Izhajajo m 16. vsacega meseca. Ceua jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I gld., za pol leta 5D kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno petit-vrsto 8 kr, za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa iiredništvo.	enki'at, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
(jlospodarske stvari. Kmetijska sola na Grmu.
Veliko naprav je za kmetsko Ijiiiistvo, ki imajo najboljše namene in bi g-otovo ludi doiiasale deželi veliko korist, ko bi jih ljudje umeli ali bolj prav hoteli umeti —. Ktotaki iti tisočaki se leto za letOTi plačujejo, a dotiaiajo koristi jako malo ali celo uic, ker je naše ljudstvo unemanio ali pa iievťdno. Tako je tudi z kmetijsko šolo na Grmii, ki je stala našo deííelo vze neizmerno veliko, pa vendar ne prinaša teg'a, kar smo smeli po pravici od nje pričakovati. Pa zakaj ? Zato, ker je tisti ne marajo, za katere je ustanovljena. Naš kmet, zlasti še Dolenjski, misli, da se kmetijstva ni tr«ba učiti, c€8, kakor je delal oče, delam jaz in tako naj dela moj sin. Vendar je to ravno tako hedatila zmota, kîikor je bila zmota nekaterih naših ljudij, ki nikakor iii.so hoteli vinogradov škropiti trdeč, da to niČ ne koristi, marveč še škoduje, da gospoda nič ve i. t. d. Ko vendar dandanes ni veČ iievertiega Tomaža, ki bi Še kaj taceg'a trdil razun če je prišel ob pamet.
Nenavadna sedemsto-letnica.
(Dalje,.)
Ubogi Izmael, da je naletel na tako trdo poskušnjo! Hud boj se vname v njegovi duši, od eiie strani njegovo pohlepno îakonuio srce, od druge Htrani pa strah, da ne bi prijel v suinost oblastniku teme, ako bi si prilastil le en sam košček, Na zadnje vendar le zmaga strah. Oči zatisne, da ne bi omagat v tej grozni skušnjavi. „Ej." reče z otožnim glasom, „tak dragoceni kamen bi me storil le nasrečnega, djali bi, da sem ga vkradel."
„Ker 8te pa taki, da nočete po nobeni ceni ničesar vzeti, pokazal vaai bora svojo iiajlepio in najdragocenejšo dvorano," pravi gospodar, odpíraje mu četrto shrambo. Tu ni bilo kupov plemenite rude, ne avitlih biserov, ne dražili kamenov; tu
Trdimo s popolnim prepričanjem, da je kmetijska šola na Grmu neizmerno koristna, ko bi jo le posestniki hoteli rabiti. Da se o tem prepričajo vsaj nekateri, ki imajo dobro voljo, podamo tukaj Članek, katerega je pi.-^al brat nekega bivšega učenca te šole i/ Notranjskega, Uerite ga, premišljujte ga in ravnajte se po njem.
Deželni odbor je razpisal 9 ustanov za učence, ki bi šli učit se na deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grm pri Novem Mestu. Prošnje je treba izročiti vodstvu šole na Grmu do 15. sept. Imeti morajo proSnje kolek za 50 kr., priloxen mora biti krstni list, ioivsko spričevalo, zdraviliško potrdilo o Čvrstem zdravju iu župnijsko spričevalo o lepem vedenju. Sprejemajo se pa tudi plačujoči učenci, ki plaČQjpjo po 30 kr. na dan za hrano in 20 gld. šolnine na leto. To šolnino pa deželni, odbor navadno spregleda, ako se vloži prošnja.
Zanimanja za kmetijsko Šolo na Grmu je pri nas še jako malo. Izmed vseh gospodarskih Řoí na Avstrijskem ima iola na Grmu najmanj učencev. Zgodi se dostikrat, da niti ètipendijev ali ustanov vseh oddati ne morejo. Žalostno znamenje je to. V
ne vidiš ničesar druzťga, nego same železne ključe, ki so viseli po žebljih ob steni ua okolu, v najrazličnejši obliki in velikosti.
„Bog in svet!" začudi se mohelj, „iu to imenujete svoje najdragocenejše zaklade, te borne železne ključe?"
„in vendar je tako, dragi moj! Mislite si, to 80 kljuSi od samih blagajnic skopuliov in la-komnežev. Jaz sem gospodar vsega njihovega premoženja, kterega so s tolikim trudom nagrabili in 8 tako skrbjo nakupičili. Zame nabirajo, zame stiskajo, zame varčujejo; moji hlapci so, ki Čuvajo moje zaklade. Ne oni sami, ampak jaz imam ključe od njihovega dozdevnega imetja. Do teb zakladov nimajo nikakoršne oblasti, zato si ne upajo nič potrositi, tudi v skrajni sili ne, zato morajo stradati njihovi podložni, celo njihovi lastni otroci, da, še oui sami, ker ne smejo ničesar vzeti od tega kupa. Njegov pravi lastnik je „mamon," ena izmej najzlobnejših pošasti. Me li razumete?
srednje Sole vse hiti, akoravno so strolki za Šolanje veliki, vspeh pa tako negotov, saj od 100 prvo-solcev jih ne pride 20 v osmo Šolo. Kmetijska ěola, ki je na Kranjskem mimo obrtne šole jedina praktičneg'a pomena, je skoraj prazna. In vendar more ta šola pokazati lepe vspehe. UÈenci se navadijo reda, pridnosti, gospodarnosti za življenje. Pridobe si zraven teg-a še toliko vednostij, da se lahko merijo z vsakim nižjegimnazijcem. Kajti kot 161fttiii mladeniči ao vse bolj dovzetni za poduk, neg-o dečki na nižji gimnaziji, ki ěe ne poznajo resnobe življenja. In kako z vepeljem g-ospodarijo ufcDci grmske Šole, ki se po dovršenih dveh letnih naukih vrnejo na svoj dom ! Človek se mora kar čuditi. Toziiam uÈerica te èole, ki je poprej komaj dobro brati znal. Hodil je samo dve zimi v èolo za silo. Sprejet je bil v kljub svojemu slabemu znanju v Šolo, akoravno ni mogel prinesti nobenega spričevala. V zařetku mu je .šlo trdo, jako trdo. Kmalu bi bil obupal in popustil golo. Toda v dveh, treli mesecih je premagal prve težave in dobil tako veselje do učenja, da je v kratkem svoje souieuce doeegel in celo prekoiSil. In sedaj kako dela! Prvo pomlad je že v sv^ojem vrtu, ki si ga je napravil, cepil nad lOOO divjakov, po vsej občini pa Še mnogo več. Priredil je hlev za odpeljevanje gnojnice. Omislil si je Čebele in naredil sam ulnjak. Pričel je umno krmiti živino in pri tem bode najmanj 20% krme prihranil, vendar je živina lepši, nego je bila prej. To ravno iato, ker krmi živino pametno, ne preveč, ne premalo. Natanko presodi, koliko goveda tehta, kaj se od njega zahteva in potem vravna kakovost in količine krme. Vse dogodke v gospodarstvu si natančno zapisuje, da bode vedel po pridelkih vravnati gospodarstvo. Naj ne misli nihČe, da pri tem leno okrog postopa b
„Gospod!" zavpije prestrašeni Izmael, „nemara so tu tudi moji ključi?
