Glas KRANJ, 23. NOVEMBRA 1956 LETO IX. — ST. 93 DIN 10.— Izdaja: OO SZDL / Direktor-. Slavko Beznik / Ureja: Uredniška odbor / Odg. urednik: Miro Zakrajšek Tel. uredništva 476/397 — Uprave 475 — Tek. račun pri Komunalni banki Kranj št. 61-KB-1-Z-135 - Izhaja v ponedeljek in petek Naročnina: letna 600, mes. 50 din Glasilo SZOL za Gorenjsko Gorenjske KAKO SKUŠAJO POVEČATI PROIZVODNOST DELA V NEKATERIH MANJŠIH PODJETJIH NA GORENJSKEM „Roleta": Večja disciplina kolektiva in stalni sestanki obratovodij „Pilarna": Niso še napravili analitskega popisa delovnih mest Proizvodnost dela v gorenjskih, podjetjih je sedaj nedvomno osrednji problem številnih sestankov in razprav na delavskih svetih, upravnih odborih in tudi v medsebojnih pogovorih delavcev. ,t V večini primerov pa je opaziti, da je problem proizvodnosti dela in proizvodnje še vedno le ekonomsko - tehnično vprašanje vodilnega strokovnega kadra v podjetjih, še vse premalo pa pojmovanja, da je to tudi naša poglavitna družbeno - politična naloga. Kako je s tem v nekaterih manjših podjetjih na Gorenjskem? Ko smo zastavili tovarišu Jožetu kov sestanke, (kjer se pogovorimo o Toporišu, predsedniku upravnega od- vseh perečih proizvodnih problemih v bora podjetja »Roleta - mizarstvo« iz obratih in v vsem podjetju, tako da Kranja vprašanje, kaj so že ukrenili, napake sproti odpravljamo. To se je kaj pa še nameravajo storiti, da bi po- pokazalo kot koristna oblika dela. večali proizvodnost dela v njihovem — Ali ste zadnje dni razpravljali podjetju, nam je odgovoril: o ikakšnem konkretnem primeru slabe O »Tako na sejah delavskega sveta organizacije dela ali nizke storilnosti? kot upravnega odbora redno razprav-- f) »Razpravljali smo že in tudi še bolj amo o tem, ikako bi izboljšali organi- mo o našem obratu na Polici, ki je u-zaeijo dela v našem podjetju tet po- polnil mesečno proizvodnjo v okto-večali sito.ril.nost. To nam je deloma bru le s 54%- Vse kaže, da je pri že u&pelo...« tem primeru največja krivda v ne- — Mlako? delavnosti kolektiva tega obrata, so pa q{ »Na podlagi večje discipBne v ko- bržkone še drugi problemi s tem v lektivu, z boljšo organizacijo dela v zvezi. . .«, je zaključil tovariš Topo-obratih, kjer smo odpravili nepotreb- riš. ne in nezaželene zastoje,, smo uspeli Pilarna »Triglav« iz Tržiča je prav- doseči večji proizvodni učineik. Po- zaprav majhno podjetje, saj zaposlu- pravili smo tudi norme, vendar so je le 48 delavcev in uslužbencev, pri tem težave, ki'nam jih brez nase V razgovoru s predsednikom delav- volje narekuje tržišče. V delo spre- akega sveta tega podjetja Alojzijem jemamo nekatere nove izdelke, kate- Šmejdom smo zvedeli, da se v tem rih proizvodnja teče morda mesec ali podjetju še niso lotili analitske ocene dva ::n je zatorej težko takoj v za- delovnih mest. četku postaviti realne norme, ker je g, »v lastnem podjetju nimamo dopremalo časa, da bi jih temeljito pre- vojj strokovnjakov, ki bi lahko uspeš-Studirali. — Nato pa že pride do n<) izvršili popis delovnih mest,« je uvedbe novega izdelka v proizvodnjo.« dejal tovariš Smejd, »Zato sedaj sku- — Kako pa poteka popis delovnih šamo ustanoviti komisijo, katere člani est? ni bi bili strokovnjaki iz drugih pod-f) »Tega smo že napravili in sprejo- jetij v Tržiču. Le-ti bi nam poma-tmamo delovno silo le na podlagi ugo- ga\[ pri tem delu. — Kdaj nam bo to tovitev komisije, ki je ta popis opra- uspelo, sicer še ne vemo!« vila. — Ja, še to: vsako soboto imajo v podjetju so normirali vsa tis/ta pri nas vodje delovnih grup in oddel- delovna mesta, ki jih je sploh mogoče ■ normirati. Tudi novi premijski pravilnik imajo že sestavljen. Na podlagi tega pride v poštev za premiranje trinajst delovnih mest, menijo pa. da bo mo.ralo še kako delovno mesto V sredo popoldne je bil v Mestnem odpasti od premiranja zavoljo tega, gledališču na Jesenicah politični aktiv ker se bo bržkone izkazalo, da ni eko- komunistov Železarne Jesenice, ki se nomske utemeljenosti za to. ga je udeležilo okrog 400 komunistov To je le nekaj besed — nekaj dejstev! Kaže pa, da so se tudi v manjših podjetjih lotili reševanja problematike okrog proizvodnosti dela, kar je brez dvoma pohvalen pojav. I. A. HITREJŠE IN UDOBNEJŠE ^ROMF^NE ZVEZE Avtobusno podjetje »Transturist« iz Škofje Loke izboljšuje prevoz potnikov v Poljanski in Selški dolini. Pred kratkim je nabavilo dva nova avtobusa, ki so ju izdelali v it ariborski tovarni avtomobilov. — Ta "vtobusa žo obratujeta, pridružili pa se jima bodo bržkone kmalu še drugi občini dela v organih samoupravljanja okrog tritisoč ljudi V občinskem ljudskem odb. Kranj je 45 odbornikov, v 16 svetih ljudskega odbora dela 147 državljanov, v 2" krajevnih odborih pa 167 ljudi. Krajevni odbori se kar uspešno spo-prijemljejo z drobnimi krajevnimi za- v njih pa sodeluje 595 članov. V teh no upravljanje pri Občinskem odbo- samoupravnih organih je razmeroma ru SZDL Kranj, in sicer ob uvodnih še kar precej žena (320). Vprašanje za- besedah predsednika Občinskega od- se je, ali naj bodo potrošniški sveti horr. SZDL tov. Martina Koširja. Na tudi pri trgovskih poslovalnicah kmetijskih zadrug, kjer so že upravni od- devami (urejanje poti itd.), premalo pa bori. Praksa kaže, da bi bili potroš-sodelujejo t zadrugami, s šolskimi in niški sveti potrebni pri zadružnih po-potrošniškimi sveti itd. V delavskih slovalnicah, v katerih večinoma kupu- svetih .in upravnih odborih (delavskih svetov je 52, od tega 22 v industriji), ki so se izmed organov samoupravljanja, še najbolj uveljavil, je ©krog tisoč delavcev in uslužbencev. jejo delavci in uslužbenci. O potros- tej seji, ki je bila ID. t. m., je komisij" sklenila, d?, bo postopoma proučila problematiko z vseh področij samoupravljanja. Najprej bo — na prvi prihodnji seji — analizirala dejavnost delavskih svetov, nato pa bo- niških svetih velja v kratkem pripom- do prišli na vrsto hišni in potrošni-niti še to, da so mnogi izmed njih za ški sveti. O analizah in predlogih ko- zdaj le na papirju. V 140 hišnih svetih, gospodarijo z ogromnimi osnov- Razmcroma slabše delajo ti organi v nimi sredstvi, je okrog 600 ljudi. V nekaterih manjših podjetjih, kjer občini jo tudi 28 šolskih odborov z subjektivne sile niso tako močne ko* 243 člani. v posameznih večjih kolektivih. Te številke smo zabeležili na prvi Potrošniških svetov je v občini 108, seji komisije za delavsko in družbe- Sestanek aktiva ZK jeseniške železarne SLAVNOSTNA ŠTEVILKA »GLASA GORENJSKE« OB DNEVU REPUBLIKE BO IZŠLA V PONEDELJEK, 26. T. M. RAZEN TEKOČIH VESTI BODO V TEJ ŠTEVILKI, KI BO IMELA 12 STRANI TEKSTA IN VEC STRANI OGLASOV, TUDI RAZGOVORI IN DRUGI PRISPEVKI S PODROČJA DELAVSKEGA IN DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA TER KOMUNALNEGA SISTEMA, DRUŽINSKA, PIONIRSKA, KMETIJSKA, KULTURNA IN ŠPORTNA STRAN, REPORTAŽE IN CRTICE, ZANIMIVOSTI, DVE NAGRADNI KRIŽANKI IN SE MARSIKAJ. NASLEDNJA ŠTEVILKA »GLASA GORENJSKE« (PO DNEVU REPUBLIKE) BO IZŠLA V PONEDELJEK, DNE 3. DEC. T. L. UREDNIŠTVO IN UPRAVA in članov SZDL. Sekretar tovarniškega komiteja Ivo Saksida je prebral sklepe predhodnih konferenc v podjetju, nakar je povzel besedo član CK ZKS Tomo Brejc in nekatere sklepe podrobneje analiziral. Poudaril je nujnost pravilnih odnosov do vodilnih uslužbencev, odpravo nekaterih problemov v kadrovskih domovih in men-zah ter dejal, da je treba posvetiti več pozornosti delavcem. Kritiziral je zavlačevanje izpolnjevanja nekaterih sklepov. Dotaknil se je tudi zunanjepolitičnih dogodkov. Tržič za Dan republike Tržičani imajo obširen program za počastitev »Dneva republike«. Ze v dneh od 17. do 25. novembra bodo prireditve Avto-moto društva in pa prvenstveno tekmovanje v streljanju z tračno puško. V sredo, 28. novembra 1956 bo proslava za šolsko mladino, zvečer pa slavnostna akademija v Cankarjevem domu, kjer bo izvedla bogat spored t)PD »Svoboda«. V četrtek, 29. novembra 1956 bo navsezgodaj budnica, nato Stafetni tek »Dneva republike« v izvedbi TVD »Partizan« Tržič, patrolni *tafetni tek s streljanjem in ob 10. uri slavnostna seja Občinskega ljudskega °dbora Tržič. Popoldne bodo tradicionalne krožne avto-moto dirke. Ob 18. uri bo slavnostna seja TVD »Partizan«, sprejem mladincev v članstvo in ^delitev diplom v domu Partizan. 30. novembra bodo izleti v partizanske kraje, Ob 9. urri pa je namizno-teni&ki turnir v Domu »Partizan«. r NAS RAZGOVOR »Vse vloge so mi enako ljube . . .« Prešernovo gledališče v Kranju ima še vedno premalo igralcev, zlasti moških. Zaradi tega bi bilo delo gledališča močno ohromljeno, če ne bi bilo v Kranju nekaj starih igralcev — amaterjev, ki kljub temu, da so v drugih poklicih, redno delajo tudi v gledališču. Obiskali smo enega izmed njih, Janeza Grašiča, in ga prosili, naj nam pove kaj o svojem gledališkem delu. Prav rade volje nam je ustregel. — Se še spominjate svojo prve vloge? — Kaj se je ne bi. Bil sem star sedemnajst let, ko sem nastopil v Medvedovi tragediji »Za pravdo in srce« kot graščak Eržen. Povedal sem štiri stavke. .. — V kateri vlogi ste nastopili največkrat? — Kot Lovec v Goljevi »Sneguljčici«. S to vlogo sem praznoval februarja 1953 tudi tridesetletnico igralskega udejstvovanja. V njej sem nastopil 54- •krat. Skoraj prav tolikokrat sem Igral Jošta Celjskega — če seštejem FALSTAFF Janez Grasič v »Veselih VVindsorkah« predst. Kreftovih »Celjskih grofov« in Zupančičeve »Veronike Deseni-ške«. — In katera vloga vam je najljubša? Tu je Janez Grašič malo umolknil. — Hja, — je potem de- jal, — saj skoraj ne bi mogel reči. Vse vloge so mi enako ljube. Ja, zelo rad sem igral Falstaffa v Shakespearovih »Veselih VMndsorkah«, Kalandra v Cankarjevih »Hlapcih^, starega Pernjaka v Preži-hovega Voranca »PernJakovih« .. . Preigral sem skoraj vsega Cankarja: dr. Grozd v »Za narodov blagor«, Kalander v »Hlapcih«, župan v »Pohujšanju«, Kantor v »Kralju na Betajnovi«. — Menda delate tudi v pevskem zboru? — Pojem v Prešernovem zboru. Tri leta sem bil predsednik zbora, zdaj pa sem moral to funkcijo odložiti. Je le preveč — služba, pa še zbor in gledališče. Kolikokrat sem tekel zvečer z vaje na vajo, az Glasbene šole v gledališče! — Upam, da vas bomo še mnogokrat videli na odru? — Igral bom, dokler bodo ljudje zadovoljni z menoj. Cez tri leta grem v pokoj, potem se bom lahko še bolj posvetil gledališču. Poslovila sva se. Čakalo ga je delo, saj sem ga ujel kar v njegovi pisarni v kranjski »Komunali«. Doma sem listal po jubilejni izdaji Gledališkega lista PG iz leta 1953 ko je Janez Grašič praznoval svoj igralski jubilej. Popisa vseh njegovih vlog nisem našel v njem. preštel pa sem važnejše vloge, ki jih je Grašič odigral v tridesetih letih, bilo jih je petdeset. Do danes se jim je pridružilo gotovo še petnajst pomembnih vlog . . . Potem sem se spomnil njegovega Okrogličarja v filmu »Na svoji zemlji*. In v ušesih mi je odmeval Grašičev stavek iz zaključka četrtega dejanja Cankarjevih »Hlapcev«: »Jaz sem Kalander, kovač — kdo bi rjd še kaj vedel?« mm misijo pa bo Občinski odbor SZDL razpravljal na svojih plenarnih sejah. z-k Z malenkostno preureditvijo je uspelo podjetju IBI v Kranju povečati proizvodni plan za 46 odstotkov Ze dlje so v tovarni IBI v Kranju razpravljali o možnostih za razširitev podjetja in povečanje proizvodnje. Po načrtih bi nova tovarniška hala, skupno z nabavo nekaterih motorjev za tkalniške stroje, stala okrog 50 milijonov dinarjev, kar je bilo za podjetje neuresničljlvo. Pomagali so si drugače. Preuredili so stare prostore in nnmest;li tako vse obstoječe in stare demontirane tkalniške stroje v eni hali. Tako so dosegli enak učinek, ča ^ izvzamemo nabavo pogonskih strojev, za kar pa so porabili le 2,5 milijona dinarjev. Rezultati teh del pa se bodo pokazali posebno še v prihodnjih letih. Združitev tkalniških strojev v en' hali in montaža demontiranih statev je tako omogočila, da bo Industrija bombažnih izdelkov povečala letni plan od 2,650 000 m2 letos, na 3,756 000 m* blaga v prihodnjem letu. Pni tem, ko se bo tako količinski plap povečal za 46%, pa bo v tovarni zapcslen'h le 33% več ljudi. Število sttetev se bo od 148 povečalo v prihodnjem letu na 211, v začetku leta 1958 pa bo predvidoma imelo podjetje že 222 statev. Zaradi razširitve tkalnice bo treba odpraviti ozko grlo, ki s tem nastaja v predilnici. Zato so v te namene že sestavili elaborat, po katerem bo predilnica lahko krila potrebo tkalnice. Slrokovno usposabljanje vodilnega kadra v BPT Da bi kar najbolj sistematično prešli na sodobno organizacijo dela, so v Bombažni predilnici in tkalnici začeli s strokovnim usposabljanjem vodilnega kadra. Skozi tečaje za praktično priučeva-njo vodilnega kadra (PIV metoda) je šlo doslej že 80 vodilnih delaVcev oziroma uslužbencev. V kratkem nameravajo osposobiti še nadaljnjih 140 do 150 ljudi v tovarni, medtem ko so enega poslali v nadaljevalni »trenerski« tečaj v Ljubljano. — Začeti pa mislijo tudi z izpopolnjevalniml tečaji zr. delavce in uslužbence. I. A. s šejk občinskega ljudskega odbora khanj ZBORI VOLIVCEV BODO V KRANJSKI OBČINI V ZAČETKU DECEMBRA 10 milijonov posojila za gradnjo zdravstvenega doma — „PuSkarna" in ,.Kov£nar" se bosta združila v eno po djelje Dnevni red občinske seje dne brano je bilo poročilo Sveta za občinskegr. družbenega plana za vesticijah, razen tega pa m> odbor »Puškarne«. Določili so tudi to, da cembra. Svet za plan in finance v svojem poročilu ugotavlja, da so bile posamezne vrste dohodnine nerealno planirane in jih ne bo mogoče realizirati. Najslabšo so pritekali dohodki sklad« za .zidanje stanovanjskih hiš. davek na plače, zvezni prometni davek, obresti na osnovna sredstva, ostanek dobička gospodarskih in družbenih organizacij, davek na maloprodajni promet ter prometni davek na vino in žganje. . Dohodki sklada za zidanje stanovanjskih hiš so bili v 9 mesooh 6-stvarjeni le s 56,3%, kar je za 19% premalo. To je povzročila predvsem naknadna sprememba predpisov za plačevanje tega prispevka. Določeno je bilo, da se plačuje ta prispevek na območju, kjer so bile plače ostvarjenc in ne na sedežu, kjer se izplačujejo. V gradbeništvu se torej na pr. plačuje prispevek v tistem kraju, kjer ima podjetje gradilišče. Isto velja za trgovsko in gospodarske organizacije. Drugi vzrok, da omenjeni dohodki niso bili zadostno realizirani, je nov način odvajanja pokojnin. Zvezni prometni davek je bil realiziran s 65%. To je posledica zastoja na tržiščih in znižanje cen tekstilnega blaga. Svet za trgovino je ugotovil, da bo pri nekaterih trgovskih podjetjih in trgovinah treba povečati odstotek od prometa za plače, pri drugih pa zmanjšati. To bo vzpodbudilo večjo prizadevnost, kolektivov. Ljudski odbor je na predlog Sveta za plan in finance sprejel sklep o najetju dolgoročnega posojila za gradnjo zdravstvenega doma v znesku 10 milijonov dinarjev, za dokončanje elektrifikacije vasi Planica in Lav-tarski vrh 2 milijona dinarjev, za elektrifikacijo vasi Cepulje 1 milijon dinarjev, za vodovod na Trsteniku 1 milijon dinarjev in za ureditev planinskih pašnikov 500.000 dinarjev. Iz nerazporejenih sredstev, ki jih dolguje občini tovarna »Iskra«, bodo obnovili sejno.,, dvorano, 'dobavili telefonsko centralo za nove upravne prostore, plačali načrte za nadaljevalna dela v stražiški šoli in mizarska dela v blokih na Zlatem polju, kar znaša 2,754.000 dinarjev. Za adaptacijo šole v Dupljah je bil določen del sredstev, ki jih ima občina v dobrem pri ^Komunali« in znašajo 5,700.000 dinarjev. 