LETO XIV. — 154
GLASILO KOLEKTIVA PODIETJA
Ob novem letu 1971
Z zaključkom uspešne gradbene sezone se končuje leto 1970. Po izredno lepi in delovni jeseni se vendarle približujejo hladni zimski dnevi, ki omogočijo gradbincem krajši predah. To je čas, ko se ob koncu poslovnega leta ozremo na opravljeno delo in kujemo načrte ter programe za delo v novem letu, za novo gradbeno sezono.
Ko prelistavamo letošnje številke Gradisovega vestnika, razna poročila in v mislih obnovimo nešteta gradbišča doma in na tujem, kjer gradi Gradis, zaključimo ta pregled lahko z mislijo: opravili smo veliko delo — leto 1970 je bilo uspešno. Zgradili smo vrsto velikih, lepih in kvalitetnih objektov v korist družbe in nam v ponos. Delovno leto je bilo dolgo, saj smo že v zimi začeli z večjo gradbeno akcijo v Portorožu ter nato do konca koledarskega leta nadaljevali v začetnem ritmu na mnogih gradbiščih, Uspeli smo v letošnjem letu povečati svoje kapacitete z novimi stroji, več je zaposlenih in večja je produktivnost. Te naše večje kapacitete pa smo z večjo gibljivostjo v vseh naših enotah tudi uspešno izkoristili tako, da je občutno presežen sicer visoko postavljeni plan letne realizacije.
V takem uspešnem in delavnem vzdušju nam je bilo prijetno praznovati srebrni jubilej — 25-letnico ustanovitve podjetja. Lahko smo našteli mnogo uspehov in z optimizmom razpravljali o načrtih za bodočnost.
Vendar nas uspehi ne smejo zavajati in moramo se zavedati, da je potrebno stalno stremeti k napredku, k čim boljšemu delu in k novim uspehom. Dobro se moramo pripraviti za delo v letu 1971 in v naslednjih letih.
Program stabilizacije gospodarstva v Jugoslaviji zahteva od nas, da bomo gradili vse bolj racionalno in hitro objekte, ki so potrebni razvijajočemu se gospodarstvu in družbi. Prepričani smo lahko, da bomo v tem uspeli, saj so že sedaj naši vodstveni in samoupravni organi vodili poslovno politiko, ki je v skladu z zahtevami gospodarske reforme iz leta 1965 — brez večjih zadolžitev, z vlaganjem predvsem lastnih sredstev smo večali in modernizirali strojni park ter ustvarili pretežno s svojimi sredstvi močan poslovni sklad.
Moderna in dobra opremljenost ter finančna moč pa sta poleg velikih izkušenj, znanja in delovne kulture delavcev naša glavna aduta za doseganje novih uspehov v prihodnosti.
Ob izteku starega leta želim v imenu delavskega sveta podjetja in v svojem imenu vsem poslovnim prijateljem, vsem enotam v našem podjetju ter vsem delavcem podjetja na gradbiščih doma in na tujem ter njihovim družinam mnogo zadovoljstva, sreče in uspehov v novem letu 1971,
Predsednik delavskega sveta podjetja: ing. Saša Škulj
;9M°
v ?
h
Srečno 1971!
DS podjetja in sindikalni odbnr
Številke govorijo
V letu 1970 smo dosegli nadvse ugodne rezultate, kaj se obeta v prihodnjem letu
Koledarsko leto 1970 se je izteklo. Prišel je čas, ko moramo narediti črto pod številkami, ki bodo pokazale naše gospodarske rezultate. Hkrati pa bomo zastavili gospodarski načrt za leto 1971 — tokrat že v skladu s predvidenim programom razvoja podjetja do leta 1975.
• Rezultati poslovanja
Poznamo obseg in uspeh poslovanja v dobi januar-november 1970. Tako kot v letu 1970 že večkrat, nas je tudi novembrski obračun ugodno
presenetil. Ta mesec smo obračunali 58 mio din proizvodnje — toliko kot v preteklih dveh mesecih. Skupaj smo v desetih mesecih in pol dosegli že 508 mio din brez enote Nizke gradnje in enot v tujini. Enota Nizke gradnje je ustvarila 19,32 mio din vrednosti proizvodnje. Enote v tujini pa so ustvarile (do 30. X. 1970) 24,25 mio din. Vse enote podjetja bi tedaj obračunale že prek 550 mio din vrednosti proizvodnje.
Prvič smo dosegli tako visoko številko in to še pred koncem leta. Računamo, da bo konec leta znašala vrednost proizvodnje več kot 600 mio din, novih seveda.
Cisti dohodek znaša 125 mio din. Cisti dohodek na uro znaša 13,59 din. Leta 1969 smo v enakem času dosegli 9,27 din, za leto 1970 pa planirali 10,87 din na uro. Uspeh iz preteklega leta smo presegli za 47 °/o, plan, ki so ga nekateri imeli za pre-optimističnega, pa smo presegli za 25 odstotkov.
Izplačani osebni dohodki za 14 enot, za katere zasledujemo mesečne rezultate, so znašali 90 tm'o din. Skladi po delilnih črtah so znašali do 15. novembra 27,68 mio din. Kaže, da bomo do konca leta dosegli 30 mio din (3 milijarde SD). Poleg tega pa je za osebne dohodke še neizplačanega ostanka dohodka v višini 7,31 mio din.
To so glavni podatki desetinpol-mesečnega potovanja. Z njimi smo lahko več kot zadovoljni.
Pogled naprej
Na zdravje novemu letu in dobljenim odlikovanjem
Za leto 1971 predvidevamo, da bomo dosegli približno tak obseg kot v preteklem letu — nekaj manj kot 600 mio din po stalnih cenah iz leta 1970. Po tekočih cenah bo vrednost za toliko večja, za kolikor odstotkov se bodo povečale cene v prihodnjem letu. Ce bi bile cene višje za 20 %i bi to pomenilo, da lahko računamo
z vrednostjo proizvodnje okoli 700 mio din.
Bistvenega povečanega obsega dela ne pričakujemo kljub povečanju poprečnega števila zaposlenih za blizu 5 "/o. Poprečje se bo povečalo zaradi novih delavcev iz podjetja Tehno--gradnje. Hkrati pa računamo, da se bo novembrsko stanje — 5732 delavcev znižalo za nekaj sto delavcev v letu 1971.
V letu 1970 skorajda nismo imeli zimske nesezone zaradi obsežnih del v Portorožu. Tudi jesen je bila izredno naklonjena gradbincem, saj je vreme dovoljevalo normalno delo skoraj do konca leta. Poleg tega pričakujemo v letu 1971 že učinkovanje stabilizacijskih ukrepov. Le-ti ne bodo odražali samo na obseg del, temveč še v večji meri na uspeh del. Zato predvidevamo, da bodo skladi kljub enakemu obsegu nižji kot v letu 1970.
Predvidevamo, da bo čisti dohodek presegel znesek 150 mio din. Osebni dohodki pa naj bi znašali 126 mio, skladi pa 26 mio din. Čeprav predvidevamo nekaj manj skladov kot v preteklem letu, bodo v delitvenem razmerju predstavljali skladi več kot 17°/o, s čimer izpolnjujemo določilo samoupravnega sporazuma.
Cisti dohodek na uro bo predvidoma znašal 13,50 din, to je celo nekaj manj, kot je znašal ob novembrskem obračunu (13,59 din/h). Zaradi tega bomo predvideni čisti dohodek na uro morali doseči kot našo prvo in osnovno nalogo.
Realna produktivnost naj bi dosegla vsaj nivo iz leta 1970. Kljub temu, da gre za skromno zastavljeno nalogo, se bomo morali kar dobro potruditi za njeno izpolnitev, saj letos bržkone ne bo tako naklonjenega vremena, niti take konjunkture kot lani.
S Novosti
Novost v letošnjem planiranju predstavlja načrt za oblikovanje in delitev skladov — tako za podjetje, kot za vsako enoto posebej. Vsaka enota bo predvidene sklade že vnaprej namensko razdelila. Tako bomo vsako leto posebej glede na program razvoja podjetja in enot uskladili (Nadaljevanje na 3. strani)
Razvojni služiti
več pozornosti
Razvojna in raziskovalna služba v podjetju še vedno zaostaja za drugimi službami, Zadnje čase so bili sprejeti določeni ukrepi, toda kakšnih večjih rezultatov v zadnjih dveh letih nismo dosegli. Res je, da je kadrov, ki bi delali na tem področju, premalo. Premalo pa je tudi spremljanja tehničnih novosti in delno tudi sodelovanja z raznimi raziskovalnimi organizacijami in inštituti.
Od teh in podobnih spodbudah sta nedavno razpravljala tudi tov. Lipovec in Jurančič.
Kljub temu pa ne bo škodilo, če se še enkrat vprašamo, kaj torej zavira večji razmah službe za študij in razvoj — novatorstvo in racionalizatorstvo. Pridemo do naslednjih zaključkov:
—	že sam zakon o patentih in tehničnih izboljšavah, pa tudi naša interna zakonodaja, ki govori o racionalizaciji in novatorstvu, je močno zastarela;
—	v dosedanjem pravilniku niso upoštevane in se ne priznavajo izboljšave s področja ekonomike in organizacije dela;
—	pojavlja se nevoščljivost za eventualno izplačane nagrade;
—	velika obremenitev strokovnih kadrov z vsakodnevnimi operativnimi nalogami;
—	strah podrejenih, pa tudi mlajših kadrov, da si bo njihovo zamisel prilastil predpostavljeni;
—	izračun koristi in prihrankov je nezadosten in pomanjkljiv;
—	ocena tehničnih izboljšav je nepopolna in pristranska;
—	odgovorne službe posvečajo tej dejavnosti mnogo premalo pozornosti in ne nudijo dovolj potrebne pomoči;
—	nejasna in težko določljiva stališča, kaj je kdo dolžan narediti po službeni dolžnosti, in od tod mnogi utemeljeni in neutemeljeni pomisleki glede upravičenosti nagrad.
V vsakodnevni praksi je namreč mnogo malih drobnih izboljšav in predlogov, ki niso niti prijavljeni še manj pa priznani. Ponovno trdimo, da v našem podjetju predvsem zavira premalo stimulativen sistem nagrajevanja za tovrstno dejavnost. Delni vpliv ima tudi nezadostna zainteresiranost nekaterih dejavnikov, posebno v primerih, ko gre za predloge, ki nimajo kratkoročnega večjega materialnega efekta. Ta premajhna zainteresiranost ima po našem mnenju korenine v mentaliteti posameznikov, ki menijo, da sta inovacija in racionalizacija že zajeti v okviru dolžnosti in nalog na posameznih delovnih mestih. Drugo znano dejstvo pa je, da predloge posameznikov predolgo rešujejo. Med vzroki je tudi nezainteresiranost tistega dela kadra, ki po pravilniku ni upravičen do odškodnine. Na splošno pa sta novatorstvo in racionalizatorstvo družbeno premalo cenjena.
Kaj torej storiti?
Kot je v septembrski številki Gradisovega vestnika že napisal tov. Lipovec, je v prvi vrsti potrebno spremeniti sam sistem nagrajevanja. Poleg tega pa bi morali urediti še naslednje probleme:
— Novatorstvo in racionalizatorstvo bi morali obravnavati iz vidika doseganja boljših delovnih in poslovnih uspehov.
— Zagotoviti strokovno oceno predloženih inovacij.
— Stimulacija bo morala biti materialno bolj interesantna. Uvede naj se priznavanje nagrad tudi za izboljšave s področja ekonomike in organizacije. Dati večja tudi moralna priznanja, no-vatorjem in racionalizatorjem tudi diplome in druga moralna priznanja, potrebno pa je tudi vse novatorje bolj stimulirati in popularizirati.
— Nadalje je treba razčistiti pojme, kaj so izum, tehnična izboljšava in kaj je službena dolžnost. Tehnična, analitska in gospodarsko finančna služba bodo morale najti enotne kriterije za izračun prihrankov in določiti nagrade tudi za druga dela na področju ekonomike organizacije.
— Za intenzivnejšo propagandno akcijo bomo morali zainteresirati celoten kolektiv in pritegniti k sodelovanju čimveč članov. Predvsem pa bo treba povečati nagrade novatorjem in racionalizatorjem, poleg tega pa bo potreba hitreje ugotavljati tehnične in ekonomske vrednosti ter efekte vsakega predloga in seveda s tem hitrejše zagotavljati potrebno dokumentacijo pristojni komisiji.
ODBOR ZA POHOD
»PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE«
ZA FINANČNO POMOČ ODBORU ZA POHOD »PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE« 1970
LJUBLJANA, 9.—10. MAJA 1970
PREDSEDNIK ODBORA: STADLER FRANC-PEP^
SE ZAHVALJUJE
KOLEKTIVU
C RA DB E NO INDUSTRIJSKEMU PODJ.
** CIS ^LJUBLJANA
s?fj
C
V:
-v
e
J
m
■>>>
'■
V času pred zaključkom redakcije te številke našega lista delavski svet še ni zasedal, vendar pa se je pripravljalo gradivo za sejo, napovedano za 22. december. Odbori so zasedali in kot izvršilni organi s pristojnostmi po statutu urejali zadeve v zvezi s poslovanjem podjetja in medsebojnimi razmerji. Tako je 2. in 3. decembra zasedal odbor za načrtovanje in notranjo delitev ter obširno obravnaval vprašanja delitve, ki naj bi se upoštevala v gospodarskem načrtu za prihodnje leto. Predlog je na dnevnem redu seje delavskega sveta, ki se bo dokončno odločal o izhodiščih, po katerih bodo strokovne službe pripravile predlog gospodarskega načrta za prihodnje leto. Omenjeni odbor je tudi obravnaval tekoča vprašanja poslovanja v zvezi z izpolnjevanjem poslovne politike v podjetju.
7. decembra je zasedal odbor za organizacijo in razvoj. Sklenil je predlagati delavskemu svetu, da se naj ustanovi posebna strokovna služba, ki bi imela tale okvirni program dela: razvoj podjetja in njegove organizacije, tehnični razvoj vseh vrst dejavnosti v podjetju, raziskava tržišča, smotrno pridobivanje in vlaganje sredstev v razvojno dejavnost, zbiranje, spremljanje ter posredovanje domače in tuje dokumentacije o izvedenih objektih.
Že večkrat so bile upravičene pripombe, da podjetje premalo skrbi za razvojne dejavnosti. Tudi pri
Na gradbišče je prispela zdravnica in prinesla zdravila. »Mene že ne boste cepili,« je dejal dokaj postavni tesar France.
»Zakaj pa ne? Imate slabe izkušnje?« je dejala zdravnica.
»Jaz ne, pač pa moj prijatelj Miha. Bil je zdrav in krepak, pa so ga cepili proti gripi. Naslednji dan mu je padel ploh na glavo.«
obravnavi našega novega statuta, ki je bil sprejet letos marca, je bilo o tem veliko govora ter je tudi zato osnovan poseben odbor, ki se bo ukvarjal z omenjenimi problemi kot izvršilni organ delavskega sveta.
V petek, 11. decembra je imel sejo odbor za standard in rekreacijo. Obravnaval je pereče vprašanje prehrane in nastanitve delavcev na terenu in ugotovitve o zdravstvenem stanju naših delavcev. Nadalje je sklenil predlagati delavskemu svetu spremembo naših določil, ki govorijo o doplačilih k stroškom letovanja članov naše delovne skupnosti in njihovih družin. Ugotovil je, da bi se povečal prispevek k stroškom letovanja, to je tisti del regresa, ki ga prejme sleherni član kolektiva, ko ima pravico do letnega dopusta. Sedaj jc bilo to za vsako leto 120 din za člana kolektiva in po 20 din za njegovega družinskega člana. Odbor predlaga, da bi to nadomestilo znašalo 180 din in po 30 din za člana družine. Hkrati pa naj ostane še naprej priznanje regresa k stroškom letovanja, v katerem koli počitniškem domu, in sicer za največ 10 dni bivanja po 15 din na dan oziroma za družinskega člana po 12 din na dan. Predlaga pa odbor povečanje tega zneska za NK, PK in NSŠ delavce, in sicer od sedanjih 23 din na dan na 25 din oziroma od 20 din na 23 din na dan za družinskega člana. Odbor smatra, da je potrebno tistim z manjšimi prejemki več prispevati, da bi tako bilo vsem omogočena rekreacija med rednim letnim dopustom.
Glede zdravstvenega stanja naših delavcev je bilo sestavljeno strokovno poročilo naše zdravstvene službe. Odbor je ugotovil, kako nujno je izboljšati preventivno zdravstveno zaščito in doseči boljšo ureditev ambulante s tem, da bi bilo za preventivno zdravstvo potrebno boljše organizirati to službo.
Odbor za varstvo pri delu je pripravil obširno poročilo o stanju varstva pri delu in o potrebnih ukrepih. Poročilo je predložil delavskemu svetu v obravnavo in dokončno odločitev o ukrepih.
Na dnevnem redu seje delavskega sveta je še sprememba pravilnika o potnih stroških. Odbor za načrtovanje je sestavil predlog omenjene spremembe in je ta predlog že obravnaval delavski svet na prejšnji seji. Sklenil pa je, naj ta predlog še predhodno po rednem postopku obravnavajo kolektivi enot in bo dokončen sklep sprejel delavski svet po končani obravnavi. Iz sporočil in zapisnikov sej organov upravljanja naših enot je bilo mogoče razbrati, da se v splošnem člani kolektiva strinjajo s predlagano spremembo. Spreminjevalni predlogi so v tem, da naj se
V neki naši poslovni enoti se srečata dva Gradisovem iz različnih enot.
»Kako gredo kaj posli?«
»Bolje, mnogo bolje.«
»Da, mnogo bolje! Vsekakor bolje kot prihodnje leto!«
ne določi različna dnevnica za službena potovanja po Sloveniji in v drugih republikah, kakor to predlaga odbor za načrtovanje. Predlagajo tudi, naj ne bodo v znesku določene zmanjšane dnevnice za službena potovanja, ki trajajo od 8 do 12 ur oziroma nad 12 ur in manj kot 24 ur, temveč v odstotku od polne dnevnice. Kakšna bo končna sprememba, bo odvisno od stališča, ki ga bo zavzel delavski svet.
Na seji 22. decembra je na dnevnem redu tudi sprememba pravilnika o dodatku za stalnost. Predlog o tej spremembi je dal odbor za načrtovanje, in sicer v dveh variantah. Po prvi raste dodatek linearno z vsakim letom redne zaposlitve pri podjetju, po drugi pa več poraste že po prvem letu zaposlitve in potem hitreje do 10 let, nato pa počasneje. Kolektivi enot so obe varianti obravnavali in se v večini odločili za drugo. Po obeh variantah pa se sedanji dodatek zvišuje. Tudi o tem bo delavski svet dokončno odločil na omenjeni seji, sprememba pa bo pričela veljati s prihodnjim letom. Kar zadeva nastanitev in prehrano naših delavcev na terenu, je pripravil odbor za standard in rekreacijo predlog, da se naj sprejme v podjetju načelo poenotenja cen za delavce tako za bivanje v delavskih domovih oziroma začasnih naseljih, kakor tudi za prehrano. Vse razlike do dejanske cene, ki so zelo različne v posameznih krajih, kjer delujejo naše enote, naj bi pa pokrivale enote. Odbor je po analizi stanja ugotovil, da so dejansko za vse delavce enake startne osnove glede na delovno mesto, ki ga posameznik zaseda, vtem ko so stroški za bivanje pri delih na terenu različni za precejšnje odstotke. S terenskimi dodatki, ki so sedaj sicer različni glede na teren, kjer se delo opravlja, ni mogoče rešiti tega vprašanja. Hkrati pa ugotavlja tudi kadrovska služba, da stalno nastopajo težave pri sprejemanju novih članov kolektiva, ko jih ni mogoče informirati, kakšni so pogoji plačila hrane in nastanitve. Po mnenju odbora se bo tudi povečala mobilnost podjetja, saj so bili prav zaradi teh razlik pogostni spori pri raznih premestitvah z enega delovišča na drugo. Če se bo delavski svet s predlaganim načelom strinjal, bo odbor pripravil ustrezen dokončni predlog o enotnih višinah stroškov za prehrano in bivanje na terenu.
