kamniški občan GLASILO SOCIAUSTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE KAMNIK LETO I. • STEVILKA 5 JULU 1962 CENA 20 DIN Prispevajmo spominu padlih za svobodo Scđemindvajset v rdcCe usnje vezanih knjig je pripravljenih. Kljub temu, da so razlićnih vcli- kosti, je na vseh enak napis: Pri- spevali smo spominu padlih za svobodo. občinskega praznika v Kamniku, spomenik Revoluciji- Postavljen bo kot oddolžitev prebivavcev ob- čine Kamnik najbolj revolucio- narnim časom naše zgodovine in še posebej več kot 600 občanom, Kamnika in njegove okolice 27. julija 1941 prvi v Sloveniji orga- nizirano in množično dvignili v oborožen upor in da so k zmagi narodnoosvobodilne borbe mnogo prispevali s svojo aktivno udelež- Ze v drugi številki Kamniškega občana smo poročali, da bo po sklopu občinskega ljudskega od- bora Kamnik postavljen ob letoš- njem praznovnnju 27. julija — ki so za zmago narodnoosvobodil- ne borbe in ljudske revolucije da- rovali svoja življenja. Spomenik bo tuđi potrdilo zgodo vinske res- nice, da so se delovni ljudje bo in vsestransko podporo temu gibanju, ki ga je vodila Komuni- stična partija Jugoslavije. Postavitev spomenika pa ni dolžmost samo občinskega ljudske- ga odbora in političnih organiza- cij, ki so dale pobudo za njegovo postavitev. V cnaki in še večji meri mora biti postavitev spome- nika dolžnost vseh občanov, ker je prav nam dano, da uživamo sadove tega boja in veličastne zmage. Zaradi tega je dal odbor za po- stavitev spomenika v tisk te knji- ge. Van je borno vsi podpisovali svoje prostovoljne prispevke. Pri- spevek bo vpisal vsakdo tam, kjor je njegovo bivališče. Knjige so namenjene vaškim skupnostim ali delom teh skupnosti. Ze osno- vani odbori so si razdelili območ- ja krajevnih skupnosti. S knjigo v roiki bodo šli od hiše do hiše z željo, da vsakdo prispeva svoj de- lež. Vsak občan Vjo svoj prispe- vek lastnoročno vpisal in se pod- pisal. Knjige so tiskane za naslednje krajevne skupnosti: Crna, Godič, Kamniška Bistrica, Komenda, Križ, Mlaka, Moste-Suhadole, Motnik, Nevlje-Vrhpolje, Palovi- če, Podgorje, Sela, Srednja vas,, Smarca, Smartno, Špitalič, Pšaj- no'Vica, Tunjice, Tuhinj, Volčji potok, Mek i nje, Duplica-Bakovnik ter Kamnik-sever in Kamnik-jug. Posebna knjiga je določena za prebivace, ki so v času vojne ali po vojni živeli na Kamniškem in žele prispevatđ svoj delež. Ena knjiga pa je namenjena gospodar- skim organizacijam v občini in ludi izven nje. Gospodarske orga- nizacije bodo vanjo vpisale sklep dclavskega sveta ali upravnega odbora in njihovo odločitev o vi- sini prispevka. Računajoč s tem, da bo akcija zbiranja prispevkov zaključena do 20. julija, pričakujemo, da ne bo nikogar med nami, ki ne bi prispeval spominu padlih. Podpis in prispevek bo za vedno ohra- njen v teh knjigah, ki bodo po zaključeni akciji ostale shranjene v Kamniškem muzeju. V teh knjigah bodo zapisana imena vseh, ki bodo prispevali za spomenik Plani gospodarskih organizacij nišo vsklajeni z občinskim družbenim planom za leto 1962 Na skupnem plenumu občinskcga odbora SZDL in občinskc- ga sindlkalnega sveta smo ugotovili pri obravnavanju gospo- darstva v komuni in vlogc subjektivnih sil za dosego postav- ljenih nalog, da plani gospodarskih organizacij nišo v skladu s planom občine, ampak so manjši. Kjc iskati vzroke za na- vedene poman jkljivosti? Ze v letu 1961 smo ugotavljali, da so kolektivi planirali porast le za cea B% proti letu 1960. Na skupnem dogovoru z vodilnimi predstavniki kolekt-ivov smo spre- jeli plan, povečan za 13%, ki je bil dosežen odnosno presežen za 0.2% v letu 1961. Ravno tako smo tuđi v letu 1962 na dveh posveto- vanjih — prvič že v jeseni 1961 in drugih v februar ju 1902 — raz- pravljali o plan ih gospodarskih organizacij ter na podlagi predlo- ženih planov gospodarskih orga- nizacij sestavili občinski plan za loto 1962. Gospodarske organiza- cije pa so predvidevale le 7 % po- večanje glede na leto 1961, zato smo se na skupnem posvetu v februarju dogovorili za povečanje 15,2% v celotnem dohodku, 14,7% v družbenem bruto proizvodu, v narodnem dohodku za 15,1 %, v delovni sili za cea 1,8%, v oseb- nin dohodkih pa za 10% proti le- ' tu 1981. Lahko si postavimo vpra- šanje, ali je sedaj občinski plan postavljen administrativno ali v dogovoru z gospodarskim] organi- zacijami? Menim, da drži slednje, kajti na podlagi večletnih izku- šenj je družbeni plan za leto 1962 objektivno postavljen. Nadalje so vse resolucije o gospodarskem razvoju za leto 1962 predvidevale tuđi znatno povečanje proti letu 1961, zato se je morala vključiti v to tuđi naša občina in ni prav, da potem postavljamo vprašanje: ali naš plan ni takšen, kot ga predvideva material, ki smo ga dobili za plenum? Menim, da je bil postopek prj sprejemanju družbenega plana povsem pravi- len, saj so sodelovali kolektivi, vsi prebivavci in mora zaradi te- ga poslati plan *bčin« tuđi plan gospodarskih organizacij. V koli- kor pa se posamezni prolzvajavcj nišo seznanili z občinskim druž- benim planom, so za to odgovor- ni njihovi predstavniki v občir- skem zboru proizvajavcev, o č> mer smo že govorili v prej',nji številki, saj so bili le v ne'katei'ih podjetjih izvršeni ti zbori voliv- • cev. To pa ne pomeni, da je kriv- da na političnih organizacijah in na občinskem ljudskem odboru, ampak jo je potrebno iskati drug- je. Ker le na ta način, da se bodo gospodarske organizaciji' zaveda- le, da je občinski plan del njiho- vega plana, se bodo ludi za nje- govo izvajanje temelj i tejše zavze- male. (Nadalj. na 2. strani) Plani gospodarskih organizacij (Nadalj. s 1. strani) Razprava na tem posvetu je po- kazala, da proizvajavci preče j razpravljajo o gospodarjenju, o cioseg.'iiju planov v posatTieznih gospodarskih organizacijah bodisi na sejah delavskih svetov, na se- stankih ekonomskih enot ali pa na sestankih s celotnimi kolekti- vi. Posebno razveseljivo je dej- stvo, da se kolektivi povsod obve- zujejo, v kolikor so pod predviđe- nim planom, doseći le-tega in ga ćelo preseči kakor v tovarni us- nja, v Titanu itd. V tovarni usnja predstavlja glavni problem pomanjkanje su- rovin, svinjskih kož, čeprav bi imeli možnosti, da kože pridobi- vamo z odiranjem prašičev v klavnicah Emona, Murski Soboti in Sljeme Zagreb, će bi odirali vsaj 20 % prašičev. S tem bi ta podjetja lahko prihranila precej deviznih sredstev, ki jih uporabi- mo za uvoz svinjskih kož iz Ja- ponske in od drugod, kvaliteta kož pa je od naših domaćih svinj boljša kot od uvoženih. Kmetij- ski proizvajavci naj tuđi v večji meri kot do sedaj prodajajo svinj- ske kože odkupnemu podjetju, ker bodo taiko tuđi precej prisipevali k većji proizvodnji usnja in bodo ta podjetja imela dovolj surovin na razpolago. V tovarni usnja de- lajo sedaj na strojih, starih že preko 30 let. Z ozirom na to, da imajo veliko konkurenco na sve- tovnem tržišču, so zaprosili Jugo- banko za kredit, ki jim je potre- ben za nove investicije, predvsem za strojno opremo. V rudniku kaolina so plan pre- segli za 1,5 %. Glavni problem predstavi jajo: strojna oprema, kj ima zelo majhno vrednost; tehno- loške izboljšave v samom podjet- ju; organizacija prevozov