3,700.000 din ostane še za načrt stanovanjskega bloka Zlato polje in za nekatero adaptacijo stanovanjskih zgradb. Odborniki so so nadalje zediniii za predlog, da so podjetji »Puškama« in »Kovinar« združita v novo, močnejše podjetje. Za sklicanje zborov volivcev so določili dneve od 2. do C\ decembra. V mestu bodo na njih razpravljali o predlogu odloka za novo hišno 20. t. m. je bil precej obsežen. Prc • plan in finance o uresničevanj«; leto 195C, poročilo o gospodarskih in-niki ponovno sklepali o likvidaciji bodo zbori volivcev od 2. do 9. dc- oštevilčenje in preimenovanje nekate-nih ulic, o uporabi sredstev za stanovanjsko izgradnjo, o otroškem vrtcu in šolski kuhinji. V volilnih enotah na podeželju pa bodo na dnevnem redu razprave o zazidljivosti zemijišč, upravljanju pokopališč in drugih tekočih zadevah. J. O. JUBILEJ POMEMBNE ZDK^VsTVhWE USTANOVA Obisk Vide Tomšičeve in prof. Novaka v kranjski porodnišnici Obletnica ustanovitve Porodnišnice v Kranju Pripravljenost vsak dan in ob vsaki uri V ENEM LETU 1110 ROJSTEV — PRI ŽENAH. KI OBISKUJEJO POSVETO VALNICE, JE ODSTOTEK PORODNIH NEPRAVILNOSTI ZELO MAJHEN Porodnišnica na Gašteju v Kranju jo bila ustanovljena lani v prvih dneh novembra. To je bil za Gorenjsko pomemben dogodek. Upravnik dr. Igor Veter je ob otvoritvi v nekaj skromnih besedah obljubil, da se bodo vsi, ki delajo v ustanovi, potrudili izpolniti svojo dolžnost. To so tudi storili, četudi delo ni bilo lahko. Zavod zaposluje dva zdravnika — tO sta dr. Igor Veter in dr. Srečko Rai-ner — razen tega pa še 15 zdravstvenih uslužbencev, ki v Izmenah opravljajo službo na petih delovnih mestih. KLjufo obremenjenosti se osebje n' omejilo le na kurativno dejavnost v ustanovi, temveč opravlja tudi zdrav-stveno-prosvetno delo na terenu za čina boljšo zaščito matere in otroka. Ustanova ima porodniški in ginekološki oddelek s 40 posteljami. Na porodniškem oddelku je v teku leta rodilo 1092 mater. Med njimi je bilo 472 delavk v industriji, 258 žena fizičnih delavcev, 141 delovnih inteligentk, 5? žena delovnih inteligentov, 122 žena kmetovalcev, obrtnic 11, žena obrtnikov 21, študentk 7. Številni porodi so tudi združeni s komplikacijami in opravljenih je bilo kar 390 operacij. Med novorojenčki je bilo 500 deklic, aktualno vprašanje Nekoliko pozno je sicer že, vendar smo kljub temu vprašali direktorja edinega grosističnega podjetja s sadjem in zelenjavo na Gorenjskem »Sadje«, tovariša Jarca, naj nam odgovori na vprašanje: — Ali so gorenjska industrijska središč?, preskrbljena z ozimnico? Odgovoril nam je: , »Tako Kranj, Jesenice kot Tržič in drugp, mesta so popolnama preskrbljena § krompirjem, jabolki, zeljem in drugim. Tega blaga letos ni primanjkovalo in ga. tudi ne bo!« dečkov pa 610. Nedonošenčkov se je rodilo 53 in zanje ja kasneje v veiiki meri skrbela otroška zdravnica dr. Vela Tumova. V vsem tem obdobju v kranjski porodnišnici niso izgubili nobene žene. Na ginekološkem oddelku se je zdravilo 726 pacientk. Tu so zabeležili 535 operativnih posegov. Mednje spada tudi 71 komisijsko odobrenih prekinitev nosečnosti iz socialnih in zdravstvenih razlogov. >Naj govore številke!« je dejal dr. Igor Veter, ko je na slavnostni seji upravnega odbora za prvo obletnico prebral poročilo o delu. Ce ga prelistamo, kljub skopim in suhim ugotovitvam lahko vidimo, da je bilo v obdobju enega leta za vso opravljene nalogo treba precej požrtvovalnosti. »Pripravljenost vsak dan Ob vsaki uri« je delovno geslo v tej ustanovi. Zcne, ki. so tu rodile ali se zdravile, vedo povedati o dobri negi in skrbi zdravnikov, v katere so dobile izred • no zaupanje. O vsem tem sem se lahko prepričala ob svojem obisku v ustanovi. Tisto popoldne je imel dežurno službo dr. Rainer. Prijazno m neprisiljeno je pri viziti nagovoril vsako bolnico, jo vprašal, kako se počuti, kakšne težave ima itd. Ce mu je potožila o hujših bolečinah, je obljubil, da ji bo pomagal z ustreznimi zdravili. Zeno, ki je čakala na operacijo, je z bodrilnimi besedami opogumil, da se bo vse dobro izteklo. V vseh sobah so bile bolnice vesele njegovega obiska. Med porodnicami sc bile najbolj zadovoljne mamice, ki so prvič rodile: Ena sina, druga hčerko, tretja pa celo dvojčke. Tudi brez transfuzije ni šlo. Nekatere mamice so bile še slabe, blede, ostale pa so si že opomogle po težkih trenutkih in so pričakovale odhoda domov. Porodnišnico zapustijo matere z otroci navadno po sedmih dneh. Veliko žena, ki rodijo na Gašteju, obi skuj o tudi posvetovalnico za noseče, ki jo vodi upravnik dr. Veter. Združena je z ginekološko ambulante. V posvetovalnico je zahajalo 595 nosečnic. Pri tem delu je bilo odkritih 119 primerov obolenj in nepravilnosti. Vse bolezni so zdravili, tako da «0 žene prišle na porod ozdravljene. V kratkem bodo odprli posvetovalnico tudi v Skofji Loki in Tržiču. Dr. Veter je izjavil, da ženam pred porodom priporoča.] o obisk predavanj o nosečnosti, porodu, o ciljih modernega porodništva, o Readovi metodi, pravilnem oblačenju, prehrani in higieni. Uspeh tega zdravstveno - prosvetnega dela ni izostal. Zene, ki so obiskovale posvetovalnice in se držale zdravniških nasvetov, imajo pri porodu mnogo manj težav in porodnih kompkli-kacij. Trenutno je zavod v zelo težkem položaju in nujno potrebuje nov avto-klav za sterilizacijo perila in instrumentov. Začasno je priskočila na pomoč klinika v Ljubljani, vendar to ne moro biti trajno, razen tega pa samo zvišuje ceno oskrbnega dne. Avtoklav stane 1 milijon dinarjev. Zavod teh sredstev nima, zato je upravni odbor sklenil obrniti se za pomoč na kranjska podjetja, posebno še na tekstilne tovarne, ki zaposlujejo pretežen del ženske delovne sile. Podjetja tu ne bodo smela stati ob strani, saj prihaja v porodnišnico večina žena iz industrije in bo to pomoč lastnim delavkam. V razgovoru s pomočnikom upravnika, tovarišem Šinkovcem sem izvedela, da se v zavodu z dr. Vetrom na čelu vsi trudijo za znižanje cene o-skrbnega dne. Ta znaša zdaj 1500 dinarjev. T Tudi na novo bolnišnico za porodništvo in ginekologijo s približno 100 posteljami žo mislijo. Podatke za izdelavo osnutkov pridno zbirajo, da bi bili načrti lahko čimprej izgotovljeni. Jožica Ogrin ■ TE DNI PO SVETU £i Zelo veliko pozornost je vzbudi'-nedavni obisk delegacije poljsko republike na čelu s prvim sekretarjem Poljske delavske partije Vladislavom Gomulko v Moskvi. Vsa svetovna javnost je z vel:ko pozornostjo spremljala razgovore med tema dvema državama. Deklaiacija, ki so jo objavili po končanih razgovorih, vsebuje vse tiste elemente, na podlagi katerih gradi Poljska svojo zunanjo in notranjo politiko. $ Poljski sejem pa je v sredo odobril poročilo predsednika vlade CYRANKIEWICZA o razgovorih ki jih jc imela poljska vlada in partijski*, delegacija, v Moskvi in sprejel skupno poljsko - sovjetsko deklaracijo. O razgovorih v Moskvi j„ Cy-rankiewicz izjavil, »DA JE MOSKOVSKA DEKLARACIJA ZELO POMEMBNA ZA STIKE MED SOCIALISTIČNIMI drŽavami in DA POMENI POMEMBEN KOrak V URESNIČENJU IDEJ, SPREJETIH NA XX. KONGRESU KP SZ, o katerih lahko rečemo, čo bodo dosledno vplivale na oblikovanje politike mednarodnega delavskega gibanja, da bodo p» odstranitvi napak in pačenj, podedovanih iz stalinskega obdobja, odprlo zmagovito obdobje v boju zr. socializem, fi V Egiptu še vedno ni popolnega miru. Tudi francosko-britanske tir izraelske čete se še niso začele umikati z zasedenega področja kljub temu, da je že več kot 700 vojakov — pripadnikov vojaških policijskih enot Organizacije Združenih narodov že nekaj dni stacioniranih v Egiptu. C» Generalni sekretar OZN Dagg HammarskjSld pa si močno prizadeva, da bi prišlo čimprej do uresničenja resolucije Generalne skupščine OZN o umiku okupatorskih sil z egiptovskega ozemlja. Le-ta. je zahteval od Velike Britanije, Francije in Izraela pojasnila, zakaj še niso umaknili svojih čet iz Egipta. S sestanka z zunanjimi ministri teh treh dežel je zahteval, d?, čimprej odgovore na naslednja vprašanja: C> Koliko so se čete doslej že umaknile, kakšne načrte imajo vlade v zvezi z umikom in zakaj še niso umakni'i svojih čet v skladu z resolucijami OZN. Vlade bodo na ta vprašanja, kot trdijo, v najkrajšem času odgovorile. f— KRATKO • Zaradi tehničnih ovir so morale izostati vesti naših dopisnikov. LJUDJE IN DOGODKI Sovjetsko-poljski odnosi na novi poti »Sli smo v Moskvo z mešanim-; občutki . . .« je dejal prvi sekretar Združene delavske partije Poljske Vladi-slav Gomulka cb koncu poljsko-sovjet-skih razgovorov. Nerazčiščeno vzclu--je odnosov med Moskvo in Varšavo prav gotovo ni bilo preveč prijetna napoved za začetek razgovorov v Kremlju. med poljsko in sovjetsko delegacijo. Zato je obisk poljske vladne in državne delegacije v Moskvi pomc-njJ. več ko* samo vljudnostni obisk sosednjih državnikov. Zadnji, dogodki na Poljskem, od oktobrskega VIII. plenuma CK Združene PlSE NAS STALNI ZUNANJEPOLITIČNI SODELAVEC MARTIN TOMA2IC delavske partije Poljske pa vse do danes, so pokazali, da je novo vodstvo, izvoljeno na tem plenumu, trdno odločeno ubrati drugačno smer. To je pot; demokratizacije, boja proti birokratizmu, Stalinizmu in vsemu tistemu, kar je v zadnjih letih zaviralo ur-pešen. razvoj socializma v državi. Toda te težnje novega poljskega vodstva, ki ima za seboj trdno podporo ljudstva, niso naletele v vseh trenutkih na razumevanje v Moskvi. Zato je bilo od sedanjega obiska odvisno, ali bodo v CK KP SZ in v sovjetski vladi uvideli potrebo, da vzpostavijo odnose s Poljsko na- enakopravni o-snovi, na načelu nevmešavanja in spoštovanja neodvisnosti, ali pa bodo skušali obdržati stare stalinske metode podrejanja vzhodnih držav politiki diktiranja iz moskovske centrale. Zatorej ni nič čudnega, če je Gomulka izjavil, da je odhajal v Moskvo z mešanimi občutki. Kljub tej negotovosti, kakšen bo izid potovanja in razgovorov v sovjetski prestolnici, pa niti za trenutek ni bilo mogoče dvomiti, da bi bilo to Gomul-kovo pot moč istovetiti, s spokorniškim vračanjem v Canosso. Ukrepi, ki so jih storili pred odhodom v Sovjetsko zvezo, pričajo, da je novo poljsko vodstvo trdno odločeno nadaljevati pot samostojno graditve socializma, v skladu s posebnostmi in različnimi pogoj' na Poljskem. Korenito so začeli čistiti državni in partijski aparrt in odstranili konservativce in b'rokrate. Toda niso se ustavili samo pri izločanju osebnosti, ki so bile krive za škodljivo in nepopularno politiko v preteklosti, marveč so začeli tudi z oprijemljivim'' ukrepi dokazovati ljudstvu, da je konec vladavine stalinistično diktature in da je Poljska na resnični, poti socialistične demokracije. Delavski sveti postajajo stvarnost in bodo z novim letom prevzeli planiranje proizvodnje v svoje roke. Pospešena decentralizacija državne uprave dajo vedno več pobude v roke lokalnim organom. Vrsta zakonov odpira vrata novemu in demokratičnejšemu pojmovanju socialistične graditve. Skratka, Poljaki so trdno sklenili napraviti križ čez stare metode in nekdanji stalinistični, birokratski sistem. Komaj mesec dni je preteklo, odkar so v Varšavi izvolili novo vodstvo, vendar je Poljska do danes že temeljito spremenila svoj značaj. In kar je najvažnejše: pr^ tem uživa nedcljcno podporo vsega ljudstva. To je dejstvo, ki ga priznava celo zahodni tisk, ki sicer nI preveč naklonjen nepristranskemu gledanju na dogajanja v vzhodnih državah. Ta novi zamah socializma na Poljskem, je zdaj dobil tudi priznanje v Moskvi. Sovjetsko-poljska vladn:- i a partijska deklaracija, uzakonjuje resnično socialistične odnose med obema deželama. V začetku besedila obe strani podpisnici ugotavljata nekatere istovetne poglede na mednarodna dogajanja: soglasno obsojata napad na Egipt, izražata podporo Kadarjevi vladi na Madžarskem, zahtevata sprejem LR Kitajske v ZN, terjata pospe-Sltev pogajanj o razorožitvi in prepovedi atomske oborožitve itd. Kar zadeva medsebojne odnose, deklaracija sprejema načela miroljubnega sožitja, med katerimi so načela o popolni enakopravnosti, ozemeljski nedotakljivosti, državni neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanju v notranje zadeve. To so načela, ki so nam znana že iz beograjske in moskovske d. kla* racije, sklenjene med jugoslovanskimi in sovjetskimi voditelji. Čeprav so se sovjetski voditelji ravnali po teh načelih v odnosu do Jugoslavije, jim niso hoteli priznati veljave v odnosu do vzhodnih dežel. Obe deklaraciji, je zadnjič dejal v Pulju predsednik Tito, pa »sta bili po našem mnenju namenjeni širšemu krogu razen Jugosla- vije in SZ«. Ce bi jih omejili samo na odnose med dvema državama, i o-tem bi nujno izgubili vso veljavo in verodostojnost. Sovjetska vlada je sicer 3C. oktobra objavila deklaracijo o odnosih med socialističnimi državami, toda izjave na papirju je treba podkrepiti tudi z dejanji. Čeprav je sovjetsko-poljska deklaracija v bistvu spet le papirnata izjava, je vendar ukrep, ki napoveduje, da je sovjetsko vodstvo začelo z drugačnimi očmi gledati na razvoj vzhodnoevropskih dežel. Deklaracija je pokazala, da četudi dežele vzhodne Evrope niso podrejena Moskvi, ampak vzdržujejo z njo stike na temelju enakopravnosti, s tem ni niti najmanj ogroženo njihovo prijateljstvo do SZ, še manj pa usoda socializma v teh deželah. NasproLno; takšno prijateljstvo je lahko še bolj iskreno in trdno, graditev sociaLzma pa še bolj z navdušenjem in poletom sprejeta med množicami. Kljub temu, da so bili odnosi med Moskvo in Varšavo zadnje dni precej napeti, vendar ni bilo niti trenutek mogoče računati, da bo poljska delegacija postavila na kocko vprašanje poljsko-sovjetskega sodelovanja. Na razgovorih je šlo le za to, da ugotovijo, na kakšnih osnovah in načelih naj bi to sodelovanje in medsebojni odnosi temeljili v prihodnosti. Odgovor je bil tak, kakršen je v današnjih pogojih edino mogoč: spoštovanje neodvisnosti, priznavanje enakopravnosti in vzdrževanje od vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Takšen, potek razgovorov je posledica tudi dejstva, da imajo »delavski razred in komunisti na Poljskem široko obzorje in dobro vedo, kakšno podporo jim lahko nudi SZ«, je dejal predsednik Tito. TODA ZANIMIVO KAKO BODO VELJALE ŽELEZNIŠKE POVRATNE VOZOVNICE za 29. NOVEMBER Glede na to, kako bodo veljale nedeljske povratne vozovnice za praznike ob 29. novembru, je Generalna direkcija jugoslovanskih železnic odredila, da bodo povratne nedeljske vozovnice veljale za razdaljo do 600 kilometrov, in sicer od srede, 28. novembra, opoldne do nedelje, 2. decembra, opolnoči, za povratek pa od četrtka, 29. novembra, opolnoči do ponedeljka, 3. decembra, opoldne. v OBJEMU PLANIN BOSTA OSTALA DO POMLADI Reševalne ekipe so končno izgubile upanje, da. bi pred zimo mogle najti trupli, ponesrečenih planincev, Štupar-ja in Zupana. v zadnjem tednu so tri ekipo gorskih reševalcev ponovno preiskovale kraj nesreče. Na plazu pod Brano so sondirali ves teren do roba prepada. Ugotovili so, da je snežni plas: odnesel trupli v prepad bržkone šc tisti dan, ko je kamniška reševalna ekipr, v snežnem metežu zastonj poizkušala priti do kraja nesreče. Tudi kopanje v snegu in sondiranje terena pod prepadom jc ostalo brez uspeha. Plazovi so nagrmadili pod prepadno steno šest metrov debelo plast snega* ki so jo nove padavine še povečale* tako da ni več nobenega upanja n» uspeh. z iskanjem bodo lahko nadaljevali šelo spomladi, ko bo sneg začel kopneti. ZAPRLI SO CESTO V Mostah pri Komendi so zaprli t9 prome'; z vsemi vozili cesto, ki vodi mimo novega gimnazijskega poslopja-Preme'; so usmerili po vzporedni cesti v smeri proti Topolam. Ukrep utemeljuj ejio z ugotovitvijo, da so vozila motila pouk v razredih, ki so obrnjena proti cesti. Ko bi bilo tudi drugod možno posnemati Moščane! vršič vabi: Na Vršiču jc zadnje dni zapadlo »a 70 em stare podlage še 20 cm pršiča-Za praznike se torej obeta po naših gorah dobra smuka. Koče na Vršiču bodo vse štiri dni odprte in bodo sprejemale prve letošnje smučarje. JESENICE : KAC CELOVEC 6 :1 V sredo zvečer je bila odigrana °a jeseniškem umetnem drsališču prija~ teljska hokej tekma med hokej klubom Jesenice in hokej klubom KA^ iz Celovca. Rezultat polčasov: 1 : 0, 2 : * in 3:0, tako da je bil končni rezultat 6:1 za Jesenice. Jeseničani) so bih nadmočni nad gosti, ki so igrali v oslabljeni postavi. Sodila sta Kozjt'k in Božič. Tekmi je prisostvovalo okrog 800 ljudi. U- 2 Glas ST. 93 / 23. NOVEMBRA 1956 Gorenjske kaj bo s triglavskim parkom? Menina se odpira svetu Zaradi „starih pravic" preti napredku — V nevarnosti jc eden najlepših predelov alpske flore na svetu Ni namen tega članka povzročiti med Bohinjci hudo kri. Trezno in premišljeno je treba s sku pnimi močmi rešiti boleč problem: zaščititi je treba lep predel slovenskega alpskega sveta od Preho-davcev do Kanjavca in do vrhov okrog Bohinjskega jezera. To področje je znano po izredni alps'-i flori daleč izven meja naše domovine. Cvetje pa iz leta v leto propada, ker se tod pase živina... Pravda za pašo in proti njej ima že dolgr« zgodovino. Leta 1£71 je prišlo v Bohinju do pravcatega kmečkega punta, ker je takratni lastnik teh področij — Kranjska industrijska družba — prepovedala pašo. Po prvi svetovni vojni pa so Bohinjci vendar-lo popustili vsaj toliko, da so pristali na pogodbo, da. 20 let v tako imenovanem Triglavskem parku ne bodo pasli živine. Pogodba je potekla prav v času, ko je izbruhnila druga sve-tovn?. vojna. Po vojni pa so se po planinah pod Triglavom spet oglasili kravji zvonci. Na planino pri Utah in na Lopnščico so prignali vole. Kljub naporom oblastnih organov vse doslej ni bilo mogoče urediti zadeve. Bohinjci se sklicujejo na stare pravice in pri tem pozabljajo, dr. le-te niso prav nič v skladu z novimi potrebami. Ce se uniči edinstven park alpske flore, bo Bohinj izgubil precej privlačnosti, ki bi privabljala v te kraje nove in nove turiste. Turizem pa. je nedvomno ena najvažnejših gospodarskih panog bohinjskega kota. Druga plat medalje se nam odkriva, če upoštevamo, da bi vso živino, občni zbor zveze rezervnih oficirjev na bledu Garnizon iz Bohinjske Bele je nudil članom ZROJ izdatno pomoč ki se sedaj pas« na Utah in na Lopn-ščinici, lahko brez Tkcde pasli na drugih planinah. Po izjavi tamošnjih pastirjev je n. pr. samo na planini Gov-nač prostora, šo za 200 glav živine. Nadalje je zanimivo, da se prav v času, ko se pristojni organi (Svet za pro-sveto in kulturo OLO Kranj) najboij trudijo, da bi rešili ta problem, število živine v Triglavskem parku povečuje. Lani se jc ra tem področju paslo 45 volov, letos pa jih je bilo že 88. Pripravljati so se že začeli tudi, dr. zgradijo staje. Se res ne bi dalo urediti zadeve brez prerekanja? Z nekaj dobre volje bi se to vsekakor dale urediti! Republiški Svet za prosvete in kulturo je že aprila letos imenoval v ta namen posebno komisijo, sestavljeno iz strokovnjakov in domačinov. Zal se komisija vse doslej ni sestala. Zimski premor bi bil za razgovore najprikladnc jši čas. Stvari bi bilo treba rešiti tako, da bi se na področju Triglavske1?.-!, parkr. paša prepovedala, z melioracijo ostalih planinskih, pašnikov pa zagotovilo dovolj krme za živino. •ik Nov planinski dom pod Vivodnikom Pod Vivodnikom, ki je s svojimi 1503 metri najvišji vrh Mcnine, raste iz tal v okrilju temnih smrekovih gozdov ponosen planinski dom. Planinskemu društvu iz Gornjega grada, ki se je — s krepko podporo Planinske Zveze Slovenije seveda — lotilo gradnje, gre zasluga, da bo dom v kratkem lahko sprejel že prve goste. Prostor za novi dom so izbrala nedaleč od mesta, kjer je stala lesena Kocbekova planinska koča, ki je po prvd svetovni vojni pogorela. Za zidani dom je ta teren preveč plažo vit in vlažen, zato so novo zgradbo postavili na trdno skalo in jo obrnili proti planinam. pa so napravili in žgali v neposredni bližini gradilišča. Medtem ko jih je opeka, ki so jo morali po strmi poti spraviti v višino, stala 22 dinarjev, so bili stroški na planini izdelane komaj 9 dinarjev. Veliko jedilnico že ogreva krušna peč, v kateri vsak dan pečejo svež kruh za delavce, ki opravljajo zadnja dela prod zimo. V nadstropje in podstrešje so že montirali vodovod. Veranda še pred zimo ne bo zastekle-na, zato jo bodo zavarovali z deskami. Spomladi bodo uredili vseh 7 sob v obeh nadstropjih. Skupno ležišče — ločeno za moško in ženske — bo lah- V nedeljo, 18. novembra je bil na Bledu občni zbor rezervnih oficirjev. Udeležilo se ga je nad dve tretjini članov. Vseh skupaj je 121, vendar pa nekateri še vedno niso vključeni. nizaoiji nudil garnizon v Bohinjski Beli, ki je rezervnim oficirjem izvajal taktične vaje z minometalci. Premalo pa je stari odbor skrbe' za strokovno in politično izpopolnjevanje Delo upravnega odbora od zadnjega rezervnih podoficlrjev in mladincev občnega zbora je razmeroma zadovoljivo, toda slabše kakor v lanskem letu. Odbor je organiziral 8 predavanj, za katere pa bi moralo biti več zanimanja. Res aktivna je bila le polovica članstva. Veliko pomoč pri izvajanju študijskega programa je irga- 62 LET TOVARNE „PLAMEN" 16. novembra 1894. leta — pred 62 leti, so v Kropi ustanovil prvo zadrugo za železarsko obrt in druge izdelke iz železa, socialistično podjetje, ki ni JLA bo treba o pomenu in vlogi naše imelo strojev, primernih obratov, armade nekdaj in danes spregovoriti predvojaške vzgoje. Za naprej je zanje že sestavil poseben študijski program, razen tega pa bodo povabljeni tudi na predavanja, ki jih je sprejel glavni odbor ZRO na razširjeni seji sekretariata za oficirje. — Izvedli jih bodo v tesnem sodelovanju s tovariši iz garnizona v Bohinjski Beli, ki bodo teme dopolnili s skicami, zemljevidi in poučnimi filmi, hkrati pa bodo poslali tudi predavatelje. Z njihovim sodelovanjem bodo tudi izvedli samostojne taktične vaje. V zvezi z letošnjim jubilejnim praznovanjem Dneva opreme in potrebnega kapitala. Bilo je brez delovnih izkustev. Od takratne oblasti ni dobilo potrebne moralne pomoči, toda s pogumom in vztrajno, železno voljo članov je v dobi 62 let nastalo današnje podjetje »Plamen^ — tovarna vijakov in žebljev v Kropi. Zadruga je v letu 1947 prišla v državni sektor, leta 1950 pa je podjetje prevzel v upravljanje delovni kolektiv. Kljub zastarelim strojem se je pmizvodnja glede na predvojno že povečala za 200%. Letos bodo izdelali kljub omejitvam električne energije nad 3250 ton izdelkov. Za naslednje leto pa je delavski svet sprejel družbeno- zadolžitev 3600 ton izdelkov, v skupni vrednosti več kot milijardo dinarjev. tudi šolski mladini, da bo pravilno cenila našo vojsko. Prav tako bi bilo potrebno tesnejše sodelovanje armade z ljudstvom vsaj tam, kjer se vojaške enote. J. B. Težave pri dobavi gradbenega mate- ko sprejelo 60 gostov. Sobe pa bodo riala na tako višino je graditeljem raznih velikosti. Smotrno so urejeni pomagala premagovati gozdna žičnica, prostori za umivanje, sušenje obleke, iz največjih zadreg pa jih je rešila shramba za smuči. Pitno vodo daje iz-iznajdljivost. Upokojeni gozdar Jože virek, ki nikoli ne usahne, vodo za Urank, ki nadzoruje gradnjo, pozna ostale potrebe pa bo hranila velika vse skrivnosti planinskega sveta. Za- cisterna. to ni bilo težko najti primernega pe- Pod planinskim domom je na pla-ska za betonska dela. Apno so žgali ninl Gospojni KZ Gornji grad zgra-kar na planini, 20.000 komadov ~^eke dila pred tremi leti planinski stan, v katerem je bilo prostora tudi za večje družbe planincev. Velik obisk je opravičil težnjo po gradnji planinskega doma. Tako bo zdaj Menina odprta svetu. Herojska partizanska Menina, ki krije v svojih temnih gozdovih in obširnih pašnikih toliko grobov nra-brih borcev! Vsa leta okupacije so se odigravale na njenem prostranem hrbtu ogorčene borbe. Mnogi tur.sti bi jo radi obiskali in ostala dalj časa v tem lepem kotu Kamniških planin, pa razen planšarskega stana na Bibi do zdaj ni bilo primernega zavetišča. Odslej bodo zaživela smučišča na Me-nini, dotok turistov in izletnikov s štajerske in kamniške strani pa bo narasel, brž ko bo planinski dom odprt in stalno oskrbovan. To bo gotovo že takoj spomladi. Z. PLANINSKI DOM NA MENIN1 V domu, kj bo kmalu dograjen, bo prostora, za več kot 100 ljudi. dohod je z Gornjega grada Najbližji i odnos do učiteljice Učiteljica v Krizah mora zaradi nerazumevanja zmrzovati v nezakurjeni sobi Stanovanjske težave so skoraj povsod enake in povsod je težko dobiti stanovanje tudi za učiteljstvo. Letos sta bili v Križah pri Tržiču nastavljeni dve učiteljici začetnici. Šolskemu upravitelju je uspelo najti začasno V zadnjih petih letih so nabavili več stanovanje pri dveh družinah — z za-strojev in so nekoliko izpopolnili za- gotovilom občine, da je ta rešitev le starele obrate. Letos bodo dokončno začasna, ker občina pripravlja z adap-sestav.ili načrte in elaborate za novo taci jo nekega poslopja v Pristavi stal-tovamo jeklenih vijakov, ki jo bodo no stanovanje za učiteljstvo. Iz raznih pričeli graditi brž ko bo mogoče. vzrokov pa so se adaptacijska dela za- V zadnjih letih so sezidali tudi dve vlekla. dvostanovanjski hiši, upravno poslop- Medtem ko je ena izmed uč'teljic je, člani kolektiva pa s pomočjo to- našla pri družini, kjer stanuje, vso varne »Plamen« sindikalni dom — dom oskrbo, čeprav so se domači morali kulture, v katerem preživijo delavci zelo utesniti, je naletela druga, ki dobršen del svojega prostega časa. C. r. DANAŠNJI ŠTEVILKI NAŠEGA LISTA PRILAGAMO POLOŽNICE VSEM NAROČNIKOM, KI SE NISO PORAVNALI NAROČNINE IN JIH PROSIMO, DA TO STORE ČIMPREJ. UPRAVA stanuje v Pristavi pri Frančiški Moč-nikovi, na precej drugačne prilike. Frančiška Mcčnikova je pred časom dala spremeniti stanovanje v prvem nadstropju tako, da je iz kuhinje podrla zidan štedilnik in spremenila kuhinjo v sobo "brez možnosti ogrevanja. V to sobico je na prošnjo šolskega upravitelja sprejela novodošio učiteljico. Kot. že rečeno, dogovor je bjl res samo za dva meseca, čeprav Močnikova te sobice sama zase nujno ne potrebuje. Mcčnikova ima zase, za 16 let starega sina in 11 let staro hčerko kuhinjo, spalnico in dnevno sobo. Ker so se dela pri adaptacij; poslopja, kjer se pripravlja stanovanje za učiteljstvo zavlekla, trenutno učiteljica ne more iz stanovanja. Medtem pa je prišla zima in mfnz. Sobica, v kateri učiteljica stanuje, nima peči. Našli smo železno pećico -gašperček, da bi ga postavili v sobo. Temu. pa se jeMoenikova uprla. Vzrok je seveda dovolj prozoren. Kljub jasnemu zagotovilu s strani stanovanjske komisije in osebnem zagotovilu predsednika občine, da bo dobila učiteljica drugo stanovanje takoj, ko bodo dela končana, lastnica ne dovoli postaviti v sobo pečice — baje ima po nekih predpisih pravico, da brani. Tako mora telesno šibka učiteljica ves dan. razen kadar je v šoli, prebiti v nezakurjeni sobi in zmrzovati. Moč- nikova se izgovarja, da je lahko čez dan v njenem stanovanju. To pa je le izgovor. Nihče ne bo šel vasovat k ljudem, kjer čuti, da je odveč in kjer komaj čakajo, da bi izginil. Mislim, da je najmanjša ugodnost, ki jo mora imeti mlad učitelj, miren in topel prostor, kjer se lahko zbrano pripravlja za pouk in študira. Jasno je, da brani lastnica postaviti v sobo pečico samo zato, ker ne zaupa oblasti, da bo po odhodu učiteljice speit sama razpolagala s sobo. Tak odnos do oblasti je precej čuden in mu je osnova goli egoizem. Vse skupaj je sicer majhen problem, ki pa vendar ogroža zdravje človeka in ubija ves idealizem mlade učiteljice ob vstopu v službo. K. J. 62o/o OTROK V ZGORNJI TUHINJSKI DOLINI PODHRANJENIH ZAPISEK NA RORU Kam z mlekom? Na občnem zboru kmetijske proizvajalne zveze v Kranju so razpravljali med drugim o zanimivi temi: kam z mlekom, ki ga ima baje kranjska mlekarna že mnogo več, kot ga potrošijo Kranjčani in okoličani. To jo prvič po vojni, da mleko ostaja celo v zimskem času. Povprečno prodajo mlekarne in privatni kmetje v Kranju 5000 litrov mleka na dan. Torej približno četrt litra na prebivalca. To je še vedno precej nizka potrošnja. Vzroke zanjo je treba iskati v ceni mleka. Zato se nam zdi več kot čudna odločitev mlekarne, da bo presežne količino mleka prodajala v Beograd. Cista cena za liter mleka bo pri tej trgovini znesla dinar manj kot~je prodajna cena mleka v Kranju. Mar ne bi bilo koristneje, če bi kranjska mlekarna raje razmišljala o tem, da bi mleku znižala ceno Kar v Kranju? S tem bi bil problem odvisnega mleka na najpreprostejši in za ljudi najboljši način rešen. —ik Gost bi rad bral časopis Kolodvoru .najbližji gostinski lokal nekje na Gorenjskem. Ob pol desetih dopoldne. Za mizami sedi nekaj ljudi, ki čakajo na vlak. Toda vlak bo pripeljal šele čez dobre tri četrt ure. »Bi lahko dobil kak časopis?