m GLASILO KRJČANJKEGADELOVNEGA LJUDSTVA Ob peazftiUu \Jsia{eH{a utrdimo v sebi trdno vero v vstajenje ponižanega in razžaljenega človeštva iz današnje Golgote, predvsem pa v vstajenje delovnega ljudstva in njegove pravice. To vošči vsem svojim sodelavcem, bravcem in prijateljem ■DELAVSKA PRAVICA" Gospodarski obračun lanskega leta : Težki časi — za delavstvo Vstajenje m5n?Ve|f-k' r0(l zdihuje pod težkimi bre-osvoboditve in rešftvl®^ ^ “5^36 bivania' »n ?*' vse fase njegovega i . •!a lln zemlji, se vleče kot večna 1 ln e® s svojim mučenjem opominja na duhovno revolucijo, ki mu more pomagati, toda samo tedaj, če bo miselno složen. Toda prav te smeri manjka človeštvu, ki je na eni strani ošabno ■n nagnjeno k zapovedovanju, na drugi strani pa suženjsko in strahopetno, brez svoje lastne in od Boga podarjene proste volje. Na eni strani ošaben bogati mogočnik, na drugi pa zmučen, lačen in raztrgan siromašni vršilec najvišje življenjske naloge, ki prinaša vsem vsakdanji kruh — delo. Narobe svet! Zato na svetu za ogromno večino človeštva ni sreče; in nekateri lahkoživei trdijo, da zaradi nezadovoljstva ni blagoslova. ° 'fed izmučenimi in lačnimi je za-Vplven- T° je človeško nemogoče! t n L-si* °,š.abnost in premoženje, ki ga . *judje dobivajo od dela lačnih in «us«tPaniK.jim more dajati take neza-Jasno je, da tudi delavci spioh delovno ljudstvo ni brez na-Pak. Oobijo se taki, ki jih ne briga uzina, ki se ne zmenijo za tovariše, *..z,Jezikom škodujejo sotrpinom, ki fljedajo tovarišem mesta in zaslužek, ne smilijo družine še revnej-SI“ lfd- Ali velik del teh napak, ki jih mora vsak posten človek zavračati, so poleg človeške slabosti plod in zgled bogatašev. Zdravila tem osebnim in družbenim ranam človeške družbe je prinesel sko raj pred dva tisoč leti tesarjev rejenec in Sin božji Jezus Kristus na svet. S tem zdravilom, ki se imenuje v glavnem »Ljubi Gospoda, svojega Boga z vso močjo in vsem srcem, svojega bližnjega pa kakor samega sebe«. To so Prve in največje zapovedi za popolno srečo človeške družbe. V teh dveh zapovedih, ki izpopolnjujeta ena drugo, tpi n?kaja temelj vsega krščanstva. V •J' “veh zapovedih so utemeljena so-Pii avn°čela papežev Leona XIII. in cikliir il’ ki sta j'11 izdala v znanih en-. j n o delavskem vprašanju in re-' družabne krize. Kaj vidimo danes? . mesto Uubezni do Boga ljubezen do late materije. In namesto ljubezni do uiiznjega splošno izrabljanje slabšega n življenjsko podrejenega. V tem po-. P.anju jii danes nikjer razlike. Združenje bratstva brezvercev, framazonov, zitlov, poganov in kristjanov, v skup-»em postopanju nasproti delu in delav-'u v namenu lastnega bogatenja nosi v današnje zlo. Ali so kapitalistične spekulacije z raznovrstnim orožjem in {!?■.. na vsem svetu znak ljubezni do »liznjega? Ali se morije na Kitajskem, Razmere delovnega ljudstva se vsak dan bolj slabšajo. Gospodarsko krizo mora v prvi vrsti prenašati delavstvo, kmetje in drugi revnejši stanovi. Za časa krize so se znižale plače, porasla je draginja, obenem pa so se zmanjšale temeljne državne svoboščine. Toda ta obča kriza ni imela samo tega nasledka. Za seboj je poteg;nila cel plaz nasledkov tudi na političnem polju. Svet se je razdelil v dva tabora, v demokratski in nedemokratski. Boj teh dveh taborov pa se je spet odražal na gospodarskem in političnem področju. Nedemokratske države so se začele ob-oroževati in pritegnile nase mnoge male države poljedelskega značaja s trgovskimi razmerji. Nastala je potreba po poljedelskih pridelkih in rudah. Te potrebe vojne industrije so deloma oživele tiste industrijske stroke, ki so delale za vojne potrebe. Na splošno pa se delavnost ni povečala v ostalih strokah, zato kriza ni mogla preiti iz zastoja v prosperitetoi. Poživljenje se je komaj občutilo v pridelavi premoga, železa in jekla, umetne svile in poljskih pridelkov itd. Po statističnih podatkih je bil porast svetovne pridelave naslednji: Premoga se je pridelalo leta 1932. 1.111 milij. ton, leta 1937. 1.600 mili j. ton, porast za 44%; surovega železa leta 1932. 40 milij. ton, leta 1937. 106 milij. ton ali 165% več; surovega jekla leta 1952. 21 milij. ton, leta 1937. 138 milij. ton ali 170% več; bakra za 144% več, umetne svile za 200% več leta 1937. kot leta 1932. Ta splošni porast produkcije na svetu je vplival tudi na povečanje izvoza iz Jugoslavije, ki je v glavnem izvažala v Nemčijo, Avstrijo in Italijo. Nasproti letu 19312, se je izvoz povečal leta 1937. od 3.760,200.000 din na 5.656.700.000 din ali za 50%. V glavnem smo izvažali živino, baker in rude ter koruzo in pšenico. Samo v novembru leta 1937. je izvoz porastel na 98.975 ton v vrednosti 96.7 milij. din nasproti 52.487 tonam v vrednosti 52.7 milij. din v novembru leta 1936., to je za 46.488 ton v vrednosti 44 milij. din. Od tega je bilo iz- v Španiji in drugod vršijo v tem smislu? Ne, nikakor ne! Manjka Boga in ljubezni do sočloveka, ki ju je iz človeških src spodrinil brezdušni kapitalizem, pred kate-J'1 m kleče na kolenih tudi množice katoličanov. v ^e> na *a način ne gre! Treba je za-c?5* ,Pri. korenini zla. Treba je s pravičnim javnim gospodarstvom obnoviti med delavstvom trdno vero v Boga. Treba je skrbeti, da se da človeku in njegovemu delu popolna veljava in potrebno spoštovanje. Prav posebno pa je treba omejiti poželenje po življenju na račun drugih. Ošabnost nekaterih podpirancev in klečeplazcev pred kapitalizmom je treba odpraviti. Vsako nepoštenje, naj se pojavlja kjerkoli, je treba odpraviti. Namesto teh nečednosti naj nastopi krščanska pravičnost, združena s krščansko ljubeznijo, s katero je Kristus s svojo krvjo na križu potrdil odrešilni nauk ljubezni do Boga in človeka-bližnjega, v katerem je odrešenje in vstajenje! Jože Gostinčar. voženega v Italijo 35.539 ton v vrednosti 27.6 milij. din. Dohodki izvoznikov so začeli rasti. Leta 1937. je bij dohodek izvoznikov nad dve milijardi večji od leta 1936., pa tudi državni dohodki so .narasli v 8 mesecih leta 1937. za 1 milijardo. Države, ki so uvažale iz Jugoslavije, imajo pri nas naloženega veliko kapitala v industriji in poljedelstvu. Ta kapital se je zadnje leto še povečal. Zgradilo in preuredilo se je 307 novih tovarn z 1.200 milij. din vloženega kapitala. Nova podjetja so tako razdeljena: 34 električnih central, 29 mlinov, 50 tekstilnih tovarn, 15 tovarn za predelavo kovin, 15 opekarn, 12 mesnih industrij, 18 novih predilnic itd. industrija, ki je potrebna za vojne namene, ni izkoristila vse svoje zmogljivosti. Tega tudi ni mogla, ker se je s povečano delavnostjo izvedla tudi teh-nii na racionalizacija, kar je bil glavni cilj preurejevanja starih in postavljanja novih tovarn in podjetij. To najbolje vidimo iz teh primerov: električna industrija je izkoristila 75% zmogljivosti, usnjarska 64%, kemična 50%, oljna 64%, lesna 43%, mesna 59%, mlinska 29 odstotkov. S povečano tehnično racionalizacijo se pa ni skrajšal delovni čas. Ostal je isti ali pa se celo povečal. To je vsekakor omogočalo še večje dobičke, obenem pa tudi vodilo delavstvo v vedno težji položaj, in sicer na več načinov. Delavske plače niso narasle. Nasprotno, plače celo padajo. Vedno hujše je napadanje delodajalcev na plače, ki so bile dosežene s kolektivnimi pogodbami. Mezdna gibanja in stavke so z uredbo o najmanjših plačah omejene na minimum. Draginja raste. Vprav tuji kapital, udeležen v glavnih strokah poljedelstva in industrije, nateza z izvozom cene glavnim življenjskim potrebščinam na domačem trgu in dobiva velikanske dobičke na tujem trgu. Toda s porastom cen posebno glavnih potrebščin pada vedno bolj dejanska plača. Tako so samo leta 1937. padle dejanske plače ali se je povečala draginja v marcu za 31.65%, v juniju za 13.25%. v septembru za 27.61%, v decembru za 33.24%. Povprečna minimalna plača je padla od 26.21 din leta 1931. na 22.57 din leta 1936. Poleg tega splošnega poslabšan ja v padteu plač, dolovnega časa in splošnih pogojev sindikalne delavnosti se je povečala leta 1937. tudi brezposelnost, kljub velikemu hrupu meščanskega tiska o izboljšanju. Brezposelnost se je gibala takole: Leta 1936. je bilo 417.904 brezposelnih, leta 1957. pa 491.139. Tu niso šteti poljski delavci, ki jih je nad 300 tisoč in delajo vsega skupaj okoli 60 dni v letu, ves ostali čas so brezposelni. Po spolu se je brezposelnost takole gibala: leta 1936. je bilo brezposelnih 344.969 moških in 72.935 žensk, leta 1937. pa 408.173 moških in 82.966 žensk. Po družinskem stanju je bilo brezposelnih leta 1936. 194.403 oženjenih s 364.370 otroki, .neocenjenih pa 123.501. Leta 1937. je bilo 237.566 oženjenih s 438.067 otroki, samskih pa 253.573. Po narodnosti je bilo. leta 1937. brezposelnih 405.180 moških in 82.429 žensk naših državljanov in 2.993 moških in 572 žensk, ki so tuji državljani. Od teh je bilo Italijanov 204, italijanskih beguncev 710, Rusov 1.568, Nemcev 310, Čehov 399, ostalih pa 519. Po banovinah se je gibala brezposelnost takole: , 1916 m? Belgrad vardarska moravska donavska zetska drinska primorska savska dravska vrbaska 5.045 4(9.828 313.155 59.845 10.987 3/1.956 39.292 107.419 36.624 43.7513 6.508 78.943 42.501 65.675 13.699 33.193 46.745 113.81)1 41.625 48.440 Skupaj 417.904. 