z jam- skimi lokomotivami in nov teh- nološki postopek na separaciji. Kolektiv je znatna sredstva odo- bril v te namene. Na sestankih ekonomskih enot spremljajo izvr- šitev plana za pretekli mesec in sprejemajo naloge za tekoči me- sec. V Modelitu je glavni problem uvoz surovin, kajti njihov plan predvideva povećanje le na pod- lagi uvedbe avtomatov, ki jih pa do sedaj še nišo montirali, Čeprav na drugi strani v tem podjetju nastaja tuđi vprašanje prodaje, ker so njihovi artikli modni in predstavljaj o predvsem osnove za tovarne pletenin, tovarne perila in tovarne konfekcije. Od skup- ne proizvodnje izdelujejo 60 % gumbov, želeli bi, tuđi izvažati, vendar do sedaj še nišo našli iz- voznega podjetja, kj bi se zainte- resiralo za izvoz njihovih artik- lov. Kolektiv bo svoj plan dose- gel, predviđeno povećanje pa je vprašanje ravno glede na nave- deno. V Titanu so na seji DS kritič- no ocenili nekatere slabosti v or- ganizaciji dela, v izkoriščanju strojev in so ugotovili, da nekate- ri stroji nišo zasedeni zaradi po- manjkanja delovne sile. Predvi- denega plana nišo dosegli v se- danjem obdobju, vendar obstaja- jo možnosti, da bodo plan dosegli odnosno presegli. Seveda bo po- trebno nakazane pomanjkljivosti odstraniti, kar pa ne bo proble- matično glede na to, da so to predvsem slabosti subjektivnega značaja. V letošnjem letu pa gre- do na manjši program investicij, ki bi jim omogočil povećanje li- varne in fitingov, ki jih izvažajo. S tem bi se na eni strani povečai izvoz, na drugi strani pa bi se družbcn; bruto proizvod v tovar- ni dvignil in s tem tuđi sklad;. Podjetje Kamnik je pod predvi- đeno proizvodnjo predvsem zara- di tega, ker je proizvodnja eksplo- ziva manjša v splošnem za 10%, investicije so ustavljene, premo- govniki so zmanjšali proizvodnjo glede na uvedbo Diesel lokomo- tiv na železnici itd., kar vse vpli- va na doseganje plana v podjetju. Pojavil se je višek delovne sile, kar pa samoupravni organi in vodstvo pravilno rešujejo. V Stolu so predviđeni plan pre- segli, saj mnogo izvažajo. V 5 mesecih letošnjega leta so izvo- zili za 450.000 dolarjev proizvod- nje in s tem ustvarili 35 % večjo realizacijo kot je planirana. Tu- kaj je upoštevati, da je k temu podjetju priključen še obrat Silva, kar v planu ni bilo predviđeno. Podjetje ima lastno izvozno orga- nizacijo. Do sedaj nišo imeli ne- rešiljivih problemov, ker so vse reševali skupno s kolektivom. Osebne dohodke so zvišali delav- cem nižjih kategorij, višjim kate- gorijam pa so jih znižali. Soraz- merje je s tem ostalo, spremenila se je samo visina OD. Ta visina pa je odvisna od dejansko ustvar- jenih sredstev. K takšnemu sta- nju v kolektivu so mnogo pripo- mogle ekonomske enote, ki dobro gospodarijo in si prizadevajo za čimbo-ljši uspeh. Podjetje Svit se je zelo pribli- žalo postavljenemu planu, vendar so rezultati vse ugodnoj ši glede na njihov plan. Trenutno se pod- jetje orientira, da bi svoje proiz- vode izvažalo, predvsem iz obrata impregnacija. Plan bodo v celoti dosegli po zagotovolih predstavni- kov kolektiva, o čemer so se do- govorili na skupnih sestankih. V Alpremu se mesečno sestaja- jo s kolektivom, ga seznanjajo z vsemi problemi; pri njih je pred- vsem problem pomanjkanja ob- ratnih sredstev, ker morajo v več- jih količinah nabavljati aluminij in sicer kvartalno, kar pa veže obratna sredstva. Tovarna kovanega orodja ni do- segla predviđenoga plana, vendar menijo, da bodo plan do konca leta dosegli. Menim, da je predvsem po- membno za ta skupni posvet to, da nismo ocenjuvali posamezmih gospodarskih organizacij in stanja v gospodarskih organizacijah pav- šalno, ampak je bila razprava konkretna in za konkretne orga- nizacije, tako da lahko ugotavlja- mo pravilno orientacijo proizva- javcev pri razpravah o gospodar- jenju v kolektivih in rezultatih v prvih m-esecih. Zaključki, ki smo jih posredovali vsem sindikalnim podružnicam, so konkretni z na- logo, da kolektivi še bolj iščejo notranje rezerve, odstranjujejo probleme, ki ovirajo hitrejši go- spodarski razvoj kolektiva in ko- mune, kajtj za celotno gospodar- stvo' smo odgovorni vsi. Po sklepu zadnje seje sveta za industrijo, bo začel ObLO po ob- delani realizaciji I. polletja 1962 ponovno pregledovati in morda tuđi revidirati družbeni nacrt ob- čine za leto 1962. Na podlagi teh ugotovitev bo izvršen potrebeni rebalans nacrta in to samo glede na udeležbo tistih gospodarskih organizacij, pri katerih bodo ugo- tovljena objektivna odstopanja nasproti predvid,cvanjem, katere je postavil ObLO za leto 1962. Ostale gospodarske organizacije pa bodo morale vskladiti svoje nacrte z družbenim planom obči- ne. V. G. Kamniška Bistrica je praznovala 8. krajevni praznik Krajevni odbor SZDL in dru- štva na območju Kamniške Bi- strice, Crne in Godiča so zelo Je- po priredili 8. praznovanje kra- jevnega praznika Kamniške Bist- rice. Že vrsto let se namreč spo- minjajo slavnih dni zgodovine na- ših narodov predvsem v tem dolu, ko je 1942. leta padla prva žrtev ob napadu na žandarmerijsko po- stajo. To je bi I partizan Libnik Jurček. Ta dan so proglasili za krajevni pravnik, ki ga vsako leto slavneje praznujejo, praznujejo z dosegi vedno večjih delovnih us- pehov prebivavcev v t-.-rn okolišu in vedno večjih uspehov v komu- ni v celotni naši družbi. Bredsed- nik krajevnega odbora je imel na slavnostni seji govor o pomenu tega praznika, med katerirn je tu- đi navedel poleg zgodovine začet- ka oboroženega boja, potek boja in napada na Stranje ter po- membne rezultate v izgradnji so- cialistične domovine. Ti rezultati se kažejo tuđi v Kamniški Bistri- ci. Ilustriral je svoja izvajanja z nekaterimi konkretnimi podatki: v stari Jugoslaviji so imelj na tem območju le 4 motorje in ne- kaj dvokoles, ćelo rudnik ni imel avtomobila, danes pa je tu preko 1(10 motorjev, cea 30 osebnih av- tomobilov, 1200 koles, od 9 se je Stevilo radio aparntov dvirrnno danes na 547 in 9 televizijskih aparatov. Pred vojno je bilo zgra- jenih v celoti v 23 letih le 21 hiš, po osvoboditvi domovine pa je bi- lo zgrajenih v IV letih že 74 hiš. Pred vojno nišo imeli nobenega upokojenca, danas jih je preko 118 itd. itd. Svoj krajevni praz- nik so proslavili s parado, siav- nostno sejo' krajevnega odbora, s kulturnim programom in z raz- stavo slik amaterjev s tega pod- ročja. Menim, da bi bilo pravilno, da bi se tuđi drugi krajevni od- bori, v kolikor še nimajo svojih prazni kov, odi oči li za pomemb- nejše datume in vsako leto lepo in svečano proslavljali krajevne praznike, s katerimi bi se spo- minjali preteklosti in sedanjih uspehov in nakaizali pot v p'ri- hodnost. Vsem oirganizacijam in sode- lavcem ter vsem prebivavcem smo ob krajevnem prazniku zaže- leli čim već uspehov in jim za uspelo praznovanje čestitamo. Dom nm Vcgrađu — plod prizađevanj političnih in đružbenih organizacij kamniške Bistrice 0 obratovanju žag venecijank Po začasni ustavitvi obratovanja vseh žag venecijank na ob- močju občinc so številni koristnihi njihovih uslug nastavljali vprašanja, kjc bodo v prihodnjc lahko razrezali hlodovino za lastno uporabo. Se posebno perece je postalo to vprašanjc v Tuhinjski dolini zaradi