« vpraša gost natakarico. Le-ta. mu brez besede prinese in Izroči »Ljudsko pravico«. »Ta je pa še včerajšnja in sem jo že prebral. Nimate še današnjih časo- Z?. izboljšanje zdravstvenih razmer deno je, da se v šolski ambulanti en-n?. ozemlju kamniške občine so bile krat v letu pregledajo vsi šoloobvezni pred dvema mesecema, ustanovljene otroci v občini. Ker je teh otrok 3200, posvetovalnico rc. žene In otroke v bi bil potreben stalen zdravnik, ki bi Pisov?« Pravi gost. Motniku, Tuhinju, Crni In Komendi, se posvetu zdravstvenim razmeram *Ja- saJ danes je petek, ko »Ljud- Delujejo vsakih 14 dni. Z novim le- šolske mladine. Ustanovljena bo tudi ska Pravica« ne izhaja.« odvrne nata- tom bodo odprli tudi novo zdravstve- športna ambulanta za vse športnike karica in odhiti spet k točilni mizi. no ambulanto v Komendi. Na obšlr- In telovadce na ozemlju občine. Na to se Pa najbrž niti ona niti nem terenu bi moralo delati vsaj pet Sedanji avtopark rešilne postaje v »Pravnik nista spomnila, da bi naro- medfcinsklh sester, medtem ko sedaj Kamniku Je pri koncu moči. Za na- ^i,a So kak đruS časopis, tako da bi to službo opravljajo le tri. bavo novega, rešilnega, avtomobila Je tuđi ob Petkih z njim lahko postregla V Gornjem delu Tuhinjske doline bilo že mnogo prizadevanja in potov, &ostom- A1» ne spadajo h kulturni po P~. nI mogočo dobiti posojila, in ven dar Jo v kamniški občini 10 industrij skih obratov. Z. so bili zdravniški pregledi otrok na šolah v Motniku, Snltaliču, Tuhinju in Smartnem. Ugotovili so, da je 62 odstotkov otrok podhranjenlh. Mlečne kuhinje, ki delujejo na teh šolah, so brez dvoma nujno potrebne. Predvl- Na temeljih zadružnega doma v Kovorju bodo gradili stanovanja Temeljno in kletno zidovje zadružnega doma v Kovorju je bilo že zdavnaj zgrajeno, nato pa je delo zaspalo. strežbi v gostinskih lokalih tudi časopisi, ki jih številni gostje radi prebirajo, ko se na poti pb opravkih od-počijejo za četrt urice v kakem lokalu, ali ko čakajo na vlak? V katerem kraju, v kateri gostilni so jo to zgodilo? To bi lahko povedal! Vendar — čemu bi to še posebej omenjal in očrnil eno samo gostinsko podjetje? Saj bi mu skoraj storil krivico, ko pa. kar večina izmed gostinskih Načrti za stanovanjsko hišo v Tržiču so pripravljeni Občinski ljudski odbor Tržič je že Upravni odbor zadruge je na zadnji podjetij še vedno dopušča tako, na pripravil načrte za stanovanjsko hišo, seJi sklenil, da bodo gradili, novo pogled morda nepomembno, dejansko ki jo bodo gradili ob Cankarjevi cesti stavbo drugod in stavbišče zadruž- pr. kar precejšnjo pomanjkljivost v in jo še letos skušali spraviti pod noga doma odstopili ObLO Tržič. KZ postrežbi. z-k streho. Hitro napreduje tudi gradnja Kovor ima sama premalo investicij- __ skih sredstev in bo prosila za najetje kredita, da si bo lahko zgradila novo upravno poslopje, v katerem bo tudi zadružna trgovina, mlekarna in mesnica. V drugem nadstropju bodo uredili dvorano za kulturne prireditve trgovske in stanovanjske hiše na Ravnah ter gradnja stanovanj pri Para-grajcu In v Sebenjah. Upravni odbor v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič je na zadnji seji sklenil, da ustanovi stanovanjsko zadrugo. Podjetje bo preskrbelo interesentom potrebna zemljišča in načrte Seminar za personalno službo v Ljubljani Zavod za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu, ki je isto- JESENISKA RAZGLEDNICA Naša industrijska središča so ob silo vitem razvoju tovarn zapostavila stanovanjsko gradnjo. Tako je prišlo do pojavov, kot je ta, ki ga kaže naša slika: v baraki stanuje 8 delavskih družin, med njimi je 20 otrok izpod desetih let časno tudi republiški center za izo- KZ Kovor upa na pomoč občine, ki brazbo kadrov, je od 5. do 11. t. m. pa je za sedaj še ne more dobiti. V priredil v Ljubija.nl informativni se- Interesente, ki želijo z;dati, bo poki i- Kovorju so predvsem potrebni trgov- minar personalne službe. Poseča ga calo na razgovor. Doslej se jih je ja- ski lokali, ker je sedanja zadružna tudi pet uslužbencev iz gorenjskih vilo že 58. V zadrugo bodo lahko trgovina v neprimernih prostorih. Na podjetij. Udeleženci bodo na tem se- vstopill samo delavci in uslužbenci temeljih zadružnega doma Kovor bo minarju izpopolnili strokovno znanje, podjetja BPT. Kredit bodo najemali občinski ljudski odbor gradil stano- ki je potrebno za opravljanje perso- postopoma. J. V. vanjske poslopje. J. V. name službe. SV. 93 / 23. NOVEMRR \ Gorenjske V RADOVLJIŠKI OBČINI SO SKLICALI ZBORE VOLIVCEV Volilci so razpravljali o zazidalnih območjih in o uslano-vitvi vodne skupnosti za desni savski breg Tržiške skrbi in problemi Volivci v radovljiški občini so razpravljala te dni na svojih zborih o predlogu, občinskega odloka o zazidalnih območjih in o poročilu Sveta za socialno skrbstvo. Izvolili so tudi šolske odbore in svete pri kinematografskih podjetjih. Na desnem bregu Save — kjer razen v Kropi — še nimajo vodovoda, pa so volivci razpravljali tudi o ustanovitvi vodne skupnosti. Ko prebivalci občine razpravljajo o zazidalnih območjih, ki merijo 76 ha, nekaterim sicer ni prav, da bodo spadala njihova zemljišča v ta območja, drugi spet bi radi imeli svoje parcele ravno na teh območjih. V splošnem vzeto pa ljudje odobravajo predlog odloka, ki bo preprečil, da bi še nadaiie kvarili prikupno podobo gorenjske vasi. BELEŽKA TAK MOJSTER NE BI SMEL IMETI VAJENCEV Zgodilo se je v prvem razredu kovinarjev na Vajenski šoli za razne stroko v Kranju. Razrednik je s primernimi besedami razdelil učencem obvestila, s katerimi sporoča šola mojstru in staršem uspeh učencev. Miren fant v zadnji klopi zaihti in skrušen pove, da svojemu neuspehu ni sam kriv, češ da nima nikoli časa za učenje, razen ob nedeljah. Fant ima samo mater, očeta so mu Nemci ustrelili. Letos se je začel učiti pri kleparskem mojstru Francu Bajžlju v Naklem. Do pred kratkim je začenjal delati vsak dan ob šestih zjutraj, opoldne ima petnajst do dvajset minut časa, da poje skromno mrzlo kosilo, nato pa mora zopet delati do sedemnajste ure, največkrat pa še dlje. Le ob sobotah konča delo ob šestnajsti uri. Tudi ob torkih in sredah, ko mora k pouku in je po Zakonu o vajencih prost del?, v delavnici, mora priti po končanem pouku v delavnico in io pospravljati. Mojster mu za to delo res daje mesečno »celih« petsto dinarjev več, kot mu pripada po uredbi. Celo na prošnjo njegove, matere, mojster ni odstopil od tega, da bi fanta manj zaposloval. Zgodilo pa se je tudi, da ga je poslal namesto v šolo, na delo v Kropo. Ali se mojster Bajželj ne zaveda, da je odgovoren za razvoj mlađeg?, človeka in mar ne ve, da obstoja Zakon o vajencih? Takšno izrabljanje mladega fanta presega vse meje. Zato je treba takim ljudem kot je mojster Franc Bajželj onemogočiti, da bi še v naprej izrabljal vajence. D. O. Zelo so volivci na sedanjih zborih pozdravili ustanovitev vodne skupnosti na desnem savskem bregu. Prispevke so obljubili celo taki, ki prebivajo na samem in imajo tik pri domu studenčnico, tako da ne bodo potrebovali vodovoda. Z zanimanjem so razpravljali ljudje tudi o poročilu Sveta za socialno skrbstvo ter pri tem obsojali starše, ki zanemarjajo otroke oziroma prepuščajo to skrb samo skupnosti. Nekateri volivci — kmetje pa so na zborih volivcev omenjali tudi takse. Posamezniki celo zmotno sodijo, da je občina s temi taksami preuredila Šobčev bajer v jezerce. Vendar pa so le-ti lahko na zborih volivcev zvedeli, da občina za ta zelo pomembni turistični objekt ni uporabljala taks, pač pa druga sredstva (okrog 3 milijone din — pri 'čemer je vračunana tudi pomoč Turistične zveze Slovenije), katerih vrednost so za 6 do 7-krat povečali pridni radovljiški prostovoljci. Prebivalci so v dokajšnjem številu obiskali te zbore volivcev, saj je prišlo na zbor v Lancovem blizu 40, v Kamni goniči 80, v Podnartu in Kropi po 100, v Srednji Dobravi 90, v Lescah 150, v Radovljici pa okrog 300 volivcev. j-k ZA SEDAJ SE NE BODO UVEDLI TURISTIČNE TAKSE Pred dnevi je Svet za plan in fi-nanco občine Tržič razpravljal o družbenem planu, o garancijah raznim gospodarskim organizacijam in o ukinitvi 1% davka na maloprodajni promet z alkoholnimi pijačami v trgovinah. Sklenil je tudi, da v Tržiču za sedaj še ne bodo uvedli turistične takse; četudi je mesto turistični kraj, vendar nima nobenih prenočišč za tujce. J. V. KOT DOLGOROČNO POSOJILO GOSTIŠČEM IN KOMUNALNIM PODJETJEM BODO UPORABILI NEIZKORIŠČENA AMORTIZACIJSKA SREDSTVA Svet za gospodarstvo pri ObLO Tržič jo pred dnevi razpravljal « tem, da bi se neizkoriščena amortizacija gostinskih, komunalnih in obrtnih podjetij v bodoče dajala kot dolgoročno posojilo gostiščem in komunalnim podjetjem. Prizadeta podjetja so razen nekaj izjem izjavila,, da bodo doslej neizkoriščeno amortizacijo sama porabila. Svet je sklenil, da jih bo poklical na razgovor, da bodo utemeljila v kakšne namene nameravajo uporabiti ta sredstva. Brez dvoma bo več tovrstnih podjetij, pri katerih bo amortizacija neizkoriščena in bodo zato gostišča in komunalna podjetj3 lahko prejela nujno potrebno posojilo. KZ KOVOR HOČE ZIDATI NOVO POSLOPJE. ČEPRAV SO TEMELJI ZADRUŽNEGA DOMA 2E ZGRAJENI Ze pred kratkim smo omenili, da hoče Kmetijska zadruga Kovor graditi novo poslopje, četudi ima že zgrajene temelje za zadružni dom. Svet za gospodarstvo je sklenil razčistiti to vprašanje, ker smatra, da ni najbolj umestno začeti gradnjo znova. Z zastopniki KZ Kovor bo svet še razpravljal o tej zadevi. NOV GOSTINSKI LOKAL PRI AVTOBUSNI POSTAJI Na zadnji seji je Svet za gospodarstvo razpravljal tudi o ustanovitvi nove gostilne »Pri Slugi«. Ta lokal je nujno potreben, saj je avtobusno postajališče na odprti cesti, nima ne stranišča in ne strehe za čakajoče potnike, daleč okoli pa tudi ni nobene gostilne. KAVARNA »ZELENICA« bo ODPRTA LE ZVEČER Kavarna Zelenica v Tržiču ima čez dan zelo malo prometa in dohodki ne krijejo stroškov. Svet je ustregel prošnji, da bo odslej odprta le zvečer od 17. ure dalje, ob sobotah dn nedeljah pa od jutra do polnoči. KAJ JE BOLJ SMOTRNO: Naj za prevoz delavcev tovarne ali avtobusna podjetja? Mnoge tovarne vozijo delavce na delo in z dela z lastnimi prevoznimi sredstvi. Prav pa je, da ta prevoz čimbolj smotrno uredimo. Število zaposlenih se je v povojnih letih zelo povečalo, toda vsi novi delavci in uslužbenci ne morejo dobiti stanovanj v industrijskih krajiih, kjer delajo, mnogi pa se tudi ne bi preselili, ker imajo v vasi krpo zemlje. Zato je smotrn prevoz teh delavcev in uslužbencev važna stvar, ker pomaga blažiti stanovanjske skrbi, tovarnam pa kljub temu zagotavlja delovne moči. Toda ali je najbolj smotrno, da se tovarne same ukvarjajo s temi prevoz1,, ki jih. obremenjujejo kot nekakšna njihova stranska dejavnost? Ne bi bilo odveč, če bi organi delavskega samoupravljanja v podjetjih in občinski ljudski odbori ob priliki proučili, ali ne bi bilo bolje prepustiti ta prevoz podjetjem za loodjetje »Krojačnica Križe«, ki se bori s precejšnjimi težavami. Lokal za novo oblačilnico je že pripravljen v Mestnem domu in ObLO se že pogaja z Gorenjsko oblačilnico v Kranju, da bi ustanovil podružnico v Tržiču. Po silno živahni razpravi je Svet z glasovanjem skromne večine sklenil, da se v Tržiču dovoli odpreti poslovalnico Gorenjski oblačilnici, toda smela be prodajati le izgotovljeno konfekcijo, medtem ko ji delavnice v Tržiču ne bodo dovolili. Člani sveta so predlagali, naj bi Modno kroiaštvo Tržič t prihodnje izdelovalo tudi ženske obleke in žensko in moško perilo ter odprlo v ta namen primeren lokal na trgu. Modno krojaštvo lahko odpre tudi posebno popravljalnico. Za Krojaštvo Križe pa je najbolje, če se vključi v Gorenjsko oblačilnico, ker to želi, ali pa naj ostane samostojno. V tem primeru bo za podjetje seveda neizogibno, da odpusti vso odvisno delovno silo. STRUGE TRZISKIH REK POD NADZORSTVOM Struge tržiških rek bodo odslej daljo nadzorovali rečni kontrolorji. Pazili bodo, da ljudje ne bodo iz njuh odvzemali kamenja, gramoza in pesksa ter sekali grmič je in drevje na obrežju ter s tem povzročali rušenje obrežja. Za odvzem omenjenega materiala iz rek in za sekanje bo treba v bodoče vložiti prošnjo in plačati odškodnino. V Tržiču bodo tudi nabavili novo mostno tehtnico za 25 ton, ker je stara občinska mostna tehtnica že do-služila, ima pa zmogljivost le 4 tone. J. V. GOSPODARSKI RAZGLED Poudarek na standardu Dne 26. t. m. bo Zvezna ljudska skupščina razpravljala o osnovnih smernicah, ki naj jih v gospodarstvu uveljavi družbeni plan za prihodnje leto. Po tej razpravi bo Zvezni izvršni svet sestavil dokončen predlog plana in ga predložil Zvezni ljudski skupščini. Decembra pa bo Skupščina razpravljala o perspektivnem planu gospodarskega razvoja. Obedve zasedanji bosta posvetili posebno pozornost nadaljnji stabilizaciji gospodarstva in standardu. Politika stabilizacije je že letos dala ugodne rezultate, spričo katerih lahko računamo v prihodnjem letu s primernejšim razvojem gospodarske dejavnosti na tej osnovi pa tudi k izboljšanjem standarda, zlasti mestnega prebivalstva. Predviđeno je, da bi se povečale plače kvalificiranega in visofco-kvalificiranega osebja ža 10%, nekvalificiranega osebja pa za 5%. Večja udeležba kolektivov pri dobičku podjetij naj hi omogočila še nadaljnje zvišanje plač za. okrog 2%. O tem predlogu kakor tudi o razporeditvi teh povprečno povečanih plač glede na kategorije delavcev in uslužbencev ter razpone v plačah bo izrekla dokončno mnenje skupščinska razprava. Toda če bi poviševali samo plače, ne d?, bi vzporedno urejali probleme, ki vplivajo na cene, seveda to ne bi imelo ha ska. Zato bodo poslanci v Zvezni skupščini razpravljali o smernicah za nadaljnjo krepitev gospodarstva. Medtem k© se je obseg industrijske proizvodnje od leta 1952 povečal za 60%. se obseg kmetijske proizvodnje ▼ tem času ni pomembnejše spremenil. Ker pa brez povečane kmetijske proizvodnje ni moč doseči trajnejše stabilizacije gospodarstva, so ukrepi za razvoj kmetijstva v neposredni zvezi s standardom. V tem času pa bo treba še nadalje uvažati razmeroma dokajšnjo količine živeža. Hude težavo povzroča tudi oromet, ki se že več let no razvija vštric z industrijsko proizvodnjo in trgovino ter bo zato treba pospešeno povečevati prometne zmogljivosti. Čedalje bolj žgoče sili v o-spredje tudi potreba po pospešenem izpopolnjevanju obrti, trgovine in urejanju stanovanjske ter druge komunalne problematike v industrijskih kraijh, kar jo prav tako v neposredni zvezi s standardom. Pri tem kaže opozoriti tudi na potrebo po naglejši gradnji šol, zlasti osnovnih. Posebno vprašanje oziroma poglavitna stvar pa je povečanje proizvodnosti dela. Prav to, da proizvodnost ni naraščala tako kot smo predvidevali, je — hkrati s počasnim razvojem kmetijstva — najbolj vplivalo na to, da rezultati dosedanje stabilizacije gospodarstva niso bili tako povoli"1 kot bi sicer lahko bili. V podjetjih tičijo še mnoge neuporabljene rezerve, ki jih kaže resnejše odkrivati, saj ho to nam vsem v prid. 4 Glas Sereejsh 9? / 2?,. NOVEMBRA IM6 KULTURNI TEDNIK k tretji premieri v prešernovem gledališču - sofokles: „kralj edip" Prešernovega gledališča, monotonost in povečal prepričljivost tja režiser zašel s tem v ekstrem življenjskih okoliščin (Kraljica - (stopnjeval je na pr. teatraLično gro- služabnice in ne sel kot le dramatur- zo do najvišjih meja), a to le v ko- ško sredstvo). Namesto rešitve: pre- lektivni igri, dočim je ob junakih do- prosta uprizoritev z močjo čiste be- puščal oziroma pospeševal izraz oi-Jb- sodne askeze, si je režiser izbral raje nosti. Včasih je v lovu za scensko te- PRIZOR IZ SOFOKLEJEVE TRAGEDIJE »KRALJ EDIP« Edip (Jože Pristov) se poslavlja od svojih otrok Obletnica smrti Simona Gregorčiča 24. novembra bo minilo 50 let, kar je v Gorici umrl, za Prešernom gotovo najbolj priljubljeni slovenski pesnik Simon Gregorčič. Bil je pevec goriškegr. ljudstva; v svoji blagoglasni govorici je spesnil nešteto pesmi, ki so povečini vso uglašene. Mnoge med njimi so že ponarodele. Zaradi ljudskega duha svojih pesmi, katerim ni iskal umetnih pesniških cblik, je nosil že za življenji-, časten vzdevek »Goriški slavček«. Simon Gregorčič je bil rojen 15. oktobra 1844 na Vrš- nem pod Krnom blizu Kobarida. 