YU ISSN 0040-1978
LETO XXXVI., ŠT. 3	Ptuj, 20. januarja 1983_CENA 8 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
IZ VSEBINE
Ne brez optimizma v leto 1983 (stran 2)
^ Vrzeli še niso odpravljene (stran 3)
O delovnem času v trgovinah (stran 4)
Izkušnje o delu komunistov v KS (stran 5)
Akcija varnosti 82 (stran 7)
Slovo od dr. Vladimira Bakariča
izgubili smo velikega borca in voditelja
naše revolucije
Centralni komite Zveze komunistov
Jugoslavije in predsedstvo Socialistične
federativne republike Jugoslavije sporočata
delavskemu razredu, vsem delovnim ljudem in
občanom, narodom in narodnostmi naše
države žalostno vest: Donoči. 16. ianuaria
1983, je po dolgi in hudi bolezni umrl pod-
predsednik predsedstva SFRJ in član pred-
sedstva CK ZKJ dr. Vladimir Bakarič,
narodni heroj, junak socialističnega dela,
neutrudni revolucionar, državnik, ugledni
marksistični teoretik in ustvarjalec, eden od
Titovih najožjih sodelavcev.
Izgubili smo velikega borca in voditelja
naše revolucije. Smrt tovariša Bakariča je za
našo partijo in našo socialistično skupnost
nenadomestljiva izguba. Dr. Vladimir Bakarič
sodi med tiste revolucionarje in velike može
dejanj jugoslovanskega revolucionarnega
delavskeea eibania. ki so ideino in politično
pripravljali in organizirali partijo ter delavski
razred za uresničevanje njunega zgodovin-
skega poslanstva v narodnoosvobodilnem
boju in socialistični revoluciji.
Dobrih pet desetletij je prispeval velik delež
k boju za narodno in socialno osvoboditev
naših narodov in narodnosti, za svobodo in
vsestranski napredek Socialistične republike
Hrvaške in Socialistične federativne republike
Jugoslavije, za neodvisnost in revolucionarno
preobrazbo naše skupnosti, za mir in družbeni
napredek v svetu.
Od zgodnje mladosti je vso svojo nadar-
jenost, vse svoje miselne in ustvarjalne spo-
sobnosti posvetil boju za doseganje ciljev naše
revolucije.
Dr. Vladimir Bakarič se je rodil 8. marca
1912 v Veliki Gorici pri 2^grebu. Aktivno je
sodeloval v revolucionarnem delavskem giba-
nju od leta 1932, član KPJ pa je bil od leta
1933. V narodnoosvobodilnem boju se je
izkazal kot odličen organizator, politični m
vmaški voditelj. Bil je komisar glavnega štaba
NOV in PO Hrvaške, eden od ustanoviteljev
ZAVNOH in član njegovih najvišjih organov,
udeležil se je prvega in drugega zasedanja
AVNOJ in bil član predsedstva tega
najvišjega organa revolucionarne oblasti. Po
zmagi revolucije je od leta 1945 v svobodni
državi opravljal najbolj odgovorne državne in
partijske funkije v SR Hrvaški in SFRJ.
Bil je predsednik vlade SR Hrvaške in pred-
sednik hrvaškega sabora in predsednik CK ZK
Hrvaške. Na vseh povojnih kongresih ZKJ so
ga izvolili za člana centralnega komiteja, bil je
član izvršnega komiteja CK ZKJ, član iz-
vršnega biroja predsedstva ZKJ, med 10. in
11. kongresom pa ie bil član predsedstva CK
ZKJ. Za člana predsedstva SFRJ so ga izvolili
leta 1974 in 1979. BU je podpredsednik pred-
sedstva SFRJ od leta 1975 do 1976, potlej pa
spet od leta 1982 in do konca življenja.
Izredno veliko je prispeval k oblikovanju in
krepitvi socialističnih samoupravnih
gospodarskih odnosov. Dobršen del svojih
prizadevanj je posvetil teoretičnemu delu in
učvrščevanju ter izpolnjevanju političnega
sistema socialističnega samoupravljanja. V
boju proti vsem napadom na soci^izem in
samoupravljanje je bil brezkompromisen.
Opozarjal je na nevarnosti dogmatskih,
birokratsko-centralističnih, nacionalističnih in
psevdoliberalističnih tendenc. Opozarjal je na
vzroke, težave in protislovja v našem razvoju
in ustvarjalno prispeval k urejanju vsega tega.
Dosledno se je bojeval za poglabljanje in
nadaljnjo krepitev enakopravnosti, bratstva
in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugo-
slavije, zlasti hrvaškim in srbskim narodom
na Hrvaškem, za socialistično in samo-
upravno urejanje odnosov med narodi in
narodnostmi v Jugoslaviji. Na zvezo
komunistov, za katere idejno-politično
organizacijsko in kadrovsko usposabljanje ter
krepitev si je neposredno in v praksi priza-
deval, je vselej gledal kot na avantgardo
delavskega gibanja, kot na vodilno
idejnopolitično silo v naši samoupravni
družbi.
Kot delavski borec in državnik ie dr. Baka-
rič gledal na mednarodne odnose skozi
demokratične opredelitve naše partije. Velik
del svojih moči je posvečal boju za enako-
pravnost, demokratične mednarodne gospo-
darske in politične odnose, za solidarnost z
revolucionarnim in osvobodilnim bojem v
svetu, za mir in družbeni napredek.
Teoretična misel dr. Bakariča je izhajala iz
temeljitega poznavanja in nadaljnjega
dopolnjevanja marksizma v sodobnih okoli-
ščinah boja za socializem. Področje njegovega
znanstvenega zanimanja je bilo zelo široko.
Pri svojem znanstvenem delu je izhajal iz
delavskega razreda kot bistvenega subjekta
družbenega in političnega razvoja v
današnjem času.
Dr. Vladimir Bakarič se je ponašal tudi z
najlepšimi človeškimi vrlinami. Kot človeka,
komunista in revolucionarja so ga cenili in
imeli radi vsi tovariši in soborci, povsod so ga
vselej radi videli in sprejeli. Z njegovo smrtjo
Je vsa Socialistična republika Hrvaška izgu-
»ila enega od svojih največjih sinov.
Vsi smo žalostni ob tej veliki izgubi, hkrati
pa smo tudi ponosni, da je v našem sociali-
stičnem samoupravnem razvoju, v našem
boju za socializem in človeško-srečo zrasel tak
borec in ustvarjalec, čigar dela bodo za zgled
in spodbudo današnjim in prihodnjim genera-
cijam v njihovih prizadevanjih za naglejši in
bolj vsestranski razvoj naše svobodne, sociali-
stične skupnosti.
Večna slava in hvala tovarišu dr. Vladimiru
Bakariču!
Predsedstvu SFR Jugoslavije
Predsedstvu CK ZK Jugoslavije
Centralnemu komiteju ZK Hrvatske
Ob smrti velik^a prvoborca naše revolucije, enega najbližjih
sodelavcev tovariša Tita, podpredsednika predsedstva SFRJ m člana
predsedstva CK ZKJ. dr. VLADIMIRA BAKARIČA. vam v imenu
občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter vseh de-
lovnih ljudi in občanov občine Ptuj izrekamo najiskrenejše sožalje.
Njegova ustvarjalna marksistična misel, delo, lik revoluciona-
rja. komunista in velikega humanista, nas bo vedno spodbujalo in
usmegalo v naših vsakodnevnih prizadevanjih za vsestranski razvoj
političnega sistema .socialističnega samoupravljanja, obrambi pri-
dobitev socialistične revolucije ter razvijanju bratstva in enotnosti
med vsemi narodi in narodnostmi Socialistične federativne repu-
blike Jugoslavije.
Ptuj, 17. januarja 1983
Udeleženci žalnega zbora
občine Ptuj
Občinskemu komiteju ZK Hrvatske
Čakovec, Koprivnica, Krapina, Pregrada,
Varaždin
Ob bpleči izgubi prvoborca naše revolucije dr. VLADIMIRA
BAKARIČA, vam v imenu vseh komunistov občine Ptuj izrekamo
najiskrenejše sožalje.
Njegov svetel lik revolucionarja, komunista in velikega huma-
nista nas bo vedno spodbujal in usmerjal v naših prizadevanjih za
razvoj vsestranskega sodelovanja ter krepitvi bratstva in enotnosti
med vsemi narodi m narodnostmi socialistične Jugoslavije.
Ptuj, 17. januarja 1983
Občinski komite ZKS Ptuj
Žalne svečanosti
tudi v Slovenski Bistrici
Tudi med prebivalci občine Slovenska Bistrica je sporočilo o
smrti enega največjih revolucionarjev, državnikov in humanistov
socialistične Jugoslavije, dr. Vladimira Bakariča, odjeknilo z veliko
žalostjo in težo v srcin, saj smo izgubili še enega iz vrst nosilcev
razvoja socialistične države. Ta misel od trenutka smrti dr. Vladimira
Bakariča z veliko težo leži v srcih občanov.
Na pol droga izobešene zastave pričajo, da ni hiše v kateri izgube
dr. Vladmira Bakariča ne bi občutili z veliko mero bolečine in
obžalovanja. To so pokazali tudi z žalnimi svečanostmi in sejami v
družbenopolitičnih organizacHah občine, v krajevnih skupnostih in
tudi delovnih organizacijah. Povsod so z veliko skrbnostjo osvetlje-
vali bogato in revolucionarno življenjsko pot enega največjih sinov
naše domovine.
Viktor Horvat
Vsa Jugoslavija se je poslovila
od dr. Vladimira Bakariča
Ob smrti podpredsednika
predsedstva SFRJ in člana pred-
sedstva CK ZKJ, narodnega he-
roja in junaka socialističnega de-
la dr. Vladimira Bakariča, je bila
že v nedeljo zjutraj v Beogradu
seja predsedstva SFRJ in predse-
dstva CK ZKJ. O osebnosti in
revolucionarni poti Vladimira
Bakariča je govoril Vidoje Zar-
kovič, član predsedstva SFRJ.
Na seji so imenovali tudi odbor
za pogreb, v katerem so bili naj-
vidnejši voditelji iz vseh jugoslo-
vanskih socialističnih republik in
obeh pokrajin.
Zvezni izvršni svet je razglasil
18. januar 1983 za dan žalovanja
v vsej državi. IzvršnT svet SR
Hrvaške pa je sklenil, da bo na
Hrvaškem 3-dnevno žalovanje,
16., 17. m 18. januarja.
V ponedeljek, 17. januarja je
cpo/Zf^'''	skupščine
JjfKJ žalna seja organov in or-
ganizacij federacije. Sejo je
odprl predsednik predsedstva
SFRJ Petar Stambolič, o življe-
njski in revolucionarni poti dr.
Vladimira Bakariča je govoni
Mitja Ribičič, predsednik pred-
sedstva ZKJ, ki je med drugim
rekel: ..Vladimir Bakarič
Pnpada legendarni generaciji
jugoslovanskega komunističnega
m revolucionarnega delavskega
gibanja, ki se je kalila v letih še-
stojanuarske diktature in ki je
potem, zbrana ob Josipu Brozu
Titu, pripravljala partijo in
delavski razred za narodnoosvo-
bodilno vojno in socialistično re-
volucijo . . . Nikoli ga ni moglo
nič omajati, niti največji viharji,
skozi katere ie šel na svoji revo-
lucionarni poti. Pooseblial je
neomajnega in doslednega
revolucionarja Titove epohe,
komunista, vojaka revolucije, ki
so ga odlikov^e najlepše vrline
borca in človeka".
V vseh socialističnih republi-
kah in obeh pokrajinah so bile v
ponedeljek žalne slovesnosti. V
veliki dvorani skupščine SRS je
bila osrednja žalna seja v SR
Sloveniji. Žalno slovesnost je za-
čel Vinko Hafner, predsednik
skupščine SRS. O delu in življe-
nju dr. Vladimira Bakariča pa je
obširneje spregovoril Andrej
Marine, predsednik CK ZK
Slovenije.
Krsto s posmrtnimi ostanki
velikana naše revolucije so
položili v avli sabora SR
Hrvaške, na trgu Stjepana Radi-
ča 17 v Zagrebu. Od njega so se
poslavljale v tihem mimohodu
nepregledne kolone delavcev,
mladine in ostalih prebivalcev
Zagreba.
V	torek, 18. januarja natanko
ob 12. uri so krsto s posmrtnimi
ostanki dr. Vladimira Bakariča
položili pred poslopje sabora SR
Hrvaške, kjer se je od pokojnika
poslovil predsednik sabora Jovo
Ugrčič in predsednik skupščine
mesta Zagreb Mato Mikič.
Pogrebni sprevod je nato krenil
po ulicah Gornjega grada, -)rek
Gubčeve zvezde do Miro, ^ja,
kjer je bilo zadnje slovo.
Ob odprtem grobu se je od
revolucionarja in voditelja po-
slovil Jure Bilič, predsednik
predsedstva CK ZK Hrvaške.
Zadnje besede slovesa v imenu
vseh narodov in narodnosti
Jugoslavije pa je izrekel Petar
Stambolič, predsednik predsedst-
va SFRJ.
V	skupščini SFRJ do 12. ure v
torek je bila tudi odprta žalna
knjiga, za šefe diplomatskih
predstavništev pa v zvezni palači
v Novem Beogradu. Žalne knjige
so bile odprte tudi v vseh naših
diplomatsko-konzularnih pred-
stavništvih v tujini.
Smrt dr. Vladimira Bakariča je
imela širok odmev tudi v tujini,
o tem so poročala sredstva
javnega obveščanja po vsem sve-
tu, predsedstvo SFRJ pa je pre-
jelo tudi številne sožalne brzo-
javke od vodilnih državnikov.
Naši delovni ljudje in občani počastili
spomin na velikega revolucionarja
Vest o smrti dr. Vladimira
Bakariča je v nedeljo zjutraj
§loboko odjeknila v srcih vseh
elovnih ljudi in občanov na
našem območju. Čeprav so
mnogi s tesnobo v srcu že v
soboto zjutraj prebrali uradno
sporočilo, da se je zdravstveno
stanje dr. Vladimira Bakariča
poslabšalo, jih je nenadna vest
o smrti pretresla. Toda, zakoni-
tosti življenja so neizprosne.
V Ptuju so se «a občinskem
komiteju ZKS že v nedeljo
dopoldne sestali člani ožjih
vodstev občinskih družbenopo-
litičnih organizacij, predsedstva
in izvršnega sveta občinske
skupščine. Z minuto tišine so
počastili spomin na umrlega
voditelja in heroja, nato pa so
se dogovorili o nadaljnjih nalo-
gah. zlasti glede organizacije
žalnega zbora.
V ponedeljek popoldne so se
v sejni dvorani na magistratu v
Ptuju zbrali člani predsedstev
občinskih družbenopolitičnih
organizacij, člani predsedstva
in izvršnega sveta skupščine
občine Ptuj, predstavniki JLA
in drugi na žalnem zboru, ki ga
je vodu Franc Tetičkovič, pred-
sednik skupščine občine Ptuj. O
življenju in delu dr. Vladimira
Bakariča je govoril Stanko
Lepej, sekretar predsedstva ob-
činskega komiteja ZKS Ptuj. Z
žalnega zbora so poslali tudi
brzojavke z izrazi sožalja, kijih
objavljamo posebej.
Ponedeljek in torek sta bila,
enako kot drugje, tudi na
območju ptujske in ormoške
občine običajna delovna dneva,
vendar ljudje so bili mnogo bolj
resni in zavzeti pri delu, manj
jih je bilo v popoldanskem času
na ulicah in v javnih lokalih,
zakaj ostajali so doma pred
televizorji in ob radijskih spre-
jemnikih, poslušali poročila in
neposredne prenose. Čeprav je
bil uradno razglašen dan žalo-
vanja po vsej državi le torek, 18.
januarja, so povsod odpovedali
zabavne prireditve že v nedeljo,
z javnih zgradb so visele zasta-
ve na pol droga in ljudje so se
vse tri dni vedli kot ob dnevih
žalovanja.
Tako na območju ptujske kot
ormoške občine so bile v pone-
deljek in torek številne seje
samoupravnih organov, organi-
zacij, razni delovni dogovori in
posveti. Povsod so najprej spre-
govorili o heroju revolucije in
lunaku socialističnega dela dr.
Vladimiru Bakariču m počastili
njegov spomin z minuto tišine,
nato pa so nadaljevali z delom
v skladu z dnevnim redom.
Delovno predsedstvo žalnega zbora med govorom Stanka l^epeja.
Foto: M. Ozmec
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
20. januar 1983 - TEDNIK
VIMPOLU
uspešno zaključili
poslovno leto
Delovna organizacija IMPOL iz Slovenske Bistrice zaposluje prek
2200 delavcev in je tako po Številu zaposlenih kot doseženih gospodarskih
rezultatih najuspešnejša v občini Slovenska Bistrica pa tudi med naj-
uspešnejšimi na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati delovnega
kolektiva IMPOL, katerega osnovna usmeritev je predelava aluminija v
polizdelke, v zadnjem obdobju pa vse uspešneje Se aluminijeve finalne
izdelke, so tudi utrip celotn^a gospodarstva občine Slovenska Bistrica.
Ni tako slučaj, da se za rezultate gospodarjenja tega kolektiva skrbno
zanimajo prav vsi, tako zaposleni v kolektivu, kot tudi njihovi najbližji in
celotno družbeno politično življenje v občini.
Leto 1982 je bilo tudi za zaposlene v delovnem kolektivu IMPOL
Slovenska Bistrica obdobje velike svetovne recesije. To pa je v mnogočem
vplivalo tudi na gospodarjenje v tem kolektivu, ki velik del svoje
proizvodnje izvaža. Težavnega položaja so se v kolektivu pravočasno
zavedali in si s plani začrtali povečanje proizvodnje, še posebno
pomembno pa je bilo, da so si korajžno začrtali povečanje izvoza kljub
bistveno manjšim finančnim rezultatom od planiranih.
Danes v bistriSkem IMPOLU z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bila
njihova odločitev v letu 1982 pravilna. Kljub veliko večjim vloženim
delovnim naporom, tudi ob vključevanju sobotnega in nedeljskega dela,
so zastavljene cilje preteklega leta tudi izvršili. Plan proizvodnje je ta
kolektiv kot delovna organizacija dosegel in celo presegel za 2,5 odstotka.
Izvozili so več kot 30 odstotkov fizičnega obsega proizvodnje v vrednosti
okoli 26 milijonov dolarjev. Ob tern je potrebno Se povdariti, da je bil ta
izvoz dosežen v veliki večini v dežele s konvertibilno valuto in dežele v
razvoju. S tem pa se je kolektiv IMPOLa uspešno vključil! tudi v
uresničevanje stabilizacijskih načrtov. Ob tem je potrebno ugotoviti tudi
manj spodbudno spoznanje, da jim je ta izvoz prinesel nekoliko
skromnejše rezultate na področju fizične proizvodnje, kar bo prav gotovo
v veliki meri vplivalo tudi na zaključni račun.
V delovnem kolektivu IMPOL danes že zavestno ugotavljajo, da
tudi v letošnjem letu ni mogoče pričakovati prevelikih korakov hitrejšega
napredka, zato pa bo potrebno poiskati še nove rezerve, predvsem pa se
še nadalje aktivno zavzemati za povečanje izvoza. Posebno pozornost
bodo v letošnjem letu posvečali tudi smotrni uporabi surovin, večji
zavzetosti na delovnem mestu slehernega člana kolektiva, z vključevanjem
izkušenj iz preteklih let, večjo uveljavitvijo inventivne dejavnosti, ki je
bila v IMPOLu že sedaj zelo razgibana. Prizadevali si bodo predvsem za
večjo, boljšo in cenenejSo proizvodnjo. V izvoz pa bo potrebno prodirati
predvsem s takšnimi iyogrami, ki jih trenutno niso sposobni delati drugje
v velikih količinah in jih je tako svetovni trg pripravljen sprejeti po
ugodnejših cenah.
Veliko je Se spoznanj o katerih bi veljalo konkretneje razmisliti in se
z njimi še uspešneje vključevati v izvoz, s tem pa tudi uresničevati
stabilizacijska prizadevaiija. Zavzetosti in odločnosti v delovnem
kolektivu IMPOL ne manjka, saj so to dokazali že v mnogih primerih,
tudi takrat, kadar je bil kolektiv v še težavnejših položajih.
Posnetek in besedilo: Viktor Horvat
Pogled na valjano aluminijsko pločevino, ki pričakuje nadaljnjo ob-
delavo v IMPOLU.
Tudi letos o združevanju gradbeništva
v preteklem tednu se je sestalo nekaj
občinskih odborov sindikatov dejavnosti, ne-
kateri pa bodo to nalogo opravili v tem tednu.
Skupna vsem Je obravnava programov dela
za leto 1983. priprave na letne konference in
akcija zaključni račun 1982. Akcija ZR 82
fHDstaja vse pomembnejša. Ob zoženem
samoupravnem odločanju delavcev je potreb-
no obravnave ZR 82 pripraviti temeljiteje i
bolj odgovorno. Znova se nam odpira mož-
nost, da prisluhnemo delavčevi iniciativi,
kateri pa ne dajemo ustrezne pozornosti.
Izkoristiti bi morali vsako priložnost, da
delavca informiramo, da se ne zapiramo v
stabilizacijske ali krizne štabe, kot jih imenu-
jemo (ponekod so jih sicer že pozabili). Prav
tako ni potrebno čakati na tiste" podatke, kijih
računovodje vpišejo v obrazce zaključnega
računa; z oceno gospodaijenja razpolagamo
že mnogo prej.
Občinski odbor sindikata delavcev gradbe-
ništva Je na svoji seji 13. januarja obravnaval
smernice akcijskega programa v letu 1983, v
katerem posebno mesto zavzemajo tri osnov-
ne naloge: ocenjevanje rezultatov gospodarje-
nja, združevanje gradbeništva v občini in
dograjevanje samoupravne organiziranosti le-
tega v občini in uresničevanje stališč III.
konference ZS Slovenije — področje delovnih
in življenjskih pogojev.
Posebno pozornost Je odbor namenil tudi
nalogi sprotnega in stalnega obveščanja ter
izvozu. Predstavniki posameznih organizacij,
ki se vključujejo v odbor, pa so na seji pred-
stavili gospodarske rezultate v letu 1982 in
pogoje gospodarjenja v letu 1983.
Predstavnik iz Gradisa — TOZD Gradnje
je povedal, da pri njih še vedno razpravljajo
p združevanju gradbeništva v občini,
posebej še z Dravo. Povedal Je tudi, da imajo
precejšnje težave, zlasti pri režiji, izkoristku
delovnega časa. problemi so tudi glede
strukture zaposlenih in podobno. V znatno
večji meri pa se ti problemi pojavljajo pri
drugi gradbeni organizaciji, ki je trenutno
brez dela. Gradnje trenutno še imajo delo —
predvidoma do maja, takrat pa se bo verjetno
ustavilo. Da bi dobili delo — znižujejo pre-
dračunske situacije.
Iz IMP — EKO so povedali, daje pri njih
stanje podobno kot v gradbeništvu in da Jih
Irak delno rešuje. Izredno slabo Je stanje v
strojni montaži (centralna, vodovod). Podob-
no strukturo ima tudi TOZD v Mariboru, ki
sprejema vsa naročila in Jasno Je, da sebi
pušča lepša dela. Je povedal Rok Juršič.
Vendar se skušajo pametno dogovarjati,
predvsem pa vidijo izhod v prestrukturiranju.
V načrtu imajo specializacijo v elektriko in
zilacije.
V	Opekarni Ptuj trenutno nimajo težav z
repromateriali in energijo. Poslovno leto 1982
bodo zaključili pozitivno. Tudi njih misel na
združevanje ni zapustila, čeprav nimajo
konkretnih načrtov. Do konca Januarja pa bo
celoten obrat v remontu.
V	Pleskariu Ptui problema z delom nimajo.
Vseskozi povprašujejo po 50 delavceh. Res Je
investicijska dejavnost v krizi, vendar pa se
povečuje obseg vzdrževalnih del. Za letos
imajo že zagotovljeno delo- Največji problem
pa so delovni pogoji — samo v letu 1982 Jih Je
zapustilo 170 delavcev. Tudi osebni dohodki
so dobri.
Poseben problem pa so v gradbeništvu
delovni invalidi. Samo v Opekami Jih imajo
20 odstotkov; zaposlenih pa Je 145 delavcev.
Nasploh pa so v delovnih organizacijah
premalo govorili o zakonu o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju. Tu se kaže tudi
odgovornost do dela v delegacijah in delegat-
skih skupščinah.
Miro t^rimorec. član republiškega odbora
sindikata delavcev gradbeništva. Je občinski
odbor seznanil z nekaterimi aktualnimi
vprašanji razvoja gradbeništva. Samo v SFR
Jugoslaviji Je 750 tisoč gradbenih delavcev, v
Sloveniji 90 ti.soč, v Ptuju 1600 in v Mariboru
16 tisoč. Položaj gradbeništva se slabša iz leta
v leto. Tako se Je znižala tudi udeležba grad-
beništva v narodnem dohodku, ki Je prej bila
20 odstotkov, sedaj Je le 16 odstotkov. Letos
bo za gradbenike še manj dela, saj z zvezno
resolucijo znižujemo investicije za 20 odstot-
kov. slovenska resolucija sicer ne predvideva
zniževanje na tem področju, ker bomo v
Sloveniji vlagali v opremo.
Težavno stanje bo zahtevalo prestrukturira-
nje v gradbeništvu, ki se sicer deli na štiri faze:
gradbeno operativo, finalizacijo, montažer-
stvo in industrijo gradbenega materiala. Na
delo v tujini pa se tudi ne moremo preveč
opirati. Sedaj dela v tujini 35 tisoč gradbenih
delavcev,- od tega v Iraku 20 tisoč. Letos se
nam sicer odpirajo nekatera nova delovišča v
Alžiriji, Egiptu, Libiji in ZSSR. Četudi bi nam
letos uspelo za 1(X) odstotkov povečati število
gradbenih delavcev v tujini, bi ostalo brez
dela še vedno 50 do 60 tisoč gradbenih delav-
cev; letos bo namreč brez dela ostalo 120 tisoč
gradbenih delavcev.
Ne glede na družbene probleme Je potreb-
no zagnano delati naprej. Pravočasno Je
potrebno zaznavati probleme in Jih tudi
reševati. Glede združevanja pa Je bilo rečeno,
da bo republiški odbor v bodoče podpiral le
vertikalne povezave. Sindikat pa mora politič-
no spodbujati aktivnosti za združevanje.
MG
NE BREZ OPTIMIZMA V LET01983
Ob koncu lanskega leta smo v
občini Ptuj na seji vseh zborov
skupščine sprejeli resolucijo o
gospodarjenju, ponašanju, izvo-
zu in investicijah za leto 1983. Ob
tem se postavlja mnogo nalog
tudi za delov Zvezi sindikatov.
Mnogokrat se ponavlja v teh
dneh misel, da bo v letošnjem
letu težje gospodariti, da bo
težavnejše od prejšnjih let in da
je pred nami mnogo nalog, ki Jih
ne bo lahko rešiti in reševati. Ob
tej misli pa premalo poudarjamo
našo pripravljenost, da se spopa-
damo z nalogami za naprej in
napakami, ki izvirajo od prej.
Rad bi poudaril, daje v nas vseh
dovolj revolucionarne moči, da
premagamo čas in napore v
preoblikovanju gospodarstva in s
tem vsega ostalega na nova pota.
Pota, ki so začrtana v našem
socialističnem samoupravnem si-
stemu, poti svobode in neodvis-
nosti ter neuvrščene politike
Jugoslavije.
