štev. 2 — Leto VIL PTUJ, 15. ianuarja 1954 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE OELOVNIH LJUDI tEDNlST^O K OPRAV PTUJ. PREŠERNOVA 7 - TELEFON STEV 15« Čekovni raCum pri narodni banki podružnica ptuj i$tev tas i lot vkbjojb orednisk) odbor — odgovorni UREDNIK vba6l joz* ROKOPISOM KB VRAČAMO - HSKA MARIBORSKA HSKARNA JTNA NAROČNINA 400 001, POUETNA 200 dta. ČETRTLETNA lOO DIN Cena din 10.— Letos bo ¥ Pty|u SIS. okrajna gospc^darsl^a razstava Glede na sklep Gaspodarsfke- ga sveta pri OLO Ptuj, da se priredi letaš v Ptuju III. okraj- na gospodarska razstava, smo se obrnili na predsednika raz- stavnega odbora tov. Mirka Ogorelca z nekaj v^ra^anji- Tov. Mirko Ogorelec je povedal za bralce Ptujskega tednika o bodoči III. gospodarski razstavi sledeče: . »Ptujski okraj je imel dosle] že dve okrajni gospodarski raz- stavi, od katerih je druga do- segla izreden uspeh, saj si jo je ogledalo nad 87.000 ljudi. Zaradi tega bi morala biti in., ki bo predvidoma v prvih sep- tembrskih tednih, še bolj popol- na in bi morala pokazati ne sa- mo gospodarski napredek okra- ja, temvef tudi smemicc na- daljnjega razvoja, predvsem v kmetijstvu. Svet za gospodarstvo pri OLO Ptuj je že imenoval odbor za prireditev razstave, ki ima na- logo pri četi s pripravami za raz- etavo. Na prvi seji je ta odbor določil osnovne oblike III. raz- stave. Bilo je roudarjeno, da se naj deli obrtno-industrijski del, prikaz razvoja kultu.mo- prowetnega delovanja ter kme- tijski del. Pr\'i del naj bi imel popolno- ma trgovski značaj, torej ne bi bila prikazana samo kvaliteta proizvodnje, temveč bi naj raz- kava pomagala posameznim proizvodnim tx)dietjem in obra- tom do sklepanja naročil in pridobivanja odjema'^cev. Zato bo obstajal v tem oddelku po- seben biro za sklepanje pogodb in dajanje potrebnih informacij. Kmetijski del bo razdeljen na vinogradniški, sadiarski. polje- delski in ži\'inorejski oddelek. Kar se trgovine in gostinstva tiče, sklicuje T^rgovinska zbor- nica za ptujski oln-aj predstav- nike trgovskih in gostinskih podjetij, ki bi naj v razstavnih dneh pokazali sposobnost trgo- vinskega in gostinskega kadra, kako naj se postreže gostom na nr>•'■sodobnejši način. Posebno pozornost bo treba polagati v dneh pred razstavo in med njo turizmu v ptujskem okraju, saj bo prav ta čas naj- bolj primeren, da bi pokazali tujim Postom lepoto posameznih prrKlelov okraja. Kitltnmo-prosvetno delo raz- stave nima samo naloge v raz- stavnih dneh organizirati raznih pros^^^etnih in šnortnih priredi- tev, temveč prikazati tudi zgo- I dovinski razvoj kulttrre našega .človeka od starih časov pa vse do danes. Za vsako gospodarsko pano- go, ki bo zastopana na razstavi bodo sestavljeni odbori strokov- njakov, ki jim bo poverjena iz- vršitev prevzetih nalog Te vsekakor niso lahlce ali male. Zlato pa bo treba pritegniti vse, ki bi lahko s svojim strokov- nim znanjem in organizacijsko sposobnostjo pomagali izvesti to delo tako, da bo III. okrajna razstava še boljša od II. in v ponos delovnim ljudem ptujske- ga okraja ter celotne naše so- cialistične skupnosti. Tudi III. okrajna razstava bo v »Mladiki« ter na dosedanjih razstavnih prostorih, kjer bo tudi veselični del z raznimi privla-čnimi posebnostmi,« je zaključil tov. Ogorelec. V v Gofevcili v Ptujskem tedniku sem čital članek iz Gajevc, ki pravi, da so začeli v tamkajšnjem okolišu razmišljati o melioracijskih delih na parcelah, ki leže v območju odcepa nekdanje dravske struge, Ce Si ogledamo prostor, kjer je potrebna melioracija, ugotovi- mo, da zavzema del Formina, Placarovc in še Muretince; pisec je omenil, da zavzema približno 150 ha površine. Zamočvirjene parcele na Forminu, Placarovcih in v spodnjem delu Gajevc bi lahko brez posebnih del rešili na ta način, da bi odstranili mli- na, oziroma prepovedali zbiranje vode v jezu. Ce posestnik mlina hoče še naprej mleti, naj si pre- uredi mlin na električni pogon, za kar so dane vse možnosti. Z odpravo zbiranja vode bi se tal- na voda znižala, s tem pa bi se že zboljšale parcele ob jezu, ki so se zaradi stalnega podtalnega staleža vode zamočvirile. V gor- njem delu omenjene vodne stru- ge pa je potrebno poglobiti in očistiti na nekaterih mestih stru- go trave in trsja. Tudi drevje s svojimi koreninami zožuje vod- no strugo ter zadržuje odtok vo- de. Na travnikih pa bi bilo tre- ba izvesti drenažo z globokimi jarki, ki bi podtalno vodo znat- no znižali, odvečno pa odvajali. V zadnjih letih se je podtalna voda v tem predelu precej zni- j žala, kar jasno dokazujejo osu- ; šeni izviri pod vasema Gajevci j in Placarovci. I Taka in podobna dela lahko ■ rešujeta KZ :n Ob LO sama, ker i imajo višji forumi drugo nujnejše delo ter se v taka z lastnimi si- lami izvedljiva dela ne morejo spuščati. S prepričevanjem po- sameznikov, dobro voljo in znos- nimi stroški se dajo taka dela lahko izvesti v kratkem času. Jasno pa je. da se bodo našli ljudje, ki bodo to koristno za- misel kritizirali ter zavirali nje- no izvršitev. Take in podobne neutemeljene kritike, ki izvirajo iz samega koristoljubja je treba preiti ter začeti pripravljati teren , Za melioracijo. Prvi predpogoj nadaljnjega dela pa je prepoved i nabiranja vode, kajti šele po- tem So umestna nadaljnja dela. KZ in Obč. LO tega območja sta sposobna izvesti to delo brez višjih forumov. Ne glede na od- ločitve iz Ptuja se delo lahko začne čim prej, da bi tem prej Ičihko želi tudi njegove uspehe. KJ. ★ Zahvala mariborskim de- lovnim kolektivom Društvo prijateljev mladine v Ptuju izreka javno zahvalo od- bornikom Mestnega Ljudsikega odbora v Mariboru, da so dolo- čili 500.000 din za obdaritev po- trebnih učencev haložkih šol. Za ta denar smo nabavili po znižanih cenah razno tekstilno blago v kosih in ostankih pa-i Mariborski tekst.ilni tovarni, Tvomici in tkalnici Maribor- Studenci ter pri Tovarni čev- ljev 93 parov solidnih visokih čevljev. Nabavljeno blago smo razdelili sledečim šolam: Pod- lehnik, Leskovec, Cirkulane, Zavrč, Rodni vrh. Ptujska go- ra. Makole, Stoperce, Zetale in Videm. Prav je, da gospodarsko močnejši okraji in delovni ko- lektivi naklonijo sadove s\'r>je- ga dela tudi šibkejšim krajem ter tako uresničujejo načelo so- cialistične pomoči. Upamo, da bodo to načelo uipoštevali tudi v bodoče in našli čim več po- snemalcev. K razdelitvam, ki so bile na omenjenih šolah 14. in 15. ja- nuarja so bili povabljeni tudi zastopnild Mestnega ljudskega odbora Maribor. v srbiji Se vedno veliki snežni zameti Iz uprave za ceste v Srbiji sporočajo, da je zaradi velikih snežnih žametov v mnogih kra- jih promet z motornimi vozili Miemogočen. Tudi včeraj je v Srbiji močno snežilo. Na mno- gih cestah so morali promet po- polnoma ustaviti. Železniški promet je po vsej državi nor- malen, razen na ozkotirni želez- nici Gostivar—Ohrid, po kateri vlaki ež kakih 10 dni ne vozijo. Zvezni poslanec tov. Jože Potič na Polenšcsku Med občani na Polenš^ku je počila novica: »Ljudski posla- nec, tisti, ki odhaja v Beograd, ki ima glas v zvezni skupščini in govori z maršalom Titom, bo prišel k nam.« 10. januarja so navreli v šol- dco poslopje in do zadnjega kotička napolnili največjo šol- sko sobo. Množica vaščanov, ki so se zgrnili iz 11 razkroplje- nih vasi, in zimski šopek manj- ših pionirjev so voljenega po- slanca toplo ix)zdravljali. Tov. zvezni poslanec — ^ Slovensikih goric — je v prijet- no razumljivem govocru preho- dil obdobje tistih uspehov Ijud- s:ke oblas^ti, ki je mnogim po- slancem naložila odgovorne naloge, delavsikim svetom dolž- nost samouporavljanja in vpli- vanja na tržne cene, kmeti- škim proizvajalcem in viničar- jem pa soodgovornost pri go- ^darjenjti. Resna izvajanja 80 podprla veliko resnico, da demoltracija ni samo svoboda, ampak tudi odgovornost. Da bodo delovni ljudje kos odgo- vornim nalogam eamoupravlja- nja in gospodarjenja, se mora- jo učiti in vzgajati, ker edino z znanjem in s socialistično mo- ralo prevzetim srcem bodo zmogli tisti način življenja, ki noče izkoriščati sočloveka. Tov. zvezni poslanec je odgo- voril na pereče vprašanje sred- njih kmetovalcev, katere moč- no pritiska visoka vzdrževal- nina v bolnišnici. Kmetiško de- lo je Izpostavljeno mnogim ne- zgodam in skoraj ni hiše, ki ne bi po večkrat potrebovala zdravnžke pomoči v bolnišni- ci. Prijaznemu pojasnilu, da je I»rav to težka zadeva vseh sred- njih kmetov širom Jugoslavije in da se zato že zbira gradivo za novo uredbo, ki bo poma- gala srednjemu kmetiškcmu stanu, so bili poslušalci hva- ležni. Pritrdili so tovarišu zveznemu poslancu, da sta pravilno varčevanje in pravil- no razdeljevanje dobrin pod- Mga dobremu in 7adovoljnemu življenju državljanov. Po res- nici je tudi poudaril, da delav- ci oblačijo ljudstvo, kmetje pa človeštvu pridelujejo hrano. Zato ix> vseh člove^anskih pra- vicah tudi kmetiškemu člove- ku pripada znosna in primerna vzdrževalnina v bolnišnicah. Zbrani občani so iznesli tudi zadevo pričete elektrifikacije in dograditev gasilskega doma, kar je oboje prvenstvenega po- mena za naš Icraj. Dober na- svet, naj se v tej zadevi obr- nejo na Okrajni ljudski odbor in na tovariša renubliškega po- slanca. so zadovoljno sprejeli. Prebivalci občine Polenšak se tovarišu zveznemu poslancu najlepše Tiahvaljujejo za prija- zen obisk in koristna pojas- nila, tovariša republiškega po- slanca pa isJcreno vabijo, naj jih no možnosti tudi kmalu obišče. —i Šesta! se le novo Izvoljeni mesliii komite ptujske m M\m v nedeljo, 13. decembra, je ptujska mladina iz svoje sredine