PISMO MLADINI r (IMDIKA IZHAJA VSAK MESEC 1961 leto VE štev. 3 VSEBINA J. P.: Kristus je vstal.....21 Aleksej Markuža: Povej, o Marija! 22 J. Mihajlov: «Vse poti v moje srce» 22 Drago Legiša: Razmišljanja ob ustanovitvi dežele Furlanije - Julijske krajine ..........................23 Po društvih in klubih: Slovenski kulturni klub................24 Društvo slovenskih izobražencev 24 Števerjan....................25 Rojan........................26 Stanko Vuk: Romarja............27 Lev Detela: Graščina, vesela in žalostna burka (zaključek) .... 27 Kaj pravite vi? Odgovarja Lojze Škerl ............................30 Volitve na univerzi............32 Zora Saksida: Tujci povsod, nadaljevanje .........................33 Velika noč na našem radiu ... 35 S. K.: Ivan Mrak, «Proces» v. Avditoriju .........................35 Jože Peterlin: Velika noč v naših domovih......................36 Marija: Ureditev prostorov v našem domu .........................36 Kakšen je vzorni mož?..........37 Sergej Kocjančič: Odlomki iz nenapisanega dnevnika.................38 B. M.: Nekaj beležk o Ivanu Mraku 38 Martin Jevnikar: Nova knjiga Karla Mavserja .........................40 Uredil JOŽE PETERLIN Zunanja oprema Klavdij Palčič Revijo izdaja uredniški odbor: Stanko Janežič, Franc Mljač, Sergej Pahor, Jože Peterlin, Maks šah, Lojze Škerl, Drago Štoka, češčut Marija in Silvan Kerševan Odgovorni urednik: Dr. Lojze Škerl Uredništvo in uprava: Trst, via Doni-zetti 3, tel. 23-779 — Poduredništvo v Gorici: SKAD Čekovni račun: 11/7019 Registrirana na sodišču v Trstu št. 193 Tiska tiskarna »Graphis«, Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — Tel. 29477 V______________________________________J Tretje leto se mladina iz zamejstva v poletnih mesecih sestaja na taborih. Prvič smo se srečali v Gorici, lansko leto na Koroškem in letos bomo pohiteli ponovno na Gosposvetsko polje in v Celovec. Da smo tudi letos izbrali Koroško, je vzrok v tem, da obhajamo 550-letnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvode v slovenskem jeziku. To je bilo pod Gospo Sveto na knežjem kamnu. In če hočemo proslaviti tisti obred, ki priča o svobodi in demokraciji slovenskega ljudstva na Koroškem, kjer je bila tedaj zibelka slovenstva, potem moramo pohiteti prav k vrelcu naše zgodovina. Ta zgodovinski dogodek bomo povezali in združili s taborom. Slovesnosti bodo na zgodovinskem kraju in v Celovcu, kjer bo velika skupna javna prireditev, na kateri bomo sodelovali mladi iz vseh treh pokrajin. Vabimo mladino s Tržaške in Goriške, da se tabora udeleži. Pričel se bo že v petek 10. julija s športnimi prireditvami in tekmami mladine iz vseh treh pokrajin, nadaljeval se bo v soboto z obravnavo mladinskih vprašanj in z izleti, zvečer pa z interno prireditvi jo. Glavni del tabora bo v nedeljo pri Gospe Sveti in v Celovcu, kjer bo prireditev, zvečer pa družabno srečanje. Nekateri se bodo vrnili v nedeljo, 12. julija, drugi pa v ponedeljek zjutraj 13. julija. Tabor bo torej trajal od 10. do 12. julija. Mladi delavci, dijaki, akademiki in vsi, ki ste mladi! Svoje počitnice izberite tako, da boste lahko šli na Koroško. Kdor ne more biti vse dni, naj se udeleži vsaj dela tabora! Prosimo, da bi se čim prej prijavili! Število potrebujemo zaradi prenočišč, ki bo zanje poskrbela Koroška dijaška zveza, ki tabor organizira in zaradi prehrane. Stroški bodo majhni, če bomo pravočasno prijavili udeležbo. V Trstu sprejema prijave Slovenski kulturni klub, v Gorici pa SKAD. Na te dve organizaciji naj se obračajo vsi! Prijavljenci naj navedejo, ali bodo potovali s celotno skupino z avtobusom, ali z lastnim prevoznim sredstvom. Prosvetni krožki, športni klubi, skavti, pevski zbori, in druge naše organizacije naj takoj začno zbirati udeležence. Podrobna navodila dajeta SKK in SKAD. Dekleta in fantje, julija bo zamejska mladina s pesmijo in smehom, pa tudi s športnim in kulturnim programom navdušena in vesela združena na tistih prelepih tleh, na katerih postanemo Slovenci iz katerega koli kotička že smo, najbolj drug drugemu blizu in smo si najbolj bratje. Ves tabor bo ena sama pesem mladosti! Dekleta in fantje, prispevajte temu lepemu srečanju svoj nasmeh in pozdrav! SLOVENSKI KULTURNI KLUB Posamezna številka Mladike stane 150 lir, po pošti 170 lir. Celoletna naročnina (10 številk) 1500 (1700) lir. Naročnina za ves letnik v Ameriki stane 4,5 dol. Naročnina za ves letnik v Avstraliji 3 funte. KRISTUS JE VSTAL Velika noč je za nas praznik novega življenja, praznik lepote in vere, praznik sreče in veselja. • V naše domove prihajajo prvi pomladni sončni žarki, da postaja ves svetel in lep. Že krasi naše mize prvo cvetje z gmajne, vedrost preganja otožnost in naveličanost. Čim bolj pa se bližamo prazniku Vstajenja, tem bolj nestrpni postajamo, nestrpni zaradi velikega pričakovanja. Vse bolj smo veliki otroci, a ostajamo ljudje, ker nas osrečuje tisto, kar je najlepšega in najplemenitejšega. • Kako žalostno bi bilo, če bi ne imeli Vsta- jenja, tega velikega praznika zmagoslavja in vere! • Vsakdo izmed nas in narod. • Iz potrtosti in pogostega obupovanja se dvigamo v sončni dan Vstajenja. Iz obupa, da smb zavrgli svojega največjega Dobrotnika in Boga, se mu bližamo prerojeni in z Njim vstajamo. Za vsakogar izmed nas se začenja novo življenje. Gospod kliče k ^ebi vse. • Praznik Vstajenja vrača vero v zmago pravice in resnice. Tudi v življenje naroda, le obrniti mora spet svoj obraz v vstalega Zveličarja in hoditi po poti, ki jo kaže. • Ob vsaki veliki noči čutimo, kako [je res, da je bilo treba velikega petka, da je potem velika nedelja tako neskončno lepa in veličastna. • Do kogar koli pride naša revija, naj sprejme njen topel pomladanski pozdrav in voščilo: Srečno veliko noč! • Srečno vsakemu posebej! Naj raz-tali skorjo nezaupanja in sovraštva med ljudmi! • Naj zbliža ljudi v družini, da bo doma vsem lepo in prijetno. • Naj velika noč pritegne domov vse s širokih asfaltiranih cest, da se bodo zbrali v lepi domačnosti in doživeli ta praznik. • Naj vstali Zveličar blagoslavlja družinske vezi|, naj osvetli domove, da bodo družine prihajale vanje nestrpne pričakovanja v spokojnost in mir. • Začenjamo novo pomlad z veliko vero v zmago, zakaj Kristus je vstal. J. P. J. M I HAJLOV ALEKSEJ MARKU7.A C ) £>a<2^_, V svitanju novega dne so dišave razlile svoj vonj iz odprtega grobu Tuina in polna bridkosti je tekla Marija k skalni votlini. Povej, o Marija, kaj si tam našla, mar vedela nisi, da živi niso v gr obeh? Radost je vzklila, ko si zaslišala svoje ime in videla veličastno Obličje. Pojdi, povej dvanajsterim in ljubljenim vsem, da sem vstal in sem z vatni vse dni. In v jutranji tišini so nevidne moči zabrnele pesem zmagoslavja Rešeniku vesolja. „VSE POTI V MOJE SRCE” (OB 60LETNICI ROJSTVA SREČKA KOSOVELA) Tiho, kot se odpre roža, se je razmaknila Zetnija. Iz groba ¡e zrasla postava Srečka Kosovela. Obrnil se je na desno, kot bi iskal svoje gosli. V preperela vrata mrtvašnice je slinil veter. Srečko se je zravnal in prijel za lok. Sele tedaj se je nasmehnil: bolno, otožno. /, vrbe žalit j ke se je utrnila kaplja rose in kanila na roko. Na bosi nogi je začutil božanje rože; ozrl se je v tla: rdeča gorečka se je majala v vetru. »Moja roža,« je vzdihnil. Bori nad Šmarjami in Koprivo so zašumeli, da pozdravijo svojega prijatelja. Skušal je dihati kot takrat, ko je bolehal na pljučih. /, roko si je zasenčil oči pred močno mesečino. »Repentahor!« Pesnik ¡e zastokal, obraz je izdajal bolečino. »Samo žalost se opila ni.1« September 192... Takrat in še enkrat. Niti smrt ni izbrisala. Ljube zen je močnejša kot smrt. Ketteja sem ji deklamiral: »Saj ni povedati greh, kar berem tak čisto, tak jasno r Tvojih nedolžnih očeh.« »Kako imaš mrzle roke,« mi je rekla. Potem je padla krinka z obraza. Ko sem jo poljubil, me je pahnila od sebe: »Ti ne boš nikoli moj.« »Buli?