Poštnma plačana v gotovini. Spediz. in abb, post. II. gt. DEMOKRACIJA Let* II. - Štev. 45 Gorica-Trst, 5. novembra 1948 Uredništvo in uprava: Sorica - Riva Riazzutta i«* Cena: Posamezna štev. L. I Naročnina: Mesečna L. 6 Za inozemstvo mesečno L. 95 PoSt. Sok. rafl, *t. 0-18127 Izhaja vsak petek TRUMAN ZDFET IZVOLJEN Pri volitvah v torek, 2. novembru, je bil za novega državnega poglavarja USA izvoljen dosedanji predsednik Harry S. Truman. To dejstvo je presenetilo njega, njegovo stranko, Združene države 'in ves svet, zakaj vsi so bili trdno prepričani o zmagi republikanskega kandidata Deweya. To zmago so napovedovali vsi ameriški politični strokovnjaki, vsi vodilni listi in časnikarji ter vsi, po navadi skoraj nezmotljivi zavodi ža ugotavljanje javnega mnenja. Poleg predsednika je demokratska stranka dobila tudi večino guvernerjev v posameznih zveznih državah, večino v poslanski zbornici in večino v senatu. Tako bo za prihodnja štiri leta lahko neomejeno gospodarila v vsej Delavstvo s Trumanom 3. Poleg tega je Trumanu \ zvezo in za Atlantski obrambni pakt. Takšno politiko za o-branibo svobode in miru na \ svetu bo izvajala tudi naprej. 5. Če bi bili zmagali repub- \ likanci, bi bilo v ameriško j zbornico in v senat prišlo pomagalo do zmage ameri- \P[ecfi iz°l(fci0T}ist°v- Izola-ško delavstvo. To se je zanj i ^omsti zahtevajo, na, Amen- o predelil o šele tik pred volit- j ka. skrf!1 le zase: m za vami, ko Dewey ni maral ni- za usodo in stisko o- česar jasnega povedati glede ! s Jia. svet(} pa naj se ne me-bodoče republikanske social- m: , ,ar,. bijzojacio- ne politike. Republikanska j lahko delali, bi bilo, da stranka kot zastopnica indu- \ J, ^a]an^ pomoči po strijskega in veleposestniške- j Marshallovem načrtu, sklepu-ga kapitala velja v Združenih ~e vrt,/ Pogodb m drugo. državah za stranko socialnih reakcionarjev. Z nekaj zakoni, ki sta jih sprejela prejšnji republikanski senat in zbornica, so republikanci pokazali, da nameravajo socialne svoboščine in pravice delavstva močno okrniti. Vsi vemo, da sveta samo z negativnim bojem proti komunizmu ne bo moči rešiti. Svetu ie treba dati tudi pravičen socialni To vse bi bilo le voda na mlin sovjetskega imperializma. Slovenski uspeh 6. Za nas Slovence je demokratska zmaga važna v toliko, ker vemo, da imajo a-meriški demokratski politiki več razumevanja za potrebe ostalega sveta in tudi malih narodov, zlasti tistih, ki so danes zasužnjeni za železnim zastorom. To že iz preprostega razlogu, ker so k demokratski volivni zmagi v pitrije, marveč za slovenske na* rodne koristi, za samostojnost Trsta, za demokracijo in podobno. Bolj kakor titovska uradna in javna propaganda dela v tem smislu liha agitacija od človeka do človeka, ki, ne meneč se za partijsko linijo, brenka na vse ti* sto, kar tukajšnji Slovenec rad sliši. 1 se, kar trdi ta propaganda, je laž. Osvobodilna fronta na Tržaškem, ki je samo veja OF z one strani meje, ni nobena narodna, nobena slovenska organizacija. I udi ni Osvobodilna fronta zgolj pomožna organizacija Komunistične partije, kakor UA1S, SAFŽZ in tako dalje. Osvobo* dilna fronta je tukaj kakor na oni strani meje — isto ko komu-nistična partija. Isti so njeni ci* lji, iste njene naloge. Onemu, ki misli, da je ta trdi* nistične partije Jugoslavije boj za nadaljnje poglabljanje enot* nosti Osvobodilne fronte.« »Vso pomoč in skrb moramo posvečati našim zamejnim orga* nizacijam, ki so izpostavljene dvojnemu ognju, in organizacijam ob naših mejah. Stanje na mejah postaja težje — imperialistom u* speva, da ustvarjajo jasno črto ločnico med demokratičnim in imperialističnim svetom.« Zaradi tega sodi Kraigher, da mora biti naloga Osvobodilne fronte tukaj še naprej tista, kas kor je bila v preteklosti, namreč »dosledna, trda, žilava, najnepo* srednejša borba proti anglo-.ameri* škemu imperializmu...« Treba je »...močno utrditi zlasti v Trstu italijansko * slovansko bratstvo, na Goriškem in Koroškem pa po* vezati slovensko nacionalno giba* nje (!) z demokratičnimi silami Italije, oziroma Avstrije in ustva- ..... .... . red- Če bo v USA kot vodilni ameriški domaa in zunanji mu sveta na 0uasti stranka, pomiki. f,j se Z[l f0 zavzema, je treba Neopravičena zaskrbljenost i tem vMeti poroštvo, da A- f^ul„!^./,p0rnagal!j§^s^vi merika nikjer na svetu ne bo { pnsdiencev v USA, to-Po svobodnem svetu je podpirala ali postavljala na ire! nmih' (Y. z}-eznj drža- takšen izid ameriških volitev ■■ oblast skupin, ki o novem so- Vl ^cr naiveč a- vzbudil nekaj zaskrbljenosti. \ cialnem redu ne marajo nič ! mehkih Slovencev, ie bil po Zdelo se je namreč, da je j slišati. štirih letih in proti vsem pri- T m man zadnje čase nekam 1 ■ t../,- u: „brhi e (‘kovanjem izvoljen za gu- nezanesljiv glede dosledne' ameriška zunania nolitika verner^a Frank Lauše, ki je politike do Sovjetov. Od re- i “ da temV?*0*11 Slovem!> To ”am publikanca Veweya so si vsi [demokratska vlada tista ki' daleJorostvo’ da bo nova a-obctali' večje odločnosti in to- j je Ameriko iv ves svet vodila ■ mmsk9 vl“da pri ho-dočem rej tudi hitrejše rešitve spo-* CZTnloiien^u toS 11 rmmu Evrope »Podala ra med Vzhodom in Zahodom, turizmu' Tako bo storila tudi ! ”e samo apetite boIj ail man’ Edini neamerikanci, ki )Sž‘dZ Trumanove zmage odkrito račun z rdečim totalitariz- najbrž delih vesele, so Angležih so se Ve- mom. Valje: Trumanova de- repuh}lkanCl ~ marveč tudi \veya bati zlasti zaradi njego- j mokratska vlada ie bila tista, vlh načrtov o evropski fede-\ki je od 1945 dalje začela a(me\tollko tm~ raciji, ki bi Anglijo bolj ali Sovjetom kazati zobe. Ona je j ln končno pomenijo te manj potisnila z evropske ce-\ odločno podprla Turčijo in \ vo‘itve vemo zmago demo-line kot odločujočo in pogo- Grčijo v njuni obrambi proti \kracije, v kateri se ljudstvo sto zavirajočo silo. sovjetskemu imperializmu: j kljub propagandi, napovedim Toda kakršna koli zaskrb- ona je zasnovala in začela iz- '!l. koristiin posameznih sku-Ijenost glede bodoče ameri- vajati Marshallov načrt, ki \tn11 svobodno odloči, kakor ske svetovne politike, ki jo bo \ pomeni glavno evropsko o- ; se Zl‘l memu prav. vodil predsednik Truman, je hrambo proti komunizmu; o- Skratka — Trumanova neumestna. O tem nam pri- \ na se je v Berlinu in pri zdru- zmaga pri predsedniških vo-čajo naslednja dejstva: Ženih narodih tako uspešno litvah v Združenih držav uh l, Politika vsake velike dr- uprla Sovjetom: ona ie dala k sreči pomeni, da ostane vse zave ima svoje zakone tn svo- Pobudo zc< zahodnoevropsko pri starem, je nujnosti, ki jih tak ali drugačen izid volitev ne more nič spremeniti. To smo videli leta 1945, ko so v Angliji zmagali laburisti in je ves svet pričakoval od njih, da bodo do Sovjetov popustljivi. Današnji svetovni položaj in tev le izraz prepričanja nepo* r'H trdno sodelovanje z iiulijtin-boljšljivih reakcionarjev, ne bo= \ skimi in avstrijskimi komunisti...