491.139 To so brezposelni, ki so se prijavili borzam dela. Veliko se jih sploh ne prijavlja. To se pravi, da je dejansko več brezposelnih, kakor jih izkazuje statistika. Če tem brezposelnim delavcem dodamo še poljske, bo znašalo število okoli 800.000, ne da bi vračunali otroke brezposelnih, ki jih je 438.067. V celotnem gospodarstvu je prav toliko zaposlenih, kolikor je brezposelnih, vsaj po podatkih Suzora, bratovske skladnice, železničarjev itd., kjer so ti delavci organizirani. To velikansko število brezposelnih mora vplivati tudi na življenjsko višino celotnega delavstva. Brezposelni delavci niso za primer brezposelnosti zavarovani. Dohodkov nimajo, A ker teh nimajo, ne , morejo niti kupovati, kar spet pelje do padca kupne moči, s tem pa tudi življenjskega standarda delavstva. Prehrana delavca se je podražila: pri beljakovinah I. 1935. za 66.4%, 1936. za 88j2% ; pri maščobi 1935. za 33,7%, leta 1936. za 96.85%; pri ogljikovih hidratih 1935. za 15.5%, 1936. za 64.9%. Te številke govore jasneje kot vse fraze. Delavski položaj je vedno slabši. Prav zato, ker je delavstvo prišlo na najnižjo točko, ne marajo o tem govoriti. Obenem pa se porabljajo stoti-soči in milijoni za izvabljanje teh brezposelnih v razne organizacije, z namenom, da se ustvarijo falange za boj proti zavednemu delavstvu in vsem svolx)doumnim težnjam ljudskih množic. To je tisto, s čemer bodo morale resno računati vse delavske organizacije. (Ft. po »Radnikn«.) VESELO VELIKO NOČ želi vsem Članom in prijateljem NAČELSTVO JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE Delavstvo TPD je dobilo nove kolektivne pogodbe ziranih delavskih vrst, so pa sicer vneti kritiki in zabavljači, obenem pa najboljša opora družbi pri obrambi njenih interesov. Sklenjene pogodbe bodo stopile v veljavo s 1. majem in bodo do 30. aprila 1939 neodpovcdljive. Šele po tem času bo mogoče z ene ali druge strani pogodbo odpovedati s 4 mesečnim odpovednim rokom. Da se pa delavstvo zavaruje pred morebitno novo podražitvijo cen življenjskim potrebščinam, je bila v pogodbe vnesena določba, da v primeru zvišanja ali znižanja cen za več kot 10% more vsaka stranka pristopiti k regulaciji plač, ne da bi bilo treba odpovedati kolektivno pogodbo. Ako bi se pri razpravi ne dosegel sporazum, bi se vsaka stranka lahko po-služila odpovedi kolektivne pogodbe z enomesečnim odpovednim rokom. Posebej je treba poudariti, da je delavstvo TPD s temi pogodbami vendar naredilo korak naprej k zboljšanju svojega položaja. Delavstvo se mora zavedati, da je dobo najboljše prosperi-tete TPD od leta 1924. do 1929. prespalo in da bo sedaj moralo korak za korakom izvojevati to, kar je tedaj zamudilo. Ne sme pa delavstvo pozabiti, da je najboljše poroštvo za dosego uspehov močna organiziranost delavstva, ker bo le v organizacijski povezanosti zmožno borbe. Kapitalisti govore.•• breme, t. j. starostno zavarovanje. Tudi to zavarovanje, 'ki je prav gotovo potrebno, je izredno drago. Predvsem je vse nezadovoljno zaradi visokih dajatev, katerim stoje nasproti zelo majhne protidajatve in še te po zelo neugodnih pogojih. Praktično je to zavarovanje zopet le nov način zbiranja velikanskih kapitalov, ki se bodo pa zope.t po dobro znanem ključu plasirali varno ali nevarno, povsod drugod več, kot pa tam, kjer so bili zbrani in plačani. Sicer sem za svojo osebo sploh nasprotnik vsakega kapitalnega kritja, ker se mi zdi v časih, kakor so sedanji, nezmi-selno. Ena, dve generaciji naj izkrvavita na ogromnih dajatvah, da se zberejo ti velikanski milijoni. Medtem pa naj pride do dogodkov, ki so, kakor kaže vsak dan, mogoči, in vsi ti kapi-tali gredo po vodi in — začnemo lahko znova zbirati in krvaveti. Sem odločen pristaš premijskega kritja, ki je po mojem mnenju edino pravično, pa tudi v današnjih časih edino pametno in opravičljivo.« ...o uradniških plačah: »Z vsem poudarkom konsitatiramo, da je stanje državnega uradništva katastrofalno in odpomoč nujna. Beda državnega uradništva ne more in^eti dobrih nasledkov. Zastonj je vsak poskus borbe proti korupciji, če se z beraškimi plačami na široko odpirajo vrata izkusnjavam.« ... o tujem kapitalu: »Skrajni čas je, da naši odločilni faktorji v resnici enkrat temeljito premislijo nasledke navala tujega velekapitala. Stvar je zelo, zelo nujna in ne trpi odlašanja. Že danes je vsa večja industrija v tujih rokah. Ali naj gre stvar res tako daleč, da bomo na svoji zemlji lahko le še uslužbenci tujcev? Na svoji zemlji hočemo biti sami gospodarji in zato ne bomo dovolili, da se to zasužnjevanje nadaljuje. Naj se ne seje vetra, da ne bo za žetev vihar. Mi smo ponižni in potrpežljivi, toda vse do svoje meje. Kadar pa vidimo, da je v nevarnosti naša svoboda, pa naj bo politična ali kulturna ali gospodarska, neha vsa ponižnost in borili se bomo z vsemi silami, dokler ne odbijemo napadov.« ... o davkih: »Če upoštevamo, da naša banovina v resnici sploh ne dobi od države niti ono malo subvencije, ki je določena, medtem ko nekatere druge banovine dobivajo kar večji del preračuna, je jasno, da moramo opešati pod težo bremen. Prav nič ni čudno, če beži industrija v Belgrad, kjer znašajo vse doklade (občinske in banovinske) nekaj nad 25%. S prilivom industrije se bo E a stvar še zboljšala, ker bo dovolj do-rih davkoplačevalcev, ki bodo šli z dokladami lahko še navzdol, mi pa še gor, ker bo zmanjkalo toliko dobrih molznih kravic. Ta način favoriziranja in na drugi strani zapostavljanja je treba odpraviti...« (Po Trg. listu.) Zaradi težkih gmotnih razmer, v katere je bilo pahnjeno rudarsko delavstvo v zadnjih letih, zaradi gospodarske krize in porasta draginje je bilo to delavstvo nujno primorano, da s pomočjo svojih strokovnih organizacij izvede akcijo za zboljšanje svojega položaja. Po sklenitvi kolektivne pogodbe leta 1936., ki je delavstvu malotno izboljšala njegov položaj, je za delavstvo nastalo tudi zboljšanje glede zaposlitve. Vse to pa rudarjem ni moglo koristiti, ker je po letu 1936. na eni strani naraščala draginja, na drugi pa so nanje pritiskali njihovi upniki in zahtevali plačilo znatnih dolgov, ki so jih naredili rudarji v času krize. Tako so bili rudarji prisiljeni ponovno prositi TPD za nabavni prispevek. V letu 1937. so prejeli dvakratni nabavni prispevek, in sicer prvič v gotovini, drugič pa živež, posebno moko. Sedaj pred velikonočnimi prazniki so rudarji spet začeli po svojih strokovnih organizacijah akcijo za nov nabavni prispevek. Delavstvo cementarne v Trbovljah in delavstvo apnenice v Zagorju pa je odpovedalo do sedaj obstoječe kolektivne pogodbe in obenem predložilo svoje zahteve za izboljšanje plač in delovnih razmer. TPD je glede na to izjavila pripravljenost, da se za celotno delavstvo na novo urede delovni in plačilni pogoji, to se pravi, da je bila družba pripravljena tudi na revizijo rudarske pogodbe iz leta 1936., čeprav ta ni bila z nobene strani odpovedana. Organizirano delavstvo rudnikov, apnenic in cementarne je izjavo TPD pod določenimi pogoji, ki jih je družba priznala, vzelo na znanje. Tako je dne 5. aprila prišlo do prve razprave med zastopniki TPD in zastopniki organiziranega delavstva v navedenih obratih. Znano je, da TPD ni posebno naklonjena svojemu delavstvu, zlasti v pogledu dajatev in pravične ureditve delovnih pogojev. Zato je bilo tudi delavski delegaciji že v naprej jasno, da rudarji kot tudi ostali delavci TPD nimajo kaj posebnega pričakovati, četudi družba ne more zatajiti, da se je njen gospodarski položaj znatno zboljšal. TPD zaposluje trenutno v svojih podjetjih okoli 5000 delavcev, če se plače tem delavcem zvišajo samo za t din na dan, pomeni to zn družbo 1 in pol milijona letno. To je številka, ki za družbo že pomeni denar, posameznemu delavcu pa prinaša komaj dve navadni žemlji na dan. Prav v tem je pa tudi vzrok odpornosti družbe proti upravičenim zahtevam delavstva po izboljšanju plač, ker družba ne računa, koliko milijonov iztisne iz delavstva, marveč koliko bi se zmanjšali dobički s povišanjem plač delavstvu. Odpornost družbe pa je odvisna tudi od moči organiziranega delavstva. Ne bomo izdali nobene skrivnosti, če poudarimo, da delavstvo TPD organizacijsko stoji danes še daleč pod tisto močjo, ki je nujno potrebna za uspešno borbo pri izboljševanju položaja. Gotovo tudi TPD računa s to delavsko brezbrižnostjo, ki ji je največja opora v obrambi njenih interesov proti delavstvu. Delavska delegacija je na raz-ravi imela zelo težko stališče. Vzeti to, ar družba daje, ali pa iti v ostrejšo borbo, — to se pravi: imeti vrabca v roki ali pa loviti goloba na strehi. Po celodnevni razpravi je bil končno dosežen sporazum za generalno zvišanje plač vsemu delavstvu TPD. Obstoječe dnevne kategorijske plače so se zvišale za rudarje od 1.25 din do 2 din dnevno. Prav tako so se zvišale vse akordne plače oz. postavke za 6% in v isti višini tudi vse funkcijske doklade. Delavstvu apnenice pa so se vse kate- orijske dnevne plače zvišale za 2 din nevno. Vsemu delavstvu bo družba za velikonočne praznike izplačala enkratni nabavni prispevek v višini od 100 do 200 dinarjev. Za vsako podjetje se je sklenila posebna kolektivna pogodba, ki ureja delovno in plačilno razmerje. V teh pogodbah je delavstvo posameznih obratov uveljavilo še razne ugodnosti deputatnih dajatev, kakor kurjave, delovne obleke in obutve. Apneni-čarji so uveljavili tudi stanarino, do katere doslej niso imeli pravice, in sicer v isti višini, kot jo prejemajo rudarji in delavci cementarne. Za nekatere delavce se je omogočilo da bodo uvrščeni v višje plačilne kategorije v cementarni in apnenicah. V splošnem se lahko reče, da so bile z novimi kolektivnimi pogodbami popravljene vsaj nekatere večje krivice, ki so se godile delavstvu. Razumljivo je, da so vsa ta izboljšanja le majhen del onega, kar je delavstvo z vso upravičenostjo pričakovalo. Težko se je ljudem pri obloženi mizi vživeti v trpljenje delavcev po teh obratih, pri čemur jim manjka najnujnejših sredstev za preživljanje. Za nas je razumljivo, da delavstvo teh uspehov ni s posebnim veseljem sprejelo. Da uspehi niso toliki, kakor je to delavstvo pričakovalo, naj se v prvi vrsti zahvali tistim delavcem, ki stoje izven organi- Dne 7. aprila je bila v Ljubljani plenarna seja zbornice za trgovino, obrt in industrijo, dne 6. aprila pa občni zbor Društva industrijcev in veletrgovcev. Na obeh zborih so bila podana poročila o gospodarskem in socialnem položaju v Sloveniji in v državi. Poslovno poročilo zbornice za TOI govori ... o davčni preobremenitvi Slovenije: »Posebno neugodna okoliščina je za bodočnost našega gospodarstva davčna preobremenitev v Sloveniji. Dočim so v drugih banovinah samo 25% banovinske doklade, znašajo v dravski banovini 95%. Tudi imamo tu davščine, ki jih druge banovine ne poznajo. Višje mezde, višji prevozni stroški ter višji standard delavstva, vse to zelo neugodno vpliva na našo proizvodnjo. Zato ima tudi industrija v drugih banovinah mnogo intenzivnejši tempo, kakor v dravski banovini.