M!M/ BnESTOV A nhznrnilz I L l i U celotnega jugoslovanskega izvoza pohištva. Odgovor na postavljeno vprašanje najdemo v tem, da sta tako tovarna pohištva v Cerknici, kot tovarna pohištva v Martinja!.a povečali proizvodnjo predvsem tistega pohištva, ki se masovno plasira na ameriškem tržišču. Takšno povečanje pa je tovarnam omogočil izbran in ustrezajoč asortiment, ki je istočasno tudi ekonomsko najbolj pogojen vsaj v tem obdobju. Naša bodoča naloga je predvsem ta, da se takšna poslovna usmeritev zadrži in poglablja, kajti to je in mora biti baza za nadaljnje povečanje proizvodnje in prodaje, tudi po izvršeni modernizaciji, ko bo od sedanjih 3 milijonov dolarjev potrebno izvoziti kar za 5 milijonov dolarjev in še več. Realizacijo na domačem trgu smo v odnosu na isto obdobje lanskega leta povečali le za 10 odstotkov. To pa je tudi večni problem, primanjkuje nam izdelkov, ki jih je tržišče sprejelo in jih vse več tudi zahteva. Uskladitev izvoznih obveznosti z domačimi bo ena glavnih nalog proizvodnje in prodaje tudi v prihodnje. Letošnji plan izvoza je za 25 odstotkov višji kot leta 1967. Kapacitete tovarn so zasedene. V tovarni pohištva Cerknica so lan- hteva predhodno prevajanje podatkov v kode luknjic na karticah ob večjih organizacijskih pripravah. Naprave luknjanega traku kot posrednika za daljinski prenos podatkov omogoča že delni prehod na avtomatizirano obdelavo podatkov, posebno pa vključevanje v večje računske centre. Kakšni pa so visokomehano-grafski stroji? Imamo te enote: vhodno, izhodno in centralno. Tok informacij poteka od sprejemanja, memoriranja (skladiščenja ali spomina), obdelave do izhoda informacij. Poleg sistema luknjanih kartic, trakov se uporabljajo tudi magnetni trakovi, diski ali pa je prenos direkten preko telefona, pisalnega stroja, teleprinterja. Iz ogleda mehanografskih centrov sva videla, da se mehano-grafija zelo hitro razvija. Večji proizvajalci mehanografskih strojev dajejo vedno več poudarka vključevanju ljudi pri obdelavi podatkov in sestavljanju programov. Za vsako mehanografsko obdelavo je predpogoj dobra organizacija in predhodna celotna ši-f racij a. Vprašanje je tudi: ali lasten mehanografski center, ali vključitev v večje centre, s tem, da bi imeli sami osnovne stroje na primer za luknjanje in verificiranje. Poseben problem je tudi šolanje kadrov in servis. Od obiskanih centrov ima samo ena firma organizirano v Jugoslaviji šolanje in servis. Nujna je specializacija nekaterih kadrov. Kljub visoki mehanografiji nam ta nič ne koristi, če nimamo ljudi, ki bodo pripravili koncept obdelave informacj in ki bodo znali te uporabiti pri poslovnih odločitvah. Zato menim, da je prva naloga pravilen izbor specializiranega delavca, ki se bo ukvarjal z mehanografijo, povezava z obstoječimi centri ter organizacijske priprave za vključitev v enega izmed centrov. J. Hren v leto večji sirni načrti segli že v februar 1969, medtem ko se pri tovarni pohištva Martinjak ponavlja vsakoletna nuja za ustreznimi naročili v I. polletju in ko v II. polletju navadno kapacitet zmanjka. Prav to je problem, ki neugodno deluje na urejevanje in pripravo proizvodnje. Zaradi navedenega, predvsem pa, da dosežemo spremembo asortiment v tovarni pohištva Martinjak v zahtevnejše — stilno pohištvo, je v pripravi širša obdelava tega problema na najbolj potencialnem tržišču, to je v ZDA. S tem ni rečeno, da bomo možnosti za izvoz na evropska tržišča v prihodnje zanemarjali. Z doseženim izvozom v prvih petih mesecih smo torej lahko zadovoljni. To nam je tudi napotek za še uspešnejše uveljavljanje naših izdelkov v inozemstvu in utrditev pridobljenih pozicij v mednarodni delitvi dela. F. Turk Zmanjšanje taks povečanje vodarine Dne 21. 5. 1968 je bila redna seja obeh zborov Skupščine občine Cerknica z obširnim dnevnim redom. Odborniki so obravnavali in sprejeli več odlokov, od katerih želim omeniti predvsem dva: a) Spremenila se je občinska upravna taksa za izdajo in podaljšanje veljavnosti potne listine za potovanje v tujino in vizuma za več potovanj. S 1. L 1968 so se zvišale upravne takse za potovanje v tujino od 15 na 150 N din in za vizume od 10 na 50 N din. Zaradi tega se je zelo zmanjšalo število izdanih potnih listov in vizumov v prvih štirih mesecih leta 1968 napram istemu odbobju v letu 1967. Odborniki so na osnovi pregleda Nadaljevanje na 4. strani Predstavniki Bresta obiskali mehanografske centre Na sprejemu pri tov. Titu za njegov rojstni dan Nova organizacija prodajne službe 25. maja smo bili že zgodaj na nogah. Člani delegacij vseh republik smo nestrpno pričakovali slavnostni trenutek, ko bomo segli v roko tovarišu Titu in mu zaželeli nadaljnjih uspehov pri državniških poslih. Vožnja z avtobusom proti Belem dvoru se mi je zdela vse prepočasna, nestrpnost se je stopnjevala, posebno ker večina članov delegacij, med njimi tudi jaz, tovariša Tita še ni videla iz neposredne bližine. Pred Belim dvorom smo se zbrali člani vseh delegacij, člani državnih in političnih organov in organizacij ter Titovi najožji so- Samo obseg proizvodnje ni zadosten kazalec, da bi imeli celoten pregled nad gospodarjenjem v poslovni enoti, vendar pa opozarja na nekatere značilnosti. Konec leta 1967 so samoupravni organi in sindikalna podružnica sprejeli vrsto ukrepov, ki smo jih začeli v letošnjem letu organizirano in temeljito uvajati. Celoten kolektiv se je zavedel, da mora nekaj ukreniti, če hoče prigospodariti dovlj sredstev za obnovo zastarelih strojev, povečanje proizvodnih površin in skladiščnih prostorov ter zagotoviti Primerne osebne dohodke. Seve- Obs. proizv. v relativnih Jan. Febr. številih Število 100 98,8 zaposlenih 100 100 da ne gre brez težav, ki se pripenjajo že v sami pripravi proizvodnje. Težko se je privaditi Pa popolno delitev dela, ki zahteva vestno in odgovorno delo Pa vsakem delovnem mestu. Vsaka napaka se kaj kmalu pokaže p* ni lahko zanjo odgovarjati. Podobno je tudi v proizvodnji, kjer se