2e v mladih letih se je v njem začel oglašati pesnik. Ostal jo pevskemu poklicu zvest do zadnjih dni pred smrtjo. Četudi je bil Simon Gregorčič pretežno čustven lirik, je vendar spesnil tudi vrsto učinkovitih epskih pesmi, kot nalašč ustvarjenih za deklamacije. Spomnimo se le na »Hajdukovo oporoko«, »V pepelnični noči«, »Rabeljsko jezero«, »Soči« itd. — Med ponarodelimi so najbolj znane »Njega ni«, »Izgubljeni cvet«, »Veseli pastir« Gregorčičevo prvo pesmi so sprožile pravo literarno in politično polemiko. Katoliški ideolog dr. Anton Mahnič je s svojimi napadi zlahka stri mehko srce Goriškega slavčka, očitajoč nekaterim njegovim pesmim krivoverstvo in pohušljivost. Zal, Gregorčič se ni znal tako boriti s svojimi nsaprotniki kot petdeset let pred njim Prešeren. Njegova pesniška moč je pričela pojemati. Ob njegovem pogrebu, ko je pesnikovo truplo potovalo Iz Gorice nazaj v planinski raj, v rojstno vasico pod Krnom, je slovensko ljudstvo še enkrat izpričalo ljubezen do pesnika, ki je pel iz njegovega srca. — Do izbruha prve svetovne vojno je bilo romanje na Gregorčičev grob narodna dolžnost slehernega zavednega Slovenca. Zdaj, ko je svoboda spet obsijala Krn in njegove vasice, Gregorčičev grob ni več zapuščen. V času NOB so se tudi naši borci spomnili Goriškega slavčka. Ena izmed slovenskih partizanskih brigad si je nadela njegovo ime. Borila se je za iste ideale kot nekoč pesnik Simon Gregorčič: za čast in svobodo naroda, za pravico in resnico, za bratstvo in ljubezen med ljudmi. Velik uspeh Dramatska dela grške antike nas moi^u iiajno navajali na razmišljanja o umetnosti sploh in o človekovi žvljenjski poti — njegovi moči in nemoči. V antični grški dramatiki ne občudujemo le klasičncst forme, marveč tudi izredno silo človeškega duha in — poezije. Na prvi pogied se zdi, da se vse nekam razvija v epično f abulativnost ter v nenehno ponavljanje le nadnaravnih vplivnih silnic. Vendar moramo kmalu spremeniti našo sodbo: saj vse kar drhti od dramatične napetosti in lirskih podtonov. na katerih sloni ubranost in nežnost izpovedi o trpljenju, radosti in skratka o vseh najrazličnejših niansah človekovega doživljanja. Vse to najdemo tudi-pri »Kralju Edipu« — tej mogočni tragediji o človeku. Gre za gigantski boj: človek skuša premagati življenjske ovire, krivično usodo in naključje ter z neverjetno močjo spoznati svoje življenje. Spoznavna doslednost pa je obenem tudi silna opora, ki pomaga ob zlomu k očišćenju in notranji suverenosti. Subjektivne krivde tu ni, a je zato objektivna tembolj neizprosna in zahteva, da človek spozna, kako ničeva je sreća in kako nemečen je ob njenih zaprekah. Religiozni momenti dela, za stare Grke tako živi, so nam danes bledi in neprepričljivi. Zanima, privlači in prevzame nas človekov boj s tistimi objektivnimi silami, ki ga krhajo in končno povsem premagajo. Sila Edi-povega upora je nedopovedljiva, a želja priti do dna, prevlada, pa čeprav za ceno življenjske sreče. To in objektivne okoliščine — poguhijo Edipa. Umetniško spretno so vtkani zaviralni momenti (formalne in idejne vrednosti), kj skušajo preusmeriti ne-vzdržljivi tok dejanja in mu izkopati drugo (za junaka ugodnejšo) strugo. In kolikšna je čustvena sila Jokaste in njen ohranitveni boj! — Boj žene za moža in s tem za lastno eksistenč-ai ost Naj vzamemo kakorkoli, eno ostane neizpodbitno: umetniška sugestivnost se nam kaže v svojem višku in visoka pesem o človekovi bolečini izzveneva v mogočne akorde humanizma. \ Režiser Prešernovega gledališča Mirko Mahnič si je »Kralja Edipa« zamislil kot odrsko simfonijo — najširšega razmaha in dimenzij. Kompozicija predstave ni zahtevala od režiserja sa^-mo duhovite domiselnosti, marveč tudi spretno in z znanjem obloženo roko, ki previdno vodi igralca od stopnje do stopnje in mu daje možnost, da pokaže svoje kvalitete, a mu vendar ne pusti, da bi razbil skrbno začrtane kompozicijske oblike. Trenutna skepsa — glede na nepretrganost odrskega dogajanja — se nam razbije ob zanimivem režiserjevem spletanju uprizoritve, pri čemer s tem ne obdrži in ne poudari le grških kompozicijskih prvin, ampak pripravlja, stopnjuje in organsko zaokroža gledalčevo doživljanje. Nedvomno mu je tudi uspelo obdržati na višku kolektivno igro, ki ne razkraja, ampak doprina-4a ter se preliva v igro glavnih osebnosti. Ce je bil prolog v tem smislu Se šibak, pa je bil ostali del uprizoritve zato krepkejši. Režiserju damo povsem prav, da je posegel v zgradbo zborovskega teksta in razbil njegovo monologičnost in ga prilagodil kompozicijskim principom. S tem je dal zboru gibčnost, življenjskost in mu omogočil prepričljivo rezoniranje — občutljivo 'izražanje trepetanja ljudi za Edipovo usodo — to na eni strani in na drugi izpovedovati vero in mišljenje množic. Morda bi se na prvi pogled zdela manj posrečena rešitev sla na zaključku, vendar moramo priznati, da je s tem režiser zopet razbil drugo pot — prisvojiti elemente antične grške teatralike in jih obogatiti s svojimi domislicami. Vzvišeni patos, obrednost koralne glasbe, zborovsko ritmično premikanje — vse to naj da uprizoritvi obeležje antičnega gledališkega duha in obenem vse skupaj poživlja. Prav gotovo je sem in atraliko žal celo zanemaril učinek besednega izraza. Ce si to odmislimo, moramo vendar poudariti, da je bila tragičnost ozračja — z iskrenostjo občutja in dovolj močnim osebnim igralskim hotenjem — uresničena. Scena je bila simpatična zaradi nevsiljivosti in ker je bila nevpadljlvo podre- jena igri (v ozadju z drobno tehnično napako) in ni s svojo likovnostjo trgala gledalčeve pozornosti od dogajanja. O kreatorju vloge kralja Edipa — J. Prislovu lahko pišemo zgolj navdušujoče. Do izraza so prišle vse najboljše njegove sposobnosti. Ne le, da je z vso sigurnostjo obvladoval značaj svojega junaka, marveč je znal dati junaku mnogo več, namreč — žig samonikle, eruptivne osebnosti. Naraščanje oblikovalnih zmožnosti je naraščalo s stalnim razvojem tragedije in izzvenelo v silovit finale. Ne izžareva pa iz njegovega Edipa samo izredna sugestivna spontanost igre ob patetično - tragičnih prizorih, ampak vpliva prepričljivo tudi ob rahlih drhtenjih Edipove duševnosti. Kvalitete Edipa J. Prlstova so neizpodbitne in so vodile k še bolj skrbnemu obl;kovanju igralčeve individualnosti. Šibkejša sicer, a vendjr presenetljivo močna, se je pokazala M. Janžekovi-čeva kot Jokasta. Janžekovičeva nosi v sebi mnoge igralske sposobnosti, tako da si od nje lahko še marsikaj obetamo, a le ob skrbnem klesanju In samoobvladanju. Na splošno o igralcih lahko trdimo, da so pokazali mnogo igralske kulture in da je bila tudi dikcija skrbnejša kot sicer. Vidnejše vloge so bile razdeljene; Kreon -L. Cigoj, Teirezias - M. Cegnar, duhovnik - Jože Kovačič, sel - F. Tre-falt, pastir - J. Zupan, služabnice -N. Bavdaževa, A. Cigojeva in N. Sir-ni'kova. Starci pa so bili vsi ostali vidnejši igralci - gostje. Ob srečanju z antiko začenja Prešernovo gledališče nedvomno novo obdobje v svoji zgodovini. Dvomljivci se bodo ob teh besedah verjetno cinično nasmehnili, a vendar dejstva zgovorno pričajo v prid naši trditvi. Kdor bo še vnaprej pisal oziroma kadarkoli bo kdo pisal o PG, ne bo mogel preko te uprizoritve, ki ob svojem novem naponu sil zahteva z zvišanjem kvalitete tudi nove in višje kriterij e. G. KOCIJAN FILMI, KI JIH GLEDAMO „Stalag 17" Angleški film iz ujetniških taborišč med vojno — iz taborišč angleških oficirjev; to je važno, kajti z ujetimi angleškima oficirji so Nemci ravnali bistveno drugače, kot na primer z internirane! v koncentracijskih taboriščih, i Film lahko štejemo med uspele, dobre filme. Se zanimiva primerjava: pred leti, prav takrat, ko so Angleži izdelali »Stalag 17«, so na edinghburškem festivalu vrteli jugoslovanski film »Rdeči cvet«, ki obravnava isto tematiko: taborišča vojnih ujetnikov. Angleški tisk je bil tedaj enoten v sodbi, da je naš »Rdeči cvet« bolji od angleškega »Stalag 17« . .. mm Ali ste že naročeni na knjižne zbirke „Prešernove družbe"? „Solidarnost" je obračunala Poglobili moramo socialistično prosveto na podeželju skupnim smotrom V Kamniku je bil pred kratkim občni zbor delavskega kulturno - prosvetnega društva »Solidarnost« ob veliki udeležbi članov. V uvodu je predsednica društva, tovarišica_ Marica Brejc podala poročilo o delu v preteklem letu. Med drugim je dejala: »Solidarnost« mora biti kot žarišče napredne socialistične prosvete prežeta z revolucionarnim delom in zanosom, polna novih pobud to prijemov. Sekcije niso same sebi namen, temveč mora vse njihovo delo služiti skupnim ciljem. Poročila o delovanju sekcije je podala tajnica tov. Mihaela Burger. Izobraževalna sekcija je raztegnila svoje delo na širše področje kot ga je imela doslej. Preko Sveta Svobod je skušala skrbeti tudi za vse podeželje kamniške občine. Pripravila je 17 predavanj z najrazličnejših področij, obisk pa je bil na podeželju večji kot v mestu. Prirejala je jezikovne tečaje, ki jih je obiskovalo 80 ljudi. Po podjetjih je prirejala posebne seminarje, na katerih naj bi se delovni ljudje seznanili z osnovami politične ekonomije, našega državnega gospodarstva in še posebej z delavskim samoupravljanjem. Knjižnica ima 3014 knjig, med čitatelji pa je več kot polovica dijakov. Izposojenih je bilo 1758 knjig. Dramska sekcija je naštudirala Pristleyevo dramo »Inšpektor na obisku« in jo trikrat z velikim uspehom Jeseničani in koncertna gostovanja Društvo glasbenih umetnikov in koncertna direkcija Slovenije sta sklenila prirediti v letošnji sezoni prebivalstvu delavskih Jesenic nekaj koncertnih gostovanj. Prvo tako gostovanje pod naslovom »Večer opernih arij«, je bilo nedavno v Mestnem gledališču. O prvem gostovanju koncertne direkcije Slovenije na Jesenicah je bilo prebivalstvo Jesenic primerno obveščeno, zlasti še ustanove in organizacije ter ljubitelji glasbe. Člani ljubljanske opere, sopranistka Polajnar jeva, tenorist Lipušček, basist Lupša in pianist dr. S vara, so izvajali program zares kvalitetno; vsekakor bo ostal maloštevilnim poslušalcem 8e dolgo v spominu. Opravičeno *o se vpraševali, če je za takšne nastope na Jesenicah res tako malo zanimanja. Nekaj nad sto ljudi nikakor ne more predstavljati jeseniške koncertne publike, zlasti če nameravajo uvesti redna mesečna go:tova-^a. Pogosto je slišati tarnanje, da Jesenicah ni kvalitetnih priredi-*ftv, zato se človek vpraša, zakaj ti- sti, ki še posebno tarnajo, gostovanj koncertne direkcije ne obiskujejo. Predvsem v Železarni je zaposlenih nekaj desetin inženirjev in nekaj sto izobražencev, ki se čutijo prikrajšane za kvalitetne koncertne in druge prireditve. Teh je bilo na tokratnem »Večeru opernih arij« kaj malo. Resnica je, da so Jesenice »dolga vas« in imajo nekateri do gledališke dvorane tudi do pol ure hoda in da je ob slabem vremenu kaj neprijetno iti zdoma. Ce pa bi ti bili v resnici željni umetniške hrane, jih ta pot tudi v najslabšem vremenu ne bi smela zadržati. Začetek je tu. Kljub tokratnemu, naravnost poraznemu obisku, koncertna direkcija Slovenije ne bo opustila predvidenih gostovanj na Jesenicah. Prav bi bilo, da bi ta gostovanja, dokler ne bodo vzbudila ustreznega zanimanja, podprle ustanove s finančnimi dotacijami. Upamo, da bo poročilo o prihodnjem koncertu, ko bo gostoval na Jesenicah Slovenski oktet, povoljnejše. u. uprizorila v Kamniku, trikrat pa je z njo gostovala v drugih krajih. Za zaključek sezone je dvakrat uprizorila Ingejevo komedijo »Piknik«. Pomanjkanje režiserjev je vzrok, da dramska sekcija ni v celoti izpolnila programa. Pa tudi pomanjkanje igralskega kadra je bilo občutno. Z gostovanji drugih odrov je bila vrzel izpoj-njena. Zdaj pripravlja sekcija Cankarjeve »Hlapce«, ki jih bo uprizorila 29. novembra. Mladi oder Solidarnosti je v preteklem letu vključil v svoje delo 30 mladincev, ki so izvedli mnogo samostojnih prireditev ali pa s svojim sodelovanjem bogatili programe drugih prireditev. Dalje so uprizorili tudi mladinsko Igro Pavla Golje »Jur-ček« in Linhartovo »Zupanovo Micko*. Pevska sekcija pod vodstvom pevo-vodje Viktorja Mihelčiča je še vedno steber dauštva, saj je Izpopolnjevala program pri vseh prireditvah in proslavah, poleg tega pa je priredila 7 koncertov izven mesta od Poljanske doline do Ljubnega na Štajerskem. Godbena sekcija je imela svoj prvi nastop 24. junija v veliki dvorani doma. Slišali smo jo še na dveh nasto- Delo sekcij naj služi pih. Godba še ni popolna in za igranje v koraku še ni sposobna. Šahovska sekcija je vodilna v kamniški občini. Poleg prireditev v domačem okviru je pomagala tovarniškim kolektivom pri organiziranju prireditev. Na Šahovskem festivalu v Portorožu je v svoji skupini dosegla prvo mesto, na moštvenem prvenstvu SRS na 8 deskah pa četrto mesto, kar je dosedaj največji uspeh kamniških šahistov. Po poročilih, v katerih je bil nakazan tudi program dela v prihodnji sezoni, se je vnela živahna razprava. Tako je bil z velikim