Delavskemu svetu bo na tej seji tudi predloženo kratko poročilo o finančnem poslovanju, čeprav za po-ročilo o periodičnem obračunu še ni rednega roka in bo o tem razpravljal delavski svet na prihodnji seji-
Janezek gleda skozi okno: »O, mamica, mimo je pripeljal Gradisov avto. velik kakor gora!«
»Že spet pretiravaš! Ali ti nisem že milijonkrat r-»kla, kako neumna navada je to?«
Za kaj takega je zdaj najbrž že premrzlo
Gradis ob 25-letnici
Veliko pot ste prehodili v relativno kratkem času. Petindvajset let je za vami, hitro je minilo, bi rekli, zaradi nenehnega hotenja, da bi čimveč zgradili in prišli čimprej na cilj. Veliki so bili vaši napori, toda doseženi so tudi veliki uspehi. O tem govori statistika, številne in odstotki — in ne samo to. Predvsem o tem najzgovorneje in prepričljivo govore številni najrazličnejši gradbeni objekti, zgrajeni v petindvajsetih letih, tako v borbi za obnovo, za industrializacijo in elektrifikacijo ter za družbeni standard. Vsi ti objekti so veren odraz vašega vloženega truda in hkrati dokazujejo, da ste ustvarjali, delali in se borili ter se pri delu in stalni borbi razvijali in dosegli ob jubileju raven, na katero ste z vso upravičenostjo lahko več kot ponosni. Organizacijske in strokovne sposobnosti ste angažirali na vsem jugoslovanskem področju in z velikimi uspehi tudi na inozemskih tržiščih.
Nosilci vseh akcij in gradenj pa ste bili vi, revolucionarni, neumorni m vztrajni fizični in umski delavci, ki ste prav te vrline tako rekoč »zabetonirali« v sleherni objekt širom naše celotne domovine.
Zato z vsem spoštovanjem do delavca — ustvarjalca in upravljavca, čestitam ob jubileju vsem delavcem industrijskega gradbenega podjetja Gradis Ljubljana za ogromen prispevek pri izgradnji naše socialistične Jugoslavije.
Bogo Pečan
Dvorana je bila nabito polna
V	ponedeljek dne 14. decembra je bil občni zbor sindikalne podružnice centrale, biroja za projektiranje in železokrivsk obrata v Ljubljani. Ze dolgo ni bila dvorana tako polnoštevilno zasedena kot na dan občnega zbora. V razpravi so proučevali možnosti, kako zagotoviti topel obrok tako glede kvalitete in glede cene. Ker je centrala podjetja v neposredni bližini trgovskega lokala in samopostrežne restavracije in ker so želje posameznikov zelo različne in zahtevne, ne predstavlja topla malica bistvenega problema članov.
Nadalje so razpravljali tudi o izboljšanju organizacije podjetja in o samoupravljanju ter pravicah sveta centrale. Največji problem je nastavitev novih kadrov, kar pa v sedanjih razmerah ni mogoče, ker občutno primanjkuje prostorov.
Glavni direktor je na kratko pojasnil sklep delavskega sveta pod-Jetjajetja, da je imenovan gradbeni odbor za gradnjo nove poslovne stavbe, katera nam bo omogočila sprejem strokovnih kadrov, ki so nam zaradi povišane realizacije nujno potrebni.
Razpravljali so tudi o boljšem obveščanju članov kolektiva in o tehničnih izboljšavah, kar je na centrali povsem zamrlo. Morda bi bilo potrebno v tem smislu izdelati nov pravilnik o izplačevanju premij.
Nadalje so razpravljali tudi o povečanju deleža za blagajno vzajemne pomoči.
V	izvršni odbor sindikalne podružnice so bili izvoljeni naslednji: Reya ing. Niko, Gradišar Slavka, Stranjšek ing. Janko, Marinčič ing. franc, Čarman Marinka, Kitek ing. Toš, Dimnik Joža.
Nadzorni odbor sestavljajo: Zupan Janez, Bučar Fani in Plevel Lojzka, odbor blagajne vzajemne pomoči pa naslednji: Dolenc ing. Drago, Cepuš Mira, Horvat Marija, Žigon Helena in Plevčak Marija.
Novoizvoljenemu odboru želimo mnogo uspehov v njegovem delu!
Ustanovljen |e mladinski aktiv centrale
Mnogo voda je že preteklo, odkar je centrala imela svoj mladinski aktiv. Mladinci so odrasli, novega dotoka je bilo sicer dovolj, vendar hi mogoče dovolj poskrbel, da bi organizirali mladinsko organizacijo.
Po pregledu kartoteke je bilo ugotovljeno, da je mladincev do 27 leta starosti na centrali podjetja 40, v biroju za projektiranje 7, v železo-krivskem obratu 51 in na upravi delavskih domov 2.
Ker bo imel železokrivski obrat svojo sindikalno podružnico in svojo mladinsko organizacijo, se je centrala podjetja skupno z birojem za Projektiranje dogovorila, da ustanovita svojo mladinsko organizacijo.
V	četrtek dne 10. decembra t. 1. je bil ustanovni sestanek te organizacije, kateri je prisostvovalo 12 mladincev. Seznanjeni so bili s smernicami ter delom in nalogami mladinske organizacje.
Izvolili so tudi svoj odbor, v katerem so zastopani naslednji mladinci: Elikan Drago, Gradišar Slavka, Kenda Danica, Kremžar Janez in Plemelj Vesna.
Program dela organizacije in naloge posameznih članov bodo določili na prvem rednem sestanku.
K izvolitvi in sploh ustanovitvi mladinskega aktiva čestitamo in želimo, da bi se mladina res začela udejstvovati v našem samoupravnem življenju ter nas nekoč dostojno zastopala!
N. P.
[v središču: življenjske in delavske , 1 razmere delavcev	1
Pred občnim zborom sindikalnega odbora podjetja
!
I
!
!
Mandatna doba je minila. Sindikalni odbor podjetja stoji pred obračunom svojega dela.
Sindikalni odbor podjetja je že na seji dne 25. XI. 1970 razpravljal o pripravi občnega zbora in sklenil, da bo le-ta potekala v znamenju priprav za dosledno izvajanje stabilizacijskih ukrepov, predvsem pa bo govora o življenjskih in delovnih razmerah zaposlenih delavcev.
Ker praznujemo letos 25-letnico podjetja, je SOP sklenil, naj bo občni zbor čim bolj svečan, zato so tudi vse priprave temeljite in v polnem teku. Občni zbor bo 19. januarja 1971. Člane bodočega sindikalnega odbora podjetja so izvolile sindikalne organizacije podjetja na svojih občnih zborih, ki so v glavnem že povsod opravljeni. Občni zbor sindikata Gradisa pa bo predstavljalo 77 izvoljenih delegatov in članov SOP. Le-ti bodo zastopali 6300 članov kolektiva. Za organizacijske priprave na občni zbor pa so bili zadolženi: Tone Zaletelj, Stane Uhan in Rajko Zupančič.
Na zadnji seji so bila v načelu sprejeta tudi vsa izhodišča sindikatov Slovenije, tako republiškega sveta kot republiškega odbora gradbenih delavcev, o stabilizacijskih ukrepih in o ekonomski politiki v letu 197i. Med drugim je bilo rečeno, da ekonomska politika ne more biti enostransko usmerjena v zgolj linearno omejevanje potrošnje. Le politika, ki bo že ob sedanjih stabilizacijskih ukrepih upoštevala, da so potrebne spodbude za večje kvalitetne premike v proizvodnji in poslovnosti delovnih organizacij, lahko prepreči družbeno in gospodarsko stagnacijo, pospeši stabilno gospodarsko rast in seveda s tem tudi potrošnjo. Predvsem pa mora biti celotna orientacija našega sindikalnega dela ob izvajanju stabilizacijskih ukrepov združena s čutom odgovornosti za stvarne ko-
risti in potrebe tako v podjetju kot v širši družbi. Ker v našem samoupravnem prostoru uresničujemo interese naše delovne skupnosti sami, smo tudi sami odgovorni zato, kako se uresničujejo naloge pri oblikovanju in uresničevanju naših skupnih interesov.
Posebej so bila poudarjena tudi stališča glede standarda in socialne varnosti zaposlenih.
Mnogo je bilo govora o predlogu novega zakona o terenskem dodatku in dnevnicah, ki naj točno opredeli, kdo je. upravičen do terenskega dodatka. Delavcem, ki se dnevno vozijo domov, pa bo priznano nadomestilo za potne stroške. Razprava je tekla tudi o dodatku na stalnost. Po novi varianti bi dobivali delavci že po prvem letu zaposlitve v podjetju dodatek za stalnost v višini 40 ND (mesečno).
Razen tega bo na občnem zboru mnogo govora o uspešnejšem reševanju stanovanjskega vpraša-,nja. Zato bo v podjetju ustanovljen še posebni sklad solidarnosti, iz katerega bi dobili stanovanja oziroma posojila najprej tisti delavci, ki živijo v najbolj neprimernih bivališčih.
Prav gotovo pa bo občni zbor razpravljal tudi o izobraževanju zaposlenih ter o stabilizaciji delovne sile.
Gotovo pa je, da se bo moral novi sindikalni odbor še bolj kot doslej ukvarjati z ljudmi, z njihovimi potrebami ter v letu 1971 dokončno rešiti vprašanje prehrane, življenja in kulturnega dela v prostem času.
Občni zbor je pred vrati, zato še posebno apeliramo na izvoljene delegate in člane bodočega SOP, da se predhodno dogovorijo s člani celotnega kolektiva o vseh problemih in nalogah, ki stojijo pred nami v stabilizacijskem letu 1971.
1
I
I
I
I
I
J
Hovoletne želje delavcev
Franc Lesar
Franc Lesar, zaposlen v biroju za projektiranje, si v novem letu želi, da z zdravim delom omogoči družini in podjetju še boljši razvoj in lepo prihodnost. Zeli, da bi z rezultati dela res razpolagali tisti, ki jih ustvarjajo. Le ekonomsko močna skupnost, katere člani smo, bi lahko zavrla izseljevanje naših ljudi in vrnila narodno zavest, ki je za srečno bodočnost nas in naših otrok nepogrešljiva.
Mato Kaparič je zaposlen v centralnem skladišču. Letošnje leto je bilo zanj in družino zelo grenko zaradi bolezni, ki se je kopičila nad njegovo hišo. Prav zaradi tega si ne želi ničesar drugega, kot samo preljubo zdravje. Vsem članom kolektiva in podjetju pa želi obilo uspeha in zadovoljstva v letu 1971.
Franc SEBELA je zaposlen v strojno prometnem obratu. Od aprila 1959 dela sicer kot upokojenec podjetja, vendar še vedno na svojem delovnem mestu, marljiv kot vedno. Ker je strojno prometni obrat precej opremljen z novimi stroji, želi, da bi podjetje v letu 1971 imelo mnogo dela tako, da bi lahko vso mehanizacijo s pridom izkoristili. Sebi pa želi, da bi še nadalje delal na delovnem mestu,, kolikor mu bo le zdravje' dopuščalo.
Jakob LOVŠA, ki je zaposlen na sektorju -Klinika« — gradbeno vodstvo Ljubljana, želi, da bi bilo leto 1971 naklonjeno podjetju z vremenom in uspehom tako, kot je bilo v letošnjem letu. Predvsem pa želi, da v novem letu ne bi zabeležili večjih delovnih nesreč, še manj pa smrtnih in da bi delavci zadovoljno delali pod okriljem naših varnostnih in in delovnih priprav.
N. P.
Kovoleina čestitka
Staro leto se nagiba h kraju, zato mi dovolite, da vsem zaposlenim podjetja — na centrali, poslovnih enotah doma in v tujini, še prav posebno pa ENOTI na RAVNAH želim SREČNO IN USPEHOV POLNO
NOVO LETO!	...
Adi Simon
Vsem mojim poslovnim tovarišem in sodelavcem, ki so se me spomnili ob mojem 50-letnem jubileju s čestitkami in darili, se najlepše zahvaljujem!
Želim vsem mnogo sreče in uspehov v letu 1971! Marija M[.ak
Proslavili smo 25-letnico podjetja
25-jubilej podjetja Gradis je slovesno proslavila tudi koprska enota in sicer v soboto 21. novembra 1970.
Ob tej priložnosii so prejeli spominska darila naši dolgoletni sodelavci 15 in 10-letniki, delavci, ki so v tem letu praznovali svoj 50-letni jubilej ter vsi tisti delavci, ki so v letošnjem letu odšli v zasluženi pokoj.
Člane enote, jubilante in povabljene goste je sprejela nova koprska kino dvorana, posebej urejena za to priložnost. Navzoče je z izbranimi besedami pozdravil direktor enote Bernard Gabrijelčič. Zgodovino podjetja pa je kratko in izčrpno orisala predsednica DS enote Nika Malalanova.
Program so lepo poživele izvrstne recitacije gledališkega umetnika tov. Jelačina,
Nazorno pa je bilo delo Gradisovih kolektivov doma in v tujini predoče-no s filmom »Gradisovih 25 let«, kateremu so navzoči z zanimanjem sledili.
Mate Kaparič
Franc Šcbela
Po končanem oficialnem delu programa so se člani in gostje podali v stekleno dvorano hotela Triglav v Kopru, koder so se zadržali po slavnostnem kosilu v prijateljskem vzdušju in pomenkih še nekaj uric.
M. M.
Številke govorijo
(Nadaljevanje s 1. strani) potrebe in želje z možnostmi. S tem bo dobil letni gospodarski načrt novo razsežnost, postal bo bolj akcijski, ker bo obvezoval kolektive enot in podjetje doseči vsaj predvideni dosežek, saj v nasprotnem primeru ne bi mogli doseči zastavljenih nalog.
Ze zdaj lahko zagotovo rečemo na primeru delovnih priprav tole:
Ce hočemo v letu 1975 doseči stopnjo sposobnosti delovnih priprav v višini 50 ‘Vo, moramo v letu 1971 .ustvariti in nameniti iz skladov za delovne priprave najmanj 10,5 mio din, od tega iz skladov podjetja 6,6 mio din ni iz skladov enot 3,9 mio din.
Za obratna sredstva predvidevamo 2,5 mio din. To je najnižji možni znesek za ta namen. Verjetno se kaže dogovoriti že zdaj, da bi v primeru boljšega uspeha, kot ga predvidevamo,. vložiti preostale sklade v največji meri v poslovni sklad za obratna sredstva.
Sklad skupne porabe mora zagotavljati sredstva v višini najmanj 8 Vo od osebnih dohodkov, ki smo jih dolžni nameniti in uporabiti za stanovanjsko izgradnjo, izobraževanje in rekreacijo naših delavcev.
Posebna komisija bo kmalu po novem letu obiskala vse enote. Tedaj bo na podlagi potrjenih izhodišč za leto 1971 in pa po predvidevanjih vsake enote sestavila predlog gospodarskega načrta za leto 1971. Pred tem pa bodo enote kot vsako leto dobile ustrezne obrazce in tolmačenja.	STANE UHAN
kolikor se počutiš
Toliko si star-
Življenjska doba ljudi se vedno bolj podaljšuje in s tem se podaljšuje tudi število zaposlenih starejših ljudi.
S tem se pojavljajo tudi tendence po podaljšanju delovne sposobnosti. Iz statističnih podatkov nam je znano, da je velik odstotek ljudi zaposlenih po petdesetem letu starosti, ko se začno pojavljati spremembe v organizmu, tako telesne kot duševne.
Telesne posebnosti starejših ljudi nastajajo na vseh organih, pri nekaterih mnogo prej kot pri drugih. Najbolj opazne so na srčno-ožiljnem sistemu, gibalnem aparatu in na čutilih. V srčno ožiljnem sistemu je posebno pogosto zožen j e srčnega ožilja, kar v skrajnem primeru lahko privede do srčnega infarkta, ki je lahko tudi smrtno nevaren.
Telesne mišice začno slabeti posebno pri tistih, ki ne gojijo rednih vaj in njihovo delo ni vezano na mišično dejavnost. Pri starejših ljudeh pa ni priporočljivo pretirano naprezanje mišic in težko fizično delo.
Pri čutilih so najbolj opazne spremembe vida in sluha. Vid postaja manj oster, pojavlja se tako imenovana starostna dalekoviduost. Večina ljudi potrebuje po petdesetem letu pri čitanju in delu očala. Prav tako začne pojemati tudi sluh.
Zunanji pogoji, kot na primer delo v ropotu, pa še pospešuje to spremembo. V krvi se pojavljajo zvišane
količine holesterola, ki je posebno važen pri nastajanju skleroze ali poapnenja ožilja. Količina holesterola se posebno dviga med štiridesetim in šestdesetim letom, nato pa počasi upada. Prav tako so občutljivejši tudi dihalni organi.
Duševne sposobnosti so povezane s telesnim stanjem. Te sposobnosti so že itak pri posameznikih različne. Prilagoditev na nekaj novega, na nove pogoje življenja in dela je pri starejših ljudeh otežkočena. Do vsega, kar je novo, kažejo neko nezaupanje in strah. Tudi zmožnost učenja se polagoma zmanjšuje, vendar je bolj posledica tega, da se ljudje v starejši dobi vedno manj želijo učiti, kot pa posledica tega, da se ne bi mogli učiti.
Potrebno je opozoriti tudi na možnost raznih kriz pri obeh spolih v obdobju klimakterija, ki so pri nekaterih lahko zelo izrazite, pri drugih pa manj opazne. Te krize vplivajo na razpoloženje človeka, prav tako pa tudi na njegovo delo in medosebne odnose. Kažejo se predvsem v pogostejših čustvenih izbruhih, hiperaktivnosti, preobčutljivosti, nagnjenju k depresivnim razpoloženjem, nespečnosti in podobno, kar lahko neugodno vpliva na medosebne odnose na delovnem mestu in doma.
Po tem obdobju, ki je različno močno in tudi različno dolgo pri posameznikih, nastopa umirjenje, kateremu sledi zopet doba ustvarjanja. To obdobje lahko traja raz-
lično dolgo in je zelo odvisno od posameznika, njegovih izkušenj, inteligentnosti, značaja in živčnega sistema. Človek se tedaj običajno drži tistega, kar je v življenju dosegel. Njemu pripada dalekovidnost, modrost, tudi sposobnost presojanja je mnogo močnejša, ker ni omejena s čustvi in razburjenji. To stanje lahko traja dolgo, celo do konca življenja in omogoča delovno sposobnost, posebno na tistih delovnih mestih, kjer ni potrebna prevelika telesna aktivnost. Delavce, ki pa delajo na delovnih mestih, ki zahtevajo telesno moč in spretnost, je priporočljivo zaposliti na lažjih delovnih mestih, tako da njihove sposobnosti ustrezajo zahtevam delovnega mesta.