« »Boli,« je rekla in zajokala. »Preveč je bolečine, da bi jo eno samo srce preneslo.« Ko je Srečko tisti večer legel r posteljo, je zapisal v notes: »Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokopu bom legel.« Takrat in še enkrat. V Opatiji! Za čolnom se je vila srebrna cesta, nato je. udaril v pristan. Do Lovrana sta šla tik ob morju. V 1 čičih je Srečko dolgo ogledoval ribiške mreže, kar odtrgati se m mogel od njih. Morje je izpiralo skalam noge. Hripavo vreščanje galebov se je vpletalo r vršenje morja. Vunj po algah in vlovljenih ribah. V Iki, pod vilo s Tizianovimi angeli, se skale najbolj zarinejo r mor iv. Srečko je stresel glavo in stegnil roko: »Ta beštija od tnorja mi ne da odgovora.« »Sem ali nisem pevec?« Kraške skale so mu odprle srce, morje ga noče. Priplul je motorni čoln; krmar je gledal kot Srečko, niti trenil ni. I' čolnu je nepremično sedel mlad par. »Ocean,« je ponavljal Srečko in, ko ie. val, ki ga je naredil čoln, pljusknil ob skale, je dodal: »Pristan!« Orni mu je stisnila roko, da je čutil toploto njene grudi. Kvarner - črni rog! Hitela sta pod lovorjem, mimo kot obhajilna miza lepo sklesanih ograj, mimo luberoz, salvij, gorečk . .. »Nebo nad ostro rano Krasa razprostrto.« Spev sveta prevladuje nad otožnostjo smrti. »Iz vasi poti in vse poli r moje srce.« Iz Štanjela, Repentabra, Kontovela, Sežane, Ocizle... moj Kras, mo/e poli. .. Počasi, koi daje duhovnik blagoslov z rnonštranco, ¡e pobožal z očmi vsako izmed poli.. . V stolpu je udarilo dvanajstkrat. Veter je vzvalovil pesnikove lase. Nato se je Srečko zvrnil, glava mu je omahnila vznak, kot bi mu zarezali z nožem r grlo. »Kras se lomi, zemlja krvavi, a dan se ne zdrami.« RAZMIŠLJANJE OB USTANOVITVI DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE DRAGO LEGIŠA Dne 10. maja bodo deželne volitve. K volilnim žaram bodo poklicani tudi slovenski volivci in jim bo tako ponovno dana priložnost, da se poslužijo ene svojih temeljnih državljanskih pravic, to je volilne pravice. Slovenci, ki živijo v mejah italijanske republike, so se sicer že večkrat, odkar je na ruševinah totalitarnega fašističnega režima zra-s'la demokratična država, udeležili tako občinskih kot pokrajinskih ter državnozborskih volitev. Takih volitev, kakršne bodo v kratkem razpisane, pa na naših tleh še ni bilo. Tokrat bomo namreč prvič volili svoje predstavnike v svet avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanije - Julijske krajine, to je upravno- teritorialne enote, ki je bila poklicana ik življenju z ustavnim zakonom z dne 31. januarja leta 1963. Zanimivo in za italijanske politične razmere hkrati značilno je, da je šele po 15 letih bil popolnoma izveden eden temeljnih členov ustave republike (člen 116), ki predvideva Za Sicilijo, Sardinijo, Dolino Aoste, Tridentinsko - Južni Ti-fol ter Furlanijo - Julijsko krajino »posebno obliko avtonomije, na osnovi posebnih statutov, sprejetih z ustavnimi zakoni«. Medtem ko je bil za štiri dežele — Sardinijo, Sicilijo, Dolino Aoste in Tridentinsko - Južni Tirol — 116, člen ustave izveden v začetku leta 1948, kmalu potem ko je postala veljavna nova ustava, je bilo za uresničitev tega člena, kar zadeva Furlanijo - Julijsko krajino, treba čakati, kot sem že omenil, več kot 15 let. Za tolikšno zamudo lahko navajamo predvsem dva vzroka. Prvi je v zvezi z vprašanjem Svobodnega tržaškega ozemlja. Italija je že leta 1948, ko je postala veljavna ustava, računala in upala, da se bo stanje ob njeni vzhodni meji, kot je bilo sankcionirano s pariško mirovno pogodbo, s časom spremenilo v njeno korist, oziroma da ne bo prišlo, kar zadeva Svobodno tržaško ozemlje, do polne realizacije mirovne pogodbe. V pričakovanju uresničenja svojih teženj se seveda Italiji ni mudilo s polno izvedbo 116. člena ustave, to je z ustanovitvijo dežele Furlanije - Julijske krajine, ki bi sel morala v tem primeru teritorialno omejiti na videmsko in goriško pokrajino. Drugi vzrok tolikšne zamude pa je izrazito notranjepolitične narave in z njim si lahko tudi razlagamo zamudo pri ustanovitvi ostalih 14 dežel z navadnim statutom. Leta 1947 je v italijanskem političnem življenju prišlo do važnih sprememb. Tedaj se je namreč razbila koalicija .protifašističnih strank, ki so od osvoboditve, Rima leta 1944 sestavljale skupno vlado in položile tudi temelje novi demokratični državi. Lela 1947 so iz vlade izstopili komunisti in socialisti, ki so do tedaj imeli v rokah važna ministrstva, saj je bil pa primer Togliatti pravosodni minister in Nenni zunanji minister. V sami socialistični stranki .pa je prišlo do razkola, ker so stranko zapustili Saragal in njegovi prijatelji, ki so nato ustanovili socialdemokratsko stranko. V vladi so ostali sami demokristjani in začeli vladati v glavnem s pomočjo liberalcev in socialnih demokratov. Lelo 1948 je bilo leto prodorne zmage Krščanske demokracije, ki je na državnozborskih volitvah dobila absolutno večino glasov in s tem tudi absolutno večino mest tako v poslanski zbornici kot v senatu. Toda na teh volitvah se je tudi izkazalo, da komunisti in socialisti, ki so šli v volilni boj s skupno listo, imajo v določenih deželah absolutno večino, kar bi pomenilo, da bi imeli večino tudi v deželnih svetih, če bi tedaj izvedli deželno ureditev države, kot jo predvideva ustava Razumljivo je, da stranke, ki ne glede na svoj gospodarski in socialni program v politiki priznavajo načela in pravila demokratične igre, na kaj takega niso mogle pristati, ker bi v takšnih razmerah in pogojih ustanovitev dežel pomenila hudo nevarnost in morda celo konec politične demokracije v državi. Moralo je poteči mnogo let, moralo je priti do sredinsko-levičarske vlade in smeri, katere politično bistvo obstoji v dokončnem prelomu, v strogi politični diferenciaciji med komunisti in socialisti ter v pristanku teh slednjih na principe demokratične igre, da lahko danes v Italiji govorimo ne samo o ustanovitvi dežele Furlanije - Julijske krajine, temveč tudi o ustanovitvi ostalih 14 dežel, kot jih predvideva ustava. Sedaj se lahko vprašamo, zakaj in čemu se za pet dežel predvideva posebni statut. Kar zadeva Sicilijo, je treba omeniti, da je ustava pravzaprav le potrdila neko izvršeno dejstvo. Avtonomistične sile otoka so namreč bile tako močne in delavne, da je Sicilija že z zakonskim odlokom z dne 15. maja 1946 dobila posebni statut, tako da je ta odlok z zakonom iz februarja leta 1948, ko je bil izveden 116. člen ustave, le dobil značaj ustavnega zakona, s čimer se je utrdila in bolje zajamčila njegova pravna veljava, če sta Dolina Aoste in Tridentinsko - Južni Tirol dobila posebni statut, je bilo pri tem prav gotovo odločilno dejstvo, da v mejah teh dežel živi francosko, oziroma nemško ter ladinsko govoreče prebivalstvo. O posebni • obliki avtonomije govori’ nadalje sporazum De Gasperi - Gruber, ki je bil sklenjen v Parizu leta 1946 in ki je po eni strani priznal pravico Avstriji, da se zanima za nemško in ladinsko govoreče prebivalstvo Južnega Tirola, na drugi strani .pa omogočil, da se je Avstrija odpovedala svojim pretenzijam na tem ozemlju. Eden glavnih vzrokov, da je bila tudi Furlaniji - Julijski krajini priznana posebna avtonomija, je prav gotovo dejstvo, dfa v njenih .mejah prebiva slovensko govoreče prebivalstvo. Žal mi prostor ne dopušča, da bi podrobneje govoril o posebnih statutih Tridentinsko - Južnega Tirola in Doline Aoste ter zlasti o tistih členih, ki neposredno zadevajo francosko oziroma nemško narodnostno skupino, čeprav bi to bilo koristno za boljše razumevanje naših razmer v okviru nove dežele Furlanije - Julijske krajine. Naj samo omenim, da od 97 členov, kolikor jih ima posebni statut Tridentinsko - Južnega Tirola, jih 13 govori o pravicah nemško govorečega prebivalstva bocenske pokrajine. Vrnimo se k deželi Furlaniji - Julijski krajini. Na osnovi posebnega statuta in v skladu s 