SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, IZOLA yiiiemei KRSGENI GOSiTil N 01 FrAKSOv splošna banka koper 17. oktober 1996 KAKO BREZPLAČNO PARKIRATI? 1 Našim cenjenim strankam1 se ob odhodu parkirnina vrača za dobo 2 ur, I » Zato pustite svoj avto na* urejenih in varovanih parkiriščih. FOTOOPTIKA RIO Izola I , Umik 9-12/17-20 sobota 9-12 , * Izola, Ljubljanska 24, Tel.: 066 61 403 ‘ PTPs NOT DEAI) je Vaša rubrika spoštovani bralci, v njej objavljamo vaša pisma, odgovore, mnenja, reakcije in še kaj v zvezi z dogajanjem v vaši hiši, krajevni skupnosti, občini, državi in na svetu. Še najprej pa tiste, ki so v zvezi z zapisi v mandraču. Upoštevajte omejitev: 40 vrstic Rokopisov ne vračamo, prispevkov v tej rubriki ne honoriramo. SOŽITJE VREDNO 100.000 Lir Odgovor na pismo gospe Jelke Morato Vatovec Pisanje gospe Jelke Morato Vatovec nas čudi, ker menimo, da smo prav na njeno pobudo o teh vprašanjih, govorili 9. oktobra 1996, na seji Občinskega sveta. Omenjeni gospej smo pojasnili, kako je prišlo do izgradnje potrebnih sanitarij v prostorih Skupnosti Italijanov, kot tudi vprašanje novih stolov, s katerimi Skupnost razpolaga. Kljub pisnemu odgovoru, ki ga je tajnik Samoupravne narodnostne skupnosti dostavil občinski upravi dva dni po prejemu svetovalčeve interpelacije in ne štiri mesece kasneje (!), je bilo pojasnjeno, zakaj so bili potrebni taki posegi in od kod sredstva za njihovo realizacijo. Polemičen je bil samo način, s katerim je svetovalka postavila vprašanja. Gospa JMV je sicer potem pojasnjevala, da vprašanja ni postavila v takšni obliki, ampak da so jih nerodno zabeležili v zapisniku. To smo upoštevali in predlagali občinski upravi, naj s pristojnimi ustanovami uredi tako vprašanje sanitarij za potrebe poročne sobe v zgornjem pritličju Besenghijeve palače kot tudi najde rešitev za razmajane stole ob priložnostnih koncertih, ki se odvijajo v isti dvorani in ki jih organizira tamkajšnja Glasbena šola. Zato smo menili, da sta vsaj ta dva problema začasno rešena. Videti pa je, da stvari le ni tako. Da ni šlo za neroden zapis seje občinskega sveta, niti za napačno interpretacijo le-tega. Isti ali pa še hujši polemičen ton lahko zaznamo tudi v samem pismu gospe |MV, ki ga je objavila v Mandrač le dan kasneje. Na isti seji občinskega sveta je gospa JMV postavila tudi vprašanje o tako imenovanem vrednostnem bonu za nakup literature v Italiji. Tudi na to je dobila ustrezen odgovor, kot tudi komentar, da se z njenimi ugotovitvami glede načina dodeljevanja bonov in same višine strinjamo tudi mi, saj smo kot Občinska in Obalna Samoupravna narodnostna skupnost pravočasno protestirali pri organizaciji, ki te bone dodeljuje (Unija Italijanov). Da bi bili še bolj verodostojni prilagamo dopis, ki smo ga poslali Uniji (žal ga nismo uspeli prevesti, vendar verjamemo da to ne bo predstavljalo težave za gospo jMV). Rezultat našega protesta je tudi ta, da bo gospa jMV (kot tudi ostali delavci neitalijanske narodnosti, ki so zaposleni v ustanovah posebnega interesa za italijansko narodnost) tudi letos, kot doslej dobila omenjeni bon, za katerega se zavedamo, da je bolj simbolične kot dejanske vrednosti. Vendar pa je ravno v tej simboliki, ki je ista tako za Italijane kot za Slovence, treba iskati pravo vrednost sožitja. Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola Priložen je dopis ISNS Izola z dne 11.09.1996 PASJI POLIGON V občinskem svetu Izole je vse tako naravnano, da se dosledno izpolnjuje trditev g. Domia, predsednik tega organa, ki jo je izrekel v prvih dneh svojega predsednikovanja: "Povsem jasno je, dami dosežemo v svetu vse, kar želimo !" Naprezanje opozicije je samo žaganje mehkega dela tvarine, ko pa zobovje zareže v kompaktno jedro se polomi. In popolnoma vseeno bi bilo, če bi uporabili tisti člen statuta, ki pravi, da se lahko odločimo, da ima razpravljalec možnost samo enkrat govoriti in to le nekaj minut. Rezultat ob poglavitnih vprašanjih bi bil vedno enak. Razprave so le farbanje fasade demokracije. Vse je že vnaprej domenjeno v interesu določenega kroga: "interes občanov" uporabljajo samo za plakatiranje in zavajanje. Tako se je zgodilo ob vprašanju pasjega poligona v Jagodju, ki je bilo na dnevnem redu zadnje seje. Za to problematiko je g. Aleksander Lozej (spet in vedno Lozej, Lozej, kot predstavnik ZLSD, kot predstavnik Občine, kot zaupnik župana itd.) pripravil kronologijo poteka priprav pasjega poligona. Kronologijo je končal že z januarjem 96, ko je s svoje strani (Zavod za urbanizem) uredil vse potrebno in zadevo prenesel na g. Andrijašiča (Upravna enota Izola), da dokonča, kar je v njegovi kompetenci. Ob tem moramo vedeti, da sta Lozej in Andrijašič "brata" v poslih upravljanja vsega občinskega in da podpisujeta usodo občine in občanov za isto mizo in da se pokrivata drug z drugim. V primeru tega poligona pravi Lozej, da je on samo pripravil stvari, (torej, če je kaj narobe, je kriva Upravna enota), Andrijašič pa pravi, da je samo nadaljeval tisto, kar je Lozej že nastavil (zato se njega ne more za nič bremeniti!) Kaj pa župan (ki noč in dan misli na nas) in vsakemu, ki pride s kakšnim problemom do njega ,pravi "bomo, bomo I", ne da bi seveda kaj napravil, (kar pomeni dobesedno posmehovnje občanom). Za ta primer ni hotel niti sprejeti delegacije prizadetih prebivalcev jagodja. (Niti "bomo, bomo!" ni rekel!) Lozej v svoji kronologiji komajda omeni protest prizadetih občanov (za demokracijo je zahteva prebivalcev izredno pomemben elementi). O tem je zapisal samo, da "odločbi Upravne enote sledi pritožba stanovalcev Mladinske in Ilirske ulice". Ti stanovalci so speljali vrsto postopkov od Izole do Ljubljane s katerimi so utemeljeno zavračali postavitev poligona. Krona kronologije pa je na njenem koncu, ko Lozej dušebrižniško (ali osebnobrižniško!) pravi, da če bi se kinologi morali odločati za trajno lokacijo, bi potrebovali veliko časa in denarja in zato da predlaga občinskemu svetu, da sprejme odločitev, ki bo izhajala iz njegovih ugotovitev. Naj se oglasi kdo od Izolanov, ki mu je ta občinski gospod šel kdaj na roko, tako ves zaskrbljen za morebitne težave, kot se je izkazal v tem primeru. Ko je Andrijašič prejel stvari v roke, je takoj izdal odločbo za ureditev začasnega poligona, v kateri ugotavlja, da po 51 .členu Zakona o urejanju naselij za ta začasni objekt ni potrebno lokacijskega dovoljenja. S tem je izrekel veliko laž, kar ga bremeni suma kaznivega dejanja, kajti v tem členu govori Zakon o začasnih objektih namenjenih za sezonsko turistično ponudbo ali za prireditve in podobno, kar nima nobene povezave s poligonom, ki mu namenjajo zemljišče do leta 2000. Ker je bil postopek sprejemanja odločitve o poligonu nepravilen in ker so stanovalci dveh ulic vložili pritožbo, je Ministrstvo za okolje 18.9.1996 poslalo Upravni enoti v Izoli zahtevo, da je "vlogo občanov treba šteti za predlog za obnovo postopka". Ta dokument je upravna enota vrgla v koš in kinološko društvo je začelo z rednim delom še prej kot je občinski svet o tem razpravljal in še več, predsednik tega društva g. Berginc je v Primorskih novicah zatrdil, da je Ministrstvo za okolje poligon odobrilo. Torej sklep sveta je bil že vnaprej napisan, tudi v dogovoru s predsednikom SDS Zadelom, ki se je, po poteku dogodkov sodeč, usklajeno z oblastniško elito dogovarjal s prizadetimi občani in spretno zavajal, tako da jih je na seji sveta tiho pustil na cedilu. Pravzaprav ni nikomur jasno (razen "eliti"), zakaj je bila ta problematika na dnevnem redu sveta. Na križ razpeta demokracija. Trinoštvo, aroganca, podkupovanje. Klavrno županovanje. To je Izola danes. Frane Goljevšček VOLITE ME ! Težava časopisov je ta, da jih je treba narediti dan pred izidom in tako seveda velikokrat zamudijo najnovejše informacije. Danes (četrtek) so namreč že znani vsi kandidati na volitvah 11. novembra, ko pripravljamo Mandrača pa je neznank še kar precej. Doslej znani in neuradni kandidati so (po abecednem vrstnem redu): Leon Čebulj (SLS in Civilna iniciativa), Darko Filiput (Slovenska nacionalna stranka), dr. Mario Gasparini (LDS), Franc Goljevšček (Zeleni), Janez jug (Slovenski Forum), Ida Kogej (Demokratska stranka), Breda Pečan (ZLSD), Sergio Toncetič (DeSUS) in Bojan Zadel (SDS). Slišati je, da bo v Izoli imela svojega kandidata tudi poljšakova Neodvisna stranka dela, nismo pa uspeli izvedeti, kdo bo kandidat za poslanca italijanske skupnosti. Liste so dopolnili sinoči (sreda) opolnoči, ko se je iztekel rok za priglasitev neodvisnih in samostojnih kandidatov oz. list. ZAKAJ NOČEMO FAKSOV (opravičilo) Zaradi velike prostorske stiske v tej številki Mandrača je žal izpadel prispevek s tem naslovom, najavljen na prvi strani časopisa. Napako bomo odpravili čez teden dni. (uredništvo) Demokratična stranka upokojencev Slovenije - občinski odbor Izola vabi v sredo, 23. oktobra ob 16. uri v Kulturni dom Izola na predavanje in pogovor o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Izhodišča novega zakona, ki jih je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, bo predstavil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, g. Vinko Gobec. Predstavil se bo tudi Sergio Toncetič, kandidat stranke za poslanca v Državnem zboru Slovenije. VLADO TOURS in DRUŠTVO UPOKOJENCEV Izola organizirata SILVESTROVANJE V BUDIMPEŠTI Štiridnevno silvestrovanje v čudoviti Budimpešti Odhod 30.12. ob 7. uri zjutraj iz Izole - postanek s kosilom v Prekmugu - vožnja ob Blatnem jezeru - namestitev in ogled Budimpešte - silvestrovanje - obisk doline Domony z ogledom gradov in muzejev - 2.1.1997 vrnitev v Izolo. Prijave z vplačilom akontacije zbiramo na tel. št. 68 - 066 in v pisarni Društva upokojencev do 1. decembra 1996. KULTURNI DOM IZOLA vabi na blues dogodek tega meseca: MIKE BROSNAN 1996 UK St European Tour Mike Brosnan je izvrsten akustični kitarist in pevec bluesa. V Izoli bo nastopil V petek, 25. oktobra. Rezervacije: tel. 61 - 513 Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije - Koper in Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko vabita na predstavitev knjige dr. Janka Prunka