izvolila nov petnajst članski ko- mite ljudske mladine, ki ga se- stavljajo: Bagaj Feliks, Voljč Majda, Vajsbaher Fredi, Habja- nič Ivo, Vrbnjak Jožica, Hauber Bruno, Pogeljšek Zvonko, Sedla- šek Tone, Jabolčnik Anica, Jun- ger Slavko, Vrabič Tone, Cetl Franc, Bombek Ivo, Purg Vlado :n Cestnik Janko. Za predsedni- ka je bil izvoljen ponovno tov. Bagar Feliks, član Centralnega komiteja LMS, za sekretarja pa ^e bila Izvoljena tov. Voljč Maj- da. Na svoji prvi seji 10. januarja so obširno razpravljali o sklepih konference in o bodočih nalogah mladine. Med najvažnejše skle- pe, ki jih je nato sprejel komi- te, je sklep o pripravah za mla- dinski teden v počastitev rojstne- ga dneva tovariša Tita. Mladine bo skozi zimsko in pomladno ob- i dob je v organizacijah marljive 1 pripravljala pester program z« i Maršalov praznik. Mnogo je bilo govora o mla- dini, ki je izven organizacije. V ta namen bo ustanovljena nove osnovna mladinska organizacije »Center« za mladino zaposleno v gostinsikih obratih, obrtniško mla- dino in mladino pošte, banke ii drugih ustemov, kjer mladina ni I povezana v svojih organizacijah . Nfladinski predstavniki bode obiskali seminarje SZDL, v za- četku februarja pa prične z de- i lom mladinska univerza, ki bc ! pripravila več predavanj, i Med razgovorom je bila izra- I žena želja, naj se v Ptuju orga- i nizirata za mladinke kuliarski in šiviljski tečaj, za kar je med mladinkami veliko zanimanje. Kaže, da jim bo tudi ta želja iz- polnjena, saj bodo organizacije naših žena prav gotovo z vese- ljem podprle to željo in pripra- vile tak tečaj v Ptuju. Pospešeno sodelovanje z eno- tami naše Ljudske armade se bo izražalo v raznih medsebojnih temkovanjih v šahu, strelstvu in drugih panogah športa. Mladina I bo pripravila tud: program in z njim razveselila vojake ptujske garnizije z željo, da bi tudi dru- štva iz Ptuja večkrat obiskala vojaške enote s prireditvami. Z delom bomo najbolj utrjevali bratstvo in enotnost naših naro- dov. Armade in ljudstva, ljudstva. Ob prvem sestanku sem imel vtis, da se je ptujska mladina resno lotila dela in da je kon- ferenca izvolila revolucionaren, borben in deloven mestni komite ptujske mladine. r. S. Novourejeni otroški oddelek v ptujski bolniš- nici bo imel 25 postelj ve5 v zgotovljene.n prizidku ptujske bolnišnice je na novo urejen ginekološki oddelek. V njem je zraven porodniškega oddelka naše; svoje primerno mesto tudi otroški oddelek, ki bo tudi na novo opremljen. Novi otroški oddelek je za 25 postelj večji od prejšnjega. Ta cKldelek bo dokončno urejen šele, ko bo primemo opremljen, kar pa je odvii;no od nad 3 mi- lijonskega investicijskega kre- dita. za katerega se poteguje uprava bolnišnice ob upraviče- nem pričakovanju, ds bo našla zanj na merod^-'-^'- mestih pri- merno razumevanje. predpisi Od letošnjega 1. januarja ve- ljajo mnogi novi gospodarski predpisi, ki jih lahko razdelimo v dve skupinL V prvo skupino lahko prište- vamo predpise, ki jih že izva- jajo gospodairske organizacije ne ^ode na to, kake spremembe vnašajo ti predpisi v obstoječi način finančnega poslovanja, v kalkulacije, v obstoječo smei komercialnega poslovanja, v or- ganiziranje in združevanje pod. jetij. V to skupino štejemo pred vsem začasne predpise, ki pred- pisujejo določene gospodarske ukrepe in planske instrumente, ki bodo veljavni do uzakonitve družbenega plana za leto 1954, pa tudi vrsto organizacijsikih uredb, knjigovodskih predpi- sov itd. V drugo skupino pa spadajo predpisi, ki jih še ni mogoče direktno izvajati, ker še ne vsebujejo konkretnih In kvanti- tativnih instrumentov, ki jih bodo vsebovali predpisi in od- loki republiških organov in okrajnih ljudskih odborov. Nc morejo pa se še izvajati tudi tisti predpisi, ki so vezani na posebna navodila zveznih se- kretariatov, Narodne banke» re- publiških organov odnosno okrajnih ljudskih odborov. Iz skxq>ine je najvažnejši predpis o republiškem davka na doho- dek go^pod&rskih podjetij in o drugih oblikah obdavčevanja, ki jih predpisujejo republike. Ze- lo važen je odlok o udeležbi podjetji! na dobičku kot tudi o deSu dobička, ki ga je mogoče uporabiti za povišanje plačnejja fonda. Te predpise morajo iz- dati okrajni ljudski odbori. Kalktilacija podjetij je enot- na. Kolikor podjetja ne raiz- polagajo z \'Bemi elementi za popolno kalkulacijo, med kate- re spadajo tudi elementi razde- litve dobička, ne bodo imela jasne slike o svojem delu, o tem, s čimer razpolagajo, kakor tudi ne o možnostih za razvoj produkcije tekom tega leta. Gle- de na to je prva naloga repu- bliških organov in okrajnih ljudskih odborov izdati pred- pise, ki bodo omogočili pod- jetjem razjasniti obveznosti na- pram skupnosti, možnosti izpla- čevanja članov kolektiva in ugotoviti, s katerimi sredstvi lahko samostojno razpolagajo. Številni na novo izdani pred- pisi so v osnovi izmenjali doslej veljavne instrumente in opera- tivne proporce, in na drugačen način režujejo konkretni odnos podjetij do skupnosti in do tržišča ter zahtevajo, da bo v podjetjih potrebno skrbeti zla- sti pravilno finančno poslo- vanje. Obveznosti do skupnosti bo potrebno pravočasno izpol- njevati v predpisanih rokih. Razumljivo je, da se bomo srečevali s težavami v zvezi z n ovimi predpisi o enotn cm knj i_ govodstvu. Telcom januarja bo potrebno dobro prijeti za delo in izdelati zaključni račun za 1953. leto ter vskladiti poslova- nje z novimi predpisi. Vprašanje kontinuitete pro- meta so novi predpisi rešili zelo enostavno. Tozadevno ni treba pričakovati nikakih težav. Prejš- nje čakanje na spremenjene ce- ne, čakanje na določitev stop- nje akumulacije in fondov in p^obne ovire odi>adejo, obrat- no pa bo <5 temi novimi predpi- si prižlo do oživitve prometa z artikli, kjer je prej promet za- ostajal zaradi previsoke stopnje akimiulacije in fondov ali za- radi velikih razlik v ceni isto- vrstnih artiklov vsled različnHi ptopenj akumulacije in fondov. Prodajna cena proizvodov in- dustrije in rudarstva vsebuje dobiček, ki v svojem največ- jem delu ni naprej fiksiran, temveč je odvisen od višine prodajne cene. To kaže. da ni nevarnosti za ovirani promet femvcč ravno možnost, da pro- met oživi. Kažejo se sicer določeni simptomi neskladnosti in težave nekaterih vejah ali artiklih ?lede prometa vendar te teža- ve niso večjega pomena in bo- lo s pojasnili predpisov prej ali ?lej od'-^ravPpr>o -^last; pa zato. šer se povsod resno loteva,k> jrcrr-;č""anja določb novih predpisov. P-p. Zvezni noslanec tov. dr. Jože Potr?^ ie predava! v Ptuju v soboto 9. januarja t. 1. je predaval v Ptuju o delu in uspehih OZN zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrč. Za njegovo predavanje je bilo med Ptujčajii veliko zanimanje, saj so napolnili dvorano in ga pozorno Tx>sliišali nad 2 uri, čeprav je bilo predavanje zve- čer. Njegova tolmačenja o veli- keni vplivu OZN na celotni družbeni razkroj v svetu in o akti^Tiem sodelovanjij Jugosla- vije v OZN je bilo toliko zani- mii^eje posluSati, ker je v ta tolmačenja vT)e'^l vrsto svojih vtisov s srečacij z vodilnimi ljudmi inozemskih socialistič- rih organizacij ter z inozem- skimi znanstvenimi delavci-so- cialisti. V-^akemu udeležencu tega predavanja je o^alo mnogo tva- ri.raviljoni podjetja »Preskrba«, »Izbira«, PekM-ne in slaščičarne »Drava«, OZZ, Kavarna Evropa, ter sla- ščičarji Redjei»vič, Puž in Mer- nik. iFlazsvetljavo so oskrbeli DES in Elektroobrat, smredce je dala Gozdna uprava, oder Grad- beno podjetje »Drava«; ozvoče- nje Iladioceinter, skupino ded- ka Mraza pa so organizirali člani »Svobode«, Pozabiti ne stnesno tudi delavcev mestnih komunalnih podjetij, ki so prid- no premagan. Za i»gostitev otrok v obeh osnovnih šolah, nižji gimnaziji in vrtcu so po- fskrbeU trgovski podjetji »Pre- skrba« in »Izbira«. Okrajni mli- ni, »Petovia« s sadnim sokom, »Mlekopromet« in »Drava«. Te- renske sekcije Društva prijate- ljev mladine so zbirale prosto- voljne prispevke, ki so znesli (brez p^jetij in obrtnih usta- nov) 46.224.— dinarjev. Ko se iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim se nam zdi potrebno poudariti nekatera dejstva, da bi nai.