Nekako okrog sedemdesetega leta, pri mnogih ljudeh pa že tudi mnogo prej, se kažejo znaki močnejšega staranja, ki pa otežujejo ali celo onemogočajo poklicno delo To je doba globlje starosti, ki pa ima kot vsako obdobje človekovega življenja tudi svoje prednosti in lepote. Danes gledamo na staranje kot na normalno fiziološko stanje telesa in ne kot na bolezenski pojav. Ločimo tri vrste starosti:
koledarsko, to je po letu rojstva, biološko, z ozirom na zdravstveno stanje in psihološko, po znanem pregovoru: »Toliko si star, koliko se počutiš.«
Hedvika Virant, diplomirani psiholog
V
Kakor smo že poročali v naši prejšnji številki, je predsednik republike Tito odlikoval vrsto naših delavcev ob 25-etnici podjetja. Odlikovanja je v imenu predsednika republike podelil predsednik občinske skupščine Ljubljana-Center Tone Kolar. Spodnje slike pa kažejo razpoloženje po podelitvi odlikovanj
Se trije posnetki v spomin na proslavo 25-letnice podjetja v Ljubljani Stran 4 * »GRADISOV VESTNIK«
Učimo se nemško
Wir lernen deutsch (22 Lektion)
Die VVohmmg. (Fortsctzung) Nadaljevanje
Seclis Stiihle stehen am Speisetisch und vor jedem Stuhl sehen wir auf dem Tiscli ein Gedeck (s Gedeck — pogrinjek, pribor). VVas ist ein Gedeck? Das Gedeck ist ein tiefer Teller fur die Suppe (tief — globok), ein tiefer Teller (globok krožnik), ein flaclier Teller fur das Fleisch und das Gemiise (flacli — plitvi, nizki krožnik), ein Tel-lerchen fur den Nachtisch (r Nachtisch — poobedek) und ein Be-steck (s Besteck — pribor), das heisst das Messer, die Gabel, der Loffel und das Loffelchen.
Wer bat den Tisch gedeckt? (decken — pogrniti, pokriti). Die Mutter hat das weisse Tischtuch auf den Tisch gelegt. Dami hat sie zuerst die Teller darauf gestellt und dann sieben Bestecke geholt und neben die Teller gelegt. Zuletzt hat sie das Salzfass in die Mitte des Tisches gestellt (s Salz. s Salzfass — sol, solnica). Da hat die Mutter gesagt: »Ich habe ja die Servietten vergessen (e Serviette — prtič). Schnell hat sie neben jedes Gedeck noch eine Serviette gelegt.
Seit er halben Stunde ist der Tisch gedeckt. Jetzt bringt die Kochin die Suppe, Die Mutter legt das Kind ins Bett und kommt ins Wohnzimmer zurttck. Der Vater, der jetzt noch auf dem Sofa sitzt, macht das Buch zu und gelit auf seinen Platz am Speisetisch. Der Grossvater, der ruhig im Lelmstuhl liest, legt die Zeitung weg (vveglegen — odložiti) und setzt sich vorn an den Esstisch. Friiulein Hilde, die noch fleissig iibt (iiben — vaditi), schliesst das Klavier (schliessen — zapreti) und kommt an ihren Platz. Die Kinder, die noch mit Puppe und Eisenbahn spielen, bringen ihr Spielzeug fort (s Spielzeug — igrače) und setzen sich neben die Mutter. Wenn alle auf ihren Pliitzen sind, wird die Mutter die Suppe auf die Teller geben und alle werden mit gutem Appetit essen.
Wir lesen die Worter und beschreiben die Tiere:
r Riissei r Konig e Falle r Hals r Urwald s Netz
r Elefant r Lowe e Maus r Schvvan r Affe r Fisch
Poškodbe pri delo
Poškodbe pri delu NISO NUJNO ZLO, kot to nekateri mislijo, prav gotovo pa so NEPOTREBNO ZLO. Zato si vsi prizadevajmo, da bi bilo poškodb pri delu čimmanj.
Poškodbe pri delu so stalne spremljevalke slabe tehnologije, slabe organizacije, malomarnosti, zastarelosti ali nepoznavanja strojev in naprav, neupoštevanja varnostnih Predpisov in navodil varnostne službe ter, žal, prepogosto tudi neznanja.
Zato bomo letos poleg drugih ukrepov za zmanjšanje števila poškodb, še bolj temeljito opravili preizkus znanja iz varstva pri delu ter od vsakega člana kolektiva zahteva-
li, da bo poznal predpise iz varstva pri delu ter se po njih tudi ravnal.
Življenja so predragocena, da bi jih kar tako zapravljali!
Preverjanje znanja bo opravil cen-, ter za izobraževanje ob kontroli in sodelovanju službe za varstvo pri delu.
Za inženirje, tehnike in delovodje bodo izpitna vprašanja vzeta iz naslednjih predpisov:
1.	temeljni zakon o varstvu pri delu,
2.	zakon o varstvu pri delu SRS,
3.	pravilnik o varstvu pri gradbenem delu,
ČISTI DOHODEK HA UHO, DOSEŽEK/ OD HA URO IH IZPLAČANI OD HA URO NOVEMBER 1970
dln/h t
SKUPAJ
KO LJU3UAN. 4 KO MARIBOR HO SR. LOKA
m u,
OGP u.
ieiilOKRtV.
birozaproj.
| llSTI DOHODCK NA URO □ ROStŽCNI OD NA URO	H IZPLAČANI OD NA URO
Grafikon delitve kaže s tremi stolpci za vsako enoto njeno uspešnost Poslovanja.
Prvi, najvišji stolpec kaže naše osnovno merilo uspešnosti — čisti dohodek'na uro. Ta znaša v podjetju zdaj 13,59 din, poprečje gradbenih enot znaša 12,87 din na uro, obratov pa 15,61 din na uro.
Drugi, beli stolpec nam kaže, koliko osebnih dohodkov (na uro) bi lahko izplačali. Zadnji, črtkani stolpec pa kaže, koliko osebnih dohodkov (na uro) smo dejansko izplačali. Črtkani stolpec ne sme biti višji od belega. Kadar se to pokaže, govorimo o negativni enoti.
Medtem ko za enoto Nizke gradnje ne moremo zagotovo vedeti, ali bo na koncu leta pozitivna, pa lahko za biro zagotovimo, da ni bojazni za njegov končni pozitivni uspeh.
Ostale enote so precej izenačene. Pri gradbenih enotah odstopata enoti Maribor in Koper, pri obratih pa KO Ljubljana.
4.	pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z dvigali,
5.	pravilnik o splošnih ukrepih in normativih za varstvo pri delu z delovnimi pripravami in napravami,
6.	pravilnik o varstvu pri delu podjetja Gradis in
7.	navodila za izdelavo, montažo in uporabo lovilnih odrov.
Inženirjem, tehnikom in delovodjem ne bo dostavljen material za študij, ker so jim bili vsi ti predpisi že dostavljeni takoj ob izidu, razen če ne bo posebej naročeno.
Za ročne delavce pa bodo izpitna vprašanja vzeta iz skript z osemdesetimi vprašanji.
Za delavce pa bodo sestavljena posebna skripta s 100 izpitnimi vprašanji.
Prepričani smo, da bo ta način bolj uspešen in tako bomo skupno dosegli svoj namen:
Seminar prve pomoči
Elefant — slon, Riissei — rilec, Lovve — lev, Konig — kralj, Maus — miš, Falle — past, Schwan — labod, Hals — vrat, Affe — opica, Fisch — riba.
Im Zoo
Der Vater gcht mit Janko, Karl und Mila in den Zoo (r Zoo — živalski vrt). Vorn rechts steht das Elefantenhaus. Da kommt ein Elefant und steekt seinen Riissei durch den diclien Eisenzaun. Er nimmt mit dem Riissei ein kleines Geldstiick aus Milas Hand und steekt es in die Tasche des Mannes, der auf seinem Riicken sitzt (r Riicken — hrbet). Er kann auch einen schvveren Baum mit seinem Riissei tragen. Jetzt legt er ihn die Erde. Wohin gelit er nun? An das VVasser. Dort trinkt er mit seinem Riissei. > Was fressen die Elefari-ten?« fragt Janko, (fressen — žreti) »Sich. er frisst Gras,« sagt Mila. »Ja, die Elefanten fressen nur Pflanzen, keine Tiere,« sagt der Vater.
Karl will die L6wen sehen. Sie leben in Freiheit hinter einein tiefen Graben (r Graben — jarek). - Kotinen die Liivven nicht iiber den Graben springen?« fragt Mila. »Nein, er ist zu breit,« antwortet der Vater. Dort oben steht ein grosser L6we auf dem Hiigel. Er bliekt wie ein Konig iiber sein Land. Eine Lowin liegt in der Sonne. Die jungen Liivven spielen um die Mutter.
Mila mochte die Affen sehen. Das Affenhaus steht hinter dem kleinen See. Die Kinder gehen am VVasser entlang und fiittern die Fische und die Schvvane. Aber dort schvvimmt auch ein schwarzer Schvvan. Jetzt steekt er seinen langen Hals tief ins VVasser. Mila lituft zum Affenhaus. Mehr als hundert Affen sind darin, Sich, vvic sie spielen und springen, wie sie laufen und klettern! Der kleine Affe dort hat einen Spiegel. Er erblickt sein Bild darin und sucht es immer vvieder hinter dem Spiegel.
Eine kurze Geschichte (e Geschichte — pripovedka) Der Lowe und die Maus
V sodelovanju z mestnim odborom Rdečega križa Ljubljana sta center za izobraževanje in obratna ambulanta Gradisa priredila seminar za nudenje prve pomoči. Seminar je bil tridnevni in je bil sestavljen iz predavanj in praktičnih vaj. Slušatelji so se seznanili z raznimi oblikami prve pomoči in tudi praktično vadili. Program seminarja je bil nasednji: Pomen in zakonski predpisi prve pomoči
Nesreče in dajanje prve pomoči Rane in posledice Poškodbe zaradi čezmerne tolote in mraza
Prelomi, izpahi, izvini, imobilizacija
Zastrupitve
Krvavitve in njihove posledice Soki, oživljanje srca Poškodbe z električnim tokom Preprečevanje nesreč Organizacija prve pomoči pri množičnih poškodbah Predavanjem so sledile praktične vaje.
Udeleženci so si ogledali tudi film prve pomoči RK Ljubljana.
Seminarja se je udeležilo 60 slušateljev, ki so bili razporejeni v tri skupine:
I.	skupno od 12. XI. 1970—14. XI. 1970
II.	skupino od 19. XI. 1970—21. XI 1970
III.	skupino od 3. XII. 1970—5. XII. 1970
Po končanem seminarju so slušatelji opravljali izpit in prejeli potrdilo o opravljenem izpitu prve pomoči. Vsi slušatelji so izpit uspešno opravili, nekateri so celo dodatno opravili izpit prve pomoči, ki je potreben za pridobitev vozniškega dovoljenja.
Gradisov vestnik
iGradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Izhaja mesečno
Ein Lovve schlaft im Wald. Um ihn spielen einige Miiuse. Eine Maus fallt auf die Nase des Liivven. Der I.owe packt die Maus. Da spricht das Miiuslein: »Lass mich laufen, ich will dir gern dein Leben lassen (s Leben — življenje). Aber wie vvillst du mir danken? Du bist so klein und schvvach!«
Einige Tage spater ist die Maus im VVald und sucht ihr Futter. Da hort sie den Liivven laut briiUen. Sie lauft zu ibm und findet ihn in einem Netz. Das Netz ist stark und der Lovve kann sich nicht bevve-gen. Da liiuft die Maus zu ihren Freundinnen und sagt: >-Wir vvollen dem Liivven unsere Starke zeigen (e Starke — moč). Er vvar gut und freundlich zu mir, vvir vvolen ihm helfen«. Die Miiuse laufen alle zusammen zu dem Liivven und zerbeissen das Netz mit ihren kleinen, scharfen Zahnen (zerbeissen — zgristi, razgristi). So machen die Schvvachen Mause den starken Liivven frei.
Noch einige Worter: (še nekaj besed)
klettern — plezati packen — zgrabiti briillen — rjoveti beissen — gristi das Futter — krma spater — pozneje, kasneje das Netz — mreža freundlich zu mir — prjazen nasproti meni
zusammenlaufen — skupaj teči scharf — oster der Zahn — zob freimachen — osvoboditi
das Tischtuch — namizni prt der Lelmstuhl — naslonjač guter Appetit — dober tek der Urvvald — pragozd die Freiheit — svoboda der Hiigel — grič der Hals — vrat fallen — pasti
das Tellerchen — majhen krožnik das Loffelchen — majhna žlica das Mauslein — miška der Eisenzaun — železna ograja
Druge tuje besede so že v berilu!
Stolpnica v Kersnikovi ulici v Ljub-V Mariboru so zaščiti opeko pred ljani, kamor se bo spomladi preselil zjmo	naš projektivni biro
Gradis
»okupiral«
Maribor
Na mnogih ulicah sredi Maribora se bleščijo veliki napisi — Gradis — Več gradbišč v strogem mestnem središču dokazuje, da se je naše podjetje v dravski metropoli dobro uveljavilo.
V Mariboru so brizgalno
porušili nekaj starih hiš, da bi napravili prostor novemu hotelu Orel. Zaradi velikega prahu
so pri rušenju uporabiti tudi
Pa tudi hotel »Orel« še ni zadnji sredi Maribora. Blizu mariborskega gledališča je že vse pripravljeno za gradnjo velikega stanovanjskega sedemetažnega bloka, v katerem bo 80 družinskih stanovanj. Seveda Pa je še precej objektov, ki jih že gradimo in jih še bomo gradili, pomaknjenih nekoliko v okolico, vendar pa je tudi pri teh gradbiščih takoj očitno, da gre za naše podjetje. Table z napisi — Gradis — so najboljša in zgovorna reklama za nas.
Modna hiša v Mariboru, ki jo je gradila naša enota. Na levi je avtoma tizirano stopnišče v Modni hiši
Kamorkoli stopi danes pešec po Mariboru, skoraj ne more mimo velikih napisov z našo firmo. Povsod, kjer je kakšno naše gradbišče, so krog in krog velike table z napisom Gradis. Lahko bi skoraj rekli, da je »Gradis« kar »okupiral« Maribor. Vsekakor pa je res, da si je z velikimi gradbišči v središču dravske metropole naše podjetje pridobilo soliden in trden sloves.
Prvo večje gradbišče sredi mesta blizu stavbe mariborskega »Večera«, je krog in krog obdano z velikimi napisi Gradis. Isto velja za gradbišče Prehrane in Modne hiše, kjer so nekateri novi objekti že urejeni in pfedani investitorju, nekateri pa bodo končani v nekaj dneh.
Seveda pa to še ni vse. V mariborskem cityju, za starim hotelom Orel, prav tako vidimo velike napise z imenom našega podjetja. Tu so mariborčani že začeli graditi in obnavljati hotel »Orel«. Gre za precejšnjo investicijo, med drugim tudi za nov sedemetažni objekt. Ta stavbo imela dve kletni etaži, pritličje in še pet etaž nad zemljo. Tu bo hotel »Orel« prihodnje leto dobil nove posteljne kapacitete (okrog I35 ležišč v eno in dvoposteljnih sobah), vrh tega pa še nove kleti, garaže, kuhinjo, hladilnice in upravne prostore. Graditelji novih objektov ob hotelu »Orel« so nam pripovedovali, s kakšnimi težavami so se morali boriti pri rušenju starih hiš. Med drugim so morali na več objektih prevezati kanalizacijo, sicer bi nekatere hiše, ki so še ostale, bile brez stranišč oziroma bi bila tamkajšnja stranišča praktično neuporabna. Slišali smo, da je nekaterim delavcem med temi deli postalo slabo, zaradi prahu in umazanije; pa tudi zaradi smradu, tako da so morali bruhati.
skem nedvomno zelo zahtevna, plodna in ne dvomi tudi, da bo uspešna.
Betonarna je še na tleh, jaz pa bi rad že jutri betoniral
Bojim se inflacije
»Skoraj preveč dela se nam odpira za prihodnje leto,« pravi direktor mariborske enote inž. Borut Maister — Zagotovljeno delo za leto 1971 v vrednosti več kot 8 milijard starih dinarjev — Letos realizacija v vrednosti okrog 11 milijard
Ko smo se z direktorjem mariborskega Gradisa, inž. Borutom Maistrom, pogovarjali o stabilizacijskih ukrepih v našem gospodarstvu in bližnji prihodnosti našega podjetja, je inž. Maister izrazil skoraj nekoliko zaskrbljenosti. Omenil je, da ima mariborska enota za leto 1971 zagotovljenega že toliko dela (v vrednosti več kot 8 milijard starih dinarjev), da ima zaposlen že glavni del svojih kapacitet. To kaže, da naše tržišče še vedno ni umirjeno.
V pogovoru o stabilizaciji gospodarstva smo modrovali o tem in onem, pri čemer je direktor inž. Maister izrazil mnenje, da je mnogo odvisno od vodilnih kadrov, tako v delovnih organizacijah kot na upravnih funkcijah. 2al pa so vse pogostejši pojavi, da nesposobni ljudje pripeljejo delovno organizacijo na rob gospodarskega propada, pri tem pa vodilni ljudje tudi v prihodnje ostanejo
Kateri objekt že »ima« Gradis v rokah za prihodnje leto?
V Ptuju se je začela gradnja novih objektov za »Perutnino« v vrednosti okrog 1.5 milijarde. Ptuj ima za leto
1971	zagotovljeno še eno veliko gradbišče: Mercator in Panonija bosta sredi Ptuja usposobila nov poslovni objekt s trgovinami v vrednosti približno 1.5 milijarde. Nadalje bo leta
1972	v Radencih še precej dela, vsaj
Seveda pa seznam novih gradbišč, ki bodo zaživela v letu 1971 ali pa so že zaživela, s tem še ni izčrpan. Blizu tovarne MTT v Mariboru bodo gradili oporni zid in objekt za čr-palne naprave, ta investicija pa je predvidena na okroglih 300 milijonov S din. V teku so tudi pogovori s tovarno TAM za gradnjo velike nove hale s površino približno 10.000 kvadratnih metrov. V Ljutomeru že gradimo veliko novo trgovino za podjetje »Vesna«, novi objekt oa bo veljal približno 700 starih milijonov. Vrh tega pa je na vidiku še precej manjših del in objektov.
Skratka, Mariborčani imajo za leto 1971 že skoraj polne roke dela, nedvomno pa bo med letom še marsikaj »padlo« v naročje. Tako bo sezona 1971 za naše graditelje na Štajer-
»vodilni«. To kaže, da o odgovornosti za kakšni 2 milijardi (dokončanje ho-v gospodarstvu, kljub dolgotrajnim tela, bazen s terapijo itd.) Tudi v razpravam, še nismo našli povsem Portorožu bodo imeli Mariborčani. jasnih rešitev in zaključkov. »Socia- prihodnje leto še precej zalog saj ližem je marsikje krasna skrivalnica računajo v tem obmorskem središču za nesposobne ljudi,« je v pogovoru vsaj na 1.2 milijardi S din dohodka omenil inž. Maister. Vsekakor tej tr- (nova kavarna Jadran, dograditev ditvi spričo vesti, ki jih skoraj dnev- depandanse hotela »Vesna« v Luciji no lahko zasledimo v časopisih, radiu pri Portorožu). V Mariboru pa bo in televiziji o raznih polomijah v Gradis prihodnje leto gradil ob Go-delovmh organizacijah, res ne bi mo- sposki cesti sedemetažni stanovanj-gli dosti oporekati.	ski blok z 80 stanovanji, ki bo veljal
Potem smo speljali pogovor na ma- prav tako približno poldrugo milijar-riborsko enoto in njeno dejavnost v do starih dinarjev. V Mariboru je tudi letu i971.	predvidena gradnja nove hale za
Direktor inz. Maister je povedal, »Elektrokovino« v vrednosti okrog da bo letošnja realizacija mariborske pol milijarde S din. Ce seštejemo sa-enote predvidoma okrog 11 milijard mo naštete objekte, že dobimo vred-starih din za leto 1971 pa je že žago- nost več kot osem milijard starih di-tovljeno delo za 8 milijard.	narjev.