in Martina Ivaniča OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE s kratkim orisom slovenske zgodovine. Predstavitev bo v četrtek, 17. oktobra ob 18.00 na sedežu ZRS, Cribaldijeva 18, Koper SA] < LON POHIŠT VA j>X P L A V J E Pohištvo po meri, izmeritve na domu, montaža, prevoz, staro za novo! vsakdan: 14h - 20h in v soboto od 9h do I3h TEL.: 066 549-482 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR IZOLA predstavijo se vam naš občinski svetnik Občinski svetnik Aleksander Frantar se redno in vedno pripravljen udeležuje sej občinskega sveta. Zaveda se namreč, da se na teh sejah odloča o zadevah, ki so pomembne za Izolo in njene meščane. Na več sejah je predlagal sprejem raznih pobud v korist našega mesta, toda zaradi razmerja strankarskih sil v občinskem svetu niso bile sprejete in zato tudi ne uresničene. Naj omenimo le nekatere: * Sredstva iz parkirnin se namenijo za ureditev območja med župnijsko cerkvijo sv. Mavra in domom Dva topola in za ureditev dodatnih parkirišč v starem delu mesta. * Namestijo se "ležečipolicaji" na cestah, kjer hodijo otroci v vrtec in v šolo * Podjetje Riha in poklicni ribiči se oprostijo plačila pristaniške pristojbninc * Pripravi sc uravnotežen občinski proračun, ki ho odraz realnega finančnega stanja naše občine * Uredijo se otroška igrišča na Svetilniku in drugod po Izoli ter ribnik na Velikem trgu O OSEMLETKI V KORTAH Spoštovana gospa Jelka Morato Vatovec ! Nedvomno je število, okrog tristo podpisnikov vaše pobude o "razširitvi" Podružnične šole Korte v popolno osemletko, zelo široko izražen javni interes ljudi, ki imajo pravico biti obveščeni tudi z nekaterimi utemeljitvami in dejstvi, ki v vašem odprtem pismu žal, niso bila celovito prikazana. V izogib vašemu namenu, da bi se ost kritike in odgovornosti, v zvezi z (ne)uresničničevanjem vaše pobude, povsem enostransko, in morda tudi zlonamerno, preusmerila zgolj name ali na Upravo za družbene dejavnosti občine Izola, sem dolžan odgovoriti na vaše odprto pismo ter seznaniti javnost z nekaterimi dejstvi, ki pomembno vplivajo na realna pričakovanja v zvezi z vašo pobudo. Tako kot sleherno pobudo, je Uprava za družbene dejavnosti občine Izola tudi vašo pobudo obravnavala strokovno, temeljito in z vso potrebno pozornostjo. V pripravo utemeljitve za preoblikovanje Podružnične šole Korte v popolno osemletko je bila vključena matična Osnovna šola "Vojke Šmuc , Zavod Republike Slovenije za šolstvo -Organizacijska enota v Kopru, s pobudo je bil osebno seznanjen in svetovan minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, pridobljeni so bili uradni in dejanski podatki o številu šoloobveznih otrok, kraju in šoli njihovega šolanja v občini Izola in sosednjih občinah ter uradni statistični podatki o številu in starostni strukturi prebivalstva na celotnem območju občine Izola in posebej krajevne skupnosti Korte (po vašem cenjenem mnenju "prirejeni" podatki v "kvazi" tabelah, op.p.). Na podlagi zakonodaje utemeljeno in obrazloženo pobudo smo posredovali pristojnemu Ministrstvu Republike Slovenije za šolstvo in sport in 13. maja. 1996, prejeli naslednji odgovor, z vam znano vsebino, ki ga tudi, zaradi morebitnega strokovnega interesa vaših pedagoških kolegic in kolegov, objavljamo v celoti: "Vaše pobude žal ne moremo podpreti. Naše ministrstvo namreč ne podpira ustanavljanja samostojnih šol z eno samo paralelko vsakega razreda. Razlogi so predvsem strokovni. V takih šolah je namreč nemogoče zagotoviti tolikšno število ur posameznega predmeta na predmetni stopnji, da bi lahko učitelji poučevali le predmete, za katere so strokovno usposobljeni. Zato si majhne šole težko zagotovijo ustrezne učitelje in imajo številne probleme z zagotavljanjem kadrov. To kažejo izkušnje številnih majhnih šol v Sloveniji. Prav te izkušnje so vzpodbudile naše ministrstvo, da je pri oblikovanju nove zakonodaje s področja šolstva, predvidelo za ustanavljanje novih šol določene pogoje. Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 12/96), ki je pričel veljati 15.3.1996, v 2. odstavku 44. člena določa, da se javna šola lahko ustanovi, če je zagotovljen vpis vsaj za dva oddelka (razreda, op.p.) učencev. V primeru Osnovne šole Korte ta pogoj ne bi bil izpolnjen, saj podatki o sedanjem vpisu in demografski podatki o že rojenih otrokih*** kažejo, da bi bilo otrok dovolj le za eno paralelko vsakega razreda, v posameznih šolskih letih pa bi bila morda potrebna celo kombinacija razredov. Drugi strokovni argument, ki ga zagovarja naše ministrstvo je, da bi šola z eno samo paralelko težko zagotavljala enako kvaliteten program učencem v zadnji triadi (od 7. do 9. razreda, op.p) osnovne šole kot šola z večimi paralelkami. V zadnji triadi bo po programu v skladu z novim Zakonom o osnovni šoli (Ur. list RS, 12/96), uveljavljenih več novosti. Ena od njih je nivojski pouk pri slovenskem jeziku, matematiki in tujem jeziku. V šoli z eno paralelko ne bo mogoče oblikovati treh ločenih skupin, ki bi delale vsaka po svojem programu zahtevnosti, temveč bo potrebno programe različne težavnosti izvajati znotraj enega oddelka. Šola z eno paralelko vsakega razreda tudi ne bo mogla učencem ponuditi tako bogatega programa izbirnih predmetov, kot šola z večimi paralelkami, saj jo do omejevalo tako premajhno število učencev za posamezne skupine kot pomanjkanje ustreznih kadrov. Po našem mnenju (MŠŠ RS, op.p.) imajo strokovni argumenti, ki smo jih navedli in so povezani s kvaliteto izvajanja programa osnovne šole, torej s tistim, kar nudimo otroku, prednost pred argumenti, ki jih navajate vi v svojem dopisu in prilogah in imajo prav tako ustrezno težo. Naš skupni interes pa je vendar dati otrokom cimveč in čimboljšo kvaliteto programa, da bodo lahko v polni meri razvili svoje sposobnosti in interese." *** Šolski okoliši matičnih in podružničnih osnovnih šol v Sloveniji, Inštitut za geografijo, Ljubljana, oktober 1995 Glede na to, da podrobnejše pogoje za ustanovitev osnovne šole določi minister za šolstvo in šport, je potrebno smiselno razumeti tudi odločilno vlogo samega Ministrstva RS za šolstvo in šport, pri sprejemanju odločitev, v zvezi s preoblikovanjem Podružnične šole Korte v popolno osemletno, najkasneje do začetka šolskega leta 2001 /2002 pa devetletno osnovno šolo. Šolska zakonodaja seveda dopušča možnosti ustanavljanja osnovnih šol tudi v primerih, če niso izpolnjeni določeni (predpisani) pogoji in sicer na narodno mešanih in obmejnih območjih ter na območjih s posebnimi razvojnimi potrebami. Navedenih možnosti v Upravi za družbene dejavnosti občine Izola nismo spregledali. Tako Zakon o spodbujanju demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, kot tudi Uredba Vlade Republike Slovenije o območjih, ki štejejo za demografsko ogrožena območja v Republiki Sloveniji v obdobju 1994-1996, Krajevne skupnosti Korte ne opredeljujeta kot demografsko ogroženo območje. Zato smo tako vas, kot tudi Občinski svet obvestili, da bomo z aktivnostmi in postopki za realizacijo vaše pobude (in pobude Občinskega sveta) nadaljevali, ko bodo podani pogoji za njeno popolno ali delno realizacijo (npr. možnost uvedbe pouka v prvih dveh triadah...). Spoštovana gospa, v sklepnem delu pisma ste, v podkrepitev vaših trditev, še zapisali mnenje državne sekretarke mag. Teje Valenčič o podružničnih šolah (izvleček iz citata njene izjave, po vaši navedbi glasi: "... je v interesu ministrstva za šolstvo in šport, da se manjše podružnične šole ohranjajo, saj so v manjših, obmejnih ali demografsko ogroženih okoljih pomemben nosilec življenja kraja”) ter se javno vprašan ali te misli za izolsko zaledje ne veljajo. Prepričan sem, da s tem niste želeli po nepotrebnem vznemirjati vaših sokrajanov, saj mi niso znane pobude o kakršnemkoli ukinjanju ali zmanjševanju pomena Podružnične šole Korte, ki se, kot vam je najbrž znano, ne nahaja na narodno mešanem, obmejnem ali demografsko ogroženem območju. S spoštovanjem Miran Žlogar P.S. Spoštovana gospa, ker menim, da nekatere vaše, povsem osebne vrednostne sodbe in izrečene neresnice na račun posameznika ali ustanove, ne prispevajo k strpnemu in kulturnemu javnemu dialogu in soočanju mnenj, ste najbrž opazili, da sem se tovrstni polemiki z vami izognil, za kar se vam vnaprej opravičujem. V jeseni odpada listje in dežuje, mar ne? Letni časi ne poznajo občinski meja in odločitev občinskih svetnikov. Za letošnjo jesen verjetno vsi veste, da bo odpadlo listje kot vsako jesen do sedaj. Poleg tega je letošnje vreme neverjetno, saj imamo nadpovprečno mero padavin. Zato se mi zdi neverjetna odločitev občinskih svetnikov iz vrst ZLSD, LDS in ZZP pri sprejemanju občinskega proračunana na seji dne 02. in 09.10.1996. Sprva pohvalna gesta, da bi športu namenili več denarja postane nerazumljiva tedaj, ko povedo, kje bodo vzeli. Namesto, da bi vzeli pri plači nekaterih občinskih funkcionarjev, za katere niti ne povedo, na osnovi katerih kriterijev so uspešni pri svojem delu, so vzeli iz postavke vzdrževanje čistoče javnih površin, parkovne storitve in vzdrževanje meteorne kanalizacije. Ob takih nerazumljivih odločitvah so možne samo tri rešitve: 1. vzdrževanja javnih površin, parkov in meteorne kanalizacije ne bo, ker bo zmanjkalo denarja; 2. vzdrževanje bo, če se bo prelil denar npr. iz postavke, kjer vsi občani plačujejo svoj odvoz smeti, s čimer se večina občanov verjetno ne strinja; 3. lahko da se nas Bog usmili in ne bo več dežja do konca leta, prepih katerega napoveduje Združena lista pa bo namesto burje odnesel listje v druge kraje. V kolikor bi odgovorni na seji občinskega sveta podali strokovni odgovor, bi lahko bila odločitev na občinsKem svetu tudi drugačna. Vaš občinski svetnik Bojan Zadel ZDRUŽENI, da bodo od tujih žuljev živeli le pedikerji. POSLANCI ZDRUŽENE LISTE smo dosegli, da so delavci lastniki vsaj dela svojih podjetij. Breda Pečan Igor Skok, Edvard Dečman in predsednik MLD SACHER TORTA V OBLIKI VIOLINE OSEBNOST TEDNA: SLAVKO DOBRINA Kako dobiti osebnost tedna, ne da bi pri tem zabredli v predvolilne boje in reklamiranje. Nič kaj lahka naloga ni to, vendar smo jo nekako le zmogli. Osebnost tedna je postal Slavko Dobrina, vodja komunalnih privezov, zaposlen pri j.P. Komunala Izola. In zakaj je osebnost meseca? Zato, ker je Žotovo edini, kiv teh dneh še vedno odi naokrog v kratkih hlačah in majici s kratkimi rokavi. Povedal je, da je to njegova garderoba do konca oktobra, da je zelo poredko prehlajen in da pije v glavnem mleko. Verjemi kdor more. V petek, 11.10 je v Izoli, na prireditvi ZLSD - ZDRUŽENI ZMAGOVITI, sodeloval tudi predsednik EVROPSKE SOCIALISTIČNE STRANKE, /EAN FRANCOIS VALLAIN. Kandidatom ZLSD slovenske Istre, Bredi Pečan, Avreliu juriju in Vojki Štular ter predvidenim ministrom ZLSD je zaželel uspeh in povedal, da so v EVROPSKI SKUPNOSTI SOCIALDEMOKRATI na oblasti v enajstih od petnajstih držav. ZDRUZENI da bo DELO ENAKOPRAVEN PARTNER KAPITALU. POSLANCI ZDRUŽENE LISTE smo dosegli, da delavci SOUPRAVLJAJO V PODJETJIH. Breda Pečan KfiVfiRNfiin t/ln Trgovski center SLfiSCICfiRNfi /l Degro ' Tliiftrit estm — - - tatu mmt cos™cf'4C0D'f Obiščite nas v prenovljenem lokalu! / ftldV KsSiLe /50 SIT WlptUSKi pmWSKi fltwv VSTVPMTSM KeSilA VSAK DAN od 11h - 22h & tel 63 -914 NEDEUA od 11h-17h / Slovenija je (po ministru Šteru) VARNA DRŽAVA Prebivalci Slovenije smo lani glede na statistične pokazatelje živeli varneje. Varnost je dobrina, potreba in vrednota, katere pomen narašča skupaj s človekovimi pravicami in svoboščinami. Kako varno smo živeli lani, kakšne so pri tem naloge slovenske policije, so na tiskovni konferenci (27. 