Ob vsem tem ni prostora za
jamranje, JadikovanJe, našteva-
nje težav brez nakazanih rešitev
in opredelitev ciljev. Vse preveč
je še premerov zanašanja na
vračanje na staro (na brezmejne
kredite, prisotnost uvoza vseh
vrst od zjianja in tehnologije do
tehničnega materiala, na deval-
vacijo in na dvigovanje cen, itd.).
Tako naprej več ne gre, ker bi
preveč to občutili le tisti, ki
dobro gospodarijo ob lastnem
znanju in napredku. Prav zato Je
zanašanje na druge neutemeljno
in napačno.
Dobro gospodarjenje pa ni
samo to, da imamo visoke oseb-
ne dohodke in družbeni stan-
dard. ampak dobro gospodarje-
nje Je tudi misel na jutri, na
prihodnost. Kako pa bi gospoda-
ril kmet. ki bi vsa semena in
pridelke porabil za boljši stan-
dard med letom, za setev in
jutrišnji dan pa ne bi nič ostalo.
To Je pomembno za našo
družbo, občino še pa posebej, ker
imamo premalo smelih progra-
mov investicijskih vlaganj za
pridobivanje novih delovnih
mest, ker Je vse več mladih brez
dela. K temu pa Je potrebno
dodati, ker ie kreditov vse manj,
da Je potrebno v organizaci-
jah združenega dela vlagati več
lastnega denarja v razvoj in
širjenje, ne pa večino porabiti za
osebne dohodke in drugo. Zave-
dati se tudi moramo, da so drugi
nam omogočili, da delamo, sedaj
pa Je naša dolžnost, da svojim
delom ustvarjamo pogoje, da
bodo imeli delo naši sinovi,
hčere, prijatelji in vsi drugi
delovni ljudje.
Da bi na tem področju dosejgli
več, smo v program dela občin-
skega sveta zveze sindikatov in
00 ZS zapisali, da na letnih
konferencah, ki so pred nami in
ob obravnavah o zaključnih
računih razpravljamo o teh pro-
blemih in dajemo predloge sa-
moupravnim organom, to Je
delavskim svetom in zborom, da
ti zadolžijo strokovne službe
OZD in poslovodne organe za
sledeče naloge:
1)	kako izboljšati obstoječe
gospodarjenje;
2)	v organizacijah združenega
dela, ki so zaključili poslovno
leto z izgubo, morajo temeljito
oceniti gospodarjenje in izposta-
viti odgovornost za izgubo, obe-
nem pa napraviti programe, ki
naj vsebujejo Jasne cilje in pota
možnih rešitev;
3)	izvršni odbori in OOZS
morajo izpostaviti vprašanje gos-
podarjenja v vseh tistih OZD, ki
gospodarijo na meji rentabilno-
sti, ki ne ustvarjajo poslovnega
sklada;
4)	prekoračitelji in kršitelji
delitve osebnih dohodkov nad
dogovorjeno višino, morajo
predlagati rešitve in izpostaviti
odgovornost za obstoječe stanje;
5)	prav tako morajo postopati
v vseh tistih O;^, ki imajo
osebne dohodke pOT povprečjem
v občini, s temeljito obrazložitvi-
jo, zakaj tako in kako iz tega iziti,
6)	v OZD, ki ne dosegajo
možnega ali načrtovanega izvoza
morajo prav tako izpostaviti
odgovornost;
7)	temeljito Je treba obravna-
vati tudi neizvrševanje investicij-
skih naložb, ki so bile sporazum-
no dogovorjene.
Nak^azanih Je Je nekaj nalog s
področja gospodarjenja in vloge
sindikatov ob tem. Podrobnejša
navodila v zvezi s tem so vodstva
osnovnih organizacij sindikata
ptujske občine dobila od občin-
skega sveta ZSS v dopisu o
obravnavah zaključnih računov.
Ob tem pa so še druge naloge
sindikata, ki so: politične naloge,
socialna in zaščitna vpra.šanja,
kadrovanje, samouprava povezo-
valne naloge in še katere, ki Jih
moramo opravljati in jih tudi iz-
vajamo.
Dodam naj še to, da brez
politične akcije v Zvezi sindika-
tov in drugih družbenopolitičnih
organizacij ni mogoče računati
•na uspeh v dograjevanju .sociali-
stično samoupravne zavesti ter
premagovanju problemov teko-
čih pogojev gospodarjenja, kakor
tudi pri doseganju dolgoročnih
ciljev. Člani teh organizacij in vsi
občani ne srnemo dovoliti, da bi
zaradi premale aktivnosti ali
zaradi slabih odnosov prišlo v
kolektivih do slabšanja situacije,
do izbruhov nezadovoljstva in
podobno.
Dela Je ogromno. Delati pa
moramo organizirano, akcijsko
in dosledno. Če ne bi delali tako,
"bi prevladovalo stihijsko delo,
kar pa ne smemo dopustiti, če
nočemo, da bi imeli še več težav
v gospodarjenju in življenju.
Čas, v katerem živimo, ni
primeren za omahovanja in kole-
banja, ampak zahteva od nas, da
v praksi dokažemo, kaj zmoremo
in znamo in kaj nam pomeni
bratstvo, enotnost in sistem so-
cialističnega samoupravljanja.
Predsednik O ZSS Ptuj:
Edvard KUPČIC
Tekstilci nosijo
levji delež v izvozu
Tekstilci so bili že dosedaj največji izvozniki, v letu 1983 pa pred-
videvjno, da bodo izvoz povečali za 14 odstotkov. To pa bodo dosegli ob
tesnejšem sodelovanju in ob tem, da bodo surovine, kijih ne proizvajamo
v državi, tudi dobili za svoje potrebe. Izvozno situacijo rešujejo tekstilci
tudi z udarniškimi sobotami, nočnim delom ... O tem pa premalo
povemo širši Javnosti.
Ptujski tekstilci so različno uresničili izvozne načrte za leto 1982: v
TVl Ma)šperk le 35 odstotno, na drugi strani pa je ptujska Delta do konca
leta z več dela uspela v celoti uresničiti izvozne načrte. Tudi letos bo po-
trebno več dela, marsikje ,se bo delavnik prenesel na soboto, nedeljo. In
E' rav pri obvladovanju poiitiCne situacije se bo pokazala moč sindikata
ot najširše organizacije delavcev. Sinakat bo moral imeti pregled nad
vsem stanjem v delovni organizaciji in to v vsakem trenutku. S svojim
delom bo moral ustvarjati Telimo, da bodo delavci brez odporov spre-
jemali nove naloge. Zaostrene razmere bodo tudi pokazale ali Je sindikat
v resnici subjektivna sila delavskega razreda ali le »gasilec« nastalega
stanja.
'Za letos pa občinski odbor sindikata delavcev načrtuje štiri glavna
področja aktivnosti: uresničevanje gospodarske stabilizacije, uvelja-
vljanje delitve po delu, prizadevanje za boljše delovne pogoje in ka-
drovsaka politika.	^^^
POSLOVANJE S SREDSTVI OBČANOV V KREDI-
TNI BANKI MARIBOR POSLOVNI ENOTI PTUJ
Na koncu leta 1982 združujejo občani v
poslovni enoti Ptuj skupno din 1 milijardo 683
milijonov privarčevanih sredstev, od česar
odpade din 916 milijonov 386 tisoč ali 55 Vo na
dinarsko varčevanje in din 766 milijonov 834
tisoč ali 45 % na devizno varčevanje.
Za leto 1982 smo načrtovali 170 milijonov
oziroma 14 "^^o prirasta sredstev občanov.
Dejanski prirast glede na stanje 1981 pa je 503
milijone dinarjev, kar predstavlja 43 % več
sredstev kot konec leta 1981. Netto prirast
oziroma povečanje sredstev znaša 283 milijo-
nov, medtem ko razliko do skupnega povečanja
predstavljajo obresti pripisane ob koncu
letošnjega leta, ki znašajo 96 milijonov 744 ti-
soč dinarjev aH 38 ®7o več kot v letu 1981. Na
dinarske vloge znašajo pripisane obresti 46 mili-
jonov 581 tisoč dinarjev obresti, na devizne vlo-
ge pa 47 milijonov 506 tisoč dinarjev. Razlika 2
milijona 657 tisoč predstavljajo obresti na teko-
če račune, žiro račune in druge depozite obča-
nov. To so za občane pomembna dodatna sred-
stva na njihove vloge, kar krepi njihovo zapanje
v naložena sredstva pri banki. Tudi nihanje
deviznih tečajev in učinek devalvacije so z
knjiženjem tečajnih razlik del povečanja deviz-
nih prihrankov občanov.
Številčna primerjava nam pove, da imamo v
poslovni enoti 74791 dinarskih hranilnih vlog,
katerih število se je med letom povečalo za
4,9 vrednostno pa za 38,4 <7o; obresti pa so
se povečale za 35,6 Porast tako številčno
kot vrednostno je v primerjavi z letom poprej
večji pri vezanih hranilnih vlogah. Pospeševanje
nenamenske vezave dinarskih sredstev je bilo
stimulirano z višjo obrestno mero od 1/10-1982,
ki je bila dogovorjena med bankami v okviru
Združenja bank Jugoslavije.
Deviznih vlog imamo v poslovni enoti za
25,7 <¥0 več ter znašajo sedaj 1751, vrednostno
pa so se povečale za 52 njihove obresti pa za
35
Glede na to, da sredstva občanov, ki se zbira-
jo v bankah pomembno dopolnjujejo obseg v
bankah združenih in pridobljenih sredstev za
izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog
±užbeno-ekonomskega razvoja in tudi njiho-
vega povratnega usmerjanja nazaj občanom,
ugotavljamo, da smo z doseženim rezultatom
nad planirano višino zadovoljni. Poleg že zna-
nih in uveljavljenih ukrepov (prenos OD preko
HK) za pridobigev sredstev od občanov, smo v
letu 1982 pospeševali prenos izplačevanja po-
kojnin novih upokojencev in invaldnin preko
banke ter razvijali pionirsko in mladinsko var-
čevanje. Promet menjave in vlaganj, kakor tudi
dvigov tujih plačilnih sredstev je potekal preko
16 blagajn poslovne enote, in 15 menjalnic.
Odkupljena devizna sredstva so se prednostno
uporabila za plačevanje obveznosti članic ter
zagotavljanje njihove devizne likvidnosti.
Da bi pridobili kar največ kvalitetnih dolgo-
ročnih sredstev, smo pospeševali namensko
dinarsko varčevanje po pravilnikih za stano-
vanjsko gradnjo, za pospeševanje gospodarske
dejavnosti, kmetijstva in ribištva in druge
namene. Stanje teh sredstev znaša koncem leta
1982 151 milijonov 584 tisoč dinarjev, od kate-
rih predstavljajo največji delež stanovanjski
dinarski depoziti. K tem depozitom spada
dinarsko varčevanje in vezava dinarske proti-
vrednosti prodanih deviz.
Glede na to, da smo že pred leti zajeli izplači-
lo skoraj vseh psebnih dohodkov preko hranil-
nih knjižic, je v letu 1982 zabeležen sicer porast
prehajanja na brezgotovinsko poslovanje (teko-
či računi in žiro računi), vendar bomo morali le
tega v prihodnje hitreje razvijati.
Ob koncu naj povem še to, da smo z pripiso-
vanjem obresti pričeli že 5. januarja in da obča-
ni lahko vpišejo svoje obresti skozi vse leto.
Marija Ovčar,
vodja oddelka
za poslovanje z občani
Aktivnosti ob
zaključnem računu 82
v Zvezi sindikatov Slovenije dajemo sprotnemu obravnavanju
rezultatov gospodarjenja v OZD posebno pozornost. V zadnjem času pa
je opaziti ooločeno ležernost pri obravnavi rezultatov gospodarjenja za
posamezno obračunsko obdobje. Vsebinska poročila o doseženih re-
zultatih izgubljajo na vrednosti, znova ^ih zamenjujejo Ic-ltevilčni ka-
zalci. ki na so v večini slabo razumljivi za delavca — neposrednega
proizvajalca. Več bi morali dati na kalcovostne podatke gospodarjenja,
manj pa na bilančne, računovodske in druge prikaze nekega starija.
Obravnava rezultatov gospodarjenja je stalna družbeno-pofitična
aktivnost sindikata, kije odgovoren, ua usklajeno z drugimi družbenimi
dejavniki zagotovi celovite in kritične razprave ter odgovorno odločanje
delavcev. Temljne usmeritve pri obravnavah ZR 82 pa so uresničevanje
politike gospodarske stabilizacije, krepitev samoupravnega položaja
delavcev in njihove odgovornosti za nadaljnji razvoj samoupravnih
družbeno-ekonomskih odnosov.
Osnovne organizacije sindikata v ptujski občini .so že sprejele na-
vodila o pripravi in izvedbi občnih zborov. Ob tem so bili določeni tudi
roki razprav. Ce v začetku februarja morajo poslovodni organi pripraviti
poročila o rezultatih poslovanja v preteklem letu, v času od 24. februarja
do konca meseca so poslovodni organi dolžni pripraviti predlog ukrepov
za realizacijo plana tekočega leta. Sindikat pa je dolžan vse aktivnosti
okrog obravnave in sprejema zaključnega računa tudi izpeljati. .MG
tednik - 20-
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Na kongresnih dokumentih ne sme ostati prah
Glede na težak gospodarski polo^j je tui
pred mWimi v naši samoupravni družbi vse več
^membnih in odgovornih nalog. In čemu
STdelu največji poudarek? O t^ smo sc
SLoviJjali z MUanom Kurijem. sekretarjem
Sske konference ZSMS v Ptaju k, je dejal:
Sei na to. da smo mladi tudi ob sec^nji
neu^dni gospodarski situaciji v istem ^ložaju
IS^Kcf v ^ružcnem delu in ostal, občam, je
nrspoma ugotovitev, da smo velikokrat sam.
krivi ker se nismo dovolj zavestno m odgovor-
no vključevali v reševanje problemov, ki so se
zadnji čas pojavljali v naši družbi.
V letu 1983 je potrebno precej več pozornosti
Dosvetiti družbeno političnemu področju
Kvanja mladih, kajti tudi v našem
političnem sistemu obstaja precej nepraviln^ti.
To področje smo mladi preveč zanemanh. kljub
temu da so v nekaterih sredinah bih na tem
področju dovolj aktivni. Zal se nam je
^večkrat dogajalo to. da smo se pn aktivnosti
mladih osredotočili le na preživljanje P/ostega
časa mladine, vse premalo pa smo se vključevah
v idejno politične aktivnosti. Najpomembnejša
naloga mladih v tem trenutku je dosledno
uresničevanje sprejetih dokumentov mladinskih
kongresov, iz katerih pa izhaja, da se moramo
uspešneje in aktivneje vključevati v naš delegat-
ski sistem. Ddegati. ki jih ima mladina v samo-
upravnih organih, samoupravnih interesnih
skupnostih in drugod so bili do sedaj v glav-
nem prepuščeni sami sebi. Povsod niso prena-
šali stališč svojih delegatskih sredin in obratno,
zato smo bili priča formalizmu. .Mladi so pač
bili zastopani v določenih organih zaradi struk-
ture in števila, dejanske vloge, ki jo zahteva nji-
hov položaj pa niso uresničevali. Temu
primerni pa so bili tudi rezultati.
Da bi stanje Izboljšali bomo osnovne orga-
nizacije zadolžili, da redno pripravljajo sulSČa
za svoje delegate v samoupravnih organih in
SIS. člani bodo dobesedno prisiljeni obrav-
navati problematiko ali material Širše, kot do
sedaj in iz tega sledi, da bodo tudi njihova stali-
šča na trdnih temeljih, ne pa fomalna."
Katera problematika pa je trenutno
najaktualnejša?
..Širši družbeni problem je problematika
brezposelnosti mladih, oziroma zaposlovanja.
O tem je bilo že precej povedanega žal pa je pri
tem tudi ostalo. Konkretnih akcij, ki bi vodile
iz lega položaja ni mogoče predvideti. Precej
dela je še na področju izobraževanja mladih.
predvsem idejno političnega. Vemo. da je
kadrovska struktura v mladinskih vrstah v ob-
čini Ptuj razmeroma šibka. Daleč premalo je
tistih pravih aktivnih in sposobnih predsednikov
ali drugih mladincev, ki bi aktivirali in
animirali mlade po osnovnih organizacijah
dovolj uspešno. Vse preveč sc dogaja, da
uspemo vključiti v aktivnosti le mlade tam nek-
je do 20 leta. Pozneje je že težko, mi pa vemo,
da so mladinci člani ZSMS tudi do 27 leta in Se
dlje, zato moramo pritegniti k delu tudi drugo
polovico mladih. Pri vsem tem pa seveda ne
smemo pozabiti na ohranjanje tradicij NOB, na
pohode in delovanje na področju SLO in DS.
Sicer pa so poglavitne smernice in akcijske
usmerjenosti mladih podrobneje zapisane v
dokumentih XI. kongresa ZSMS in kongresa
jugoslovanske mladine. Zakaj bi Se naprej osta-
jal prah na teh dokumentih, mladi v osnovnih
organizacijah so dolžni zadolžiti člane, ki naj
podrobno preučijo te sklepe in stališča. Dobro
vemo za koga so napisani in temu naj tudi slu-
žijo. Vsak mladinec, pa če je bil do sedaj akti-
ven ali ne, se mora zavedati, da je tudi od njega
odvisno, ali bomo uspeli uresničiti vse za-
stavljene naloge, ali ne. Mislim, da druge
možnosti ni!"
M. Ozmec
VRZELI SE NISO ODPRAVUENE
Na posvetu, ki ga je v Ormožu 11, januarja
vodila podpredsednica republiške skupščine
Silva Jerebova, udeležili so se ga predstavniki
občin Lenart. Ormož. Ptuj in Slovenska
Bistrica, je Wk) slišati marsikatero že znano
ugotovitev o delovanju delegatskega sistema.
Tako še vedno ni urejen položaj delegacij v
temeljnih samoupravnih organizacijah in skup-
nostih. Ta bi morala biti na primer v organiza-
cijah združenega dela stalni organizem kot so to
samoufffavni organi s stalnim delovnim progra-
mom. Biti bi morale povezovalna in usklaje-
valna vez med taneljiK) organizacijo, občino in
republiko. V večiiu OTganizacij zdniženega dela
pa tak položaj temeljnih del^acij ni opredeljen
v samoupravnih aktih.
Tudi skuprine ddegatov za delegiranje v
zbore republiške skui^čine so prej kot ne zaprta
tdesa, ne pa koordinacijski organi, kjer bi se
mnenja in stališča oblikovala na podlagi raz-
prave v bazi. Tudi občinska skupščina se kot
konferenca delegacij za republiško skupščino Se
ru uveljavila, bilo pa je nekaj uspešnih poizku-
sov,v ptujski občini.
Beseda je bila tudi o delovnih telesih zborov
občinske skupščine, ki bi jih naj imenovali za
obravnavo posameznih vprašanj iz pristojnosti
zborov, k njihovemu delu pa prit^ili strokov-
njake za posamezna vpra^ja. Tako bi
racionalizirali ddo in razbremenili delegate,
posebno ob obravnavi raznih poročil in in-
formacij.
Ko so udeleženci posveta razpravljali o
delegatskih vprašanjih in pobudah, so ugotovili,
da jih je dokaj malo. Večino pobud za
obravnavo posameznih vprašanj daje na primer
v ormoški in slovenskobistiiSki občini izvrSni
svet — kar 76 odstotkov, medtem ko dajejo
delegacije le okrog 4 odstotke pobud. Seveda je
treba ob tem upoStevati, da marsikatera pobuda
izvršnega sveta temelji na del^atskem vpra-
šanju. Kljub temu pa razmerja niso ugodna in
jih je treba spremeniti.
Kot je poudarila Silva Jereb, je v skupščinah
družbenopolitičnih skupnosti premalo upoSte«
vana specifičnost dda zborov. Najbolj so
aktivni delegati v dHvih krajevnih skupnosti,
dosti manj pa ddegati v zborih zdniženega dela.
čeprav prav ti zbori obravnavajo vprašanja,
pomembna za razvoj celotne družbenopoliti&ie
skupnosti. Predlog je bil. da bi naj strokovne
službe interesnih skupnosti, izvršni sveti in
upravni organi v bodoče opremili del^ate s
stališči, ko obravnavajo razne zvezne oziroma
republiške zakone, nasploh pa je potrebno
delegatska gradiva skrajšati. Vsi delegati bi naj
dobili povzetke z opisanimi pc»ledicami
sprejetih odločitev, le vodje delegacij in kon-
ferenc delegacij bi naj prejemali celotna gra-
diva. Mimogrede naj omenimc* še ugotovitev,
da so v tem mandatu konference delegacij bolj
uspešne kot v prejšnjili.
Beseda je bila tudi o delu delegacij z manj
razvitih območij. Te so svoje delo doslej dobro
opravljale, sprejeta stališča na republiški ravni,
obvezujoča za razvite občine, pa niso bila
uresničena. Zato bo potrebno tudi tem vpra-
šanjem nameniti ustrezno pozornost.
Pa ne samo tem in ostalim naštetim, temveč
tudi povratni infomadji, ki še vedno ni postala
sestavni del delegatskih razmerij.
N. Dobljekar
O DELU KOMUNISTOV IN SVETOV ZK
V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Pod vodstvom Fdiksa Bagarja, izvršnega sek-
retarja predsedstva OK ZKS Ptuj, je bila v sre-
do, 12. januarja prva spedalizirana razprava o
gradivTi za 6. sejo CK ZKS o aktualnih vpraša-
njih in n^ogah pri utrjevanju idejne in akcijske
usposobljenosti in organiziranosti komunistov.
Razprava je bila namenjena predvsem delu ko-
munistov in svetov ZK v krajevnih skupnostih.
Dejstvo je namreč, da se tudi v krajevni skup-
nosti kaže potreba po ustreznejši organizirano-
sti komunistov, saj še preveč prevladuje mne-
nje. da so za razmere v krajevni skupnosti od-
govorni samo tisti člani ZK. ki so povezani v
krajevni organizadji. komunisti, ki so povezani
v OO ZKS v združenem delu pa se izmikajo ak-
tivnosti v krajevni skupnosti. Spričo takega gle-
^ja kOTiunisti v marsikateri KS ne obvladuje-
jo družbenopolitičnih in drugih razmer.
Prav zaradi tega je nujno potrebna večja po-
vezanost med komunisti v KS in v TOZD. O teh
OToblemih je razpravljal tudi občinski komite
ZKS Ptuj na dveh sejah v decembru 1982 in
sprejel konkretne sklepe za delo komunistov v
krajevni skupnosti. Predvsem gre za oblikova-
nje svetov ZK, zborov komunistov kot obliko in
metodo dela, aktivov komunistov po naseljih,
vaseh, soseskah, ulicah itd, kakor je pač kje or-
ganizirana SZDL in krajevna samouprava. Ob-
činski komite v sklepih zadolžuje tudi vse člane
ZK. ki živijo na območju krajevne skupnosti,
da morajo aktivno in organizirano ddovati v
vseh oblikah družbenopolitičnega dek>vanja v
krajevni skupnosti.
Poseben poudarek je v sklepih dan svetom ZK
v krajevnih skupnostih. Statut ZKS je to obliko
meto^ delovanja že doslej opredeljeval, ven-
dar je v večini krajevnih organizacij niso uvdja-
viH. Zato je v sklepu OK ZKS Ptuj konkretno
zapisano, da morajo do IS. februarja letos
ustanoviti svete ZK v naslednjih KS: Bratje Reš
Ptuj, Budi na-Brstje, Dornava, DuSan Kveder
Ptuj, Franc Osojnik Ptuj, Gorišnica, Hajdina,
Heroja Lacka Rogoznica, Ivan Spoienjak Ptuj.
Jože Potrč Ptuj, MajSpCTk, Kidričevo. Podleh-
nik, Tumišče in Tone Znidarič Ptuj.
Svet ZK se torej ustanovi v tisti KS, na obmo-
čju katere dehije več osnovnih organizacij ZKS.
Svet ZK v krajevni skupnosti zagotavlja
(usklajeno delovanje OO ZKS, oblike
organiziranega detovanja komunistov, večjo
idejno in akdjsko enotnost ter medsebojno spo-
znavanje in razreševanje problemov na obmo-
čju KS ter temeljnih in drugih OZD in delovnih
skupnosti.
Na razpravi je bilo navzočih 26 komunistov,
večinoma sekretarjev OO ZKS v krajevnih
skupnostih. Večina teh je tudi posegla v razpra-
vo in izhajala iz izkušenj v lastnih organizaci-
jah. Izkušnje z delom sveta ZK imajo le v KS
Jože Potrč Ptuj, kjer svet ZK deluje že 3 leta.
Slabost je predvsem v tem, ker pri vseh sekre-
tarjih OO ZKS ni zadostne pripravljenosti za
sodelovanje, med komunisti pa pogrešajo pred-
vsem tovarištvo.
Glavni poudarek pa so v razpravi dajali potre-
bi po večjem idejnopcJitičnem usposabljanju in
izobraževanju, zaostriti pa je treba tudi isci-
plino in odgovornost. Ce bomo dosegli to in vse
komuniste vključOi v delo. potem bomo učin-
koviteje uveljavljali delegatski sistem, ne le za
družbenopolitično skupnost, temveč tudi za sa-
moupravne interesne skupnosti, zžiživele bodo
konference delegacij, ki so se doslej še zelo sla-
bo uveljavile, teklo bo delo v SZDL in v drugih
DPO in društvih. Vzix)redno s tem pa bo treba
izvajati tudidiferenciacijov ZK in izključiti tiste
člane, ki niso pripravljeni aktivno delovati ali
pa, ki kvarijo lik komunista. Ce hočemo uvelja-
vljati vse to, potem moramo voditi tudi dosle-
dno evidenco članstva, zlasti o aktivnosti in o
rezultatih političnega dela vsakega komunista.
FF
S SEJE OK ZSMS PTUJ
Na seji občinske konterence ZSMS Ptuj. ki je
v petek, 14. januarja, so spregovorili pred-
vsem o skhcu občinske konference, kjer naj bi
Predniki vseh osnovnih organizadj.
nr^^	priložnosti potrebno seznaniti
weavsem z delom osnovne organizadie. o or-
o njihovih nalogah in usposoblje-
nosti vodstvenega kadra.
ic glavni namen tega sklica? Delegat
11. kongresa ZSMJ bo na kratko poročal o delu
kongresa. Nato bodo mlade opozoriU na nasle-
onje: Ugotoviti, kdo so njihovi ddegati v kraje-
vm samoupravi, kako jih le ti zastopajo in kako
«nformadje nazaj v sredino mladih,
"^'"ska konferenca mladih bo dala tudi
^Dudo da osnovne organizacije pričnejo
^'pravljati staUšča za OK ZSMS Ptuj. saj bo
JJ^vanje občinske konference boljše. Ce pa
^cv'*"®^' frontno organiziranost, morajo
j^.	imeti tudi takšne dnevne rede. da
nico pritegne mladega čtoveka od 14 do 27 le-
ta. V večini se mladi ukvarjajo z nalogami na
delovnem mestu in športnimi dejavnostmi,
manj pa z idejnopolitičnim izobraževanjem . . .
Ce bodo pričdi pripravljati stal&ča. bo za tem
stalo več ljudi in bodo delati tudi bolje
razpravljali. Od teh delegatov pa seveda mora-
mo zahtevati, da dobimo povratno informacijo
v svojo sredino.
