Leta Vi., it.59.
PBWBHW PMMW V
V liufetfafti* v t@a*@k 14» marca 1922. Posam. 9,. 75 par.
HIPREJ
dlasiio Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dn»?va po praz-niku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: I* j u b 1 j a n a, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2lh pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 vačunamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 s am 60 p. Dopise frankirajte in podpisu jte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se n e vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Staaovanlsko vprašanje v Ljubljani
Seja ljubljanskega občinskega sveta >
se bo vršila v torek, dne 14. t m. Zanimiva bo posebno takrat, ko pride v raz-mavo nujnost predloga o stanovanjskem davku. Radovedni smo, kako bodo sku- . šali nekateri nagajati že pri nujnosti. Se- ! veda je pa težko javno trditi, da energična rešitev stanovanjskega vprašanja dandanes	i
NE BI BILA NUJNA.
Načrt stanovanjskega davka je snov prav ostrih debat po našem mestu. V kolikor se vrše re debate stvarno, so gotovo razveseljive, kjati v stvarnih debatah se čistijo pojmi in se res loči zrnje od plevela. Ljudstvu se odpirajo oči. Ljudje, ki so v prvem hipu silno nasprotovali takemu davku, polagoma že spoznavajo pomen tega davka ter ga že danes po ogromni večini odobravajo, četudi mogoče še ne v vseh podrobnostih, pa vsaj v principu.
Ljudje se delajo norca...
Iz česa? — Iz načrta stanovanjskega davka. Akcijski odbor, ki je napravil ta načrt, pošiljajo na — Studenec. Res imenitno; škoda, da ni mogoče »neprijetne« ljudi spraviti na varno. Zakaj pa naj bi šel akcijski odbor na Studenec? Zato ker je načrt neizvedljiv! Zakaj pa je neizvedljiv? — Molk... Tu jim zmanjka sape. Bomo pa mi povedali, zakaj je neizvedljiv: zato ker bi morala gospoda plačevati. In tisti, ki bi morali plačati največ, tisti seveda iudi najbolj upijejo. E, zanimive bodo še naše občinske seje!
Ti pa, ki vidiš, da ne boš nič plačeval, ali pa čisto malo, tebi je davek všeč in praviš: zakai ne bi dal malo za tiste, ki nimajo strehe nad glavo? Prav, prav malo ie pa takih, ki bi rekli: veliko stanovanje imam. spodobilo bi se, da vzamem onega pod streho, ki sploh nima stanovanja; pa to me ženira, rajši mu sezidam posebno stanovanje, samo da ne bo revež na cesti.
Tttdi tisti Id že imajo
stanovanje, so se zganili, odkar je predlagal akcijski odbor svoi predlog o občinskem stanovanjskem davku.
V	»Narodu« objavlja g. dr. V. Gregorič svoi načrt, kako rešiti stanovanjsko vprašanje. Članek je stvaren, vendar moramo načrt odkloniti. Nameravana obremenitev davkoplačevalcev na daljšo dobo ie sicer zelo vabljiva, vendar smatramo, da ie stanovanjski davek v svrho zidanja r.ovih stanoVanj potreben in upravičen predvsem danes, ko imajo eni stanovanje, drugi pa ne. Cemu naj pozneje plačuje davek tudi tisti, ki je leta In leta »stanoval« v vagonu? In plačeval bi ga: načrt namreč ne daje upanja na takojšnjo odpcmoč stanovanjske bede, šc manj na Izdamo. Po načrtu.bi se dalo napraviti v dveh letih 40 stanovanj.
Načrt ima pa še drugo hibo, in ta je največja.
Bremena stanovanjskega davka nalaga na stanarino; gostaščina se za nekaj odstotkov zviša, česar bi nihče »občutno« ne čutil. Zopet naj torej plačuje ta davek revež kakor bogatin? Stanarine se gibljejo razmeroma v ozkih inejah. za dostojna stanovanja mogoče 200—2000 K mesečno, in plača naj tisti, ki irna stanovanje za 2000 K samo desettorat toliko kakor oni, ki ima stanovanje z:a 200 K? Ali, številna družina mora imseti večje stanovanje nego samec, davka za nova stanovanja naj na plača samec manj? Ali ne bi bila to krivica? Tu ni ncibene pravične progresije, zato moralno načrt smatrati samo za slaboten poizlkus kapitalistov onemogočiti načrt alkcijskega odbora, ki zanesljivo takoj zmanjša prevelika stanovania in s tem poveča šte-velo stanovanj. Uvaja hkrati izdiatno pro-gresijo davka, tako da bo morali tisti, ki si bo še dovolil luksus velikega stanovanja. ta luksus tudi pošteno plaftati.
ŽELEZNIČARSKE DRAGINJSKE DOKLADE.
Dne 26. decembra je bil v zakonodajnem odboru sprejet zakon o draginj-skih dokladah za nastavljence državnih prometnih ustanov. Z njim so se deloma uredile draginjske doklade za železničarje. V debati o dvanajstinah za marec in april je bil spreiet tudi predlog sodruga Kristana, da se izplačujejo draginjske doklade po tem zakonu.