odobravanjem sprejet predlog, da se v pevski sekciji ustanovi mešani zbor. Tri predavanja, kii jih je pred kratkim organizirala izobraževalna sekcija, so pritegnila toliko poslušalcev, da je bila velika dvorana popolnoma zasedena. Zato bo treba s takimi predavanji nadaljevati. Na zboru so ugotovili, da v društvu aktivno sodeluje samo 10 prosvetnih delavcev. Predlagali so tudi, da bi društvo pokrenilo akcijo za ustanovitev potujočega kina za pode-želj e. Z. Z RAZSTAVE V PREŠERNOVEM MUZEJU Edgar Dcgas: Baletna vaja na odru (1878) DEGAS (1834—1917) — FRANCOSKI SLIKAR IN GRAFIK. ŠTUDIRAL JE PRI STARIH ITALIJANSKIH MOJSTRIH 15. STOLETJA. MOTIVE ZA SVOJE PODOBE IN PORTRETE JE SPRVA ZAJEMAL IZ HISTORIČNIH VIROV, KASNEJE V 70 LETIH-PREJŠNJEGA STOLETJA PA SE JE POSVETIL ZLASTI MOTIVOM, KI JIH NUDIJO GLEDALIŠČA, DIRKALIŠČA IPD., SKRATKA OBJEKTOM, KI NUDIJO IMPRESIONISTU NEIZČRPNO ZAKLADNICO VIROV, NJEGOVA ŠTEVILNA DELA SO ZNAČILNA ZA FRANCOSKI IMPRESIONIZEM O O O O O O C D R VI III S KI )ooooooooo ooooooPOMEMKF 'iiliiilillU'lll Družbena pomoč družini V KNJIŽNICI l>voje praktičnih oblek za šolarke od 10. do 16. leta starosti PRAKTIČNI NASVETI Kadar pečemo pecivo s sadjem, se rado pripeti, da sadni sok pronica skozi testo na pekač. To preprečimo, če na testo najprej natresemo belih kruhovih drobtin. Jedi iz fižola se ne bodo tako litro prismodile, če namažemo lonec s koščkom slanine, preden damo jed kuhati. Kadar hočete napraviti sne« iz beljaka, ki je že nekaj časa Jtal, kanite vanj nekaj kapljic limone. Osivel črn dežnik lahko nekoliko obnovite, če ga krtačite t močno kavo ali čajem. Dežnik odprite in ga zdrgnite po celi površini s krtačko za roke. Ce je raztrgan, ga zalepite znotraj s črnim obližem. S šivanjem bi ga le še bolj raztrgale, zlasti če je dežnik star. Moker dežnik je vedno treba sušiti napol odprt In z ročajem navzdol, da se voda odteka. Ce se krilo ali hlače svetijo, poskušajte to mesto zdrgniti s surovim, pravkar narezanim krompirjem. Nato ga prelikajte preko vlažne krpe in zatem krepko skrtačite. Jabolka hranimo za zimo v temnem prostoru ali kleti, ki mora biti zračna in suha. Police, kamor jih naložimo, morajo biti čiste ter jih pregrnemo s papirjem ali suho slamo. Ca je klet mrzla, jabolka tudi pokrijemo s slamo. Pločevinaste posode, kn. jih navadno uporabljamo za pečenje, lepo še vroče očistimo s papirjem in soljo, nato pa jih zdrg-nemo z oljem. Iz starega klobnka, ki ga ne rabimo več, lahko napravimo vložko za čevlje. Prerežemo ga na dva enaka dela in namočimo za 2': ur v vodi. Potem klobu-čevino raztegnemo na ravni ploskvi, pribijemo na desiko in tako pustimo, da se osuši. Nato izrežemo ustrezno velikost vložkov za čevlje in copate. Ko se taki vložki zamažejo, jih lepo operemo s salmijakom ter po-siušimo. Predvsem so taki vložki primerni za zimo, ker so topli. Živila so tudi v vlažni kleti no pokvarijo, če jih postavimo v omarico, v kateri imamo tudi zabojček živega apna. V ZALOŽBI KNJIŽNICE ZVE VENIJE JE PRED NEDAVNIM »DRUŽINA IN SOCIALIZEM«, BRALCEM. IZ TE BROŠURE Zaposlitev matere jo zdaj še velika težava, ki jo lahko premagamo samo z velikimi napori samo matere. Izhod pa nI v odpravi zaposlenosti matere. Izhod jo v modernizaciji gospodinjstva, v drugačni razdelitvi dela znotraj 'gospodinjstva, pri vseh domačih poslih, pa tudi pri vzgoji otrok, zlasti pa jo izhod v razvijanju drugih družbenih ustanov, ki bodo pravzaprav dopolnile družino. Družine, ki ne sloni več samo na delu žene, ki ne sloni /eč na privatni lastnini, to je družina dveh zaposlenih ljudi, in ta družina no moro sama opravljati vseh poslov, ki jih jo pred kapitalizmom, pa tudi šo v kapitalizmu opravljala družina, a to so vsi posla v gospodinjstvu in posli v zvezi t vzgojo otrok. Zato gledamo v socializmu na družino ne kot na enoto, ki naj vse to sama opravlja, družba pa naj samo pripozna ženi enakopravnost, ji da enako plačo za njeno delo, marveč gledamo nanjo tako, da je treba vzpostaviti vrsto ustanov okrog družine, ki bodo omogočile vodenje gospodinjstva in vzgojo otrok, začenši od porodnišnice, zdravstvenih postaj, šolskih kuhinj, otroških vrtcev, jasli, monz ter raznih drugih vzgojnih in zdravstvenih ustanov. Razvoj industrije, zlasti živilske, razvoj trgovinskega omrežja, drugačen odnos pri planiranju stanovanjske izgradnje, urbanistični načrti, ki bodo upoštevali potrebe otrok itd., vse to bo omogočilo takšno življenje družine, kakršno naj bo po našem mnenju v naši dobi. Družina ne bo več ves dan zbrana ZE PRIJATELJEV MLADINE SLO-IZSLA BROŠURA VIDE TOMŠIČEVE KI JO PRIPOROČAMO VSEM NASlM PRIOBCUJEMO KRATEK ODLOMEK. kakor je bila nekoč, razen tega pa oo v prihodnosti skrajšan tudi delovni čas. To pomeni, da bodo morali biti otroci med delom staršev preskrbljeni, gospodinjski posli pa skrčeni. Za vse to je treba vzpostaviti vrsto družbenih ustanov. Meščanska kapitalistična družba je že načela vprašanje otroških ustanov, toda kot dobrodelnih ustanov za skrb za zapuščene otroke brez staršev ter nekaj ustanov za sprejemanje otrok zaposlenih mater. Cesto postavljamo vprašanje takole: otrok naj bo pre- skrbljen ald v družini ali v ustanovi, aLi družina ali država. Naš odgovor se glasi: družina in družba. Pri nas odstranjujemo to nasprotje, ki je nastalo v kapitalizmu med družinskim življenjem in delom izven hiše tako, da starši ne samo delajo zunaj hiše, marveč postanejo tudi upravljavca življenja zunaj hiše. Starši torej postajajo pni nas upravljavci, in sicer ne samo upravljavci tovarn, marveč tud: upravljavci v komuni, v stanovanjski skupnosti, >kri naj predvsem vzpostavi vrsto ustanov okrog družine, da ji bo olajšala življenje in da bo skupno nosila breme in odgovornost za vzgojo otrok. S tem preneha v praksi anta-gonizem med družino in družbo, značilen za obdobje razredne družbe. Z GOVORILNIMI VAJAMI OBZIRNO POMAGAJMO 3 OTROKU Jecljanje je govorna napaka, ki ovira otrokovo šolanje in onemogoča svobodno izbiro poklica. Jecljanje je lahko posledica prebolele nalezljive bolezni ali preslanoga strahu, lahko pa jo tudi podedovano. Odpraviti pa se da ta napaka s primernimi govorilnimi vajami. Da otrok kar naprej jeclja, so dostikrat krivd starši sami. Ko je namreč otrok še majhen, se jim zdi jecljanje ljubko in ga celo ponavljajo, šele, ko se pripravlja otrok za šolo. gledajo na stvar resno in tu znova grešijo, če hočejo izboljšati otrokovo govorico z grožnjami in s klofutami. Tak otrok potem zgubi zaupanje vase, .postane molčeč, ima občutek manj- Recepti ZA VAŠE HČERKICE Ljubka spalna srajca iz tople flanele za zimske meseco Zelene paprike z zeljem za zimo Zrelim paprikam zrežemo na vrhu okrogle pokrovčke, iz njihove notranjosti odstranimo semenje, jih dobro operemo, pustimo, da se osuše. Medtem zrežemo na drobno, kot za solato, zelje, ga nasolimo in pustimo nekaj ur. Potem ga z rokami ožmemo in nadenemo z njim pripravljene paprike. Vsako papriko pokrijemo z odrezanim pokrovčkom. Paprike zložimo v steklene kozarce, vmes devljemo ša-lotko, česen, majhne količine hrena in zrna gorčičnega semena. Pod vratom kozarca položimo navzkriž dve tanki deščici, da paprike ne splavajo na vrh, nakar jih zalijemo s prekuhanim in ohlajenim, ne premočnim kisom. Cez vse to pa nalijemo za prst olja. Posebno okusne so paprike, če jih nadevamo z rdečim zeljem. Uporabljamo jih kot prilogo k mesu in raznim mesnim izdelkom. Omlete z jabolki 1 rumenjak, ščepec soli, 1 Ž*lica olja, 1 žlica ruma, 1 dl mleka, piva ali sadnega soka, lahko pa tudi belega vina, 125 gramov moke, 1 beljak; 1 do 2 jabolki, malo sladkorja, zmletega cimeta, limonine lupinice. vrednosti, strah v njem se stopnjuje stopnjuje pa se tudi jecljanje. Nemalokrat postane tak otrok za šolanje nesposoben. Prva dolžnost staršev pri takem otroku je, da se sami potrudijo lepo dn razločno govoriti. Otroka ne smemo stalno opozarjati na govor in izgovorjavo. Zlasti pa ne smemo pri tem kazati nejevolje zaradi jecljanja. Zelo previdno in obzirno moramo pri otroku pregnati strah pred govorjenjem in ga pni vsakem uspehu samo znova vzpodbujati. Ce starši sami pri tem nimajo uspeha, naj se posvetujejo z zdravnikom za živčne bolezni Rumenjak, sol, žlico olja, po možnosti rum, mleko, sadni sok, pivo ali vino dobro raizžvrkljamo. So moko, pa dobimo lepo gladko tekoče testo. Testu, primešamo nazadnje še trd sneg iz beljaka in na drobno zribani jabolki, dodamo še malo cimeta. Iz tega testa spečemo omlete, jih preganemo čez pol in potresemo s sladkorjem. Jabolčni zavitek iz lahkega testa 50 dkg moke, zavitek pecilnega pra-Ska, zavitek vanilijinega sladkorja, 2 celi jajed, ščepec soli, sok in lupirmca ene limone, 10 dkg margarine ali surovega masla, 10dkg sladkorja; 1 kf olupljenih jabolk, 5 dkg sladkorja. Moko presejemo na desko. V sred naredimo vdolbinico in ubijemo vanj t obe jajca, moko okrog potresemo •' sladkorjem, nato dodamo še na koš? ke zdrobljeno maščobo, sol, sesekljamv limonino lupdnico in sok. Vse skupaj zdrobimo in zmešamo z lesenim nožem, nazadnje hitro pognetemo z mrzlimi rokami. Testo naj počiva na hladnem 1 uro. Nato ga raz val j amo za 1'/2 centimetra na debelo, potresemo z na kolesca naribanim! jabolku, pomešan-ir.d s sladkorjem, in zvdjemo. Zvitek pomažemo z rumenjakom, ki ga prihranimo pri testu. Pečemo ga približno 3h ure v srednje topli pečici. Pečen zvitek potresemo s sladkorjem. Serviramo toplega ali mrzlega, narezanega na 2 prsta široke rezine. \HK PRILOŽNOSTI Čevlji so pomemben del ženske garderobe. Na sliki nekaj novih vzorcev v tekoči sezoni Sreča čaka za vogalom Ne vem, zakaj se ljudje toliko pehajo za srečo, ko je zadeva pravzaprav čisto preprosta: sreča čaka za vogalom! Samo poglejte: on in ona se imata rada — seveda, n» prvi pogled — in tu nd kaj reči. Ljudje se imajo od nekdaj radii in ni človeka, ki bi trdil, da je v tem pogledu treba kaj spremeniti. Nastopi njegova znanka (včasih neznanka) ali njen znanec (včasih neznanec), da s«, stvar zaplete — pa samo začasno. Na koncu se namreč gotovo dobita. Potem, ko se dobita, je vse v redu in raj na zemlji, kako bi ne bilo, ko pa je ves svet tako prijazen: smehlja se jasno sinje nebo, smehlja se šofer, kd ju pelje k poroki, smehlja se matičar, ki ju vpisuje v poročno knjigo, smehljajo se priče in fotograf, smehljajo se povabljenci na gosi«j i — joče edino njena mama, pa še ta samo zaradi tradicije In običaja, tako rekoč službeno, in njen jok ne moti splošnega zadovoljstva. Potem gresta na poročno potovanje: krasen avtomobil, sijajni hoteli s pet centimetrov debelimi preprogami in prijaznimi liftbovi, kitare pod okni v večernem mraku, motorni čoln na ažurni gladini morja, debela čekovna knjižica — kako lep je svet! Naj nihčo ne vpraša »Kako se pa pride do vsega tega?« — kajti stvar je preprosta: sreča čaka za vogalom. Treba jo je samo prijeti za komolec, se nasmehniti in zapeti arijo o ljubezni v visokem C, pa je opravljeno. Kako lahkoverni smo! Kako neumni v bedastem upanju! Kako radi sanjamo neu.resničlj'ive sanje! Pozornejše bralke so gotovo že uganile, za kaj gre: za tako imenovane zabavne filme. Ti filmi so strup, ki se neopazno zliva v žila stoti-sočev. Srečo prinašajo samo enemu: tistemu, ki vleče njihov dobiček. Dobička pa je dovolj, kajti ljudje smo lahkoverni in radi sanjamo, Čeprav z odprtimi, na široko odprtimi očmi. Nič pretresljivega nd v ugotovitvi, da so vsi ti in taki filmi debela, neumna in nevarna laž. To vsi vemo — in kljub temu jih gledamo: tu je srčica tega pojava, 'kd bi mu lahko rekli družbeno zlo. Zlagani od začetka do konca, nas vendar filmi o mi-lijonarskih sinovih in lepih manekenkah vedno znova vlečejo v kinematografe. Zakaj? Lepo vas prosim — zakaj? Ljudje si želimo srečnega, lagodnega življenja brez težav in sivih skrbi. In ker takega nikjer na svetu ni, smo zadovoljni, če ga lahko vsaj vidimo, ko ga že ne moremo živeti, vidimo na platnu v kinu. In tako pripovedke o sreči zastrupljajo mlada dekleta in fante, povzročajo pustolovske pobege od doma, v tujino, čez meje, prepire med mladimi zakonci in še in šo... »Tako resnično je bilo vse na platnu: imela sta vsak svoj avtomobil, delati jima ni bilo treba, denarja ni nihče zahteval ne od nje ne od njega, ljubila sta se in bila srečna — zakaj pa moram jaz vsako jutro na delo, zakaj nimam avtomobila, motornega čolna in čekovne knjižice? Mogoče jih bom našel kje drugje, avto in motorni čoln in čekovno knjižico? Kdo pa je kriv, da vsega tega nimam? Jaz gotovo ne! Kdo torej?« VpLivom takih filmov se lahko upre samo osveščen človek —- človek, ki ne igra v loteriji, ne v Jugoslovanski državni loteriji, ne v loteriji življenja, človak. ki življenje pozna in pozna samega sebe. Ce že hodite v kino, kadar vrtijo take filme — mogoče zato, ker se nimate kam dati, ker se hočete sprostiti in zabavati pač na kakršenkoli način — potem vsaj vzemite svojo zdravo pamet s seboj, ki vam bo govorila: laž, debela laž! Sreča namreč ne čaka za vogalom — na nikogaT no čaka, tudi na lepe manekenke in na milijonarske sinovo ne! Gorje tistemu, ki ne ve, da sreča ne čaka za vogalom. Trikrat nesrečnejši bo. mm nuvusi KLOBUKI SO V LETOŠNJI JESENI DOŽIVELI TEMELJITE SPREMEMBE. UVELJAVILA SE JE NOVA LINIJA IN NEKAJ MODELOV V TEM STILU SI LAHKO OGLEDATE NA SLIKI SADJE V DOBRO KLET Preden zložimo sadje v klet, Jo temeljito popravimo in prebelimo t apnom in žveplom. Apno bo pobralo vso odvisno vlago, žveplo pa bo preprečevalo gnitje. Ko bo sadje zloženo v kleti, pa bomo poskrbele za pravilno temperaturo in pravilno vlažno klet. Ce je klet preveč vlažna, začne sadno tkivo razkrajati, čo pa je klet pre-suha, so sadje preveč osuši. Najprimernejša temperatura je 4° C. Prav" tako kot. toplota, škoduje sadju mraz. Zorenj o sadja pospešuje tudi svetloba, zato mora biti klet -mračna. V zelo temni kleti pa rade rastejo gobe* ki povzročajo bolezen tudi na sadju. Ne smemo pozabiti, da je za življe* nje potreben tudi zrak. Zato moramo klet večkrat prezračiti. Ce bomo pozimi pazile na vse to, 1* če v kleti ne bo mrčesa, niti ne pre* piha, bomo imele res idealno skladi' šče za naše sadje in ne bo se treb* bati, da bi nam okrog novega leta sad* je propadlo. DA OBDRŽIS JAJCA . dolgo sveža Znano je, da ostanejo jajca svel** če vsebina ne pride v dotiko s *ve' žim zrakom. Ce jih nočemo vložiti * apno ali stekleno vodo, kjer jih lahko dolgo držimo uporabne, jih trdno **** vijmo v časopisni papir ali pa J' vložimo v drobno zrezano slamo. S bolje pa 6e obdrže za krajši čas, če namažemo z oljem, ki ga uporablj*' mo za solato. 