Denarni promet	
9 14 16 19 18 10 8 25 9 16 10	9 14 16 19 18 10 8 25 8 16 10	1 616 3.625 3.915 3 806 5.053 3.127 5.884 3.819 1.632 2.996 2.133	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj	 Kamnik	 Kočevje	 Kranj	 	 Krško	 Litija	 Ljubljana (mesto)	 Ljubljana (okolica)	 Logatec	 Novo mesto	 Radovljica 		275 275 2-50 2-50 275 3 3 3 3 2'50 3	5-	50 6 6 6 6 575 6-	5 6 6 6 6	2,456.453 19,623.927 109,492.409 48,722.205 17,721.240 13,995.710 207,217.552 24,578.674 7,034.619 12,704.919 19,596 626	85 01 85 31 83 42 68 80 80 40 99
154	153	|	37.606	|	1	37„ |	67„	483,134.340	94
			Okoliša okrožnih sodišč v Celju in v Mariboru				
7	7	1.777	Brežice		3	n	3,.170. ZX)7	(H
3	3	6.216	Celje (mesto)		4-5	8	551,580.758	87
16	16	2.670	Celje (okolica) . . . •.		3-5	6	16,179.918	86
7	7	3.923	Dolnja Lendava		3-5	6-5	7,019.901	41
8	8	1.884	Dravograd		3	6-5	10,039.409	25
8	8	1.562	Gornjigrad		3	5-5	11,492.963	42
9	9	1.613	Konjice		3	65	9,513.160	29
7	7	1.276	Laško 		3	6	9,891.704	01
10	10	3 923	Ljutomer		2-5	6	60,133.849	24
<5	6	5.125	Maribor (mesto)		4	85	244,773.675	04
10	10	2.341	Maribor (desni breg)		3-5	6-75	6,691.469	42
16	16	5.377	Maribor (levi breg)		3	6	6,176.982	71
15	15	3.331	Murska Sobota		4	7	12,352.735	29
2	2	2.517	Ptuj (mesto)		—	—	128,188.090	66
21	21	5.786	Ptuj (okolica)		3	6	12,219.640	41
6	6	1.637	Slovenjgradec		4	6 5	12,004.429	16
20	20	3.420	Šmarje pri Jelšah		3	6	7,871.694	46
171	171	54.378		3'25"/„|	6'5"/o	1.111,501.089	58
154 171 13	153 171 13	37.606 54.378 3 658	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu	 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatske zadruge		3 325 25	6 65 55	483,134.340 1,111.501.089 5,348.639	94 58 49
338	337	95.642	|		3'7o II 6 »/o		1 599,984.070|01	
PROMET
Hraniln vloženo		e vloge		Pose vrnjeno		)jila	=	Tekoči i	ačun s člani izdano		=	Tekoči račun z Zvezo in naložen denar			
		dvignjeno				dano		prejeto				prejeto		izdano	
537.203	81	651.272	04	217.313	71	114	18					251.886	15	218.221	47
4,283.885	39	4,745.034	95	1,383.751	16	624.926	43	1,147.841	— I	1,192.349	01	1,265.124	08	1,199.107	14
6,445.106	70	6,811.336	90	14,635.944	49	14,336.139	33	7,960 884	11	10,090.069	09	15,226 298	79	13,015.886	59
5,485.847	65	6,753.642	38	2,380.023	20	524.263	92	7,199.971	85	5,110.787	54	5,465.376	98	5,816.090	33
3,435.433	33	4,140.008	75	982.431	70	149.230	72	324.562	93	451.361	03	2,736.904	29	2,557.301	71
2,696.616	95	3,960.476	52	1,249.605	27	96.333	82	793.848	79	349.401	19	1,166.900	46	1,315.911	21
25,924.076	88	31,405.502	69	5,810.981	56	3,785.818	70	29,382.413	42	25,036.514	43	21,321.186	36	20,150.859	7.'’
4,987.114	24	5,673.373	32	1,763.277	46	725.135	37	1,038.712	14!	755.763	63	2,142.428	Sl	2,390.313	35
1,123.653		1,494.800	32	724.386	88	414.930	52	292.034	48	199.513	—	620.024	17	627.463	98
1,821.979	69	2,664.889	35	1,026.884	30	259.954	23	714.619	12	540.025	21	1,494.222	—	1,699.598	78
2,759.500	40	3,329.390	16	1,575.658	05	804.942	95	2,103.764	36|	1,419.042	78	1,703.159	16	2,219.354	25
59,500.418	04	71,629.727|38		31,750.257	78	21,721.790	17	50,958.652	22	45,144.826|91		53,393.510|95		51,210.108|54	
1,165.176	85	1,669.674	74	649.056	38:	252.946		* 71	261.716	91	128.641	95	261.751	80l	281.767	11
78,684.198	32	80,228.021	20	55,290.459	83	55,978.611	56	23,078.422	34	20,984.266	34	40,901.765	99	39,345.159	44
2.522.624	36	3,505.241	60	881.243	41	495.963	18	34.450	02	65.249	76	3,500.476	07	2,984.515	28
1,039.381	50	1,812.230	56	985.532	91	524.234	28	252.274	07	222.906	55	349.527	59	221.555	10
1,349.425	93	1,910.817	62	783,049	64	110.264	79	881.486	15	825.465	15	1,049.892	48	856.859	04
2,116.760	49	2,830.915	33	985.812	40	681.724	24	736.052	72	134.902	14	1,040.086	14	1,047.098	71
2,629.181	29	2,194.868	84	529.101	68	559.794	23	418.777	37	448.919	01	365.208	06	701 663	26
995.551	77	1,843.100	63	935.865	32	163.523	72	451,518	63	322018	35	1,796.280	71	1,874.114	56
2,934.810	08	3,509.865	98	998.556	15	315.922	75	7,530.146	04	7,497.042	18	3,129.285	73	3,193 359	10
22,380.989	18	21,817.138	51	4,893.791	38	3,465 865	29	40,566.721	58	43,137.486	20	19,363.779	75	20 619.381	60
1,113.443	63	1,260.513	27	603.868	42	77.419	54	141.008	54	107 854	13	651.129	83	684.383	71
1,285.878	26	1,695.107	43	685.765	65	375.028	69	352 663	81	12.603	09	250.094	39	178.143	15
1,511.355	41	2,039.754	08	1,380.049	91	748.109	02	1,787.268	03	1,820.774	38	481.594	44	308.228	39
3,760.740	49	4,909.328	05	14,002.344	25	13,447.029	75	20,359.976	18	18,314.919	71	11,106.456	66	12,188.651	49
1,879.365	26	2,586.397	59	1,275.733	56	541 113	01	240.540	60	357.001	91	1,833.902	35	1,515.148	14
1,389.962	47	1,578.162	13	467.809	85	140.111	13	646.778	75	645 952	93	3,109.011	79	3,136.187	06
1,088.491	97	1,709.370	44	856.439	87	188.951	03	25 174	55	15.790	-	1,434.373	34	1,368.140	21
127,847.637)26		137,100.508		86,204.480)61		78,066.612	92	97,764.976	29	95,041.793)78		90,624.617| 12		90,504.355 35	
59,500.418 127,847.637 782.336	04 26 08	71,629.727 137,100 508 998.162	38 21	31,750.257 86,204.480 612.750	78 61 24	21,721.790 78,066.612 215.461	17 92 87	50,958 652 97,764.976 105.766	22 29 01	45,144.826 95,041.793 71.999	91 78 82	53.393.510 90,624.617 414.896	95 12 72	51,210.108 90,504.355 318.332	54 35 73