Pti Pregiedovanju zakonov, ki jih je bil zakonodajni odbor sprejel v zameno za prejšnje naredbe. se je pokazalo, da je bila pri omenjenem zakonu storjena formalna napaka ,ker ni bila naredba zakonodajnemu odboru predložena v predpisanem roku. Zaradi tega je bila zadeva
vnovič predložena zakonodajnemu odboru na rešitev. Poročevalec je ssun predlagal resolucijo, ki je omogočaln priznanje evljavnosti zakona. V nasprotnem slučaju bi bila nastala nevarnost da ostanejo železničarji brez draginjskili doklad sploh.
Po poročevalčevem predlogu je bila stvar jasna. Napaka se je bila zgiodila pri ministrstvu saobračaja, toda nihče ni ugovarjal, da se stvar popravi, tako kakor je predlagal poročevalec in se utrdi veljavnost zakona. Kljub temu je dr. liohnjec predlagal, da naj se otfori debata o stvari. Ob tej priliki je sod Jrug Kristan dejal:
»Gospodje, če bi mogel imeti 'količkaj upanja, da se bo s postopanjem« ki za
predlaga gospod liohnjec, pa »pravil poJo žaj železničarjev, bi ga iskreno podprl. Toda kolikor razumet n o stvari, imamo tukaj na dnevnem Ledu le tisto naredbo, oziroma tisti zakon, ki je bil sprejet dne 26. decembra. V s akdo ve, da nimamo nikakršne kompeten ee, da bi v stvari kaj spremenili. Bojim s e, da bi lahko škodovali železničarjem, če bi tukaj vodili debato, vedoči, da ne more voditi do nikakršnega cilja, in bi s; tern zbudili nade, ki bi se lahko povsem krivo razlagale.
Gospodje, prepričan sena, da se mora položaj našib železničarjev zboljšati, če hočemo dobiti dober pronaet: zakaj če ga hočemo dobiti, moramo imeti dobre prometne nameščence, dobri prometni nameščenci pa morejo biti le ljudje, ki ne bodo stradali, kakor sedaj ifektično stradajo. Obžalujem, gospodje, da se omalovažujejo prošnje železničarjev in da se napram niim ne kaže več dobre volje. Kolikor so mi te reči znane, vem, da se pogostoma odbijajo na tak način, ki mora že sam po sebi ustvarjati nezadovoljnost. Gospodje, narodna skupščina je tista, ki mora regulirati to vprašanje, medtem ko mi tukaj nismo kompetentni, da bf to storiti, in zato želim, da so sedaj stori to. kar ie važno, in to je, da se ta zakon promuigira, da dobi veljavo, iki da ne pridemo v drago nevarnost, nartnreč, da izgubimo zakon zaradi formalne napake, ki ie bila napravljena. Želel bi. da bi se bilo tudi v teh formalnih rečeii pravilno postopalo, ampak iz talce formalne napake ne smemo napraviti nevarnosti, ki bi udarila železničarje. Sem torej za to, da se sprejme način, da ohrani ta zakon svojo veljavnost; vse gospode poslance, ki imajo dobro voljo in ki jim je na srcu zboljšanje našega prometa, pa prosim, da nas podpro, da se zboljša položaj naših železničarjev, ko pride ta stvar na dnevni red v narodni skupščini.«
Resolucija, ki priznava zakonu veljavnost, je bila soglasno sprejeta.
ŠKANDALOZNO in nepošteno postopanje DVEH VIŠJIH URADNIKOV IZ MINISTRSTVA FINANC.
Dne 20. oktobra 1920 so zaplenili organi državnega obmejnega komisariata na Verdu pri Vrhniki po navodilu obmejnega komisarja g. Komaca, židovskemu trgovcu Izidorju Lewy-u iz Sarajeva , 14.020 dolarjev, skritih v kovčegu z dvojnim dnom, katere je Lewy nameraval iz«
I tihotapiti iz Jugoslavije. Slovenski orožniki, ki so sumljivo dno razrezali z nožem in našli dolarje, so prijavili zadevo tudi slučajno na Verdu navzočima uradnikoma. in sicer inšpektorju ministrstva financ Slavomira Petroviču in njegovemu sekreteru Jožefu Zambuloviču. Z tihotapcem Lewy-jem je bil sestavljen zapisnik. denar konfisciran. carinarnica v
Borovnici je cfbsodila trgovca v zapad dolarjev in denarno globo, katero kazen je ministrstvo financ v Belgradu potrdilo, a organom komisariata sta Petrovič in Zambulovič obljubljala zlate gradov^, rekoč: »S vi če .te biti bogato nagradieni.«
—	Minuli so .meseci, »bogme nagrade nema« — žarna n so pričakovali državni organi nagrade iz Belgrada — čekajgrada. Nekoč so vitdeli enega uradnikov. Na vprašanje- je takoi_. potolažil orožnike: »Još ni-ie doš lo rešenje, onda čete dobiti svi.« Stvar s«: ie zdela sumljiva, potrebno bo kontroliraš ti inšpektorja ministrstva financ. mislili so si orožniki. Po velikem trudu je pri* lo velikansko razočaranje. Ministrstvo j financ je s svojim odlokom št. 73.096 od 27. decembra 1920 odobrilo hvatačem nas ;radu u znesku 561.160 kron. katero vsoto na niso dobil hvatači — prečani — riž -eo slučajno navzoča srbska uradnika Pet rovič in Zambulovič. Ljudstvo pa praMi: »Bog. čuvaj nas takih inšpektorjev in kontrolorjev!«
(Prosimo opozicionalne liste za ponatis, zadevo b-orne pa odstopili našim poslancem).