oddaljenosti industrijskih '/■&%■ Ko sta nedavno razpravljala o tej problematiki svet za kmetij- stvo in gozdarstvo ter svet za obrt, je bilo po podan em poročilu in analizi stanja na terenu za- ključeno, da bodo lahko ponovno obratovale le nekatere žage ven•■■ cijanke, predvsem tište, ki izpoi- njujejo predpisane pogoje. Do sedaj je obratovalo 10 žag venecijank, v prihodnje pa bodo smele obratovati predvsem zaradi krajevnih potreb žage Ignaca Drolca v Motniku, Jožeta Bajde v Malem hribu, Franca Romšaka iz Crne ter iz drugih razlogov žaga * nice Iskra iz Godiča. Te žage b)do smele žagati samo les za lastno uporabo kmečkih gospo- darstev (za vzdrževanje svojih zgradb in drugih naprav) in ne ■'.a prodajo. Razrez lesa bodo kontrolirali inspekcijski organi. Les bo moral biti pred razrezom žigosan, žagar- ji bodo morali voditi ustrezne knjige itd. Dragi koristniki, ki ne graviti- rajo na te žage, pa se bodo morali posluževati industrijskih žag pod- jetja Stol na Dupliicj in v Staho- vici ter žage podjetja Kamnik. Ob zaključku želimo> še enkrat opozoriti na razloge, ki so nare- kovali tako oštre in dosledne ukrepe na tem področju. Ti so predvsem v odpiravi prekupčeva- nja z lesom, boljšem izkoriščanju hlodovine ob razrezu, zagotovitev potrebnih količin hlodovine tu- kajšnjd lesno predelovalni indu- striji itd. DC KAMNljKI OBCAN 2 Prizodevanje kolektiva v rudniku kaolina Crna Nič več odlašanja Kaolin je surovina, po kateri so potrebe pri nas vsak dan večje. Povećana proizvodnja papir ja, gu- me, barv itd. terja vsak dan več letos porabili 7,a vzdrževanje okrog 167 milijonov đinarjev, kar predstavlja devet in polkrat večja sredstva kot v letu 1357. V letu 1960 je bilo v kolektiv i razmerje med osebnimi dohodki in skladi 90:10, lani pa so za skla- de namenili že 20 % čistega do- hodka. To kaže, da so se člani de- lovnega kolektiva skupno s sa- moupravnimi organi rudnika v zadnjem času zelo zavzeli, da bi čimprej zamenjali zastarele stro- je in naprave s sodobnejšo opre- mo, ki bo omogočala boljše izko- riščanje rude. Ugotovljeno je, da vsebuje ruda iz Crne povprečno preko 40 % kaolina, lani pa je znašal izplen 32 %. To predstavlja letno izgubo okrog 100 milijonov đinarjev. Poleg tega pa potok Cr- na vsak dan odnese s seboj preko 35 ton gradbenega peska. Potreba po rekonstrukciji se- paracjie je torej očitna. Kolektiv pa ima seveda pred očmi tuđi po- ložaj, ki bo na področju proizvod- nje kaolina nastal z dograditvijo separacij v Mo'tajici, Bratuncu in Karačevem, seveda najmodernejše opremljenih. Vsako odlašanje z rekonstrukcijo bi zato kolektivu zelo škodilo. Zato je delavski svet že sklenil odložiti gradnjo in rekonstrukcijo nekaterih objektov in vložiti vsa sredstva v nove stroje, ki bodo denar najhitreje vračali. Menijo, da bodo lahko s sodalovanjem ne- katerih kolektivov papirne indu- strije letos usposobili separacijo /.a povećano proizvodnjo. Za hi- trejši transport nameravajo na- baviti v kratkem tuđi dve eno- tonski jamski lokomotivi. Kolektiv Kaolina že dlje časa caka na zvezno investicijsko po- sojilo, vendar ga doslej še ni uspel dobiti. Zato se je odločil: z lastnimi silami čimprej odpraviti ozko grlo in s povećano proizvod- njo zbrati čimveč sredstev za na- daljno modernizacijo proizvodne- ga procesa. Ce bodo tuđi bodočj rezultati raziskav na Selah taki kot doslej, potem bo kolektiv rudnika kaoli- na proizvedel leta 1965 že okrog 40.000 ton kaolina. F. S. Uresničila se je dolgoletna želja ruđarjev z izgradnjo sodobne kopalnice Začasna ustavitev gradbenih del na domu SZDL kaolina. Do leta 1959 je vse potre- be po kaolinu v naši državi kril rudnik kaolina v Crni. V 1. 1900 pa so te potrebe narasle na 19.000 ton, proizvodnja rudnika pa je bi- la 18.858 ton. Zato je morala naša industrija začeti uvažati kaolin iz zapadnih držav. Lani je bilo tre- ba uvoziti že 8520 ton te surovinc. Rudnik kaolina je v zadnjih le- lih zelo povcčal svojo proizvod- njo. Leta 1955 so proizvedli 7900 ton, leta 1961 pa že 18.784 ton ka- olina. Delovni kolektiv je v tem obdobju odkrival nove rezerve v organizaciji dela, stimulativnej- šem sistemu delitve osebnih do- hodkov itd. Vendar je sedaj že v položaju, ko je pri obstoječih sredstvih za proizvodnjo dosege! največjo možnost izkoriščenja in ko brez rekonstrukcije, zlasti se- paracij sk ih naprav, ni mogoče več pričakovati bistvenega povećanja proizvodnje. Konce lanskega le- ta je iztrošenost strojev znašala že 98,6 %. Da je kolektiv rudnika pri po- većanju produktivnosti s sedanji- mi napravami in stroji res že do- seecl najvišjo stopnjo, nam kažejo ludi podatki o gibanju rudniške storitve, ki je v zadnjih dveh le- tih porasla za 67 %, mcđtem ko se je od leta 1960 do 1961 pove- ćala le za 1 %. Kot kažejo podatki v zadnjih letih, kljub intenzivnejšemu pove- ćanju roizvodnje, v rudniku nišo v'asalj večjih aredstev za obnovo Proizvodnih anprav. Sele v letu 1960 so temu vprašanje dali večji Poudarck. Iz lastnih sredstev so za vzdrževanje osnovnih sred- stev namenili 40 milijonov, lani Pa 32 milijonov. Vendar pa ta sredstva še nišo bila v celoti po- r«bljcna in jih bodo uporabili v te namene letos. Skupno s 60 mi- "Joni za raziskave na Selah bodo Na 14. seji IO občinskega odbo- ra SZDL, ki je obravnavala vpra- šanje gospodarjenja v I. trome- sečju s posebnim ozirom na nefio- spodarske investicije, smo se do- govorili, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zaustavimo de- lo na Domu SZDL posebno zato, ker smo v programu za negospo- darske investicije v letu 1962 pred vide val i 188 mjlijonov inve- sticij, pri čemer smo računali na združevanje sredstev gospodar- skih organizacij v visini preko 150 milijonov. Ob nastali gospodarski situaciji moramo upoštevati, da bi 150 milijonov združunih sred- stev za negospodarske investicije gospodarskih organizacij pred- stavljalo za le-te preveliko breme, ker bj šle na račun njihove raz- širjenc reprodukcije, saj so na ljudskem odboru že razpravljali o prioriteti negospodarskih investi- cij. Zelo neperspektivno in negospo- darsko bi ravnali, v kolikor bi sredstva gospodarskih organizacij, ki jih morajo v večji meri vlagati v obnavljanje strojev in naprav, koristili nad možnostmi za nego- spodarske investicije, kaj ti krepi- tev materialne baze komune je osnovna naloga in s krepitvijo ter obnavljanjem strojev v gospodar- skih organizacijah se analogno te- mu krepi materialna baza komu- ne. Delavski sveti podjetij Kam- nik, Stol, tovarne usnja, tovarne kovanega orodja, Modelit, Titan, rudnika kaolina Crna, živilske in- dustrije ter Svilanit Kamnik so že razpravljali o združevanju sredstev ter so po do sedaj znanih podatkih namenili združevanju za negospodarske investicije cea 50 milijonov din. Potrebno bo s te- mi sredstvi in s sredstvi proraču- na ljudskega odbo-ra kar najbolj pravilno gospodariti in rese vati res najbolj perece probleme. To je bil tuđi vzrok, da smo dela na Domu SZDL začasno ustavili ter jih borno nadaljevali, čim bo več sredstev na razpolago; seveda pa smo pri tem upoštevali, da ne bi prišlo do škode na objektu, tako da bo prednji in sedanji del ob- jekta zasteklen, da bodo