188,130.391 N) 209,728.397 59				118,567.488)63	100,003.864)96				148,829.394)52 J 140,258.62o|51				144,433.024	79)	142,032.796		62
Okraj										A	K	T	I V	A				
	Gotovina		Posojila		Menična posojila		Aktivni		Naložbe		Inventar				Zaostale obresti		Vrednostni	
											premični		nepremični		od posojil			
Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu Črnomelj . . .	80.749	47	5,706.564	47			29.606	11	2,051.385		22.286	18	73 986		328 512	48	3.569	50
Kamnik . . .	157.635	30	17,898.095	94	—	—	3,896.726	61	16,311.592	59	48.330	66|	297.375	65	839.767	37	68.527	
Kočevje . . .	406.596	97	24,539.929	64	—	—	4,147.943	30	31,607.928	81	79.056	42	948.245	69	1,011.906	48	59.045	20
Kranj ....	377.411	77	25,096.065	56	1.588	75	10,728.739 97		22.747.742	43	85.502	17	2,654.418	61	1,102 288	23	195.564	94
Krško ....	115.496	04	14,256.573	04	—	—	484.374	94	16,131.432	88	101,058	32	242.847	03	440.514	98	55.512	78
Litija ....	27.883	92	16,917.093	—	—	—	481.490	54	8,574.384	33	38.231	—	721.275	—	771.342	49	1.265	
Ljubljana (mesto).	730.097	98	38,128.393	20	—	—	95.646.720	55	22,231.302	17	120.441		14,727.783	66	3,407.101	70	8,927.788	57
Ljubljana (okolica)	150.145	19	18,457.326	38	—	—	2,994.472	01	19,060.224	30	32.574	93|	315.205	70	595.345	46	15.084	
Logatec . . .	52.074	28	9,938 210	37	—	—	1,060.628	79	2,901.783	03	33.253	181	386.485	52	358.158		1.701	
Novo mesto . .	89.577	22	8,680.585	04	—	—	1,746 287	79	6,533 635	55	140.549	15	1,962.538		322244	84	3.042	
Radovljica	89.101	40	12,731.449 98		—	—	5.784.187	94	9,269.012	,Sl,	100.941	oej	236.989	77	382.880	10	43.120	65
	2,276.769|54|l92,350.286|62				1.588|75		127,001.178|55		157,420.423|95		802.224|07|22,567.150|63				9,560 062|l3		9,374.22o|64	
Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice . . .																		
	36.507	95	7,564.369	50			482.050	29	3.907.700 17,891 35?	39	23-d	d	118.668 6,387 nho'	50	- 193-250	20	. innm	
Celje (mesto). .	4,638.233	—	46,417.967	44	4,561.529	90	46,439.97?								i,573.?R^	99	691.231	—
Celje (okolica) .	95.368	73	9,698 882	34	—	—	29.779	—	7,414.864	48	57.241	78	1,266.017	81	224.631	96	11.960	—
Dolnja Lendava .	78.819	11	10,314.902	12	—	—	1,889.455	95	100.128	26	110.061	—	962.331	—	144.893	87	30 374	58
Dravograd. . .	29.476	45	12,220.408	70	—	—	1,349.667	—	1,678.742	39	29.661	66	218.600	—	833.131	53	13 000	—
Gornji grad . .	21.823	22	9,186.588	60	—	—	1,550.939	71	15,721.646	35	18.554	—	680.262	—	321.049	09	7.992	50
Konjice . . .	40.138	99	7,175.407	34	439.117	70	2,025.795	46	3,651.889	85	51.919	30	1,000.469	75	286 937	45	5 300	—
Laško ....	34.073	54	4,819.385	86	—	—	1,696.526	54	6,303.908	41	27.856	—	498.655	—	116.725	69	12.020	—
Ljutomer . . .	140.933	33	15,018.419	13	—	—	3,455.744	32	4,494.838	30	84.031	74	873.548	05	407.062	57	13 056	—
Maribor (mesto) .	248.460	34	25,375,162	03	4,827.493	—	21,475 309	58	19,389.417	05	207.351	—	5,491 818	08	1,086.026	22	189.453	—
Maribor (desni breg)	69.025	28	8,070.030	36	—	—	1,583.050	89	5,462 055 58		29.247	99	615.335	98	241.646	06	31.205	—
Maribor (levi breg)	35.056	01	9,209.30659		—	—	148.679	50	3,105.307182		49.625	55	341 850	—	274.338	23	8.000	—
Murska Sobota	120.908	63	13,164.562,04		—	-	2,436 625	50	259.77382		34.075	95	112.721	—	454.465	25	16.034	03
Ptuj (mesto) . .	103.670	25	10,006.543 40		—	—	17,874.853	75	6,353.954;21		2.181	—	1,295.000	—	93.049	—	5.383	—
Ptuj (okolica) . .	67.531	55	18,345.690,61		—	-	1,237.125	66	4,653.411'82		67 769	80	370.607	59	445 584	07	7.066	05
Slovenjgradec . .	73.966	27	5,826.243.93		—	—	533 329	58	5,535.74 0 85		17.624	86	323.635	35	220.000	03	5.000	—
Šmarje pri Jelšah.	60.430	58	7,753.766 04		—	-	36.275	72	8,830.179 46		31.196	50	384.333	56	278.776	11	1.100	—
	5,894.423	23	220,167.636|33		i s; CTv		104,245.180|45		114,754.911|46		843.126)93 19,941.513			67	7,196.042)42		1,058.179)16	
Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu. . Okoliša okrož. sodišč v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge .	2,276.769 5,894.423 164421	51 23 56	192,350.286 220,167.636 11,625.003	62 33 96	1.588 9,828.140	75 60	127,001.178 104,245.180 724.769	55 45 16	157,420.423 114,754.911 8,553.730	95 46 51	802.224 843 126 38 545	—	O OC	CO	-vi	22,567.150 19.941.513 131.232	63 67	9,560.062 7,196.042 583 525	13 42 30	9,374.220 1,058 179 12.080	64 16
	8,335.614	33	424,142.926	91	9,829.729)35		231,971.128)16		280,729 065)95		1,683.896	18 42,639.896)30			17,339.629 85		10,444.479)80	
										P	A	S 1	V	A					
Deleži pri drugih zavodih		Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Hranilne vloge		Pasivni tek. račun		Izposojila		Ostala pasiva		Rezerva		Dobiček	
43 875		2.8S6	95	1	50	5.135	25	7,714.896	15	221.124		3.712		18.513	31	327.266	13	52.775	82
70.839	50	20.314	18			9.250	90	37,658.143	62	137.398	51	396.311	—	78 258	52	1,224.573	56	105.268	69
82.302	50	79.649 80		21.918	82	17.185	75	57.820.101	22	784.791	30	999.648	—	168 412	42	3,039.774	90	154.610	04
110 713	25	112.413	20	17.038		8.961	50	60,418.276	87	79.268	50	406 532	—	109.424	05	2,093.795	98	113.227	98