PoilKnt vesti.
-|- Drv<ubt<aj med dvema be igralskima nito/stroma. /ti/jjnister za prosveto Svetozar Pribičfcsv/ič je končno vendarle obvestil ICosto Tii notijeviča, ministra pravde, da bo zahteval od narodne skupščine Proiičevo izr« tvčitev sodišču. Minister Pri-bičevič lioče po dolgem obotavljanju tožiti »nesramiKjga« Protiča, ki ga je krstil s »kriminalnim tipom«. V belgrajskili krogih vlada za to obravnavo veliko zanimanje, . ker ,je bivši minister Protič že večkrat po v) Šaril, da ima za vse svoje trditve dokaj, te in da nai minister Pribi-čevjč kar nasiopi proti njemu. Pravi, da sc prav nič ne boji kakšne Delnice.
-f Zas irupljeno politično ozračje. :Radič, Drinkovj.č in Košutič so v imenu hrvaškega ti doka izdali proglas, v katerem pozivajo celokupen hrvaški narod, naj stoji na straži, ker je priznal namestnik Demetrcmč celo službeno, da je prejela »naroduia obrana« velike vsote denarja v teroristične svrhe. Zastopniki hrvaškega bložka protestirajo, da se istoveti belgrajska vlada z državo ki opozarjajo na posledice-i. Videti je. da se bližamo zelo resnim časom, ki bodo še nadkriljevali prejšnje po svoji korupciji in po smrdljivih poiiitča'ih sredstvih.
+ Avstrijska republika pred vpadom madžarskih toip. Dunajski politični krogi gledajo v madžarski akciji, ki je naperjena proti Burski, habsburška stremljenja za v postavo Habsburžanov na Madžarskem. Madžari zbirajo na nasest v ih bivšega nadvojvode Friedricha močne čete, ki so baje najete za poljedelska dela. Avstrijski politiki so o teh madžarskih ukrepih že obvestil! malo antanto. Vendar pa položaj ni tako kritičen kakor ga slikajo ounajski diplomati, ker zahtevajo Madžari samo popravo mej na avstrijski kakor tudi čehoslovaški strani.
+ Zelo umesten zakonski načrt ločitve cerkve od države — na Češkem. Koncem tega meseca bodo predložili v češkem parlamentu zakonski načrt ločitve cerkve od države, ki ga podpirajo vse 'češke nadredne stranke izvzemši katoliške ljudske stranke. Spor med pripadniki čehoslovaške narodne cerkve in pa med katoličani jc vedno večji in tako so sklenili zastopniki naprednih strank, da bodo z vsemi razpoložljivimi sredstvi delovali, da bo prodrl njihov predlog. S tem za-
konom bodo mahoma rešeni vsi spori, ki nastajajo zaradi cerkvenega imetja med omenjenima cerkvama in ki jih je vse polno zlasti v zadnjem času. — Koliko časa bomo še pri nas v Jugoslaviji trpen cokljo resničnega napredka, ki je ravno jstovetitev cerkve z državo? Ker namreč vzdržuje država duhovnike, morajo ti tako plesati kakor to hoče država. Kar spomnimo se na žalostne avstrijske čase! Komaj pa ie prišel prevrat, so pa tudi že vsi vedeli govoriti o zločinih habsburške družine, ki so 'o malo preje poveličevali katoliški duhovniki do nebes. Kar spomnimo se na podobice, na-katerjh je naslikana bestija Franc Jožef I., ki prejema
—	sveto obhajilo!