6 Glas ST. 93 f 23. NOVEMBRA 1956 Gorenjski obveščevalec ► tkali aptosi Strojno ključavničarstvo Pogačnik Avgust, Skofja Loka, Potočnikova 7, obvešča cenjene stranke, da izdeluje po naročilu vse vrste strojev: lesno obdelovalne, ščetarske in vse druge kovinske stroje. Izvršuje tudi generalna popravila vseh vrst strojev. — Cena primerna. — Se vljudno priporoča. Obrtui lokal v bivši gostilni pod Jeitom v Stražišču oddam v najem. Primerni so tudi za pisarne. Informacije pri Maniji Benedik, StražLšČe St. 127. Remontno podjetje Jezersko ima naprodaj cca 1500 kom. butarie iz raznega ltsa. Informacije pri podjetju. Prodam 880 kosov zidne opeke — votlake. Cena din 10.—. — Naslov v upravi lista. Prodam zazidljivi parceli na Mlaki pri Kokrici ter nekaj bele ž:me in pohištva. Fok Amalija, Tavčarjeva 31, Kranj. Prodam hišo. Globcčnik Janez, La-hovče 11, Cerklje. Prodam vola plemenca in 1000 kg krmilnega krompirja. Olševek 22. Malo rabljen posnemalnik prodam. Naslov v upravi lista. V bližini Kranja prodam 500 mJ zazidljive parcele -z. vedo. Naslov v o-gl. oddelku. Najdena je mala dvigalka. Naslov v upravi lista. Grem po službi pomagat v gospodinjstvu za stanovanje. — Naslov v upravi lista. Gradbenega tehnika za nizke gradnjo sprejme takoj Komunalno podjetje Skofja Loka, Sp. trg št. 12. Nujno rabim mizarskega vajenca. — Pangerc Viktor, Orehek. Intelektualka srednjih let, večino dneva odsotna, iščo sobo v Kranju. Plača dobro. Prodam plemenskega vola, starega 3 leta. Strahinj 65. Prodam šivalni stroj »Singer«. — Naslov v upravi lista. Zamenjam emajlirano peč za drva. Naslov v upravi lista. Najdeni predmeti v avtobusih »Av-toprometa« Kranj: 1 kovček, rujav; 2 moška klobuka, siv in rujav, 1 očala v usnjenem etuiu; 1 moška palica; 1 zgornja zobna proteza. — Navedeni predmeti se dobijo na avtobusni postaji v Kranju. ► Itžui fuefted V KAMNIKU Na kamniškem živilskem trgu v soboto skoraj ni bilo nobene spremem- ► Kit* Delovni kolektiv Trg. podjetja ,ŽITO-MOKA' LJUBLJANA — CUFARJEVA 2 čestita svojim odjemalcem in dobaviteljem ter vsem delovnim ljudem naše domovine k prazniku Dneva republike ter istočasno sporoča svojim odjemalcem na Gorenjskem, da je odprlo novo priročno skladišče v stavbi podjetja — Cufarjeva 2. Poslužite se te ugodnosti! Na zalogi imamo vso vrste odličnih mlsTskih izdelkov, stročnic, riža in krmil. OBVESTILO Okrajni zavod za socialno sa-rarevanje v Kranju (Golniška 7) telefon št. 488 in 489 OPOZARJA da sprejema stranke vsak dan od I. do 11. ure, POKOJNINSKI REFERAT IN LIKVIDATURA pa li vsak ponedeljek in petek od 8. do 11. ure, IZVEN TEGA ČASA USLUŽBENCI STRANK NE BODO SPREJEMALI. Stranke prosimo, da v lastnem Interesu in v interesu uspeš-aegra dela na Zavodu upoštevajo to navodilo. KINO »STORŽIC« KRANJ 23. novembra, premiera ameriškega barvnega filma »LJUBIM MELVINA« ob 16., 18. in 20. uri. 24. novembra, ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA« ter ob 22. uri premiera italijanskega filma »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST«. 25. novembra, ob 9.30. in 14. uri premiera francoskega filma »TRPLJENJE« ter ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »LJUBIM MELVINA« — zadnjikrat. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 24. novembra, italijan. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST« ob 19. uri. _ 23. novembra, francoski film »TRPLJENJE« ob 19. uri. KINO »SVOBODA« stra2isce 24. dn 25. novembra, slovenski film »DOLINA MIRU«. V soboto ob 18. in 20. uri ter v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. KINO NAKLO 24. novembra, francoski film »TRPLJENJE« ob 19. uri. 25. novembra, italijan. film »KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST« ob 10. In 10. url. KINO »RADIO« JESENICE 23. novembra, ameriški barvni film »LJUBIMCA DIVJEGA ZAPADA« ob 18 in 20. uri. 24. in 25. novembra, ameriški film »TARZAN BRANI DŽUNGLO«. V soboto ob 18. in 20. uri ter v nedeljo ob 16., 16. in 20. uri. Dopoldan ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO ŽIROVNICA 24. novembra, ameriški film »GREH ENE NOCI«. 29. novembra, ameriški film »UPOR NA LADJI »CAIN«. KINO »PLAVŽ« JESENICE II. JAVNO DRAŽBO 23. novembra, ameriški film »UPOR ki bo v sejni dvorani občinskega LO NA LADJI »CAIN« ob 15. in 20. uri. Jesenice na dan 27. 11. 1956 ob 8. uri 24. in 25. novembra, ameriški barvni zjutraj, na kateri se bodo odprodale film »LJUBIMCA DIVJEGA ZA- naslednje stavbe, last splošnega ijud-PADA«. V soboto ob 18. in 20. uri ter skoga premoženja: nedeljo ob 16., 18. m 20. uri. Dopoldan 1. Dvostanovanjska hiša na Jeseni- be. Dovoz zelja in krompirja je pre-ob 10.?0. uri matineja mladinskega cah, Savska cesta št. 16, stoječa na nehal. S krompirjem so se gospodinje filma. parceli št. 110/4 k. o. Javorruik, v iz- že založile, zelje pa so prodajale, do- KINO DOVJE MOJSTRANA klicni ceni 1,164.000.— din. dali kisat in bo v kratkem v drug. 24. novembra, argentinski film »2B- 2- Dvostanovanjska hiša v Podkužah obliki prišlo na trg. »Zdaj bo manj št. 36, stoječa na parcela št. 450 k. o. bolezni, ko se je začela sezona ki- Kranjska gora, v izklicni ceni din slega zelja in kisle repe«. Tak(J je 34L\00C!.—. mnenje kamniških gospodinj j teh 3. Enostanovanjska hiša v Podkužah dveh hranilih. Gotovo temelji na Jol-št. 36a, stoječa na parceli št. 457/2 k. o. goletnih izkušnjah, zato pri nakupo-Kranjska gora, v izklicni ceni din vanju pridno segajo po njih. Ce ba 23.000.—. zelja letos manj ko druga leta, bo pa 4. Dvostanovanjska hiša v Gozd Mar- repe dovolj, saj tako obilnega pridei-tuljku št. 18, stoječa na parceli št. 19 ka že dolgo let ni bilo. Zadruga od-k.o. Gozd, v izklicni ceni 910.000.— kupuje repo 4 din kg, kisla pa j2 po dinarjev. 30 din kg. 5. Dvostanovanjska hiša v Gozd Mar- V KRANJU tuljku št. 100, stoječa na parceli 61.37 Ponedeljkov živilski trg v Kranju k. o. Gozd, v izklicni ceni 2,136.400.— je bil z blagom dobro založen; prevladovalo je sadje. 6. Dvostanovanjska hiša v Kranjski Zabeležili smo naslednje cene: repa gori št. 55, stoječa na parceli št. 43/5 (kisla) 28 dinarjev, zelje (glave) 25 di- ^ ^»J^i '0*4» k" °" KranJ,sk-a gora, v izklicni ceni. narjev, čebula 90 dinarjev kg, česen ^ Hv€Qu&t$€€> 7. Dvostanovanjska hiša na Dovjem od 10 do 15 dinarjev glavica, fižol od • št. 127, stoječa na parceli št. 787 k. o. 50 do 60 dinarjev liter, jajca po 24 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Dovje, v izklicni ceni din 2.420.000.-. dinarjev za komad, surovo maslo v Petek, 23. novembra ob 19. uri — 8. Dvostanovanjska hiša v Mojstrani četrtinskih zavitkih od 115 do 120 di-red Srednja tehnična tekstilna šola št. 20, stoječa na parceli št. 1744 k. o. narjev, solata (endivija) 40 dinarjev Kranj — Ronald D. Delderrield: »VI- Mojstrana, v izklicni ceni din 476.000. kilogram, gobe (sivke) 25 dinarjev 11-SOK JE ZID«. 9. Dvostanovanjska hiša na Dovjem ter, sirček 80 dinarjev kg, korenje 30 Sobota., 24. novembra ob 16. in 20. št. 120, stoječa na parceli št. 885/2 k. o. dinarjev kg. ohrovt 30 dinarjev kg, uri — Izven — Gostovanje v Žireh v Dovje, v izklicni ceni din 1,792.000—. plavo zelje 30 dinarjev kg, črna red-znamenju Linhartovega jubileja — A. 10. Dvostanovanjska hiša na Belci kev 35 do 40 dinarjev kg, rdeča pesa T. Linhart: »TA VESELI DAN ALI št. 107, stoječa na parceli št. 24 k. o. 25 dinarjev kg, jabolka od 20 do 30 MATIČEK SE ZENI« Vstopnice bodo Dovje, v izklicni ceni din 1,970.000.—. dinarjev, hruške od 25 do 35 dinarjev od torka naprej v predprodaji v trgo- 11. Enostanovanjska hiša na Belci in orehi (celi) 80 dinarjev liter, kovini pri »Lustiku«. št. 56, stoječa na parceli št. 10 k. o. stanj 25 dinarjev liter. — Ponudba je NA MORJA«. 23. novembra, ameriški film »GREH ENE NOCI«. KINO RADOVLJICA Od 23. do 25. novembra, ameriški barvni film »STEZA SLONOV«. V soboto ob 20. uri ter v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. KINO »SORA« SKOFJA LOKA Od 23. do 25. novembra, češki mladinski film »CESARJEV SLAVC&K«-. KINO »KRVAVC« CERKLJE 24. in 25. novembra, sovjetski barv. film »SADKO«. V soboto ob 19.30 (pol dinarjev, osmi) uri, v nedeljo ob 15. in 19. uri-. II w Nedelja, 25. novembra ob 16. uri in Dovje, v izklicni ceni din 28.000. ob 20. uri — Izven — Gostovanje v 12. Enostanovanjska hiša v Ratečah Gorenji vasi — Anton Tomaž Linhart: št. 147, stoječa na parceli št. 67 k. o. »TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE Rateče, v izklicni ceni din 356.400.—. 2ENI«. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Petek, 23. novembra ob 15. uri — j. Tomažič: »LEPA VIDA« — za šole. Sobota, 24. novembra ob 19.30 uri — J. Tomažič: »LEPA VIDA«. Nedelja, 25. novembra ob 14.30uri — J. Tomažič: »LEPA VIDA«. bila večja od povpraševanja. ► Radia £uU\aua Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 6.00, 7.00, 13.00 in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte«, poslušajte vsak it. 14/a, stoječe na parceli št. 35/6 k. o. dan ob 14.40. uri. Kmetijski nasveti in na sporedu 13. Enostanovanjska hiša v Ratečah št. 163, stoječa na parceli št. 205 k. o. Rateče, v izklicni ceni din 1,200.000.— 14. Gospodarsko poslopje na Brezmci OBVESTILO Zadružna mlekarna Kranj obvešča cenjene potrošnike, da bo v sredo, 28. novembra prodajala mleko popoldne kmetijska univerza so vsak dan ob 12.30. uri. PETEK, 23. NOVEMBRA 8.30 Radijski roman — Branko Cop;č: Doživljaji Nitkoletine Bursača — II. 9.45 Radijska šola za nižjo stopnjo — Jože Rupnik: Iz živalske slikanice. 11.00 Za dom in žene. Breznica, v izklicni ceni din 63.000.—. 15. Enostanovanjska hiša v Planini pod Golico št. 44, stoječa na parceli št. 296/1 k. o. Planina, v izklicni ceni A din 1,806.400.— L#n£d£f£ 1G' En,°,stanovanJska hiša — lesena — W9jmwv na Jesenicah, Cesta Toneta Cufarja it. 68, stoječa na parceli št. 275/118 k. o. Blejska Dobrava, v izklicni ceni din 60.000.—. Vsak ponudnik mora dostaviti svojo 11.10 Dopoldanski operni spored, ponudbo najkasneje 3 dni pred pri- 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo za 29. november, ker bodo takrat vse cetkom dražbe komisiji za prodajo (ponovitev) - Jože Rupnik: Iz poslovalnico zaprte. stanovanjskih hiš, poleg tega pa mora živalske slikanice. predložiti potrdilo o vplačilu varščine 15.40 Utrinki iz literature — Kajetan RAZPIS (are) v znesku 10% izklicne cene stav- Kovic: Pesmi. Na podlagi 3. člena Uredbe o prodaji be, glede katere reflektira na nakup 18.00 Ljudje med seboj, stanov, hiš, last splošnega ljudskega in kd se vplača pri blagajni OoLO 10.30 Iz naših kolektivov, premoženja (Uradni list FLRJ štev. Jesenice ali pri komisiji za prodajo 18.45 Igra tamburaštki orkester p. v. 17-101/53), v zvezi s I. točko 1. poglav- stanovanjskih hiš. Matka Sijakoviča. ja 0. razdelka I/B priloge Zakona o V izjemnih primerih lahko komisija 20.00 Tedenski zunanje-politični pre-pristojnesti občinskih in okrajnih LO dovoli, da se dostavi ponudba in vpla- gled. (Uradni list FLRJ štev. 34-379/55) in ča 10°/i varščine komisiji za predajo 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, sklepa občinskega ljudskega odbora stanovanjskih hiš, najpozneje ob stav-Jesenice z dne 16/11-1956 o prodaji eno ljanju ponudb, sicer reflektant ne bo jn dvostanovanjsklh hiš SLP v občini pripuščen k stavljanju ponudb. Jesenice, razpisuje komisija za prodajo Vse potrebne informacije dobijo re-stanovanjskih hiš občinskega ljudskega flektanti pri oddelku za splošne za- odbora Jesenice (jorenjske bodice • Danes se bom spravil nad avtobusne sprevodnike. Saj ne rečem, da so vsi enaki, — nekaj jih je pji že takih, da bi jih človek pošteno pokr-tačil. Na primer ta reč z drobižem: potegnem iz žepa petstotak — kdo bi mi zameril, bilo je okrog prvega, saj po petem še stotaka nimam več, kaj žele tako petstodinarsko sličico — Eprevodnik pa: »Kaj nimate drobiža? Mislite, da_bcm vsem menjaval jame jurje? Drobiž!« Ja, lepo vas prosim, ali sem hotel jaz denar od njega ali on od mene? O, prav rad se peljem zastonj, če si sprevodnik ne more nabaviti drobiža! Kdaj pa so še v trgovini zahtevali drobiž od kupca? In, navsezadnje, ali avtobus ni trgovina in železnica tudi? Saj prekleto pošteno plačamo tisti košček papirja, ki nam da pravico do »pretresljive« vožnje na JZ ali v kakem razšklopotanem starem avtobusu — pa naj bi potem šo poslušali sitnega sprevodnika, ki šo vedno ni pogruntal, da mora skrbeti za varnost in udobnost potnikov (ki so to preklicano dobro plačali), ne pa da smo vsi, ki se vozimo, odvisni od njegove milosti! Zadnjič mi jo je pa eden kar pobrisal z drobižem! Kaj takega še ne: v Kranju sedem v avtobus in ponudim dvesto dinarjev za vozovnico do Ljubljane. »Vljudni« sprevodnik je nekaj porentačil o drobižu, potem pa mi je rekel, da dobim ostanek v Ljubljani. No, v Ljubljani stopim iz avtobusa — sprevodnika nikjer več. Cim se je avtobus ustavil, jo je pobrisal kot sneg v pozni pomladi — z mojimi osmimi kovači ... Pa sem si ga zapomnil. Se enkrat naj mi'ušpiči kaj takega, fant, bova zaropotala! • Glejte, je že tako, da se vedno eden smeji. Pa boste vprašali: Kdo? Kdo neki, če ne blagajniki na železniških postajah (konkurenca), ki prav od srca privoščijo svojim poklicnim kolegom — sprevodnikom, ki se v prenapolnjenih avtobusih pehajo za drobižem, da se je vendarle nekdo spotaknil obnje. Da se ne bo nihče smejal, bom pa do konca povedal. — Ondan zvečer, nedelja je bila, sem hotel z vlakom iz Škofje Loke v Kranj. Postavil sem se v vrsto pred železniško blagajno in . . . Tristo vragov, pa me je zaskrbelo v dno srca, ko sem slišal rebantiti blagajnika za okencem: »Pripravite drobiž . . . nimam drobiža . . . kdor nima drobiža, ne dobi vozovnice itd.« Spomnil sem se, da imam samo debel denar, se pravi, 100 dinarjev. Kaj bo pa zdaj? Moj strah ni bil opravičen. Vozovnice sem dobil, le nekaj dinarjev dražja je bila. Blagajnik mi je potisnil pod nos vozovnico za 50 dinarjev, čeprav velja vožnja 46 ali 47 dinarjev. Nimam drobiža! Ženska za menoj je plačala za polovično voznino namesto 23 25 dinarjev. Nimam drobiža! — Menim, da je dolžnost blagajnika, da si priskrbi drobiž, zlasti če pomislimo., da niso potniki zaradi železnice, temveč je železnica zaradi potnikov. Tako bodi! Radoveden sem, v kakšne namene gredo dinarčki, ki se nabirajo pod geslom: »Nimam drobiža!