9.. '96) v prostorih koprske UNZ, govorili Andrej Šter, minister za notranje zadeve, Borut Likar, sekretar za javno varnost in Emil Čebokli, načelnik UNZ Koper. Policija je v prizadevanjih za zagotavljanje varnostnih razmer v Sloveniji sprejela niz ukrepov in strategijo, ki vodi k uspehu. Varnostne razmere v državi pa se lahko, kot je dejal minister Šter, tržijo kot primerjalna prednost naše turistične ponudbe. Pri Ministrstvu za notranje zadeve so letos izšle številne publikacije z nasveti državljanom in tujim turistom, prvič so izdali tudi zloženko za navtične turiste in za kopalce. Precej zanimivih podatkov najdemo tudi v zloženki z naslovom: Kako varno smo živeli lani? Policisti in kriminalisti so na začetku letošnje sezone obiskali različne ustanove in jih opozorili na samozaščitne ukrepe. Učinkovit način nadzora so na območju koprske UNZ izvajale okrepljene mobilne kriminalistične skupine v katere so bili vključeni kriminalisti tudi iz drugih uprav za notranje zadeve. Ugotavljajo, da so bile varnostne razmere na področju javnega reda in miru ugodne, saj statistični podatki kažejo, da je bilo obravnavanih 16% manj kršitev javnega reda in miru ter splošne varnosti ljudi in premoženja in prav toliko (17%) manj kršiteljev. Razveseljivo je, da se je v letošnji turistični sezoni najbolj zmanjšalo število prekrškov zoper javni red in mir in nasilje pri mladih. Pri tem veljajo zlasti ugodne ocene za piransko občino, je rekel Emil Čebokli. V primerjavi z lansko turistično sezono se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 10, 5%, manj je bilo poškodovanih, žal pa se število smrtnih žrtev v času junij - avgust, ni bistveno zmanšalo (lani 120, letos 118). Črni junij Zlasti črn je bil letošnji junij, ko je na slovenskih cestah umrlo 56 ljudi. Letos je bilo manj prometnih nesreč z udeležbo tujcev. Lani 235, letos 193. Dobra polovica manj tujcev je bila hudo poškodovanih. Lani 101, letos 52. Na slovenskih cestah je v turistični sezoni junij- avgust '96 umrlo 12 tujcev (lani 15). Meja - in morje naše varovano Mejne prehode za mednarodni in obmejni promet je lani prestopilo 188 milijonov potnikov in kar 55 milijonov vozil. Pri varovanju državne meje ni bilo izstopajočih pojavov. Mejo je ilegalno prestopilo 4.175 tujcev, med katerimi so prevladovali državljani Hrvaške, BiH ter Rumunije. Pri mejni kontroli so policisti v 201 primeru odkrili mamila. Največ oseb zaradi vnosa ali iznosa mamil so obravnavali na meji s Hrvaško -149. V času turistične sezone , predvsem ob vikendih, se na našem morju hkrati nahaja tudi po 700 plovil. Na tiskovni konferenci je tekla beseda tudi o varovanju naše meje na morju, ki še ni določena, zato je tudi težko govoriti o tako imenovanih mejnih incidentih. "Na dolgu slovenske politike je, da skupaj s Hrvati določimo celotno mejno črto in njen status. Z določitvijo meje s Hrvaško se bo moralo tudi kaj spremeniti, določiti obliko kontrole in podobno", je dejal minister Šter. Slovenska pomorska policija nadzira celoten Piranski zaliv do Savudrije, oz. velja območje kontrole na morju kot je bilo na dan 25. 6. 1991. Takrat je namreč policija v celoti nadzirala Piranski zaliv.. Med vladama Hrvaške in Slovenije velja dogovor o posebnem pomorskem režimu v času turistične sezone od 1.6. do 1.10., verjetno iz razlogov, da turisti (plavalci) meje sploh ne bi zaznali. Obe policije, tako hrvaška kot slovenska, se izogibata incidentom na morju, kar pa ne pomeni, da jih ni. Po osamosvojitvi jih je bilo že 301. Letos samo dva. Bati se je, da dokler ne bo razmejitvene črte v tem predelu, lahko prihaja do dogodkov, ki so moteči, so dejali na tiskovni konferenci. Postaja pomorske policije v Kopru varuje 34 km mejne črte na morju z Republiko Italijo in 24 km mejne črte z Republiko Hrvaško, pokriva 300 m2 teritorialnega morja in okoli 43 km Slovenske Obale. V času turistične sezone je pomorska policija obravnavala 2 primera ilegalnega prehoda državne meje na morju v zvezi z ilegalnim prevažanjem školjk iz Hrvaške v Slovenijo v Piranskem zalivu. Prišlo je do mejnega incidenta, ko je patruljni čoln hrvaške policije zajel slovenskega ribiča, ki je opravljal ribolov izven Savudrije v območju kontrole slovenske policije. Pomorske policija je s patruljno ladjo P- 111 opravila 4 reševanja na morju, v katerih je pomagala 18 ljudem. Sodelovala je tudi pri iskanju izginulega avstrijskega potapljača, s posebno elekronsko napravo na ladji, pa so pomagali iskati tudi morskega psa. Letos 64 napadov na policiste Ljudstvu prijazna policija jo včasih tudi skupi. Letos je bilo že 64 napadov na policiste, vendar je to kar za polovico manj kot v lanskem letu. To mnogi spregledajo, iz posebne publikacije Kako varno smo živeli lani?, povzemamo nekaj podatkov. Poslanstvo slovenske policije Policija zagotavlja vsem prebivalcem Slovenije visok varnostni standard. Svoje delo prilagaja dolgoročnim trendom na področju javne varnosti in aktualnim razmeram ter uveljavlja visoke varnostne standarde in etične zahteve, pri tem pa upošteva tudi družbene in pravne spremembe. Policija v številkah Število policistov: 5173 uniformiranih policistov in 661 kriminalistov Število prebivalcev na policista: 341, Število službenih avtomobilov: 1762 , Število motorjev: 478, Število helikopterjev: 5, Število plovil: 13, Število policijskih psov: 90, Število konjev: 22, Policijske postaje: 66, Policijski oddelki: 12, Postaje mejne policije: 23, Postaje prometne policije: 11, Policijski postaji vodnikov službenih psov: 2, Postaja konjeniške policije: 1, Letalska policijska enota: 1, Postaja pomorske policije: 1, Policijske pisarne: 51 Na intervencijsko številko 92 so v letu 1995 operativno -komunkacijski centri po upravah za notranje zadeve sprejeli 665 000 telefonskih klicev. Šestina klicev je zahtevala ukrepanje policije. ZDRUZENI , da bodo IMELI DOSTOP DO ZNANJA VSI. POSLANCI ZDRUŽENE LISTE smo dosegli, da imajo študentje in dijaki bone za prehrano in večje število štipendij. Breda Pečan Kriminal Lani je bilo v Republiki Sloveniji za 12,5% manj kaznivih dejanj , preiskanost pa se je izboljšala za 2,9% in je bila v zadnjih petih letih s 60,4% najvišja. Povečalo se je število umorov, ropov in roparskih tatvin, izsiljevanj, ilegalnih prehodov državne meje, tatvin avtomobilov, kaznivih dejanj, povezanih z mamili in orožjem, ter gospodarskih deliktov. S kaznivimi dejanji so storilci povzročili za 13.5 miljarde tolarjev škode. Na 10 000 prebivalcev je bilo 193 (leto poprej 221) kaznivih dejanj. Policisti in kriminalisti so zaradi suma storitve kaznivega dejanja državnim tožilcem ovadili več kot 29 tisoč osumljencev. Vsak peti je bil mladoleten. Lani je bilo na 10.000 prebivalcev 49,5 vlomov v stanovanjske objekte, šole, denarne ustanove, pošte. Največ vlomov je bilo na območju ljubljanske, mariborske in koprske uprave za notranje zadeve. Vlomilci se pri svojih dejanjih usmerjajo predvsem v nezavarovane objekte, trgovine, gostinske lokale in menjalnice. Poraslo je število roparskih tatvin ter izsiljevanj, predvsem v urbanih središčih. Žrtve so pogosto tudi starejše osebe, ki jih roparji "obiščejo" tudi na domu. Nismo imuni tudi na spolne delikte. Na 10.000 prebivalcev je bilo lani 12,1 krvnih in spolnih deliktov. Mladoletniško izsiljevanje se je s šolskih hodnikov in dvorišč preselilo na ulice Nasilje vse bolj postaja način reševanja konfliktov, zato ne preseneča porast števila umorov in povzročitev telesne poškodbe. Med spolnimi delikti so prevladovali spolni napadi na otroke in posilstva, vedno več pa je tudi spolnega nasilja na delovnem mestu. Gospodarski delikti Med gospodarskimi delikti je bilo največ ponarejanj in uničenj poslovnih listin, sledile so poneverbe, zlorabe kartic in izdaje nekritih čekov. Policija je zabeležila tudi 11 kaznivih dejanj hudodelskega združevanja na področju gospodarske kriminalitete. Nesreče na cestah, smučiščih, v gorah, utopitve Na slovenskih cestah je lani umrlo 415 ljudi oz. 207 na milijon prebivalcev. Življenje je izgubilo tudi 14 otrok in 14 mladostnikov, hudo telesno poškodovalo pa se je 179 otrok in 306 mladostnikov. Kar štiri petine prometnih nesreč se je zgodilo zaradi neprimerne hitrosti, vsaka peta pa zaradi izsiljevanja prednosti, vsaka šesta zaradi nepravilne strani oz. smeri vožnje. Zaradi neprimerne hitrosti je lani na slovenskih cestah umrlo 166, zaradi nepravilne smeri vožnje pa 124 oseb. Alkohol krivec za vsako sedmo prometno nesrečo Alkohol je bil prisoten v vsaki sedmi prometni nesreči in v vsaki tretji prometni nesreči, ki je zahtevala smrtne žrtve. Na tako imenovanih polovičnih avtocestah je lani umrlo 38 oseb, najvišji