zahteva od vsakega inštruktorja, da samostojno in čim gospodarneje organizira proiz-podnjo v svoji ekonomski enoti m zagotovi primerno kvaliteto dela. Skoraj nerazumljivo je, da Se nekateri delavci s težavo vključujejo v prizadevanja za Poljšo kvaliteto z raznimi priti-ski na kontrolno službo, normir-c®> tehnologe in inštruktorje in skušajo vplivati na popuščanje v kvaliteti. Ali smo res že poza-Pili^na reklamacije in druge nevšečnosti, ki zadenejo vse, tudi tiste, ki si z vsemi močmi prizadevajo, da bi dosegli čim boljše delavci. Točno ob napovedanem času je ves nasmejan stopil med nas tovariš Tito. Ob veselem vzklikanju in pozdravljanju mu je zadnji nosilec štafete predal štafetno palico. Tovariš Tito se je v kratkem nagovoru zahvalil za čestitke in nakazal nadaljnje naloge mladine in delovnih ljudi. Na zakuski smo se člani slovenske delegacije dogovorili, da bomo tovarišu Titu nazdravili s čašo vina. Po zdravici' mu je vsak član ponovno čestital, tovariš Tito pa se je zadržal z nami v razgovoru. Srečanje s tovarišem Titom mi bo ostalo v lepem spominu. T. Bavdek rezultate v našem delu. Na povečan obseg proizvodnje vpliva tudi kvaliteta in pravočasna izdelava pripomočkov — šablon, rezil in drugih naprav, ki omogočajo proizvodnji nemoteno delo. Tega se modelarji in mehaniki vedno bolj zavedajo. To se kaže v rezultatih njihovega dela. Seveda smo še daleč do popolne organizacije, za sedaj pa je važno spoznanje, da vsako delovno mesto zahteva celega človeka in čimbolj se vsak tega zaveda, tem večji je uspeh celega kolektiva. Marec April Maj Junij 111,2 136,6 126,9 145,0 102,2 100,5 100,5 101,0 Iz prikaza vidimo, da se je število zaposlenih minimalno spreminjalo, obseg proizvodnje pa je močno porastel v aprilu, maju in juniju. Uspeh bi bil lahko še večji, če bi imeli stabilnejši načrt proizvodnje vsaj za nekaj mesecev vnaprej. Na ta način bi se mnogo lažje izognili raznim zastojem, ki se pojavljajo zaradi nepravočasne dobave blaga, materiala ali surovin. Mnogo lažje in temeljiteje bi pripravili tehnološke postopke, razčistili kriterije kontrole, pripravili razne merilne in kontrolne naprave, pripomočke, šablone in druge naprave. Le usklajeno in odgovorno delo vseh služb in vsakega posameznika bo omogočilo še hitrejšo rast proizvodnje in boljše uspehe v gospodarjenju tako v Martinjaku kot v celotnem kolektivu BRESTA. F. Levec Samoupravni organi poslovne enote Skupnih strokovnih služb, kot tudi Upravni odbor podjetja so sprejeli zaključke o novi organizaciji prodajne službe. V čem so značilnosti te nove organizacije? Prodajna služba za pohištvo bo ločena od prodajne službe primarnih izdelkov. Povečani obseg proizvodnje pohištva, predvsem pa dejstvo, da se bo le-ta, po izvršeni modernizaciji, povečala več kot za 1/3 sedanjega obsega, narekuje, da se da prodaji pohištva večji pomen, poleg tega pa službo organizira tako, da bo sposobna obravnave tržišča, sposobna dajati pomoč proizvodnji in opravljati vse administrativno tehnične prodajne naloge. Iz tega razloga bo imela prodajna služba pohištva naslednje specialne dejavnosti: — oblikovanje novih izdelkov, — tehnično obdelavo prodajnih poslov v pripravi in v teku proizvodnje, — prodajo na domačem trgu, — prodajo na zunanjem trgu. TEHNIČNA OBDELAVA PRODAJNIH POSLOV NOVA PREPOTREBNA DEJAVNOST Nič koliko problemov je že bilo, ker tehnični opisi, pa tudi dogovori o kvalitetnih konstrukcijskih vprašanjih niso bili obravnavani s pravim tehničnim pristopom. Elementi komercialnih teženj so se često mešali s tehničnimi. Rezultat tega je bil, da so zlasti zahtevnejši izdelki po naročilu po prvi dobavi kazali odstopanja, pa je potem mnogokrat prišlo do pregovarjanja, zanikanja dogovorov, da, celo do končanja ali daljše prekinitve sicer interesantnih poslov. Niti prodajna služba, niti predstavniki poslovne enote niso bistveno insistirali na detajlih tehničnih opisih. Z uvedbo novih delovnih mest, katerih naloga je sodelovati pri izdelku od vzorca do redne proizvodnji ni še v teku, povsem iz tehničnega razloga in zato, da bi bili tehnični opisi kvalitetni in da bi proizvodnja ustrezala dogovoru iz pogodbe o dobavi. Gre pač za inštruktažno in kontrolno funkcijo, ki naj že v osnovi prepreči odstopanja. Tudi kooperacije, njih organizacija in izvajanje so delokrog le-teh. Po sprejeti organizaciji bo vsaka fabri- kacija finale imela svojega tehničnega referenta, referent za tapetništvo pa bi bil istočasno tudi organizator dela te dejavnosti. DOMAČI TRG DEJLEN OD ZUNANJEGA Tudi to je novost, saj je vse do sedaj prevladovala obdelava poslov po tovarnah. Raziskava domačega trga je povsem nekaj drugega kot zunanjega ali obratno. Vsaka dejavnost zahteva drugačen nastop in prijeme. Tudi tehnika dela je drugačna. Gre torej za specializacijo, ki naj da dobre kvalitetne rezultate. Vzemimo samo primer: izvozni posli so največkrat dolgoročni, medtem ko je prodaja na domačem trgu neprestana, čeprav se tudi tu sklepajo letne prodajne pogodbe. Izčrpavanje teh pogodb, vedno novi kupci, nebroj pisem interesentov, dopolnjevanje naročil in podobno, daje tej službi izredno dinamiko. Izvozni posli nimajo take dinamike v času izvajanja pogodb. Razpoložljive kapacitete je treba angažirati v prvi vrsti na analize, obračune, evidence, skratka v poglobljeno analitsko delo vsakega zaključka. V tem primeru se bodo tudi križali interesi izvoza in domačega trga, vendar se bo našla ustrezna oblika njihovega reševanja. ALI BO NOVA ORGANIZACIJA KOS NALOGAM, KI STOJE PRED PODJETJEM Z dobro in kvalitetno zasedbo bo prodajna služba lahko uspešno delala na raziskavi trga, pripravi in realizaciji prodaje. Povečani obseg dela bo sam pokazal, kolikšna naj bo ta služba v prihodnje. PRIMARNA PROIZVODNJA — PRODAJNA SLUŽBA PRIMARNIH IZDELKOV Žagan les, zaboji, ladijski pod in ivernate plošče predstavljajo povsem drugačen asortiman kot je pohištvo. Tako proizvodnja kot prodaja sta specifični. Iz tega razloga je