« mo navajali drugih dokazov kas Osvobodilna fronta v Trstu mo-kor tiste, ki jih nudijo izjave vo- \ ra zdaj iskati vse možnosti, da pomaga najprej »italijanskemu j proletariatu, da se reši zavajanja diteljev OF v zadnjem času. OF = KP Kaj je O F Spor med Titom in Kominfor--pu razpoloženje javnega rnne- I mom ie >’ tržaškem komunizmu lija V USA sta taka. da bo | povzročil nepopravljiv razdor. Iz vsaka stranka morala voditi j enotne fratelanške Komunistične neizprosno politiko do Sovje- partije za Svobodno tržaško o-tov — ali pa se bo V Ameriki ; zemlje so se takoj izločili Halij janski komunisti, ki so na tako priliko že dolgo komaj čakali, ker onemogočila Amerika je volila protikomunistično 2. Amerika je pri teh volil so pač najprej Italijani, šele po= tem komunisti. Poleg tega se je za Kominform, ali v tem primeru, voh volilu protikomunistično, jZ;' pariijo f /cm 2f Tistih pot drug milijon glusov, lU>‘^*ke korist, opredelil tudi s katerimi je Truman zmagal,! le!,k dcl s'ove™k'h komun,stov. gre nu račun levičarskega in f"1 >e ^ko vodstvo ubilo komunističnega kandidata s,eherni osUmtik nan,dne zavesU' Wulhtceu. Walluceu so pre-'ko ,ih ]e pet ,et nairino vzRa,a: rokovali, da bo v demokratskih vrstah dobil vsaj kake tri milijone glasov, dali mu jih niso pa niti milijon. Wallace sum tn Sovjeti so računali, da meni za titovce na STO.-ju hujši udarec in usodnejšo izgubo kakor pa odpad italijanskih komunistov in slovenskih renegalskih internacionalistov. Če ne bo mo-, goče ^obdržati ali znova pridobili teh Slovencev, potem je titovski komunizem tukaj izgubil svoje številčno jedro, izgubil svoje »ljudske množice«. Da bi tak polom svojega gibanju preprečili ter rešili svoje po--ložaje — in svoje glave —so Ra* bič in njegovi začeli udarjati na druge, bolj »narodne« strune „Narodne“ strune Zdaj ne šarijo več s Partijo, bo to komunistično lutko volilo kakih deset' do dvanajst milijonov Amcrikuncev. Takšno število bi pomenilo resno opozicijo, ki bi vezala roke vsakemu odločnemu nastopil proti Sovjetom. Pri zadnjih volitvuh v USA ni bil premagan De\vey, ne- republikanska stranka, marveč' ameriški in svetovni kommtizem ter Sovjeti. ...... to v duhu nemogočega in nenaravnega »bratstva«, ki g„ pozna- marveč hočejo poživiti Osvobo mo pod zasmehijivim imenom j dilno'fronto, o kateri je bilo zad= »fratelanca«. ^ \ njj dve leti na Tržaškem malo Ta razdor je v jarki luči raz-- slišati. Ime Osvobodilne fronte galil vso narodno škodljivost ti-- namreč še marsikateremu tršalov ske komunistične politike v I škemu in primorskemu Slovencu Trstu in na Primorskem. Ob njem zveni prijazneje in sprejemljiveje .sp se razočarali številni nekomue j kakor pa komunistična partija, nistični Slovenci, ki so na zunaj \ zaradi spominov na čase pod tu> bili v titovskem taboru. Zaslepi jo zasedbo med vojno. Ijeni po dolgoletni nasilni propa-. j Tit ovci zdaj skušajo Osvobodil- 19. oktobra je bila v Ljubljani seja plenuma glavnega odbora OF Slo\’enije, to je, vrhovnega vodstva OF za republiko Slovenc ni jo, Trst, Primorsko in Koroško. Na seji «o sprejeli resolucijo, ki takoj v začetku uradno trdi, da je Osvobodilna fronta isto ko ko: munistična partija, ko pravi: »Plenum glavnega odbora O-svoboditae fronte Slovenije izra* ža popolno zaupanje in neomajno vdanost članstva Osvobodilne fronte Centralnemu komiteju Ko--mnnistične partije Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu in izjavs Ija, da bo Osvobodilna fronta tu--di v bodoče vložila vse sile za izpolnitev nalog, ki jih pred delovno ljudstvo Jugoslavije pot slavij a program Komunistične partije Jugoslavije.« Program komunistične partije bo torej izvajala ne partija, mars več Osvobodilna fronta. Kaj je OF potemtakem drugega ko partija? Resolucija pravi dalje: ».Xobene klevete ne morejo ovreči dejstva, da je Osvobodilno fronto ustvarila Komunistična partija, da je imela Komunistična partija od vsega začetka... v njej nesporno in vidno vodilno mesto.« Aa isti seji je govoril član taj: ništva OF, notranji minister in poglavar OZNE za Slovenijo, Bo? ris Kraigher. Razpravljat je o po* litičnih nalogah Osvobodilne fronte v Sloveniji ter v Trstu, na Primorskem in na Koroškem. De* jal je med drugim: »Sklepi in ugotovitve F. kongresa Komunistične partije Jugoslavije in njihov pomen za razvoj in delo Osvobodilne fronte... morajo predstavljati glavno vse: bino razpravljanja na zasedanju plenuma (Slavnega odbora OF...« ker je Komunistična partija »splošno priznana, vodeča sila, ij niciator, ideolog in organizator vsega družbenega življenja v nos vi Jugoslaviji... Ta nalaga... orga-nizacijam Osvobodilne fronte do: ločene naloge.« »Popolnoma jasno je, da bi O: svobodilna fronta ne uspevala do danes, če ne bi našla y komuni* v Romunijo, kakor SO tO U- stični partiji svoje vodilne sile.« hradno objavili, temveč da ie Kdor vidi v Osvobodilni fronti j padel J<0t Žrtev zarote, ki jo kaj drugega kakor Komunistično ; je organiziral notranji lllilli- v buržuazni nacionalizem...«, ker je od dela Osvobodilne fronte v Trstu in drugod odvisno, da »na* še meje postajajo toliko bolj že* lezna zavesa med Zapadom in Vzhodom, kolikor enotnejše so pozicije demokratičnega tabora neposredno za našimi mejami«. Skratka, naloga Osvobodilne fronte v J rstu, na Primorskem in na Koroškem je, da bodi OF peta kolona Komunistične partije Ju* goslavije, da pomaga postavljati železno zaveso med razdeljeni slovenski narod in da vse svoje sile posveti utrjevanju protina* todnega ini ernacionalističnega »bratstva«. Babiču so ta navodila sporočili že dva dni prej. Zato je na kon--ferenci svoje Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje dal tudi on sprejeti resolucijo, ki kot glavna cilja postavlja boj proti Sloven* ski demokratski zvezi — to je, boj proti Slovencem, v današnjem času in v današnjih razmerah! — ter neutrudno utrjevanje »slovansko * italijanskega bratstva«. Kdor je na Tržaškem Osvobo* dilni fronti enkrat nasedel, mi* sleč, da je kaj drugega kakor Ko* munistična partija, ima