List št. 77.
Skušnje o plesnobi grojzdja.
Grojzdna bolezin ? ki se zmiraj bolj razširja, je tako važna, da mislimo prav storiti, ako svojim bravcem povemo, kaj se je letos po svetu o nji mislilo in skušalo.
Ali  plesnjivec   (Schimmel),   to je,  tisto sila majčkino gobovje,  ki  ga vidimo  na bolni terti in bolnim grojzdji, je vzro k bolezni ali le nasledek njeni ?   so si misli  še  navskriž;  gotovo je,   daje plesnjivec le nasledek bolezni, in da z odpravljenim plesnjivcam se ne odpravi notranja bolezin. Robineau Desvoidv terdi, da  ena žival (merčes) je, ki terto oškodje in od tod izvira   bolezin.   Slavni rastlinoslovec M o hI (Bot. Ztg. Nr. 1. 1852), kije z drobnogledalom več bolnih tert na več krajih natanjko  ogledoval, ni nikdar kake živali zapazil.   Mohl  pravi,   da   plesnjivec je   vzrok tertne bolezni,   ker pred  njim terla   nikakoršniga bolestniga znamnja (?) ne kaže; plesnoba je le po poversini terte ali grojzdja in ne seže noter, ali od znotraj ne pride na poveršino.   Skušnja, da se bolezin odžene, ako  se  bolna  terstika   odreže  ali scer plesnoba zmije, podpira Mohlovo misel.   Še bolj jo pa poterdi,  da nar manjši sapica kužnino te bolezni zanese delječ krog in krog.
To, kar Mohl terdi, pa poderd skušnje gosp. Franca Fontana-ta iz Laziš na Veroneškim, ki
je korenine bolnih tert rujave in perhljive našel; tudi tertni les je bil tu in tam neke čeme vode na-vzet* Po tem takim ni plesnjivec nič druziga, kakor le nasledek bolezni, in vse umivanje in polivanje je prazno delo.
A. Piazzalonga v Mantovi misli, da neka megla je vzrok te bolezni; on svetje terte z amo-njakam, apneno vodo in scavnico škropiti, — pa spet druge skušnje so učile, da scavnica več škodje, kakor koristi.
Prof. Pasi v Pavii svetje s kropam (40 do 45 stop. R.) bolne terte umivati in zemljo s slamo pokriti, da nezdravi zemeljni puh tert ne okuži. Gosp. prof. Pasi ima čudno misel od puhov in soparov!
Bernard Grigolatije terte, ki so bile lani bolne, po dolg orna vrez al in je v rano majhin kamniček vtaknul, da je odperta bila in se iz nje gosta smolnata voda cedila. Letos — pravi — so terte, kterim je tako pušal ali fontanelo stavil, zdrave ostale.
Dr. Beggiato iz Vicence pravi, daje po celi deželi bolezin; po njegovih skušnjah so bile terte v nogradih, ki so med žitnim poljem, pred žetvijo popolnoma zdrave; malo ur po žetvi pa so zbolele; tudi tiste terte so bile bolj bolne, ki so se po košatih kostanjih vile, kakor tiste, ktere so po javorih bile. On pravi, da vsi pomočki nič ne pomagajo, kadar je bolezin že terto napadla; sončna in zračna lega, zdrava močna terta in pa umna reja jo pa gotovo od verne.