§a javnost ob- jektivneje presojala vso prire- ditev. Z letx3'Snjim letom smo prekinili z dosedanjo tradicijo terenslcih prireditev in obdari- tev otrok, držeč se sklepa in navodil glavnega odbora Dru- štva prijateljev mladine, da naj bodo težišče proslav ilmltume prireditve in javne manifesta- cije, medtem ko bi naj bile in- dividualne obdaritve stvar dni- žine in staršev. Tako smo pri- pravili brezplačne predstave lutkovnega odra, ozkega filma in gledališko predstavo »Jur- ček«. Značilno pa je, da nekaj naših ljudi sploh ne ceni teh kultnmib užitkov, ki smo jih skušali nuditi mladini in ne vemo, če bo dobro, ako bodo v tem smislu vzgajali tudi svoje otroke. Dalje valijo mnogi vso krivdo za surovo obnašanje, pre- rivanje itd. fia eejmskem pro- storu ob prihodu dedka Mraza na odbor društva, namesto da bi se vprašali če ni morda glavna krivda teh pojavov le v nezadostni ali celo nepravilni vzgoji v naših družinah. iKaj pravite k dejstvu, da so ne- znanci piokradli in uničili za ca. 9000 dinarjev raznih žarnic, žice, stikal itd.? Najkomodnejši je seveda očitek prav vam jc, kaj pa prirejate stvari zunaj! Težje, toda resnično uspešno je pa le spoznanje, da se bo mo- rala vsa naša skupnost bolj po- brigati za dvig socialistične morale in iskati najboljših na- činov za vzgojo mladine in od- raslih. Res je, da so ljudje upraviče- no kritizirali prepozen prihod dedka Mraza, premalo kontrolo pri predstavah, toda kritizirati vee povprek in sploh vso kriv- do za zgoraj omenjene pojave valiti na odbor, je jm, milo re- čeno, neobjektivno in zelo po- vršno. Novoletno praznovanje je za nami. Pridobili smo mnogo iz- kušenj za drugo leto, da bomo te nepravilnosti odpravili in na- šim otrokom še bolj približali novoletno jelko. Vse pa, ki so naknadno toliko prigovarjali in kritizirali, vljudno vabimo, naj prihodnjič pomagajo z nasveti in z delom, ker je treba za or- ganizacijo ix>dobnih prireditev mnogo požrtvovalnega dola, ki se od strani ne vidi in zato navadtio ne upošteva. Kmetifske m razni tacali Pred nedavnim je bilo na se- ji upravega odbora OZZ v Ptu- ju v obravnavi vprašanje dele- ža kultumo-prosvetnih svetov Kmetijskih zadrug pri zimskem izobraževalnem delu, ki eo ga organizirale ponekod organiza- cije SZDL, šole in RK. Neka- tere Kmetijske zadruge imajo namreč v svojem pi-oračunu fond za kulturo in prosvetn. ki pa ga povsod ne znajo kultur- no-prosvetni sveti pravilno uporabiti. Izkušnje KZ Stoperce in drugih Kmetijskih zadrug iz lanskega leta potrjujejo, da je med članstvom KZ in ostalim ljudstvom veliko zanimanje za strokovno literaturo z bogaitimi izlcušnjami in nasveti iz "^nno- gradnLštva, živinoreje, sadjar- stva itd. Kultumo-prosvetni sveti bi morali čez zimo razde- ljevati sstrokovne knjige in uspeh ne bi izostal. Ko je nam- reč KZ Stoperce na lan.skolet- nem občnem zboru razdeljevala knjige najboljšim članom kot nagrado, se je \Tidelo. kako za- želene so strokovne knjige med nažim ljudstvom. Nič manjše usluge ne bi storil ljudem Icul- tumo-prosvetni svet, če bi lju- dem razposojal knjige, ki bi si- cer ostale last KZ. S tem bi bil viden delež KZ v skupnem pri- zadevanju vseh faktorjev po vaseh in občinah, ki skrbijo za to, da ljudem pozimi ni dolg čas. Mladina sicer hodi v tečaje in Se tam izpopolnjuje, odrasli pa le ostajajo doma. Redki se- stanki ne morejo nikomur po- sredovati znanja, ki si ga lahko vsakdo dan za dnem nabira iz knjig doma pri peči ali v za- kurjeni sobi ob delavnikih ali v nedeljo, ko si pač vzame čas. Na gornji seji je bilo največ | debate o tem, da bi imeli kme- I tijski strokovnjaki dovolj dela v Kmetijsko-gospodarskih šo- lah po okraju, tečajih in semi- narjih, kjer se zbira mladina in tiidi odrasli, samo če bi orga- nizatorji tečaje\' skupno s kul- tumo-prosvetni mi sveti Kme- tijskih zadrug sporočili OZZ načrte predavanj ali vsaj že- ljo, da zdijo takega ali drugač- nega strokovnjaka. Okrajna za- družna zveza je bila vedno pri- pravljena pomagati, kjer gre za izobraževanje ljudstva in za napredek v kmetijstvu s pomočjo svojih in tudi ostalih kmetijskih stroko\'njakav v okraju in tudi s sredstvi, ki bo ji Za to na razpolago. Verjetno bodo Iculturno-pro- svetni sveti pri KZ vsaj sedaj popravili, kar so doslej zamu- dili in storili svoje v prizade- vanju SZDL za splošno in stro- kovno izpopolnjevanje ljudstva, ki dela v kmetijstvu. Njim je j to najlaže, ker najbolj po2xia- j jo gospodarske želje in potrebe; delovnih ljudi svojega pod- i ročja. Mleta o števil število živine v neki državi ali isploh na nekem področij u ni samo odločilnega pomena za kmetijstvo dotične gospodarske enote temveč za celotno narod- no gospodarstvo sploh. Iz tega razloga smo tudi imeli v Jugo- slaviji v zadnjih letih popis ži- \dne vsako leto sredi meseca januarja. Ti popisi so imeli to dobro stran, da so dali točno sliko stanja živine, ne samo globalno, temveč tudi po po- sestnih skupinah, sektorjih last- ništva itd. Imeli pa so eno sla- bo stran, da so bili zelo dragi. Za to de!o je bilo treba vsako leto an^žirati tisoče popiLso- valcev, jih opremiti s popis- nim materialom itd., nato pa Trbrnni material urejati, da bi dobili končne rezultate. Vse to je napotilo naš Zvezni statistič- ni urad, da je prekinil z dose- danjo prakso vsakoletnega po- pisovanja živine. Da pa bi kljub temu lahko razpolagal s toza- devnimi važnimi podatlci, bo letos in v bodočih letih prido- bival te podatke s pomočjo an- kete, t. j. da bo popisal živino samo pri P/o gospodarstev, ter iz na tej podlagi dobljenih po- datkov ugotovil čim točne j še število vse živine. (Anketa, kot je na pr. letošnje ugotavljanje števila živine, je kmetovalcem v naprednih državah sploh ze- lo znana stvar, ki se ji bodo morali navaditi tudi naši kme- tovalci. V tujini vsako stvar ugotavljajo s pomočjo podobnih anket na pr, porabo umetnih gnojil ali električnega toka, mnenje o kakšni stvari, itd. itd. le da je tam tudi takšna anke- mnogo laže izvedljiva kakor pri nas, kjer ljudstvo temu še ni vajeno. Tam statistični urad razpošlje izbranim posamezni- kom vprašalne pole o poljubni stvari, ki jih te izpolnjene vrnejo. S tem pa je že material za anketo zbran.) V ptujskem okraju bo izve- dena anketa o .številu živine s popisom pri 144 gospodarstvih v raznih predelih okraja. Posa- mezna gospodarstva, kjer se bo živina popisovala, je izžrebal republiški statistični urad. Po- pis bo zaradi tega moral biti tudi dejansko izveden pri dolo- čenem gospodarstvu ne pa pri sosedu, čeprav bi kdo imol kakšne tozadevne ugovore. Le na ta način bodo dobljeni Do- datki res tudi dali točno šte- vilčno sliko ži-vine. Prav taVo pa je važno, da go^-srpodoro+T-a dajo to ugotovljeno, kakšen vpliv imajo napake pri popisovanju na točnost rezultata. Popisovalci živine bodo obi- skali določena gospodarstva v dneh 16. in 17. t. m., popi-jovali pa bodo živino po stanju 15. ja- nuarja t. 1. V sredo, 27. januarja tega leta se bo v Beogradu zopet sestal jugoslovansld parlament in iz- volil predsednika republike in Zvezni izvršni svet. Na tej seji bo na dnevnem redu poslovnik za oba doma in za plenarna zasedanja skupščine i>a t-udi volitve posameznih stalnih skupščinskih odlx>rov kot so odlx)r za gosnodarstvo. za zu- nanjo politiko itd. (St. 4/54.) * Do 20. jsouarja t. 1. bo spre- jemala Narodna banka zahte- ve po investicijskem kreditu iz splosnega investicijskega sklada, ki je potreben za do- graditev gosp^arslrih investi- cijskih objektov, ki so jih že prej začeli graditi, lotos pa že- lijo nadaljevati z graditvijo. Iz- jemoma veljajo ti krediti tudi za graditev investicijskih ob- jektov za napredek kmetijstva, mlinov, silosov, hladilnic in klavnic ter za graditev pomor- skih ladij. Pred nedavnim sem obiskal sorodnika v Zdravilišču za tu- berkulozne v Ormožu in sem tain optizil zraven številnih do- brih strani tudi nekaj škodlji- vih. V ča.';u južine ob 10. uri mi ni ugajalo da so šli moški na dvorišče kadit. Smatram, da se še doslej nikomur ni posrečilo dokazati da tuberkuloznim bol- nikom Icoristi kajenje. Tega verjetno v bolnici ne podpirajo, pač pa je kriva popustljivost, da prepoved kajenja ne zaleže. Mala sključena ženica se sicer tudi toliko ne ozira na bolnike in njihovo zdravljenje kot na .s\'oj »kšeft" s steklenicami vina in žga-nia, ki jih dne\'no prina- ša k zdravilišču in jih prodaja bolnikom. O \-sem tem sem razmišljal tudi po odhodu iz zdraviUSča in se mi le zdi. da ]X)vzročajo take nepravilnosti naši skupnosti precej škode. Proces zdravlje- nja počasneje napreduje, uspeh ob takih pogojih niti ni sigu- ren in kljub temu žrtvuje druž- ba v borbi za izkoreninjenje tu- berkuloze milijonske vsote. Ta- ke pojave je mogoče omejiti s potrebnim poja-snje^^anjem bol- nikom. ki se morajo sami naj- bolj boriti, da ne bodo žrtve te zavratne bolezni. Opozorilo na to jih ne bi smelo \'zn emir jati. saj si gotovo sami, pa tudi mi vsi skupaj želimo, da bi bilo čimveč naiSih delo\'n'ih ljudi zdravih. Ne vem sicer, kako je glede tega v drugih zdraviU- : ščih, vendar mislim, da je stro- i že in da tam prodajalci vina in I žganja nimajo dostopa. I Ob današnjih pogojih in mož- I nostih zdravljenja tuberkuloze je težko opravičevati maloduš- nost bolnika, ki skadi dnevno do 40 cigaret Drava in ki po- pije dnevTio večjo količino vina, ko pa jo nešteto discipliniranih bolnikov ozdravelo, ker so za- , upali v prizadevanje zdravni- ! kov in v moč zdravil zlasti pa ! v svojo voljo in željo po ozdrav- ljenju. Pri takem bolniku, ki vsega ne upošteva, je po mojem mnenju zčiroan velika di-užbe- na žrtev plačevanje po 750 din za oskrbni dan v zdravilišču, kar znese pri polletnem zdrav- ljenju 1?.5.000 din, ki jih v tem času težko prigospodarita tudi najmarljivpjŠLi delavec in kmet. i Po tem. kar sem opazil takrat ; v Ormožu sklepam, da gredo ' ob številnih podobnih primerih ; v zgubo milijoni skrbno prigo- ppodai-jenih denarnih sredstev in da izkoreninjanje tuberku- i loee ne more lako napredovati ! kot je to želja vsega našega ; ljudstva in ljudske ci>lasti. liorlo preti govep telierkii ozl le eeMe družlie Veterinarski znanstveni zavod Slovenije v Ljubljani je izdelal osnutek odločbe o organizaciji zatiranja goveje tuberkuloze v LRS in ga razposlal v diskusijo po okrajih Slovenije in seveda tudi ptujskemu okraju. V osnutku odločbe je poudar- jen glavni cilj — doseči v naši živinoreji zdrav goveji zarod s pravočasnim brezplačnim pregle- dovanjem, tuberkuliniziranjem, zdravljenjem ali zakolom bolne živine. V tem prizadevanju bodo sodelovale tudi občine, ki bodo vodile evidenco nad vso tuber- kulinizirano in bolano govejo živino, enako pa tudi mlekarne, seveda na podlagi podatkov ve- terinarjev, ki bodo pregledali najprej govejo živino na področ- jih okraja, kjer je največ živine. eeveda s prednostjo državnega in zadružnega sektorja, nato pa tudi privatnega sektorja. Pregle- di bodo po