„Kaj dvomite nad tem? Glejte, tam visi sop T kotu!"
In bilo je tako. Hitro je spoznal svoje lastne ključe, svoje prisrčne ljubčeke, od kterib se ui mogel nikdar ločiti, ktere je vedno skrbno čuval, kakor punčico svojega očesa; tam so videli «a žeblju.
„Gospod!" milo prosi skopuh, „do zdaj nisem vzel ničesar; dajte mi moje ključe nazaj ia darujte mi jih za vselej !„
„Bobro, naj vam bo. VaSe srce ni še do kraja pokvarjeno. Ta trenotek ste se iztrgali iz mojega nadzorstva, to priznavam, postali boste odsihdob radodarni. Sam Jehova, kteremu služimo tudi mi, vas je obvaroval, da ste areČno u§li suž-Losti hudobnih duhov. Vzemite svoje ključe, pa rabite svoje premoženje bolje, nego do zdaj!"
Hlastno seže mohelj po svojih kliučih, poslovi
knjigo v roki in s svinčnikom za uše.som. Nikakor ne. Dela bolj kot kak hlapec. Svinčnik in knjigo rabi le ob nedeljah i» praznikih.
Tacih gospodarjev nam je treba v sedanjih hudih Časih. „Nevednost je najdražja reč na svetu", rekel je neki angleški narodni gospodar. Nikjer se resnica tega izreka bolj ne potrjuje, kakor pri kmetu. Zakaj kmet tako propada i u leze v dolgove? Zato, ker si pomagati ne zna. Sleherni ga lahko oslepari pri kupčiji. Svoje pridelke prodaja navadno tako imenovanim posredovalcem, ki Sťveda za-se veliko dobička iščejo. Neuk kmetovalec ne ve, kdaj bode cena pri živini padla, ali se pa vzdignila, ne more si pomagati. Če pride kaka bolezen ali nesreča. Sploh povsod je nesrečen, povsod tepen.
Ako hočemo mili svoj narod osrečiti, povzdignili ga moramo gospodarski. Priskrbeti mu moramo prave omike v gospodarskih zadevah. Nikdar naj se nihče ne zgovarja, češ, da pozna tega ali onega gospodarja, ki je bil v tretji ali Četrti Soli, pa je vkljub temu slab gospodar. Tudi jai', poznam take kmete, vem za njega, ki je bil celo v osmi Soli, pa je slabši gospodar, nego njegov sosed, ki niti jed no razred nice znotraj ni videl. Temu se tudi ni čuditi. Kaj pa je aliíal na gimnaziji, kar bi mu utegnilo pri njegovi kmetiji koristili ? Skoraj nič. Navadil se je samo pohajkovati, potratnega življenja in sedaj mu gre vse narobe, Popohioma drugače je z učenci grmske Šole. Tnm se vadijo delali in učé le tacih predmetov, katerih zares v življenju potrebujejo.
Hodoljubi po slovenski domovini ! Prigovarjajte starišem, da bi pošiljali svoje sinove v kmetijsko šolo. Priskrbite jim
se od kralja duhov in odpotuje brez odloga. Gospodar spremi svojega gosta do velike ceste, potem pa se zopet vrne. In ko se Izmael nazaj ozira proti kraju, od kodar je priSel, izginilo je vse, kakor megla.
Od tega časa pa se je popolnoma spremetiila narava skopuhova. Njegovo srce se je omečilo, postal je raiiločuten, Odpiral je svojo roko potrebnim, podpiral je vdove in sirote, s kratka, postal je ves drugI človek. Njegova liiSa, do zdaj imenovana „pri skopem ključu," je dobila ime „pri zlatem ključu," ker zdaj se tam prijazno sprejme vsak potrebni, in noben siromak se ne odžene brez obilne miloščine.--
Ako je izmišljena ta dogodba, izmišljeno je tudi spreobrnenje Izmaelovo. In kdor tega ne veruje, kaj mu hočemo, kdo mu more zameriti 'i Saj je res težko verovati, da bi se kdaj kak skopnh spreobrnil.
potrebnih sprifeval, sestavite jim prošnje za vspre-jeai i. t. d. Kdor iioče zares kaj vspešnega storiti za domovino, naj po5lje na svoje stroške nadarjenega mladeniča v to šolol S tem mu bode več koristil, kakor Če bi ves čas g-iraiiazije zn njegi plačeval. Ako tie bode mogel doma prevzeti gospodarstva, bode lahko §el m oskrbnika na kako večje posestvo in s tem zaprl pot jediiemu tujcu v našo deželo. Saj so dosedaj skoraj jediao tujci oskrbniki po naših graščinah. Delati moramo na to, da bode v vsaki slovenski vasi jeden izšolan učenec kake kmetijske sole in potem smemo upati boljših časov,
O izdelovanji sladkorja iz pese, z ozirom na Kranjsko, leta 1865,
Bilo je leta 1747, ko je iekar in kemik Andrej Marggrať v iïerolinii v nekem spisu, kte-rega je kraljevi akademiji umetnostij predložil, prepriČalno dokazal, da je kristalni sladkor (euker) v pesi, in da ima pesa veliko vrednost za izdelovanje domačega sladkorja. Skušal je iz bele pese po vinskem cvetu (alkoholu) sladkor izvleči, in res je v 100 delih pese dobil 4 do 6 delov sladko g a.
Toda žalibog! da Marggrafovi iznajdbi niso drugi dosti sledili; mnogotere težave v obrtniji so bile tega krive, pa tudi tedanje politične honiotije. Po vojski, ktero je končal alieiiski mir, so se Angležem, kteri so delali kolonijalni sladkor, vsi trgi na Nemškem zopet odprli in oni so se jih polastili; sladkor pa, kterega so Nemci iz pese delali, bil je mimo onega predrag. Opustili in pozatiiii so tedaj izdelovati sladkorja iz pese. be le proti koncu osemnajstega stoletja se je Lam-padi v Freibergu zopet spomnil Marggrafove iznajdbe. Kavno ta je skuěal baron Kopi na Kranjskem (prvi v Avstriji) na debelo iz pese sladkor izdelovati, pa žalibog', da je takrat obrtnija T našem cesarstvu na tako mladih nogah stala, da iz centa pese se je dobilo komaj dva funta iu pol sladkorja. Čeravno so se iielo trudili, da bi vstanovili fabrike za domač sladkor, ves trud bi bil vendar zastonj, ako bi ne bile mnogotere vlade spoznale, kako potrebno in važno je, če se sladkor izdeluje iz domače pese. Da bi se namreč an-gleěka kupčija preveč ne šopirila iu da bi drugih držav ne podjarmila, so vlade začele vojsko zoper Čezmorske pridelke in z angleško.