189.603		31.285	32			20.754	59	30,080.547	29	586.071	91	50.118	—	254.596	92	956.486	90	100.122	72
50.300		41.433				4.435	—	26,205.800	25	34.397	90	125.308	—	26.031	46	1,182.126	50	46.599	17
40.000		1,018.736		2.297	56	421.610	92	168,617.226	42	3,378.459	84	6,722.165	—	135.020	75	5,655.377	12	50.802	34
215.126		35 583	10	469		9.607	75	39,070.500	28	336.103	65	354.448	—	233 812	13	1,729.026	93	138.057	33
11.750		2.369	50			12.094	50	14,102.015	60	43.977	—	—	—	21.547	42	501.838	34	91.940	81
80 000		38.782	24	8.131	05	10.705	75	17,888.632	66	617.962	25	262.225	—	83.479	60	666.942	13	75.425	49
80.201	—	313.635	19	—		7.275	50	27,186.899	58	359 934	11	489.312	—	114217	70	801.625	75	72 255	31
1,004.710|25		1,697.088(48		49 855|93		527 017(41		486,763.039	91	6,579.488	97	9,809.779	-	1,243.314(28		18,181.834(24		1,001.085 70	
35.500		2.169	50	28 855	12	11.879	75	11,198.099	20	279.318	73	279.716		13.722	46	595.570	27	25.150	67
3.500	—	—	—	619	91	53.711	—	113,196.798	01	9,537.354	—	3.507	—	125.675	88	4,465.306	03	224.536	01
86.700	-	111.577	37	53 972	19	18.939	75	17,412.073	67	25.959	50	704.316	—	23.366	36	829.833	30	36.507	08
35.000	—	1.603	59	—	—	27.155	—	11,459.801	56	33.474	—	1,769.147	—	42.469	52	303.752	50	31.769	90
45 000	—	—	—	—	-	5.992	—	14,049.325	20	833.431	—	562.292	45	23.877	05	861.609	08	81.160	95
40 600	—	9.278	14	—	-	4.255	82	26,194.346	89	296.548	16	235.178	—	17.882	40	785.625	22	24.897	12
37.000	—	1	—	—	-	16.129	35	13,182.179	84	189.578	55	681.779	—	40.325	06	581.385	37	22.599	67
41.350	—	6.093	25	—	—	3.689	—	12,757.150	95	68.010	67	22.106	—	37.610	18	633.505	13	34.522	36
50 100	—	24.159	99	9050	79	28.594	50	22,383.939	74	467.287	80	664.787	—	114.371	64	826.714	47	85.249	37
21.305	—	127.701	50	—	—	460.973	26	63,651.734	99	11,197.824	93	350.715	95	239.269	61	2,431.343	29	107.634	77
55.000	—	1.230	50	4,567	48	10.368 25		14,445.83842		67.679	13	312.793	02	36 506	30	1,242.133	19	47.076	81
80.850	—	14 791	79	-	—	23 557,75		12,032.602	—	—	—	76.500	25	47.009	29	1.027.386	89	60.749	31
67.000	—	4 671	50	22.241	86	41.495	—	10,900.081 82		1,067.432	35	3,922.869	93	33.243	89	594.032	90	133.923	69
5 000	—	—	—	—	-	62.166	—	26,547.623 83		3,817.656	21	2,927.960	—	505.088	20	1,809.918	—	69.222	37
105.482	—	39.404	05	24 926	11	42.517,75		20,137.381 22		8.697	—	3,530.536	60	74.769	34	1,478.211	90	92.485	50
30.105	—	6.255	84	15827	85	9.437(75		11.607.685 91		72 393	22	433.221	—	23.734	07	430 809	26	10.448	35
100.130	-	1.496	—	31.162	47	15.373 25		16,236.598,31		26.090	88	82.754	—	15.391	03	1,083.954	32	48.684	65
839 622		350.434|02		191.22378		836.235| 18		417,393.261 (56		27,988.736 13		16,560.17920		1,414.312	28	19,981.091	12	1,136.618(58	
1,004.710	25	1,697.088	48	49.855	93	527.017	41	486,763.039	94	6,579.488	97	9,809.779		1,243.314	28	18,181.834	24	1,001.085	70
839 622	—	350.434	02	191.223	78	836.235	18	417,393.261	56	27,988.736	13	16,560.179	20	1,414.312	28	19.981.091	12	1,136.618	58
67.842	50	5.937	18	55.005	08	48.965	50	16,969 302	57	491.335	22	2,944.040	10	96 017	85	1,343.382	03	69.019	19
1,912.174|75		2,053.459	68	296.084	79	1,412.218|09		921,125.604	07	35,059.560	32	29,313.99830		2,753.674(41		39,506.30739		2,206.723(47	
ZGUBA
Okraj	Obresti hranilnih vlog		Obresti tek. računa		Upravni stroški		Davki in pristojbine		Odpisi	
Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani										
in Novem mestu										
Črnomelj	, . . .	176.203	79	802	67	49.267	06	23.954	74	115.836	75
Kamnik		1,246.981	85	15.717	02	226.233	45	73.289	31	190.951	10
Kočevje		1,692.265	71	82.065	75	463.819	54	72.329	02	145.726	92
Kranj 		1,865.157	od	33.636	61	376.566	67	147.049	08	381.730	90
Krško		838.695	26	50.997	69	204 561	67	86.791	54	143.410	84
Lilija 		828.939	06	11.530	82	139.671	29	62.971	02	215.436	40
Ljubljana (mesto)		7,656.787	09	170 933	10	1,210.602	47	36.991	44	1,226.294	57
Ljubljana (okolica)		1,131.633	71	38.314	89	180.634	80	70.574	32	172.132	46
Logatec		401.498	65	5.694	38	99.643	89	30.916	41	93 305	38
Novo mesto		483.174	15	42.276	86	140 832	—	37.846	17	112.748	78
Radovljica		899.905	05	47.566	34	186 273	61	49.165	83	65.312	86
	17,221.241 41		499.536 13		3,278.106|45		691.878(88		2,862.886(96	
Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Brežice	 Celje (mesto)		348 842 5,063.452	05 93	37.059 434.453	27 67	123.270 1,095.152	37	226.604	79	21.360	
Celje (okolica)		577.340	73	51.858	27	159.084	59	33.194	—	116.644	36
Dolnja Lendava		357.430	62	131.983	84	108.380	86	30.600	49	273.835	63
Dravograd		458.864	64	35 056	48	88.067	09	57.684	65	11.462	38
Gornji grad		726.900	31	50.727	37	68 303	78	47.697	13	43.771	50
Konjice		407.298	52	10.286	08	81.046	72	16.907	71	84.890	50
Laško 		365.546	—	4.865	22	105.466	88	24.482	36	59.575	10
Ljutomer		709.349	71	59.810	—	188.570	93	62.536	70	89.893	49
Maribor (mesto)		2,689.028	33	508.161	84	263 387	25	166.681	45	594.645	55
Maribor (desni breg)		373.982	11	24.141	91	71.749	26	33.452	20	32.376	09
Maribor (levi breg)		399.154	41	5.098	66	93 524	96	32.329	16	24.447	94
Murska Sobota		449 221	66	321.150	98	176.789	26	38.796	24	18.046	89