117. členom ustave, bo nova dežela suvereno sklepala in odločala o vprašanjih, kot so strokovno šolstvo, zdravstvo, prevozništvo, kmetijstvo, turizem, javna dela, obrtništvo, javne .služnosti, zemljiška knjiga, zadružništvo, davki, gradnja ljudskih stanovanj, topo-nomastika, kamnolomi, rudniki, lov, ribolov itd. Kot vidimo, gre za vprašanja, ki od blizu zadevajo tudi slehernega našega človeka ter njegovo vsakodnevno delo. Z narodnega stališča je važno podčrtati, da bomo Slovenci v, okviru nove dežele prvič združeni v eni sami upravno - teritorialni enoti, kar bi nam moralo koristiti v boju za priznanje in izvajanje naših pravic ter s tem koristiti tudi našemu nadaljnjemu socialnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju. Toda vse to je žal, vsaj trenutno, le teoretično gledanje na novo deželo, kajti stvarnost je, kar zadeva Slovence, popolnoma drugačna. V 'člankih, ki sem jih o vprašanju Furlanije - Julijske krajine napisal pred in med parlamentarno razpravo, sem predvsem poudarjal važnost, da se slovenski narodnostni skupini z zakonom omogoči in zajamči izvolitev primernega šTevila-.njenih predstavnikov v deželni svet. Če hočemo namreč govoriti o resnični avtonomiji, bi bilo predvsem nujno dvoje: prvič, da bi se tudi slovenski narodni skupini zajamčilo, da bi bila preko svojih izvoljenih predstavnikov prisotna v deželnem svetu, in drugič, da bi se naši skupini z zakonom priznala pravica, da o vpra- šanjih, ki se tičejo samo nje, avtonomno odloča, seveda v mejah realnih možnosti. Zato sem tudi v svojih izvajanjih postavljal dva konkretna predloga. Kar se tiče. prisotnosti slovenskih predstavnikov v deželnem svetu, sem zagovarjal stališče, da bi moral statut rezervirati določeno število mest v deželnem svetu izključno za predstavnike slovenske skupnosti. Za ta mesta bi se na volitvah lahko potegovali kandidati skupne slovenske liste ali kandidati več slovenskih list in bi v tem primeru bili izvoljeni kandidati tiste liste, ki bi na volitvah dobila največ glasov. Pri tem sem vedno imel pred očmi dejstvo, da živi naša narodna skupina v vseh treh pokrajinah, ki tvorijo deželo in je že zaradi tega možnost izvolitve kakega svojega predstavnika v deželni svet problematična, če se ne sprejmejo posebni ukrepi, V tem je tudi velika razlika med položa- i jem Južnih Tirolcev in našim položajem, kajti Nemci prebivajo v veliki večini v mejah bocenske pokrajine. Zanimivo je pri tem podčrtati, da so vse občine s pretežno nemškim ali ladinskim prebivalstvom, ki do leta 1948 niso spadale v bocensko pokrajino, bile na osnovi člena 3 posebnega sta- i tuta priključene bocenski pokrajini, tako da sta danes obe narodnostni skupini — nemška in ladinska — združeni v eni sami upravni enoti. Pri tem pripominjam, da sestavljata deželo Tridentinsko - Južni Tirol dve pokrajini: tridentinska, ki je narodnostno italijanska, in bocenska, ki je v veliki večini nemška. Vsaka pokrajina pa ima posebno avtonomijo, ki se bo, kar zadeva bocensko pokrajino, kot vse kaže, še razširila. Drug konkretni predlog pa je bil naslednji: V skladu z modernim pojmovanjem avtonomije — sem poudaril — bi bilo, če bi statut samoupravne dežele v enem svojih členov predvideval, da je pri obravnavanju vprašanj, ki neposredno ah izključno zadevajo manjšino, obvezno mnenje njenih predstavnikov v deželnem svetu. Narodna manjšina je namreč enota z lastno individualnostjo in z lastnimi problemi. V ostalem je znano, kako vsaka pravna država posveča posebno skrb, da so v katerem koli izvoljenem telesu zaščitene pravice, manjšine, tako da ta ne more biti prepuščena na milost in nemilost večine. To načelo bi torej moralo toliko bolj veljati, ko gre za narodno manjšino. Znano je, kakšen je bil izid parlamentarne razprave in tudi kakšen je bil izid glasovanja. Od vseh 71 členov, kolikor jih ima posebni statut Furlanije - Julijske krajine, samo 3. člen le načelno in posredno omenja manjšino. Ta se namreč glasi takole: »V deželi so priznane enake pravice in enako ravnanje vsem državljanom ne glede na njihovo narodno pripadnost. Njihove narodne in kulturne značilnosti so zaščitene«. Med parlamentarno razpravo so nekateri levičarski poslanci sicer poudarili, da bi poslanska zbornica morala proučiti tudi nekaj dopolnilnih členov, 'ki so jih ti poslanci postavili k prvotnemu osnutku posebnega statuta. Po nij-hovem bi morale biti manjšinske pravice natančneje določene v deželnem statutu, zlasti kar zadeva enakopravnost med obema narodoma in uporabo slovenščine v javnih uradih. Noben teh dopolnilnih členov pa ni omenjal bistvenega in po mojem mnenju najvažnejšega problema: to je problem slovenskega predstavništva v deželnem svetu in problem določene avtonomije za vprašanja, ki se tičejo izključno manjšine. Naj za kroniko omenim, da sta proti odobritvi dopolnilnih členov, ki sta jih zagovarjala komunist Paietta in socialist Luzzatto, govorila tako predstavnik demokristjanov poslanec Rocchetti kot minister Medici. Ta je med drugim dejal, da je manjšinsko vprašanje »obrobnega« značaja in da se s to zadevo ne sme pretiravati. Izjavil je tudi, da manjšina uživa polno svobodo tiska, kar potrjuje dejstvo, da izhaja 13 slovenskih listov in da program v slovenskem jeziku Radia Trst A traja tedensko po 84 ur. Minister je še poudaril, da bo vlada »tudi v bodočnosti zagotovila Slo-venoem v Gorici in Trstu spoštovanje njihovih pravic« ter izrazil mnenje, da bi se kakšno še nerešeno vprašanje lahko uredilo z drugimi državnimi zakoni. Po teh izjavah so socialisti in komunisti umaknili svoje predloge. Predstavniki teh strank, v katerih je organiziran tudi del Slovencev, so svoje dopolnilne predloge umaknili, Naš doni v ulici Donizetti SLOVENSKI KULTURNI KLUB AKADEMIKI so imeli največ dela z volitvami na univerzi. Razgovori so bili posvečeni izdelavi programa in priprav na volitve. En večer je bil družaben, na drugem pa je predaval časnikar Drago Legiša o vprašanju: Slovenci in dežela Furlanija - Julijska Benečija. SREDNJEŠOLCI so posvetili en večer filmu, na drugem je predaval prof. Bojan Pavletič o zimskih olimpijskih igrah, ki je člane zelo zanimalo. Tretji sobotni večer v mesecu ipa je bil posvečen Srečku Kosovelu in Stanku Vuku, ustvarjavcema lepe besede. II. LITERARNI VEČER Ob priliki šestdesete obletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela in dvajsete obletnice smrti Stanka Vuka je priredil literarni krožek Slovenskega kulturnega kluba svoj drugi letošnji literarni večer. Osem mladih literatov je s svojimi, po večini proznimi prispevki pripomoglo, da je bili večer lep in pester. Prispevkov nam niso brali avtorji sami, ■ampak nekateri izmed članov, ki so recitacije bolj vajeni. Da bi bila prireditev čim lepša so dijaki povabili tudi profesorje. Počastili so nas z obiskom prof. Beličič, prof. Harej in prof. Merku, ki so bili tudi tako 'ljubeznivi, da so ocenili prispevke. Razsodišče sta sestavljala še Drago Štoka in dijak Žarko Hrvatič. Vseh sedmero proznih prispevkov in tri pesmi, ki so jih člani prebrali na uspelem literarnem večeru, je občinstvo nagradilo s toplim ploskanjem. Ob koncu pa je razsodišče soglasno podelilo nagrado najboljšemu prispevku, to je odlomku iz nenatiskanega dnevnika Sergija Kocjančiča pod naslovom »Rdeče sonce ob zatonu«, 'ki ga v tej številki tudi objavljamo. Na cvetno nedeljo je bil zaključek tridnevne duhovne velikonočne obnove za izobražence. Vodil jo je g. prof. Vili žerjav. Pred veliko nočjo sta nas obiskala predstavnika Koroške dijaške zveze, da srno se skupno: GoiJčani, Korošci in Tržačani točneje pogovorili o taboru zamejske mladine. Marinka Pertot V okviru DRUŠTVA SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV je pričel teološki 'tečaj, ki ga vodi msgr. dr. Lojze Škerl. Tečaj je zelo zanimiv in obravnava nešteta vprašanja, ki jih sprožijo tudi poslušavci. Je vsakih 14 dni in so rianj povabljeni