tukaj na razpolago uradna opozorila nje* nih voditeljev, naj tega ne stori več, če noče pomagati k nadalj* nji nesreči in morda k uničenju lastnega naroda! Obtožba proti Titu Bivši prvi svetnik jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti Brankov ie objavil članek, v katerem trdi, da so jugoslovanski zapori prena-poljnjeni s komunisti in da se morajo tisti člani, ki ne soglašajo s sedanjo politiko jugoslovanske partije, zatekati k tajnemu delovanju, kakor v časili bivše jugoslovanske monarhije. V članku, ki je izšel v glasilu madžarske delavske stranke »Szabad Nep« Brankov nadalje trdi, da generala Arsa Jovanoviča niso ubili tedaj, ko ie skušal pobegniti gandi ali po strahu so namreč v titovstvu videli edino poroštvo za uresničenje svojih narodnih te* žen j. Razočaranje teh Slovencev po* no fronto prikazovati kot ne* kakšno slovensko narodno orga* nizacijo, ki se ne bori za komuni* zem, inlernacionalizem in druge malo •simpatične totalitarne sle; partijo, služi reakciji, je izjavil Kraigher, ko je poudaril io--le: »Znano je, da je reakcija pred časom pod parolo „smo za Osvobodilno fronto, smo za program Osvobodilne fronte, sa* mo brez komunistov” skušala razbijati enotnost tn udarno silo Osvobodilne fronte... S te sirar ni pomeni torej program Komu* ster Rankovič. Brankov, ki je odstopil z drugimi šestimi zastopniki jugoslovanskega poslaništva v Budimpešti v znak solidarnor sli s Kominforinom, nadalje trdi, da jugoslovanske oblasti skušajo zanesti razdor tudi \ druge'komunistične partije po Evropi. Od srede do srede 28. OKTOBRA : Francoske o* blasti so izgnale 52 tujih delav* cev, ki so hujskali na stavko, mnogo drugih pa postavile pred sodišče. — Pri Združenih narodih so sklenili ustanoviti komisijo, ki bo zbirala in objavila vse podat* ke o slanju oborožitve na svetu. Zahodno evropska zveza naj bi v najkrajšem času postavila na no* ge SO divizij, ki bi jih morala o* borožiti Amerika, določa načrt skupnega vrhovnega poveljstva. Običajni vsakoletni vojaški upor v južnoameriški državi Peru. Rudarska stavka v Franciji zlomljena, stavkajoči se vračajo na delo. — Stalin je dal sovjet> skemu listu »Pravdi« izjavo, >-• kateri dolži zahodne sile hujska* n ja na vojno ter zvrača nanje od* govornost za berlinsko krizo. — Jugoslovani, ki študirajo na dr* žavne stroške na Poljskem, so javno obsodili Tita in njegov ko* munizpm — Kanadska vlada spo* roča, da je pripravljena začeti pogajanja za sklenitev obrambne pogodbe med državami, ki leže ob Atlantskem morju. Slavka francoskih rudarjev je zadnji ko. vnunistični poskus, da bi onemo* gočili izvedbo Marshallovega na* črta, javlja upravnik Marshallo* v ega načrta Hoffman. 29. OKTOBRA: Iri milijone evropskih delavcev je pripravlje* nih iti čez morje, pravi poročilo mednarodnega urada za delo. — meriška vojska in letalstvo bo* s tu s podporo ameriške industrij* ske sile ter tajnega orožja ostali v Nemčiji, dokler se Evropa ne bo sama sposobna braniti, pravi razglas ameriškega vrhovnega po* veljstva v Berlinu. — Nov spo* pad med Grki in titovci ob ju* goslovaiTiki meji. — Amerikanci /bvračajo Stalinovo izjavo o kriv* di za krizo v Berlinu kot nere* snično. — Ameriška letala so da* nes izvedla 10.000. polet v Berlin. Poljski in češki zastopnik pri Združenih narodih izjavljata, da podložniške države nujno potre* bujejo zahodnih posojil za obno* vo svoje trgovine s svobodnim svetom. — Ameriški zunanji mi* nister Marshall je nenadno odpo* toval >■ London. — Uvedba vojne* ga stanja po vsej Grčiji. — Angleško zunanje ministrstvo u* radrto zavrača Stalinove trditve. — Madžarske oblasti so začele preganjati zastopnike Titovega tiska v Budimpešti. >— V Angliji so objavili zakonski načrt o po-državljenju jeklarske industrije. 30. OKTOBRA : Skoda zaradi rudarske stavke v Franciji znaša 19 milijonov dolarjev. — Mad* žarska vlada je zavrnila Titovo zahtevo, da bi izročila tiste člane jugoslovanskega poslaništva v lin* dimpešti, ki obsoja Tita in nje* gove najbližje sodelavce kot »iz* dajalsko kliko«. — Francoska v la s da je sklenila odslovili pse komu* niste iz državnih služb in iz voj* ske. — Titov »ljudski poslanec« Dudaš iz Subotice je pobegnil na Madžarsko. — Kitajski komunisti so vdrli v Mukden, zadnjo nacio* nalistično postojanko v Mandžu* fiji. Za »profesorja demokra* cije«, ki divjaško žali in napada Organizacijo združenih. narodov, je filipinski zastopnik oz.načil Ti* tovega delegata Beblerja. — Fran* cija, Anglija, Kitajska in Ameri* ka piova zahtevajo, naj grške so* sede takoj ustavijo vso pomoč razbojniškemu poglavarju Mar* kousu. 31. OKTOBRA : Avstrijsko ljudstvo bo napelo vse sile. da prepreči, da bi komunisti spre* Od srede _____________do srede menili Avstrijo v »ljudsko demo= krači jo«. -- Argentina spet pred: laga sprejem Španije v Združene narode. _ Zahodni zavezniki bo* do ob podpori vseh svobodnih držav uredili tudi berlinsko v pr a: sanje, je govoril ameriški zastop: nik pri OZN, Jessup. — Nemška industrija na angloameriškem po« dročju izdeluje danes* že 70 "u, tistega, kar je izdelovala leta 1936, ponekod pa celo več ka: kor tedaj. - Belgija, Holandija in Luksemburg bodo s 7. novem* brom odpravile karte za kruh in nekatera druga živila. — V Buka« rešti so obsodili na dolgo prisilno delo 12 članov protikomunističn' ga odporniškega gibanja. — P nemške Enotne socialističn /nunistične) stranke, 7 pobegnil k Angležem. PZljjrisvlja 'zakon, s skušala omejiti kr v svoji vojski, iz tujine bod prosti Kih davščin in carine. I Per’uju je prevzei oblast vodja upsy nikov, general Odria, ki zah: irjva odločnejši nastop proti levi: čarskim prevratnikom. . — Oba predsedniška kandidata v USA, Truman in Dewey, sta v zaključ: nih votivnih govorih poudarjala, da je cilj USA utrditev miru, oja: čenje Združenih narodov in med: narodno sodelovanje. — Sovjetski vojaki so na Dunaju s puškinimi kopiti ubili člana ameriškega po: slaništva, Rossa. Odgovor fašističnemu tisku ga konja v vrstah naivnih, p«)-1 nanje' angleškega zunanjega j foga naše politike bi morala gresiv.no usmerjenih Slovencev- j ministra z nemškimi generali, 1 zdaj biti ta-da bi naredili križ In danes!? »Lavoratore« je danes 1 |y, sestavljajo v Titovi Jugoslaviji vodilno plast neizobraženi, lohati udrihači, ki so z orožjem prišli do oblasti in je zdaj ne ma= rajo več jdati iz rok. Y tem so po* dohni nekdanjim janičarjem v Turčiji, le s to razliko, da so Ti* tovi janičarji rojeni v Jugoslaviji