hlevih in tudi na ' zbornih mestih. Za zakol določe- na živina bo zaklana v klavnici pod veteiinarskim nadzorstvom. Za borbo proti goveji ttiberkulo- zi bo morala biti v okrajnem proračunu primerna postavka, da potem pregledi res ne bodo od- visni od finančne zmogljivosti živinorejcev, temveč od družbe- nih sredstev, ki so namenjena za borbo za izkoreninjenje goveje tuberkuloze. ' Kolikor okraji ne bodo dali j predlogov za izpopolnitev osnut- | ka, bo ta objavljen in bo odloč- ba o organizaciji zatiranja gove- je tuberkuloze veljala že od 1. j januarja 1954 dalje. Prihodnje dni januarja in fe- bruarja bodo v delavnikih in ne- deljah občni zbori Kmetijskih za- drug, za katere je več priprav in tudi zanimanja kot je bilo prej- šnja leta. Po teh pripravah se da sklepati, da letos ne bo občnega zbora KZ v okraju, kjer bi se po- navljale stare izkušnje in napa- ke, ki nekaterim KZ lani niso bile v čast in ponos. Vse KZ v ptujskem okraju so si lansko leto pomagale iz defi- citov prejšnjih let in izkazujejo okrog 30 milijonov dobička. Tx dobički bodo porabljeni v korist napredka kmetijskega gospodar- stva v okraju. ★ Okrajna zadružna zveza v Ptu- ju je nabavila za KZ in njena odseke za 300.000 din strokovne literature. Lepo število strokov- nih knjig in brošur je bilo raz- deljenih predsednikom KZ, ki s j se v imenu zadrug udeležili po- svetovanja predsednikov v to- rek 12. t m. v dvorani OZZ v Ptuju. ^ Kljub raznim pripombam i i kritikam o lanskih družabnosti i po občnih zborih KZ bodo tu''i letos občni zbori končali z drr,- žabno prireditvijo, ki ji ni namr i v potrošnji visokih vsot za pogo- stitev, temveč v tovariški dr - žabnosti, ob katerih pride d> izraza ve&elje nad premaganimi težavami in doseženimi uspeln skupnega dela v okviru KZ ter zaupanje v uspehe bodočega skupnega prizadevanja za napre- dek našega kmetijstva. ★ Pred občnimi zbori KZ bodo še seje upravnih in nadzornih odborov, na katerih se bodo pov.sod temeljito pomen i i o mi- nulih izkušnjah, poročilih in tudi o predlogih za občni zbor, o ka- terih bo razprava in glasovanje. Teh sei se bodo udeležili člani upravnega odbora OZZ. V zvezi z dobičkom KZ v le'u 1953 t>o na občnih zborih goto- vo več zanimanja in predlogov za uporabo in razdelitev kot jih je biio prejšnja leta, ko so člani KZ prepuščali rešitev tega vpra- šanja posameznikom iz upravne- ga odbora ali celo uslužbencem. Člani KZ se sedaj v mnogo več- ji meri zavedajo svojih pravic odločanja o razdelitvi doblčk-i kot je to bilo lani ali prej. * Prejšnja leta je bilo le nekaj občnih zborov KZ, katerih so se udeležili zastopniki občine iu množičnih organizacij v dokaz, da je zadružno gospodarstvo skrb vsega ljudstva v občini ali kraja in ne samo zadružnikov, L-^to:! se tudi v tem oziru odraža na- predek. Zadružni dom v Litmerku ša i vedno čaka na nadaljevanje I gradbenih del, da bi končno slu- žil namenu in da material na ! njem ne bi več propadal, kot je i doslej po zgraditvi. O tem domu bodo na občnem zboru razprav- ljali in tudi sprejeli u&treznt sklep. V Ptuju bo od 19. do 23. I, te- čaj žena zadružnic, ki bo pripo- mogel, da bo vsestranska aktiv- nost žena v KZ vidnejša in da bodo žene zadružnice zasedle v bodoče tudi v upravnih odborih odgovorrva mesta. * Na pobudo OZZ Ptuj bo v Ptuju od 23. do 30. I. t. I. lečaj ' za fvoslovodje KZ, kar je potreb- no gled-p na škodo, ki naslaja kmetijstvu zaradi tega, ker vsč lx)slovodij ne ve pri nroda^ umetnih gnojil kmetovalct-m raz- ložiti uporabe in koristnosti ta- kih gnojil. Poslovodje, ki ee ne bodo udeležili tečaja in ki ne bodo pred posebno komisijo do- kazali, da so spo!5obni za pro- dajo umetnih gnoji!, ive bodo ' smeli prodajati umetnih gnoiil. i * V četrtek 21. t. m. bo v Ptuju enodnevni tečaj bikonejcev, ki bo pripomogel, da bodo bikorej- ■ ci laže obladovali svoje delo Prvi dan tega leta smo si krepko stiskali desnice in si že- leli v njem mnogo sreče, na- predka in zdravja. Nikdo ni ni- kogar vprašal, kaj si konkretno želi, ker se medsebojno pozna- mo in se tudi zavedamo naših skupnih želj. Med prve največje želje lju- di, ki stanujejo in ži-^/ljo na visokem hribu, spada gotovo že_ Ija po vodi, ki jo imamo glo- boko v grabi, za katero že ima- mo na vrhu hriba bazen (25 ti- soč litrov), imamo tudi že elek- trično napeljavo. Po vsem smo že zelo blizu, da bi si spravili s pomočjo centrifugalne črpalke in elt-ktromotorja po vodovodnih vodo od izvirka v grabi do bazena na hribu, od tam na •'^alie d") M5, v začri^u v?ai do zdrc.-siv -jnega djmj in go- stišča, ki ga namerava urediti _ letovižče Bori, i Da bi iz teh želj nastala tudi resnica, imamo pripravljalni odbor za zgraditev vodovoda, pogodili smo se že z Vodovod- j no instalacijo v Ptuju, ki nam je izdelala proračun za nabavo motorne centrifugalne črpalke s kapaciteto 300 litrov v minuti in 75 m višinskega pritlslca, za elektromotor 14 9{j KS in po- trebPv® vodovodne cevi, ki je pokazal, da bi rabili nad 1 mi- lijon 635.000 din dolgoročnega investicijsJd 1300 žoloobveznih otrok iz Haloz prejema dnevno obrok hrane, ki jim ga pripravlja 12 mle&nih kuhinj v šolah halo- škega predela. Te kuhinje ne pripravljajo otrokom samo mleč- «ie hrane, po kateri imajo ime, temvp?^ skrbi "O v večini prime- rov za to, da dobijo šolski otroci, ki prihajajo od daleč v šolo, okusno in tci''no južino. okusno belo kavo s kruhom, namaza- nim z marmelado, juho, žgance in zelje in podobno, odvisno pač od iinajdlj-ivostd uprave in fredstev, Id so kuhinjam na ra':polago. Kuhinji v Cirkulanah in v ?>talah imata na skrbi največ otrok, potrebnih okrepčila. Uspešno delo teh kuhinj pa i o v skrbi učiteljic in kuharic, 3-i so z voljo in občutkom do otrok na delu in zaslužijo, zla- rti učiteljice, ki opravljajo svo- je naloge brezplačno, splošno priznanje. V GruSkovju kuha f arna žena šolskega upravite- lja. V Cirkulanah ima uspehe p kuhinjo tov. Zlata Lajmiš, v "avrču pa tov. Vršič Konrad, si vsestransko prizadeva, da bi bilo otrolcom obiskovanje .-ole čim prijetnejše. Priznanje pa zaslužijo tudi ostale kuhi- nje, ki sledijo zgledu imenova- nih. IZ I^AKOL Večkrat čitamo o stanovanjski stiski v Ptuju in drugod, pri tem pa mislimo, da je o njej potreb- no razmisliti tudi v Makolah, kjer gradi hišice le nekaj družin, čeprav je več interesraitov, ki bi se radi izkopali iz stanovanjske stiske z graditvijo lastnega do- ma. večanje stanovanjskega fonda bi letos potrebovali naj- raanj 2 milijona din dolgoročne- ga posojila, pri tem pa še niso upoštevane potrebe za dogradi- tev kulturne dvorane v zadruž- nem domu. Za to bj bilo potreb- no zopet nad 3 milijone dinarjev. Po mnenju prebivalstva lahko pomagata v teh potrebah občin- ski odbor in KZ, ki bi lahko na- jela kredit. Kakor kaže, oba te predloge tudi upoštevata, zato se bosta potrudila gospodarskemu svetu pri OLO in okrajni skupščini utemeljiti nujnost po odobritvi potrebnih kreditov iz okrajnega proračima za leto 1954. 12 ^mBJETE na Dr. polju Tukajšnja šola s 150 učenci se je rešila zunanjega neprijaznega lica. Otrokom in vaščanom se zdi sedaj bolj domača, še bolj pa bo, ko bo olepšana in prepleskana tudi njena notranjost. Pleskanje pred 6 leti je odslužilo. Seveda bo potrebno v bodoče šolo do- polnit: še v marsičem. Letos bi bilo potrebno nabaviti nove ta- ble in nekaj učil, ki jih šola ze- lo pogreša pri pouku. Večkrat so v šoli razne prireditve, volitve in podobno, zato je šoli potreb- na vsaj ena velika nova držav- na zastava. To je le nekaj potreb, ki bi jih bilo potrebno letos upošteva- ti pri okrajnem proračunu. Vsota nad 250.000 bo zauoščala v glav- nem za kurjavo (70.000), za vzdr- ževanje in čiščenje poslopja (50.000), za dopolnitev inventar- ja (40.000) ter manjše vsote za o.vtalg potrebe, ki pri največjem varčevanju hitro dosežejo pro- računsko vsoto. Potrebno bi bilo, da bi šolske potrebe upoštevala tudi KZ, ki lakko s primerno vsoto vidno podpre prizadevanje učiteljske- ga kolektiva, da bi bila šola za otrok« v času šolrke obveznosti prijazen dom. IZ JURŠ5NEC Za ti-kajšnjo trsničarsko zadru- ' go se zelo zanima Inštitut za vi- nar?.tvo v Mariboru, zlasti pa za predloge tukajšnjih trsničarjev gl;?de na priprftvs za novo trsni- čarsko kampanjo, ki bo letos. Tukčijštiji trsničarji so mnenja, da bi bilo potrebno novo trsni- čcirsko kampanjo podpreti z uslanavijnnjem le takih trsnic, hi b" zmoglo nad 10.000 vloženih cepijvnk z malim štf^vilom sort. Do-ednnis izkušnje govorijo pro- ti tf^m i, da bi ime!i manjše trsni- co z mr.?rr!'mi sortami. Vs-aka trsnica bi morala tudi imeti svoj m~.tičriiak, še boliše pa bi bilo u:-tai'.ovit; co^^ri^-^ni m,"ličniok, ki bi dobival le selekcionirani ma- ter al. j Pii red.