slovenski izobraženci, ki žive v Trstu. in Idubili na obisbih ŠTEVERJAN Neutrudni so fantje in dekleta v Steverjanu. To je eden tistih krajev, ki ima tudi kdltume večere, na katerih se zbira največ mladina. SKPD v števerjanu čuti, da mora danes, 'ko prodira vsesplošna izobrazba do zadnjih vasi, vzporedno iti tudi mladina tega prelepega kraija v Brdih, zato tolika delaivnost, ki zasluži res vse priznanje. Imeli so drugi del Trinkovega večera, na katerem je nadaljeval s predavanjem prof. dr. Rado Bednariki Naslednji teden je prispel g. Vinko Zaletel s Koroške s slikami s i svojih daljnih potovanj. Poleg tega pa so domači fantje in dekleta odigrali v goriškem Katoliškem domu Molierovega »Namišljenega bolnika«. To izredno zahtevno komedijo, so oživeli z vso prisrčnostjo in pogumom. Nekaj dni pred predstavo sta dva, če -ne celo trije igravci zboleli, začeli so :se učiti vloge hitro drugi, obolele so nadomestili in so tako vseeno igrali. ' •Ta delavni odbor res zasluži vse priznanje, dafcleta in fantje pa vso pohvalo. Komedijo je režiral Marijan Terpin, vsa nešteta dela, ki so bila združena s predstavo, pa so mu pomagali opraviti ostali odborniki, dekleta in fantje. Predstava je odlično uspela. Obe sliki kažeta prizor iz »Namišljenega bolnika« Da bi poseglo društvo bolj v vaško življenje in naše domove, je preskrbelo za leto 1964 svoj stenski koledar, ki ga krasi slika naših dveh svetih bratov. Dobili so ga za novo leto vsi člani. Društvo je sporazumno z občinsko upravo in z »Ustanovo za števerjan« poskrbelo, da sta bila trg in lipa pred cerkvijo vse božične praznike razsvetljena z neštetimi mno-gobarvnimi lučkami. Decembra smo postavili na trg pred cerkvijo svojo oglasno desko da bodo vsi člaini stalno obveščeni o delovanju društva. 2. februarja je bil izlet na sneg v Žabnice (s tekmo s sankami za nagrade SKPD). 9. februarja nastop v Gotici na Pustnem tekmovanju s tremi skupinami. Na letošnji prvi seji pa je odbor izdelal nekak program za leto 1964. Strnili bi ga lahko takole: Do maja upamo, da bomo lahko pripravili še kakih pet kulturnih večerov: O starih navadah in običajih, o Njegošu, o Palestini in o Koncilu. ko so videli, da jim odločno nasprotujejo demokristjani in njih zavezniki socialdemokrati in republikanci. Če bi namreč komunisti in socialisti vztrajali pri svojih zahtevah, bi poborniki dežele ostali v manjšini in bi statut ne bil sprejet. Očitno je, da so komunisti in socialisti dali prednost koristim večine svojih italijanskih tovarišev, čeprav so v Trstu izjavljali, da je pravilna ureditev manjšinskega vprašanja načelno vprašanje. Ostali smo torej pri načelnih izjavah, ¡kar Slovencem nič ne pomaga, če manjkajo instrumenti, ki bi ta načela sprovedli v vsakdanje življenje. Ob prvem izglasovanju posebnega statuta sem v nekem svojem članku med drugim napisal tole. »Nihče nas ne more prepričati, da je takšna deželna ureditev, kakršno sedaj kujejo v Rimu — in pri tem mislimo samo na manjšinsko vprašanje — v skladu z modernim pojmovanjem avtonomije in demokracije. Odgovorni italianski krogi so tokrat zgubili edinstveno priložnost, da ¡končno pravilno rešijo manjšinsko vprašanje ob svoji vzhodni meji, kar bi ne bilo v korist samo Slovencem, temveč tudi sami državi ter nadaljnjemu mirnemu sožitju med narodoma, ki živita v tem delu Evrope.« Glede nas samih pa sem napisal: »Če se ne bomo od sedanjih dogodkov nekaj naučili in korenito pregledali marsikatero svoje stališče, se lahko zgodi, da se bo dežela spremenila v učinkovito sredstvo, da se nas še bolj razcefra, kot smo danes, da se nas kot organizirano množico pahne v še tesnejši objem italijanskih strank in da se nas postopno poniža na stopnjo folklorne skupine, kar so danes Furlani.« »Čeprav smo v zvezi s pripravami za ustanovitev dežele — sem zaključil svoj članek — doživeli marsikatero razočaranje in marsikateri neuspeh, mislimo, da pesimizem ni na mestu. Kajti kakor je res, da si od dežele, manjšina v narodnem pogledu ne more bogvekaj obetati, tako je tudi res, da takšna deželna ureditev ne bo mogla poslabšati današnjega stanja, če bodo Slovenci znali iz zadnjih dogodkov narediti pravilne zaključke« Prav te misli bi želel sedaj še kratko razviti in pojasniti. Izglasovanje takšnega deželnega statuta, kakršen je danes, pomeni po mojem globokem prepričanju velik neuspeh celotne slovenske politične akcije in pravi pravcati bankrot zlasti tistega političnega koncepta, ki ga zagovarjajo slovenski komunisti in socialisti. Glasovanje v parlamentu je namreč zgovorno dokazalo, da je akcija slovenskih političnih skupin neučinkovita, pravzaprav jalova in nična. Po drugi strani se je tudi izkazalo, da se z vključevanjem Slovencev v velike italijanske stranke ne morejo rešiti osnovna slovenska manjšinska vprašanja, ker te stranke na svoje slovenske člane enostavno pozabijo, kadar gre za višje, vsedržavne interese. In to je po mojem razumljivo in naravno, saj niso Italijani krivi, če so Slovenci tako naivni, da mislijo, da bodo s pristopom k italijanskim strankam reševali slovenske probleme. Po mojem mnenju je treba ubrati čisto drugačno pot. Vsak nepristranski človek mora namreč priznati, da marsikatere naše narodne nesreče in sploh naše sedanje nemoči niso kriva samo oblastva, ki niso izpolnila vseh prevzetih obveznosti ali so jih po svoje tolmačila, temveč je današnjega stanja kriva tudi naša čezmerna strankarska razcepljenost, oziroma dejstvo, da se posamezne stranke in struje dolgo vrsto let niso mogle sporazumeti niti za minimalen skupni narodnoobrambni program. V tem oziru se je stanje na Tržaškem v zadnjem času izboljšalo, saj je bil konec septembra leta 1962 ustanovljen Svet Skupne slovenske liste, ki združuje vse obstoječe slovenske politične skupine. Vendar bi bilo treba po mojem prepričanju najti način in obliko še tesnejšega sodelovanja in povezave, če hočemo, da bo naša politična akcija v bodočnosti učinkovita. Nerešeno pa je ostalo, vsaj kolikor mi je znano, vprašanje takšnega skupnega foruma na Goriškem, čeprav bi že sama ustanovitev dežele zahtevala, da bi do tega že zdavnaj prišlo. Nerazčiščeno pa je ostalo vprašanje vključevanja Slovencev v italijanske stranke, zlasti v komunistično in socialistično, kar je izredno važno, ker je znano, da so na Tržaškem mnogi Slovenci organizirani zlasti pri italijanskih ¡komunistih ali pa zanje pri vsakokratnih volitvah glasujejo. Po mojem povsem napačno ravnajo tisti, ki svetujejo | Slovencem, naj se vključujejo v italijanske stranke, pa naj gre za komunistično, socialistično, demokristjansko ali katerikoli italijansko stranko. Mnenja sem, da govore proti ta- ; kemu vključevanju tako načelni kot praktični razlogi. V sedanji ureditvi države so namreč stranke tisto edino in nenadomestljivo sredstvo, ki omogoča, da državljani sodelujejo pri javni upravi, se pravi, da v določeni meri sami odločajo o lastni usodi. Ce to splošno velja za pripadnike , večinskega naroda, velja tembolj za narodno manjšino, ki se more samo s pomočjo 'lastnega političnega predstavništva ^ in zato preko svojih političnih organizacij na enakopravni osnovi vključiti v demokratično igro političnih sil v državi. Odpovedati se lastnemu političnemu predstavništvu pomeni, odreči se atributu narodnosti in ponižati našo narodno skupino na raven folklorne skupine, kar so danes naši sosedje Furlani. Proti takšnemu vključevanju obstajajo, kot sem že orne- ! nil, tudi praktični razlogi. Velike, vsedržavne stranke se morajo v prvi vrsti baviti s splošnimi vsedržavnimi problemi in zato ne morejo kljub vsej dobri volji posvečati manj- | šinskim problemom takšne pozornosti, kot jo lahko posvečajo stranke narodne manjšine, katerih delovanje se razvija skoraj izključno v okviru manjšinskih problemov. Drug praktični razlog, ki po mojem odsvetuje vključevanje Slovencev v'italijanske stranke, izhaja iz dejstva, da ogromna