m da lastno deželo drže z orož* jem v šahu. Treba je videti te mlade do* mišHflvee, te stotnike in majorje, ( ki m)- še pred kratkim varovali koze na paši. še danes vam 6 svo* j;mi zlatimi naramnicami polega* jo v barih po stolih, ko da leže ua skalah vrh gorskih obronkov. I i ljudje danes tvorijo jedro Titovo partije, ki je od 20.000 ile= galeev v letu 1941 narasla na več ko pol milijona članov. t Ne le za korita Danes so ti vojščaki na odločil* nih mestih v upravi in v gospo* darstvu. Iz njihovih vrst izhaja častniški zbor in vse tisto, kar i* ma danes v Jugoslaviji pravico, da živi v lepih stanovanjih in da zadosti je. kaj je tem ljudem mar raznih fmes v razlaganju in uveljavlja* nju marksističnega dlakocepstva! Zanje je odločilen mož, 'ki jim je da! ©osebne pravice in ki jim zdaj nudi poroštvo, da bodo te pravice tudi obdržali. . Titova moč leži danes v neinte* ligentnem in nekritičnem značaju njegovega ožjega spremstva. Kaj* ti ti ljudje, ki so okusili, kako sladka je oblast in z njo zvezani užitki, drže to oblast s trdno pestjo. Strah, strah... Pač pa človek v današnji Jugo* slavi ji na »vsak (korak ugotavlja, kako so ljudje preplašeni. To zla* sti pri mladini. Mladi ljudje u» molknejo takoj, ako jim zastaviš tudi najbolj nedolžno vprašanje, ki le malo diši po politiki. -Med starejšim rodom, zlasti mod izobraženci, pa dobite ljudi, ki vam na C£»ti zmerjajo in za* bavljajo in sicer tako odkrito in tako neprevidno, da še tujca zona obletava Kako tudi >ne — vsak dar berete o hudih .kaznih in dol* goietnem prisilnem delu, s kate* rim »ljudska« sodišča kaznujejo vča>?h že eno' samo (jpombo. Nezadovoljstvo Policijski pritisk je v Jugosla* viji danes tolikšen, da ubija vse snvpatije do režima in voljo do del* celo pri tistih, ki bi bili si« cer voljni pomagati pri industria« liza Julijski krajini, ki sta mu dve strašni svetovni vojni skoro izpodrezale njegove življenjske korenine. Zlasti si je nadela častno nalogo, da mu zopet pribori avtonomne pravice, ki jih je nekoč užival v sklopu nekdanjih avstrijskih dežel in mu na la način zagotovi njegovo bodočnost. V okvir te borbe spadajo tudi nedeljske občinske volitve v Gorici. Ker je pri njih Slov. dem. zveza nastopila samostojno, je doživela svoj ognjeni krst. Razmere, v katerih mi de- j mokratični Slovenci živimo tu v Italiji, niso rožnate, zato tudi pogoji, pod katerimi smo morali voditi svojo borbo, niso bili lahki. Stisnjeni smo med dva mlinska kamna, ki bi nas rada zmlela. Na eni strani nestrpljivi italijanski šovinizem, na drugi pa rdeči totalitarizem. Prvi se zgraža nad našo zahtevo po narodni avtonomiji. nam odreka pravico do dvojezičnosti v naših rodnih krajih, hujska proti slovenskemu šolstvu, nas podi iz goriškega občinskega sveta in pravi, da se bodo italijanski patrioti obrnili v grobu, če bodo prišli Slovenci v go-riško občinsko hišo itd. Drugi nas psuje z izdajalci, ameriškimi hlapci, grozi in strahuje vse, ki se hočejo otresti njegovega pritiska ter brezvestno izžema vse nesrečneže, katerim je sedel za vrat. Po vrhu vsega. imata pa še oba naša nasprotnika podrobno izveden(* politične organisti d je, vse polno najetih agitatorjev. bogatja denarna sredstva in oblast ljudi, ki sedijo pri koritih. Ako vse to upoštevamo, potem moramo biti z izidom nedeljskih volitev kar zadovoljni. Pri svojem prvem nastopu smo kljub težkemu navalu z desne in leve zbrali okrog svojega prapora lepo število zavednih pristašev, ki se niso dali oplci-šiti ne od terorja, ne od klevetanja brezobzirnih nasprotnikov. Ti naši somišljeniki bodo tvorili trdo živo. kleno jedro za naše bodoče delo. Nismo prijatelji prostaških manir, zato bi o početju naših nasprotnikov najraje molčali. Vendar se nam zdi potrebno, da nalijemo javnosti čiste vode. Zato zaključujemo to žalostno poglavje z dvemi primeri, ki naj ovekovečijo postopanje klevetnikov. Italijanska novofašistična mladinska organizacija A.G.I. (Associazione Giovanile Ita-liana) je za volitve v Gorici nabila po vseh zidovih velike lepake, na katerih je pisalo: »Kdor ne voli (za italijanske šovinistične stranke, seveda), voli: 1. za sprejem Slovencev v urade 2. za dvojezičnost 3. za slovenske občinske uprave.« 4. za priključitev Gorice k Jugoslaviji.« Preprečiti te nezaslišane krivice nad človeštvom — to je torej naloga nove rimske demokracije v Julijski krajini. Kajti, kakor trdi »Giornale di Trieste«, je ta pokrajina »najbolj nežno občutljivi del Italije, ki plemenito zastopa koristi domovine in vsega omikanega sveta...« »Primorski dnevnik« od 31. okt. je priobčil sledečo notico: »Lipova vejica in SDZ. — Lipova vejica je bila po prvi vojni volivni znak. s katerim so šli v borbo za svoje pravice napredni demokratični Slovenci. V tistih časih se je proti tej napredni skupini najbolj besno zaganjala klika, kateri so pripudali ljudje, ki so si sedaj prilastili isti znak zato, da bi laže varali slovensko ljudstvo.« Vsa notica je padla laži. Po prvi svetovni vojni je bila lipa skupni znak vseh Slovencev v Julijski krajini, ki so bili tudi vedno izvoljeni na skupni listi, in sicer prvič: dr. Wilfan, Šček, dr. Podgornik, Lavrenčič in dr. Vratovič; drugič: dr. Wilfan in dr. Besednjak. Obakrat so bili proti lipovi vejici komunisti, pri katerih sta na skupni listi kandidirala Jože Srebrnič iz Solkana in Italijan Tuntar. Vgoriškem občinskem svetu dva zastopnika Slov. dem. zveze Slovenska demokratska zveza, ki je pri občinskih volitvah v Gorici nastopila z znakom lipove vejice, je dobila 1122 glasov. V občinski svet sta izvoljena naša zastopnika: Polde Kemperle in Rudi Bratuž. Prerokovanje o izidu volitev je bilo za nas ugodnejše, kot končni izid. Mnogi so bili uverjeni, da bo SDZ že pri svojem prvem nastopu v tekmi z nasprotniki, komunističnimi sopotniki, prevladala. Zgodilo pa se je, da so oni dobili 884 glasov več kot mi in štiri zastopnike. Mi smo z izidom volitev v bistvu zadovoljni. Prvič: v goriškem občinskem svetu imamo slovenske zastopnike in, drugič: Slovenska demokratska zveza ima v sami go-riški občini gotovih, resnih in odločnih 1122 volivcev, na katere se lahko vsak čas zanese in z njimi računa. Zato gremo naprej s ponosom in zadoščenjem. Goriški Slovenci, ki smo ustvarili svojo protikomunistično organizacijo, smo v tekmi s svojimi nasprotniki, ki razpolagajo z ogromnimi sredstvi in velikim številom aktivistov, po prilično enem samem letu političnega udejstvovanja, brez sredstev in aktivistov, dosegli uspeh, ki