Ptuj (mesto)		1,171.198	70	318.037	02	257.911	.Sl	49.485	50	13.180	50
Ptuj (okolica)		636.567	23	263.935	98	209.499	14	39.972	57	57 347	99
Slovenjgradec		351.582	78	34.412	13	46.889	29	26 000	19	83 495	48
Šmarje pri Jelšah		425 280	11	6.315	43	91.760	60	38.488	94	73.988	40
	15,511.040|84		2,292.354|l5		3,233.855	56	937 31o|l8		l,628.42o|50	
Okoliša okrožnih sodišč v Ljubljani in Novem mestu	 Okoliša okrožnih sodišč v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge		17,221.241 15,511.040 480.516	41 84 62	499 536 2,292 354 278.991	13 15 72	3,278 106 3,233.855 120.661	45 56 84	691.878 937.310 34.358	88 18 94	2,862.886 1,628.420 86 215	96 50 92
	33,212.798(87		3,070.882|-		6,632 623(85		1,663.548	—	4,577.523	38
						DOB		I Č E	K			
Podpore		Ostalo		Obresti posojil plačane, zaostale, predplačane prejšnjega leta		Obresti tek. računa in naložb		Upravni prispevki		Ostalo		
2.325		233.764	03	479.019	90	64.141	15	15.207	33	43.785	66	
17.088	70	714 637	72	1,832.880	41	576.027	02	59.754	66	16.237	06	
45.976	98	1,242.363	92	1,875.281	01	1,290.529	18	52.323	31	526.414	34	
108.713	25	1,034.680	28	2,437.921	14	1,354.074	31	37.566	20	117.972	23	
20.383	—	278875	84	986.706	95	492.926	09	21 108	35	122.974	45	
6.522	—	541.362	63	1,406.171	16	303.390	33	41.701	93	55.169	80	
11.950	—	2,975.615	83	6,322.997	84	6.376.880	61	72.263	81	517.032	24	
54.325	—	756.750	96	1,665.903	95	693.418	81	17.057	44	27.985	94	
50.980	—	389.297	71	870.550	—	160.665	98	12.117	60	28.002	84	
30.094	58	329.191	74	772.896	26	297.136	01	18.696	04	87.435	97	
37.707	25	487.963	76	1,086.926	93	613.828	82	29.295	10	43.843	85	
386.065] 76		8,984.504|42		19,737.255|55		12,223.018	31	377.091	77	1,586.854|38		
		297.379	01	650.840	26	141,570	52	22.403	ao	33.592	15	
—	—	1,745.061	40	4,052.816	11	3,537.287	09	412.835	72	583.146	24	
—	—	126.758	73	664.887	19	245.507	77	21.473	55	133.012	17	
700	—	271.387	24	768316	63	202.655	51	21.639	37	181 707	17	
—	—	565.082	15	1,133.892	66	49.199	06	3.053	22	30.072	45	
—	—	135.037	02	566.354	24	478.802	50	4.104	53	23.175	84	
—	—	220 259	98	586.632	28	204 970	59	5.563	56	23.523	08	
—	-	190.610	89	422.857	67	298.651	33	5.477	16	23.560	29	
8 771	40	502.887	42	1,045 112	70	434.739	86	43.783	66	98.183	43	
—	—	2,370.685	66	4,948.271	90	842.989	75	11.247	60	790.080	83	
1.590	—	268.166	45	552 545	86	219.722	92	7.433	62	25.755	62	
—	—	255.974	64	644.800	35	105.818	37	7.020	48	52.890	57	
5.680	—	399.778	47	1,135.315	72	189.615	64	24.983	49	59.548	65	
—	—	272.340	28	714.217	82	1,281.147	25	3.745	74	83.043		
1 842	55	311.429	98	1,188.515	08	188.954	04	14.895	70	128.230	62	
—	—	127.433	85	418 585	63	225.652	41	5.139	14	20.436	54	
—	—	247.805	04	599 320	05	213.587	14	11 256	77	59.474	56	
18.583|95		8,308.078|27		20,093.282] 15		8,860.871	75	626.056	34	2,349.433|21		
386.065	76	8,984.504	42	19,737.255	55	12,223.018	31	377.091	77	1,586.854	38	
18 583	95	8,308 078	27	20,093.282	15	8,860.871	75	626.056	34	2,349.433	21	
51.272	87	528.283	81	1,170.853	96	303.615	28	6.866	09	98.966	39	
455.922	58	17,820.866|50		41,001.391166		21,387.505	34	1,010.014|20		4,035.253|98		
NeKrediirae
			
Število	Število	Število	
zadrug	poročil	zadružnikov	
			I. Nabavne in prodajne zadruge:
49	49	22.382	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .
29	26	5.670	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru ....
4	4	2.138	Hrvatske zadruge	
82	79	30.190	
			11. Mlekarske zadruge:
26	25	3.958	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu .
7	7	1.079	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
33	32	5.037	
			III. Živinorejske zadruge:
42	42	2.589	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ...
14	13	719	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
1	1	90	Hrvatska zadruga	
57	56	3.398	
			IV. Vinarske zadruge:
4	4	430	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ....
5	5	760	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
9	9	1.190	
			V. Zadružne elektrarne:
12	12	1.360	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ....
9	9	486	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
21	21	1 846	
			VI. Stavbinske zadruge :
1 21	20	1.326	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ....
9	8	1.468	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
30	28	2.794	
			VIL Obrtne zadruge:
17	17	981	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ....
8	7	173	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
25	24	1.154	
			VIII. Vodovodne zadruge:
8	6	187	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ....
4	4	86	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
12	10	273	
			IX. Razne zadruge:
3	3	295	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ....
16	16	6.094	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
19	19	6.389	
			X. Osrednje zadruge:
3	3	1.989	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani	
Število	Število	Število	7 a d r n p- e
zadrug	poročil	zadružnikov	
			XI. Kmetijsko-strojne zudruge:
31	31	1 318	Okoliša deželnega sodišča v Ljubljani in okrožnega sodišča v Novem mestu ....