večina Italijanov našega jezika ne razume in da se zato v teh strankah dejansko govori vedno italijanski, četudi bi kakšna stranka formalno priznavala polno veljavo načela dvojezičnosti. Strankini člani slovenske narodnosti dejansko nimajo priložnosti, da bi v okviru stranke uporabljali in gojili svojo materinščino ter se v njej izpopolnjevali, kar je za pripadnike manjšine, zlasti zato važno, ker so že tako vsak dan prisiljeni dolgo živeti v tujem okolju, kot so na primer tovarne, uradi in večina delovnih mest. Zaradi tega se dogaja, da taka stranka dejansko postaja najbolj učinkovito raznarodovalno sredstvo. Zaradi jasnosti poudarjam, da nikakor ne zagovarjam narodne izolacije in da si narodne manjšine ne zamišljam kot neko vase zaprto enoto. Nasprotno! Prepričan sem, da je le po lastnem, to je manjšinskem političnem predstavništvu možen lojalen in uspešen dialog z italijanskimi političnimi silami, ne da bi s tem nikomur grozila najmanjša nevarnost. Naloga, ki čaka Slovence v Italiji, tik pred deželnimi volitvami, bi torej bila, da po eni strani utrjujejo tako obliko sodelovanja in skupnega političnega dela, kakršna je bila zamišljena z ustanovitvijo Sveta Skupne, slovenske liste. V tem pogledu bi bilo po mojem nujno potrebno, da bi sc to skupno delo bolj organsko razvijalo ter se. zlasti razširilo na vse tiste pokrajine, kjer žive Slovenci, to je tudi na Goriško, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino. V tem oziru bi bilo nujno potrebno predvsem odpraviti klikarstvo, to je pojmovanje, da določena politična skupina ne obstaja zaradi svojega programa, temveč predvsem zaradi določenih oseb. Klikarstvo pa je in je bilo vedno rakasta rana slovenskega političnega življenja. Po drugi strani pa bi bilo potrebno s podrobno akcijo, pismeno in ustno, skušati odpraviti škodljive posledice vključevanja Slovencev v italijanske stranke ter nadaljnje, vključevanje onemogočiti ter preprečiti. Seveda bi morale slovenske politične skupine sestavili moderen in stvaren program, takšnega namreč, ki bo upošteval predvsem socialno in gospodarsko strukturo slovenskega prebivalstva, tako da bi noben zaveden Slovenec ne mogel reči, da politični program te ali druge stranke ne ustreza njegovim potrebam ter željam. Slovenske Skupine bi morale imeti tudi določeno materialno bazo, kajti v drugačnem primeru so še tako lepi programi neizvedljivi. Ce bo politično življenje slovenske manjšine krenilo po tej poti, sem prepričan, da bo mogoče prej ali slej popraviti in odpraviti tudi pomanjkljivosti sedanjega deželnega statuta. ------po društvih in klubih na obiskih ROJAN Z dograditvijo novega Marijinega doma in lepe dvora ne, je potreba po igralski skupini postala vedno večja. Najbolj je to občutila mladina, ki je zato hotela rešiti ta problem. Pod vodstvom preč. gospoda Stanka Zorka je mladina začela z delom. Prva igra je bila »Iz starih časov«, v režiji Edija Košute. Igra je dobro uspela in zadovoljila občinstvo. Zato so se igravci zavedali, da se. ne smejo tukaj ustaviti. Zbrali so se in izvolili odbor, ki bi moral odslej naprej skrbeti za predstave na rojanskem odru. Od tedaj naprej so si igre redno sledile. Molierov Namišljeni bolnik in Dickensov Cvrček za pečjo v režiji Franka Žerjala, sta bili več kot navadni kmečki igri in sta doživeli velik uspeh, tako na rojanskem odru kot v Borštu, Sv. Križu in Gorici. V novi sezoni je bila na vrsti drama iz študentovskega življenja Luč z gora, ki je zahtevala cel kup mladih igravcev. Igra je bila občinstvu tako všeč zaradi njene globoke moralne vsebine, da jo je bilo treba večkrat ponoviti. Pred kratkim je dramska skupina Dom odigrala Gogoljevo komedijo v treh dejanjih Ženitev. Ta lahkotna in sočna komedija je privabila precejšnje število gledavcev, katerim je rojanski ansambel pripravil prijeten večer. Posebno se je odlikoval v podajanju svoje vloge Baje Pavel, ki je s svojim igranjem vzbudil med občinstvom obilo smeha in zabave. Omeniti je treba, da so se vsi igravci potrudili, da je igra uspela. Učinkoviti sta bili glasba in scena, kar sta pripravila Rudi Žagar in Franko Volpi. Tudi predstava »Vest« je zelo dobro uspela, najprej na domačem odru, nato pa je tudi na Opčinah, v Gqrici in Borštu. Nekateri so bili prvič na odru (n. pr. Prinčičeva), a so svoj e vloge odlično rešili. Drami so posvetili vsi mnogo dala in res mnogo večerov, ker je delo zelo težko. Zato so 'lahko vsi igravci toliko bolj zadovoljni z uspehom predstave. Dramo je režiral Pavle Bajc. To so samo glavne igre, ki so bile uprizorjene, na rojanskem odru, nismo pa omenili vseh predstav pri katerih ie dramska skupina sodelovala, in teh je mnogo. Da po treh letih dramska skupina še obstaja, se je treba zahvaliti vztrajnosti rojanskih fantov in deklet, ki se zbirajo večer za večerom v Marijinem domu. Ž. L. Novo delo slikarja Černigoja STANKO VUK ROMARJA (OB 20. LETNICI SMRTI) V megli sva plezala po severni steni Montaža v Zajze.ru. Brez vrvi, brez cepinov, samo z mislijo, tla morava biti do večera v dolini. Morda je bilo pozno popoldne. Klini so bili vsi vlažni in rja se je luščila. Priplezala sva do srede stene in hipoma stopila v sonce. Megla je ostala za nama. Spodaj se je bleščala Zajzera s svojimi belimi prodi, na levi je bilo snežišče, od katerega je vodila do naju črna črta klinov. Se dve uri plezanja! Visel sem na ostreni robu in gledal proti vzhodu na nizko, temnozeleno pogorje, sredi njega košato drevo, ki daje varno senco, saj segajo njegove korenine globoko. Ob pomembnem dogodku 1(10.0(111 izvodov »Knjižicam« iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspeha. Bravcem pa jih priporočamo. Naj velja načelo: kupujte, berite, širite in poklanjajte drugim! M. S. SERGEJ KOCJANČIČ ODLOMKI IZ NENAPISANEGA DNEVNIKA N EKDAJ AVGUSTA: Srečal sem osebo, ki vame zaupa. Neizmerno sem tega vesel, kajti zaupati nekomu pomeni verjeti vanj, mu biti prijatelj. Nepozabni trenutki, ko sva se z glasbo v sebi sprehajala; tiho sem poslušal ter skušal razumeti vse, prav vse. Srečen sem, da sem nekomu pomagal. Pomagal, da, kajti sam vem, kuj pomeni nositi v sebi breme in ne imeti nikogar, ki bi ti podal roko. NEKDAJ SEPTEMBRA: Ko v samoti poslušam pesem, ki odmeva od stene do stene, ki plava nad belimi vrhovi in se vije med stoletnimi debli, da bi se, studenec sreče in opojnosti, izlila i' moje srce, mi nekaj v srcu pravi: Nad teboj mora biti nekdo. Zato se bom vzpel na najvišji vrh, tam počakal noči in izkričal zvezdam svojo bolest. Poslušale me bodo. 19. OKTOBRA: Danes mi srce uhaja k tebi, mula. Ali še pomniš, kako sva skupaj slonela na balkonu, v zadnjem nadstropju cementne pošasti in c začudenjem in grozo r srcu gledala tuje in mrzle luči tebi in meni neznanega mesta? Bila si mi v uteho. Kako je bila lepa tvoja polt in kako plavi tvoji lasje. Bila si prozorna, sunek vetra bi te odnesel kdovekam. Tudi ti si bila sama kot jaz in si tudi ti potrebovala moje dlani, kot jaz tvoje. Nikoli ne bom pozabil najinih pohodov vzdolž zelene vode, ob svitu nama tujega meseca in tujih zvezd. Nepozabni trenutki namišljene sreče, Razumela si, da so moje misli drugje . .. Zato sem se moral od tebe tako hitro posloviti. Žal mi je bilo ob slovesu . . . Tvoj zadnji rahel in bežen poljub me je še dolgo skelel na ustnicah . .. Hvala ti za vse, mala. Pred menoj leži začeto pismo, ne morem ga nadaljevati. Čemu naj ti pišem? Bolje, da pozabim tvoj naslov. Zakaj bi se morala motiti sedaj, ko ši sama utirava vsak svojo sotesko in mogoče se ne bova nikoli več videla? Spomni se name, kot na tistega, ki si ga nemogoče ljubila, jaz te bom nosil r najbolj skritem kotičku svojega srca, kot svojo malo, ki je pre kmalu odšla na sever in se izgubila v ledeni polarni noči. 18. DECEMBRA Najlepši so decembrski sončni zatoni. Tiho slonim ob temnem boru in poslušam glas svojih misli. Pogled prosto plove nad mestom, ki