ga je treba upoštevati in uvaževati. K izidu nedeljskih volitev moramo beležiti sledeče: Našo organizacijo ie treba še izpopolniti. Ljudje so še pod vtisom terorja in zlasti v okoliških slovenskih krajih leži strah ko težka mora na srcih našega življa. Bojijo se domačih rdečih nasilnežev, ki jim žugajo, da jim vzamejo dvola-stniško obmejno karto, če ne bodo z njimi. Ne upajo še javno izpričati svojega demokratičnega prepričanja in verjamejo, da jih nekdo vendarle vidi tudi kadar glasujejo. Zato moramo biti posebno veseli tistih*par sto glasov, ki smo jih v teh krajih dobili. Ravno s temi glasovi smo prebili led in začeli rušiti zidovje rdečih trdnjav. Ravno ti glasovi dokazujejo, da mi pridobivamo in naši nasprotniki izgubljajo. Počasi in gotovo! Štandrež, Podgora, Pevma, Oslavje in Sentma-ver, le pogumno naprej! Velik vzrok nezadostnega uspeha tiči tudi v dejstvu, da so mnogi slovenski volivci dali glas italijanskim demokristjanom, ker so bili zapeljani od njihovega - znaka, ki je bil na glasovnici ravho tik našega in jim je bil znan od volitev v aprilu, ko je šla glavna propaganda za tem, da bi komunisti ne dobili večine. In končno še: vse italijanske stranke so se divje zaganjale proti Slovencem in na ta način plašile naše volivce. Ob navzočnosti policije so italijanski govorniki grmeli proti goriškim Slovencem in pokrili zidove z lepaki, ki so prikazovali Slovence kot največje sovražnike I-talije. Tako je goriška policija še v nedeljo, prav na dan volitev, dovolila Italijanom volivno propagando z zvočniki. ki so do pozne ure zve-! čer kričali, naj gredo volivci SPOMENICA Slov* demokratske zveze za STO Varnostnemu svetu Združ. narodov 8. Finančna in gospodarska uprava. Politične posledice tega pomanjkanja sodelovanja vseh delov naroda, ali vsaj njegovih pozitivnih konstruktivnih elementov, in pomanjkanje notranje kritike v teh vrhovnih upravnih telesih so razvidne tudi iz velikega finančnega primanjkljaja STO-ja. General Airey v svojem poročilu ne ■ razglablja o pravih vzrokih tega primanjkljaja. SDZ meni, da je eden izmed glavnih vzrokov posebno preobremenjenost sedanje uprave STO-ja z ogromnim personalnim aparatom. , STO ima še vedno vse tiste organe, kakršne je imel za časa Italije, ko je bil 'Prst središče Julijske Krajine in se je iz njega upravljalo ozemlje več kot en milijon ljudi, dočim je danes na anglo - ameriškem področju komaj ena tretjina (I/a) prejšnjega prebivalstva. V teh uradih so v teku vojne in posebno v zadnjih povojnih letih dodatno namestili še veliko število ljudi. Uradništvo tržaške občine je n. pr. v letih 1946-47 narastfo od 700 na 5000 oseb in to brez kakršne koli resnične potrebe. Vsi ti ljudje'so še danes, na svojih mestih. ZVU ni izvedla nikake upravne reforme, kar bi morala že iz zgolj finančnih, če že ne političnih razlogov. Vsi taki ukrepi bi namreč naleteli na nasprotovanje tistih enostransko usmerjenih odborov, katere je ustvarila ZVU. V svojem finančnem poročilu je general T. S. Airey objavil, jia ifinančni primanjkljaj za prvi semester ni znašal 15, ampak samo 10.7 milijard lir, kar bi pomenilo letni primanjkljaj 21.5 milijard, na mesto 30 milijard, ki so bile predvidene. Med semestraluimi stroški pa je vštetih 6 milijard za izredna dela in gradnje ter 2 milijardi za podpore tržaškim industrijam. Gre tedaj za 8 milijard izrednih izdatkov, ki jih je povzročila vojna škoda in njene posledice, ne pa za redne stroške, tako da se semestralna zguba rednega finančnega obrata zniža na 2.5 milijardi polletno, ali na 5 milijard letno. Pri tem je treba upoštevati, da živi v Trstu okoli 3000 železničarjev. Ni mogoče podcenjevati, da obremenjujejo državni preračun s približno I milijardo lir letno. Dalje prejema v Trstu okoli 30 tisoč ljudi podporo za brezposelne, četudi je del teh ljudi zaposlenih. Drugi nimajo pravice do podnore, ker niso po poklicu uslužbenci, tretji pa nimajo pravice do podpore, ker niso tržaški, ampak le ital. državljani. Ako bi bila ZVU izvedla personalno reformo in odpustila vse nepotrebno uradništvo po raznih državnih in občinskih uradih, ki po veliki večini nima niti tržaškega državljanstva, in ako bi bila uvedla strožji nadzor nad brezposelnimi, bi postal primanjkljaj problematičen in finančno stanje Trsta bi ne bilo več eden izmed glavnih razlogov za proglasitev njegove življenjske nezmožnosti. ZVU je končno spravila Trst v popolno gospodarsko odvisnost od Italije v odkritem nasprotju s čl. 21. točka 4 stalnega statuta, ki se glasi: »Vsaka gospodarska zveza ali asociacija izključnega značaja s katero koli državo je nezdružljiva s Statutom STO-ja«. Temu nasproti je ZVU prepustila Italiji sklepanje trgovskih pogodb s tujino, tako da je vsa zunanja trgovina Trsta odvisna 'od milosti in nemilosti Italije, ki prepušča del svojih kontingentov Trstu in daje tržaškim tvrdkam dovoljenja za uvoz in izvoz v tujino. Ta gospodarska odvisnost gre tako daleč, da ima Italija besedo celo pri zviševanju in zniževanju davkov, ki so zaukazani tržaškemu prebivalstvu. S to politiko pospešuje ZVU tiste težnje, ki zagovarjajo odstop STO Italiji, na drugi strani pa toži, da ni med tržaškimi prebivalci tržaške državne zavesti, kar pa ni v skladu z dejstvom, da je celokupno slovensko in lirvatsko prebivalstvo in velik del italijanskega življa za brezkompromisno ohranitev STO-ja. SDZ priznava ter spoštuje pravice in težnje Italijanov do svobodnega narodnega razvoja. Ne čudi se in razumljivo ji je tudi njihovo odbijajoče stališče do neoporečnih pravic Slovencev. To so običajni pojavi y krajih, kjer ie en narod s pomočjo vladajočega režima desetletja držal drugega v politični in gospodarski odvisnosti. Toda nenaravno in nerazumljivo je, da je postala praktični zaščitnik tega hotenja Zavezniška vojaška uprava, katere glavna 1 9 naloga bi morala biti, da pomirjevalno vpliva na poedine narodnostne skupine na STO-ju, ne pa da izvaja zapostav- Rdeči panteon KRPA N Slavna moderna! Neslavno umrla jel CANKAR Laž zgodovinska jo v krvi zatrla jel Slan estet je pogrebu pozvanjajo, »ljudsko« umetnost z ukazom oznanjajo! KRPAN Kdo je imel po strani klobuk?... CANKAR Kas treh obremenjena slava! KRPA N Partiji žvižgaš, petletke čuk? CANKAR Kdor peti ne sme, požvižgava! KRPAN Jaz pomnim tisto pesem o grobovih. Kot nenasitna žrela tulijo... CANKAR Molči mogočna pesem ta v okovih in le telički žalno bulijol KRPAN Zakaj je padel Narte Velikonja, pod kroglami se zgrudil Nagode? Mladostni