krvni davek, 10 življenj, je zahtevala Slovenika. Največ prometnih nesreč s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami se zgodi ob koncu tedna med 17. in 20. uro. Lani so policisti skupaj z gorsko reševalno službo sodelovali pri 71 organiziranih reševalnih akcijah in pri 11 iskanih oseb, ki so se izgubile v gorah. V gorah je umrlo 8 oseb. Neizkušenost in precenjevanje lastnih sposobnosti je bil tudi najpogostejši vzrok 436 nesreč na smučiščih. Policija je zabeležila 53 utopitev, največ na ljubljanskem in mariborskem območju. Usodne so bile predvsem reke in potoki. O utopitvah v morju ne poročajo. Mamila in orožje Lani je v Sloveniji zaradi prevelikega odmerka heroina umrlo 12 oseb (predlani 5). Naše tržišče je z mamili dobro založeno, o čemer pričajo tudi lanski podatki o zaseženi količini mamil: 18 kilogramov heroina, 30 kilogramov marihuane, 3,2 kg kokaina, 2.5 kg hašiša in več kot dva tisoč tablet ecstasy, Predvsem po slednjih je med mladimi vse večje povpraševanje. Lani se je povečalo število kaznivih dejanj in prekrškov, povezanih z orožjem. Največ "orožarskih poslov" so odkrili na območju mariborske in novomeške uprave za notranje zadeve. Policisti so našli (lastnik ni bil znan), zasegli ali odvzeli 370.259 kosov streliva, 849 kosov vojaškega orožja, 362 ročnih bomb itd. Preprečevanje kriminala in odkrivanje storilcev kaznivih dejanj Učinkovit način nadzora so na območju UNZ Koper izvajale okrepljene mobilne kriminalistične skupine, v katere so bili vključeni kriminalisti iz drugih uprav za notranje zadeve, ki so se menjavali. Taka kombinirana skupina lahko uspešno preventivno in po potrebi represivno deluje, ker jo odlikuje visoka mobilnost, nepoznanost v okolju, poznavanje večje kriminalne populacije itd. Gre za način dela, ki ga bomo razvijali tudi v prihodnje pri izvajanju zased s ciljem prijetja storilcev, za zavarovanje večjih prireditev ipd. TEKST: FK- INFORMA PA PRI NAS DOMA... (KB) Ob pretresljivih prometnih nesrečah, kakršna je bila nedavno na izolski obvoznici, se ponavadi sproži val polemik o vseh mogočih razlogih, ki botrujejo tej pravi moriji med mladimi na slovenskih cestah. Od slabih cest do objestnosti mladih, premalo pogostih policijskih kontrol do predolgih procedur pri sprejemanju novega zakona o varnosti v cestnem prometu. Zagotovo je moč pritrditi vsem tem in še kakšnemu drugemu razlogu, vendar pa za zagotavljanje prometne varnosti zagotovo ne zadostujejo le močno restriktivni zakoni, temveč je bistvenega pomena njihovo izvajanje, karšnikoli so že. Žal pa je objektivno nemogoče, da bi prometni policisti noč in dan neprenehoma patruljirali na vseh možnih cestnih odsekih in žal marsikateri predlog sodniku za prekrške zastara in to celo, ko gre za takšne vrste prekršek, ki pomeni, da je kršilec dejansko ogrožal svojo varnost in predvsem varnost drugih udeležencev v prometu. Tragična nesreča, ki je pred tednom dni zahtevala tri mlada življenja je bila v letošnjem letu v naši občini prva s smrtnim izidom. Tako kot večjemu delu ostalih ji je najbrž botrovala neprimerna hitrost, saj naj bi mladi voznik vozil krepko nad na tem odseku dovoljeno hitrostjo. Po besedah Zvonka Števanca, pomočnika komandirja na izolski policijski postaji, ki je odgovoren za področje prometa, policisti merijo hitrost v bližini tega odseka najmanj štirikrat mesečno, prav tako pa tudi na drugih cestah, še posebej tistih, na katerih pogosteje prihaja do nesreč (Prešernova, cesta proti bolnišnici ...). Policisti seveda kontrol ne morejo opravljati na katerihkoli cestnih odsekih, saj morajo v prvi vrsti zagotoviti varno ustavljanje, kar pa ni povsod mogoče. Sicer pa se je v naši občini do konca letošnjega septembra zgodilo 246 prometnih nesreč, lani pa 254, med katerimi so bile tri s smrtnim izidom in prav toliko mrtvimi. V tem obdobju se je letos pripetilo 32 nezgod, v katerih je bilo 6 ljudi huje in 33 ljudi laže poškodovanih, lani pa je bilo v 36 prometnih nesrečah huje poškodovanih 25 in laže 31 ljudi. Največ nesreč se je zgodilo v naselju, med vzroki zanje pa je na prvem mestu neprilagojena hitrost, premik z vozilom ( predvsem na parkirnih prostorih) in izsiljevanje prednosti. V primerih prometnih nesreč je bilo k sodniku za prekrške predlaganih 289 ljudi, zaradi drugih prekrškov pa še 728 ljudi, čemur je bil najpogosteje vzrok vožnja brez voznišega dovoljenja (gre največkrat za mladoletnike, pa tudi polnoletne osebe, ki brez izpita vozijo koloz motorjem), alkohol in potek veljavnosti vozniškega dovoljenja oz. registracije vozila. Policisti so izrekli mandatno kazen 1618 kršiteljem, najpogosteje zaradi neuporabe varnostnega pasu (1039 kaznovanih), prevelike hitrosti (370 kaznovanih) in pa za vožnjo brez čelade (208 kaznovanih). Zaradi večkratnih kršitev in tehnične neprimernosti je bilo zaseženih tudi 25 koles z motorjem. Nasploh pa so letos policisti izvajali poostren nadzor nad motoristi skozi vse poletje v okviru rednega dela. Konec oktobra naj bi kontrolirali še tehnično brezhibnost vozil, decembra pa naj bi ponovno potekala akcija "Natakar, taksi prosim". Če bodo strožji zakoni pomagali umiriti vse tiste nestrpne, nasilne in objestne voznike, ki križarijo po cestah smo seveda zanje, a kaj ko še tako strogi zakoni ne zaležejo kaj dosti, ko gre za človekov značaj. Nekaterih pač čisto nič ne izuči. Z Duško Čuk zaključujemo predstavitev vseh treh izolskih trenerjev, ki so uspeli na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport ter pridobili vladna sredstva za strokovno delo mladimi športniki. Duška Čuk je v športu oziroma v rokometu že od rane mladosti. Najprej kot rokometašica v okviru šolskih tekmovanj nato kot aktivna igralka v selekcijah izolskega rokometnega kluba. Šport se ji zarasel v žile, zato se odločila za študij na fakulteti za šport, specialzirala pa se je seveda iz rokometa. Sedaj pa se v Ženskem rokometnem klubu ukvarja z mlajšimi gen- DRŽAVNI TRENERJI «s Duška Čuk: V mnogih klubih se z mladimi športniki še zelo slabo dela eracijami deklet. To so tista dekleta o katerih beremo, da so nasprotnika dobesedno zmlele, z dvajset ali trideset goli razlike. Zakaj ravno rokomet ? Zakaj, že v osnovni šoli sem imela rada žogo in dekleta pač nismo igrale nogometa, zato sem se pač odločila za rokomet. Velike zasluge za mojo odločitev ima tudi oziroma predvsem profesorica Rodinova, ki je bila sama navdušena rokometašica, navdušenje pa je nato prenesla še name. Današnji rokomet je kar precej ostra že groba igra, kljub tej ostosti pa še vztrajate. Res je postal to grob šport, vendar je do grobosti prišlo šele v zadnjih letih. Prej teh grobosti ni bilo, igralo se je drugače, precej bolj enostavno, pa tudi rokometna znanost je v zadnjih letih precej napredovala. Bodo pa te grobosti odpravljene v naslednjih letih, saj naj bi že z naslednjo sezono veljala nova pravila, ki ji je sprejela svetovna rokometna zveza in katera bodo mnogo bolj stroga ter bodo vsak hujši prekršek sankcionirala z rdečim kartonom. Ta agresivnost v rokometu ima že velike posledice, saj otroke in starše že odvrača od rokometa. Rokometna trenerka ste že dolgo. Je bilo mogoče uskladiti delo v šoli in nato še v rokometni dvorani. Do letos ste bila namreč zaposlena na Osnovni šoli Vojka Šmuc. Res je bilo težko vse uskladiti, še posebno potem, ko je prišla družina in z njo dodatne obveznosti. Tu sem imela precej sreče, ker mi je precej pomagala mama. No, ampak vseeno je nekako šlo, čeprav so bili prisotni tudi slabi dnevi, ko ob sedmih zvečer prišela direktno iz šolske teldvadnice v športno dvorano z glavobolom, s slabo voljo. Takrat bi seveda najraje vse pustila... Ta razpis Ministrstva za šolstvo in šport vam je torej prišel prav !? Na začetku sem bila v kar precejšnji dilemi. Delo v šolstvu je bilo zanimivo, raznoliko. Dajalo pa mi je tudi neko varnost. Potem ko mé je Ministrstvo izbralo, sem se v bistvu podajala v negotovost. Res je, da sem na državni plačilni listi, kar nedvomno pomeni neko varnost. Bilo pa je vseeno precej neznank, glede dela. Po drugi strani pa je tak način dela, po sicer samo dveh mesecih izkušenj, zelo dober. Imam veliko več časa, pripravim si načrte za trening, spočita pridem na trening in se dekletom lahko dosti več posvetim. Tak način dela je tudi precej svoboden, saj se opiram na lastne ideje in moči. Po dveh mesecih, niti še ne, lahko rečem, da je ta projekt ministrstva dober. Ne samo za trenerje, dober je tudi za otroke, rezultati pa bodo kmalu vidni. V izolskem Ženskem rokometnem klubu so rezultati že vidni, je mogoče tudi to vplivalo na Ministstvo, da vam je dodelilo sredstva ? No, res, z mlajšimi kategorijami deklet že dosegamo zelo dobre rezultate. To pa zaradi tega ker se v klubu z mladimi dobro in strokovno dela že štiri leta. Ne vem, kaj je vplivalo na odločitev Ministrstva za dodelitev sredstev, dejstvo je, da je vsak kandidat moral oddati štiriletni program dela. Meni mi je prejšnje delo pomagalo v toliko, da sem program imela že nerejen, le nekoliko sem ga dopolnila. Kakšni pa so cilji programa ? Prvenstveno naj bi bil cilj, vzgoja mladih deklet v vrhunske športnice. To naj bi bil cilj in v tej smeri tudi delamo, je pa to težko dosegat. Mlado igralko lahko vzgojimo v dobro rokometašico, jo obdržati še naprej v rokometu, je pa že težje. Otroka se da motivirati z samo igro, kasneje ko dekleta odrastejo, pa je potrebna še kakšna druga motivacija, npr. finančna, za kar pa ponavadi ni sredstev. Govorite o vzgoji vrhunskih igralk, imate poseben izbor deklet, oziroma, kako jih selekcionirate ? Danes se dekleta že zelo zgodaj spoznajo z rokometom, že v prvem, drugem razredu. Vendar to delo prepuščamo Športni šoli Maestral. V omenjeni šoli pa se opazijo otroci z boljšimi motoričnimi sposobnostmi. Te povabimo k sodelovanju. Bo tako delo dvignilo raven rokometa ? Tako je, v Izoli se delo pozna, in raven ženskega rokometa se dviga. V celi Sloveniji pa samo dva državna trenerja za področje rokometa ne bosta mogla kaj dosti narediti. V mnogih klubih se še zelo slabo dela oziroma se sploh ne dela. Za dvig rokometne ravni je potrebna konkurenca med mnogimi klubu, kar pomeni dobro delo v vseh klubih. Če izolske starejše deklice premagajo neko ekipo s 40 goli razlike pomeni, da so boljše. Obenem pa tudi pomeni, da se v nasprotni ekipi zelo slabo dela. TF V Kavarni in slaščičarni Izola - jagodje bodo v petek z vami klepetali slov enski olimpijci: Tomaž čopi, Mitja Margon, Erik Tul in Vesna Dekleva. Vabljeni v petek, 18. 