4-2006
79
slabo, a se je kon~alo lepo. V zgodnjih 
nedeljskih urah se nas je skoraj tri du-
cate ljubiteljev vsega lepega odpravilo 
raziskovat Ziljske Alpe. Z varuhi meja 
nismo imeli te`av, ker smo bili vsi Slo-
venci! Opazovali smo Dobra~ in ure-
jene vasi pod njim. Lepa {iroka cesta 
nas je pripeljala v Zgornjo Belo – Obe-
rvellach. ^as za zajtrk. V trafiki smo 
dobili zemljevid in navodila: »Vrh je le 
za specialiste!« Ker nanj ne vodi cesta, 
je dostop izredno dolg, kar je pozneje 
potrdil tudi kmet na planini: »Vas je 
v enem dnevu ve~, kot bo Avstrijcev 
v vsem letu.« Vijugali smo skozi na-
selje po stari rimski cesti, ob poto~-
S petimi leti se je s star{i in 
sestrami preselil iz rojstnega Pre-
kmurja v Mo{nje na Gorenjskem. 
Bil je zvedav otrok in gore so ga o~-
arale `e v zgodnji mladosti, sprva 
doma~e, nato gore sosednjih de`el 
in na koncu gore vsega sveta. Slu-
`boval je v Merkurju; veselje do 
gora je prena{al na svoje sodelav-
ce in jih kot planinski vodnik vodil 
po doma~ih in tujih gorah, bil pred-
sednik vodni{kega odseka in ~lan 
upravnega odbora pri PD Kri`e. 
Z leti je njegovo `ivljenje postaja-
lo vse tesneje povezano z gorami, 
tako da smo ga poznali kot marljive-
Odsek za varstvo narave in gor-
sko stra`o pri PD Ljubljana Matica 
je pre`et z imenom Slavica Lesica-
Kole{a. Slavi smo jo imenovali. Ta 
odsek je vodila od njegove ustano-
vitve leta 1966 vse do leta 2004, v 
PD Ljubljana Matica pa je bila ak-
tivna od leta 1962, to je polnih 43 
let. Ko je kot na~elnica mladinske-
ga odseka prevzela vodstvo gorske 
stra`e, je nalogo izpolnjevala z vso 
resnostjo. V dejavnost gorske stra-
`e je spadalo varovanje cvetlic in 
`ivali, organizacija ~istilnih akcij, 
{tudijski izleti. Najpomembnej{a 
naloga, ki si jo je Slavi v tem smis-
lu zadala, pa je bilo izobra`evanje. 
Organizirala je vrsto te~ajev z no-
vimi ~lani – tudi iz okoli{kih dru-
{tev. Vsak te~ajnik je moral opra-
viti izpit. Statistika pove, da je pri 
Slavici delalo izpit iz varstva narave 
428 ~lanov iz 47 planinskih dru{tev 
in {ol. Slavi je bila zadol`ena tudi 
za organizacijo ali udele`bo na let-
nih sre~anjih Bratstvo in enotnost 
Jugoslavije, na katerih so sodelova-
la {tevilna planinska dru{tva iz ne-
kdanje dr`ave.
Nekako ob istem ~asu, ko je pre-
vzela vodstvo odseka gorske stra`e, 
se je zaposlila na PD Ljubljana Ma-
tica kot ra~unovodkinja dru{tva in 
bila tako vsestransko seznanjena z vso 
problematiko v dru{tvu. Slavica je bila 
~udovit ~lovek. Svoje delo je opravlja-
la nadvse vestno in natan~no, dru{tvo 
in posebno odsek gorske stra`e pa sta 
bila njeno `ivljenje. Rekli smo, da je 
bila `iv leksikon in je svoje znanje z 
IN MEMORIAM
ku nas je sprejel gozd. Na eni izmed 
teras smo se ~udili majhnim pikicam 
– ko smo stali ob njih, pa so bile veli-
ke hi{e. Vratca, za njimi pa starodavno 
korito. Zadnja teko~a voda; kapljalo je 
pa ves dan, od koder je pa~ lahko. Da, 
kar vro~e je bilo! Planina. Gospodar
je nekaterim prodal zeleni napitek.
Slavica Lesica-Kole{a
1944–2005
veseljem prena{ala na druge. Da je 
bila popolnoma predana dru{tvu in 
planinam, ka`ejo priznanja. Dobila 
je dva srebrna in en zlati znak PZS. 
U`ivala je globoko zaupanje ~lanov 
in tudi pripravnikov za gorske stra-
`arje. Vedno je znala prisluhniti 
~loveku v te`avah, pri ~emer je bil 
njen ~ut za ~loveka neiz~rpen. Vsi, 
ki smo bili z njo kakor koli poveza-
ni, smo njeno globoko ~love~nost 
toplo ob~utili.
Kot bi ~utila, da se bo poslovi-
la, nas je februarja 2005 poklicala 
na sre~anje v prostore dru{tva. Pri-
{li smo v izrednem {tevilu. Vladalo 
je nepopisno dobro razpolo`enje in 
nih~e takrat sploh ni pomislil na to, 
da je zadnji~ z njo. ^eprav je mini-
lo `e nekaj mesecev od njene smrti, 
bi ~lani gorske stra`e radi povedali, 
da smo ji za vse neizmerno hvale-
`ni in da jo bomo obdr`ali v toplem 
spominu. Naj se ta sestavek kon~a 
tako, kakor je na{a Slavi, ponavadi 
s citatom Jo`e ^opa, zaklju~evala 
svoje razgovore: »Pa boglonej, k’ 
smo prjatli.«
Barbara Frlan
[tefan Bukovec
1948–2006
ga markacista, oskrbnika v planinskih 
ko~ah na Golici in Kri{ki gori in pla-
ninskega vodnika. Skrbel je za smero-
kaze ter poti in se udele`eval mnogih 
akcij v Julijskih in Kamni{kih Alpah, 
Karavankah in na Ko~evskem; na Fri-
drih{tajnu je pomagal postaviti pravo 
plezalno smer. Kot in{truktor marka-
cist in ~lan tehni~ne komisije za pota 
pri Planinski zvezi Slovenije je sodelo-
val pri nadelavi najte`jih smeri v na{ih 
gorah. Kot planinski vodnik je tesno 
povezal Planinsko sekcijo Merkurja s 
Planinskim dru{tvom Kri`e in nam je 
bil kot redoljuben mo` jeklen vedno 
za vzor, vedno smo ga lahko poprosi-
li za razlago ali nasvet in ga tudi dobi-
li, ker zanj ni veljalo »ne vem« ali »ne 
morem«. Poleg planinskih aktivnosti 
so njegove dneve zapolnjevali tudi te-
ka{ki, smu~arski in kolesarski ma-
ratoni. In je tre{~ilo kot strela z jas-
nega, [tefan je zbolel … Niti trdna 
volja in `elja po `ivljenju, niti zdrav-
ljenje, niti ljubljena `ivljenjska so-
potnica niso prepre~ili napredova-
nja bolezni in nazadnje …
Planinsko dru{tvo Kri`e
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4579