Vse področne konference bodo v mesecu fe-
bruarju izvedle seminarje za vodstva osnovnih
oreanizacii. Na leh seminariih ho elavna naloga
mladim prikazati kako x pripravi seja oz. dne-
vni red.
Ponovno so spregovorili o b^ezposenostL Ob
tem je zanimivo to. da se zaposleni zelo zav-
zemajo. da bi mladi, ki so trenutno brez
zaposlitve, to tudi dol»b. Skratka boriti se je
potrebno za vsako dek>vno mesto, ki je prosto v
dek)vnih organizacijah.
Včasih imamo preveč ustaljene navade, ki pa
bi jih s časoma morafi tucfi bremeniti. Glavna
naloga področmh konferenc je, da pripravijo
razgovore o problemih mladih v vseh sredmah,
da jim pomagajo pri problemih, ki jih sami ne
znajo razrešiti in jim dajo tudi smernice, kako
bi svoje delo v osnovnih sredinah lahko izbolj-
šali.
Obravnavali so še varnostno politično oceno
občinske konference mladih, kjer so ugotovili,
da mladi ne deluieio v treh krajevnih skupno-
stih. da so raztreseni in da bi jih bilo ob nuj m
potrebi ali pojavu težko zbrati skupaj. Nekaj
kritike je bilo tudi na delo osnovnih organizadj
v združenem delu. Člani področne konference
so že pričeli z obiski po osnovnih organizacijah
in ponekod so mlade že spodbudili k večji akti-
vnosti.
Skratka že v začetku leta čaka predsedstvo
občinske konference vehko nalog, ki jih bo
potrebno uresničiti in seveda ob tem trdo delati.
Jana Hvaleč
Ivan Potrč, Resljeva 13,
61000 Ljubljana
Ob tvoji 70-letnici ti komunisti ptujske občine iskreno čestitamo.
Tvoja revolucionarna pot komunista in pisatelja in bogastvo tvoje pisane
besede o našem človeku, njegovem delu in iivljenju^ pomeni zakladnico
kulturnih in človeških vrednot, na katere so sedanji in bodoči rodovi
lahko ponosni.
Želimo ti zdravja v ielji, da vse tvoje nadaljnje načrte z uspehom
uresničiš.
Predsedstvo občinskega komiteja zveze komunistov Slovenije Ptuj.
PRIPRAVE NA PROGRAMSKE
KONFERENCE
Komunisti občinske organizacije ZK Ormož bodo izvedli pro-
gramske konference osnovnih organizacij do 18. februaija. medtem ko
bo občinski komite imel konferenco konec februarja. Do takrat morajo
v vseh osnovnih organizacijah temeljito oceniti dosedanje delo, posebej
bodo izpostavili uresničevanje sprejetih sklepov za doseganje ciljev
ekonomske stabilizacije.
V oceni dela. ki bo podlaga za aktivnosti v prihodnjem obdobju,
morajo komunisti realno spregovoriti o svoji idejnopolitični in akcijski
usposobljenosti za delo med ljudmi. K temu seveda sodi ocena uresni-
čevanja kadrovske politike v vseh okoljih, posebej še sprejemanje novih
članov v zvezo komunistov. Vse aktivnosti bodo v prihodnje podrejene
zaostrenim gospodarskim pogojem, katerim morajo podrediti svojo
aktivnost vsi komunisti. Nedavna seja občinske konference zveze ko-
munistov Ormož je že ocenila delo osnovnih organizadj in ugotovila, da
ni malo takih, ki svojih nalog ne uresničujejo, celo take so, ki pri svojem
delu zanemarjajo sprotno ocenjevanje odgovornosti in premalo skrbe za
idejnopolitično usposabljanje članov — kar sicer ni le ormoški primer.
Očitno je, da priprave na programske konference osnovnih orga-
nizacij morajo pomeniti prelomnico v dosedanjem delu. Več osebne
odgovornosti, sprotnega ocenjevanja in doslednosti — to so vodila, kijih
bodo morali v vseh osnovnih organizacijah ZK upoštevati, da bi svoje
delo naravnali tako kot to zahteva trenutna situacija.
N. Dobljekar
Priprave na razšiijene
sestanke
v petek 14. januarja se je na redni seji sestal občinski odbor ZZB
NOV Ormož. G lavna vsebina seje je bila namenjena pripravi razširjenih
sestankov krajevnih organizacij ZB NOV. v ta namen so obravnavali in
sprejeli teze z nakazano vsebino teh sestankov in določili koledar (ča-
sovno razpt)reditev) sestankov po krajevnih organizacijah.
Nadalje so na .seji v petek obravnavali poročilo o sestanku pred-
stavnikov občinskih odborov ZZB NOV občin Ljutomer, Ptuj in Ormož,
vprašanja s področja socialnega varstva: zdraviliško zdravljenje, ankeio
o socialnem stanju članov ZZB NOV, dejavnost komisij za vprašanje
borcev pri SIS v letu 1983 ipd. Prav tako so obravnavali poročilo o delu
komisije za vprašanje borcev pri SO Ormož in program dela te komisije
za leto 1983 ter druga sprotna vprašanja.	-u
Razprava o akcijskem
povezovanju komunistov
v združenem delu
v gradivu, ki je v javni razpravi za 6. sejo CK ZKS. je v poglavju o
akcijskem povezovanju komunistov v združenem delu med drugim
zapisano, cla je za večjo akcijsko učinkovitost TOtrebno ustanoviti ak-
cijske konference kot stalno obliko idejnopoliticnega delovanja komu-
nistov v delovnih organizacijah.
O tem je razpravljal tudi občinski komite ZKS Ptuj na seji. 10.
decembra lani in v enem od sklepov, verificiranih na sen občinskega
komiteja 27. decembra 1982, je konkretno zapisano, da do konca tega
meseca ustanovno akcijske konference kot stalne oblike idejnopohtic-
nega delovanja komunistov v naslednjih delovnih organizacijah: TGA
»Etoris Kidrič« Kidričevo, AGIS Ptuj, Emona-Kmetij^i kombinat Ptuj,
Mesokombinat Perutnina Ptuj. Elkom «01ga Meghč* Ptuj. MIP Ptuj,
Komunala, gradbeništvo, promet Ptuj. Zdravstveni center inui-Ormo^
Srednješolski center Ptuj in Upravni organi občine Ptuj. KljuB temuje
glede konkretne izvršitve te naloge še precej vprašanj in različnih gle-
danj.
I oje pokazala tudi razprava na drugi specializirani javni ragjravi o
gradivu za 6. sejo CK ZKS, kije bila v ponedeljek, I /.januarja po^ldiie
v delavskem domu Franca Krambergeria v Ptuju. Razpravoje pripravilo
delovno predsedstvo pod vodstvom Stanka Lepeja. sekretarja pred-
-sedstva oočinskega komitda ZKS Ptuj, kije razpravo tudi vodil, na-
vzočih naje bilo nad 30 sekretarjev osnovnih organizacij ZK v združe-
nem del u. Stanko Lepej je v uvodu v razpravo ^sebej ^udaril, da so
akcijske konference stalna oblika delovanja za poenotenje pogledov in
stalisč komunistov v okviru delovne organizacije, saj je v dosedanji
praksi cesto prisotno tozdovsko gledanje tudi pn komunistih. Ključna
vpra.šanja. o katerih se morajo komunisti v delovnih organizacijah
poenotiti, so našteta v sklepu občinskega komiteja ZKS, ta so predvsem:
uvc. avljanie samoupravnih odnosov, dohodkovno povezovanje, zdru-
že .nje dela in sredstev, skupni programi, višja produktivnost dela,
investicije, svo^)dna menjava dela. dditev po delu in druga vprašanja.
V razpravi so sekretani ocenK-vali dosedanje izkušnje o rezultatih
akcijskih konferenc, ki so jih izvedli o posameznih problemih, o oblikah
kcx)rdinacije. dežurnih sekretaijih, koordinacijskih svetih, zborih ko-
munistov in podobno. Ponekod so bile te oblike uspešne, drugje manj.
Dejstvo je, da po ukinitvi svetov ZK kot forumov (po 11. kongresu ZKJ)
osnovne organizacije ZK v TOZD niso izkoristile vseh možnosti akcij-
skega povezovanja, ki jim jih daje staut ZK in statutarni sklep občinske
organizacije ZKS. Zaradi tega je v okviru delovnih organizacij med
komunisti posameznih TOZD tudi precej razhajanj. Kot so v razpravi
ugotovili, je glavni vzrok za ta razhajanja v neurejenih dohodkovnih
odnosih.
Ka/,pravo so končali z ugotovitvijo, da h gradivu za 6. sejo CK ZKS
nimajo bistvenih pripomb. Skladnostem in s SKlepi občinskega komiteja
ZKS je treba takoj začeti z ustanovitvijo stalnih akcijskih konferenc in
njihovo delo usmeriti v skladu z določili statutarnega sklepa, po potrebi
na tudi pripraviti poseben poslovnik o delu akdjskih konferenc. Pri tem
ni naj osnovnim organizacijam nudila ustrezno pomoč statutarna ko-
mi.sija OK ZKS Ptm. Ob tem pa se je treba zavedati, daje glavni in edini
namen te stalne oblike idejnopolitičnega delovanja, da komunisti v
ok\ iru delovne organizacije poenotijo stališča in gredo enotno v akcije za
dosego ciljev programov v z.aostrenih poeojih gospodarjenja v interesu
delovne organizacije in v splošnem družbenem interesu.
FF
4 - OELEGACUE OBRAVNAVAJO
20. januar 1983 - TEIMIH
O delovnem času v trgovskih, gostinskHi in obrtnih obratih
IzvrSni svet Skuf^inc občine
Ptuj je oripravil nov osnutek odlo-
ka o ddovnem času v trgovskih,
gostinskih in obrtnih obratih v
občini Ptuj. Osnuteli je poslan v
razpravo vsem delegacijam v
združenem delu in v krajevnih
skupnostih ter drugim zainteresira-
nim s pozivom, da se vključijo v
razpravo do priprave predloga
odloka. O osnutku odloka bosta
razpravljala in sklq>ala zbor
krajevnih skupnosti in zbor
združenega dda na sejah, ki bodo
3. februarja.
Da In se lahko tudi čim več
naSih bralcev vključilo v razpravo
in prek svojih ddegatov vplivalo
na sprejem takega odloka, bo kar
najbolj ustrezal večini občanov, na
kratko povzemamo predlagano
vselnno v osnutku odloka.
Se prej pa je treba povedati, da
je bU prvi odlok o delovnem času v
trgovskih, gostinskih in obrtnih
obratih v občini Ptuj sprejet žc v
letu 1975. Na podlagi utemelje-
nih pripomb potroSnikov in orga-
nizacij združenega dela s področja
oskrbe iM-d)ivalstva, je bil ta odlok
v letih 1979 in 1982 že si»emenjcn
in dop(4njen. Sedaj gre 5e za
dodatne spremembe in dopolnitve,
ki se v osnutku odk>ka združujejo
v enotno besedilo in pomenijo
praktično nov odk)k, ker bi obja-
va samo sprememb in dopolnitev,
ob dveh že s sprejetih, le povečala
Dcjweglednost cck>tnega odloka.
Novosti v osnutku so predvsem
v poglavju, ki določa ddovni čas
otN-tmh obratov m ddavnic, ki
poslujejo s strankami. Tu je
odpravljena izjema brivsko frizer-
skih ddavnic. ker ni utemeljenega
razloga, da imajo ob ponedeljkih
zaprto. Na novo je zapisano dolo-
čilo o možnosti cfeljenega delovne-
ga časa, določen je ddovni čas
lekarne, delovni čas za bencinske
servise, v prodajalnah kmetijskega
reprodukdjskega materiala in ra-
čunanje novega ddovnega časa po
zveznih predpisih. Prav je, da o
vsem tem občani povedo svoje
mnenje.
TRGOVINE NA DROBNO IN
DRUGE PRODAJALNE
V osnutku odloka je ^zapisano,
da morajo biti prodajalne odprte
vsak delovni dan, razen sobote,
vsaj sedem ur, in to:
—	prodajane s tehničnim in
tekstilnim blagom in čevlji od 8.
do 18. ure, ob sobotah od 8. do
12. ur«;
—	prodajalne z živili v Ptuju,
Kidričevem GoriSnici in MajSper-
ku ter Blagovnica v Ptuju od 7,30
do 18. ure, ob sobotah do 12. ure.
Dve prodajalni z živiU (dežurni)
morata biti ob sobotah oidprti do
19. ure in morata nuditi potroSni-
kom vsa osnovna živila v zadostni
količini in izbiri ves čas, ko sta
odprti;
—	prodajalne na drobno v me-
stu F^uj s tehničnim blagom in
reprodukdjskim materialom, ki
imajo strnjen delovni čas od 7,30
do 15. ure, ob sobotah do 12. ure.
Ena prodajalna z gradbenim mate-
rialom in tehničnim blagom mora
iMti odprta popoldan do 17. ure,
razpored dežurnih prodajaln pa
mora biti objavljen na vidnem me-
stu v vseh prodajalnah ne glede na
to, v katero OZD je vključena;
—	prodajalne na drobno zunaj
območja mesta Ptuj, ki imajo str-
njen dek)vni čas od 8. do 15. ure in
nh sobotah do 12. ure;
—	prodajalne kruha in grafike
od 6,30 do 18. ure, ob sobotah do
12. ure, razen na avtobusni posta-
ji, kjer so prodajalne lahko odprte
med 5. in 20. uro;
—	prodajalne na drobno zunaj
območja mesta Ptuj, ki poslujejo
NON-STOP, razen Kidričevega,
GoriSnice in MajSperka, od 7,30
do 17. ure, ob sobotah do 12. lu-e;
Organizacije združenega dela
lahko določijo tudi ddjen ddovni
čas, v prodajalnah s prdirambe-
nim blagom od 7,30 do 12. ure in
od iS. do 18. nre, v prodajalnah s
tekstilnim, tctaniČnim i* ostaliB
blagom od 8. do 12. B od 15. do
18.	ure.
Lekarna Ptnj posfaqc od 7. do
19.	ure, ob sobotah do I6l ne. Za
nujne primere ima org^ouirano
st^no in ncprekinjeiio dežnmo
službo 24 ur. Znnai^ kkarac
poslujejo od 8. do 1430L
Sendsi za prodajo Bolomesa
goriva od 7. do 19. are. Cipolki
Podlehnik (motd) ni Ptiq (pri par-
ku) imata ncpreUi^ dehnai tas.
24 ur.
Prodajalne mesa podaji od 7.
do 15,30. ob pctU m dnrrih pred
državnimi prazniki pa do 17. ave.
ob sobotah do 12. me. Vi^ ena
prodajalna meaa mata podovad
vsak dan do 17. nre.
Prodajalne kmetijike nOragc ia
drugih OZD. ki prod^igo N^ a
kmetijstvo, podng^ od S. do
15,30, ob sobotah do 12. me. Vsg
ena prodajalna v Ptu^ mora bid
odfKta do 18. are.
Za vse prodajalne pa vdjja. da
zadnji ddona dan v leta (aa SOve-
strovo) posluj^ do 15. are, aa
pustni torek pa do 12. nrc.
GOSTINSTVO
Gostinski obrati, ki lUiefcjo
gostom s hiano in pija£o, ani^
tahi odprti vsak dan od 7. do 22.
are, točilnice ali okrepčevalrace
Oifeji) pa do 21. ure. Hotdi in
ga&tiiski obrati, ki nudijo gostom
prenofiSča, poslujejo časovno
acoBDcjeno. Obrati smejo biti en
dam v tednu zaprti. Gostinski
obrati v sestavi prodajaln se
ravnajo po delovnem času
trgovine.
Gostinski obrati, ki nudijo
gostom hrano, bodo lahko odprti
od 6. ure zjutraj. Nočni lokali so
lahko odprti vso noč, vendar naj-
cfalje do 5. ure zjutraj. Gostinski
obrati, razen bifejev, bodo lahko
odprti ob petkih, sobotah in nede-
ljah dve uri dalj, ob dneh pred
državnimi prazniki, ob praznikih,
na pustno soboto in nedeljo ter na
postni torek pa vso noč.
OSHTNl OBRATI IN DELAVNI-
CE
Obrtni obrati in delavnice, ki
poshijgo neposredno s strankami,
bodo morali biti odprti tako kot je
določeno za trgovine s tehničnim
Magom. Obrtni obrati in ddavnice
ostalih strok razporedijo delovni
čas tndi drugače,'če to zahtevajo
krajevne potrebe ali značaj dda s
tem, da morajo upoštevati 42-umi
dtkwni teden.
V osnutku odk>ka je dok>čet
minimalni dck>vni čas. ko morajo
iMti obrati odprti za poslovanje j
potrošniki in strankanu, z^
gostinske obrate pa je v osnutk«
odloka predlagan najpozneij^i čas,
do katerega smejo biti odprti.
Drugače pa odlok daje možnost,
da ddovni čas družbenih in zase>
bnih obratov dok>6jo ddovn^
skupnosti teh organizadj in zase>
bni obrtniki samostojno, upoSte>
vajoč pri tem krajevne potrebe,
ix)trebe turizma in nafielo dobrqga
gospodarjenja. Obrati v manj&li
krajih pa l^ko svoj dek}vni čas
prilagodijo krajevnim potrebam,
vendar morajo za vsako spremen),
bo poprej dobiti ' soglasje
pristojnega občinskega upra>iM^
organa.
Občinski upravni organ,
I^istojen za gospodarstvo, lahko v
izjemnih primerih tu(fi dovoi, di
se delovni čas obrata podaljSa,
spremeni, ali da se obm med
delovnim čascMn zapre.
Bralcem priporočamo, da vse
morebitne i>ripombe in predloge k
določik)m {»-edlagan^ osnutka [
odloka sporočijo svojim delegaci-
jam za zbor združenega dda in
zb(M- krajevnih skupnosti SkupSCi- i
ne občine Ptuj.	'
FFi
Uresničevanje resolucije o načrtovanju družine
Zbori SkupSčine SR Slovenije bodo na seji. 9.
februaija letos obravnavali informacijo o uresniče-
vanju resolucije o načrtovanju družine in družbe-
nih prizadevanj za njen nastanek in varnost,
zakona o zakonski zvezi in družinskih razmeijih in
zakona o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju
pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok z
ugotovitvami, stališči in priporočili. V obravnavi o
tej — za vsakega delovnega človeka in občana
pomembni temi sodelujejo tudi družbenopolitične
organizacije (RK SZDL in RK ZSMS), pristojna
skupščina Skupnosti socialnega varstva Slovenije,
zdravstvena skupnost ter ustrezne strokovne in
zdravstvene institucije. Predsedstvo RK SZDL
Slovenije je o informaciji razpravljalo na seji, 11.
januaija.
Na kratko povzemamo bistveno vsebino infor-
macije, ki jo je za razpravo pripravil Republiški
komite za zdravstveno in socis^o varstvo.
SPREMEMBE V DRUŽINI	'
Sodobna družina, kakršno poznamo v naši
socialistični samoupravni družbi, nastaja in se bo
tudi še v bodoče spreminjala odvisno od celotne
družbene strukture, predvsem pa odvisno od
spreminjanja položaja človeka v združenem delu
in družbeni skupnosti, z utijevanjem njegovega
samoupravnega položaja, z njegovim odločanjem
o pogojih in rezultatih svojega dela.
Enakopravnost žensk, zlasti njihova ekonomska
osamosvojitev, je pomembno vplivala na spremi-
njanje odnosov v družini. Delo v gos}xxlinjstvu in
skrb za rast, zdrav razvoj in vzgojo otrok ni več
prepuščena samo ženskam oz. materam, temveč se
v to vse bolj enakopravno vključujejo tudi moge in
očetje. Oče in mati kot delavca in občana —
samoupravljalca aktivno prispevata k razvoju
družbeno organiziranih dejavnosti za potrebe
lastnih in vseh otrok.
Najpogostejša podlaga v naši družbi za družino
je zakonska zveza, ni pa to edina podlaga. Družino
določa otrok. Torej je družina tudi bodisi izvenza-
konska skupnost, kot jo priznava zakon o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih, bodisi skupnost
enega od staršev z otrokom, posvojitelja ali npr.
sor^nika, ki prevzame trajno skrb za otroka.
Čeprav se je pogled mlade generacije na družin-
sko življenje in odnose med spoloma bistveno
spremenil, pa še vedno niso preseženi tradicionali-
stični konzervativni pogledi na vlogo in položaj
družine. O teh vprašanjih se porajajo vedno nove
teorije in razlage, ki odražajo različne interese.
Gre za tisto stran življenja, kjer se na poti
osvobajanja človeka in posebej ženske premaguje-
jo nasprotja med materinstvom, delom in politič-
nim odločanjem o družbenih zadevah, nasprotja
med ostanki patriarhalne družine in novimi
težnjami po enakih pravicah in dolžnostih, naspro-
tja med etatističnim in birokratsko-pokroviteljskim
in skrbniškim odnosom do občanov in pasivnim
obnašanjem ljudi do skupnih zadev ter socialistič-
nim samoupravljanjem kot zanikanju starih raz-
merij med posameznikom in skupnostjo. Protislo-
vij pri vsem tem ne manjka, zato so tudi razlage
marsikdaj protislovne in terjajo trajno pojasnjeva-
nje v vseh sredstvih javnega obveščanja pa tudi
preučevanje in znanstveno obravnavanje novih
pojavov v zvezi z družino.
VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE, SVETOVANJE,
OBVEŠČANJE
Družbena, moralna in spolna vzgoja sta nepo-
grešljivi sestavini celovitega vzgojnoizobraževalne-
ga programa vseh šol in drugih vzgojnoizobraže-
valnih organizacij na vseh stopnjah. Tisk, radio in
televizija naj dosledno sodelujejo pri uresničevanju
enotnih družbenih smotrov na področju moralne
in spolne vzgoje.
Uresničevanje načel soaalistične morale je na-
loga in cilj tudi v osebnostni in spolni vzgoji, v kateri
sodelujejo starši, vzgojnovaistvemzavoSi, šole vseh
stopenj z vsemi oblikami izvenšolskih in pošolskih
vzgojnoizobraževalnih, telesnovzgojnih, kulturnih,
tehničnih, proizvodnih in narodnopbrambnih de-
javnosti.
V nadaljevanju so razčlenjene naloge osnovne
šole, usmerjenega izobraževanja, delavskih univerz.
s poudarkom, da je v prihodnjem obdobju treba
posebno pozornost posvetiti tudi izobraževanju
učiteljev na visokih šolah in fakultetah in jih uspo-
sobiti. da bodo lahko tematiko humanizacije
medsebojnih razmerij obravnavali kot sestavni del
predmetnega podro^^a.
Pomemben nov čleii v celovitem vzgojnoizobra-
ževalnem sistemu in v nj^ovi vlogi pri razvijanju
višje kvalitete medsebojnih odnosov in pomoči pp
graditvi zdravih družinskih razmerij pomeni raz-
voj in delovanje ZAKONSKIH SVETOVAf.NlC,
ki delujejo tudi že na našem obmo^u. Zakonsko
svetovanje je namenjeno obveščanju tako bodočih
zakoncev, kot tistih, ki že živijo v družinski skupnosti
o tem, kakšno korist lahko pričakujejo od obiska
svetovalnice odvisno od vprašanj, o katerih bi se radi
posvetovali s posebej za to usposobljenimi stroko-
vnimi delavci.
Vzporedno s pripravami na izvajanje predza-
konskega svetovanja so v občinah potekale tudi
priprave na zakonsko svetovanje. Ljudje to pomoč
potrebujejo in iščejo. Potrebe po svetovanju, tako
zakoncem zaradi njihovih medsebojnih odnosov,
kot tudi zaradi težav z vzgojo otrok itd. naraščajo.
Predzakonsko, zakonsko in drtižinsko svetovanje,
ki je kljub začetnim težavam na dobri poti, mora
preseči organizacijske okvire pretežno socialno-
skrbstvene dejavnosti, da bi se razvijalo kot sesta-
vina celovitega vzgojnoizobraževalnega sistema na
vseh stopnjah in oblikah.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
Uresničevanje pravice do svobodnega odločanja
o rojstvu otrok v smisfu zakona o zdravstvenih
ukrepih pri uresničevanju te pravice, se v okviru
zdravstvenega varstva prebivalstva vključuje kot
sestavni del programa zdravstvene dejavnosti za
žene, otroke in mladino. Ta prodam je preventivno
usmerjen. Ob dobri organizaciji dispanzerjev in
posvetovalnic, ki zagotavlja široko dostopnost po
vseh občinah, je mogoče pričakovaU stalno izbolj-
šanje zdravstvenega stanja celih generacij otrok in
mladine, bodočih staršev.
Predzakonsko svetovanje vključuje veliko število
zdravnikov, ki v vse vei^i meri usmerjajo mlade pare
k svetovanju v zvezi z načrtovanjem družine, ge-
netiko ali slabo plodnostjo v ustrezne zdravstvene
ustanove (dispanzerje).
Poraba oralne hormonske kontracepcije (pilule)
se po letu 1976 zmanjšuje. •
Umetna prekinitev nosečnosti je po letu 1974 v
porastu. Raizlogi za to so različni. Med njimi relati-
vno pomanjkanje ustreznih sredstev za kontracep-
cijo (ki se občasno pojavlja), bistveno spremenjena
strokovna doktrina glede uporabe oralne, hor-
monske kontracepcije (omejevanje uporabe pri
mlajših skupinah in pri skupinah n^ 35 let), številni
poljudni teksti, ki so pisani tako, da odvračajo ljudi
od koiitracepcije in ustvarjajo celo paniko (nevar-
nost pilule, odklonilno stališče posameznikov, tudi
zdravnikov, ki vplivajo na-mnenje širšega okolja).
Ob tem še spremenjen odnos do umetne prekinitve
nosečnosti, spremenjene tehnike operacije, dosto-
pnost do legalne strokovno opravljene prelčihitve.
Uanes se že 98 odstotkov nosečiuc poslužuje re-
dnih zdravstvenih pregledov, okoli 40 % nosečnic
prihaja na pregled po prvem trimesei^"u.
V porodnišnicah rodi že 99 odstotkov vseh po-
rodnic pod vodstvom specialistov ginekologov in
ob sodelovaju specialistov f>ediatrov neonatolo-
gov. Po odpustu iz porodnišnice obišče patronažna
sestra vse družine z materami in novorojenci.
Zdravstveni nadzor novorojenčkov se nadaljuje z
obiskom v posvetovalnici, v otroškem dispanzerju
v 1., 3., 6., 9. in 12 mesecu starosti. Temu sledijo
sistematični pregledi 3-letni otrok, da se ugotovijo
posebnosti zdravstvenega stanja posameznega
otroka in cele generacije v določenem kraju. Šte-
vilo delavcev v otroških dispanzerjih še vedno
počasi narašča in prav tako tudi njihova strokovna
usposobljenost.
Zdravstveno varstvo kljub doseženim uspehom
čakajo na področju načrtovanja družine, mate-
rinstva in zdravja otrok, še nove naloge in sicer: več
vzgojein obveščenosti uporabnikov, zlasti z vidika
lastne skrbi za zdravje in zdravje otrok; preučiti
pojav v zvezi s pogosto odsotnosl^ staršev zdela
zaradi varstva oboldt^ olivfcL za^Dloviti Imljšo
povezanost med Jtispanzerji inedidinc dela in
nekološktmi oz. zavaistvomal!^ in olnriui. kar je
pogoj za la^ dostopnost za uporabnike in za
medicinsko—d(^trinainoenotiia&lza iizvaja^. V
veliko pomoč staršem in dOisfKinzcrjicm ^ pri tem
delu priročnik Zveze pri^tt^ev mladine ♦Naš
malček«, ki ga piejm^fsbpoi^a matere skoraj v
v^h naših občinah in tudi priročnik Skupi^ti
otroškega varstva o n*^ dc^entaia. kije sestavni del
standai^ega paketa.