Napoleon I. je mlado ohrtnijo močno podpirat. Francozom, da bi izdelovanje sladkorja iz pese ua debelo poskusili in iz njega dobiiek imeli, je dal milijon frankov in sila veliko zemljieča (32.000 hektarjev); v postavi 15. januarja 1812.
je zapovedal, naj se napravi pet učilnic, v kterih se iraa pridelovanje sladkorja iz pese po besedi in delu (tftoretično in praktično) učiti; in ukazal je, naj se dá cesarsko privoljenje za 500 fabrik, in 4 fabrike aaj se celo na dríavue stroške napravijo, ktere bi bile imele v dveh letih 1812 in 1813) napraviti dva milijona kilogramov sladkorja.
Ako prevdarimo, kako se je y zadnjih desetih letih iiîdelovanje sladkorja iz pese povzdignilo in razširilo, ne samo drugod, ampak tudi na Nemikem in pri nas v Avstriji (velik del cukra, ki ga dandanašnji povžijemo, je pesni sladkor); če pomislimo, kako je ta oddelek obrtnije na vse strani ta kratek čas napredoval in še naprediýe, in ker se mora ta mlada obrtnija z obilnim davkom bojevati, pa da je vendar zmogla, moramo reči, da je ta obrtnija popolnoma spolnila to, česar so od nje pričakovali. Zatorej pa ima tudi najbolje in učene može za varhe, zatorej lepo kaže stan visoke izobraženosti in umetnosti, do ktere se je nas Čas povzdignil. Kje neki je druga obrtnija, da bi se mogla meriti njeni znamenitosti in velikosti ?
Oua daje kmetu delo in zaslužek, — budi ga k pridnemu gospodarstvu, — čisti njivo, daje ji moč, oživlja kmetijstvo in obrtnijstvo ob enem, — ona puSČa doma pri nas denar, kterega smo doslej čez morje na tuje pošiljali in daje zaslužek domačim ljudem ne samo ui polji, ampak tudi v fabriki, po letu kakor po zimi.
Od začetka so zi<laii velikanska poslopja, v kterih so sladkor iz pese delali; pa kmalu so videli, da jim draga poslopja malo koristijo in puščajo malo dobička ; začeli so pohlevna, pa trdna poslopja zidali in dobre maŠine delati, da tako zdaj z manjšimi stroski veliko opravijo.
Ta važna obrtnija se je doslej čez Francosko, Angleško, Nemško, Švedsko, Ogrsko in Avstrijansko razširila in celo v ruske neizmerne planjave. „Pesa, pesa!" je zdaj tisti glas, ki je počil po obèiniera svetu. V na.iem avstrijskem cesarstvu je zdaj 130 fabrik, v kterib se sladkor iz pese dela (posebno na Češkem. Moravském in Ogrskem). Pridelki teh fabrik řadostiyejo že skoraj popolnoma potrebam Avstrije, da v ktero koli prideš prodajalno, ti postrežejo z domaČim sladkorjem. (Kouec sledi.)
Kaj je norega po BTstrijskem cesarstvu ?
V Istri 80 si Slovenci in Hrvati nekoliko oddahnili, ko je odŠel pazinski okrajni glavar Schwarz, ki je močno zatiral Slovane iu podpiral laske iredeutarje. Kjer je le mogel, oviral je slovensko âolstvo, vtikal se v volitve in skušal vse Slovane v Istri polahoniti. Sedaj bo tega menda konec, ker o novem glavarju se sodi, da bo pravičen mož.
Mladočehi so ie popolno zašli v svoji strasti. Med seboj se iiepreetatio prepirajo ; nedavno pa so se v nekem kraju pri volitvah zediniH z Nemci-àulferajuovci, da so mog'Ii zmagati češko katoIiSko stranko. A tudi to isi yeliko pomagalo, ker je Tend&i'-le nekaj katoliških prišlo tudi v odlior.
Na MaŽarskem se vedno žug-a boj zaradi vladnih cerkvenih predlog. Marsikje je letos tako slaba letina, da ljudje skoro lakoto trpé; toda uradniki, mesto da bi poskrbeli za reveže, skrbé le za to, kje bi mogli cerkvi hujáe škodovati.
Kaj je novega po širokem svetu?
V	Bolgariji je zmagala pri volitvah z veliko večino vladna stranka. Ta volitev je tem važnejža, ker se je Stojilovo ministerstvo s tem utrdilo, Žeprav stari rovar Cankoy skuša zdražbo narediti v narodu zoper kneza in vlado.
Na Nemškem je Bismark govoril zopt^r Poljake, ki po njegovih mislih preveĚ oblasti dobivajo. On opominja Nemce, da se mora poljski narod še bolj ponemëevati, kakor se je doslej. Tudi cesar sam se je v istem smislu izrazil o Poljakih. Dóíim imajo na Nemèkem in v llusiji Poljaki silno veliko trpeti, godi se v Avstriji vse po njih volji, ker njih beseda je merodajna za vse cesarstvo.
Umrl je Malega Šmarna dan pariŘki grof, pravi naslednik francoskih kraljev, ki se pa za kraljevi prestol ni veliko poganjal. Kakor se kaže, bo njegov sin v tem oziru odločnejši. A upanja nima, da bi kedaj kralj postal.
V	vojski za Korejo zmagali so Japonci Kitajce. Pravijo, da se hoře sedaj Rusija vmešati v ta prepir, ker iioíe pustiti, da bi moi Japoncev kaj narasla. A najbrže Rusija hoče le plašiti.