BAZE GREDO DOBRO V PRODAJO
. mariborskih Kovinskih obratih so začeli letos izdelovati domače aslaltne baze z zmogljivostjo 45 ton na uro. Ta proizvod, ki je skoraj Y ,^otl Projektiran in tudi izdelan v našem podjetju, je naletel1 na trziscu na zelo dober sprejem. Prvih pet asfaltnih baz,' ki so jih izdelali letos je ze prodanih, in sicer v Titov Veles, Šibenik, Kutino, Zagreb in Manbor. Kupci so večji del cestna in gradbena podjetja.
Izvedeli smo, da je med gradbenimi in cestnimi podjetji že precejšnje zanimanje za te domače izdelke, tako da je že več reflektantov za asfaltne baze potrkalo na Gradisova vrata. Seveda so zmogliivosti KO Maribor omejene, saj bodo tudi v letu 1971 lahko izdelali kvečjemu pet do šest takšnih baz. Vsekakor pa je domači proizvod, ki velja približno 1,3 milijona novih dinarjev, najmanj za 30 odstotkov cenejši od tovrstnih uvoženih izdelkov, pri tem pa po kakovosti prav nič ne zaostaja za tujimi bazami. Nič čudnega torej, da gredo naše asfaltne baze dobro v prodajo in da se vedno več kupcev iz vseh krajev Jugoslavije zanima zanje. Vse kaže, da si bodo Gradisove asfaltne baze pridobile med gradbinci tak ugled, kot protitočni betonski mešalci.
Takole smo ujeli Jankota Koširja
i.evo je se en prizor z rušenja starih hiš v Mariboru, desno pa v neki enoti med odmore
Vsekakor je škoda, da tudi v drugih mestih nismo tako uspešni, kot smo v Mariboru, kar še zlasti velja za Ljubljano. Vse naše prizadevanje v prihodnosti bo treba usmeriti v pridobivanje novih investitorjev in v utrd.tev njihovega zaupanja v naše podjetje. Ge so v tem popolnoma uspeli Mariborčani, ki imajo sredi mesta tudi dovoli konkurence (Stavbar. Konstruktor, Granit, Nigrad, Dravograd in drugi), bi vsekakor neka5 več uspehov lahko pričakovali tudi drugje.
vnih prostorov v samskem domu nimajo.
»Mislil sem že na barako ob domu«, je povedal. »Seveda pa tudi s to našo željo ni bilo nič, ker so v barako prišli delavci nekdanjih Teh-nogradenj.«
»Torej ta vaša želja ne bo uresničljiva?«
»Bržkone res ne. No, morda bi baraka nekoč lahko prišla v poštev za vajence, seveda v primeru, če bi za delavce dobili kako drugo stavbo oziroma bivališče. Ne veriamem pa, da bo ta varianta kaj kmalu uresničljiva. Zato se bodo prav gotovo tudi v letu 1971 vajenci morali še naprej 'v prostem času zadrževati po spalnicah. O tem, da bi v samskem domu kaj prezidavah — na primer, da bi dve ali tri sobe preuredili v večji prostor — pa tudi ne veriamem. Naš dom je prenapolnjen, saj imamo tu na skrbi kar 112 vajencev.«
»Dobro, pa povejte kakšno željo za 'eto 1971, ki bo uresničljiva? Morda vašo osebno željo?«
»O, moja osebna želja pa se mi bo ■mgotovo izpolnila. Upam. da bom že konec januarja zaključil svoje tri-'°‘nn -xolanie na mariborski višji stomatološki šoli.«
obratov družbene prehrane in da gradbena podjetja niso za to, da bi se ukvarjala še z menzami. To je sicer res. Vendar pa je tudi res, da se je v splošnih menzah hrana zadnja leta močno podražila. Ponekod velja že skromno (in tudi slabo) kosilo 1000 starih dinarjev, kje je potem še zajtrk, malica in večerja. Zato naši delavci vse bolj in bolj varčujejo — seveda pri dragi hrani, Večina ne ve, da s tem škoduje sama sebi, kajti želodčne bolezni in spremljevalke teh obolenj se pokažejo šele pozneje, v zrelih letih. Toda marsikdo nima druge izbire: ali še globlje seči v ne preveč »debelo*- denarnico in izdajati še več denarja za zelo drago hrano v splošnih menzah in gostilnah — ali pa varčevati ori hrani. Mnogi se odločijo prav za to drugo pot, čeprav je ta pot nevarna in tvegana.
V Mariboru pa je drugače. Tu dobi delavec za borih 1100 din res dobro hrano. Vsak ve, da Je hrana tega skromnega denarja res vredna, zato tudi nihče ne varčuje in se ne odreka tej irani Dokaz je tudi število abonentov, saj prihaja v menzo na kosilo kar ?">0 in več ljudi. Vsekakor je primer Maribora in Jesenic zanimiv in poučen, morda bi oba primera veljalo spremljati še s strokovnimi prijemi. Najbrž bi že nekajletno zdravniško opazovanje in spremljanje dokazalo, da so delavci, ki imajo redno in dobro hrano, manj izpostavljeni nevarnim želodčnim obolenjem, kot tisti, ki se hranijo neredno, slabo in si bolj ali manj redno zmanjšujejo dnevne obroke hrane.
V Mariboru so delavci zadovoljni s prehrano — Laskave ocene sanitarnih inšpektorjev — Zakaj lahko Maribor in Jesenice vzdržujeta lastno menzo, druge enote pa tega ne zmorejo?
Znan pregovor pravi, da gre v zakonu polovico ljubezni skozi želodec. Tudi tisti rek, da prazna vreča sama ne stoji pekoncu, je resničen. Je pač tako, da človek, ki nič ne da na prehrano, ne bo kos vsakdanjim naporom trdega življenja. Še zlasti pa velja to za težke poklice? kot je na primer gradbeniški. Gradbeni delavec, ki nima vsak dan dobre, dovolj kalorične in tudi pestre hrant, bo slej ali prej obolel, oslabel in ne bo več mogel delati tako, kot bi sicer, če bi bila njegova hrana v redu.
Najbrž so v Mariboru že davno spoznali to resnico, zato še naprej vzdržujejo svojo menzo v samskem domu. Tako so Mariborčani poleg Jeseničanov edini, ki so obdržali lastno menzo, v kateri dobijo naši delavci takšno hrano, kakršno mora imeti gradbeni delavec.
»Naša hrana je zelo pestra, hkrati pa tudi zelo kalorična,« je povedal upravnik samskega doma Anton Ko-vačec. »Vsak delavec dobi v vseh obrokih — zajtrk, malica oziroma enolončnica, kosilo in večerja — najmanj 4500 kalorij dnevno. Ni pa redko, da ima naša hrana še višjo kalorično vrednost.«
Poiskal je med papirji in pokazal poročilo' sanitarnega inšpektorja z dne 23. avgusta. Poročilo potrjuje, da je imela tega dne hrana v menzi kar 5594 kalorij! Vsekakor laskavo priznanje, ki ga mnogi inšpektorji ob rednih pregledih večkrat izrekajo tudi ustno. Kot pravijo, je Gradisova menza v Mariboru ena izmed najboljših, ne samo v gradbenih podjetjih. marveč tudi v Mariboru sploh.
»Kako pa ocenjujejo hrano delavci?«
»Sploh ne pomnim, kdaj smo imeli zadnjo pritožbo. Teh nismo slišali že več let. Sicer pa, kaj naj bi se ljudje pritoževali, ko pa res skrbimo, da je hrana čim boljša Vedno imamo dovolj mesa, krompirja, fižola, kruha in drugih osnovih živil, seveda pa skrbimo tudi za vitaminske dodatke, predvsem v zelenjavi in sadju.«
»Katerih jedi pa ljudje ne cenijo preveč?«
»Veste, naš jedilnik je, kot sem rekel, zelo pester. Vsak teden imamo pestro izbiro, tako da ni v enem tednu nikoli dvakrat ali celo trikrat ista jed. No, pa če že hočete, bi rekel, da ljudje ne cenijo kaj preveč testenin in riža. Zato lahko serviramo riž in testenine le enkrat v tednu. To tudi
delamo. Pač pa ne bo nobenih pripomb, če serviramo po dvakrat ali trikrat tedensko razne jedi s krompirjem in fižolom. Krompir in fižol delavci zelo cenijo, seveda pa mora obvezno biti pri kosilu tudi mes >.«
»Imate kakšne težave z nabavo hrane?«
»S tem sploh ni problemov. Vse gre kot utečen, dobro namazan stroj. Jaz zjutraj samo telefoniram in povem, kakšno meso na primer želim, potem pa ga iz mesnice pripelje naš šofer.«
Upravnik Kovačec je nato v pogovoru še povedal, da so pač delovni pogoji v menzi precej težki, saj morajo dnevno pripraviti do 300 obrokov kosil in kar 700 enolončnic, ki jih večidel »azvozijo po gradbiščih. Te količine so za razmeroma skromne kapacitete kuhinje res velike. Zato morajo ljudje v kuhinji kar pošteno zavihati rokave, da so kos takšnim količinam oziroma tolikšnim obrokom.
»In koliko plačajo ljudje za hrano?«
»Zajtrk velja 110 din, kosilo 530, enolončnica 160, večerja pa 300 din. Tako pride celodnevna hrana s štirimi obroki na 1100 starih dinarjev.«
Ko smo odhajali iz mariborskega samskega doma, smo kar naprej razmišljali o menzi in o tem, zakaj so jo v Mariboru obdržali (in še na Jesenicah), zakaj pa v drugih mestih opustili. Ali je menza za Maribor in Jesenice morda nekakšen hobi ali neke vrste muhavost? Najbrž ne. Verjetno so imeli v teh dveh enotah globlje vzroke, da so menzi obdržali. Slišali smo, da so ljudje zadovoljni, brali smo pohvalne ocene sanitarne inšpekcije. Je treba še kaj več dokazov ?-
Ta ali oni bo morda rekel, da imajo dovolj specializiranih menz in
»Ob treh zjutraj moram zakuriti«
Kuharica Irma Moge nasiti dnevno več kot 700 lačnih želodcev
Kuharico Irmo Moge v mariborskem domu vsi dobro poznajo, saj dela tu že deset let. Vrh tega že več let skrbi za goste v počitniškem domu v Poreču.
»Koliko obrokov hrane morate pripraviti dnevno?«
»Dnevno skuham okrog 700 enolončnic, 250 zajtrkov, okrog 300 kosil in približno 120 večerij.«
»Kdaj se začne vaš delovni dan?«
»Ob dveh zjutraj moram že zakuriti štedilnik, če hočem, da je zajtrk pripravljen pravočasno, saj pridejo nekateri delavci na zajtrk že ob pol petih zjutraj.«
»Imate stalno tak urnik?«
»Na srečo ne, kajti imamo tako urejeno, da sva dve kuharici in se menjavava, tako da ima vsaka po en teden »težji šiht«. Seveda grem po navadi takrat, ko sem že ob dveh zjutraj v kuhinji, ob 10. uri domov počivat. Vedno pa tudi ni tako, zlasti. če je veliko dela Takrat ni pomoči in je treba pač nekoliko potegniti, pa čeprav oči od zaspanosti vztrajno lezeio skupaj.«
»So vaši abonenti zadovoljni?«
»Kar brez pretiravanja lahko rečem, da nimamo nobenih pripomb m protestov,« je namesto tovarišice Irme odgovoril upravnik samskega doma Anton Kovačec.
»Imate kakšno željo in pripombo?«
»Zelo lepo bi bilo, če bi naše stare
štedilnike na trdo kurjavo nekega dne zamenjali sodobnejši na plin oziroma butanski. Vem, da bi taka ure-
V Mariboru smo v samskem domu poiskali vzgojitelja vajencev tov. Zelimira MJetoviča, ki že dobra tri leta skrbi za naše mladince, jim pomaga in svetuje v težavah, s katerimi se mlad človek pogosto srečuje.
»Kaj si želite v novem letu 1971?«. smo ga vprašali.
»Da bi imeli naši vjenci boljše pogoje za učenje«, je odvrnil brez pre-mišljanja.
Povedal je, da v domu že dolgo pogrešajo večjo sobo, kjer bi se vajenci lahko zadrževali v prostem času, tako da bi bile spalnice ves dan zaprte in bi fantje šli tja zvečer samo spat. Tako pa se morajo mnogi celo popoldne zadrževati v spalnih prostorih, ker pač primernejših dne-
ditev terjala precej denarja, toda morda se nam bo ta želja nekega dne le izpolnila.«
Moja osebna želja bo uresničena
Kaj je povedal vzgojitelj vajencem v mariborskem samskem domu
tudi 300 starih tisočakov in več, ampak mnogi tako zaslužijo, ker si pri trgujejo od ust, ker skoraj stradajo. .Tako pa lafmo tudi doma precej več zaslužiš, če varču-ješ pri hrani in slabo ješ. Potem je že bolje, da ostanem doma in zaslužim nekaj manj, vendar pa sem doma. Tudi pri nas lahko delavec še kaj dodatno zasluži, če gre malo delat na fuš. Ampak doma je le doma. In doma nihče ne tehta grižljaja, ki ga da v usta. Je pa tudi to nekaj vredno, da je človek vsak dan pošteno sit, ne pa da gre s praznim želodcem spat.«
»Imaš kaj bratov in sestra? In starše?«
»Imam še tri brate in sestro. Oče je šel za nekaj mesecev delat v Nemčijo, pa se je kmalu vrnil. Je tudi ugotovil, da se mu tam ne izplača toliko garati in stradati. Tako prislužen denar je preveč krvav.«
»In kako boš končal tretji letnik?«
»Upam, da bom dober. Potrudil se bom.«
„Kaj bi hodil stradal v Nemčijo...
Pogovor z našim vajencem Marjanom Mikcem v samskem domu
V mariborskem samskem domu smo po naključju naleteli na vajenca Marjana Mikca. Precej krepak fant, star 18 let, nam je povedal, da se uči za tesarja. Zdaj je v tretjem letniku, prihodnje leto bo že kvalificiran tesar. Doma je iz Preloga pri Čakovcu in je po končani osemletki na pobudo zavoda za zaposlovanje prišel v gradbeno podjetje, najprej v Teh-nogradnje in zdaj k nam.
»Kako ti gre v šoli?« smo ga pobarali.
»Prvi letnik sem končal z zadostnim, drugega pa z dobrim.«
»Zakaj pa nisi bil že prvo leto dober?«
»Imel sem precej težav z jezikom.«
»Kako si tu zadovoljen?«
»Kar dobro je tu.
»Pa hrana? In inštruktorji?«
»Hrana je dobra. Tudi z učitelji sem zadovoljen« je odvrnil.
»Kaj pa boš drugo leto? Boš ostal v podjetju?«
»Najprej moram v vojsko. Potem pa se bom seveda vrnil v podjetje,« je prikimal.
»Pa te ne bo zaneslo v Nemčijo? Tako kot mnoge druge, ki se pri nas izučijo, v Nemčijo pa gredo garat za tujce?«
Nič ni pomišljal in kar naravnost je odgovoril: »Kaj bi hodil stradat v Nemčijo. Bom raje tu ostal.«
Ta odločen odgovor me je začudil in zato sem vrtal še naprej.
»Kdo pa te je pripeljal do teh misli in sklepov?«
»Saj slišim, kaj drugi pravijo. V Nemčiji lahko res lepo zaslužiš,
DNEVNO NAJMANJ 4500 KALORIJ

Predsednik delavskega sveta mariborske enote, tovariš Franc Štuhec, je v pogovoru o problemih, ki naj bi jih samoupravni organi obravnavali v prihodnjem letu, izrazil precejšnjo skrb zaradi pomanjšanja ljudi. Izrazil je mnenje, da bo imel tudi v letu 1971 Gradis dela več kot dovolj, saj se že zdaj oglašajo investitorji z najrazličnejšimi željami. Ob tem pa delavcev ne bo nič več, lahko celo pričakujemo, da bo odliv v tujino, zlasti v ZR Nemčijo, še vedno močan. Predvsem bo tudi v letu 1971 čutiti pomanjkanje tistih kategorij delavcev, ki jih je že doslej najbolj primanjkovalo, to je tesarjev, zidarjev in strojnikov.
‘O katerih vprašanih je delavski svet letos največkrat razpravljal?«
»Na dnevnih redih so bila različna vprašanja, lahko pa rečem, da smo skoraj največkrat govorili o kadrovskih problemih.«
»Ali si s priključitvijo Tehnogra-denj Gradis ni nič opomogel, vsaj v kadrih?«
»Delavci, ki so prišli iz Tehnogra-denj — teh je okrog 200 v naši enoti — so imeli še toliko obveznosti na starih gradbiščih, da te okrepitve v kadrih trenutno še ne občutimo. Morda pa se bo ta okrepitev bolje odrazila prihodnje leto.«
»Kaj pa tarifne postavke? In nagrajevanje organizatorjev proizvodnje: Je to vprašanje rešeno?«
»Mislim, da so zdaj tarifne postavke primerne. Glede nagrajevanja organizatorjev proizvodnje pa lahko povem, da smo tudi o tem lani precej razpravljali. Res pa je, da je težko najti popolnoma objektivizirana merila za nagrajevanje, kajti vsak objekt je sprejet pod drugačnimi pogoji in se med gradnjo srečujemo še z najrazličnejšimi vplivi, ki lahko vplivajo na večjo ali manjšo rentabilnost oziroma ekonomičnost gradnje. Mislim, da je pri tem problemu možno najti res najbolj objektivno merilo šele takrat, ko bomo prešli na obračune z lastnimi cenami.«
Most namesto čolna
Pri Ruti med Falo in Ožboltom gradimo nov most čez Dravo
Dne 5. decembra 1970 je po daljši, hudi bolezni umrl v ljubljanski bolnišnici član koprskega koletiva, Drago Biias, gradbeni tehnik, pomočnik direktorja poslovne enole Koper,
Pretreseni nad kruto usodo smo sprejeli žalostno novico e tvoji mnogo prerani smrti.
Vedeli smo, da si hudo bolan. Toda tvoja močna narava, ki je spočetka tako krepko premagovala zahrbtno bolezen, nam je vsem vlivala upanje, da jo boš končno le premagal in se zopet zdrav vrnil med nas. Zal, pa se to ni zgodilo. Tvoje delovno mesto v koprski luki je ostalo prazno. Za tabo so ostali le sadovi tvojega skoraj desetletnega dela na slovenski obali. O tvojem delu pričajo številne zgradbe v koprski luki, predvsem pa operativna obala, ki je bila zgrajena pod tvojim neposrednim strokovnim vodstvom.
Na Koprsko si prišel pred desetimi leti iz sončne Dalmacije in se hitro vživel v naše razmere in med naše ljudi.
Poleg svojega rednega dela si tudi politično deloval kot sekretar aktiva ZK ter nekaj let kot predsednik sidnikalne organizacije v enoti. Večkrat si bil izvoljen tudi v samoupravne organe enote, zadnja let: pa si bil tudi član DS GIP »Gra-dis«. Dosleden, kot si bil Pr' delu sam, si zahteval doslednost tudi od vseh podrejenih Prepričan si bil, da le vestno in dosledno delo rodi uspeh. Težko te bomo pogrešali — naš Drago! Za tabo ne žaluje somo tvoja mlada, mnogo pre-zgodaj osirotela družina — žena in trije nedorasli sinovi — za tabo žaluje ves naš kolektiv, vsi toji sodelavci.