« ... o obrtnem zakonu: »Zanimanje za novelizacijo obrtnega zakona je bilo zelo veliko. Obrtni zakon je bil izdelan v dobi najboljše gospodarske konjunkture in zato ni predvideval za dobo depresije sankcij, ki bi bile prepotrebne in ki so jih trgovci in obrtniki pozneje zaman zahtevali. Reklo se je, da so se morali interesi trgovcev in obrtnikov podrediti zaradi nastale brezposelnosti splošnim interesom. Poleg tega je bil obrtni zakon v 'marsičem praktično neuporaben, ker se niso izdale številne uredbe in pravilniki, ki jih je predvideval.« »Mnogo sporov je nastalo zaradi čezmernega izkoriščanja določb S§ 219. in 246. obrtnega zakona. Zbornica je predlagala zato, da se naj z avtentičnim tolmačenjem zakona določi, da sme delodajalec za prvih sedem dni odbiti od mezde hranarino, ki jo delavec prejema istočasno od okrožnega urada. Na- dalje je predlagala, da zastarajo zahtevki iz službenega razmerja v roku enega leta po dospelosti.« Na občnem zboru Društva industrijcev in veletrgovcev je izjavil predsednik društva Stane Vidmar ... o minimalnih plačah: »Uredba o minimalnih mezdah je izšla pač taka, kakršne nismo hoteli. Vedno smo poudarjali, da je uredba potrebna. da se prepreči z njo gnusno izkoriščanje delavstva po nesolidnih in umazanih podjetnikih, ki onemogočajo pravilno in zdravo ureditev razmerja med delavstvom in delodajalci. Z umazano konkurenco in ubijanjem cen onemogočajo ureditev mezd in plač razmeram primerno. Zato smo vedno zahtevali uvedbo minimalnih mezd. Ubijajoča konkurenca na račun delavskih mezd bi se tako onemogočila. Toda nova uredba tega ni dosegla, ker je že v naprej izpustila glavno zahtevo, t. j. da morajo biti minimalne mezde za vso državo enake. Ker se je to opustilo, smo zopet tam, kjer smo bili. Slovenskim podjetjem, ki plačujejo svoje delavstvo vsaj približno dostojno, konkurirajo podjetja iz drugih delov države, kjer plačujejo najnižje mezde. Brez pridržkov priznam, da tudi mezde, ki jih plačujemo mi v Sloveniji, niso primerne in zadostne, toda regulacija je odvisna od ureditve tega vprašanja v vsej državi. Kako pa se naj uredi to vprašanje danes, ko vemo-, da se v nekaterih delih države niti ta uredba ne drži.« ...o delavskem zavarovanju: »Tudi socialne dajatve so ponekod popolnoma drugačne kakor pri nas. Mi moramo glede vseh teh vprašanj spregovoriti enkrat prav jasno in odločno. Brezobzirno ostre metode kontrole in brezpogojno izvajanje odredb, kakor je danes v Sloveniji, se mora izvesti v celi državi,_ če smo res ena država. Ne moremo pristati na to, da se naši in naših nameščencev prispevki uporabljajo za kritje izgub po ostalih okrožnih uradih. Prav dobro vemo, kako je s plačili prispevkov v nekaterih krajih, vemo, kakšni so izpadki, pa še nismo slišali, da bi se pravično postopalo proti krivcem, če bi se odpravila nesrečna centralizacija socialnega zavarovanja in odpravila strahotno draga birokracija Suzorja, bi bilo najbrž kmalu drugače. Če bi zavarovanci pri nekaterih uradih, kjer se prispevki tako komod-no inkasirajo, uvideli, da gabijo bolniško oskrbo itd. po zaslugi slabega upravljanja, bi sami hitro napravili red. Danes tega ni, ker se po centralističnem sistemu vse krije pač s prebitki drugih uradov, ki delajo, kakor naš ljubljanski, točno in brezobzirno. — Mi smo lani dobili novo težko socialno Stavbinska kol. pogodba Zastopniki delodajalcev in delojemalcev stavbne stroke so se v večmesečnih pogajanjih posvetovali o novi stilizaciji in dopolnitvi kolektivne pogodbe za stavbno delavstvo, katere veljavnost je potekla 31. marca 1938. Pri razpravah so stalno sodelovali zastopniki Združenja pooblaščenih graditeljev, Združenja zidarskih mojstrov, Združenja tesarskih mojstrov in Inženirske zbornice, vsi iz Ljubljane, delno tudi zastopniki Združenja zidarskih mojstrov iz Maribora ter sekcije pooblaščenih graditeljev iz Maribora. S strani delojemalcev so se pogajanj udeleževali zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze, Zveze stavbinskih delavcev, Narodne strokovne zveze ter Zveze združenih delavcev. Dosegel se je sporazum glede besedila kolektivne^ pogodbe, večje ovire pa so nastale pri reševanju vprašanja novih mezd, kjer ni bil dosežen sporazum. Obe stranki sta se sporazumeli, da naj se to vprašanje končnoveljavno rešuje v smislu člena 15. uredbe o določanju minimalnih mezd, poravnavanju in raz-sodništvu v poravnalnem postopanju pod predsedstvom banske uprave. Tozadevno sta se obe stranki po Delavski zbornici obrnili na Inšpekcijo dela, da čimprej skliče poravnalne razprave. Načelstvo Delavske tiskarne vošči vsem zadružnikom vesele velikonočne praznike! Nova postojanka JSZ V nedeljo, dne 3. aprila se je vršil ustanovni občni zbor strokovne skupine čevljarskih pomočnikov v Križah. Centralo sta zastopala tov. Tone Fajfar in tov. Janez Pestotnik. V svojem izvajanju sta nam povedala o delu in namenu strokovne organizacije. V odbor so bili izvoljeni sledeči tovariši. Predsednik Kaltnekar Franc, Retnje; podpredsednik Terlan Viktor, Tržič; tajnik Pirc Stanislav, Sebenje; blagajnik Pintarič Anton, Sebenje; odborniki: Kokalj Andrej, Kovor; Breška Andrej, Tržič; Grašič Vinlko, Sebenje; Porenta Franc, Križe; nadzorstvo: Uzar Peter, Sebenje; Dornik Fric, Tržič; Kermelj J., Tržič. S tem smo si čevljarski pomočniki osnovali svojo strokovno organizacijo, s katero Iromo branili svoje življenjske koristi. Ni pa, tovariši, naše delo s tem že končano. Naš pokret moramo razširiti na vso našo okolico, v vsa čevljarska podjetja. Šele potem bo naše delo popolno. Tudi tega se moramo zavedati, da nekaterim naš pokret ni posebno po volji in si želijo, da bi bili čevljarski pomočniki še vnaprej med seboj razbiti v posamezne skupine. Zato, tovariši, na delo, s tem bomo pokazali, da se zavedamo svoje stanovske dolžnosti! delavska pravica Št. 16. — 1938. — 3 Osamljena družina V preteklem mesecu smo obhajali odnosno proslavljali materinski dan in družino. Marsikaj lepega smo či-tali o pomenu družin in o pomenu materinstva. Pa tudi resničnega. Materinstvo* je najsvetejši poklic, ki ga izvršuje žena, družina pa tvori temelj človeštva. Vendar pa ni moglo delovno ljudstvo obhajati teh slovesnosti z veselim srcem niti ne občutiti globokosti njihovega pomena. Sad in reda sta to preprečila. Kajti družina delovnega človeka ni izvir veselja, kar bi moralo biti, ampak izvir skrbi, obupanosti in zbeganosti. Mati delavka ne uživa tistega spoštovanja in ugleda, kakršnega bi morala. Saj je pahnjena iz okolja, v katerem bi se mogla polno uveljaviti, pahnjena je iz družine in vržena v metež konkurence na delovnem trgu z vsemi svojimi slabimi nasledki. V sedanji družbi sta ubita smisel in odgovornost za družino. Sicer naprtuje meščanska družba kaj rada odgovornost za to drugim družabnim pojavom namesto sebi. Kajti le sedanji družabni red, katerega meščanstvo tako obožuje, je dosegel, da je iz gospodarstva in družbe potisnjeno človeštvo, njegove 'koristi ,in njegove pravice. Na njegovo mesto so stopile številke, po katerih se presoja rast premoženja posameznika brez zveze z rastjo premoženja celotnosti. Zemlja, tehnika služi temu cilju. Tudi vrednost človeka, družine se meri po teon lo tem je uravnano tudi življenje držav. Zato tudi v moderni državi ni uvaževana družina. ^Niti goli eksistenčni minimum ni zaščiten. Pa naj se ozremo na sistem obdavčenja ali na sistem plač aJi pa na prosvetno politiko. Kajti ni več daleč čas, da bo zaprt višji študij za delavčevo družino, če se bo še nadalje vodila taka prosvetna politika. Kaikšne so težave s stanovanji za veliko družino, je splošno znano. Tudi v krogih, ki pravijo, da so katoliški. Ta osamljenost delavčeve družine mora nujno roditi slabe nasledke. Dolžnost celotne družbe bi bila, da bi šla v boj za rešitev zlasti družine delovnega človeka. Seveda ne hinavsko, ampak iskreno. Pojave v podjetjih, ki se hočejo otresti po- ročenih delavk in sicer z utemeljevanjem, da spadajo poročene delavke v družino, moramo v obstoječih razmerah smatrati za navadno hinavščino in za enega izmed mnogih nemoralnih sredstev, katerih se poslužujejo podjetja, če se hočejo otresti kakšnega namišljenega bremena. Za rešitev družine sta potrebna predvsem dva pogoja: 1. dovoljni dohodek družinskega očeta, 2. stoodstotna sprememba miselnosti družbe. Le talko bi mogla priti družba do spoznanja, kakšne vrednosti so za njo urejene družinske razmere. Le na ta način bi mogla družba vedeti, da je družina njen vogelni kamen in da je njena prva naloga in dolžnost, da ustvari trdno in zdravo družino. Dovolj ni dohodek! To vprašanje je vprašanje pravičnega zaslužka, je vprašanje pravične razdelitve dobrin. Ali je možno rešiti to vprašanje pri sedanjem gospodarskem in družbenem redu. Razvoj dogodkov dokazuje, da ne. Saj so razmere v tem pogledu dan za dnem nepo- voljnejše. Izprememba miselnosti! Ta izpre-menvba je v zvezi z rešitvijo prvega vprašanja. Če bi se> družba zavedala svoje naloge v pogledu družine, bi že davno morala začeti sveto vojno proti tem razmeram. Vsega tega nič. Nasprotno poveličevanje obstoječih razmer. Kalkor pade vsako vprašanje, ki tiče delovnega človeka, na njegove rame, je padlo tudi to vprašanje. Delovni človek se mora zavedati, da je v borbi za obstoj svoje družine osamljen, vezan le nase, na svoj stan. Zavedati se mora tudi, kje je rešitev tega vprašanja in kdo more izvesti uspešno to rešitev. 