+ Zakaj se noče udeležiti Amerika genovske konference. Laški časopisi sodi-
io.	da je Amerika iz različnih vzrokov rxlklonila povabilo zavezniških držav. Glavni vzrok ie nezaupanje v evropsko politiko, ki ni zadnja tri leta pokazala niti nagmanjše volje izkopati se iz gospodarskega kaosa. Genovska konferenca ne bo imela ekonomskega karakterja, kakor trobijo v svet zavezniške vlade, temveč ravno nasprotnega, političnega. Dokaz za ta karakter so ravno politične konference, na katerih samo formalno sklepajo o gospodarskih vprašanjih, s čimer skušajo natresti lahkovernim pesek v oči. Pod evropskimi proračuni bodo toliko časa ječali narodi, dokler ne bodo vlade odpravile velikanske postavke v vojaške svrhe. Vse to pa ie v interesu kapitalističnih vlad. ki so mnenja, da se država pričenja od zgoraj navzdol in ne narobe. V nasprotnem slučaiu bi namreč kaj hitro zginile vse nečedne razmere in takim ljudem bi odklenkalo za vedno. Amerika pa je tudi mnenja, da se mora sovjetska vlada sama pobrisati za gospodarsko obnovo svoje države. Amerika gleda zelo dvomljivo zavezniške vlade, ki se smukajo okoli Rusije, pa sklepajo z njo trgovske pogodbe. Zakaj vsem tem vladam roji po glavi prirodno bogastvo Rusije. ki bi ga hotele dobiti v svoje kremplje. Sev^n je povzročila ameriška nota v tem tona veliko razburjenje v Londonu in Parizu. V Londonu že govore o kriz! angleške vlade, ki jo spravljajo v zvezo s položajem v Ir.diji. katere glavni vzrok pa ie le atmeriško odklonilno stališče. V Parizu pa tudi že govore v diplomatskih krogih v 'popolnem neuspehu nameravane genovske konference. Imperialistični Francozi ile slutijo, da zahteva Amerika v neposrednem smislu revizijo nemške repa raciji ke pogodbe in jih je strah.
-1- N«ivaren položaji v Indiji. Voditelja indijskih nacionalistov so aretirali in ga z močnim spremstvom spravili na varno. Uiiinek te aretacije se bo pokazal v bližnjih dneh in je vsekakor dvomljivo, da bp žel Lloyd George, ki se je odločil za radikalno postopanje, sploh kak uspeh. Angleži postopajo v svojih sebičnih namerah preveič okrutno z indijskim prebivalstvom in se s tem načinom reševanja indijskega vprašanja ne bodo zadovoljili.
O	indijskih grozotah, ki jih povzročajo trgovski Angleži smo že velikokrat pisali. Več bomo spregovorili kakor hitro bodo dospela podobna poročila.
Repertoar nar. gledališča v Ljubljani.
Opera:
Pomieljek. 13. marca zaprto.
Torcfk, 14. marca »Trubadur«. D.
Drama:
Pondeljek. 13. marca *Maryša«. A.
Tonfk, 14. marca zaprto.
USPEH! STAVKE V VRHNIŠKI TOVARNI KONZERV.
8. t. m. so se vršila pri, ljubljanskem nadzorništvu dela pogajanja, ki so se jih udeležili kot zastopniki delavstva: osrednji tajnik živilskih delavcev sodrug Meznarič. sodrug Stanko Likar kot član Delavske zbornice in pet zaupnikov iz konzervne tovarne. Nadzorništvo dela je zastopal g. nadzornik inž. Mihael Mihor, podjetje je pa zastopal ravnatelj del Fa-bro in trg. vodja Franci. Sestavili so dogovor, ki obsega 6 točk:
1. Podjetje prizna brez zadržka delavstva polno svobodo organiziranja v delavskih organizacijah ali političnih organizacijah in mu prizna tudi polno pravico, da si iz svojih vrst voli primerim število zaupnikov, kateri pa se morajo podjetni (kakor tudi nadzorništvu dela) takoj naznaniti in ki imajo praivco, zastopati delavstvo tovarne napram vodstvu podjetja in da tvorijo vez med delavstvom in vodstvom podjetja: na drugi strani imajo tudi dolžnost skrbeti za disciplino po obratnem redu.
2. Delavstvo, ki je dosedaj imelo zraven plače v gotovini tudi še brezplačno stanovanje in hrano, dobi za stanovanje tedensko odškodnino 50 K in za hrano dnevno odškodnino 40 K in to oni delavci, katerim podjetje ne bi na lastne stroške moglo preskrbeti primerne hrane in stanovanja. Delavcem, ki so bili od podjetja urimorani, priskrbeti si v zadnjem času stanovanje in hrano izven tovarne, gre ta odškodnina z onim dnem. ko so si priskrbeli stanovanje oziroma hrarfo izven tovarne ozroina z oni/n dnem, ko so bili vo to primorani. Delavsko kuhinjo obljubi podjetje čimprej zopet upostaviti v obsegu, kakor bo to s koristmi podjetja v skladu in hoče vse tozadevno_na-praviti v sporazumu z delavskimi zastopniki (zaupniki) te tovarne.
3. Reduciranje delavstva, ki bi bilo utemeljeno radi dokazanega delnega ali polnega pomanjkanja dela v posameznih oddelkih obrata ali radi kakega vis-ma-jorja (višje sile), se bo izvršilo samo v sporazumu z delavskimi zaupniki.
4. Podjetje se obveže, da pošlje, ka-korhitro skliče ona ali druga oblast (urad) dosedaj še nezavršena mezdna pogajanja, k pogajanju brezpogojno svojega polnomočfiega zastopnika, ki nikakor ae bo oviran skleniti, kakršensibodi sporazum.
5. Delavstvo prične jutri zjutraj polnoštevilno z delom (t j. 9. t. m.).
6. Delavstvo oziroma noben delavec ne bo radi stavke odpuščen ali preganjan oziroma trpel kako škodo.
Dnevne vesti.