name- ščeni žlebovi, da bo fasada izgo- tovljena. Cim bodo sredstva na razpolago, borno z deli nadaljeva- li. Sedanji odbor za gradnjo Do- ma SZDL bo s svojim delom na- daljeval tuđi v bodoče. Upamo, će že v letu 1962 za občinski praznik nismo uspeli z otvordtvijo prvega dela tega tako potrebnega objekta v Kamniku, da se bo to zgodilo v letu 1963. -ec Začetek poslovanja ginekološko specialistične ambulante je odvisno od razumevanja zavoda za socialno zavarovanje Zdravstveni dom Kamnik ima že dalj časa organizirano spcciali- stično službo, ki jo opravljaj© zdravniki-specialisiti ljubljanskih klinik. V letu 1961 je bilo v teh specia- lističnih ambulantah opravljenih skupaj 5437 specialističnih pre- gledov, kar opravičuje obstoj teh ambulant. Te ambulante posluje- jo vse v popoldanskem času in smo se na ta način izognili ne- potrebnim izgubam delovnih dni zaradi dolgega čakanja na poli- klini-ki. Poleg tega pa pri vseh pregledanih v Kamniku odpade tuđi povrnitev potnih stroSkov. V letu 1961 do danes ni poslo- vala ginekološka specialistična ambulanta. Ginekološko speciali- stičan ambulanta je opremljena s kolposkopom, ki stoji neizkori- ščen. V maju 1962 se je Zdravstveni dom domeni! s Sefom ginekolo- škega oddelka ljubljanske poli- klinike dr. Tauzesom, ki je pri- stal, da bi opravljal to službo en- krat tedensko v Kamniku. Zdrav- stveni dom se pred podpisom pav- šalne pogodbe z zavodom za soci- alno zavarovanje ni mogel odlo- čiti na podpis pogodbe z o!menje- nim zdravnikom, ker zavod za so- cialno zavarovanje stoji na stali- šču, da specialistična storitev v zdravstvenih domovih ne srne presegati cene za isto stordtev, opravljeno na ljubljanski poliikli- niki. Glede na višje stroške (105% prispevki na honorar in prevozni (Konec na 4. strani) KAMNISKI OBCAH 3 Problemi glasil v delovnih kolektivih Namen tribune upravljavcev Pred dnevi so se na pobudo ob- činskega odbora SZDL sestali uredniki glasil kamniških delov- nih kolektivov, da bi se pogovorili o problemih tovarniškega tiska v naši občini. Vsekakor velja najprej omeniti, da so nekatera glasila naših de- lovnih kolektivov napravila v zadnjem obdobju precejšen korak. V občini trenutno izdajajo svoja glasila delovni kolektivi: Titan, podjetje Kamnik, rudnik kaolina in Svilanit. Naše delo, glasilo podjetja Kamnik, izhaja v 1100 izvodih vsak drugi mesec. Urejuje ga se- demčlanski uredniški odbor. Gla- silo izhaja v obliki revije in je oblikovno izredno solidno ureje- no. Vendar pa je vprašanje aktu- alnosti problematike, ki jo to glasilo obravnava (zlasti zaradi sorazmerno dolgih intervalov iz- hajanja), še precej odprto. Glasilo delovnega kolektiva Ti- tan izhaja v 1000 izvodih, enkrat mesečno. Uredniški odbor sestav- ljajo predvsem uslužbenci uprave, dva člana pa sta iz proizvodnje. Glasilo skušajo čimbolj prilagodi- ti aktualnim problemom in poja- vom v kolektivu, vendar je v njem še vse premalo glasu nepo- srednih proizvajavcev. To po- man jkljivost kanijo odpraviti na ta način, da bodo z občasnimi razgovori med delavci zbirali mnenja glede posameznih vpra- šanj in jih potem posredovali v listu. Glasilo rudnika kaolina v Crni izhaja občasno v ciklostinfni ob- liki. Menijo, da bodo morali raz- širiti uredniški odbor, da bi lahko v listu bolj konkretno obravna- vali mnenja in stališča članov ko- lektiva v posameznih ekonomskih enotah. To področje bodo temelji- teje obravnavali s pomočjo inter- vjujev, za katere menijo, da so zelo primerna oblika posredova- nja mnenj glede posamezndh vprašanj. V rudniku kaolina že dalj ča- sa posredujejo članom delavskega sveta celotno gradivo za razpravo že nekaj dni pred sejo tega or- gana. Kamniški tekstilce, glasilo ko- lektiva Svilanit, je začel izhajati sele letos, vendar lahko rečemo, da se v kar največji meri poskuša vključiti v dogajanje v kolektivu. Kot kaže, ima ciklostirana oblika, v kakršni izhaja to glasilo, pre- cejsnjo prednost pred tiskano, saj je cenejša in kar je še važnejše: vsebina glasila je bolj sveza in aktualna. V kolektivu razmišljajo, da bi Tekstilca izdajali morda će- lo štirinajstdnevno. Za gradivo iz posameznih eko- nomskih enot skrbijo dopisniki v teh enotah. Prav bi bilo, če bi se v tem glasilu še bolj uveljavila težnja po seznanjevanju celotne- ga kolektiva's problemi v posa- meznem obratu oziroma enoti, saj je ravno v procesu decentra- lizacije gospodarjenja in upravlja- nja to vsak dan bolj potrebno. 8. Zaživelo je družbeno koristno društvo Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v Kamniku, ki je bilo ustanovljeno v letu 1961, danes lahko ugotavlja, da je pre- brodilo vse težkoce, ki jih ima vsako novoustanovljeno društvo; še več: danes kaže že prve vidne uspehe. Naloga društva je, da vzbudi izumiteljsko dejavnost pri vseh tovariših, ki so zaposleni v industriji in hite za današnjim napredkom tehnike. Avtorji teh- ničnih izboljšav in izumitelji naj pomagajo naši industriji z iznajd- bami in izpopoln i tvarni v proiz- vodnem postopku k cenejsemu ustvarjanju proizvodov, s tem pa k dvigu življenjskega standarda naše skupnosti. Društvo se ne bo moglo postavljati s številnim članstvom, saj vsakdo nima iz- umiteljskega talenta, kakor tuđi ni vsakdo pesnik ali pisatelj, važ- no pa je, da vzbudi aktivnost pri sposobnih članih naše družbe in razumevanje v podjetjih za ko- ristnost tega prizadevanja. Prvo tehnično sekcijo naše nove orga- nizacije smo izvedli v podjetju Stol Duplica, kjer so prikrojili vzorcu tipskega pravilnika o na- grajevanju po koristnosti izuma ali tehnične izboljšave svoje tip- ske pravilnike po ekonomskih enotah, kar je edino pravilno. Upamo, da bodo druga podjetja na teritoriju naše občine kmalu sledila ter se vključila kot ko- lektivne enote v članstvo. Vzorce tipskoga pravilnika smo dostavili podjetjem v novembru.1961, dru- štvo pa nudi pođjetjrm vsa p'6- trebna navodila. V prvem letu je uspelo našemu društvu udeležiti se republiš^n razstave v Ljubljani in z lastn.ivi eksponati prikazati domače izume na mednarodni razstavi v Bruxel- lesu. Pri tem se je izkazalo, da naši izumitelji nikakor ne zaosta- jajo za inozemskimi ter nam ni- kakor ni potrebna nabava zasta- relih inozemskih ličene za drage devize! Ob sklepu naj pripomnimo, da se je pri ustanovitvj društva z vso ambicijo oprijelo dela nekaj po- žrtvovalnih članov in da je dru- štvo prejelo vso podporo in razu- mevanje pri predsedniku ObLO Kamnik tov. Vidervolu ter pri predsedniku SZDL občine Kam- nik tov. Vinku Gobcu, ki jima ve- lja ponovno naša iskrena zahvala. PS zaCetek poslovanja gine- kološko SPECIALISTICNE AMBULANTE JE ODVISNO OD RAZUMEVANTA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE (Nadalj. s 3. sirani) stroški na delovno mesto) je nuj- no, da je cena pri nas višja. V primeru, da nam zavod za social- no zavarovanje prizna naše kal- kulirane cene za specialistično službo, borno takoj pristopili k sklenitvi pogodbe z zgoraj ome- njenim zdravnikom-ginekologom. S tem bi omogočili našemu prebi- vavstvu te specialistične usluge doma, saj vemo, da je čakavna doba za te preglede na poliklinikj tuđi tri tedne in več. Upamo, da bo z razumevanjem pristojnih