tudi prišlo do ločitve dveh poslovnic in do formiranja nove samostojne službe. Prodajna služba bo v novih pogojih vsekakor lahko mnogo uspešneje opravljala svoje naloge. F. Trotovšek disciplinsko kaznovan; dela ni zamujal, tudi zdaj je vedno prvi na delovnem mestu. Bil je vedno dobrega zdravja in zaradi bolniške zelo malo odsoten z dela. Osebnih dohodkov nima nižjih od mlajših delavcev. Obračunani so mu po uspehu skupine, v kateri dela. V krajšem razgovoru je dejal: »Bili so časi, ko so bili nominalni osebni dohodki zelo nizki, pa nisem iskal dela drugod, zato ker sem verjel, da je naše podjetje močnejše od drugih v občini in da se bo stanje izboljšalo. Da bi se zaposlil izven občine, pa bi bilo brez pomena, ker sem pač domačin. Prepričan sem, da naše vodstvo zna gospodariti in da se nam ni bati za razvoj, seveda ob prizadevanju vseh članov kolektiva. O ugodnostih za starejše delavce nisem slišal. Pravite, da je bilo o tem govora na Centralnem delavskem svetu in da obstoja s tem v zvezi celo sklep CDS. To je zelo socialno in v redu, saj vsak človek postane star. Zanima me ali so ugodnosti za starejše delavce že predpisane, saj je že dolgo kar je bila seja CDS; kot se spominjam je bila enkrat februarja? Moje mišljenje je, da bi morali Zakon o delovnih razmerjih oziroma o pokojninah spremeniti tako da bi lahko šli v pokoj delavci, ko dosešejo predpisano starostno dobo. Zlasti je to aktualno sedaj, ko vedno več mladih ne dobi zaposlitve.« J. Klančar Potrebe zahtevajo večje sodelovanje služb Tovarna pohištva Cerknica je razdeljena na osem obračunskih enot, ki so tehnološko zaključene. Po tehnološkem zaporedju je montaža predzadnja enota. Že samo ime oddelka pove kakšno nalogo ima naš oddelek, da v njem sestavljamo izdelke. Izdelki gredo samo še v zavij alnico in že so pripravljeni za vskladiščenje, oziroma za prodajo. Delo v montažnem oddelku pa ni tako preprosto, kot bi si morda kdo mislil, kajti kakor hitro je izdelek sestavljen, se pokažejo vse napake drugih oddelkov. Te napake pa večkrat niso majhne in nam včasih celo zavrejo normalen potek dela. Napake, ki se pojavljajo, so objektivnega in subjektivnega značaja. Včasih težko kompletiramo izdelke po nalogu, ker nam drugi oddelki ne dajo pravočasno elementov. Zato moramo preusmeriti delo na drug izdelek, pa se ponovno vračati nazaj, s tem pa zgubimo veliko delovnih ur. Pripominjam pa, da lansirni in terminski načrt tega ne predvideva. Delo je tehnološko tako zastavljeno, da do takih in podobnih napak ne bi smelo priti, pa kljub temu prihaja. Strokovne službe bi se morale bolj angažirati in predhodno odstranjevati napake, do katerih prihaja, tako v tehnološkem pogledu, kakor tudi glede oskrbovanja tovarne z materiali. Razumljivo je, da proizvodnja iz dneva v dan narašča in da vzporedno s tem nastajajo tudi težave. Zato se moramo še bolj angažirati in reševati nerešena vprašanja pravočasno, kajti le tako bomo obvladovali organizacijo dela in zapletena vprašanja. Samo tako bomo zadostili samemu sebi, kolektivu in družbi. Prepričan sem, da bo naše bralce zanimala struktura delovne sile montažnega oddelka. Prav gotovo se bo kdo začudil glede na to, da delamo artikle, ki so dokaj zahtevni, ter predstavljajo veliko vrednost, ki je brez brez kvalifikacije. V oddelku imamo kar za 70 °/o nekvalificirane ženske delovne sile. To je le nekaj bežnih misli iz montažnega oddelka v TP Cerknica, kjer se tako kot v drugih oddelkih trudimo, da bi dosegli čim več, da bi povečali naš standard in zagotovili sredstva za jutrišnji dan. V. Šubic Leta ga ne ovirajo pri delu Skladiščni delavec Švigelj Tone je naj starejši član Tovarne pohištva Cerknica. Star je 62 let, pa ga leta še nič ne ovirajo pri delu. Le na visoki kopi je nekoliko nesiguren. Rajši vidi, da gredo na kopo mlajši delavci. Ko sem se pogovarjal z njim, mi je pojasnil, da mu manjka do upokojitve še nekaj let delovne dobe. Na Brestu dela že 15 let, prej pa je delal pri Kmetijski zadrugi. V teh 15. letih ni bil nikoli Najstarejši član v kolektivu TP Cerknica je skladiščni delavec Anton Švigelj, star je 62 let Povečan obseg proizvodnje v TP Martinjak Kramljanje v noči Star slovenski pregovor pravi, da je noč za spanje. Po tem se več ali manj tudi vsi ravnamo, če nam je to le mogoče. Z namenom, da vidimo kakšno je razpoloženje naših sodelavcev, ki tega zaradi delovne dolžnosti ne morejo uresničiti, smo v noči od 10. na 11. junij obiskali nočno izmeno delavcev v tovarni ivernatih plošč. Ko smo vstopili v tovarno, so nas malo postrani pogledali, češ, kaj pa delajo tu, saj ob tej uri se vendar nihče običajno ne spomni na nas. No, zadrege je bilo kmalu konec in pogovor je stekel kot da smo že stari prijatelji. »Kako se počutite na delu,« smo povprašali dva delavca, zaposlena pri tehtanju plošč. »Sedaj zelo dobro,« sta istočasno odgovorila, »le okrog 2. do 3. ure zjutraj bo bolj žalostno. Tedaj je namreč čas, ko imamo s spancem največje težave. Ni preveč prijetno to nočno delo,« sta še dodala in odhitela na svoje delovno mesto, kajti soudeležba njihovega dela pri strojih je bila potrebna. Ker smo hoteli zvedeti čimveč o počutju delavcev pri nočnem delu, smo prosili vodjo izmene tovariša Jožeta Snoja, da nas je vodil po tovarni. Ustavili smo se pri iveraču, kjer je trenutno nadomeščal svojega sodelavca Jože Braniselj, predsednik delavskega sveta tovarne ivernatih plošč, doma z Rakeka. Takoj je bil pripravljen za razgovor. Bolj v šali kot zares je dejal, da nočna izmena ni za ljudi, vendar je to svoje mišljenje hitro popravil, da je pač taka razporeditev dela pri njihovi proizvodnji neizogibno potrebna in nadaljeval: »Poleg tega, da smo prikrajšani' pri spanju, imamo v času nočnega dela še druge neugodnosti. Zelo pogrešamo toplo malico, sicer pa te nimamo tudi v dnevnih izmenah ob sobotah in nedeljah. Kljub temu, da smo se na to že navadili, si vseeno želimo, da bi vprašanje toplega obroka hrane na kakšen način