7	7	160	Okoliša okrožnega sodišča v Celju in Mariboru	
38	38	1.478	
PROMET													
Denarni promet		Za blago				Izposojila				Naložbe			
		prejeto		izdano		prejeto		izdano		prejeto		izdano	
268,054.040 22,004.657 42,410.417	69 34	66,731.410 8,451.265 5,396.554	56 82 41	64,948.008 8,233.783 5,042,215	38 76 61	2,633.348 466.069 160	84 87	4,122.026 384.745 13.597	56 78	13,459.965 2,691.343 56 893	23 39	14,309.918 1,321.660 141.082	62 33 90
332,469.215	03	80,579.230	79||	78,224.007|75			3,099.578	711|	4,520.369		34	16,208.201	62	15.772.661	85
33,302.204 796.110	87 10	6,054.911 324.172	13 73	5.494 738 271.659	35 80	385.196 14.165	51 25	1,131.408 19,118	54 30	1,336 365 79|!	1,274.301 6.985|05)i	19.053			97 05
34,098314	97	6,379.083	86||	5,766 398		15	399.361	76	1,150.526	84	1,343.350)84)1	1,293.355			02
487.881 138 806 292	16 64	36.884 17.736	45|	39.115 41 7 Oj j	3.970j20			9 677|40 3.33530 146|-		15.336)75 1 585|80		21.463 4.802	87 72	9.900)77 5.311 11	
626.979	80	51.621	15]|	43.085|61			13.158|70		16.92255		26.266	59	15.211188	
14,183.706 25.172.867	04 28	1,383.153 2,561.683	4d	1,609.828 761	2,127.112		73 82	20.000 140.119	57	22 070 1,723.992	52 51	489.446 1.011 962	15 57	487.600 2,565.477	52 56
39,356.573132		3,944 837	16!|	3,736.941		55	160.119	57||	1,746.063		03	1,501.408	72	3,053.078	08
12,023.600 702.201	03 22	435.815 4l'	335.012 10 336 881	14.643			61 55	252.756 33.973	09 95	356.972 67.000	21 65	178.907 6.800	93	142.186 12.285	03
12.725.801	25	446.152|29||	349.656! 16				286.730|04		423.972	86	185.707	93	154.471)03	
5,932.126 968.422	09 80	391.310 70 113.640 55		344.815 100.136	70 26	230.125 146.744	57 19	292.769 86 158.417 86		548.506 80 1.813 90		558.341 3.128	68 90
6.900.548	89	504.951125		444.951	96	376.869	76	451.187|72		550.320)70))	561.470			58
313,406.913 5,246 563	90 75	41,736.208 871.416	88'	44,932.310 56	642.655		87 14	8,590.202 96 550.754|90,		14,147.139 544.518	57 30	11,146.381 48	81	10,969.918 26.000	74
318,653.477	65	42,607.625|44||	45,574.966			01	9,140.957)86		14,691.657	87	11,146.429	81	10,995.918	74
104.229 67.907	36 78	1.060 -i 8.348:70;		3.8141- 1.7631-		24.740	25	10.969 21.622	75	3.644150 2.503)34		4.767	92
172.137|l4		9.408|70|		5.577j —		24.740)25		32.591	75	6.147)84		4.767	92
48,522.624 29,052.391	34 95	5,618.440 1,864.885	63 82	7,086.240 1,992.342	95 90	1,057.174 2,372.086	16j|	1,088.467 95]|	2,411.269		72 32	1,134.046 3,684.112	0l|	1,044.993 79||	6,406 231		33 02
77,575.016|29		7,483.326	45	9,078.583|85		3,429.261	ll||	3,499.737		04	4,818.158	80)|	7,451.224		35
201,581.763|56|	21,466.996l87||	20,514.847182|	9,517.129|27||	21,845.592|23|	1.698|78||	317|78													
PROMET													
Denarni promet		Za blago				Izposojila				N	aložbe izdano		
		prejeto		izdano		prejeto	1	izdano				prejeto			
1,211 630 66.751	51 66	175.947 10 000	72	140.588 5.822	25	17.65984	37.051 10.450			61	27.888	13	11.780)90 1.400-	
1,278.382|17		185.947|72||	146.410			25	17.659|84||	47.501			61	27.888	13||	13.180)90		
N eKredilne
Zadruge	AKTIVA											
	Goto- vina		Zaloga blaga		Dolžniki		Inventar				Naložb	e
							premični		nepremični			
I.	Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatske zadruge . . II.	Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . III.	Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatska zadruga	 IV.	Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . V.	Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . .	. VI.	Stavblnske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VII.	Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Vlil. Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IX.	Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . X.	Osrednje zadruge: Okoliša sodišča v Ljubljani		221.873 77.080 61.252	91 99 46	10 692.294 1,699.983 718.948	35 26 05	4,224.608 1,154.842 381.377	03 45 18	638.926 149.114 60.594	98 75 10	1,914.719 631.521 164.821	14 50	81.610 290.335	07 13
	360 207	36	13,111.225	66	5,760.827	66	848.635|83		2,711.061	64	371.945|20	
	109.830161 20.294|2C		596.473 8.197	77 50	1,205.661 77 39.135i61		666.258|31 78 027[l0		817.727|23 10.300|—		296.102 19.202	18 57
	130.124|81		604.671|2 7		1,244 797|38		744.285|41		828.027|23		315.304|75	
	29.720|42 11.529j76		5.882 8 105	92 85	8.4341-817 50		45.63962	194.891 23.63271	5.221			35 70	100 391 46.045 11 089	72 17 64
	41.250] 18		13.988] 77		9.251 j 50		69.272|33||	200.113			05	157.526	53
	14.682 22.321	99 55	691.501 1,149.231	25	493.595 06 606.116 04		186.713 301.213	89 56	161.000 309.929	85	17.028 1,402.162	52 50
	37 004	54	1.840.732|25		l,099.71l|l0		487.927|45||	470.929|85				1,419.191	02
	31.015 27.096	44 92	113.463 6.139	02 02	300.287 48.362	38 08	275.288 217.935	83 19	1,480.036 369.964	57 95	146 860]81 45.142|32	
	58.112|36		119 602]04		348.649	46	493.224|02||	1,850 001			52	192 003] 13	
	21.151 17.977	85 48	17 160 62.746	49	648.433]51 549.214133		277.236 113.330	35 56	3,617.694 94 2,247.629] 14		580 268 80.064	65 17|
	39.129]33		79.906	49	1,197.647|84		390.566	91	5,865.324108		660.332	82