Pláe se nam:
U Novega Mesta. [Dijaška kuhinja v Novem mestu.] Tudi v nase iiiestice je prihitela Šolska mladež v večem številu nt^go v zadnjih letih; ali naše dolenjske nade se vendar le niao povsem spolnile — pričakovali imo če vec dijakov. Ujianje je bilo še tem bolj opravičeno, ker smo zvedeli, da je doalo od ljubljanskih gimnazij ravnateljstvu na.semu nad 40 imen dijakov Dolenjcev, ki se po ministerskem ukazu ne smejo sprejeti v Ljubljani. Pa od vseh t»h so prišli doli ua breg lene Krke samo štirje. Kje so drugi? Jim je li visok) deželni svèt dovolil šolanje v glavnem mestu? So li šli v iCranj ali kamo drugam? Ali ao menda oatali doma P
Dijaška kuhinja je sedaj pri nas popolnoma pripravljena; prav lepe prostore ima v domu katoliške družbe rokodeljskili pomočnikov. Velika skrb je bila zadnje dneve, kako in od kod se bode dobila potrebna kuhinjska posoda. Pa našla se je pomoč. G-ospod dr. Marinko se je obrnil do blagorodne gospe Se-gulove s proinjo, naj v tej reči pomaga. Blaga gospa se je poprijela reči a toliko požrtvovalnostjo, da je s pomočjo gospe G-ušti nove nabrala zlasti od
naših goapej in gospic deloma v blagu, deloma v novcih toliko, da se je napravilo vse potrebno — in da je vrla gospa tudi izročila še celo za jedila — nad 100 kron. — Blagima gospema bodi javno izrečena najtoplejša zahvala. Pre;trićani naj bodete one in vse vrle darovalke, da bodo darovi prav obrnjeni in da bodo našli hvaležna area.
Kuhinja se je otvorila 18. t. m. ; opoldan dobiva V njej kosilo sedaj 28 gimnazij al cev iz vseh razredov. Shod dobrotnikov, ki se je vršil zadnjo srt^do 19, t. m., se je posvetoval, naj se-li napravi v podporo in vodstvo dijaške kuhinje novo društvo, ali samo nekova družba, ki bi imela namen nabirati za kuhinjo dai'ove, ter Jo sploli podpirati z besedo in dejanjem. Odbor se je odločil za zadnje iz tehtnih vzrokov, kojih pa tu ne bodem navajal. Pričujoči so se izrekli za to, da se vodstvo prepusti načelniku g. proť. dr. J. Ma-rinkotu, on pa naj adoptuje druge gospode, da nm pomagajo pri težavnem poslu. Nasvetovali pa so, naj pred vsem povabi v to g. gimazijskega ravnatelja, dva gospiida iz novomeškega kapiteljna, enega g. patra frančiškana, tri gospode župnike iz bližnje okolice, ker je od njih pričakovati izdatne podpore zlasti v živilih, in pa tri inesčane. Tako je reč slednjič dovršena; Bog jej daj svoj blagoslov in pa dosti dobrotnikov !
Ii Št. Jerneja. — Kedo bi si bil mislil, da bo Še Sent Jernej tako znamenit kraj postal. Že več let imamo tukaj vsled premarljive c, kr. kmetijske družbe premiranje konj. Pozneje smo dubili dirkališče, in sedaj še celo žrebetišče, na kateri strehi pa vedno paradira še „Fohlenhof" in Od zadej Žrebetišče.
Oklicano je bilo in tudi po čjtsnikih naznanjeno, „Poraba dirkališča v Sent Jerneji za vajo konj ob priliki bodoče dirke, ki je letos zaradi žrebetisča omejena, in sicer je bilo odrejeno, da se konji smejo vaditi od 11. ure dopolndne do 2. ure popoludne ter še od 6. do 9. nre zvečer."
Mnogo se jih je tudi poslužilo te naredbe. Pozneje bil je program VI, konjske dirke v trab 1894. leta, na očitnih krajih nabit iu tudi po časnikih razglašen, da se bo X0. sept, t, 1. vršil.
Ta šešíta konjska dirka v Šent Jerneji se je vršila dné 10. sept, po znanem vsporedu ob veliki udeležbi, Najpj'ej so izbirali konje za vojsko. Izbrali in potrdili so jih le kaj bomo malo. Ko bi jih ti gospodje prav obilo vsako leto od kmetov pokupili, bilo bi s tem tudi ubogemu kmetu trpinu pomagano.
Na to bilo je premiranje konj. Nosile so kobile zelo ponosno svetinje, katere so jim na vrat obilo obesili. Le še tako nadalje naj se Ijud«m pomaga in prav veliko tudi denarja razdeli med one pridne kmetovalce, ki tako vzgledno lepo živino redé.
Popoludne je pa dirkalo blizo 40 konj.
Letos je bil videti zopet velik napredek. Želeti bi bilo tudi, da bi slavna c. kr. kmetijska družba naročila za prihodnjo dirko kakih 6 do 8 vozov na dveh kolesih, katere naj bi vpregel oni, ki dirka, ne pa tako okorna kolesa, kakor jih ubogi kmetic kar od svojega vozička porabi.
V I. oddelku t. j. pri dirki tri- in štiriletnih žrebcev in kobil (daljava 1600 m.) je na cilj prišel prvi Jožef Prime iz Zagorja na Krasu v 3 minutah 28 sekundah, dobil je darilo 200 kron; drugi Janez Kovaoič iz Dol. Mahorovca, Hent Jernejske občine v 4 minutah 9 sekund, dobil je darilo 200 kron; tretji, Fran Kovač iz Novega mesta, v 4 minutah 14 sekund, dobil je darilo 60 kron.
V	U. oddelku, t j. pri dirki starejsih kranjskih žrebcev in kobil (daljave 2400 m.), je prišel prvi na cilj Miha Zalokar iz Zaborwta v 6 minutah U sek,, dobil je dariio aoo kroa; drugi, Fraii Tratuik iz Šent Jerneja v 6 niiunUh 11 sekuud,^ dobil je darilo 60 kron i tretji, Fr&nct; Rticelj iz Šeiit Jerneja v 6 iniuutah 36 sekund, dobil je dnrilo 25 kron.
V	III. odddku, t, j. pri dirki konj brez razločka, (daljava 2400 m.), je priáel prvi na cilj Anton š mid, kaplan na Vinici v 5 minutah 57 sekund, dobil je darilo 100 kron; drugi, Janez Rabzelj iz .Škocijana V 6 minutab 15 aek-, dobil je darilo 50 kron; tretji, Anton pl. Fetich Frankheim, župnik v Sent Jerneju v 6 minutah 20 sek., dobil je darilo 25 kron; četrti, Janez Vertačič iz Pristave v 6 minutah 27 sekuud, dobil je darilo 25 kron.
V	IV. oddelku, t.. j. çospo^ka dirka s parom konj, (daljava 2400 m.), je prišel na cilj prvi Jožef Uns iz MirnepeĆi, v 6 niimitali 45 sekund, dobil je darilo srebrno kaseto, vredno 100 kron.
In tako smo končali našo VI. dirko. Novomeška godba je prav marljivo igrala celi čaa na dirkališču.
Letos je tudi na novo vpeljano, da je vsaki plačal 10 kr., kateri je sel na dirkališče, in je dobil listek s átevilko, na katerem je naslikan kmetovalec, ki orje z dvema konjema, ])a žrebiček zraven njih. To je vse v prid C, kr. kinetjske družbe.