rešili. Tudi polurni odmor pri nas ne pride v celoti v poštev, kot je to pri proizvodnji v drugih poslovnih enotah. Pri nas se stroji ne smejo ustaviti, zato nas v času odsotnosti z delovnega mesta nadomestijo sodelavci. Naravno je, da moramo čas počitka skrajšati, da se tako lahko vsi vrstimo. Delovni učinek se kljub težjim pogojem nočnega dela bistveno ne razlikuje od dela podnevi, kajti stroji delajo z enako hitrostjo, mi pa smo jih dolžni oskrbovati. V času ko imajo ostali delavci Bresta prosto, to je predvsem soboto in nedeljo, pogrešamo stikov z dogajanji v podjetju, ki smo jih sicer vajeni. Menil je še, da je nagrada za nočno delo občutno prenizka. Podrobno nam je začel razlagati njihov pravilnik o razdeljevanju osebnih dohodkov. Bistvo povedanega je bila želja, da bi s tem pravilnikom in z analitično oceno delovnih mest uredili pravilnejši dodatek za nočno delo. Enakega mišljenja je bil tudi tov. Jože Žnidaršič iz Dolenje va- jini. Kavo so dobili delavci vsak dan ob določenem času. Mogoče pa takšna skrb za boljše počutje naših sodelavcev res ne bi bila odveč? Tovariš Jože Mrak iz Begunj zelo pogreša proste sobote, predvsem pa nedelje. Z družino bi šel dostikrat na krajši izlet, pa razen ene nedelje v mesecu ne more nikamor. Za potrebno posvetitev družini preostaja le malo časa, kajti spanje mora nadomestiti podnevi. Morda kaže vsebina tega razgovora na slabo razpoloženje delavcev pri delu, vendar temu ni bilo tako. Prav z njihove strani je pogovor prešel na šaljivost in srečanje z njimi se je končalo v prijetnem vzdušju. Zaželeli smo jim veliko uspeha pri nadaljnjem delu, oni pa nam dober počitek. J. Žumer J. Kovačič Člani DSTPC proti podražitvi prehrane Delavski svet Tovarne pohištva Cerknica je na zadnji seji, dne 11. junija med drugim obravnaval tudi vprašanje podražitve hrane in nekaterih pijač v Delavski restavraciji. Ugotovil je, da je vprašanje formiranja cen suverena pravica UO delavske restavracije, vendar pa ima DS TP Cerknica resne pomisleke o nekaterih njegovih odločitvah. Na primer cena za skodelico črne kave se je povišala od sedanjih 0,50 na 0,60 dinarjev. Cena kave bi bila lahko višja, tako glede na njeno dejansko ceno, kakor tudi z ozirom na pomen, ki ga ima kava v prehrani (luksuzen artikel). b) Steklenica piva stane 2 dinarja. Tudi po novem ceniku se cena ne spremeni, čeprav je pivo najcenejše v naši restavraciji. Cena piva bi bila prav gotovo lahko višja. c) Žgane pijače točijo v majhnih količinah, zato malenkostnega povišanja pri kozarčku posameznik še opazil ne bi. Člani delavskega sveta se nikakor niso strinjali s podražitvijo toplega obroka in sendviča. Cena sedanjega sendviča je 120 dinarjev. Poglejmo to ceno nekoliko podrobneje". žemlja stane 0,25 N din 2,5 dkg salame, več je v sendviču ni 0,40 N din ZMANJŠANJE TAKS, POVEČANJE VODARINE Nadaljevanje z 2. strani izdanih potnih listov ter z^ namenom, da bi omogočili širšemu krogu občanov cenejša potovanja v tujino sklenili, da se taksa za izdajo potnega lista zniža od 150 na 65 N din in za izdajo vizumov za več potovanj od 50 na 20 N din. b) Na predlog Vodne skupnosti Cerknica se je določila nova cena za vodo. Dosedanja cena 0,50 N din/m3 je veljala že od leta 1964 dalje enotno za vso občino in je v letu 1967 krila le 75 %> vseh nastalih stroškov. Po sporazumu s Krajevnimi skupnostmi se vodovod Grahovo, Martinjak, Gornje Jezero in Hiteno izbrišejo iz osnovnih sredstev Vodne skupnosti, ker bodo z njimi upravljali vaščani sami oziroma Krajevne skupnosti. Za ostala področja je bila določena naslednja cena: Ndin/m3 Vodovod Cerknica—Rakek 0,80 Vodovod Stari trg—Lož 2,00 Vodovod Lipsenj—Zerovnica 0,50 Vodovod Mramorovo 3,00 Za vse, ki plačujejo vodo pavšalno, ker nimajo vgrajenega števca, se obračuna voda po isti ceni s tem, da so dolžni v letu dni nabaviti in vgraditi števce, sicer se jim bo cena po tem roku povečala za 50 °/o. F. Mele si, zaposlen pri komandnem pultu. Na delovnem mestu se dobro počuti kljub temu, da je zdravju škodljivo in da ga opravlja že polnih sedem let. Nekaj njegovih sodelavcev je bilo iz zdravstvenih razlogov prisiljenih zapustiti delo v tovarni ivernih plošč. Po prihodu domov gre takoj spat, vendar se ne odpočije tako, kot če bi spal ponoči. Da bi laže premagal spanec, ki je tudi zanj najhujši okrog 2. ure zjutraj, je celo predlagal, da bi bila delavcem v tej izmeni omogočena oskrba s črno kavo. Koliko bi to vplivalo na boljše počutje, je ponazoril s svojim primerom, ko je delal v tu- recimo, da stane vloženo delo 0,10 N din dobiček 0,05 N din Skupaj 0,80 N din Prodajna cena sendviča 120 N dinarjev je nevzdržna, zlasti pri sedanji kvaliteti ter če upoštevamo, da si sendvič kupi delavec, kateremu je topel obrok premalo. Sendvič bi se torej moral prodajati po lastni ceni, kot dopolnilo toplemu obroku, katerega namen je poslovanje restavracije. Ne vem, ali je upravni odbor pomislil na možnost, da bi se kolektivi lahko poslužili drugih virov prehrane. Take možnosti ob- stojajo, zato predlagamo, da je upravni odbor v prihodnje pri takih odločitvah previdnejši. Več kritike je bilo tudi na račun slabe in večkrat pokvarjene hrane, ki se daje abonentom. V bodoče takih obrokov ne bomo plačevali, celo več, zahtevali bomo povrnitev škode. Tudi nočno dežurstvo zaradi nekaj »marjašarjev« se najbrž ne izplača. Prišlo nam je na uho, da je bilo samo v prvem tromesečju v restavraciji Martinjak izplačanih 5500 N din za nadurno delo. Menimo, da bi bilo mnogo pametneje poiskati vse notranje rezerve, katerih ni malo in šele po taki analizi sporazumno s prizadetimi pristopiti k spremembi cen. T. Kebe Vzajemno sodelovanje z »Gabrom«? Ko smo programirali količine in asortiment za letošnji letni načrt, smo ugotovili, da ne bomo mogli zagotoviti celotnih potreb po našem pohištvu. Meseca februarja je kupec glasbenih omaric povišal naro- Prvi razgovori so pokazali, da obstojajo realne možnosti za proizvodnjo TV vitrin. Gaber