forumov ta služba ure- jena v zadovoljstvo vseh prizade- tih. Uprava ZD Kamnik Gasivci tovarite usnja v Kamniku pri praktnicni vaji Novogradnja zdravstvenega doma Pod tem naslovom, lahko bi rekli, smo razpravljali že v letu 1961 na skupnem posvetovanju, ki ga je organizirala krajevna orga- nizacija SZDL Kamnik, in na se- jah občinskega ljudskoga odbora. V javnosti se mnogo govori o tem vprašanju. Potrebno je pojasniti, da je ljudski odbor na neki seji imenoval posebno komisijo, ki je proučila tozadevno stanje. Na podlagi poročila komisije na LO je bila formirana še enkrat po- sebna komisija, ker je Turistično društvo menilo, da bi bilo bolje urediti v sedanjem zavodu za usposabljanje invalidne mladine hotel. Komisija, ki je pripravila dokumentacijo, in so v njej sode- lovali tuđi turistični gostinski strokovnjaki, je prišla do zaključ- ka, da bi bilo najsmotrnejše seda- nje prostore DIM preurediti v zdravstveni dom, kaj ti nekateri objekti bi že sedaj lahko služili za zdravstveno službo ob mini- malni adaptaciji; drugič bi adap- tacija zahtevala mnogo manjša sredstva kot novogradnja, ker novogradnje občina zaradi po- manjkanja finančnih sredstev ne bi bila sposobna izvesti; nadalje je v Kamniku potreba po sodob- nem hotelu in bi iz stavbe DIM dobili le hotel slabše kategorije, kar so izjavili turistični in gostin- ski »trokovnjaki s priporočilom, da je potreben v Kamniku hotel višje kategorije, ki bo tuđi po- slovnega tipa in ne samo turi- stičnega značaja; da je boljša lo- kacija /.a. hotel v centru mesta itd. Komisija je tuđi predlagala LO, da bi za novo lokacijo hotela predvideli prostore nasproti seda- njem u Zdravstvenomu domu in bi tako z modernim objektom pove- zali stari del mosta z novim pre- delom, ki nastaja na Grabnu. Ravno tako je komisija predlaga- la, da bi pospešili gradnjo do.ma invalidne mladine, s cimer bi bilo čimprej možno adaptirati sedanje njihove prostore v zdravstveni dom, kajti predviđeno je, da bi se v letu 1963 zavod za usposablja- nje invalidne mladine že prcselil v svoje nove prostore, te prostore pa bi adaptirali in bi v letu 19f>4 lahko Zdravstveni dom tuđi že, dobil svoje urejene prostore. Zdravstvena služba bo na ta na- čin lahko mnogo bolje izvrševala svoje delo kot, v sodianjih majh- nih, ne dovolj prostornih, utrsnje- nih prostorih. S tem smo želeli pojasniti prebivavcem, kakšno je stanje glede vprašanja zdravstve- nega doma, ker je to ena od ob- jektivnih ovir za delo tega za- voda. -Ko Premalo kažipolov do arborelnma Za park arboretum v Volčjem potoku vc mnogo ljudi že izven naše občine-, saj je 7-animiv in lcp. Vanj se lahko priđe z vseh strani. Zal pa tcj?a obiskovavci ne vedo. Ker večkrat pridejo predaleč v gozd, sprašujejo vaščane, kjc je pot, ki bi jih pripeljala v park. Za obiskovavec, ki se pripeljejo z avtomobili in kolesi, je to ne- kako urejeno. Ob cesti je namreč postavljena napisna tabla. Mnogo ljudi pa se odloći, da bodo arbo- retum obiskali peš, posebno iz Kamnika in tišti iz Ljubljane, ki se pripeljcjo do Duplice z vlakom ali avtobusom. Kamnićani tuđi radi hodijo v park skozi Pcrovo in naprej po stari moravski pot i, ki pa so jo v Volčjcm potoku že pred leti prestavili zaradi aron- dacije zemljišč. Obiskovavci, ki pridejo do tega mesta, ne veđo naprej. Iz negotovosti bi jih resila samo majhna deska s pu&čico In napisom: PES POT V ARBORE- TUM. Prav bi prišla taka deska ob poti za Gorjančevim gozdom in še na nekaterih mcstlh. S takš- nimi malenkostmi bi preprcf:ili slabo voljo pri marsikaterem ob- iskovavcu in poskrbeli za šc bolj prijeten obisk v tem prelepem in zanimivem parku. Vreme nam đoslej ni bilo na- klonjeno, posebno ncdeljc se kaj rade skazijo: zato človek res ne more biti najboljše volje, če zaide v kakšno močvirje. Na te nepravilnosti, poleg dru- gih so opozorile tuđi organizacije SZDL na posvetu na Duplicl. K. KAMNIŠKI OBČAN 4 o" o Q Q N ■■MB Na gimnaziji v Kamniku je bi- lo v šolskem lolu 1961/62 61 učen- ccv in 112 učenk, skupaj 173. V začetku šolskega leta jih je bilo vpisanih 179, med letom pa jih je izstopilo 6. Na koncu šolskega leta je izdelalo 129 učencev ali 74,4%. ni jih pa izdelalo 44 ali 25,6 %. Od teh jih bo ponavljalo razred 7, ostali pa imajo popravni izpit iz enega ali dveh predmetov. Na za- vodu je 11 odLičnjakov, 33 jih je izdelalo s prav dobrim uspehom, 61 z dobrim in 24 z zadostnim uspehom. Z odličnim uspehom so izdelali: v prvem razredu Brigita Krže, Maruša Mihelič, Marjeta Sluga, Cecilija Stole in Pcpca Zo- re, v drugem razredu Ana Gostiša in Marija Kač, v tretjem razredu Jana Birk in Marjeta Mrhar, v četrtem razredu pa Vladimira Piž- moht in Bojan Pollak. Solski od- bor je vse odlične dl jake nag*"adli s knjižnimi nagradami, poleg teh pa so prejeli nagrade še Andrej;i Palma za posebno prizadevanje, Franc Gerbec in Gorazd Mišić pa za požrtvovalno delo v okvii'u mladinske organizacije. Najboliši dijakinji na zavodu sta Brifiita Krže in Cecilija Stele, ki irmta same odlične ocene. Najboljfi ra ■:- red je III. b, ki ima 90 % uspeli, najslabši pa I. a s 66 %. V četr1«m razredu je bilo 37 đijakov. Od .teh je izdelalo 29, in si cer dva z od- ličnim, 8 s prav dobrim, 16 z do- brim in 3 z zadostnim uspehoTi. En dijak bo ponavljal razred, 7 pa jih bo delalo popravni izpit. Za- ključni izpit se je začel v soboto, 16. juni ja, s pismeno nalogo iz slovenskoga jezika. Skupina kamniških mlađih baletk K uspehu na gimnaziji Ustni izpit so kandidati polagali od 9. do 21. junija pred komisijo, ki ji je predsedoval direktor Za- voda za prosvetno pedagoško1 služ- bo prof. Zvone Verstovšek. Od 29 kandidatov jih je 6 opravilo izpit z odličnim, 6 s prav dobrim, 9 z dobrim in 6 z zadostnim uspe- hom,, dva kandidata pa bosta mo- rala izpit ponoviti v jesenskom roku. Z odličnim uspehom so op- ravili izpit: Marko Rebolj in Bo- jan Pollak iz Kanonika, Ivica Slap- ni'k iz Motnika ter Franc Ger- bec, Vladimira Pižmoht in Jože Grošelj iz Domžal Nadalje so op- ravili izpit še naslednji kandidati iz kamniške občine: Bogomira Erac, Svetozar Frantar, Marija Golob, Martina Golofo, Ljudmila Gradiišek, Marjana Kirn, Jožefa Maleš, Marija' Matjan, Tatjana Matjašič, Jož'ica Prinčič, Olga Ri- tonja, Janez Stražar, Ksenija Sad- nikar, Marija Skorjanc, Marija Trbižan in Janez Turnšek, iz domžalske občine pa: Ivan Kcpic. Breda Peterc, Friderika Petrič, Franc Škerjanc in Silva Znidar. Za odlično izdelano nalogo in za- govor sta bila svetu za prosveto in kulturo ObLO Kamnik posebej predlagana za nagrado Marko Re- bolj in Ivica Slapnik. I spel glasbeni baletni veier kamniške glasbene Sole Ze skoro 10 let deluje v Kam- niku glasbena šola. Poleg pouka instrumentov, nauka o glasbi in petja, je glasbena šola pred nekaj leti vključila v svoj program tuđi baletni pouk. Pred štirimi leti je strokovno in koreografsko vod- stvo na soli prevzela tov. Milica Buhova, članica baleta slovenske- ga narodnega gledališča v Ljub- ljani. Namen baletnega tečaja je že od vsega začetka bil, vključiti predvsem deklice v starosti od G—15 let, ki naj dobijo osnovne estetike in glasbene ritmike ter jih s tem vsaj delno približati soznavanju baletne