Želeti je še, da bi tudi kmalu dobil železnico prijazen Sent Jernej, ter bi se gotovo še več radovednih gledalcev pripeljalo gledat to lepo zabavo!
Slavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe pa najpresrfinejša hvala in zahvala vseh Šeutjernejčanov za ustanovitev teh premij iu dirk!
Sv. Križ pri Kostanjevici. — Prežalosten Je današnji dan za našo faro, kajti danes nas je zapustil naš jubljeni, nepozabni, za svoj poklic goreči dušni pastir, častiti gospod Janez Zabukovec, idoč na Bvojo novo službo v Slavini. V kratkem času osmih mesecev njegovega tukaj zares uzornega delovanja si je pridobil srca vseh. To se je videlo iu slišalo zadnjo nedeljo 1.6. t. m. Cerkev je bila natlačena vernikov ; ko je blagi gospod omenil, da nas bode zapustil, razlegal se je glasen jok in stok po cerkvi. Ko je po končaiiej službi božji odhajal od altarja, zopet zažene ljudstvo glasen jok iu dere za njim v žagrad in potem v kaplanijo, da se poslovi od svojega ljubljenca in sliši áe kako tolažilno besedico iz njegovi i zlatih ust.
Ne bodem podrobno našteval njegovih zashig in prelepih čednostij, reiSem le: to je diilrovnik po volji tožji, ves gorei edino le za svoj poklic. Bival je najraje doma, v cerkvi, v šoli in pri bolnikih. Pač prelep vzgled mnogim. Blagor vam Slavinci, ki dobite to blago dušo ! Na sti'iini gospoda Janeza pa je na tihem delovala njegova ljubezniva mamica. Tudi njo nisi videl drugje nego doma, pri delu ali pa v cerkvi pri molitvi. Bila je dobra mati ubogim, učiteljica nevednim in prelep vzgled celej lari. — Bog jima povrni stotero vse nam izkazane dobrote dušne in telesne ter ju obrani se mnogo, nmogo let! — Konečno želÍQio lese to, da bi dobili mi blagenm gospodu Janezu enacega naslednika, ki bi zvesto hodil po blaženih stopinjah
njegovih.	_ . . v
Dobrova, dne IB. septembra. - (Ogenj udušen) Přetečeno nedeljo (16. t. m.) je ob 2. uri in 15. minut popoludne vasi Hruševo pretila silna nevarnost — biti vpepeljena. Ob izhodno-severnem koncu gospodarskega poslopja posestnika Janeza Žerovnika, po domače Bo-kajnarja, hiš. štev. 9. pričela je ob tem času goreti
škopa, ki je bila zunaj pod podovem odnosom zložena. Ker ob tem prostoru ni nobene javne poti, niti steze in nihče tam ne hodi, bi se moglo z neko gotovostjo soditi, da je hudobna roka položila ogenj mej škupnik«. Gorelo je v akopi že z vso silo, ko je posestnikova žena prva ogenj zapazila; da ni bila namenjena ravno ob tem času iti molit sv. križevi pot v domačo po-družno cerkev, vpepeljena bila bi vsa vas z letošnjimi pridelki vred, ki so z malo izjemo že vsi pod streho. V največjem strahu zaklicala je bližnje sosede na pomoč, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče. Ona je z nenavadno silo prva pričela z golimi i'okami gorečo škopo razmetavati doli po bregu med sadno drevje in se je pri tem zelo opekla ; bila je sama v smrtnej nevar-
m
okolu in in zbe-
e bil tudi že znotraj se povspel. Dobro,
nosti, ker se je bila pri tem na njej spoda okolu vnela obleka, česar pa v silnem stra ganosti še zapazila ni. Ogenj se za pažem par sežnjev visoko goi da 80 bile med podovo steno in pažem raznega žitá pleve trdno natlačene, katere so silni element zadrževale, da ni prišel tako hitro v nad temi zložene otep«:. Le kake pol minute pozueje naj bi se bila nevarnost zapazila, pa bi ne bilo nobene pomoči več. Posebnemu varstvu božjenm, posestnikovej že-ui in pa vrlim sosedom se je zahvaliti, da ni šla cela vas v dim in pepel, — Posestniki iz Hrusevega so za svoja poslopja večinoma zavarovani pri Graskej zavarovalnici, katera bi jim bila za slučaj požara imela izplačati 5200 gld. zavarovalnine. Upa se trdno, da jim ta vrla zavarovalnica, ker so vas pred upepeljeajem, a njo pa pred izplačilom omenjene svote, pod lastno nevarnostjo življenja obvarovali, mpozna kako primemo nagrado.
Bog in sveti Fiorijan naj varujeta nas v prihodnje enakih nevarnosti in enakega strahu!
La Salle. — Kakor sem vam že poročal dra^i rojaki, v 13. številki „Dolenjskih novic", kako smo se borili z oderuškimi kHpiiHli.-iti za boljšo plačo, pa vse zastonj. Ko so nas dobro izpraznili ter dobro vedeli, da srao breï denarja, so nam obljubili 10 centov manj od tone, kakor popreil ter rekli: „Za to ceno če hočete delati, ako ne morete, vse svoje orodje iz jam poberite, potem dobimo dvuzih delavcev, ki jih imamo dosti na ponudbo." Kaj je nam zdaj storiti? VeČ ko polovico jih je reklo, da ne gredo delat, da mora biti v.saj stara plaća. I pa kar so si izmislili, da so dali, da kedor hoče naj se zapiše, pa bo delal brez skrbi, ker stražili bojo vojaki. Seveda ni bilo druzega, ko izpolniti pregovor „Sila kola lomi", šli so en za drugim se vpisat in ob določenem času na delo. Nato je kompanija poslala več vojakov, da na» varujejo pri delu, ker zmirej skušajo Še nas prepoditi. Kavno za danes 10. avgusta so iz več krajev prihajali telegrami, da jih pride čes 6000 ter nas zapodijo in Sahte po-žgejo. Ako se vresniči, bom vam že poročal, kako se nam bo godilo. Pa vojaki so na več krajev postavljeni; težko se jim bo posrečilo nas pregnati. Tudi tu v La Sallu je Še veliko tacih, da ne gredo delat, pa tudi tacib, ki bi radi šli, pa jih ne marajo, ker so bili prvi puntarji, zato nas grdo gledajo, ko hodimo na delo, zato je eden tistih skozi okno streljal na delavca, ki je Šel na delo, pa Bog ga je kaznoval; namesto delavca je svojega sina vstřelil, da je takoj umrl. Drugi se je pa z vojakov norca delal, ali vojaki so ga lioteli odpeljati, pa sin je začel očeta braniti. Vojak mu spusti krogljo skozi prsa, da se mrtev zgrudi; očeta so pa odpelj&li da bo premišljeval, kaj je mislil storiti. K sreči, da smo mi Slovenci tu v Ameriki bolj pokorni, kakor doma, da vendar noben v kako
sitnost ne pride. Na najplabeji stopinji so tu v naàeni mestu Poljaki > katerih so že več sto pobrali in odpeljali v zapor zavoljo punta. So pa tudi jako pobožni ýndje tiiltaj. To spričuje, ker je pet rimsko-katoliakili cerkev, ker iniajo vse svoje duhovne, Ćeravuo je mesto majhno, da ga lahko v eni uri obhodiá. Torej, dragi rojaki, srečni ste, kateri ste bili namenjeni v Ameriko iti, pa Bte doma ostali, da yživate darove, katere mili
Bog dolenjski obilno dť^li; mi vidimo in skušamo straáne reč Pozdrav vsiin rojakom.
m beremo po časnikih, torej varuj vas Bog !