Črtomir! Čemu ta gonja je goltala in golta tisoče? CANKAR Čemu?... To je slovenstva bolečina! Kjer ni značaja, vstane Kajnov sin, da vse je partija, nič domovina, drhal brezbožna več kot domačini KRPAN Postavil jaz za pravdo bi veiala... CANKAR ... za plen rdeči jrh razpenjajo in za oblast, da čreda ne bi vstala, nad narodom vsak gnus počenjajo! KRPAN V teh časih, Cankar, kaj je dolg poeta? Sme hvaliti zločin, požig, umor, udinjati se stranki breg poleta, pozabiti svoj kordiljerski vzor? CANKAR Naj sodim loncu, ki prestal ni žara peči lončarske in ga je lončar ‘'nagnal med črepe, če na leta stara pripne ga na zastavo janičar? KRPA N In drugi? Vsi podlegli kugi? CANKAR Tu prebiraj zoprnije, tiinajsterih litanije! Cankar položi na mizo velik popisan list. Krpan vzame in bere počasi imena trinajsterih slovenskih književnikov ter njih karakteristike. Prvi Umetnost brez značaja črte preme utrinek kaosa je brez jasnin. saj sije Dionizu lepo vreme šele iz Apolonovih višin! Jaz, pesniški navadnik, se zavedam, da brez značaja strežem le besedam. Drugi Krtu podobno je v naš^doline dve, tri navzdignil sijajne krtine, rekli smo: Krt! — a bil |je voluhar, ki izpodjeda nam korenine. Rod je voluharjev brez domovine. T r e t j i Povesti njegove smo radi brali, preproste osnove občudovali. Smo odpustili rdeče mu nitke, vse misli plitke, če je zazehal in v njem prenehal začetnik biti umetnik! Ali odkar je njegova duša krvava in je sokriv za mnoga vešala, ne bi pisateljske roke oprala ne Soča ne Sava — ne Mura ne Drava! Četrti Uh, dožupanil je stari spletkar. Megere naše rdeči glavar, župunoval je kot slab literat, Nagode je za\’pil: Literarna svojati In zdaj, ko ni 'več nikoli župan, in Dflaj, kadar gre iz krčme pijan, obupno v temno noč kriči: »Rešitelj Jefte naj živi!« Peti Kdo nezamuden jermen transmisije v mlinčku skromne poezije kaj hitro prepelje ali na meščansko vabo ali za rdečo rabo, da merico sebi namelje? Šesti Tu ima cel harem idej, sedaj je rdečo povabil in ker je nezmožen kakor poprej, jo kmalu bo zopet pozabil! Ijanje manjšine na račun večine. Demokratski Slovenci in Hrvati STO-ja posebno po zadnjih poročilih ZVU Varnostnemu svetu ne morejo več molče prenašati niti priznavati takega delovanja ZVU, ne da bi dvignili svoj glas in opozorili Varnostni svet na krivice, ki se jim gode. ///. Uprava jugoslovanskega področja. Z mirovno pogodbo z Italijo je bil del STO-ja še nadalje prepuščen v začasno upravo jugoslovanski armadi. S tem je bila kot začasna upraviteljica na STO-ju priznana tudi ena izmed držav, ki se je neposredno potegovala za njegovo posest. Kot taka je jugoslovanska uprava že prej, še bolj pa po uveljavljenju italijanske mirovne pogodbe, napravila vse, kar je bilo v njeni moči, da prilagodi pravno m ekonomsko strukturo zaupanega ji dela STO-ja čimbolj svoji državni ureditvi. Pri tem delu ni spoštovala čl. 10 instrumenta o začasnem režimu k mirovni pogodbi z Italijo, ki določa, da ostanejo dosedanji zakoni v veljavi vše dotlej, dokler jih ne bo guverner v soglasju z večino začasne zbornice spremenil, temveč je velik del obstoječih zakonov temljito izpremenila. (Se nadaljuje) italijanskega državljanstva, naj si fm dai<> izstaviti na županstvu potr« : dilo, da so optirali. To potrdilo ____________________^_______; naj nesejo na prefekturo, da po« Občinske volitve v Gorici glasovat, da ne postane Gorica slovenska. Ko smo se o-brnili na policijo in protestu rali proti tej propagandi, ki id zakon na dan volitev prepoveduje, nam je gospod kve-stor obljubil, da io bo takoj prepovedal. Tega pa ni storil in »obljubo« je dal le, ker smo mu rekli, da gremo pa še mi po mestu z zvočnikom na avtomobilu. Trikrat smo na policiji protestirali, pa nismo nič opravili. Ko smo od navzočih policistov zahtevali, naj nastopijo, so nam odgovorili: saj nimamo navodil! Ob petih popoldne so se vrgla še krdela priganjačev po stanovanjih in pričela goniti volivce na volišča z besedami: »Kdor ne gre volit, ni I-talijan«. Upamo in želimo, da bo vsaj v občinskem svetit razpoloženje proti Slovencem bolj strpno in človeško kot je bilo v času volivnega boja, ko so se demokristjani združili celo z organizacijo MSI (o kateri je tudi »Lunedi« pisal, da je fašistična) in izdali lepak proti Slovencem. Čestitamo g. Kemperle in g. Bratužu k izvolitvi in jima želimo mnogo uspeha pri delu, ki ju čaka za blagor vseh občanov, zlasti pa Slovencev. Volivni izidi svarijo Štandrež, 4. 1 !■ 48 Uradni podatki o votivnih izi* dih na obeh voliščih v naši vasi so taki, da ene svarijo, drugo pa obtožujejo, h ni in drugi sl o ven« sko govoreči domačini hi morali resno pomisliti, kam po tej poti. Izidi svarijo somišljenike SDZ in jih vprašujejo, ali so res naredili vso svojo dolžnost za časa voliv* nih priprav. Ni li morda treba pripisati zlasti izostalemu vol iv ne« mu shodu nepoučenost ljudi, ki so očtvidno v precejšnjem številu volili ščit s križem kakor pri dr* žavnih volitvah. Sicer človek res ne ve, odkod kar 157 volivcev šči* ta s križem pri še drugih 106 gla« sovih v prid italijanskim desni« carskim strankam. Saj ni v naši vasi niti zdaleka toliko volivcev it. porekla. Ako dodamo še 157 volivcev, ki sploh niso šli na vo* lišče in 26 neveljavnih glasov na obeh sedežih, moramo res ugoto« viti neverjetno površnost in ne« poučenost. In vendar bi naši ljudje lahko kaj več vedeli in razumeli tudi kar se tiče volitev, ako bi le kaj čitali. Saj je politično glasilo »Demokracija« dovolj in jasno pisalo in »Slov. Primorec« tudj ni molčal. A kaj. pri nas je mnogo ljudi, ki ne marajo komunizma, a so preplašni, da bi javno poka« zali svoje politično prepričanje z naročilom lista. Za druge Slovence v vasi po« meni volivni izid obtožbo, ki bi dosedanje dvomljivce morala le izučiti. Ali ni onih 95 volivcev KPI njihovih bivših pripadnikov? j Setev gre v klasje, tovariši fron« taši! Spričo izida volitev v prid KPI i v naši vasi, bi moral vsak doseda« I nji pripadnik DFS spoznati, da deblo DFS, ki je pognalo take di« ; v je mladike, ni pravo in da se mora vcepiti v žlahtno lipo SDZ, ki ni nikoli pognala takih i/.rod« : kov —• odpadnikov svojega na« roda! Kljub vsemu je naša SDZ le na« stopila in mjeni skupni glasovi v številu 1122 — v primeri z 2006 frontaškimi, ki so plod večletne« i ga ofarskega in sedaj frontaškega : delovanja predstavljajo razvese« j Ijivo dejstvo, in' dva zastopnika • SDZ na občini sta lepa pridobitev. Zato pa le na dan z