bi izdelal ploskovni del TV vitrine, vse do faze priprave površin. Tu bi se vključila naša tovarna, ker ima modernejše in boljše napra- TV vitrina — predmet razgovorov o sodelovanju čilo, tako da smo morali že itak okrnjeni program za domači trg še skrčiti. Zaradi takega stanja smo začeli razmišljati o možnosti kooperacije. Razprave so tekle z Jelko Begunje, ki so se končale brez uspeha. Iskali smo nove možnosti. Razgovori potekajo z Gabrom, Stari trg. Vodstvo tega podjetja je za sodelovanje zelo zainteresirano. ve. S takim sodelovanjem bi bilo mogoče do konca leta izdelati 10.000 kosov TV vitrin, kolikor nam jih v letošnjem letu primanjkuje. Stiki so napravljeni, možnosti za tesnejše sodelovanje so tu, treba jih je le izkoristiti, kasneje pa negovati in razširjati. Če bo do sodelovanja prišlo, bosta od tega sodelovanja imela koristi oba kolektiva. T. Kebe Zakasnitev sprejemanja načrta Zakaj obravnava obračun I. tromesečja DS šele sedaj. To vprašanje so postavljali člani DS ko so razpravljali o obračunu za prve tri mesece. Kritično so sprejeli pojasnilo, da je obračun I. tromesečja izdelan tako pozno zaradi dopusta in bolniškega staleža obolista ter napak, ki so nastale zaradi netočnega šifriranja. Eden izmed vzrokov zakasnitve je tudi izdelava materialne bilance, ki je bila končana komaj 26. namesto 18. aprila. Delavski svet ne more zaradi tako poznega obračuna sprejeti nobenih ukrepov, ki bi popravili pomanjkljivosti v poslovanju. V I. tromesečju smo v Tovarni pohištva dosegli vrednost proizvodnje 9.430.000 N din ali 98% planirane vrednosti. Kot vidimo nismo dosegli planirane vrednosti proizvodnje. Strokovnjaki utemeljujejo izpad proizvodnje s sledečimi razlogi: — lansiranje večjega števila novih artiklov, — ozka grla v površinski obdelavi, — nepravočasna dobava posameznih surovin in — izpad električne energije. Pri prodaji znatno povečujemo prodajo v izvoz, saj smo ga povečali v primerjavi z istim obdobjem leta 1967 za indeks 122. Primerjava med planiranimi in dejanskimi stroški kaže 8 % prekoračenje stroškov. Osebni dohodki proizvodnih delavcev so se v I. tromesečju letošnjega leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečali za 10 %, osebni dohodki režijskih delavcev pa za 5 %. V lanskem I. tromesečju je bilo največ osebnih dohodkov od 50.000 do 80.000 S din, v I. tro- mesečju letošnjega leta pa od 80.000 do 100.000 S din. V obdobju I. tromesečja smo ustvarili za 13,5 % več dohodka in ostanka dohodka kot v istem obdobju lani. J. Klančar Obisk iz beograjske univerze V maju so nas obiskali študentje beograjske univerze, ki študirajo na gozdarski fakulteti lesno smer. Vodil jih je prof. dr. Perovič in še dva profesorja. Ogledali so si Tovarno pohištva in Tovarno ivernatih plošč. Po končanem obisku smo imeli z njimi kratek razgovor, kjer so nam postavljali zlasti profesorji razna vprašanja s področja ekonomike, organizacije, komerciale in s tehničnega področja. Predvsem jih je zanimalo, kaj je storilo naše podjetje, da se je uveljavilo na zahtevnih tujih tržiščih, organizacija podjetja, delo razvojnega sektorja in tehnične priprave dela, projektiranje tehnologije, predvsem mehanizacija površinske obdelave itd. Tudi študentje so nam zastavili nekaj vprašanj, predvsem smo morali pred profesorji povedati, kaj mislimo o učnem programu na univerzi in kakšne težave čakajo mladega inženirja pri prvi zaposlitvi. Po nekajurnem razgovoru smo bili enotni, da bi moral razgovor trajati nekaj dni. Videti pa je bilo. da so zadovoljni zapustili naše podjetje. I. Jurkovič Aktivnost mladih Položaj Bresta v lesni Problemi in industriji SR Slovenije misli mladih Da prikažemo položaj Bresta v lesni industriji v letu 1967, bomo primerjali nekaj doseženih rezultatov lesne industrije in Bresta. Lesno industrijo SR Slovenije je predstavljalo v letu 1967 7,4 ”/o doseženega celotnega dohodka industrije in rudarstva SR Slovenije, naš delež celotnega dohodka v lesni industriji SRS pa 5,6 ”/o. Ker ne razpolagamo z detajlnimi podatki celotne lesne industrije, se bomo poslužili podatkov za člane poslovnega združenja »LES«, ki skoraj v celoti predstavljajo lesno industrijo SR Slovenije. Frekvenčna distribucija (v kateri se kaže položaj podjetja v skupini vseh lesnih podjetij) podjetij glede na doseženi celotni dohodek: v desettisoč N din S Dosež. cel. x dohodek m v letu 1967 N Štev. podjetij Kumulai Relativ. frekv. °/o Kumulai frekv. % 1. do 1000 11 0 24 0 2. 1001—2000 14 11 30 24 3. 2001—4000 9 25 20 54 4. 4001—6000 9 34 20 74 5. 6001—8000 2 43 4 94 6. 8001—9950 1 45 2 98 Skupaj 46 46 100 100 Iz te tabele lahko ugotovimo, da od 46 primerjanih podjetij večina podjetij dosega celotni dohodek pod 40 tisoč N din (74 °/o). Brest se nahaja v petem razredu z 67.340 tisoč N din. Nižji celotni dohodek ima 94 °/o (43 podjetij) podjetij lesne in- Beseda SOLAS je kratica, ki v prostem prevodu pomeni: »Konvencija o zaščiti človeških življenj na morju«, ki je bila sprejeta leta 1960 v Londonu. Eden izmed členov Konvencije natančno predpisuje, kakšne lastnosti morajo imeti materiali Za pregrade na hodnikih oziro-hia med kabinami na potniškem delu ladij. Ker je naj večja nevarnost za ljudi prav ogenj, ki Se hitro pojavi pri nesrečah, je Postavljena zahteva, da morajo Vsi ti materiali pol ure zadrževati ogenj s temperaturo do 850” C. Vse jugoslovanske ladjedelnice so po uveljavitvi Konvencije hiorale ta material uvažati. Pričeli smo razmišljati, kako bi drag uvoz ladjedelnic zamenjali 2 doma narejenimi ploščami. Prvi Poizkusi so se začeli leta 1962, 2e proti koncu istega leta pa je da osnovi rezultatov preizkusov “rest dobil uradno potrditev zadovoljivih kakovosti nove plošče. Preizkus so opravili strokovnjaki dusfrije SR Slovenije, vključene v PZ »LES«. Frekvenčna distribucija doseženega dohodka (v kateri se kaže položaj podjetja v skupini vseh lesnih podjetij): m Dosež. dohod. • v desettisoč cc N din N . OJ !f i E 3 ■2-* ed