Počivaj v miru Drago — ostal nam boš v lepem spominu — naj ti bo lahko slovenska zemlja!
Tvoji sodelavci
Kratko srečanje z betonerjem Ludvikom Kunejem ob novem mostu
»Ali ne bi mogli most vsaj zasilno usposobiti za pešce?«
»Smo že mislili na to, toda nimamo stroja Leturneau za polaganje montažnih betonskih plošč. Ta stroj dela pri novem mostu v Metliki. Če bi ga imeli, bi se bržkone dalo most
Tisti, ki so hoteli v Lovrenc na Pohorju in v bližnje vasi, so morali mimo Ruš in Fale ob desnem bregu Drave po zelo slabi cesti — ali pa so se morali odločiti za prevoz s čolnom, ki prepelje potnike z levega na desni breg Drave. Prihodnje leto spomladi pa bo konec teh nevšečnosti, saj bo novi most pri Ruti omogočil vsem, da se bodo z Lovrenca lahko zapeljali prek mostu na sodobno betonsko cesto Maribor—Dravograd.
tažne betonske plošče za most so sicer že gotove in čakajo v Mariboru, moramo pa jih še prepeljati sem in položiti na most. Urediti moramo še tudi ograjo na mostu, pa še razne drobnarije nas čakajo.«
»No, kdaj bo torej otvoritev?«
»Morda maja, vsekakor pa junija 1971. Veliko je odvisno od zime. Če ne bo prehuda, bomo lahko delali skoraj neprekinjeno. Seveda pa nas je tu vse premalo, da bi lahko delo končali prej.«
»In kam greste za novoletne praznike?«
»Kam pa neki? Domov. Doma sem v Vičavi pri Ptuju. Zdaj ima Gradis v Ptuju dve večji gradbišči. Prosil sem že, da bi me premestili na eno od teh gradbišč, da bi bil bliže doma. Ampak najbrž ne bo nič iz tega. So mi rekli, da bi bilo to zelo zapleteno. Tako bom še naprej, kot že dolga let, delal precej oddaljen od doma <•
is
Asfaltne baze gredo dobro v denar. Tale v Šibenik
je pripravljena za prevoz
Betoner Ludvik Kunej je že star gradbinski maček, saj že od leta 1953 opravlja svoj poklic. V »Tehnogradnjah« je delal skoraj na vseh elektrarnah — v Ožboltu, Vuzenici, Vuhredu, Zlatoličju, na mariborskem jezu. Zdaj gradi pri Ruti nov most čez Dravo.
žiti na jekleno konstrukcijo betonske montažne plošče in še marsikaj.«
»Kje boste za praznike?«
»I, kje? Doma. Do 10. januarja imamo kolektivni dopust, potem pa se bomo spet vrnili na delo. Seveda, če ne bo preveč snega ali pa prehud mraz. Bomo videli?«
Začetek del na novem gradbišča v Ptuju
Z delovodjo Janežem Rihtarjem smo se pogovarjali o tem objektu, ki ga je začelo graditi podjetje »Tehno-gvadnje«, zdaj pa ga mora dokončati »Gradis«.
Most bo dolg v celoti 106 m, same jeklene konstrukcije je 96 m. Širok bo 8.20 m, od tega odpade na samo vozišče 6.50 m, na vsaki strani pa je še pločnik za pešce. Most ima šest opornikov v Dravi, ki jih je postavilo zagrebško podjetje Geotehnika po sistemu Benotto. Objekt financira mariborska skupščina in bo veljal okrog 5.5 milijonov dinarjev, ker bo skoraj polovico te vsote potrebne za ureditev zahtevnih priključkov in opornih zidov na obeh straneh mostu. Načrte za most so pripravili v mariborskem cestnem podjetju, v Metalni in v Tehnogradnjah.
»Most smo začeli graditi lani oktobra. Te dni bi že morali biti gotovi, toda za tako velik objekt smo imeli premalo ljudi,« je pripovedoval Janez Rihtar. »Tu bi moralo glede na obsežna . dela delati vsaj 50 delavcev, imel pa sem jih le 30, od septembra pa nas je komaj 20. Še tisti ljudje, ki so tu delali, so odšli na drugo gradbišče, v Brežice, kjer bomo gradili nov most.«
-
*"**
»Kje ste doma? Dale?«
»Še kar blizu. V spodnji Vižingi pri Vuhredu.«
»Se boste čez zimo preselili na kakšno drugo gradbišče?«
»O ne, kar tu bomo delali. Je še precej dela na mostu.«
»Kaj pa delate danes?«
»Betoniram oporni zid ob cesti.«
»Ni premrzlo za betoniranje?«
»Še kar gre, ni prehud mraz.«
»Kaj pa boste delali pozimi?«
»Ob opornike sredi Drave moramo nasuti precej skal in težkih kamnov. Pred vsak steber moramo zmetati okrog deset kubikov skal. Skupno je to kar 60 kubikov skal, ker ima most v Dravi šest stebrov.«
»Kaj pa potem?«
»O, je še dosti dela. Urediti bo treba priključke na obeh straneh mo. stu, betonira« rv^rv.-no zidove, polo-
za silo usposobiti vsaj za pešce. Za prevoz avtomobilov pa bo treba še nekaj časa počakati.«
»In kdaj bo most popolnoma urejen?«
»Ja, zdaj gremo do 10. januarja na kolektivni dopust. Potem pa bomo videli, kakšna bo kaj zima. Dela je še precej. Pred vse opornike moramo nasuti skale — pred vsak opornik vsaj 10 kubikov — ki zadržujejo silo vodnega toka. Potem je še dosti dela s podpornimi zidovi in priključki, zlasti na desnem bregu Drave. Mon-
Delali bomo tudi pozimi

Cim več v gibljivi del
Kaj pravi o nagrajevanju vajencev inštruktor Franc Kline
Inštruktor naših vajencev v KO Maribor, tov Franc Kline, nam je povedal marsikaj zanimivega o vajencih.
»Prvi letošnji letnik je precej slabši od drugega in tretjega, mislim pa, da je temu vzrok v precejšnji meri tudi slabše znanje slovenskega jezika,« je pripovedoval Franc Kline.
Precej pripomb je imel naš inštruktor k učnemu načrtu, po katerem so vajenci prvo leto stalno v šoli, pri teoretičnem in pri praktičnem pouku, šele v drugem in tretjem letniku so nekaj več v proizvodnji (letno po 4 mesece in pol). »Tako so vajenci v vseh treh letih v podjetju komaj 9 mesecev, kar res ni dosti,« je dejal.
Glede discipline tov. Kline ni imel pripomb, pač pa ga precej moti sedanji sistem nagrajevanja. Meni, da so zlasti vajenci tretjega letnika razmeroma visoko nagrajevani (mesečno po 80.000 starih dinarjev), tako da se v dohodku že precej približujejo mladim pomočnikom oziroma mladim kvali-
ficiranim delavcem. Res je pozneje v pogovoru priznal, da si mora vajenec 3. letnika sam plačati hrano in stanovanje, tako da mu od tistih 80 tisočakov ne ostane dosti, Zlasti velja to za Ljubljano, kjer vajenci nimajo takšnih ugodnosti kot v Mariboru, kjer sta hrana in bivanje v samskem domu razmeroma cenena.
»Predvsem pa bi moral biti gibljivi del čim večji,« je bil mnenja inštruktor Kline. Po njegovem bi morali vsaj z denarjem vajence čim bolj spodbujati k disciplini in še zlasti k učenju in resnemu delu, tako da bi se v vajenski dobi čim bolj izpopolnili in čim več naučili. Inštruktor Kline meni, da smo doslej vse vajence preveč enakomerno nagrajevali, skoraj po nekakšni uravnilovki. Razlike med zelo dobrimi in slabimi vajenci so bili v nagradah po njegovem mnenju malenkostne, vsega nekaj starih tisočakov. Zato so nekateri vajenci pokazali precej malomaren odnos do učenja in dela. Z večjim gibljivim delom bi te slabosti lahko vsaj delno odpravili.
Ha aro 6000 piščancev
Nedaleč od Ptuja, ob Zagrebški cesti, ki pelje iz Ptuja proti Turnišču, gradimo za podjetje »Mesokombinat-Perutnina« več novih objektov, ki naj bi bili dograjeni do konca prihodnjega leta.
Gre za razširitev in izpopolnitev perutninske klavnice in hladilnice in hkrati za usposobitev nekaterih novih objektov, ki bodo omogočili podjetju »Perutnina« doseganje večjih zmogljivosti in s tem še rentabil-nejše poslovanje.
Naše podjetje je prišlo na gradbišče sicer že 21,-oktobra, toda zemeljska dela z izkopi so se začela šele prve dni decembra. Do konca leta 1971 bo treba dobro delati, saj nas na tem gradbišču čaka gradnja kar 15 novih objektov. Čeprav so to večji del Visokopritlični in delno eno nadstropi objekti, pa gre vseeno za precejšnje površine. Tako bo imela nova predelovalnica več kot 2000 kvad, metrov površin (71 X 30 metrov), ne dosti manjši objekti pa so nova klavnica (40 X 40 metrov tlorisne površine), nova hladilnica (40 X X 35 metrov), hlev za živino (60 X X 19 m), nova živinska klavnica (40 X28 metrov) in drugi objekti.
V novih objektih bodo lahko zaklali in predelali 5000 govedi, 3000 telet in 25.000 svinj. Perutninska
klavnica pa bo imela zmogljivost do 6006 piščancev na uro. V sklopu novih objektov bo urejena tudi sodobna predelava živalskih odpadkov. Dnevno bodo v novih objektih zaklali 20 govedi, 17 telet in do 100 svinj.
Po predračunu bo gradnja novih zgradb veljala približno 1.5 milijarde starih dinarjev. Načrte so že pripravili v podjetju »Slovenija projekt«, urejen je tudi ves postopek okrog gradbenega dovoljenja. Ekonomski in tehnološki del za nove objekte je pripravilo zagrebško podjetje »Agro-inženiring«.
Na gradbišču sta že postavljeni dve baraki, pripravljena je tudi betonarna Trenutno je ^se na red za 40 graditeljev, računajo pa, da bo treba kmalu postaviti še eno barako, saj bo na tem gradbišču zaposlenih 80 ljudi. Vsekakor bodo morali na®' graditelji pošteno poprijeti za delo, saj je novo gradbišče ze'o razsežno in ni malekost do prihodnje zime usposobiti 15 novih objektov. Upajmo, da bo graditeljem zima naklonjena, tako da bodo lahko že pozimi opravili čim več dela, vsaj izkope, takoj spomladi ali že v zimskih mesecih pa bi v primeru ugodne zime lahko že tudi začeli zidati in betonirati.
ZA KAJ DELAMO (II)
Zaslužek ni edini vir standarda - in sreče
Ko govorimo o življenjskem standardu in pravimo, da je odvisen predvsem od višine zaslužka, moramo dodati, da nam osebni dohodek zagotavlja le del življenjskega standarda, tako imenovani osebni standard.
® Kaj je družbeni standard
Drugi, prav tako pomemben del življenjskega standarda predstavlja družbeni standard, sestavlja ga več področij.
Izobrazbo zagotavlja družba, čeprav ne v enaki meri za vse. Od nivoja izobrazbe, ki jo človek doseže v mladosti in še potem, ob delu, je v veliki meri odvisno njegovo blagostanje, osebni standard.
V družbeni standard štejemo tudi prehrano, predvsem družbeno, ki je izjemnega pomena za gradbenega delavca.
Podobno velja za nastanitev, pa naj gre za družinska stanovanja v bloku ali za lastno hišico. Poseben pomen ima družba — kolektiv podjetja, ko zagotavlja stanovanja za samske delavce ali za delavce na gradbiščih. V teh primerih delavci niso v domači oskrbi in živijo v takih razmerah, za kakršne so se sporazumeli v širši družbeni skupnosti, kot je družina.
Nadalje štejemo v družbeni standard več oblik zaščite. Družba mora zagotoviti nebogljenim državljanom znosno življenje med soljudmi.
Osnovne oblike zaščite so: zdravstvena zaščita, socialna zaščita, zaščita na delovnem mestu in družbena zaščita delavcev. Nosilec slednje je sindikalna organizacija. Naši predpisi celo omogočajo sindikatu, da v delovnem sporu uradno zastopa delavca pred sodiščem. Potrebnost take zaščite dokazujejo polne roke dela pravne
službe pri slovenskih sindikatih.
Zelo pomembni za zdrav duh v zdravem telesu — kot se radi izrazimo — so šport in rekreacija, to je vse oblike aktivnega oddiha. Pri tem gre za organizacijo počitka, tako *ievnega, tedenskega kot letnega, za tisti del organizacije, ki je v rokah podjetja in njegove sindikalne organizacije.
Ne nazadnje štejemo v družbeni standard tudi kulturne dobrine, ki jih nudi družba.
• Kultura — pastorek standarda
Življenjska raven, tako družbe kot posameznika, je tesno povezana z nivojem kulturne omike naroda. Od tega, kakšen nivo kulturne omike ima delavec, so odvisni njegovi odnosi do okolice, njegova obveščenost, kakor tudi v nemali meri njegove delovne navade. To pa so tri zelo pomembna področja vsakdanjega delovanja kolektiva.
Ljudje se pehajo iz dneva v dan za zaslužek, za višji osebni standard, pri čemer jim zmanjkuje časa za druge življenjske potrebe. Nič ni čudnega, če ljudje postajajo vse bolj polpismeni, saj jih delo od jutra do večera spreminja v stroj, stroj, ki je vedno manj dovzeten za dogajanja okoli sebe Res se dviguje nivo osebnega standarda takega delavca, toda — duševno življenje postaja v nasprotju z žepom vse bolj prazno
Svet pa medtem nudi in bruha kulturne dobrine v vedno večji meri. Knjige ostajajo zaprašene na policah v zasmeh lastniku in njegovim obiskovalcem, ki dobijo sicer vtis, da so v družbi kulturno razgledanega človeka.
Se več pa je naših ljudi, ki poleg tega da nimajo časa, nimajo niti volje obogatiti si življenja — poleg de-
narja, še s čim. Preostali prosti čas koristijo s preostalim denarjem za »tizkulturne« dobrine, ki jih uživajo v neprimernih okoliščinah s slabimi posledicami zase, okolico in delovni kolektiv.
S Odnosi — odraz kulture človeka
Tehnični človek lahko s posmehom gleda na vprašanja kulture v zvezi z delavcem. Toda ko pridejo težave, izhajajoče iz slabih odnosov — zlasti tehničnega kadra do delavcev, težave zaradi slabe obveščenosti, nedelavnosti, upornosti in težave iz drugih podobnih motivov, potem iščejo krivdo drugje, kličejo na pomoč sindikalne delavce, ki naj bi delavce pomirili.
Res je, v našem kolektivu v primerjavi z drugimi, »izbruhov« ni veliko, toda izvzeti tudi nismo.
Tudi delavec iz najbolj zaostalih predelov se bo vedel primerneje, če bo pristop do njega človeški s srčno kulturo. Prej kot sicer bo postal gradisovec, hotel se bo priučevati, zanimati se bo začel kaj več kot za svoj žep.
Tudi tako bomo pridobivali nove zaveznike, ki nam bodo z delovanjem med vrstniki lajšali reševati dnevne probleme.
To bo najbrž prava pot zdrave rasti našega kolektiva, ki pa ne pelje niti mimo osebnega standarda in še manj mimo kulturnih odnosov.
Za tako pot in delo pa bomo morali storiti vsaj dvoje: povečati napore od vodstva podjetja in enot do političnih organizacij in nameniti zadostno količino denarja. Vodilo pri teh naporih nam bo program razvoja podjetja in samoupravni sporazumi.
S. U.
(Se nadaljuje)
Naše investicije v letu 1971
Običajno je DSP že v mesecu decembru sprejemal plan investicijskih nabav delovnih priprav in lastnih gradbenih investicij. Tega Plana letos organi samoupravljanja še niso sprejeli, ker plana tehnična služba še ni predložila. Da to ni storila, je več objektivnih razlogov.
V letu 1970 smo vložili lastnih finančnih sredstev za investicije (eno-
Morda bom učil matematiko
S 1. januarjem 1971 odhaja v pokoj tudi šef kadrovske službe v mariborskih kovinskih obratih, tovariš Anton Šmid. V Gradis, kjer je delal skoraj pet let, je prišel iz podjetja »Boris Kidrič«. Letos je 6. novembra dosegel predpisano mejo 40 službenih let, zato odhaja v pokoj.
»Kaj želite svojemu nasledniku?«, smo ga vprašali.
»Vsekakor boljše pogoje,« je odvrnil. »Jaz sem moral poleg svojega dela opravljati še dodatne zadolžitve, med drugim sem pisal delovne ure, da je naša poslovna enota lahko zaračunavala storitve naročnikom.«
»Imate že kakšne načrte za življenje v pokoju?«
»Točnih načrtov še nimam, vem le 1°, da moja pokojnina, čeprav polna, ne bo ravno briljantna. Z ženo sva ®*cer sama, toda ena pokojnina za dve osebi le ni prav dosti, čeprav nisva razvajena.«
»In kako si boste pomagali?«
»Nimam še nikakršnih načrtov, morda bom našel kakšno priložnostno honorarno zaposlitev. Če ne bo druge možnosti, bom nekaj učencev m dijakov učil matematiko. Vsekakor bo najbrž treba še zaslužiti kak-“en dinar, saj je draginja iz dneva v ?an večja, pokojnine pa, kot vemo, m počasi capljajo za draginjo.«
Tudi tovarišu Šmidu želimo čim yeč prijetnih dni v zasluženem pokoju.
stavna in razširjena reprodukcija) v višini prek 20 milijonov din. Poleg tega smo v drugi polovici leta 1970 prevzeli od Tehnogradenj osnovnih sredstev v sedanji vrednosti
25.880.000	din, od tega samo delovnih priprav v sedanji vrednosti
17.639.000	din. Če upoštevamo še trenutno situacijo na tržišču in pričakujemo stabilizacijo gospodarstva z novimi zveznimi predpisi, kjer bo investicijska politika tudi zaostrena, potem moramo biti vsekakor previdni pri vlaganju v lastne investicije.
Na drugi strani pa bomo imeli v letu 1971 na razpolago ca. <1 milijonov din iz amortizacije m ca. 10 milijonov din iz skladov podjetja in poslovnih enot, sredstev, ki bodo namenjena za investicije.
Pri nabavi opreme iz uvoza ne smemo tudi prek dejstva, da velja predpis, da je potrebno za uvoženo opremo položiti tudi 20 'Yo (v letu 1971) depozit na nabavno vrednost. Ta depozit je brezobresten in sicer za dobo 3 mesecev.
Nadalje pa je upoštevati, da imamo že sedaj prek 5.800 delavcev in da računamo, da bo realizacija v letu 1971 ca. 600 milijonov din.
Zaradi vseh prej naštetih dejstev je nujno, da pri letošnji sestavi plana investicij sodeluje več služb v podjetju, kakor tudi poleg odbora za investicije še odbor za študij in razvoj. Že na zadnjem zasedanju odbora za investicije so bili zavrnjeni nekateri predlogi s tem, da predhodno, o njih razpravlja tudi odbor za študij in razvoj.
Na dvodnevnem sestanku na Gol-teh, na katerem so sodelovali poleg glavnega direktorja in direktorjev ostalih služb še člani odbora za načrtovanje in odbora za investicije (sestanek je sklical in vodil predsednik odbora za načrtovanje tov. ing. Vasle Branko), je bilo ugotovljeno med drugim, da je nujno razširiti razvojno službo podjetja. Po tem sestanku na Golteh se je sestal tudi odbor za študij in razvoj, ki je že predložil DSP svoje sklepe v odobritev.