DomaČe vesti.
(Novoustanovljeno farovKrakem) bo oskrboval dosedanji vikar vč. g. Ivan Knavs. Kot kapelan je nastavljen tje Ć. g. Martin Kerin, ki je bil doslej v začasnem pokoju. Božnivensko nedeljo, 7. oktobra, se bo fara slovesno otvorila.
(Kontrolni shodi) zev reserviste stalne vojne se bodo vršili na Dolenjskem v sledečem vsporedm 2. oktobra v Stičini, i. in 5. okt'ibra v Litiji, 6. oktobra v Zagorju, 7. oktobra v Radečah, 8, in 9. oktobra v Krškem, 10. oktobra v Kostanjevici, 12. oktobra v Mokronogu, 13. oktobra v Trebnjem, U. oktobra v Žužemberku, 16. in 17. oktobra v Novem Mestu, 19. oktobra v Metliki, 20. oktobra v Ornomliu, in 23. oktobra v Kočevju, 24, oktobra v liibnid, 25. oktobra v Velikih Laščah.
(V tukajšno deško šolo) se je vpisalo v IV. razred 49 učencev; v IIL razred 54 učencev; v II razred 53 učencev in v I, razred 40 učencev, Sknpaj 196. — Iz šolwke^a leta 1893/94 zglasilo se je iz te Sole 34 učencev za sprejem v tukajšnjo C. kr. zgornjo gimnazijo. Sprejemni izpit prostálo je vseh 34 učencev.
(Podučna predavanja) bode imel c. kr. okr. živinozdravnik Otmar Skale iz Novega Mesta o umni živinoreji, o navadnih živinskih boleznih in prve pomoči z domačimi sredstvi, o kužnih boleznih, živinski kupčiji itd., v sledečih krajih krškega okraja; V nedeljo 7 oktobra zjutraj v Šent Jerneji in po-pflludne v Ku.stanjevici, v nedeljo 14. oktobra zjutraj v KadeČah iii [)0|ji>lu(!ne v Mokronogu — in sicer vedno po prvi sv. maši in po krščanskem nauku v dotiČnem šolskem pnsloigi Opozarja;no živinorejce na ta predavanja ter jih vabimo, da se jih v obilem številu udeležé.
(Slavnostni vspnred) o proslavi ustanovitve nove mestne fare, odkritje spomenika gospodu Martin Hotschevarju in odkritja spominske plošče baronu Ivanu Vajkaidn Valvasor-ju v Krškem, V soboto, dné 6, oktobra: Mesto se bode z zastavami okrasilo in zvečer rRz.ivetilo ; b«kljada in godba po mestu ; umetalni ogenj. V nedeljo, dné 7, oktobra; I- Zjutraj biidnica po mestu. II. Ob 10, nri slovesna sv. maša s pridigo v iarni cerkvi. (Pri maši bodo peli meščanski učenci.) IIL Po maši slovesno odkritje spomenikov m šolskem trgu po sledečem redu: 1, Slavnostni govor. 2. Petje. IV, Ob 1. uri popoludne slovesni obed v gostilni g. Fr. Gregoriča. V. Ob 3. uri popoludne tombola pred cerkvijo. Za obed (brez pijače) plača oseba 1 gld. 50 kr. Kdor ae želi udeležiti, naj se oglasi pri odboru do 1, oktobra, VL Po tomboli koncert pri g. Grégorien,
(Cerkven tat.) Pred nekaterimi dnevi je neznan lopov po noči vlomil skozi okno v kapelo na novomeškem pokopališču ter v njej šiloma odprl na-
biralnik, Dobil gotovo ni veliko, niti toliko, da bi se trud splačal, a škode je storil nekaj.
(Katoliško delavsko društvo) v Ljubljani se jako živahno giblje. Priredilo je že več shodov in parkrat brezverske in breznarodne socijaliste popolno pobilo; zlasti 16, septembra v Kamniku, 23. sept, je to društvo zopet sklicalo delavski shod v Ljubljani, katerega se je vdeležilo do 700 delavcev, tudi z dežele iz vseh onih krajev, kjer ao tovarne. Govorili so le delavci sami o najrazličnejših stvareh: o splošni volilni pravici, proti ponarejevanju živil, o posvečevanju nedeij in praznikov, o verski šoli, o narodnostnem načelu, katerega socijalisti ne poznajo; obravnavalo se je, kako bi se mogel zabraniti pogubni kapitalizem ill kako bi se moglo pomagati hirajočemu delavskemu atann, kako naj bi si delavci zavarovali in ohranili svoje pravice, jpredlagale so se v tem smislu razne resolucije. Zborovalci so na poziv načelnika zaklicali „slava" sv. očetu papežu in cesarju. Na tem shodu so delavci pokazali, da glede izobrazbe nikakor niso zadnji atan. Dobro umevajo duh sedanjega ča^a. Pokazali so se zveste katoličane in Slovence na.sproti socijalistom, ki taje Boga iu nočejo nobene narodnosti, Bog živi take delavce in blagoslovi njih napore!
(Mestna hranilnica v Novem Mestu,) V mesecu septembru je ulo/ilo 48 strank na 35 knjižic 4818 gld. 67 kr., vzdignilo pa 6 strank 1245 gld. 08 kr. Stanje vlog 43485 gld, 31 kr.; knjižic je 207.
(Hruška je cvetela) pretekli teden na pros-tijskem vrtu v Novem Mestu. Imela je še pred kratkim obilno sai,ija, akoro več nego listja. Komaj se ga je znebila, začela je iz nova cveteti.
(Angel ska služba.) Tako je naslov mali knjižici, ki uč male dečke, kako se mora pri sv. maši streči. Dobiva se v Katoliški bukvami v Ljubljani.
(Marjetica), povest, spisal Anton Koder, prišla je v drngem natisu na svitlo. Dobiva ae v založili knjigoveza A.Turka v Ljubljani in po drugih bukvarnah po 50 kr.