vojno porušeno, vendar na sam Center mesta ni padla nobena granata. Od centra je bila fronta oddaja 35 km. Zelo zanimiv je zgodo-V'nski zapis, ko je dal Hitler leta '941 že tiskati vabila za sprejem ^vojih gostov v največjem hotelu s torija, ker je računal, da bo Le-fnngrad osvojil že na novo leto "41/1942. Takoj nato pa bi zbrisal * zemeljske površine celo mesto. Še anes je na več mestih v okolici eningrada vidna vojna opustošenj0^ ki se hrani kot spomenik na erojsko borbo Leningrajčanov. . trn e 1 i smo tudi priložnost razgovar-l. 1 se s starejšimi ljudmi, ki so pre-*lveli blokado Leningrada. Ti ljudje ®do povedati o nečloveških napo-'n> ki so jih preživeli. Mesto je bilo brez vode, reka Neva je bila mnogokrat zastrupljena, a prebivalci so dobivali po 20 gramov kruha na dan in nič drugega in še to samo tisti ljudje, ki so delali. Leningrad ima danes podobo lepo urejenega evropskega mesta. Izredno privlačnost mu dajejo veliki dvorci, izgrajeni iz granita in marmora v baročnem stilu, ki jih je postavil ruski car Peter I, ustanovitelj Leningrada (prej Peterburg, kasneje Petrograd). Večina dvorcev je danes spremenjena v muzeje, ki hranijo originalne znamenitosti. Do leta 1917 je bil Petrograd prestolnica Rusije. Po zmagi revolucije je postala prestolnica Rusije Moskva. Prva sovjetska revolucionarna vlada, ki jo je ustanovil Lenin, se je konstituirala v Smolnem v dvorcu, kjer je tudi danes sedež sovjetskega vodstva za leningrajsko oblast. V dvorani, ki tudi danes služi za konference, je vklesana v marmor prva ustava socialistične Sovjetske zveze, v kateri je 90 členov. Na dvorcu je še v originalu ohranjena delovna soba Lenina. Soba je pregrajena s špansko steno. Del sobe je služil za spalnico, ki je zelo preprosto opremljena, sestoji se iz dveh železnih postelj, manjše mizice, skrinje in dveh omar. Drugi del sobe je bil delovni prostor, ki je prav tako skromen. Vodiči so nam povedali, da Lenin ni hotel razkošja. Za časa carske Rusije se je moral Lenin skrivati po vaseh izven Leningrada v smeri proti Finski. Delal in pisal je v skromnih sobicah, na podstrešjih, pa tudi v naravi na drevesnih panjih. Kjerkoli je delal in živel Lenin, so danes muzeji, v katerih hranijo Leninove originalne rokopise, naloge, povelja in njegova dela. Veličasten spomenik Oktobrski revoluciji predstavlja ladja Aurora, ki je zasidrana v enem izmed rokavov Neve. Z ladje so dali znak za začetek revolucije s tem, da so 17. oktobra leta 1917 točno ob 9.45 izstrelili z nje prvi naboj kot znak za napad na Zimski dvorec, sedež carske oblasti. Danes je ladja spremenjena v muzej, v katerem so zbrani številni dokumenti. Del ladje služi tudi še danes posadki, ki ladjo vzdržuje, enkrat na leto, in sicer ob obletnici Oktobrske revolucije, pa jo prepeljejo točno na mesto, kjer je dala znak za revolucijo in izstrelijo častni topovski strel. BRESTOV OBZORNIK — GLASILO KOLEKTIVA BREST CERKNICA — Glavni in odgovorni urednik Danilo Mlinar — Urejuje uredniški odbor: Štefan Bogovčič, Vojko Harmel, Janez Hren, Franc Hvala, Tone Kebe, Jožica Matičič, Danilo Mlinar, Franc Tavželj, Dušan Trofovšek — Tiska Železniška tiskarna, Ljubljana V neposredni bližini Aurore je zgrajena prva stavba v takratnem Peterburgu, imenovana Petropavlov-ska trdnjava. V tej trdnjavi so bili zaprti vsi revolucionarji, ki jih je carska oblast ujela. Med njimi je bil zaprt več mesecev tudi tovariš Tito. Že od zmage revolucije naprej naznanjajo iz te trdnjave točen čas za vso Sovjetsko zvezo, s tem da točno vsakih šest ur ustrelijo topovsko granato. Takoj za tem pa začnejo v trdnjavskem zvoniku zvoniti zvonovi melodijo sovjetske himne, kar predstavlja za obiskovalce posebno doživetje. Največje umetniško bogastvo Leningrada in verjetno tudi Sovjetske zveze predstavlja Zimski dvorec. V tem dvorcu so razstavljene originalne umetniške slike vseh slikarskih mojstrov sveta. Slike je nakupil ali pa dobil v dar še car Peter I. Notranjost dvorca je vsa v zlatu, tla so iz parketa, ki je sestavljen iz petnajstih vrst lesa ter položen v najrazličnejših umetniških oblikah. Vse, kar se nahaja v zimskem dvorcu, je originalno. Letni dvorec bivših ruskih carjev je v Puškingradu, ki je od Leningrada oddaljen 27 km. Dvorec so med vojno zasedli Nemci in ga precej poškodovali ter iz njega odpeljali vse dragocenosti, kar jih Rusi pred tem niso poskrili. Dvorec restavrirajo. Vrsto dragocenosti še danes posedujejo Nemci, nekaj od tega pa tudi od časa do časa vračajo Rusom. Ker nismo imeli možnost neposrednega ogleda tovarn, so nam na našo zahtevo omogočili razgovor s sindikalnimi funkcionarji Leningrajskega okrožja. Želeli smo zvedeti, kakšno vlogo imajo sovjetski sindikati ter kako se urejajo delovna razmerja in delovni odnosi v tovarnah. Vsako podjetje, ki zaposluje več kot tisoč delavcev, ima o'bičajno tri plačane sindikalne funkcionarje. Več manjših podjetij sorodne stroke pa ima skupaj sindikalno vodstvo. Ti ljudje se zlasti ukvarjajo s socialnimi vprašanji delavcev, organizirajo rekreacijo in presojajo ukrepe strokovnega vodstva, kadar delavca kaznujejo z odpustom iz tovarne. Odpustov iz tovarn je zelo malo, kadar pa je kdo odpuščen, je zlasti zaradi tega, ker je izostajal z dela. Tak delavec si mora sam iskati zaposlitev. Močno vlogo ima sindikat pri napredovanju delavcev na delovnih mestih, ker daje predloge za napredovanja. Direktor podjetja pa je v vsakem primeru postavljen z dekretom vlade in pri tem nimajo sindikati nobene besede. Direktor podjetja je hkrati tudi partijski organ v podjetju. Vsa proizvodnja v Sovjetski zvezi je planirana od državnih organov. V vsakem podjetju imajo tudi službe, ki odgovarjajo za izvrševanje planskih nalog. Plače delavcev iste stroke so v Sovjetski zvezi enake, ne glede na to, koliko kdo naredi, ker nimajo individualnih norm. Če podjetje prekorači plan proizvodnje, dobijo delavci tudi trinajste plače. Višina teh plač je lahko različna, razdelitev pa