Vrhnika. Članek o Jaki Debeluharju nadaljujemo po mezdnih pogajanjih v kon-servni tovarni na Vrhniki, sigurno pa takoj po 20. marcu, ker morajo biti do tega časa pogajanja dokončana. Delavstvu tovarne pa priporočamo, da se naj čvrsto oklene svoje organizacije, naj nikar ne zaupa vodstvu tovarne vzlic doseženim uspehom, ker je predsednik tovarne Leg-vart s svojim dosedanjim nastopom dokazal, da se ne briga za lastnoročno podpisane pogodbe. Kako bodeta izvrševala podpisani dogovor ravnatelj del Fabro in trgovski vodja Franzi, poročamo svoje-časno.
Kosovo polje. Vsi. ki se zanimajo za naselitev na Kosovem polju, se vljudno vabijo na sestanek dne 15. t. m. popoldne ob 3. v restavraciji hotela »Lloyd«, kjer
se bodo dajale 'tozadevne informacije no SL- Josipu Hekicu, posestniku v Slavonskem Brodu.
Državna posredovalnica za deio, Pri vseli podružnicah Drž. posredov. za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. februarja do 4. marca 1922 dela 307 moških in 169 ženskih delavnih moči. Delodajalci -so pa iskali 152 moških in S9 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 123. — Dela iščejo: vinič. družine, kovinarji, mizarji, kolarji, sodarji, natakarji, natakarice, zidarji, tesarji, strojniki, kurjači, trgov, sotrudniki, sotrudnice, krojači, čevljarji, dninarji, dninarice, šivilje, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: rudarji, mizarji, zidarji, viničarji, vinič. družine, stroj, in stavb, ključavničarji, vrtnarji, čevljarji, kočijaži, trg. sotrudnik železninar, manikirka. služki-nje, kuharice, vajenci, vajenke itd.
Zidani most. Podpisana se iskreno zahvaljujem vsem delavcem in delavkam v cementni tovarni, kakor tudi cenjenem« ravnateljstvu in uradnikom, ki so mi pomagali v moji veliki bolezni z vsoto 465 K. — Marija Peklar.
Bolnišnice se ne bodo zaprle! Zdravstveni odsek za Slovenijo je prejel od ministrstva za narodno zdravje obvestilo, da so za vzdrževanje bolnic v mesecih januar, februar, raarc in april odobreni zadostni krediti in da se ima bolniški obrat v dosedanjem obsegu zopet upo-staviti!
#
VIC PRI LJUBLJANI. V SREDO,
DNE 15. T. M. SE BO VRŠIL OB 19. URI v GOSTILNI »AMERIKA« PROTESTNI SHOD PROTI DRAGINJI. VSI NA SHOD!
Ljubljana.
Občinski svet ima svojo redno sejo v torek, dne 14. marca 1922 ob 5. popoldne. Dnevni red sledi.
Seja odbora podružnice kovinarjev
v Ljubljani se bo vršila v torek, dne 14. marca v društvenih prostorih v Šelenbur-govi ulici zvečer takoj po delu. — Predsednik.
Društvo zasebnih namgščencev. krajevna skupina Ljubljana sklicuje tem potom svoj redni občni zbor. ki se bo vršil dne 29. marca 1922 ob pol 8. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Dnevni red: . 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Raznoterosti. V slučaju nesklepčnosti ob napovedani uri, se vrši občni zbor pol ure kasneje z istim dnevnim redom in je sklepčen ob vsakem številu navzočih. — Odbor.
Mestna aprovizacija ima v zalogi ne-kaj dobre ržene moke. Stranke jo dobe POČenši s pondelikom popoldne v prodajalni na Poljanski cesti št. 15 brez posebnih nakazil. Kilogram bele moke stane 24 K, črne 22 K. Vreče se ne posojajo.
Celje«
Celjska porota. Včeraj so končali razpravo proti morilcem orožnika Petra Majerja, ki so ga ubili v brežiškem okra-Drožnik Majer je šel namreč iskat vojaške dezerterje, ki pa so ga ubili in njegovo truplo zapeljali z vozom v eno uro oddaljen gozd. Zastopniki obtožencev so skusai i iesiti obtožence kolikor mogoče visoke kazni, kar oa se jim ni posrečilo.
I	ako na pi imer so napadali v svojem zagovoru voiaško upravo, ki da .je s svojim početjem zakrivila umor, proti čemur ie
pa odločno protestiral scnalai predsednik.
Sodišče je na Podlagi pravdoreka porotnikov obsodilo: Franceta Varleca in Josipa Kostanjška v smrt na vešalih, Josipa Varleca, ker ni star še 20 let, na 15 let, Martina Cerjaka na 8 let in Josipa Levstika na 6 let težke ječe. Ostali obtoženci so bili oproščeni.
Gledališče. Člani drame Narodnega gledališča v Ljubljani: ga. Juvanova, g. Kralj in g. Gregorin, gostujejo v torek, 14. t. m. s Schonherrjevo 5 dejan-' o dramo: »Vražja ženska« v celjskem mestnem gledališču.