« • Vse kaže, da je veletrgovina z železnino »Merkur« v Kranju razširila svojo dejavnost tudi na cirkuško umetnost. Vsekakor so na redili dobro kupčijo z nakupom treh konj, ki so tako čudovito »dresirani, da hodijo celo po stropu. Res —• če upoštevamo to umetnost, tedaj tudi vsota 200.000 dinarjev, kolikor so jih ti šimelni koštali, ni pretirana. Ce menite, da vas vlečem za nos, stopite do Merkur je ve trgovske hiše, kjer boste na stropu arkade novo dozidanega poslopja zastonj napasli firbec na tistih treh konjih... Le škoda, da ne bodo mogli vozariti železnine med postajo in skladiščem. Merkur j evci so pa res na konju, ko so lahko kupili tri konje dn če jih že imajo, naj se ne imenujejo več »Merkur«, temveč trgovina »Pr treh konjih«. • Nič ne de, če sem zadnjič poza bil, bom pa danes povedal. Tole sem bil slišal ondan — poslušajte, nato presodite! Ni dolgo tega, kar je neka moja znanka stopila v prodajalno kruha na Titovem trgu v Kranju, da bi kupila kruh. Prodajalka je potisnila kruh pred njo, ker pa je bil močno zapečen, je ženska prosila, naj ji kruh zamenja. Pa je bil koj ogenj v strehi. Prodajalka nakupovalkini želji ni hotela ustreči, čeprav nezapečenega kruha ni manjkalo. Ker vsiljenega kruha ni hotela sprejeti, je zahtevala povračilo denarja, ali pa žemlje. Pa je uboga ženska dobila odgovor, češ, vzemite kruh ali pa ničesar ne dobite. Nič čudnega ni, da je moja znanka ob takšnem odgovoru užaljena zapustila prodajalno, seveda je bila ob kruh in denar. — Ali ni morda ta primer vreden vse graje! • Se Še spominjate, kako sem se ondan obregnil ob motorista iz Iskri-nih blokov na Zlatem polju, ki sleherno jutro vznemirja sosede z vži-ganjem motorja, kar povzroča pravcato kanonado? Pravijo, da imajo zdaj mir. Trije motoristi (vsak je zase mislil, da je on tisti grešnik) vodijo zdaj motorje do glavne ceste in šele nato užigajo. — Glejte šmenta, zdaj so se pa začeli pritoževati prebivalci Iskri-nih blokov na Planini. Tudi tam je tak »motoriziran kanonir«, ki se le malo meni za mir sosedov. — Le trohico dobre volje in obzirnosti, pa se tudi tukajšnji pritoževalci ne bodo več pritoževali. • Kaj pa Iskrine pritlične hiše štev. 24 in 26 na Planini? Kako bi bilo, če bi tamkajšnji stanovalci poskrbeli, da prenapolnjene greznice ne bi grozile s poplavo. Tudi potem, ko bo tista »l^agodišeča« mokrota v bližnji bodočnosti zmrznila, posebno primernega drsališča ne bodo imeli. Vas pozdravlja VAS BODIC AR! deve občinskega ljudskega odbora Jesenice v sobi št. 10. Komisija za prodajo stanov, hiš pri občinskem ljudskem odboru Jesenice ► fy&auie fite&ivatstoa V skofji loki Poročili so se; Franc Tušar, lesni delavec, stanujoč Puštal 86 in Ana Rupar, lesna delavka, stanujoča Bo-dovlje 12. Umrli so: Jožef Bernik, roj. 15. 3. 1872, umrl 10. novembra v Skofji Loki, Vincarjo 5. V TRŽIČU Poročili so se: Friderik Horvat, delavec iz Tržiča, Trg svobode in Pavla Mrak, delavka iz Tržiča, Janežičeva št. 5; Metod Zupan, tovarniški delavec iz Tržiča, Ravne 1 in Marija Mekuč, prešivalka iz Kovorja št. 15. Umrli: Ivana Ahačič, rojena Jazbec, 16.00 Natečaj o gorski reševalni službi gospodinja iz Križe v 25, umrla v Se- (reportaža), ničnem 10. novembra; Andrej Meglic, 16.15 Iz časov dunajskega valčka, gozdni delavec iz Loma pod Storžičem 17.30 Radijska igra — Menander: Le- SOBOTA, 24. NOVEMBRA 11.15 Za oli'oke: Dve partizanski zgodbi. 12.00 Opoldanski koncertni spored — Gioacchino Rossini: Tatinska sraka, uvertura; Bedrich Smetana: Sarka; Jakov Gotovac: Simfonično kolo. 13 15 Slovenske narodne pesmi Igra mali ansambel Srečka Dražila. 13.30 Od arije do arije. 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 15.40 Novi filmi. 1C.0O Glasbene uganke. 18 00 Okno v svet. 18.45 Igra Kvintet Art van Damme. 20.00 Veseli večer. NEDELJA, 25. NOVEMBRA 8.30 Otroška predstava: Mizica, pogrni se! (Po Grimmovi pravljici priredila Rosanda Sajko). 9.15 Slovenske narodne in domače pesmi. 9.45 Še pomnite, tovariši — Tone Kolar: Na Ilovi gori. 12.00 Pogovor s poslušalci! štev. 34, umrl istotam 11. novembra; Marija Snoj, rojena Dobrin, gospodinja ifz Tržiča, Partizanska cesta 13, umrla 16. novembra v Tržiču. potica s Samosa (ponovitev). 20.00 Večerni operni spored (odlomki iz Verdijeve opere: Aida). 21.00 Kulturni razgledi. « a 1 „ELAN", TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA, BEGUNJE NA GORENJSKEM sprejme v zaposlitev: dva tehnika lesne stroke, enega tehnika kovinske stroke, enega komercialista ali komercialistko s znanjem strojepisja, eno korespondentko z znanjem nemščine eventuelno angleščine, enega orodjarja in enega kovinostrugarja. Za vsa razpisana delovna mesta je potrebna najmanj 3-letna praksa. — Pismene ponudbe z življenjepisom je treba poslati na tajništvo tovarne. st. 93 / 23. NOVEMBRA 1956 znanost in tehnika % zanimivosti m film Potresi in sodobna znanost Tobak, tobak ... Med naravne katastrofe, ki se jih ne moremo ubraniittf, štejejo nedvomno potresi. Na vprašanje, kako nastanejo potresi, ljudje dolgo .niso znali odgovoriti. Danes nam. je veda o potresih — seizmologi j a — razjasnila marsikaj ©krog tega naravnega pojava, vendar je že vrsta nerešenih problemov, zlasti kar zadeva vprašanje mehanizma nastanka potresov, fizikalnih in kemičnih sprememb v notranjosti Zemljo .in težav okoli napovedi potresov. Z gotovostjo lahko rečemo, da so potresi p'!-.i>rođinl tresljaji čvrste Zemljine skorje, kii se širijo cd nekega izvora v notranjosti Zemlje v njeni skorji alti površini. Nastanejo tako, da so v notranjosti Zemlje hipoma sprostijo veliko količine nakopičene energijo. Po velikosti, lahko potresi zajamejo površino nekaj sto kvadratnih kilometrov in takrat govorimo o lokalnem aH manjšem potresu — lahko pa obsegajo tudi več coliin. Takšni veliki ■potresi so k sreči precej redki, vendar jih v zgodovini lahko naštejemo kar precej. O nastanku potresov so mnenja znanstveni!kov še danes precej deljena — vendar se vsi strinjajo v tem, da silo v Zemljini notranjosti še daleč niso uravnovešene. V notranjosti Zemlje so plutonske sile vzrok nenehnega razvoja celin, gubanja gorstev, dviganja iin spuščanja morskega dna in te sdlo lahko pod določenimi pogoji dosežejo tolrkšno moč, da Zemljine stene v■ ^notranjosti za hip popustijo, na-petosf se sprosti in nastal je potres. Mestu v notranjosti Zemlje, kjer potres nastane, pravimo bipocenter, točki' na površini Zemlje nad hipocen-trom pa epicenter ali žarišče potresa. Učinek potresa je največji v epicentru. Razdaljo od epicentra do hipo-centra Imenujemo globino potresa in v zvezi s tem delimo potrese na plitve in globoke. Plitvi imajo globino od nič do 70 km, torej lahko nastanejo tik pod površjem Zemlje, globoki pa od 70 do 650 km. Po načinu nastanka niso vsi potresi enaki. Tektonski potresi nastanejo zaradi delovanja plutonskiih sil v notranjosti Zemlje in so najbolj pogosti. Vulkanski nastanejo ob izbruhih vulkanov, eruptivni pa pri rušenju sten v notranjosti Zemlje blizu površine. Ko so proučevali razporeditev potresov na posameznih celinah, so ugotovili, da so najpogostejša na dveh področjih: v sredozemskem področju in ob robovih Tihega oceana. Na sredozemskem podtročjiu .sla zgodi OO'Vo vseh potresov na zemlji. To področje obsega severozahodno Afriko, Pirenejski polotok, južno Francijo, Italijo in Balkan, Malo Azijo in Armenijo ter se končuje za Himalajo v Malajskem otočju. V področjih okrog Tihega oceana so potresi najštevilnejši na Japonskem in v južnoameriškem pogorju Andi. Potrese iigotavljajo posebne man-stveno .postaje z zelo zapletenimi instrumenti, seizmografi, ki so včasih težki do 1300 kg. Te naprave so tak< občutljive, da zabeležijo krivuljo, če samo pihnemo, vanje. Zaradi svoje veliko občutljivosti lahko ugotovijo potrese, katerih žarišča so oddaljena tudi po 20.000 km. Energija, ki se sprosti ob posameznih potresih, je ogromna. Tako so izračunali, da je znašala energija velikega kalifornijskega potresa leta 1006 Milijarderji nočejo Italijanski davčni urad ceni, da so veliki industrijalci kljub vedno večji kontroli pri davkih še vedno utajili za okrog 3.000 milijard lir premoženja. Davčna komisija italijanskega parlament;-, je izjavila, da bi lahko bil italijanski proračun brez vsakega deficita, če bi milijarderji brez utaj in pošteno plačevali davke. 44 milijard kilovatnih ur, kar bi bilo isto, kot če bi granitna gmota s težo 2,5 milijard ton padla na zemljo z višine 6000 metrov. Napovedovanje potresov je še vedno v povojih. Doslej jo znanstvenikom uspelo napovedati le takšne potrese, ki so se začeli z običajnimi slabotnimi premiki v notranjosti Zemlje. Nenadnih silovitih potresov človek danes še-ne more predvideti v naprej. Večina ljudi si danes ne nvore več predstavljati vsakdanjega življenja brez kajenja. Mnogi bi se celo rajši odrekli električni luči, vodovodu ali radiu, kakor kajenju. — Od kdai pa ljudje pravzaprav kadijo? Kar zadeva Evropo, lahko na to vprašanje odgovorimo precej točno: od začetka 16. stoletja. Prvi Evropejci, ki so spoznali tobak in njegove prijetne lastnosti, so bili Španci, ki so s Kolumbom odkrili novi svet. Azteki, katerih državo in civilizacijo so španski osvajalci uni- Največja ktalonosi!ka na svelu Doslej najmogočnejša ladja na svetu jo ameriška letalonosilka Forre-stal, ki je dolga 311 in široka 75 metrov. Na njenem krovu se lahko spuščajo letala, kakršno je reaktivni bombnik Sky Warrlor, ki z gorivom in municijo vred tehta 31 ton in pol Vsa reaktivna letala poženejo v zrak s pomočjo posebne naprave, ki da letalu zadostno začetno hitrost. Za pristajanje letal Imajo posebno močne naprave, ki 31 in pol težko letalo, pristajajoče s hitrostjo 160 km na uro ustavi na razdaljo 50 metrov. Trup letalonosilke ima ogromne raz-shiranjena, pa je velik za 2 in pol sežnosti. Paluba za letala je pravo Iotirfršče, istlj meri okrog 16.000 m2, hangar pod palubo, kjer so letala nogometni igriišči. Na verigo, na kateri visi sidro te ladje, bi lahko brez bojazni obesili štiri največje železniško lokomotive. Vsak od štirih letalono&ilkinih vijakov ima v premeru nad 7 metrov ali toliki kot enonadstropna hiša. Katerokoli izmed njenih štirih dvigal pa bi lahko dvignilo dve predmestni hršioi z zemljiščem vred. Posadka te letalonosilke šteje 3.500 mož in je ladja torej že kar majhno mesto ... POT K) ARABSKEGA ITTDIJE JE OKOLI TjXkv/d&T vkLJiSA I0f SIIOZI lii^lOP SUEŠKI PREKOP IMA POLEG STRATFSkUGA TUDI IZREDEN GOSPODARSKI POMEN Električni ribolov čili, so takrat gojili rastlino, ki so j« imenovali »yetel« in jo kadili z ustniki iz trstike. Takrat je tudi nastalo imo »tobak«, ki pa je pravzaprav napačno; tako so novo rastlino imenovali. Spanci, beseda pa prvotno pomeni naziv za ustnike iz trstike, s katerimi so kadili otočani Antilskih otokov. . V Evropi so tobak najprej uporabljali za zdravilo, in sicer kot pmšek za kihanje in za dražilo. Zdi se, da je takratnim Evropejcem nosljanje tako ugajalo, da so nosljali vsi, cel« ženske. Posebno Italijani so bili takrat strastni nosljači in so njuhali tobak v cerkvah. Stvar je prišla tak« daleč, da je proti tem zagrizenim frrešnikom nastopil sam papež Urban VIII. in s posebno listino zapretil nju-hačem, da bodo izobčeni iz cerkve, če bodo nosljali v cerkvah. Prepoved njuhanja je odpravil šele papež Be-nedik VIIL, ki je bil sam strasteu nosljač. Odtlej nosljanjp v cerkTi naenkrat ni bilo več »greh«. V vzhodnih državah so še v 17. sU-letju kajenje kaznovali s smrtjo. Toda celo tako stroga prepoved ni mogla preprečiti, da se ne bi kajenje z izredno naglico razširilo, kot se je razširilo tudi v zahodnih državah, — v Franciji, Angliji, Nemčiji in drugod, kjer so bile dolgo časa v veljavi ostre odredbe proti kadilcem. Nasprotovanje tobaku je bilo včasih kaj čudno in nenavadno. Tako so n. pr. poskušali profesorji univerze v Ley-denu na Nizozemskem prepričati študente, da jim bodo zaradi kajenja po-ogljeneli možgani ... Do izdelovanja današnjih tobačnih izdelkov je preteklo mnogo časa. Najprej so kadili tobak samo v pipah in šele proti koncu 18. stoletja so začeli v Nemčiji izdelovati cigare, cigarete pa v večjem obsegu tudi v Nemčiji šele leta 1863. Do prve svetovne vojne so pokadili mnogo več tobaka s pipo, kot pa cigar in cigaret. Za izdelovanje cigar so najbolj upoštevane vrste tobaka iz Havane (ta je najdražji), iz Brazilije, z Jave, Sumatre in s Filipinov. Za cigarete najbolj uporabljajo tobak iz ameriških držai Co napeljemo v posodo z ribami enosmerni tok, opazimo, da skoraj vse ribe odplavajo proti anodi, postanejo negbne in se obrnejo na hrbet. Po .Izključitvi toka ribe čez nekaj časa spet zaplavajo. Električni tok deluje na ribe v sladkih in slanih vodah. Spreminjajoč moč in frekvenco toka lahko ribe v določenem območju okoli elektrode prisilimo, da zaplavajo proti anodi ter postanejo v oddaljenosti 2 do 2 me- trov od anode omamljene. Ker različne vrste rib različno občutijo impulze električnega toka, lahko ribe že v vodi Izbiramo po vrsti in velikosti. Te znanstveno dognane pojave uporabljajo ribiči v naprednih industrij - Italijanska filmska igralka So-phia Loren, ki j a bomo v kratkem videli v filmu „Dekle z reke" Ameriško lovsko letalo F-89 s svojim radarjem najde sovražno letalo do oddaljenosti 32 kilometrov. Pod krili ima raketne izstrelke, imenovane falcon, ki so opremljeni vsak s svojim radarjem. Radar letala avtomatično vklopi radar rakete, ki odslej sledi sovražnemu letalu, dokler je njen radar ne privede do" cilja, kjer eksplodira v notranjosti letala. skith državah. Tako imajo n. pr. ob ustju nemške reke Labe zapore, ki preprečijo živalim rečnega dna dostop iz enega območja v drugo, ki so jih postavili zato, da bi morskim rakom preprečili dostop v zgornje porečje. Električne zapore služijo še drugim namenom. Z njimi si pomagajo v takšnih vodah, ki niso primerne za ribolov. Razpno jdh med dva čolna in z njimi preženejo ribe v pripravne zalive, kjer jih potem z lahkoto polovi jo. S takšnimi načrti sr ukvarjajo Norvežani, ki bodo z električnimi zaporami ogradili primerne \alive in v njih »vskladiščili« žive, res sveže ribe. Omenimo še lov na sardine. Tovarne plačujejo za nepoškodovane sardine mnogo višjo ceno kot za poškodovane, zato jih ribiči vedno bolj pogosto lovijo na električni način, kjer jih omamljeno preprosto zajamejo z mrežo. Tune lovijo z naelektrenim trnkom, z vrvico v obliki električnoga kabla. V tistem trenutku ko tuna zgrabi za trnek, pride v električno polje, ki jo omami in na milost .in nemilost izroči ribiču. Virginia in Maryland, z Balkana in iz Turčije. Preden pridejo cigarete v roke kadilcu, morajo v tovarni napraviti dolgo in zapleteno pot. Tobačne liste posameznih sort mešajo točno po receptih v mešalnih strojih, nato listje močno stisnejo in ga s stroji razrežejo na zelo tanka vlakna. Zdaj tobak pre-tresejo na bobnastem situ, od koder gre v stroj za oblikovanje cigaret. 1» tega stroja prihaja neskončno dolga tekoča »vrv« tobaka, ovitega s cigaretnim papirjem, ki ga stroj sam reže v cigarete določene dolžine. rr—- j ČEPELA GA JE PIČILA V NOGO. • gg 8 fi,,l6oreij»h ST. 93 / 23. NOVEMBRA 1956