1 o spoznanje ga bo vodilo še dalje: da more namreč rešiti to vprašanje le skupnost delovnega človeka. Tako skupnost pa ustvarja samo delavska strokovna organizacija. Podoba razmer V zadnji številki »Dejanja« je opisal kaplan Lampret življenjsko stanje prebivalstva v fari Ribnica na Pohorju. Na podlagi podatkov in brez pretiravanja podaja bralcu socialno stanje tega kraja, ki navsezadnje ni važno, kje je, kajti prav gotovo bi našli še podobne žalostne slilke tudi drugod. Ves opis, ki se je v 4. štev. »Dejanja« končal, je žalosten primer našega družabnega nereda, ki ustvarja tako v malem kakor v velikem vedno večje gorje. Kakor povsod, tako je tudi v tej fari: večina ljudi nima tvarnih sredstev, živijo klavrno življenje v tesnih prostorih, hirajo telesno in duševno, a drugi maloštevilni imajo veleposestva, hektare zemlje, gozdov... Za nas kristjane pa mora biti najhuje to, da imajo ti številni nemaniči ma skrbi še številnejše otroke. Morda se kdo predrzne obregniti se v to, češ: zakaj se pa ženijo! Že resi Toda, kdo ne bi imel obenem strahu pred nasledki, ki so že itak dosti vidni, prav zaradi tega, ker življenja ne tečejo več v pravi strugi... In ti revni otroci hodijo že v mladosti svoj križev pot. Sicer ni treba, da pogledamo v tem oziru na Pohorje. Vem za primer iz Celja, ko je šestletni fantek stal pred izložbo igrač, pa ga je vprašala zraven stoječa ženska, kaj bi rad. Fantek pa je odgovoril, da top. Ko mu je potem ženska pojasnila, ua je top morilno orodje za ljudi, se je fantek bridko nasmehnil in rekel, da bi ga prav zaradi tega rad, da bi ga uničil, zato ker je reven... Pa je vendar še pretresljivo števulo 51 otrok, ki po Lampretovi navedbi prosijo v pisanju sv. Miklavžu za najpo- Težek notranji položaj v Franciji i' rancija je vladno krizo po odstopu Blumove vlade hitro rešila. S tem pa še ni rešena težka politična kriza, ki zatemnjuje obzorje že ves čas, odkar je Blum po zmagi ljudske fronte napovedal boj dvestotim družinam, ki s svojo denairno močjo iin po denarju tudi s politično močjo neprestano stavljajo ovire delu narodne večine. Z večino, katero ima francoska desnica v senatu, se izigrava delo poslanske zbornice. Kadar koli je prilika, jo senat porabi, da poslanski zbornici zapre pot z odklonitvijo finančnih ali drugih daljnosežnih sklepov. Tako se v težkih časih usodnih mednarodnih dogodkov Francija ne more odločiti za odločne poteze, od nje pričakujejo druge države. 2e Blum je poskušal spričo težkih zapletljajev v svetu sestaviti močno vlado, kjer bi bile zastopane vse stranke sod Reynauda do Tlioreza«, od levice do desnice. Toda desnica ni pokazala nikake dobre volje. Tudi njegov naslednik Daladier je ob zadnji krizi hotel izpolniti tako nalogo. Toda ostal je v sredimi sam, negotov, ali ga bo podpirala zadosti močna socialistična skupina, negotov, ali se more nasioniti na desnico, če bi bilo to za obstoj vlade potrebno. Pri obeh vladnih krizah je bila desnica trda in noče pustiti večini, da se trebnejše: šolske potrebščine, obleko, čevlje, kruh ... V šoli pa jih je še nekaj, pet ali šest, ki prosijo za smuči, uro, škornje in celo pižamo... Strašna razredna razlika se ustvarja v teh otrokih. Tistemu, ki misli, da se tega še ne zaveda, je treba povedati, da pride še čas, ko se bodo prav ti majhni raztrganci in lačneži presneto dobro spomnili in tudi zavedali! Pa tudi ne glede na to mora biti človeka strah pred nasledki. Saj vendar verjamemo v neskončno Pravico, do katere vpijejo lačna usta in slabotna telesca teh ubogih otrok. In kaj to pomeni še za našo narodno »zavednost«, je tudi vprašanje zase, o katerem se zdi, da gre vse naše obrambno delo kar lepo mimo. Tako se javnost večkrat zgrozi ob takih in podobnih dejstvih. Kar razločno jo vidimo razdeljeno: na eni strani množica, ki odkrito dela na koreniti preuredbi družbe, potem so taki, ki imajo sicer dobro voljo, a iščejo različna pota, med katerimi je tudi dobrodelnost sicer nekaj zelo lepega, a bolj malo uspešnega. Najmanj pa je spet tistih, ki vse uporabijo, da zadušijo vsak še tako upravičen glas. Pač zaradi tega, ker se dviga ogorčenje in nerazpolože-nje prav proti njim, ki so oblastniki zemlje... Sicer se nam je v veliki meri že posrečilo pokazati, da nam je pravica najrevnejših zapoved, od katere se ne umaknemo. Toda mi moramo hoteti še več! Združiti vse sile katoličanov k dejavnemu krščanstvu, k vprašanju rešitve človeka, tega najosnovnejšega vprašanja našega časa! Kdo podžiga razredni boj? Zadnje čase so jugoslovanski kapitalisti zopet zaceli odločen boj za poslabšanje obstoječe socialne zakonodaje. Zaenkrat gre neizprosna ofenziva proti obrtnemu zakonu. Ponavljajo in obnavljajo že znane stare zahteve. §219. obrtnega zakona — tako z vam bolniški teden in polna plača, če je delavec zadržan od dela za krajšo dobo — naj se ukine. Isto je z naslednjima členoma tega zakona. Pravica do plačila za nadurno delo ali pa pravice iz navedenih treh členov naj bi ne ugasnila šele po treh letih, ampak po 6 mesecih. Vse te akcije kapitalističnih krogov dokazujejo, da se hočejo podjetniki otresti še teh malih obveznosti, ki jih jim nalagajo sedanji zakoni. Ministrstvo za trgovino je tudi že izdelalo osnutek novelizacije obrtnega zakona. Pravijo, da je v precejšnji meri upoštevalo zahteve podjetnikov. Značilno je pri tem, da nobena plat zvona ne vpraša, kaj reče k temu tisti, katerega se to predvsem tiče. Obe plati gresta preko delavca. To se pravi, nočeta uvideti, da se mora v gospodarskem in družabnem življenju računati z vsakim faktorjem, ki sestavlja to življenje. Velik faktor je gotovo tisti, ki predstavlja dela Delo je velikan, od katerega skoraj vse za-visi. Če bi legel ta velikan in bi se ne hotel gibati, bi naenkrat postalo vse tiho, mrtvo. Delo je delavec. Ne le nespameten in nepreviden je tisti, ki hoče prezirati delavca, ampak tudi nehvaležen je. Nam ne zadostuje zatrjevanje od nasprotne strani, da hoče vsa vprašanja, ki se tičejo delavstva, reševati sporazumno, mi zahtevamo dejanj. Sicer je tako zatrjevanje navadno govoričenje, hinavščina in laž. Naši kapitalisti, ki imajo v meščanski družbi glavno besedo, ne zamude nobene prilike, da ne bi poudarjali, da je razredni boj protinaraven in škodljiv. Toda kdo pa vzdržuje in nadalje neti razredni boj? Mar delavstvo? Ali ne pomenijo take metode, kakršnih se poslužujejo nasprotniki naše socialne zakonodaje, izrazito izzivanje delavstva, ubijanje vere v poštenost? Ali ne potiska tako postopanje delavstvo nujno v nasprotno skrajnost? Z eno besedo: To je brezobziren razredni boj. Toda ofenzivno v njem ni delavstvo, ampak kapitalisti. Ti vpijejo na vse grlo: »Živel razredni boj!« Mi delavci moramo izvršena dejstva jemati le na znanje. Da bomo na jaSnem: Kakor koli se zgodi v pogledu poslabšanja obstoječe socialne zakonodaje in kar koli se zgodi brez sporazuma z delavstvom, pa naj pride od katere koli strani, bomo smatrali za nasilstvo nad delavstvom. Če se bomo morali ukloniti, se bomo, toda takega nasilstva ne bomo nikoli priznali. PRISTOPI V ZADRUGO »DELAVSKA TISKARNA«! utrdi. Redki od desnice so podpirali misel narodne skupnosti. Bil je to Rev-naud, bil je tudi znani de Keriilis, ki je v svoji »Epoque« poudarjal, da taka vlada »ne bi mogla vladati brez ah pa proti pariškemu delovnemu razredu« ter je zagovarjal sprejem skrajne levice v vlado. Tudi Daladier je stal takrat v brambi za narodno koncentracijo in je v parlamentu klical poslancem: »Ali boste levičarje izključevali iz armade tudi takrat, ko bo mobilizacija? Ali naj imamo sedaj, ko visi nad nami grožnja vojne, proti sebi delavstvo, ki dela strelivo?« In Daladier je dobro znan kot nasprotnik levičarjev. Toda nasprotje med levico in desnico se ne zmanjšuje, tudi spričo usodnih mednarodnih razpletov ne. Senat, za katerim stoji finančni kapital in »200 , ru?.\n*\ n°če poz.abiti socialnih reform, ki jih je vlada ljudske fronte uzakonila prvo leto. Zato pada ena vlada za drugo. Kadar koli pride na dnevni red vprašanje financ, porabi senat svojo moč in odreče sodelovanje. Zadnja Blu-mova vlada je ustanovila fond narodne obrambe. Ko je zahtevala, da se v ta fond vloži posojilo 2» milijard, ki so potrebne Franciji za nadaljnje oboroževanje, je senat sprejel te finančne predloge z ironijo in izzval krizo. Desnica pač računa, da zanjo govori tudi razvoj dogodkov izven mej Francije in da bo vladanje večine onemogočeno zaradi pritiska od zunaj. Laval goji pač velike simpatije do generala Franca in računa, da bo prišel čas, ko se bo mo- rala Francija s Francom pogajati. Takrat bo prišel dan za desnico. Tudi z amgleško-italijanskimi pogajanji računa desnica, da ji bodo pomagala do moči. Francoska desnica se ponajveč vese^ li Francovih zmag v Španiji, čeprav nastaja za Francijo na Pirenejih nova meja, ki ne bo več talko varna, kot je bila doslej. In čeprav pot iz Francije v francoske kolonije ne bi bila več tako varna kot doslej. Toda politična strast postaja že gluha in slepa_ ter ne vidi več nevarnosti, ki obkrožajo državo. Desnica pač hoče porabiti vsako priliko, da potisne ob stran večino ljudske fronte in pride do oblasti. Isti de Ke-rilis, ki je pozdravil pred tremi tedni Bluma kot »velikega Francoza«, postavlja sedaj ob pritrjevanju desnice sledeče predloge: 1. Osnuje naj se direktorij petih, šestih močnih ljudi. Gotovo bi bila med temi Laval in Flandin. 2. Parlament naj se pošlje za dve leti na počitnice. Saj je Laval svojčas rekel: Parlament more vršiti svoje delo samo v normalnih časih. 3. Razpuste naj se strokovne organizacije. 4. Vpelje naj se cenzura. 