^vnem rosvetovaniu tv.kč-i.Fniih trsnirari v 7 zastop- nikom Irišf tu'a za v'n.irstvo iz M_«'ibor?., k; jž prišel v Juršince, je bilo novidari^"o. da je potreb- | no dvigniti t^r vatno trsničarstvo na '-av-n d^-žavnega in zadružne- na trsričj.rr!va če noč'^mo. da bi S" oosledice slabih, ne-trokovno usmerjenih tr;nlc. I IZ VIDMA Nova cesfa šturmovec— ' Videm Na pobudo vaškega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi iz Sturmovca nameravajo graditi novo občinsko cesto Videm—Šturmovec. Občinski odbor Videm kaže za to pobudo dokaj razumevanja in smisla. Vaščani so obljubili pomoč pri, delu, ker so za cesto zelo na- vdušeni, ker bi pomenila bliž- njico v Ptuj, ki bo za 1,5 km Icrajša od obstoječe ceste in bo velikega pomena zlasti v sili, ko je treba priti v vas z rešil- nim, gasilskim ali zdravniškim avtom. Nekaj sredstev bo po- I trebnih za odplačilo parcel, ki bodo spremenjene v cesto. Ra- zen treh so vsi ostali priprav- ljeni prepustiti del svoje zem- lje za cestišče brez razlastitve- nega postopka. Pričakujemo, da bomo našli za to občinsko cesto razumevanje tudi v Ptuju, kolikor gre za sredstva, ki jih sami ne zmoremo za to komu- nalno delo. Ali bo res treba §e bolj varčevati z lesom s I Družtvo inženirjev in tehni- kov gozdne in lesne industrije in Združenje lesnoindustrijskih podjetij v Ljubljani sta spora- zumno pripravili posvetovanje v gospodarstvu z lesom, ki bo 23. do 24. januarja t. 1. (v so- boto in nedeljo) v Celju. Na to posvetovanje je novabljen tudi zastopnik OLO Ptuj. Na tem posvetovanju bodo obravnavali o gospodarstvu z lesom glede na raznovrstne po- trošnike in glede na potrebo znižanja poseka lesa, kot ga narekuje perspektivna zmoglji- vost gozdov. O tem vprašanju bo na posvetovanju referat in diskusija. O vsebini referata eo povabljeni obveščeni že z va- bilom, enako pa tudi o 10 važ- nejših vprašanjih, o katerih so bo največ diskutiralo. IZ JURŠINC Za motorni prevozni park na- merava KZ Juršinci zgraditi s sredstvi KZ novo strojno lopo kot prizidek na južni strani že obstoječega skladiščnega po- i slopja v Juršindh. V ta namen I je že bil ogled na licu mesta in ' kaže, da bo ta predlog KZ nale- tel na vsestransko razumevanje članstva KZ .zlasti glede na najbližjo ustanovitev novega o^ajnega gospodarstva v Jur- 1 šincih, ki bo pre\'zelo prejšnjo strojno lopo KZ za svoje po- trebe, IZ CIRKULAN v nedeljo, 10. januarja 1954, je bil roditeljski sestanek za šolski okoliš Cirkulane. Udeležilo se ga je nad 200 ljudi. Potrebno se je bilo pomeniti o pomenu osemlet- , nega šolanja, o kmetijskem teča- ' ju, o tečaju RK, o šolskem od- boru, o novoletni obdaritvi otrok ter o premestitvi učiteljice tov. Zlate Lajmiševe. Upravitelj šole tov. Ivan Puc- ko je obrazložil pomen osemlet- , nega obveznega šolanja glede na splošne potrebe po višji izobraz- bi vsakega državljana, k čemer prispeva svoj delež že osnovna šola, kmetijsko gospodarska šo- la, tečaj RK, kuhinjski tečaj in podobno. Zal pa te potrebe ne- kateri starš: nočejo uvideti in večkrat onemogočajo otrokom j da bi redno prihajali v šolo In ' tečaje. S splošnim odobravanjem je bil potrjen predlog o ustano- vitvi kuharskega tečaja, ki qa bc podprla KZ Cirkulane, Glede na samoupravljanje tudi v prosvet] je bil na tem sestanku izvoljen j šolski svet, k: bo skrbel za šol- ske potrebe, za popravila šole in podobno. Z veseljem so starši sprejel: vest, da so mariborske tovarne nabavile za Haloze precej blaga in čevljev, kar bo razdeljene pomoči potrebnim otrokom. Izvo- ljenih je bilo več ljudi, ki bode izdelali predloge Zn obd.Tte^ otrok in ki bodo potem blage tudi razdelili. Ker odhaja iz šole v Cirkula nah učiteljica tov. Zlata Lajmiš ki si je znala z delom in pravil nm odnosom do haloskih otrol< in do haloškena liudstva pridobi' ti zaupanje mladine in odrasMh sta Se ji "a sestankii upravite! šole tov, Ivan Pucko in predjed nik občine v imenu vs?h zahva lila za vso oožrtvovalno-t ter j želela na novem siužbsnem me slu še mnogo novih uspehov. Prfv! koncem sestanka se ic š< ogla-^ Ia nredsednica občin'keg: odbora RK in podčrtala v^žnof orgarizaci^e PK in ^nomnili člai^^^vo na plačilo članarine. Sestanek je v celoti u:=Del. Vs navzoči so no7:orno ros!i-?all vsa ke>gar, ki se ie or-ia-il k b-^sfv' in so t^ko doka-''?!', da se r-.^n' mnio Za vc^ vnrašTi??'. ki ii^ sproti '•ešuieta šola in TF IZ PTUJA Za prrhr-ano ptičev so bile v zadnjem času v ptujskem parku nastavljene 4 krfnilnice, ki so jih izdelali otroci iz Mladike po na- sv-stu učiteljice ročnih del tov. Izlakarjeve. V nekaj dneh ni bilo več nobene. Tdko početje kaže res na skrajno pomanjkanje ču- ta do ureditve ptujskega parka, kjer je težko ohraniti, kar do- brosrčni ljudje pripravijo. Potrebno je, da o tem sprego- vorijo starši s svojimi otroki in tudi šole in dajo pobudo, da bo teh krmilnic dovolj. * Delavski svet trgo\'s3cega pod- jetja OZZ >Odkup živine« je sklenil podpreti alccijo za zgra- ditev spomenika heroju Jožetu Lacku v Ptuju s tem, da bo te- kom 6 mesecev vsak čaln ko- lektiva prisi>eval v fond za po- , stavitev spomenika po 100 din | od mesečne plače. Zgl€?d za tako akcijo je dal že • lansko leto kolektiv trgovskega; podjetja »Preskrba« v Ptuju, pri katerem so člani delovnega j kolektiva prispevali vsakome- , sečno od svoje plače po 100 din i v fond za zgraditev Kulturnega doma Jože Lacko v Ptuju. Kaže, da bo temu hvaležne- mu zgledu imenovanih podjetij sledilo še več kolektivov v Ptu- : ju in olcraju in da bo letos končno tudi prišlo do posta- vitve dvorane in spomenika. ★ Velja\'no od 1. januarja t. 1. bo zaračunan oskrbni dan za mater z otrokom v otroški bol- nici kot ena oskrbna ©nota, za drugega otroka (dvojčka) se zviša za 20 odst. in tako za vsa- kega nadaljnjega otroka. To vprašanje je bilo potreb- no rešiti glede na različno tol- mačenje v primerih, kjer je mo- rala z otrokom v bolnico zaradi dojenja tudi mati. ★ V zvezi s stroški, ki vplivajo na višino oskrbnega dne v bol- nišnicah, pride tudi v ptujsiko bolnišnico posebna komisija Sve- ta za zdravstvo in socialno po- litiko LRS, ki bo napravila ana- lizo posameznih stroškov oskrb- nega dne ter bo pregledala ne- katere izdatke bolnic, ki so v zvezi s strokovnim delom bolni- ce. * IZ KIDRIČEVEGA Vso javnost, k: je z zanima- njem spremljala diskusijo o po- trebni graditvi primernega šol- skega poslopja Za osnovno šolo in nižjo gimnaizijo, bo prav go- tovo zanimalo tudi to, da je bila v torek, 12. t m., v Ljubljani pri državnem sekretariatu za gospo- darstvo revizijska obravnava o investacijskem programu za gra- ditev poslopja osnovne šole in gimnazije v Kidričfcvem. Na to obravnavo je bil povab- ljen tudi zastopnik Sveta za kul- turo in prosveto pri OLO, za- stopnic Tovarne glinice In alu- minija Kidričevo, zastopnik cen- tralnega higienskega zavoda ter zastopnik Sveta za kulturo in prosveto LRS. IZ ORMOŽA Za čas polletnih šolskih po- čitnic je pripra^'lla KZ Ormož tečaj o živinoreji, vinogradni- štvu, sadjarstvu in poljedel- stvu, ki bo za člane KZ c^ 18. do 23. januarja 1.1. Za ta te- čaj je veliko zanimanje. Preda- vali bodo ormoški in ptujski kmetijski strokovnjaki. Tak tečaj pripravlja tudi KZ Si'edišče in vse kaže, da bo tudi tam številna udeležba. IZ f^URETINC Letos bo notranjost doma onemoglih v B^uretincih dobila novo lice, ker bodo popravljeni podi, olcna, pohištvo, ker bodo i prepleskane sobe in hodniki in ! opravljena druga dela, ki bode ! dala domu novo, prijazno lice i v katerem preživljajo delovni I ljudje mirne ure svoje staro- sti. Za ta dom je vsak dan ve^ prošenj, čeprav je že sedaj pol- no zaseden. Ravno te pro5nj( • silijo že sedaj nekatere občin- ! ske ljudske odbore k razmiš- j Ijanju o ustanovitvi občinski! j domov starih in onemoglih. , Nov gozdni sovražnik v Prelcmurju se je pojavi j gobar, nov škodljivec nasil ; gozdov, ki ga je treba takoj \ ' začetku zatreti. Njegovo zatira 'nje pa ni samo stvar gozdar- j jev in logarjev, temveč vsel i gozdnih posestnikov. Na to ne ! varnost je opozorjen tudi ptuj- j ski okraj, ki bo pod vzel vse po • trcbno. da se v danem primeri ; ličinke takoj uničijo s prema- zani em mesta ličink s petrole jem, kateremu je treba dodat nekai karbolineja (zaradi bar- ve). Posebno bo potrebno pre ; gledati za moi-ebitnimi legli li- i čink na topolih ob cestah. ' Akcijo proti novemu gozdne- mu šk^ljivcu spremlja Tnštitu za go-^d^-^^^H^-o •■■p. lesno industri- i jo v Ljubljani. Izmed številnih pred- logov glede mesta, kjer bi naj »tal spo- menik heroja Jožeta Lacka, je končno ob- veljal predlog Ta po- stavitev tega lepega spomenika pred gle- dališčem. t Tečaj za pravilno krmlje- nje živine v Panovicah pri Litiji Iz ptujskega okraja se bo. udeležilo 5 tehnikov, ki so za- i posleni na diiavnih posestvih,' tečaja o krmljenju živine, ki ^ bo od 25. do 30. januarja 1.1. j na posestvu republiškega Za-. voda za kmetijsko raziskava-1 nje in kontrolo v Panovičah pri Litiji. Na tem tečaju bo tehnilcom prikazano pravilno krmljenje živine kot pogoj za povečanje ; in racionalizacijo živinorejske proizvodnje. Udeleženci tega tečaja bodo i nedvomno seznanili potem ži\'i- i norejce v okraju s pridobljenim I znanjem in izkušnjami. Starš! in redn^ki gluho- nemih otrok gredo na dvodnevni teSaj v torek in sredo, 19. in 20. ja- nuarja t 1., se bodo v Mariboru v prostorih pomožne šole v Raz- lagovi ulici št. 16. zbrali starši in redniki gluhonemih otrok s področja LOMO Maribor, OLO Maribor in OLO Ptuj, kjer bo I dvodnevni tečaj o negi ji vzgoji gluhih in gluhonemih otrok pred- I šolske dobe in takih šoloobvez- ; nih otrok, ki niso v gluhonemni- ci. Ta tečaj organiziral Svet za zdravstvo in socialno politiko LRS v Ljubljani z namenom, da bi bili starši in redniki gluhih in gluhonemih otrok pravilno poučeni o njihov: negi in vzgoji, ki se razlikiije od nege in vzgoje zdravih otrok. Z boljšo nego in vzgojo takih otrok bo v bodoče zmanjšano število takih dušev- no zaostalih otrok, ker bo star- šem in rediteljem z napotki s te- čaja laže pravilno skrbeti za otrokov duševni in fizični razvoj. Na ta tečai je iz ptujskega okraja povabljenih 29 staršev in rerinikov g^ihih in gluhonemih otrok iz vseh predelov okraja. Svet za zdravstvo in socialno politiko pri OLO Ptuj se je res- no zavzel, da bi gornja koristna pobuda za tečaj dosegla tudi v ptujskem okraju svoj namen. Staršem in rednikom 29 gluhih in gluhonemih otrok so dana vsa potrebna navodila in napotki ter pojasnila glede udeležbe tečaja in nlede materialne plati v zvezi z r-vod^ievnim hiv?irn'ori In pre- nočevanjem v Mariboru. Pred obcsiim ibof®?!