Razne vesti.
(Kakšne bogove molijo Kinezi?) Misijonarja P. Guerlachii so napadli kineški roparji in mu vse vzeli. Med drugim blagom za misijonske potrebe 80 bile tudi nekatere igračice za otroke. Tatovi so našli najprej neke umetno nárejene papige, ki so glasno kričaie in na cimbale udarjHle, ako se je dotaknil umetno nastavljenega peresa. Tega so se tako jrestrašili, da so te Čudne živali pustili v miru. Za-otili so tudi neko škatljo, zagrnjeno v rdeč plnšč, catere pa niso znali odpreti. Zato so jo vzeli domov. \o so doma poskušali odjireti jo, zadeli so ob neko pero, V tem hipu pokrov šiloma odskoči in iz skatlje se prikaže giava — črnega peklenščeka z veliko brado in rdečo kapico. Ta prikazen je srdito obračala oči okoli sebe in škrtala z zobmi. Vsi zbegani so tatovi odskočili, Tr grozna novica se je hitro raznesla po celi vasi in napravila velik strah. Starašine so se zbrali v posvetno vanje, kaj bi storili. Slednjič so se zedinili, da to gotovo ni nič druzega nego „bog kolere ali črnih koza". Da bi ga potolažili, napravili so niu zunaj vasi šotor, kamor eo ga svečano prenesli ; tu so mu darovali petelina in neko vrsto žgane pijače ter ga skesani prosili odpuščanja. Tako je nedolžna igračica postala paganom strahovit „bog!" V taki milovanja vredni nevednosti živi še neštevilno paganov, katerih ni áe obsijala luč sv. vere!
I>ÍU'0VÍ,
nabrani za opravo dijaške kuhinje v Novem mestu:
Gap. Anfi Slatic, 10 parov uožev iii vilic, 10 žlic in 10 fílil. v denarju, í^sti. Anka fSkerlj 2 glil,, pp. Kani Pfelťer 5 t'W., gsp. Mtiliat 5 gld. gsp. 2t)rko 1 B;ld., fjap. (Jllopitfldi 2 gld., <lružl)a pri Ziirkotn 2 ffld,, gsp. 1'ajnií 5i4 kozarces', fçsp. ŠeSck 50 kr., giiy. říkale 1 gld., pp. A. Šarc 60 kr., ítsp. Vrliovec 2 gld„ gsp. ilurgel 1 çld., Hladnik 60 J;r., lísp. V'idiu 2 yld., fïsp. Valentin 80 kr., gsp. Mař. Rozmau í gld., gsp. Gnštin 12 píirov uožev, žlic in viUu, gtip. M. Detela 2 gld., gsp. Aiia Mayr l gld,, Eřsy. Amalija Poljauec 1 gld.. gfl]). Hedviíra tíclmlz 1 ffld., tïsp-Kastelio 1 gld., gap, Mariju l'oziiik 5 t;ld., gsp, ííolirmaun 1 gld,, gap. Viktor E«)ziiia 5 gld,, gsp. Pfiifferer 1 gM, i>0 kr., gsp. Marija Ďoiuicdj 1 gill., gsi). Ivana Gestriiiglđ., gBp. Scluveizer 50 kr., gsp, Aná Turk 2 glii., gflp. pl Vesteneck 2 gld., gup. Gerdeiií 2 gld,.
Josip Seunig
je otvoril svojo čevljarsko delalnico v Novem Mestn v Dolgi ulici st. 33 ter se prÍporo6a sliivuemu občinstvu m vsakomt.na naročila, obljubwjoĎ fino delo in dobrn postrežbo.
Učenec
Í157-4)
gsp, Kila i^agar 3 glil,, gep. Terezijn Didenc 3 gld., gsp. Bnhr-mami 1 gld., gsp, Clarici 3 gld. 50 kr„ gBp. Bruner 12 vilic, žlic in nožev, g8|i, V. Umck 1 gld.. gsp. Snřo 1 gUl., gsp. Medved
1 gld., gip. Htirmina Seidl 1 gld,, gej,, Marija Scidl^' l gld.. gsp.
lejiegîi vedenja in primeruili šolskih vednosti se takoj gBp. Bruner 1 i vilic, žlic sprejme v prodaj at uico v Novem mestu.
Kje pove iz prijaznosti upravniatvo „Dol. Novic",
ggp. Mariju Krajec ! gld., gsii. >'niii Krajec 1 gld', gsp. Aiit Jarc 2 gld., gsp. Jak. PiivciĚ 2 gld., g^p. Ogrin 1 gld., gsp. Valka i gld., gsp. Huliać 1 gld., gsp. Rergmann 3 gld, gsp. M. Petelin <2 gld., gsp. TuĚek 1 gld., gsp. Golja i girl, gap. Eohrnianii 1 gld., gsp. T'rankoviC 1 gld., gsp. Oiićevar 10 gld., gap. Germ 1 gUl., gup. .fagodic 2 gld., gsp. Gorjani 5 gld,, gsp. Schihl 10 gld., gsp. yim 6 gld., gap. St'-liegnla UO kupio, gsp. Pollak ii4. žlic, g. .T. Uns 1 gld., gap. dr. Wnriier 2 glđ.
Drugi darovi posebej za kuhinju: Neimenovan duhovnik 20 gld., gsp. župnik IJergant 1 gld., ■sp. kaplan Žvft« 2 gld., gsp. žujmlk Malenšek 6 gld., gsp. Fr. >gai&r 2 gld., gsp. (It. Slane meseíninu za dva meseca, 20 gld., gsp. kanonik PovSe 10 gld., gsp. kaplan M. Biilovee 5 gld., gsp. Nagode 20 gld., gsp. kanonik Frank 20 gld., gsp. Markelj J., ravn. 3 gld., gsp- Dnlar Ana 2 gld., gsp. Vocasek Helena I gld., gap. P. Inoceuc Koprivei^ 2 gld., gsp. Jfarešič Fr. 10 gUl., gsp. S&iiikovee Avg 5 glđ., gsp. Grnden Jakob, žiipuik 5 glđ., gsp.
Kadunc ťr., 5 gld.	_	......
Darivi za Kidanje dijaSke knlimje se oljjnvijo v Uodoíih ligtili.	íEarinko.
Loterijske átevílke.
Trst 15. septembra 37 76 68 60 71 Gradec 22. „	46 9 79 47 65
Î
Velika množina
Ovsa in veliko prav dobreg^a vina
je ceno na prodaj im Itiijuofii ]>ri Kovem mestu.
HiSa mi pi'ođaj,
v Vajtenstainu při Cel u obstoječa iz 3 sob, I kuhinje, 2 kletí in I hlava; poleg je tuđi vit, na katerem je 1 vrtna hišica. — Već pove lastnica
Maria Eotiu,
(132-1)	v Gtadaou št. 44 (Dolenjsko).