Maribor.
Mariborska porota. V soboto, 11. t. m. je mariborska porota obsodila na smrt na vešalih morilce prevžitkarja Kosarja iz Sladkovcev v ljutomerskem okraju, in sicer: posestnico Marijo Perša, njenega ljubimca Muhiča in njunega pomagača Hojnika. Občinstvo je sprejelo razsodbo z očividnim zadoščenjem, kar je značilno za ljudsko razpoloženje. Poboji, umori in smrtne justifikacije so se v povojnem času tako razmnožile, da bomo o njih obširno spregovorili v najkrajšem času.
Iz sb*ankaB
Spodnja Šiška, Redni občni zbor krajevne politične organizacije SSJ v Spodnji Šiški se bo vršil v sredo, dne 15. t. m. ob pol 20. v »Zadružnem domu«. Dnevni red:	1. Poročilo dosedanjega odbora.
2.	Razno. 3. Volitev novega odbora. 4. Poročilo referenta: Politični položaj. Točna udeležba vseh članov dolžnost. — Odbor.
Vrhnika. Drte 19. marca se vrši shod SSJ. na vrtu gostilne pri Jurci, poroča poslanec sodr. Kopač o položaju: Kam plo-vemo.
BEDA NAŠEGA DiJAŠTVA NA DUNAJU.
Slov. dij. zadruga na Dunaju kot gospodarsko društvo slovenskih visokošol-cev na Dunaju smatra za svojo dolžnost, opozoriti slovensko javnost na bedno življenje svojih članov. To so dijaki višjih semestrov, navezani na tujino, dokler jim domovina ne proži možnosti, dovršiti svoje nauke doma. -- Mirno so kljubovali vsem neprilikam v nadi na boljše čase. Preboleli so marsikatere bridke ure. — Sila jih je privedla tako daleč, da morajo končno spregovoriti.
Od države obljubljena centralizacija štipendij ni bila izvedena — razni študijski fondi so prejeli od vlade nalog, naj oni izplačujejo podpore, zelo pozno, vrhu tega so nekateri (kakor n. pr. zdravstveni odsek) s 1. januarjem sploh ustavili vsako izplačevanje podpor, drugi pa izplačujejo zelo nizke zneske. Poleg tega so cene v zadnjih mesecih rapidno narasle, kar je razvidno iztega, da je stala hrana v menzi v početku šol. leta 21-22 70 a. K. dnevno, a danes 450 a. K. in še nam hočejo s 15. marcem zvišati na 500 a. K. Vsakemu pa je znano, da je hrana v menzi nedostatna. Rajoniran hleb kruha stane 544 a. K., da o drugem ne govorimo. Slično je s stanovanjem. Srečen dotičnik, ki ima stanovanje že od lanskega leta, plačuje ga po 3—5000 a K, ali joj onemu, ki ga je moral letos najeti za 10—16.000 a K!
V	kratkem pa se stanarina poviša za 300 odstotkov. Ali to še ni vse! Kolegnine in takse se po sklepu senata z letnim semestrom povišajo za 500 % — to je na povprečno 50—(>0.000 a K na semester, brez izpitnih pristojbin, ki bodo dosegle skoro isto število. Krona vsemu pa je ogromni padec dinarja napram avstrijski
Kroni. — Pred ogromnimi številkami in neznosnimi razmerami stoji naše dunajsko dijaštvo in išče izhoda. Kam? V Prago? Domov? Pač! nekaj jih je že odšlo domov sredi semestra, nekateri mislijo na Poljsko.
Doživeli smo že marsikatero razočaranje, n. pr. na tukajšnjem generalnem konzulatu, ki smo ga prosili, da nam priporoči prošnjo na ministrstvo prosvete. Imeli smo, žal, matij uspeha kot tovariši v Pragi. Dobili smo namreč odgovor: »Sta ču Vama ja, siromak konzul? Ja Vama jedino mogu spostaviti vozim karta do mariborske policije, koja Vas oprati knči, i novac za voznin stera od vaših.«
'Kov. dij. zadruga ue more ublažiti bed... kcr se sama opira na beraško palico. Ce ne pride pomoč v najkrajšem času, bosta morali dve tretjini tukajšnjih visokošolcev zapustiti Dunaj, ki bo odprt le sinovom, ljubljancem »Fortune«.
Slov. dij. zadruga na Dunaju.