STANOVAPUSKO GOSPODARSTVO
Obletu 1972 daiy|e so biflle mlade družine deležne
posel»e družbene ptmioči pri urejanju stano-
vanjskih pogojev. Mladim dn^inam so stanovanja
dodeljevale sainou|Mavne stanofvanjske skuimosti
občin pod pogcgi. dtriočsaiimi v pravifaukih za
dodeljevanje stanovanj, ^^jajenih s siedstvi soli-
damostnega sUada.
Novi zakcm o stanovai^pkem gospodarstvu ne
obravnava več mladih draižin kot posebne socialne
kategorije, zato stano%anj»tih problemov mladih
družin ne bo mogoče reševati z združevanjem soli-
darnostnih sredstev. Vse do6edaiyc razprave pod-
pirajo predlog, da mlade dmozine	lastno
udeležim. Treba pa je zagotoviti ustroouejše pogoje
zanje s tem. da se odpravi noge kriterije določenega
delovala staža v ddovni or^mizac^ kot pogoj, da
delavec zaprosi za dcMldlitev stanovanja. Za ure-
sničitev teh zahtev se mor^ boriti ml^ v okviru
delovnih oiganizacg s ^Mreminjanjem samoupra-
vnih ^losnih aktov in njiiMswemu usklaj^anju z
zakonskimi akti in družbenimi dogovori s tega
podroga. Ob tem vdja poudaritL da je za mlade
delavce že ob vstopu v zdiuženo delo niijno varče-
vanje za pridobitev stanovanja, kar je del načrta za
njihovo lastno samostofiiD prihodnost, ki vključuje
tudi družine.
DRUŽBENO VARSTVO OTROK
V obdobju po letu 1974 je bfl uresničen velik
razvoj dru^ien^ varstva otic^ Po zakonu o de-
lovnih razmerjih imajo v Slovenj za|M)slene žen^
med nosečnosl^ in po povodu |Mavko do nepretr-
ganega porodnišk^ dofnisla 105 dni po preteku
tega pa inuyo (Mravioo do porodniške^ dop^a 141
dni ^ delati 21 ur na tedkai. tako da delajo pravi-
loma 4 ure na dan do dvan^st^a meseca otrokove
starosti. Velja ONoneniti tudi porodniški dopust za
matere — združene kmetke in paket z najnujngšo
opremo za novorojjendka. ki ima poleg praktične
vrednosti pred\"sem tudi vzgojno finikc^.
Poseben poudarek najpmn^bnc^ prvini druž-
benega varstva otnA — vzgop in varstvu predšol-
skih otrok. Organizirano dnei^ varstvo in vzgoja
namreč pr^tavljjata poutmcinniben vidik pri načrto-
vanju družine. Pb ocenah Skupnosti otroškega var-
stva Slovoiije je v vzgpgnovantvene organizac^ in
družinsko varstvo z^etih 41.2 odstt>fka vseh otrok
od 8. meseca do 6 in ptrf leta starosiL Od vsdi otrok
v tej star^je evidentiranoodklonjei^ 5,7 %oln>k,
potrebnih v^p^ in vaistva v organiziranem dne-
vnem varstvu {nje še 16i.4%otrot.
~ Za otroke, ki niso vk^očeni v vzgojnovarstvene
organizacije so pripravljeni tndi drugi vzgojni
programu saj se utijujc prepričanje o izrednem po-
menu predšdske	za otroke. Narašča tudi
vključevanje otiok z motnjami v telesnem in duše-
vnem ra^cgu.
Zaradi pomanjk^a mest v v^ojnovarstvenih
organizacijah, zlasti v vei^ mestiub središčih, se že
nekaj časa razvija varstvo otrok v varstvenih druži-
nah. Na tem podro^u obeduj Se veliko neizkori-
ščenih možnosti, prizadevanja pa mor^ teči v
smeri iskanja novih družinskih vanduiq ter njiho-
• vem izobraževanju, s čemer bo preprečeno tudi
neorganizirano varstvo oliok in zapMovijena mo-
žnost zdravstveno h^iensi^a nadzora te oblike
varstva otrok.
Pttmembno vprašanje s lega področje tudi od-
sotnost staršev z dda zaradi obolelosti otrok (v
Ljubljani je bilo leta 1980 na tisoč otrok v starosti do
3 let 4.932 otekov zdravni^V Nada^ je po-
membna cena vzgpfoovaistveaih storitev, s^ so v
podeželskih občinah ugotovih, da so staiii zaradi
visoke cene v VVO izpisali okoli 150 otrok.	j
Denarne pomoči prejema v Sloveniji 109.958 (
družin z 244.112 otroki (stanje 30. 6. 1982). Pri od-;,
ločanju o dodeljevanju pomoči otrokom se upošteva |
dejanski socialni položaj družine z otroki in se tudi v .
okviru domicilnega socialnega varstva dodeli po-
moč v denarju ali v funkcionalni obli^ Z i;^ota- ^
vljanjem dejanskega socialnega (položaja družine se,
število upravičencev zmanjšuje, izdatnejšo pomoči
pa dobi družina z nižjimi dohodki na člana.	i
V okviru družbenega varstva otrok bo potrebno
razvijati v skladu s potrebami še druge nove oblike in
zagotoviti bolj prožno izvajanje obstoječih pravic ob
upoštevanju razmer, pogojev in načinov življenja
vsake družine. Pri tem lx) v veliko ptmioč uvedba
sistema enotne evidence prejemnikov denarnih
px)moči s pomočjo katere bo mogoče ugotavljati
uresničene življenjske razmere v družini. S pregle-
dom nad temi razmerami pa bo mogoče smotrneje
razporejati sredstva in organizirati druge oblike
pomoči družini in otrokom.
URESNIČEVANJE ZAKONA O ZAKONSia
ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH
Zakonska zveza je v naši družtM najpogostejša
podlaga za družino, skupnost moškega in ženske, v
kateri se rojevajo otroci. Področje zakonske zveze,
razmerij m^ starši in otroci, posvojitev, rejništvo in
skrbništvo je celovito uredil zakon o zakonski zvezi
in družinskih razmeijih. ki je pričel veljati 1. janu-
arja 1977. Zakon je uvedel nekaj pomemlmih no-
vosti, s katerimi je področje rodbinskega prava
prilagojeno spremerijenim družbenim mlnosom,
spremembam v družini in njenemu položaju v sor
cialistični samoupravni družbeni ureditvi. Zakon je
tudi povečal število nalog socialnega skrbstva, b^
disi, da jih je določil na novo, ali jih je prenesel iz
pristojnosti sodišč.
Vsebina zakon a se je v praksi potrdila kot ustrezna
pri urejanju zadev s tega področja, skladno s splošno
usmerjenostjo k odpravljanju ostankov neenako-
pravnosti, i^oriščanju in zlorab med zakcmci in
med starši in otroci, ter k uresničevanja enakih
pravic in dolžnosti z zakonskih in družinskih raz-
merij.
Na posameznih področjih zakona se pojavljajo
določena vprašanja, ki jih je potrebrno ^roti reše-
vati, nimajo pa takega obsega, da bi bilo zaradi njih
potrebno spreminjati zakon. Nekatera zahtevajo
natančnejša navodila, predvsem pa enotnejše tol-
mačenje in boljše sodelovanje med pravosodjem in
socialnim skrbstvom. Druga vprašanja izvirajo iz
novih pojavov, ki jih bo potrebno še preučiti in
fx)iskati zanje ustrezne rešitve.
Reveža zakonske zveze je z zakonom o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih temeljito spremenje-
na, zakon pozna le en razvezrii razlog — ne vzdržnost
zakonske zveze. Sodišče odloča o razvezi zakonske
zveze na podlagi tožbe za razvezo ali predlaga za
spor^umno razvezo, ki ga je kot nnoderen institut
družinskega prava zakon na novo uvedel. Za zdaj
institut sporazumne razveze v praksi ni zaživeL saj je
število predlogov za sporazumno razvezo majhno.
Treba bo preučili, zakaj je temu tako in odpra>'iti
ovire, zaradi katerih ni v celoti uresničena intencija
zakona.
Spravni poskus, ki ga kot naloigo prenešeno iz
pristojnosti sodišč, izvajajo organi soaalnega
skrbstva, dobiva vse večji pomen pri pripravljanju
sprtih zakoncev na sporazumno razvezo ne pa le na
spravo v smislu odstopanja od razveze.
Zakon je popolnoma izenačil zakonske in izven
zakona rojene otroke. Na podro^^u varstva pravic
otrok, ki so rojeni izven zakonske skupTK>sti starše'«
— samohranilcev in ljudi, ki živi^ v izvenzakon-
skih skupnostih, se v praksi pojavljajo nova vpraša
nja. Gre za sprevračanje pravice, ki naj zaščiti prec
izkoriščanji in zlorabo, v ugodnosti kar gotovo ni bil
namen zakonodajalca. V izogib taki praksi bo po-
trebno še zlasti pritegniti k sodelovanju krayevn«
skupnosti, ki bodo skupaj z organizacijami zdrule
nega dela v skladu z dejansko ugotovljenimi ži-
vljenjskimi pogoji preprečili izkoriščanje solidar-
nosti na škodo resnično upravičenih.
Povzeto iz Poročevalca ŠL 23/82
tednik ~ ^^^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Skromnejša sredstva za razvoj požarnega
varstva v občini Ptuj
Na redni seji obeh zborov skup-
ščine Požarne skupnosti so se
sestali delegati, ki so obravnavah
nekatere zelo pomembne zadeve m
sprejeli sklepe, ki se bodo odražali
pri nadaljnjem delu SIS za varstvo
pred požarom občine Ptuj v
naslednjih letih.	_
Med najpomembnejšimi sklepi
je vsekakor sklep o sprejemu pred-
loga samoupravnega sporazuma o
spremembah in dopolnitvah samo-
upravnega sporazuma o temeljih
plana SIS za varstvo pred požarom
občine Ptuj za obdobje
1981—1985. V čem je po-
membnost tega sklepa?
Predlog samoupravnega spora-
zuma o spremembah dopolnitvah
samoupravnega sporazuma o
temeljih plana SIS za varstvo pred
požarom občine Ptuj za obdobje ^
1981—1985 vsebuje določila, ki
znižujejo sredstva za razvoj požar-
nega varstva v občini Ptuj v na-
slednjih letih redno za 24
Redno zniževanje sredstev za raz-
voj požarnega varstva za 24 % pa
bo imelo "jasno precejšnje
posledice, ki bi jih stiiiili v na-
slednje:
1)	Znižanje sredstev, ki jih pri-
speva združeno delo pomeni
manjšo sposobnost sofinanciranja,
na katerem je temeljila in še teme-
lji vsa nabava gasilske opreme in
orodja.
2)	Gasilska društva in krajevne
skupnosti tega manjka sredstev ne
bodo v stanju nadoknaditi in iz
tega sledi bistveno krčenje nabave
gasilske opreme in orodja ter gasil-
skih vozil, ki so se v zadnjih dveh
letih podražila za povprečno 150
odstotkov.
3)	Nujno bo potrebna or-
ganizacija v smislu krepitve le
manjšega števila gasilskih društev
v smislu operativne usposoblje-
nosti predvsem občinske gasilske
enote GD Ptuj in operativnih
gasilskih enot gasilskih centrov.
Udarnost, opremljenost in spo-
sobnost teh se bo kljub težavam
pri financiranju morala krepiti.
4)	Potrebno bo, da bodo spo-,
znali vsi delovni ljudje in občani,
da s samozaščitnim ali preven-
tivnim delovanjem vsepovsod, na
delovnem mestu in doma, na pod-
ročju požarne preventive priprav-
ljajo k večji požarni varnosti.
Tako bo njihov učinek dvojni, saj
bodo prvič zmanjšali število poža-
rov in s tem požarno škodo in
drugič — manj sredstev bo potreb-
nih za opremljanje gasilskih enot.
5)	Se manj sredstev bo za
financiranje redne dejavnosti
gasilskih društev, ki si že sedaj
težko pridobivajo sredstva za red-
no dejavnost. Posledica bo pada-
nje aktivnosti in pripravljenosti za
hitro in učinkovito delovanje ob
požarih in drugih elementarnih
nesrečah.
Razprava delegatov je bila sicer
o teh vprašanjih zelo skromna,
čeprav je bilo pričakovati več glede
na to, da je Slo za zelo pomemben
sklep.
Delavci v združenem delu, ki
bodo ta predlog sprejeli v
obravnavo in sprejem, bi morali o
zadevah spregovoriti in se zavze-
mati, da bodo sredstva, ki se
znižujejo, nadomestili s svojim
večjim samozaščitnim delovanjem
na področju požarnega varstva.
V skladu s predlaganimi mož-
nostmi so delegati nato sprejeli
brez bistvenejše razprave tudi
predlog sprememb in dopolnitev
srednjeročnega plana razvoja
požarnega varstva za obdobje
1981—1985.
Plan je seveda glede na predla-
gane možnosti precej skrčen, pred-
vsem še pri naslednjih postavkah:
—	nabava gasilskih vozil na po
1 vozilo v letih 1983, 84—85
—	gasilska oprema in orodje se
usmerja bolj v smislu osebne zašči-
te gasilcev-operativcev,
—	črtajo se vsa sofinanciranja k
adaptacijam in gradnjam gasilskih
domov in orodišč,
—	sredstva se usmerjajo bolj v
preventivno delo — samozaščitno
delovanje,
—	večji povdarek je dan na
strokovno usposabljanje gasilcev-
operativcev.
Takšna organizacijska priza-
devanja in ukrepi bodo vsaj de-
loma amortizirali finančna sred-
stva.
Delegati so soglasno izvolili tudi
odbor za SLO in DS pri Požarni
skupnosti, ki je sestavljen iz članov
Požarne skupnosti. Občinske
gasilske zveze in GD Ptuj.
Zraven omenjenega so delegati
še sklepali o rebalansu finančnega
plana za leto 1982, o nagradah
funkcionarjem in o delu ter
financiranju poslovanja SIS za
vodstvo pred požarom.
Ob koncu našega zapisa povej-
mo še to, da je bil zbor uporab-
nikov na meji sklepčnosti kljub
temu, da smo delegacije z vabili
opozorili na takšno neodgovorno
delo, ki je v nasprotju z našimi
prizadevanji za utrditev delegat-
skega sistema.
Ing. Štefan Vidovič,
vodja DS OGZ
PREMAJHEN ODZIV
NOSILCEV PRIREDITEV
Koordinacijski odbor za proslave in prireditve, ki deluje v okviru
občinske konference socialistične zveze Ptuj ima vsako leto podobne
težave, ko skuša sestaviti koledar najpomembnejših prireditev v občini
Ptuj. Tudi letos poskuša sestaviti program prireditev, vendar je na poziv
doslej odgovorilo le malo organizatorjev prireditev, le 27, čeprav vemo,
daje v občini vsako leto več prireditev in da vse verjetno ne sodijo v
občinski program.
Odgovorov tudi ni poslalo nekaj občinskih zvez, ki bi morale imeti
pregled nad prireditvami svojih društev. Zato je odbor na seji v pone-
deljek. 17. januarja sklenil še enkrat pozvati vse organizatorje prireditev,
da pošljejo odgovore. Potrebno pa bo opraviti tudi določeno selekcijo in
v koledar uvrstiti najpomembnejše občinske prireditve.
Odbor je naložil tudi nalogo občinskemu svetu ZSS v Ptuju, da
odloči ali tovarniški prazniki sodijo v koledar teh prireditev ali ne.
Po nekaterih podatkih bi naj v ptujski občini bilo vsako leto čez 300
prireditev, ki bi jih prav tako veljalo urediti — glede na datum prireditve,
četudi ne sodijo v občinski program prireditev.	MG
Jutri skupščina Aerokluba Ptuj
Predsedstvo Aerokluba Ptuj je
na zadnji seji ugotavljalo, da pote-
kajo priprave za skupščino v skla-
du s sprejetim programom.
Skupščina Aerokluba Ptuj bo v
petek, 21. januarja ob 17. uri v
domu Frača Krambergerja v
Ptuju.
Razprava na seji predsedstva je
tekla o postopku za kadrovanje v
vodstvo aerokluba. Postopek je bil
speljan skozi kadrovske komisije
in družbenopolitične organizacije.
Sklenili so predlagati skupščini, da
bi kot pre^ednik v bodoče vodU
Aeroklub Ptuj Jože Botolin, se-
kretarske posle pa naj bi opravljal
Valter Pliberšek. Vsi, ki so sodelo-
vali v kadrovskem postopku so
upoštevali načelo, da mora v
predsedstvu ostati nekaj doseda-
njih članov, dve tretjini pa bi naj
bilo novih. To je tudi v skladu s
splošno prakso kadrovske politike
v društvih.
Predsedstvo je na seji potrdilo
celotno listo možnih kandidatov za
novo predsedstvo, ki bo zagota-
vljalo nadaljnje uspešno delo
Aerokluba Ptuj kot pomembnega
dejavnika SLO in družbene samo-
zaščite. Na seji so sprejeli tudi
sklep o fizičnem in tehničnem za-
varovanju objektov. Sprejeli so
predlog, da fizično zavarovanje
opravlja aktivni član aerokluba ta-
ko dolgo, dokler ne bo izpeljan
tehnični sistem zavarovanja, ki si-
cer že deluje, vendar ga je treba
modernizirati.
Beseda je tekla tudi o članarini
za leto 1983 in o cenah panoram-
skim in komercialnim poletom, ki
morajo biti usklajene s cenami
povečanih stroškov.
Predsedstvo vabi vse člane in
ljubitelje letalstva, da pridejo na
letno skupščino Aerokluba Ptuj.
M
m. g.
IZKUŠNJE O DELU KOMUNISTOV
V KRAJEVNI SKUPNOSTI
RAZGOVOR Z MAKSOM KAMPLOM
v času, ko ugotavljamo in
ocenjujemo, kako smo po kongre-
sih, zlasti pa po obeh tretjih sejah,
seji CK ZKS in CK ZKJ, ure-
sničevali naloge, premagovali sla-
bosti in odpravljali pomanjkljivo-
sti, tudi ugotavljamo, da je
potrebna ustreznejša organizira-
nost komunistov v krajevnih
skupnostih. Praksa kaže, da
marsikje osnovne organizacije ZK
v krajevnih skupnostih ne ob-
vladujejo družbenopolitičnih raz-
mer. V prizadevanjih, da okrepi-
mo vlogo in učinkovitost ZK v
krajevni skupnosti, da v to
pritegnemo vse komuniste, ki živi-
jo in delajo na območju KS, je
treba upoštevati tudi izkušnje tistih
osnovnih organizacij, ki so s svoji-
mi oblikami delovanja na tem
področju že dosegale dobre
rezultate.
Med takimi osnovnimi
organizacijami je prav gotovo 00
ZKS v KS Hajdina, ki se s svojimi
člani uspešno vključuje v delo kra-
jevne skupnosti, družbenopoli-
tičnih organizacij in društev na
območju krajevne skupnosti. V
'razgovoru s članom te osnovne
organizacije, Maksom Kamplom,
smo zvedeli marsikaj zanimivega o
njihovem delu in uspehih. Naj na
kratko povzamemo potek vprašanj
in odgovorov:
Skoraj povsod ugotavljamo, to
potrjujejo tudi statistični podatki,
da je okoli 40 odstotkov članov
ZK pasivnih. Ali je tudi pri vas
tako?
,,Ne! Na podlagi pregleda o delu
m aktivnosti članov 00 ZK
ugotavljamo, da se 90 % članov
vključuje v delo krajevne skupno-
sti, so člani skupščine KS, njenega
sveta, raznih komisij in odborov
delujejo v SLO in družbeni sa-
mozaščiti, vključujejo se v krajev-
no konferenco SZDL in v vse nje-
ne oblike dela in so aktivni v delu
društev: kulturno-prosvetno,
telesnokulturno, gasilska društva,
strelska družina, društvo
upokojencev, delujejo pa tudi v
drugih DPO, zlasti v ZZB NOV, v
RK in podobno."
Se ta vključenost komunistov
pozna pn delu?
„Prav gotovo, saj vsi organi,
organizacije in društva delujejo
dobro, kar pomeni, da tudi komu-
™sti v njih aktivno delajo
5>amouprava v krajevni skupnosti
je decentralizirana tudi na vaške
Skupnosti in imajo občani
neposredm vpliv na vse pomem-
bnejše odločitve. Celotno družbe-
nopolitično delo pa uskljajujemo v
Okviru krajevne konference SZDL
vas°eh v	posameznih
vaseh Kulturno prosvetno delo
vključ^e 3 dramske skupine in
ava pevska zbora, pripravljajo
ZTT^ za proslave ob državnih
praznikih in prazniku krajevne
skupnosti. TKD Partizan ne
zaostaja. Posebno delavna so
gasilska društva v Hajdini, Hajdo-
šah. Slovenji vasi in Gerečji vasi,
aktivno pa delajo tudi ostala
društva in organizacije. Vsi deluje-
jo na podlagi medsebojno usklaje-
nih letnih programov dela in
usmeritev ob upoštevanju
današnjega družbenega, politične-
ga in gospodarskega položaja".
Kako je z aktivnostjo komuni-
stov na področju razvoja krajevne
samouprave?
,,Delovanje krajevne samoupra-
ve smo v OO ZK podrobneje
analizirali in na podlagi tega
predlagali nekatere oblike dela, ki
jih sedaj tudi izvajamo. Predvsem
je samouprava organizirana tako,
da je vsakemu krajanu dana
možnost sodelovanja v KS. Poseb-
no pozornost dajemo načrtovanju
in razporejanju sredstev, zbranih s
krajevnim samoprispevkom. Vsa-
ka vas ima posebej v okviru KS
usklajen letni plan, ki ga sprejmejo
krajani na zborih. Vsaka vas dobi
dogovorjen delež sredstev, po
potrebi pa ta sredstva vaški odbori
tudi združujejo, da so tako ust-
varjeni pogoji za večja vlaganja v
posameznih vaseh v okviru letnega
plana. Pri tem se mnogokrat tudi
križajo interesi, potrebno je precej
druž^nopolitičnega dela, ob-
veščanja in prepričevanja, da se
stvari uskladijo. Tu pa je tudi
glavna naloga komunistov, ki jih v
okviru organizacije usmerjamo,
jim nudimo pomoč in tudi
poglabljamo odgovornost. Res pa
je tudi, da vsi člani ZK niso enako
aktivni in enako učinkoviti.
Podobno je tudi na področju dela
delegacij, čeprav njihovega dela Se
nismo podrobneje analizirali."
Mnogo je kritike na račun tistih
komunistov, ki so organizacijsko
povezani v združenem delu, čeS, da
se v krajevni skupnosti, kjer živijo,
izmikajo delu. Ali je tudi pri vas
tako?
,,Poudariti moramo, da je to
sodelovanje v naši OO ZK, tako
na ravni KS kot v organizacijah in
društvih zelo dobro. Števili člani
ZK, ki so povezani v TOZD, so
nosilci funkcij v KS, v DPO in v
društvih. Z vsemi temi smo
povezani in dobro sodelujemo,
morda nekoliko premalo z or-
ganizacijo ZSMS, kar bomo
poskušali popraviti. Sodelovanje s
komunisti, ki so nosilci funkcij v
KS je torej dobro, je pa precej ta-
kih članov ZK, ki so povezani v
TOZD, delu v krajevni skupnosti
pa se izmikajo, kljub večkrattiim
vabilom ne prihajajo na sestanke
vseh komunistov v KS. Povezali
smo se z vodstvi tistih OO ZKS,
kjer so vključeni in ugotovili, da
80 % takih članov ne opravlja niti
ene dolžnosti v okviru delovne
organizacije. Torej njihov izgovor,
da so z delom obremenjeni v
TOZD ne drži. Za njihovo akti-
vizacijo v KS smo Se premalo
napravili, tudi nam Se ni uspelo
ustanoviti sveta ZK v KS, kar bo-
mo morali čimprej storiti in
povezati vse člane ZK, ki žive na
območju krajevne skupnosti, da
jih mobiliziramo z enotno družbe-
nopolitično delovanje."
Čeprav je z območja krajevne
skupnosti veliko občanov zaposle-
nih v gospodarstvu in v drugih
službah, je na območju KS Hajdi-
na močno razvita tudi kmetijska
proizvodnja. Ali je OO ZK
povezana tudi s tem za družbo vse
pomembnejšim področjem?
,, Imamo dobro povezavo s
proizvodnim okolišem KZ Ptuj, ki
zajema vasi: Draženci, Spodnja in
Zgornja Hajdina, Skorba, Haj-
doše. Slovenja vas. Gerečja vaS,
Njiverce in Kungota. Slednji
dve vasi sta sicer v okviru KS
Kidričevo, vendar je to kmetijsko
enoten prostor, ki ga ni moč loče-
vati. Lansko leto je bilo na tem
območju odkupljeno: 183 ton
krompirja, % ton pšenice, 1.040
ton sladkorne pese, 263 ton rdeče
pese, 68 ton kumaric, 12 ton
bučnic, 1.678 glav goveda, 392 te-
let, 2.436 prašičev in 2.018.000 lit-
rov mleka. Prizadevali si bomo, da
bomo pridelali in odkupili za trg Se
več.
Na tem področju se srečujemo
tudi s precejšnjim problemom, ki
ga še nismo uspeli rešiti. Gre za
bivše zadružne zgradbe in zemlji-
šča, ki so sedaj last Perutnine
Ptuj. OO ZKS je skupno s KK
SZDL dala pobudo, da se zadeva
začne reševati po delegatski poti v
zboru krajevnih skupnosti SO
Ptuj. Bil je o tem že sestanek na
občinskem komiteju za kmetijstvo,
skratka — zadevo bo treba rešiti s
političnim posluhom."
S problemi kmetijstva se torej
komunisti podrobneje ukvarjate in
jih uspešno rešujete, kako pa je s
članstvom kmetov v ZK?
,,Moram povedati, da v OO ZK
nimamo nobenega kmeta. Pozna-
na nam je struktura kmetijskih
proizvajalcev, danes kmeta s 50 le-
ti starosti štejemo še za mladega.
Večina je torej starejSih, ki se ne
vključujejo v ZK, njihovi sinovi in
hčere so zaposleni izven kmetij-
stva, nekaj teh je tudi članov ZK v
združenem delu. Ce hočemo pri-
dobiti v članstvo ZK napredne
kmetijske tržne proizvajalce, bo
treba še veliko narediti. Predvsem
moramo izboljšati kmetijsko
pospeševalno službo, izboljšati
pogoje dela, rešiti že omenjen pro-
storski problem v KS Hajdina,
kjer bi se kmetijstvo lahko oskrbo-
valo z reprodukcijskim in drugim
materialom in urediti Se vrsto dru-
gih problemov od cenovnih ne-
sorazmerij do izenačitve socialne
in pokojninske pravice z delavci
itd."
Iz vaših odgovorov se vidi, da
osnovna organizacija ZK pozna in
redno spremlja celotno proble-
matiko na območju krajevne
skupnosti, zlasti Se na področju
kmetijstva. Kako usposabljate
svoje člane za tako široko akcijsko
dejavnost komunistov na vasi?