	231.902 38.882	47 33	14,500 067 180.609	75 85	10,699.42944 185.406|92		2,992.648 94 628	75 50	7,203 825 55 77|40		661.058] 67 512|33	
	270.784	80	14,680.677	60	10,884.836|36		3,087.277	25,	7,203.902|95		664.571]-	
	9.357 04 2.874 50		6.238	21	18.721 6.480	80	12.709	56	160.147 221.074	76 34	54.166 657	56
	12.23l|54		6.238	21	25.201	80	12.709	56	381.222	10	54.823	56
	1 687 38 661	53 28	2,623.238 71.015	78 38	1,621.118 1,077.899	32 20	195.917 197.335	75	712.28o!54		2.848 187.342	41 65
	40.348|81		2,694.254	16	2,699017|52		393.252	75||	712.280|54			190.191	06
	34.360|58|	l,859.100|8l|	5,418.540|8l|	685.887]-1|	5,552.919]-1	49.379|74											
Zadruge	AKTIVA											
	Goto- vina		Zaloga blaga		Dolžniki		Inventar				Naložbe	
							premični		nepremičn			
XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru	29.740 4.340	55 66	55 994 2.575	25	36.196 350	98	642.520 173.914	56 25	130.177 3.809	53 65	40.472 101	14 25
|	34.081121			58.569|25		36.546	98	816 434	81	133.987] 18		40.573	39
								PASIVA											
Vred- nostni papirji		Deleži pri drugih zavodih		Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Upniki		Izposojila		Ostala pasiva		Rezerva		Dobiček	
11.742 1.000 620	—	42.326 4.468 1.025	25 50	225.116 173.613 13.076	77 lil. 07	148.760 9.211 1.485	19 45	490.939 165 826 113.795	98 01	5,228.874 879.815 411.142	78 93 52	5,724.811 1,996.884 124.348	20 10 90	2,885.020 33.967	09 36	3,788.465 1,070.790 727.154	32 20 44	83.866 43 887 26.758	32 59 50
13.362	-	47.819|75		411.806	50	159.456)64		770 560	99	6,519.833	23	7,846.044	20	2,918.987	45	5,586.409)96		154.512	41
2.000j—		71.484 75 3.600 -		182.384134 37.171,93		266.356 36.962	67 53	156.606)90 43.079)50		1,162.151)19 15,84845		1,296.136 117.494	86 25	30.711 9.701	46 50	1.454.383 66.716	29 18	114.289 51	93 56
2 000|—		75.084|75		219.556|27		303.319)20		199.686)40		1,177.999)64		1,413.631	11	40.412	96	1,521.099	47	114.341	49
—	—	9.608 1.406 100	50	19.290 573 1.249	69 40 36	36.500 3.270 146	02 49	109715 30.298 12.300	60	11.579 725	12	140.594 7.716 285	44 47	17.708 13 000	55	157.865 42.734	32 92	12.896 6.127	81 59
— 1-		11.114	50	21.113	45	39.916	51	152.313	60	12.304	12	148.595	91	30.708	55	200.600	24	19.024	40
—	-	477 17.760	50	21.289 54.312	85 21	90.230 37	68 13	78.092 63.395	55	535.071 96.953	40 80	764.685 3.543.283	24 34	546 120 182	55 31	287.731 13.774	26 68	10.391 25.495	99 66
— |-		18.237	50	75.602|06		90.267	81	141.487)55		632.025	20	4,307.968	58	120.728	86	301.505	94	35.887	45
—	—	1.158 720	-	280.613 74.856	73 12	13.974 58.014	27 84	754.870 273.660		155.979 2.546	15 25	1,003.280 444.151	26 20	48.858 6.639	17 18	667.798 31 117.938 26		11.912 3.296	16 55
— I			1.878|—		355.469)85		71 989	11	1,028.530)-		158.525	40	1,447.431)46		55.497	35	785.736)57		15.208	71
2.500 -		2.491 851	50	92.210 45.573	57 86	28.535 34.602	66 75	549.176 383.223	48	1,103 099 886 233	06 67	2,298.660 1,668.067	42 64	452.928 1.500	27	799.862)18 207.731)36		83.986 5.234	60 13
2.500| —		3.342|50		137.814|43		63.138	41	932.399	48	1,989.332	73	3,966.728	06	454.428	27	1,007.593)54		89.220	73
68.168	45	197.540|61 500150		861.859)85 6.962)37		69 685 7.364	88 42	1 172.018 77.575	84	7,378.213 195 533	37 27	26.924.096 176.155	66	242.860 3.475	02	1,616.556 56:060	51 60	153.442)02 6.145)75	
68.168|45		19801l|ll		868.822)22		77.050	30	1,249.593	84	7,573.746	64	27,102.251	66	246.335	02	1,672.617	11	159.587)77	
	—	601 305		70.318	40	2.951 12.218	72 25	15.673 13 325	50	11.008 127.157	40 77	248.350 88.388	50	5.804	—	51.253 15.156	31 85	2.688 15	13 68
— |—		906	—	70.318	40	15.169	97	28.998)50		138.166)17		336.738	50	5.804	—	66.410	16	2.703	81
—		350 671.615	—	_ 2,804.560:68		8.165|96		42.300 812.756	—	1,515.164 24 657.887 11		2,640.848 4,153.062	83 39	32.506 79 247	16	184.096 59.156	25	30.244 6.767	97 53
—	—	671.965|-		2,804.560)68		8.165)96		855.056	—	2,173.051)35		6,793.911	22	111.753	16	243.252	25	37.012	50
—	|-| 34.300|—|	503.758|68|	32.947|57								112.400)—|	1,671.934 52| 12,378.322|70|	—	|-|	8.536|97|	—	|-											
								PASIVA											
Vred- nostni papirji		Deleži pri drugih zavodih		Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Upniki		Izposojila		Ostala pasiva		Rezerva		Dobiček	
500	-	5.960 501	50	11.795 53	47	89.200 99 5.964)35		208 054 49.117	30 50	45.04057 22.295)-		397.58445 94.179)50		3.668 450	-	384.269 23.141	95 66	3.941 2,425	70 50
500|—		6.461150		11.848)47		95.165)34		257.171	80	67.335)57		491.763)95		4.118	-	407.411	61	6.367	20
NeK.red.itne
Zadruge	ZGUBA									
	Upravni stroški		Odpisi		Obresti		Davki in pristojbine		Kosmata zguba	
I.	Nabavne in prodajne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru Hrvatske zadruge. . . II.	Mlekarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . .	. III.	Živinorejske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . Hrvatska zadruga	 IV.	Vinarske zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . V.	Zadružne elektrarne: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VI.	Stavblnskc zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VII.	Obrtne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . VIII.	Vodovodne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . IX.	Razne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . . . X.	Osrednje zadruge: Okoliša sodišča v Ljubljani		3,537.696 489.992 356.309	08 47 79	529.293 59.680 61.292	16 50 70	508.010 55 817 6.743	41 58 28	398.994 21.744 136.461	38 25	23.131 3 538	97 25