se razprostira ob mojih nogah ovito r rahlo tančico nadmorske megle. Krvava obla se je že mučno nagnila na obzorje, da vsak trenutek pri čakujem, kdaj bo morje zacvrčalo in kdaj se bo dvignil oblak bele pare. Hiše se vžigajo. Nekje r daljavi se zablišči okno, kot drag kamen, ko prelomi svetlobo in me prisili, da odmaknem pogled. Pred menoj se Kras koplje v morju ognjene luči. Trava, do sedaj mrtva in brezbarvna, oživi v. novem življenju in počasi vsa narava. Le redke bele skale se zlobno reže in zde se nagrobni kamni. Napotim se skozi gozd in le trudoma se zadnji žarki prebijajo skozi labirint zelenja ter rišejo nemogoče fantazije na izmučena kraška tla. Zahrbtno se prikrade mrak in uniči poslednje sanje. A ne obupam: jutri se bodo nove rodile. nasi razgledi NEKAJ BELEŽK □ IVANU MRAKU, PISATELJU „PROCESA”, KI SMO GA IGRALI NA CVETNO NEDELJO 1964 Ivan Mrak se je rodil teta 1906 v Ljubljani, kjer tudi še danes živi. Napisal je mnogo dramskih del, ki jih je med obema vojnama uprizarjal s svojo igravsko skupino. Vedno je tudi sam igral. Po zadnji vojni mu ni bilo mogoče več igrati, pisal pa je še vedno. Nekaj njegovih dramskih tekstov je objavila revija »Nova pol«, zdaj pa že nekaj let tudi v tej publikaciji nismo zasledili Mrakovih prispevkov. Več Mrakovih iger je bilo v zadnjih letih na programu tržaškega radia, med njimi PROCES, SV, JANEZ, SV. PETER in še nekatere. Ivan Mrak je visoka postava, sam vase zaprt, razmišljajoč človek, duhovno globok mistik. Ob predstavi njegovega PASIJONA na odru Avditorija, prinašamo študijo o njem, ki jo je napisal B. M., eden tistih, ki ga pogosto obiskujejo na domu. NEKAJ BLELEŽK O IVANE MRAKE Visoka, lomna, ukrivljena senca se je plazila ob stenah hiš. Mož je izgledal razboljen in poln srda do sveta. Nekoč bodo morali napisali zgodbo o njem. Kajti to bo edinstvena zgodba o sovraštvu in posmehu. A ne o njegovem sovraštvu, pač pa o brezumnem, la-natičnem preziru ljudi do njega. O nerazumljivem besu množice, ki ga je zvečina poznala samo kot senco ob steni. Kaj jim je storil, da so ga tako sovražili? Kaj je nosil v sebi ta čudni mož s ceste, da jih je tako molil? Ali ni neverjetno? Mi smo prihajali k temu mračnjaku po mir in moč, po modrost in vero. Moja soba je zelo svetla. Stene raznih barv in na njih obešene slabe reprodukcije Picassa, Spacala in Kleeja. Tudi Jakopiča premorem, ali skritega imam za omaro. Ta religiozni mistik ne bi šel v to veselo družbo. Kolo je prislonjeno kar na zid. Zelo rad se vozim sem in tja. Na knjiž.ni polici je več filmskih revij in turističnih prospektov kot literarnih del. Nekje v kolih te police sloni tudi Mrakova »Marija Tudor« in »Proces«. Se pravi, dve skromni reviji, v katerih sta natisnjeni obe drami. Redku odprem kakšno knjigo, raje listam po Picassu, po abstraktistih ali pa gledam svojo živo pobarvano soho. To je laže! Vendar Tolstoj, Dostojevskij, Gradnik, Tagore, Jakopič in Mrak so v sobi. Nekje jih neprestano čutim, čeprav se jim izogibljem. Kako je dan lep! Opel Rekordi neslišno drče mimo. Vzorci blaga in kroji v izložbenih oknih se kosajo z Ma-tissom in abstraktnimi umetniki. Moja žena pošumeva s svojim novim plaščem, ki ga je ravnokar dobila ,iz Italije. In košarkarska tekma je bila polna dinamike, sijajnih domislic in energije. Tako vitalna in domiselna kot zna bili Picasso. Vsa razgibana je pisana promenada lepote. Samo če ne pride življenje do nas! Dokler ne pride. Kajti prej ali slej bo skoraj gotovo do vsakogar prišlo. Nekje preži iz zasede in iznenada udari. Tisto življenje, ki ni samo slika in lepa črta, ki ni samo sladostrastni utrip krvi, ki zahteva od nas več, mnogo več. Takrat nam Matisse ne bo več pomagal. Niti Picasso. Takrat bo treba drugam po pomoč. Kaj nas vznemirja ta človek s svojo strašno postavo? Ali se. pojavlja samo zato, da nas plaši pred življenjem? Ta obraz odseva preveč teže! Vse telo je tako kot da ga je zvil nekoč krč. Obraz gleda v strahove, ki so nemara resnični. Kol temna senca vesti hodi med nami. Ali ljudje pozabijo in ne vidijo, kako veličastno mimo je čelo. Kipar Savinšek je upodobil Mraka kot Budilo, Bulovče-va ga je imela za model, ko je risala svojega preroka Jeremijo. Oboje je on: tihi mislec in prerok. To kar razmišlja štiriindvajset ur potem štiriindvajset ur oznanjuje. Zmerom ga vidim z dvignjeno roko in izproženim prstom. Ceremonijalom pozdravljanja se posveča z vso resnobo in je zato pri tem smešno slovesen. O, veliko čudnih navad ima! Budhi in Jeremiji bi morali dodati še ducat karikatur. Ali kot karikaturo ga je ulica že itak poznala! Bolje bi bilo, da bi si ga ogledala kot človeka. Napisal je apostola Petra, blagega in vserazumevajučega. Napisal je tudi inkvizitorja De Polla. Večkrat ga opazujem. Zmerom se obvlada. Strpen je do nasprotnikov, ki ga preganjajo. Pravi starokrščanski apostol je, bi dejal. Ali zdi se mi, da je to predvsem samo volja, ki je ukrotila fanatičnega inkvizitorja v sebi. Ce bi izpustil vajeti zavesti in razuma, bi butnila na dan strastna, pošastna narava. Večkrat je rekel: slovenski narod ima umetnike, nima pa svetnikov. Brez njih ne more rasti. Zadnja vojna je bila veliko dejanje naših ljudi. Nikdar bi ne smeli pozabiti pomena 'te borbe. Toda ljudje moramo biti v izjemnem, izrednem trenutku, ne samo v magični hipnozi množičnega heroizma — sami zase, zavestno, hip na hip. Menda se ne motim: goreče želi, da bi bil podoben svetnikom. In človek res ne ve, ali je bila ta brezkončna veriga njegovih dobrih dejanj, neprestanih odpovedi, dosledne zvestobe svojim nazorom in skrajna nepopustljivost, za nobeno ceno, za še tako mamečo vabo ne, posledica dobrote srca ali pa borbena zmaga duha, ki ga je vodilo zavestno prepričanje o potrebnosti te žrtve za svoj narod. Hotel je dati primer, kako bi morali hoditi vodniki. Ali je v tem skrita tudi neka samopašnost, je nam težko reči. A tudi 6e je, je plačana za strašno ceno trpljenja. Zgrozil bi se, če bi sam pomislil o sebi, da ga je vodila le za trenutek težnja po afirmaciji svoje osebe. Skromnost mu je bila ena prvih zapovedi. Bolj verjetno pa je, da je bilo mnogo srca, mnogo prepričanja in tudi nekaj ponosne samozavesti — saj navsezadnje je bil vendarle človek. Ali mu smemo očitati to malo slabost, da mu ni šlo zgolj za propoved, ampak da je vsaj včasih nezadevno hlepel po imenu preroka. Seveda ni izključeno, da je ta sodba krivična, da mu podtikamo nekaj zato, ker bi take poštene, brezprimerne poti sami ne zmogli, niti s primesjo osebnostnega motiva in vzgona. Lahko, da si samo ne moremo razložiti drugače te nečloveške doslednosti. Svoj stav je plačal z bedo in prezirom, ki ga na Slovenskem še ni doživel noben umetnik. K njemu zahajajo razni ljudje, vseh poklicev, starosti in prepričanj. Izobraženi in neizobraženi. Pravnik mi je rekel : Oe mi ni v pravu kaj jasno, grem k Mraku na razgovor. Spozna se od starih vekov naprej. Užitek ga je poslušati, kako opisuje npr. razliko med francoskim in ruskim cirkusom. Analizira njih osebnosti in na podlagi teh razvija podobo družbene strukture vzhoda in zahoda, podstavbe in nadstavbe. Neskončno raznolike so teme pogovorov, čeprav jim je končni cilj eden in isti. Le redki se spustijo z njim v debato. V glavnem so to veliki Mrakovi monologi. Mrak razmišlja osemnajst ur na dan. Celo ko .pridiga, ko oznanja svoj evangelij, rnisli na novo in sproti išče. Ne vem, če ga imajo radi vsi njegovi obiiskovarvci. Nekateri hodijo v njegov brlog samo zato, da jim pomaga razčiščevati s samimi seboj. Mislim, da ga mnogi ne priznajo kot umetnika. To ve tudi sam. Potrebujejo ga kot misleca in človeka. V splošni mržnji ceste je našel mali krog ljudi, ki jim lahko daje iz preobilja svojih misli in spoznanj. Najbrž Mrak nazorsko ni kaj dosti spremenil ljudi okoli sebe vkljub blaznim naporom, da bi jih prepričal. Kaj jim je torej dal, kakšen je rezultat njegovegza dolgoletnega