,.Zavedamo se, da za tako širo-
ko delo morajo biti člani ZK
seznanjeni z vsemi aktuahiimi
vprašanji današnjega časa in tudi
idejno usposobljeni, da spoznava-
jo in ocenjujejo poglavitne
pomanjkljivosti pri svojem delu,
da znajo presoditi, kdaj in kako
delati, kako organizirati delo,
izvajati stališča in sklepe med ljud-
mi in za ljudi. V OO ZK smo v
glavnem starejši člani z dolgoletni-
mi izkušnjami, zato smo sklenili,
da se bomo sami-^a podlagi lite-
rature, spremljanja dnevnih sred-
stev javnega obveščanja, predvsem
pa glasila Komunist, revije Naša
obramba, Občan itd. nenehno
idejno politično izpopolnjevali in
akcijsko usposabljali za delo, svoje
izkušnje in ugotovitve pa prenaša-
mo tudi na mlajše člane. Zaveda-
mo se, da mora biti član ZK široko
razgledan, imeti mora jasen in
samostojen marksističen ix)gled
na razvoj socialističnega
samoupravljanja, če hoče aktivno
sodelovati pri urejanju vseh
življenjskih vprašanj in problemov
krajevne skupnosti."
Maks KampI Je tudi član komisije
za organiziranosti pri OK ZKS
Ptuj
OBVESTILO OBEŠENO
NA ŽEBLJU .
V večini delovnih organizacij in samoupravnih delovnih skupnostih
imajo urejeno eno od pomembnih oblik obveščanja — oglasno desko.
Večinoma povsod so oglasne deske vzorno in lepo urejene, nameščene na
takih mestih, da lahko večina delavcev takoj oapazi vsako novo infor-
macijo. Tako so delavci o raznih zadevah razmeroma hitro obveščeni.
Ponekod na so oalasne deske v takem stanju, da ne zaslužijo tega
imena. So tudi primeri, da ponekod razna obvestila enostavno obešajo
na žeblje ali kljuke pp posameznih obratih. Taka obvestila niso večini
delavcev dovolj dostopna in opazna, pogosto kak delavec tako obvestilo
enostavno strga, ga vtakne v žep in podobno. To velja predvsem za razne
interne razpise, obvestila za prodajo raznega materiala v delovni orga-
nizaciji, za razne sestanke in podobno. Spričo tega se zgodi, da marsi-
kateri zainteresiran delavec za zadevo zve šele potem, ko je že prepozno.
Čeprav bi lahko navedel konkretne delovne organizacije, kjer so
taki primeri, vendar ni to moj namen. S tem pismom želim le opo pozo riti
vodstva temeljnih in drugih organizacij združenega dela, njihove sa-
moupravne organe in DPO pa tudi vse delavce, da naj obveščanju v
kolektivih posvečajo večjo skrb in se zavedajo tudi odgovornosti. Zato
priporočam, da naj v vsakem kolektivu pogledajo, ali ni kaj podobnega,
kot sem opisal, tudi pri njih.
France Meško
Samopomoč sladkornih
bolnikov
PRI ZDRAVLJENJU SLADKORNE BOLEZNI POSTAJA
VSAK DAN BOLJ VAŽNA SAMOPOMOČ!. Ukrepi, ki sijih bolnik
lahko sam ureja. Pri tem je najbolj važno osveščanje in izšolanje slad-
kornih bolnikov, se pravi zadostno izšolanje, da si znajo sami pravilno in
ob pravem času vbrizgovati insulin, dalje nadzirati notranjo presnovo,
oziroma gibanje zasičenja sladkorja v krvi; po potrebi pravilno ura-
vnavati koncentracijo sladkorja v krvi in končno pravilno urejati in
pripravljati dietno prehrano.
Nalogo je možno doseči s podukom posameznih bolnikov, prav
tako pa tudi z izšolanjem primerno obsežnih skupin bolnikov. Osnovni
pogoj m zahteva za uspeh je PODROBNEJŠE POZNAVANJE DE-
OVANJA INSULINA, ki spada med zdravila z zelo močnim delova-
njem. NEPRAVILNA UPORABA JE LAHKO TUDI NEVARNA! Za
neškodljivo uporabo insulina je nujno potrebna poučenost po zdravniku
in zanesljiva usposobljenost lastnega nadziranja osnovne presnove in
zasičenja krvi s sladkorjem.
Zaradi obolenj na krvnoobtožnih žilah, ki nastopajo kot posledice
diabetesa, je POVPREČNA DOBA DOŽIVETJA SLADKORNIH
BOLNIKOV ZNATNO SKRAJŠANA. Diabetiki umirajo nadpo-
vprečno pogosto na srčnih kapeh (infarkti) in na zatajitvi ledvičnih
funkcij. Sladkorne bolnike zadene dokaj pogosto težja slabovidnost
zaradi specifičnih sprememb na očesni mrežnici. Vzrok za te takoime-
novane pozne diabetične komplikacije je obolevanje najdrobnejših
končnih krvnih žilic, ki spada med značilne komplikacije sladkorne
bolezni.
Še v nedavni preteklosti je bilo vprašanje, ali je kvaliteta osnovne
presnove sladkorja odločilna za omejeno obolevnost končnih drobnih
žilic, oziroma celo odločilna ali ne, po različnih zdravnikih in razisko-
valcih različno ocenjevano. -Dolgoletna raziskovanja in današnja spo-
znanja so MOTENO PRESNOVO SLADKORJA OŽIGOSALA KOT
NEOPOREČNI VZROČNI DEJAVNIK!
Rezultati osnovnih biokemijskih raziskav, preizkusi na živaih,
opazovanja po klinikah in zasledovanja obolevnosti na današnji stopnji
medicine neizpodbitno dokazujejo vzročno povezanost bolezensko
zvišanje koncentracije sladkorja v krvi z obolevanjem na končnih
drobnih žilicah.
Dojgo časa so tisti, ki so dvomili v krivdo bolezensko zvišanjema
sladkorja v krvi. trdili, da nikakor ni mogoče, da bi bil sladkor, JTi je
vendar naravno hranivo, povzročitelj bolezenskega uničenja celotnih
organskih sistemov, češ sladkor v nobenem primeru m nikakršna
škodljiva snov. Tako naziranje danes lahko z gotovostjo zavrnemo.
V Ameriki in Avstraliji so analitični podatki pokazali, da se poučeni'
diabetiki zadržujejo po bolnišnicah povprečno po dva dni na leto manj,
kot pa tisti sladkorni bolniki, ki pri svojem zdravljenju ne sodelujejo
aktivno. V pomembnem razmerju zaostaja tudi potreba po napotenju na
zdravljenje v bolnišnici; dočim je PRI NEPOUČENIH SLADKOR-
MKIH POTREBA PO ZDRAVLJENJU V BOLNIŠNICI PO-
VPREČNO ŠTIRI KR.AT VEČJ
Sledi 1. nadaljevanje
6 - IZ naSih krajev
20. januar 1983 — TEDNIK
Dober den! Prvič v toten leti bomo si kaj po domočen pogučali. Malo
dugo se nesmo srečali. Pa saj vele kak to pride. Človik si naredi načrte,
živleje pa jih po svojen obroča. Prejšji tjeden je z našega Suhega brega
mojo pismo prepozno na pot šlo. Melismo koline pa je Mica prepozno pismo
na pošto dola. S pujcekon je pač dosti dela gdo ga rediš ali pa v tunko
sprovlaš. Svinjska sedmina je že od negi negda eden to boj veselih kmečkih
praznikov. Vutro zarana, gdo še noč na dnevi leži, se mesoron žganica s
čajon priprovi, te pa se veselo zapoje tista pesem: »Ja, ja, ja, l.ujzek de
gujdeka kla .. .«Ce so mesori že preveč žganično prestrošeni, te jin gujdek
hitro s štalinke pobegne no jin okoli voglov rep kože. Pjebi, tojehec. Zgodlo
se je že, da so v temi, namesto gujdeki, mesori štrik na nogo zavezali no ga
na hrbet do j položili. Tak dugo neso preštimali, da mesora koljejo, dokič ga
neje eden za »rep« zgraba no se je začeja kak lintvort dreti. Kriglih še neje
takla, skoro pa bi namesto^gujdeka mesora v tunko zamazali. J a pa to še
neje vse. l^hko se zgodi tudi naslednji primer:
Če sosedovi zvejo, da bote drugi den svinjsko sedmino meli te se čista
lehko zgodi da bodo ponoči po strehi na rol splezali no luknjo doj zadelali
no poleg še svinjsko štalinko z vejkimi šrajfi doj zašrajfali. Zgodilo se je že
tudi, da so sosedi za hec pujceka skrili no za ujetnika, odškodnino zahtevali.
Posrečena no šaljiva je tudi mera za klobose, ki jo pošljejo sosedi. To je
običajno najlonska štumfa nakločena s plevami no fkuper zašpaljena.
Poleg je priloženo še šaljivo pismo v keren so obdelani vsi, ki so tisti den pri
hiši. Moji Mici so enkrat napisali »Mica pa tisto dobi kaj Lujzeki več ne
stoji. . .« S len so mislili gujdekov rep, ki je nasploh šaljiva
specialiteta vsoke mesarije.
Dosti bi van še lehko o kolinah napisa, pa nega več plača. Moren pa
van tudi to napisati^ da je za vsoko kapljo masti no cvirek mesa potrebnega
dosti dela no Švica. Te pa srečno.
Vaš LUJZEK
Kdaj ozvočenje na
ptujskem pokopališču?
To vprašanje smo zastavili Matevžu Cestniku, vodji TOZD
Komunalni servisi pri Komunali, gradbeništvu in prometu v Ptuju in
dobili sledeč odgovor:
,,Ozvočenje na novem ptujskem pokopališču v Rogoznici bo predvi-
doma postavljeno koncem januarja. Pričakujemo, da bomo z izpopol-
njenim pogrebnim ceremonialom lahko pričeli že februarja ali vsaj v za-
četku marca.
Da je od pobude do realizacije tega predloga trajalo več kot pol leta,
so krivi številni objektivni razlogi,. Po pobudi delegatov na zborih
občinske skupščine, je izvršni svet na seji 10. junija lani sprejel stališče,
da se uredi ozvočenje. Na podlagi tega stališča smo naročili uvajanje
glasbene opreme in sklenili ustrezne pogodbe za dobavo glasbenih naprav
za ozvočenje.
Na podlagi predračunov smo dali predlog samoupravni komunalni
skupnosti, ki je že vnaprej zagotovila finančna sredstva. Tako smo že 15.
novembra dobili vsa potrebna sredstva odobrena. Takoj smo naročili še
glasbeno vsebino oziroma spremljavo pogrebne svečanosti.
Po odloku o pogrebnih svečanostih in v skladu s programom
uvajanja glasbene opreme, bi se naj glasbena vsebina izvajala v
naslednjih fazah. Od dviga pokojnika do poslovilne ploščadi in v času 30
minut, ko se poslavljajo občani glasbene spremljave ne bo. S pričetkom
poslovilne svečanosti na ploščadi pa se naj bi pričela tudi glasbena
spremljava — okoli 5 minut. Sledijo govori predstavnika KS, družbeno
političnih organizacij in delovnih organizacij ter drugih. Po govorih je
prenos pokojnika od poslovilnega prostora do groba in spuščanje v jamo.
Za to je predvidena 5-minutna glasbena spremljava, zatem pa je 5 minut
glasbe predvideno še za poslavljanje ob odprtem grobu.
Vsebina glasbene spremljave je izdelana že vnaprej, izdelala pa sta jo
profesorja Lorber in Matjašič iz društva glasbenih delavcev Harmonija
Maribor. Poskrbljeno je, da bomo posnetke na trakovih dobili v dovolj
veliki količini tudi za vnaprej. Program pa predvideva dve vsebini. Prva
vsebina je predvidena za pokojne občane ob vsakem pogrebu, druga pa za
pokojne člane zveze združenj borcev.
Pogodbeno naj bi ozvočenje dobili že konec januarja, upamo, da se ne
bo zataknilo s preizkušanjem opreme, tako računamo, da bomo po
preiskušanju v februarju najkasneje z marcem pričeli z redno glasbeno
spremljavo vsake pogrebne svečanosti."	,
— OM
Kako z ogrevanjem naselja Kidričevo?
Delovni ljudje in občani v
naselju Kidričevo so pred leti
izglasovali krajevni samoprispe-
vek. Ena od glavnih nalog iz
referendumskega programa je bUa
— ureditev enotnega ogrevanja
stanovanj v naselju. Takrat je bilo
predvideno, da bi iz samoprispe-
vka in iz sredstev samoupravne
stanovanjske skupnosti zgradili v
Kidričevem novo kotlovnico. Ven-
dar spričo zaostrenih pogojev
gospodarjenja in stabilizacijskih
prizadevanj je bila najdena cenejša
pot izvedbe načrta. O tem je ja-
vnost premalo obveščena, zlasti ne
tisti, ki ne prihajajo na razne
sestanke. Pojavljajo pa se tudi
govorice, da s programom ogreva-
nja ne bo nič, da bodo sredstva iz
samoprispevka usmerjena drugam
in podobno. Zato sem se v zvezi s
temi vprašanji obrnil na tajnika
krajevne skupnosti Kidričevo,
Pranja Majačiča, ki je povedal, da
lahko o spremembi namembnosti
samoprispevka odločajo samo ti-
sti, ki samoprispevek plačujejo
oziroma so ga izglasovali.
V nad"'jnjem razgovoru mi je
tov. Majačič predložil vso
dokumentacijo v zvezi s pripravo
enotnega ogrevanja stanovanj v
naselju Kidričevo. Dogovorjeno je
s TOZD Tovarna glinice, kjer
bodo nabavili novi visokotlačni
kotel, ki bo zadovoljeval tudi
potrebe po ogrevanju stanovanj v
naselju Kidričevo. Investicija je že
v teku in bodo predvidoma v jeseni
končana montažna dela. Edino
odprto vprašanje je trenutno še
nabnva elektrofiltra za čiščenje
dimnih plinov. Realno lahko ra-
čunamo, da bo tudi to rešeno do
letošnjega septembra in da bodo
lahko obe montaži opravili sočas-
no.
Tudi iz programa Samoupravne
stanovanjske skupnosti občine
Ptuj in Samoupravne enote za
urejanje in razpolaganje s stavb-
nim zemljiščem pri SKS občine
Ptuj je razvidno, da ima program
uredtve ogrevanja stanovanj v na-
selju Kidričevo v tem srednjero-
čnem obdobju prednost in je v
zvezi s tem že opravljenih vrsto
del, kot so: izmera trase zunanjih
razvodov, naročena je potrebna
tehnična dokumentacija in podo-
bno.
Iz vsega navedenega je torej
razvidno, da krajevna skupnost
intenzivno dela na tem, da bo v
skladu z materialnimi in drugimi
možnostmi čimprej prišlo do
ureditve enotnega ogrevanja
stanovanj v naselju Kidričevo.
Govorice, ki niso v skladu s temi
prizadevanji pa so — ali plod
neobveščenosti, ali pa zlonamerne,
ki imajo namen omalovaževati
prizadevanja in delo krajevne
samouprave.	France MeSko
Novoizvoljena
skupščina pričela
z delom
Večmesečna predvolilna aktivnost SZDL ter krajevne in vaške
samouprave je dosegla svoj uspešen zaključek s konstituiranjem novo-
izvoljene delegatske skupščine krajevne skupnosti Heroja Lacka Ro-
goznica. Na prvi seji krajevne skupščine tretjega mandata, ki seje sestala
14. januarja 1983, so najprej obravnavali in sprejeh poročilo krajevne
volilne komisije o izvršenih volitvah novih odborov vaške samouprave
ter o kandidacijskem postopku za izbor kandidatov za nosilce funkcij
krajevne skupščine in njenega sveta, ki gaje vodila KK SZDL. Ocenili
so, da je bil kandidacijski postopek demokratičen, saj so imeli krajani
možnost, da so na svojih programsko-volilnih zborih, ki so bili v tej
krajevni skupnosti, 12. decembra 1982, izrekli svoje mnenje in predloge.
O vseh kandidatih pa .seje izrekla tudi programsko volilna konferenca
SZDL. kije soglasno potrdila listo kandidatov za nosilce funkcij krajevne
skupščine ter nove odbore vaške samouprave.
Krajevna skupščina šteje 40 delegatov, od tega je 11 delegatov iz
združenega dela, iz vrst krajanov je 14 delegatov, družbenopolitičrte
organizacije imajo v krajevni skupščini 6 delegatov, od tega 3 iz vrst
ZSMS, društvene organizacije in društva pa zastopa 9 delegatov. Novost
je, da 14 delegatov krajanov za vsako sejo krajevne skupščine določajo
(delegirajo) odbori vaške samouprave, v katerih je 105 delegatov, od tega
63 iz vrst krajanov in 42 iz vrst družbenopolitičnih in družbenih orga-
nizacij ter društev.
Ob soglasni podpori programsko-volilnih zborov krajanov in pro-
gramsko-volilne konference SZDL, so delegati krajevne skupščine so-
glasno izvolili za svojega predsednika Ivana SUM AN DLA iz Nove vasi
pri Ptuju, za podpredsednico pa Francko PETROVlC iz Pacinj. Za
novega predsednika sveta krajevne skupščine je bil izvoljen Maks PO-
TOČNIK z Rogoznice, za podpredsednika pa Jože TOMAŽIČ iz Nove
vasi pri Ptuju. Za nove člane sveta krajevne skupščine pa so bili izvoljeni:
Martin ŠORI in Maijan VOLGEMUT iz Kicarja; Jože PETROVIČ iz
Pacinj; Janko ČEH in Franc KRAJNC iz Podvinc; Srečko ZELENI K z
Rogoznice, Branko ŠEMNIČKI iz Spodnjega Velovlaka in Jože
BERGHAUS iz Žabjaka. V novem 11 članskem svetu krajevne skup-
ščine sta 2 člana iz vrst ZSMS, kar je pomembno priznanje mladim za
vsestransko aktivnost v krajevni skupnosti. Za tajnika samoupravnih
organov je bil ponovno imenovan Štefan HAJDUK. Dosedanjemu
predsedniku sveta krajevne skupnosti Milanu LACKU, kije to nalogo
uspešno, požrtvovalno.in odgovorno opravljal vse od leta 1965, pa je
skupščma podelila posebno priznanje.
Skupščma je imenovala tudi svoje organe in delovna telesa, kijih
bodo kot predsedniki vodili: Marjan KOVAČ, poravnalni svet; Tilčka
LOVRENČIČ, svet potrošnikov in porabnikov dobrin ter storitev; Feliks
BAGAR. odbor za razvijanje tradicij NOV in .socialistične revolucije;
Ivica Šešerko, odbor za statut, samoupravne akte in razvoj krajevne
ter vaške samouprave; Franc VAMBERGER, komisijo za družbena
priznanja in odlikovanja ter Franci ŠIREC, krajevno volilno komisijo.
Komite za splo.šno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pa bodo
imenovali na drugi redni seji.
Skupščina je tudi obravnavala letni program razvoja za leto 1983,
zlasti pa so v razpravi posvetili pozornost pripombam m predlogom, ki
so jih podali kraiani na svojih programsko-volilnih zborih, 12. decembra
1982.	"	hB
Franc Gajser - kmet in šahist
Ko sem Franca Gajserja ml.
pred tremi leti prvič srečal na
iijegovi domačiji v Kočicah pri
Zetalah. se mi še sanjalo ni, da bi
utegnil biti ta postavni kmečki
fant. ki se po ves dan ukvarja s
hribovsko kmetijo, še zaljubljen v
šah in šahovsko igro. Tudi danes,
ko ima ^e družino in ko se s
kmetijo prizadevneje ukvarja kot
nekoč, ga ta vnema za kraljevsko
igro ni minila. Še vedno je aktivni
član šahovske sekcije prosvetnega
društva Žetale.
Franc Gajser ml. se je s šahom
Drvič srečal s osnovni šoli v Žeta-
ah, kot mali Franček s Kočic,
odkoder gaje do hrama učenosti
vsak dan, pozimi in poleti, v dežju
ali snegu vodila za debelo uro
dolga peš pot in prav toliko nazaj
do domačije. Tu v šoli, mu gaje
nekega dne pokazal sošolec in pri
njemu vzbudil nenavaden obču-
tek. ki ga mali Franček dotlej š.e m
poznal: gorečo radovednost in
željo po spoznanju — po odkritju
skrivnostne šahovske igre. Ta
želja ga je docela prevzela in
prežela do bistva, da se je posih-
mal ni več otresel. Silil je v sošolca
naj ga nauči po šahovnici pre-
mikati figure, ki jim dotlej še niti
imena ni prav vedel. Začela sta v
odmorih, ki pa so kaj kmalu po-
stali prekratki, zato sta nadalje-
vala po pouku. In tako seje začelo
dogajati, da so se Frančkove vr-
nitve iz šole nemalokdaj zavlekle
tudi v pozne popoldanske ure.
Starša se seveda nad Frančkovim
početjem in »kraljevsko igro«, ki
toliko »časa jemlje«, nista preveč
navduševala, saj je po pouku
kmečkemu fantu še veliko tega
postoriti okoli hiše. Kmetija, še
zlasti hribovska, potrebuje veliko
rok — tudi otroških!
Toda Francka se ni več dalo
ustaviti. Šah in šahovska igra sta
postala njegovo bistvo. Igral je s
sošolci, z učitelji in vsakim, ki je
privolil v »Šahovsko srečanje« z
njim, kajti »nekaj organizirane-
ga« takrat v Žetalah še ni bilo.
Dokler so zmagovali so s Franč-
kom »imeli vsi veselje «. ko pa seje
čez čas obrnilo, je tudi njihovo
veselje splahnilo.
Po končanem šolanju na
Osnovni šoli v Zetalah, je Franček
ostal doma — na kmetiji. Obilica
kmečkega dela. mu ni dovoljeva-
la. da bi se šel učit kakega poklica.
Toda kljub temu .seje naučil vih-
teti »cimpračo«, ko je tu ali tam
pomagal pravim tesarjem posta-
vljati »rušt«. Kasneje ga je nuja
prisilila tudi k izdelovanju sodov.
Kljub celodnevnemu delu in
večni utrujenosti, ga je misel na
šahovsko igro vedno spremljala.
Vendar je lahko sedaj z nekda-
njimi sošolci igral le še ob nede-
ljah, če so se že srečali v Žetalah.
Pri vojakih pa je tako in tako s
šahom pod pazduho venomer
hodil od učilnice do učilnice ter
vabil k igri. Tam je tudi prvič
prišel v slik s šahovsko teorijo in
spoznal, da šahovska igra ni le
premikanje figur po šahovnici in
da zmago ni vedno moč pripisati
zgolj sreči, temveč, da je šah in
šahiranje neke vrste . .. znanost!
Po vrnitvi v domače Kočice, si
je nabavil vse mogoče knjige in
revije o šahu ter začel študirati
otvoritve, končnice, probleme in
preigravati partije velikih moj-
strov. Postal je tudi predsednik
šahovske sekcije prosvetnega
društva Žetale. ki so ga takrat, s
pomočjo učitelja lov. Žeraka. po-
novno obnovili. Prvi dve leti so
bili člani sekcije na moč aktivni in
prodorni v tekmovanju. Potlej se
je prvi zagon umiril, šahovska
moč igralcev pa je postala premi-
šljeno konstantna. Danes deluje v
sekciji deset aktivnih članov, ki na
raznih občinskih tekmovanjih
žanjejo vidne uspehe. V igri za
Titov pokal, so pred leti osvojili
prvo mesto, na občinskem pr-
venstvu so bili drugi, na turnirjih
mladosti, ki so vsako leto maja pa
redno osvajajo pokale. In res je
šahovska soba žetalskih šahistov
prepolna pokalov, medalj m
najrazličnejših priznanj.
Kmetija m njen obstoj pa ven-
darle terjata svoje tako. da se
Franc Gajser nikoli ni mogel do-
cela posvetiti šahu po nekaj ur
dnevno. Tako šah kot kmetija
zahtevata -celega človeka in se je
enemu moč posvetiti le na račun
drugega. .Ali kmetija, ali šah! In po
tehtnem premisleku, se je Franc
bolj odločil za kmetijo, šah pa mu
bo odslej le konjiček. Posledica:
Franc je danes, kljub vsem mo-
žnostim, šahist brez kategorije.
Pravi, da mu ni preveč za njo, kajti
šah lahko igra tudi brez nje — več
mu je le do igre kot naslova.
Naposled je_ Franc spregovoril
tudi kot kmet."Doma so ravno sre-
di gradnje novega hleva, kjer s
svojo »cimpračo« opravi največ'
dela kar sam. Svoje čase je tudi
njega — tako kot vse mlade iz
Haloz — vleklo v dolino, v kakšno
»mestno službo«. Toda zvleklo ga
ni, kajti, če »držiš za lopato, ali
kramp«, zaslužek v mestu najbrže
nič ni večji od tistega na domači
kmetiji. Toda. pravi, če bi .še danes
bili takšni pOgoji zaposlevanja kot
nekoč, bi prav gotovo odrinil v
kakšno službo, tako je razočaran
nad letošnjim odkupom sadja in
gozdnih sadežev. Kostanju, ki ga
imajo tod okoli v izobilju, je od-
kupna cena na lepem padla kar za
polovico, medtem ko je osem ton
nabranih jabolk za industrijsko
:)redelavo ob cesti zaman čakalo
cupca. Eno je prav gotovo: sa-
dovnjaka ne bodo več imeli. Po-
sekali ga bodo. Tako je sklenil
njihov »hišni svet«, čeprav ga je
očetu žal, saj ga je prav on pred
petnajstimi leti posadil in vzgajal
do danes. Namesto njega bo tam
pa.šnik za govedo. Kmetijo bodo
preusmerili v živinorejo, kajti pri
ix)ljščinah nimajo pomembnih
tržnih viškov. Tudi vinograd je
bolj za osebno rabo.
Toda šah... ta bo Francu
Gajserju .še vedno ostal. Tudi če
kot igralec ne bo več nastopal za
barve žetalske sekcije pa ji bo kot
član .še vedno ostal zvest.
Foto in besedilo: I. C.
Franc Gajser ml.
50 tisoči posnetek
Stanka Kosija
štiričlanski delovni kolektiv fotografa Stanka Kosija iz Ptuja je v
sredo, 12. januarja slavil pomembno delovno zmago. V ateljeju so
namreč opravili 50.000 fotografski posnetek. Stranka Jožica Černezel iz
Ptuja, sicer prodajalka v ptujski prodajalni Varteksa, jc bila izredno
presenečena, ko so ji povedali novico, da je prav ona tisti srečnež, za
catero je mojster Kosi opravil jubilejni posnetek. Še bolj je bila prese-
nečena. ko soji izročili skromno spominsko darilo.
K temu naj še dodamo, da slavi fotoatelje Stanko Kosi maja letos 15
let uspešnega delovanja. Skorajda ni dogodka, ki bi ga ne zabeležili na
celuloidni filmski trak. pa naj bo to veseli, svečan, pomemben ali žalostni
trenutek.
-OM
Zahvala in voščilo
Leto se ie snet prevesilo v novo. Ta ča.s radi razmišliamo. kako smo oreživcli
preteklo — in kaj nas še čaka v prihodnjem letu. Radi se spominjamo lepih
trenutkov — z bolečino pa težkih. Se najbtilje pa je, da nam je prihodnjost zavita
v temo. posebno ko so nam namenjene hude preizkušnje. Zelo hitro mine čas
enega leta. ko pa v trpljenju in težavah šteješ dni in čakaš trenutka zbolšanja, se vse
prepočasi vleče naprej.
Tako .sem tudi sama v tem letu dočakala vrnitev sina od vojakov in s tem vsaj
nekaj več življenja v hiši.