javnimi se« ' stanki SDZ in s podrobnejšim or« ganizacijskim delom, z naročilom »Demokracije« in otvoritvijo strankinega sedeža! Zabavni večer SDZ »Slovenska demokratska zveza« jc priredila v soboto zvečer v svojih protorih v ulici Machih velli 22 svoji letošnji prvi in lepo uspeli zabavni večer, ki se ga je udeležilo veliko število članov in somišljenikov iz vseh slojev Tr= sta. Lični prostori Zveze so bili skoraj prenapolnjeni. Zabavni večer je obsegal poleg plesa in se« veda dobro založenega jbuffeta, kjer si si lahko postregel med drugim z izvrstno kranjsko klo« baso z zeljem, 'tudi kratek spored. Na klavirju je z dvema razgiba« nima skladbama nastopna gdč. Ana Marija Sancinova, mlada tr* | žaška pianistka, ki pa je kljub i mladosti že zelo cenjena pred« vsem zaradi lepe tehnike, s katero razpolaga. Žela je zasluženo odo« bravanje. Z dvema pesmima, in sicer z vedno lepim Vilharjevim »Mornarjem« ter s slovensko na« rodno je nastopil nato baritonist Jože Dovjak. Baritonist Dovjak. razpolaga z mehko 'zvenečim gla« som, ki je zelo ugajal. Za konec smo slišali še šašo Magušarja, ki je pa orkestrski harmoniki pred« našal razgiban moderen inter« mezzo. SDZ bo prirejala zabavne večere odslej stalno, in 'sicer en« | krat mesečno. Nanje vabi vse pri« j jatelje brez razlike. Čas prihod« ; njega večera bo pravočasno javljen v »Demokraciji«. Pomoč delavcem Tajništvo Delavske zbornige za Trst in deželo sporoča, da je sindikat kovinarskih delavcev (Sindacato Metallurgici), odredd pobiranje prostovoljnih prispev« kov za nakup stieptomicina. Zdravilo bodo rabili za zdravlje« nje delavcev te stroke in za člane njihovih družin. Iz tozadevnih prispevkov se bo ustanovil pose« ben fond za nujno pomoč onim, ki si ne morejo kupiti sami tega dragega a zelo učinkovitega zdra« vila. Sindikat kovinarjev je pod« pisal 5.000 lir, člani vodstva pa vsak po 200 lir. Zbornica je mne« nja, da bi lahko vsakdo priskočil na pomoč s prispevkom v tej vi« šini. Zato predlaga, naj bi v vsa« ki delavnici kak sindikalni za« stopnik prevzel pobiranje prispev« kov. Ta bo vsakih 15 dni objavila imena podpornikov v listu »II Lavoro«. Delavska zbornica pozi« va vse meščanstvo, naj priskoči na pomoč delavcem in zbira pri« spevkc za nakup streptocina. LISTNICA UREDNIŠTVA Šentjakobski študent: Vaše mi« sli so zdrave, toda anonimnih do« pisov ne moremo priobčiti. Po« zdravljeni. Za »Dobrodelno društvo« v Trstu so Nabrežinci zbrali v nedeljo 24. t. m. po zborovanju 9.327,— lir. Bratom in sestram, ki so neustrašeno šli na volišče za lipovo vejico, izrekava iskreno zahvalo. Gorica, 5. novembra 1948. POLDE KEMPERLE RODI BRATUŽ Odgovorni urednik: Janko Simčll Tiska tiskarna Budin v Gorici Prva občinska seja Novoizvoljeni občinski svet bo imel svojo prvo sejo v ponede« ; ljek 8. t. m. v opoldanskih urah na g or iškem gradu. Sejo bo o-tvo* ril poslanec Baresi, ki je dobil 1 pri volitvah največ glasov. Smrt j - v.. A ' V sredo 3. t. m. smo pokopali j g. Franca Križmana, nadučitelja v 1 pokoju. Rajnki jc nazadnje služ« ! boval v Šempasu, odkoder sc jc | po upokojitvi pred mnogimi leti I preselil v Gorico. N. p. v m. ! j Ostalim iskreno sožalje. Spec - Imovina optantov Glede prenosa imovine optan« tov, ki je razglašen v časopisih, smo na prefekturi dobili ta«le po« | jasnila; Za ureditev prenosa imo« | vine optantov iz Italije v Jugosla* vi jo in obratno i/. Jugoslavije v | Italijo, je odšla pred tremi mese« | ci italijanska delegacija v Beograd v svrho tozadevnih pogajanj. De« legaciji sta do sedaj sprejele na« čelni sklep, da imajo optanti pra« vico prenesti premično premože« nje kakoršne koli narave, izvzem« ši*ždravila in montirane stroje. Glede izvršnega pravilnika pa so pogajanja še v teku. Velja torej, da tisti optanti, ki n. pr. bivajo v Jugoslaviji in so optirali ter je j jugoslovanska vlada njih opcijo sprejela, smejo vzeti s seboj vso njih premično imovino. Tisti pa, ki so optirali žveč na italijanskem ozemlju (n. pr. begunci), morajo počakati, da dclagaciji odločita način prenosa premične imovine, kakor tudi visečih pridelkov, ki so jih pustili v Jugoslaviji, od« nosno pridelki, ki so med tem do« zoreli. Večerna šola za odrasle šolsko skrbništvo v Gorici jav« Ija, da se bo s prvim decembrom t 1. začel pouk na večernih ljud« skih šolah za odrasle, kakor že v preteklem šolskem letu. Prošnjo za obiskovanje šole mprajo priza« deti, moški in ženske, predložiti do 7. t. m. Vsem našim mladini v mestih ,iin na deželi svetujemo, da se takoj prijavijo za to šolo, ki jim bo zelo.koristila. Pouk bo trajal pet mesecev, in sicer od 10 do 15 ur na teden.' 3*?' ■ Vojna odškodnina Vsi oni, ki so svoječasno vlo« žili prošnjo za povračilo vojne škode in so optirali za ohranitev ! trdi podpis župana, na kar naj i tako overovljeno potrdilo pošlje« jo finančni intendanci, kjer so vložili prošnjo za povračilo vojne škode. Finančna jntendanca v Gorici vabi tudi vse vojne oškodovance, ki so utrpeli škodo na ozemlju priključenem k Jugoslaviji (ali pa drugi državi), naj nemudoma predložijo potrdilo italijanskega državljanstva ali pa potrdilo, da so optirali. Potrdilo mora v prvem in drugem primeru legali« zirati prefektura. Izpiti za carinarje Goriška prefektura sporoča, da se bodo v njenih uradnih prosto« rih v Gorici vršili meseca decembra t. 1. izpiti za carinarje. Kdor se misli te prilike poslužiti in iz« pite položiti, naj naslovi prošnjo na predsednika izpraševalne ko« misije najpozneje do 15. novem« bra 1.1. in prošnji priloži sledeče listine: 1) potrdilo, da je dovršil 18. leto starosti; 2) potrdilo, da je italijanski državljan; 3) izpri« čevalo občinskega zdravnika, da je zdrave in močne fizične kom stitucije; 4) potrdilo o trajnem lepem vedenju; 5) kazenski list, iz katerega mora biti razvidno, da ni bil nikoli kaznovan; 6) izpričevalo (licenza) kake nižje srednje šole. Prošnja in vse listi« ne morajo biti na kolkovanem papirju in, če jih izda oblast iz« ven goriške pokrajine, tudi o v e« rovi jene Listine ad 3, 4, .5, ne smejo biti nad tri mesece stare. Prošnji je treba dodati tudi po< trdilo poštne denarne nakaznice za 200 lir, poslane predsedniku izpitne komisije pri goriški pr e; fekturi. Kdor nima bivališča (re« sidenza) v mejah goriške pokra« jine, ne more biti sprejet k izpitom. Za natančnejša pojasnila se prizadeti lahko zglasijo ria gori« ški prefekturi, soba 16. Požar uničil grad v Vipolžah Starodavnega vipolškega gradu ni več! Žalostno kipi proti nebu ožgano zidovje, raz. katerega visi osmojeni stoletni bršljan. Milo tc^« žijo v vetru vekovite pinije, bole« stno ječijo orjaški hrastje: Nj več zgodovinskega vipolškega gradu, omenjenega v pocestnici že leta 1120, ki je dal ime vasici, ki je vzrastla ob njegovem vznožju. Ni več gradu, ki je bil ljudstvu var« no zatočišče v turških in benečan* skih vojnah, za kar je bil progla« šen za »narodni spomenik«... A« merikanci so ga pred dvema leto« ma predelali v krasen dvorec, ti« tovci pa ‘SO ga sprBmenili v skla« dišče vipolškega sovhoza in v se« dež zadruge. V noči na četrtek 4. nov’. 