V
Prejeli smo gorenji dopis, ki ga objavljamo v celoti, da spozna javnost pasje življenje našega dijaka v tujini. V tako žalostnih razmerah menda še nikoli ni živel, niti ne za stare Avstrije. Kdo je temu kriv? Mislimo, da bomo dali najprimernejši odgovor z neverjetno indolenco naše vlade, ki ne uvidi, kako živimo mi tukaj v državi, kaj šele, da bi videla, kako živijo naši ljudje, predvsem dijaki, v tujini. Druga krivda pada na javnost, ki vedno nekaj^ govoriči o dijaštvu, »stebru naše bodočnosti«, ne stori pa ničesar, da bi ta steber podprla, da se ne podere. Doživeli smo zadnje dni neverjetno sramoto, da so nam wrangloVski dijaki pokazali, kako bi morali delati za našo študirajočo mladino v tujini. Zganite se vendar! Ne čakajte, da ne bo prepozno! Vi patriotska društva, poglejte okrog sebe, kdo je bolj potreben pomoči: Wranglovcc ali naš človek?! Pomislite nekoliko: od koga bomo imeli mi in bo imelo človeštvo večjo korist — od Wranglovca ali našega človeka?! Vseslovanske sentimentalnosti pustite na stran, da vas ne' bo mladina nekoč preklinjala! Cas hiti proti koncu, v Pragi, v Brnu, na Dunaju in drugod se udaja naš cvet že obupu: zganite se!
Liter vina velja 10 dinarjev, »Naprej« velja za cel mesec samo 10 dinarjev, —> Premišljuj, predno izbereš!!
Gospodarstvo.
= Pretekli teden ie prišlo na žitnem trgu do preobrata. Začelo se je že dolgo pričakovano padanje cen. K temu je brez-dvomno mnogo pripomogla nova naredba o prometu z devizami in valutami, deloma pa tudi lepo spomladansko vreme, radi katerega ie prišlo do številnejših ponudb. Pšenica se je začetkom tedna (Novi Sad, 4. marca) trgovala po 5.12—5.25 dinarjev in to je najvišia cena, ki jo je do-sedai dosegla. Koncem tedna (Novi Sad.
11.	t. m.) je padla zopet na 4.75—4.S7 dinarjev. Koruza se začetkom tedna skoro ni mogla dobiti. Malenkostne ponudbe so se plačevale 3190—3.9,5 Din. Koncem preteklega tedna (Novi Sad 11. t. m.), pa se je z lahkoto dobila po 3.75 Din.
Po svetu.
7~ Svetopisemski nauki. Duhovni gospodje, ki bi nadvse radi pasli delavce kot svoje ovčice in backe, pač dobro poznajo sveto pismo. Saj ga radi citirajo, kadar
je prililta' za fo iii KaHaf je ti!. To spaHa | n- njihov poklic iri tako daleč bi bilo to po- ; polnoma v redu. Ce nam stvar ni docela všeč, imamo za to le razlog, da so gospodje zelo enostranski. Kot dobri poznavalci svete knjige bi morali biti temeljitejši. V svetem pismu stoji tudi izrek, da naj se delavcu ne trga zaslužena plača. Nebeški valpeti gotovo ne bodo tajili tega, ker se jim vsak hip lahko dokaže črno na belem. Sveto pismo ni narodnogospodarska študija, pa se ne more pričakovati, da bo na dolgo in široko razlagalo, kaj je pravičen zaslužek. Za to imamo dandanes druge pripomočke. Nič ne bi bilo težkega izračunati, kakšna plača je pravična. Koliko so vredne surovine, ki jih delavec dobi za obdelovanje se ve. Koliko je vredno izgotovljeno blago, je tudi znano. Koliko pri delu obrabijo strojev in koliko druge- : ga, evenmclno gospodarjevega dela, tudi lahko doženejo. Ali poznajo maziljeni gospodje kakšno podjetje v Jugoslaviji, ld l-lačuje svojim delavcem na tak način? Lahko bi vprašali, kako so kapitalisti ! sploh prišli do tovarn, do železnic, do jam, do ogromnega sveta, do strojev, do surovin. Toda brez obzira na to bi morale biti . delavske plače najmanje dvakrat do tri- I krat tolike kakoršne so. To bi se vjemalo s svetim pismom. Zakaj ne povedo poznavalci svetega pisma in advokati božje pravičnosti tega gospodu Pollaku in drugim? Ker se jim ne smejo zameriti. To je vzroka dovolj!
—	Trocki in ruski jetniki Ko so nekateri tuji časnikarji obiskali ruskega ministra Leona Trockija, da ga intervjuvajo, so ga med drugim tudi vprašali, če mu je znano, da jetniki v ruskih ječali stradajo in umirajo radi bolezni, »če vam jetniki v naših ječah vzbujajo nežna čuvstva« je odvrnil Trocki, »tedaj jih vzemite seboj v svoje dežele, prav radi vam jih prepustimo. Mi postopamo z jetniki na svoj način,« je nadaljeval lakonično, »vi v Združenih državah jih ubijate z elektriko. Well, mi jih ne. Poieg tega se naj Američani, ki žele spoznati, kaj se godi jetnikom vekom revolucij, spomnijo svoje lastne civilne vojne.« S tem je menil zloglasno ameriško jetnišnico Libbi. »Kar se tiče osvoboditve naših jetnikov, ne moremo storiti ničesar, kajti še vedno nimamo miru ua naših mejah. Ukrajinski voditelj Petljura sedi v hotelu v Galiciji in kuje zarote proti nam. Poleg njega so še drugi
Končno si morali zapomniti, Ha umirajo ] gladu tudi ljudje izven ječ in to so zakrivili deloma naši jetniki, ko so pod Kolča-kom uničevali deželo, prejemali zato pomoč od Čehov in denarno pomoč od tujih držav.«	j
— Franclja in cerkve. Kolikor bolj se vdomačuje v Franciji militarizem in kapitalizem, toliko manj demokracije je tam. Militarizem iti kapitalizem nujno potrebu- j je pomoči cerkva, če hoče biti uspešen, i lz tega razloga se je Francija že začela klanjati Rimu. Današnja francoska vlada ni več vlada ljudstva temveč vlada posedujočega razreda. In tako pravi poslednje poročilo iz Pariza, da je dovolila izdanje bonov za 200 milijonov frankov, da se zgradi 3000 cerkvenih poslopij v krajih, ki so bili po vojni opustošenj. Namesto učnih zavodov, namesto zavodov za oskrbo vojnih sirot in pohabljencev bo Francija začela z grajenjem cerkva. Slava Franciji — božje oko plava nad njo, sama je pa podvržena kurji slepoti.