predlaga sindikat v podjetju, kar je tudi hkrati nalog za izplačilo. V vsakem podjetju so delavci razdeljeni v brigade (v našem smislu ekonomske enote), na čelu kaferih so mojstri. Prizadevne in dobre delavce nagradijo z dopustom in potovanjem po Sovjetski zvezi. Podjetja ne razpolagajo s sredstvi, razen s tistim delom, ki je namenjen za trinajste plače. Vsi delavci plačujejo 1 °/o od plače za sindikalno članarino, poleg tega pa še 0,05 Vo za rekreacijo. Iz teh sredstev potem regresirajo dopuste. Vsaka tovarna ima tudi od države odobrena sredstva, ki so izrecno namenjena za dotacije otroškim vršičem. Vrtci so v večini primerov v sklopu tovarne. Stroški za enega otroka v vrtcu znašajo mesečno 38,5 rublja, vendar delavec plača le od 1,5 rublja do 3 rubljev, kar zavisi od njegove plače. Razliko plača tovarna. Poleg vrtcev imajo tovarne tudi svoje zdravstvene domove in celo bolnišnice. Vse zdravljenje je brezplačno, tudi za takega delavca, ki je trenutno brez zaposlitve. Sodobnejša kartonska embalaža, čedalje bolj in vsepovsod izpodriva klasično leseno. Vse do letošnjega leta smo bili mišljenja, da pohištvo za ameriško tržišče ne bomo mogli zavijati v kartonsko embalažo, ker ne bo prenesla luških manipulacij. Da bi preverili, ali to mišljenje drži ali ne, smo predlagali ameriškemu kupcu, da bi nekaj pošiljk za preizkus zavijali v kartone. Kupec je predlog sprejel, odposlane pa so bile tri pošiljke po 100 kosov glasbenih omaric. Poročilo, ki smo ga dobili iz New Yorka, je bilo o vzdržljivosti kartonske embalaže pozitivno. Manipulacija se je zaradi teže, ki jo vsebuje paleta (500—800 kg) izboljšala, ker so vsa ročna prekladanja odpadla. Tako težo lahko prenašamo samo s sodobnimi transportnimi sredstvi in napravami. Te pa so jamstvo, da je manipulacija kvalitetnejša. Kljub izboljšani in estetsko okusnejši embalaži pa bodo stroški v primerjavi s klasično leseno pri okrog 50.000 kosih omaric nižji za okrog deset milijonov starih dinarjev. T. Kebe Naj večja univerza v SZ je na Leninskih gorah v Moskvi. Na univerzi študira 35.000 študentov . -■gil.JL , ~T~rrr Nagradna križanka Kako deluje kegljaški klub BREST Edina športna panoga, ki jo v Brestu redno gojijo, je kegljanje. Kegljaški klub aktivno deluje že peto leto. V klub je včlanjenih 147 članov, ki so razdeljeni v skupine po kvaliteti igranja. V prvem moštvu je 18 članov, v drugem 22, ostali pa kegljajo za rekreacijo. Število članstva je naraslo zlasti letos. Pri tem je najbolj razveseljivo, da so se letos včlanili zlasti mladinci, ki dosegajo dobre športne rezultate. Redni treningi prvega in drugega moštva so dvakrat na teden, in sicer ob torkih in četrtkih od 16. do 22. ure. Ostali dnevi pa so na voljo ostalim članom kluba, ki kegljajo za rekreacijo. Prvo moštvo že od ustanovitve tekmuje med 16 najboljšimi moštvi iz vse Slovenije. Rezultati tekmovanj so za Brestovce dokaj razveseljivi, saj so dobili že 11 pokalov in si priborili odlično 4. mesto v slovenski ligi ter 8. mesto v državi. V letošnji sezoni so imeli 6 prijateljskih srečanj s klubi iz Ljubljane, Kočevja, Kopra in Domžal, od katerih je KK Brest zmagal v petih tekmah, enkrat pa je izgubil. V tej sezoni so si priborili še dva pokala za prvo mesto med šestimi ekipami v memorialu Mavra v Kočevju in za prvo mesto med 4 ekipami za pokal Dneva republike prav tako v Kočevju. Končano je bilo tudi klubsko prvenstvo posameznikov za leto 1968 v disciplini 5 X 200 lučajev mešano. Na tem tekmovanju je nastopilo 47 članov. Najboljši rezultat je dosegel Slavko Tornič, ki je v poprečju podrl 832 kegljev. Sedaj Brest tekmuje v republiškem prvenstvu v disciplini 8 X 200 lučajev mešano. Dosedanji rezultati so sicer nekaj slabši od lanskih, vendar jih bo do konca prvenstva še mogoče popraviti. Vzporedno s tem tekmovanjem pa teče tudi republiško prvenstvo posameznikov, v katerem nastopa 9 članov iz KK Brest. Po dosedanjih rezultatih lahko pričakujemo, da jih bo vsaj šest med prvimi tridesetimi v Sloveniji. Ob zaključku kegljaške sezone v mesecu juliju pa bo KK Brest v sodelovanju s Kegljaško zvezo Slovenije organiziral mednarodno tekmovanje v parih za memorial Lea Groma. Vse to priča, da kegljaški klub Brest dobro deluje, saj je poskrbel za množično vključevanje ljubiteljev kegljanja, dosega pa tudi dobre tekmovalne rezultate. F. Tavželj Motoristi, avtomobilisti! Število mopedov, motornih koles in avtomobilov, ki jih imajo člani našega kolektiva, nenehno narašča in z gotovostjo računamo, da se bo število v treh letih najmanj podvojilo. Z razvojem motorizacije pa se pojavlja vrsta vprašanj. Treba je znati upravljati vozilo, poznati prometna določila in vzdrževati vozilo. Malo je takih voznikov — amaterjev, ki s svojim vozilom ne žele na daljša potovanja po državi, pa tudi v tujino. Malo je tudi takih, ki bi sami dopolnjevali svoje znanje. Vsi ostali pa lahko izpopolnjujejo svoje znanje v Avto moto društvu, ki jim tudi omogoča, da na cesti doma in v tujini dobe pomoč, ki jim je v sili potrebna. Tudi v Cerknici deluje Avtomofo društvo Slovenije, ki pa ima malo članov. Pravijo, da hodimo okrog Nagrade 1. nagrada 50 N din 2. nagrada 30 N din 3. nagrada 10 N din 4. nagrada 10 N din društva takrat, ko delamo vozniški izpit, potem pa pozabimo nanj. Nekaj resnice, priznajte, v tem je. Biti član AMZ pomeni: — združiti se za medsebojno pomoč, — pomagati drugim — da bi vam jutri drugi pomagali, — biti tovariški in solidaren na cesti, — uživati mednarodno zaščito in pomoč skupaj s 25 milijoni avtomobilistov v Evropi. Samo člani AMZJ imajo pravico dobiti Informativni priročnik, popust pri nakupu bencinskih bonov za tujino, popust v avtokampih AMZJ itd. Ko boste postali njen član, boste izvedeli še več. Naj omenimo samo še pomoč na cestah v državi in v tujini, kreditna pisma za plačevanje uslug doma in v tujini, lahko pa bi naštevali še in še. Član AMZ postanete, ko vplačate članarino. In kolikšna je? Za avtomobiliste je 50 N