Po težki nesreči, ki nas je zadela ob tragični smrti moža. očeta in gospodarja
pred dobrima dvema letoma, sem bila na kraju obupa. Po glavi so se mi nepre-
nehoma podile misli ali bom zmogla sama na kmetiji — preusmerjeni v živinorejo
— obdržati vse do takrat, da sin konča Kmetijsko šolo in odsluži vojaški rok. Še na
misel mi ni prišlo, da bi pustil šolo, saj vem. daje Kmetijska šol^današnjemu kmetu
še kako potrebna. Da pa mu ne bi bilo treba naodsluženje kadrovskega roka. pa
spet ni bilo govora. Poskušala sem sicer z raznimi prošnjami, da bi imel vsaj
skrajšan rok, a mi je zaradi prevelikega katastrskega dohodka bilo vse odbito. Ne
razumem zakaj se ravno zaradi visokega katastrskega dohodka ne more skrajšati
rok, saj se dohodek takšen ali drugačen ne more sam ustvariti, za to je vendar treba
človeka — ljudi; teh pa na deželi niti za lep denar ni dobiti. Kvečjemu .še morda
koga v soboto ali nedeljo. Ali naj s spravilom sena in drugimi deli potemtakem
čakam od ene .sobote do druge? Kmetje smo vendar odvisni od vremenskih
neprilik. No pa je tudi to minilo, vseeno sem vzdržala. Vzdržala sem s pomočjo vseh
dobrih liudi. ki so mi v teh težkih časih pomagali po svojih močeh, poleg svojega
že tako obilnega dela. Ne bi mogla tu vseh poimensko našteti, ker bi zavzelo preveč
prostora,
Vsi ki me poznajo vedo, kaj in koliko mi je kdo pomagal. S sinom se vsem tem
iskreno zahvaljujeva in tega jim ne bova pozabila. Tu bi rada omenila še to, koliko
Je vreden dober sosed in kljub vsemu sem le srečna, daje naša hiša imela vedno
dobre odnose s svojimi sosedi. Rada bi pa tudi povedala vsem tistim, ki tega nočejo
razumeti, da noben človek nikoli ne ve kdaj bo koga potreboval, posebno sosede,
saj oni lahko vedno prvi priskočijo na pomoč, če se razumejo med seboj.
Torei še enkrat prav lepa hvala prav vsem. ki so mi kakorkoli pomaeah v sili.
Obenem pa želim vsem tudi vam v uredništvu srečno novo leto 1983!
Frančiška Majcen,
Sp. Ključarovci 1
IVIojster Kosi m 50 tisoča stranka po opravljenem posnetku
tednik - 20- januar 1983
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
Cesta nudi več zla
kot užitkov
o delu in aktivnosti sveta za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu pri SO Ptuj smo v lanskem
letu sproti poročali. Sodelovali
smo tudi v vseh pomembnejših m
množičnih akcijah, ki so jih člani
sveta izvajali s polno mero samo-
odpovedovanja in nenehne želje po
izboljšanu stanja varnosti v ce-
stnem prometu na našem obmo-
čju. Tokrat želimo v sestavku na
kratko pregledati vse področja de-
lovanja članov sveta in posamez-
nih komisij v letu 1982. Naš sogo-
.ornik je Franc Jerenko, tajnik
občinskega sveta za preventivo m
vzgojo v cestnem prometu.
AU ste člani sveta zadovoljni z
izvajanjem programa v minulem
letu?
,.Mislim, da smo zelo resno pri-
stopili že k sami izdelavi progra-
mov dela posameznih komisij in
sveta v letu 1982. Na kratko pa
lahko ugotovim, da smo z izvaja-
njem zastavljenih nalog povsem
zadovoljni. Že v januarju smo pri-
čeli s preventivnimi predavanji po
krajevnih skupnostih in s preven-
tivnimi testiranji za poklicne voz-
nike. Ocenjujemo, da je bilo v teh
predavanjih zajetih okoli 40.000
občanov.
V februarju smo uspešno izvedli
kviz Kaj veš o prometu in sicer za
poklicne voznike, za njih pa smo
opravili tudi preventivna testira-
nja. Udeležba je bila dobra, saj se
je kviza udeležilo 8 ekip iz organi-
zacij združenega dela. V Srednje-
šolskem centru smo uspešno izve-
dli tudi preventivna predavanja za
vse učence, razen tega pa smo tam
izvedli še testiranja o znanju ce-
stno prometnih predpisov. Zavrteli
smo tudi več filmov o varnosti v
prometu, za kar je bilo med učenci
največ zanimanja.
Akcije so potekale tudi po neka-
terih delovnih organizacijah. V
ptujskem Labodu smo izvedli pre-
ventivno predavanje o etiki v ce-
stnem prometu za vse zaposlene. V
KK Ptuj smo organizirali preven-
tivna predavanja za voznike kme-
tijskih traktorjev in jih med dru-
gim seznanili tudi z novostmi za-
kona o varnosti v cestnem prome-
tu."
Največ pozornosti pa ste verjetno
namenili našim najmlajšim udele-
žencem v cestnem prometu — pio-
nirjem. Kako so potekale akcije po
osnovnih šolah?
,,Kot nova oblika tekmovanja se
je lani uspešno uveljavila akcija
,,prometna značka", saj smo va-
njo vključili nad 6.000 učencev os-
novnih šol v občini. Rezultati so
bili več kot zadovoljivi, saj si je
značko pridobilo nad 4.800 učen-
cev, ki so prejeli tudi pismena
priznanja.
V aprilu smo izvedli občinsko
tekmovanje Kaj veš o prometu in
sicer v Gorišnici, kjer imajo urejen
prometni poligon. Tega tekmova-
nja so se udeležile ekipe iz 18 os-
novnih šol, ter iz štirih tozdov
srednješolskega centra. Zatem smo
se udeležili tudi republiškega isto-
imenskega tekmovanja, kjer smo
dosegli drugo mesto v konkurena
osnovnih šol in četrto mesto v
konkurenci srednješolcev. V maju
smo se udeležili tudi zveznega kro-
ga tekmovanj, kjer smo dosegli
odlično 6. mesto."
V	maju se je sestal svet v novi se-
stavi, kakšne so spremembe?
,,Poleg kadrovskih so spremem-
be v sestavu komisij. Več jih je in
tako so zvečane tudi možnosti za
čim učinkovitejše delovanje. Pred-
sednik sveta za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu je sedaj Sta-
nislav Klemenčič, za podpredsed-
nika pa smo izvolili Egona Vau-
do. Poleg 13 članov sveta smo
izvolili tudi člane petih komisij.
Te pa so razdeljene tudi po dolo-
čenih področjih. Imamo komisijo
za prometno vzgojo mladine, ki se
ukvarja z vzgojo v vrtcih in šolah,
komisijo za tehnično urejanje ce-
stnega prometa, komisijo za pro-
metno vzgojo občanov, ter komisi-
jo za informiranje."
V	lanskem letu ste izvedli tudi
več živih akcij v cestnem prometu,
kako so uspele?
,,Izvedli smo več akcij, med ka-
terimi naj omenimo akcijo ,,pešec
v prometu", pa akcijo ,,pravilno
parkiraj", kjer smo opozarjali na
pravilno hojo pešcev in na obnaša-
nje pri tem. pa seveda v drugi ak-
ciji na vse možnosti pravilnega
parkiranja. Uspešna je bila tudi
akcija ,,kolesar v prometu", naj-
bolj množična pa je bila pravgoto-
vo akcija ,,brezhibno vozilo je
varno vozilo", V okviru te akcije
smo izvajali številne preventivne
tehnične preglede v Agisovih servi-
sih, s to prakso pa nadaljujemo
tudi v letošnjem letu in sicer vsako
prvo sredo v mesecu."
In kaj bi lahko rekli po izvedbi
številnih akcij, ki ste jih našteli,
kako daleč smo v ptujski občini na
področju varnosti in kulture udele-
žencev v prometu?
,,Stanje opremljenosti vozil je
porazno, na drugi strani pa je kul-
tura voznikov na izredno nizki
stopnji, tako, da nas vse skupaj
čaka še veliko dela. Se več bomo
predavali in opozarjali kajti črne
številke smrtnih žrtev nesreč nas
na to nenehno opozarjajo. Vsi se
moramo zavedati užitkov in zla, ki
nam jih nudi cesta, in vsak od nas
je dolžan prispevati svoj delež k iz-
boljšanju varnosti v cestnem pro-
metu!"
M. Ozmec
V akciji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so vedno
sodelovali tudi miličniki, člani AMD ter Z^AM Ptuj.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
V mlaj.ši železni dobi (od 3. stol.
pred. našim štetjem do našega
štetja) je bilo odkrito grobišče v
lorminu. Brstju ter nekaj grobov
v Skorbi in Stojncih. naselbina v
Ormožu, na ptujskem gradu,
najdbe v Rabelčji vasi pri Ptuju
na dana.šnji Ziherlovi ploščadi in
Panorami. Razen keramičnih iz-
delkov je bilo odkritega nekaj
orožja pa tudi nakitnih predme-
tov. Tako orožje kot nakit je iz-
delano v veliki meri iz železa,
slednji pa tudi iz brona in stekla. Z
razcvetom keltskega železarstva v
2. stol. pred n. št., se namreč v
okviru, umetnostnokovaških pri-
zadevanj vse bolj uveljavlja tudi
železo. Iz železa so izdelovali: fi-
bule različnih oblik, zapestnice,
prstane in verige ali verižice, ki so
služile za pritrjevanje meča na
pas.
Najštevilnejši izdelki od okra-
snih nakitnih predmetov, ki so bili
izdelani iz železa so fibule. Te so
iztegnjenega tipa in izdelane iz
okrogle žice. Repati podaljšek
ozke žlebaste noge se oblo viha
nazaj proti locnju in s tem dela
navidezen okvir. Rep ima v sre-
dini po eno ali več jagodastih ode-
beiitev. Manj je izdelkov zapes-
tnic in prstanov.
M. Tomanič-Jevremov
Železna fibula iz 2. stol. pred na-
šim štetjem, odkrita v letih
1935—1939 pri .širjenju Kolariče-
ve gramoznice v Forminu pri Ptu-
ju-
Volilni občni zbor
zgodovinskega društva
Na zadnji seji izvršnega odbora Zgodovinskega društva Ptuj. kije bila skupna
z nadzornim odborom, so sprejeli sklep o sklicu volilnega občnega zbora
zgodovinskega društva, ki bo v petek, 28. januarja 1983 ob 17. uri v delavskem
domu t'ranca Krambergerja v Ptuju.
Na občnem zboru bodo predstavili publikacijo, ki bo izšla ob 90-letnici
delovanja društva in predstavila najpomembnejše uspehe v delovanju društva.
Natis publikacije je omogočil občinski svet ZSS Ptuj z materialno pomočjo.
Slavnostni govornik ob 90-letnici delovanja društva bo Franc Tetičkovič, pred-
sednik skupščine občine Ptuj.
Za prvega častnega člana Zgodovinskega društva Ptuj bodo na občnem zboru
sprejeli našega rojaka Ivana Potrča ob njegovi 70-letnici rojstva za izredne zasluge
na področju literarnega ustvarjanja in revolucionarnega delovanja. Slovesnost
bodo popestrili s krajšim kulturnim programom.
Kot običajno na volilnem občnem zboru bodo izvedli tudi volitve novega
izvršnega in nadzornega odbora, upoštevajoč pri tem načela kolektivnega vodenja
in zamcnjijivosti.
FF
POPRAVEK
v prejšnji številki Tednika seje v naslov članka, objavljenega na 1. strani, o
Muzejskem in Zgodovinskem društvu v Ptuju vrinila neljuba napaka. Pravilno ^e
na.slov glasi: Muzejsko društvo v Ptuju 1893—1956 (in ne 1957) Zgodovinsko
društvo v Ptuju 1956—1983
Kristina Šamperl-Purg
Kar 168 odgovorov
Nagradno vprašanje — Kateri grad je na fotografiji? — je
naletelo na res odličen odziv bralcev. V tednu dni smo prejeli kar
168 odgovorov, od tega 166 pravilnih. Na posnetku je bil grad v
Domavi. Takšen odgovor je zadostoval, čeprav so ga nekateri
tudi dopolnili. Vprašanje torej ni bilo težko.
Med reševalci, ki so odgovorili pravilno, je žreb izbral tri, ki
bodo po pošti prejeli po pet vstopnic za pokriti bazen v Ptujskih
toplicah, darilo kolektiva TOZD Ptujske toplice, ki se mu, tako
kot bralcem, za sodelovanje zahvaljujemo!
Nagrade prejmejo: IGOR ALJAŽ, Kajuhova 3, Kidričevo.
MARIJA KUKOVEC, Savci 10, Tomaž pri Ormožu in JANEZ
ZAGORSEK. Dornava 145. Čestitamo!
Uspešno delo
Člani mladinske organizacije v
Srednji družboslovni šoli Dušana
Kvedra so ob zaključku prvega
polletja pregledali svoje delo.
Ugotovili so, da so ne vse naloge,
ki so jih zapisali v program dela od
septembra do januarja, uiesničili.
Na začetku šolskega leta so raz-
redne skupnosti izvolile svoja vod-
stva in predstavnike za posamezna
področja, tako da so lahko formi-
rali komisije za kulturo, kadrova-
nje, IPD in MDA. Oktobra je ko-
misija za IPD pripravila prvo jav-
no tribuno na temo Mladinsko
prestopništvo. Veliko pozornosti
pa so posvetili tudi predkongre-
snim aktivnostim. V vseh razre-
dnih skupnostih so se pogovarjali
o programskih usmeritvah, v času
kongresa so po šolskem radiu
predvajali desetminutna obvestila,
pripravili so problemsko konferen-
co in poslali pozdravno pismo 11.
kongresu ZSMS. Organizirali so
tudi akcijo zbiranja novih naročni-
kov revije Mladina in uredili gro-
bove in spominska obeležja. Za
dan mrtvih so sodelovali na kome-
moraciji in obiskali grobove umr-
lih učiteljev in učencev. V počasti-
tev meseca republike so pripravili
razgovor s preživelim ujetnikom v
koncentracijskem taborišču Jane-
zom Korošcem in razstavili javno
tribuno o gospodarskem položaju
občine Ptuj. Dan JLA so počastili
s športnimi in kulturnimi srečanji z
vojaki. Člani komisije za kulturo
so pripravili kulturni program za
upokojence v domu in jih obiskali
ob novem letu. Pozabili pa niso
tudi na upokojence profesorje gi-
mnazije. Na decembrski javni tri-
buni pa so se pogovarjali o politi-
čni situaciji v svetu.
Mladinska organizacija sodeluje
tudi z OK ZSMS. Tako se je za
novinarsko šolo, ki jo bo v fe-
bruarju organiziral COP, prijavilo
deset učencev.
Okrepilo pa se je sodelovanje
med mladinsko organizacijo in
skupnostjo učencev. Skupaj so
obravnavali predlog pravilnika o
redu in disciplini na šoli in izvedli
problemsko konferenco.
V letošnjem šolskem letu se mla-
dinski predstavniki v večjem števi-
lu udeležujejo sestankov kot v
prejšnjih letih. Vsi pa upajo, da
bodo tudi v drugem polletju ure-
sničili začrtani program dela.
Valja Aleksič
Jezik navodil
V navodilu, kako naj vzdržujemo čevlje, nam izdelovalec priporoča:
»Obutev se ne sme čistiti z bencinom, acetonom ali drugim kemikalijam
kiotapaju masti«. Pri Bagatusoza uporabo plinskega vžigalnika zapisali
tudi: »V trenutku slabega vžigosanja očistiti prostor kje plamenica
preskakuje vatom namočenom v alkohol«. Radiču so v semenarni
pripisali čudno samoodločanje, saj v navodilu za sejanje piše: »Ne izbira
zemlje in se more s pridom sejati med razno zelenjad, ki prezimi«.
Posebno skrbno bi morala biti napisana navodila za uporabo strupov ali
.škropiv, pa so žal tudi »strup za slovenski jezik«, kot meni neka upo-
rabnica. ki ni razumela navodila za Morozim, tekočino za zimsko
škropljenje sadovnjakov. Tu beremo: »koncentracija se mora zvišiti«;
»lahko se uporablja pri prečkastem, koštičastem sadjui »duhovanju
megle škropiva«; »isprašnjeno embalažo je treba zakopljati«; in na
koncu, da »proizvajalec ne snosi posledice katere lahko nastopijo zaradi
nepravilne uporabe«.
Jezikovno razsodišče je tak malomaren odnos do slovenskega jezika
že večkrat grajalo in obsodilo. Proizvajalci poznajo — ali bi morali
poznati zakonodajo, to je pravila, kako morajo biti njihovi izdelki
tehnično narejeni. Za pravilnost jezika v navodilih ni določnejših
predpisov, čeprav npr. zakon o standardizaciji določa, da mora biti
tehnično navodilo napisano v jezikih in pisavah jugoslovanskih narodov
(torej v slovenskem, hrvatskem, srbskem in makedonskem jeziku) in
dveh narodnosti (madžarske in albanske); biti mora tudi lahko razum-
ljivo. Prva naloga izdelovalcev je, da navodila sestavijo strokovno in
jezikovno neoporečno; isto velja tudi za prevode. Kakor tehnično
ustreznost izde kov preverjajo pristojne strokovne ustanove, tako bi tudi
jezik navodil morali pregledati strokovnjaki za jezik. Šele ko bi ugo-
tovili tehnično neoporečnost izdelka ter strokovno in jezikovno pravil-
nost navodila, bi bil izdelek primeren za prodajo in uporabo.
Morebitne predloge, kritike in opozorila vzvezi s slovenščino vjavni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE. Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Odmevi na revijo tamburaških skupin
Slovenije v Retečah pri Ško^i Loki 1982
Na članke objavljene v TEDNIKU (ptujski) z dne
30. 12. 1982 z naslovom „LETOS NAJBOLJgl V
SLOVENIJI" (tekst in foto I. C.) in v VEČERU
meseca novembra 1982 z naslovom ,,PRAVI KON-
CERTNI MOJSTRI (Najboljši tamburaši so doma v
Cirkovcah — tekst in foto Z. K.), sem dolžan, kot član
predsedstva ZTSS podati naslednjo obrazložitev:
Gostitelji lanskoletne revije tamburaških skupin Slo-
venije so bili tamburaši iz Reteč pri Skofji Loki. Revi-
ja je potekala v vseh pogledih (organizacijsko, napre-
dek.Jcvalitete igranja, raznolikost in noviteta v progra-
mu) zelo v redu.
Na eni izmed zadnjih sej predsedstva ZTSS je bil
sprejet sklep, da iz republike Slovenije pošljemo vsako
leto na zvezno revijo TS v Osjek, eno izmed
perspektivnih tamburaških skupin.
Pri izbiranju tamburaške skupine, ki bi zastopala
Slovenijo na zvezni reviji v Osjeku, smo se dogovorili
in v tej smeri bomo ravnali tudi v bodoče, da bomo
izbirali perspektivne tamburaške skupine, ki štejejo
najmanj 20 članov in predvsem tamburaške skupine,
ki so že bile gostiteljice republiške revije v Sloveniji.
Pri tem odločanju smo posebej poudarili, da ne bo
rangiranja z ozirom na kvaliteto igranja tamburaških
skupin, ker bi sicer koncept take ,,revije" (tekmova-
nja) moral biti drugače koncipiran (obvezna skladba
za vse tamburaške skupine, tehnika brenkanja,
zahtevnost skladbe, čistost igranja, uglašenost
instrumentov, dinamika itd.)
Upoštevajoč vse te komponente, so med tambura-
škimi skupinami v Sloveniji velike razlike in bi masov-
nost revije zdaleka ne bila takšna, če bi se revije
pretvorile v tekmovanja in če bi bili upoštevani vsi
navedeni kriteriji. Osnovni cilj revije je torej, da
omogoča sodelovanje na revijah vsem tamburaškim
skupinam v Sloveniji, tudi tistim, ki iz objektivnih
vzrokov ne dosegajo določeno kvaliteto, pa vendar
marljivo vadijo, prihajajo dvakrat ali večkrat teden-
sko iia vaje. Prav gotovo si tudi take skupine zaslužijo
sodelovanje na tamburaških srečanjih.
To je bil glavni razlog, da smo se decidirano do-
govorili, da ne bodo revije tekmovalnega značaja.
Zato je torej pisanje novinarjev I. C. v TEDNIKU
in Z. K. v VEČERU neosnovano in neresnično. Po-
vrhu tega imenovana novinarja sploh nista sodelovala
oz. prisostvovala reviji v Retečah, za pisanje sta dobila
le popolnoma napačne informacije od . . . (ni težko
uganiti od koga). Vsebine teh člankov so v glavnem
hvalospevi tamburaške skupine iz Cirkovc kot
,,najboljši", ,,nenaden pristanek na slovenskem
tamburaškem Olimpu" itd.
Osebno cenim kontinuiran napredek tamburaške
skupine iz Cirkovc, z ozirom na to, da dirigent Drago
Klein nima nikakršne glasbene kvalifikacije, je torej
čisti amater, tamburaš iz ljubezni za to zvrst glasbe.
Napredek tamburaške skupine iz Cirkovc je viden,
vendar si v nobenem primeru ne more lastiti uradnega
naslova ,,najboljši v Sloveniji", ker na revijah takih
skupin ne izbiramo. Neosnovana samohvala škodi
celotni koncepciji revij in tudi tamburaški skupini iz
Cirkovc.
V principu že danes vemo, katera tamburaška
skupina bo v letu 1984 sodelovala na zvezni reviji v
Osjeku, ki prav tako ni tekmovalnega značaja.
Že zdaj bi po takšni logiki torej lahko trdili, kdo
bo na naslednji reviji tamburaških skupin Slovenije
,.najboljši", ali kdo bo pristal na ,,slovenskem
tamburaškem Olimpu", kot je zapisal novinar I. C.
Sklep predsedstva TSS je, da na zvezne revije pošlje-
mo vsako leto drugo tamburaško skupino.
Prof. Sava Vukosavljev, eden najimenitnejših
strokovnjakov tamburic, ki je prisostvoval na republi-
ški reviji v Retečah ni uradno izdvojil nobene
tamburaške skupine, ker ni bilo tekmovanje. V
neuradnih pogovorih so se njegove ocene zelo
razlikovale od ocen omenjenih novinarjev.
Prof. Franjo LOVREC
PRED OTVORITVIJO MUZEJSKIH
ZBIRK NA PTUJU
Priii^ J^toSnji sezoni pripravlja Pokrajinski muzej
rtuj nei^atere spremembe pn načinu vodenja po stal-
nih zbirkah. Odpiralna sezona se bo začela s 15. apri-
lom m bo trajala do 30. novembra. Obiskovalci si
DMo na gradu lahko ogledali kuhurno-zgodovinsko
ZDirko m galerijo, do jeseni pa bosta ponovno po-
il^u?	in zbirka ljudske revolucije; v pro-
, ^^ dominikanskega samostana pa bodo na
ogled: lapidarij, numizmatična in zbirka drobnega
arheološkega gradiva. Zbirke bodo odprte vsak dan,
razen ponedeljka, na gradu od 9. do 16. ure, v
^"'^^"»'^em samostanu pa od 10. do 13. ure. Ob
soDotah, nedeljah in praznikih lahko dobijo skupine
gostov za arheološke zbirke vodiča na gradu.
voH ^^^^^ pomanjkanja finančnih sredstev
voaniske službe ne moremo okrepiti, bo začetek vod-
Mva samo ob vsaki polni uri, s tem da je zadnje vod-
sivo ob 15. uri. Ker je število obiskovalcev v eni
skupini omejeno (25 do 30) ljudi in bi lahko prihajalo
do zastojev pri vodstvih, prosimo vse bodoče goste,
da zaradi boljšega razporejanja svoj obisk najavijo v
naprej. Hvala za razumevanje.
Vstopnina bo letos ostala nespremenjena. Na
gradu: za odrasle 30 din, za skupine odraslih 25 din,
za otroke, dijake, vojake 15 din; za vodstvo po
arheloških zbirkah v bivšem dominikanskem samo-
stanu: za odrasle 20 din, za skupine 15 din, za otroke
10 din; za ogled vsakega od mitrejev po 5 din; za og-
led občasnih razstav: za odrasle 10 din, za otroke pa
po 5 dinarjev.
Razstavni paviljon Dušana Kvedra v stolpu ob
Dravi bo v času razstav odprt kot doslej, vsak dan od
8. do 11. in od 15. do 17. ure, ob sobotah, nedeljah
in praznikih pa od 10. do 12. ure.
Brane Lanut,	Blagoj Jevremov,
kustos-pedagog	ravnatelj
8 - NAŠI DOPISNIKI
20. januar 1983 - XEDNIK
V FEBRUARJU ZAČETEK
„ŠOLE MLADIH PERES"
IN »NOVINARSKE ŠOLE"
v izobraževalnih oblikah, ki .so ju člani Centra za obveščanje jn
propagando pripravili za mlade izosnovnih šol in izosnovnih organizacij
ZSMS v srednjih šolah, krajevnih skupnostih in organizacijah
združenega dela, smo v Tedniku že pisali in sicer v času, ko so šele
pripravljali program. Sedaj je program izdelan, izdelan pa je tudi na-
tančen urnik in sicer se bodo udeleženci š.olc mladih peres srečali: 11. in
25. februarja — 11. in 25. marca — 8. in 22. aprila ter 6. maja ob 15. uri
v prostorih osnovne šole Tone Žnidarič v Ptuju. Udeleženci novinarske
šole pa se bodo srečali: 4. februarja ob 15. uri. 5. februarja ob 8. uri, 18.
februarja ob 15. uri, 19. februarja ob 8. uri, 4. marca ob 15. uri. 5. marca
ob 8. uri in 11. marca ob 15. uri, vselej v sejni sobi skupščine občine Ptuj
(Trg MDB 1/11, soba 33). Mladi, ki so se prijavili za katero izmed oblik
izobraževanja, bodo o začetku še osebno obveščeni, prejeli pa bodo tudi
program in urnik.
Upamo, da bo njihova udeležba tako številna, kot so bile oddane
prijavnice.
I. Hunjet
BILA SEM NA DRUGI
REDOVALNI KONFERENCI
5. januarja 1983 je na 0§ Velika Nedelja bila 2. redovalna kon-
ferenca. Tovariš ravnatelj je odprl konferenco, vse pozdravil in nato
predlagal dnevni red. Ko so nas razredniki seznanili z našim uspehom,
smo videli, kako slab je rezultat. Najboljši razred na šoli je 7/a, najslabši
pa 7/b. Obravnavali pa smo tudi učence, ki so v četrtek, na dan praz-
novanja novoletne jelke odšli na gorišniško šolo in pokvarili ves daii
tovarišici in s tem tudi sebi vedenje. Na koncu se nam je tovariš ravnatelj
zahvalil in tako se je konferenca končala
Oddahnili smo si, ker tovariši ne bodo več spraševali. S tem je prišel
čas dolgo pričakovanih počitnic. Počitnice bodo prijetne le, če bo dovolj
snega za sankanje in smučanje. Tudi tovariši si bodo odpočili in vsi bomo
spočiti, željni novega znanja začeli z 2. polletjem. Upam in želim, da bi
bil v naslednjem polletju boljši učni uspeh.
Marinka Mesaroš, novinarski krožek,
OS Velika Nedelja
MOJE POČITNICE
Prišlo je novo leto in za njim tudi zimske počitnice.
Počitnice bom preživela tako, da bom brala, se učila, pomagala
mami in se igrala.
Pazila bom na najmlajšo sestrico Jano. Bratu Dejanu bom pomagala
pri branju in se igrala s sestro Bojano.