	4,383 998	34	650.266	36	570.571(27		557.199	63	26 670	22
	625.104 72 37.370 59		411.786 48 121	77 04	54.739(55 5.806(28		18.897 3.802	05 78	60 540 22 1 0271-	
	662.475|31		459.907	81	60.545(83		22.699(83		61.567(22	
	50.207:3, 10.099 92 56| -		20.830 1.709	23 11	13.523)54 158(88		6.536 1.926	—	4.236	77
	60.36324		22.539	34	13.682(42		8.462	-	4.236	77
	264.681 683.920	27 64	185.382 17.500	75 13	102.459	85	248.757 33 12.712 45		—	
	948.601	91	202.882(88		102.459	85	261.469(78		—	—
	407.762 48.342	05 27	128.209 115 336	37 95	67.285 39.548	38 66	84.12071 25.43330		4.876 11.114	41 45
	456.104	32	243.546	32	106.834	04	109.554101		15.990	86
	140.392; 86 20 026,63		101.779'58 77.58369		108.506 89.381	56 73	23.452 8.176	74 05	140| —	
	160.419|49		179.363(27		197.888	29	31.628	79	140| —	
	6,167.194 195.824	55 23	1,565 343 27 365	01 70	627.895122 12 489,75		668.157	59	— —	
	u 6,363.018	78	1,592.708	71	640.384(97		668.157(59		— I—	
	3914|34 4.555|09		19.815 22.750	06 16	2.684 16 553	93 30	332	25		—
	8 469|43		42565	22	19.238	23	332	25	—	-
	709 562 907.067	18 49	84.614 96 487.371; 18		148.628 130.143	86 67	34.429 85 947	92 50	50.480	43
	1,616.629	67	571.986(14		278.772	53	120.377	42	50.480	43
	924.756|98|	239.446|75|	944.269|56|	227.451 |2l|	5.787|—									
Zadruge	ZGUBA									
	Obratni stroški		Upravni stroški		Odpisi		Popravila		Obresti	
XI. Kmetijsko-strojne zadruge: Okoliša sodišč v Ljubljani in Novem mestu Okoliša sodišč v Celju in Mariboru . .	111.033 11.681	85 85	72.184 4.676	24 50	112.756 765	59 50	12.431 1 095	55	18.644 3.539	82 50
	122.715|70		76.860 74		113.522(09		13.526(55		22.184(32	
		DOBIČEK									
Ostalo		Kosmati dobiček		Obresti		Podpora		Ostalo			
STS.STsje? 136.43343 165.797182		4,891.596 647.783 721 615	31 47 09	41.487 3.175 17	78 24 50	5.000 200	-	934.615 116.047 4 942	58 77		
1,177.804|92		6,261.024	87	44.680	52	5.200		1,055 605	35		
532.851 12 454	13 14	729.714 45.514	06 95	21.014 1.124	98 88	11.078 11.200	—	942.112 50.742	40		
545.305|27		775.229	01	22.139	86	22.278	—	992.854	40		
65 25S|l8 41.441 16 901 -		3.264 12	24 50	8.754 1.628	50 71	36.045 26.987	15	112.525 26.706 146	30 71		
106 766134		3.276|74		10.383	21	63.032	15	139 378	01		
295.412 25.545	31 46	696.964 67 541.550 81		81.785 133	22 80	—		317.943 197.994	62 07		
320.957	77	1,238.515(48		81.919	02	—	-	515.937	69		
174.797 54 95.597 95		490.952 41.672	36 49	16.924 14 603	70 60	2.758		356.416 279.097	40 49		
270.395|49		532.624	85	31.528	30	2.758|-		635.513	89		
115.526 23.472	15 21	226.039;80 74.655,48		61.984 07 60.753'95		20.556	25	181 217 83 230	77 88		
138.998|36		300.695(28		122.738(02		20.556	25	264.448	65		
2,543.878181 32.666| 32		10,408.642 40 215.469(48		16.535 26 240 -		—	-	1,147.291(52 52 636:52			
2,576.545| 13		10.624.111(88		16,775(26		—	—	1,199.928(04			
33.285 5.819	98 68	14.645(05 12.259(09		2.424(29 2.270,64		4.262	-	38.701 35.148	22 50		
39.105	66	26 904(14		4.694(93		4 262		73.849	72		
920.423 72.076	61 49	1,774 693 191.115	65 37	69.917 10		3.478	50	122.965 1,468 575	88 79		
992.500	10	1,965.809	02	69.917(10		3.478	50	1,591.541	67		
192.771|37		2,238,947|77|	24|78|	20.000|-|	275.510(32									
				DOBIČEK							
Davki in pristojbine		Ostalo		Zaslužek strojev		Obresti		Podpora		Ostalo	
4.174 763	50 50	36 884 01 2.425 50		238.504 13 982	13 75	10.93307 123| —		11.464 3.000	75	107.207 61 7 841 60	
4.938|-		39.309(51		252.486(88		11,056(07		14.464	75	115.049(21	
ReKapIlu*
Število zadrug	Število poročil	Število zadružnikov	Nekreditne zadruge		
				Denarni promet	
82	79	30.190	I. Nabavne in prodajne zadruge		332,469.215	03
33	32	5.037	II. Mlekarske zadruge			34,098 314	97
57	56	3.398	111. Živinorejske zadruge			626.979	80
9	9	1.190	IV. Vinarske zadruge		39,356.573	32
21	21	1.846	V. Zadružne elektrarne		12,725.801	25
30	28	2.794	VI. Stavbinske zadruge		6,900.548	89
25	24	1.154	Vil. Obrtne zadruge		318,653.477	65
12	10	273	Vlil. Vodovodne zadruge		172.137	14
19	19	6.389	IX. Razne zadruge 		77,575.016	29
3	3	1.989	X Osrednje zadruge 		201,581.763	56
38	38	1.478	XI. Kmetijsko strojne zadruge			1,278.382	17
329	319	55.738		1 025,438.210|07	
AKTIVA
Nekreditne zadruge	Gotovina		Zaloga blaga		Dolžniki		Inventar			i	Naložbe		Vrednostni papirji	
							premični		nepremičr					
I. Nabavne in prodajne zadruge	360.207	36	13,111.225	66	5,760.827	66	848.635	83	2,711.061	64	371.945	20	13.362	
11. Mlekarske zadruge ....	130.124	81	604.671	27	1,244.797	38	744.285	41	828.027	23		315.304	75	2.U00	—
HI. Živinorejske zadruge .	.	.	d1.?50	IR	13.9RR	77	9.251	50	69.272	33	200.113	'05	157.526	53	—	—
IV. Vinarske zadruge		37.004	54	1,840.732	25	1,099.711	10	487.927	45	470.929	85	1,419.191	02	—	—