umetnosti. Glede na taka merila je tuđi po- uk prirejen tako, da dobijo tečaj- nikj znanje, ki je potrebno neki plesni baletni amaterska skupini. Danes šteje ta skupina 17 učenk. V teh letih so s svojo marljivost- jo, disciplino in predvsem z vese- ljem pokazale razveseljiv napre- dek, ki smo mu sledili na raznih zaključnih produkcijah glasbene sole. Na zadnjem letošnjem glasbeno baletnem večeru so v petih raz- ličnih baletnih točkah ponovno dokazale, kljub samo enkrat te- denskemu pouku v vseh letih, da se lahko z veseljem in voljo da doseći lepe rezultate. Med njimi sta posebno v solističnih točkah izstopali Anika Kordaš in Jasna Mišić. Presenetljivo pa sta svoji vlogi izvajali devetletni Mojca Kustič in Nadica Irt, ki sta s svo- jo naravno gracioznostjo, lahkoto in ritmično-plesno ter izrazno do- živetostjo zaplesali v Pomladi. Zeleno bi bilo, da bi se v prihod- njem šolskem letu predstavile te- čajnice s celovečerno baletno pantomimo. Za nadaljnje uspešno delo te zares marljive baletne skupine bo potrebno nuditi tova- rišici Buhovi vso pomoć. Prav tako kot baletne točke pa so dobile vse priznanje tuđi osta- le glasbene točke programa, ki je bil zelo kvaliteten. Navdušil je tuđi zbor harmonikarjev, ki do- biva vedno več pristašev. Preda- vateljski kader sole pa je sodelo- val s spremljavo posameznih toćk in solističnim nastopom violinista Toma Dražila. Za lep glasbeno baletni večer gre vsem sodelujočim naše pri- znanje in zahvala. Prvi absolventi kamniške ESS Letos junija, so zapustili kam- niško večerno ESS, oddelek za iz- obraževanje odraslih, prvi absol- venti. Na zaključnem izpitu je po- kazalo svoje znanje 18 kandida- tov, dva ništa opravila razreda, ki so dokazali, da sta njihov trud in prizadevanje vodstva sole ter predavateljev rodila pozitivne re- zultate in da so podjetja, ki so stipendirala večino slušateljev, ko- ristno vlagala svoj denar. Sluša- teljem pa, ka so si na svojih de- lovnih mestih že pridobili prak- tično znanje, bo pomagalo široko teoretično znanje in splošna raz- gledanost ,ki jim ju je nudila šo- la, da bodo na delovnih mestih dosegali še več je uspehe. Njihova spričevala so enakovredna sp-riče- valom vseh rednih srednjih šol, takšno je tuđi njihovo znanje, za vsakega posameznika pa so ćelo vrednejša, saj je štiriletno šola- nje zahtevalo marsikatere odpo- vedi, glede na to, da so slušatelji, poleg rednega dela po službah, studirali v večernih urah. Zaključni izpit je opravilo vseh K! kandidatov; z odličnim uspe- hom trije, in sicer: Ljudmila Do- lenc, Jože Kočar in Andrcj Me- jač. Ostali kandidati so opravili izpit s prav dobrim, dobrim, ne- kaj pa z zadostnim uspehom: Te- rezija Brnot, Vncencij Grilje, Ma- rija Grilje, Franc Humar, Apolo- nija Iskra, Rajko Kvas, Vesna Maurič, Alenka Panzi, Pavla Pirš, Marija Prezelj, Slavko Rajh, Ciril Rode, Francka Trobevšek, Marija Volarič in Mi lan Župane. T-a Naša razglednica Ljubii sem tvoje kamnite pati.. Potrebno popravila! — Kajne...! Naši upokojena so zborovali Kakor vsako leto, tako smo se tuđi letos polnoštevilno zbrali na občnem zboru, da bi pregledali opravljene naloge, izvolili nove člane upravnega odbora in spre- jeli sklepe za bodoče delo naše podružnice. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zadovoljiva, saj so prišli c-elo člani iz oddaljene Tuhinjske doline in hribovskih vasic, pogre- Salj smo le nekatare bližnje iz Kamnika. Delovni predsednik je mnogo pri'pomoge], da je precej obširni dnevni red glad'ko potekal. Zelo zanimivemu referatu, ki ga jepre- brala zastopnica republiškega dru- štva upokojencev iz Ljubljane to- varišica Angela Miklavec, so vsi navzoči pozorno sledili in ga na- gradili z dolgotrajnim ploska- njem. Tovarišaca je govodla o vseh notranjih in zunanjih poli- tičnih dogodkih, o Titovem govo- ru v Splitu, o pokojninah, preved- bi borcev NOB, spremembah in dopolnitvah predpisov socialnega zavarovanja, zdravstvenih uslu- gah, domovih upokojencev in klu- bih za razvedrilo pa še in še. Zelo zanimiva je bila vsebina referata tovarišice upravnice po- družnice socialnega zavoda Kam- nik. Prepričljivo je prikazala zna- čilnosti novih uredb s področja socialnega zavarovanja in zdrav- stva ter ob sklepu pripomnila, da obstaja pri podružnici socialnega zavoda v Kamniku referent za razlago predpisov, prj katerem lahko dobijo upokojene! vsa po- jasnila, ki zadevajo pokojninsko zavaravanje. Predstavnik občinske organiza- cije SZDL je zaželel občnemu zboru in novemu odboru mnogo uspehov, da bi bili upokojenci še nadalje tuđi pri skupnih naporih tako aktivni kakor doslej in v tesnj povezavi z organizacijo SZDL. SledJla so poročila starega od- bora in še referati, ki so bili tako bogati, da so predstavljali jasne smernice delu novoizvoljenega upravnega odbora. Na vseh sestankih vidimo naše upokojenec: skoraj ni dru- štva, kjer ne bi bili zastopani, zato na kratko poRlcjmo, kaj pravijo k letošnjemu obžncmu zboru. Takolc so nam napisali: < O SE < 5 Spoznavaj svet in svoj domaći kraj Pod tem naslovom je občinski komite LMS Kamnik v počastitev dneva mladosti pripravil zanimi- vo pri redi tev. Nastopilo je 6 mladinskih ekip iz gimnazije in podeželja, ki so se pomerile v svojem znanju. Po- grešali pa smo mladince iz delov- nih kolektivov. Nastopajoči so lahko izbrali eno izmed nasled- n)ih dveh tem: NOB na Kamni- škem in beograjska konferenca nevezanih držav. Tuđi dijaki kamniške gimnazije so pokazali, da zelo dobro pozna- jp beograjsko konferenco in njene udeleženke. Prvo mesto na tekmovanju je zasedel Andrej Lukanc, druga je bila ekipa gimnazije, ki je odgo- varjala na vprašanja o beograjski konferenci, tretji pa sta bili čla- nici mladinskega aktiva iz Sred- nje vaši. Ves tekmovalni del programa je poživljal umetniški program, ki so ga izvajali tri je dijaki kamni- ške gimnazije, Janez Majcenovič in oktet Solidarnosti, kd se zadnji čas vse bolj uvoljavlja. Za obdaritev ekip so pri spe val a praktična darila kamniška pod- jetja. -lj Šolsko in vzgojno-varstvene ustanove Nckaj zanimivih podatfcov, ki nam jih je posredova! zavod va prosvetno pedagoško službo Kamnik-Domžalc. STEVILO UCENCEV V RAZREDIH IN ODĐELKIH V S. L. 1961/62 Občina Štev. razr. Stev. odd. Stev.učencev učno moć Domžale 149 151 4221 24,8 Kamnik 98 100 3309 28,7 S kupaj 247 251 7530 26,75 UCNI USPEHI OSNOVNIH SOL V % Občina 1958 1959 1960 1961 Domžale 84,26 88,41 92,97 8fi,0 Kamnik 87,0 90,6 87,7 88,0 Skupaj 85,63 89,5 90,33 87,0 UCNI IN VZGOJNI KADER Občina 1 t> Strok. učiteljev Predm. učiteljev Prof. Redno nastav. Honorar Moških Zensk Vseh skupaj Domžale 118 21 24 27 105 24 128 Kamnik 67 18 18 30 124 9 36 97 133 Skupaj 185 39 42 57 289 33 97 225 322 Veseli in nasmejani ob koncu šolskega leta Za beograjsko konterenco se je odločila le ena ekipa gimnazijcev, dočim so ostali izbrali temo o do- godkih med NOB na našem pod- ročju. Največ odobravanja je požel mladi kovač iz Stola Andrej Lu- kanc, ki je sam zastopal tričlan- sko ekipo iz Komende. Na vsa šti- ri vpraSanja je odgovoril popol- norrta točno. Datume dogodkov in akcij med NOB je stresal kot iz rokava. Dan krvodajavcev Lepo in prsirčno proslavo je imel tukajšnji