pri-digarstva? Materialisti so v glavnem ostali vsi materialisti. Ali on je itak govoril, da je cesto med neverniki več vernikov kot med verniki. Prvenstveno je trkal na etične vzgibe v človeku, vso našo dejavnost je povezoval s celovitim tokom živ- ljenja in našim slabostim, prevzetnosti, imenitnosti, napuhu, je dajal tisto neznatno mesto v vesoljni zgradbi, ki jo imajo. Dramil je človeško v nas. Morda je tu komu malo pomagal, morda je kdo od ¡nas zaoril kdaj malo boljše dejanje kot bi ga sicer. Najbrž bo pa le držalo, da je vleklo tako različne ljudi k njemu nekaj kar nima zveze, niti z razmišljanjem niti s pedagogijo. Zmerom se je namreč lepo srečati s človekom, ki je tako uredil sebe, da lahko izžareva svoj mir še na druge. Da, to niso bila več srečanja z Mrakom. To so srečanja z duhom, ki biva v tem človeku; z urejenim, globokim, velikim duhom. Po tisto strujanje duha prihajamo. Ne toliko po njegove intelektualne spoznave, bolj pa duha kot element, duha kot zdravilo praznini, nemiru in strastem. (Nadaljevanje prihodnjič) NOVA KNJIGA KARLA MAUSERJA Slovenska kulturna akcija v Argentini je pred kratkim izdala prvi del trilogije Karla Mauserja »Ljudje pod bičem«. Knjiga obsega 440 strani in spada med najdaljša dosedanja Mau-serjeva dela. Naslov kaže, da je hotel pisatelj pokazati, kako so slovenski ljudje trpeli pod bičem vojne, okupacije in revolucije, vendar je to v tem delu potisnjeno v ozadje, v ospredje pa je pomaknjeno življenje učiteljice Silve Miklavc. Silva je osrednja oseba in njeno zasebno življenje zatemnjuje dogodke in ljudi okrog nje. Silva, ki je doma iz Ljubljane, pride leta 1940 za učiteljico v Podbrezje na Gorenjskem. Tu je bil za nadučitelja Viktor Zalar, ki je bil hkrati njen edini tovariš na šoli. Bil je zagrenjen človek, zaprt vase, pravi čudak, zato je Silvo takoj zanimal, čeprav je imela za fanta sina enega najbogatejših ljubljanskih trgovoev, študenta prava Blaža Bregarja. Kmalu se je tako navezala na Viktorja in na deželo, da ji je postal Blaž tuj, tuje pa tudi mesto. Izbruhnila je. vojna, Viktor in Silva sta se pred Nemci umaknila v Ljubljano, kjer je dobila Silva službo, Viktor pa je šel za hlapca na kmete. Kmalu so Blaža in Viktorja odpeljali v taborišče Gonars, na njuno mesto pa je stopil tretji Silvin častivec, učitelj Andrej Jerovšek, v marsičem Viktorjev dvojnik. Blaž, razvajen mestni otrok, ki se ni znal ničemur odpovedati, je iz taborišča pisaril domov in Silvi tako žalostna pisma, da so njegovi starši moralno prisilili Silvo, da je šla zanj prosit nekega častnika, naj ga izpusti. Ta jo je opojil in zapeljal, spustil pa je Blaža. Blaž je tedaj pokazal vso svojo črno dušo: izdal je Viktorja in zapustil Silvo, ker ni hotela odpraviti otroka, ki ga je pričakovala. Silvi je v teh težavah, ko je. imela otroka in bila brez službe, pomagal Andrej. Otrok je umrl, vojna se je končala, Viktor in Silva sta se vrnila v Podbrezje, a živela drug ob drugem kot tujca: Silva mu ni ničesar pove- dala o otroku, ker je bil ves zagrenjen in je vedela, da bi jo obsodil. Zato je hotela počakati, da bo notranje dozorel, ji odpustil in se z njo poročil. Čez leto dni je prosila za premestitev in z novega mesta mu je v pismu povedala vse o sebi. Kaj bo napravil? i Zgodba je izrazito ljubezenska in prikrojena namenu, da se Silva očiščuje. Očistiti jo hoče greha, v katerega so jo proti njeni volji pahnili drugi, katerega se je branila in ga je napravila v strahu in opojena tako, da se ničesar ni zavedala. Pisatelj je padec in otrokovo smrt potreboval, da je začela Silva spet moliti, da se je »spreobrnila«. Z Viktorjem sta bila liberalna katoličana, ki sta sicer hodila ob nedeljah k maši, več kot toliko pa se za vero nista zanimala. Ker je povest prikrojena Silvinim potrebam, so seveda vsi ljudje temu primerno pristriženi. 2e Silva sama ni povprečna podoba slovenske učiteljice. V začetku je izrazito mestno dekle, po rojstvu, vzgoji in miselnosti, brez globine in duhovnega življenja, navezana na zabave in kino. V nekaj tednih pa jo Viktor tako »pokmeti«, da se odtuji zaročencu in mestu. Njeno vedenje do Viktorja je naivno in nemogoče. Neverjetno je, da bi ta ničesar ne zvedel o njenem življenju med vojno; otrokovo sliko ima obešeno na steni, Viktor pa ji verjame, da je hčerka neke njene prijateljice! V začetku vojne je podpirala Osvobodilno fronto, po otrokovi smrti se je. tudi politično spreobrnila in začela zagovarjati pisateljeve nazore, o katerih bomo še govorili. Tudi Viktor ni navaden človek, čeprav bi moral biti kot kmet, za kar se sam šteje, zdrav na duši in telesu. Na eni strani je sentimentalen sanjač: umrlemu dekletu je napravil v sobici oltarček, na goro se hodi pogovarjat s samotnim drevesom viharnikom; po drugi strani je liberalen katoličan, hodi k maši in igra z župnikom šah, zagovarja levičarje, pravičen pa hoče biti tudi do njihovih nasprotnikov. Po vojni je z razmerami nezadovoljen, tega pa ne pokaže in slepi sam sebe, da bo že bolje. Silvo ima po svoje rad, ničesar pa ne napravi, da bi ji to pokazal in razkril. Res je neke vrste Cankarjev Martin Kačur, ki ga tudi sam omenja. Zelo mu je podoben Andrej Jelovšek, ki kot srednjeveški kavalir pomaga Silvi; nič moškega ni v njem, bolj je podoben senci kot človeku iz mesa in kosti. Vendar pa se po vojni znajde, odide na kmete, za učitelja, se poroči in začne normalno življenje. Z vsemi možnimi napakami pa je pisatelj obložil Silvinega zaročenca Blaža Bregarja: med vojno obrača plašč na desno in levo, v taborišču je izdajavec, zapusti zaradi njega zapeljano Silvo, se. poroči z bogato meščanko in se vpiše v KP, da postane ravnatelj v očetovem podržavljenem podietju. To je slika, ki so jo narisali liudje, ki s kmečkimi očmi niso videli nič dobrega v mestu! Nič boljši niso njen papa, mamica in sestra. Kaj je hotel pisatelj s to povestjo povedati? Na to vprašanje je odgovoril sam v Glasu Slovenske kulturne akcije: »Hotel sem povedati, da so napake bile (na domobranski strani) in da so se pošteni ljudje tudi od druge rani po zmagi zavedeli, da ima resnica bel obraz, kakor so mislili.« To pisateljevo naziranje zastopa Silva, ki skuša biti pravična do obeh vojskujočih se taborov. Knjiga je napisana v preveč starinski in enostavni tehniki. V že omenjenem časopisu je avtor izjavil, da skuša biti nekak most »med staro našo umetnostjo« in novo, češ da ljudje ne »morejo čez noč pasti iz tradicije, v novo stvarnost«. Pripominja tudi, da so mu nekateri očitali, da je večer-ničar. Mauser se v večini del res ni dvignil nad večemiško povest, čeprav v nekaterih prizorih kaže, da bi lahko več dosegel. Ljudje pod bičem so dobra ljudska rvmest, niso pa še roman. Razen glavnih oseb so vse druge le bežno očrtane, tudi okolje premalo vpliva na celotno dogajanje. Martin Jevnikar \Jčiele velilcoMOAje, ¡/iKa&foike tit m^a^o i/iomiculiaefrOL ue6eij,a ieti vsem MLADIKA SLOVENSKA PROSVETA želi lepo veliko noč prosvetnim krožkom in društvom, prosvetnim in kulturnim delavcem. Naj nam prinese velika noč pomladno prerojenje vsega dela in novega zagona! ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI želi slovenskim prosvetnim društvom na Goriškem, Tržaškem, Koroškem ter Slovencem doma in po svetu blagoslovljene velikonočne praznike. SLOVENSKA KATOLIŠKA SKUPNOST želi vesele praznike svojim prijateljem in somišljenikom. Želi, da bi se kot narod pri volitvah v deželni svet uveljavili in dosegli čim lepše uspehe. Pomladno prerojenje naj okrepi naš optimizem in našo vero v jutrišnji dan! SLOVENSKI KULTURNI KLUB želi, da bi v praznike doživeli vsi mladi Slovenci lepoto pomladi in odrešenja, da bi doživeli v svojih družinah najintimnejše trenutke sreče in da bi drobec tega veselja po praznikih prinesli v Klub med svoje tovariše. RADIJSKI ODER želi, da bi mogel med prazniki svoje drage poslušavce čim bolje zadovoljiti. Srečno veliko noč! SKAVTSKA DRUŽINA bo v velikonočnih praznikih duhovno združena ob vstalem Zveličarju. Pozdravlja vse svoje prijatelje in dobrotnike! SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO V STE-VERJANU želi vsem svojim članom, sotrudnikom in bratskim društvom lepe velikonočne praznike in mnogo sreče! PROSVETNO DRUŠTVO »JOŽE ABRAM« želi svojim članom in prijateljem srečno veliko noč! ZDRAVNIK Dr. DORE LOVREČIČ, DOM'IO, želi lepo veliko noč! TRGOVINA JOSIP PODOBNIK NA OPČINAH želi srečne velikonočne praznike. GRADBENO PODJETJE JOSIPA TERČONA V NABREŽINI želi veselo veliko noč! TRGOVINA JESTVIN RESINOVIČ, Trg. Sv. Frančiška 8 želi vsem svojim odjemalcem veselo veliko noč. TISKARNA »GRAPHIS«, Trst, ulica Sv. Frančiška 20, želi lepe velikonočne praznike. V Lok galeriji na 62 St. Mark’s Place v New Yorku bomo slovenski umetniki, ki živimo v zamejstvu, razstavljali svoja dela od 4. do 31. aprila. Pozdravljamo Slovence na Primorskem in želimo lepo slovensko veliko noč. France Gorše pomočil n-------------- ZAHVALA Ko smo zadnjič razložili stisko, v kateri smo, ker nimamo denarja za izdajo Mladike in tudi da bi opremili dom in čim prej izplačali dolg, ki smo ga naredili, ko smo kupili prostore v ulici Donizetti, nismo naleteli na gluha ušesa. Nekaj naših rojakov nam je že pomagalo, ne dvomimo pa, da nam bodo pomagali še drugi. V TISKOVNI SKLAD MLADIKE Podobnik Josip 5000. Knjižice 12.000. Jamnik Jože 4000. Vodopivec Felicita 1000. Dr. Kolednik 5000. S. K. 3100. R. A. 10.000. ZA »NAŠ DOM« V ULICI DONIZETTI 3/1. Vrtnar z Opčin: L. 1000. Lokar 3000. Hotel Bled - Rim 2 krat po 10.000. Glo-bočnik-Kovačič ZDA 15.000. Vsem naj lepša hvala! Lepo prosimo, da se spomnite še drugi in prispevate za to našo veliko kulturno potrebo. Tisk je drag in prostori morajo biti lepo urejeni in lepi, da so privlačni za mladino. Mnogi Vaši sinovi in hčere prihajajo v ulico Donizetti, pomagajte nam, da se bodo Vaši otroci tu čim bolje počutili in ne bodo iskali družbe po cestah. Tu poglabljajo srčno kulturo, širijo svoje razglede in mi skrbimo za njihovo zdravo zabavo in družabnost v dostojnem in poštenem ozračju. Podprite »Mladiko«, da bo lahko prihajala v naše domove in da je ne bo izpodrinilo slabo in nedomače čtivo. Da bo bolj privlačna, je treba čim več slik, da bo zanimivejša, je treba, da bi bila obsežnejša. Gradiva imamo, a nimamo denarja za tisk. Prispevajte za kako ilepo sliko, prispevajte, da bomo lahko natisnili eno novelo več! Vemo, da bomo lahko samo z Vašo pomočjo uspeli: zbirali slovensko mladino ter pošiljali slovensko revijo med naše ljudi, da bodo brali še po naše! Za vso pomoč, zahvaljeni! BEŽNA SREČANJA V Trstu je izšla zelo zanimiva knjiga dr. Ludvika Čepona z naslovom Bežna srečanja z verami Indije, južnoazijskih dežel in Japonske. Knjigo poživlja mnogo slik, ki jih je naredil profesor na potovanju. Za zelo lepo opremo je poskrbel slikar Klavdij Palčič, v lepem tisku pa jo je natisnila tiskarna Graphis. Knjiga je na prodaj v slovenskih knjigarnah v Trstu in v upravi Mladike. UGANKARSKI KOTIČEK ANDREJ BELIČIČ KRIŽANKA 12 3 4 5 6 7 8 9 ! 10 11 12 , 13 ■ U i 5 J 1 0 17 i IR 19 20 21 22 Vodoravno: 1. del telesa, 5. odločitev, sklenitev, 10. kralj višav, 11. slap pod Okrešljem, 12. učiteljska miza, pult, 14. staroslovanska pijača, 15. ploskovna mera, 16. italijanski popevkar, zmagovavec dveh festivalov v Sanre-rnu, 18. najzahodnejše afriško mesto, 20. soba (angl.), 21. grška boginja modrosti, 22. grška črka. PREMIKALNJCA SARAJEVO BONN FIRENZE NEY YORK NEW ORLEANS BERN BUENOS AIRES MAGNITOGORSK RIM LYON IRKUTSK RODAN ANGARA TIBERA URAL REN BOSNA AARE PARANA HUDSON ARNO MISSISSIPPI Vsakemu mestu poišči ime odgovarjajoče reke; začetnice pravilno uvrščenih rek ti dajo ime velike indijske reke. Navpično: 1. premestitev kralja in trdnjave v enkratni dvojni potezi (pri šahu), 2. visoka gora v Armenskem višavju, 3. atletska panoga, 4. pripadnik starogermanskega plemena, 5. v sredi, med, 6. operator, zdravnik, 7. soglasnika, 8. gospodarstvenik, 9. špansko žensko ime, golobica, 13: žensko ime, 17. nekdanja portugalska posest v Indiji, 19. začetnici priimka in imena predsednika Jugoslovanskega sveta. VSTAVLJALNICA -------------OVEC, PR----------- CA, PO----------, KO---------VA, PO — — — AC, B — — — NET, -------ELJENEC, B------------NJE. Črkovne skupine AJO, EMI, HAJ, 1ZS, PRI, RCA, SLI, VELIK’ uvrsti med dane črke tako, da dobiš besede znanega pomena. Po vrsti brane vstavljene črke dajo misel francoskega moralista La Rochefoucaulda. Uganke za to številko je prispeval Aleksander Možina. (Op. ured.) REŠITVE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KRIŽANKA. Vodoravno: 1. disk, 5. Pind, 8. ksilolit, 10. atletika, 11. kriterij, 12. taki, 13. kiji, 14. Una, 15. Ra, 17. jat, 18. sito, 19. vasi. Navpično: 2. Istrani, 3. silikat, 4. kleti, 5. potek, 6. Ilirija, 7. Nikijas, 8. kaktus, 9. tajiti, 15. ro, 16. av. TEŽAK RAČUN. Tiskarski škrat je napravil uganko nerešljivo! ZA BISTRE GLAVE. V 12/25 dneva, to je v 11 urah, 31 minutah in 12 sekundah bo vodnjak poln. BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR BOO.000.OOO - VPLAČANIH LIR 180.GOO.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. ŠT. 38-10T, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BAIUKRED TVRDKA 'dóetizi USTANOVLJENA LETA 1866 TRST - TRG S. GIOVANNI 1 TEL. 35-019 Emajlirani štedilniki najmodernejših oblik na vsa goriva. Popolna oprema za kuhinje, jedilnice, restavracije iz emajla, nerjavečega (Inox) jekla, stekla itd. Električni likalniki, sesalci za prah, pralni stroji, grelci za vodo, hladilniki. Dekorativni predmeti umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vse vrste električnih luči, klasične in moderne oblike. /iofel peith! o a 994£leii99 Roma - Via S. Croce in Gerusalemme, 40 - Tel. 777-102 PROPR. DIRETTORE VINKO LEVSTIK HOTEL - PENSION »BLED« PENSION »DANIELA« Roma - Via S. Croce in Gerusalemme, 40 Roma - Via L. Luzzatti, 31 Tel. 777-102 Tel. 750-587 2a cfo&e» t/ati»-. Profesor: »Jasno in čim bolj na kratko mi povej vse o punskih vojnah!« Dijak: »Rim : Kartagina 2:1!« »Tri leta sem govoril Meti, potem pa nič več.« »Kako to? Ali si jo morda pustil?« »Kje pa! Poročil sem se z njo. Zdaj govori ona!« »Kateri parfum najbolj ugaja tvoji zaročenki?« »Bencin.« Samo pomisli, vso noč sem pisal pesem o njenih črnih laseh in ko sem ji poklonil pesem, je postala plavolasa ! »Predstavljam ti gospodično Zalko; je prav prijetno dekle: fina, inteligentna, zna dobro kuhati, šivati . ..« »Dovolj, dovolj. Sem že razumel: dote nima!« »Ali je res, da so odpustili strojnika, ker je vstopil v načelnikov urad ne da bi potrkal?« »Da.« »Ali ni bil ta ukrep prestrog?« »Se ti zdi? Pa ne veš, da je „vstopil” v urad z — lokomotivo?« Govornik zelo navdušeno govori o moderni arhitekturi: »Danes gradimo vse z armiranim betonom: hiše, mostove, ceste. In zato vas vprašam: kaj pravzaprav ne gradimo brez cementa?« Glas v dvorani: »Kruha!« »Dragi, kdaj se bova poročila?« »Čimprej: samo počakajva, da bo cena maslu padla!« Zdravnik zdravniku : »Si v svoji zdravniški praksi naredil kdaj veliko napako?« »Da, samo enkrat, ko sem ozdravil milijarderja po samo dveh pregledih!« »Oh, ti športniki! Pomisli, komaj sta se poročila, že sta odfrčala z avtom.« »O, kako lepo! In kje sta preživela medene tedne?« »V bolnišnici!« »Prekleto! Letos je bilo na letovanju vse draže kot v mestu.« »Ni res! Med drugim je bilo tudi nekaj, kar je imelo povsod isto ceno.« »Kaj pa?« »Znamke.« »Kaj pa zopet imaš? Zakaj se tako kislo držiš?« »Eh, kaj; Očetu sem pisal, naj mi pošlje denar za knjige . . .« »No in ?« »Poslal mi je knjige« Mlada gospodična pride s knjigami pod pazduho k prodajavcu sadja in želi breskve. Začne jih izbirati in otipavati. Prodajavec jo molče gleda in ji po krajšem molku reče: »Gospodična, ali delate zrelostni izpit?« CENA 150.- LIR