V. Zadružne elektrarne ....	58.112	36	119.602	04	348.649	46	493.224	02	1,850.001	52	192003	13	—	—
VI. Stavbinske zadruge ....	39.129	33	79.906	49	1,197.647	84	390.566	91	5,865.324	08	660.332 82		2 500	—
Vil. Obrtne zadruge		270.784	80	14,680,677	60	10,884.836	36	3,087.277	25	7,203.902	95	664.571	—	68.168	45
VIII. Vodovodne zadruge ....	12.231	54	6.238	21	25.201	80	12.709	56	381.222	10	54.823	56	—	—
IX. Razne zadruge 		40.348	81	2,694.254	16	2,699.017	52	393 252	75	712 280	54	190.191	06	—	—
X. Osrednje zadruge		34.360	58	1,859.100	81	5,418.540	81	685.887	—	5,552 919	—	49.379	74	—	—
XI. Kmetijsko strojne zadruge .	.	34.081	21	58.569	25	36.546	98	816.434	81	133.987	18	40.573	39	500	
	1,057.635|52		35,068.966	51	28,725.028|41		8,029.473	32	25,909.769	14	4,115.842	20	86.530|45	
Nekreditne zadruge							Z	G	U B	A		
	Obratni stroški		Upravni stroški		Odpisi		Popravila		Obresti		Davki pristojbine	
I. Nabavne in prodajne zadruge			4,383.998	34	650.266	36			570.571	27	557.199	63
II. Mlekarske zadruge ....	—	—	662.475	31	459.907	81	—	—	60.545	83	22.699	83
III. Živinorejske zadruge ....	—	—	60 363	24	22.539	34	—	—	13.682	42	8.462	—
IV. Vinarske zadruge . .	—	—-	948.601	91	202.882	88		•	—	102 459	85	261.469	78
V. Zadružne elektrarne ....	—	—	456.104	32	243.546	32	—	—	106.834	04	109.554	01
VI. Stavbinske zadruge	—	—	160.419	49	179.363	27	—	—	197.888	29	31.628	79
VII. Obrtne zadruge . . .	—	—	6,363.018	78	1,592.708	71	—	—	640.384	97	668.157	59
VIII. Vodovodne zadruge . .	—	—	8.469	43	42.565	22	—	—	19.238	23	332	25
IX. Razne zadruge ....	—	—	1,616.629	67	571.986	14	—	—	278.772	53	120.377	42
X Osrednje zadruge		—	—	924.756	98	239.446	75	—	—	941.269	56	227.451	21
XI. Kmetijsko strojne zadruge .	.	122.71570		76.860	74	113.522	09	13.526 55		22.184	32	4.938	—
	122.715|70		15,661.698|21		4,318.734|89		13.52655		2,956 831	31	2,012.270|51	
ladja
		P R		OMET							
Za blago				Izposojila				Naložbe			
prejeto		izdano		prejeto		izdano		prejeto		izdano	
80,579.230	79	78,224.007	75	3,099.578	71	4,520.369	34	16,208 201	62	15,772.661	85
6,379.083	86	5,766.398	15	399.361	76	1,150.526	Sl	1,343.350	84	1,293.355	02
54.621	15	43.085	61	13.158	70	16 922	55	26.266	59	15.211	88
3,944.837	16	3,736.941	55	160.119	57	1,746.063	03	1,501.408	72	3,053.078	08
446.152	29	349.656	16	286.730	04	423.972	86	185.707	93	154.471	03
504.951	25	444.951	96	376 869	76	451.187	72	550.320	70	561.470	58
42,607.625	44	45,574.966	01	9,140.957	86	14,691.657	87	11,146.429	81	10,995.918	74
9.408	70	5 577	—	24.740	2,5	32.591	75	6.147	84	4.767	92
7,483.326	45	9,078.583	85	3,429.261	11	3,499.737	01	4.818.158	80	7.451.224	35
21,466.996	87	20,514.847	82	9,517 129	27	21,845.592	23	1.698	78	317	78
185.947	72	146.410	25	17.659	81	47.501	61	27.888	13	13.180	90
163,662.181	68	163,885.426	11	26,465.566	87	48,426.122	84	35,815.579	76	39,315.658	13
										P A		I V	\				
Deleži pri drugih zavodih		Ostala aktiva		Zguba		Deleži		Upniki		Izposojila		Ostala pasiva		Rezerva		Dobiček	
47 810	75	411.806	50	159.456	64	770.560	99	6,519 833	23	7,846.044	20	2,918.987	45	5,586.409	96	154.512	41
75.084	75	719556	27	303.319	20	199.686	40	1,177 999	64	1.413.631	11	40.412	96	1,521.099	47	114341	49
11.114	50	21.113	45	39.916	51	152.313	60	12.304	12	148.595	91	30. z 08	53	200 600	24	19.024	40
18.237	50	75 602	06	90.267	81	141.487	55	632.025	20	4,307.968	58	120 728	86	301.505	94	35 887	45
1.878	—	355.469	85	71 989	11	1,028.530	—	158 525	40	1,447.431	46	55.497	35	785 736	57	15.208	71
3.342	50	137.814	43	63 138	41	932.399	48	1,989.332	73	3,966.728	06	454.428	27	1,007.593	54	89.220	73
198.041	11	868822	22	77.050	30	1,249.593	84	7,573.746	64	27,102.251	66	246 335	02	1,672.617	11	159.587	77
906	—	70.318	40	15 169	97	28.998	50	138.166	17	336.738	50	5.804	—	66.410	16	2.703	81
671.965	—	2,804.560	68	8.165	96	855.056	—	2,173.051	35	. 6,793.911	22	111.753	16	243.252	25	37.012	50
34.300	—	503.758	68	32.947	57	112.400	—	1,671.934	52	12,378.322	70	—	—	8.536	97	—	—
6.461	50	11.848	47	95.165	34	257.171	80	67.335	57	491.763	95	4.118	—	407.411	61	6.367	20
1,069.150	61	5,480.671	01	956.586182		5,728.198| 16		22,114.254|57		66,233.387	35	3,988.773	62	11,801.173	82	633.866	47
						D	C	) B 1	č	E K				
Kosmata zguba		Ostalo		Kosmati dobiček		Zaslužek strojev		Obresti		Podpora		Ostalo		
26.670	22	1,177.804	92	6,261.024	87			44.680	52	5.200		1,055.605	35	
61.567	22	545.305	27	775.229	01	—	—	22.139	86	22.278	—	992.854	40	
4.236	77	106.786	34	3.276	74	—	—	10.383	21	63.032	15	139.378	01	
—	—	320.957	77	1,238.515	48	—	-	81.919	02	—	—	515937	69	
15 990	86	270.395	49	532.624	85	—	—	31.528	30	2.758	—	635.513	89	
140	—	138.998	36	300.695	28	—	—	122.738	02	20.556	25	264.448	65	
—	—	2,576.545	13	10,624.111	88	—	—	16.775	26	—	-	1,199.928	01	
—	—	39.105	66	26.904	14	—	—	4.694	93	4.262	—	73.849	72	
50.480	43	992.500	10	1,965.809	02	—	—	69.917	10	3.478	50	1,591.541	67	
5.787	—	192.771	37	2,238.947	77	—	—	24	78	20 000	—	275.510	32	
	—	39.309	51	—	—	252.486 88		11.056	07	14.464	75	115.049	21	
164 872	50	6,400.479|92		23,967.139	04	252.486|88		415.857|07		156.029|65		6,859 616	95