^ ©s®aBtiadf€ icftr e^ Pred občnim zborom pregledu- jemo šoferji delo strokovne or- ganizacije v preteklem letu. To opravljamo r zavesti, da ne mo- . remo mimo nje, ker le v njej I najdemo varno zaslombo, če p)o- trebujemo pravno pomoč, ker nam le ona nudi vse informacije glede naših delovnih pogojev, ker ! nam le ona pomaga pri strokovni izobrazbi itd. Glede na vse to je ^ potrebno povedati, da bi morali , nekateri naii vrstniki pokazat: j več zanimanja za delo v svoji cr- i ; ganizaciji, poleg tega pa k temu ' ' povabiti ie tiste, ki iz neznanih vzrokov še stoje ob strani. j Našim vrstnikom ni nikdeir od- več govoriti o tem, kako &koQ- Ijiv in nevaren sovražnik jim je alkohol kakor tudi o drugih raz- , vadah, katere obsojajo tudi že ■ številni šoferji. I Poseben problem naie organi- j zacije predstavlja tudi članarina. I 80 dinarjev miesečlno, tovariši šo- erji, to pa res nI veliko, če upo- tevate, da imate s tem zagotov- jeno pravno pomoč v primeru )otrebe, strokovno revijo in lanstvo v organizaciji, ki edina >di nad vašimi potrebami, želja- ni, skrbmi ki nevarnostmi, ki ram pretijo. Oblega zbora naše organiza- :ije, ki bo v nedeljo 24. janua- •ja v dvorani OK ZKS Ptuj, se >rav gotovo udeležite, da bi po ijem lahko poglobili delo v na- ii organizaciji, v kori?t narodne- ja gosp>odarstva, varnosti v pro- netu ter vaš: neposredno! Tudi jodjetja naj šoferjem tega dne le nalagajo takšnih nalog, da se ie bodo mogli udeležiti zbora ivoje organizacije Luka Varvoda IZ TRNIŠČ Drauneka skupina Prostovolj- nega gasilskega društva Trniče je uprizorila v nedeljo igro »Črni križ pri Hrastovcu* v pred. tov. Ješovnikove. Igra je bila na umetniški vižini, ker so se igral- ci zelo potrudili, da bi prikazali Ifiidstvu tedanjo družbo ob bo- gati vsebini te igre. Tej dramski skupini je treba priznati, da se je lotila dela z namenom, da bi njeno prizadeva- nje na kulturno-prosvetnem pod- ročju bilo v pouk in zabavo ljud- stvu iz tukajšnjih vasL Dvorana je bila pri prvi pred- stavi nabito polna. Kaže pa, da bodo tudi ponovitve dobro obi- skane. NESREČA NIKOLI NE POČIVA Ptujska bolnišnica je v zad- njem času nudila pomoč nasled- njim ponesrečencem: Frančiški Cokl iz Kidričevega (poškodbe po padcu); Lizi Hudžar iz Med- vrtov (padec); Mihaelu Koltaku iz Budine (padec); Francu Kozelu :z Ptuja (padec); Antonu Hladnl- ku iz Vurberka (slamoreznica mu je stisnila prste); Damjanu Lor- beru iz Crmožiš (padec); Katari- ni Vindiš iz Marjete (ozebla je v snegu); Zdravku Pajnkiharju iz Rodnega vrha 6 (je bil napaden); Ani Catarič iz Hajndla (padec); Janezu Kuharju iz Zabovc 96 (bil je napaden); Francu Forstne- riču iz Zabovc (nekdo ga je po- škodoval z nožiem). * AVTOBUSNA ZVEZA PTUJ—POI^CANE Potniki, ki potujejo z jutra- njim avtobusom na progi Ptuj— Poljčane, imajo zjutraj zvezo z mariborskim, ljubljanskim, konji- škim vlakom. Bolj neugodno zve- zo imajo potniki, kateri potujejo z avtobusom popoldne. K opol- danskim vlakom prispe avtobus prepozno, zato so primorani ča- kati tri do štiri ure na večerne vlake. Potnikom bi bilo ustreže- no, če bi mogla uprava spreme- niti avtobusni vozni red, da bi prihajal avtobus k vsem opol- danskim vlakom ali pa vsaj k večernim. •k PENICILIN — STARO ZDP.A- VILKO SREDSTVO Naši prednild so že vedeli, da se rane celijo s starim kruhom, na liaterem se je nabrala de- bela plast plesni. Na Irslcem so že davno pred izimiom anti- biotika penicilina uporabljali sredstvo, v katerem so znan- stveniki odkrili penicilin. Zdra- vilo so izdelovali iz kruha z maslom, ki so ga pustili plesnifci, in po določenem času napravili iz te plesnive snovi mast za zdravljenje ran. TISKARSKI ŠKRAT je v 1. številki z dne 8. januarja 1954 i a) v koledarju »Ptujskega ted- nika za leto 1954. j V januarju nedeljam zamenjal vrstni red, ki bi moral biti: 3 N Genovefa, 10, N Viljem, 17 N Anton, 24 N Timotej, ne pa obratno. I V februarju 2 T Ljubomiro za- menjal s Pustom. V marcu 2 T Pusta zamenjal s Pavlom; j b) »Novoletno križanko* pustil brez pojasnila, da ni nagradna križanka; j c) članek 'Uspelo vzgojno po- • svetovanje« na 4. strani prikraj- šal za pojasnilo, d«a je iz Starš; č) v članku »Gospa, gospod?* I v 5. ods^tavku besedo neuteme- ■ Ijeno skrajšal na utemeljeno in d) izpustil nujno objavo o ša- hovskem turnirju, ki so jo priča- i kovali vsi šahisti, ! * Dopisnike člankov »Dodek Mraz v Domavi . -»Pomaranče v Hajdini«, »Lov divjih zajcev v mrežo« obveščamo, da so že po- stavljene in za tn š^ev-iko pri- pravljene st.^-vVe v — <^tali, zaradi -vin- ct i., ..tiištvo. IZ HAJDINE člana ZVVI v Hajdini tovari-1 ša Ernesta Jamerja je pozval j Glavni odbor ZVVI Slovenije na | avnižki pregled zaradi pre- j kvalifikacijie, ker zaradi pohab- j Ijenosti v času NOB sedanjega \ poklica ne more po svojih ome- jenih zmožnostih izvrševati. Tako je tov. Jainer v »Tovarni glinice in aluminija Boris Kidrič« v Kidričevem, kjer je zaposlen, zaprosil za službeno odsotnost, ker se mora javiti sdravniški ko- misiji 28. 9. 1953. Izostal je do 1. 10. 1953 in je podjetju predlo- žil uradna potrdila, ki mu jih je i izdala zdravniška komisija in i GO ZVVI Slovenije. Pri mesečnem obračunu v ja- nuarju je prejel od računovod- stva dopi-s številka GRS/RI od 5. jan. 1954, da se tov. Jamerju odtegne od otroSkih dodatkov 848 din, ker je bil službeno od- soten. Pri tem bi radi poj-asnili. da je bil tov. Ernest Jamer službeno klican v Ljubljano, se pred in po prihodu legitimiral pri upravi podjetja in ni šisl po privatnem poslu. Računovodstvo tovarne bi moralo vedeti, da mu nima pra- vice odtegovati otroških dodat- kov. Ne morem razumeti, da še da- nes dovoljujemo tako ravnanje proti voj. voj. invalidu. Tov. Jamer in mi vsi, bi raje bili zdravi, raje bi delalj v svo- jih poklicih polnovredno kot osta- li zdravi tovariši. Tako se ne pomaga ublažiti gorje, ki ga trpi radi vojnih posledic vojnj inva- lid. Računovodja ima po mojem sodeč vse možnosti popraviti . škodo, ki jo je utrpel tov. Jamer ; in mu naknadno izplačati odtrga- j ne otroške dodatke. J. FOTOAP^ATERJI Foto- in kinoamaterska Zveza I Slovenije, Ljubljana vabi foto- ' amaterje Fotokluba Ptuj, na ude- ležbo na V. mednarodni razstavi čmo-bele in barvne fotografije, ki bo v Ljubljani med 25. apri- lom in 25. majem 1954 v prosto- . rih Moderne galerije. I Pogoje za udeležbo na razsta- ^ vi Vam pojasni Fotoklub Ptuj. Rok za predložitev 4 slik v veli- kosti največ 30X40 cm je 1. fe- bruar t. 1. i Istočasno Vas obveščamo, da je Fotoklub Ptuj pripravil za fo- toamaterje, člane in nečlane klu- ba, fotoamaterski tečaj, ki bo za- čenši od 18. januarja t. 1. teden- sko ob ponedeljkih od 17. do 19. ure v pros-torih Avto-moto dru- štva Ptuj. Vabimo vse fotoamaterje iz Ptuja in okolice, da s« tečaja ali vsaj p'-edavanj sigurno udeleže. Z izpopolnitvijo v fotoamater- stvu bomo dosegli, da bo ves dragoceni fotomaterial koristno I uporabljen in da bo vsak posne- tek v veselje amaterjem in slika- ' ninr osebam ter kolektivom, na- ravni po?netki pa da bodo wto- do?tojni doknment na?eaa C?!=a I in lepote naže doro-^v ne. 1 Fotoklub PtUj '=^tran t__PTUJSKI TFX)>nK Ptni, 15. iacaarja 1954 Telovadna akademiia v Ormožu TVD Partizan v Ormožu Je za zaključek uspešnega dela v pre- teklem letu priredilo dobro uvež- bano in uspelo telovadno akade- mijo. Vuielo se je, da so se na- stopajoči kakor tudi vaditelji resno potrudili, da prikažejo us- peh vztrajnega dela. To je tudi uspelo, saj se je predstavilo v 16, točkah nad sto nastopajočih, od cicibanov pa do članske vr- ste. Kod vmesna točka je bilo »taborjenje«, katerega je društvo v lanskem poletju pripravilo za svoje mladinske vrste. Velika večina gledalcev je bila zadovoljna in se je pohvalno iz- ražala o vseh prikazanih točkah, ne oziraje se na posameznike, ki jim ni nikoli nič dobro in prav. Vedo samo kritizirati, nikjer pa nočejo sodelovati. Nji}iova »kon- struktivna kritika« dela in na- predka društva ne bo onemogo- čila, ga pa lahko ovira. To pa predvsem zaradi tega, ker so v Ormožu na žalos^t v maloštevil- ni vrsti teh »kritikov« tudi ne- kateri člani naših socialističnih organizacij. Vzgoja mladine, njen razvoj in napredek, so za nje nekaj čisto postranskega ali ce- lo nepotrebnega. Kako naj si tolmačimo besede predsednice SZ2 tov. Debeljako- ve, ko smo ob predprodaji vstop- nic obiskali tudi njo? Norčevala se je, češ: »Ali ste prišle ,sveč- nico' pet?« Seveda na akademi- jo ni prišla. Tako nas tudi ni po- častil z udeležbo predsednik LOMO tov. Kojc hi §e par drugih predstavnikov, ki so sprejeli po- vabila. Bila je njihova moralna dolžnost, da vsaj s svojim obis- kom priznajo naš trud. Zakaj j.ih ni bilo, ne vemo! Mogoče bi bila slika jasutejša, če omenimo še silvestrovanje, ki ga je priredilo TVD Partizan skupno z Gasilsko četo v Ormo- žu- Ob tej prilik: se je ta ali oni izrazil, da je prišel »samo na sil- vestrovanje gasilcev!