S takšnim načinom sodelovanja vseh služb v podjetju in odgovarjajočih odborov organov upravljanja bo omogočeno, da bomo vodili pravilno politiko investiranja v podjetju.
Na sestanku tehničnih pomočnikov v Mariboru je bilo dogovorjeno, da bodo posamezne poslovne enote poslale utemeljene predloge za inv. nabave, ki so potrebne bodisi za same poslovne enote kot za potrebe celotnega podjetja.
Dosedaj je odbor za investicije načeloma sprejel naslednje investicije, ki naj bi se obravnavale na DSP za leto 1971:
—	oprema za drobilnico v Postojni na sektorju avto ceste PE Nizke gradnje — nabava drobilca in dozator-ja Loro Parisini, v vrednosti 500.000 din;
—	oprema za drobilnico na obratu betonskih izdelkov PE Maribor (2 granulatorja ESCH), vrednost opreme 1,171.000 din;
—	oprema za prednapete kable po sistemu IMS (Institut materiala Srbije): nabavljeno bo 5 kd kompletnih garnitur napenjalk in črpalk in 4 garniture injekcijskih aparatov v skupni vrednosti 288.000 din;
—	oprema za stabilizacijo tal. To so stroji, ki bodo dobavljeni od proizvajalcev Vogele in Respecta. Stroji
bodo uvoženi in bo nabavna vrednost ca. 2,000.000 din;
—	večja betonarna, ki bo prevozna, kapacitete 35—40 m:1/h, zato da se uskladi s kapaciteto črpalke za beton. Nabavna vrednost ca. 600.000 din;
—	večje število agitatorjev za prevoz betona kapacitete 4—6 m3. Nabava je predvidena zaradi sinhronizacije s kap. betonarne in črpalke za beton. Poleg tega pa je nujna nadomestitev dotrajanih agitatorjev;
—	nadomestitev voznega parka. Investiralo bi se predvsem v nabavo avtomobilov za specialne prevoze (za prevoz armature, betonskih montažnih delov, strojev in za odvoz od iz-kopnih strojev — demperji),
—	poleg te opreme pa bo nujno opremiti naša gradbišča še z drobno mehanizacijo, to je z ročnimi el. stroji, katerih nikoli ni dovolj na gradbiščih.
Tako kot vsako leto pa moramo tudi leta 1971 računati, da bo potrebno nabaviti tisto opremo, za katero se bo naknadno pokazalo, da je prvotno nismo predvidevali.
Tehnična služba bo plan investicijskih nabav predložila DSP v potrditev na prvem zasedanju prihodnjega leta.
Tone Martinšek
Vajeniški dom v Škofji Loki
Osem dni in osem noči na nogah
Anton Zadravec iz mariborskih kovinskih obratov gre v pokoj
Polnih 22 let je delal Anton Zadravec v našem podjetju. V Gradis je prišel aprila 1949, zdaj pa odhaja pri 71 letih starosti v več kot zaslužen pokoj.
»Bil sem skladiščnik, kurjač in nazadnje kurir,« je razlagal tov. Zadravec in je povedal, da je letos 1. decembra dopolnil 71 let, ima pa že 44 let službe.
»Ste bili zadovoljni v Gradisu?«
»Zelo. V nekaterih podjetjih je polno sovraštva in intrig, tu smo se pa med seboj dobro razumeli.«
Jubilant je bil tudi Maistrov borec. Se zlasti pa je oživel, ko je začel obujati spomine na prvo svetovno vojno. Mnogih dogodkov in datumov se je spominjal tako dobro, kot bi jih doživel včeraj.
»Imel sem komaj 19 let, ko sem že moral k vojakom. Marsikaj hudega sem doživel v vojski. Preživel sem hude boje na Krnu nad Tolminom in več ofenziv na soški fronti.«
»Kaj pa je bilo najhuje?«
»Težkih dogodkov je bilo dosti. Ko je stara avstro-ogrska vojska bežala in bila že na pol v razsulu, smo bili po več dni brez hrane. Med drugim smo se potikali po Tirolih. Spominjam se, da smo marširali osem dni in noči, tako da skoraj nismo nič počivali. Se dobro vem da se mi je od napornih maršov nabirala voda v podplatih pod kožo. Potem sem po mnogih ovinkah in pripetljajih prišel domov, v Radgono.«
»Kako ste se pa doma pozdravili?«
»Mati me je na razbolele podplate polagala obkladke s toplim mlekom. To je pomagalo. Toda doma nisem dolgo počival. Se dobro vem, da sem prišel domov 12. novembra 1918, čez
pet dni, 17. novembra pa sem že bil med Maistrovimi borci.«
»In kaj boste delali v pokoju?« »Ne bo mi dolgčas. Doma, v Kamenškovi 10, imam majhno gredico.
Ko smo prišli na gradbišče ptujskega podjetja »Mesokombinat — Perutnina«, so naši delavci ravno odhajali domov. Samo še nekaj jih je bilo, ki so se motali okrog svojih bi-ciklov in mopedov. Enega izmed njih smo ustavili. Tesarja Janeza Matjašiča.
»Kako dolgo že delate pri našem podjetju?«
»Deset let bo menda, kar sem v Gradisu«, je odvrnil.
»Kaj pa si želite za novo leto 1971?«
»Polno uspehov pri delu in tudi pri plačah«, je dejal in se široko nasmejal.
»No, kaj pa želite sebi, svoji družini?«
Premišljal je in premišljal, pa se ni mogel ničesar spomniti.
»Imate morda kakšno skrito željo? Mogoče si želite avto?«, sem mu želel pomagati iz zadrege.
»Kaj bom z avtom. Ne potrebujem ga«, se je kratko odrezal.
»Ja, kaj pa potem? Nimate nobene želje zase?«
»Samo to, da bi bil vse leto zdrav«.
Sicer pa sem vajen delati, nikoli nisem bil brez dela Tudi bolan nisem bil nikoli.«
Vrlemu jubilantu želimo še čim več zdravih let v zasluženem pokoju.
se je izmazal. In že je pognal moped proti domu. Menda si je pošteno oddahnil, ko sem ga pustil iz »novinarskih klešč«.
Vsekakor želja Janeza Matjašiča ni posebno velika, vsaj po materialni plati. Vendar pa skriva v sebi tisto globoko resnico, da je ob vseh dobrinah tega sveta zdravje vendarle največji dar. Kajti kdor ni zdrav, mu vsi zakladi sveta nič ne koristijo.
»Glavno, da bom zdrav"
Nov način gradnje premostitvenih objektov iz prednapetega betona
Revija »Annales de 1’institut technique du batiment et du travaux publics — mai 1970« je objavila splošen opis in op'is nekaterih gradenj premostitvenih objektov iz prednapetega betona po nov.em načinu, ki bi ga lahko imenovali z eno besedo »potiskanje konstrukcije«.
Princip potiskanja konstrukcije od opornika do opornika ni nov, to je že vsakdanja stvar pri železnih konstrukcijah. Konstrukcijo v zaporednih elementih sestavijo na enem bregu in jo počasi potiskajo čez reko ali globel na svoje dokončno mesto tako, da konstrukcija na posebnem podvozju drsi po pripravljeni poti. Kovina se dobro prilagodi temu načinu gradnje, sposobna je prenesti tako natege kot tlake in zlahka prenaša spremembe sil, ki nastopajo pri potiskanju čez stebre. Tudi so kovinske konstrukcije sorazmerno lahke in reakcije, ki nastanejo zaradi trenja pri potiskanju čez stebre, niso nevarne za njihovo stabilnost. Ta kratek pregled lastnosti kovinskih konstrukcij nam pojasni, zakaj do leta 1967 nismo poznali na ta način zgrajenih betonskih konstrukcij razen enega mostu v Venezueli in nekaj mostov v Italiji.
Nekatere prednosti novega postopka kot na primer: odpade odranje, montaža elementov je na stalnem mestu, niso vezane na material, iz katerega se gradi. To je pripeljalo podjetje, ki je -vpeljalo nov način gradnje mostov, na misel, da izkoristi sedanjo stopnjo razvoja tehnike, ki omogoča tak način gradnje tudi s konstrukcijami iz prednapetega betona. Razvoj prednapetih konstrukcij je znatno zmanjšal njihovo lastno težo. Postale so elastičnejše in manj razpokajo. Možno je tudi spajanje sosednjih prefabriciranih elementov brez večjih težav, lahko pa spoj tudi opustimo, kable lahko na-pnemo ali popustimo po naši volji. Na drugi strani pa lahko predvidimo postavitev težkih konstrukcij s potrebno točnostjo na določeno mesto, ker so nam že na voljo ležišča z zelo majhnim trenjem v stični ploskvi med teflonom in nerjave-
POMIK IN DVIG
PREFABRICIRANA PLOŠČA
VZDOLŽNO NARAVNAVANJE.
čim jeklom in pa še zato, ker so nekatera gradbena podjetja že opremljena z dobro in primerno mehanizacijo.
Skupnost gradbenih podjetij »CITRA«, ki je kot prva na Francoskem začela uporabljati »potiskanje« prednapete konstrukcije čez dolino, je ta način dela preizkusila najprej pri gradnji prednapete betonske vodovodne c'evi.
Most — vodovod je razpetine 143 m, katerega prerez je krog z notranjim premerom 5,05 m. Predvidene so štiri razpetine z 2 X 33 m in 2 X 30 m ter z dvema konzoloma 8,50 m, s katerima se premosti strmo dolino. Ker znaša teža mostu — vodovoda 31 ton/m, bi bila gradnja mostu — vodovoda z opiranjem konstrukcije od tal predraga. Po predvidevanjih bi bilo treba namreč uporabiti 35 km cevi 40/49.
Zaradi zmernih razpetin in ker je bila na eni strani zgradbe ravnina, na kateri se je lahko prefabriciralo prednapete betonske cevi, v dolžini 33,00 m, se je podjetje odločilo za postopek s »potiskanjem«.
Prvotna zamisel je bila, da bi na spodnji del betonske konstrukcije pritrdili trakove iz nerjavečega jekla, z vitiji bi pa vlekli cev naprej. Zveza med jeklom in betonom je lahko brezhibna, toda niso še bili preizkušeni trakovi, ki bi se dali odstraniti. Poleg tega je dobro, če so na razpolago hidravlične dvigalke, da se lahko izvršijo potrebni popravki. Končna odločitev je bil naslednji postopek (slika 1):
Ležišče, ki omogoča drsenje prednapete konstrukcije, je običajno neoprensko ležišče, ki je prekrito z listom iz teflona debeline 1 mm. List teflona je obložen s silikonsko mastjo. Tako pripravljeno ležišče drsi po oporniku na 3 mm debeli plošči iz nerjavečega jekla. Betonsko konstrukcijo premikajo hidravlične dvigalke, katerih hod je 1,00 m (slika 1). Za celoten pomik je potrebna serija premikov po 1 m. Začetkoma je ležišče teflon postavljeno na zadnjem delu plošče, s hidravličnimi dvigalkami se betonsko konstrukcijo premika za 1 m, ležišče teflon je tedaj na sprednjem delu plošče. Betonska konstrukcija se nato s hidravličnimi dvigalkami dvigne, ležišče teflon pa se spet pomakne nazaj in operacija se ponovi. Štiri hidravlične dvigalke, ki so nameščene vzdolž betonske konstrukcije, skrbijo za pravilno smer (slika 2). Delovne operacije: betoniranje, napenjanje in potiskanje so razdeljene v 6 faz, ki so prikazane na sliki 3.
Uporaba zgoraj opisane tehnike pri gradnji mostu — vodovoda je popolnoma zadovoljila graditelje, ki so nato začeli misliti na razširitev tega postopka na mostove.
Potiskanje betonske konstrukcije čez opornike nam omogoči gradnjo premostitvenih objektov brez uporabe odrov, potemtakem je uporaba tega načina gradnje zelo obsežna in zajema vse zgradbe, ki premostijo globoke, težko dostopne doline. Glede na postopek dela, lahko po dosedanjih izkušnjah take doline razdelimo v dve vrsti.
a) Manjše doline, kjer je premostitvena dolžina med 180—160 m. Normalno take doline prekoračimo s tremi raz-petinami, z dvema stebroma in dvema opornikoma. Če je srednja razpetina vsaj dvakrat tolikšna kot krajna razpe-
tina, se most gradi tako, da se ga zgradi z vsakega brega polovica. Obe polovici se v sredini združita in spojita.
b) Široke doline, kamor štejemo vse premostitve nad 160 m. V večini primerov premostimo široke doline z večjim številom enakih razpetin, izjema so le posebni primeri, k jel imamo veliko razpetino v sredini viadukta, pri kateri prednapeti beton ne pride več v poštev.
Pri širokih dolinah se betonirajo posamezni elementi zaporedoma na enem bregu in se konstrukcija potiska v skladu z betoniranjem elementov proti drugemu bregu (slika 4).
Razpetina mostu, ki bo v končani fazi premostila zadnje polje ob obali B, ki je nasproti ploščadi, na kateri se betonirajo elementi mostu (IC-A), mora prestati med potiskanjem mostu čez stebre velike napetosti zaradi nastopajoče konzole. Te napetosti zahtevajo za časa gradnje predi-menzioniranje te razpetine.
To neprijetnost, ki se odraža v povišani ceni objekta, so premagali tako, da so konzolo razbremenili s kabli, ki gredo prek jambora (glej sliko 4) in ki se lahko tudi regulirajo.
Ing. Šircelj
»\li se meni smejete,« je nervozno vprašal predavatelj tečajnike.
»Ne,« mu odgovore vsi v en glas.
»No, kaj pa je drugega v razredu tako smešnega,« je vztrajal predavatelj.
POM! K

DVI GANJE
K! iu n
|g-g, 978 | 4!'00 | 4100 ]
i • z
(gradnja, tacaš« opore, in kljuna. Betoniranje 6. elemenfiou	_	^	^
r/a*a ^	j+l	4l	jh_"
j 30,00	]	• ta,oo	,______?,3,oo	1 <y,oo j w,00	'	1
H	1	POMIK -P/ 00/m
TL jaza. A
Betoniranje / elementa - /Kapne se	.2.’

Jt
A
5	4
^ <\\ z
Ji
POMIK *bOOrm
* #
Betoniranje ie/ementoz - //apne se element , 3'
m /<2*a Ji Jl Ji
bviya.lki za. pomik
v Z 1	3
L
irn' ■ i, i
POMIK -bbOOnm
Betonira se 3 e lem&hte. . lopne —	La
!? 'za Jl_
Jl
ZcxccLsn<x y£>oo^3c>n<x l-
se slemeni.V^	^	1 1 --- i A .ll L. i .f f A LgJ
]

POMi*< 'b'b'OOnn
Betonira se oeiememte. //opne se element .5'
i A\ * ji * I * \ * li g I £ f 7 ;/ 8 i 9 1. H I? "M i ^ J
J/ -faza Ji	lil	Ji-	Ji-
POM/K ZB sonn -fhpne ss element
Končna
-faza
]~ t ] A J 5	8 j 7 j 8 j 9	| 1 H j 4Z j
vV
"f
Til
POVRATEK LEŽAJA -.ALVEOFLON'



,^:/AvAva\vaA 1

ko so dnevniki in eter o reformi spet zapeli.
Kar naenkrat mnogi viri svoje pipe so zaprli, naš polet in naše želje nam občutno že zavrli.
Sok je tu. vse glave stika mrzlično rešitve išče, nam pa jasno je, da v kratkem recesija nas obišče!
Treba zopet bo poleta, skromnosti, nikjer zamere, gospodarjem pa ponudbe spravljene v realne mere!
Pa vrnimo še nazaj se, v leto, ki sedaj mineva in objekov vendar nekaj naj ta kronika opeva.
Mislimo, da Termo Šoštanj naše je pokazal znanje, s kvaliteto, roki, tempom, si zaslužil je priznanje.
Ko dobimo to odličje, bo za nas razveseljivo, da vse ve, kje za »Atomsko« klicat je operativo!
Tudi Portorož ob morju zrasel je v rekordnem času, mnogo, mnogo doprinesel k dobremu je firme glasu.
skupnost da odlikovanja.
Vsi želeli smo da Gradis nekaj takega dobi, žal kriteriji so taki, da se želji ne ugodi!
Pač pa dolga vrsta članov to odličje si zbori, sam župan ga skoro stotim lastnoročno podeli!
Ker je leto jubilejno in priznanj se nam kar tare, ni odveč, če počastimo tudi sodelavce stare.
Eni ABRAHAMA hrabro na ramena so si dali, drugi še deset let več so temu dnevu še dodali
Danes že številna vrsta skušnje svoje nam daruje, pa ni čudno če podjetje tudi jubilej praznuje.
Mi želimo jim le eno —
Ko vse vprek se jih omenja — da naj Gradis z jubilanti svoja leta malo menja!
Zmotna pa bi slika bila, če bi letos le slavili, če od samih jubilantov — bi na druge pozabili.
Naš urednik vsako leto tam v decembru me pozove, da za Vestnik bi se lotil Kronike napisat’ nove.
Pa. se vprašam: Je mogoče, da tak hitro leto mine, da stanovanja polna doba se zapiše že v spomine?
Zal pa čista je resnica, da se leto je izteklo in je prav, da o preteklem bi se tudi nekaj reklo!
Ker v celoti je minilo, gledamo ga že z daljave, pa zato je razumljivo bolj iz perspektive prave. Marsikaj ostrino svojo davno že je izgubilo, poleg resnosti potrebne Pa humorja pridobilo.
In zato vsi ti zapiski naj tako bi izzveneli, da poučno in zabavno,
2a vsebino bi imeli.
GAST za cesto se pripravlja, svoje sile skupaj zbira, da v družbi kvalitetni zdaj usluge oferira.
Smo potem oferto dali, upali na lepo zmago, vendar konkurenca huda nam napravila je zgago. Manjši del smo le dobili, si lepo ga razdelili, saj za take skromne cene — z več bi bolj se — nasmolili! Zdaj že teče v glavnem delo, smo zavihali rokave, žal še dosti, dosti manjka, da si priborimo slave!
Tu in tam še vedno škriplje, dela nam nadrov težave, tudi nismo še dosegli izvajalci sile prave.
Vse odslej DOGOVOR bodi, plača, sklad se garantira! Skrb za dinar pa še vedno se podjetju rezervira!
Ce pa kaj ne bo šlo v redu,
In med tem ko cesta teče, se naenkrat GAST zamaje Tehnogradnje — naš četrti SOS — signale daje!
Da se reši, kar je možno Gradis roko svojo nudi: nase delo, kadre vzame in pa še: dolgove tudi!
Gradis s tem postaja velik, daleč zadaj so ostali, nas pa žene, da še boljši, se močnejši bi postali.
Nove kadre, nove stroje, nova dela urediti, da povečajo se z njimi že doseženi profiti.
Za enotnost zdaj skrbimo, da dosežemo še več, da dokažemo vsem skupaj: ta korak ni bil odveč!
V senci teh dejanj velikih smo vodilne, potrdili, smo za štiri leta nova jih soglasno izvolili!
Za zaupanje, priznanje smo nagrade dodelili, da še za naslednjo eno bodo skrbno se trudili.
Ker pa dinar ne pomeni vsega za pobude nove, srno v statutu določili, še direktorske naslove!
Sploh smo, kar se forme tiče, mnogo svežega rodili, iz enot smo vrsto celo zdaj odborov izvolili.