10. ob 21.00. Z ustanovnega zbora društva Ribari Minolta Bled : Simonov zaliv Izola 3:0 (4,12,2) Izolani so tudi tokrat klonili proti boljšemu nasprotniku. Minolta Bled je bila boljša v 1. in 3. nizu, ko so Izolani lahko le spremljali blejsko igranje. Povsem drugače pa je bilo v drugem nizu, ko je na parket stopilo "neko novo prerojeno izolsko moštvo". Izolani so zaigrali nerazpoznavno dobro in osvojili dvanajst točk. Gostje so bili povsem zmedeni in nezmožni reakcije, pa sta jim priskočila na pomoč sodnika, ki sta Izolanom razveljavila tri točke in prvi osvojeni niz v prvenstvu je splaval po vodi. V soboto prihaja v goste ekipa Pomgrada, ki je prvenstvo pričela vsekakor bolje kot Izolani. Vseeno pa se lahko nadejamo, da so igralci Simonovega zaliva le dozoreli za prvi niz (če ne celo za še kakšno večje presenečenje!) in se boao f 1 RIBARI SO DRUŠTVO nasprotniku upirali. Tudi izdatnejša tribun jim bo dobrodošla. ROKOMET dostojno pomoč s še kako MARINA IZOLA : VEGRAD VELENJE 23:35 Izolanke so po zmagi proti Polju z optimizmom pričakovale tekmo z Velenjem a so žal popolnoma razočarale. Velenjčanke so presenetile z agresivno obrambo in v hitrih protinapadih neusmiljeno polnile mrežo sicer solidne Šmitranove. Izolanke so predvsem v napadu igrale brez pravih idej in vse preveč je bilo idividualnih akcij, ki so jih gostje uspešno zaustavljale. Zaradi tekmovanja Olimpije v evropskem pokalu pa bodo Izolanke odigrale naslednjo prvenstveno tekmo šele v soboto 26.10.96 proti ekipi M-Degroja iz Pirana. To je pravi motiv, da Izolanke napnejo vse sile, da popravijo slab vtis s tekme proti Velenju. Za Izolo so igrale: BUBOLA MARTINA, STUBELJ ANjA 3, HODŽIČ SABINA 3, NADAREVIČ MIRELA 1, KOVLjENIČ SLAVICA, RADOjKOVIČ BLANKA, ŠMITRAN DRAŽENA 5, BOŠNJAK MIA, ŠMITRAN BILJANA, BUBANJ ŽELJKA 3, CIGANOVIČ RADA 8, SMARDU KATJA. Starejše deklice že prve MLINOTEST : IZOLA 12:30 Izolanke nadaljujejo uspešne nastope v ligi za starejše deklice, kjer na zahodu nimajo več pravih nasprotnikov. V Ajdovščini so premočno premagale edinega tekmeca za prvo mesto z rezultatom, ki pove vse. Izolanke so se predstavile kot homogena ekipa, ki ima na vseh igralnih mestih po dve igralki, ki lahko enakovredno igrajo v prvi postavi. Tudi mlajše igralke so upravičile svoj nastop in samo potrjujejo dejstvo, da v klubu kvalitetno delajo z mladimi. Žal v občini ni pravega posluha za to in dekleta ko končajo osnovno šolo zaradi pomanjkanja sredstev v klubu nimajo kje igrati in zapuščajo športno pot. Kaj počno, kam gredo ? Za Izolo so igrale: ŠKORJANC MARTA, VIŠNJEVEC KATJA 6, BOŽIČ PETRA 2, ŠVERKO ELENA, FRANOVIČ NINA 1, HADŽIČ DIANA 1, STUBELJ MOJCA 12, LAZAR MARUŠKA 3, ČVORAK JELENA 1, BOŽIČ NINA, FURLAN NINA 4, ŽAGAR DAJANA Ilirija : Avtoplus Korte 1:1 (0:1) Kortežani so spet iztržili remi in spet so bili boljši nasprotnik, ki pa ga je zapustila sreča. Igralci Avtoplusa so popvedli če v prvem polčasu, v 25. minuti z lepim golom in tudi v nadljevanju so igrali dobro ter imeli več polpriložnosti in priložnosti, vendar jim vodstva ni uspelo potrditi. Žal so dmoči ifgralci iz enega nenevarnega napada zadeli kortežansko mrežo in iztržili nezaslužen remi. V nedeljo gosti Avtoplus igralce Bilj v poštev pa pride samo zmaga. Vse izolske lige Primorska mladinska liga MNK Izola : Jadran D 3:1 MNZ Koper, kadeti Koper : Izola 2:1 st. dečki - Izola : Rakek 6:2 ml. dečki - Jadran K : MNK Izola 1:7 PREJELI SMO... Ožigosanje osebnosti Igorja Božeglava ne bo rešilo stanja v klubu, ki je po šestih letih dobesedno doaseglo kulminacijo razprtij; - ostr zavračamo vse obsodbe, ki mejijo že na demagogijo - VZS s svojim vmešavanjem in nepoznavanjem dejanskega stanja ne pripomore k ureditvi razmer, obenem pa pozablja, da je naš klub z združenim načelom vzgojnosti in tekmovalnosti skozio masovnost dosegel rezultate, ki ga uvrščajo med najuspešnejše v ožjem in širšem prostoru - na isti strani brega stojita fakultetno izobražena človeka, ki že dve leti nista plačana, Igor Božeglav in Iztok Butinar, z 90 veslači. Slednjemu so vzeli ključe, kar je politiko izločanja pripeljalo do končnega cilja. V šestletnem obdobju so pod pšritiskom trenerske vrste zapustili starosta in ustanovitalj šole veslanja Miran Blažina in trener Stanko Hočevar. Vse skupaj vodi v elitni (selekcioniran) klub, v katerm bi rekreacija vodila klubsko politiko, seveda sebi v interes (nova zgradba kluba z dvema savnama in telovadnico, a brez veslarne). Za to politiko je najbolj odgovorna le ena oseba - Marino Domjo, uradni pogajalec za nov klub, ki bi lahko v tem trenutku stopil iz ozadja, kjer se vodi politika. - lani je bilo v klubu 46 članov, na zadnjem občnem zboru 195, sedaj pa že 295. Toliko jih najbrž ne šteje niti KK Smelt Olimpija ! Za šport in rekreacijo dobite na enem mestu vse, od superg do... ŠPORTNA OBLAČILA IN OBUTEV, ŠPORTNI REKVIZITI (torbe, žoge...) KOPER, Tržnica, tel. 25-888 c A 0.o. IZOLA, Sončno nabrežje, tel. 65-646 PORTOROŽ, Obala 16a, tel. 75-598 Odprto ob delavnikih non-stop, v Portorožu tudi ob nedeljah in praznikih ! ODBOJKA NOGOMET OČISTIMO SVOJE OKOLJE-JESEN 96 Vidni so rezultati vse višje ekološke osveščenosti občanov Izole, saj smo prejeli že več pozivov z vprašanji, kdaj bo ponovno pričela akcija. Vse kaže, da je to že vsem prešlo v navado, saj resnično nudi možnost vsem občanom, da se na najprimernejši in najcenejši način znebijo vse stare krame in večjih kosovnih odpadkov. Kakor smo obljubili v predhodnem glasilu "MANDRAČ", vas sedaj obveščamo, da bomo tudi to jesen izvedli akcijo -OČISTIMO SVOJE OKOLJE-, čeprav v nekoliko skrčenem obsegu in v okviru Od 21.10. do 27.10. KS STARO MESTO 1. VELIKI TRG - pri Ribiču 2: TRG Sv. Mavra 21.10. -23.10. 2. S. Mašera - Sv. Peter 24.10.- 27.10. 3. KRISTANOV TRG 4. GREGORČIČEVA-KAŽIPOTNA 5. TRG PADLIH 21.10. - 23.10. 5. OB PEČINI-Dom upokojencev 24.10. - 27.10. 6. SONČNO NABREŽJE-občina 21.10. - 23.10. 6. SONČNO NABREŽJE-Ob stolpu 24.10. - 27.10. 7. MANZIOLIJEV TRG 21.10. - 23.10. SMAREGLIJEVA - Hotel Marina 24.10. - 27.10. ŽELEZO 1. MANZIOLIJEV TRG 2. TRG SV. MAVRA 3. TRG PADLIH 21.10. - 23.10. 3. KRISTANOV TRG 24.10.-27.10 PAPIR 1. MANZIOLIJEV TRG 21.10. - 27.10. 2. CERKEV Sv. MAVRA 21.10. - 23.10. 2. TRG PADLIH 24.10. - 27.10. razpoložljivih finančnih sredstev. Zato naprošamo občane, naj bodo pozorni na časovni razpored postavitve kontejnerjev v njihovem najbližjem območju in izkoristijo to ugodnost. Obenem upoštevajte navodila in napise na kontejnerjih, ker se bo ločeno zbiralo -KOSOVNE ODPADKE - ŽELEZO IN KOVINE - PAPIR DEŽURNI - ČISTI TELEFON Priznati morate, da se kljub ekološko osveščeni večini prebivalcev najdejo tisti, ki jim je čistoča mesta in okolica deveta skrb ter za vse krivijo Komunalo. Zagotovo delavci Komunale niso brez napak, res pa je, da so velikokrat nemočni pred malomarnim obnašanjem nekaterih občanov. Vsi poznamo primere odmetavanja razne embalaže pred trgovinami, odlaganje večjih kosovnih odpadkov -peči, vzmetnice in ostalo - kar na ulici ob smetnjakih ter odlaganje raznih gradbenih in druqih odpadkov ob cesti za Korte. Da bi pravočasno odstranili takšna onesnaženja in tudi ukrepali proti povzročiteljem, pričakujemu vaše sodelovanje in obveščanje o takih primerih na telefonski številki JP "Komunala" Izola 67-370 ali Občinske inšpekcijske službe 67-721 od 28.10. do 3.11. od 4.11. do 10.11. od 11.11. do 17.11. od 18.11. do 24.11. KS 11. - Izola mesto KS LIVADE KS JAGODJE KS KORTE 1. ŽUPANČIČEVA 28.10. - 30.10. 1. KRAŠKA - Igrišče 31.11-3.11. 2 PREKOMORSKIH BR1GAD-SGTŠ 3. OKTOBRSKA-KOSOVA 28.10. - 30.10. 3. OKTOBRSKA - trafo 31.10.-3.11. 4. PLENČIČEVA-gasilci 2810. - 30.10. 4. OKTOBRSKA - vrtec 31.10. - 3.11. 5. DANTEJEVA - marina 28.10. - 30.10. 5. PARK ARRIGON1-parkirišče 31 10. - 3.11. 6. TOMAŽIČEVA - Hotol Dellin 28.10. - 30.10 6. SIMONČEK - parkirišče 31 10. - 3.11. ŽELEZO 28 10-3.11. 1. OKTOBRSKA-KOSOVA 2 KRAŠKA-lgrlščo 3. PARK ARRIGONI - parkirišče PAPIR 1. Parkirišče prlZDR. DOMU 28 10-3.11 2. DANTEJEVA - Park Arrlgonl 28.10.-311. Vsi doslej poslovljeni posebni konlejnorjl za papir (okrogli) ostanejo na dosedanjih lokacijah 1 KAJUHOVA-pri izltvki 2 VELUŠČKOVA - pri trgovini 3. K. KORPUS - market 4.11 -6.11. 3. IX KORPUS - Igrišče 7.11. - 10.11. 4 A VALENČIČA-zg parkirišče 5. F. MARUŠIČA-zg parkirišče 6. ISTRSKEGA ODREDA-težmer 4.11.-6.11. 6. PARTEANSKA-VELUŠČKOVA 7.11. - 10.11. 7. E.DRIOLIJA-prvo parkirišče 4.11. - 6.11. 7. E. DRIOLIJA-dmgo parkirišče 7 11. - 10.11 ŽELEZO 4 11. - 10.11. 1. VELUŠČKOVA - trgovina 2. FMARUŠlČA-parklrtSče 3 E DRIOLlJA-parklrišče PAPIR 4.11 - 10 11 1. F. MARUŠlČA-parklrišče 2. Z.MILOŠA - parkirišče LEGENDA: V času akcije bodo nekateri konlejnorjl postavljeni na istem mestu ves teden, no kateri pa 3 dni na enem in 4 dni na drugem mestu. Kontejnerji, ki se 'selijo' so oštevilčeni i Isto Številko oziroma poudarjeni z rastrom (temnejša podlaga) Posebej opozarjamo na to. da so kontejnerji za ločeno zbiranje železa In papirja posebej naSteti. tudi zato. da bi res upoštevali njihovo namembnost l.POD KRIŽIŠČEM - JAGODJE 11.11 - 13.11. 1. KS JAGODJE-park.Hampy 14 11 - 17.11 2 CESTA V J.-S ALLIENDEJA 3. PROLETARSKIH BRIGAD-Igrišče 4 STRMA POT-POD VINOGRADI 11.11. - 13.11. 4 NA TERASAH 14.11. - 17.11. 5. CESTA V J.-HUDOURN1ŠKA 11.11. - 13.11. 5. VRTNA ULICA 14.11. - 17.11. 6 MLADINSKA-začetek 11.11. - 13.11. 6 IURSKA-SENČNA 14.11. - 17.11. 7 OLJČNA-NA GRIČU 11.11. - 13.11. 7. OB PROGI -začetek 14.11. - 17.11. ŽELEZO 1111. - 13.11. I KS JAGODJE-Hampy 2. PROL.BRIGAD - Igrišče 3 MLADINSKA -začetek 14.11. - 17.11. 1 KRIŽIŠČE JAGODJE • parkirišče 2 OB PROGI - začetek 3 STRMA POT-POD VINOGRADI PAPIR 1111, - 13.11. 1 KS JAGODJE-Hampy 2. KRIŽIŠČE JAGODJE - parkirišče 14 11. - 17.11. 