Vsak dan bom hodila v trgovino po kruh. Pospravljala bom po
stanovanju. Tako mi bodo počitnice hitreje minile, še prej bi mi pa
minile, ko bi zapadel sneg.
Ko bom morala spet v šolo, bo moj delovni dan krajši in se bo tudi v
njem dalo manj narediti. Kakor vsak učenec, že komaj čakam na
počitnice.	Valerija Ilešič, OS Vitomarci
Zaposleni morajo reševati probleme nezaposlenih
Skoraj po vsem svetu, pa tudi v naši domovi-
ni, je zadnje obdobje mnogo slišati o problemih
nezaposlenosti. Tudi ptujska občina, seveda pri
tem ne izostane. To so predvsem mladi ljudje,
ki so prišli iz različnih šol in so dokaj dobro
•strokovno izobraženi in usposobljeni za delo.
Svetovna ekonomska kriza in stabilizacijska
prizadevanja pri nas, so mnogim mladim pripr-
la vrata za zaposlitev v organizacijah združene-
ga dela. Na tem področju bo potrebno bolj kot
kdajkoli prej hitro in učinkovito ukrepanje vseh
odgovornih v občini pa tudi v republiki.
Mladega človeka, nezaposlenega, ne bi smela
družba pustiti nhi leto dni brez dela oz. zapo-
slitve. To je nujna in osnovna življenjska potre-
ba in pravica mladega človeka, ki želi dati svoj
prispevek z delom v družbi in tudi za svoje ži-
vljenske potrebe — socialno varnost.
Samo nezaposleni nimajo dovolj vpliva, da bi
te probleme lahko hitreje razreševali. Zato sem
mnenja, da so v prvi vrsti, za to krizo
nezaposlenosti, odgovorni predvsem zaposleni!
Predlogov za razreševanje teh problemov,
smo v zadnjem času že veliko slišali na vseh
kongresih minulega leta. Predvsem so bili
zanimivi in poučni mladinski kongresi. V seda-
njem trenutku je potrebno samo eno, od besed
k dejanjem. Omenil bi le predlog za izboljšanje
stanja zaposlenosti v naši občini. Akcijo bi naj
vodil občinski sindikalni svet z OOS in zavo-
dom za zaposlovanje. Ce hočemo, da bo akcija
uspešno stekla, moramo te probleme čimbolj
podružbljati in jih javno razgrnhi, da bo vedel
o tem sleherni občan prek sredstev javnega ob-
veščanja.
V vseh organizacijah združenega dela in v
drugih delovnih skupnostih, bi naj točno in
dosledno naredili seznam vseh tistih dclavcev, ki
so že izpolnili svojo delovno dobo, oz. imajo
pogoje za upokojitev (moški 40 let, ženske 35
let). Nadalje, kakšne strukture delavcev naj-
češče prekoračijo te pogoje za upokojitev. V
dobi računalništva sem prepričan, da bi te
podatke lahko dobili v zelo kratkem času.
Razreševanje problemov nezaposlenosti z
družbeno akcijo in s pomočjo vseh subjektivnih
sil, bi bilo mnogo bolj uspešno kot pa, da vsak
posameznik pogosto trka na priprta vrata in
razočaran čaka, kdaj se bodo odprla vrata
zaposlitve - dela. ^^^^ Korenjak, Meje 3
Novo vodstvo mladih v TGA Kidričevo
11. januarja 1983 je bila volilno programska
konferenca koordinacijskega sveta ZSMS TGA
Kidričevo. Mladinci iz sedmih Tozd so se sestah
v sejni sobi delavskega sveta TGA. Vsi vabljeni
člani volilno programske konference se
sestanka niso udeležili, med njimi je bil tudi naš
Tozd in iz Trbovelj. Sestanka se je udeležil tudi
sekretar ptujske mladine Milan Kuri.
Ugotovljeno je bilo, da so na sestanku bili
sklepčni in začeli so svojo volilno programsko
konferenco.
Na skupnem sestanku mladih je tov,
Jankovič podal smernice za nadaljnje delo
mladih, ki je dejal:
,,Na področju stanovanjske problematike
slika ni rožnata pri nas v TGA. Izredno dosti je
mladih prosilcev za stanovanje, okoli 120.
Mladi iz Tozdov se premalo povezujejo med
seboj, saj ni bilo tako rekoč nič skupnega, vse
preveč se mladinci zapirajo v svoj delokrog.
Edino je treba pohvalili mladince iz TOZD
Vzdrževanje, ki so organizirali delovne akcije,
kot so: urejanje počitniških hišic, nasipavanje
bankin, izkop in betoniranje ploščadi za stroje,
razne zidave, podiranje starih objektov in še bi
lahko našteval.
Organizirali smo predavanja na različne
teme. Ustanovili smo mladinsko informativni
center za obveščanje med mladimi. Sodelovali
oz. dopisovali smo v naše delovno glasilo
ALUMINIJ, v ptujski Tednik. Mladino, od-
dajali novice po internem radiu, organizirali
enourne oddaje za mlade ter sodelovali skupaj s
COP pri OK ZSMS.
Nadalje smo obravnavali rezultate po-
slovanja, sodelovali javno pri sprejemanju
raznih pravilnikov, sporazumov, ohranjevali
smo tradicije NOB, obiskali zgodovinske
zanimivosti. Ustanovili smo tudi koordinacijski
svet SOZD UNTAL.
Sedaj so naloge na novem vodstvu mladih,
po kakšnih poteh nas bodo peljali v jutrišnji
dan. Ne samo vodstvo, tudi vsi ostali bomo
morali prijeti za delo, kajti tako bomo lahko
postali bolj povezani med seboj in prav gotovo
uspehi ne bodo izostali.
Za novega predsednika KS je izvoljen Marjan
Kumer, za namestnika Milan Jazbec, tajnica
Marija Fuks, blagajničarka Dragica Leskovar.
O koncu se je novi predsednik zahvalil za
zaupanje, dejal je da le s skupnimi močmi
bomo nadaljevali zastavljene naloge, zato ne
smejo naši uspehi izostati.
Novemu vodstvu in ostalim mladincem želim
čimveč delovnih uspehov v nadaljnjem delu,
ter, da bi uresničevali besede našega velikega
učitelja tovariša TITA, ki je dejal, da v mladem
rodu je bodočnost.
Srečko Sirovnik
TEKMOVANJE VESELOŠOLCEV
v petek 10. decembra 1982 smo tretješolci —
veselošolci imeli prvo tekmovanje. Tega tek-
movanja so se udeležili tudi novinarji
Pionirskega lista in mentorji Vesele šole iz Sol
ptujske občine. Tekmovali smo učenci iz 3/a in
3/c.
Ko so prišli naši gostje v risalnico, smo jih
pozdravili s ploskanjem. Učenci smo bili
razporejeni v štiri skupine. Z vsako skupino je
bila še po ena učenka iz višje stopnje, ki dela v
klubu veselošolcev. Tekmovanje je vodila v
začetku tovarišica mentorica Lojzka Rozman,
nadaljevala pa je sedmošolka. Naloge so bile
zanimive, na videz lahke, a silno zamotane. Ena
izmed njih mi je bila zelo všeč. Ravnike, ki je
bilo na mizi, smo morali postaviti v vodo in
odgovoriti, kdaj bo pognalo listje. Odgovori so
bili: ko pride dedek Mraz; takoj; čez pet minut.
Učenci so različno odgovarjali. Naša skupina
je odgovorila ..nikoli" in imela prav.
Ob koncu tekmovanja smo sešteli točke. Kar
se tiče znanja, smo se Se kar dobro odrezali,
glede discipline pa nismo bili pohvaljeni. To
bomo drugič popravili.
Dani Salamon, 3/a, OS Olga Meglič, Ptuj
V oš Maksa Bračiča Cirkulane želimo
hoditi s korakom časa
Pri prehodu v novo leto mnogo razmišljamo o
preteklem in prihodnjem. Smo polni želja in upanja,
čeprav se zavedamo težav. Kako lepo bi bilo, če bi v
svet lahko sporočili novico, da je lakota odpravljena,
da besedo lakota ne bomo več potrebovali v vsak-
danjem besednjaku. Zal ni tako in še dolgo ne bo. V
svetu premalo vlagamo v napredek kmetijstva, v
proizvodnjo hrane, ki je je vedno premalo. Vsem se
smilijo prebivalci, ki na našem planetu trpijo lakoto,
predvsem se nam smilijo otroci, ki jih mnogo umre, a
za odpravo naredimo zelo malo. Zemlja nam daje
možnosti, ki pa jih zanemarjamo, ali izrabljamo
delno, ali sploh ne.
O vsem tem razmišljamo tudi pri nas na šoli in
spodbujamo učence k večjemu spoštovanju in ob-
delovanju zemlje doma in v šoli. Imamo precej velik
vrt. ki nam ne daje pridelka, ki bi ga moral, saj je
zemlja slaba, ker je Se pred nekaj leti bil tu travnik.
Da bi jo izboljšali in s tem pridelali več za lastno
prehrano, smo najbližje okoliške kmete prosili za
hlevski gnoj. Odziv je bil le delni. Dobili smo ga
nekaj, a še vedno premalo. Hlevski gnoj so
prispevali: Angela Kline, Cirkulane 39; Ivan Emeršič,
Gradišča 79.
Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Čeprav
za potrebe naše šole in naših učencev krajani nimajo
vedno pravega razumevanja, smo vendarle veseli
vsake pomoči in si želimo tesnega sodelovanja.
Razveselili smo se tudi ponudbe Slavka in Silve
Furman iz Pohorja 15. da si smemo obrati vsa
jabolka v njunem sadovnjaku. Tudi njima se iskreno
zahvaljujemo.
Menim, da se vse premalo zavedamo, da ima šola v
naši družbi posebno mesto. Premalo se zavedamo, da
je učno-vzgojno delo posebnega pomena in da so za
uspeh na vseh področjih šolskega dela, poleg drugih
vplivov, potrebni tudi dobri pogoji. Z njimi pa se žal
naša šola ne more pohvaliti. Želimo si. da bi o teh
težavah resno razmišljali tudi krajani na mestih kot si
njihova šola zaradi posebnosti dela in vloženega
truda zasluži, a ne. da mnogi obrnejo potrebe naše
šole v smešnico za vaško veselico.
Več si želimo v kraju takih staršev, kot je bil na
zadnjem roditeljskem sestanku nek oče iz Zavrča. ki
je na razmišljanje o težavah in o pogojih našega dela
postavil vprašanje: ..Kako lahko mi starši
pomagamo?" Mislim, da mnogo, saj je moralna
pomoč mnogokrat več vredna kot materialna.
Želimo iti v korak s časom, vemo pa, da nam bo to
mogoče le v sodelovanju z vsemi dejavniki v kraju in
okolici, to je in s širšo družbeno skupnostjo.
Marija Belak
MOJE ŽELJE V LETU 1983
Vsak človek, pa na^ bo velik ali
majhen, ima svoje želje in interese.
Toda želje posameznikov se v
marsičem razlikujejo, prav tako
želje majhnih ljudi od starejših. Te
želje navadno izražamo ob novem
letu.
Tudi sama imam svoje želje. Že-
lim si, da bi uspešno končala
osemletko in nadaljnje šolanje ter
prišla do željenega uspeha (t)okli-
ca). Vem, da me čakajo mnoge,
ovire, ki pa ne bodo vedno lahke,
vendar mislim, da brm zmogla.
Mnogi ljudje si želijo, da bi imeli
vsaj streho nad glavo, na primer
Palestinci, ki jih je sovražnik preg-
nal iz njihove domovine. Mislim,
da je njihova največja želja povra-
tek v domovino. Nekateri ljudje pa
nimajo delovnega mesta, za kate-
rega so mnogo žrtvovali in dolgo
let študirali. Jugoslavija in tudi
ostale države so se znašle v težkem
gospodarskem položaju. Pri nas
od časa do časa primanjkuje pral-
nega praška, kave in podobno,
vendar upravičeno mislim, da to le
zaradi nekaterih posameznikov, ki
si doma delajo velike zaloge in
onemogočijo, da bi vsak potrošnik
lahko vsaj nekaj kupil. Želim, da
bi ti posamezniki čimprej spoznali,
da delajo narobe in s tem spravlja-
jo državo še v večjo stisko. Pred-
vsem pa si želim, da bi na vsem
svetu vladala mir in medsebojno
sporazumevanje. V svetu je sedaj
precej oster položaj med državami.
Ena izmed mojih želja je tudi, da
bi se v naši družini razumeli, da bi
bili vsi zdravi.
Želim, da bi na vseh celinah vla-
dal mir. da bi se prekinila oboro-
ževalna (hladna) voina. ter da bi
vsi, prav vsi otroci imeli ugodne
pogoje za življenje in svoj razvoj.
Sonja Mlakar,
OS Edvarda Kardelja,
Poljčane
TAM, KJER SI SLOVENSKE GORICE
IN POMURJE PODAJATA ROKE!
Ob vznožju Slovenskih goric, tam kjer si
podajata roke Slovenjegoriško gričevje in rav-
nica Pomurja, nekako odmaknjena od vsak-
danjega življenskega utripa in nekaj manj kot 3
kilometre oddaljenega Gradišča stoji krajevna
tabla z napisom Osek.
Vas oziroma zaselek kot vsak drug, pa vendar
o njem le malokdaj kaj slišimo ali preberemo.
Osek je vas, lahko bi rekli \fečji kraj v krajevni
skupnosti Gradišče v Slovenskih goricah.
V zadnjih letih je kraj sam dosegel izrazit
napredek na gospodarskem in tudi na kultur-
nem področju. Za uspehe, ki so jih krajani
dosegh pa so zaslužni prav vsi. V tem zapisu ni-
mam namena navajati imen, ker imena niso
pomembna, kajti o svojih načrtih in o delu se
dogovarjajo skupaj, -pomagajo si pri kmečkih
opravilih, uspešno sodelujejo in kooperirajo s
KZ Lenart. S svojimi uspehi se ne hvalijo, toda
izletnik, ki ga pot zanese tod okrog, bo videl,
da so polja lepo obdelana, po obronkih gričevja
pa so zrasle nove hiše in gospodarska poslopja.
Skozi Osek pelje asfaltirana cesta, ki povezuje
Gradišče z G. Radgono.
Tudi zdaj v zimskem času, ko je čas za
počitek in dela na polju ni, pa krajani Oseka
marljivo delajo. Z združenimi močmi povezani
v svetu krajevne skupnosti, gasilskem društvu in
zelo močnim mladinskim aktivom, ki je naj-
močnejša gonilna sila v kraju, so vaščani Oseka
tudi močna kulturna skupnost v kuhurnem
življenju SO Lenart.
Zdi se mi prav, da zapišem nekaj o njihovih
skupnih akcijah in uspehih, ki so jih izvedli v
letu 1982.
Skozi vse leto so ob prostih sobotah s
prostovoljnim delom in materialnimi sredstvi
dogradili novo več namensko dvorano zraven
gasilskega doma in prav tukaj se bo v bodoče
odvijal celoten kulturni utrip vasi.
Predvsem mladi, ki jih je v Oseku veliko, so
aktivni in vedno presenetijo starejše krajane.
Prav njihovih delovnih ur pri graditvi dvorane
je bilo največ. Tudi pri spravilu pridelkov pri
družini Pohorič, kjer zaradi bolezni niso mogli
pravočasno pospraviti pridelka, so prav mladi s
skupno akcijo priskočili na pomoč! Skupaj z
gasilskim društvom so že v novi dvorani pri-
pravili zaključni večer Silvestrovanja, kjer so se
do zgodnjih jutranjih ur vašČani zabavali ob
zvokih ansambla Tango", ki so"tokrat prvič
zaigrali skupaj, vsi pa so člani mladinskega
aktiva Osek.
Naj povzamem nekaj besed predsednika KS
Osek, ki je v novoletni voščilnici med drugim
dejal: ,,Ko včasih slišim, kako se pogovarjajo
ljudje, kako nemogoča je današnja mladina,
kam nas bo pripeljala, pa vendar ni tako, lahko
smo ponosni na našo mladino, kajti mladina ve
kaj hoče, ni nas izneverila in krepko stopa po
Titovi poti" . . .
Mladi so povezani z OO ZSM Gradišče, ter
tesno sodelujejo v akcijah in kulturnih mani-
festacijah v OO ZSMS občine Lenart. V vseh
kulturnih prireditvah jim ob organiziranju radi
priskočijo na pomoč krajani, ob 8. marcu dne-
vu žena pa se jim mladi oddolžijo, ter jih
povabijo na prireditev, ki jo skrbno pripravijo,
ter obdarijo matere, žene s skromnimi darili,
vendar skrbno pripravljenimi.
Krajani Oseka skupno z roko v roki prema-
gujejo vse težave, srečni so, če so v čem uspeli,
skromni v svojih željah, zaupajo mladim in
podpirajo njihova prizadevanja.
Ko sem odhajal, so mi povedali, da tudi do
njih včasih pride kakšen izvod Tednika in prav
je, če se tudi o njih kaj napiše, saj so tudi oni
del Slovenskih goric, pa čeprav na robu, kjer si
s Pomurjem podajajo roke.
Se se bom rad vrnil v ta prijazen kraj, o
njihovem delu bomo v Tedniku še brah, pa ne
zato, da bi jih hvalili, ampak predvsem zato, da
bi se lahko od njih naučili kako se s skupnimi
prizadevanji celotne vaške skupnosti gradi lepši
jutri tudi na vasi in o tem lepšem jutri se bodo
krajani Oseka v Slovenskih goricah pogovarjali
in načrtovali, 19. februarja na krajevnem
občnem zboru.
Viki Par
TUDI KANTE ZA SMETI
IZGINJAJO
Na straneh, namenjenih črni kroniki često beremo o raznih tatvi-
nah. vlomih in podobno. Seveda ob tem gre za večje stvari, dočim o
raznih drobnih tatvinah, kot so: kraja sama, okrasnega grmičevja in
cvetic, celo perila, ki se suši na nižjih balkonih ali na dvoriščih itd. O takih
krajah pa le govorimo v svojem neposrednem okolju. Vzrok za take kraje
pa je najve^rat naša malomarnost ali vsaj nedovoljna samozaščitna
zavest.
No. pred kratkim pa seje v Kidričevem zgodil celo primer, daje
izpred stanovanjskega bloka, Ul. B. Kraigherja 18 (blok 7) čez noč
izginila nova kanta za smeti. Najbrž jo je kak individualni lastnik hiše
potreboval, toda zakaj denar iz svojega žena, če se ponuja cenejša
priložnost?! Seveda bodo stanovalci tega bloka morali kupiti drugo
kanto. v bodoče pa bolj paziti, da kan te ne bodo ostajale skozi noč zunaj
ali v odprtem prostoru. Torej, tudi na tem področju je potrebna budnost
in samozaščitna zavest stanovalcev.
France Meško
Zakaj ne vozi zgibnik?
Izgleda, da je novi členkast Certusov avtobus, ki je nekaj tednov
vozil na progi Maribor—Ptuj. vzbudil pri ljudeh precej pozornosti. Tudi
v naše uredništvo je prišlo več pisem. Eni so se pritoževali, da ni dovolj
udoben, ker je v njem le malo sedežev, ni polic za prtljago in podobno.
Bralka, ki ima smisel za lepo slovenščino, nam je dala lekcijo, ker smo v
poročilu ob uvedbi tega členkastega avtobusa uporabili nekritično
prenesen izraz iz srbohrvaščine »zglonnik« in podobno. N'- pred tedni,
ko je bi! ta avtobus umaknjen s proge Ptuj—Maribor, ker še niso temu
ustrezno urejena postajališča, pa spet prihajajo pisma, zakaj tako. Eden
od bralcev, ki je tudi risar, pa nam je poslal predlog še za drugačno
uporabo teh »harmonika ' avtobusov. Oglejte si ga.
Menimo, da ta predlog za delavce Certusa ni sprejemljiv, saj členkast ali
zgibni avtobus lahko polno izkori^ajo na drugih progah, zlasti v mestnem
prometu.
tednik
TELESNA KULTURA IN SPORT - 9
Organizacijsko delo v telesni kulturi
v tem tednu je kar precej dela
tudi na organizacijskem področju
akUvnosU v tetesni kulturi. Gre za
delo v osnovnih tetesnokuhunuh
organizacijah. Zvezi tekrsnokultur-
nih organizadj in Telesnokultumi
skupnosti.
V osnovnih telesnokulturnih
organizacijah pripravljajo analize
dela v letu 1982 ter prihodnje
usmeritve, ob tem pa se je po-
trebno pripraviti oz novo tekmo-
vahno sezono. Namreč, zraven
redne vadbe tekmovalk in tekmo-
valcev gre tudi za koledarje tek-
movanj in Fffireditev, prijave, regi-
stracije, popravila in nabave
opreme. V panogah, ki so v tek-
movalnem obdobju (kt^ka,
namizni tenis, strebtvo ipd.), pa je
dela tako ali tako veliko.
Aktivni so (morajo biti) Se zlasti
v Zvezi telesnokulturnih orgamza-
dj. Po volilni skupščini je po-
trebno pripraviti osnove prihod-
njega dela kot so konstituiranje
komisij in izdelav, programov,
novi izvršni odbor pa ima veliko
organizacijskega dela. Tako so na
ponedeljkovi seji največ pozor-
nosti namenili prav organizacij-
skem delu, delovni skupnosti v
ustanavljanju. Razčistiti bo
potrebno zlasti zagotavljanje
finančnih sredstev, razdelitev med
telesnokulturno skupnostjo in
zvezo, saj je le-ta sedaj prevzela
nove obsrfne nalete pri upravlja-
nju in vzdrževanju objektov.
Pred člani izvršnega odbora so
se v ponedeljek sestali člani komi-
sije za vrhunski (tekmovalni) Šport
pri Zvezi telesnokulturnih organi-
zacij. V prvem ddu so se d<^o-
vorfli za usmeritve pri delu, ki bo
namenjeno spremljanju dda v tek-
movalnem športu ptujske občine.
V ta namen bodo kot začetno
osnovo pripravili analizo stanja v
tem ddu telesne kulture, za tem pa
na ospovi programov OTKO izde^
lali program tekmovalnega Športa
v občini. Osrednjo pozornost pa so
naio namenifi izboru Si>ortnikov
občine za kto 1982. V ta namen je
izdelan posebni pravilnik, k temu
pa bodo člani komisije dodali Se
nekaierca dopolnila, ki bodo delo
oiajibila Dagovorjeno je. da bo
proglasitev najboijSih 26. febru-
arja v ptujskem hotdu, ko bodo
ptujski atletski delava pripravili
posebni Spoitni ples. Ob progla-
sitvi bodo posebna priznanja
preidi tudi tTcneiji iz posameznih
panog, ki si ob vdikem amater-
skem ddu to tudi gotovo zaslužijo,
saj brez enih in drugih ni uspehov.
Danes popoldan pa se bodo
sestali tudi člani sveta za razvoj,
družbeno planiranje in svobodno
menjavo dda Tetesnokuhume
skupnosti Ptuj. Beseda je o
nagrajevanju posamičnih Športnih
dosc&ov. združevanju sredstev za
izvedbo rcpubliiSiega programa,
i^KMfiS&h za sestavo finančnega
programa obfinske skupnosti za
ktos, možnostih za povečanje
dotacij osnovnim telesnokultumim
organi/arijam. dogovcMili pa se
bodo tudi za skupno sejo s člani
odbora za samoupravne, organi-
zacijske in kadrorvske zadeve skup-
nosti.
1. kotar
Stadofl Drava Je doMI „BOTega fantalui"— Zvezo tdesnokuhar^
organizacij	(foto I. kotar)
DOSEŽKI NAŠIH EKIP
Od konca jesenskega dela tekmo-
vanja v republiških rokometnih li-
gah je že {»ecej daleč, vendar je
prav, da j^egledamo dosežke ekip
s tega območja v drugi polovid le-
ta 1982. Ligama tekmovanja so se
sicCT končala pred dvema mesece-
ma, vendar pa takrat ni bilo konec
aktivnosti, ta se je (tekmovalno)
končala šde v decembru z odprtim
klubskim prvenstvom republike v
mladinski konkurenci.
V	republiški ligi Sanov se je eki-
pa RK Velika Nedelja uvrstila na
sedmo mesto, d)raia pa je 10 točk.
Za vodUnim KrSldm zaostaja za
Sest točk, vendar pa so ji zasledo-
vala tik za petami.
V	republiSi ligi članic je dcipa RK
Drava na tretjem mestu, osvojila
pa je 15 točk, tri manj od vodilnih
ekip Itas Koči^je in Burja. Iskra iz
Šentjerneja, ki je četrta, ima enako
število toSc kot Drava, peta Izola
pa zaostaja za dve točki, prav tako
tudi Polana na Šestem mestu.
V	drugi republBki ligi članov so
igrala RK Ormož po prvem delu
na zadnjem mestu. Skupaj s
Krmdjem so za dru^mi ekipami
kar precej zaostali.
V vzhodni ligi za mladince je Ve-
lika Nedelja Šesta, Ormož osmi,
Drava pa deveta. Razlika med Ve-
hko Nedeljo in Dravo je že pet
točk, Ormož pa je zbral točko več
od Drave. Vodilne ekipe so se pre-
cej oddaljile, na prvem mestu pa
so mladinci RK Aero-Cdje.
V vzhodni ligi za mladinke je v
vodstvu mariborski Branik z 10 to-
čkami. Velika Neddja jc tretja s
šestimi, Drava pa četrta s Stifimi
točkami. Nastopa Sest ekip.
Uspešni so bili starejSi pioniiji
RK Vdika Nedelja. Po zmagi v
vzhodni {»-edtekmovalni skupini
(Dranra jc bila četrta — zadnja) so
r repnUSkem finalu osvojili četrto
mesto za Prulami, Slovenj Grad-
cem in Jdovico. V ekipi so nasto-
pili: Moravec. Kosi, Preac, Hržič,
Skoijanec, Kimier, Hanždič, Me-
sarec, Ranfl. BakSa, Krabonja in
Ttark.
V	vzhodni predkekmovalni skupi-
ni za stait^ pionirke so mlade
tgi^e RK Drava med sedmimi
ekipami osvoplc tretje mesto, za
imstitvijo v rq)ubliSki finale pa so
zaostale le za točko.
Na odprtem klubskem prvenstvu
SRS za mladinke in mladince so
nastoišle k mladinke RK Drava in
v.v2iradm predtdcmovalni skupini
osvojile zadnje mesto (četrto). Ve-
lja dodati, da jc bila ptujska ekipa
IRcq mlajb od osta^.
V	akdjah republiških reprezen-
tanc v dnv polovici leta s tega
območja rasmo imdi predstavni-
kov. čeprav so nekateri igrala in
igralke Mizn reprezentancam. Ve-
ga dodati, da je trener Sanic RK
Drava Peter StarU postal prvi tre-
ner repablSkc reprezentance mla-
dink.
I. kotar
Igrald RK Velika Nedela so boljšo avTstiteT ..zapravOl" ma iom^tem
igrSču (posnetek Jc s srečanja s Ki&fan) — foto 1. kotar
ZAČETEK PRIPRAV NK ALUMINIJ
Tretjeuvrščena ekipa slovenske nogometne lige
vzhod. Aluminij iz Kidričevega bo pričela s pri-
pravami na prvenstvo 24. ], 1983 ob 15. uri, na
stadionu Aluminija v Kidričevem. Zraven prvega
moštva bodo s pripravami pričeli tudi mladinci
Aluminija, ki so na prvem mestu v mladinski pod-
ročni li^. Prvo moštvo bo. še naprej vodil Miro
Slavkovič, mladino pa Maks Kmetec. Vsi se za-
vedajo. daje od dobrih priprav odvisen tudi rezultat
Plodovi dobrega dela pa se bodo pokazali v prven-
stvenih dvobojih.
