237
Mnogovrstne novice.
*  Jeli se umrje od stralni? S tem vprašanjem pečajo se sedaj angleški zdravuiki povodom sledeče do-godbe. V Kiatingu hotelo se je zadnjič dekle zastrupiti. Zavžifa je v ta namen precej štupe, s katero se pokončava mrčes in se je vlegla v posteljo, kjer so našli mrtvo. Pri raztelesenji našla se je štupa zoper mrčes v želodcu še ne prebavljena. Kemična razkrojitev pokazala je, da štupa »icer mrčes umori, človeku pa nikakor škodovati ne more. In vendar bila; je mlada •ženska mrtva. Zakaj je tedaj umrla? Zdravniki mislijo, da je po zavžitji po njenem mnenji morilne štupe umrla iz strahu, da ji bo sedaj treba umreti. — Pri tej priliki spominja zdravniški list na sledeč slučaj, ki se je pripetil v prejšnjem stoletji. K smrti obsojenega hudo-delnika izročili so zdravnikom, da bi z njim storili psi-hologično poskušnjo. Privezali so ga na mizo, zavezali so mu oči in potem so mu rekli, da mu bodo na vratu veliko žilo prebodli in mu pustili kri teči, dokler mu vsa odteče. V resnici zbodli so ga na vratu, pa ne v žilo, in vbodaj bil je celo nepomenljiv prizadet s knofljo. Iz sifone (flaše) poleg njegove glave curela je neprenehoma voda na tla, tako, da je nesrečnež po sluhu mogel biti v zmotnjavi, da je njegova kri na tla tekla. V 6 minutah bil je nesrečnež iz strahu pred smrtjo umrl.
*  Poziv k napravi Radetzkv-jevega spomenika na Dunajf. Po smrti nepozabljivega feldmaršaia grofa Ra-detzky-a pokazala se je brž splošna želja, postaviti na Dunaji dostojen spomenik temu slavnemu vojskovodji, pravemu očetu svojih vojakov in po svoji zvestobi do dinastije in ljubezni do domovine vzgledoemu patrijotu, kateri je bil v teku svojih 72 službenih let pod petimi vladarji v devetnajstih vojnah.
Vojna, katera se je leto pozneje vnela, neugodnost naslednjih let in mnogovrstne druge zapreke zadržale so spolnitev te želje. Od leta do leta se krči število tistih, kateri so pod Radetzky-jern služili, bojevali se in kri prelivali; ne sme se toraj dalje odnašati, če hočejo še ostali napravo tega spomenika dočakati.
Z Najvišjim dovoljenjem prevzamem Jaz vodstvo tega početja, podpiran od odseka, kateri obsega razun mnogobrojnih tukaj bivajočih generalov iz Radetzkvjeve šole tudi zastopnike različnih krogov.
Sam eden tistih, kateri so pod Radetzky-jem prejeli krst v ognji, obračam se na svoje vojne tovariše iz trne dobe z vabilom, pripomagati v ta namen.
Nek patrijotičen poziv, katerega je objavil uže pred nekaterimi meseci vrednik časopisa „Armeeblatt", vzbudil je tako živo navdušenje v vojaških krogih, da se je precej obilno število podpisov nabralo. Ta darila posameznih, kakor ona celih oddelkov spričujejo vnovič tra-tlicijonalni duh, ki v naši vojski živi in so porok, da se tega početja udeleži ves vojaški stan monarhije, za koje brambo smo vsi poklicani s skupnimi močmi. Enako vabilo pošiljam skupnemu prebivalstvu avstrijsko-oger-8ke monarhije, katero gotovo ohrani Radetzkv-jevemu imenu večen spomin.
Saj jih je bilo na stotisoče iz vseh krajev države starih očetov in očetov sedanje generacije, kateri so služili pod slavnim feldmaršalom in na dom vrnivši se prenesli na svojce taisto navdušenost za očeta Ra-detzky-ja, vsled katere je najpopularnejši junak, in katera je ogrela vsacaga, ki je bil kedaj priča ljudomilosti in prijaznosti starega, vojvode.
Zmiraj dokazani patrijotični čut se bo gotovo zdaj zopet kazal v veseli in mnogob.ojni udeležbi tega dejanja, kjer velja postaviti hvaležen spominek muogoza-služnemu junaku, katerega so vsi narodi monarhije enako spoštovali in ljubili.
Krajcar invalida, veterana in priprostega moža je pri tej priliki prav toliko tehten,   kakor zlato bogatina.
Radetzky jev spomenik spominjal naj bode naše potomce, kaj je mogel doprinesti dvainosemdesetletni vojskovodja, kateri je ob najtežavnejših okoliščinah od vseh strani stiskan, veudar neomahljivo stal podpiran od zaupanja vladarja, armade in ljubezni svojih vojakov in konečno zmago čez sovražno večjo moč nakladal!
Dunaj, 27. junija  1886.
Nadvojvoda Albrecht, feldinaršal.
Vse za to patrijotično početje namenjene doneske naj se blagovoli doposlati pf)d naslovom: „Wien, k. k. Oberstalloieisteramt" ali pa pod naslovom: „Hauptkasse der I. osterreichischen Sparkasse, Wien, Graben 21".— Tudi podpisani udje odseka so pripravni darove sprejemati.
Vsi doneski se bojo precej dajali na obresti in ob enem tudi javno razglaševali z eventualnimi pregovori vred.
Izdelanje spominka izročilo se je profesorju Gašperju Zumbuschu, kateri je uže leta 185L v Monzi kip ranjcega feldmaršaia po živem možu posnel.
Dunaj, 30. junija 1886.
Nadvojvoda Albrecht, feldinaršal, predsednik.
Princ Emerich Thum in Taxis;
general konjiče,  predsednika namestnik.
(Sledi še 30 druzih podpisov.)