5. Spremeni naj se ustava. Levica skrbno pazi, kaj se godi na desnici. Pripravlja se na ostro borbo proti desničarski opoziciji, voditelji strokovnih organizacij so že zagrozili z generalno stavko, ako bi se desnica hotela polastiti moči preko volje večine volivcev. Levica se dobro zaveda, vloge in moči, ki1 jo ima v rokah s tem, da je odločilna v vseh ogromnih tovarnah, ki so sedaj v polnem pogonu. Zanimivo pa je pri tem ugotoviti, da stavkovno gibanje, ki se sedaj širi, ni vodeno od voditeljev strokovnih organizacij niti od komunistov. Oboji so storili vse, da se stavkovno gibanje ne bi širilo z ozirom na nevarnosti, ki se zbirajo ob mejah Francije. Val sedanjih stavk ima skrivnostne iniciatorje in mnogo se ugiba, kdo širi stavkovno gibanje, ko pa so se voditelji sindikatov in pa levičarji izrekli proti njim in se jih prizadevajo zajeziti. Govori se o provokatorjih, tujih agentih in neodgovornih elementih. Kdo so ti? Ali naj so stavke nastale samo iz nezadovoljnosti nad nemočjo> vlade, ki ni mogla nuditi pomoči republikanski Španiji? Dejstvo je, da se politična kriza v Franciji zaostruje iz navadne parlamentarne krize v krizo med dvema ostrima nasprotnikoma, med levico in desnico. Levica je pripravljena na sodelovanje z vsemi strankami. Desnica tega noče in hoče težko situacijo izrabiti, da razbije levico. V sredi stoji sedanja Daladicrova vlada, ki zaradi tega zaenkrat ne more imeti trdne pozicije in tiste odločnosti, ki bi bila Franciji v težkem položaju potrebna. Ne bi bilo v interesu evropskega miru in demokracije, da se sedanja kriza še nadalje zaostruje in prepad med desnico in levico poglablja. Ali bo politična strast desnice klonila pred ne-Taraiostjo položaja? Carusi ^Ušefr: O poslanstvu Cerkve ... »TEMPS PRESENT« prinaša poročilo o govoru rektorja kat. instituta v Tou-louse-u, ki ga jo imel 22. januarja pod naslovom »Katolicizem nad strankarskimi boji«. Posnemamo nekaj odstavkov: »Mnogi cerkveni ljudje se predajo naravnemu nagnenju, da v hudih časih žalujejo za mirnimi časi in prednostmi, ki so jih uživali. To je v resnici drama krščanske vere, ki je duh, toda utelešen duh. ki naj oživlja snov — ko se duh njenih zvestih (in včasih tudi njenih služabnikov) materializira, ko ljubijo udobje bolj od svobod n osti, mirnost bolj od negotovosti in uradniško mesto bolj kot romarsko življenje, kakršno bi bolje sodilo Kristusovemu učencu, še bolj pa Kristusovemu apostolu. Krščanski nauk se ni spremenil, toda duhovi ga ne vidijo skozi meglo in nimajo več poguma za potrebne žrtve, da bi se povzpeli na vrhove, od koder jc videti la nauk v vsej čistosti. ... Francoska katoliška hierarhija poudarja osnovno resnico, ki je stara kakor krščanstvo: Evangeljsko oznanilo ni skladno z nobenim političnim načinom, z nobenim družbenim stanjem, z nobeno posebno civilizacijsko obliko, ker je v drugačnem redu; nasprotno, treba ga je neprestano ločevati od drugih reči, da se pokaže v svoji vzvišenosti. Brez prestanka opozarja tiste, ki naj razširjajo luč Evangelija, predvsem pa duhovnike, da ne smejo skruniti svoje službe 7. vmešavanjem v strankarske boje; ni dosti, da se vera ne ukvarja s politiko, ravnanje njenih vodij mora postaviti to resnico pred vsake oči... Ljudje morajo ostvariti svojo večno nalogo s tem, da izvršujejo svoje državljanske dolžnosti. To je celo eden od pogojev za zveličanje: Ker jc ta svet po božjem načrtu preizkušnja za drugega, je treba na tem svetu izvrševati krščanske kreposti. Krščanske kreposti pa združujejo vse čisto človeške kreposti... Cerkev (kakor krščanstvo) daje samo moralna načela reševanja, in ne dokončnih rešitev: da se te natančneje določijo, se je_ treba obrniti še k strokovnim, političnim, gospodarskim podatkom... Duhovna sila krščanstva se zdi kot nevezann na nje-govo časovno slabost. Na križu je bil Kristus najmočnejši! Danes, ko ima francoska Cerkev manj ljudi, manj bogastva in manj javnega vpliva, kot kdaj poprej, pa je očiščena v preganjanju in poduhovljena bolj kot kdaj koli \ zgodovini, danes so začeli upati vanjo tudi tisti, ki niso več verovali... Če pride nekoč konkordat, ki bo prinašal preveč časovnih darov, bo prišel klic iz vrst žosistov in žasistov, ki so razumeli, kar so mnogi pozabili; da je Cerkev predvsem Evangelij — pa tudi iz vrst duhovnikov, mestnih vikarjev ali podeželskih župnikov, ki se včasih le s težavo preživljajo, bo prišel junaški klic papežu: Ne podpišite, sveti oče, francoska Cerkev je brez tega mnogo lepša!« SVETOVNI LISTI prinašajo izjavo nekoga jezuita v vatikanskem radiu ob priliki znanih dogodkov: »Zgodi se, da pastirji ne spoznajo več volka v ovčji koži. Cerkvenim učečim avtoritetam ne gre presojati ali meriti, kakšni so družbeni in ljudski uspehi kake_ vlade. Noben vernik ni vezan v vesti, da sprejme tako sodbo za načelno obvezno ali da jo porabi za svojo politično usmeritev.« O Franciji... »EPOQUE«, francoski katoliški dnevnik prinaša 4. aprila izjavo_ katoliškega generala Castelnaua: »Recite,_ kar hočete, Francija je danes najbolj živa podoba katolištva na svetu in mogočen branik krščanske omike. Svoje poslanstvo bo mogla izvršiti le, če bo kar najhitreje vzbudila svoje duhovne sile in razvila brez zamude svoja materialna sredstva v edinosti vseh svojih otrok.« O Judih ... DIE KATHOLISCHE AKTION«, glasilo KA na Dunaju, prinaša članek p. Bretle-ja, ki pravi med drugim: »V dneh, ko se je vlada menjala, so mnogi ljudje izpraševali, kako morem kot Odgovoril sem, da je bila misel za to nadomeščanje vselej v načrtu božje previdnosti. Nihče ni klical Judov v različne dežele Evrope. Judovsko vprašanje do zdaj še ni bilo rešeno. Naš Fiihrer, državni kancler, ga zdaj rešuje na radikalen način, ki bo osvobodil obe stranki.« »TEMPS PRESENT«, francoski katoliški tednik, prinaša govor velikega V službi resnice Jesenice, 10. aprila 1938. JNa Jesenicah so za ves okraj naši prijatelji, složni delavci, kmetje, obrtniki, trgovci in izobraženci ustanovili Okrajno hranilnico, ki je začela poslovati z januarjem 1938 in prav lepo napreduje. V dveh mesecih se je tako utrdila, da obrestuje navadne vloge od 1. marca dalje po 4%, one na trimesečno odpoved pa po 5%; posojila daje po 0%. Ta zadružna ustanova združenih delovnih stanov jeseniškega okraja je naenkrat postala močan gospodarski činitelj in seveda konkurent obstoječi Hranilnici in posojilnici, ki posluje v župnišču in jo vodi znani jeseniški gospodarski kaplan Križman, ki zaračunava posojila po 8.3 % do 10% in celo 12%, vloge pa hoče obrestovati od 1. I. 1938 po 2%. Pri 8 milijonskem prometu 111 5 do 6 milijonskem stanju hranilnih vlog, kakor ga objavlja isti Križman v svojem listu J. 3. 1938, je torej letni dobiček že velik in gre po takem poročilu v letnih več s-to tisoč din, 'ko je napetost med vlogami in posojili najmanj b.5%, pa celo 8 in 10%. Ustanovitelji nove Okrajne hranilnice pa hočejo zopet zadružnim načelom pridobiti spoštovanje in zaupanje in hočejo vlagateljem dobro obrestovati naložen denar, istočasno pa po nizki obrestni meri dajati članom posojila. Zadružništvo ni zato tu, da dela velikanske dobičke, temveč da si ljudje vzajemno pomagajo in da imajo vsi koristi in dobiček in ne samo kako vodstvo. Okrajno hranilnico je okrožno sodišče v Ljubljani že decembra 193" vpisalo v zadružni register, odobrilo pravila, načelstvo in nadzorstvo in s tem dovolilo poslovanje. Banska uprava je pred vpisom prejela na vpogled pravila, seznam ustanoviteljev in seznam vodstva in ni nobeni stvari nič ugovarjala. Dne 1. marca 1938 je pa Križmanov list »Na mejah« priobčil hud napad na Okrajno hranilnico na Jesenicah. Potem, ko svetohlinsko zavije oči in pravi, da nima nič proti kakršni koli novi zadrugi, ki zbira raztresene moči našega malega naroda v skupno silo, pa udari po tej novi zadrugi, češ da ima nedovoljen naslov, da je napravila zakonito napako, čeprav sodelujejo pri njej advokati, da je Zadružna zveza v Ljubljani odklonila njen sprejem v članstvo zato, ker je dana možnost, da bi državno pravdništvo zahtevalo iz-premembo naslova. Nato pa rafinirano namiguje, da taka zadruga ni vredna zaupanj, ki ima omejeno jamstvo, češ da vsak član jamči le z določenim zneskom in da je možno in da se lahko zgodi, da je ta garancija dosti manjša, kakor pa obveznosti zadruge. iMi smo takoj vedeli, da je ta napad istočasno tudi najgrše ovaduštvo. lit res. Prav kmalu nato je Okrajna hranilnica na Jesenicah prejela obvestilo od okrožnega sodišča, da ima banska uprava sedaj pomisleke proti naslovu te hranilnice (v decembru 193? ni bilo nobenih pomislekov) in da naj Okrajna hranilnica na Jesenicah izjavi, če in kako je pripravljena ustreči zahtevi banske uprave, da se firma zadruge spremeni. Okrajna hranilnica je nato dala sodišču dobro obrazloženo izjavo, da ni pripravljena izpremeniti svoje firme na nobeno zahtevo in du se bo uklonila samo pravomočnemu sodnemu sklepu ter da se bo ravnala strogo le po zakonu, ne pa po kakršnih koli zahtevah. Okrožno sodišče v Ljubljani je to izjavo vzelo na znanje in izreklo, da ni povoda, da bi Okrajna liranil- teologa J. Maritaina o Judih. Med drugim je dejal: »Še bolj kot antisemiti obsojamo nadvlado bank in denarni-kov, naj bodo židovski ali ne; zato nas je strah materialističnega duha in zgradbe modernega sveta, naj bodo v njem Judje ali nejudje; več kot Judov je ne-judov, ki so brez osebne krivde zapleteni v to nečloveško zgradbo družbe. Vemo, da večina Judov niso bankirji in denarniki, temveč ubogo ljudstvo, ki se bije z revščino v vseh oblikah. Ne podcenjujemo pomembnosti velikih gospodarskih težkoč današnje dobe in splošne gospodarske krize civilizacije. Ozdravili pa je ne bomo s preganjanjem Judov, temveč le, če spremenimo gospodarsko in družbeno zgradbo, ki je resnični vzrok teh težkoč in te krize. Antisemitizem žalostno odvrača ljudi od napora, ki je resnično potreben. Odvrača jih od resničnih vzrokov zla, ki so hkrati v našem lažnivem^ sebičnem srcu in v družbeni zgradbi, ki je v vzročni zvezi s to moralno bedo.« nica na Jesenicah morala izpreminjati svoje ime in firmo. Tako je ta ovaduška zloba Križmanovega časopisa prejela zaslužen odgovor od edino pristojnega in odločilnega oblastva v teh stvareh, od sodišča. — Mi j)a sedaj vprašamo: Od kod pa Križman in njegov list vesta, kaj je Zadružna zveza v Ljubljani napravila in kako je svoj sklep utemeljila!' Mi smo pogledali v zadružni register in ugotovili, da ni nihče z Jesenic, zlasti ne g. Križman v načelstvu ali nadzorstvu Zadružne zveze. Mi tudi vemo, da so stvari, ki se obravnavajo na sejah načelstva in nadzorstva ZZ, zaupne in se ne smejo izblebetati. Kdo pa more komu zaupati kakršno koli stvar, če se ne zanese, da ne bo zlorabljena in izklepetana. Mi smo imeli opravka le z Zadružno zvezo. Mesto nje pa nam odgovarja Križmanovo osebno glasilo. Ali ni opravičen sklep, da ljudje ne morejo zaupati še vse manjvrednih stvari, kot je pa denar, če niso gotovi, da ne bodo kar na lepem brali n. pr. v »Na mejah«, koliko je kdo dolžan, koliko ima naloženega denarja itd. Toda pokvarjenost še ni izčrpana. V isti številki omenjega Križmanovega glasila je inserat Hranilnice in posojilnice na Jesenicah, ki oznanja, da obrestuje vse stare in nove vloge po i%. To hranilnico dejansko vodi Križman. Ta oglas je bil objavljen 1. marca 1938 in tudi 15. marca 1938 in 1. aprila 1938. Mi pa smo zopet pogledali na sodišču zadružni register in ugotovili sledeče: Z vlogo 17. februarja 1938 prosi Hranilnica in posojilnica na Jesenicah, ki posluje v župnišču, du se ji dovoli zaščita iu odlog plačil za šest let. Nadalje prosi za odobritev, da od I. 1. 