« Gasilci si to izjavo štejejo v čast, če je pri- merna pa sami presodite! TVD Partizan Ormož ne zahte- va nobenih privilegijev, vendar pričakuje, da se ga bo obravna- lo tako kot si s svojim vzgled- nim delom zasluži. OFZ je temu delu dala priznanje in društvo nagradila s telovadnim orodjem. Tudi od domačih faktorjev priča- kujemo, da bodo moralno podpi- rali njegovo delo za zdrav raz- voj naše mladine. Vabimo vse prijatelje fizkultu- j re, da se vključijo v naše vrste ' in nam s svojim delom in vzgle- ■ dom pomagajo. Iskreno pa so vabljeni tudi vsi ostali občani, da stopijo v naše vrste kod aktiv- j ni telovadci ali podporni člani j in s tem pripomorejo k še lep- šim uspehom TVD Partizana Or- mož. ★ 0 Sčcialnem zavarovanju v kratkem Okrajni zavod v Ptuju iz- plačuje pokojnino in invalidni- no 2300 upravičencem. Pokoj- nine pa vedno ne služijo na- menu. N. pr. Kovačič Elizabeti iz Ptuja, Jadranska ulica 7, je bilo 5500 din pokojnine skoraj vsak mesec ukradenih, zaradi česar je živela v brezupnem stanju. Odbori Socialistične zve- ze bi se morali več kot doslej 1 brigati tudi za stare ljudi in njihovo življenje, ali vsaj po- magati svetom za socialno skrb- stvo v tej brigi. ★ Med ljudstvom je več kritike o neupravičenem prejemanju pokojnin in o načinu, kako so prišli posamezniki do pokojnin. Posamezniki so ■ zelo radodarni z izjavami in potrdili o zapo- slitvi in na ta način tudi zelo radodarni s sredstvi, ki jih s težavo spravlja skupaj naše ljudstvo. Pol milijona temu, I pol drugemu, to se jim ne zdi dosti. Tej sreči je bil zelo blizu tudi Havliček Ožbalt iz Sp. I Hajdine 72, pa mu je spodletelo, j čeprav mu je občinski ljudski odbor Hajdina izdal potrdilo o za(?oslitvi, ki mu je manjkala. Z njim bi se lahko doko^l do pokojnine. Ljudstvo ni molčalo. Zavod je prišel na sled in pre- veril podatke potrdila občine ter ostale podatke, ter je nje- govo prošnjo zavrnil. Krstna predstava treh veselih enodejank na cirkovškem odru V nedeljo, 17. januarja, ob 15. ari, bo na gledališkem odru MKUD Cirkovci krrstna predstava treh veselih enodejank, ki jih je napisal tov. Korže in vanje vlil i toliko humorja, da bo vsakomur predstava res v zabavo. Za pred- stavo je že sedaj v Cirkovcih in okoliških vaseh veliko zanima- i nje. Dvorana bo vsekakor pre- j tnajlina, da bi prvič videlo pred- stavo toliko ljudi, kolikor se jih zanjo zanima. S to predstavo bo kmečka mla- dina iz Cirkovc zopet pokazala velik smisel za kulturno-prosvet- no delo na podeželju in dala zgled mladini drugih vasi, da se da z dobro voljo in požrtvoval- nostjo doseči lepe uspehe, ki jih zna ceniti vse ljudstvo domače in sosednih vasi. i V Cirkovcih je zasluga kmeč- ! ke mladine, da se pozimi ljud- stvo več ne dolgočasi ob pečeh, temveč se zanima za vsa domača in svetovna politična in gospo- darska vprašanja, prebira knjige in časopise ter prihaja pridno na domače predstave in gostovanja. Na prodaj imamo nekaj starega časopisnega pa- pirja. UPRAVA Ptujskega tednika ©p^l^ili pipe Člani Svetovne zdravstvene organizacije so se na seji decem- , bra lani sporazumeli glede ugo- ' tovitev v zvezi z vprašanjem, I kaj žene pijance k pijači. Po nji- ' hovih dognanjih je tega kriva ' pijača in posledica uživanja' vedno večje količine alkoholnih ; pijač, ki ga sili, da dalje in da- j Ije pije. To je po njihovem | mnenju usodni začarani krog, ki } premaguje alkoholičarja in mu daje obeležje bolnika. Po mnenju strokovnjakov Sve- tovne zdravstvene organizacije j silijo efekt: pitja (kesanje, dru- i žinske težave, spori s predpo- j stavljenimi, fizične bolečine in živčna razkrojenost) pijanca, da I dalje pije in s tem nastopa sta- nje, ko je mogoče istovetiti al- . koholizem s pravo boleznijo, če- prav vključuje alkoholizem celo j vrsto faktorjev, ki predstavljajo ' uživanje večjih količin alkohola i samo kot skupni faktor. i Znanstveniki Svetovne zdrav- ' stvene organizacije, ki so se prei sestali v Kopenhagnu, so podčrtali trditev, da gre pri uži- vanju velikih količin alkohola predvsem za psihološke razloge. To so pokazali poskusi z mačka- mi, ki so se navadile na kompli- cirani način priti do hrane, ki je bila v škatlah. Z zastraševanjem pred jedjo so postale te mačke ne- vrastenične. Mešanica občutkov lakote in strahu je izzvala pri njih resne motnje. Najprej se ni- so mogle znajti v situaciji, nato s/5 se znašle šele, ko so zaužile nekaj alkohola. Po prestanem strahu je bilo mačkam na izbiro čisto mleko in mešanica mleka z alkoholom. Deset od šestnajstih nevrastenič- nih mačk je izbralo m.eš£nico mleka z alkoholom Med temi je 8 mačk takoj r.^šlo kozarce z mlekom, v katerih je bila p-rej opoira rnača. Ko 'o rn^.^ke po- novno ozdravele od nevrds.teni- je, so se prostovoljno odrekle alkohola in so zopet uživale sa- mo čisto mleko. Profesor univerze v Texasu E. M. J, eden izmed številnih sveto- valcev Svetovne zdravstvene or- ganizacije, je glede alkohola pod- črtal na nedavni tiskovni kon- ferenci, da je najučinkovitejša metoda za odpravljanje alkoho- lizma opozarjanje javnosti na simptome alkoholizma tn vse- stranska pomoč bolnikom do ozdravitve ter navajanje alko- holika, da sam zahteva zdrav- niško pomoč. Ta profesor je mnenja, da prepoved točenja alkoholnih pijač ni učinkovito sredstvo. V nekem poročilu Svetovne zdravstvene organizacije o upo- rabi alkoholnih pijač na plesih se zatrjuje, da je napačno trditi, da je nekdo lahko odporen proti vpliATU alkohola zato, ker se giba in je manj pijan kot njegovi pri- jatelji, ki sedijo pri mizah. Manj pijan ni zato, ker je plesal, tem- več zato, ker je popil manj alko- hola kot prijatelji, ker ni imel časa. Nikdo ne more dobro ple- sati s kozarcem v roki. Plesalci pa so š.e drugače vznemirjeni kol ljudje, ki sedijo in uživajo veli- ke količine alkohola. Za odpravljanje alkoholizma strokovnjaki, Svetovne zdravstve- ne organizacije nimajo posebnih zdravil. Strokovnjaka dr. Trivas •—Francoska in dr. Beresfords- Devis — Anglija sta se zedinila v predlogu, da bi pomagala k odpravi alkoholizma visoka tak- sa na vse reklame alkoholnih pijače, ki bi bile v korist ljudem mnenja, da bi , Ložine 7; Kociel Marija (otrok), Rodni vrh 13. V letu 1933 je bilo prijavlje- nih 60 rojptev. od tega 31 mo- ških in 29 deklic. Zakonsko zvezo je sklenilo 21 parov. Umrlo jih je skupno 31, od tega 18 moških in 13 ženslcih. LESJE Rojstva: Mesarič Ang., Bo!- fenk v Halozah 15, je rodila ' Franči^ko; Selinšek Marija, Plajnsko 14, Marjaaio; Jus He- lena, .Sitež 9, Janeza; Gabro- vec Pavla, Plajnsko 16, Pavlo; Šalamun Ivana, Lešje 24, Ste- : fanijo in Turk Ljudmila, Apa- ! če 85, Silvo. j Poroke: Obreht Milan, Breg I 20 in Halozan Marija, Breg 15; I Mencinger Friderilx, Breg 2 in I Kovačič Štefanija. Breg 2; Sen- tak Jožef, Stogovce 41 in Ved- I lin Štefanija, iPreša 8; Cemcn- ! šek Franc. Ptujska gora 15 in Selinšek Jožefa, MajSperk 15; { I Gajšek Anton. Grdina 32 in i Veg Ana, Breg 20; Kopušar Ka- I rel, Apače 114 in Strel Natalija, I Lovrenc na Drav. polju 109. ! Smrt!: Mesarič Frančiška, ! Bolfenk 15; Robar Maks, Se- isterže 20, proglašen mri vim; Gs- lun Cedlija roj. Kemješa, Pod- lož 25; Predikaka Martin, Pod- !ož 51; Lončarič Neža roj. Jer- nejšek, Stoperce 31; Zoreč Mar- tin, iLovrenc na Dri polju 14; j Obreht Franc, Zupečja vas 28; Kociper Jela roj. Mlinarič, Apa- če 27; Saže Franc, Podlož '59, I proglašen mrtvim; Galun Jo- ' žef, Grdina 11, preglasen mrtvim. JURSINCI Rojenih: 3 dečki in 4 de- klice. Poroke: Zamuda Jožef, Slav- Sina in Zorman Marija, Smo- linci; Zelenko Jožef, Šmartno i ob Paki in Tekavc Angiela, ' Polzela. Smrl!: Vil din Franc, Brac- lavci; Laih Marija, Gabernik; Hojnik Elizab., Sakušak; Maru- ša Jožef. Senčak; VriiČ Ix>v- renc; Marin Alojzija, Bod- kovci. V letu 1953 je bilo na ob- močju mat. okoliša JurSinci ro- jenih 31 dečkov in 26 deklic, ter 1 mrtvo rojeni. Umrlo: 18 moških, 31 žonsk ter 2 moška proglašena mrt- vim. Porok je bilo 21. VIDEM Rojstva: Voglar Julijana. So- viče 9, Jožico; Letonja Silva, Videm 10, hčerko; Ropič Eliza- beta, Drav. vrh, Štefana; Ci- glar Julijana, Pobrežje 130, Štefanijo. Poroke: Ribič Anton. Starše 1 in Sprah Frančiška, Lancova vas 85. Umrli: Emeršič Franc (1R94), Dravce 11; Svenšek Jože (1924\ Lanco\'a vas 84 (razglažen za mrtvega); Ropič Štefan, star 1 dan, r>ravinjskl vrh 27. V letu 1953 je bilo na območ- ju matič. okoliša Videm roje- nih 65 otrok, od tega 32 deč- kov in 33 deklic. Porok je bilo sklenjenih 26. Umrlo je 40 oseb, 18 moških in 22 žensk. PREVAJALNI STUOJ V New Vorku so pred nedav- nim razstavili »elektronske možgane«, ki prevajajo ruski jezik v angleški Pri poizicusu so dajali v stroj razne kratke sestavke iz vseh področij. V ne- kaj sekundah je stroj prevedel njihove stavke v angleščino. Kot »elektronskega prevajalca« so uporabili stroj ki ga sicer ur)orab!jajo za reševanje pro- blemov s področST jedTke fi- zike in matematike. Ta stroj lahko u->orablia1v> za pre-v'?jan;e v poljubne jezike. ; Cs želite r^stati naroi)- ! nik, nam sncroi-ite svaj '' naslov Kakšna mtiM srGdsIva Mm^ iiporalilioti letošnje zitpsko škroplleo^e sodnega dre^ia ? Za zimsko škropljenje sad- nega drevja so se v zadnjem čaisu uveljavila sintetična or- ganska barvila, rumeni priprav- ki v obliki past in olj ter pra- škov, ki so v vodi topljivi in delujejo razjedajoče na kožo škodljivcev. Posebno znano (in odlično) je pri nas novo DNOC (Dinitro orto crezod) sredstvo pod ime- nom »Rumesan«, ki ubija: ka- paija, jabolčnega cvetožerja, zimskega pedica, prsteničarja, brstnega sukača, gobarja, rde- čega pajka i. dr. Rtmiesan uni- čuje tudi mah in lišaje. Poleg tega tmičdmo z zimskim škrop- ljenjem vinske trte (l^/o) z Ru- mesanom: trsne uši, trsne su- kače, gro(zdne sukaii^ trsne pršice (acarinozo, edinozo) in trsne kaparje. Rumesan je preizkušeno sred- stvo in odobreno s strani