Vse kar v firmi se poraja, zdaj smo mednje razdelili,
°ni bodo svetovali, kaj naj v vodstvu bi storili! Ni upravnega odbora, da počasen nas zavira, zdaj devet odborov drugih nas s predlogi bombardira!
Izven teh odborov vnetih, ki za delo nam skrbijo, s SPORAZUMI sindikati v več enotnosti stremijo:
SPORAZUM že predvideva, k-je je tisti, ki ga lomi: Vodstvo! To je tista reva! Tudi v lastni hiši nalog se nabralo je obilo, nekaj šele drugo leto bo se komaj naredilo!
To so nove nam OSNOVE, naj jih kadrovska pripravi, da nas vsaj prihodnje leto subjektivnosti ozdravi!
Od anket do analize vse metode uporablja niti na pripombe mnogih v končni fazi ne pozablja.
Mi v naprej smo že veseli, če sistem bi tak dobili da bi isto vsaj kot letos tudi še v naprej delili!
Kar delitev našo tiče v grobem je ostala ista, saj smo končno le spoznali da bila je dokaj čista.
Plače, fonde nam dosledno po uspehu regulira, nihče temu se načinu praktično več ne upira Le pri skladih nam dilema — kam jih dati — lase beli ker od njih ENOTE, FIRMA, radi bi čimveč imeli!
Šolstvo, stanovanja, hiše vedno prva so zahteva, lonec za obratna sredstva, žal, bolj prazen nam sameva. Pa zato za boljše čase treba bo enoten biti, da dolgove poravnamo, več v ta lonec nameniti!
V glavnem pa sezona prešla bila res je za pohvalo, saj se del je in uspehov v letu dosti nam nabralo! Dobra dela, mila zima, mnogo volje in mašine so prinesle rezultatov, ki nam zbujajo skomine.
Pa zato ob koncu leta. vsi smo nekam ostrmeli,
Zdaj naenkrat tik pri koncu ko mu manjka le še KORZO, nekdo močno se napenja, da ostal ob vsem bi torzo!
Mi pa radi dokončamo, kar zavzeto smo pričeli, da bi med objekte mnoge ta hotelski trust prišteli!
Leta, leta že gradimo, dosti se je nazidalo saj doseženo v objektih 4000 bo število!
To pa kaže, da kar dolgo firma naša že obstaja, letos pa ponosno svojih petindvajset let obhaja!
Tak je jubilej pomemben, treba ga je proslaviti in sestavili smo spisek, kaj je treba narediti:
Vabi se: kar kaj pomeni na osrednjo naj proslavo, da se prireditvi naši kar največjo da veljavo Za kulturni del najboljše kar Slovenija premore: sam OKTET naj vzdušje dvigne in pokaže nam, kaj zmore.
Za poanto vse proslave FILM naš naj zavrti se, naših petindvajset zopet let pred nami naj zvrsti se!
Končno še enota vsaka naj po svoje se vezuje, v skladu z možnostmi in sredstvi praznik naš lepo praznuje.
Slo je točno po programu, vse lepo smo uredili, zraven nekaj smo milijonov v jubileju potopili,
Prazniki sedaj so mimo, delo nas je zopet zbralo, v FILMU pa snovanje naše za spomin nam bo ostalo!
Tesno s samim jubilejem vezana so še priznanja, ko za dolgoletno delo
Mnogo je še sodelavcev, vsak od njih nam doprinaša, včasih morda tisti tihi glasnega celo prekaša!
Tak je Cepuš — naš urednik — duša vsega praznovanja, ki od hudih ga naporov zdaj bolezni kal preganja.
Mi mu zdravja le želimo, naj se še naprej razvila, zraven pa naj ne pozablja:
— ni garanje tera vi ja!
S tem dogodke glavne leta v kroniko smo zapisali, o ENOTAH pa še naših nič še nismo razpravljali,
To se malo čudno sliši, ker bila je to navada in zato je razumljivo, da se ne pozabi rada Vzrok za to je njih število, ki se z leto v leto širi pa za množico številno že preozki so okviri!
Vsakemu napisat nekaj, ■ dobro, slabo vse zajeli, več ne gre kronistu iz roke, ker težko je vse našteti!
Naj zato tako ostane: glavno se obelodani, a ostalo kar zgodi se, naj med letom se oznani!
In tako kronist končuje nalogo, ki rad jo dela in želi si da med bralci dosti bi priznanje žela Saj med vrstami premnoga dana so priporočila, ki bi naše rezultate nam še bolj obogatila.
Ki bi v slabši perspektivi omogočila živeti, s pametjo pa morda tudi v boljše čase pohiteti!
Zdaj še čaše polne v roke:
Naj živi, kar je pri hiši'
Naj se o podjetju GRADIS vsepovsod le hvala sliši!

PORTOROŽ.
Ur - to |0 oBJj'
CEMEMIANI ŽELEZA TESARI* N Al
ŽEUZO- jU| KRIVCEV Al ŽTs>A6|6V A« j
VS/ Z/A MOR/
VESTA<IKA Al
<5 S.:

Sklepi organov samoupravljanja
DS podjetja
SKLEPI
V. seje delavskega sveta podjetja, ki je bila dne 12 11. 1970. v Ljubljani.
1.	Sklepi zadnje seje so izvršeni, delno pa so v izvrševanju. Odbor za standard in rekreacijo naj predloži delavskemu svetu polletna poročila o realizaciji sklepa z uvedbo toplih obrokov, urejenosti bolniških sob v delavskih naseljih ter preventivnega zdravljenja na zdravju škodljivih mestih. Strokovne službe naj še nadalje iščejo rešitve glede priznanja socialnih dajatev delavcem, ki so delali v ZR Nemčiji.
2.	Poročilo overovatelja zapisnika se vzame k znanju.
3.	Poročilo k periodičnemu obračunu za tričetrtletje 1970 se vzame k znanju, prav tako tudi analiza poslovanja za dobo januar —september 1970.
4.	Delavski svet potrdi predlog odbora za načrtovanje in notranjo delitev, da se poveča vrednost točke od 1,00 na 1,20 din z veljavnostjo od 16. 10. 1970. dalje.
5.	Delavski svet potrdi osnutek predloga odbora za načrtovanje in notranjo delitev o spremembi pravilnika za stalnost. Priporoča pa, da odbor za načrtovanje sestavi variantni predlog za lestvico dodatka za stalnost s tem, da bi se povečali zneski za prva leta zaposlenosti pri podjetju. Hkrati pa naj se sestavi tudi ekonomski izračun za variantni predlog.
Predlog naj se pošlje v razpravo vsem enotam.
6.	Delavski svet se strinja s predlogom odbora za načrtovanje in notranjo delitev o spremembi pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja in se ga pošlje v obravnavo vsem enotam. Dnevnice za delavce obratov in drugih servisov se bodo obravnavale v sklopu dodatka za terensko -delo.
7.	Izvoli se verifikacijska komisija v sestavi Gartner Vincenc, Zupančič Franc in
Stanovnik Anton, ki preveri potrdila o i2_ volitvi članov v delavski svet podjetja.
8 Poročilo volilne komisije o izidu nadomestnih volitev v delavski svet podjetja, se vzame na znanje.
9.	Delavski svet potrdi spremembo pravilnika o stanovanjski gradnji za člane delovne skupnosti, o financiranju, o dodeljevanju stanovanj in dajanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo, kakor je bila predložena z dne 5. 10. 1970 pod štev. 02-4/67 ioi, razen, da se spremeni besedilo v čl. 23, ki se glasi takole:
»Posojilo odobrava podjetje z rokom odplačila 30 let in z 2 •/• obrestno mero.
Višina posojila, ki ga je mogoče odobriti, znaša največ do 50.000 din za prosilca, ki je zaposlen pri podjetju več kot 5 let.
Prosilec, ki zaseda stanovanje, nad katerim ima podjetje razpolagalno pravico, mora to izpraznjeno stanovanje prepustiti podjetju.«
Ostalo besedilo ostane neizpremenjeno, ka„ kor je bilo predloženo v osnutku.
Zadnji odstavek prejšnjega Člena 23 se črta v celoti.
10.	Sprejme se pravilnik o načinu in o pogojih za delo oseb na motornih vozilih, kakor je bil predložen s tem. da -se v čl. 6 po(j tč. a) spremeni besedilo tako, da se glasi:
»a) v strojno prometnem obratu za vsa vozila, ki jih neposredno upravlia obrat — odgovorna oseba, ki jo imenuje direktor enote.«
Enako se popravi tudi v čl. 7 tako, da se črtajo besede »oziroma komisija«.
11 Za izvedbo gradnje poslovne stavbe podjetja Ljubljani, ustanovi delavski svet podjetja poseben gradbeni odbor, v katerega imenuie naslednje tovariše:
Saša Škulj, dipl gradb. ing., kot predsednik
Maister Borut, dipl. gradb. ing., kot član Peteln Alfred, dipl. gradb. ing., kot član
Boris Vede. dipl ing. arh., kot član
Božidar Lukač, gradb tehnik, kot član
Jože Zajc, gradb. tehnik, kot član
h
Ignac Brenčič, dipl. gradb. ing., kot član
Iko Ravnikar, direktor, gospod, finan. službe kot član.
12.	Delavski svet podjetja se strinja s poročilom o poteku priprav za gradnjo nove poslovne stavbe ali nakup poslovnih prostorov in sklene, da se za financiranje stavbe odvajajo sredstva po programu financiranja.
Gradbeni odbor mora redno poročati delavskemu svetu podjetja o poteku del v zvezi z gradnjo ali nakupom nove poslovne stavbe.
13.	Odobri se predlog za nabavo osnovnih 'sredstev, kakor je bil predložen od odbora
za investicije z dne 2. 11. 1970 pod številko 06-10/70 103 s tem, da se doda št. tč. 12), ki se glasi: »Odobri se nabava dvigala ATMOS v vrednosti din 160.000 din.«
14.	Spremeni se 7. člen pravilnika o uporabi privatnih osebnih vozil v službene namene tako, da se cena za prevoženi km za osebni avtomobil določi na din 0,90. Sprememba velja od 16. 11. 1970 dalje.
15.	Delavski svet podjetja izreka tov. cepušu Alojzu pohvalo za požrtvovalno delo pri se stavi jubilejnega zbornika ob priliki 25-let-nice podjetja, organiziranju filma o podjetju in kataloga. Hkrati se odobri tudi enkratno izplačilo denarne nagrade imenovanemu tovarišu v znesku din 3,000.—
16.	Na vlogo delavskega sveta uprave sta-novanskih hiš in stanovanj za spremembo razdelitve najmnine za stanovanja GIF Gradis, sklene delavski svet, da se od 1. januarja 1971 dalje razdeli najemnina takole:
30 % za amortizacijo
35 °/o za investicijsko vzdrževanje
20 •/« za tekoče vzdrževanje
15 ®/o za upravljanje
17.	Na podlagi sklepa delavskega sveta podjetja z dne 15. 9. 1970 pod tč. 18-c) se sprejme predračun za obzidavo dveh lesenih hišic v počitniškem domu v Ankaranu po projektu, ki je bil že izveden v tem domu pri treh liišicah in predračun za gradnjo nove hišice po enakem projektu, vse v skupnem znesku din 444.000.—
Sredstva za gradnjo naj se izločijo v sklad skupne porabe po zaključnem računu za leto 1970, ko se bo dokončno odločilo o gradnji. Ustrezno dokumentacijo pripravijo strokovne službe.
18.	Delavski svet daje soglasje k odstopu pravice uporabe na nepremičnini pare. štev. 510/2 gozd v izmeri 2.809 m* in 511/6 gozd v
izmeri 519 m8, pripisanih pri vlož. štev. 399 k. o. Drulovka, podjetju Dinos iz Ljubljane proti plačilu odškodnine din 21 za 1 m2 zemljišča. Poleg odškodnine za zemljišče plača podjetje Dinos iz Ljubljane din 3.965.— a stoječi les na tem zemljišču. S tem se po. .i pogodba, sklenjena dne 6. 10. 1970.
19.	Delavcem, ki so vstopili k Gradisu od podjetja Tehnogradnje in niso izrabili letnega dopusta, ki jim pripada za koledarsko leto 1970, kakor tudi tistim, ki so pri prejšnjemu podjetju izkoristili manj kot polovico letnega dopusta, pripada pri podjetju Gradis pravica do izplačila k stroškom prevoza ob koriščenju rednega letnega dopusta in pravica do prispevka k stroškom letovanja, kakor je to določeno v sklepu DSP z dne 4. maja 1967 in popravku sklepa z dne 15. 4. 1969.
20.	Delavski svet naroča odboru za standard in rekreacijo, da čim prej obravnava ugotovitve pregleda Gradisovih naselij na avto cesti Vrhnika — Postojna ter ga istočasno pooblašča, da izvede ustrezne ukrepe za ureditev ugotovljenih nepravilnosti oz. pomanjkljivosti glede na določila samoupravnega dogovora o minimalnih standardih.
O ugotovitvah in ukrepih naj poroča o^b ir delavskemu svetu na naslednji seji.
21.	Delavski svet podjetja sklene, da pristopi v članstvo »Konzorcija za izgradnjo carinskih in javnih skladišč« v Celju in odobri delež podjetja v višini 10.000.— din. Za člana v tem konzorciju imenuje tov. Ika Ravnikar, direktorja gospodar, finančne službe, za njegovega namestnika pa tov. Berta Praprotnika, direktorja gradbene enote v Celju.
22.	Za kalkulacije in cenike del naj se za leto 1971 upoštevajo kot najnižje obračunske osnove za delitev osebnih dohodkov in vrednotenja del podatki iz vsakokratnih samoupravnih sporazumov.
23.	Delavski svet podjetja potrdi spremembo pravilnika o delu in poslovanju centra za izobraževanje o štipendiranju in nagrajevanju vajencev in sicer samo za III. letnik tako, da se glasi:
»Vajencem III. letnika pripada nagrada:
I. Uspeh pri delu in kvaliteta dela:
		din
— delo oprovlja no in v redu	hitro, kvalitet-	100,00
— uspeh in delo srednja . . . .	— kvaliteta je	80,00
— del počasi in	v redu ....	50,00
z
11. «. .a disciplina:	din
—	zel© discipliniran...............60,00
—	discipliniran, včasih popusti .	45,00
—	nediscipliniran, izostaja z dela —
III. Šolski uspeh:
—	odličen . .	60,00
—	prav dober	45,00
—	dober ...........................30,00
—	zadosten .........	—
Hrano in stanovanje si morajo vajenci III. letnika plačati sami. Vse ostalo ostane nespremenjeno.<•>
Nadalje se spremc.n, 21. člen pravilnika o povračilu stroškov za službena potovanja, prevoznih stroškov, o izplačilu dodatka za terensko delo in ločeno življenje, o povračilu stroškov ob premestitvah in selitvenih stroškov ter o pogojih za takšna izplačila delavcem podjetja tako, da se v zadnjem odstavku pod tč. 4) doda:
»Za druge delavce in za vajence 0,70 na
Gornja sprememba velja od obračunske dobe 16. 10. 1970 dalje.
24.	Delavski svet podjetja potrdi spremembo pravilnika o pripravnikih v čl. 18, ki se glasi:
»V času pripravniške dobe pripada priprav, niku osebni dohodek, računan po vrednosti točke:
A.	Za	srednje šole	od 4,00 do	5,50	točk
B.	Za	višje šole	od 5,00 do	6,15	točk
C.	Za	visoke šole	od 5,50 do	6,80	točk
Vrednost točke je enaka vrednosti točke, ki velja kot osnova za delitev osebnega dohodka delavcev podjetja.
Pqlcg tega pripada pripravnikom terenski dodatek po obstoječih predpisih, osebni dohodek za doseženi učinek, bodisi po ocenitvi po pravilniku ali po normativih in udeležbah pri končni delitvi osebnih dohodkov.«
25.	Delavski svet podjetja sprejme na znanje poročilo službe varstva pri delu, da imenovana služba redno pošilja vse zbirke predpisov iz varstva pri delu celotnemu vodstvenemu kadru, kjer jih lahko posamezniki dobijo na vpogled. Če pa posamezniki želijo celotno zbirko predpisov, jo lahko individualno naroče pri založbi Tehnični biro v Mariboru,
ker jih podjetje za posameznike ne bo naročalo.
26.	Delavski svet podjetja sklene, da se kreditira Združeno podjetje »Hoteli Toplice* za adaptacijo starega hotela »Jelovica« na Bledu v višini 275.950.— din. Kreditojemalec plača podjetju 8 "/• kreditne obresti ter. se zavezuje vrniti kredit najpozneje v roku 3 dni po izdaji uporabnega dovoljenja objekta.
27.	Delavski svet podjetja sklene, da se kie" ditira Združeno podjetje »Hoteli Toplice« za objekt »Lovec« na Bledu v višini 302.000." din. Kreditojemalec plača podjetju 8 */o obresti ter se zavezuje vrniti kredit najpozneje v roku 3 dni po izdaji uporabnega dovoljenja objekta.
Overovatelj:	Predsednik DS podjetja:
Ivo Leben 1. r.	Saša Škulj,
Janko Košir I. r. dipl. gr. ing. 1. r.
Važnejši sklepi kolektivnih izvršilnih organov
ODBOR ZA NAČRTOVANJE IN NOTRANJO DELITEV
—	Odbor naroča komercialni in gospodarsko finančni službi, da neodložljivo in redno posredujeta potrebne podatke o poslovanja enot v tujini analitsko planski službi.
—	Analitsko planska služba naj skupaj z gospodarsko finančno službo izdela temeljit0 analizo ekonomičnosti za poslovno leto
—	Tehnična služba naj pripravi predlog organizacije centralne priprave dela in razširitve priprave dela v nekaterih enotah. Istočasno naj v sodelovanju z ostalimi službami izdela način (obrazce nosilce izpolnjevanja in obdelave podatkov) za postopno uvedbo pokalkulacij.
—	Komisija za sistemizacijo delovnih mest naj obdela in vnese v seznam delovnih mest tudi delovna mesta pokalkulantov.
—	Za izvedbo pregleda nagrajevanja po l>£ in nato stalnega dela na tem področju priskrbi kadrovska služba analitskoplansld službi ustreznega delavca s tehnično pred-izobrazbo.
—	Analitsko planska služba naj pregloda sistem nagrajevanja organizatorjev proizvodnje. Enote naj dajo pripombe na sedanji pravilnik. Odbor predlaga, da se v osnovo ne vključi zaslužek v nadurah.
—	Sklene se, da tehnična služba pripravi v smislu prejšnjega sklepa odbora bodočo organizacijo SPO kot samostojne poslovne enote.
—	Odboru za standard in rekreacijo se Predlaga, da prouči možnosti zaposlitve še enega zdravnika za mariborsko območje ter enega za prevenitvno zaščito za podjetje,
—	Ob začetku sezone leta 1971 naj varnostma služba temeljito pregleda stanje tehnične zaščite enot v tujini. Za enoto v Frankfurtu. naj naveže stike z ustrezno službo pri firmi Holzmann.
—	V letu 1971 se mora odtujiti delovne priprave za najmanj 20 mio din osnovne vred-n°sti. Novi nakupi za delovne priprave mo-rajo znašati najmanj 25 mio din.
Vsa osnovna sredstva, prevzeta od Teh-nogradenj, se amortizirajo po enakih Stopčah kot Gradisova osnovna sredstva.
—	Odbor daje delavskemu svetu v potrditev višine amortizacijskih stopenj za objekte, kakor je bilo predvideno v predlogu strokovne službe.