din, voznike motornih koles 25 N din, za člane brez vozila pa 15 N din. Obiščite pisarno Avtomofo društva, ki je odprta v sredo od 8. do 15. in v soboto od 13. do 18. ure ali pa pišite na naslov društva! Poslali vam bodo posebno položnico AMZJ. Ko jo boste vplačali, boste postali njen član. Članstvo v AMZJ se bogato obrestuje, zato ne pozabite vključiti se v članstvo AMZJ! D. Trolovšek IN MEMORIAM Silva lleršič V ponedeljek, 10. junija, dan po tragični nesreči na vrhniškem klancu, je neslutena bol napolnila naša srca. Sklonjenih glav smo se molče spogledovali, delo je zastalo, začutili smo veliko praznino, Silve ni bilo več med nami. Sredi zavzetega dela in mladostnega poleta je bila pretrgana nit življenja sodelavki, ki je znala s svojo pridnostjo in vnemo uresničevati dogovore in naloge kot malokdo. Kljub komaj dopolnjenim 23. letom je znala v nas ustvariti vtis odraslega človeka, človeka ki je bil s svojo pristnostjo in taktnostjo blizu vsakomur, človeka, ki je vedel, kaj hoče. Štiri leta minevajo, odkar je prišla iz šolskih klopi med nas. Želela je novo izobrazbo, vpisala se je na univerzo, obiskovala jezikovne tečaje, vse to z željo, da bi bil njen prispevek še večji. Redki so taki primeri prizadevnosti. Nočemo naštevati del, ki so bila njena dnevna dolžnost, dolžni pa smo se zahvaliti za vse tisto, kar je več kot delovna dolžnost, za sodelovanje v prizadevanjih na področju samoupravljanja, sindikalnega dela, predvsem pa za prizadevanje pri urejanju Brestovega Obzornika. V uredniškem odboru je nastala vrzel, ki jo bomo težko zapolnili'. Koliko delovnih nalog, predlogov, sestavkov, tehničnega dela je opravila, da bi bil Obzornik čim boljši. Zapustila nas je nenadoma, sredi nedokončanega de- la. Tri nedokončane sestavke smo zaključili sodelavci, težko pa je dokončati nepredvidenega četrtega, kajti preveč smo jo vzljubili, da bi spomin nanjo zbledel v tem kratkem sestavku. Sodelavci se je bomo vedno spominjali takšne, kot je bila vsak dan med nami: mlada, vedno nasmejana, polna življenja. Nikdar ne bo ostala sama, kot je v kristalni vazi sredi njene delovne mize ostal sam šopek rdečih vrtnic. Uredniški odbor PRVI DEL ITALIJANSKEGA TEČAJA KONČAN Ena izmed ostalih dejavnosti našega podjetja je tudi skrb za izobraževanje, zato je podjetje v mesecu februarju organiziralo tečaj nemškega in italijanskega jezika, z namenom, nuditi našemu delovnemu človeku čim večjo možnost izpopolnjevanja na vseh področjih. Tečaja za italijanski jezik se je v začetku udeležilo 23 slušateljev, vendar pa so bila v teku tečaja odstopanja od omenjenega števila precejšnja, deloma zaradi službene odsotnosti posameznikov, deloma pa tudi zaradi nezainteresiranosti nekaterih. Razumljivo je, da taka odstopanja slabo vplivajo na druge obiskovalce tečaja; namreč tisti slušatelji, ki so bili večkrat odsotni, ne morejo tekoče dojemati učno snov, kar povzroča izgubljanje že tako kratko odmerjenega časa. Nesmotrno je torej vključiti se v tečaj, če ga ne misliš redno obiskovati. S tako imenovano avdio-vizual-no metodo učenja smo bili povsem zadovoljni. Zdi se mi, da je takšen način učenja zelo enostaven in uspešen, zato naj bi učenje jezika našlo mesto tudi za tiste, ki se prvega tečaja niso udeležili ter se obotavljajo in dvomijo v svoje sposobnosti oz. uspeh svojega dela. Zaželeno je, da bi se naslednji nadaljevalni tečaj pričel že meseca oktobra. Torej, do tedaj je še dovolj časa za odločitev. Zavedajmo se, da istočasno ko nam podjetje BREST nudi možnosti izobraževanja to pomeni tudi izraz volje posameznika, da si tako z lastnimi močmi pridobivamo širše znanje, ki nas bo notranje oplemenitilo, da bomo lahko čim plodneje sodelovali v prizadevanjih za svoj osebni in splošni družbeni napredek. P. Žumer PRVI DELAVCI NA BREZPLAČNEM ODDIHU Delavski svet Tovarne pohištva Cerknica je dne 11./6.1968 dokončno sprejel Pravilnik o brezplačnem oddihu delovno in zdravstveno prizadetim delavcem. Omenjeni pravilnik je bil v javni razpravi, v tem času je bilo danih nekaj pripomb glede določila, da čas, ki ga delavec prebije na subvencioniranem oddi- hu, bremeni redni letni dopust delavca. Bila so stališča, naj bi ta čas bremenil poslovno enoto. To pripombo pa Delavski svet pri sprejemanju Pravilnika ni upošteval, ker je redni letni dopust pravzaprav namenjen rekreaciji in oddihu. Delavski svet je na podlagi določil Pravilnika odobril desetim članom kolektiva brezplačen oddih, in sicer: Francki Donat, Francki Kranjc, Ignacu Lampetu, Francu Risu, Slavku Drobniču, Francu Klančarju, Jožetu Grudnu, Jakobu Tavčarju, Jožetu Obrezi in Danetu Otoničarju. J. Klančar PRIPIS »V ROKE TOVARIŠU...«? Ko zdravnik Zdravstvenega doma Cerknica izda delavcu našega podjetja priporočilo o premestitvi na drugo delovno mesto zaradi znakov poklicnega obolenja, doda še k naslovu »v roke tovarišu.« To zdravnik pripiše po dogovoru z našim podjetjem. Zdi se mi, da to ni v skladu z delitvijo dela, posebno še, ker je priporočilo naslovljeno v roke tovarišu, ki dela povsem nekaj drugega, skratka to ne sodi v njegovo področje dela. Po mojem mnenju bi moral zdravnikova priporočila o premestitvah delavcev zaradi obolelosti (čeprav ni to edini način zdravljenja) prejemati referent za varstvo pri delu Skupnih služb, ali pa, kar bi bilo še naj' bolj praktično služba poslovne enote, ki je odgovorna za varstvo delavcev. Zdravnikova priporočila pa bi morala obravnavati komisija za varnost dela v sodelovanju s kadrovsko komisijo. Na podlag1 priporočil bi se lahko konkretno reševala vprašanja varstva Prl delu in urejala organizacijsko kadrovska vprašanja. J. Klančar ALI VESTE ... — da bo Združenje šoferjev ih avtomehanikov v Cerknici organiziralo slavnostno povorko v nedeljo 14. julija. Povorka vozil bo šla iz Cerknic® ob 8,30 uri na Rakek in od tam do Grahovega. V Cerknici, na Rakeku in v Grahovem bodo P°' ložili vence pred spomenike žrtvam NOV in nagradili s plaketami zaslužne voznike.