obstojeíe iz dveh ali treh soh, je takoj dobiti t Školoví ulici v Novem Mestu.	(193—1)
Ziilivillit.
Podpisani sem bil zavarovan pri Peštanski zavarovalnici. Pogorelo mi je 14. julija vse pohištvo in jaz revež nisem bil še letos zavarovalnine jilačal, a vendar me je društvo popolnoma odškodovalo in prejel aem vso odškodnino 1500 gld.
Zahvaljujem se Peštanski zavarovalnici, m kdor se ni zavarovan, naj se takoj zavaruje pri omenjeni zavarovalnici.
Janez Bele,
(189)	Dol. Težka voda.
Hazglas.
Posojilnica v Črnomlji, registrovatiii zadruga z neomejeno zavezo, ima izvanredni obíni ,zbor dué 14. oktobra 1894., ob 3, uri popoludne v Crnomlji v posojilnični sobi. — Na dnevnem redu je vprašanje, pod kteriini pogoji založi posojilnica za sodni okraj Črnomelj 1000 gld. za železniĚne namene, m s ktero Bvoto prispeva k temu tudi posojilnica.
K obilni udeležbi vabijo se društveniki.
(188)__Načelstvo.
Stanovanje, ^
«tiri sobe, kuhinja, potrebne shrambe, v II. nadstropji Lusarjeve hise na glavnem trgu se takoj odda.
\l kavarni Sciiniidt v Movem mestu
so za oddati sledeči časopisi:
„Agramer Tagblatt", „Figaro", "Wê „Wiener Zeitung", <i82-i) „Politik".
t»
v Kostíiiúíiviei ňt. 54,
z opeko krita, ki obsega 3 velike sobe, 2 kleti, od katerih je ena obokana iji kuhinjo s ste-dilnim ognjiščem, jtotera hlev za 4 pare konj, 3 svinjake, eno kolamico z lepim dvoriščem, 2 vrta poleg hiše, od katerih je eden s sadjem zasajen iti dve njivi, na katerih se 8 mernikov žita poseje. Njivi se tudi posebej prodtijo.
tW IlUn, v kateri J« tlita veliku let kohIIIiiií, utaji tiA BTedI iiirsta u1> drinviil ventl. In Je e» VMiik olirt prl|irnviia.
Cena se izvé pri lastnici
(101)	Jožefi Petersic,
154. scriíi.
dolenjskií: novmck,

Wi V/
icja
katero priredi
C. kr. kmeti ska družba kranska v NOVEM MES
o	u
V torek diie 23. oktobra t. 1. m v zvezi s prašičjim semnjem.
PÏ^OGR AH :
Namen razstavi in ž njo združenem prašičjem semnju je; 1.) da se vidi Msjpeli, ki se je dosedaj dosegel pri reji prasifev doniaćili in tujih ideiiitii ; 2,} tia se gospodarji s primerjanjeiii prašičev unemajo za napredek v prašičji reji i» lU se pouOe, k.ie je dobiti dubrili živali za pleiiie; 3.) da ye povzdjguu kupiy» B prašiči. ~ Razstava se bo vrsiJa na dan Liikeževega semnja, ki je eden največjili na Dolenjskeni, in sicer na prostoru pred vojašnico, kjer hi de tega dne tudi prašičji semenj. Do 8. ure zjutraj morajo biti uže vse živali na mestu razstave, kjer se bodo prijiravile potrebne ograje na posamezne vrste razstavljenih živali.
Razstava bode ločena v dva oddelka. V prvi oddelek se pripuščajo plemeni prašiči, in sicer: a) po-eainezni prašiči, kakor: 1.) za spuščanje pripravni nirjasci, 2.) breje svinje in svinje s praseti, 3.) mladi mrjasci in mlade svinje do starosti 10 mesecev, b) cele skHpine plemenih jirasičev, obstoječih iz mrjasca, Bvinj in praset. V drugi oddelek se pripuščajo [jitani prašiči, in sicei': a) peršutuiki, io starejši pitani prašiči. Prašiči smejo biti ilumačega, tujega in mešanega plemena. — Za lepe živali je določenih 20 premij, in sicer za vsak oddelek po iO premij v zneskili po 20 in 10 kron. Pjasiči. kateri morejo postati deležni premije, morajo najmanj uže pol leta biti lastnina tistega gospodarja, ki jih razstavi. Gospodarji, kateri želijo razstaviti svoje prašiče v kakem oddelku, naj se zglasijo pismeno ali ustmeno pri kmetijski podružnici v Novem Mestu zadnji čas do L oktobra t I., ter naj naznanijo, koliko in kake Živali hočejo razstaviti, da se zamorejo pripraviti potrebne «graje. Možje, ki bodo sodili o premovanji prašičev, izbeió se po predpisniku in se morajo ravnati po določenih predpisih.
Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
v LJUBLJANI dne 1. septembra 1894.
Ivan Murnik m., j?.,
Gustav Pire m. p.,
tirinii:.
Dečka,

ki ima veselje do trgovine, ter je vsaj nekoliko zmožen nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejme Vinko KramaršiČ, trgovina z mešanim blHgom v Žužemberku.
Išče se soba,
kjer bi se dobila tudi Invina in postrt^žba.
Ponudbe naj se pošilja-jo do 15. oktobra pod naslovom S. H. poste restante.	(190)

l)va cevljiirska pomagača
vsprejme takoj Blaž Kovačič, čevljar v Št. Rupertu.
H let star, vsprejme se takoj y trgovino z mešanim blagom pri Janko Puhek u v Črnomlju.	(186-1>

Josip Lorber-jeva
imazazebibifie, iotoaroa za stroe
v ■î

vliva iz železa in kovin vsaktere zmesi, vse predmete za žage, mline in druge potrebe; napravjja cele transmisije po najnovejših sistemih itd, — Posebno pa priporoča svoje
travniške brano,
katere do sedaj v praktični rabljivosti in nizki ceni (mata brana stane sjimo 26 gld., velika pa 32 gld ), se noben izdelek te vrste ni prekosil.	(l 5~i)
J^ prodaj je:j ^
ve psesivi i JoliriBi pslopjem
ter nalašč za krčmo ali prodajalno zdelani, in
eden par flolrili lelil mllEstlti \mm
z V80 opravo vred (kolo na korce). Natančneje pove
I
fï » Ž (i A' e 8 OI,
I
trgovec vZmuosteou pri Sodražici.

(184-1)
j Oboja po Jako nizki | ceni!
r
NoTeiDMto : Uilf^fortu ureduiJi loalp Bnnkavià. — lediviiiMii	in tiikar ], Krajšo,