občinski odbor RK. Dne 17. junija je povabil vse krvodajavce svojega območjn v malo dvorano Doma, jih pogostil ter se jim zahvalili za njihovo požrtvovalnost. Podmiliadkarji I. osnovne sole so jih počastili z le- pim kulturnim sporedom, pevski zbor iz Stranj pod vodstvom tov. Kvartiča pa jih je razvedril z na- šimi domačimi pesmimi. Nato je sledilo odlikovanje najpožrtvoval- nejših. Izmed povabljenih je 49 članov prejelo srebrno značko, to- variš Ivan Vavpotič, sofer Stola iz Duplice, pa zlato značko. Prcdsednak obeinskega odbora dr. Kirn je v daljšem govoru ori- sal velik pomen krvodajavske ak- cije in se odlikovanim, zahvalil za zgledno razumevanje. Zastopnik okrajnega odbora RK pa je odli- kovancem iskreno čestital; čestit- kam pa se pridružujemo tuđi mi z željo, da se v prihodnjem letu vrsta odlikovan cev podvoji MB Prva razslava Miha Maleša i Kamniku Kaže, da se je komaj dobro us- tanovljeni kamniški muzej resno lotil svojega dela, saj je v razme- roma kratkem času pripravil že tretjo likovno razstavo. To pot nam je predstavil v dvorani nad Kavamo kamniškega rojaka, aka- demskeBa slikarja Miha Maleša. Slikar, ki izvira iz Jeranoveg:] pri Kamniku, se je šolal na umet- niški akademiji v Zagrebu in na Dunnju, n;ilo p;i je diplomiral na umetniški akademiji v Pragi. Po- membno zanj je že njegovo sode- lovanje na razstavi v Pragi, kjer je razstavljal še kot student. Ste- vilo njegovih razstav se je večalo, posebno še po vojni, ko so ga sprejela in priznala vsa večja ev- ropska mesta in države: ZDA, In- dija, Burma. Argentina, Brazilija, Kitajska. SSSR in druge. Kamniku se je predstavil Male« s 35 deli, ki so pretežno slikana v barvni litografiji. Njfgov raz- stavljeni slikarski opus bi po te- matiki lahko razdelili na erafikc, ki so nastale s poti po Zahod.ni Evropi, kjer se slikar ustavlja ob monumentalnih spomenikih. ob pristaniških in vaških molivih ali pa ga pritegne tuđi prep''os*o cvetje nekje s franeoskega polja. V drugi, skromnejši obscg pa je ujrta slikarjeva domovina: pre- prosta lepota naših deklet, tiho- žitie ob vazi s cvotjem in pestra barvitost slovenskega obrnorskega mesteca. V našo kulturno zgodo- vino pa je slikar posegel z del om, slikanim v akvatinti, prva sloven- ska tiskana knjiga. Razstavo je otvoril kamniški rojak dr. Emilijan Cevc, umet- nostni zgodovinar. Spregovoril je na kratko o slikarjevj biografiji, širše pa je označil slikarjev umet- niški opus, značilnosti njegovoga doživljanja in njegov pomen za slovensko grafično umetnost. Če prelistamo vpisno knjigo, ki jo je pripravil muzej za obisko- vavce, opazimo, da si mnogi Kam- ničani želijo takih razstav: vidi' mo pa tuđi, da so obiskovavci pretežno šolska mladina. Vseka- kor je pozitivno, da se naša mla- dina vzga.ja tuđi ob gledanju le- pih silik in se estetsko bogati, toda vr>rašamo so, kic so ostali ob"""i, ki naj bi imeli nek svoj, poziti- ven ■ 11 ■ 32 ■ ■ 36 37 ■ 59 ■ ■ 4o 41 ■ 42 ■ 44 4* 46 ■ 4-7 4« ■ ■ 48 ■ ■ •52 ■ ■ ■ 54- ■ ■ ■ Nagradna križanka Rešitev nagradne križanke poš- ljite do 20. juHja na uredniški od- bor Kamniškega občana, Občin- ski odbor SZDL, Kamnik. 1. nagrada 1000 din, 2. nagrada 750 din, 3. nagrada 500 din. Imena izžrebancev bodo objav- ljena v naslednji številki. VODORAVNO: 1. sedlo med Bra- no in Planjavo, 12. vlada drhali, 14. nered, zmeda, 15. otok na Ir- skem, 16. gozd (hrvaško), 19. skrajni konce celine, 20. dolina pod Jalovcem, 22. mesto na Alja- ski, 23. melodije, 24. začeti, 25. nemška vojna luka, 27. mastna snov, ki se nabira na ovčji volni, 29. grška črka (množina), 31. roka v Egiiptu, 32. potrebščina pri na- peljavi vodovoda, 34. shramba za seno, 35. breztonovski, 37. štev- nik, 39. samoglasnik in soglasnik, 40. nadav, 41. odlika, 42. avto-mobil- ska oznaka za okraj R-eka, 44. reka pod Uralom, 47. dva soglas., 48. pr- va in tretja črka imena starogr- škega pisatelja, 49. vrtenje, 51. ob- delovavec zemlje, 53. začetnici pri- imka in imena podpredsed. Zvez- nega izvršnoga sveta, 54. ploskov- na mera, 55. zvezna država v In- diji na vzhodni obali, 56. pritok reke Madeire v Braziliji, 59. sedlo severno od Grintovca (2358 m). NAVPICNO: 1. sedlo pod Grin- to'Vcem, kjer ima PD Kamnik svo- jo po-stojankoi, 2. vrsta dragulja, 3. kratica za mestni ljudski odbor, 4. domotožje, 5. prvi dve črki imena bajeslavnega grškega letal- ca, 6. godba, kvartet, 7. potujoče krdelo trgovcev, 8. zaračunati ob- CESTITKI Diplomiral je za doktorja zobo- zđravstva JANEZ BOGATAJ, pri- ljubljeni kamniški športnik in no- gometaš NK Ljubljane. Na geografski fakulteti univerze v Ljubljani je diplomirala Tatja- na Divjakova. mejno pristojbi no, 9. moški poto- mec, 10. vzklik, 11. pritok Šore pri Cešnjicah, 13. orientalski asket in čarovnik, 17. zvenjena, 18. baj- ka, 21. kratica za »Avtonomno po- krajino^, 23. različen, 26. s-eznam imen, 28. mesto na Ceškem, 30. pivski izraz, 33. stih, 36. mesto, severno od San Francisca, 38. pri- sklednik, 43. začetnice imena pi- satelja »Visoške kronike^, 45. okrasna sobna rastlina, 46. me- sto v državi Gana ob izlivu reke Volte (drugi sklon), 49. vresje, 50. riževo žganje, 51. tekoćina, ki je za življenje neobhodno po- trebna, 52. reka na Kitajskem v provinci Fukien, 55. pijaca starih Slovanov, 57. mesto na Svedskem ob Hjalmarenskem jezeru, 58. za- četni črki imena opernega pevca na Dunaju (Slovenec). PRAVILNA REŠITEV KRIŽANKE STEVILKA 3 VODORAVNO: 1. prvi maj, 7. Beograd, 14. ataman, 15. Bistrica, 16. ranina, 17. iz, 18. kaval, 19. an, 20. tema, 22. Ana, 23. DJ (Davorin Jenko), 24. ažio, 25. te, 27. Olip, 29. Tatre, 31. volilo, 33. oko, 35. ime, 36. kotar, 37. KERR, 38. ksi, 39. trme, 41. tnalo, 42. tor, 45. mo- dras, 47. Ag, 48. aba, 49. Atair, 50. ničla, 52. IS (Ivan Selan), 53. Nor- ma, 54. IC (Ivan Cankar), 55. ao- rist, 57. iva, 58. arte, 59. ćula, 62. akt, 63. mir, 64. apretura, 65. da. NAVPICNO: 1. parada, 2. RTANJ, 3. van, 4. imitator, 5. maneža, 6. Anamit, 7. Bizet, 8. es, 9. otka, 10. granolom, 11. rivaliteta, 12. Aca, 13. Dalibor, 15. Bi, 21. aorist, 26. ev, 28. ila, 30. eminenca, 32. okrog- lo, 33. oe, 34. Kredarica, 37. Ku- manovo, 39. tlačenka, 40. Sara, 43. obisti, 44. raster, 45. Oto, 46. Rim, 51. ara, 54. IV (Ivan Vavpetič), 56. Irma, 57. iae, 60. up, 61. LR, 62. ar. Zal pravilnih rešitev ni bilo, za- to tuđi tokrat nišo bile razdelje- ne nagrade. PRAVILNA RESITEV POSETNIC 1. POLJSKA DELAVKA 2. GOSTILNICARKA 3 CESTN1 POMETAČ 4. MANIKIRKA Prejeli smo već pravilnih reši- tev, vendar za posetnice nišo bile razpisane nagrade. KAMNIŠKI OBCAN 9 KAMNISKI OBCAN 10 Republiško prvenstvo pionirjev v streljanju i zračno puško Najboljši: Ekipa Postojne in Ramšak Milena Ceprav je vremc nekoliko skrbelo prircditeljc rcpubliškega prvenstva pionirjev v streljanju z zračno puško, je vcndar kmalu po osmi uri, ko so se v parku za gasilskim domom zaceli zbirati najtnlajši strclci iz vse Slovenije, izza oblakov posijalo sonce. Pokrovitelj tekmovanja, predsednik občinskc- ga odbora SZDL Vinko Gobec je približno sto zbranim tek- movavcem zaželel mnogo uspcha, najboljše želje pa so svo- jim kolegom izrazili tuđi kamniški pionirji. Zlasti pa so bili mladi strelci