— Novo sredstvo proti sifilisu. V francoski akademiji znanosti je dr. Roux predaval o znamenitem francoskem izumu, ki se tiče zdravljenja sifilističnih. — Gre za medmišično injekcijo bizmutovih soli. Kakor je poročal omenjeni zdravnik, je ozdravilo na stotine bolnikov, katere so lečili s tem zdravilom.
UTRINEK.
Nobena religija ni mogla iztrebiti iz človeka živajskih instinktov, kajti če je na eni strani navajala človeka k dobremu, je na drugi strani blagoslavljala umor in dokler so imele religije več posvetne moči, so same morile. Ka.i je bila inkvizicija drugega kakor zverinska žeja po krvi — po umorih? Iu kaj je blagoslavljanje armad drugega kakor odobravanje umorov? V vsakem človeku spi tudi zver, in v mnogih ne spi ampak jo vedno pokonci. Kdor je imel priliko videti plemenske izgrede, ali linčarske drhali. ta je videl zveri v človeških podobah. Nobena vera ne napravi iz človeka resničnega človeka. Kadar bodo iz človeštva iztrebljeni živalski instinkti, takrat že ne bo več vere v nebeški rai »na drugem svetu«, človeštvo se pomika naprej po poti razvoja v pravo civilizacijo potom vzgoje, vsaka generacija pomeni več človeka in manj živali. Tako bomo šli še dolgo naprej, zelo dolgo, čez nekaj
sloleTij bomo morda ze Talo dateč, d&. bo umor zelo redka stvar. Justičnih umorov rakrat ne bo več, pa tudi vojen ne bo. Kdor bo hotel videti topove, jih bo lahko gledal samo v muzejih, morda tudi na kakih javnih prostorih. Sedaj se je propaganda proti vojni šele pričela med ljudmi in buržuaznimi nazori. Predno bo odpravljena, morajo biti odpravljeni vzroki, ki vodijo do organiziranih morij. Te vzroke odpravi šele socializem. Kadar pride, bo pomenil največji korak v zgodovini človeštva iz barbarizma v resnično civilizacijo.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
UH, fUmBU US ra 6
===== REGlSTBDVAK.t ZP.SBSS 2 SMEJIMO ZSVEZO. ===== TESKOtHME 2A SOS.S, ŽUPANSTVA en uaaas.
PEEJSS PLAKATE IN VA3ILA ... HA SH©»S (N VESELICE
LETNE ZAKLJUČKE
MflJMOBESJNEJSa OSEBB& 2» TISKANJE CASGPiSOtf, KHllfi, SROŠUR 5?Q. STEREOTIPIH. LITOGRAFIJA.
(plahte) ali šotarska pokrivala (Zeltbliitter) se iščejo v nakup. Ponudbe jo nasloviti pod šifro ,Plahte" na anoneno družbo ,Aloma Companya, Ljubljana, Kongresni trg ?>.
»tribuna**
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Najcenepu dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in ponlltlanje.
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
 -------------------
I
Neraztržljivi kavčukovi podpetniki za čevlje.
išče za takojšnji nastop industrijsko podjetje v Sloveniji, ki je popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisa\!, ima lepo ročno pisave ter je izurjena v strojepisju in stenografiji Lastnoročne pisane prošnje s kratkim opisom dosedanjega službovanja in s fotografijo naj se pošljejo na upravniStvo
... tega lista pod številko 1922.-------------
-■ --------------------------  ■	—■-•	T
Medli, Rakove Zanki,
prej A. Zanki stnesi.
Tcvarna kemičnih fin mefn fearv ter §ak@w
Centrala: Ljubljana ti z o. z Skladišče: Novisad.
Telefon 64.	Brzojavi	MERAKL,	Ljubljana.	Telefon	64.
EmaiSni tlaki. Prav Slrraeiž.	za poti©.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse, vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveib), strojno olje. karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. .,MERAKL", Lak za pode. „MERAKL“, Linoleum 'lak za pode. „MERAKL", Emajlni lak. „MERAKL“, Brunohne. ====== t&Riki so zažasne ne razpošiljalo t =====
»Pošljite naročnino!"