1938 dalje obrestuje hranilne vloge po 2%. V isti vlogi prosi, da se postavi kot komisar eden od revizorjev zadružne zveze, če bi ministrstvo spoznalo za potrebno, da postavi komisarja. ■S to vlogo je zaprosila od g. Križmana dejansko vodena hranilnica zaščito. Od časa te vložene prošnje datlje se ne morejo dobiti več izplačila vlog drugače, kot .po odplačilnem načrtu, obrestujejo se pa od I. januarja 1938 d ul je po 2%. Pojasnite nam, gospod oglaševalec, izdajatelj, pisec in urednik Križman, nesoglasje med inseratom in pisanjem v listu »Na mejah« ter med prošnjo za zaščito, kakor je razvidna v zadružnem registru! Mi pa smo, gospod gospodarski kaplan. na sodišču ugotovili tudi še druge stvari. Tudi o teh bomo še spregovorili. Seja Strokovne zveze kovinarjev Jesenice, I I. aprila 1938. V nedeljo 10. aprila se je na Jesenicah v prostorih Okrajne posojilnice vršila seja »Strokovne zveze kovinarjev J SZ«. Sejo je vodili predsednik zveze tovariš Pukšič. Centralo je zastopal tov. Rozman. Poleg odbora so se seje udeležili tudi odborniki strokovnih skupin kovinarjev z Jesenic in Javornika. Zastopniki posameznih strok, skupin kovinarjev so podali poročila o delti in stanju njihovih skupin. Poročila so bila zelo zanimiva. Tako je zastopnik kamniške skupine kovinarjev ugotovil, da so pri volitvah obratnih zaupnikov dobili tri zaupnike in ker so imeli več glasov kot druga lista, tudi glavnega zaupnika. Tudi poročilo z Jesenic in Javornika je pokazalo, v kako težkem boju so se nahajali naši tovariši ob priliki volitev obratnih zaupnikov. Vsa poročila so pokazala, da si odbori prizadevajo, kako bi kar mogoče več storili za svoje članstvo. Nato je podal kratko poročilo o delu zveze tov. Pukšič. Poudarjal je, da je delo strokovnih odborov za razvoj J SZ velike važnosti, kajti centralni odbor spričo ogromnega dela, iki se mu nalaga, tega ne more zmagati in je bilo nujno, da sc ustvarijo strokovne zveze, ki bodo vsaka za svojo stroko to delo izpopolnjevale. Zastopnik centrale tov. Rozman je podal splošno sliko o delu JSZ in njenega razvoja v zadnjem času. Med drugim je tudi poročal, da nas v juniju tega leta, ako bodo razmere dopuščale, obišče generalni tajnik krščanske kovinarske internacionale tov. Vellc iz Holandije. Po njegovem poročilu se je razvila živahna debata, v katero so posegali vsi navzoči. Izvršenih je bilo več važnih sklepov, kateri bodo vsem skupinam pravočasno poslani. Seje Strokovne zveze kovinarjev, kot jc bila v nedeljo na Jesenicah, so izredno važne in potrebne. Dobro bi bilo, da bi se po možnosti vršile vsak mesec. 'f' Jože Zajc Dne 2. aprila je v splošni bolnici umrl nekdanji borec za kršč. socialno delavsko organizacijo 81 letni Jože Zajc, uslužbenec nekdanje predilnice. Mož je bil skrajno pošten in resnega značaja. Ko je izginila predilnica, sva mu dobila dr. Krek in jaz službo v lekarni bolnišnice. Bil je tudi med ustanovitelji delavskega konzumnega društva. — Bog mu daj večni mir! Gostillčar. Olamtleejiei Kaši podružnici ^ v Kamniku in Celju V zadnjih 3 mesecih smo ustanovili dvoje podružnic. — 6. januarja so se zbrali nameščenci tovarne Remec in C o. na Duplici pri Kamniku, večinoma mojstri in skladiščniki z zavidanja vredno voljo, da si priborijo ureditev svojih delovnih pogojev s kolektivno pogodbo. Po zgledu večine delavstva so brez oklevanja vstopili v našo organizacijo. Edino prav je /tako, ker le v tesni povezanosti in medsebojni podpori nameščenstva in delavstva bo zagotovljena zmaga v boju za vsem skupne interese. Občnega zbora in dveh nadaljnjih sestankov se je udeležil predsednik centrale tov. Hartman Lojze, ki je obrazložil program in pomen organizacije. Na zadnjem sestanku v nedeljo 10. aprila pa smo že sestavili v popolnem soglasju končen načrt pogojev, ki naj s skupno pogodbo spremenijo naše do sedaj popolnoma brezpogodbeuo stanje v tako, da bomo vsaj vedeli, kakšne pravice imamo in 'bo ugotovljene pravice tudi garantiralo. Vsak pameten človek mora priznati, da je zahteva po ureditvi delovnega razmerja za nas brezpogojna potreba, ki pa je tudi v interesu podjetja, če naj se ustvari mirno sožitje med podjetjem in_ na-meščenstvom. Najprej čisti računi! Trdno smo odločeni, da od te naše minimalne zahteve ne odstopimo. Vsako manevriranje podjetja, ki bi hotelo naše vrste razbiti, odklanjamo kot nedo-stoino, ker žali našo moralno osnovo. Dne 19. januarja pa se je vršil sestanek naših članov v Celju, kateremu je bil namen, da poveže raztresene ude v celoto in ustvari zaenkrat cen- tralo za spodnjo štajersko. Občnega zbora se je udeležil predsednik tov. Hartman, ki je govoril najprej o idejnih smernicah organizacije, po občnem zboru pa je imel še predavanje o pravicah pokojninskega zavarovanja in o upravi premoženja Pokojninskega zavoda. Škoda za vsakega nameščenca, ki ni slitšal tako jasnih izvajan j predavatelja. Prav bi bilo, če bi se tako predavanje ponovilo za najširši krog nameščenstva. Za predsednika podružnice je bil izvoljen tov. Hočevar Metod in upamo, da bo pod njegovim vodstvom organizacija dosegla uspehov, kot jih pričakujemo. Volitve v trgovsko bolni« ško in podporno društvo Prihodnji mesec se bodo vršile volitve za novo upravo TBPD. Vršijo se pogajanja za kompromisno listo, kar pa slabo kaže, največ po krivdi plavili, ki se od sile obrajtajo. Ali ne vedo, da je era JNS minila, ali pa mislijo, da se zopet bliža. Tovariši, bodite pripravljeni, v tem letu se bomo udarili! Naš zastopnik v upravi Pokojninskega zavoda Po sporazumu, ki je bil sklenjen pred 4 leti, je nastopil mesto upravnega odbornika pri Pokojninskem zavodu član naše organizacije tov. Božič Ivo. Obenem je tudi postal člen izvršilnega odbora, tako da ima odslej v tem odboru po enega zastopnika naša organizacija in organizacija plavili. Slovenski nameščenci, obračajte se v vseh zadevah pokojninskega zavoda na našo organizacijo in vstopajte vanjo! rpo milih krajih Celje Občni zbor JSZ. Predzadnjo nedeljo je celjska skupina pred številnim član-ter nekaj prijatelji iz vrst celj-skih katoliških izobražencev, ki so na-p°Inili»nn« prostor v Delavski zbornici, predložila obračun za nretdklo leto. Za-zanimivo je bilo predsednikovo poročilo o kulturnem ter organizacijskem delovanju, v katerem je omenil naše, idejno močne sestanke, ter odrsikih delavcev, ki lahko postavijo na oder še tako obširno delo. Tudi poročilo odbornika za tisk je kazalo, da smo se v preteklem letu lotili z dokajšnjim uspehom akcije za tisk. ki vsekakor ne sme zamreti. Najvažnejše je bilo strokovno poročilo. Kljub še dokajšnjemu nerazumevanju pri delavcih žanje naša strokovna skupina zaznavne uspehe. Številna prizadevanja za izboljšanje v nekaterih obratih so uspela, pa tudi postavitev naših zaupnikov v Celju je letos od vseh organizacij najmolčnejša. Pri različnih razmerah in na različnih krajih so govorili v lanskem letu naši tovariši petindvajsetkrat. S tem so pokazali svojo voljo, žrtvovati vse za našo Jugoslovansko strokovno zvezo. Pred govorom je predsednik prebral Pismo, ki ga je poslal dr. Ogrizek, ki bi rad prišel na občni zbor, a je odso- V’ i,'3 ni nogo uspehov in napredka ' krščanskem strokovnem gibanju. Najbolj manifestativno pa je bilo razumevajoče spremljanje govora našega centralnega načelnika tov. Sr. Žumra. jeg-ov stvarni govor je obsegal vse so tiiiV ->Van,ei' ^ Krekovih časov, ko SvsiSfgre n“pre!,!lTJ t ie j' t “.""iM11 Pndpciai dve mestu CjJ .Priobčujemo na drugem še k Ko vnč i > S0 *e tovariši Repen-A?yac- ' revovnik, Hočevar in Tu-rac. Občnemu zboru se je izročil tudi pozerav^ tov. Debeljaka, li je „a Gol- n it t r-Jirl n. av/orza dela so delavske ustanove za katere zahtevamo volitve' De’ lovno ljudstvo pa ima pravico biti zastopano tudi povsod tam, kjer se od ioču o javnih vprašanjih. Hotel Stara pošta Kranj restavracija in kavarna NAJEMNIKA FF. LIEBER HOTELIRJA izletna točka, udobne sobe, tekoča voda, centralna kurjava, auto-garaža, senčnat vrt, prvovrstna kuhinja, izborna pijača. Tretja izjava je, da smo Slovenci, ki imamo kot narod dolžnost boriti se z drugim inarodi za p o š t e n j e , svobodo in mi r m e d n a r o d i. Delavstvo, organizirano v Jugoslovanski strokovni zvezi \ Celju, odločno zahteva, naj se že vendar začne z gradbo stavbe za tukajšnji OUZI). 17.