Kme- tijskega raziskovalnega in kon- trolnega zavoda v Ljubljani. V sadjarstvu ga uporabljamo 1 do 2"/o. Močneje škropivo (2"/o) uporabljamo za zatiranje ame- riškega kaparja na močno oku- ženih, zananarjenih jablanah in hruškah, ki še prej niso bila §Ipimo ob lepih ali oblač- nih in posebno meglenih dneh brez vetra. Slvrox)dmo lahko v vsej zimski dobi, ko drevo miruje; nikoli pa, kadar je drevo v vegetaciji, Rume.san lahko mešamo z Dre- vosanom aU drugimi škropivi mineralnih olj, drevesnimi kar- bolineji, DDT-pripravki (Pe- pein, Pantakan, Gesarol i. si.), KCH-pripravki (Duphar, lin- dane i. sL), bakrenim apnom in bala-enim oksidulom. DDT (Di- klor—Difenil—Trikloretan) in HCH (Kexaklor Ciklohexari) sredstva lahko mešamo z Ru- mesanom samo, kadar se brsti začno napenjati in sicer DDT sredstva 'kot l®/o, a HCH sred- stva kot O.lVo. Nikoli pa ne ??memo Rumesa- na mešati z žvepleno apneno brozgo In druginid žveplenimi pi^eparati, ker nasitanejo s tem škodljive kemične spoijine ali se pa zmanjša učinkovitost Škropiva. Rumesan je tudi strupen za ljudi in živali, vendar ni ne- varen, če se z njim pravilno ravna. Paziti moramo, da pri- demo čim manj v dotiko z njim, ker rumeno obarva kožo, nohte, lae« in obleko. Po Škropljenju si takoj umijemo roke in obraz z vročo vodo in milom. Prazne posode in škropilnice ter cevi moramo po uporabi te- meljito irplahniti z vodo. Ostan- kov Škropiva ne vlivajmo v mlake in potoke, da ne zastru- pimo vode (ribe, živali) Poseb- no pazimo, da ne prid? ti val do pripravljenega škropiva. Med škropljenjem ne jej in ne kadi! Trava pod drevjem se sicer nekoliko osmodi. vendar kmalu požene. V odprtih posodah je izsušen Rumesan vnetljiv in rad eks- plodira. 2^to ga vedno shranju- jemo v hladni^ zaklenjenih pro- ; stoiih (v kleti). Poleg tega je v prodaji tudi Kreozan, ki ima iste kemične lastnosti kakor Rumesan. Upo- rabljamo ga 2®/o in to samo v zimski sezoni. Mnogo se tudi škropi z 20®/» (20 srtofpinj B) žvepleno aipneno broego, ki pa nima tako moč- nega učinka, kakor DNOC sred- stva. Priporočljivo je škropiti eno leto z DNOC sredstvi ali olji, drugo leto z žveplenimi pri- pravki itd. To pa zaradi tega, ker postane kapar imun za eno in isto škropivo, če ga mnogo- krat uporabljamo. G. B. Okrajno gledališče Ptuj Nedelja, 17, januarja 1954 ob 15. (3.) uri: Pavel Surek: »PE- SEM S CESTE«, komedija v treh dejanjih s j^jem in god- bo. ZADNJIC! V vlogi Miška gostuje Hugo FlorjanSČ, dan SNG v Mariboru. — Ker je v nedeljo 10. t. m. zaradi tehnič- nih ovir odpadla predstava »Pe- sem s ceste«, uprizarjamo to iz- redno uspelo komedijo to ne- deljo nepreklicno zadnjič! Prodaja vstopnic pi'i gledali- šld blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 15. do 17. ure, ob nedeljah od 9. do 11. ure ter eno uro pred predstavo. —^ Rezerviranje vstopnic v gle- dališki pisarni (telefonska šte- vilka 71) dnevno od 8. do 12. ure, razen ob ponedeljkih. Uganite^pTi kateri gledališki predstavi ste videli ta prizor? V-1 eno prvih letal na reaktivni pogon Leta 1938 je Francoz Le Duc konstruiral prvi realdivni mo- tor, ki so ga imenovali reaktor. Med drugo svetovno vojno so Nemci izkoristili ta izum pri konstrulcdji svojega letečega projektna V-1, s katerim so brezuspešno skušali streti mo- ralo londonslcega in sploh an- gleškega prebivalstva. Kalco je bil zgrajen V-1 in kakšen je pravzaprav reaktivni niotor? V-1 je po svoji zima- nj osti zelo podol^ navadnemu letalu, ki za razliko nima kra In nad katerega trupom se na- haja reaktiAmi motor. Ta je pravzaprav mnogo bolj enosta- ven kakor bencinski ali kak- šen drug motor, ki za svoj po- gon rabi tekoče gorivo. To je j v bistvu na zunaj okrogla cev i enakega premera, ki pa se zno- j traj do določenega mesta zožu- je. Na tem zoženem mestu so nameščene v kroga naprave za izgorevanje pogon.skega mate- riala. Od tod se cev v svoji no- tranjosti širi do konca, ki je cd gorilnikov bolj oddaljen kakor ustje. Ustje motorja ni navadna odprtina, temveč je to mreža ventilov, ki .so odnrii samo v smeri gorilnikov. Motor deluie t5;ko, da prihaja zrak pri veliki hitrosti skozi ventile v notra- njost, kjer pri koncu prvega dela cevi, ki je zožena, nastane velik pritisk. Ti je potreben nri '•zgorevanju goriva, ki se oT>rav- lia ra\T>o n^ +cm mestu. Z iz- gor'"vttr)iem T>a nastaja z^tt^t raznih r"!'r>ov še vrčii T'T-;tirk T; pli^i or^^Ho^i^Jo '■Vo n^f»lin s^-Tz- d^^l^ši d^^l te r---"- — ? tem ttv- jajo pritisk, dajejo torej reak- Rojstva v Ptuju: Gjurasek Olga, Ptuj Trg Svo- bode 7 je rodila — Silvo; Pe- tek Marija, Ptuj Prešernova 27 — Silvestra; Koncilja Angela, Kidričevo — Vesno; Tašner Marija, Grajenščak — Štefana; Cihal F'ran£iška, Kidričevo — Marij ano; Polanec Terezija, Drstela — Albino; Leben Vin- cencija, Mihovci — Silvo; Za- fošnik Ro2:a, Pleterje — Anto- na; Herkovič Rozalija, Pavlov ci — Stanislava; Lozinšek Marija, Krčevina 3 — Andreja; Vogrin Julijana, Rotman — Marijo; Črnivec Marija Podlože — Ta- tjano; Bevc Marija, Ptuj Tru- barjeva 1 — Martina; Glazer Zofija, Ptuj Slovenski trg 12 — V«po; Petek Angela, Miklavž 16 — Silvo; Nahbei-ger Marija, Sp. Breg 93 — Angelo; Murko Marija, Apače 13 — sina; Ver- šič Kristina, Muretinci — hčer- ko; Samperl Marija, Spuhlje 62 — sina; Kvar Alojzija, Se- nežci 21 — Antona; Heric Bre- ! da, Majšperk — Nado; Ribič Marija, Sp. Breg 124a — Lidijo; Borak Marija, Ormož 32 — Jo- žefa; Polgar Marija Kidričevo — Branka. Poroke v Ptuju: Zohar Franc, Moščanci 73 in Brumen Marija, Pttvi, Prešerno- va 38; Srebrn j ak Viktor. Ptuj, Kvedrov trg 3 in Bogša Marija, Ptuj, Kvedrov trg 3. Smrti v Ptuju: Pičman Aleksander roj. 1874, Ptuj, Rajčeva; PintariS Marija 1887, Budina 52; Cimemian Da- nilo 1953. Ormož 66; Cmoga Anton 1931, PvTalcole 68; Kond- Ija Vesna 1953, Ptuj. OBVESTILO! Cenjeno občin- stvo obveščamo, da bo dvorana pri vseh bodočih predstavah dobro kurjena. Zaradi pomanj- kanja kuriva se to ni zgodilo pri zadnjih dveh predstavah, kar prosimo cen j. občinstvo, da nam oprosti! ABESINIJA — ZAL,nVI£A Beseda »Abesinija« je za pre- bivalce te dežele žavljiva, kajti ona izvira iz arabske besede »habeša«, kar pomeni križanec. Pravilno irrie za to pokrajino je »Etiopija«, staro grško ime za I »deželo tn ljudi z rjavimi I obrazi«. i ________ I tivno silo motorju, ki se giblje v nasprotni smeri, V-1 pa v začetku svojega po- leta ni imel take hitrosti, da bi zadostovala za nadaljnji pogon j z reaktivnim m.otorjem. Zato so I konstruirali posebno napravo, ! katere mehanizem je projektil : spravil v gibanje in hitrost, ki i je bila potrebna za delovcuijc reaktivnega motorja. Danes so reaktivni motorji že I silno izpopolnjeni ter služijc predvsem za pogon zelo hM-lh lovskih letal, pa tudi diugih. Prvi realcti^mi mr^torji so omo- ■ gočali hitrost okrca 6"'0 km nz uro, sedaj pa so že letala, ki , lahko letijo z rrdzvcčnn h'tro- ■ stjo, celo s hitrostjo r^d "Or^Olon na uro. Tudi v Ju«oF^av:'' irr?- mo T-r-^kt-ATi?, j-t^la t''v in do- mače konstrukcije. Mestni kino Ptuj predvaja v dneh od 15. do 18. januarja 1954 ameriški barvni film »Skrivno življenje Mit- tyja« in tednik »Filmske novi- ce 50« ter v dneh od 19. do 21. januarja ameriški film »Smrt trgovskega potnika« s tednikom »Presenečenje v zavitku«, Oglasi in objave Prodam mladi gozd (2.46 ha) v Laporju pri Poljčanah Vpra- šajte v Laporju štev. 61 (Br- glez) ali v Orešju štev. 13 (Kukovec). Zatekla se je rclada lovska psi- ca- Vprašati v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanova- nje v Ormožu za enako v Ptu- ju, Naslov v upravi lista, PRODAM 90 arov travnika v Mestnem logu pri Zorčičevem mlinu. Rogoznica 22. Sodarsko orodje prodam. Na- slov v upravi lista." Prodam »Singer« kroja.ški ši- valni stroj, dobro ohranjen.. Naslov v upravi lista. PROSIM NAJDITELJA spomin- ske zlate moške zapestne ure, da mi jo proti nagradi vrne. Zgubila sem jo na poti med Florjanom in Ptujem, Danica Neubauer, Ptuj, Trg svobode 4. PRODAM dobro ohranjen pletil- n- stroj št. C/^eO. Vprašati v upravi. .......v "■ ' Cene na ptujskem žjvP*- skem trgu v sredo 13. I. Čebula 40, česen 150, fižol 60, hren 40—50. krompir 10, peter- šilj 40, rdeča pesa 25, redkev 20, solata 50, .špinača 40, zelje 8, zeler 40, korenček 40. ldsla repa 20. Surovo maslo 400, za- I seka 250. Ječmen 25, koruroa ■ moka 25, bela moka 50. proso 35, ajdova kaša 100, prosena ' kaša 60. Hruške 40, jabolka 40, orehi 120, suhe slive 80. suhe I hruške 70, suha jabolka 60. i Mleko 20, 'Smetana 100—120, sir I 50—70, jajca 15. Cene pri Rožniku Ptuj Jaboika 33, orehi 120, čebula 35, česen 130. "icrompir 9 pio^e- ' na kaša 55, ajdova kaša 100 fi- žol 75, solata 55, karfijola 70. Kolo z D:es!ovim- mctorjem Dieslovi motorji niso pregnali I samo parne lokomotive z želez- niških prog in bencinskih motor- I jev s ceste, temveč so začeli v zadnjem času šs ropotali za pe- dali kolesarjev. Na prvi pogled takšnega Dieslovega motorja niti opazili ne boste: skrit je pod po- gonsko osjo, njegova celotna te- ža pa ne dosega niti 5 in pol kg. Konstrukterji "so se pr: tem iz- ^ ognili še vsakemu komplicirane- mu prenašanju pogonske energi- je. To vprašanje so rešili na kaj enostaven način z gumijastim prenosnikom direktno na gumo zndnj-^ga k Ir-^a. Kolo samo je pooolnoma navadne konstrukci- je, ki ga v r-rii-rc^^u, da zmanjka g^-iva, lahko poganja vozač s pe^^a-i. Takš'-'n D'eslov motor omogoča hUrost ■''5 k-n vožnje s kolesom, za rorivo do^ro sl^iži navad-"n p?;'roIe1, r'^''ervO'Tr sprejme goriva za 250 k^i vcžnje.