veseli obiska predsednika strelske zvcze Slove- nije Joza Klanjška-Vasje, ki je prisostvoval celotnemu tek- movanju. Prvi streloi so se že postavili na svoja mesta. Nestrpnemu pričako- vanju prvih strelov je napravil konec poziv vodje tekmovanja Petra Bertonclja, naj tekmovavci začnejo prvo serijo strelov. Začeli so ugibati, kdo bo naj- boljši. Ni bilo treba dolgo čakati. Na strelskem mestu številka 21, prav na kraju strelišča, je prva v ekipi Žalca nastopila pionirka Mi- lena Ramšak. Kmalu, ko je izstrelila poskusne strele, je vzbudila pozornost. Strel za strelom je padel v crno. In ta- ko druga tarča, tretja, četrta ... »Nisem pričakovala takega re- zultata,« je dejala, ko smo jo po končanem tekmovanju srečali za streliščem, kjer je tolažila svojo kolegico Ido. Zvedeli smo, da je Ida Kosec na državnom prvenstvu ob dnevu mladosti v Beogradu za- sedla prvo mesto. To pot pa ji ni šio od rok. Komisija je objavila rezultate KINO »DOM« KAMNIK: Od 1. do 2. julija franc. film »Francozi- nja in njena ljubezen«, 3. do 5. julija jugosl. film »Tri četrtine sonca«, 7. do 9. julija franoski film »Milijonar po sili«, 10. do 12. julija amer. barv. film »Po- vabilo na ples-, 14. do 16. julija tranc. film »Zanka za dekleta«, 17. do 19. julija ruski film »Ba- lada o vojaku«, 21. do 23. julija angl. film »Safir«, 24. do 26. ju- lija švedski film »Pouk o lju- bezni«, 28. do 30. julija amor. barv. film »Dvorski norec«, 31. julija grški film »Nikoli v nc- deljo«. KINO DUPLICA: 4. in 5. julija italj. film »Dekleta z 04-, 7. in prve serije: »Milena Ramšak, 2a- lec, 184 krogov« — Nihče je ne bo »nesel«, je bilo stišati med mladima gledavci. »Doma sem pravzaprav iz Sem- petra v Savinjski dolini kot vsi, ki nastopamo v ekipi občine 2a- lec«, je nadaljevala Milena in po- vedala, da jih trenira požrtvoval- ni Stanko Klanjšek iz Agroservisa v Žalcu in da so v strelski dru- žini povečinj le dekleta. Skromno je še pristavila, da so dosegli do- slej največji uspeh na državnem pionirskcm prvenstvu v Beogradj — prvo mesto. »Zakaj je malo fantov v strel- ski družini?« Na to vprašanje bi pa jaz odgovoril.« se je oglasil pionir .lože, edini moškj član eki- pe. »Pri nas pravijo fantje, da bodo streljali lahko pri vojakih,« je smeje dejal. Med našim razgovorom je tck- movanje teklo h kraju. Pokazalo se je, da odličen rezultat Ramša- 8. julija romunski barvni film »Darclee«, 11. in 12. julija sovj. barv. film »Maščevalčeva kri«, 14. in 15. julija ital. barv. flim »Orientalke«, 18. in 19. julija amer. VV film »Hudičev uče- nec«, 21. in 22. julija jugosl. ci- nemascopski film »Predsednik, stoj!«, 28. in 29. julija amer. barv. film »Osamljeni maščeva- vec«. KINO KOMENDA: 7. in 8. julija sovj.-francoski film »Eskadrila Normandie-Njemen«, 14. in 15. julija franc. barv. film »Igra- vec«, 21. in 22. julja ameriški barv. film »Osamljeni maščeva- vec«, 28. in 29. julija jugoslovan- sko-ltalitanski film »Kapo«. kove ni mogel dvigniti povprcčja colotne ekipe toliko, da bi dosegla prvo mesto. »Hladno vreme je imelo tudj svoj delež,« je po tek- movanju dejal trener Sempetrča- nov. Najbolj enovita je bila to pot ekipa mladih Postojnčanov. Do- segla je kar lep rezultat, 655 kro- gov od «00 možnih, zlasti še, če ga primerjamo z najboljšim ' re- zultatom, doseženim na letošnjem državnem prvenstvu v Beogradu, kjer je ekipa iz Žalca zmagala s G17 krogi. »Treniramo kar sami,« je dejal štirinajstletni Matjaž Puc, eden izmed članov postojnske ekipe. »Največji problem pa je, ker ni- mamo pokritega strelišča, ampak vadimo kar na prostem.« Ze dolgo v kamniškem »Domu« ni bilo tako živahno kot to ne- đeljo. Mladi strclci so težko čaka- li na objavo rezultatov. Po kosilu je zbrane tekmovavce nagovoril predsednik strelske zveze Sloveni- je Jože Klanjšek-Vasja. Najbolj- šim tekmovavcem in ekipam pa je podelil diplome in praktična dariia. Težko je opisati, kakšno veselje je zavladalo med mladimi Po- stojnčani, ko je njihov kolega Matjaž prejel priznanje. Prav tako pa so bili navdušeni Savinjčani, saj je Milena Ramšak dobila za nagrado zapestno iiro. Res, prav gotovo bo to srečanje mladih strelcev iz vse Slovenije ostalo vsem še dolgo v spominu, zlasti še, ker so se popoldne skup- no povzpeli na Stari grad in si ogledali kamniško okglico. Napak pa bi bilo, če se ob kon- cu ne bi spomnili šc prizadevnih kamniških strelcev, ki imajo naj- več zaslug, da je tekmovanje po- tekalo brezhibno. Dokazali so, da so tuđi Kamničani sposobni orga- nizirati prireditve v republiškem merilu; podobnih prireditev naj bi bilo v Kamniku več kot doslcj F. S. Milena Ramšak (druga z leve) se s svojimi kolegi veseli uspeha in scveda tuđi nagrade Novi prebivavci kamniških planin Zvedavo ogled u je svojo novo domovino Svizci, majhne, prisrčne kosmatc živali, že dolgo ne prebivaj© več v naših planinah. Pred mnogimi tisočletji, v kameni dobi, pa so kopali svoje rove tuđi v naših tleh. Sedaj prebivajo v F.vropi sa- mo še v Turah. Zavod za gojitev div jadi, KOZO- ROO v Kamniku, jih je sklcnil naseliti v Kamniških planinah, uc- veda, 6c jim ustrezajo klimatski in geografski pogoji. Profesor bio- U>Sk»> fakulU-tc v Ljubljani dr. Janez Matjaiić je na osnovi nji- hovih nckdanjih bivallš? razlskal te pogoje in ugotovil, da Je za njihovo naselitev primeren del Kamniških planin. Tako so pred dnevi pripcljali iz Visokih Tur 8 svizcev in jim dali novo domovino pri nas. Upa- mo, da bodo ljubitelji naravc lah- ko žc v kratkem (-.asu sreća val i na svojih samotnih poteh te pri- jazne in miroljubne kosmatince. 27. JULU — BORBKNI PRAZNIK OBClNK KAMNIK borno tuđi letos proslavili v spnmin na slavne dni oborože- n«;ga upora proti okupatorju leta 1941. PROGRAM PRIREDITKV: 16. julija bo koncert godbe na pihala LM Zagreba in Ljublja- ne na Titovcm trgu 21.—30. julija bo razstava NOB v dvorani nad Kavarno. Ljudska tehnika pa bo razstavljala v trgovinskih izložbah 21. julija — lov na glinaste golohe 22. julija ob 9. uri — velika gasilska vaja na Tltovem trgu in moto dirke na Ljubljanski cesti 2(1. julija — taborni ogenj na Starem gradu, kresovi na Kam- niškem vrhu in Primožu ob 20. uri 27. julija — slavnostna seja delavskega sveta podjetja Karn- nik ob 110-lctnici obstoja tovarnc ob 12. uri Slavnostna sefa ObLO ob 18. uri Poulicni šUfetni tek v Kamniku Ob 19. uri kulturni program v Domu, prireja pod- jetje Kamnik Ob 20.30 uri velik ognjemet 28. julija — ob 20. uri tradicionalni miting s prosto zabavo na Titovcm trgu 29. julij ob 10. uri odkritj« spomenika Revolucije v Kamniku Sodelujejo: godba na pihala iz Domžal, Mcngša in Kamnika. pevski zbori Kamnika, Duplice in Kam- niške Bistrice ter ljudska mladina z recitacijami. V dneh praznovanja bodo športna društva in organizacije priredile vrsto tekmovanj v šahu, streljanju, košarki, odboj- ki, nogometu in judu. Prcbivavcc občine Kamnik in Domžal vabimo, da se prireditev udelcže v cimvecj*m številu. Najlepšc uredimo naše mesto, uredimo fasade hiš, izobesimo zastave, okna naj bodo polna cvetja, ulice čiste itd. K temu boste s svojim trudom pripomogli vsi občani in kolektivi. Naj živi 27. julij, praznik občine Kamnik! OBClNSKI ODBOR SZDL KAMNIK