Danilo Klajnšek
Sonja Pajenk
in Ljubo Čuček
na zveznih
pripravah
Zvezna trenerja ženske in moSke
državne atktskc reprezentance Ivi-
ca Matijevič in DaiK Korica sta na
skupne pr%>ravc najboljših jugo-
slovanskih skakalk in skakakev v
vSino povabila tudi Ptujčanko So-
njo Paicnk in njenega trenerja
Ljuba Oi&a. StroSke krije Atlet-
ska zveza Jugoslavije.
Priprave bodo v Ljubljani od 22.
do 3L januarja, potekale pa bodo
vdiji dd * hafi Tivoli. V njihovem
okviru pa bo 23. januarja izbirno
teknmvanjc za uvrstitev v državno
člansko reprezentanco, ki se bo v
Genovi pomerfla z ii^rano vrsto
ItaUjc.
Povabilo na skupne priprave je
vefiko priznanje tako za Sonjo Pa-
jenk. trenerja Ljuba Cučka in
ptujski atktski klub. Sonja je ob
tem tudi članica republiSke skupine
(po(^) za skoke v viSino, v kateri
sodduj^ ob skakalkah in skakal-
cih tudi strokovnjaki s področja
mediane, sociologije in psihologi-
je. Le tako se namreč da doseči
napredek in kakovost.
V enaki meri jc to priznanje tudi
L jubu Cutku. ki že dalj časa vadi
sdekcijc. sodeluje pri ddu sloven-
ski! skakalcev, dv^rat pa je tudi
iBpeSno vodi republiško reprezen-'
tanco na tekmovanjih v Splitu in
na TjentStu, ki sta bili lani.
B. Klinkon
ZIMSKO TURISTIČNA
IDILA 1983!
Tako nekulturno in takonehigi-
en.sko je izgledalo na Silvestrov©
1982, točno ob 24. uri v našem
novejšem stanovanjskem naselju
^ Volkmeijevi 5 in 7.
Vsako leto ob istem času nas
nasa vrla komunala razveseljuje s
^"Tii darili in presenečenji.
Presenečenja to več niso. ker se
dogajajo in ponavljajo iz leta v
leto. tudi ob ostalih državnih
praznikih, kot so 29. novembru, 1.
manj itd. Lahko si pa zamislite
posebno ob poletnem toplem
vremenu, ko vse to spremlja še
smrad, muhe. črvi, miši in ostala
golazen.
Je pač tako, kjer ima nekdo
popoln monopol nad odvozom,
nima čuta do kulture in higiene,
s^ imajo OD, celo prelep za to
njihovo nedelo, ne(xigovomosL
Sicer je tako izgledalo v cek)tni
naši K S Boris Ziherl. žal tudi na
celotnem območju Ptuja.
Zapomnil sem si samo nekaj
besed, ki sem jih slišal prav za le
praznike. V nekem ptujskem ^
stinskem lokalu so sedeli svojci z
juga naše Jugoslavije, obiskali so
svojega sina vojaka, ki služi voja-
ški rok v Ptuju. Po mojem je bil
oče. ko je rekel sinu dobesedno:
»Nisem si mogao zamisliti šlo
sada ovde vidim. Celo mesto za-
gadženo. Mi godinama jurimo u
kulturi Slovence, i gle oni nas
preko noči stigli.«
Vsak nadaljnji komentar je
odveč. Moje mnenje je. če kdo ne
zmore, če kdo noče, naj pusti tako
delo drugim. Vprašamo se. kako
dolgo še tako haprej. Zakaj takol
Drugič pa še več o ostalih cvetkah.
Ptujski butik
Polne kante na Sihestrovo.	Foto: M. Ozmec
Jutri volilna skupščina
Jutri popoldan se bodo na volilni skupščini v domu Franc Kram-
berg^r sestali člani aerokluba Ptuj. Osrednja pozornost bo namenjena
oceni-dela tega uspešnega letalskega kolektiva v minulem dveletnem
mandatnem obdobiu in proeramu dela za letos.
Rezultate dela bodo predstavili za vsako sekcijo posebej, torej
motorne, jadralne, padalske in m(xlelarske. Ugotoviti bo potrebno, ali so
usmeritev — v z.aostrenih pogojih brez širjenja dejavnosti izboljšati
Kakovost — dosegir. Gotovo iC, cra so delali dobro in uspešno. To med
drugim pi>trjujdo dosežki njihovih šfKjrtnikov in športnic v reubliškem,
zveznem in mednarodnem merilu. Vendar, dokončno oceno prepustimo
članom, ki svoje delo tudi najbolje f)oznaio.
V nadaljevanju skupščinebododosedanjemu vodstvu (predsedstvo
CLKiil Drago Krepfli ptKlali razrešnico in izvolili novo. Ob koncu pa
o ob snrej^u sklepov skupščine doigovorili tudi višino letošnje
članarine, ki v finančnem programu — ob primerjavi z drugimi osno-
vnimi telesnokultumimi organizacijami — predstavlja pomemben de-
lež.
Pripravljen naje tudi predlog tekmovanj in prireditev, kijih bodo
izvedli člani AK Ptuj. V maju bodo izvedli zvezno tekmovanje letalskih
modelarjev za Kurentov pokal, v juniju republiško prvenstvo v pro-
stoletečih modelih, ob koncu julija pa & tradicionalni Ptujski padalski
pt^kal.
I. kotar
Republiški rekord
Albine Pšajd
v Zagrebu je bil tretji zvezni pozivni turnir v streljanju s standar-
dnim zračnim orožjem, na katerem se je sicer maloštevilno ptujsko
zastopstvo dobro odrezalo. Se posebej uspešna je bila Albina Pšajd, kije
v tekmovanju članic s standardno zračno pištolo zmagala z novim
renubliškim rekordom. Rezultati: Albina Pšajd (Ptui> 363 krogov. 2.
Apič (S. P. Veljko) 361. 3. Smole (OHmpija) 351, 4. Šmit — Primo-
rac (Zagreb 1786) 348, 5. Kosič (Smederevo) 348, 6. Rolih
(SDK) 347,7. Sabadka (Novi Sad 1790) 340 krogov itd. Tako je Pšajdova
z dobrimi rezultati in uvrstitvami in pozivnih tumiijih gotovo v ožjem
krogu kandidatk za sestavo državne reprezentance, če se bo le-ta v tej
kategoriji udeležila mednarodnih tekmovanj.
Med člani je bilo v streljanju s pištolo zelo izenačeno. Zmagal je
Neškovič iz beograjske Crvene zvezde, ki je nastreljal 576 krogov.
Ptujčan Lojze Trstenjak. ki sicer nastopa za SD Mrož iz Titovega
Velenja, je dosegel 571 krogov in s tem sedmo mesto. Vendar pa sije z
dobrimi rezultati izboril mesto v državni reprezentanci, ki bo v drugi
polovici februaija nastopila na balkanskem prvenstvu v Bukarešti.
V streljanju s standardno zračno puško je nastopil mladinec Tonči
Planine. Z rezultatom 548 krogov od 600 močnih je osvojil deveto mesto,
zmagal paje Jankov (Dalmacija cement Split), kije nastreljal 558 krogov.
Planine je bil najbolje uvrščeni strelec iz na^ republike. 1, kotar
Ptujsko strelstvo se znova uveljavlja v zvezsem merihi (foto B. Rode)
NAMIZNI TENIS
Pionirji NTK Petovie
uspešni
Ptujski pionirji so se udeležili IV. Jakhlovega memoriala v Zalogu za
starejSe in mlajše pionirke in pionirje. Na memorialu je sodelovalo 135
pionirjev in pionirk iz osemnajstih slovenskih klubov.
V	konkurenci starejših pionirk je Simona JauSovec izpadla v prvem
kolu. Bojana Tjatajc v drugem, Sonja MarinkoviC pa je v finalu tesno
izgubila z Banovo (Ilirija—Ljubljana) in zasedla drugo mesto. Sonja je
prvi set izgubila z 18:21, v drugem je igrala bolje in ga dobila brez težav,
v tretjem setu pa ji je uspelo po vodstvu nasprotnice 14:12 izenačiti na
20:20, vendar je nasprotnica z malo sreče (žogica je padla na rob mize)
dobila naslednji dve piki in zmagala.
V	konkurenci mlajSih pionirk se je Simona JauSovec uvrstila v
četrtfinale in tam izpadla z Lasičevo (Vrtojba). Bojana Ratajc je izpadla
v prvem kolu.
V	konkurenci starejših pionirjev je Boris Segula izpadd v prvem
kolu, v drugem sta bila izločena Boštjan Novak in Vojko Marinkovič,
Mitja Zuran pa v tretjem kolu.
Med mlajšimi pionirji je bil med Ptujčani nauspešnejSi Boris Segula,
ki je prišel do polfinala in tam izgubil s kasnejšim zmagovalcem Smrekar-
jem (Vesna—Zalog). Vojko Marinkovič se je {»ebil do četrtfmala, Mitja
Zuran pa je izpadel v prvem kolu.
Besedilo in posnetek: UM
Pfonlrji NTK Petovie lairi pred odhodom aa eno od tekmovanj
10 - ZA RAZVEDRILO
20. januar 1983 - TEDNIK
tednik -
OGLASI IN OBJAVE - 11
Razvijanje in ohranjanje revolucionarnih
tradicij NOV
V organizaciji republiškega sveta
za ohranjanje tradicij NOV pri
Republiški konferenci SZDL in
Gasilske zveze Slovenije je bil
minuli torek na Destrniku razgo-
vor o vlogi gasilskih društev pri
razvijanju in ohranjanju revolu-
cionarnih tradicij NOV. Poleg
predsednika rcDubliškega sveta za
ohranjanje tradicij NOV Alber-
ta .lakoDlča-Kajtimira, sekretarja
Zvoneta Mastena m dana Primoža
Hajnca, so se razgovora udeležili
še sekretar izvršnega komiteja ZK
Cuček, predstavniki Gasilske zveze
Slovenije in občinske gasilske
zveze, predstavniki krajevnih
družbenopolitičnih organizacij ter
gostje.
Po krajšem ogledu Destrnika in
obisku spomenika padli Reševi
družini na Ojstrovcu, kjer jih je
pozdravil tajnik Turističnega
društva Destmik Ervin Stoeger, so
se udeleženci pogovora vrnili v
dvorano gasilskega doma in z
minuto molka počastili spomin na
preminulega revolucionarja dr.
Vladimira Bakariča.
Glede na to, da želijo predsta-
vniki republiškega sveta za ohra-
njanje tradicij NOV v bodoče
poživiti aktivno prenašanje tradi-
cij NOV tudi prek raznih orga-
nizacij v krajevnih skupnostih
(predvsem gasilstva), so se najprej
želeli seznaniti s tisto krajevno
skupnostjo v Sloveniji, kjer je taka
dejavnost živa že dlje časa. Izbrali
so si Desternik in bili po izjavi
predsednika Alberta Jakopiča-
Kajtimira, prijetno presenečeni.
Zakaj? Visoki gostje iz Ljubljane
so najprej slišali obširno poročilo
o dejavnosti gasilskega društva in
o razvoju krajevne skupnosti, ki se
je iz nekdanje socialne in ekonom-
ske zaostalosti, značilne za nekda-
nje Slovenske gorice, spremenila v
kraj z domala vsemi pridobitvami
sodobnosti. Zatem so pionirji Os-
novne šole Bratov Reš govorili o
začetkih in razvoju NOV na tem
območju ter povedali, da je skrb
za spomenike, pomnike in obeležja
na območju krajevne skupnosti
njihova stalna skrb in ne le obča-
sna — ob raznih praznikih. Feliks
Bagar in Milan Cuček pa sta
udeležence pogovora temeljito
seznanila z namenom Pohoda po
poteh revolucije v Mostje, ki je
vsako leto ob dnevu OF, opisala
organizacijo Pohoda, sestavo čet
in njihovo pot vse do prizorišča
poslednjega boja SlovenskogoriŠke
Lackove čete pri gozdičku Laze.
Tam se Pohod, ki ga zaradi ude-
ležbe desettisočglavcmnožice sme-
mo smatrati za največjo manife-
stacijo v občini, konča z dobro
pripravljenim mitingom. Zal pa tej
manifestaciji, je potožil
Feliks Bagar, posvečajo televizija
in A^ečje časopisne hiše, kaj malo
pozornosti. Zaradi svojega
osnovnega namena — to je
prenašanje tradicij NOV na mladi
rod, bi s Pohodom v Mostje mora-
la biti slovenska javnost temeljiteje
seznanjena kot je to doslej.
Pogovor, prvi te vrste v Sloveni-
ji, se je končal z ugotovitvijo, da
. se mora v bodoče prenos in ohra-
njanje tradicij NOV konstantno
prepletati ne le skozi šole temveč
skozi vsa društva v krajevnih
skupnostih, skozi delovne orga-
nizacije ter skozi vsa kulturna
dogajanja in manifestacije.
Besedilo in foto:
L C.
Udeleženci pogovora na poti proti Ojstrovcu k spomeniku padli Reševi
družini.
C^tanek prvega deta avtomobila po usodnem trčenju
Zadnji del geesa je vlak porival pred sabo Se dobrih 200 m
ŽELEZNIŠKI PREHOD PRI DORNAVI
ZAHTEVAL NOVE 4 ŽRTVE
Čeprav smo vsi skupaj, posebej
pa otroci komaj čakali prvega po-
čitniškega snega, nam je v petek,
14. januarja, to sneženje prineslo
■ tudi prve tragične posledice.
Nezavarovani železniški prehod
pri Dornavi je ob 12. uri in 26 mi-
nut zahteval nove štiri žrtve. V vo-
zilu Citroen GS, oznake MB 185-
748 so ugasnila Štiri življenja diu-
žine Majcen iz Save pri Tomažu.
In kako je prišlo do nesreče? Ko
smo prihiteli na kraj tragičnega
dogodka, nam je očividec trčenja,
Miran Vernik iz MoSkanjc pove-
dal:
„S svojim vozilom sem peljal iz
smeri Ptuja proti Dornavi. Čutil
sem močno poledico, ki jo je po-
vzročilo ledeno sneženje. D^eč
pred prehodom sem opazil, da se
iz smeri MoSkanjci približuje vlak,
zato sem pred prehodom ustavil.
Ko se je vlak približeval prehodu,
je za mojim vozilom pripeljal
avtobus in je za las ušel drvečemu
vlaku na drugo stran tirov. Zakaj
voznik avtobusa ni ustavil, tega ne
vem. Prav v tistem trenutku pa je
iz dornavske smeri pripeljal usodni
GS. Voznik je bil moški in v zad-
njem trenutku je zagledal drveči
vlak z njegove leve strani. Močno
je zavrl in sunkoma zavil v desno,
da bi se trčenju morda izognil. Zal
pa je tudi poledica storila svoje.
Nekaj trenutkov zatem je močno
počilo. Avtomobil GS je pretrgalo
na dvoje. Prvo polovico je vrglo
kakih 10 m od trčenja ob tire, dru-
go polovico pa je vlak št. 4(X)9, ki
ga je upravljal strojevodja Franjo
Zibek, porival pred sabo še kakih
200 m. Med trčenjem je iz avto-
mobila dobesedno zmetalo vse
potnike na bližnjo njivo. Strahot-
no je bilo to vse videti, pomagati
ni bilo mogoče . . ."
Ko so prihiteli reševalci in dežur-
ni zdravnik, niso mogli ničesar več
storiti. Pozneje so ugotovili, da so
v nesreči umrli 52-letni voznik Jo-
žef Majcen, iz Savcev 32, njegova
52-letna žena Ljudmila Majcen,
njuna 13-letna hčerka Cvetka Maj-
cen, ter njun vnuk — komaj 3-let-
ni Bojan Lovrec.
K tej tragični nesreči je treba za-
pisati še bolj presunljiv podatek,
da je od leta 1967, ko so na tem
prehodu odstranili zapornice, uga-
snilo kar 14 človeških življenj.
Najhujša nesreča je bila leta 69, ko
je po trčenju vlaka z avtobusom
umrlo 6 učencev.
Krvni davek je grozljivo visok,
predrag za stališče posebne komi-
sije, ki je pred 15 leti ugotovila, da
zapornice na tem prehodu niso po-
trebne. Občani se zgražajo nad
neodgovornim ravnanjem ODGO-
VORNIH, nezavarovani železniški
prehod pa iz dneva v dan grozi, da
bo spisek žrtev še večji.
Pripisati je treba še naključje, do
katerega je prišlo isti dan, kot zad-
nja tragedija, ki je povzročila smrt.
4 občanov. Uro pred tem je nam-
reč zasedala posebna strokovna
komisija in si na več mestih ogle-
dala nezavarovane železniške pre-
hode. Po ogledu so ugotovili, da je
na nezavarovanem železniškem
prehodu v Dražencih potrebno
montirati avtomatske zapornice —
ta prehod je pred 2 letoma terjal 3
žrtve — za prehod pri Dornavi pa
so ugotovili, da je ta dovolj pre-
gleden in da zaradi redkega pro-
meta zapornice niso potrebne. Iz
neuradnih virov smo zvedeli, da je
strošek za postavitev avtomatskih
zapornic okoli 7 milijonov din in
da je KS Dornava že trikrat zapro-
sila ZTP Maribor za postavitev.
Morda je prav tragični splet oko-
liščin vplival na nenadno spre-
membo odločitve ZTO. Naknadno
smo namreč zvedeli, da je montaža
avtomatskih zapornic na prehodu
pri Dornavi v letnem planu in da
jih bodo montirali še letos. Upaj-
mo, da do postavitve zapornic in
po tem, ne bo novih žrtev!
M. Ozmec
Očividec tragične nesreče, Miran
Vernik iz MoSkanjc: grozno je bi-
lo videti . . .
Ocena predsanacijskih
postopkov
Pred.sednik občinskega komiteja ZKS Ptuj Jože Botolin je sklical za
jutri, v petek. 2.januarja popoldne deveto sejoobčinskega komiteja ZKS
Ptuj. (ilavna točka dnevnega reda je ocena predsanacijskih postopkov
pri temeljnih organizacijah združenega dela. ki so izkazale izgubo v
obdobju januar-september 1982 in iz tega izhajajoče naloge zveze ko-
munistov.
Vsi vabljeni na sejo so prejeli o tem poročilo, ki ga je pripravil
občinski komite za družbeno ekonomski razvoj inplaniranjeobčine Ptuj.
V poročilu so podrobneje razčlenjene izgube v posameznih TOZD,
cKena izvajanja sanacijskih programov in njihove značilnosti, predvsem
pa programi ukrepov.
Kratkotrajna radost
Počitnice. Veselje, radost in smeh naših malčkov po petkovem
sneženju ni dolgo trajalo. V soboto in nedeljo in skorajda spomladansko
sonce razblinilo snežno idilo. V njej uživajo sedaj le še tisti, ki obiskujejo
smučarski tečaj na Pohorju. Tam sonce še ni prišlo snegu do živega. Sicer
pa pt^itnice še trajajo, morda bo sneg še zapadel?
Fotovest: M. Ozmec
Kurentovanie 83
bo 13. februarja, še prej
pa dekliščina
Priprave na 23. ptujsko tradicionalno kurentovanje, ki bo 13.
februarja so v polnem teku. Odbor je zbral že prijave skupin, razpolaga
pa tudi s finančnimi podatki prirecUtve tako da bodo letos stroški 1,4
milijona dinarjev. Glede na težave gospodarstva, bodo tudi težave pri
zbiranju potrebnih sredstev, saj mora odbor zbrati sam blizu 600 tisoč
dinarjev. Veliko bi odtehtalo, če bi vsi Ptujčani že pred prireditvijo kupili
vstopnico.
Na prireditvi — folklornem delu bo nastopilo 22 skupin; sodelovanje
pa so prijavile tudi skupine iz Drežnice v Italiji, Spittala v Avstriji in
Draža v SR Hrvatski. Skupaj bo imel folklorni del okrog 940 nastopajo-
čih. Tem pa se bodo v popoldanskem delu pridružile še skupine iz de-
lovnih organzacij, gasilskih in prosvetnih društev, šol ter ostale. Tako bo
cel karnevalski sprevod štel čez 2000 ljudi.
V programu 23. kurentovanja so poleg osrednje prireditve Se tri
spremljajoče, med katerimi omenimo tudi kmečko gostijo. Kljub temu,
da je organizator vložil vse napore, da bi se na gostiji poročil mlad par, se
ta ni javil. Zato je na zadnji seji odbora sklenil, da organizira v
Narodnem domu v Ptuju. Jedila in pijačo pa bo pripravljala temeljna
organizacija gostinstvo ,,Haloški biser" Ptuj.
Za okrasitev pustnega Ptuja bodo letos prvič več prispevale tudi kra-
jevne skupnosti, na območju katerih poteka vsakoletni pustni sprevod.
Poskrbele bi naj za solidno okrasitev oken, balkonov in pročelij hiš.
Posebna komisija odbora pa bo na sam dan prireditve ocenila okrasitev in
najboljšim tudi podelila nagrade.
Letos bo Ptuj dobil tudi tri nove dUhe — pustne okraske, ki jih
bomo postavili ob vpadnicah v Ptuj. Izdelala pa jih bo Marija
Kostanjevec iz Nove vasi 66 pri Markovcih.
Prijave za sodelovanje na prireditvi sprejema letos Turistična
agencija Petovio na Slovenskem trgu 6 v Ptuju, informacije o možnostih
sodelovanja pa daje tudi Turist, biro Turističnega društva Ptuj, Trg svo-
bode 4. Skupine pa naj že sedaj upoštevajo, da je ob prijavi potrebno tudi
povedati, kaj skupina predstavlja.
Za letošnje kurentovanje je precejšnje zanimanje agencij, zato se
trudi posebna komisija za turistično propagando pri odboru. Tako je že
TTG iz Kopra prijavil 240 obiskovalcev, Kompas iz Ljubljane 250, prija-
ve pa oddajo tudi druge agencije.
Odbor je letos izdal tudi prospekt kurentovanja in to v več sto iz-
vodih. Na kurentovanju bodo letos sodelovali tudi snemalci, ki bodo
posneli prispevek za turistični film Slovenije.
FOLKLORNO IN TURISTIČNO
DRUŠTVO PTUJ
ODBOR ZA ORGANIZACIJO
KURENTOVANJA 1983
VABI
k sodelovanju v karnevalski povorki, ki bo v nedeljo, dne
13. februarja 1983 ob 14. uri v Ptuju in v ta namen
RAZPISUJE
22 nagrad v naslednji denarni vrednosti:
PRVA NAGRADA (1)	10.000,00 din
DRUGA NAGRADA (3)	8.000,00 din
TRETJA NAGRADA (5)	5.000,00 din
ČETRTA NAGRADA (7)	3.000,00 din
PETA NAGRADA (6)	2.000,00 din
Prijave pustnih skupin za sodelovanje v povorki sprejema
Turistična agenciia Petovia Ptuj, Slovenski trq 6 pismeno ali
po telefonu 773-120 dn 8. : 2i 1983. Podrobnejše informacije
lahko dobite v Turističnem biroju Ptuj, Trg svobode 4 ali po
telefonu 771-569.
Za nagrade se bodo lahko potegovale le tiste skupine, ki
bodo svojo udeležbo prijavile do razpisnega roka in ki bodo
izpolnjevale vsaj minimalne pogoje izvirnosti, domiselnosti,
aktualne tematike, estetike in ustrezne množičnosti.
Rodile so:
'Nada Ornik, Prepolje 35 —
dečka; Liljana Selinšek, Trubarje-
va 11 — Aljaža; Silva Fuks,
Mestni vrh 54 — Aleša; Antonija
Antonija Lorbek,' GoriČak 36 —
Romana; Milica Kavčič, Strezetina
11 — Vesno; Ana Bezjak, Bukovci
37 — dečka; Marica Metličar,
Pongerce 5 — deklico; Katarina
Pungračič, Goričak 56 — deklico;
Milena Cuš, Gorišnica 25 —
Damira; Milena Justin, Ormož,
Rakuševa 10 — Aleša; Jožica
Lozinšek, Pobrežje 43 —
Manuelo; Kristina Smigoc, Repi-
šče 1 — deklico; Marija Vogrinec,
Dornava 85 — deklico; Silva
Pišek, Breg 36 — dečka; Majda
Bedenik, Doklece 7 — Aleša; Ema
Matič. Ziherlova pl. 19 — dečka;
Marija Cvetko, Polenšak 19 — de-
čka; Rozika Ceh, Pacinje 33 —
Tejo; Anica Pauša, Salovci 53 —
Katjo; Sonja Urbančič. Ul. B.
Kraigherja 40 — Manjo; Majda
Klajnšek, Kraigherjeva 21 —
Mitja; Slava Plohi, Bukovci 79 —
deklico; Marjanca Horvat, Trnov-
ski vrh 10 — deklico; Ljudmila
Kolarič, Prešernova 5 — Roka.
Poroke:
Štefan Banfi, Bakovci, panon-
ska 26 in Jana-Mariia Xenemann.
M. Sobota, Ul. Z. Velnerja 32;
Drago Dodlek, Kvedrova 2 in Ida
Cuš, Kvedrova 2; Jan»z Koželj.
Kokolajnščak 7/a in Jožica Seruga.
Rucmanci 6; Zdenko Silak, Belski
vrh 96 in Marija Prestor, Skrblje
24; Marjan Turk, Gorca 61 in
Cvetka Geguš, Podlehnik 3/d;
Stanislav Ber, Cermožiše 76 in
Slavica Gligorijevič, Stulac —
Lebane; Janez Podgoršek, Nji-
verce 12 IN Ana Zamuda, Pla-
cerovci 14; Milan Dovnik,
Stražgojnca 47 in Milenka Javer-
nik. Sp. Jablane 34; Franc Vido-
vič. Vel. Varnica 97 in Katarina
Petrovič. Trdobojci 19; Franc
Letonja. Gorca 64 in Lucija
Rožman. Gorca 64; Lovro Belšak,
Veliki Lovrečan 104 in Angela
Ivančič, Turški vrh 50;.
Umrli so:
Ivan Semrl, Trstenjakova 7, roj.
1915, umrl 9. jan. 1983; Alojz
Bombek, Cunkovci 7, roj. 1903,
umrl 7. jan. 1983; Marija Lah.
Dornava 88/a, roj. 1935. umrla 7,
jan. 1983; Ana Brec, Muretinci 45,
roj. 1902, umrla 11. jan. 1935;
Marija Ficijan, Kicar 95, roj.
1896, umrla 12. jan. 1983; Frida
Bela, Dom upokojencev Ptuj, roj.
1910, umrla 16. jan. 1983.
TEDNIK
izdaja zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt-
ni predal 99. Ureja uredniški ko-
legij, ki ga sestavljajo vsi novi-
narji zavoda, direktor in glavni
urednik FRANC LAČEN, odgo-
vorni urednik FRANC FIDER-
ŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN
PUŠNIK, novinarji: Jože Bračič,
Nevenka Dobljekar, Majda Goz-
nik, Ludvik Kotar, Martin Ozmec
in Marjan Šneberger. Uredništvo
in uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 360 di-
narjev, • za tujino 610 dinarjev.
Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-
31023. Tiska ČGP Večer Mari-
bor. Na podlagi zakona o ob-
davčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK
uvrščen med proizvode, za
katere se ne plačuje temeljni
davek od prometa proizvodov.