1 POD VINOGRADI-vodovod 2 CESTA V J - HUDOURNIŠKA 3 OB PROGI-začetek 1 ŠARED 2. MALIJA 3. KORTE-zadružni dom 4 KORTE-pod vasjo 5 BAREDI 6.NOŽED 18.11. - 20.11. 6. CETORE 21.11. -24.11. 7. MEDOŠI 18.11. - 20.11. 7. KGŠTRLAG 21.11. - 24.11. 8. RONKE PRI KORIRU 18.11.-20.il. 8. DOBRAVA (Pri Tomarinčlču) 21 11 - 24 11 ŽELEZO 18 .11. - 20 .11. 1 ŠARED-avt. postaja 2 MEDOŠI 3 NOŽED 21.11- 24.11. 1 KORTE-zadružnl dom 2 MALIJA • avt. postaja 3. BAREDI • zgornji PAPIR 18.11. -24.11. 1 KORTE-zadružnl dom 2. ŠARED 3 MALIJA Odlaganja poleg kontejnerjev ne priporočamo, kajti za to akcijo ni organizirane posebne skupine za dodatno nakladanje in odvoz odvrženih predmetov izven določenih lokacij. Vse tako neprimerno puščene odpadke bomo morali žal pustiti na mestu. Sicer jih bomo fotografirali in sproti objavili kot dokaz o neupoštevanju navodil. Občinska inšpekcija pa bo skušala proti povzročitelju primerno ukrepati. Pričakujemo vaše korektno sodelovanje in upoštevanje navodil, ter s tem uspešno izvedbo akcije. Akcija bo potekala od 21.10.do 24.11.1996 po KS in to po razporedu, ki je objavljen v tem in bo objavljen v naslednjih številkah Mandrača. J.P. KOMUNALA Izola ss»« dolžno vso [srečanju ji pokrovitelj iMario Ca: BOG VINA JE KRSTIL GOSTINCE In zgodil se je tudi sedmič. Krst mladih gostincev namreč. Po nastopu mažoretk in pihalnega orkestra je po izolskih ulicah krenila povorka kar 263 novopečenih gostink in gostincev: kuharjev, natakarjev^ gostinskih in turističnih tehnikov, dijakov prvih letnikov. Se nekrščeni so v soju bakel in v spremstvu brhkih menad preplavili Sončno nabrežje, z zanimanjem pa so jih prišli pogledat številni Izolani in seveda starši ter prijatelji. Končno se je prikazal sam mogočni bog Bahk, bog vina, trte cvetja in ljubezni. Kuharji so mu prisegli, da bodo dobro kuhali, natakarji, da bodo prodajali le nekrščeno vino, sami pa pili le krščenega, gostinski in turistični tehniki pa, da bodo pri delu vedno pošteni. Končno pa so doživeli še krst, kakršen se seveda za gostince spodobi, bog jih je zalil s šampanjcem, potem pa se je nanje vsula še ploha riža. > , ZGODIL SE JE FESTINVAL — ^ srec*e ne<^e')e (9- do 13. oktobra) se V/ ' je v Izoli in v Hrvatinih dogajal 2. » * ~ FESTINVAL, festival "malo drugačnih" . oziroma festival kulturnih skupin ljudi z različnimi oblikami in vrstami invalidnosti. Ohrabrjeni z uspehom lanskega festivala so organizatorji letos pripravili še obsežnejši in kvalitetnejši program z nastopajočimi iz cele Slovenije pa tudi iz drugih držav. Gostovale pa so tudi skupine neinvalidov, tako da je bilo vsega skupaj blizu 300 nastopajočih. Prva dva festivalska dneva sta bila v Izoli (v prostorih SGTŠ), predstavili pa so se plesalci in pesniki. Kljub temu, da je istočasno (četrtek) potekal tudi krst gostincev so program uspešno izpeljali v zadovoljstvo polne dvorane poslušalcev. V četrtkovem delu programa je sodeloval tudi pesnik Tone Pavček. Festinval se je nato preselil v dvorano Kulturnega doma v Hrvatinih in se končal z obljubo, da bo tretji Festinval še boljši in uspešnejši od pravkar končanega. SLIKARSKI EX TEMPORE V KORTAH Kulturno društvo Korte je s sodelovanjem ZKO Izola v petek in soboto(12. in 13. oktobra), ki sta bila kot naročena sončna dneva, znova privabilo tokrat že 35 slikarjev. Razpršili so se po lepi pokrajini kortežanske krajevne skupnosti in prenašali svoja videnja in občutke na platna. Med akademskimi in amaterskimi slikarji niso bili samo umetniki iz ožje okolice ( 26 udeležencev iz Izole, Koprajn Pirana),temveč so prišli tudi iz Ljubljane (5), po eden pa iz Žirovnice, Dupelj,Žirov in Trevisa v Italiji. Mlajši so kvalitetno konkurirali starejšim slikarjem, spodbudno pa je, da je najmlajši med njimi imel pičlih 6 let. V zaostrenih finančnih razmerah je kultura vedno tisti pastorek, ki najprej ostane brez sredstev, zato smo še toliko bolj veseli, da imamo v našem okolju ljudi, ki jim ni vseeno, bi kultura zamrla. Zato naše akcije finančno in materialno za kar jim je društvo vso zahvalo. Kot že pri prvem bil tudi tokrat glavni župan občine Izola dr. Gasparini. Poleg njega so prireditev omogočili še: FORMA (Jevšnik) Izola, TECOM (Paliska) Šared, DROGA Portorož, Judita MIŠKO Izola, JESTVINA Koper, Trgovina KARMEN Izola, JESTVINA Korte, Mesnica Gardina Lucija, M. Korenika Korte, MANUFAKTURA Izola in kmetija KOTRLE v Kortah. Komisija je po svoji presoji le s težavo izločila 9 slikarskih del, ki jim je namenila priložnostne nagrade. V nedeljo, pred podelitvijo nagrad, je podmladek KD Korte pripravil krajši kulturni program. Sledila je podelitev Zahval vsem udeležencem Ex tempora in podelitev nagrad. Prvi nagradi sta prejela Jožica Serafin in Matjaž Mauser (pršut), drugo nagrado Antonio Dei Rossi (3 I olivnega olja), tretjo Mira Rojc (usnjen komplet), četrti nagradi Fulvia Zudič in Sergej Prinčič (vino), peta je bila dodeljena Miri Puhar (doma spečena torta), šesto je prejela Cica Kolar (pribor za slikanje), sedmo nagrado Tjaša Demšar. Posebno nagrado za ohranitev kulturne dediščine je prejela Nuša Vasiljevič, za izvirnost in duhovitost pa Dare Brezavšček. Dva avtorja sta svoji sliki podarila društvu. Denar od prodanih slik namenja slikarka Judita Miško bolnici Izola za nakup mamografa, slikar Marko Skok pa Društvu obolelih za sklerozo multipleks. Zahvaljujemo se vsem udeležencem za sodelovanje in sponzorjem, ki so omogočili prireditev. Slike bodo razstavljene v gasilskem domu v Kortah do konca oktobra. Če pa ob pogledu nanje in ob pogledu na pokrajino začutite poseben navdih in če vas slikanje veseli, se nam lahko pridružite naslednjo jesen na tretjem srečanju in predložite na vaš način upodobljene lepote istrske pokrajine. (MATJAŽ ŠTOLFA) Intervju: Jože Tomažinčič MOŽ STOTIH "ŽAUB" Marsikdo najbrž pozna našega someščana Jožeta Tomažinčiča in najbrž jih ni malo, ki jim je s svojim znanjem o zdravilnih zeliščih pomagal. jože Tomažinčič se z zelišči ukvarja že več kot štirideset let in je eden prvih profesionalnih zeliščarjev v slovenskem prostoru in širše. V Izoli živi že vrsto let, sedaj je sicer upokojen, še vedno pa po svojih recepturah pripravlja raznovrstne čaje, mazila in druge zeliščne pripravke. Včasih se odpravi na sejme po Sloveniji. Pravi, da ga obišče veliko starih strank, starejših ljudi, ki jim je pot do Izole predolga. Zato pa se odpravi do njih sam. Z zeliščarstvom se ukvarjate že vrsto let. Kako ste pravzaprav začeli ? Z zelišči sem se začel ukvarjati leta 1950,potem ko sem leta 1948 zbolel na ledvicah in se dve leti brez uspeha zdravil po različnih bolniščnicah. Nekdo mi je svetoval čaje in v enem mesecu sem s pitjem čajev popolnoma ozdravil. Tedaj se se začelukvarjati z zelišči in sicer veliko let kot hobi. Nabiral sem jih, sušil, rezal, pakiral, dajal prijateljem, dokler nisem leta 1967 dobil obrtno dovoljenje in od tedaj se s tem profesionalno ukvarjam. Zeliščno lekarno sem imel v Zagrebu, v Čateških toplicah, Brečicah pa tudi v Izoli. V zadnjih letih so postale močno popularne razne alternativne oblike medicine. Kako pogosto pa so se takrat ljudje zatekali k tovrstnemu zdravljenju ? Mislim, da takrat še bolj kot danes, saj je bilo to tedaj za marsikoga nekaj novega in novo je seveda bolj zanimivo kot nekaj, kar je že vpeljano. Vendar so bila s strani moderne, evropske medicine, kot ji pravijo Kitajci,nasprotovanja, tako v začetku, kot še dolgo potem. Govorili so mi, da čaje pijejo primitivci, kmetje, vendar to seveda ni bilo res. K meni so prihajali izobraženci, ljudje ki so stvari poznali, ki so znali razumeti zakaj gre. Predvsem tisti,ki so poskusili če vsakovrste tablete in jim niso pomagale. Zato so se zatekli k čajem. Sicer pa so tako tedaj, kot tudi danes zeliščarje pokoncu drčali le uspehi. Brez uspeha nobena moda nič ne pomeni in ko so ljudje videli, da jim to pomaga, so seveda to povedali naprej. Kakšni so bili in koliko je bilo ieh uspešnih primerov ? No, primeri so bili v glavnem uspešni, če ne ta stvar sploh ne bi obstajala. Seveda so bili verjetno primeri ko tudi to ni pomagalo, ampak tisti si je bil sam kriv. Ljudje si včasih predstavljajo, da je dovolj, če enkrat skuhajo čaj ali masirajo obolelo mesto, pa če ozdravijo. A pri čajih je tako, da počasi delujejo, a sigurno. To pomeni, da je potrebno vztrajati in se res ravnati po navodilih. Danes pa se je spremenil tudi odnos uradne medicine do zeliščarstva, kajne ? Tistih nekaj zeliščarjev,ki smo takrat delovali v Sloveniji, pa tudi bivši Jugoslaviji in smo bili nosilci vsega tega, smo vztajali. Naj povem samo en absurdni primer, ko sem moral leta 1971 pred sodišče, ker sem nekomu poslal čaje za rano na čelodcu in mu napisal naj se drži diete. Svetoval sem mu naj ne je določenih jedi, a tisti iz Beograda, ki so me tožili so rekli, da to ne more biti res, da je medicina toliko napredovala, da samo tableto zaužiješ in ozdraviš, da sem šarlatan. Vendar na sodišču nisem bil kaznovan, sodnik se je smejal, ko je to videl. Posredi pa je bila tudi nevoščljivost. Z zdravilnimi zelišči so se začeli ukvarjati tudi nekateri zdravniki v Beogradu, tam je bil celo zeliščni institut. Oni so mislili, da so nekaj več, da so edini in da bodo pokrivali vso Jugoslavijo. Pa jim to ni najbolj uspevalo, tudi zato, ker je Slovenija že od leta 1958 imela Zakon o predelovanju zdravilnih zelišč, ki je dovoljeval nekomu, ki je bil sposoben, da dobi obrtno dovoljenje. Tedaj sva bila v Sloveniji le dva s tem dovoljenjem in sicer Jože Koželj iz Domžal, ki je že pred časom umrl, mislim, da star 95 let in jaz. Koželj je dovoljenje dobil že leta 1958, jaz pa devet let kasneje, ko nisem več zmogel tega opravljati kot hobi, saj je stvar prišla tako daleč, da so me ljudje stalno oblegovali, iskali, spraševali, tako da sem se odločil in začel uradno delati na tem področju. In poznali so vas po vsej takratni Jugoslaviji ? Bil sem tudi ustanovitelj Društva zeliščarjev Jugoslavije, a ker smo imeli ustreženo zakonodajo na tem področju le v Sloveniji to nekako ni šlo. Zato smo ustanovili Društvo zeliščarjev Slovenije, v katerega pa so bili vključeni tudi zeliščarji iz drugih republik. Dolga leta sem bil tudi