(100 delavcev in nameščencev, ki so v zdravstvenem pogledu navezani na ekspozituro v Celju, hoče imeti svoje zdravstvene naprave, in ne tako, kakor je sedaj, da je navezano na Maribor ali Ljubljano. * Odborniška mesta JSZ so bila takole razdeljena: predsednik Jože Podpečan, podpredsednik Peter Kusterle, tajnik Jožko Jurač, blagajnik France Mirnik. Odborniki: kaplan Korban, Mikeln Fric, Ciril Debeljak in France Fabjančič; referent za tisk Stane Kovač. Razen tega pridejo v odbor še vsi izvoljeni zastopniki iz posameznih obratov. Odbor bo imel vsako prvo sredo v mesecu točno ob pol 8 zvečer seje. Glede na objavo resolucije, sprejete na našem občnem zboru o zahtevi po zidanju nove stavbe za OUZD v Celju, stvar v toliko pojasnjujemo, da je ŠUZOR v preteklih dneh odklonil misel na zidam je stav be v Celju. Zato je prebral občinski odbornik tov. Kusterle na zadnji seji izjavo vseh štirih zastopnikov delavcev v občinskem svetu, kjer izražajo svoje nezadovoljstvo z ozirom na Sl)ZOR-jev sklep, obenem pa poudarjajo že tolikokrat izrečeno zahtevo delavstva po soodločevanju v delavskih inštitucijah. Slatina-Radenci V nedeljo .27. marca se je vršil lepo obiskan redni letni občni zbor skupine. Predsedniško poročilo je podal tovariš Špelič Alojzij, tajniško tov. Fekonja Jakob, blagajniško pa tov. Seršen Fr. Pri volitvah so bili v odbor izvoljeni tovariši: špelič Alojzij, Pinterič Jakob, Fekonja Jakob, Seršen Franc in Jaušovec Anton; v nadzorstva tovariši: Pinterič Anton, Horvat Ivan in Nedok Fr. Zastopnik JSZ iz Maribora tov. Peter Rozinam je govoril o veliki važnosti delavske strokovne organizacije za sploš-nost in za ustvarjanje novega družbenega reda. Občni zbor je izpričal veliko zavednost radenskega zdraviliškega delavstva, ki dobro razume, tla si le s strokovno organizacijo more priboriti boljši položaj. Kozarje Občni zbor je imela 20. marca plačilu ica lesnih delavcev v Kozarjah. — Kot zastopnik centrale se ga je udeležil tov. Škof z Viča. Predsednik Talar, ki je vodil doslej vse tri funkcije, predsedniško, tajniško in blagajniško, je položil račune o preteklem letu. Iz poročila bivšega predsednika smo slišali, da je bilo preteklo leto zelo slabo. Članstvo se premalo zanima za organizacijo in tudi ne ve, kako je ta delavstvu potrebna. — Izvolili smo tričlanski odbor, ki bo skrbel, da bo imela skupina več uspeha, kot ga je imela zadnje leto. Novi odbor si je funkcije takole razdelil, predsednik Vodnik Valentin, Podobnica; tajnik Talar Andr., Kozarje; blagajnik Babnik Alojzij, Vrhovci. — Blagajnik poziva članstvo skupine, da poravna naročnino do 15. dne vsakega meseca. Jesenice Strokovna skupina kovinarjev JSZ a Jesenicah se udeleži velikonočne ' (x’esi|<‘ s svojim praporom. Zato po-. ain vse elane naše krajevne skupi-»firt m Pr°cesije v čim večjem šte- • \f -e-Ze' Zbirališče bo pred trgovino Moric. — Predsednik. že precej uspehov. Samo nekatere hočem poudariti. Plače so bile prej od 1.20 do 2.60 din na uro. Podjetnik je vedno obetal povišanje. Dosegli smo ga šele, ko smo organizirani stopili v odločen boj. Podjetje sedaj upošteva našo organizacijsko zavest, ker ve, da smo vsi delavci enotni. Prav tako so dobili ugled in moč tudi obratni zaupniki. Uvedli smo enakopravnost vseh delavcev. Vsi se zavedamo, da je naša rešitev le v močni organizaciji in zato delajmo za čim večji razvitek naše skupine JSZ! Zagorje V nedeljo >. aprila se je pri nas vršilo zborovanje II. skupine rudarske zadruge, na katerem so poročali zaupniki glede redukcij v obratu Kisovec. Reduciranih je zaenkrat 12 rudarjev, ki so odvisni izključno od dela svojih rok, do-čim so stali na delu le začasno sprejeti in taki, ki imajo tudi večja posestva. Ogorčeno je rudarsko delavstvo na zborovanju zahtevalo, da se redukcije teh rudarjev umaknejo in se dajo socialno močnejši na dopust. Delavstvo je pripravljeno braniti svoje tovariše do skrajnosti. — Na zborovanju je bil navzoč tudi namestnik rud. glavarstva g. ing. Zupančič. Lesno delavstvo Boli. Bistrica. Na velikonočni ponedeljek so bo vršil za strokovno skupino lesnega delavstva sestanek ob 11 dopoldne v običajnih prostorih. Za centralo se bo sestanka udeležil tov. Pe-stotnik iz Ljubljane. Vse članstvo je obvezano, da se sestanka udeleži. Vsak naj pa privede s seboj še svojega tovariša, ki je še izven naše organizacije. Iz centrale Pri vsaki spremembi naslova članov krajevnih skupin za »Delavsko pravico« prosimo, da naj se poileg novega navede tudi stari naslov. Vse tovariše in tovarišice pa naprošamo, maj vsako spremembo v naslovu takoj sporoče organizacijskemu zaupniku, ki mora iineti skrb, da bo ta sprememba v najkrajšem času in to pismeno sporočena upravi »Del. pravice«. Vse spremembe v nasflovili nam sporočajte pismeno. Kadar pišete kaj na JSZ, priložite v kuverto še listek, na katerem naj bodo razločno in čitljivo napisane spremembe v naslovih. Prosimo, da to upoštevate, kajti le na ta način moremo tudi v upravi lista narediti red. (llazgled ftfr smtit Nova francoska vlada je sestavljena iz 12 radikalov, > članov republikan-sko-socialistične unije in 4 članov dosedanje opozicije. Vlado je sestavil Da-ladier. Socialisii bodo podpirali vlado samo toliko časa, dokler se ne bo naslanjala na desnico. Sedanja vlada bo odvisna od desnice in od levice in ne pomeni rešitve krize za daljšo dobo. Veliko stavkovno gibanje v Franciji se čimdalje bolj širi. Stavka že nad 60 tisoč delavcev v 35 tovarnah železarske industrije. Zgleda, da se bo stavkovno gibanje še razširilo. Tako socialisti kakor komunisti se trudijo, da bi stavkovno gibanje čimprej končali, ker je pri tem močno prizadeta tudi oboroževalna industrija. Stavka pomeni tudi oster protest delavstva proti finančnim krogom desnice, ki na vse načine rušijo- večino ljudske fronte, čeprav se pri tem slabi obrambna moč Francije v važnih trenutkih. Veliko zborovanje ljudske fronte v Parizu je v nedeljo poteklo popolnoma v miru. Pri ogromni udeležoi so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo obrambo miru in kaznovanje desničarskih stranka rje v, ki jim ni do ugleda Francije, samo da morejo 'škodovati večini ljudske fronte. Plebiscit v Avstriji je končal v nedeljo, kot je bilo pričakovati. Ob veliki udeležbi je bila velika večina za priključitev. Glasovi z »ne« so bili le redki. Angleška vlada je za zaupnico, ki jo je dobila v parlamentu, doživela poraz pri dopolnilnih volitvah v Fulhamu. Izvoljen je bil z večino 1421 glasov opo-zicionalni kandidat. Poprej so v tem kraju imeli konservativci večino 3483 glasov. Opozicija poudarja, da razdelitev v parlamentu ne daje več prave slike o razpoloženju angleških volivcev po deželi. Med angleškimi volivci je vedno večja opozicija proti sedanji mednarodni politiki konservativcev. Nemiri v francoskem Tunisu so zavzeli velikanski obseg, tako da je proglašeno obsedno stanje. Francoski časopisi dolže tuje države, da se vmešavajo v gibanje domačinov. Zaradi tega bi mogli nemiri zavzeti še večji obseg. Republikanska španska vlada se je obrnila za pomoč na Anglijo in Francijo. Vlada poudarja, da se vodi ofenziva generala Franca s 700 tujimi letali im 70.000 tujimi vojaki. Tuji inže-nerji že utrjujejo mejo na Pirenejih proti Franciji. Razmerje mod letalsko močjo je sedaj 1:8 v Francovo korist. Vlada je pripravljena na energičnejšo obrambo, ker je odpor v ljudstvu čim dalje vtičji. Število prostovoljcev je zadnji teden zraslo na dve diviziji. Vlada trdi, da je odpor zlomljen, samo da vzdrži še šest tednov. Izgube ljudi pa so velikanske, ker Francova ofenziva razpolaga s tehnično odlično opremo. Sedaj so ponovno podprli vlado tudi anarhisti. Jurklošter Leta minevajo in vse se spreminja. Reremo razne novice iz vseh krajev Slovenije toda iz naše lepe doline se le rekdo kdaj kdo oglasi. Minilo je že morda 15 let, odkar se naše delavstvo bori s podjetnikom G. Falterjem za dosego delavskih pravic in spremembo delovnega časa. Danes se je to vendar posrečilo obratnim zaupnikom s pomočjo JSZ ter bo delavstvo od I. maja delalo ob 6 zjutraj do 2 popoldne. — Odkar smo se organizirali, smo dosegli Iz uredništva Za to številko so nam naši tovariši z dežele poslali več prav krepkih in dobrih člankov z velikonočnim razpoloženjem. Zaradi množice drugega važnega gradiva pa jih nismo mogli priobčiti. Kolikor bodo še važni, jih bomo porabili \ prihodnjih številkah. Kakor koli se obračamo, Pravica je vedno premajhna, čeprav ji damo 8 strani. Najbrž. se noben slovenski list ne more pohvaliti s tolikimi pridnimi in zvestimi sodelavci, kakor mi. Res ne bo kazalo drugega, kaikor poiskati potov, kako bi Pravico stalno povečali. — Našim dopisnikom gre tudi zasluga, da ima Pravica tako velik ugled. Njene članke ponatiskujejo celo listi v tujini, da ne omenjamo slovenskih listov, ki pogostokrat pišejo o iPravici, seveda ne vedno iz najbolj poštenih namenov. — Delajmo še naprej, da se Pravica še zboljša in razširi! Urednik. „Dejanje” Izšla je 4. številka revije »Dejanje« s sledečo vsebino: Poziv vsem Slovencem; Bogo Grafenauer: O nasilju; Jože Udovič: Svetla pesem; Denis de Rougemont: O skupnem merilu kulture; dr. France Jenko: Problemi Češkoslovaške; Jože Lampret: Tvarno duhovna struktura župnije Ribnica na Pohorju; Dokumenti: Smrt in laž nad Gerniko; Pregledi: Naloge nove Francije; Izolacija malih držav; Sudetski Nemci; Književna poročila.^ Uprava revije nam je sporočila, da je pripravljena delavcem znižati letno naročnino na 50 din, če se naroči najmanj 5 delavcev skupaj. Delavska tiskarna Poslali smo dopise in prosimo za odgovore: Zore, Kamnik; skupina Vevče; Klavžar. Jesenice, Ipavec, Komenda; Jeršič, Javornik, Pavšič, Zadvor; Rode, Kranj; Sušnik, Kamnik; Sl e v ec, Kamnik. — Odbor. Te dni smo poslali naročnikom »Delavske pravice« pismene opomine ter' priložili položnice, po katerih naj nam nakažejo vsaj del naročnine. Pričakujemo takojšnjega odziva. »Del. pravica<; je neodvisen tednik, tudi finančno! Srečne in vesele velikonočne praznike želi odbornikom, zaupnikom in članom viničarske organizacije, kot tudi vsem ostalim viničarjem načelstvo Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru. 