1948, krog 11. .zvečer, je nenadoma ši« nil i/, grajskih oken plamen, ki je kaj kmalu objel vse obširno po« slopje. Vsa vas se je zbrala krog strašne plamenice, ki je razsvet« Ijevala polovico Brd. in je z gro« zo gledala divji kres, ki je poži« ral stavbo, ki je bila njihov po« nos. Šele zjutraj, ko se je u*i»iio, so prišli ognjegasci iz Solita« a, a bilo je prepozno. V gradu je bilo nakopičeno sko* ro vse premoženje vipolškega sovhoza: približno 1.000 stotov sena, velikanski kupi pšenice, tur« ščice, krompirja ter drugih polj* skih pridelkov: vse, kar je bilo nasilno ugrabljeno bivšim kolo* nom, katere so brezsrčno ponižali v državno hlapce. A v gradu je bilo tudi skladišče raznega kme« čkega orodja, strojev, umetnih gnojil, ki so bila last državnega posestva ter zadruge. »Glejte«, tako je šel tihi še* pet, »nimajo blagoslova! V dim je šlo, kar so nam iz ust iztrgali!« Ljudstvo trepeče. V gradu so -bili nastanjeni vojaki, ki so stražili državno lastnino. V' gfadu so i« meli tudi svojo opazovalnico pre* ko pol Brd in čez Preval. Požarje torej nastal ali po krivdi voj a* kov ali iz naravnih vzrokov. To* da kdo ne pozna komunističnega običaja, da zvrnejo krivdo za svo* je polomije na — reakcijo, na sa* boterje! Zatorej ljudstvo v sitra* hu pričakuje, kdo bo sedaj zado* stilni kozel za to strašno nesrečo. Iz Brd V »Demokraciji« od 17. sept. smo v dopisu iz Vipolž čitali tu* di sledeči stavek: »Bivši grajski koloni so postali sedaj komun!« stični državni koloni, ki morajo oddajati državi 25"/o vseh pridel* kov«. To poročilo ni točno i:r ne odgovarja položaju. Vaščani iz Vipolž ne morejo stvari pojasniti radi železne zavese, ki jih loč; od nas. Zato moramo netočnost po* praviti mi, njihovi sosedje, ki živimo tostran meje. Resnica je sledeča: Koloni barona Teufen* bacha so sedaj navadni državni delavci in kot taki plačani; pri* delki so v celoti državni. To se nam zdi potrebno poudariti, da se ne bi kdo vdajal zmoti, da onstran meje oddajajo koloni svojim gospodarjem sam« 25 0,i-pridelka. Ameriško poljedelsko miuis.tr« stvo je sporočilo, 'da so ugodni vremenski pogoji v septembru praktično že zagotovili največio letino doslej. Napovedi kažejo, da bo celotna letina presegla za 8°/,, doslej veljavni rekord iz leta 1946. Pridelek štirih najvažnejših žitaric bo verjetno znašal 179 • milijonov ton, kar jc za 15 mili* ionov več od 163,7 milijonov ton, ! ki so jih dosegli leta 1946. \ POPRAVI! V zadnji številki na* j šega lista popravi v podlistku »Rdeči Panteon« tole: V prvem j stolpcu namesto glede hrane mora biti glede prehrane, v pc« tem stolpcu pa namesto le mn hov in postopačev, idejnih bet, račev in postepačev popravi in beri: lenuhov in potepuhov, '* dejnih beračev in blebetačev. V devetem stolpcu je izza verza: da po zaporih vlažnih zase poje pomotoma izostal verz: al pa da brenka Titu gospodarju! Za »URŠIČEV SKLAD«: Rodoljub iz Tržiča 500 lir. Sedmi Spočetka lačna proza in popasijiva koza, zdaj, ko je sito »roza« — pasivna je naproza! I Osmi Dolgočasen kakor kalna Drava, vendar ne tako globok — ne širok -ne visok — kadar je suša ali poplava! Deveti Umstvena, uma umska, umora beseda kumova . .. če odmislim majhen napuh, tudi rdeče pomazan kruh v povesti in drami me ne premami! ] Deseti Oh, jaz idejna bolhu imam trebuhšček polha, na vse strupi se oziram, skrivaj si masti nabiram! Kadar ožejam, tujim idejam ne večjim od polha, \ ne manjšim kot bolha j pijem kri l zavoljo masti in mi dobro stori! \ Enajsti Teliček je z repkom ometal, okrog mesarjev letal razredno zaveden, ohol! Zdaj vezan na kratko dramatski vol. . . čaka zakol! Dvanajsti V prozi opeval ponižen vran, kakor je mogel, kakor je znal, j kraje domače, človeka, žival, polje in goro! Vsak je dejal: Piše pošteno, ni pa žafran! Pa prileti in mu reče kajuf: . »Letuš prenizko, zato si suh! Dvigni se više in bodi stremuh! | Revkal. boš, bevskal boš, krakal boš, I krokal in kvakal in srakal boš, kakor veliki korakal boš! Svet je. poln mrhovine, zoblji, užij, saj vse mine!« Da zapeljati se dobri vran, vstane, postane rdeči Špan . .. Misli tako, da je ljudski tribun, pa je tribunov le lažnih lizun! Tri n a j s t i Polomljen angel v kotu zakristije želi med svoje zopet pa oltar, le malo svetega na njem še sije iz temnih lomov, risov in okvar. Ko mežnar novi ga od ropotije podobarju da v delo za denar, prepleska vsega ta in skupaj zbije, svetost krilatca pa pusti v nemar. Spremembo vidi množica goreča, prej bela zdaj krvava je perut in resa spodnje hajljice rdeča. Ker ni več svet. nikomur za uteho, cerkovnik jezen, plansko zmešan, krut. odnese spačenca nazaj pod streho. Krpan vrne Cankarju popisan list, j karateristike trinajsterih. Njegova ko* i bila zarezgeče. Cankar se nasmeje, ji ■ pomaha in zatleska. Krpan vstane in i reče: K R P A N Dovolj o družbi spoštovani! če Cankar jih obronka . . . C A N K A R v j Sleparjem tam na oni strani mrtvaški zvonček klenka ... ! Krpan stopi k ograji in pogleda na I Kras. Dvigne roki k licu, napravi usta j frobasta in zakliče: KRPAN Pripravite moj kij! JEKA Pripravite kij! krpa N i In mojo mesarico! J E K A In mesarico! Krpan $e vrne k mizi toda Cankarja ni več. Tudi kobile ni. Stopi izopet k ograji in pogleda na cesto, Iki gre od Grebentabora na sever. .Sliši cika cuka : kopit svoje kobile in ise jzamisli. KRPAN | Že drugič mi je odpeljal kobilo, j hoditi moram peš, če Cankar jaše . . . i s pestjo braniti se za prvo silo in čakati, da nekdo meč opaše! Prijazni Grebentabor! 7 u je vzklilo spoznanje mi nocoj iz grenke čaše trpljenju našega in se ziskrilo, kar je slovensko, kar je večno naše: j Ali mislimo sami! Cerkvica na gori> njen križev pot, četudi zdaj pozabljen, nas druži r svetu z mnogimi narodi! * I 'ečerno sonce setev nam dozori! Verujmo Sebi in ta rod povabljen i Cankarjevih bo hlapcev spel k svobodi! . DELFIN (Konec) »