predsednik tega društva, nato pa sem to predal drugim, ki pa so stvari po svoje zanemarili in nekako je to društvo počasi zamrlo. Potem pa sem pred kakimi desetimi leti ustanovil Obalno društvo zeliščarjev, radiestezistov in bioenergetikov. Še vedno sem njegov formalni predsednik, vendar društvo praktično ne deluje. Ukvarjale se tudi z drugimi oblikami zdravljenja ? Da, ukvarjam se z bioenergijo in tudi na tem področju sem imel velike uspehe, vendar mora biti zdravljenje kombinirano. Dieta, čaji, elektroakupunktura, masaža, bioenergija, telovadba. S takim zdravljenjem sem imel zelo lepe uspehe, res tiste prave. Za našo medicino nekako absurdne, neverjetne. Naj povem primer ženske, ki so ji hoteli odstraniti maternico, žolč, operirati želodec in sem jo s temi terapijami popolnoma pozdravil, tako, da še danes dela in živi. Mislim, da je bil to eden največjih vidnih uspehov, dokazanih. Prej so ji zdravniki rekli, da je potrebna operacija, po desetih terapijah, ki so trajale kakih dvajset dni to ni bilo več potrebno. Da ne govorim o drugih manjših stvareh recimo rana na želodcu, ledvični kamni, kašelj, astma in že kaj. Vse to za naše pojme, z uporabo diete in zlišč ne predstavlja nič. Bili ste tudi na Kitajskem. Da, bil sem tam. Videl sem kaj oni tam delajo in v marsičem tudi samega sebe. Ugotovil sem, da delajo namreč po istem sistemu, kot sem delal jaz. Odkod mi tak sistem ne vem, nikoli prej nisem bil na Kitajskem, resne znam pojasniti. Zdi se mi, da je to v kozmosu, da vsi, ki se ukvarjamo z alternativno medicino pač ne moremo drugače. Za naše pojme je zanimivo to, da vsakdo, ki zboli ne gre k zdravniku, temveč najprej k zeliščarju. Vsak kraj ima zeliščno ambulanto. Tam zeliščar skozi pogovor zve kako je bolnik doslej živel, kaj je delal, kako se je hranil in na osnovi tega mu predpiše čaje. Če bolnik po določenem času ne ozdravi, ga pošlje v bolnišnico. Ampak v bolnici so zopet čaji, nobene spremembe ni. Tam so sicer zdravniki z diplomo, a bolnik leži v bolnici ima dieto in pije čaje. To je zdravljenje, nobenih tablet. Imajo seveda tudi lekarne, kot so naše, vendar so popolnoma prazne, za razliko od zeliščnih, ki so nabito polne.V njih pa ne dobiš ničesar brez recepta. Mešanje sredstev moderne medicine z zeliščarstvom pride le redkokdaj v poštev. V skrajnem primeru, da zeišča ne pomagajo poskušajo to kombinirati, a zelo redko. Največ pa uporabljajo akupunkturo in razne masače. Ne poznajo bolezni na način, kot ga poznamo mi, pri njih ni bolezni, ampak bolnik, človek,ki nosi to bolezen. Zato je ta različna od enega do drugega človeka^ Z odstranitvijo vzrokov bolezni pa izgine tudi bolezen sama. Še nekaj zanimivega naj povem, sedaj, ko se bliža Dan mrtvih. Mi poznamo krizanteme kot rože za na grob, pri njih pa je to zdravilna rastlina. Kako pa vi obravnavate ljudi, ki prihajajo k vam po pomoč ? Tisti, ki sprejme moja navodila, neha kaditi, piti kavo in alkohol, spremeni način prehrane in pije čaje, ta bo imel zagotovo uspeh. Dolgoletna praksa mi je pokazala, da diagnoza sploh ni važna. Ljudje imajo po tri, štiri ali več diagnoz, npr. povišan sladkor, pritisk, holesterol, rano na želodču, žolče, ledvične kamne. Če vse skupaj združimo dobimo en vzrok, nepravilno življenje. Takemu dam različne čaje. Pogosto je najprej potrebna regulacija prebave, ki mora biti praviloma vsakih 14 ur, s tem pa se zniža tudi pritisk, holesterol, sladkor. Seveda s pravilno dieto. Nekomu z visokim pritiskom ne bo pomagal noben čaj, če bo še naprej užival alkohol, kadil, pil kavo.. Kako pa se sami ravnate glede hrane, ste vegetarijanec ? Ne, nisem. Uživam pa zdravo hrano in živim zdravo. Naj ilustriram to z lastnim primerom. Leta 1972 sem se soočil z okvaro hrbtenice in leta 1988, ko sem se invalidsko upokojil, so ugotovili, da je slika hrbtenice popolnoma enaka kot leta 1972. Z načinom prehrane in življenja sem uspel bolezen zaustaviti, jem veliko sadje in zelenjave, ki jo sam pridelam brez vsakšnih kemikalij, od mesa pa kozličkovo in puranovo meso, ki je najbolj zdravo, posebej za starejše ljudi, zajčje meso, piščančje, žitarice, olivno olje. Sem proti pečeni in cvrti hrani, ne jem ničesar svinjskega, nobenih salam, pijem le "kozje mleko. Ob mesu popijem kdaj pa kdaj deci vina, pa še to poredkoma. Kavo in cigarete pa odsvetujm absolutno vsakemu. Ljudem je težko pojasniti in pravilno svetovati, saj ima vsak svoje navade, vendar pa opažam, da so začeli časopisi zadnje čase pisati to, kar sem srn govoril pred tridesetimi leti. Ko danes prebiram te stvari si mislim,poglej, takrat so me hoteli zaradi tega zapreti, danes pa se stvari obračajo. Danes je veliko ljudi, ki se ukvarja z zeliščarstvom in drugimi oblikami alternativne medicine. Kako naj ljudje izberejo pravega človeka, kako naj vedo komu zaupati ? To je res problem. Danes se veliko teh preparatov prodaja po stanovanjih, to so razna mazila, ki naj bi zdravila vse povprek.Kljub temu, da se veliko govori in piše o naravnih zdravilnih metodah pa opažam, da so ljudje postali nezaupljivi. Praktično vsakdo lahko izdeluje in prodaja vse mogoče, eno pa je gotovo, da je nemogoče, da bi eno samo mazilo, neka takočina zdravila vse. To je čisti posel, saj tega ne prodaja tisti, ki to proizvaja, temveč nekdo, ki od prodaje dobi procente. Zato pa uporabi vsa sredstva, ne zanima pa ga, kaj bo ljudem zares pomagalo. Morda je res, da je ta demokracija taka, da je odločitev prepuščena posamezniku, a ta nima vpogleda v ta svet in se v njem resnično ne znajde. Sam bolniku,ki pride k meni, najprej svetujem zdrav način življenja. Kaditi, piti kavo,alkohol, uživati salamo, sendviče in podobno in hkrati piti čaj je nesmiselno. Noben čaj ni tako močan, da bi te strupe premagal. Sodelovali ste tudi z raznimi časopisi, revijami, televizijo. Da, sodeloval sem z ljubljansko televizijo, kjer sem dajal nasvete in pripovedoval recepte. Dolgo sem sodeloval z revijo Zdravje, no, pravzaprav sem sodeloval pri njenem nastanku. Največ pa sem delal z revijama Vikend in Arena iz Zagreba, ki sta zelo veliko pisali o zeliščarstvu. Veliko je bilo tudi občasnega sodelovanja z mediji, kar je skorajda nemogoče našteti. KARMEN BUČAR Bralce obveščamo, da v MANDRAČU uvajamo novo rubriko z naslovom: ČE BOLI GLAVA POMAGA TUDI TRAVA v kateri bo gospod Jože Tomažinčič svetoval v zvezi z uporabo zdravilnih zelišč. Vaša vprašanja lahko pošljete na uredništvo Mandrača, Veliki trg 1, Izola ali preprosto telefonirate na 61 - 139. u NEWS Računovodske Storitve • ŠOLSKE POTREBŠČINE • PAPIRNICA • FOTOKOPIRANJE ■ PISANJE DIPLOMSKIH IN SEMINARSKIH NALOG MOROVA 25/0 6310 IZOLA. SIMONOV ZALIV TEL /FAX 63-213 (ZmùdMTE .md. Andr&j, D&midom NEPRIJETNE NOVOSTI S 1. septembrom 1996 je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije skladno z državno strategijo razvoja skrbi za zdravje državljanov osrečil svoje zavarovance z novostmi pri predpisovanju zdravil. Za zdravnike to na začetku pomeni pogosto pogledovanje v nove predpise in neprijetno razlaganje pacijentom, "da je to zdravilo sedaj na drugi listi kot prej", za pacijente pa...: no saj boste videli in doživeli. Enostavno povedano: večina zdravil je še vedno na takoimenovani POZITIVNI LISTI ZDRAVIL in jih ni potrebno v lekarni doplačevati, je pa nekaj zdravil iz pozitivne liste padlo med popolnoma SAMOPLAČNIŠKA ZDRAVILA, medtem ko VMESNA LISTA vsebuje zdravila, ki se še uvajajo oziroma tista, ki jih je potrebno plačati, če nimate dodatnega zdravstvenega zavarovanja (ga ima velika večina državljanov). Naj naštejem nekaj zdravil, ki so (deloma šele od sedaj sedaj) na negativni listi: zdravila z več aktivnimi snovmi, zdravila proti bolečinam (splošni analgetiki), zdravila proti kašlju, zdravila za izkašljevanje, zdravila za zdravljenje nosne in ustne sluznice, zdravila proti bruhanju in proti driski, ter proti zaprtju in proti hemeroidom, mazila proti gljivicam, antibiotična mazila za kožo, tudi v kombinacijah z drugimi mazili, mazila proti revmi Seveda je na listi še nekaj skupin zdravil; so pa bolj splošno omenjena in jih zato ne bi našteval. Tolaži in v jesenskih časih greje naj vas misel, da bo država tako nekaj prišparala. IZOLA ZDRAVO MESTO! IZOLA, MESTO Z NASMEHOM ALI HUMOR IN ZDRAVJE V približevanju projektu mreže Zdravih mest je tudi Izola. Izola ima še eno lepo ime: "mesto z nasmehom". Da pa bo to res, morajo v njem živeti ljudje z nasmehom. Napisala sem nekaj o smehu, humorju, kar se mi je porodilo v Dobrni na delovnem srečanju Alpe Jadran v začetku letošnjega oktobra na temo HUMOR IN ZDRAVJE. "Dan brez smeha je podoben izgubljenemu kamenčku v mozaiku človekovega bivanja , so besede modrijana, ki se je zavedal odrešilnega pomena smeha za človekovo zdravje in dobro počutje. Smeh koristi človeku. Pet minut intenzivnega, čimbolj pristnega, radoživega in sproščenega smeha dnevno praviloma zadostuje (kot ugotavljajo tudi novejše znanstvene ugotovitve) za sprostitev naših lastnih endorfinov - hormonov sreče, ki pripomorejo k splošni sprostitvi, k čustveni potešenosti, k optimistični naravnanosti in k delovnemu razpoloženju. Smeh torej sodi med naše najbolj naravne in vzpodbudne eliksirje, ki prijajo zdravju in vitalnosti, saj vzpodbuja tudi delovanje imunskega sistema in iača obrambno sposobnost organizma. Pozitivna čustva (smen, veselje, sreča, ljubezen, radost in navdušenje) dvakrat dlje in intenzivneje učikujejo na nas kot pa negativna (jeza, strah, sovraštvo, malodušje, razburjanje). Psihologi in zdravniki torej upravičeno priporočajo ljudem moderne dobe redno vsakodnevno dozo smena, ki organizem prevetri in razgiba, ne morejo pa mu priti blizu tegobe, ki ga sicer srečujejo v vsakodnevnem življenju. Smeh torej JE zdrav in koristen za dušo in telo. Ste si ga danes že privoščili zvrhano mero? Orbanič Vida, vms KOIIEDTAR^ PRIREDITEV oktober 96j KULTURNI DOM IZOLA CASA Dl CULTURA ISOLA PRIREDITVE KULTURNI) DOMI IZ0LA\ prireditve za otroke - gledališče TEDEN OTROKA sobota, 26. oktobra Lutkovna skupina OŠ ob 16.00 ČRVIVA ZGODBA Se vam je kdaj zgodilo, da ste ugriznili v sočno, rdeče jabolko in dobili občutek, da vas nekdo opazuje? Preusmerili ste pogled in se znašli iz oči v oči z malim, živahnim črvičkom... Vstopnina: 400 Sit, člani Gledališke šole brezplačen ogled. prireditve za odrasle Tèden] starejših občanov/ petek, 18. oktobra ob 18.00 Bertolt BRECHT MALOMEŠČANSKA SVATBA Priredbe, režija in scenografija: Sergej Verč Igrajo: Darja Krkoč, Danilo Vodopivec, Anica Vitez, Robert Prašnikar, Irena Cunja, Marija Premrov, Ivan Novak - komedija KUD Domovina Osp Poglavitna odlika "Malomeščanske svatbe" je predvsem duhovit dialog, smešna pa je seveda že sama izhodiščna situacija, ko doma narejeno in tik pred poročno pojedino izgotovljeno pohištvo ne zdrži niti do konca kosila in razpada dobesedno poa zadnjicami gostov.V "Malomeščanski svatbi", si je Brecht znova privoščil meščane, priljubljeni predmet svojega prezira, a tokrat s toliko sproščenega humorja, kot je kasneje komaj še kdaj zmogel. Prost vstop. Zaželjeni prostovoljni prispevki. Glasb« KORTE nedelja, 20. oktobra ob 17.00 Kulturno društvo Korte vas vljudno vabi na koncert skupine DUMA. Koncert slovenskih epskih pesmi bo potekal v kortežanski cerkvi. Skupina DUMA je naslednica nekdanje SEDMINE, sestavljajo na jo: Klarisa Jovanovič - flavta in glas, Veno Dolenc - kitara, glas in Božidar Ogorevc - violina, viola. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA v sodelovanju z Društvom piscev zgodovine NOB in Zduženjem borcev in udeležencev NOB Izola vabi na predstavitev knjige Borivoja Laha - Borisa: OD KOBARIDA DO TRSTA (monografija o XXX. diviziji NOV Slovenije) Predstavitev bo v torek, 22. oktobra 1996 ob 13.30 v Matični knjižnici Izola Oddelek za otroke in mladino vabi otroke od 4. do 7. leta na URO PRAVLJIC v torek 22. oktobra ob 17. uri v mladinskem odd. knjižnice Poslušali boste pravljico Ivana Gantcheva DREVO KRIŠTOF <3£> INSUIA . oAt tu m • t;xt u'ftys OBJEKTI - Aleš Gregl DRUŠTVO SLIKARJEV AMATERJEV TOLMINSKE 26.9.- 23.10.1996 Galerija je odprta vsak dan razen v soboto popoldne in nedeljo od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00 GAttHUA GAtlfftlA KULTURNI DOM IZOLA ŠOLA KREATIVNOSTI sezona 1996/97 ŠOLE GLEDALIŠKA ŠOLA- od 8 leta starosti dalje BALETNA ŠOLA- igralnica, pripravljalnica, 1. in 2.razred PLESNI STUDIO LAI od 5. leta starosti dalje GLASBENA IGRALNICA od 4. leta starosti dalje GLEDALIŠKA SOLA poteka v šestih starostnih skupinah in je namenjena otrokom od 8 leta starosti, dijakom, študentom in odraslim, ki se želijo seznaniti z gledališko umetnostjo. Potekala bo enkrat tedensko v popoldanskih in večernih urah ter v obliki intenzivnih seminarjev, ki jih bodo vodili priznani gledališki ustvarjalci: Zijah Sokolovič, Gašper Tič, Simona Chvatalova... BALETNA SOLA ponuja štiri programe, ki so prilagojeni starosti otrok, hkrati pa predstavljajo dobro podlago za skladen telesni in duševni razvoj otrok. Baletna igralnica je namenjena otrokom od 4. do 6. leta starosti, v baletno pripravljalnico pa se lahko vpišejo otroci od 7. do 10. leta starosti. Baletno izobraževanje se nato nadaljuje v Nižji baletni šoli, ki traja štiri leta. Poleg mentorice, Višnje TOŠKAN, sodelujejo v baletni šoli tudi pianistka in učitelji Baletne šole iz Ljubljane. GLASBENA IGRALNICA je celoletna glasbena delavnica, ki jo namenjamo otrokom od 4. do 6. leta starosti s ciljem, da si otrok ob poslušanju glasbe, igranju na glasbene instrumente, plesu in likovnem izražanju ostri slušno občutljivost, ritmični čut,n si razvija melodični posluh in glas, ter se celostno razvija. Hi:<»yičr.TT«1fT7a odrasle in otroke bo udeležence seznanila z likovno umetnostjo in njenimi tehnikami. Delo poteka v obliki praktičnega dela na tedenskih vajah, ki jih bosta vodili likovni pedagoginji Ester Mršnik in Ingrid Knez v sodelovanju z likovnimi ustvarjalci.. PLESNA SOLA ponuja pet programov, ki jih lahko obiskujejo otroci in odrasli. Odrasli se bodo lahko naučili standardnih plesov v 20 urnem začetnem in nadaljevalnem tečaju. Posebna ponudba je tudi program Gibanje ob glasbi, ki ga namenjamo odraslim, ki se želijo razgibati, sprostiti in ojačati mišice. Otroci lahko izbirajo med programi, ki tonujajo različne zvrsti sodobnega plesa in folkloro, bo zadostila potrebo po igranju električne in akustične kitare, ki se jo slušatelji naučijo po sodobni tehniki, šolo bo vodil kitarist Stane Bakan, vpišejo se pa lahko otroci od 12. leta starosti in odrasli. TEČAJ SLIKANJA NA SVILO 20 urni tečaj TEČAJ ZA MANEKENKE in fotomodele- 30.urni tečaj TEČAJI OBLIKOVANJA GLINE hitri tečaj za vzgojiteljice in učitelje, tečaj za odrasle, tečaj za otroke TEČAJ IZDELOVANJA PUSTNIH MASK 15 urni LIKOVNI TEČAJI- risanje, slikanje, grafika... FOTO TEČAJ /- o V Trst smo torej nosili cigarete, meso ribe in šnops. Z nami so hodile pridne roke. Tokratna križanka pa skriva pet artiklov, katere smo v šestdesetih letih najraje oziroma najpogosteje nosili iz Trsta. Poiščite vsaj tri in jih na kupončku pošljite na naš naslov, Mandrač, Veliki trg 1 Izola. Do torka ! Tri reševalce bomo izžrebali, Butik Nina pa jih bo nagradil. Iz prejšnje križanke smo izžrebali tri reševalce. Ukrajinski trener jura je izžrebal, neverjetno, Danila iz Kulturnega doma, ki je srečo delil v prejšnjem Mandraču. Druga nagrada gre v Piran in sicer k Heleni Vidovič. Tretjo nagrado pa prejme Rudi Zvezda iz Oktobrske revolucije. Danilo prejme papigo, pripadnici nežnejšega spola pa vrednostni bon v višini 1.500,00 SIT za nakup v trgovini za male živali BINCO BONGO. VODORAVNO j), uvažali smo iz Trsta 14. slovenska pevka Meri 15. ponovitev bolezni 17. anorak 19. vojaško poročilo » . 20. Ivan Čeligoj 21. centralna britanska banka 22. filmska igralka Massari 24. vedenje, navada 25. stena 26. ime ladje Trst - Izola 28. Perzija 29. Obid Lidija 30. planina pri Boki Kotorski 33. lasje, kocine 34. zmota 36. čar, privlačnost 37. grška gora samostanov 38. mlečni izdelek 39. nasprotje raja 42. slov. grafik Justin (44) uvažali smo iz Trsta 47. galerija Insula 49. kraj pri Kopru 53. del avta 54. Olivij Medoš 5} Uvažali smo iz Trsta NAVPIČNO 1J uvažali smo iz Trsta 2. Estonec 3. krzno 4. domišljav puhoglavec f uvažali smo iz Trsta ruski režiser iz kek 7. Orel Rajmund 8. zver iz rodu mačk, množ. 9. slov. ilustrator Mavec 10. razkošna hiša 11. idiličnost, idila 12. zdravju škodljive (nikotin) 13. mesto na Portugalskem 14. začetna skladba, obvestilo 16. južno sadje 18. voditelj na Radio Morje 23. Edvard Deško 27. ptič severnih morij 30. Oriana Perič 31. vojaško poročilo 32. Zevsov sin 35. vrsta azijske palme 36. Matika Lucijan 38. vodni padec, Rinka 40. Ekrem Salija 41. najmanjši delec snovi 43. izrastek na glavi 44. slov. pesnik Ivan 45. vrtna senčnica 46. nemški operni pevec Karl 47. zadetek pri nogometu 48. naziv 50. Nežman Leopoldina 51. Alič Ivo 52. Nevenka Čosič 53. Markovič Ernest____________ NAGRADNI KUPON ST. 4 Rešitve Iz Cojkarce: ‘N 5' O SLOVENSKA RAZSTAVA SADIA 18. - 23. oktober 1996, Portorož HENTNO VarČEV KREPOSTI NAŠE MLADOSTI (Mef) Ali verjamete, da izumira cela generacija mladih Izolanov? Pravzaprav je še pred mlado generacijo izumrla organizacija Zveze prijateljev mladine, saj je prijateljev mladine očitno zmanjkalo, sovražniki pa so bili tudi brez posebne organizacije dovolj učinkoviti. Skupaj z ZSMS je pred leti izumrla še zadnja organizacija, ki je o mladih kakorkoli razmišljala. Ko so mladi ostali brez skrbnikov se jim je najprej zdelo lepo, potem pa so ugotovili, da jih vsak nateguje kakor hoče. Odvzeli so jim mladinski klub, postavili so jim nemogoče pogoje za uporabo letnega kina, podrli so jim Arco in zagrenili življenje s prijavami takoj po deseti. Višek sprenevedanja pa je bila akcija za ustanovitev Centra za odvisnosti, ki se je v letu preimenoval v Center za mladostnike in starše, posebej zanimive pa so nalepke za boj proti odvisnostim, ki krasijo vsak plakat v Izoli. Cena ene nalepke je 100 tolarjev, denar pa naj bi bil namenjen prej omenjenemu Centru. Ker tega centra ni se denar lepo zbira na proračunu in namenja neznanemu namenu. Očitno je največji odvisnik v Izoli prav izolska občina. Minuli teden se je že vrnil v normalen tok dogajanja, kar pomeni, da so spuščeni psi veselo klali kokoši okoliškim kmetom, da so vozniki drzno izsiljevali prednost in tiščali na plin, možakarji so polegali zaradi alkoholne utrujenosti, dolgoprstneži so stikali po tujih stanovanjih in še bi l^hko naštevali. To se ponavlja že vrsto, pa kaj, saj bo po volitvah dosti bolje, bojda !? Krvolok v Obrtni coni V Obrtni coni že dalj časa klati krvolok, ki nemoteno kolje kokoši po kokošnjakih. Zadnjič je udaril 7. oktobra. Dečki za klatežem zbirajo obvestila. Luna za tatove Zmikavti so očitno imeli dobro luno za delo. Pri cerkvi je neznanec sunil dve avtomobilski kolesi z gumami vred seveda, iz fre shopa je zmikavt odnesel fotoaparat, iz Piranske ulice je izginilo gorsko kolo, otroci so kradli v marketu Špeža, dečki pa so prijeli tipa, ki je priznal, da je iz stanovanja v Levstikovi ulici ukradel denar. Borci Istrskega odreda V ulici istrskega odreda so dečki naleteli na možakarja, ki se zgrudil pod težo alkoholne utrujenosti. Možakar sam ni zmogel do doma in je dečke prosil za spremstvo, ta pa so mu ljubeznivo ustregli. Predvolilni hrup V Cankarjevem drevoredu je prišlo v zasebnem prostoru do hrupa v predvolilnem času. Kršitelj je hrup povzročal v globokem alkoholnem stanju, zato so ga dečki pridržali, preden so ga izpustili pa so ga napotili k sodniku za prekrške. V zadnjem tednu sta se zgodili še dve prometni nezgodi. Ena pri Kovinotehni zaradi izsiljevanja, druga pa na cesti proti Šaredu. Pri OŠ Livade so hrup povzročali mladi motoristi, ki pa so se razbežali še pred prihodom policistov. Oblikujte si sami svojo finančno bodočnost Odslej Imate možnost, da sami odločate tudi o svo)l finančni varnosti. Z rentnim varčevanjem sl zagotovite lasten In zanesl|lv vir dohodka. Rentno varčevanje prinaša dodatno pokojnino, štipendijo za šolanje otrok, pomoč pri finančnem osamosvajanju otrok, stalen vir dohodka za zaposlene v svobodnih poklicih In trdne temel|e za uresničenje vaših želja In načrtov. Z rentnim varčevanjem )e prihodnost vaia. I fi splošna banka koper M