'Ddaoaka SLABILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA PRAVICA Izhaja vsak četrtek popoldne, v primera praznika dan prej. — Uredništvo in uprava Je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 22-1. — Oglasi, reklamacije in naročnina na opravo, Mikloii-fieva cesta 22-1 — Oglasi po ceniku — Telefon 6t. 4948. — Številka čekovnega računa 14.900 Posamezna številka stane 1 din. — Naročnina: za 1 mesec 4 din, za četrt leta to din, za pol leta 80 din, za celo leto 40 din. Naročnina za tuje države na inesoc 7 din, na leto pa 70 din. Odgovorni urednik Peter Lombardo, Ljubljana. Izdaja za konzoroij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadružna tiskarna, Ljubljana, Tjrfieva costa it. 17 (Maks Bleje«) Blagoslovljene velikonočne praznike Vam želijo sledeče tvrdke: RCBCK ANTON J"n"% spl. ključavničarstvo ^ln ur CELJE prevzema vsa v ključavničarsko stroko spadajoča dela ter izdeluje vsako-III vrstne tehtnice Veliko zalogo moških, ženskih in otroških čevljev,posebno trpežne čev-lje za delavce in delavke, priporoča Josip PlevCaK e„i,„ cede, Krnila Petra 26 ToeaciSi! posetite špecerijsko in kolonialno trgovino FILI JANKO CELJE, DEČKOV TRG 4 a IUm ItleU Celje želi vsem cenjenim poset-nikom veselo Veliko noč L. JUNG ER KLOBASIČAR NA DROBNO NA D E B E LO CELJE, PREŠERNOVA 6 mnnuFRKTURH in moon ŠEHTJURC GABRIJEL CEL1E, ELRUN1 TRE 9 FOTO I. KVAS DEČKOV TRG nasproti Narodnega doma Špecerija — železnina Josip Jagodic Gubčeva, Celje, Glavni trg Jltohorjeua knjigarna v Celju podružnica v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (palača Vzajemne zavarovalnice pri glavnem kolodvoru) Nudi vse šolske in pisarniške potrebščine, knjige domačih in tujih založ-ništev po nizkih cenah. Udje družbe So. Mohorja dobe knjige iz njene založbe tudi o Ljubljani po udninskih cenah Vesele velikonočne praznike želi vsem cenjenim odjemalcem modna in ma-nufakturna trgovina A. PETEK Celje, Prešernova ulica Vsi še ne veste, zato se prepričajte in oglejte veliko zalogo razne mode in manufakture pri Valentin Hladin Celje, Prešernova ulica BERNARD GLOBOČNIK, CELJE NATI1A GUBČEVA IN GOSPOSKA UL. ŠTEV. 9 splošno ključavničarstvo, specialna delavnica vseli vrst štedilnikov, kakor tudi železnih konstrukcij. Priporočamo novo otvor jeno delavnico KUHAR MILOŠ SPLOŠNO KLJUČAVNIČARSTVO CELJE, AŠKERČEVA 6 Sprejema vsa v stroko spadajoča dela. Vesele velikonočne praznike želi gostilna Terezijo Gorenjah, Celje splošno kleparstvo, vodovodna inštalacija, naprava strelovodov, kritje streh, zvonikov itd. itd. Celje, Aškerčeva 8 KOLES in nadomestnih delov Popravila koles, šivalnih strojev, gramofonov itd. itd. Henrik Oblik ml. CELJE, OZKA L!LICA ŠT. 3 Beti Pušnik Klinika noguoic — modne — športne — pletenine — entel — ažur — ■Celje, Cankarjeva ulica 4 Razno špecerijsko blago, vsak dan sveža doma pražena kava v Tccutfa Sicše Trgovina z mešanim blagom Celje, lUek&ua cesia 4 Vesele praznike želi gostilno Remic, Mozirje MARIJA TIČAR TRGOVINA Šmorjeto, Rimske topilce Vesele praznike želi PoluCnik fronc, Nazorje .1. KOS G O S T I 1_ N A Lastnik: Murn Albert BOH. BISTRICA ARH VALEHTIN Bohinjska Bistrica Gostilna KOROŠECIOŽE MESARIJA BOHINJSKA BISTRICA JOSIP KIRBIŠ gostilna in mesarija Maribor, Vetrinjska c. 3 Tovariši! Tovarišice! Poslužite se priljubljenih »Mastnak oblek", katere Vam nudijo 3 prednosti: domače delo, vedno lepi kroji in kljub temu ceneno. Samo pri tvrdki IVAN MASTNAK • CEDE • KRAUA PETRA CESTA 5 Blagoslovljene velikonočne praznike želi svojim članom Delavsko Konzumno društvo v Nazorjih registrovana zadruga z omejeno zavezo in podružnica sp. Rečica moDHR treouihr POŽENEL DOMINIK CELTE, ELRUDI TRE ŠTEU. 14 Priporoča se JOSIP Maribor, Aleksandrova c. vsakovrstno špecerijsko blago Gotove obleke, plašče in perilo za moške in ženske najdete največjo izbero po solidnih cenah pri ANTON MACUN v Mariboru, Gosposka ul. 8-10 Za ostanke poseben oddelek. Vsem spoštovanim odjemalcem želim za praznik Vstajenja obilo veselja TEREZIJA ČERNE TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN PARNA PEKARNA DODRUNJE Okrnjna hnmllnlta na Jesenicah obrestuje glose po4 in W Izplačuje vse na željo takoj! Uradne lire od 3.—5. ure popoldne vsak dan v hotelu Ir igla v. GOSTILNA REBERNIK Vesele velikonočne praznike želi vsem delavcem ter se priporoča Rebemlh IMelfl. Narad Anton, čevljar Zaprice 17, pošta Kamnik MEJAČ Mina, KAMNIK sirojno mizarstvo. NaCrll ln informacije brezobvezno Nova kolesa kakor tudi nadomestne dele kupite najugodneje pri Ključavničarstvu ln prodaji Koles Maksim Kosecn e"4 *s Društveni dom 35 Ant. Stergar trgovina z mešanim blagom K a m n i k Birk Josip gostilna priznano dobra vina Kamnik, Mojstrova 15 Vesele velikonočne praznike želi trgovina PRODNIK STAHOVICA BOGATAJ IVAN manufaktura, galanterija in špecerija! Kamnih, Glavni Irg 33 Dobijo sc najboljši čevlji najboljšega izdelka Cerar Ivan, čevljarstvo, Domžale ROMANA LOŽAR, TRGOVINA DOMŽALE JAPELJ FRANČIŠKA, DOMŽALE trafika GOSTILNA PRODNIK Vesele velikonočne praznike in debele pirhe želi vsem delavcem ter se jim za nadaljno naklonjenost in obisk priporoča ProdnlK Viktor. Vesele velikonočne praznike želi vsem delavcem HUMAR ALOJZIJ, ČEVLJAR STAHOVICA ZADRUŽNA TISKARNA 80 Koles in 36 šivalnih strojev prvovrstnih znamk, po zares nizkih cenah naprodaj pri PROMET Ljubljana, nasproti KrUevnlSKe cerkve REG. ZADRUGA Z O. ZAVEZO se prlporoia za tiskanje časopisov, revij in knjig, reklamnih letakov, lepakov, vabil za gledališke odre in koncerte, vizitk, kuvert, tiskovin za organizacije In društva. Vsa dela Izvršuje solidno, hitro In po nizki ceni Teo*tc Stotnic Tvornlca mesnih Izdelkov In velemesarlja Gosposvetska 6, tel. 29-73 Podružnice: Prešernova 4, tel. 22-56 Napoleonov trg, tel. 39-75 LJUBLJANA, TYRŠEVA CESTA 17 • TELEFON 30-67 Zaradi adaptacije v regulacijsko črto smo prisiljeni naše dosedanje trgovske prostore F. I. GORIČAR, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 29 popolnoma izprazniti najkasneje do 30. maja t. 1. Da do tega časa našo zalogo razprodamo, nudimo vse manufakturno blago, konfekcijo, perilo 20% ceneje. Poslužite se te ugodne prilike ter si nabavite svoje oblačilne potrebščine pri nas! mODDR TR60UINR A. KASSra LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. TELEFON Sll V 40-00 trgovina s Špecerijo LJUBLJANA-MOSTE SRAJCE, KRAVATE, BLUZE, ROKAVICE, NOGAVICE EABNIČNIK — NEBOTIČNIK I. F. KRENOS TRGOVINA IN PEKARIJA ZALOG Vsem delavcem in delavkam želim prav vesele velikonočne praznike in se priporočam HAM ANT O IV trgovec, Vevče, D. M. v Polju N. JANČAR IH PEKRRHR ZADVOR PATERNOSTER IDAH mESRRnn Z F) LOS Vesele velikonočne praznike želim |—| vsem delavcem In drugim ^ ter jm vaMm na poset | moje gostilne. Pridite na -L izlete v gostilno Motek Norijo Sp. Gameljne 24 JOŽE GORJUP TRGOVEC D. M. \ POLJU Vsem delavcem in delavkam se toplo priporočava CIRIL IN IVANA GAŠPERLIN VEVČE gostilni ZADVOR Teodor Rabič štampilje in etikete Ljubljana, Miklošičeva cesta Kupujte čevlje in usnjene izdelke pri tvrdki DETELA BOGDAN LJUBLJANA SV. PETRA C. 25 (hotel „Balkan“) Najcenejše perilo Srajce od 15 din naprej, spodnje hlače od 9 din naprej, nogavice, kravate in vsi drugi modni predmeti po najnižjih cenah! — Tovarniška zaloga KREKO Tavčarjeva ulica 3 NE POZABITE, ko obnavljate svojo domove, da kupito najconoje Darve. o^nate in kemične, pralno sltkarsK^lesk^rske^feblmn?0^ IVAN ROZINA (prete „0riCRl“) TEL. 39 25 TYRŠEVA (Dunalska) M Pole8 Schneider &Verovška UNION SVETELE, SOSTRO gostilničar, trgovec in mesar Vsem svojim cenj. odjemalcem vošči vesele velikonočne praznike tvrdka F. M. SCHMITT LJUBLJANA, LINGARJEVA4 pred Škofijo 2 in se najtopleje priporoča za obilen obisk! IVAN JAVORNIK mesarija: Domobranska c,, podr. Wolfova 12 Stojnica: Šolski drevored, Dolenjska cesta št. 7 tol. 27-03, Miklošičeva, palača Vzajemne zavaroval, tel. Bl-57, Rimska c. priporoča za Velikonoč najboljše praško šunke in štajersko perutnino v vsaki količini Vsem delavcem želi vesele praznike MARGON EPIH in se jim prav toplo priporoča Delavstvu in drugim se toplo priporoča ter želi prav vesele praznike PODBREGAR AVGUST „ gostilna; Vič št. 12 '*l Ako hočete res dobro obutev si oglejte zuloge naših trgovin v Kranju in na Jesenicah Lastna delavnica, zato cena res nizka. Priporoča se: FRANC STRNIŠA, KRANJ Priporoča se ANTON MOHOR slaščičarna in medicama Kroid Priporoča se LEKORDR mr. m. RflueH KRHR3 fTlestni trg HLIDŠ- HRANI CVETLICE, ŠOPKI VRTNARSTVO SUŠNIK, KRANJ Za obilen obisk se priporoča čevljarska delavnica PERČIČ - Rupa pri Kranju Pzapocota st intutUjMuzna tcfywuta M. KOKL, KRANJ FPriporoea se JANKO RANT Zabret — Ivan 1 f'j TOVARNA OPEKE 1 IN LESNA j r: INDUSTRIJA L BOBOVK P R 1 KRANJU OB PISARNA KRANJ veletrgovina KRANJ Najboljša namizna bela in rdeča vina, prvovrstna kuhinja In vedno sveže pivo dobite vedno v gostilni pri PIE HI ONTEZARJU Priporočata se Jolc In Francka Drollh. Priporoča se lekarna Priporočata se za nadaljnjo naklonjenost Stanko inj/ida KAPUSIN B U*F F ET • Pl rji #• # pri bv. L rojici Mr. Fr. Savnik ded. Kranj Za ttadaljftfo MddanjtMst st fziftocoča dasucama Franc Šink Kranj Kupujte samo lam, kfer vas podpiralo! PAVEL SEDEJ URRR JESENICE trgovina dvokoles, šival Z • 1 v I • v • idas hiso si družinsko, rabiš kaj za gospodinjstvo, kar pogumno V „KOVINO“ to je kranjsko železnino! Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost gostilna RUČIGAJ MESTNI TRG 3, KRANJ ROZMAN ANGELA strojno pletilstvo Izdeluje različna v to stroko spadajoča dela Obrtniška 24. Jesenlce-ru2lne Priporoča se trgovina Janko Vivoda, Kamnik Glavni trg Klobuki, obleke, perilo in radio aparati že od 2.000'— din STARE 10SIP »m K A n N I K MAJSTROVA ULICA 3 •••• • •••O VIN A RNA GIZEIA ŽIROVNIK restavracija »GRAJSKI DV0R“ Kamnik Avfop&dfetle ,,p, tetici*" KAMNIK £ Avtobusi za izlete in tovorni za prevoz vedno na razpolago ! I Velikonočna prodaja N ©ve cene: Klobuki po din 19’-, 28’-, 38‘-58-— itd. Moške nogavice po din 2-50, 5-50, ?•-, 9‘- itd. Otroške nogavice kratke letne od din 1’-dolge od din 2‘- dalje Damske nogavice: Kratke letne po din 2’-, 3 -, 5'-, 6*-, 7 -, 9-- Dolge navadne po din 5’-, 6'-, 8'-, 1(V- itd. Flor nogavice po din 9--, 12--, 14-- itd. Svilene dam. nogavice svetle barve po din 8’-, 10--, 13--, 19--, 24-- Kombineže od din 25*- dalje Hlačke od din 13’- dalje Kravate po din 5’-, 7'-, 9'- (Ravnokar prispela ogromna pošiljka za Veliko noč) Svilene srajce, maje, perilo, kape itd. HINKO KRANJ pri farni cerkvi Stoj! Ne hodi naprej izložbe in cene si oglej!! Oglašujte v Pravici! KONFEKCIJSKA TRGOVINA ALBIN JAZBEC KRANJ 1. delaveko honsumno društvo Jesenice s svojimi podružnicami: SAVA, JAVORNIK, DOBROVA IN BLED p Vesele velikonočne praznike vsem planincem delavcem želi in se še nadalje priporoča gostilna ERJAUtEK FRAHC, STAHOVICA Vesele velikonočne praznike želi vsem delavcem ter se iim za nadaljnjo naklonjenost in obisk priporoča VRANC LUKAN, KROJAČ O O D 1 C PRI KAMNIKU BITENC IVAN KRANJ, VIDOVDANSKA il a