—	Odbor v celoti sprejema kot svoje sklepe Predloge ing. Petelina glede vprašanja kolektiva pe Nizke gradnje v Gradis, in sicer:
najpozneje do konca leta je potrebno urediti in dokončno obračunati vse sporne razume med Tehnogradnjami in Gradisom, ki nadevajo prevzete objekte nove enote,
—• za celotni tehnični kader nove PE je organizirati v mesecu januarju seminar, da bi seznanili vse nove gradisovce s tehničnim Poslovanjem v podjetju,
—	podoben seminar je treba organizirati za administrativni in finančno gospodarski kader nove PE,
s povečanim številom obhodov članov centralnih služb na objektih nizkih gradenj ie vzpostaviti neposrednejši kontakt z operativci in upravo nove poslovne enote,
v novo ustanovljeno poslovno enoto je vključiti vsaj nekaj starih gradisovih strokovnih kadrov, ki bodo pripomogli do hitrejšega vključevanja poslovanja v gradisov
aistem,
v vseh analitskih pokazateljih je potrebno obravnavati tudi rezultate nove poslovne enote,
v delo na objektih, ki jih gradi nova Poslovna enota, je vključiti čimveč Gradiso-Ve mehanizacije in opreme in obvezno izdelati za nove objekte kompletne elaborate delovne priprave,
na seminarju za tehnični kader je le-tega seznaniti poleg organizacijskih oblik v podrtju tudi z vsemi tehničnimi možnostmi pri Izvajanju gradbenih del, ki jih nudi Gradis,
in s stopnjo razvoja pri uporabi pomožnih konstrukcij v našem podjetju (predvsem podpornih konstrukcij, opažarskih del, betoniranja itd.).
—	poslovnik o vodenju evidence, upravljanju in trošenju sredstev poslovnih enot podjetja (.interna banka) se pošlje v razpravo hkrati z natančnim pregledom evidentiranih sredstev PE od začetka (1. 1963 oziroma leta 1906) do letos. Pregled mora- biti izdelan v decembru i970.
—	odbor zavrača vlogo železokrivnice za povišanje cen v letu 197». Delitvene črte nismo spremenili, zato naj železokrivnica povišanje osnov in obračunavanje akordo-v s tem v zvezi uskladi z delilno črto.
ODBOR ZA STANDARD IN REKREACIJO
Odbor za standard m rekreacijo je na svoji seji obširno razpravljal o prehrani delavcev ter sklenil, da morajo vse naše enote urediti probleme prehrane in stanovanja ter morajo delavcem urediti solidno življenje na gradbišču.
Odbor smatra, da bi morali imeti v podjetju enoten TD in enotne naj višje cene za stanovanja in prehrano. Zato se predlaga DSP, da načelno določi v celotnem podjetju enotne najvišje cene hrani in stanovanju.
— Predlaga, da bi bile cene hrani 12.5». in sicer: zajtrk 1,50 din, malica 2,00 din, kosilo 6,00 din in večerja 3,0» din (kalkulacijo- pripravi tov. Uhan).
— Enotne cene stanovanj je treba ločiti po stalnih objektih in provizoričnih objektih.
— Grobi program socialne zaščite mora biti izdelan do konca februarja 1971.
— Nova sistemizacija delovnih mest mora zajeti na vsaki poslovni enoti z nad 300 zaposlenimi delavci delovno mesto socialnega delavca.
-- Na vseh stalnih gradbiščih mora biti televizor, na vseh gradbiščih pa radijski sprejemnik in zadostno število dnevnega časopisja.
— Uredniški odbor pripravi v časopisu anketo o kulturni dejavnosti.
— Sindikalnim organizacijam in poslovnim enotam se priporoča, da sistematično- vzgajajo ljudi na kulturnem področju in v športu, nje dveh hišic in z izgradnjo ene nove. PE Koper je pripravljena dela Izvesti. Pričetek gradnje bo v februarju, ko bodo sredstva zagotovljena.
— Depandansa Golte ne ustreza današnjemu standardu naših delavcev. Predvsem je treba depandanso še opremiti z najnujnejšo opremo. DS podjetja se predlaga, da odobri sredstva po predloženem predračunu.
—	Odbor meni, da je treba prispevati k stroškom letovanja tudi za družinske člane, ki so zavarovani po članu kolektiva.
—	Zato se predlaga, da se prispeva k stroškom letovanja članom kolektiva enkratni znesek 180.— din, za vsakega družinskega člana pa 30,00 din.
Odbor predlaga delavskemu svetu, da se predvsem za kurativno dejavnost v podjetju in za povezovanje z zunanjimi zdravniškimi ustanovami sprejme še enega zdravnika. Za delo tega zdravnika je nujno potreben prostor. Sedanja ambulanta posluje v zelo majhnih prostorih, kjer novi zdravnik ne bo mogel ordinirati. Ambulanta bi lahko efekt-nejše poslovala, če bi imela boljše prostore in če bi obratovala v dopoldanskem času.
—	Počitniški domovi so v letu 1970 poslovali s 05.000.— din minusa, od tega je imel počitniški dom Ankaran 3.131,90 din minusa, Poreč 9784,10 din, Pohorje pa 52.144.— din.
Pri inventuri so v počitniškem domu Ankaranu odpisali pralni stroj in električni cvrtnjak-prekucnik, v počitniškem domu Poreč pa sesalec Eka, otomano in vrtni senčnik.
—	Po proučitvi poročila sveta centrale o dodelitvi stanovanja tov. Jerneju Jeršanu, ki ga trenutno zaseda Vincenc Gartner, sklene odbor za standard in rekreacijo, da s stanovanjem tov. Gartnerja razpolaga svet centrale. Svet centrale pa mora SPO vrniti znesek, ki ga je SPO posodil tov. Gartnerju za izgradnjo individualne stanovanjske hiše.
Važnejši sklepi organov samoupravljanja
Gradbeno vodstvo Maribor — IH. redna
seja delavskega sveta.
— V zvezi z vlogo SZDL (odbora za novoletno jelko) in na priporočilo komisije za proizvodnjo in del. dohodka DS sklene, da se odobri 1.000.— din za obdaritev otrok za novo leto in pooblašča tov. direktorja in tov. Janžekoviča, da razporedita sredstva, oz. jih prevnstveno namenita učencem OS Otona Zupančiča, nad katero imamo patronat.
Za postavitev lastnega panoja in reklamnega oglasa naša PE nima na razpolago sredstev, pripravljeni pa smo pomagati s posojilom cevnih odrov in z eventualno postavitvijo, v kolikor bo odbor to potreboval.
— Predlog novih investicij za OB1 je vključiti v plan investicij centrale, člani DSP Iz naše enote pa naj ob predlaganju in potrditvi investicijskega plana podjetja utemeljijo naše zahteve na seji DS.
— Za popis materiala in drobnega inventarja pri PE Maribor se potrdi sestav inventurnih komisij za leto 1979, in sicer: Glavna inventurna komisija:
1.	Albert Špindler
2.	Albert Steineker
3.	Jože Pukšič Komisija za les:
1.	Alojz Zorec
2.	Franjo Mihalič
3.	Jože Pukšič Komisija za cevni oder:
1.	Janek Sadovski
2.	Ignac Grabar
3.	Delovodja na sektorju Komisija za železo:
1.	Albert Spindev
2.	Alojz Zorec
3.	Miro Puc
Komisija za strojno opremo:
1.	Janek Sadovski
2.	Tone Rajh
3.	Delovodja na sektorju Glavno skladišče:
1.	Rajko Pernek
2.	Anica Fras
3.	Jože Stanglev Komisija za kable:
1.	Janez Sadovsky
2.	Oto Cižič Elektrokovina:
1.	Milka Lorenčič
2.	Tatjana Zokalj
3.	Miro Žorž
Impol, Sloven. Bistrica:
1.	Marjeta Durjava
2.	Mihael Skerlak Ljutomer:
1.	Albert Steineker
2.	Anton Slanič
3.	Angelca Kavčič Slatina Radenci:
1.	Albert Steineker
2.	Angelca Kavčič
3.	Janez Ferlinc OBI — Pobrežje:
1.	Gretica Durjava
2.	Milka Lorenčič Gramoznica — Dogoše:
1.	Martin Zajšek
2.	Lojzka Lesjak Samski dom:
1.	Ljudmila Lorenčič
2.	Martin Zajšek
Betonarna:
1. Hedvika Volk £. Albert Špindler Počitniški dom — Pohorje:
1.	Kristina Medved
2.	Evelina Radej Portorož:
1.	Jože Naraks
2.	Vinko Veit
3.	Franc Bagari Hotel Orel:
1.	Hedvika Volk
2.	Alojz Lisjak
3.	Andrej Mahorič Svila — Maribor
1.	Hedvika Volk
2.	Jelica Ozvaldič
3.	Anton Dolenc
—	DS pooblašča tov. direktorja ing. Maistra in sekretarja tov Senjurja, da pripravita čistopis načrta za aktivizacijo tehnično — reševalne enote za potrebe občinskega štaba civilne zašite in ga predložita v predpisanem roku oddelku za narodno obrambo pri SO Maribor.
—	Za novega predstavnika v skupnosti šole Otona Župančiča imenuje DS tov. Greto Dur-java.
Poslovna enota Nizke gradnje Maribor —
I. redna seja delavskega sveta
—	Predsednik volilne komisije je poročal o izidu volitev članov za delavski svet PE.
Predsednik volilne komisije Karl Veršnak, dipl. ing. prečita poročilo volilne komisije.
V	delavski svet enote so bili izvoljeni za mandatno dobo 4 let:
1.	Andrej Jež
2.	Lovro Bašnec
3.	Ivan Hren
4.	Vukašin Ačanski, dipl. ing.
5.	Ferdo Flašker
6.	Jože Molek
7.	Dušan Glumač
8.	Jože Jerebič
9.	Jože Završki
10.	Mira Kovačič
V	delavski svet enote so bili izvoljeni za mandatno dobo 2 let
1.	Franc Horvat
2.	Štefan Gudlin
3.	Karl Benkič
4.	Josip Malešič
5.	Ivan Habinger
6.	Anton Kiraly
7.	Josip Jedjut
8.	Ernest Moser
9.	Franc Osonkar
10.	Lenart Hranjcc
V	delavski svet delovne organizacije podjetja za mandatno dobo 2 let, so bili izvoljeni tile kandidati:
1.	Ludvik Veles
2.	Jože Zlatar
V	delavski svet podjetja za mandatno dobo 4 let so bili izvoljeni naslednji kandidati:
1.	Andrej Jež
2.	Janez Bojc, dipl. ing.
—	Delavski svet je izvolil v posamezne komisije naslednje člane:
Komisija za proizvodnjo in delitev dohodka:
Andrej Jež
Ivan Habinger
Jože Završki
Josip Malešič
Ivan Kos
Franc Planšek
Franc Rajh
Komisija za delovna razmerja:
Vukašin Ačanski, dipl. ing.
Nada Tinta Marko Bregar Jožica Topolnik Karel Benkič Jože Završki Andrej Jež Jože Malešič Andreja Černivec Franc Horvat
Komisija za sklepanje o ukrepih zaradi kršitve delovne dolžnosti:
Franc ing. Cafnik Franc Horvat Anton Kiraly Martin Homšek Roman Pečovnik Ferdo Flaškar
Komisija za varstvo pri delu:
Ivan Štrukelj Ludvik Vesel Anton Domanjko
Komisija za standard in rekreacijo:
Karl Veršnak, dipl. ing.
Andreja Černivec Friderik Mernik Happe Lenart Danilo Bevc, dipl. ing.
Komisija za narodno obrambo:
Alojz Žagar Franc Kuhar Janez Hladen
—	Sindikalna podružnica naj do prihodnje seje pripravi finančni plan in bo delavski svet takrat razpravljal.
■ Kovinski obrati Ljubljana — III. redna
seja delavskega sveta
— DS je soglasno sprejel predlog komisije za proizvodnjo in delitev dohodka o imenovanju popisnih komisij.
— Najprej je potrebno napraviti seznam nekurantnega materiala in nato se šele lahko dogovorimo glede prenosa materiala v staro skladišče.
— Kadrovska služba naj išče še enega delavca — težaka za dela v skladiščih,
— DS je sprejel sklep, da se potrdi sprememba pravilnika za službena potovanja, tako da znaša dnevnica v Sloveniji 70,00 din, zunaj Slovenije 80,00 in da naj bodo zmanjšane dnevnice še nadalje 70 % polne dnevnice.
— DS je pooblastil direktorja, da se dogovori glede izdelave nadstreška pred mehanično delavnico in novogradnjo.
—	DS je odobril, da nakažemo 500,00 N din mestni konferenci SZDL Ljubljana na tekoči račun št. 501-746/1-489 ob organiziranju praznovanja dedka Mraza v dvorani Tivoli.
—	DS je soglasno potrdil predlog direktorja, da se dne 26. 12. 1970 dela in da je zato 31. 12. 1970 dela prost dan.
B Gradbišče Koper — 5 redna seja delavskega sveta.
—	Sprejet je bil predlog predsednika DS enote za inventuro popisno komisijo za leto 1970.
Glavna popisna komisija:
Alojz Lovšin
Rudi Novak
Anton Frenderajh
Komisija za popis cevnih odrov
Vlado Umek
Franjo Novak
Alojz Grgič
Komisija za nedokončano proizvodnjo Jože Andrej ašič Vlado Umek Rudi Novak
Komisija za popis osnovnih sredstev in kovaška delavnica Egon Božjak Muharem Muminovič Sonja Doltar Komisija za popis železa Ivan Zorc Peter Loredan Franc Peček Komisija za popis lesa Miro Zevnik Jakob Mesved Slavko Bokič
Komisija za popis v glavnem skladišču Drago Vidovič Franjo Vojak Mato Vodopija
Komisija za popis na OLMU
Vlado Umek Ivan Colja Vlado Čus
Komisija za popis v skladišču na gradbišču v Liku Koper
Miro Zevnik Ivan M at j a čič Hasib Marčevič
Komisija za popis v Samskem domu
Marija Mrak
Pepca Slabe
Hasan Djeferovič
Komisija za popis v Črnem Kalu
Ivan Zorc
Sonja Skorja
Karel Dragan
Komisija za popis električnih kablov Egon Božjak Stojan Rutar Franjo Vojsk
—	Sklenjeno je bilo, da se lastnikom mo* tornik koles v kolesarnici v samskem domu dodeli prostor, ki ga bodo pod nadzorstvom tov. Lovšina sami preuredili.
—	Sprejeto je bilo poročilo komisije za delovna razmerja pri naši enoti, in sicer sprejmemo na delo 9 zidarjev, 3 tesarje. Za 2 ključavničarja in 1 strojnika pa bodo dali oglas v časopis Delo.
■ Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana — II. redna seja delavskega sveta:
—	V inventurne komisije za popis materiala v letu 1970 so bili imenovani naslednji Slani:
Komisija za popis osnovnih sredstev: Stane Saje Anton Pogačnik Jože Kerman
V	komisijo za popis materiala in drobnega inventarja:
Jože Sever Janez Škulj Alojz Praček
V	komisijo za popis gotovih izdelkov: Janez Škulj
Anton Gruden Martin Zorko
—	ČTani DS se strinjajo, da se tov. Bašiča izključi iz delovne skupnosti. Disciplinska komisija mora izvesti postopek in napisati tozadevno odločbo.
—	Vdovi umrlega Martina Soklerja se podeli enkratna pomoč v znesku 1.500 N din. Denar se nakaže iz sklada skupne porabe obrata.
—	Ukinja se dosedanja praksa glede 5 ®/e popusta pri prodaji standardnih izdelkov Gradisovim PE. Ostane v veljavi sklep za količinski popust, za odvzem izdelkov nad
. .14MMHM) N -din tudi za Gradisove PE v višini
4 •/•.
— Tov. Stanetu Uhanu se odobri pri nakupu gotovih izdelkov za celotno gradbišče »Brod« (4 objekti) popust v višini 10 %> od prodajne cene, ki je veljala na dan odvzema.
— DS je razpravljal o popustih za nečlane kolektiva OGP in sklenil, da popust lahko dobijo samo člani OGP, ki se izkažejo z gradbenim dovoljenjem in tehnično dokumentacijo. Vseh drugih prošenj DS ne bo obravnaval.
■ Gradbišče Koper — 6. redna seja delavskega sveta.
— Sklenjeno je bilo, da se ob 25-letnici Gradisa podeli spominska darila in nagrade:
—	10-letniki dobijo za dirilo uro, in sicer: Oskar Bertok, Janez Bohar, Slavko Bažec, Mila Jarominič, Mirko Pavlič, Pepca Slabe, Drago Vidovič.
—	15-letniki dobijo za nagrado din 1.000, in sicer: Stanko Bendelj, Roman Blaževič, Karel Dragan, Karel Frajhtinger, Ludvik Hajdinjak. Franc Hrvatin, Karel Kocjančič, Drago Koren, Bruno Stefančič, Stefan Vinčec, Avgust Vogrinčič, Anton Franderajh.
— Upokojenci dobijo darila v vrednosti do 500 din, in sicer:
do pet let pri podjetju: Ernest Gardoš 300 din, Drago Cuk 300,
nad pet let pri podjetju: Marjan Jerman 500 din, Jože Metlika 500 din.
Darila se jim podele po pravilniku, ki je veljal do 2. ti 1970, ker enota Koper ni imela med tem časom primerne svečane proslave za podelitev darila.
— Za 50 let starosti dobijo darila v vrednosti do din 500 Jože Korada, Marija Mrak in Stanko Pečar.
—	za 00 let starosti dobi darilo v vrednosti 800 din tov. Stanko Meton.
• Uprava delavskih domov in naselja Ljubljana — 5. redna seja upravnega odbora:
—	odobri se sprejem še enega delavca za pomožna dela in kurjavo v naselju Koželjeva ul 8a za zimsko dobo s tem, da se čez leto da na gradbišče.
—	odbor se je seznanil s stanjem nadur v enoti. V glavnem so to nadure kurjačev centralne kurjave v delavskih domovih, kateri kurijo peči tudi ob sobotah in nedeljah ter praznikih. Odobr ise po 40 nadur za vsakega kurjače mesečno (5 in 5 ur v soboto in nedeljo).
— Ker je televizijski aparat, ki se nahaja v naselju Koželjeva ul. 8-a zaradi dolgotrajne uporabe popolnoma neuporaben, je potrebno nabaviti novega, za kar naj se zahteva odobritev centrale.
® Gradbeno vodstvo Celje — 4. seja komisije za proizvodnjo in delitev dohodka:
— Na predlog komisije za proizvodnjo in delitev dohodka je DS PE imenoval za člane inventurnih komisij:
Glavna komisija:
Albin Brežnik Zipka Turnšek Jakob Novak Kovinotehna Franc Zupančič Stefan Petrovič Ivan Hrnčič Tehnomerkator:
Albin Brežnik Branko Vešligaj Nedeljko Ilič Otok lil:
Janko Šafarič Albert Vešligaj Jože Rožman
Samski dom in delavsko naselje
Bogomir Košar Antonija Sinček Stanko Sire
Baza
Zdenko Vončina Franc Košec Alojz Tomplak Otiški vrh — Varpolje Franc Hovmec Andrej Kališnik Kamilo Rek Tovarna usnja Šoštanj Friderik Kiš Rudi Lukner Ivan Brico
Termoplekrtarna Šoštanj Frane ing. Hočevar Rudi Kranjc Josip Rihtarec
Glavni pogonski obrat Šoštanj
Jože ing. Malgaj
Janko Akerman
Matija Horvat
Franc Fošnarič
Franc Škrabi
Naselje Šoštanj
Marija Polenik
Bolte Horvat
Marjan Zvonar
Uprava:
Vida Praprotnik Elza Zdovc Marija Krašovec Osnovna sredstva:
Marjan Adamič Tatjana Juvančič Marko Juvančič